Our , Write Us Today Advertising art REASONABLE____ GLAS NARODA List slovenskih delavcev ▼ Ameriki ★ fiTATHJI OniKAKlUO. no. 8 tem nam bost« mnogo prt-hrmnili pri opominih. — Ako ft« niste naročnik, poiljtte n dolar a dTOHMNČao poskušajo. 'ELKFHONE i CBeUea 3—1242 fo. 178. — Stev. 178. NEW YORK. WEDNESDAY. AUGUST 2, 1930 —SREDA, 2. AVGUSTA, 1939 ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK Volume XLV1L — Letnik XL VIL RVATSKA SE POTEGUJE ZA SVOJO AVTONOMIJO KRATKEM BO POVRAVNAN DOLGOTRAJNI SPOR e Pavle je naročil ministru Cvetkovicu, da sestavi besedilo kompromisa. — Angleška vlada, namerava dati Jugoslaviji veliko posojilo. Posvetovanja generalnih štabov v Moskvi KUP1NEC, Jugoslavija, 2. avgusta. — Hrvatski [voditelj dr. Vladimir Maček je zagrozil, da bo Hrvatsko odtrgal od Jugoslavije, pa če bi vsled tega prišlo tudi do svetovne vojne, ako Hrvatska takoj i ne dobi popolne avtonomije. Dr. Maček je odkrito rekel, da se bo Hrvatska lo-'čila od Jugoslavije, ako beograjska vlada ne vstrc ANGLIJA HOČE TAKOJ SKLENITI ZVEZO Z SOV JET. RUSIJO -------J -O""-" * —UJO-menilo toliko kot če bi kdo vlil ulje na raz£>eljeiio železo. Dež je le za nekaj hipov ohladil o-zračje, nakar je zavladala prej šnja vročina. Toplomer kaži? skoro nenehoina osemdeset stopinj. Dr. James H. Kimball, prvi vremenoslovec lokalnega vremenskega urada, je rekel, da dež, kar ga je padlo zadnjih par dni, ni bil v splošnem posebnega pomena. Vrto>ve je nekoliko zamočii, farmerjem pa ni prinesel nobene koristi. — Xajmanj tri dni bi moralo brez prestanka deževati, — ob reki Lickon. Za njim so bi li poslani krvni psi, toda brez uspeha. Zaslišali so njegovo 64 letno ------ženo in jo nato poslali v neki TlSOČ prostovoljcev po- hotel, kjer se je onesvestila. maga policiji. — Ino-j Allen je vedno zl>:ral okrog šerifovih poinagačev. V splo- je izjavil Kimball. — Tri dni sni zmedi je Allen pobegnil iz j in tri noči. Ponižne plohe »o 1»? hleva v bližnjo goščavo. Nje-1 razvražile izsušeno zemljo. Li-govi dve mladi spremljevalki stje pada z dreves, in parki so bo aretir^i. taki kot v jesenskem času. Po Pajmožni policijski načelnik parkih je nekatera trava ozele-\V. R. Fightmaster je mnenja, totia to ^ ^ivja trava, ka- da se skriva morilec v pečinah tere nočemo. Prava trava jc že rjavkaste barve. Farmerji v severovzhodnem delu newyorške države so sil-prizadeti. Pridelek koruze no na _ se izredno dobro obnesli. Vozil je z naglico 52 milj na liro. Na njem je prostora za šest mož posadke, dva torpeda in šest mož posadke, dva torpeda in šest velikih bomb. Angleška mornarica bo na; ?čila še pet zemcem bo pijača »tro- <*be deset - eimjst - in dva-| lašajo V mnenju, da pov go odmerjena. — 2ga- "a,stletne,otro e,J"u deJal ' . * ° denar in kuj>oval kendi. nje se bo podražilo. BOMBAY, Indija, 1. avg.-~ Proti jutru se je farmer sam —^^^^ &kih stražnikov, ki bodo poma-bedo in škodo talko zmagoval-'gali redni policiji izvrševati Opolnoči je bil dobršen del In- izročil oblastim, dije * * oblagodarjen s prolii- | _ ^ mislil Ua so mi pri- lifbieijo. Kako ve bo ta novost ŠU kokoži krust _ se je j obnesla, bo polcteala bodocnos . ,varjal _ sem stre|ja, Včeraj je bilo mobiliziranih * , - ^ J T ,. -- hleva. Niti najmanjšega poj- tisoc prostovoljnih prohibicij ^ * hleva. Niti nia nisem imel, da je na dvo-! in kumar sta jim skoro uničena. Uradniki poljedelskega de-partmenta v Washingtonu so- zreča sedanja suša veliko škodo, ki se pa. ne-da niti primerjati j škodo, povzročene vsled suše leta 1934 in 1936. SENAT POTkML IMENOVANJE WASHINGTON, D. C., 29. julija. — Senat je danes otlo- erlain opozarjal na resnost po-.cu, kot premaganemu. Slednjič.,določbe postave. Stražnki bo-L . hamberlam izrazil upa- "do popustljivi do skrajnosti, ^orjim tatovom. liticnega položaja in je še ve- pa je Chamberlain izrazil upa-dno izrazil upanje, da je ev- nje, da se .bo mogoče otresti rqpiko napetost mogoče raz- sedanje more in bodo narodi rešiti z mirnimi pogajanji. Re- zopet prišli v sončno svetlobo kel je, da bo vojna, prinesla miru. rišču policijski načelnik. Če bi bril imenovanje Traneise-a vedel, kdo se mi bliža v temi, Bowesa Sayre za prvega komi-ga prosil za pomoč proti sarja Filipinskega otočja. BEOGRAD, Jugoslavija, 1. avgusta. — Javnost pripisuje veliko politično važnost članku, ki je naj-brže prišel iz dr. Mačkove bližine in ki je bil objavljen v '/Hrvatskem Dnevniku" in pojasnjuje stališče ki so ga tned sedanjimi pogajanji zavzeli Hrvatje. "'Hrvatski Dnevnik" odločno zanikuje, da bi se hoteli Hrvatje odcepiti od Jugoslavije ter pravi, da v go tov ili slučajih pa tudi ne izprosili. Tekom prvega tedna prolii-bicije je vlada prepovedala prebivalcem nositi strelno orožje in britve. Charles Allen je dolgo veljal za uzomega zakonskega moža, zadnje mesece so se pa pričeli sosedje pritoževati, da •se rad druži z nedoletnimi de- Evropci bodo dobili pijačo, kleti, toda le gotove množine in ob določenih urah. Steklenica žganja se je podražila za en dolar. DRAGOCENE STARINE LONDON, Anglija, 27. julije brezpogojno potrebno, da ostane država v svoji — Tukaj je bila na dražbi celoti. To mora biti prepuščeno," nadaljuje list, "dvema ministroma — za vnanje zadeve in .vojno — ki morata varovati interese cele države. Zato mora^ oba ministrstva imeti Hrvatske in "rhftk** zastop-•i *• • • mke. prodana zbirka starega orožja, ki je 'bila la •••••••••• ......9SJ0 pol 1« Hta m tako Mm .. «10» ta »•.»...... .. •••• 11.00 VSAKI HA* tZfUMll PRAZNIKOV - NBW tom, n. V. I FM'I J* / !. PRED PETINDVAJSETIMI LETI k. . * Pred petindvajsetimi leti se je v Evropi utrgal vojni plai, in že predno so «e ljudje dodobra zavedli, je bilo pol Ev-ipjje zapletene v vojno. , r Dna 2$. jriija 1914 je Avstro-Ogrska napovedala Srbiji vojno. , "i , 29. julija je Nemčija sklenila udariti na Rusijo in na Francijo, bofeč s tem prisiliti Anglijo, da bi ostala nevtralna. Rusija je mobilizirala 31. julija. Istotako Nemčija. — Nemčija je napovedala Rusiji tvojno 1. avgusta, Franciji pa 3. avgusta. V noči med 4. in 5. avgustom 1914 se je zgodilo nekaj, Ur je želela Nemčija preprečiti. V vojno se je vmešala Anglija. Zaščitili je, hotela tsvojo zaveznico Belgijo, katero je nemško, vojaštvo napadlo 4. avgueta. . Japonska je napovedala .Nemčiji .vojno dne 23. avgusta, Avstrija jo je napovedala Ja*>onski dva dni kasneje. Italija je pustila Avstrijo in Nemčijo na cedilu ter so pridružila 4. maja 1915 zaveznikom. Združene države so so vmešale v vojno 6. aprila 1917. Resnični namen .vojne je bil—^ponovna razdelitev Afrike. Toda ta cilj *o znale vojskujoče se države spretno skrivali. , >i f Nemcem je bilo rečeno, da se mora boriti Nemčija za "proater na eolneu". Zavezniki so reševali svet pred barbarskimi Huni ter .-e borili za demokracijo. Zelo priljubljeno je bilo tudi geslo: -t- Xo vojno garamo zato izvojevati, da ne,bo na svetu nobene nrpjne .več., ■ Na ti sden teh ciljev pa ni bil posežen. Zavezniki so Nemčijo z&bJokirali in ji predložili ogromen račun za reparacije. Nemčija ni dobila "prostora na solncu", pač je pa dobila po preteku nekaj let gospoda Hitjerja. Izza konca svetovne vojne (11. nov. 1918) ni bilo na fcvetu nikdar popolnoga miru. » ^ Zavezniki ao takrat dobili vse, kar so hoteli, toda zdi ee, da tista nijbova posest ne bo dolgotrajna. M Driaviae, ki jih je rodila VersaiHska mirovna pogodba, izgubljajo čedalje več svoje samostojnosti. Cehbslovaika na-priflMtr jo js^izgubiU popolnoma. ,, i« ; Pojavil* se je sova gruipaeija sil: Nemčija, Italija in Japonska ns eni, takozvane demokratične države pa na dru- strani. ► ■ .i Kdaj bo zopet počilo, nihče ne ve. MAJHEN ČOLN VLEČE VELIKO LADJO i11 ■ 1 I warn ..mmsu>^ -j« Pi 'iiiiini iumi is m m ^•wH!«'i)»«i!flii!ijTir!e»««ni .v . ' * ' Mali čoln s 153 tonami vleče francoski jparnik *4Ile de France", ki ima +2.4oO ton, jiewyonskega pristanišča. iz S VABILO na Slovenski PLES ki se vrši v Kako se pogajajo vMoskvi . v , - ~ _ t*-' frT 3 Y • T * Moskovski dopisnik "Frankfurter Zeitun^u" piše v svojem listu: Kadar so zastopniki Anglije in Francije zlb ran i na pogajanjih v Moskvi, pripeljejo v svojih avtomobilih, okrašenih z zastavicami skozi vrata Kre-|mla, jih že 'eaika v Krenil« majhen črn avto z uniformiranimi policistom GPU. Ta avto vozi tpred .njimi menda zato. da bi ne zgrešili poti. Avto se ustavi pred poslopjem bi v šega senata. Na straži stoječi sovjetski vojaki salutirajo. Gospode dkplomate odvedo potenj k dvigalu jn kmalu so na hodniku prvega nadtstropja z VELIK P02AR V GOZDU mizi o>e-m telefonskih aparatov. Gospodom ^seveda ni treba sesti na široke divane, ker jih že pričakujejo. Tajnik po trka na vrata, žaru je se odgovor in že vstoipijo visoki gospodje v kabinet predsednika Molotova. Molotov vstane in stopi diplomatom na,proti. Oblečen je vetfno lepo. Navadno nosi sivo poletno obleko. Gospodje sedejo v udobne naslanjače, >*i prižgo cigarete in se začno o-izirati ,po kabinetu. Molotov zna potrpežljivo poslušati, sani pa govori zelo malo. Letos poleti, ko iiika toliko dela, je nekam utrujen in bled. Dol-vieokim obokom. V prvem konferenčna miza. na ste ' 1: i NENAVADEN NA-RAVNI POJAV nadMropju je kabinet predsednika sovjeta ljudskih komisarjem in komisarja za zunanje zadeve Molotova. Skuga v livreji prevzame •klobuke gospodov diplomatov in po-Ianiki stopajo skoraj neslišno po svetlo zeleni progi v jpredisobo predfeedni-ka sovjetske vlade. Tam jih pričakuje navadno tajnik, vedno preobložen z delom* ki ima na svoji -rr j^M u » M 7 * * Denarna nakazila iz-t vrjit jemo. iočpp in zanesljivo po dnev* nem kurzu.. < t«.- ? U 20. julija dopoldne okrog 9. j« nastal i« do sedaj Se nezan-nega yeroka velik gozdni po iar na juftni strani Križanove Korp^Žanjice na trojanskih njivah ao sicer opazile dim, ven' dar ni nibče kaj hujšega slutil, pred JO. fto #o is Kolovrata ——: i ni. Komandir trojamske orožnike postaje in njegov tovariš sta skupno z gasilci pod-wela varnostne ukrepe, da se požar omeji. V primeru, da se požar raaširi na severno stran rebri, so v nevarnosti gospo* obvestili c^viHiško postajo o j danska poslopja Dolinarjeve požaru, ki se «ri na ves stra-1 kmetije. Pozor rojaki! l 'jfolV- c' ,r jfo KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR h6£ete poslati denar v atari kraj; " se zaupn6 obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in pošteno* Dolgoletna skušnja-Vam to jamči. - ' / Mftft* p»%respkLftns liAvodiU in pojasnila na FUbLi^HiNG ccr: :^«GLASA NARODAMI ; JFTJ, % /0 2C0 30* GOS Din. 1000 Din. 2000 V Italijo: zi| u6 I 12.— $ 28.— 1..........Lir 100 ............Ur 200 ...........Lib tOO ............Ur 1000 $112.00 .......... Lir 2000 «167.— .......... Ur aftuO ker 8E cene sedaj hitro "MENJAJO so navedene cene podvržene spremembi gori ali doli Za bpMfe1 ietjlk agaraj navedeš Jih ali lirah. ■ Tf. /iti "- NUJNA NAKAZILA DTlfil). 6JKMO PO CABLE MA PIOflTMtNO fU. SLO VE NI C PUBLISHING Č O M P A N Y m w. i .U^ -V ~ -1 ^ nfc - nah Stalinova in Leninova slika. Okna so odprta. Tznad stolrpa Odrešenikovih •vrat dviga -pestra kupola hrama sv. Vasilij«. V ozadju sta Molotovim lirhtoni pa opazijo visoki gospodje nekaj, kar intimnost podajanj gotovo moti. Taon ro namreč vedno od prta vrata. Kdo je v sosedni «obi? To je vprašanje, ki gre za^Jtopaiikom Anglije in Francije nekoliko na živec. V (presledkih med poedini-mi poseti pri Molotovu s^ vozi WilHam Strang po krasni mo-sko\"ski okolici. Kojml se je že večkrat v reki Moskvi pri Uspenskein, mudil se je tudi še v tako zvanem srebrnem gaju inofzen^kih diplomatov, ki preživljajo tam svoje počitnice in čeprav pritiska silna vročina, je bil tudi že v operi. Oi-sto oselbno je preživel Strang zadnje tedne v Moskvi v miru in zadovoljstvu. Starokrajsko bla&o... CniniA ZA POZEN POLETNI in 3MD1/U JESENSKI "Rfl PRIDELEK SJAiSAtA, največja poletna glavna ta 'saLMIta, flii a ramena: trdoglavka S AL AT A, velika rajava trdoglavka SAJ. AT A, ljubljanska iedeuka S AL AT A, vztrajna zimska glavnata ENDIVJA, fina rumena kraviljana ENDIVJA, pozna, zelena kravžljana ENDIVJA, zgodna Široka rumena ENDIVJA, i>ozna široka rumena ENDIVJA. i »ozn a »i roka rumena RADIČ ZA SOLATO, pravi "gorišk." MOTOVILEČ, (repincelj) veliki EEDKEV, fina čriiA ostra zimska REPA, strniščna bela za kisanje FIŽOL, nizek rumeni ali zelen FFŽOL, visok rumeni nli selen &RAH, sladkorni, visok kasen..... Cena teh temen je 10c paket. Zopet nova zalaga iz Ljubljane: BAHOVEC "PLAWm- ZDRAVIL-NEGA fiAJA: CE^A: 1 pakfet |L—; 3' pakete t. maria-cel ŽELODČNE kapljice Maia atekl. Ste, velika $L25. 1 Švedske kapljice n me, — M^ ste^ 54k k svoji bnerki FraiWi^ki Na do-nm lieerke so starr» ženo dobro pogostili. (>l» tej priliki je jjo-pila precej vina. ki je nanjo delovalo zelo razburljivo. Sredi popoldneva se je vrnila do liiov v vinjenem stanja in >i privoščila še doma večjo količino žganja. Zavoljo teira Ki Po deževnem tlnc^ 10. ju- j J4* začela s svojim 73-letnim lija se je proti večeru pojavila ni ob sončnem zatonu prelepa večerna zarja, ki je bila od zapa-da proti severu eno samo rumeno ognjeno morje z nežnim odtenkom. Pisana mavrica se je bočila j km l oblaki od juga, ki je bila v nižini tako živa in svetla, da je okolica odsevida v prelivajočih se sedmerih barvah. Videti je 'bilo, kakor da piši žlat dež. -k«*r je [bilo ozadje v nežni sivini. Južna stran neba proti vzhodu je bila vsa temna, katero je pretrda val vejast blisk, sledilo je oddaljeno grmenje. Večerna zarja, mavrica in bličk istočasno n a nebu, to je bil prelep naravni pojav. KAKO JE CIGANKA UKRADLA TISOČAK Po Zgornjem Kaši ju je hodi La mlada čmolasa ciganka z o-trokom, ki ga je nosila v culi na hilbtu. Ker tičkam te sorte ne diši delo; je pritiskala na kljnke. Prišla je tudi v hišo mizarskega mojstra Franceta Tomšiča. Mojster Tomšič je bil v delavnici, ki je ločena od stanovanjske hifce. njegova žena je pa v kuhinji pomivala posodo. Bosa ciganka je izrabila to priliko in se vtihotapila v sabo, ki je bila sicer zaklenjena a je ključ tičal v ključavnici. Takoj fce je znašla pri pisalni mizi in naSla pod podlago med drugimi papirji tisočak. Po prisvojitvi tisočaka je zapustila sobo, jo zopet zaklenila in čaka-la celo še nekaj časa pred hišo. Tomšičeva, ki je stopila -v vežo, ni mogla slu t it i, da bi mogla ciganka že izvršiti obisk v sobi. Dala je ciganki celo 26 ipar vfoogajme in jo odpravila. Seveda jo je ciganka popihala, kar «o jo nesle noge. TJ|smerila je pot v Zalog v Požarjevo gostilno in si privoščila brizganec. Zanimala se je za odhod prvega vlaka do Litije, odnos no do Zagreba. Do vlaka je imela skoro dve uri časa. Medtem f>a .je. pogrešila Tojntšičeva tif»očak. Javila je tatvino orožništVu, ki je bilo ciganki takoj za petami. Našlo jo je v Požarje«vi gostilni v Zalogu. K*er t^tv.ine ni hotela priznati, jo je odvedli podna-rerfnik Jereb na orožnisko postajo. Tam po jo "korenito preiskali. Tisočaka pa nikakor niso mogli najti. Ko ^o 5o preiskali še po la^eh» jfr .prijel jur-cek'iapod kodrov, povezanih e trakom, vendarle na svletlo. Peter 'A -r t r • • "73T m HUMORJŽ3TI Prijatelj Jože mi pošlje ; časa tlo časa eno ali dve š I vilki edinega k umori stične * lista, ki izliaja v naši oiji c ; iiiovini Sloveniji. Imenuje |f "Toti Lkt '' in ga iz«iajajo \ jMariboru. Če bi tujec, veti slovenščine, tisto stvar preg dal, bi prišel do zaključka, -I jSlovenei nismo humoristi. Z "Totega Lista" sem že vt < krat skušal porabiti za to ko.j 110 eno ali drugo stvar, pa st se v zadnjem hipu preinisl kajti "smešnice" v lijeui so ^ kave, "satira" je jalova, v drugo "zabavno" čtivo se pa oštarijsko kvantu konča. Čitatelj mora 4'Toti List" pomili van jem odložii, ozircu " ga vreči tja, kamor spada. Navzlic temu so pa Slovel, humoristi. Pa še kakšni! Njihov humor je globok, nj hova satira pekoča in če k< posluša kakšnega našega resi čnega šaljivca, se mora dobe-ilno uržati za t rebuli. Narobe je menda to, ker Ijivci nimajo daru za pisan, pisatelji, ki jih poslušajo, j pa ue slišijo prav. Kolikor se spominjam, smo meli Slovenci že več humoi stičnih listov, pisatelja hi morista, resnična humorist pa samo dva: Aleševca in M činskega. Vse, kar so drugi n ši pisatelji — humoristi napi:-; li, je bilo mogoče smešno, to« plitko do skrajnosti. H uii mistični listi so se vrsl li drug za drugim: "Breneelj, "Brus", "Jež", "Osa", Ca na pal ci" in sedaj "Toti List ki je izmed vseh najslabši. Čii ]>rej preneha, tembolje. Slovenci bi potrebovali člov ka 7. globokim razumevanjem ; humor, ki bi hodil od rvasi i |va (al i mu je bilo pa naravnost pi nesrečmea dobila prejšnji ^nJvestavIjati s tako zbirl ko. Obupno dejanje je «tara;llumorja. žaMia izvršila pač v duševni zmedenosti, alkohol. ki jo je zakrivil 300 LET STARA LADJA SE JE SPET POJAVILA. V bližini .perujskega prista nišča Calaoja vse je pojavil trup stare lailje. Gre za neko špansko jailmico, ki se je potopila leta 1G38, torej pred tri sto leti. V notraiijosti ladje so našli španske kovance iz tistega časa. . |itiii>iiiii|..iiiiiiiiit||(.||iiiiiiii|l|ii|iiiiiiiii|||iii' "Hitim",M:'iiiniiH'M'i»tiiiitii'H|»n,f»iH'M|ti £-r—T—!---- WIS. Tatico so oddali jodižoiu AKO NAMERAVATE OBISKATI 'SVETOVNO RAZSTAVO boste rabili M A P O Mesta New Yocka DOBITE J0> BREZPLAČNO iKouMOdn Slovensko-: 1 ' Amerik&nski Koledar ZA 193» Cena Koledarja je: 50 centov se nekaj 1, Imamo jih I« uGJa s NTa r 9 m West 'ISUi Strmi New ¥|fkf N. V. (Lahko poSU¥» vsota v poštnih] PMrtih pa 2 oviromm po S cente) I 'J 1 Navzlic težkim časom, ki ji Slovenci preživljamo bodisi 11 kaj ali v starem km ju, ni či humorja zamrl v nas, zato kc nam je prirojen. Le totje v raj ker »človek sliši žaljivko, se zakrohoee in jo }K>za'bi. Lalik se reče, da iina vsak tretji SI« venec dober smisel za liumor i da zna večkrat tudi kakšn krepko povedati. Resnični, naravni humorist so pa tudi med nami redki. Ja sem poznal samo štiri, pa ect bil še premlad, da bi si za pom nil, kakšne so brili. To so bili trije bratje Lam I>eti in Žebek. l^ampeti so bil rudarji, po šiktu so pa hodil žagat in cepit drva od hiše d» hiše. Dva sta žagala, tretji j« cepil. Okrog njih je bila vedm zgrajena črna množica ljudi kajti, ukrepali so take, da ni so bile za nikamor rn da so naj večjemu čemernežu privabil« solze iveselja in razigranosti \ oči. Vsask dan so bile nove na vr sti. Se danes se čudijo star Idrijčani, od kod so jih zaje mali. Original vseh originalov jt bil pa stari ipenzijonist, enook; Žebek. Karkoli je povedal, ni bilo prvi hip razumljivo. Selc po dveh, treh dneh je človek dojel in presodil globok pomen njegovih zafrkljivih besed. Nekoč ga je nekdo s kolom iskal po mestu. — Prejšnjo nedeljo mi je Žebek nekaj rekel, — se je penil, — pa do danes nisem po-grnntal, kaj. Šele danes vem, kaj mi je rekel, in bom zlodja ufbil, Če £a dobim. - "i: u^j k&iotaLj "GLAS N A EO D A"« New Torte Wednesday, August 2, 1939 SLOVENK (YUGOSLAV) DAILY M. LANGKOVA: UKRADENI MOTIV Nekega kem tedmkiu z drobnimi nobe so zaškripala /peresa zofe, članki o gospodinjstvu, o vzgo- J zaslišalo se je sm,m*aiije, preji otrok in o vrtnarstvu, hotela Stegovanje in mrmranje, ki je je po.-tati pisateljica, kajpada'izražalo prej slalbo kakor do-clavna pisateljica. "'Na«a »-lavna pisateljica go-Marta Vycliytralova," si je -mHiljaje govorila ter se sama -ebe iprikianjpJa v ogledalu. Nenadno se je spomnila, da je njen priimek zelo neprimeren za žen&ko. ki lioee postati slavna. Ni ji šlo v glavo. kako se je mogla poročiti z davkarjem Vyohytralom. ko bi že takrat lahko na prste preračunala, da mora z imeonsn Vaclav Vycbytral ne more zadostovati ženi, ki stremi za višjimi cilji. Kajti 1k> treba primeren, originalen pseudonim, kajti če hoče danet« človek opozoriti nase, se mora pojaviti z nečim še nevidnim:, neslišnim, kratkomalo z nečim povsem novim. Prav taiko je tudi z motivom. Tudi ta mora biti nekaj povsem novega. Resnično, to je prava beseda. Porajajoča «e pisateljica je grizla svinčnik, s katerim je ipisala wn« nečisto" in premišljevala za kateri motiv in kakt^no oblijto naj bi se ml ločila. DaraAnja doba zahteva specializacije. Lahko bi es lotila političnih, znanstvenih ali socializacije. Laiiko bi se lo-pisala detektivske romane, N je odločila -za roman,, Družabni motiv. Vsa bro voljo. Gospodar doma, davkar Vychytral ise je prebujal iz popoldanske ■dremavice. Njegova žena je izrabila po-jMiUlaiiski mir v ustvarjajoče namene in se ukavrjala s pisateljevanjem. Glasno moževo godrnjanje jo je namah vrnilo k neljubi resničnosti.. • Vzdih-nila je kakor mučeniea, v hipu ]>a jo je obšla sijajna misel: Popisala lx> izkušnje iz lastnega zakona. To bo nad vse originalno! Ni moža na svetu, ki hi bil podoben Vc^lavu, in ni je žene — znova je vzdihnila nad tsvojo usodo. Zopet je začela pisati. Pisala je še, ko se je mož vrnil iiz pisarne, pisala je tudi po večerji, ko je mož Pital časnik, pisala je, ko je po poročilih tiskovne ipisarne odprl radio, ga zaprl in se ipo zdravnikovih nasvetih vlegel na desno stran. . (Pihala je tudi naslednjega due in kuhala .pri te«m grah. Grah je zadiš^l po osmojenem in hrenovke so se razpočile. Sele opokfne je uvidela, da je z navdušenjem pri kraju. Analizirala je iscer zakon, toda snov ni bila za roman. Tn go-r-fporl davkar Vvehvtral ni imel Smisla za skupno junaštvo. Gospa Marta je strgala ne-nwpeli koncept in pričela znova iifcati. Ni jedla, ne v?pala — zaman premišljujoč o novi £novi. Vsepovosd je mislila Letalstvo in kabaltstika • . • v % « » .t« r -^2»—■ l e 'Kabalisti starega mesta v Jeruzalemu, ki ji'h je včasih videti kako stopajo z modrijan-pkiini obrazi in v belili 'haljah po uličicah, živijo samo v višjih in najvišjih sferah, občujejo z angeli in duihovi in berejo prastare kabalistične knji- ga dne 'bi bilo traba zaklati bele peteline nad vsemi svetimi mesti v deželi, petelinja kri bi započeia njih magično akcijo. Toda trenutno ni Jt>aš ugodno obiskati peš in osebno neke svete kraje. Grobnica očakov je na. primer v Heforonu, Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: KRANJSKO SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA Ustanovljena 1. aprila 18&4, inkorporlrana 12. Januarja 1898 ▼ d rta v i Illinois. ■ aedeftem v mestu JoUet, Illinois POSLUJE ŽE 48. LETO CiUvnl urad w lastnem Amma : MS Na. Chicago SL, Jollet, Illinals. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,4M,IN KOLVJblNTNOHT K. 8 K. JEDNOTE ZNAŠA 119.80% K. H. H lnioata Ima nad SSJ88 Clmmt In Oanlc T odraslem in oddelku. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DKUTEY 185 SKUPNIH POOPOK JE K. S. K. JEDNOTA IZPLAČALA TEKOM S VOJKU A 48.-LETNEGA OBSTANKA OKROG $7.000,000 UKHUJ K. S. K. JEDNOTE JU: "VSE ZA VERO, DOM ln NARODI" Ge aa hote« savarovatl |>rl dobri, poOtenl ln solventnl podporni organizaciji. zavaruj ae pri Kraajakn-Stoveaald Kmtolifiki Jcdnoti. kjer bp lab ko zavaruje* m sinrtulne, rasne poflkodbe, operacije, prod bo* lesni ln oDcaaflmtl K. 8. K. Jed nota sprejem« ▼ avojo areuO HtM ln flinlc« od Ifl. do «> leta: otroke po UkoJ po rojatvu In do 16. leto. Zavaruješ ae lahko od fStt do fWJOO poanrtnine. V MI^IbOhm oddelka K. K. J- ae otroci lahko zavarujejo f r&redu "A" ali "B." Miwfil prispevek t mladinski oddelek je velo nizek samo lftc m razred "A" In 3Qc aa raxed -B- In ostane »talen, iraroralnlaa a Tankim dne« naraACa. V aluffajn smrti otro v raarada a pla«n do $4110.6(1 in aavarovanega. PODPORA: fljOO ta 00c na dan aH |8.00 aa je ibila v o^nju. " Iai že jfc pi- samo nanjo, v glavi pa ji je bilo kakor ipometeno. Brezbrižno je hodila mimo ljudi, ki so se ji zdeli rezani iz precej na-vadlnega kamna. Njihovi dogodki so morda zamori napolniti človeško življenje, za roman pa so bili — tako je mislila Marta — pre vsakdani ji. Brez .poleta, in manjkala jim je prava mikavnost. Vse naokoli je dihalo življenje in premetavalo ljudi kakor na povelje in se kopičilo v očeh. ki emajo gledati ter klica jo po obdelavi. Marta pa je hodila slepa in g-luha, dokler ee ni nekega dne, na poli s spre-olida, znašla pred mostom na obkem ipašniku pred tremi komedijantskimi vozovi. Sonce je sijalo nanje, ljudje in živali so se valjali okoli vozov in eb- kjer razsajajo zelo nevarne nih izdaj. Toda motlerna doba prihaja hočeš nočeš tudi do Hjiih.. lOr so opazili, da neskončno (govorjenje o miru in izboljšanju človeštva v Londonu in Ženevi ne vodi do nobenega cilja, so sklenili, da bodo isami nastopili. V današnjem ti izbrali dan in uro, ki bi bila za njihove namene pripravna. Te- arabske tolpe, proti katerim ne zaleže nobena čarovnija nič, prav tako sta v nevarnem pasu Raehlin grob pri Bethlehe-mu m čudoviti grob rabija Meira pri Tiberiji. Kako naj bi se tedaj izvršila magična akcija ? Bden izmed čarovnikov je našel rešitev: možje naj 'bi najeli letalo, vanj naj bi stopili z žrtvenimi petelini, pa naj bi se [popeljali nad vse svete kraje palestinske. Tako se je tudi (zgodilo in tako so iz letala ■r ar ^ prdivnH petelitvjo~kri nad sve-tiapa^. Tad^. se je zgodilo! Govoričenja o miru po svetu še ne bo tako kmalu konee in vprav tako ne priife .Še tako kaikalu do zažel• miru-. Kriv pa je pilot tistega letala, k(i iso ga bili najeli, ker se mož prav nič, ne spozna na kabalo in se ni držal točno pre*kpisane proge, tako da se petelinja Jcri nad nekatera svetišča ni poce-dila. Ni čudno, da stvar potem ni i-mela uspeha. Kabali-sti so sedaj tožili družbo, ki je nesrečni pilot v njeni službi, in zahtevajo, naj jim povrne vozni ng. ljudje so sedaj radovedni, kako se bo koi>čala pravda, v kateri na-topa j o možje, ki so tako sveto prepričani o svoji stvari, da se ne boje niti najhujšega martirija, '— mar-tirija smešnosti A D VER J ISE h %GLAS NAHODA1 PRVENSTVO V KAJI a i1 Svetovni prvak v kaji cigar .je j »ost al .lack Benny, ko je moral plačati Paramount študiju >375 dolarjev loOO cigar, ki jih j** Beimv pdkadll meti snemanjem nekega filma. Bwriv jeipa še ugovarjal, da je v tem č«*hi pokadil .W) cigar, ki si jili je kupil, $»m. Te kadilske strasti pa BennVju ne smemo očitati kot greli. Snemanje enega prizora traja večkrat zelo dolgo a na platnu hiti včasih tak iprizor mimo nas ~a-mo nekaj sekund. JZato je treba Bennvju tlečo cigaro neprestano nadoiifcoščati. Benny bi morda hrt« svoje cigare ne mogel igrati, saj si ga ne moremo 'misliti brez nje. NTARO0TTE Sfc NA "QLAS NARODA" NAJSTAREJŠI 8I1OVKNSKI DNEVNIC V . M KRIKI ' barji. Ail je že kdaj imela frečo? Ali si je siploh mogo- j če izmiisliti nekaj lerpega, ne r da bi ji že kdo drugi ukradel; tega? Najraje bi zajokala. Takšna snov! Takšen naslov! In adaj je vse zaman. Ukradeni motiv! Tudi te komedijante je že nekdo pred njo u-vedel v kulturo! Pa si poiščete originalni*domislek, če si moretel •GLAS NARODA' jamo v staro £o-ovio. Kdor ho-> naročij za ^vpje ■prodnik« ali prijatelje, ta lahko stori. — nin* za stari j stene $7. - V j (taftjo lista ne posi- | i ljamo. ^ AHN'S NEW AMERICAN INTERPRETER. — Trda vez. 27» BtraD« Cena $1.10 Učni knjiga ca Nemce ln ca ene. ki ao nem-Hlne smožnl. AMERIKA IN AMERilLANCt. Spisal Rev. J. M. Trunk. (608 strani.) Trdo vezano Opis posameznih držav; priseljevanje Slovencev ; njihova druStra ln drui« naroune ustanove. Bogato ilustrirano. Cena $5.00 ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. SeauvO dr. F. J. Kern. Vezana £>ena $2.00 B URŠKA VOJSKA. 90 strani. Cena 40c BODOČI DRŽAVLJANI naj aarot« kojitleo — "How U become a »Uua of tke United States". V tej 'knjigi, so vsa pojasnila In aako-nI aa naseljen«* Cena 35c- BREZPOSELNOST IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 70 strani. Cena 35c. DENAR. Spisal dr. Kari EngllB. 236 strani Denarni problem je zelo zapleten In teta v en ln ga nI mogoče storiti vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je znan čefikl narod, o-goapodar-skl strokovnjak, je razfiirll avo** delo tako, da bo sluillo slehernemu kot orlentafinl spis • denarju. Cena 80c. DOMAČI ŽIVINOZDRAVN1K, spisal Fraaja Dular. 278 stranL Cena trda vez Cena $1.50 Zelo koristna knjiga za vsakega ilvlnorejca; upi« rasnih bolezni ln zdravljenje; alike. DO ORH1DA DO BITOLJA. 1?« Hrani. Zanipiv potopis • sUkaml M*tlh krajev nala stare domovine, ki w Slovencem le malo ananl. '' ■ f? • * Cena 70c. GOVEDOREJA. Spli S aUkav' il R. Legvart. 143 stranL - " " Cena $1.25 IZ TAJNOSTI PRIRODE. 83 ati-anL "r l Poljudni aplal o naravoslovja ln avezdoanan-Mtil - Cena KOKO&JEREJA. Sestavil Valentin Razlnger, M at rani. Gena ti d o ve« .... JM Broi. .... JS KRATKA SRBSKA ttKAKATDLA. «8 strani Cena 30c. KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, TOV IN 8KB0Y. 80 itrtni A' KNJIGA 0 LEPEM VEDENJI]. Cena 30c. (UrbanL) Tea. Cena $L25 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. Cena 50c. IDBlCNA RAČUNICA. Trda vea. 144 ' Navodila aa izračuna nje okroglega, i fiia ga in Kuharske ^ KNJlfiE f LJUDSKA KUHARICA Npjnove}š& zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena 50c. . - ■ | ^ Cena 75c. LJUDSKA KUHARICA, najnovejBa ln praktična zbirka navodil aa kuhinjo ln dom. ' Cena 50c MATERIJA hi ENERGIJA. Bplaal 0r. Lavo Ger> ^tij. S allkamL ISO stran* Nauk o atomih, malekulfli In elektronih. Po-Ijodno plain* razprava o laaledkia uodema Gena $1^5 MLEKARSTVO. Bplaal Anton Pevc. 8 1« strani. EaJIt* M alakarj« ln ljubitelje mlekarstva 0*na $1.00 KUHARICA 965 iavbdii; 255 stranL Cena: broi. $1.25, ves. $150 " _ /i SLOVENSKA KUHARICA Najpopolnejša • izdaja, 7^8 strani. NAROD, Ki IZUMIRA. 101 atranl Poljuden ouls najsevernejšega naroda na svatu. aJegove Bege In navade. Cena 40c. naše Škodljive živali v podobi in besedi. Opisal Fran Erjavec. 224 strani. Broi. Cena 40c. OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 atranL Vez... Knjiga je uamenjeua v prvi vrsti ca stavbno, umetno In strojno ključavničarstva »«r iele-aoilvaratvo. Cena $2.50 ODKRITJE AMERIKE, spisal U. M AJAR. Trije deli: 102, 141. 133 strani. Cena mehko vea Poljuden ln natančen opis odktitla novega aveta. Spis se Člta kakor zanimiva povest ter je sestavljen po najboljfilb virih. Cena 50o PRAKTIČNI RAČUN AR. Trda vez. 2S1 atr... Priročna knjižica, ki vsebuje vse. kar J« pri nakupu ln prodaji notrebno. Cena 75c. PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE Spisal dr. F. Veber. 341 atranL Knjigo toplo priporočamo vsnkomur, ki as * & hoče seznaniti a glavnimi črtami sodobna \ filozofije. Cena 70c. RUSKI REALIZEM. Bplaal dr. Ivan Prljatatj. 413 atranl. L ■ V knjigi so opisani predhodniki in idejni nte- V meljlteljl te av oje vrstne tuake struje. Cena $1.50 SPOM1NL ISBlsJože L*vtilar.) 243 atranL V tej knjgl obuja naS znani potoplaec iupulk Ltvtliar spomine na svoja brezštevilna potovanja. Cena $1.50 \ SPLOŠNI PODUK, KAKO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE IN VBTOVE. cena brad. Cena 50c. blov.-angleSki in anglkAko-slovrn-slovar. 148 atranL Cena 90c. slovensko-nemfiki slovar, 143 atr. Draga polovica knjige vsebuje nem5ko-slo- ""KI venski slovar ln kratko slovnico slovanskega < ln Mmfte« jezika. Cena 40c. UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Vrane Veber. 852 atranl. Cena 75c. UMNI KMETOVALEC. Spisal Prane PovSe. Cena bros. Cena 50c. VELIKI VSEVKDKŽ. 144 stranL Zbirka aanlmlvlh in kratkočasnlh apretmn-iti; burke ln Šaljivi poaktpl; vedeievalna U* Sr bela; punktlranje; zastavica. Cena $1.45 VODNIKI IN PREROKI. 1^8 atranL ' Knjiga Je laSla t aalolhi Vodnikova dnrifea \ . ter vsebuje iivUei^Jeplae mai. M ao ■ avojtaa \ delom privedli slovenski narod ta ufcia^Ma V avobedo. Cena eOc. ENANSTVENA KNJIŽNICA, 78 atranL * Zanimivosti la roške agodovlne In natanBsa », utAa rojatte rsmbBk* aaporoiUii koza^ov. Cena 6O0. zdravilna žeufiča. «2 atranL • ' Cena fiOc. VERNE DUSE v VICAB Spisal Prosper Mertaiee. 80 stranL Ona., ft 30«n nsjboUiUi w&n francoakega aojatra. rmtm^ 4a naiaga kpi»takega »vljepjfc VOLK 8POKOENIK s s iue T, ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KEALJA i__ «M i I f.i .77 [ <4 Ai^f.-wt«!? ^ffavAfiahaZ) ' U, ..........;„ . j, t, "GLXB RXBODP.NifToli jWedncsHay, 'August 2, 1939 S teboj do smrti ftaman i* življenja — Za "(Has Naroda' 74 priredil L H. Dorneck le e težavo zadržuje smeh. 4ico Erkachovo tako zanioljivo govorite o žensikiih eltvareh. Veste, da sem jo vzel pod svoje vuretvo." "Moj Bog, saj nisem talko slabo mislil. Gospice Erla chove seveda v celi zadevi ne zadene niti najm^njlša krivda. Nedolžno šalo je -vfteia le preveč resno. Odkrito priznam, da me je njena lepota in njena mikavost očarala, tako da eem prišel ob pamet Prosim vas, gospod Stolbei^, mojo nevesto poznate. Je ljubeznivo, dobro ibitje, toda moj Bog — po svoji zunanjosti more možu kaj malo iralditi, če toliko vposte-vate žensko lepoto, kot jo vpoštevaon jaz. !Kar me je vezalo z goapico Erlaohovo je bilo samo (majhno ljubi mkovanje. Tako je (bila lcrasna in talko brez vsake pomoči in to podžge človeka, ki obojudfuje lepoto in v zakoniti zvezi ne najde te Mi S tankom v brazilski pragozd Dornedk si z negotovo roko potegne preko čela. "Prositi sem va* hotel, da o celi zadevi molčite, kakor je v takem slučaju med kavalirji v navadi." Henrik se trpko zasmeje. . "Ne vem, ako bi ta slučaj vzel tudi za (svojega, kajti še nisem na jasnem, kaj eem kot pošten človek obvezan." "Moje nesreče vendar ne boste želeli, gospod Stolberg! Popolnoma sem uničen, če om, ki sem ji ga vkradel. tfe tiako »dekle v resnioi ljubi. to mirno in rada privoli. Svojo (besedo vam dam, da ie "bilo dane« prvič, da je pr^lo do kakega poljuba, in ven* da bi bil tudi hrez vašega posredovanja zadnji. To sem vedel. V svoii neiskuSenoPti je bila kotlbi padla z neba, ker sem se drrcnil brez dovoljenja njenega očeta jo objeti in (poljubiti." Hans Domedk v evoji nečiimiurnosti niti najmanj ni dvomil da bi pri Senti dosegel, da se vda njegovim željam, in tako miren, kot se je kazel, v svoii strasti tudi ni bil, toda ,ve. da mora od Stolbenga dobiti obljrtbo, da bo molčal, ker je sicer izgubljen. . Hans tudi ne ve, kako so njegove besede Henrika pomirile. Stolberg ve, da je imel Dorneek prav, ko je rekel, da Senta ni niti vedela, kaj je Ijdbeeen. Dorneck za njo ni veljal prav nič več, kot samo sanjavosf, katero je Dornedk sam s svojim obnašanjem raajprEil. Vsled teara se Henrikovo srce aopet pomiri in nafo nekoliko prijaznejše reče: "Vem, da je gorspiea Erlachova neumne sanjavosti popolnoma ozdravljena in da ni bilo prav ni čdrugega. Kajti _ C menoj *e je zaročila." Dorneck se *gare koi pod težkim vdarcem in mu je, kot bi moral Stolbengu -V oči ti snetek. Živil razen železne zaloge ne vzame odprava nobenih s seboj ker Tipajo, da se bodo mogli z Novcih odklopiti in rabita potem kot rešikna čolna za posadko. Radijski fjprejemmik in kratkova-j lovni oddajnik bosta možem omogočala stike z zunanjim svetom, računajo pa celo z radijskimi reportažami iz pra-goada. . Odpravi se kot znanstveni odipravi ne bi nikamor mudilo, zato nameravajo vsak dan prevozili pet do kvečjemu deset kilometrov. V šestih mesecih upajo dovršiti svoje naloge, ki obstoja pred vsem v raziskavah geografskega zoologične ga in klimatičneiga značaja. Odiseja pragozdnega tanka se prične na deželni razstavi v Ourihu, kjer bodo razstavili vozilo, da bi dobili še kaj sredstev za veliko potovanje. Potem odidejo na poskusno vožnjo ob Renu navzdol do Ho-lankllske, deloma po vodi, deloma po kqpnem. Iz Holandske bo tank priplaval po morju do Angleške, tam ga bodo naložili na ladjo, ki ga prepelje v Buenos Aires, kjer bo prevzel vo