Štev. 253.
9 Liubljani, v soboto, M 4. novembra 1905.
Leto XXXIII.
Velja po poŠti:
za celo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13'— u četrt leta „ „ 6-50 u en mesec „ „ 2-20
V upravniStvu:
m celo leto naprej K 20'— n pol leta „ „ 10"— sa četrt leta „ „ 5'— si cn mesec „ m
ti pošli], na dom 20 h m mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
LOVENEC
Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm):
■ 00
13 h 11 „
... '»
za enkrat za dvakrat za trikrat za vet ko trikrat . 8 V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta a 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
Vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo i«»|<°P|tariev>h,u,k\h \ <vho.d.i!"
Ul_ dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen listen slovenski narod
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
—L_ Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije, tlpravniškcga telefona Stev. 188.
Sredi bojo.
Krvave vesti od vseh strani . . .
Na Ruskem teče kri že mnogo mesecev, ker se ne more odločiti vsemogočno uradništvo, da bi dalo iz svojih rok vsaj nekaj pravic ter jih delilo z zastopniki ljudstva.
In zato stoji delo, mesta stradajo, trgovina in obrt sta v mnogih krajih uničeni, po ulicah pa hodijo velike množice ter se z golimi rokami in brezbrambnimi prsi bore za svoje človeške in državljanske pravice proti puškam in sabljam. Omahljivi car, poln groze in strahu vsled strašnih dogodkov, se je slednjič odločil, da dovoli vsemu ljudstvu pristop k zakonodajstvu.
Vsa Avstrija in Ogrska sta v borbi za splošno in enako volilno pravico. Bodis>, da se vrše demonstracije delavskega ljudstva mirno kot mrtvaški pogrebi, ali bučno s krvjo in streli, vedno imajo neko impo-zantno, grozno silo, ki mora vsaj k resnemu premišljevanju zbuditi sloje, ki krate ljudstvu sodelovanje pri javnih poslih. Kakor velika, črna reka so se molče zgrinjale v Pragi delavske množice po ulicah, kakor vulkan, ki miruje, a kuha v sebi sile, ki vsak trenutek lahko izbruhnejo in stresejo zemljo. Na Dunaju pa je prišlo do krvavih bojev. Tisočera množica je hotela vdreti v cesarsko palačo in v parlament.
Le krvave sablje policistov so mogle ubraniti, da niso dvorane cesarskega gradu odmevale od burnih klicev po splošni in enaki volilni pravici. A dovolj blizu so bili že ti klici, da so se čuli v cesarsko palačo.
Zato se pa ni čuditi, da elementarna sila tega ljudskega gibanja vznemirja zdaj vse deželne zbore. Prvi deželni zbor, ki se je v Avstriji oglasil s to zahtevo, je bil kranjski deželni zbor, v katerega zgodovini bo vsikdar eden najmarkantnejših dni oni, ko je dr. Šusteršič preglasil v njem borbo za splošno in enako volivno pravico kot
stalno zahtevo, ki ne izgine več z dnevnega reda.
In takrat so se oholi lastniki nezaslu-ženih privilegijev smejali. To je šlo čez njihovo pamet. Niso mogli verjeti, da bi se to ljudstvo, ki so ga bili navajeni tako oholo prezirati, moglo kaj zganiti. Smejali so se, ker so mislili, da je ni moči na svetu, ki bi se mogla meriti z njihovo votlo mogočnostjo.
Štiri leta so se smejali in norčevali. A pokazalo se je, kako dobro je poznala ka-toliško-narodna stranka tok časa in sedanje potrebe. Čez štiri leta je včeraj dr. Šusteršič zopet govoril v deželnem zboru o volilni pravici. A ni govoril več le teoretično, kakor takrat, ampak njegove besede je podpiral daljni grom, in ko je l|azal na grozote, ki nastanejo povsod, kjerkoli se privilegirani stanovi upirajo opravičenim časovnim zahtevam, ko je kazal na krvave žrtve divjih prekucij, ki se dajo preprečiti le s tem, če se ugodi zahtevi, ki jo je stavila katoliško-narodna stranka — tedaj jih je bilo le še malo, ki so se smejali. Večina je morala reči v srcu, da ima ta mež prav. Pod vtiskom dogodkov je celo liberalna stranka morala zatajiti svojo preteklost, izdati svojega voditelja in plavati s tokom.
Pod globokim vtiskom dr. Žusteršiče-vega govora so šli včeraj domov vsi ob-iskovavci deželnega dvorca. Bilo jih je neka1, ki so misliii, da bodo ta dan zopet s kako zvijačo mogli odvrniti pozornost od tega poglavitnega vprašanja; bilo jih je celo nekaj, ki so mislili, da se bo dala v kalnem zanje vjeti kaka iibica — a šli so domov z globoko zavestjo, da ti možje, ki so dvignili v kranjski deželi prapor ljudskih pravic, niso politične bilke, ki jih maje veter oportunitete, ampak boritelji iz prepričanja za najvišje ljudske interese. Mogli so tudi pomisliti, da se taki možje ne bodo vdali neznačajnim koristolovcem, ki nimajo niti načel niti programa ter obračajo plašč po vetru.
Hov napreden v slovenskem časopisju.
Pokazala se je potreba, da se bolje poskrbi za lokalno časopisje, rngo je bilo doslej. Zato pa z veseljem pozdravljamo, da se je sklenilo, poskrbeti tudi za preprosto ljudstvo po ceni dobrega lokalnega časopisja. »Slovenec" je vseslovenski dnevnik, povsod čitan in upoštevan. A treba je poleg njega tudi tednika, ki bi združeval dve stvari: Splošno zabavno vsebino z dobrim političnim pregledom in lokalne novice. Lokalen list sam ne more podati iz svojih skromnih sredstev dobrega splošnega dela, tednik, ki je namenjen vsemu narodu, se pa ne more brigati za razne, čisto pokrajinske podrobnosti. Zato se je sklenilo, oboje združiti, in sicer s pomočjo »Domoljuba".
»Domoljub" kot glavni list bo obsegal vsak teden 8 strani sedanje oblike. Za Gorenjce bo prinašal vsak teden enako veliko prilogo „Gorenjske novice" na osmih straneh, za Notranjce istotako .Notranjske novice.
Za Dolenjce se bo pa združil z že obstoječimi »Dolenjskimi novicami". Tako bodo naročniki dobivali vsak teden list, tako velik, kakor je vsaka dosedanja številka Domoljubova (16 strani). Cena bo naslednja:
»Domoljub" s prilogo »Gorenjske novice" 3 krone. Ravno toliko s prilogo »Notranjske" ali »Dolenjske novice". Ker pa ima »Domoljub" veliko naročnikov izven Kranjske dežele, na Štajerskem, Koroškem, in Primorskem, ki bi radi imeli »Domoljuba" tud1 nadalje, pa se ne zanimajo toliko za lokalne kranjske novice, oddajal se bo pa .Domoljub tudi sam, brez priloge, za 2 kroni na lečo. (Vsak teden 8 strani.) Tudi tisti Kranjci, ki res nikakor ne morejo žrtvovati 3 kron, se bodo lahko naročili na samega »Domoljuba" za 2 kroni na leto. Vendar je želeti, da si vsakdo izmed kranjskih naročnikov naroči »Domoljuba" s prilogo vred.
»Gorenjske novice" bodo dobivali naročniki .Domoljuba" iz teh-le okrajnih glavarstev: Ljubljana, ljubljanska okolica, Kamnik, Kranj, Radovljica. »Dolenjske novice": Litija, Krško, Novomesto, Črnomelj Kočevje. »Notranjske novice": Postojna, Logatec. Ako bi kdo iz teh okrajev želel imeti drugo prilogo, naj
pravočasno to naznani. Tudi je treba posebej povedati, če kdo želi dve ali vse tri priloge; seveda se potem cena zviša na 4, oziroma 5 kron.
Samoobsebi je umevno, da si tudi iz-venkranjski naročniki lahko izbero katerokoli prilogo. V glavnem listu, bodo članki, ki se tičejo vseh Slovencev,'politični pre-gled, zanimivi listki, važnejši domači dnfevni, pa tudi zanimivi svetovni dogedki, ter kaj za kratek čas.	: v •'> '
Upamo, da bodo s to Izpremembo zadovoljni vsi prijatelji »Domoljuba"", Sedaj pa krepko na delo! Od najživahnejše agitacije je odvisna usoda novega tednika!
Tedenski pregled.
Revolucija — ustava na Ruskem. Strašilna so bila poročila o revolucijonarnem ruskem • gibanju, ki je bilo toliko bolj vznemirljivo, ker j? vrelo tudi med vojaštvom in se je splošni stavki bilo pridružilo tudi mnogo uradnikov. Častniki so izjavljali, da je dve tretjini armade na strani usta-šev. Šole so počivale, kajti celo srednješolci so hodili okrog, prisilili, učitelje, da so prenehali s poukom. ter klicali: »Živela revolucija!" Med vojake so delili ustaši oklice, naj ne streljajo na ljudstvo. Na Ruskem Poljskem so razstrelili delavci več železniških mostov. V Revalu so prekucuhi zažgali mestno gledišče; vojaki so streljali ter ubili 45 oseb, mnogo pa ranili. V Odesi je mrtvih 200 oseb, prav toliko ranjenih. Po več krajih so bili proglasili začasne vlade. Barikade so gradili z vozovi cestne železnice. Zaprte so bile lekarne, prodajalnice, tovarne, banke. Premožnejši sloji so bežali, kolikor je bilo možno, zlasti iz Peterburga Vsi listi, ki so izhajali, so zahtevali ustavo. Zadnje dni je stavkalo do 7 milijonov delavcev. Gospodarska Skoda v dosedanjih stavkah je bila večja, nego stroški zadnje vojske. — Vihar razburjenja je skoro pojenjal, ko se je čulo, da je car vsled Witte-jevega prigovarjanja dal vsem slojem naroda volivno pravico. \Vitte je imenovan za ministrskega predsednika. Narodna zbornica je dobila postavo-dajalno moč. Rusija je dobila tiskovno svobodo. Preki sod je odpravljen povsod. Z velikanskim veseljem je sprejelo prebivalstvo carjev manifest. Po ulicah so se razlegali glasovi: »Živela svobodna Rusija!" V Peterburgu zahtevajo delavci garancijo za dovoljene pravice, ter dele oklice, naj se boj nadaljuje. V Poltavi, Kazanu in Kišnjevu so bili krvavi boji med vojaki in ustaši.
Z zanimanjem je zasledovalo občinstvo obravnavo knežaške afere, ki se je završila pred deželnim sodiščem s tem, da je dobilo 14 obtožencev skupno 58 mesecev težke ječe. Obtoženi so bili kakor znano radi žalitve uradne osebe in radi nasilnosti. Zagovornika dr. Šusteršič in dr. Schweitzer sta priglasila ničf.ostno pritožbo. Mnogo pozornosti je vzbudil dr. K. Vodušek kot zastopnik učitelja -župana Česnika, kajti izjavil je v sodni dvorani s povzdignjenim glasom, »da se je v teh štirih dneh vsakdo, ki je bil v sodni dvorani navzoč, prepričal, da visoko sodišče stoji na strani Karola Česnika."
Velikega pomena za Ljubljano je novootvorjeni moderni hotel »Union"; ni čuda, da je zadnje
LISTEK.
II jesenski megli.
Spisal P.
Tako je bilo na tisti večer, da se je človek moral domisliti na kaj lepega, žalostnega in davnega. Moral se je domisliti, mehko je bilo v prsih, srce mehke žalosti polno . . .
Daleč tam na zapadu je zahajalo solnce, rdeče morje se je razlivalo po tisti strani, rdeča luč je sijala po krajini daleč tja nazaj proti vzhodu, mrak je že vstajal iz grap, trepetala je motna temnordeča luč
Privatni uradnik Košenila je šel po cesti, včasih je pogledal okoli sebe, tja je pogledal v daljavo, obraz je bil miren kakor vedno. Ničesar se ni domislil ta večer, to, na kar bi se bil imel spominjati, je bilo vedno z njim, in zato je bil obraz tako miren, kakor v davnih časih, ko je stal ob izkopani jami in je drsala vanjo velika črna krsta, majhna bela krsta se je pogrezala z velikim zlatim angeljem na vrhu. Privatni uradnik Košenila je imel namreč ženo, pa je umrla, in je imel hčerko, pa je tudi umrla. In zavolje tega je bil obraz čisto miren, zato se ni nikoli nasmejal tako veselo, ka-
kor se nasmejejo ljudje po navadi. Ha, ha, ha, ha . . . tako se nasmejejo ljudje na široko, oči so vesele, obraz je nalahko zardel. No, Košenila se je zasmejal po sili. He . . . he . . . poznalo se je, da je smeh prisiljen, sam je izpoznal in je utihnil.
Mračilo se je, delavec je hodil iz ulice v ulico z dolgo palico v roki in je prižigal plinove svetilke, ki so gorele po vogalih. Košenila pa je šel svojo navadno pot tja do gostilne, kjer je večerjal, prečital par časopisov in potem vstal počasi in mirno.
»Lahko noč!"
Ni pogledal po ljudeh, malo je dvignil klobuk in se je zgubil med vratmi. Potem je šel proti domu, gledal je predse, ozrl se je na nebo, izginil je med hišami.
Tisti večer pa je bilo tako, da je bilo človeku pri srcu kakor na spomlad, ko dahne od juga, leno sanja temnomodro nebo, poje na gori mlad pastir. Temna rdeča luč je gorela po nebu, drhtela je v polmraku, dihalo je od juga, leno je sanjalo temnomodro nebo . . .
Košenila je sedel na gostilniškem vrtu in je večerjal. Mimo so hodile natakarice, tainona lepa, z velikimi prešernimi očmi, s črnimi, kostanjevimi mogoče, morda s pla-vimi in mehkimi lasmi. Včasih je bila ka-
tera trudna, zamišljena nemara, semintja žalostna. Sedla je tam pod temen kostanj, visoko so se dvigale mlade prsi, pogledi so plavali bogvekam. No, Košenila ni pogledal v tisto stran, počasi je odlagal časopis, vzel je v roko nož in ga je brisal ob prt.
Na vrt je prišla mlada punčka, mlada, slabo napravljena, čevlje raztrgane, lase raz-kuštrane. Cez roko je imela košarico in v njej polno rož.
»Dober večer!"
Pozdravila je, postala, ponudila rože. Košenila ji je dal desetico in položil šopek pred se na mizo. Cvetje je bilo jesensko in brez vonja; ležalo je tam in je venelo.
.Koliko dam nazaj ?"
Vprašala je punčka, stala je ob kostanju, upirala je vanj velike, plahe oči. Košenila je pogledal te oči, potem jih je pogledal drugič in se je potem domislil .. .
»Nič", je rekel polglasno in se je domislil na svojo hčerko, ki je U'iirla. Menda je imela take oči, take lase, čisto take; če bi bila tako revna in uboga, pa bi bila stala pri drevesu, čakala bi bila prijazne besede, podtem odšla od ponižnosti boječa.
Privatni uradnik se je bil domislil; ob drevesu ie stala punčka in je gledala na njegovo mizo s plašnimi, ponižno poželji-
vimi očmi; obrazek je bil bled, na ustnicah žalost.
»Kaj si lačna?"
Punčka se je nasmehnila, potem je okrenila glavo, v lica je stopila plaha rdečica.
»Kaj bi večerjala?" . . .
Punčka se je nasmehnila, gledala je v tla, po licih je plavala plaha rdečica.
»No, jej! . ."
Košenila je prerezal meso na dvoje in ji je ponudil večji kos.
,Ne bom tukaj, ker me je sram. Zunaj, doma . .."
Plaho je pavedala punčka in Košenila je vzel časopis iz žepa in je zavil vanj pečeno meso. Punčka je iztegnila roko, belo drobno roko, na licih ni bilo več rdečice.
.Bog povrni tisočkrat . . ."
Odšla je hitro med kostanji, izgubila se je med vratmi. Košenili pa je bilo dobro na tisti večer. Čutil je, da je storil nekaj lepega in prijaznega in sam sebe je bil vesel. Iu tako je bil razpoložen in je govoril z natakarico, z gospodarjem je govoril o revoluciji na Ruskem, potem o makedonskem vprašanju, potem o lepi slovenski politiki. Izvanredno je bilo to, a pravzaprav ni bilo izvanredno, zakaj Košenila je bil zadovoljen
dni vse govorilo o tej krasni stavbi, o postrežbi, o pijači, o udobnosti, o radovednih gostih, ki polnijo veliko prostore hOtelove. Pri otvoritvenem banketu je bilo 54 odličnih gostov. Župan ljubljanski je pri tej priliki izražal veselje, da se je, kar ni pričakoval, v Ljubljani izvršilo tako velikansko podjetje, ki bo zlasti pospeševalo tujski promet Vsestransko se je častitalo dr. Gregoriču, ki s« jo kot načelnik stavbinske družbe .Union" res trudoljubno žrtvoval, da se je uresničil krasni načrt inženirja Vancaša.
Fejervarj- je prejšnjo soboto razložil svoj vladni načrt. Na čelu njegovega programa je splošna (ne e aka) volilna pravica. Na šoiah za častnike se uvede povečem mažarščina. Vojaška služba bo trajala dve leti. Liberalna stranka je odklonila njegov program in izjavila, da ga ne bo podpirala.
Tako zgodnji sneg kot letos, so imeli tudi leta 1869.; zapadel je bil 18. okt. Naslednjo pomlad pa je bilo toliko cvetja, da se je vse čudilo. — Ko so 8. okt. telovadna in športna društva na vatikanskih vrtovih imela vpričo sv. očeta vaje, je izpregovoril nato papež prav presrčne besede ter odobraval razvedrilne vaje, ki se z njimi mladina utrjuje, kajti „telesne vaje oživljajo duha, premagajo nemarnost in lenobo." .Bodite močni", tako jih je bodril sveti oče, „da branite svoje telesno in dušno življenje!" S tem je papež zopet pokazal, da kat. cerkev ne zametuje ničesa, kar bi zamoglo ozdraviti in prenoviti človeško družbo. Prav je, da se osnujejo tudi v naših mladeniških družbah telovadni krožki — V ponedeljek popoldne so pokopali poslanca Pakiža v Sodražici. Zbralo se je k pogrebu več poslancev tovarišev in obilo drugih odličnih oseb. Poslanec Žitnik je govoril vrlemu možu nagrobnico, dokazujoč, da je bil pokojni krščanski mož, mož stare korenine v pravem pomenu besede, vsekdar prijatelj, vesten gospodar, skrben poslanec.
Župni upravitelj v Sori je postal ondotni kape-lan Brajec. Znani župnik Brce ima iti v Bo-štanj, ker je bilo njegovo umeščenje na Soro radi nekega določila ustanovnega pis-a neveljavno. Župnik Berce se je družil z liberalci, radi tega je veljal pri .Narodu" za vzor duhovnika. Liberalci bi ga radi obdržali v Sori, radi tega so uprizorili nepotrebno razburjenje med ljudstvom, ko je v ponedeljek dekan Sušnik hotel izročiti cerkveno premoženje upravitelju Brajcu. O tem je bil poprej obveščen župnik Brce. Župan je izvedel, da se nameravajo nekateri nahujskani možje s silo upreti, in ker se je govorilo o hudem nasilstvu, zato je prosil pri glavarstvu pomoči. Glavar sam je prišel isti dan z 10. orožniki v Soro. O prihodu kanonika Sušnika se je zbralo do 50 možakov, ki so ga s silo in krikom zavrnili ler se uprli tudi orožnikom, ki so pozneje došli. Ključavničar je odprl vrata v sobo Brcetovo, nato je dekan izvršil službeno dolžnost. Dogodek je obžalovanja vreden. Pristaviti treba, da se je župnik Brce že od nekdaj obnašal jako nenormalno. .Narod" piše o preganjanju Brceta, dasi je znano, kako mu je bil škof naklonjen in prizanesljiv, da bi ga bil pridobil. — V Kalabriji je bil 30. oktobra zopet potres. — Na sv. Višarijah je bil saški kralj s spremstvom. — Na južni želež-nici bodo vpeljali dva nova brzovlaka, ki bosta prevozila progo med Dunajem in Trstom v 8. urah - Nagloma je umrl mestni župnik Malenšek v Ljubljani. Na praznik vseh svetnikov je čvrsto izvršil vsa opravila v cerkvi, ter bil živahen kot vedno. Ko se je pripravljal na popoldanski govor, je obsedel mrtev na stolu. Neutrudljivo delavnega, gorečega in priljubljenega župnika bodo župljani težko pogrešali.
V	Ljubljani se je mudil v sredo poljedelski minister Buquoy. Ogledal je gospodinjsko šolo v Marijanišču in žrebčarno na Selu. Deželni odbor je njemu na čast v hotelu .Union* priredil soupe. Povabljeni so bili poslanci, zastopniki organizacij in več višjih uradnikov.
V	Varšavi je ljudstvo zahtevalo amnestijo; iz zaporov je bilo izpuščenih 480 kaznjencev. Ker je množira nato nasilno zahtevala, naj se vsi politični kaznjenci izpuste, so nastopili kazaki in ubili 16 oseb, mnogo pa ranili.
*
• •
Godovi prihodnjega tedna.
Nedelja 5. nov. (zahvalna) Caharija, Vitalij; ponedeljek 6 Lenart; torek 7. Engelbert, Prosdo-cim; sreda 8. Bogomir; četitek 9. Božidar (Teodor) Orest; petek 10. Andrej Avel., Trifon; sobota 11. Martin šk., Mena.
Revolucija u Rusiji.
Na Ruskem še ni miru. To označuje ves položaj. Gibanje je naperjeno osobito proti judom.
Položaj v Peterburgu.
Na dvoru so v skrbeh, ker narašča re-volucijsko gibanje. V inozemstvo je odpo-
toval knez Izvolski, da spravi na varno premoženje in dragocenosti carjeve rodbine. Odpravili so cenzuro za neuradne časnikarske brzojave. Odstavljen je veliki knez Aleksander Mihajlovič. Carica namerava odpotovati na nemški bojni ladji „Liibeck" iz Rusije, ker je bolehna.
Velikanski izgredi v Kišenevu.
V Kišenevu so se pojavili prvi krvavi dogodki med službo božjo ob priliki, ko je bila razglašena ustava. Ljudstvo je napadlo jude in je plenilo. Osem oseb je bilo ubitih, mnogo pa ranjenih. Do osmih zvečer so ©pustošili mnogo judovskih stanovanj in trgovin. Z dinamitom so razrušili veliko sinagogo, vse lekarne in bolnišnice. Mnogo oseb je izgubilo življenje, peliaija in vojaštvo nista posredovali. Vojaštvo je zastra-žilo kolodvore. Premožnejše prebivalstvo zapušča mesto
Krvavi boji v Odesi.
Predvčerajšnjem popoldne se je poslabšal položaj v mestu. Popoldne so oborožili čete z več nego sto strojnimi puškami, ki so jih potem razdelili po mestu. Ob treh zjutraj so prenehali streljati, a dopoldne se je zopet pričel boj, ki je bil silovit in krvav. Neki kazaški bataljon je imel sto mrtvih in ranjencev. Prebivalstvo je razkačeno na jude. Morili so judovske može, žene in otroke. Z oken se je streljalo na ulice. Vojaki so nastavjeni tudi v pristanišču in groze, da bodo zažgali hiše. Predvčerajšnjim ob dveh so pričeli vojaki grozno streljati iz pušk. V judovskem mestnem delu so pokrite vse ceste in hodniki z mrliči. Celo stene so oškropljene s krvjo, judovske žene in otroke so davili in razrezali mrtva trupla v koščke. Zdravniki „Rdečega križa" izjavljajo, da so dogodki v Odesi stokrat gro-znejši, kakor so bili eni v Kišenevu. Ljudstvo grozi, da hoče poklati vse jude. Tu-dovski dijaki se branijo in so vjeli ter zaprli 200 oseb na vseučilišču. Judovske prodajalne so opustošili. Na cestah so nastavili tudi topove.
Rusko-Poljsko.
Predvčerajšnjim se bili kljub prepovedi demonstrativni izprevodi. Imeli so poljski narodni značaj Na čelu nekega izpreveda je pel duhovnik: »Bog reši Poljsko 1" Ubitih je bilo 26 oseb, težko ranjenih pa 70. Zvečer se streljali vojaki ob Laškem vrtu na ljudstvo, ne da bi ga bili prej pozvali, naj se razide. Demonstracije so trajale predvčerajšnjim cel dan in se je ljudstvo večkrat spopadlo z vojaštvom. Zaprte so banke in borza. V Radonu je bilo vrženih v 48 urah približno dvajset bomb.
V Kijevu
so nabili predvčerajšnjim lepake, po katerih sta naznanila gubernator in vojni poveljnik, da bo streljalo vojaštvo, ake se ponove nemiri. Prebivalstvo se je vsled tega pomirilo. Mesto grozno izgleda. Opustošene so trgovine na glavnih cestah in blago uničene. Na cestah leži razstreseno pohištvo. V predmestjih je plenilo predvčerajšnjim še ljudstvo. Judje so ustanovili obrambeno stražo, na katere je streljalo vojaštvo.
Moskva.
Predvčerajšnjim so pokopali nekega Baumanna in neko žensko, ki sta bila umorjena ob moskovskih nemirih. Pogreba se je udeležilo 30 000 oseb, ki so nosili rdeče zastave. Pogrebci so vzdrževali sami red.
Vstaja v Nikolajevu.
Predvčerajšnjem je izbruhnila vstaja v Nikolajevu, kjer je bilo prej popolnoma
mirno. Na cestah je bilo vrženih več kakor dve sto bomb. Oplenjene so že vse trgovine.
Splošna stavka na Finskem.
V	Helsingsforsu je bil 1. t. m shod, na katerem so sk'enili, toliko časa stavkati, da se izpolnijo politične zahieve. Generalni gubernator je naznanil, da odcoilje stavljene zahteve v Peterburg in da odpokliče vojaške patrulje.
Helsingforški policijski načelnih je vložil prošnio za odstop.
Iz Peterburga poročajo, da so proglas«!! na Finskem republike. Peterburske vladne kroge je ta vest grono presenetila in poparila.
Helsingforška mestna uprava je ustanovila dobrodelni odbor in naznanila odboru za stavkujoče, da dovoli 10 000 mark. Mestna uprava je izvolila tudi odbor treh članov, ki naj občuje z odborom stavkujo-čih delavcev Mestni občinski svet ima seje dvakrat na dan.
Čnomorsko brodovje.
V	Sevastopolj je došlo predvčerajšnjim polnoštevilno črnomorsko brodovje, ki mu je poveljeval podadmiral Birilev.
Trepov ostane.
Trepov ostane toliko časa na svojem mestu, dokler se ne vrnejo redne razmere. Včeraj se je govorilo v Peterburgu, da namerava Witte imenovati za ministra notranjih stvari tverskega gubernatorja kneza Urusova.
„Ruska korespondenca" pereča, da podpira dvorna kamarila Trepova, da na ta način prepreči Wittejeve načrte. R e a k c i onarjibi radi povzročili, da vojaštvo zaduši nemire s silo.
Pobjedonoscev.
„Post" poroča, da je bilPobje-donoscev zadnje dni v popolnem vjetništvu. Njegovi prijatelji so ga prisilili, da je ostal doma, ko je izbruhnila stavka železničarjev. Izvedeli so namreč, da nameravajo Po-bjedonosceva umoriti.
Tiskovna svoboda in pomi-loščenje.
V uredništvu „Novega Vremena" imajo že besedilo ukaza o tiskovni svobodi. Istočasno s proglasitvijo tiskovne svobode izide tudi razglas o pomiloščenju. Pomilostiti nameravajo one politične kaznjence, ki niso izvršili kakega umora. Peterburški delavci se izjavili, da hočejo končati stavko. Časopisi izidejo baje danes. Včeraj je podpisal car ukaz o amnestiji.
Poročila iz provincialnih mest.
Včeraj ponoči se došla poročila o novih protijudovskih izgredih. Preprečili so nemire vSmolensku. VRostovu so nekatere ceste podobne razvalinam. Novi bazar je s e-šgan. V Mariampolu, Jusovski inKijevu so metalibombena kazake. V Kijevu so ustrelili vojaki predvčerajšnjim 12, ranili pa 44 oseb.
Politični položaj in splošna in enaka volivna pravica v Avstriji!
O včerajšnjem ministrskem svetu poročajo, da namerava morebiti vlada izpremeniti svoje stališče nasproti splošni volivni pravici. Prihodnje d r -
žavnozborsko zasedanje bo morebiti najvažnejše v osem letni krizi, ki pretresa našo državo.
„Poljska korespondenca" priobčuje raz govor z nekim poljskim poslancem. Poljak sodi, da je nerodno postopanje dunajske policije poostrilo položaj in je otežkočena mirna rešitev o izpremembi volivnega reda v zbornici Tudi višji kregi obsojajo napad na mirne demonstrante
Vlada pričakuje glede volivne izpremembe, da nastopijo zbornične stranke in da obrazlože svoje mnenje načelniki klubov že pri posvetovanjih z ministrskim predsednikom.
Listi poročajo, da se je sedaj cesar odločil, da se približa vpeljavi splošne indirektne volivne pravice tudi v naši državni polovici. Vladar hoče na ta način dokazati ogrski koalici|i, da resno misli na uvedbo splošno volivne pravice v obe državni polovici. V ministrstvu za notranje stvari izdelujejo z največjo naglico zakonski načrt o volivni izpremembi na najširši podlagi. Gautsch hoče pri tej izpremembi varovati nemško narodno posestno stanje Nemci se boje razširjanja »olivne pravice in jim je baje že obljubil Gautsch, da hoče varovati njih posestno stanje. Najvišji krogi se pečajo že več mesecev z volivno izpre-membo, kar je bilo baje znano tudi dr. Lu-egerju, ke je rekel v zbornici, daje splošna in enaka volivna pravica edina rešitev monarhije V torek je zaslišal vladar Gautscha. Avdijenca je trajala nad eno uro. Listi sodijo, da se je posvetoval vladar o posledicah, ki jih bo imel Fejervaryjev program za tostranske državno polovico in baje nameravajo nastopiti ono pot, ki so jo nastopili na Ogrskem. Baje so tudi soc. demokratje bili, kakor piše .Reichspost" poučeni o stališču, ki so ga zavzeli najvitji krogi v zadevi izpremembe volivne pravice in so zato vprizorili zadnje dunajske demonstracije za splošno volivno pravico ter vse sedanje gibanje. „Re;chspost" pravi, da dr. Adler že odnekdaj rad vdira skozi vrata ki so še zaprta.
Boj za splošno in enako volivno pravico v Avstriji.
Cesar je zahteval natančno poročilo o predvčerajšnjih dunajskih demonstracijah za splošno volivno pravico. Ministrstvo je za-ukazalo, da se morajo hitro izvršiti poizvedovanja. Predsednik dunajskega policijskega ravnateljstva Habrda je iziavil, da je nastopala (elicija pri predvčerajšnjih nemirih svobodomiselno, a prostor, kjer so se vršile demonstracije, je bil dozdaj pri vseh demonstracijah vedno zaprt. Predvčerajšnjim so demonsirantje že naprej sklenili, da hočejo prodreti policijski kardon. Dunajsko socialno demokraško delavstvo je zelo razburjeno in namerava nadaljevati demonstracije za splošno volivno pravico. Včeraj zvečer je bilo na Dunaju mirno. Demonstriralo je le nekaj soc. dem. delavcev pred dunajsko mestno hišo. Ob pol 10. zvečer jih je razkropila policija. Policija je ostro zastražila dvor in je pripravila vse varnostne odredbe, ker pričakujejo danes in jutri nadaljnih demonstracij.
Dalje v I. prilogi.
„No, pa pojdi za menoj !" . . .
Tiho je š'a Karolinca, pred sobnimi vratmi pa se je ustavila.
»Tukaj bom počakala, ko me je sram" . . .
No, in gospod Košenila se je nasmehnil.
.Zakaj pa te je sram ?"
»Nimam lepega krilca, črevlji so strgani, lasje so vsi mokri od dežja" . . .
Gospodu Kešenili je bilo prijetno in je šel v sobo in je zavil meso v dva, tri po-pirje in je nesel vse pred vrata.
„Koliko let pa imaš?"
.Devet", je rekla Kerlinca, dvignila je roko izpod predpasnika in je vzela zavitek in ga je vteknila pod predpasnik.
„Kaj veš, kje je tainta cesta?"
Gospodu Košenili je bilo prijetno; roko je položil Korlinci na glavo in je božal njene mokre lase.
„Vem", je rekla Korlinca in je stala mirne pred gospodom.
„Jutri pridi proti večeru, kadar bo ura šest V prvo nadstropje pridi in pozvoni in dobila boš krilce in čevlje, da te ne bo sram ..."
In tistikrat je obšle gospoda Košenile veiike in lepo čustvo. Tega otroka bo uvig-
sam s seboj na tisti večer in navdajalo ga je prijetno čustvo.
Izpil je četrtinko vina več, petem je odšel počasi preti domu. Noč je bila že tedaj, na nebu zvezde, luna tam na vzhodni strani. In lepa jesenska noč je bila, sence so stale za debli, zganile se se včasih, zamajale se od desne na levo. Dahnilo je od juga, vsulo se je rdeče listje, plašno je za-šumelo. Včasih je letel mimo nočni ptič, sova menda, tiho je letela, strah jo je bilo sredi mesta.
Potem je minila noč in je napočilo jutro. Počasi je vstajalo solnce, svetilo se je na vzhodu, svetlorumena luč je sijala in so se razlili žarki po vsem svetu. Dvigalo se je solnce vedno više in više, ugašala je svetlo rumena luč in je popolnoma ugasnila.
Dan je bil lep, lepa jesen je dihala sredi njega, trgala z vej rdeče listje in ga sipula po tleh. Hodili se ljudje po poljih, pe njivah, gosposki ljudje po belih cestah, lepe gospodične po oropanih drevoredih. Zdaj je zvenel vse lepše njihov smeh. lepSe so sijale oči, ko se gledale v rahl« smrt, ki je plavala zunaj. Smejale so se, zdaj je bil smeh lep in živahen, zdaj je bilo življenje v njem, ke ie dihala okoli smrt, polagoma morila življenje.
Dan je bil lep, lepa jesen je dihala sredi njega in rodil se je sredi nje lep večer. Plamtela je večerna zarja, morje od srebra se je razlivale pe gorah, po nebu tam na vzhodni strani.
Privatni uradnik Košenila je sedel na gostilniškem vrtu, čital je časopis in m<mo se hodile natakarice, pozdravljale uljudno, nasmehljavale se kakor sužnje gospodarjem. Potem so mu prinesle večerjo in Košenila je odložil časopis in se je ozrl okoli sebe. Glej, punčka je stala tam za ograio, danes ni imela rož in m si upala na vrt, ed daleč je gledala na mizo ud nikogar povabljeni gost.
„Ne, kaj si večerjala ?" . . .
Domislil se je na včerajšnji lepi večer in se je nasmehnil.
»Nfsem« . . .
Komaj se je čul glas, msnda so se bile pt-rešile oči in je bil zardel mladi in boječi obraz.
„Ne. pa pridi in vzemi" . . .
P. tem je prišla punčka plahe čez duri, potem ob zeleni ograji de mize.
„Sr«m me je" . . .
Zavil ji je v časopis in ji je dal vso večerjo, sam pa si je naročil drugo.
„Kake pa ti je ime?" . . .
„Karolinca" . . .
„No, le pridi še, Karolinca, jutri večer, Karolinc« !"
Potem je odšla ob ograji, potem plaho čez duri in je stekla po cesti.
Tisti večer potem pa je bil dež. Kar čez noč se je bilo pooblačilo nebo, vse se je bilo izpremenilo čez eno samo noč. Mrzlo jutro se je bilo storilo in žalostno, mrgle so ležale po dolinah in poljih, po Mestn h ulicah so ležale, pršilo je v obraz in hladno je bilo. Ke se je storil večer, se je motne svetila umazana voda pe lužah, mrtvo so gorele svetilke sredi megle, gledale iz dalje kakor solzne oči.
Košenila je moral tisti večer v sobo in ko je sedel tako pri samotni mizi in je prinesla natakarica večerj» in se je smehljala belnoprijazne, se je gospod Košenila domislil. Vstal je in šel *en pred vrata in je pogledal pe vrtu.
»Karolinca I"
Zaklical je pred durmi in se je zganilo T temi in se je približale. Naglo se je približale, bolne se je nasmehljalo.
»Kaj si ž^ vtčerjal' . . •
Bolno se je nasmehljala in je povesila eči.
»Nisem" . . .
Nameravane demonstracije v Pragi.
Soc. demokratični „Pravo Lidu" poživlja delavstvo k demonstracijam : .Kdor je v Avstriji za splošno in enako volivno pravico, kdor simpatizuje z boji revoluci-jonarjev, kdor simpatizuje s svobodo v R u s i j i, naj pride v nedeljo dopoldne ob 11. uri na Ptikope k demonstracijam." Da ta poziv še bolj podkrepi je list prinesel z debelimi črkami natisnjeno brzojavko z Dunaja, da je ondi tekla delavska kri in da je dolžnost vsega delavstva izvajati konsek-vence iz tega krvavega dogodka.
Hrvaško - italijanska sloga v Dalmaciji.
Glasil« mlade hrvaške demokraške stranke .Sloboda", ki izhaja v Splitu in katere urednik je poznani hrvaški rodoljub dr. S m o d I a k a , odvetnik v Splitu, zagovarja v zadnji številki slogo med Hrvati in Italijani v Dalmaciji.
Povod temu je dala izjava italijanskih poslancev v zadrskem deželnem zboru, ki izjavljajo, da bi pristali na združenje Dalmacije s Hrvaško, ako se jim zajamčijo na rodna prava v primeri z njihovim številom in njihovi kulturi i. t. d.
„Naša Sloga" pravi k tej slogi: V Istri pa Lahi vladnemu zastopniku niti ne dovo lijo odgovarjati v hrvaškem jeziku na hrvaško interpelacijo hrvaškega poslanca, ki zastopajo dve tretjini prebivalstva.
Stavka železničarjev.
Iz Lvova poročajo, da so vozili do 2. t. m. vlaki iz Krakova do Granice.— Predvčerajšnjim je pa dobil neki strojevodja grozilno pismo rusko - poljskega prekucijskega odbora, da nameravajo razstreliti most pri Szczakovi. Vsled tega vozi>o vlaki le do Szczakova. Iz Katovic poročajo, da je pretrgan ves železniški promet z Rusijo.
Norveška — kraljevina ali republika ?
Kristjanija, 3 nov. Izdanih je mnogo oklicev za volitev kralja. Ljudsko glasovanje bo jako številno Izdan je pa tudi oklic za republiko, podpisan od 200 oseb; med njimi je tudi bivši finančni minister Gunar Knudsen.
Kristjanija, 3. nov. Ljudstvo se izjavlja za republiko.
Nemiri v Rostovi ob Donu.
V Rostovi ob Donu je bilo pri nemirih 1. t. m. ubitih 34, ranjenih pa 159 oseb.
Prašičja Rusa.
Posl. Povše in tovariši so v seji kranjskega dež. zbora dne 3. novembra nujno predlagali:
Uvaževaje, da se je od 13 maja t. 1. do 1. oktobra 1406 vagonih iz Italije vpeljalo 36.600 prašičev v našo državo;
upoštevaje, da v Italiji permanentno razsaja prašičja kuga in rdečica ter parkljena gnjilina, ter da se je na uvoženih prašičih iz Italije dokazala prašičja kuga, kakor je to ministrstvo samo priznalo;
uvaževaje dejstvo, da je sedanja cena le posledica lanske izredno neugodne letine za krmo, bodisi seno, bodisi druge kr-menske rastline, kar je provzročilo, da so živinorejci zaradi hudega pomanjkanja krme mnogo živine prodali, ter se je s tem znižalo sploh število živine in treba tedaj vsaj enega leta da se spodredi dovolj živine;
nil zdaj iz bede in revščine, lepo in veliko delo bo storil, in zato je bil vesel in zadovoljen.
„Kaj pa je tvoja mama?"
Prašal je, Korlinca je stala pred njim, roke in zavitek pod predpasnikom in oči povešane.
„Nimam mame, tudi ateja ne... teto..."
Cisto slab je bil glas, naenkrat so se izgubile besede, potem je odšla Korlinca.
Privatni uradnik Košenila se je vrnil v sobo in vse njegovo srce je bilo veselo in ponosno obenem. Zdaj bom postal spet enkrat oče in bom redil in vzgojeval to bledo in boječe dete ...
Nasmehnil se je gospod Košenila in ko je šel domov in ko je legel v posteljo, je bil še vedno nasmeh na njegovem obrazu. Ej, gospod Košenila, ki boš spet enkrat oče in boš vzgojeval in redil bledo in boječo Korlinco, blagor ti...
Veselo je zaspal privatni uradnik in drugo jutro se je napravil v trgovino in je kupil spodnjo obleko, potem krilce in čevlje, da bi ne bilo sram Korlince. Sam je nesel domov in je položil na zofo ia je čakalo tam do večera.
Gospod Košenila je hodil po sobi, včasih se je vstavil in je poslušal, odprl je
upoštevaje, da je Italija 1. 1901. do cela prepovedala uvoz naših prašičev v Italijo, in uvaževaje, da sloni prav v naši prašičo reji in živinoreji sploh na milijone narodnega premoženja, katero premoženje je treba varovati, da se ne oškoduje oziroma ugonobi po iz tujih transportov živine zanesenih živinskih kugah;
in z ozirom na vedno se ponavljajoče zahteve raznih zastopstev mest in trgovinskih krogov, da naj državna vlada odpre naše meje tuji živini, osobito oni iz Rusije in balkanskih držav, vsled katerih bi nastale za našo živinorejo, edino zaslombo našega kmetijskega gospodarstva nepregledne, največje in opasne nevarnosti, ker je noto-rično, da v Rusiji in balkanskih pokrajinah permanentno traja grozna goveja kuga,
stavljamo podpisani poslanci sledeči predlog:
1.	Dež. zbor skleni najodločniši ugovor proti odredbi državne vlade, ki dopušča, da prihaja iz Italije, ki je okužena s prašičjo kugo, v našo državo ter zahtevo, da se temu uvozu zopet zapro naše meje.
2.	Dež. zbor nujno prosi, d t se pod ni-kakimi pogoji ne odpravi dosedanja mejna zaprtina proti živini iz Rusije in balkanskih držav ter da državna vlada skrbno ščiti pri sklepanju trgovinskih pogodb našo živinorejo, to najvažnišo našega kmetijskega gospodarstva.
3.	Dižavna vlada se prosi, da z izdat nimi državnimi podporami pospešuje razvoj in napredek vseh vrst naše živinoreje tako, da bo domača živinoreja kar najbolje zmožna oskrbovati ves domači mestni trg in tudi še znaten del razpolagati za izvoz v tuje države.
novi predpisi o nedeljskem počitku na Kranjskem.
V	Ljubljani ter na G 1 i n c a h > Viču, Mostah, Stepanji vasi) Spodnji Šiški in V o d m a t u je za trgovinske obrti vseh strok popoln nedeljski počitek. Odslej se tudi trgovine z živili ob nedeljah ne bodo odpirale. Prodajalci svežega sadja smejo ob nedeljah prodajati od 7. do 10. ure dopoldne. Drugod smejo biti ob nedeljah odprte od 7. ure zjutraj do 1. ure popoldne, vendar pa je zapreti prodajalnice ob času dopoldanske glavne službe božje.
Posebni predpisi veljajo za trgovinske obrti glede nedelje pred sv. Miklavžem, pred Božičem, glede nedelje, ki pade nanjo praznik sv. Jožefa ter z a one nedelje, ob katerih se v posameznih krajih birma deli. Ob teh nedeljah je dopuščeno nedeljske delo v trgovk skih obrtih v Ljubljani in bližnjih krajih od 7. ure do 12. ure opoldne ter od 3 do 6 ure popoldne; v ostalih krajih od 7. do 12. ure dopoldne ter od 2. de 5. ure popoldne. Ti predpisi veljajo tudi za kroš-njarje.
Kontorsko delo v trgovinah ni dovoljeno.
V	obrtnih podjetjih nedeljsko delo praviloma ni dopuščeno. Izjeme so dovoljene le za sledeče obrti:
1. Za pekovske obrti, ki smejo v Ljubljani in gori navedenih krajih prodajati kruh od 6. do 12 ure dopoldne, v ostalih krajih pa od 6. do 10. ure zjutraj in od 3 do 5. ure popoldne;
okno in je pogledal po cesti na desno in levo, potem je spet hodil po sobi in je sedel in je gledal v vrata.
Zunaj se je polagoma mračilo, že je bilo ura šest, Korlinca ni prišla. Ni je bilo in gospodu Košenilu ni bilo prav.
„No, zakaj pa ne pride Korlinca?"
Ali potem se je domislil, je ogrnil suknjo in je vzel dežnik in pokril klobuk in je odšel v gostilno.
„Ne ve", je pomislil, „ne more najti, čaka za ograjo ped mokrim kostanjem, roke pod predpasnikom, krilce ubožno in utepe-no, čevlje raztrgane in zamazane, lase težke in mokre . .."
Hitro je šel in ko je prišel v gostilno, je odložil klobuk, suknjo in dežnik in je šel ven. Sel je čez vežne duri pod obe k, pogledal je po vrtu dol in je zaklical.
„ Korlinca !"
Nič se ni zganilo in zaklical je drugič.
»Korlinca 1 . .
Na glas je zaklical, a nihče se ni odzval, ni se pokazala senca, nič se ni premaknilo pod širokim in mokrim kostanjem.
„No, ni je še" — je pomislil potem — pride kasneje."
In odšel je nazaj in je odprl časopis in ni čital. Odložil je, gledal je predse, po-
2.	za slaščičarje, ki smejo prodajati po vsej deželi ves dan neomejeno;
3.	za k o 1 a č a r j e , m a n d o 1 e -tarje in medičarje, ki smejo ob nedeljah prodajati v Ljubljani od 8. ure zju traj do 8. ure zvečer; na deželi od 8. do 10 ure zjutraj in od 1. ure do 7. ure popoldne;
4.	za mesarje, ki smejo v Ljubljani in bližnjih krajih prodajati do 9 ure dopoldne, v stalih krajih do 10. ure dopoldne;
5.	za prekajevalce svinjine in izdelovalce klobas je v Ljubljani dovoljena ob nedeljah prodaja od 7. do 9. ure dopoldne, na deželi od 7. do 10. ure dopoldne;
6.	za mlekarne in prodajalce mleka, ki smejo ob nedeljah po vsej deželi vse nedelje prodajati do 10. ure dopoldne;
7.	za vrtnarje in prodajalce prirodnih cvetic je dovoljena prodaja ob nedeljah v Ljubljani in obližju od
7.	do 12. ure dopoldne; če pade nedelja na dan Vseh svetih, je prodaja dovoljena tudi od 1. do 4. ure dopoldne;
8.	zakostanjarje je dopuščeno nedeljsko delo — izvzemši velikonočno nedeljo — vse nedelje od 9. ure zjutraj do
8.	ure zvečer.
Brivsko delo ob nedeljah je po vsej deželi dovoljeno le od 6. ure zjutraj do 12. u r e d e -poldne.
Slovensko gledališče,
V sredo popoldne se je uprizorila ob znižanih cenah četrtič na slovenskem odru Lortzingova komična opera »Car in t e -s a r." Igralo se je v obče precej dobro. Jako nam je ugajal g. O f e d n i k s svojim krasnim samospevom v zadnjem dejanju. Tudi g. O r ž e 1 s k i ni bil slab. Pohvaliti moramo še g. Rindovo in g. Raneka Ostalo osobje je bilo primeroma dobre. Se veda so bili tudi mali nedostatki. Gledišče je bilo dobro obiskano. — Zvečer se je ponavljala Ohornova drama „Bratje sv. Bernarda." Izmed vseh igralcev se je najbolj odlikoval g L i e r. Svojo vlogo je jako dobro pogodil. G. N u č i č (b. Pavel) je bil topot nekoliko boljši kot prvikrat. G. Verovšek je vzbudil s svojim humorjem dokaj smeha med občinstvom. Dobri so bili g. Dobrovolni, g. Danilova, g. Kreisova in g. Danilo. Gledal šče je bilo popolnoma razprodano.
O predvčerajšnji predstavi „Salome" se nam poroča:
Dramatski prizor „Salome", ki ga je spisal eksotiški Wilde, se je pri nas uprizoril povsem nepričakovano dobro. Morda so perverzni in erotiški motivi iz poganske dobe modernemu igralcu bližji in lažji kot drugi, vsekakor so se docela skoro vsi igralci globo vmislili v svoje zelo težke vloge.
Uprav mojsterski je bil g. D r a g u -tinovič kot Herod, to lahko rečemo brez pretiravanja. Docela je pogodil patološki značaj Heroda, ki boleha na ljubezenski blaznosti. G. Dragutiaovič ni izdal niti z enim migljajem, ne z eno samo gesto ali besedo, da je le igralec, bil je ves kralj, krvoločmi, praznoverni, obenem kruti in boječi, od erotiške sle razjedeni kralj. Prehodi iz enega predmeta na dru-
tem je podprl glavo z roko in se je zamislil. Po sobi so gorele luči, natakarice so hodile mimo, ena je prišla in je postavila na mizo večerjo.
Košenila je vstal in je odšel ven čez sobna vrata, potem pred vežo in se je ustavil pod obokom.
»Korlinca..."
Zaklical je, glej, in nikogar ni bilo. Dež je padal enakomerno, šumelo je po listju, ki je še viselo po kostanjih, motno so se svetile po tleh umazane luže.
Gospod Košenila je odšel in tisti večer se je komaj dotaknil večerje. Odšel je hitro domov in je hodil po sobi pozno v noč. Nelep je bil tisti dan in večer in cela tista noč ni bila za spanje prijetna, ne sanjam ugodna. In potem se je vrstila cela vrsta takih dni, cela kopa takih nelepih večerov in cela množ na takih za sanje neugodnih noči, zakaj Korlince ni bilo. Noben večer ni prišla več in ni stala ob zeleni vrtni ograji pod mokrim kostanjem, roke pod predpasnikom, krilce ubogo in stepeno, čevlje slabe in raztrgane in lase vse mokre. Noben večer ni prišla in ni čakala in zato se je napravil Košenila na magistrat. Zakaj doma na zoS je čakalo belo perilo, lepe rožnato krilce, čevlji od rumenega usnja...
gega so bili fino izvedeni, g. D r a g u t i -n o v i č je lahkorečeno popoln, pooseb ljal vso dekadenco idomejske kraljeve hiše. Gdč. Kreisova je kot S a 1 o m e bila na svojem mestu; zdelo se je, da je za to vlogo rojena. Demonska, perverzna in divja strast ji je gledala iz oči, prav posebno pa iz kretenj, ni se pa vglobila začetkoma tako v svojo vlogo kot se je g. D r a g o 11 -n o v i č ; uprav velika je bila proti koncu, ko je govorila krvaveči glavi Janeza pro-roka na srebrni skledi divje, blazne, bolestne besede; bila je lepa in ostudna obenem, prava personifikacija propadajočega poganizma. Manj sposobna za vlogo idu-mejske metrese je gospa Danilova, njen glas in ton njenih besed je bil preveč energičen, začetkoma je bila celo odurna. Najlepša je bila, ko je branila Salomi, naj ne pleše. Gospa Danilova se je zdela za vlogo nebrzdani strasti udane žene Herodove preveč zdrava in robustna in vse premalo rafinirana.
Gosp Dobrovolny je igral preroka Janeza dobro; najboljši je bil, ko ie zamaknjeno gledal proti nebu slavo Jeho-vino, takrat je najbolj pogodil markantno osobo starega zakona, strogega preroka. Ravnotako dobro je igral gosp. V e d r a 1 mladega Sirca. G. N u č i č ni sicer imel posebno hvaležne vloge, ker je imel malo govoriti, toda včasih se tudi iz malega d& napraviti veliko, kar pa topot g. N u č i č ni umel. Po gestah in izrazu ni bil Rimljan; bil je brezizrazen p o z e r. Gosp. D a n i 1 o je igral zida srednje, bil ni ne dober ne slab. Ravnotak je bil gosp. V e -r o v š e k kot Nazarenec, to pa zato, ker ste obe vlogi zares zelo majhni in se oba vanje nista zamislila. Vernega Naza-renca in mrkega, ponosnega Žida je sicer tudi težko zadeti. V obče pa je igra napravila zaradi pohotnega in bolestnega erotizma, ki jo vso preveva, precej mučen vtis.
Tolažilna, svitla, velika in čista je bila samo oseba Janeza preroka, ki je oznanjala propad poganstva, Herodove hiše in boj meseni podivjanosti. Žal, da v igri pride v ospredje bolj tragedija Herodove rodbine in poltenost, ki je plula po krvi idumejskega tetrarha. Tak je bil tudi ples S a 1 o m i n. Plesala ga je pač igralka, in zato prepuščamo to njenemu okusu, ako se ji zdi primerno, izpostavljati občinstvu svoje telesne kretnje na tako lasciven in oduren način.
Novomeške novice.
Deset posestnikov iz Gotne vasi bi rado vedelo, kdaj država plačasvojdolgzaže pred petimi leti kupljene parcele ? Iz teh parcel je že davno nastala državna cesta Novo mesto Karlovec, ali od denarja ne duha ne sluha. Teh 10 posestnikov iz Gotne vasi bo prav v kratkem z vso odločnostjo vprašalo: država, kdaj misliš plačati svoj dolg?
Porotne obravnave pri novomeškem c. kr. okrajnem kot porotnem sodišču se vrše dne 20. t. m. pod predsedstvom prvomestnika okrož. sodišča g. dr. K a u č i č a.
Zanimiva vzklicna obravnava „Žabja Vas" se vrši v ponedeljek, t. j. 6. t. m. pri novomeškem okrožnem kot vzklicnem sodišču.
„Kje pa je ta punčka, kje pa stanuje ..." je vprašaval in popisaval deklico.
Gledal je po knjigah star gospod, potem je prijel za naočnike s palcem in kazalcem in je zakašljal in počasi je spregovoril.
»Umrla je punčka, umrla. Pluča so se ji vnela, pa je umrla. Revščina menda, pa mraz tako naenkrat... So jo že pokopali..."
Zahvalil se je gospod Košenila in njegov glas je bil votel in nikomur podoben. Klobuk je potegnil na oči, zapel je suknjo in je šel proti domu po mokrih in blatnih potih. Ko je prišel domov, je poklical gospodinjo in je pokazal na zofo, kjer je bilo perilo, rožnato krilce, čevlji od rumenega usnja.
,, Tisto vzemite, če morete rabiti..
Čudila se je ženska, začudeno je gledala, potem se je nasmejala, pobrala je in odšla.
„Hvala jim, gospod!"
Odšla je in je zaprla vrata za sabo in gospod Košenila je stopil k oknu in je gledal ven Temno čustvo mu je bilo sred srca, vzel je klobuk in dežnik in je šel v najbližjo krčmo, ostal je tam do polnoči, mnogo je pil na tisti večer, v staro gostilno pa se ni vrnil nikoli več.
Jeseniške nouice.
j Grobovi na Vseh svetnikov dan popoldne so bili lepo ozaljšani, nebroj lu-čic je svetilo na njih, kar se je čarobno-krasno videlo zlasti zvečer in po noči. Tudi podjetništvo na Hrušici je olepšalo in razsvetlilo grobove umrlih svojih delavcev. Pozornost so vzbujali osobito grobovi ponesrečencev v predoru na novem pokopališču. Krasen spomenik za te grobove je v delu.
j Slab zaslužek imajo letošnjo jesen delavci v tovarni. Vsled pomanjkanja vode morajo stroji počivati' polovico dneva, po poldrugo uro se dela, po poldrugo uro počiva. Tudi primanjkuje materijala, ker ga peči ne zdelajo zadosti. Vpeljali so namreč nov sistem pri pečeh, ki pa je peči v kratkem končal, izdelovale so vedno manj, slednjič je druga za drugo odpovedala svojo moč in za sedaj mora zopet dober biti stari sistem.
j Šolska občina razdeljena.
Izvedeli smo, da je naučno ministrstvo odbilo priziv zoper razdelitev šolske občine. Sava in Senožeti tvorijo nov šolski okoliš. Zidati se bo morah tedaj na Savi nova štirirazrednica. Tako bomo imeli blizu skupaj tri štirirazred-niče, dve javni slovenski in eno privatno nemško.
j Pričakovati je bilo take razsodbe ed ministrstva, ki se ni pustilo za norca imeti. Isti občinski odbor, ki je rekuriral zoper razdelitev šolske ob čine je malo prej sam zahteval razdelitev, deželni šolski svet je torej moral misliti, da je Jeseničanom v s t r e -g e 1, ko je razdelil šolsko občino. No, in ta rekurz čez poldrugo le to, ko v postavnem času nihče ni rekuriral, dasi je v odloku naravnost in izrecno bilo rečeno, da je časa zoper morebitni priziv štirinajst dni!
j Kaj sedaj? Kaj bo storil občinski odbor, ne vemo, to pa vemo, da Savčani se ne bodo branili šole na Savi. Otroci bodo imeli bolj blizu v šolo, kar bo veliko vredno zlasti po zimi, ko je mnogokrat na Jesenicah strašna brozga. Tudi jim ne bo preveč žal za osemrazrednico, ker bodo otroke lahko pošiljali v nemško šolo, ko bodo izdelali slovensko, in jih ne bo treba pošiljati v šolo na Koroško nemščine se učit. Ako dovršije najprej slovensko šolo, ne bo tolika nevarnost za njih narodnost, če stopijo potem za par let v nemško šolo. Seveda se ne bodo megli toliko izobraziti, kakor bi se lahko na osemrazrednici ali nemščine se v dveh letih v nemški šoli popolnoma morejo naučiti, ker se tudi v slo venski šoli nemški jezik poučuje že v tre tjem in četrtem razredu.
j Nemška šola ima potemtakem prihodnost, a le, dokler jo bodo pohajali slovenski otroci. Sveta d o 1 ž nost slovenskih staršev je da v nemško šolo ne pošljejo otrok prej, dokler slovenske šele niso izdelali, in potem, ko so jih poslali v nemško šolo, z bistrim očesom opazujejo, ali je nemška šola za njih otroke res koristna, ali ni morda nevarnosti za nje, da bi se navzeli nemškega duha in zatajili enkrat svoj narod in postali — narodni odpadniki. Ko b' nemška šola bila ponemčevalnica, — potem slo venski starši ne bi smeli svojih otrok p o š i 1 j a t i v n e m š k o šolo.
j Kakšne posledice bo imela razdelitev šolske občine, o tem
sm® že pisali. Opozarjamo le še na gospodarsko stran, Za novo šolsko poslopje je nabranih že nad 30.000 K. Cda stavba je proračunjena na 55 000 K — Del belske občine Senožeti, ki je všolan v novi okoliš, ni dal še niti vinarja za novo šolsko poslopje, a plačevali so že več let doklade davkoplačevalci z Jesenic, Hrušice, Pl. Rovta, Plavža, ki nove šole ne bodo rabili Če Pri hodi in Planina za novo šolo na Savi niso nič dali, kar je čisto prav, ker je ne bodo rabili, zakaj ti morale Jesenice, Hrušica, Plavški Rovt in Plavž ? Novo šolo naj zida Sava in Senožeti, kar pa so že plačale zanjo podobčine Hrušica, Plavški Rovt in Jesenice, naj se pa davkoplačevalcem po vrne, oziroma odšteje pri prihodnih dokla-dah, iztirjs naj se pa od občine Koroška Bela cela vsota, ki bijo bili morali Senožeti do-sedaj plačati zanovošoloin v prihodnje naj se doklade za savsko šolo pobirajo le od Savčanov in Senožečanov.
j Meščanska šola. Ce je občina res pogorela glede osemrazrednice, potem naj nemudoma vloži prošnjo za meščansko šolo. Jesenice bodo središče okrajnega glavarstva, ko bo zdelana nova železnica. Nikjer ni zlepa tako potrebna meščanska šol», ko ravno v tem delu Kranjske, kjer je velika obrt tako razvita in vse kaže, da bo tu v dogiednem ("asu i';uu*irija popolnr-ffia zagospodovala. Cela Kranjska ima sedaj eno
samo meščansko šolo na dežel i, namreč v Krškem, menda vendar ne bomo zastonj prosili za tako šolo v gorenjski dolini, kjer ie gotovo bolj potrebna, kakor v Krškem. Za jeseniško občino bo meščanska šola velikanskega pomena, in tudi je občina ne bo sama zidala, marveč cel okraj.
j Assling-Hiitte. Saveniveč Mislim« vas S a v o pri Jesenicah, ki ima nad 130 hiš. Spravili so jo s sveta naši savski Nemci. Do letos sto tudi Nemci v govoru in pisavi poznali Savo, kar pa je pošta na Savi, poznajo le še „Assling Hutte". — Vprašamo merodajne faktorje, ali vedo, da se je vas Sava pri Jesen;cab, ki se je tudi v nemškem jeziku vedno imenovala Sava, letos kar naenkrat prekrstila v Assling-Hiitte? S čegavim dovoljenjem? Ali ima poštna direkcija v Trstu pravico na poštnem pečatu rabiti ime kraja, kakršnega v resnici ni? Assling Hutte je novo pečeno ime za lepo slovensko Savo, ki se ne dd prestaviti v nemščine. — Tudi v slovenskem jeziku uradi ne poznajo več Save, marveč leJesenice-Fužine, k a -ior živa duša n e g o v o r i. Ce je hotela poštna direkcija imeti za našo Savo drugačno ime od Save na južni železnici, bi bilo to: Jesenice-Sava; nemško Assling-Sava. Radovedni smo, a 1 i bonašobčinski odbor kaj storil, da Sava ostane Sava, ali pa bo še dalje molčal, kakor je že pol leta. Čakali smo nalašč toliko časa in nismo nič opozorili na po-nemčevanje naših krajev v občini, ker so v občinskem odboru možje, ki so ob časn imenovanja liberalnih častnih občanov imeli polna usta ljubezni do slovenske do movine in vpili, da morajo Jesenice ostati slovenske. — Sedaj smo pa vendar izpregovorili, kako gorenjsko dolino hočejo ponemčiti korak za korakom, da se ganejo merodajni faktorji, predno bo prepozno.
Idrijske nouice.
i Nadsvetnik Josip Schmid
v Idriji je postal dvorni svetnik.
i Občinska seja je bila 28. oktobra. Seja je bila tajna Bile pa so tako zanimive stvari pri tej seji, da je vložilo več odbornikov ugovor proti veljavnosti skle pov zadnje seje, oziroma sploh proti sklepčnosti seje. Kako bo stvar rešena, danes še ne vemo, ker ne poznamo mišljenja našega okrajnega glavarstva v Logatcu. Kolikor vemo po zakonih, morata bili navzoči dve tretjini odbornikov. K seji pa je šlo 11 izvoljenih odbornikov z Dragotinom Lapajne-tom vred, ki sedaj ne bi mogel biti izvoljen, ker je kot suplent na realki občinski uslužbenec. Vseh odbornikov pa je 18 tretjina znaša po tem številu 12 mož Ker je bilo navzočih le U odbornikov, seja ni bila sklepčna, torej tudi sklepati ni mogla Upoštevali pa se tudi viriliste, ki jih imamo brez Srečkota Kogeja šest Dvetretjinska večina, ki se zahteva za sklepčnost, znaša torej 16 mož, ker je z odborniki 24 opra vičenih članov občinskega odbora. Sepetavcu in Dragotinu je bilo vse prav, dasi je bilo z virilisti vred le 14 mož pri seji. Doktor prava Ogorelec je molčal pri tej zadevi, ki jo je sprožil Ivan Kavčič navaden rudar in hišnik v Idriji. Pa so še volili dr. Ogorelca v komisijo za bodoče občinske volitve. Mož se je branil, za kar mu vsa čast; rekli pa so, da mora biti kak jurist, ki pozna paragrafe. Nato je mandat sprejel.
Poslano.
Slab tek in pomanhljiuo prebauo
se more odstraniti le z rednim pitjem rogaškega „templjevega vrelca Pri za
starelih ali kroničnih tovrstnih razmerah je boljši močnejši „Styria- vrelec". 1732 č 1-1
fvyflrova tovarna ftranil, Praga VIII
izdeluje in priporoča :
Vydrovo žitno kavo.
Juhni pridatek znamka „Vydra". uhne konserve (grahove, tečne, gobove in riževe).
Oblati (speciialiteta : „Desert dčlicat" in masleni oblati). Šumeči Hmonadni bonboni „Ambo". Dišava za pecivo „Buhtin". 1989 6-6
Napravite poskus!
^Kolekcija vseh teh izdelkov K 3"20 in poštnina.^
,Society of Japan'
c. kr. dvorna dobavitelja čaja
direktni import japonskega in kitajskega blaga, čaja, ruma in konjaka,
DUNAJ, I., Karntnerstr. 53.
Naše že mnogo let obstoječe direktne zveze s Kino in Indijo nam omogočujejo uvažati le res izborne vrste čaja. Naši čaji so vseskozi zadnje žetve, brez prahu, presejani in ohranijo dolgo krasni aroma. Naše izborne, priljubljene mešane vrste se pij6 v tisočerih rodbinah in se priporočajo same ob sebi. Poizkusni zavoji zadoščajo, da si pridobi stalnih odjemalcev.	2045 26—6
Poizkusni paketi a 10 dkg. in »/<	kg- od vsi=h vrst čaja.
Št. I. Congo, fin, mil......kg.
II.	Souchong, prav fin ... .	„
III.	Moning, prav fin in močan .	„
IV.	Peking-Melange, specialiteta	„
V.	Melange-Imperial, najfiinejši	„
VI.	Pristni Karaveanen, ekskv..	„
Rum na steklenice.
Najfinejši brazilijanec, inozem. 0 65 litra	K	2-—
1-3 komad „	3'50,
Jamaica", faconiran, srednji K l-60, veliki „	3—
Najfinejši Jamaica, mali K 1--, srednji „	1-80
veliki	„	3'40,
Old Jamaica, mali K 1*20, sred. K 2'20, vel.	„	4 —
Old Martinique, „ „ 1-50, „ „ 3*20, „	„	6—
Konjak.
Fourell & Ko. Jarnae-Cognac. — Ustanovljeno 1824.
steklenica »/»	'/i Poizkusna stekl.
*** . . K 3-20 6-— *** . . K 1-— **** . . „ 4-20 8— **** . . „ 1'50 ***** . . „ 5-20 10 — ***** . . „2' —
Bane
K 8 „ 10 . 12 » 14 * 16 . 24
Pošlljatve čez 10 K franko.
Kdor ljubi kakao in čokolado, temu bodi priporočen:
IVana Jloffa
ki ima. najmanj tolsče v sebi, j,s torej najlaže pre-baveli, ne provzroea nikoli zaprtosti in je ob najboljšem okusu izredno poceni. Pristen samo z imenom Ivan H o f f in z levjo varstveno znamko. U' V.t
Zavojipo'/4kg90vinarjev IŽSlflU » '/e . 50
Dobiva se povsod.
Zaščitna znamka: „Sidro"
Liniment. -Capsici comp.
Nadomestek za
Pain - Expeller
je splošno priznano kot izvrstno bol blaiujoče mazilo s cena 80 v., K 1-40
in K 2 se dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škat-ljah z našo zaščitno znamko „Sidro" iz Richterjeve lekarne, potem se je gotovo prejel originalni izdelek.
Richferjeva lekarna
pri „zlatem levu" v Pragi
Elizabethgasse štev. 5 nova.
pf- Hnnvno razpošiljanje.
HI


M- jg-r do : ' fc -o «>
lEagR:i*" a> -C•
WBm m
lju- E^e
pg=	OJ
r-.rzt	Ul , KOI ■ ' ■ C!
ao	
aE	&&
	Q) ■R
■ ■■ ■	' c?
Se	« v
	_o a»-J
I 11	
	'eg
CJD	.1
3E=	
c >
W M r; t! «"= a k s
a o >
n <3
>tJ
■nc-a
> ^ Q>
S 5 S =
N N
a>
Velik uspeh
|e doseglo naše avstralno milo brez sode
128la 26—10 (zak. zav.)
'/a škatlie K P—, '/. škatlja K2 -, v dosego čiste, cvetoče polti, brez peg, lišajev, ogrcev itd. Najboljše sredstvo za roke !
Manol je edino in res preizkušeno, pri plemstvu splošno vporabljeno sredstvo, da se doseže zdrava in čista polt.
Tisoče priznanj! Dobiva se povsod !	Zahtevajte Manol!
'.[Glavna zaloga:!
F. Vitek & Ko., Prago, Vodna ulica.
V Ljubljani naprodaj v drožerijah: Anton Kane, A. Korbar, V. Wiebe.
1974 10-6
Izurjeni agenti
se iščejo povsod proti prav visoki pro viziji za prodajo splošno priljubljenih kroš-njarskih predmetov. Ponudbe na Evgen Hirschl, Budimpešta, AVaitzner-Boulevard 69.
Kašelj! ^m
Kdor trpi na tem, naj vporablja edino preizkušene, omiljujoče in pristno okusne
Kaiser=jeve karamele za prša
o71fl not' Potrjenih spričeval dokazuje ZI 4U gotov uspeh pri kašlju, hripavosti, kataru in žlezi.	712 36 -15
Zavoj 20 in 40 vin. Pristen le z varstveno znamko „Tri Jelke".
Zaloge v : orlovi lekarni, deželni lekarni pri Mariji Pomagaj in U. pl. Trn-koczy v Ljubljani, S. pl. Sladovicu v Novemmestu in Fr. Wacha v Metliki.
Ustanovljena 1862
Najstarejša
i976 peči in
c. kr. dvorni
RUDOLF ORTIt, dumi
Vil. Kaiserstrasse 71, na vogalu Burggasse.
Zaloga ognjišč, štedilnikov in stroj-
llih nnniirr za vsako porabo od navadne
11111 uyiljlil do najfinejše in najelegantnejse izpeljave, v vseli velikostih, črne ali bogato emailirane.
Sušilnice, plinove peči, kamini.
Vse vrste peči
tudi s trajnim gorenjem.
Specialni katalogi grati.1 in franko.
vsake vrste se morajo skrbno varovati pred vsako nesnago,
ker se po tej lahko vsaka tlldi najmanjša rana razvije t zelo hudo, težko ozdravljivo rano. Ze 40 let se je izkazalo roe"ilno vlačno mazilo, tako imenovano prasko domače mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To vzdrzujc rane čiste, olivaruje iste. olajšuje vnetje in bolečine, hladi in pospešujo zaceljenje.
—— Razpošilja se vsak dan. ——■ 1 pušica 70 vin. Proti predplačila K 3 16 se pošljejo 4 pašice, ali K 4 60 6 pnSic poštnine prosto na vsako postajo avrstro-ogrsko monarhije.
Vsi deli embalaže imajo zakonito deponovano varstveno znamko.
Glavna zaloga
B. FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj
lekarna „pri črnem orlu" Praga, Mala strana; ogel Nerudove ul. 203.
Zaloge T lrk»rn»li Avstrn-Ogrske, v ljub-IJani so dobi pri gg. lekarjih: O. Plceoll, U. pl. Trakoczy, M. BUrdetscbliiKOV, J M»)r.
431a 20—13^
Telefon 584
tvornica ognjišč s—6
mašinist
313 3 C
n ntre re re < o 1 »13 B D. -•j» o 3 a 3 _ i 5 P
§8 o8 &
° o.n
~ mo S" s n £.=rS?S
<" -> p o
S- a M ■ 3 - i o"
I 0
<	N <® "H N O B) < y O
0.3 _ o 2" o re 5
ui re <J
P «=> g Is
< N
a o
.	B ■n — 3 3
.-na	w
2'< N as
<	o o iT (D
°>i -is 3 re 2 p
i , S) o
p —• w
co
co
»5* ^ (
o< K cr. P i
3 "" 8 o i
c a> S* P Ci m,
I
r- a ^ CT r
So g is, ■S-« '
" O u, N, o gB g-
a „.<2. iT;
O 3 O P

Afera Brce.
„Slovenski Narod" laže naprej. Samo za škandal mu je. Da bo ravno vsled „Naro-dovega pisanja mnogo ljudi prišlo v kazensko preiskavo, to mu ni nič mar. Včeraj so hoteli liberalci Sorce porabiti za demonstracijo v deželni zbornici. Ta stranka, ki dela
pa najbolj pojavilo pri pogrebu, ki se je vršil včeraj popoldne ob 3. Lahko trdimo, da Ljubljana še ni nikdar videla tako veličastnega in velikanskega pogreba kakor je bil Malenškov. Ne pretiravamo, ako cenimo število pogrebcev nad deset tisoč. Poleg tega pa so bile vse ulice, po katerih se je žalostni izprevod pomikal, polne ljudtsva.
ie bi
vsa zoper kmeta, ki je zagrizena sovražnica Truplo je blagoslovil ob obilni asistenci duhovnikov in bogoslovcev preč. gospod stolni kanonik in dekan Janez S u š n i k. Ko so truplo ponesli nato v vso razsvetljeno šent-petersko cerkev, začel se je nepopisen jok. Po dokončanih obredih so cerkveni pevci zapeli na koru žalostinko „Beati mortui" in potem se je začel pomikati dolgi izprevod. Otvorili so ga gojenci iz Marijanišča, za njimi so šle gojenke Lichtenturnovega zavoda, razne šole z učiteljstvom, za temi mnoga društva z zastavam, tako št peterska podružnica Ciril-Metodova, koje predsednik je bil pokojni gospod župnik, Marijina družba, Vincencijeva družba, veteranci, požarna bramba, pevsko društvo „Ljubliana", ki je zapelo žalostinki pred župniščem in ob grobu, razni vaški zastopi itd. Šolarji in različna društva so nosila nad 20 krasnih vencev. Lep venec so nosili št. peterski fantje. Pri pogrebu je svirala vojaška godba. Pod rakvijo, katero so nosili ključarji šent-peterskih podružnic, se je nesel na črni blazini zlati zaslužni križec s krono, s katerim je cesar odlikoval rajnika, in 2 zaslužni svetinji. Za sorodniki se je uvrstila nepregledna množica občinstva. Med tem smo opazili več gg. kanonikov, profesorjev, mestno duhovščino in mnogo gg. duhovnikov iz dežele, med svetnimi odličnjaki smo opazili predsednika deželnega sodišča g. L e -v i č n i k a, več gg. uradnikov finančne direkcije, gospoda mestnega župana H r i barja z nekaterimi občinskimi svetniki, ravnateljstvo mestne hranilnice, deželne po slance dr. S u s ter š i ča, Povšeta, dekana Arkota, Pfeiferja, Košaka, mnog« častnikov itd. En venec so podarili .Sobojevniki v bosensko - hercegovski vojski" Nad dve uri se je pomikal izprevod. Naj se odpočije blagi pokojnik od prevelikega truda, ki ga je imel tu in večna luč naj mu sveti!
kmetskih koristi, je tako nesramna, da hotela kmete iz Sore porabiti za to, da z ropotanjem pomagali, nemškim grajščakom proti slovenskim kmetskim zastopnikom. No, Sorci so bili včeraj mirni in so s pridom poslušali ves čas govor dr. Susteršicev.
Interpelacija dr. Tavčarjeva je kaj kla-vern izdelek. Sama komedija. Iz vse interpelacije se vidi, da dr. Tavčar sam ve, da bodo kaznovani oni, za katere interpelira. On se igra ž njihovo svobodo in njihovim imetjem. Da ga bodo pozneje kleli, to mu je vse eno ...
Glavna oseba je pri tem Brce. Treba bi bilo le iz „Naroda" poiskati, kaj so prej liberalci sami čez njega pisali, pa bi čudno zadišalo. V karakteristiko Brcetovo povem«, da je ta mož govoril ljudem: „Zdaj je vojska na Ruskem, pa Rus bo zmagal, in potem naredimo revolucijo na Kranjskem in škofa napodimo." Bil je jako zadolžen. Rešil ga je ljubljanski škof ki je iz lastnega žepa temu človeku poplačal dolgove v znesku 2400 K. Zato je pa Brce dejal: „ J a z bom škofa ustrelil, jaz bom škofu čeljusti raz-b i 1 !" Škofu se je to izporočilo, pa je še prizanašal temu človeku! — Brce je bil vedno — nedolžen!
To je torej „ i d e a 1 n i duhov
n i k to je vzor liberalne stranke, ki ]e poleg trnovskega Vrhovnika, svojega zaupnega prijatelja, prezidiral liberalcem iz Tavčarjeve lože. Za tega človeka se vleče vsa liberalna stranka! Zanj interpelirajo in hujskajo ljudstvo!
Opomniti moramo, da so se dogodki z žandarmerijo vršili v š o 1 L Brce je bil v šoli zaklenjen in ni pustil okrajnega glavarja v šolsko poslopje. Liberalci stoje torej na stališču, da ima župnik pravico, za-braniti vstop v šolo predsedniku ces. kr. okrajnega šolskega sveta! Takih nazorov ni imela niti konkordatna doba!
Vsi napadi na škofa so brez podlage, kajti da je tako daleč prišlo, ni kriva strogost, ampak skrajna prizanesljivost duhovne oblasti, ki je pustila toliko časa tega človeka izvrševati župniško službo.
Glede zadnjih dogodkov se nam po roča: Delavci so popolnoma mirni. Sicer so jih hoteli zbegati liberalci s tem, da so širili med njimi pamflet, v katerem so jih hoteli spraviti v štrajk, češ da škof je za štrajk, in novi dež. predsednik je popolnoma T rokah škofovih; zdaj je torej čas, da se udari po tovarni itd.
Listki so hektografirani. Izšli so ravno od tam, kjer se kujejo dopisi za „ Narod". Delavci so pa preveč pametni. Poznajo podle duše, ki so to storile in se ne zmenijo za hujskanje, saj vidijo, da jih hočejo brezvestni ljudje spraviti le v nesrečo.
Za B r c e t a pa gredo v boj nekateri njegovi osebni prijatelji iz gostilne, nekaj posestnikov in zlasti učitelj G r m e k. Naj se le povprašuje pri otrocih in po hišah, koder je lazil, kaj je govoril, pa bo jasno, kje je treba stvar prijeti, da se pride do resnice! O .obče spoštovanem S t a r m a -novem Janezu" bi pa vedela povedati učiteljica, ki je morala zapustiti Soro, kakšen človek da je. Ista učiteljica se je včasih vozila z Brcetom...
Brcetovi gardisti so izkušali e Vseh svetih preprečiti, da ne bi maševal g. upravitelj B r a j e c. Se ministrantov niso pustili duhovniku ministrirat, da mu je služil organist pri sv. maši. „Narod" se je zlagal, da popoldan pri pridigi g. B r a j c a ni bilo ljudi. Bila jih je polna cerkev, celo Brcetovi pristaši so prišli.
Zdaj vodi Brce svoje pristaše v deželni zbor, da bi služili liberalcem za ^galerijo". Pravi, da jih bo peljal tudi pred cesarja. No, b«mo videli, koliko časa se mu bo dalo teh par mož še voditi. Velika večina župnije s studom obsoja to gonjo, ki jo je uprizorila liberalna klika, ki mora rabiti že taka sredstva, da bi ljudstvu odžrla politične pravice!
A s to atero se bodo liberalci tako temeljito blamirali, da bodo pomnili Soro!
Sele ob smrti preč. gospoda predmestnega župnika Martina Malenšek se je pokazalo, kako zelo ga je ljudstvo spoštovalo in ljubilo. Toliko solza se še ni potočilo kot te dni, ko je ležal pokojni na mrtvaškem odru. Vedno je bila prostrana veža župnišča polna ljudstva, ki je čakalo, da se zvrsti in pokropi truplo, ki je počivalo v spodnjih prostorih. Kako je rajnika vse čislalo, se je
Deželni zbor Kranjski.
(Seja dne 4, novembra.)
Ob četrt na 11. otvori deželni glavar sejo. Zapisnikar, ki je včeraj čital zapisnik slovenski, danes čita nemški. Hribar za splošno in enako volivno pravico. Nadaljuje se razprava o nujnih predlo gih za splošno in enako volivno pravico Besedo dobi poslanec Ivan Hribar. Včerajšnja in današnja seja pomenjata važen korak naprej v vprašanju splošne in enake volivne pravice. V tem vprašanju ima tudi narodnonapredna stranka veliko soudeležbo ker je vedno stala na prvem mestu, kadar se je šlo za razširjanje volivne pravice. Že leta 1895., ko se je o splošni volivni pra vici komaj govoriti začelo, je narodnona predna stranka na shodu sprejela v bese dilu načelo splošne velim pravice.
Prva je bila med Slovenci na Kranj skem narodnonapredna stranka za splošno volivno pravico; s tem je tudi že stopila pred deželni zbor. Njeni inicijativi se je za hvaliti mnogo. Leta 1895. je že stopila pred deželni zbor z zahtevo, da se da brezprav nim slojem volivna pravica za državni zbor. Poročevalec o tej posebni kuriji je bil takrat dr. Tavčar. To načelo takrat ni prodrlo, uveljaviti se je moglo le načelo razširjenja volivne pravice, a tako, da volijo vsi volivci skupno v peti skupini. Takratni voditelj katoliškonarodne stranke (takrat smo imeli še konservativno stranko, katere načelnik ni bil dr. Susteršič; katoliškonarodna stranka je bila vedno demokratična. Poročevalec) je pa govoril proti. Takrat sem se tudi jaz oglasil in, dasi osamljen, govoril za splošno in enako volivno pravico. Narodnonapredna stranka in posamezni njeni člani so takrat stali na naprednem stališču. Ko je v državnem zboru princip bil sprejet je narodnonapredna stranka tudi v deželnem zboru prišla s sličnim predlogom. Takratna katoliško narodna stranka je bila nasprotna in je končno takrat vedela le za direktne volitve. Kdo je nastopil za to, da se v Ljubljani cenzus zniža ? Narodno - napredna stranka torej ni taka nasprotnica razširjenju vol. pravice, kakor se jo rado razkričava. (Tavčar „Cujmo!" Galerija s sveto tihoto spremlja ta Tavčarjev vzdih v polni za vesti, da to najbolj Tavčar po »Narodu" razkričava.)
Da bi bil dr. S u s t e r š i č tisti, ki je demokratiziral stranke, proti temu je govornik neveren Tomaž in je gotovo katoliške narodna stranka zavzela se za razširjenje vol. pravice le na podlagi vspehov pri zadnjih volitvah. Omenja nekega poznejšega zaupnega shoda narodnonapredne stranke,
pri katerem so se glasili predlogi tudi za splošno in enako volivno pravico, seve pod raznimi garancijami za liberalno „ge-spodo". Ali, pravi govornik, vsako vprašanje takrat sprožimo, ko vidimo, da je upanje za uspeh; zato tudi nismo z današ njim svojim predlogom prišli prej (!). Prin cipijelno se sicer strinjamo s predlogom kat.-narodne stranke, a dasi bomo glasovali za nujnost, ni upanja, da bi se ga dalo re-alizovati. (Tavčar: Tako je.) Najprej se mota v državnem zboru skleniti splošna in enaka volivna pravica. (Galerije oči so uprte na vodjo narodno-napredne stranke dr. Tavčarja, ki je to točko liberalnega programa v drž. zboru pobijal.)
Večina drž. zbora je že za splošno in enako volivno pravico. Res so še nekateri, ki z vsemi močmi nasprotujejo taki izpre-membi za drž. zbor. Predvsem so to nekateri privilegiranci, toda i privilegiji se neopraviče-iinkončne bo tudi ta stranka morala plavati z ljudske voljo, ako ne bodo hoteli utoniti. (Galerija se zopet obrača na dr. Tavčarja. Na galeriji se čujejo razni dovtipi. Neki možak na galeriji mrmra: „Ali Tavčar že plava ?") Dr. Susteršič je govoril o ljudski volji, jaz pa govorim tudi o narodni volji, ki hoče enakopravnost narodov. Tisti niso prijatelji države, ki kriče, da bo premoč Nemcev zlomljena s splošno in enako volivno pravico.
Dogodki v Rusiji so pokazali, da bataljoni za splošno in enako volivno pravico korakajo zmagovito. Avtokracijo in birokracijo so zlomili. Mi živimo v ustavni državi, a dvorska kamarila je pri nas jako mogočna, a tudi njo bode premagal skupni nastop vseh tistih, ki se bore za ljudske pravice, in šele takrat se bo v pravem svitu zažarel rek na avstrijskem dvoru: „Justitia regnerum fundamentum", ki je baje sedaj le slepile.
Govornik (v nasprotju s prejšnjimi svojimi deželnozborskimi govori. Op. ur.) pobija načelo, da bi tisti, ki plačuje več davkov imel več pravic, ker davke plačujejo vsi in tudi krvni davek državi mora dajati vsak.
Neopravičeno je tudi analfabete izključiti od splošne in enake vol. pravice, ker samo država je kriva, ako ni dala dovolj izobrazbe. Morda dr. susteršič računa, da bo njegova stranka imela pri volitvah na pod lagi nove volivne pravice vspeh, a nam se gre za bodočnost, in bodočnost bo gotovo končno na strani svobodomiselnih strank. Brez dvoma bi pa taka volivna pravica uplivala tudi na strankarsko organizacije svobodomiselnih strank in tudi na socialno demokracije, katero jaz tudi prištevam med svobodomiselne stranke. Socialna demokracija je kot strah hodila po deželni zbornici in jaz sem bil tisti, ki sem takrat pravil, da ta strah ni tako grozen. In res današnja soc. dem. stranka ni več taka, ni več revolucionarna stranka in končno se bo morda iz sedanje stranke razvila celo državo ohranjujoča stranka.
Res mi pri soc. demokraciji ne ugaja njen internacijenalizem. Ta bi bil upravičen, ko bi med ljudmi ne bile volkov. Mi Slovenci pa občutimo take volkove, ki so kar celi narodi. Soc. demokracija se bori za iz boljšanje gmotnega položaja; tudi zatirani naredi se bore, da dobe člani narodovi službe in mesta, namestu tujcev. Prepričan sem, da bo soc. demokracija končno prišla do tega, da se bo postavila na narodno pod lago. Naš nujni predlog meri na to, da se izvrši volivna preosnova na realni podlagi Ako pritrdite temu našemu predlogu, da se postavi naš dež. zbor za splošno in enake volivno pravico, bo glas tem segel na višje mesto, kjer bo imel gotov uspeh. V našem predlogu je pa tudi odstavek za volivno pravico za deželni zbor. A meni se zdi, da je ta predlog ne-vsprejmljiv.
Na vsak način se mora skrbeti, da bodo volitve svobodne. Vsi od prvega do zadnjega moramo želeti, da bodejo volitve svobodne. Lahko bi dokazal, kako se tudi v dež. zbor kranjski dajo volitve fa bricirati. Časih okrajni glavarji niso imeli pri nas nujnejšega posla nego voziti se po deželi in agitirati za ene kandidate, ki so vladi ljubi. (PosL Demšar: Te se dela še sedaj!) Morda pa se bo to še zgodile, zato je pa treba, da se tako vmešavanje prepove ped kaznijo. Lahko se vpliva na volitev tudi z materijalno škodo in kupovanjem glasov. Končni del našega predloga opozarja tudi na to, da mora in to je treba posebno pri nas na Kranjskem biti dana tudi garancija zoper zlorabo cerkve in prižnice v volivne namene. (Na galeriji ki je ves čas popolnoma tiho poslušala, se čuje kričanje Brcetovega prijatelja medvod-skega liberalnega Franca Jarca in nekaterih Sorcev, ki pa takoj utihnejo, ko vidijo, da se jim nihče drug noče pridružiti. Glavar pozvoni.
Pri nas oni, ki so namestniki božji, zlorabljali vero v volivne namene. Reformacija ima največ vzrokov v takih razmerah. Ne pravim, da bi duhovnik ne smel agitovati, ali agitacija mera biti taka, da ne bi v nasprotju z njegovim svetim zvanjem kot duhovnik. (N. pr. Brce! Op. ur) Ce duhovnik ne more presoditi, kje se neha njegova oblast in vpliva na volivca, naj voli onega, katerega en hoče, potem je stvar čisto drugačna, in če pride k njemu s tem, da mu ne da odveze in ne poslednjega olja, ali če slika na prižnici kdo peklenske muke, ali bo pod takimi vplivi mogel tak človek voliti svobodno? V vsakem takem slučaju je volivec predal svoj glas. Pri zadnji volitvi so agitatorji katoliško narodne stranke v Ljubljani kupovali glasove po tri gld. (Kje, kod? Dokaze! To so k večjemu liberalci zmožni in to so marsikje tudi delali. Op. uredn.) Tudi tako kupovanje glasov se mora za braniti. Episkopat noče take moči dati iz rok in ima posebne nagrade za one, ki se najbolj odlikujejo. Ce se pa najde kakega drugačnega duhovnika, se ga napravi nemogočega, ali se mu, kakor se je te dni zgodile, prepove maše brati i. t. d. Zato je dolžnost zakonodajalnih zborov, da skrbe za svobodo volitev.
Ce glasujemo za nujnost predlogov kat. narodnih poslancev, pa se s tem predlogom še ne identifikujemo, naravnost pa smo proti temu, da bi toliko časa ne bilo seje, dokler ustavni odsek ne reši predlogov o volivni reformi.
Dež. zbor je zato, da mora delati. (Par rok v prvih vrstah na levi galeriji zaploska. Katoliški narodni poslanci: Volivno reformo sem! — Ostala galerija se
obrne proti onim, ki so zaploskali Hribarju in Stefe jih na glas šteje: „Eden, dva, tri!" Smeh. Tavčar: „Stefe se vtika vmes !" Štefe : „Štejem kot poročevalec !" Dr. Schweitzer: „Kar smejo Vaši, smejo tudi naši!" (Odobravanje na galeriji.)
Gospoda moja, mi smo tukaj, da delujemo, dežela je vsled obstrukcije prišla v tak položaj, da se te ne da več popraviti. Z/ato ni še treba, da bi še mi obstruirali. Ustavni odsek bode itak deloval. Govornik ni prijatelj tona, ki se je vgnezdil v naše politične življenje in v to zbornico. Naj se duhovščina zopet vrne k tradicijam prejšnje duhovščine, in potem bo gonja sama nehala.
Koliko pa imamo take duhovščine, ki oznanjuje še Kristov nauk ? (Klici: Pojdite v cerkev, pa jo boste videli!)
Neki del galerije zopet zaploska Hribarju. Deželni glavar zvoni in pravi, da be dal izprazniti galerijo, če se bo vtikala v razprave.
Hribar: Jaz sem pa za to, da ima tudi galerija pravico izražati svoje mnenje.
Deželni glavar: Meni se je že očitalo, da pristransko postopam z galerijo, a jaz ne pustim od nobene strani vmešavanja.
Katol.-narodna stranka naj se pridruži temu našemu predlogu, sicer res ne govore isti vzroki za splošno in enako volivno pravico za deželni zbor, ko za državni zbor. Vendar naj se uveljavi ta volivna pravica tudi za ta zastop. Drugače je pa za občine. Mi stojimo na stališču, da za obč ne ni upravičena splošna in enaka volivna pravica, ker niso občine zakonodajalni zastopi, tudi neposredni davek ni v občini tolik. Vendar pa stojimo tudi tu na naprednem stališču. Jaz sem že, ne da bi bil čakal pri-ganjanja častivrednega lista »Slovenca" — izdelal načrt volivne preosnove za Ljubljano na taki podlagi, da bodo doslej neupravičeni volivci volili v svoji lastni kuriji. Dr. Susteršič se je pečal tudi z zvezo v tej visoki zbornici, o kateri pišejo vsi klerikalni časopisi. Hvali K 1 u n a , kako vrl in miroljuben načelnik katoliško narodne stranke je bil v kranjskem dež. zbru. (Prej se je pa obračal proti onemu, kar se je zgodilo pod načelstvom kanonika Kluna. Por.)
Hribar nato pravi, da se je takrat katol.-narodna stranka še vezala z Nemci: „Vi ste nam sami podali slab vzgled". (Kat. narodni poslanci ugovarjajo. Klici: V n a -rodnih vprašanjih ni bilo zveze!) Vi niste smeli nobenega narodnega vprašanja takrat spraviti v dež. zbor, dokler Vam tega ni dovolila ona stranka, mi pa imamo proste roke Takrat ste nastopali proti gledališču, mi smo si pridobili z velikim naporom takrat slovensko gledališče. Mi smo se torej morali zvezati z Nemci, da smo rešili slov. gledališče. Današnji naš predlog je tudi dokaz, davmmamo take zveze, kakor se nam očita. (Ženske v Tavčarjevi loži kličejo: Bravo!)
Jaz sem za veliko slovansko politiko v državnem zboru, a v deželnem zboru ne. V tem se ne strinjam z včerajšnjim odstavkom dr. Su-steršičevega govora. Kadar smo namreč v prejšnjih letih nastopali za obmejne Slo-
vence, vedno je vstal deželni predsednik in dejal, da nas to nič ne briga in da se bri-gajme za se. (A zato!) Ne vem, katerega predavatelja je včeraj omenjal dr. Susteršič, morda je bil kdo ed „Gross - Oesterreich", ki se obrača proti Hrvatom (Ni res!) in proti Italijanom, a jaz pravim: Velike Jugoslavije iz te zbornice ne bomo nikdar naredili.
Ko je Hribar poživljal kat. narodne poslance, naj glasujejo za nujnost njegovega predloga, so kljcali katol. narodni poslanci, posebno posl. Žitnik in Povše. Saj bodemo glasovali vsi! Cemu odpirate odprta vrata? — Nato je Hribar takoj končal
Grof Barbo govori proti ljudstvu.
Grof Barbo govori v imenu veleposes tva proti splošni in enaki volivni pravici, ker indirektnih davkov ne plačujejo le delavci in dninarji, ampak tudi drugi, ki plačujejo tudi direktne. Pač pa je za novo, četrto kurijo, v kateri naj bi volili samo oni, ki doslej ne volijo v nobeni kuriji. Sklicuje se na Angleško, kjer ne poznajo splošne in enake volivne pravice. Na Francoskem jo imajo, a ondi je republika in narod enoten. Pravi, da bodo veleposestniki stali na tem stališču, dokler bode imeli zaupanje svojih volivcev. Obrača se proti soc. demokraciji, češ, da je republikanska, in zagovarja veleposestve, češ, da je konservativno, a ne reakcijonarno, da ni nikdar iskalo svojih interesov in da je bilo posebno vedno pripravljeno za žrtve za šolstvo. Glasovalo pa be proti nujnosti.
Dr. Krek govori.
Dež. glavar: Dr. Krek ima besedo.
Veliko gibanje nastane na galeriji in v zbornici.
Dr. Krek splošno odgovarja na ugovore, češ da so na dnevnem redu še druge važne stvari. Dr. Susteršič je dejal včeraj, da je stvar nujna. Kar je nujno in ustavno potrebno, se pa mora nujno razpravljati. Vsled tega je vsak tozadevni argument poslanca Hribarja za nas nespremljiv. Poslanec Hribar je nadalje dejal, da bi bilo napačno, ko bi se dež. zbor brigal za druge stvari bolj kot za zadeve dežele. V istem hipu pa je Hribar predlagel, naj se volivna reforma sklene za državni zbor. To je ko-lizija. Naša dežela je sama tako tolna, da ne more pomagati državi. Imamo pravico razpravljati o volivni reformi za dež. zbor, in te pravice se hočemo posluževati. Nasproti grofu Barbotu pa izjavljam, da tudi mi čutimo, da nas je poslalo sem ljudstvo, in da hoče ljudstvo sodelovati pri zakonodaji. Bodi mu povedano, da smo res poslani sem, a poslani s to zavestjo, da nima naše ljudstvo le pravico voliti, ampak tudi zavest, da je v večini v deželi in ima pravico tudi odločevati.
Kdor se peča z velikimi vprašanji, se mora najprej emancipirati od dnevnega ča sopisja. (Hribar: Vi se emancipirajte! Tavčar: Ziaj bo še le). Krek: Vi ste zopet izrekli insinuacijo. Že prei insinuacija Vaša glede dr. Sušteršiča ni bila lepa, ker ste trdili, da nastopa le iz strankarskih namenov. Z insinuacijami nikar ne pričnite! Če ste govorili o svobodi pri volitvah in napadali cerkev, kaže to, da je pri Vašem predlogu Vam tudi na vaši stranki ležeče. (Odo bra vanje).
Generalizaranje, na katerega podlagi je poslanec Hribar izrekel več sodb, ni produkt razuma, ampak produkt afekta. Če hočemo nepristransko kaj soditi, je treba, da se tega afekta rešimo Predgovornika se tudi nista zavedala, da je individuum nekaj drugega, nego množina. Jaz sem se smehljal, ko se je očitalo, kako so časih katoliško-narodni poslanci tu nastopali. Ce hočete, vam še povem, da so bili ravno isti nasprotni tudi mlademu kršč. socijalnemu gibanju.
Življenje političnih strank je popolnoma drugačno, nego življenje posameznega člo veka ker posamezni človek nastopa kot in-dividum. Dr. Tavčar je na primer kot in-dividium jako dober človek, pa postane drugačen, ko ga potegne k sebi organizem.
Nato govornik polemizira s predgovor nikom in pravi:
J »z bi osebno, če bi se v državnem zboru ne dala dobiti na drug način splošna in enaka volilna pravica, glasoval za Hri barjev dodatek in tudi tu, ker je splošna in enaka volivna pravica mi tako važna stvar, da mi je vse drugo postransko.
Kdor stoji na stališču, da ljudstvo ni zrelo, stem odreka ljudstvu sposobnost za ustavno življenje. Manj je težko izvrševanje volivne pravice nego pa izvrševanje obrtnih svoboščin. Kdor pa trdi, da ni zrel narod ta se pridružuje našim narodnim nasprotnikom ker se s tem izraža proti narodni enakopravnosti.
Tam kjer padejo privilegiji, morajo pasti tudi izjemni zakoni. (Hribar: Osebne svobode ne kratimo! Krek: Bomo prišli tudi de tega) Bismark je sam dobro uvidel, kam vodijo izjemni zakoni. Pogorel je z izjemnimi zpkoni proti cerkvi in socialistom.
Vsako preganjanje vesti bi le okrepile to, kar kličete klerikalizem, in naš stan se takega boja prav nič ne plaši. Včeraj sem rekel, ko je dr. Susteršič rekel, da pustite »farško gonjo", d a je ni treba pustiti. Mi bomo kljub Vaši farški gonji napredovali. (Burno odobravanje na galeriji. Glavar zvoni)
Hribar naj bi pojasnil, kako misli izvrševanje svojega dodatka. Ali bo upravljala drž. uprava? Četo zahtevate ste najhujši reakcijonarci. Ali sodišča? (Tavčar: Škofje) Dr. Tavčar je tu blizu zadel, zato bi bilo treba mešanih sodišč, v katerih bi tudi sedel, če ne škof pa vsaj kak profesor bogoslovja.
V včerajšnji interpelaciji je Tavčar govoril o elističnih paragrafih. Govornik govori na podlagi knežaških in sorških dogodkov o kakovosti naših sodišč. Tem sodiščem hočete Vi izročati nas?
Govornik zahteva pred vsem objektivnosti napram cerkvi. Svoboda volitev je dovolj zajamčena v dostavku, da je volitev tajna, in da bo res tajna, zato naj se po skrbi vse. Če se tajnost volitve popolnoma trdno zasigura, je svoboda volitve dana, dajati še več oblasti pri tem drž. upravi ali sodišču, se pravi biti r e a k c i -j o n a r e n in jaz sem končno, kakor sem dejal, raje reakcijonar, nego da bi zaviral splošno in enako volivno pravico. Volivni boji pri nas so jako veliko razjasnili. Z izvrševanjem volivne pravice se širi izobrazba. Piše se, da je naš narod zabit, pa se raz-ven na Češkem nikjer toliko ne bere, kot pri nas. Dani so vsi pogoji za splošno in enako volivno pravico.
Govornik se obširno peča s pravico cerkve do obrambe. Tudi pri tem svobodo! Govornik pravi, da je čisto politiška vprašanja spravljati na lečo nedopustno. (Hribar in Tavčar: Zakaj pa to delate ?) Ce kdo v kakem posebnem slučaju to stori in v koliko je to storil, potem ima v tem slučaju soditi tisti, katerega je prej omenjal dr Tavčar, škof, in sem na stališču, da se dotičnega kaznuje. (Tavčar: Da se bajonete pošlje ! Krek : Takrat pa pridemo, če bo treba, po Vas. — Smeh )
Mistiških besedi n. pr. „ hujskanje mas", „zloraba cerkve", se izogibajte ! To so čisto nejasne besede (Tavčar: Cisto jasne!), to je čuden fetiš, pred katerim se klanja narodne-napredna stranka. Govornik jasno dokazuje, da nasprotniki pojmijo »hujskanje" pod tem, ako kdo brani svoje pravice.
Čudne se slišijo nekatera Hribarjeva očitanja. (Hribar : Se je zgodilo.) Krek : Rekel sem, da se skušam emancipirati od dnevnega časopisja Ce je Hribar to bral, še ni noben dokaz. Naznanite dotični ke škofu, da jih kaznuje. Dr. Krek dokazuje, da cerkev nikdar ni imela kake politične stranke, le v cerkvenih zadevah smo zvezani s škofom, v političnih pa smo popolnoma prosti.
Govornik se obrača proti grofu Barbotu in dokazuje, da je vsega kriva le silna germanizacija. Org nski razvoj Avstrije zahteva splošne in enake volivne pravice! Govorn«k se krepko izraža za realizacije velikega jugoslovanske-ga programa. Ko omenja v nadaljnem govoru dogodkov v ustavnem v odseku, Schweglu kliče dr. Susteršič: Želim, da bi ekscelenca Schwegel še doživel splošno in enako volivno pravico, in jo tudi bo!" Schvveglevo stališče je popolnoma reakcijonarno. Poslanec Luckmann je dejal v odseku, da ne more misliti, da bi bila stvar, ki že dvajset let obstaja, slaba, na krivice pa ni pomislil. Mi pa pravimo: Najprej mora pisti ta krivični volivni red, ki je omogočil, da je gospodarila birokracija v naši deželi, najprej se mora dati ljudstvu pravici. (Burno odobravanje v zbornici in na galeriji.) Grof Barbo je tudi dejal v svojem govoru, naj povemo ljudstvu vse od splošne in enake volivne pravice. To smo storili, prepričevali ljudstvo. Kar se pa tiče hujskanja, p a n a j -boljhujskajo številke o razmerju volivne pravice! Zavest krivice danes prešinja še ogromne mase. Naše načelo je: Mi ne odnehamo brez splošne in enake volivne pravice! Tudi če bi hoteli odnehati, ljudstvo ne bo! Za mirni razvoj v naši državi s tem največ storimo. (Grof Barbo kliče: »Verhetzung des Velkes".) Dr. Krek omenja, da se naš boj ne obrača osebno proti onim, ki nosijo grofovske naslove, ker tudi ti lahko veliko dobrega store, dokaz temu je blagi oče grofa Barbota. (Dr. Susteršič: »Slava mu!" „Tudi stari oče Schweglov je veliko dobrega storil". Barbo silno razburjen.)
Za sanacijo sedanjih razmer je treba velikih idej, idej na podlagi svobode. Zato je prva najnujnejša zahteva: splošna in enaka vol. pravica. Grof Barbo je govoril o „masah". Centralizacija parlamenta po splošni in enaki volivni pravici ne bo napredovala, napredovalo bo avtonorflno načelo. S politične svobodo bode nastali močni stanovski organizmi, osrobojenje občin izpod biro-
kratizma v lepe državo. — Po sedanjih razmerah pa pridemo same do medsebojnega pobijanja. Nobena stranka ne bo mogoča, ki bi gledala same na zgoraj in ki ne be iskala temelja v ljudstvu. Sila ubija srca, politiška svoboda oživlja srca. Država si je odtujila srca, treba je popolne politiške svobode in v tem ozračju se bodo zopet našla srca, ki bodo državi zvesta
Zlasti jev politiška svoboda potrebna za naš narod. Župan Hribar je odklanjal besedo »ljudstvo". A za narodno idejo je treba tistega, ki jo pri nas nosi in to je slovensko ljudstvo. Mi hočemo trdnega fundamenta državi in zate iščemo splošne in enake volivne pravice. Naš s trnjem ven-čani vladar lahko položi svojo glavo v naročje vsakega našega kmeta in delavca in varoval bo ta to glavo kot svojo. Te vrste naše se lahke zmanjšajo, a popolnoma nemogočeje, da bi s tega kraja utihnil glas po splošni in enaki volivni pravici. Tisti, ki bodo prišli za nami, bodo hujši kot mi, samo večji radikalizem je mogoč, ne manjši. (Burno odobravanje.)
Dr. Krek je govoril čez poldrugo uro.
Dr. Tavčar govori.
Dr. Tavčar pravi, da je nanj napravil govor dr. Sušteršiča dober vtis, ker se je varovala oblika in se ni hujskalo. Vrača opazko Krekovo o sebi, da je dober rodbinski oče, vrača ljubezen z ljubeznijo: Dr. Krek je izboren duhovnik, in če bi duhovnik ne bil, bi bil gotovo tudi izboren rodbinski oče. Omenja dogodkov v Sori. Du-hovska oblast bi lahko pogrešila tisto silo z orožniki. Za to nesrečo je odgovoren ljub Ijanski škof. (Ea glas na galeriji: Res je! Burni ugovori: Ni res!) Dr. S u s t e r š i č: Kaj ima pa to s splošno in enako pravico opraviti ? Tavčar: Krek je govoril o vsem, samo skoro nič ne o splošni in enaki volivni pravici. (Klici: Ker ga razumeli niste.) Nato Tavčar pravi, da zavrača Krekove »napade" na sodnike (iz tega se vidi kako je Kreka razumel) in pravi, da je vsega kriv le stari kazenski zakonik. Nato nadaljuje, da je splošna in enaka volivna pravica izgubila svojo agita-torično privlačnost. (Susteršič: Revež! Ali spi ?) Dr. Tavčar pravi, da je bil Susteršič gotove žalosten, ko je tudi narodno-napredna stranka stavila tak predlog, kar se pa tiče doslednosti, je malo doslednih mož na Kranjskem. Zakaj ne obstruirate tudi v državnem zboru? Tam bi zadeli vlado! Dokler za državni zbor ne bo izpeljana taka volivna pravica, je tudi drugod ne bo. V dež. zboru škodo delate z obstrukcijo.
Dr. Tavčar zdihuje.
Dr. K r e k je rekel, da hočete volivno pravico, da bo imela Vaša stranka večino. (Dr. Krek: Ni res! Ljudstvo) Dr Tavčar pravi, da je danes pričakoval hujše palice in se zahvaljuje katol. narodnim poslancem, da niso rabili proti njemu tistih sredstev, kot ulica v Ljubljani. Stališče n a -ro dno - na predno je jako težavno, naša stranka se ofici-jelno ni še izrekla, da stoji za splošno in enako volivno pravico, oficijelno se je izrekla le za splošno. Hribar pa je dokazal, da imamo veliko zaslug za razširjenje volivne reforme. Meni ni nič za mandat. Vsaka stranka se mora boriti za strankarske svoje cilje če hoče biti resna politična stranka!
Mi vemo, da je splošna in enaka volivna p.ravica smrtni udarec za našo stranko. To odkritosrčno pripoznam. Tudi mesta bodo izginila v okrajih splošne in enake volivne pravice.
Nobeno mesto razven Ljubljane ne bi poslalo našega poslanca v to zbornico. (Klici: Tudi Ljubljana ne!) Mi zastopniki mest smo zato morali imeti pomisleke in če bi mi šli od enega svojega volivca d« drugega, ne vem kak bi bil odgovor o splošni in enaki volivni pravici. Taktiko sta imela oba enako, Susteršič in Krek: navalila sta se najprej oba na veleposestvo. Mi pa vemo, da vam je naša stranka ravno tako v želodcu kot veleposestvo. Oboje, mene tudi, hočejo obglaviti. Tega od nas ne morete zahtevati. V thtem času, ko sem nastopil v državnem zboru, nisem mogel biti za splošno in enako volivno pravico, ker bi naše meščanstvo izginilo med ostalimi volivci.
Če mi okna pobijete: meščanstvo je tudi potrebno. Ne prekličem ničesar, kar sem takrat govoril, in po moji vesti je bilo moje postopanje pravo. Od tistega časa seje pa nekaj spremenilo. Na Ogrskem se nekaj goli. Ce Ogrska dobi tak volivni sistem, ga bo tudi naša polovica dobila. Edini mo-irient da sem pripravljen slovensko meščanstvo žrtvovati je, da pride potem v drž. zboru na površje slovanski element. Zate sem se udal. (!) Svobodne morajo biti pa volitve. Mnogo ljudske volje je fabricirane. Ako ste odkritosrčno za splošno in enako volivno pravico, morate biti tudi za to, da se ta volivna pravica ' tudi svobodno izvršuje. Vaši ljudski zbori
mi ne imponirajo. To je mnenje detičnih dušnih pastirjev. (Klic: Kaj p a v L j u -b 1 j a n i ?) Mi hočemo ob velikanskem daru, ki Vam ga napravi slovensko meščanstvo postaviti plot: kancelpara-g r a f. (Ironični klici: Bravol) Potem ne bo nihče prišel v položaj, da ne bo prišel v nebesa, če ne bi volil dr. Sušteršiča. Zato bom glasoval za nujnost. Lani smo sklenili, da glasujemo za vsako nujnost kat. nar. stranke: (Dr. Susteršič Ravno nasprotno ste sklenili. Berite zapisnik. Smeh. Ploskanje dr. Šusteršiču.) Tavčar: Potem smo se pa spametovali sedai (smeh) smo pa sklenili 'drugače. Dr. Susteršič: Pa te sem vam šele jaz povedal.
Dr. Susteršič je govoril o skupni zvezi v boju za splošno in enako volivno pravico. Bile so že zveze, a so bile jako previdno stavljene od nasprotne strani. Ne delajmo si iluzij ! Vedno bodete dve struji v našem narodu, tudi liberalna. Če bi prepira na Kranjskem ne bilo, bi morda obe spali. (Klici katol.-narodnih poslancev: Priznavamo !) Zato pa si ne ponujajmo zvez. (Krek : Zi posamezne slučaje pač !) Dr. Tavčar konča s tem, da je za to, da se sem-tertje ustvari kak modus vivendi.
Konec seje. — Ogorčeni Nemci.
Ob 8/4 na 2. je pričel govoriti dr Žitnik , ki je navajal razne dr. Tavčarjeve izreke, ko dr. Tavčar še ni bil v zvezi z Nemci. Več o tem prihodnjič. Nato je govoril še par besedij grof B a r b o , ki je bil posebno ogorčen proti vskliku g poslanca Povšeta, da imajo veleposestniki sedaj najlepšo priliko iti z ljudstvom. Poslanec baron Apfaltreren je nato, ne da bi prosil za besedo, pričel sil-ivito kričati in kričal dolgo časa, da si veleposestniki ne puste očitati, da bi ne bili za ijudstvo. (Smeh.) — Ker katoliškonarodni poslanci ne izvršujejo sedaj ropotajoče obstrukcije je »larmende Obstruktion" poskrbel baron Apfaltreren menda vsled jeze, ker je današnja debata pokazala, da v kranjskem deželnem zboru ugaša komanda nemškega veleposestva. — Konec seje ob pol 3. uri popoldne. Prihod nja seja v torek ob 10.
Stalerske noulce.
š Štajerski deželni zbor. Dr.
Schacherl je včeraj utemeljeval v deželnem zboru predlog za izpremembo zakona v šolskem nadzorstvu. Dotaknil se je tudi demonstracij na Dunaju za splošno in enako volivno pravico in dejal, da je gibanje za splošne in enako volivno pravico bilo vče raj krščeno s krvjo. Dunajske policaje je imenoval »kazake avstrijskega cesarja". Deželni glavar je govornika opominjal. Sprejet je bil predlog, naj dež. odbor v prihodnjem zasedanju predloži predlogo o premembi šolskega nadzorstva. Za so glasovali tudi bauernbundovci. Konserva'ivni kmetje na-pravljajo proti bauernbundovcem medklice. Dr. H r a š o v e c je utemeljeval svoj predlog glede zgradbe ceste v logarsko dolino in predlaga, naj dež odbor stopi v dotiko z državo glede drž. prispevka, da se bo cesta že mogla graditi 1. 1906 Sprejeto. Ha-genhofer in tovariši so predlagali, naj dež. odbor v prihodnjem sasedanju predloži načrt za splošno obligatorično volivno pravico v dež. zbor. Prihodnja seja danes ob 9. uri dopoldne.
š Iz Sevnice. O zapuščini pokojnega S. F. S c h a 1 k a , trgovca in glavnega podpornika tukajšnje nemške (?) stvari, je o tvor j en k o n k u r z. Bil je kot trgovec na dobrem glasu ter vžival pri spodnještajerskih Nemcih neomejen kredit. Marsikdo si je prste opekel z ozirom na nemško stvar. Oskrbnik konkurzne mase je celjski odvetnik dr. A. Schurbi.
š Iz Laškega trga. Poročali ste že, da je tu umrl veletržec g. Andrej Elsbacher. Zadela ga je srčna kap na dan vseh svetnikov. Pokojnik je bil po svojem mišljenju Slovenec in je za slovenske težnje delal povsod, kjer mu je to dopuščala njegova konservativna narava Bil je vobče priljubljen in tudi od Nemcev spoštovan.— Dan pred g Elsbacherjem je umrl gostilničar v Laškem, g. G r a d t. Po mišljenju Nemec, je bil Slovencem pravičen. Tudi njega je zadela srčna kap. N. p. v m.!
š Šolske vesti. Dež. šolski svet je v svoji seji dne 26. t. m. dovolil otvoritev zasebne ljudske šole z nemškim učnim jezikom v Pragerskem. — Nastavljena sta za nadučitelja: na ljudsko šolo v Lučah on-dotni definitivni učitelj in šolski vodja Fran Zemlji č in na ljudsko šolo pri Sv. Duhu definitivni učitelj v Poljčanah Ivan Pola k. Za učitelja in šolskega voditelja je nastavljen na ljudsko šolo pri Sv. Miklavžu nad Laškim trgom učiteljski suplent v Slivnici pri Celju. Za učitelje ozir. učiteljice se nastavljeni: na ljudsko šolo vLučanjih definitivni učitelj v Kanci (Gams) pri Heflau Benedikt A m o r t in učiteljski suplent v Wolfsbergu (okr.Wildon) ElvardSark, na ljudsko šolo z nemškim učnim jezikom v Slovenjem gradcu (mesto) provizorični učitelj v Slovenjem gradcu Maks D o b a j, na ljudsko šolo v Lučah def.nitivni učitelj
r Žitalah Jo žet Korban, na ljudsko §#lo v Slivnioi pri Celju ondotna učiteljska suplentka Matilda L e c k e r, na ljudsko Solo P" Sv. Miklavžu pri Ormožu ondotna provizorična učiteljica Marija P o ž e g a, in pa ljudsko šolo pri sv. Marku provizorična učiteljica pri Vseh svetih pri Ormožu Roza Randl.
š Rogaška lokalna železnica, ki je že blizu 2 leti od Grobelnega do Rogatca v prometu, a je dalje do deželne meje pri Lupinjaku tudi že izgotovljena, se bo glasom najnovejših verodostojnih poročil prihodnje leto na Hrvaškem dalje gradila, pri mestu Krapina se potem ta proga z že obstoječo železnico združi. Da je avstr. žel. ministrstvo vendar enkrat zadevo nadalie-vanja zgradbe železnica ugodno rešilo, je predvsem zasluga državnega poslanca dr. Ploja
š Samoumor. V Curihu v Švici se je pred kratkim, kakor se govori, usmrtil edini sin bivšnga celjskega knjigotiskarja in knjigotržca .Muki" ja Rakuša, županovega brata, Fric Rakusch. Nositelj imena Rakusch je zdaj rodbina g. župana Julija Rakuscha sama.
š Dr. Negri - odhaja iz Celja. Cujemo, da je dr. Negri prišel v nasprotja z nemškimi velikaši v Cilju Pravijo, da mu posebno ni bilo p j volji, da zidajo .Deutsches Haus". ko še tretjino stavbinega zaklada nimajo. Oddal je dr. Negri baje že svojo vilo na nekdaj Tappeinerjevem vrtu dr. Kovatschitschu, sam pa se seli v Gradec. Dr. Negri je bil zadnja leta poročevalec mestnega odbora v finančnih zadevah. Tam ga ne bodo pogrešali, saj si lahko v odbor volijo — učitelja Aistricha. ki zna ravnotako dobro, morebiti še bolje, ko dr. Ntgri v javnih govorih prežvekati časopisne fraze.
Dnevne novice.
Dr. Susteršičev govor v včerajšnji seji je bil izreden pojav Takih govorov še ni slišala kranjska deželna zbornica. Tri stvari, ki jih je z umetniško jasnostjo izklesal, so neprecenljive vrednosti: 1. Logiško nujna posledica liberalnega predloga je delo zanjo, ki ne more obstati v drigem, nego v zvezi s katoliško-narodno stršnko proti veleposestvu. 2. Poli tiški položaj je popolnoma jasen. Katoliško-narodna stranka se ne zadovolji s kako kurijo, marveč edino le s splošno in enako volivno pravico. 3. Najprej volivna pre-•snova v demokraškem duhu; potem pa na delozaskupen južno s 1 o vans k i program. Prepričani smo, da s ponosom in hvaležnostjo sprejme ves slovenski svet to deistvo naznanje.
Dosledni v lažeh. Edino v lažeh dosledni »Slovenski Narod" zadnji čas, kadar ga spravimo v zadrego, zaječi, da ima za svoje trditve priče, „ki so pod prisego pripravljene potrditi" to, kar je on trdil. Tako kriči tudi o svoji 1 a ž n j i v i trditvi, da je dr. Susteršič povodom volitve leta 1896 na Ferlinčevem vrtu govoril proti splošni in enaki volivni pravici. Mi pa pra vimo: Pred slovensko javnost s temi pričami! Radovedni smo, kdo se bo ponižal tako nizko, da bi pokrival »Narodove" laži. »Narodova" trdi tev je popolnoma lažnjivain on dobi k večjemu zato lahko priče, da se je zopet grdo lagal in da brez laži nikdar polemizirati ne more!
Na dan s pogodbo! .Narod" je te dni zopet zavijal oči, češ, da narodno napredne stranke pogodba z Nemci nič ne ovira v narodnih stvareh. Dejanja narodno napredne stranke, posebno njenih prvakov dokazujejo, da je „Narod" slep. Dr. Tavčar naj kar priobči slovenski javnosti pogodbo, potem bomo pa dalje govorili.
— Odlikovanje. Vpokojeni nad-učitelj v Železnikih velezaslužni slovenski domoljub in pisatelj g. Jož. L e v i č n i k , je dobil od sv. Očeta zaslužni križec: „Pro ecclesia, et Pontifice" v priznanje njegovega delovanja na cerkveno šolskem polju. — Vrlemu možu naše iskrene čestitke!
Za cerkvenike. Osnoval se je v Ljubljani odbor nekaterih cerkvenikov, ki je sestavil pravila z imenom: .Podporno društvo cerkvenikov". Prevzvišeni gospod dr. Anton Bonaventura Jeglič knez in škof ljubljanski je to misel pohvalil in pravila potrdil ter prevzel pokroviteljstvo društva. Ker se bo pa društvo raztezalo tudi v druge
slovenske škofije, se bodo pravila poslala ministrstvu notranjih zadev v potrjenje.
Katoliško slovensko politično društvo za kranjski okraj.
Občni zbor se vrši v ponedeljek, dne 6. novembra, ob 1. uri popoldne, v hotelu pri »Novi pošti" v Kranju.
—	Redek slučaj. V župniji Sv. Duha pri Krškem je živela v Malem Trnju še zadnja sestra f poslanca P a -kiža, Marija, omožena Knavs. V štirih dneh sta oba umrla: g. brat v soboto zj., sestra petem v torek popoldne Dobra, stara ženica je bolehala že več ko 2 leti in bila večinoma v postelji.
—	Sneg na Notranjskem je
napravil ljudem isto škodo in iste skrbi, kakor drugod. Z Rakeka se nam poroča, da so ondi obstali večkrat po trije vlaki in imeli po več ur zamude Za kidanje snega je želez, uprava ponujala ljudem po 180 K na dan, a delavci so se uprli in dobili po 2 20 K. V nedeljo sta obtičala v snegu pred Postojno dva vlaka. V gozdu na Javorniku je bil v snegu zakidan neki ogljar, ki so ga še živega rešili; mož je iz Dol. Jezera pri Cirknici. Sneg je na Javorniku 2 metra visok. Ti Unca je cela ogljarska družina na Javorniku. Sest mož se je odpravilo z moko in zabelo na Javornik, kjer so našli v snegu že onemoglega ogljarja, ki je hotel domov po živila.
—	Terdina in izrezek s plevelom. O rajnkem profesorju, slovenskem pisatelju g. Janezu Terdini se pripoveduje sledeča humoristična dogodbica iz njegovega življenja. Kmalo, ko je prišel g. Terdina v Novo mesto, je zahajal večkrat v sedanji hotel Koklič (takrat neki Luzar) na kosilo. Imel pa je navado, da je rabil čisto slovenščino tudi pri jedilih, za katere še dandanes najdemo težko pravega slovenskega izraza. — Ker pa je ta njegova slovenščina, službujoče duhove zelo jezila, je naravno, da so ga imeli na »piki". Čakali so priložnosti, kedaj mu njegovo slovenščino poplačajo. Kar enkrat opoldne zapove: »En izrezek s plevelom". Natakarici se je ta jed nekam čudna zdela in treba se je bilo seveda posvetovati. Vsi zli duhovi so se urno zbrali k seji. Sklenilo pa se je: »Izrezek", no, to mu še odpusti no, to že vemo, mož bi rad jedel .šnicelj" ali .plevel" .... nak, tega pa ne Čakaj, ker ga zahtevaš, imel ga boš da boš vsaj videl, kakšen je dolenjski plevel. Nabrali so plevela, kakor grdega so sploh mogli dobiti, lepo napravili na krožnik, in ko je bil izrezek gotov, nesla je na takarica vse lepo na krožniku v sobo in postavila pred njega. Trdina gleda nekaj časa čudno zeleno zmešanico in vpraša: »Kaj pa hočete s tem ?" »No, g. profesor", se mu poredna natakarica možato odreže, »kakor zahtevate! Zahtevali ste izrezek s plevelom, in jaz sem Vam tako prinesla. Tu je izre zek a tu najboljši plevel, kar ga je bilo v naglici dobiti pri hiši." U^idevši, da s slo venščino nič ne opravi, če hoče imeti izrezek s »salato", je pustil .plevel' in »sala-to", in dobro mu je teknil samo slovenski »izrezek". — To pa se je zgodilo, če se ne motim 1. 1872.
—	Povodenj v Hercegovini. Iz Hercegovine poročajo, kako veliko škodo je napravila zadnja povoden. Mnogo ljudij se je utopilo, nekateri pa so postali pravi berači. Največ škode je napravila v konjiškem kotaru. Raznesla je hiše, poplavila in odnesla pridelke in drugo blago, uničila mline in žage, tako, da je škoda ogromna. V Gabeli so se zlile skupaj Neretva, Krupa, Trebižat in Bregana in so poplavile vsega belsko polje, a vasi Viš ci in Celjevo sta popolnoma pod vodo; več hiš je podrtih. — Vsa okolica izgleda kakor jezero. Narod je ves obupan. Vse gre nanj, od vseh strani ga tlačijo, zdaj pa še povodni.
—	Gospa učiteljica. Nižjeavstrij-ski dež. šalski svet je sklenil, da se morajo nazivati vse učiteljice po nižjeavstrij-skih ljudskih in meščanskih šolah .gospe", ne glede nato, če so omožene ali ne.
—	Razpisanih je 51 šolskih ustanov. Prošnje je vložiti na pristojna šolska oblastva do 30. t. m. Naučno ministrstvo je pa razpisalo ustanove za umetnike. Prošnje naj se oddajo do 1. marca na deželno oblast
—	Predstava v Kamniku. Dae 29. oktobra je vprizorilo društvo »Kamnik" tridejansko burko s petjem .Občinski tepček". Da vživa društvo veliko sim patije, kaže nam to, da ljudstvo res rado zahaja v .Kamniški dom" k društvenim prireditvam. — Tako je bila tudi ta večer prostorna dvorana napolnjena gledalcev; predstavo so počastili tudi trije višje častniki (podpolkovniki). Dasi ni igra lahka in so nekateri igralci šele prvič nastopili, so vendar vsi jako dobro rešili svoje vloge. Zlasti petje je poživilo igro, ki je dala gledalcem veliko zabave in smeha. — Upamo, da nam društvo priredi še veliko lepih in zabavnih predstav.
—	Japonski ujetniki v Avstriji. Z Dunaja poroiajo: Nad 2000 ja- !
ponskih ujetnikov se bo vračalo iz Rusiie preko Dunaja v Bremen in od tam po morju v domovino. Japonski poslanik na Dunaju in japonska kolonija nabira denar, ker je mnogo ujetnikov popolnoma brez sredstev in bolnih.
—	Imenovanje. Imenovan je c. kr. poročnik pri 14 pešpolku v Bregencu, gospod Franjo Kette iz'Skofjeloke, nad poročnikom, ter premeščen c. kr. poročnik pri 14. pešpolku v Lincu g L j u d e v i t Kette, brat prvoimenovanega, v Bregenc.
—	Koncert za pogorelce v Ratečah priredi na Savi pri Jesenicah »Kat. delavsko drušvo" jutri ob 4. uri pop.
—	Gosp. Josip Podgoršek,
profesor kr. višje realne gimnazije v Zagrebu, je šel početkom šolskega leta po 33 letni službi v pjkoj in se nastanil stalno v Zagrebu.
—	Iz Starega trga pri Ložu
se nam poroča : Naše mlado izobraževalno društvo je priredilo veselico s petjem, de-klamacijo in gledališko predstavo. To pot smo nastopili s Strukljevo šaloigro »Doktor Vseznal in njegov sluga Stipko Tiček" za spremembo, ker so bile zadnje štiri vpri-zorjene igre resnega značaja. Igralo se je prav dobro. Posebno pa je pogodil svojo vlogo Stipko Tiček z njemu lastno živah nostjo in šegavostjo. Pa tudi drugi igralci so bili na svojem mestu. Prisvojili so si že precej za na cder potrebne ročnosti in s gurnosti, saj so nekateri izmed fantov že sedemkrat nastopili kot igralci. Vilharjevo »Ljudmilo" je lepo deklamiral član izobraževalnega društva. Se prav posebno moramo pohvaliti naš pevski moški zbor. Priznati se mora. da se je v tem kratkem času zelo izuril. Če povemo, da je zapel »Adrijansko morje", MSIo*enac i Hrvat", .Slovenec sem" — in vse to z občutkom in precizno, je s tem povedanega dovolj. Hvala za to gre požrtvovalnim mladeničem, zlasti pa marljivemu našemu gospodu pevovodii. — Udeležba pa zadnji pot žalibog ni bila posebna. Glavni vzrok je. ker se ljudje preveč boje vročine v gledališki dvorani; nekateri pa še vedno ne znajo ceniti pomena kmetskih gledaliških predstav. Baš to nas potrjuje v prepričanju, da izobraževalno društvo ne smespati, ampak mora izobraževati.
—	Iz življenja starega hlapca.
Janez Brinjevec je najstareiši in menda edini pravi hlapec pod Kumom Drugi gredo v Trbovlje in na Nemško, ko odrastejo pastirskim letom. O a je pa tudi stare vrste hlapec, ker si ji prihranil nekaj sto-takov. Pa kaj mu pomaga? Pozimi je drva sekal. On in mlajši tovariš sta bukev izpodsekavala, nekaj drugih je pa že ležeče obsekavalo. Bukev pade, Janez izpo drsne in delavcu zlomi nogo. Ležal je tri mesece v bolnišnici in še zdaj hodi ob berglji. Ce bi imeli zavarovalnico za nezgode tudi za take slučaje, nihče bi ne bil druzega krivca iskal kot nezgodo. Tako pa je bilo treba najti krivca, ki bo plačal. Ponesrečeni je tožil. Obsojen je bil in zaprt z onim mlajšim vred Janez, ker nista baje dosti zgodaj zakričala in ker nista imela drevesa navezanega! Pa treba je bilo tudi plačati za bolečine škodo in bolnišnico. Oni mlajši je bil že prej tik® »pameten", da je ves zaslužek sproti zapravil, in bo moral biti tudi zanaprej tako previden, sicer mu bodo vzeli, če bo kaj imel. Janez pa je nekaj časa skrival denar, ker se ni čutil krivega, ali vsaj ne več krivega kot vsi takrat navzoči. Ko pa so ga priprli, je pa rajši plačal za bolečine in tožbo 600 kron, ker ni bil vajen zapora. Zdaj pa čaka, kedaj mu še dežela ali občina vzame, kar še ima, da se plačajo stroški za bolnišnico in mu potisne beraško palico v roke.
—	Okrogle hiše. V angleški arhitekturi so zdaj v modi okrogle hiše. Prvo tako hišo si je dal zgraditi neki Mr. Barber Karker v Šsociji. Zelo je neki pripravna, topla in tudi lepa.
—	Italijanska požrtvovalnost v Gorici. Dne 15. oktobra je priredil tuk. pivovarnar g. Josip Goriup v „Velodroromu" javno veselico, koje čisti dohodek je bil namenjen za po potresu oškodovane italijanske brate v Kalabriji. Zdaj pa prinaša neki tukajšnji list o ti ve selici dotični račun, ki izkazuje, da je imel g. Goriup stroškov pri ti veselici 976 K 33 viu, dohodkov pa 456 K 80 vin., torej za 519 K 33 vin, primanjkljaja. Iz tega se vidi, da bi se nesrečnim Kalabrežem presneto slabo godila, ako bi pričakovali pomoči od svojih italijanskih bratov v Gorici, ki jim, kakor kaže izid zgoraj omenjene javne veselice, niti slane vode ne privoščijo.
—	Iz Prežganja pri Litiji, dne
31. okt. 1905. Tukajšnja učiteljica Jakulin, ki je rodila mrtvega otroka, in o kateri se je govorilo, da je zastrupljena, je izven nevarnosti in bo ozdravela. Vendar je pa žalostni dogodek napravil veliko zgledovanja. Ta učiteljica ima znanje z nekim sodnijskim pisarjem, prejšnjim usnjarskim pomočnikom v Litiji, Frančiškom Bezlaj. Prihajal je on k njej, tu ostal več dni, pa tudi ona je k
njemu hodila in večkrat cel teden pri njem ostala. Zdaj hoče ostati še dalje tu, kmetje pa pravijo, da ji ne pošiljajo več otrok v šolo. Toži se, kako da marsikje prosvitlje-ni učitelji in učiteljice vsiljujejo proti verske težnje in nazore med prostim ljudstvom, pa tudi razširjajo nenravnost z besedo in dejanjem. Ni čuda, da se potem kmetje upirajo novim šolam, ker jih izkušnja uči, da vkljub ogromnim stroškom taki učitelji otrok le male nauče, več jih pa s svojim zgledom in življenjem pohujšajo. Žalostno preteklost v tej zadevi ima šola na Prežga-njem; odkar je nova, so bili poslani večinoma učitelji za kazen; sadovi tega so bili ne posebno lepi in spodbudni, kot zapeljevanje šolskih deklet, krvoskrunstvo ... Sedaj pride pa še ta škandal! Ne moramo se spuščati v podrobnosti tega žalostnega dogodka, ampak zahtevamo le cd šclskih oblasti, naj ne gledajo le na to, da je učiteljsko mesto zasedeno, ampak tudi, da se otroci kaj nauče in da ne trpi moralna zavest prebivalstva, zlasti mladine.
— Goriško učiteljstvo je goriškemu dež zboru poslalo vlogo, v kateri želi: Visoka zbornica naj določi iz dež. bla-gajnice tako draginjsko doklado z 1. 1905. vsemu učiteljstvu, da bode poravnana razlika med sedanjo faktično in ono, ki se je soglasno sprejela po zadnjem zakonskem načrtu, katero naj prejema vse učiteljstvo v deželi, dokler se stalno zakonito ne zboljša njegov obupni gmotni položaj. Pokritje tega izdatka se v/ame iz preostankov na deželni užitnini.
Uubllunske noulce.
lj Občinski svet ljubljanski ima redno sejo v torek, 7. t. m ob 5. uri popoldne.
lj Bleda smrt — božja dekla
kosi brez izjeme staro in mlado. Pobrala je zopet mlado cvetko — pridnega in nadebudnega osmošolca Franca Zemljana I. dr. gimn.
lj Zavod sv. Jožefa na Poljanah. Ker je odšla predsednica »Zavoda sv. Jožefa" so bile nove volitve. Izvoljena je bila za predsednico gospa Antonija Kosler, za njeni namestnici gospe Roza Cron in Beti pl. Laschan, za tajnico gospa Ul-riha pl. Laschan, za njeno namestnico gospa Gotz, za gospodinji gospa Josipina Kos in gospa Nina Seunig, za njiju namestnico pa gospa Marija Zettel.
lj Hišne stanovalce morajo izkazati do 30. t. m. hišii posestniki po stanju z dnč 10. t m
lj Predavanje v ,,Krščanski soc. zvezi'1. V prostorih »Kršč. soc. zveze je v torek 31. t. m. predaval čast. g. dr. Gruden o razmerah na Balkanu. Snov, času zelo primerna, je privabila obilo poslušalcev. G. predavatelj nam je pokazal, kako težavna stvar je, na Balkanu napraviti mir. Prvi so se začeli gibati Srbi okolu 1. 1800 pod Črnim Jurjem in Miloš Obre-novicem. Tem so sledili Grki ob ustanovitvi svojega kraljestva. Zatem je prišla doba mučnega čakanja 30—40 let, vsled omahljivosti evropskih diplomatov. Stanje narodov na Balkanu je potem zelo izpre-menila rusko-turška vojska in okupacija Bosne in Hercegovine. Kar se sedaj godi, j s le zadnja faza predzgodovine. Mešanica narodov in različni vplivi na Balkanu nam kažejo, kako zamotano je balkansko vprašanje. Veliko vpliva v Makedoniji imajo Grki in Bolgari. Prvi so imeli do zadnjega časa največ vpliva, ker so bili zelo naklonjeni Turkom. V zadnjem času so se začeli zanimati za makedonsko vprašanji Srbi, ki so tudi ustanovili jugoslovansko zvezo med Bolgarijo, Srbijo in Črno goro. Kar se tiče velevlastij, so se pridružile razrešitvi makedonskega vprašanja : Rusija, Italija, kot naslednica benečanske republike in Avstrija, katere razvitek temelji na tem vprašanju. Vendar je tudi ona mnogokrat pozabila na svoj« nalogo in šele v zadnjem času, ko je izgubila vse italijanske provincije, se je začela bolj zanimati za to. Govornik je svoje velezanimivo predavanje končal z željo, da bi Avstrija dobila Balkan, katero misel je utemeljeval s slovanskega, katoliškega in patriotičnega stališča. — Prihodnji torek zopet predavanje.
Po svetu.
Togova zahvala bogovom.
Admiral Togo se je pred nedavnim časom v Yomadi pri oltarju, kjer molijo k duhovom dedov cesarske rodbine, zahvalil bogovom za svojo zmago nad Rusi. Najprej je opravil sam pobožnost pri notranjem oltarju svetišča, za njim pa vsi častniki in moštvo. Admiral se je razkril sklonil glavo in opravil božjo službo natančno po tameš-njih obredih. Nato so se razkrili in sezuli vsi častniki in so šli po stopnicah pred oltar, kjer so molili. Za temi je korakalo 2500 pomorščakov s puškami na rami v kolonah pred oltar. Admiral Togo je med tem pri notranjem oltarju odmolil in se je podal k zunanjem, da bi tudi tam tiho molil
•| fr Zahvala.
Za dokaze srčnega sočutja povodom smrti našega dragega, nepozabnega nam brata, oziroma strica, čast. gospoda	22o4
Janeza Volka
žup. upravitelja v pokoju
kakor tudi za mnogobrojno spremstvo, izrekamo vsem prijateljem in znancem našo najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo prečast. duhovščini, slavnemu obč. odboru, požarni brambi in pevskemu zboru za ginljive ža-lostinke. Osobito se pa končno zahvaljujemo č. g. F. HOnigmannu za govor in za ves trud, katerega ni hranil pri smrti in pogrebu nepozabnega pokojnika. Še enkrat vsem družbam in vsem udeležnikom srčna zahvala.
Kropa, dnč 4. nov. 1905.
Žalujoči sorodniki.
Tužnim srcem javljamo vsem prijateljem in znancem, da je naš blagi, iskreno ljubljeni sin in brat, gospod
Fran Ks. Zemljan,
osmošolec I. državne gimnazije
umrl, danes zjutraj ob 3. uri, v najlepši mladostni dobi, po mučni bolezni, previden večkrat s sv. zakramenti za umirajoče.
Pogreb našega ljubljenca bo v nedeljo, dne 5' novembra ob 3'/» uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k svetemu Krištofu.
Priporočamo ga v blag spomin!
V Ljubljani 4. nov. 1905.
Fanl Zemljan, mati. Jerica in fanlca, sestri.
Zahvala.
Za vse dokaze srčnega sočutja povodom bolezni in smrti našega preljubega očeta, gospoda	2247
Jure Štcrk
kakor tudi za mnogobrojno spremstvo predragega pokojnika k večnemu počitku, izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najiskrenejšo zahvalo, kakor tudi posebno zahvalo častiti duhovščini iz Starega trga, in nepozabljiva zahvala častitemu gospodu Jure K (i n i g, župniku iz Vi-ni:e in čast. gosp. Janezu K a r e t, župniku iz Nemškeloke, katera sta imela precej oddaljeno pot in sta se vkljub slabemu potu udeležila spremstva.
V Predgradu, 4. novembra 1905.
Jure Šterk, veletrgovec z vinom, Vinica. Josip Šterk, trgovec in posestnik, Predgrad, Peter Šterk, trgovec na Vinici ; sinovi.
2258 6—1
P. n.
Naznanjam vljudno slavnemu občinstvu, da sem
St^ preselil
svojo delavnico, oziroma obrt s Jurja^ega trga $tev. 1
na Petra cesto štev. 27
v hi$o gospoda Z. Tratnika
ter prosim p. n. gg. naročnike, da bi me v prihodnje obiskovali na omenjenem mestu.
Potrudil se bodem slavno občinstvo zadovoljiti s elegantnim krojem in solidnim delom ter 2 najnovejšo, času primerno modo.
S spoštovanjem
J.. JLo^ar, krojač.
k bogovom. Pisali so listi, da misli postati Togo kristjan, pa je tega malo videti.
Nevarnost od tujih las. Iz Londona poročajo: Med onimi gospemi, ki so že preživele mladeniško in srednjo dobe, a bi hotele še vedno biti mlade, ter nadomeščajo s tujimi lasmi izpale jim lase, je zavladal velik strah. Vzrok temu je nastopen: kon-statovalo se je, da je v mnogih mestih v zadnji čas umrlo mnogo gospej vsled infekcije, provzročene od tujih las, zlasti las, ki se v veliki meti dovažajo na Angleško iz Kitajske.
Dunajska policija pri demonstraciji, ki je ni bilo.
Včeraj popoldne so v dunajskem okraju Mariahilf trosili okreg listke s pozivom k demonstraciji. Na lice mesta je došlo silno mnogo policajev, a demonstracije ni bilo nikjer. Najbrže si je privoščil nekdo za šalo policijo, ker vodstvo soc. demokracije izjavlja, da ni na ta dan nameravalo ničesar.
Telefonsko In brzolovno poročilo.
Dunaj, 4. nov. Gautsch je bil danes eno uro pri cesarju.
Gradec, 4. marca. Poslanec Hagen-hofer je vložil nujni predlog za izpremembo deželnega volivnega reda za Štajersko. Poslanec Stiger je vložil predlog za lokalno železnico pri Mariboru.
Dunaj, 4. nov. Danes opoldne so bile velike demonstracije zaradi obletnice ino-moških nemirov. Nemški dijaki so peli „Die Wacht am Rhein" in zahtevali od Slovanov, da se odkrijejo. Ker se ti niso odkrili, so jih besno napadli nemški nacionalci. Nastal je pretep, v katerem so vsled svoje številne premoči Nemci potisnili Slovane iz avle. Štiri osebe so ranjene: dva dijaka, en sluga in en mimoidoči. Pol ure je trajal pretep. Nato so Nemci peli v avli nemško-nacionalne pesmi, Slovani zunaj pa slovanske. Nemci prirede nocoj demonstracijo proti profesorju Dveraku.
Dunaj, 4. novembra. Pri pretepu na vseučilišču se je končno laškim in slovenskim dijakom posrečilo Nemce potisniti nazaj. Konec pretepu je napravila policija.
Brno, 4. novembra. Tu so sklenili železničarji državnih železnic ne glede na strankarsko prepričanje pasivni odpor, ako se jim ne zvišajo plače za 20%.
Praga, 4. nov. Zaupniki čeških železničarjev razširjajo oklic na vse avstrijske železničarje, ki jih pozivlje, naj od 3. t. m. naprej delajo le tako, kakor velevajo predpisi (ki so pa zastareli), dokler ne bodo izpolnjene vse zahteve.
Peterburg, 4. novembra. V Rostoku ob Donu je več židovskih hiš požganih.
Peterburg, 4. okt. Knez O b o -1 e n s k i je imenovan za višjega prokura-torja sv. sinode.
Peterburg, 4. nov. (Kor. ur.) Carjev ukaz pomiloščuje popolnoma neke vrste političnih zločincev in določa težke kazni za napad na carjevo osebo ter za udeležbo pri prekucijskih družbah. Včeraj so bili v raznih mestih veliki nemiri.
Peterburg, 4. novembra. Na Finskem se širi revolucija. V raznih mestih je vojaštvo priseglo, skupno z ljudstvom boriti se za prava domovino. Vojaštvo v Kor-nea se je branilo streljati iz topov. Brzojavni urad v Helsingforsu je pod kontrolo vstašev.
je
najboljša mi z na in osvcžu-v. j o ni pijača,
katera je preskušana pri kašlju, vratnih boleznih, želod* čnem in mehurnem kataru.
Uvirek Giesshubl Sauerbrunn,
ielez. postaja, zdravilno kopaliiie pri Karlovih varit
Prospekti *astonf in franko. V Ljubljani Be dobiva v vseh lekarnah, večjib ipeoorijskih prodajalnieah in trgovinah z jcatvinami it vinom.
Zaloga pri Mihael Kattnw-ju in Peter Lastnik-« v
Ljabljanl	32 62 - 42
U najem se daje za več let
2248 3—1	V
pritlična HIŠA
v prav dobrem stanu sredi Depalevasi št ?3 Dobč se tudi 2 ali 3 njive zraven ali pa samo hiša, ki je prav pripravna za gospodo, katera gre rada na kmete na počitnice.
Natančni pogoji se izvedb pri županu v Depalivasi, pošta Trzin, ali pa pri gospej Neži Paximadi v Sežani pri Trstu.
Panorama Kosmorama
Dvorni trg Št. 3, pod »Narodno karamo".
Od nedelje 5. novembra do vštete sobote 11. novembra 1905:
Avstrijci v Pekingu,
ob okupaciji z velesilami.
2263
M hiš in eno UllO
ima pod zelo ugodnimi pogoji naprodaj
slov. delavsko stavbinsko društvo
v mestu in zunaj mesta z obsežnimi vrtovi.	2259 3-1
Več se izve pri načelniku t. č. Ludv. Kotniku, opoldne od 12.—1. ure na Opekarski cesti 36, zvečer od pol 6.-9. ure v prodajalni, Sv. Martina cesta 14. Pismenim vprašanjem naj se doda znamka za 10 v.
V špecerijsko trgovino IVANA PERDANA v LJUBLJANI
ar se sprejme takoj
d e eek
2249 po&tenih starišev. 3-3
56 2 1 Služba
orpnista m mežnarja
se odda s 1. decembrom 1.1. pri Sv. Petru niže Maribora. Oženjeni prošnjiki — ce-cilijanci imajo prednost. Pogoji ugodni. Prošnje do 12 nov. na župniiski urad.
Stanovanje
obs'oječe iz dveh sob in pritiklin ss odda' na Miklošičevi cesti št. 6 s 1. febr. 1906 v 2271 najem. — Več se izve tam. 2 —1
Službo išče
mladen č, 21 let star, ki je dovršil trgovsko šolo. — Ponudbe pod šifro „korešpondent" 2270 na upravništvo »Slovenca". 3—1
Stanovanji
v I. nadstr., eno s 5, drugo s 4 sobami, obedve s kopalnico in elektr. razsvetljavo ter vsemi pritiklinami se oddasta s 1. februarjem 1906 2274	na Resljevi cesti 7.	4—1
Popolnoma dobro ohranjen
filtrirni aparat
se proda po ugodni ceni.—Naslov pove 2273	upravništvo.	6-1
Kdo izmej
2266 3-1
gospodov
aii dam
od 0. do 11. kupi nad 20 gld. blaga, dobi zastonj dobro idočo patent Roskopf ni-kelnasto uro ali budilko.
Kdor kupi blaga nad 30 gld. dobi zastonj elegantno stensko uro.
Največja izbera konfekcij za gospode in gospe. - Najnižje cene.
fln»o sKladiSče oblek. Lj ^^r^i,
Društva.
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
-	ft	o
603 104—66
(Društvo .Zvezda" na Dunaju priredi v n e d e 1 j o , 5. novembra t. 1. svoj drugi zabavni večer v tej sezoni v dvorani: .Zum Senator", Dunaj, I Reichsstrasse 19. Na vsporedu je med drugimi točkami predavanje g. c. kr. stotnika F r i d o 1 i n a Kavčiča: Dva Slovenca, imenitna profesorja dunajske univerze," Pri zabavi bode sodeloval g. I. B e r v a r, učenec dunajskega konservatorija. Začetek ob 7. zvečer. Prijatelji društva dobro,došli!
(Občni zbor podpornega društva za slovenske visoko-šolce na Dunaju) bode v torek, 14. novembra t 1. ob š e s t i h zvečer v dvorani „Slovanske Besede", Dunaj, I. Fleischmarkt 16 (vhod Drachen-gasse 3). Društvo je letos podpiralo nad sto revnih vseučiliščnikov. Sredstva so pa zelo skromna. Zato prosi odbor najuljudneje, da kdor le količkaj more, priteče društvu na pomoč. Vsako darilo bode hvaležno sprejel društveni blagajnik gosp. dr. K 1 e m e n t S e s h u n , dvorni la sodni odvetnik na Duaaju, I. Singerstr. št 7.
Želodec prebavlja in čisti.
Da pa zamore zadostiti obema svojima nalogama, ga ne smemo niti v enem niti v drugem oziru preveč napenjati, temveč skrbeti, da se mu to dvojno delo kolikor možno olajša. Izvrstno sredstvo v ta namen je dr. Rose balzam za želodec iz lekarne B. Frag n-ija, c. kr. dvornega založnika v Pragi, ker pospešuje prebavljanje in povzroča lthko odvajenje brez bolečin. Dobi se tudi v tukajšnjih lekarnah. 431 (7—6) a
O
o o o
Trgovina z železnino
»MERKUR"
® o Celje o P. Majdič o Celje 0
Q Bogata zaloga raznih peči in štedilnikov, peči po S predpisih za šole, samoprodaja peči za kurjavo z ža-
oooooooooooo Kmelovalcem
O	O PriPoroč> poljedelske stroje
X	q vseh vrst iz najboljših to-
W /§f	m varn, posebno pa čistil-
nice in slamoreznice
Proti ognju in vlomom varne blagajne, železna hišna oprava, najfinejša kuhinjska posoda i. t. d. je vedno v največji izberi.
o Krasni nagrobni Križi in suetilKe.
OOOOOOOOOO
o
o
o _
O	m
O ^
o o o o o o o o o o o o o o o o o
OOOOOOOOOO
O	2057 (5) O
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 14
duhovniške obleke
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstna
iz trpežnega In solidnega blaga po nizkih cenah.
0posvŠ znaiovgoliko izgotovljene obleke.
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOGo
| Najugodnejši pogoji |
■	za zavarovanje.	■
priporoča ninoTntn«
vizitnice
po aiiki c»ni
6 mesecev na poizkušnjol
3 mesece krediti popolno zastonj I
in enake širokoustne reklame moja svetovnoznans, tvrdka ne potrebuje pri pohvali svojih ur. Razpošiljam že leta	2148 20—3
v popolno zadovoljnost
svojim zasebnim odjemalcem svojo pristno ame-rlkansko, antlmagnetiško, sistem
gčs* Roskopf = patentnem, aro s sidrom št. 99
s plombo
? črnem imit. jeklen, ali ni-ielmistem okrovu, pat. email. kiizališče, 36 ur idočo, natančno repasirano s triletnim pri-mornim jamstvom, v futeralt iz jelonine, z nikeln. verižico in priveskom za ceno gl. 2'—, S komadov gl. 5-V6, •> kom. Igl. 11-25. Ist« ara z dvojnim pokrovom gl. 3 40. Cene sistem „ltoskepf' - ure, brei plombe, kakorine prodajajo mali urarji ln trgovci, komad gl. 150-
Denar nazaj! ali zamena dovoljena tudi po 6 mesecih v
nepokvarjenem stanu. — PoSilja proti povzetju ali če se denar pošlje naprej.
Prva tovarna ur
v Mostu (Briix) St. ^ 844, (CeSko.)
c. kr. sod. zapriseženi cenilec. Odlikovan s c. kr. avstr. drž. orlom, zlatimi in sre brnimi razstavn. svetinjami in 100.000 priznalnimi
pismi iz vseh delov sveta. Bogi:to ilustr. ceniki z nad rooo slikami se na na-htevo pošljejo gratia in franko
Edina

zavarovalna družba
ki ima
slovenskega


A*



glavnega
zastopnika v Trstu.
Zavaruje na življenje in na dohodke - na vse načine po zelo nizkih postavkih.
Natančneja pojasnila daje
glavno zastopstvo za slovenske dežele
v Trstu, ulica Torre Bianca št. 21, I. nadstr.,
n njegova okrajna zastopstva v vseh mestih in v vejih krajih.

A*'
„<P>*
Zahtevajte zastonj
in franko mo| veliki, bogato ilustrovan glavni cenik z nad 100 slikami vseh vrst nikelnastlh, srebrnih in zlatih ar z znamko Boskopf, Hahn, Ornega, Kchaffhausen, Ulashiitte kakor tudi vseh vrst solidnih alatnln in srebrnin po Izvlrniu tovarnlčklh cenah.]
Nikel. remont, ura......K
sist. Roskopf patent ura .... „ „ „ črna jekl. rem. ura . švic. Izvir. Roskopf pat. ura . . , Ooldin rem. ura »Luna" kolesje , srebr. „ , „Qloria" » . , „ „ dvojni plašč . , , oklep, verižica z rinčico na pero In karab., 15 gr. teika , 2 50 ruska Tula nikel. rem. ura s sidro z „Luna" kolesjem » 9-50 ura s kukovico K 8-50, budilka K 2 90, kuhinjska ura K 3-— švarcvaldska ura K 2 —. Za vsako uro illetno pismeno jamstvo I Nlkak rlslkol Zamena dovoljena, »11 denar nazaj t
Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu 1077 (Brux) št. 843, Češko. 100—41
3	—
4	— 4-— 5'— 7 50 7-60
11*50
iz portland-cementa ln peska
®	Najcenejša pot za zdaj!!
o ■—— i »RED=STAR■LINE"
v Ameriko
preko Antwerpna vNew-York, Philadelplifa.
Hitra in varna vožnja na moderno opravljenih, novih brzoparnikih te solidne družbe s pošteno in čisto postrežbo.
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne liste dobite v Kolodvorskih uiicah št. 41, od južnega kolodvora na desno.
Za zastopstvo »Rdeče zvezde":
Frane Polene
v našo pisarno pridite za gotovo vsaj v torek dopoldne, da prestopite pravočasno na harko v soboto zjutraj. Naši parniki — Finland Kronland, Vaderland, Zeeland vozijo do New Yorka osem dni. To jeprihito. Uljud-nost, snaga in zdraha hrana je na njih
Bed Star.
O
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
Edini izdelovatelj za Kranjsko
Janko Traun
izdelovatelj cementnin, Glince pri Ljublj
ani.
Najboljše in najizvrstnejse tamburice izdeluje in razpošilja 1760 6—4
Prva sisačka tvornica tamburic
J. Stjepušin
Sisak, Hrvatsko.
Odlikovana na pariški razstavi 1. 1900 in na milenijski razstavi 1896.
Razun tamburic in skladeb za tamburice so v zalogi tudi razna druga glasbila kot gosli, kitare, citre, mandoline, harmonike, okarine itd. za katere se pošlje poseben cenik s slikami.
Velik ilustrovani cenik se pošlje vsakemu franko in
zastonj. V istej tvornici izhaja strokovni tamburaški list pod naslovom „Tamburica", ki stane na leto z glas-benemi prilogami vred le 8 kron.
Zahfcevajce pm nakupu
1320 39—19
chicht-ov
štedilno milo
as znamko „ jelen".
IPf
— • w	Kdor hoče dobiti zares jamceoo pristno,
iT zajamčeno cisto m	rilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da
in b r 8 z vsake škodljive primesi.	bQ {mQl vgak komad ime „SCHI0HT" in var-
Pere izvrstno.	stveno znamko „JELEN".
Jurij Schicht, Ustje, največja tovarna te vrste na evropsk^elini.
Varstvena znamka.
Dobiva se povsod!
Pri nakupovanju
suknenega = manufakturnega blaga =====
opozarja na tvrdko
KUGO IHL
v ljublj ani Špitalske ulice štev. 4.
Velika zaloga
250 62—38
suknenih ostankov.
Dunajske želodčne kapljice, vetrove odgaiyajoče in želodčni krčutešujoče priznano uspešno ljudsko zdravilno sredstvo. Steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 K. Odvajalne krogljice, posrebrcne, učinkujejo očiščujoče, ne da bi povzročile bolečin. Skat-ljica 70 vin. — Dobita se v lekarni Mardet-schlaegerja, kemika pri zlatem orlu v Ljubljani na Jurčičevem trgu poleg železnega moatu.
Zaloga kosmetičnih preparatov „Ada" (oblastveno zavarov.): Ada-milo. Ada-kream, Ada-ustna voda, Ada-zobni prašek, Ada-voda za lase in Ada-pomada.	42—34
A. Kraczmer
zaloga klavirjev
LJubljana, Sv. Petra cesta 6
priporoča
popolno zalogo kratkih klavirjev mlflnonov in planin
najbolj renomiranih firm po najnižjih cenah. Pre-igraii klavirji, solidno in ms stanovitno prenarejeni so vedno v zalogi, hbs
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. BSsendor-fer, c.kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stingl, c. kr. dv. zalagatelja na Dunaju.
Klavirji se popravljajo, ubirajo in izvršuje se pod-laganje r. usnjem strokov-njaško in preskrbno in taraiunavajo najcenejše. 2178 52-2
1600 64—59
Valentin Golob
(pr, Andr. Drnškovlč) Ljubljana, Mestni trg št. 10.
trgovina z železnino
— priporoča: ——
železo, ploščevino, nosilke in šine, cement, štorje, strešni papir, vozne plahte, gumnate cevi, medeninaste in lesene pipe, okove za stavbe, štedilnike, peči, orodja za mizarje, tesarje in poljedelstvo, poljedelske stroje, kuhinjske oprave, kositarjeve posode domačega trpežnega ===== izdelka.--
Velika (zaloga) izbera pristno pozlačenih na-m« grobnih krlžev.
Postrežba točnal Cene zmerne!
Založnik zvez« avstrijskih «. k«, državnih uradnikov
n j*
L
0)
E <
JJf Najcenejša vožnja v Ameriko, 'gg
i \ i E« Kristan
oblastveno Roncesijoni-rana potovalna pisarna
za
Ameriko
v LJubljani Kolodvorske ulice št. 41
(na dvorišču).-
468 43—35
>
3
»
T
K
U
1
SOf Najcenejša vožnja v Amerika. "gS
I
Na željo pošilja natančni poduk brezplačno zastopnik
Hamburg-Amerika Linie
SEUfilG, Ljubljana
1928 52—7 Dunajska eesta 31.
Izvrstna prilika potovanja v
AMERIKO t:r° HAMBURG
z^najnovejšima parobrodoma, s katerima je sigurnost vožnje najpopolneja ter zibanje parobroda skoraj popolnoma preprečeno. Še več povejo številke, obsežnosti novih par-nikov, katera se imenujeta.
A morit q 690 črevljev dolg, 74 ši-prvi: A1UCU&4 rok, 53 globok, nosi 22.250 ton,
drugi: Kaiserin Augusta Victoria
nosi 25.000 ton, torej vsaki še enkrat večji, kakor danes veliki parniki, ki obsegajo samo po 8.—12.000 ton.
Vožnja preko oceana samo 7 dni.
Potniki odhajajo v pondeljek, torek in četrtek vsakega tedna iz Ljubljane.
Stavbeno, umetno in konstruk* cijsko ključavničarstvo.
Hidralične vidre in sesalke
Josip Weibl
J. Spreitzer-ja nasl. LJUBLJANA, Slomškove ulice 4.
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovšini v izdelovanje vseh v to stroko spa-dajočih predmetov: žtčno omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vežna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike, strelovode, železna okna, železne stole itd. Specijaliteta: valjični zastori in solndne plahte po najnovejšem zistemu s samodvigalnimi 1509 52—13	oporami brez vijakov.
Največja izbera
najaoljših in najcenejših
dvoKolesmSivtiniliflroieg
za rodbino in obrt.
Glasbeni avtomati.
tem^vn-in i v.\vrv.,; ■ ,,'jl^' • .
Prešernove ulico St. 5 Ljubljana
Kaipriiežnejsi
Zaloga čevljev
Julija Štor v Ljubljani
v Prešernovih ulicah št. 5.
Največja zaloga molkih, damskih ln otroških
čevljev, čevljev za lawn-tennls In pristnih
golsserskih Sorskih čevljev.
Elegantna, skrbna Izvršitev po vseh cenah.
771 52—30
Fran Ševčik
v Ljubljani, Židovske ulice št. 7
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih trocevnih in drugih
pušk
samokresov
potrebščin pri naj-
kakor tudi
ter sploh vseh lovskih nižjih cenah.
Popravila se izvršujejo točno in najcenejše.	1600 20—13 Ceniki na zahtevo zastonj.
7>.\>.V.>.V. vY<\vy. </\*
♦ ♦
Pisalni stroji. ♦ ♦
Večletno jamstvo. ♦ ♦
Lastna delavnica za poprave.
60 62—43
Ivan Jax in sin
trgovina s šivalnimi stroji in vszsins: kolesi v Ljubljani, Dunajska cesta 17.
P
O -ki
C
<u CQ
w. ^TZ-S-f.V w <v-"A
<v
«s
o
N
S
SIS: ii-iri
Najcenejša in najhitrejša vožnja * Ameriko je s parniki ,Severonemškega Lloyda" ^ ,x
□ Bremena lfe©-y orR
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II. . Kronprinz Wilhelm, Kaiser Vfilhelm d. on« Grosse.
Prek osnorska vožnja traja samo 5—6 dni.
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 1663 52-12
Edvard Tavčar-ju,»MMih um ».35.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena reelna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Ari-ona Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington, nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galvcston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singaporc, v Avstralijo itd. itd.
Pivovarna J. PERLES
LJUBLJANA, PreSernove ulice 7
priporoča
izvrstno marčno pivo
— v sodčkih in steklenicah. ——— Najstarejša svečarska tvrdka. - Ustan. pred 100 leti
Vr.Š
upeue
priporoča velečastiti duhovščini ter slavnemu občinstvu
zajamčeno pristne čehelno^ voščene sveče
za cerkev, pogrebe in procesije,
voščene zvitke, izbornl m6d-pitanec
koji se dobiva v steklenicah, škatljah In škafih v poljubni velikosti ter poceni. Kupuje se tudi vsak čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek In suho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno In pošteno postreči.
1657 52-12^ jUBLUfl^fl,
Prešernove (Slonove) ulice 7.	Perlesova hiša.
Yažno!
kil
Yažno!

»i i
i
IB Mini
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografične aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih 1658	vod iz soli za kopel. 52—12
Oblastv- konces. oddaja strupov.
Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, enejan, kolmož, krmin, apno i. t. d. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
Drojerlja jVntOH Kane
Ljubljana, Šelenburgove ulice 3.
št. 8427.
Razglas.
C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani oddaja potom pismene konkurence sledeče Ldbirke in starine:
550 kg ličja,
„ odbirkov hodnega platna, 1250 „ „ domačega „ 1300 „ „ jute [410 „ „ belega |o00 „ „ raševine, EoOO „ « jute vrvic, [200 „ motvoznih odbirkov, IjOOO „ vrvenih
I5OO „ odbirkov papirja navadn. (ooo „ „	„ finega,
belega,
booo
čistega,
7490 kg litega železa starega (prostega) prežganega „ medenine stare	(proste)
železne ploščevine stare „ bakrene „	„ „
medene „	„ „
cinkove „	. „
medenih izveri v zavojih bruto za neto,
železnih izveri v zavojih bruto za neto,
kovanega železa starega prostega, medene mreže stare, proste, starega stekla v sodih bruto za neto, starih žrebljev „ „ „ „
o	7490 kg	
3	5540	n
£>	380	rt
JE	1020	»
'O n	160	n
> 2 w OJ	110	n
N c	440	
> « N	100	))
O		
C .2	920	n
o		
E ca	6080	n
N	60	n
ne-	2200	n
	1800	»
nadalje rabljene, a še porabljive embalaže iz jute, in sicer: 1768 kosov = 1730 kg našitkov, debela in gosta tkanina 95 X 150 cm, 14.000 „ = 3700 „ ovitkov, tenka in redka „ 150—180 X 80 cm, 10.000 „ = 3329 „ „ mrežastih 23—35 X 180—220 cm.
620 „ = 200 „ „	„ 30 X 190 cm črno pobarvanih
z belo črto po sredini. Pismene ponudbe, vsaka pola kolekovana z 1 K in priloženo pobotnico v 10%' jvarščini, vloženi pri kaki blagajni in z zunanjim napisom ,,Ponudba za odkup od-|birkov" naj se dostavijo najkasneje	2165 3—3
do 13. listopada 1905, 12. ure opoldne
lv c. kr. tobačni tovarni v Ljubljani.
	
	fFR^ P
Vinska trgovina
= na drobno in debelo =
Josip
VVolfove ulice 4 „pri belem volku" v Ljubljani.
Zaloga različnih štajerskih, hrvatskih, istrskih, primorskih, dolenjskih in goriških vin. Pristna, izborna roba po nizkih cenah.
Vino se postavi u Ljubljani v hišo, na deželi pa na dotično železniško postajo. Za pristnost se jamči, o Potrebna posoda je na razpolago.
2087 4—4
Ura bodočnosti s sidro
je moja prava švicarska antiniagnetiška
patent remont, ura s sidro »Sistem Roskopf"
z masivnim v kamnih se vrtečim, solidnim kolesjem s pristnim email-kazališčem, masivnim, pristnim z varstveno plombo zavarovanim nikelnastim okovom in šarnir-pokrovom nad kolesjem, ovalnim priponom, 36 ur idoča, z okrašenimi in pozlačenimi, natančno uravnana, s 3 letnim pismenim jamstvom, komad
kron 5*— kron
O
3 kom. K 14 — 6 kom. K 27—. Ista ura s sekundnim kazalcem komad K 6'—, 3 kom. K 17--, 6 kom. K 33'—.
Ista ura s črnini jeklenim okovom kom. K 6 50, 3 kom. K 18' —, 6 kom. K 34--.
Ista ura z dvojnim okovom, v pristno nikcln. okovu, brez sekund, kazalca K 8'—, 3 kom. K 22-—, 6 kom. K 40--
Ista ura z dvojnim okovom, v črnem jekl. okovu kom. K 8'50, 3 kom. K 23- -, 6 kom. K 42'—. Ista ura z dvojnim okovom, v prist. nikeln. okovu, s sekund, kazalcem, kom. K 9'-, 3 kom.
K 24 — 6 kom. K 45--. Ista'ura v pristno srebrnem okovu, odprta brez sek. kaz., kom. K 10"—, 3 kom. K 28—, 6 kom. K 52- -. Ista^ura v posebno močnem srebrnem okovu, odprta s sek. kaz., kom. K 12'50, 3 kom. K 35'—, 6 kom. K 68'—.
Ista'ura dvojno pokrita, v srebrnem okovu, s tremi plašči, s sek. kaz. komad K 16-—, 3 kom. <■*	46--, 6 kom. K 90—.
Ista ura dvojno pokrita, v izredno težkem, bogato graviranem srebr. okovu s sek. kaz. komad
, >" K 18'—, 3 kom. K 50-—, 6 kom. K 96-—. Prosim nikar zamenjati teh ur s cenimi Roskopf urami, ki jih ponujajo trgovci z vsemi mogočnimi reklamami.
Moja ura bodočnosti s sidro je določena, da služi p. n. občinstvu kot res soliden, dober in zanesljiv časomer, in odgovarja popolno vsem zahtevam, ki jih stavijo na solidno, dobro uro. Vsako leto razpošljem nad 50.000 komadov ur v največjo zadovoljnost svojih p. n. odjemalcev. To v Avstriji gotovo edino število je najboljši dokaz za solidnost moje tvrdke. Vsako tudi
najmanjše naročilo se reši najtočnejše.	2202 10-2
Zamena v nepoškodovanem stanju dovoljena ali se vrne denar brez odbitka.
proti povzetju
v Mostu (Mi) 1157 Češko
c. kr. sodno zapriseženi cenilec. — Odlikovan s c. kr. avstr. državnim orlom, zlatimi in srebrnimi razstavnimi svetinjami in nad 100.000 priznalnlcami i/, vseh delov sveta. Bogato llustrov. ceniki z nad 1000 slikami se pošljejo na zahtevo vsakomur zastonj ln franko.
Razpošilja
Prva trgovina ur Hans Konrad
Zdravje Je največje bogastvo!
m

p
i m
M!
Kapljice sv. Marka.


Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za Q notranje in zunanje bolezni. B
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ubla-žujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preieno velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Deluje izborno proti hripavosti in prehlajenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeli ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: JI\e5fna lekarna. Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom:
mestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka.
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto:
1	ducat (12 steklenic) 4"- K. t 4 ducate (48 steklenic) 14 60 K.
2	ducata (24 steklenic) 8-- K. C 5 ducatov (60 steklenic) 17 - K.
3	ducate (36 steklenic) 11'— K. J
Imam na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim uspehom rabili kaprice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Barentinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan Borčic, župnik; Ilija Mamic, opankar: Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd.
UstanovlJena~Ti360r M^tlM iGRUNltl, ZA^BI), Ustanovljena 1.1360.
Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka. 1310 20—18

I
S
m
M
m
Zdravje je največje bogastvo!

Dražba
letošnjega cerkvenega vina — čez 50 polovnjakov izvrstne kapljice, bo dne 7. novembra t. 1. pri Sv. Petru niže Maribora.
Cerkv. predstojništvo.
2239 (2—2)
2176 (2)
klobuke, čepice, lovske in modne telovnike, srajce, nogavice, jopce, hlače, doko-lenke, rokavice, gamaše, različne grelce, tirolske dežne plašče, čevlje, dežnike itd. priznano samo trpežno blago se najceneje kupuje v
Prvi modni trgovini za gospode
Enselhert SkuseK
Ljubljana, Pred škofijo 19.
'"'v!'?';' •• •••

■:(<',-v: vv.:i; - s'-.-ji^iil^i^^rTiiSf »i^^i^^v^^i^^Le^^tesaa^j viffi
Ustanovljeno 1. 1842.
Slikanja napisov Stavb, in pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. Schčnfeldovlh barv v tubah za akadem. slikarje.
Elekrični obrat.
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža in laka
Brata Eberl, Ljubljana
prodajalna in kompfolr: Telefon 154. Pelavnica:
Miklošičeva cesta št. 6	Igriške ulice št. 8
Ustanovljeno I. 1842.
Zaloga čopičev za pleskarje, slikarje in zidarje, štedllnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd.
Priporočava se tudi sl. občinstvu za vsa v najino stroko spadajoče delo v motu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
1966 52—50
i
jKSPCzszcmm
Josii
Josip Ho^evat*
krojač v Celju. Kolodvorske ulice št. 5
se priporoča"prečast. duhovščini in drugemu slav. občinstvu v izdelovanje
usnliovrstne obleke
iz trpežnega in solidnega blaga, po najnovejšem kroju po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo
Izgotovljene obleke, zimske In Športne suknje, haueloRe In
pelerine, 1948 10—7 8 za gospode in dečke v največji izberi po najnižjih cenah.

OGL/VS!
MEW-
I
YORK inLONDOK
nista prizanašala niti evropski ca lini ter je velika tovarna srebrnini prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgol proti majhnemu plačilu delavnih moči Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Ft šiljam torej vsakomur sledeče predmeti le proti temu, da se mi povrne
[Jld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih R»
I«V s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. »rebrnih Vilic 1>
anega komada, č kom. amer. pat. srebrnih Jedllnlt žlic;
12 kom. amer. pat. srebrnih KavnH žlic;
l kom. amar. pat. srebrna zalem«! nlca za Juho;
1	kom. amer. pat. srebrna zalemak nlca za mleko;
6 kom. ang. Vlktorla čašlč za PO* klado;
2	kom. efektnih namiznih svočnlkot i kom. cedilnik za čaj; i kom. najfin. »Ipalnlce za sladko;
42 komadov skupaj samo gld. 6'®0
Vseh teh 42 predmetov je popre; stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6*60. Ame ričansko pat. srebro je znano, je sko* in skozi bela kovina, ki obdrži bo)( srebra 24 let, za kar se garantuje. * najboljši dokaz, da leta inserat ne t» melji na nlkakrinl Sleparlll, zaveiu jem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bili blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdc. ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasot garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
ženitovanjska in priložnostna darila
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v	1923 7
A. HIRSCHBERG-a
eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blag
na Dunaji II., Rembrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo 10 kr. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleček iz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jak* »adovoljen.	Ljubljana.
Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolkt S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljet,
Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu Jak' koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu.
Kamilo BShm, okrožni in tovarniški sdi avnil, S poslanim namiznim orodjem sem zel6 zado-dvoljen — Mihael Kovačevič,ravnat. pomoJn uradov de2. pri vladi v Sarajevu. — Sarajevo 22. okt 1904
Lepo stanovanje
3 sobe, prlflkline in uporaba vrfa se
odda za nOVCtllber ali za pozneje.
Kuhnova cesta št. 23.2240 3-2
m
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem o tvoril
v Tržiču h. št. 142
zraven Hotel Radecky
trgovino z urami, zlat= nino in srebrnino.
Potrudil se bodem ustreči cenjenim odjemalcem z najboljšim blagom in najnižjimi cenami. - Popravila izvršujem točno in ceno.
Za mnogobrojni obisk se priporočam z velespoštovanjm
22013-3 RUDOLF RUS, uror,
Najcenejše in največja domača eksportna tvrdka.
Razpošiljanje švicarskih ur na vse kraje sveta.
Urar in trgovec	2237 (26~3>
H. SUTTNER v Kranju =
St 502 Nikelnasta anker remont. »Roskopf" trpežno kolesje gld. 2*45 enaka iz pravega srebra gld. 3'95, ista z dvojnatim, 3 srebrnim pokrovom gld. 6-50.
priporoča svojo izborno zalogo najfinejših, natančnih švicarskih ur, kakor najbolj slovečih znamk: Šafhausen, Omega, Ros-kopf, Urania itd.
Zlatnine in srebrnine, kakor nakraski, verižice, uhani, prstani, obeski i. t. d.
najfinejšega izdelka po najniž.ih cenah.
Dokaz, da je moje blago zares fino in ceno je to, da ga razpošiljam po vsem svetu in imam tudi odjemalce urarje in zlatarje glavnih mest.
Ravno je izšel najnovejši veliki cenik,
kateri se pošlje zastonj in poštnine prosto.
Moške ure '/3 naravne velikost! o o o
Št. 505. Prava srebrna cilinder remont, trpežno kolesje in z močnimi pokrovi gld. 4'85, ista z dobrim anker - kolesjem gld. 5-95.
2092 20-4
In zopet gre glas po deželi
da se sloveče testenine iz novozgrajene tovarne testenin Znideršie & Valeneič iz II. Bistrice, dobe v vseh boljših proda-jalnicah jestvin po mestih in po deželi.
zavarovalnica za življenje v Londonu.
Podružnica za Avstrijo: l>u mij, I. Grisolastrasse 1, v družbeni hiši.
Aktiva družbe dne 31. decembra leta 1904 .........K	216 505.894-39
Letni dohodki na premijah in obrestih v letu 1904 ......„	32,391.311 51
Izplačila za zavarovalne in rentne pogodbe in za vzvratna nakupila itd. od družbinega obstoja (1848) .........„	491,748 857 43
Tekom leta 1904 je družba izpostavila 5803 pogodb z glavnico .	„	46,087.478 74
Kot varščino za avstrijske zavarovance je vlada priznala
naslednje vrednosti:
Zaloga družbe pri c. kr. državni centralni blagajni na Dunaju
je znašala..................K	26,416.938'10 nom.
Posestvo na Dunaju................„	1,050.000'—
Posestvo v Pragi.................„	490 000 —
Izplačana posojila zavarovancem.............3.840.249 38
K	31,797.187-48
Načrte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba zavarovalne pogodbe, kakor tudi
ponudbene obrazce dajč brezplačno
Glavni zastop za Kranjsko in Spodnje Štajersko
v Ljubljani na Franc Jožefovi cesti 17 pri GVIDONU ZESCHKO.
NB. TU se spvejm6 tudi izvedeni potovale! in zastopniki.	1723 12—3
23» 26—20
Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
se priporoča preč. duhovščini za
izdelovanje cerfivenifi para-mentov.
Izdeluje oele ornate kaznlb v vseh litutgiCnih barvah, plnvljale, obha-Jllne bnrze, itole in vse
za službo boijo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, ▼ svilnatem in zlatem veze nju. — Izdeluje tudi bandera in baldahine ter izvrSuje vsakovrstno eorkveno perilo iz pristnega platna. Vporabtja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudi jado-voljno prevzame.
Cfl	o	25
s		»1
n RT	£S M	o Si
-j	S"	Cfl
*	& ca*	rt
s		»i
		er
n	>• C/J	t* o
	O <	c o.
	<\>	
	3 O	
	(U •k	B v
N«
rt <
n
Vi
n
Ceno Čeiko postelji Perji
»MOI|cnega K 18 -; kron a4 •ntinobelega, mehkega Učnega K 30 -; kron 38-J p fil|a se franko proll povim Tudi ac zamenja «11 nazaj vz.J proU povrnitvi poitnlb itroik»
Benedikt Saohsel, Lobea 15
p. Plzen na ČeSben 1793 D 6-

Vence.1 Trakove.
Benedikt, Ljubljana.
Lepa
Is
Krasna darila za raz. prileki kakor ure, verižice, križce, obeske, prstane, zapestnice, sploh narazlič-nejšo zlatnino in srebrnino v modernem secesijonističnem slogu po najnižjih cenah priporoča p. n. občinstvu,
Fran Čuden
urar in trgovec v
Ljubljani,
Prešernove ulice, filijalka na Mestnem trgu.
Novi ceniki tudi po pošti brezplačno. 256 52—39
2151 3-3
Cerkvene ure
ima v zalogi
Bogdan Oblak
klepar na Vrhniki.
Ure so točne, trpežne in poceni. Izvršujejo se tudi vsa v to stroko spada-dajoča popravila.
Iščemo
v vsakem mestu, trgu in večji vasi na Kranjskem in Primorskem po enega stalne^aj zastopnika za prodajo naših zelo prakJ tičmh in cčaih
strojev za pranje
ki jih kupi vsaka razumna gospodinja.
Reflektira se le na resne in marljive osebe, ki morejo tudi jamčiti za svoje odjemalce Ponudbe tvrdki:	2238 3-3
ZEMBRUSRI & COMP. U Trstu
Via Lodoviko Ariosto Stev. 2.
Najelegantnejše izvršene
obleke
za gospode in dame.
Konfekcija, solidne cene,
kulantna postrežba le pri
JOS. R0J1NA
INDRA TEA
Dobi se povsod.
Najboljši čaj na svetu.
1027 30
-u Indra Tca Irnport Company, Trst.
PRIHRANJEVATI
in vendar dobro kuhati more vsaka skrbna gospodinja z
Maggi-jevo ptk0t^vanoro juhno zabelo
kajti malo kapljic — pripravljeni jedi prilitih, zadostuje, da slabi juhi, omaki, zelenju itd. takoj podeli čvrst, prijeten okus.	910
Na prodaj je v vseh trgovinah kolonijalnega blaga delikates in dišav v steklenicah od 50 h više (dolito v izpraznjeno steklenico od 40 h dalje.)
Vsojam si slavnemu p. n. občinstvu uljudno naznaniti, da prodajam v svoji
novo urejeni trgovini
vsakovrstno špecerijsko blago,
kakor: fine ogrs. salami, ruski čaj, konjak, rum, slivovec, tropi-novec, brinjevec v zaprtih steklenicah. Sir, slanino, vsakovrstne steklenice, krožnike, svetilke, ogledala za neveste, steklo za okna. Izvršujem steklo v okvire. Zagotavljam cene nizke in točno
postrežbo.
Sprejmem tudi krepkega učenca.
Ivana Čolnar
trgovina z mešanim blagom v Kranju.
Oklic.
2269 3-1
Orehe, fižol, želod
bukovec
sploh vse deželne pridelke kupi
7 Anton Kolenc v Celju.
2166 10—7
226 8 Odda se takoj služba 3-1
organista i« cerkvenika
v Šmartinu pri Kranju. Oženjeni, ki so zmožni poučevati večn pevski zbor, imajo prednost.
Župni urad Šmartin pri Kranju.
Deželna zadruga brivcev, frizerjev in lasničarjev v Ljubljani
naznanja slavnemu občinstvu in vsem svojim članom, da je	2267 1—1
nedeljsko delo
po vsej deželi kranjski dovoljeno le
od 6. ure zjutraj do 12. ure opoldne.
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani naznanja, da se je dovolila prostovoljna dražba hišnega posestva Marije Pollak, vi. št. 178 kat. obč. mesto Ljubljana, hišno št. 5., v Židovskih ulicah v Ljubljani in se vrši taista
dne 10. novembra 1905 ob 11. uri dopoldne
v pisarni c. kr. notarja Ivana Plantana v Sodnijskih ulicah št. 2. I. nadst.
Vsak ponudnik mora založiti na roke prodajnega po enenika pred ponudkom kot vadij 10% na 90 000 kron določene vzklicne cene, tedaj 9.000 kron v gotovini ali v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagiti n»vci varovancev po Kurzu dunajske borze prejšnjega dnč, ali v vložnih knjižicah tuzemskih hranilnic ali posojilnic z neomejeno zavezo.
Zdražitelj prevzame terjatve knjižnih upnikov v osebno plačilno zavezo in obre-stovanje od 1. svečana 1906 dalje. — Ostanek najvišjega ponudka pa ima poplačati v petih zaporednih letnih obrokih s 5% obrestmi od 1. svečana 1906 dalje.
Dražbeni oogoji se lahko vpogledajo med navadnimi uradnimi urami v pisarni c. 1 r notarja kot sodnega komisarja Ivana Plantana, ali v pisarni gosp. dr. Frana Voka, c. Kr. notarja v Ljubljani.
Lastnici posestva, ki se bode prodajalo, se pridrži pravica, doseženi najvišji po-nudek takoj bo sklepu prodaje ali vsprejeti, ali pa odkloniti.
C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani, odd. I.
dnč 28. oktobra 1905.
OeliRo presenečenje!
Nikdar v življenju več take prilike! £ 500 komadov <
Za $1 d. V95
2255 3—2
1 prekrasno pozlačena precijska ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec i ustnik) za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 usnjat mošajiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par manšetnih gumbov, 3naprsni gumbi, vsi iz 3 % duble zlata s patentiranim zaklepom, 1 par boutonov iz simili briljantov, zelo podobni, 3 šaljivi predmeti, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in še črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja, vredna velja samo gld. 1'95. Razpošilja proti poštnemu povzetju ali če se denar naprej pošlje.
Dunajska centr. rezpošlljalna tvrdka
P. Lust, Krakov št. 565.
Izvoz
v.
Za 3 krone pošljem 5 kg. najfinejših bosanskih suhih sljiv (češpelj). Pri naročbi 100 kg. zaračunam ™/75 22, 80/85 20, S5/100 18, "0/120 16 gld. Lequar (Pekinci) v sodih a 15 gld. Išče se zastopnikov.
2224 10-2 Lj. Vukovič, Brod n./S.
Mlin
se proda iz proste roke
na Dolenjskem blizu železn. postaje. Pri mlinu je vodni padec (10 m). Pripravno za napravo kake tovarne. 2078 22-9 Več v upravništvu »Slovenca".
I
NB. Za neugajajoče se vrne denar.
Gospodične
katere se želč izobraziti v šivanju in krojnem risanju
1828 52-lG	sprejema
Franja Jesih, Ljubljana, Stari trg 28. Dobi se tudi
kroj po živofni meri.
Dražbeni razglas.
Pondeljek, dne 6. listopada t. I. od polu treh popoldne se bodo razprodajale v velikem salonu hotela ,,pri Maliču" (Stadt Wien)
elegantne in priposte damske tolete, klobuki itd.
2243 2-2	ter obenem
navadne hišne in kuhinjske priprave.
muwiiiinwwwwnfirm ur in- r iti.........fn-i" i ■ r-i-i'
Gremij trgovcev v Ljubljani
naznanja, da se je glasom deželnega zakonika za vojvodino Kranjsko, izdanem in razposlanem dne 31. okt. 1905, vpeljal za Ljubljano in okolico
popoln nedeljski počitek.
Ta zakon je stopil v veljavo dnč 1. novembra t. L, na kar se osobito opozarjajo p. n. trgovci z živili.
Načelnik.
se da v najem fakoj, in za več let — v prijetnem kraju tik cerkve z gostilno, prodajalno z mešanim blagom, razprodajo tobaka, dalje s fremi sobami klet, shramba, konjski hlev in vrt. Hiša je pripravna za vako drugo obrt, na razpolago je tudi nekaj polja. — Več se izve pri lastnici	Alojziji Stamcar
2187 4-3 Velesovo, p. Cerklje, Gorenjsko.

firiind hfitel
JHION"
Ljubljana.
0 0 s 0 s
13 0
Plzensko Nonakovsko originalno pivo.
2260 1
Depot:
Anton Kamposch.
Pozor ! Čita j ! Bolnemu zdravje!
Pozor! Čitaj! Slabemu — moč!
^fNlJt.SlABOAtf

Pakraške kapljice in slavonska zel, to sta danes dve najpriljubljenejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta.
Pakraške kapljice: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, od>tranjajo mrzlico iu vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron : zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Jurišič lekarnar v Pakracu štev. 108, Slavonija. — Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem
Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 steklenico (1 ducat) 5 K, 24 steklen>6to (2 ducata) 8 K 60 v, 36 atekleulčto '3 ducati) 12 K 40 v,
________________48 steklenlčlo (4 ducati) 16 K, 60 steklenlčlo
(5 ducatov) 18 K. - Manj kot 12 sttkieničic se ne razpošilja.
Slavonska zel: Se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti sušici, zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, kataru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah (sušici). Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenloi 3 K 40 v ; 3 originalne steklenioe 5 K 80 v ; 8 originalnih stekleklento 8 K 20 v.
Manj kot dve steklenici se ne razpošilja. Prosim, da se naročuje naravnost od mene pod naslovom :	2149 20—3
P. Jurišic, lekarnar v Pakracu 108, Slavonija.
a
o
.fi
«
£
>o o u
a B
(8 •H
O
Zapomni naj si „sliko" in im<?	2265 52—1 I
Ottoman^ (Papir za svalčice in cevl;e), kajti s ponarejanji hočejo prevari ti konsumente!
Jesenske in zimske novosfi
za gospe in gospodej se priporoča manufaktnrna trgovina
ČEŠNIK & MILAVEC Ljubljana, Lingerjeve ulice,
-— Cene strogo solidne! -
2155 6—3
Kmetska posojilnica Ijljiste okolice
registrovana zadruga z neomejenim poroštvom
T
laslBiliSK v Ljubljani ^lutllklll)
na Dunajski cesti št. 18, iia vogala Dalmatinovih nlic
obrestuje hranilne vloge po
2 54
4
II 01 2 0
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnikt
plačuje.
MT Uradne nre od 8.—12. in od 3.-4. ure popoldne.
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
Upravno premoženje kmetske V i m t Tifi-fin posojilnice znaša	fl. /,UZ4./I0 0y.
Stav?oeghran' K 7,651.915*41. ^promet K 32,0397^84.113T K 120.878*15.
Varnost hranilnih vlog je tudi z^aničena po zadružnikih. Poštno-hranilničnega urada št. 828.406. — Telefon St. 185
"■si/
Franc Stupica
v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. I
———— zraven Figovca, ———-
trgovino z železnino, poljedelskimi stroji in špecerijskim blagom
priporoča:	471 35
Portlond- in Romon-cement, železniške šine in traverze za oboke,
štorjo za strope, strešni klej, izolirne plošče, razne štedilnike in peči, kovanje za okna in vrata, kovanje za okna »Patent Avstrija", železno, pocinjeno in cinkasto pločevino, mrežo za sejanje peska, mrežo in bodečo žico za ograjo, ter vse druge stavbene potrebščine, vodne žage, samokolnice, nagrobne križe, tehtnice in uteže.
orodje za mizarje, tesarje, kolarje, kovače in klučavničarje.
Navadne in stranske (Fliigel) pumpe za vodo, pumpe za gnojnico, železne, pocinjene in svinčene cevi za napeljavo vode.
Ročke za mleko, stroje za posnemanje mleka, oprave za mlekarne, lične kletke, razno kuhinjsko opravo.
Velika zaloga slamoreznic, mlatilnic, gepeljnov, čistilnic, tri-jerjev, preš za grozdje in sadje, strojev za košnjo, plugov in bran.
Preproge za vozove, svetilke za kočjje. Semena za poljedelce, poljski mavec, svetovnoznani redilni prašek za živino, korenine in fibris za izdelovanje šteti in čopičev.
Vedno sveže špecerijsko blago in razne rudninske vode!
Podružnica v Kolodvorskih ulicah nasproti Jišlerju".
§
i i
i §
i i
I Stanje vlog 31. avg. 1905 I | čez 11 milijonov kron. 1
1 Denarni promet 31. avg. . 1905 čez 37 milj. kron.
Preje: Gradišče št. 1, [ sedaj: Kongresni trg j št. 2, I. nadstr.
Lastna glavnica K 214.843-38.
Najboljša in najsigutmejša prilika za štedenjel
Ljudska posojilnica
4
o
brez kakega odbitka, tako, da
a sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih 4 K 50 h na leto.
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po
Stanje vlog 31. avg. 1905: K 11,531,56417. Denarni promet do 31. avg. 1905:37,419.749-55.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo Za nalaganje po pošti so poštnohranilniine položnice na razpolago. V Ljubljani, dne 1. septembra 1905.
Josip SlSka, knezoškofijski kancelar, podpredsednik.
Odborniki:
Josip Jarc,	Anton Belec,
>sestnik
1906 40-
Dr. Ivan Suster£l{,
predsednik.
veleposestnik v Medvodah.	posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano.
Dr. Andrej Karlln, Karol Kauschegg,	Matija Kolar,	Ivan Kregar,
stolni kanonik v Ljubljani, veleposestnik v Ljubljani, župnik pri D. M. v Polju. svet. trg. in obrt. zb. v Ljubljani. Franiiiek Leskovlc, Ivan Pollak ml.,	Karol Pollak,	Greg. Sllbar,
hišni pos. in blag. Lj. pos.	tovarnar.	tovarn, in pos. v Ljubljani. župnik na Rudniku.
I ♦ » (>'* ». o ♦ «
Najprimernejša, najcenejša in dobra vožnja iz
Ljubljane v Ameriko
je in ostane preko Trsta z brzoparniki prve angleške parobrodne družbe „Cunard Line" to je gotovo in se ne da vtajiti. Veliki moderno opravljeni snažni parniki te družbe odhajajo iz Trsta vsake 14 dni. Pouk in vozne liste daje oblastveno potrjeni zastopnik Andrej Odlasek, dosluženi uradnik državnih želežnic in hišni posestnik v Ljubljani, Slom> škove ulice 25 blizo cerkve Srca Jezusovega. Kdor želi več poiasmla, naj tu pismeno povpraša ali pa pride osebno v pisarno. Po kolodvorih in cestah nikdo ne čaka in
tudi na druge silne načine nihče ne vabi.	1969 7
Dobro blago m nizke cene!
Anton Schuster, Ljubljana
Spitalske ulice st. 7
2002 12-6
priporoča novosti v
konfekciji za dame in deklice, bluze, deških oblek, modnega blaga za dame in gospode, tirolski loden, parhent, šerpe, žepni robci, garniture, flanelaste odeje, najboljše belo blago in vsakovrstne preproge.
Vzorci na zahtevanje poštnine prosti!

H H
'ti S« N
U
Naznanilo.
Delniška stavbinska družba,Union'
uljudno naznanja, da je otvorila 22,5 3
novo zgrajeni hdtel „l)N10N" v Ljubljani dne 29. oktobra 1.1.
Vodstvo hotela je prevzel g. A. Kamposch.
Naznanilo.
Podpisani uljudno naznanja, da je otvoril
restavracijo in kavarno
v novo zgrajenem hotelu „TJNION"
v Ljubljani
St^ dne 29. oktobra t. 1.
A. Kamposch.
2216 3