.Danica" izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za eelo leto 4 gl. 20 br., za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četert leta 1 20 kr 7 tiskarniei sprejemana za celo letu 3 gl. 60 kr.,za pol leta 1 gl. 80 kr., za leta 90 kr., ako zadene na ta dan praznik, izide „Danica »lan poprej Tečaj XLII. V Ljubljani, 22. sušca 1889. List 12. Iz zlatomašne okrožnice papeža Leona XIII. (Dalje.) Zadnji oddelek se je končal s tem, da tisti dosežejo naj višo stopinjo hrabrosti, kteri so nasprotna nagnjenja tako popolnoma podvergli, da je njih življenje na zemlji tako rekoč podobno svetnikom v nebesih. Ze starodavni modrijani, pravi dalje, so učili, da je vsak človek dolžan krotiti svoje strasti. To je res težavno opravilo; je pa tudi plačilo toliko veče. Naj pervo pridejo njegove moči v lep mir: človek se bliža nekdanjemu stanu pred grehom, in doseže pravo svobodo. In kaj bi bilo od človeštva sploh pričakovati, ako bi vsak sam sebe ne krotil? Ne more biti brez tega človek dobrotljiv. ne usmiljen, ne zderžljiv, ako ne zna sim sebe za ta jati. Zdi se tudi. da je vsekako v božjem sklepu vtemeljeno, da ni rešitve za človeka brez boja in bolečine. Resnično, če je Bog človeški rod oprostil krivde in mu odpustil grehe, storil je to pod pogojem, da je njegov Kdinorojeni preterpel Bogu dolžne pravične kazni. In ako ravno bi bil Jezus Kr. tudi na drug način božji pravici lahko zadostil, hotel je vendar rajši zadostiti z največjimi mukami in darovanjem svojega življenja. In tako je dal svojim učencem in naslednikom s svojo kervjo poterjeno zapoved, tla naj bo njih življenje veden boj s hudobijami nravij in časa. Kaj je apostole navdalo z nepremagljivim pogumom, da so svet poučevali v resnici, kaj je neštevilne inučence krepilo pri kervavem pričevanji kerščanske vere, če ne omenjenemu zakonu brez strahu poslušni duh? Isto pot so hodili vsi oni. ki so si kerščansko življenje in krepost izvolili za svoj del. in to pot moramo hoditi tudi mi, če hočemo skerbeti za svojo rešitev, za rešitev posameznih in vseh. Tako mora vsak, kedor hoče čez viharno poželenje pridobiti nadvlado, možato braniti se zoper zapeljivosti. mehkužnosti: in ker se pogosto pri vživanji bogastva kaže prevzetna baharija. oborožiti se mora duh zoper zapeljivosti bogastva, da hrepeneč po tako zvanih dobrotah, ki ga no morejo nasititi in kmalu razpadejo, ne izgubi večnega zaklada v nebesih. Žal. da so tudi predsodki in slabi zgledi dobili tako močan vplivna oinchkuženje značajev, da st- premnogi skoraj sramujejo kerščanskega imena iu življenja: to je znamenje ali globoke spridenosti ali lene malomarnosti. Uboje je tako za verziji vo. da ui nobenega večjega zla za človeka. Kje bi se namreč še mogla najti rešitev, kakšno upanje bi moglo ostati ljudem, če se branijo stanovitno in očitno živeti po evangelj prositi nebeške pouioči iu Mat. X\Vl.. i J. — *I I.uk VI.. l i. - I uk. XXII.. podpore, da se ne prevaramo. Toliko nujniše je to. če hočemo tudi za srečo drugih vspešno delovati. Kristus fiospod, edinorojeni Sin Hožji, vir vseh milosti in čednosti, pokazal je to, kar je vehval. najprej s svojim zgledom: ,,Prenočil je \ molitvi božji'4*), in malo predno se je daroval, ,.jc dalje molil'4 rDa,je nasl> Volter (Voltaire) in nasledki njegovih naukov na Francoskem. Cez deset let bode preteklo dvestoletje, n I kar se je v Pariški okolici rodil mož. ki je tak«» zelo vplival na razvoj francoskega naroda in evropskih narodov sploh, mož, ki je provzroeil toliko zlega svetu: to je, Volter. Bog je dal mladenču lepih darov, lahko bi bil ž njimi mnogo koristil človeštvu: ali porabil jih je v pogubo lastnemu narodu in drugim narodom evropskim. Poslali so stariši nadarjenega mladenča v kolegij Ljudovika Velikega. Naglo je napredoval ondi mladi Volter. Prišel je desetletni deček v ko-leirij. reven iu nedolžen, v kolegij, katerega so oskerbovali pošteni očetje Jezuiti, ki so se za mladega Voltčra še posebno zanimali. Kako to. hi kdo prašal. da je ta nedolžni deček mogel postati pozneje brezverec, da je očitno zaničeval kerščanstvo in strastno zagovarjal poganstvo? So li mladega Voltčra zapeljale slabe knjige ali slaba druščina? Pa tega pač ne moremo misliti, da bi v strogem jezuitskem kolegiju mogle take stvari ga zapeljati. Ali ni najtrezneje misliti, da sc je njegova vera in njegova nedolžnost razbila ob ravnotisti pečini, ob kateri sta zgubila svoje dobro prepričanje sv. Avguštin, in veliki Napoleon? Našemu vprašanju pa odgovori najbolje Volti'rovo vse življenje. Jaz sam si vir svoje ved-nostne odgoje: nisem odgojen v Parizu, v kolegiji Ljudovika V., niso me odgojevali jezuiti: odgo-jevali so me v Rimu in v Atenah Salustij. ('iceron. Virgilij. Uvid, lloracij. Anaksagora: moji učitelji so bili poganski pisatelji. Prav tako govori Volter. kakor je govoril sv. Avguštin: študiral sem Virgilija. ter sem zgubil nedolžnost že v mladih letih: in Napoleon: ker sem živel v sredi med <*crki iu Rimljani in v sredi njihovih tisočev bogov, sem zgubil vero in to že zelo zgodaj, že v svojem 1 .'J. letu. Upravičeno sodijo tedaj odlični možje in učenjaki, da so bile Voltčru ravno klasi-ne študije v pogubo. Prepridno se je pečal s starim vekom ter serkal s poganskimi nazori starih narodov sovraštvo do kerščanstva. Zapazili so njegovi učitelji napčno pot. po kateri jo je krenil mladi Volter, ter so ga hoteli zopet vter-diti v vzvišenih kerščanskih resnicah. Pa prepozno! Volter je bil zgubljen. Ze v svojem dvanajstem letu je začel kovati sramotivne kitice, katere je pozneje v življenji zverševal v obširnih, debelih knjigah. Prav tedaj mu je prerokoval P. Lejav. da bode on zastavonosec ter krošnjar nevercev. Z nevero sc je pa vselilo v njegovo serce tudi merzenje do čednosti in do vsega bla-zega. Zapustil je kolegijo Ljudovika V. mladenič, čegar duša je bila polna sovraštva do kerščanstva. čegar serce pa se je ogrevalo vedno za poganstvo; njegovo življenje je GOleten hud boj proti kerščanstvu. katero mu je bilo preklicano, ,,infamno44, boj proti sveti veri. dogmi in morali; to je Volter v svojih tilozotičnih delih, v svojih pesmih in spisih. Da mu je bilo serce prazno vsake dobre čuti. nam kaže njegov značaj. Neusmiljen in brezseiven je bil proti revnim in siromakom. Dajal jim je na posodbo denar, katerega je skupil za svoje umazane knjige, potem jih pa deri ter jim nalagal oderuške obresti. Neusmiljen človek pa je zgubljen, taki se težko spreobeme. Ni je bilo v njegovem sercu prave iskrice usmiljenja in ljubezni do bližnjega, dasi je imel ime „bratovstvo44 vedno na jeziku. S takim ravnanjem si je pridobil velikansko premoženje, cela rajda hiš. gradov, posestev, in vendar je večkrat tožil, da nima nič. prav kakor delajo umazani skopuhi. Zaničeval je človeštvo, in temu se tudi ni čuditi; saj je sodil, da je edini razloček med človekom in živaljo, da ima človek um. žival pa nagon, instinkt. Ali ko je človeštvo zaničeval, je imel vendar nesramno lastnijo, hvaliti visoke osebe in se jim prilizovati: tako kralje in cesarje, naj so bili tudi samosilniki in zatiravci svojih narodov, ali polni drugih pregreh: kadil je s kadilom. z naj-poniževalnejšim hvalisanjem Katarino, nenravno carico: samosilni pruski kralj Friderik II je bil njegov bog. za katerega mu nikdar ni bilo dovelj hvale. Pa vedel je dobro, zakaj da je tako delal: iskal je pri tem le lastnega dobička in si je tako pridobil priložnost sedati za bogato obložene mize na dvorih odličnih knezov: bilo mu je največje veselje, skerbeti za pojedine ter si polniti želodec. — In taki mož. s tako malovrednimi lastnostmi, je v kratkem prepregel s svojimi pogubnimi nazori vso Francosko. Pisal je na kupe knjig, katerih načelo je bilo, napadati vero ter hujskati deržavno oblast, da naj slabi moč kerščanstva. Kaj da je bil njegov namen pri tem. nam je povedal kaj odkritoserčno sam: Sit sem sli- sati, je rekel nekega dne. da je zadostovalo 12 mož za začetek kerščanstva: veseli me pa dokazati, da zadostuje eden, kerščanstvo razrušiti. In ta svoj namen je skušal tudi spolniti z vsemi svojimi močmi. V svojih knjigah je smešil Boga, sramotil vero, gerdil nebo, pekel in večnost, blatil je vse. kar je svetega in le v nekoliki dotiki z blažilnim verskim čustvom. Bog je v njegovih očeh le prazna beseda, nebo neka laika, pekel izmišljotina duhovnikov, duša izrastek prenapetega verskega mišljenja, čednost mu je nespamet. *) Svoje lažnjive nazore je razširjal po svojih knjigah, po katerih so v njegovem času hlastno segali najpervo izobraženejši. potem pa tndi navadno ljudstvo, ter so jih prebirali s pravo nasladnostjo. In kaj je bilo temu nasledek? Tisoči in zopet tisoči izmed zobraženih in kmalu pa to tudi veliko ljudstva je izgubilo hlažilno vero: z vero so zaterli tudi vest ter se niso brigali več za verske zadeve: posnemali so svojega lažnjivega preroka, ter gerdili po njegovem vzgledu vse. kar je pametnemu človeku svetega, ter so zabredli slednjič v največje pregrehe in hudobije, ker jim je izginila iz sere vera, edini varh čednostnega, d« brega življenja. Da, prišlo je eelo tako daleč, da so si ljudje šteli najhujše pregrehe v čast. Tako se je Volter čutil zadovoljnega s svojim delovanjem, ker pasla se je njegova častilakomnost in poželenje po dobičku in bogastvu. Ostrupil je s svojimi poguhonosnimi deli vse družbinstvo; kar je bilo še dobrega na družbinstvu, to je okužila Voltčrova šola. Tej je bilo sploh načelo, tajiti verske resnice in vsako pozitivno vero: učila je ta šola sovraštvo do kraljestva ter hvalisala politični umor kraljev. Iz druzega vira bodi tukaj še nekoliko postavljenega. Zarad nesramnosti in ostudnega zabavljanja je bil ta zaverženi človek parkrat celo iz dežele pregnan in se je klatil po tujih krajih: povsod se je hlinil pri velikaših. S Friderikom II pruskim je dopisoval, ko je bil le-ta še prestolonaslednik. Da je v Parizu Bastili (ječii odšel, je pobegnil k omenjenemu kralju v Berlin. Čast in mast — vsega je tudi tam imel v obilnosti, bival eelo Friderikov tovariš pri kraljevi mizi in njegov učenik za ,.filozofijo." Pa tudi ta slava je bila kratka. Kralj se je naveličal njegovih brezbožnih neslanosti in raznih zabavljanj, in Volter je moral tudi iz Berlina pete odnesti. Hvaležnost pa je pri odhodu tudi skazal svojemu kronanemu dobrotniku s tem, da mu je unesel zbirko njegovih poezij. To je bil res pravi „tilozof! Silo *> Se ve. kadar £a j«- kaj hudega napadlo, je druga«- mislil in delal. Tako ?«• eiiekiati v Vde/ni dal pieviditi. p-dem pa je nadaljeval svoje ostndnosti. /.at<» na zadnje ni imel vee te sre<'-<-. da I i umeri s tolažbo >v. \>r»-. razdražen zarad tolike nesramnosti je kralj poslal za njim pruskega majorja, ki ga je v Franko-brodu dotekel. mu odvzel odliko „komornika pruskega" in mu na kraljevo povelje ukazal našteti zasluženo število batin. za kar je moral Volter dati še pobotnico in imel ga je pruski resident dotlej zapertega. da so ukradeni papirji v Berlin dospeli. Kakor pa ga ni tako gerdega in zaverže-nega človeka, da bi ne imel tudi svojih prijateljev. lizunov in častivcev. tako si je Volter s svojimi zvijačnimi in zabav Ijivimi spisi pridobil mnogo občudovalcev in tovaršev. Ti so se tako dolgo plazili pri kralju Ljudoviku XVI. da se je zakleti verski sovražnik in skaza čednejra živ-Ijenja 1. 17 7S smel v Pariz v črniti, kamor je prišel v silnem zmagoslavij i. Kjer koli se je kaj pokazal, so derli skupaj njegovi častivci. ki jih je pridobil s svojimi kužljivimi spisi. Pri-siuodarija je dosegla toliko stopnjo, da so konje poljubovali. kteri so ga peljali v kazal išče. kjer so ga prav po pogansko pobožili ali za svojega malika razklieali. Pri vstopu v kazališče so ga priderževali. da so se njegove suknje dotikali, ob njo rute dergnili. pukali dlako iz njegove šavbe kožuha , da bi imeli od njega ..svetinje." \ kazal i še u so kronali njegovo podobo. francoska prenapetost se je tako užgala. da so pred brezbožnim zanikarnežem na kolenu padali in mu noge pnlju-bovali. Tiidi framasoni so poslali k njemu depu-tacijo -10 poslancev in so si v čast šteli, da je podpisal njih pravila iu se zapisal v njihovo kertovsko družbo. lega pa je bilo tudi nezmerni prizanašlji-vosti božji že preveč: dognal je s svojimi ostud-nostmi do verhunea. Napadati ga je jela bolezen, s ktere ni več okreval... Kazalo sc je. kakor bi se povraeal k veri. ktero i«- v-c žive dni psoval. gerdil iu zaničeval. Poklical je čast. g. (Jauthier-a. opravil je pred njim dolgo spoved: tudi je pričo Konec Mladina v š o 1 i. Neumiti, nepočesani. obleka, čevlji — vse — nesnažno. Tako prihaja del naše mladine v šolo. Tukaj sanjarijo o tem. kar so doživeli, kar se jim je pripetilo po poti v šolo ali iz šole: — ne motijo sicer učitelja, pa tudi zahtevajo, da naj on nje pri miru pusti, naj se za nje ne peč;'«, sploh, naj n»- praša za nje pri uku. Ce se učitelj v to ne poda. se jim zakadi in prično nagajati. Odzdaj k ljubo vaje uk motijo; glasno govorč, neprevidoma zakričč: „J. J. me ne pusti' pri miru!" kihajo ali kašljajo tako osorno. da se vsa šola glasno zakrohota. z nogami škrabajo, praskajo z rokami po klopi, sujejo soseda, in tako gre dalje z daljšimi ali krajšimi prenehljeji. Kadar je pisanje, se jim pogreša pero ali štilček in b»*ro ali pa čečkajo; če vse imajo, kar je k pisanju potrebno, se pa štulijo, da jih glava boli', in vendar le ne pišejo. Ako je branje, nimajo dotične knjige. Bukev sploh ne nosijo radi v šolo... Naloge pogosto dolžni ostajajo; ako pa jih prineso, so tako pristudljivo nečedne, da je stermeti. kako si derznejo tako delo učitelju oddati. Te naloge napravijo tak vtis. kakor bi si bil učenec vse prizadel, da pokaže, kako se res noče nič učiti. Pred ukom in o preneh-ljejih ti pobi ropočejo brez vsacega spoštovanja. Ako učitelj poslednjič resnobno posvari, takrat tem paglavcem visoko greben zraste; spuste se z njim v prepir in ako ne mara spopasti se s takim nesram-nežem. mu ne kaže druzega kakor odjenjati. mirno vse pustiti in se vesti, kakor bi se nič ne bilo dogodilo. Vsi ti slučaji, pravi dunajski učitelj, so resnični dogodki, in pa dogodki, ki se vsak dan ponavljajo po naših šolah, dogodki, iz kterih se za gotovo kaže, da del naše ljudske šolske mladine pred šolo in pred učiteljem naj manjšega spoštovanja nima. da šolskemu redu le kljubuje in ga zaničuje, da ne kaže nič veselja za nauk, nič pridnosti, nobenega občutka za red... Kdo si bo derznil še lerditi, da del naše mladine ni obdivjan, surov ? — Iz take mladine tedaj prihaja naraščaj tistih mladih dunajskih kardel, ki so s 12., 14., 16. letom že zreli tatovi, velikrat celo roparji, tolovaji, morivci, da molčimo o druzih pregrehah. Ali ni tedaj potreba, da se disciplina v šolah poojstri, pred vsem pa. da se kerščanskemu nauku veči vpliv oskerbi. ob kratkem, da se šola zopet izroči svoji materi, materi Cerkvi. Omenjeni liberalni g. učitelj je zakernil tudi na ugovore in pravi med drugim: „Pa že slišim: BBPrav imate, naša mladina ni taka, kakor bi morala biti, pa le tiho, ne tako glasno, ne sme se vse na veliki zvon obesiti; zakaj šola ima sovražnikov dosti!"" — „Zahteva se od teh, ki napake vedo, da naj molče, še celo, naj očitno nasprotno terdijo, da naj glasno pripovedujejo, naša mladina je pridna. Celo ugovarjajo, da iniadina tudi poprej ni bila bolja..." Nato gospod učitelj našteva velik razloček med prej in zdaj, kar pa je odveč dokazovati, ker djanja z Dunaja, ki jih časniki vsak dan naznanjajo, zadosti kažejo, da je zdaj brez primere huje, kot je bilo poprej. G. učitelj sam pravi k sklepu: Tako je; kdor drugač popisuje, on resnico kazi'... Bodemo mar tako obdivjačenje mladine gladili ali celo zakrivali?.. Tega nikarte; ako napake lepšate in tajite, dajete nasprotnikom vedno priliko, da šolo- napadajo in s tem kažete, da vam ni za blagor šole, ampak le za gospostvo v nji. Vidi se tedaj, da ta g. dunajski učitelj čisto dobro spozna napake sedanje šole, tudi kliče, da naj se napake odpravijo; vendar do tega spoznanja še ni dospel, da bi spoznal in priznal, da le sv. Cerkev, kteri je Bog mladino z odgojo izročil, ima tudi po-močke in sicer le sama zdatne pomočke za odpravo napak in za dobro odgojo. Iz Marija-Zvezde v Bosni nam milostni gospod opat P. Bonaventura naznanjajo prav veselih in važnih zadčv. Pismo od 15. t. m. pravi: S priserčno zahvalo poterjam, da sem prejčl poslanih 40 gld. Ss. maše (posebej za ta red odločene) se bodo vestno opravile. Bog plačaj... Veseli me, da Vam morem naznaniti, da prihodnji torek, v praznik sv. Jožefa, bojo trije naših patrov prejeli sv. mašniško posvečenje, in 21., kakor v praznik našega očaka sv. Benedikta, bodo obhajali vsak svojo novo mašo. Naj smem Vam te nove sadice priporočiti v molitev. Tudi se počastim Vam povedati, da namerjamo našo sirotišnico znatno razširiti, da bodemo mogli prav veliko sirot sprejemati, ker dan na dan je veče pritiskanje za sprejemanje. Poslopje je že pod streho, toda veliko, prav veliko je treba še za pohišje, da kako stotino otrok preživimo, oblačimo ter vzder- žujemo; — od kod kruha, od kod denara? Zato bom Vam prav hvaležen, ako našo malo napravo zopet enkrat prav gorko priporočite v „Danici.u ,Še Vam veselo naznanjam, da naša samostanska družina se množi dan na dan; pri 140 nas je, ter moramo resno misliti na kako novo vstanovo. Že sta nam na ponudbo dva kraja: v Sveti deželi ob jezeru Genezareškem in v Skadaru (Scutari) v Albaniji. Xi še določeno, kaj bomo izvolili. (Oba kraja sta zelo znamenita in potrebna dušne in telesne obdelave; Skadar je veči, v gornji Albaniji, s kacimi 30.000 prebivalcev raznih narodov, najberže tudi Slo-veni vmes. Genezareške okrajine so tudi obdelave zelo potrebne; prebivalci so največ judje in moha-medani, malo osčb katoliških; v Tiberiji frančiškanski samostan.) Tudi v naši cerkvi je mnogo narejenega, nove klopi v koru za redovnike, novi oltarji itd. Iz Buljrarije, mesca marcija 1889. Znan je menda občinstvu razpor cerkveni, ki je zavrel v teh straneh pred malo mesci. Nekteri ortodoksni metro-politi. to je gerško-razkolni višji škofje, so se branili moliti po cerkvah za verlega kneza Ferdinanda, in to pod pretvezo, da je on katoličan in prijatelj katoličanom. — Verjetno je bilo to ena iz tolikih posku-šenj od strani Rusije, da bi odpravila izverstnega kneza, ki je v kratkih dvajset mescih, odkar je med nami, storil že toliko dobrega bulgarskemu narodu in nadaljuje s svojimi velikodušnimi dobrotljivostmi do vsih potrebnih, brez razločka narodnosti in včre. Ali kaj vendar hoče ta Rusija s svojimi nepre-nehljivimi lisičnostmi (intrigami) v ubogi Bulgariji? Ali jo hoče posesti? Toda čemu ta prihlinjena dobrota. rešiti jo turškega jarma, da jo verže pod lastni svoj jarem, ki je vse hujši in bolj neprenašljiv? Hoče mar Rusija res pravo dobro Bulgarom? Če je to, naj jih pusti' živeti v miru, naj poterdi kneza, ki si ga je narod enodušno izvolil, naj si prizadene, da ga priznajo tudi druge velike vlade, kar ji gotovo ne bode težavno. Potem še le se bo Rusija mogla imenovati prava dobrotnica Eulgarov, in pridobiti si njih serčno hvaležnost. In kaj bi si človek mislil o teh (razkolnih) me-tropolitih, ki zamenjujejo nadškofovsko pastirnico s politiko in se dajejo za orodje nevrednih kovarstev zoper deželno glavo, ker so tako v nasprotji s tem, kar sv. evangelij zapoveduje slehernemu podložnemu? Meni se zdi, da bulgarska razkolna cerkev nima več daleč do svojega konca, in ta se bode pač pospešil z razporom, ki je vstal med razkolnim duhov-stvom samim, kterega en del derži s knezom, in drugi rogovili zoper njega. — Pa če se ta stvar tudi le poveršno pogleda, bulgarska razkolna cerkev, kakor taka. nima več pravice za obstanek. Ozrimo se na versko stran. — Bulgarski narod je bil spreobernjen h kerščanstvu po ss. Cirilu in Metodu, in po rimo-katoliških mašnikih, ki jih je bil papež sv. Nikolaj I poslal v Bulgarijo na prošnje bulgarskega kralja Boris a ali Bogorisa (Bogorič?). Focij, človek nesrečnega spomina, takrat patrijarh v Carigradu, se je na vse kriplje pehal, da bi si pod-vergel bulgarsko cerkev, in to zoper glasno prepoved rimskih papežev, ki so jo cenili kakor neposredoma podverženo Rimu. Fociju se je poneslo v mrežo dobiti uboge Bul-gare in le sami vedo, koliko so terpeli pod železnim jarmom razkolnikov greških mnoga leta. Večkrat s.» bulgarski kralji, utrujeni pod takim jarmom, skušali verniti se k Rimu. Kalojan in drugi bulgarski kralji so celo kraljevo krono sprejeli od papeža. Rim je sprejel odpoved nadškofa Ternovskega (Tirnava> in imenoval ga je papež primaza (pervaka! v Bulgariji. Vendar Greki so si zopet pridobili nadgospostvo: 1«* malo let je. kar se je Bulgarom posrečilo otresti težki jarem in ločiti se od gerško-razkolne cerkve, ki se po krivici imenuje „ortodoksna", to je. pravoslavna. (Dobili so namreč Itulgari svojega eksarha, ali djal bi, nekacega domačega razkolnega papeža i In zdaj — kaj jim je storiti? Po vsi pameti ne druzega. kakor verniti se v naročje svoje perve matere, katoliške Cerkve. Tako osamotarjeni ne morejo obstati. Dve veliki kerščanski cerkvi ste (pa le ena je katoliška ter prava i, ki si prilastujete pervaštvo in resnico! Katoliška rimska Cerkev pervaštvo zahteva po vsi pravici. Greška cerkev, tako imenovana pravoslavna, ga zahteva po krivici. V eni teh dveh cerkev tedaj se je Bulgarom zediniti. Tako osamotarjeni niso nikaka cerkev, temuč narodna svojbina (sekta), ki je vstala včeraj, in gotovo ni postavljena od Jezusa Kristusa; tedaj sekta, svojbina, izobčena od patrijarhov gerških. in ločena od papeža katoliškega. Taka cerkev ne more imeti v sebi principa za obstanek. Naslanjati se mora na eno velikih drevžs. da bi se opirala na tisto. K Gerkom se nikoli več ne bo povernila. ima od tega že dosti. Ne ostaja ji po tem takem druzega. kakor nasloniti se na katoliško drevo, ki je vedno živo in cveteče. in s kterim je bila zvezana od slavnih bulgarskih očetov. Tam bo našla nepre-menjeno resnico, imela bo učeno in pobožno duhovstvo. in pod takim vodstvom bo bulgarski narod, tako dober v svoji podlagi, delal nezmerno napred-stvo na poti čednosti in prave olike. Poglejmo zdaj stvar od pol i tiske strani'. — Ni dvomiti, da Bulgari iščejo ohraniti si svobodo, pridobljeno s toliko hrabrostjo in s toliko kervjo. Oprostili so se skoro čisto od otomanske služnosti, in to se je zgodilo z zdatno pomočjo Rusije. Zdaj pa si jih Rusija žuga podjarmiti in usužniti. Ni skoraj dvomiti, kaj da ona namčrja; tega je dala že odveč dokazov. In ko Rusija ostaja v tem namenu kot napadnica, je potrebno, da Bulgari store, kar koli je mogoče za odbivanje vsacega ruskega vpljiva. Rusija pa. kakor močno sredstvo za podjarm-ljenje Bulgarov rabi verski živelj. Biskupi in popi so v njenih rokah, in dobivajo od nje denarja. Treba je torej zatirati to mogočno in lisičje rovanje. Pa kako? S preterganjem vsacega verskega občenja z Rusi, in z zedinjenjem bulgarskega naroda s katoliško Cerkvijo. Katoliško duhovstvo, vse bolj previdno odgo-jeno, kot je razkolniško, bi ne bilo pristopno nekim rubljem. Mogočen zid bi se povzdignil med eno in drugo deržavo, Bulgari bi tako neužaljeno ohranili svojo neodvisnost, ktero bi o vsakem slučajnem napadu podpirale katoliške zahodnje vlade, sej vse veže lastna politična korist, jo podpirati in ohraniti. Da te verste doveršim, bodi si od strani' verske, ali politične, smejo se Bulgari vsake koristi nadjati iz svojega zedinjenja s katoliško Cerkvijo; ohraniti morejo, ako jim je ljubo, obred in liturgijo orientalsko Prosimo Boga. da se ta dobri in pogumni narod poverne k veri svojih očetov. Knez Ferdinand nahaja se zdaj v Filipopolu s slavno svojo materjo kneginjo Klementino. Vsi čutijo korist taeega, nekolikega pricialjšanja ondotnega bivanja Te velikodušno-radodarne roke obilno sipljejo svojo pomoč in ni je skoro naprave, deželske. šolske, človekoljubne, ki bi ne bila obilno podpirana. Veii-čanstvi. sin in mati. v tem ko spoštujete z nežno plemenitostjo vsaki obred, se vendar ne sramujete z naj večo točnostjo spolnovati svoje katoliške dolžnosti: pri sv. maši ste ne le v praznike, ampak tudi o raznih delavnikih, veči del v privatni kapeli Xj. ekseelence katoliškega nadškofa Mons. Roberta Menini-a. V Sofiji je enako, in ni nevarnosti, da bi knez in mati zamudila praznično sv. mašo. akoravno bi bila stotine kilometrov oddaljena od katoliške eerkve. Katoliški mašnik mora gotovo pričujoč biti. da v praznik pričo Xju prevzvišenosti daruje neker-vavo daritev. Prosimo Boga, da Nju ohrani in blagoslovi. Opazovalec, ki l»iva /.•* v,- K-1 na l.ulirar-ki /.»-iiilji Deset Jožefov, našim Jožefom za god Poštejmo Jožefe! 1. S. Jožef Leonisa. spoznovalec iz reda kapucinskega; god 4. sveč. Leta je zarad sv. vere od moharnedanov veliko hudega preterpel. Bil je čudv im<*n**vanih. Velik varh je naše dežele in vesoljne sv. Cerkve. Poseben pomočnik za zadnjo uro C..d l!i. sušca. .">. Jožef mučenik. I»rat Viktorjev, oba sinova Fotine Sainarijanke. Leti so v družbi s Seba-stijan-»in vojvodam. Anatolijem. Fotijem, Paras. F.4ido in Cirijak" sestrami. ob enem krono inarter-nikov dosegli. God vsih je 20. sušea. ti. Jožef mašnik. mučenje, ki je smert reijH-1 v Perziji s premnogimi drugimi, in sicer pod kraljem Sapi-roin. ravno veliki teden. Bil je ob glavo djan / Atalijo sestro vred. ob enem je krono prejelo velik«» druzih duhovnikov in čez dvajset škofov, vsih skupaj okoli joo Se je bilo več mnihov, svetih devic Takrat neusmilieno pokončanih. God 22. aprila. 7 lil a že ni Jožef Pravični. Tega so bili aposteljni postavili v versto z Matijam, da bi eden nju d"|M,lnil število aposteljnov. ko je bil Iškarjot postal izdaja vet*. Vadljej je zadel Matija. Jožef pa je tudi nadalje kazal, kako res je pravičen, ker je vedno oznanoval sv. evangelij, zelo sveto živel, veliko terpel od judov za Jezusa in je poslednjič življenje zmagovito sklenil v Judeji. God je 20. mal. serpana. 8 Jožef Tovarš, ki je v Scithopolu v Sveti deželi kot svetnik umeri. God 22. mal. serp. O.Jožef Kalasanški, spoznovalec, sloveč zarad nedolžnega življenja in čudežev, je veliko delal za lepo odgojo, pobožnost in oliko mladine. Bil je začetnik reda za pobožne šole, ali Pijaristov. God 27. vel. serpana. io. Jožef Kupe rt in, spoznovalec iz reda manjših bratov. Papež Klemen XIII ga prištel svetnikom. God 18. kimovca. Te svete Jožefe ima rimski martirologij. Dajejo, nam naj lepše zglede svetega, pravičnega življenja in srečne smerti. Razgled po svetu. Amerika. Škof Rnpert Seidenbuš, ap. vikar v severni Minnesoti. že delj časa bolehen, se je po privoljenji iz Rima svoji škofovski službi odpovedal. Doma je iz Monakovega na Bavarskem, roj. 1. 1830; prišel je v Ameriko 1. 1851 in je naslednje leto pristopil v red sv. Benedikta ter je misijonaril v št. pavelski škofiji: 1. 1 sc.7 je postal opat sv. Janeza v Minnesoti: osem let pozneje je bil od št. pavelske škofije odločen apostoljski vikarijat severna Minnesota in Seidenbuš je 1. 1870 postal škof (in partibus Halia) ter apostoljski vikarij za severno Minnesoto. Takrat je imel v vikarijatu le 40 cerkva in 25 duhovnov; sedaj šteje '.u; cerkva, 15 kapel in is misijonskih štacij. pa 75 duhovnov. Med mnogimi cerkvami, ktere je Seidenbuš zidal v času ne eelih 14 let svojega škofovanja, je tudi prekrasna škofijska stoljnica. Višji nauki. Š t, I v a n s k a u n i v e r z a (College-ville. Minn.i, pod vodstvom oo. benediktinov, je naj veče in naj bolje učilišče na severnem zahodu; kraj krasen in zdrav Uči se v vsih strokih: tergovstvo, zdravništvo, pravoznanstvo, klasiški uki. bogoslovje. Šolsko leto se prične 7. kim. in sklene se zadnji teden rožnika. Mladenči plačujejo po 20 dolarjev na mesec za hrano, perilo itd. Kacih LOO inladenčev obiskuje šole v Collegeville-u. Palača iz kcruze. V Pipestonu, Minnesota, na-merjajo prihodnjo jesen zidati koruzno palačo. — Kaj pa. če pridejo do nje golobje ali drugi ostropiki? — V amerikanske glave šine marsikaj, česar sicer noben človek ne misli. V Šentpavlu so že par lčt po zimi naredili velikansko ledeno palačo, da je bilo še fotografijo zanimivo gledati. Niso povedali, če so v nji napravili tudi peč in kuhinjo, ali ne? V Ked-Lake-u, kjer zdaj misijonarijo oo. bene-diktini. je bilo poslednjo dobo kerščenih 18 Indijanov in 15 zakonov vravnanih. Xa Hovajskih otocih, kjer misijonari prešnji indijanski misijonar č. g. Conrardi, v mestu Kalavao. imenovani misijonar zida novo cerkev za gobove in ima šolo za otroke gobovih staršev, v kteri se dozdaj 100 otrok podučuje. Tri frančiškanske redovnico so prevzele skerb za deklice gobovih staršev. Vsih gobovih je nekako tisuč. — Liberalci naj se iz tega učijo, kje je p r a v a ljubezen. Nadškofi ja Mihvaukee ima 180,000 katoliških prebivavcev, 227 mašnikov. 208 cerkev. 20 misijonskih i>ostaj, 12o farnih šol z 20,000 otroci, 1 duhovsko semenišče, 4 višji šole za moško in (> za žensko mladino. 5 ubožnic, 1 napravo za ostarele (Altenheimi itd. — Ker je bil 17. t. m. praznik sv. Patricija, naj omenim, da ravno ta dan je bila v Maidison-u posvečena nova cerkev temu svetniku na čast. Rim. Zbor za svete obrede zdaj obravnava, da naj se častivredni N i kola j Molinari, škof iz kapucinskega reda, prišteje med zveličane. — Pravijo, da sv. Oče izdelujejo novo encikliko o razmeri Vatikana do Italije. Po veliki noči menda se ima proglasiti; merila bode na evropejsH kongres. Vsi kardinali, prelati in konsultori obredne kon-gregacije so se 12. t. m. pri sv. Očetu posvetovali 0 čudežih častivrednega Ju venala Ančina, škofa v Solucu; posvetovali so se tudi, če bi se smela med blažene prišteti čast. služabnika Božja Janez Gabriel Pcrboire in Peter Alojzij Marija C h a ne 1. — V cerkvi Marije D. deli' Anima je bil 10. t. m. po kardinalu Vanutelli-u posvečen novi škof Linški preč. g. dr. D op pe 1 bau er. Pričujoči so bili med drugimi: Avstr. poročnik pri rimskem Stolu grof Re-vertera. nadškof Sembratovič, Msr. de Moutel, Msr. \Yaal, ilirski kapitel sv. Jeronima. in mnogi drugi. Dunaj. Avstrijanski katoliški shod na Dunaju bode obravnaval od 2!). aprila do 2. maja. Dotični številni odbor kliče katoličane na ta shod in zanaša se. da vse kraljestva in dežele naše splošne domovine bojo zastopane na tem glavnem shodu, ki bo silno važen, toliko bolj, ker tudi dunajski zedinjeni kristjani so jeii čversto ustavljati se judovski in prosto-mišljarski stranki. Znamenito je, n. pr. da judovsko- 1 i bera 1 na stranka je precej pervi dan pri volit vah v dunajski mestni zbor izmed 17. sedežev zgubila njih i). bo šlo tako dalje, se bo Dunaj hitro povzdignil. Da tudi te zadeve pridejo pri katoliškem shodu na dnevni red, ni dvomiti. Ekvador. KI ores, predsednih ekvadorske, j** pisal sv. Očetu papežu in prosil, da naj med indijanskim prebivalstvom ustanove 4 aposteijske vikarijate, in pravi, da kongres je sklenil, da trije vikarijati bodo dobivali po 30.000. eden pa 15.000 frankov pomoči od deržave. Sv. Oče so v j »osebnem pismu pohvalili predsednika, zbornici in narod zarad veroljubnih misel, in so naznanili, da bojo njihovi prošnji zadostili. Vzhodnja Afrika. Nemci so zavetnik liogamojo zopet pridobili, veliko arabljanov pobili, njihovega vodja vodnika Bušira pa ranili. Deržavni komisar Wissman je v Egiptu nabral precejšno število črnih vojakov, kakor pišejo. Te bojo le zanesljivi. Naznanilo iz Kaire od 18 t. m. pravi, da je že odšel v Suez. od koder bo s i:»oo prostovoljci odrinil v Aden. Amerika. Novi predsednik zedinjenih severno-amerikanskih deržav, Benjamin Harison.je 1. sušca nastopil svojo službo. V nastopnem govoru je med drugim poudaril: gostoljubnost do naseleev. pa vender previdnost: da n<- bodo deželi v breme in nevarnost : bolj opazovati kakor pa mešati se v tujo politiko in v evropejske zadeve ter diploinatiške prepire: krajša pota po mokrem med vzhodnjimi in zaiiudlijiiiii obin jrji li • smej■> n »!,eae :;.: • «'j ; , j vladarstvu v oblast priti: prijaznost z velikimi državami se mora ohraniti: odvračati pa se vsakteiv evropejske neodvisne naselbe v samosvojnih amerikanskih deržavah: tergovske pravice amerikanske po druzih deželah in otocih se morajo braniti, k čemur so potrebna zavetišča in štacije za oglje, kakoršne se še pogrešajo, in to je treba doseči s prijateljskimi pomočki. Mir in pravic? bodi značaj no znamenje amerikanske diplomacije. V finančnih postavah naj se ne gleda na to, da bi se dobival preostanek: kar pa ostaja, na j se porabi v plačevanje deržavnega dolga Štiri nove deržave so pristopile k zvezi sevemo-amerikanskih deržav. Monakovo. Odpadnik Dollinger k svojemu Poletnemu godu dobiva mnogotera čestitanja. Svet je bil prismojen in bode. Ne da bi milovali terdovratnega starca in molili za njegovo spregledanje, ga s svojim neumnim poklanjanjem še le p<»tcrjujejo v njegovm krivoverstvu in pomagajo razločiti njegovo že tako bližnjo večno osodo: Kako grozna je ta misel! Med voščilei sii na pr.: dunajska univerza (ni čuda pri tolikih judih!), ondotna znanska akademija, nemška, družba v Solnogradu. luteranska univerza v Berolinu in druge: tudi monakovski rabinar Perles mora med njimi biti. kaj pa da! No. „kanoelparagrafar~ minister Lutz se ve. da tudi. in še več osebnosti tacega škvarta. Današnji liberalcev, (»i bili voljni čestitati Jielijal-belcebuvicev", da je z Dollingerjem vred že toliko prevzetnežev osleparil. in poslali bi zaupnico v lie-lamotu, sami da bi pošto vedeli! 11. Bratovske zadeve N. lj. Gospč presv. Jezusov. Serca. V molite* ore niso spotikljive, kakor jih novotarji radi delajo v šk«»do mladini namesto v spodbudo in korist. Tudi so pi»dobe v razločni in prijazni obliki, da se mladini zadevne dogodite lahko pojasnujejo. Modi te. in j novo del-e mladini prijazno priporočeno. Spreobernjenja. V Milanu je pred malo mesci v k;«t..liško cerkev bila sprejeta hči angleškega generala Satch\vell-a. Sv. Oče so ji poslali prelepo bridko iiiartr«» in apostoljski blagoslov. V L'111111 je prestopil v sveto cerkev v pruskem plemstvu dobro znani in priljubljeni baron Frd. pl. \Varendorf. kateri se je dolgo časa in jedemato pri-pravljal na ta važni korak Verh tega je bil konvertit baron KgLert von d. Ilerg i/. Ilasije prejel zakrament sv. birme V naslednji sv. maši sta poslednja bila iana. Etmaj. Kak« r judje pred razvalinami jeruzalemskega tempeljna tako tarna in javka _Neiie Freie I'i esse- /. !ru:_imi judovskimi listi pred judovsko-lii»eralnijn polomom zadnjih dunajskih srenjskih vo-]i»,.v Ta p. l 'in prostomišljaštva se bo razširjal z Dunaj« nagi - p«« vsem cesarstvu Hvala Rogu in molitvi Leona XIII. da je do tega prišlo! Dunaj se vzdi-guje in /. njim eesarstvo! Po teh > rečni h volitvah I>. t. m. je v deržavnem zl..tu 1'.» sušen nasledvala šolska obravnava, pri k- ri je prine Liehtenstein imel dolg. nepremagljivo tehten »I«>1«»čen in jasen govor, o kterem .Vaterland" pravi .Ta današnji govor kneza Liechtenstcina je bil za levico morebiti še hujši udarec, kakor pa vče-rijšiv volitve dunajske srenje. Rredgovornik Fuss in pogovornik \Veitlot sta pri tehnosti tega govora skor popolnoma zginila. Dau sv Jožefa sin«' se za kat.j-lisk«. konservativno stvar pravi častni dan imenovat i. Knez Liechtcnstein je ta dan močno pretresel tenlnjave zmote in laži. njegov govor je nad vso hvalo slaven in častitljiv. To s«« čutili levičarji, zato s., bili silno osupnjeni in prestrašeni' Iz rimskega Martirologija. 4. sušca. V Vilni in Lituvaniji sv. Kazimir kralj, od papeža Leona X prištet med svetnike. V Rimu sv. Lucij papež in mučenec, ki je bil o pervem preganjanji cesarja Valerijana zarad vere v Kristusa pregnan, potem pa se je po Božji previdnosti zopet povernil. In ko se je veliko boril zoper krivoverce Novacijane. je poslednjič z obglavljenjem dosegel krono rnučencev. Njega je posebno sv. Cipri-jan veliko prestavljal. Enako v Rimu devet m učencev, ki so za sv. vero kri prelili in so pokopani na pokopališču svete Cecilije. Ravno ta dan sv. Kaj Palatin. ki je bil v morje veržen in ž njim 29 druzih kristjanov. V Nikomediji sv. Iladrijan mučenec z drugimi tri in dvajseterimi verniki. Vsi so pod cesarjem Dioklecijanom za sv. vero smert preterpeli vsled tega, ko so jim trinogi kosti polomili. Enako usmertenje ss. Arhelaja, Cirila in Focija. Na Kersonesu (Krim) usmertenje ss. mučencev škofov: Bazilija, Evgenija. Agatodora. Kapitonida. Efreina, Nestorija in Arkadija. Dobrotni darovi. Za dijaško mizo: Č. g. kapi. Val. Lavtar 2 gld. — Od t east. kurata Matija l\od<*rja po pree. g dek. M. Erjavcu s pristavkom : .Spominjajte se ga v molitvah!' 20 gld. — Neim. 1 gld. — Čast. g. župnik Ign. Saleliar JO gld. — č. g. župnik .] Tavčar 3 gld. 20 kr. — Nnka dobra roka 40 kr. — Č. g. ek-pozit Fr. Tavčar 2 gld. Za sv. Detinstvo: Iz Bohinja po ir. L. Ravniku JA gld. — Z Dobrove č. g. kapi. Val. Lavtar 7 gld. 24 kr. — Crša Pavšič 5 gld. — čast. g. Anton Nemec, kaplan v Trebnjem. 40 gld. 30 kr. — Čast. g. Alojzij Kumar, župnik ua Berdu, J gld. 24 ki Za sirotišnico v Kočevji čč. gg.: .1. K v Ljubljani. 5 gld — J. Poličar. župnik v Podbrezjah, 5 gld. — Blaž Artelj, župn. v Kranjski gori. 2 gld. — Kr. Križnar. stoljni župnik v Ljubljani, lo gM. — ,J. Tavčar, župn. v Lešah, 3 gld. — t J. Ark««. župnik v Podlipi. U gld. 50 kr. Z a misijonsko hiš o v K o č e v j i čč. in preč. gg.: Župnik J Cajnkar 1 gld.: dva neimenovana duhovna «» «;ld.: gosp K. Pavšal 5 gld.: duli. svetnik Smidar J gl«l.: dr. Vin. Kutli J gld.: dva gg duhovna 10 gld.: kapi. A. Kukelj "» gld.: župnik J. 15. Ilazzadi 2 gld. (»0 kr : oo. redempto- 1 isti 29 gld. »'»o kr.: oo trapisti 1 I gld. X4 kr. Za odpravljanje sužnjosti (Kard. Lavigerie). „Moj Jezus, usmiljenje!- 4 gld. Z a čč. o o. T r a p i st e v Bosni: Nekdo 30 gld., _da bi zanj molili", in 10 gld. za 10 ss. maš. Za družbo sv. Leopolda: Jul. Lurgar 1 gld. Za n aj potrebn i si misijone: Z Iga 4 gld. Za Macedonijo: Več oseb iz Idrije za uboge dečke semeuiške 9 gld. 30 kr. Za cerkev presv. Serca Jezusovega: Neim. 2 srld. Za Marijanišče: Neim. 2 gld. Za sveto deželo: Jera Križaj a gld. Za razširjanje s v. v r e: < ast. g. Simon Zupan, nunski katehet v Loki. 50 gld. Odgovorni vrednik: Lnka Jeran. — Tiskan« ;u «alu2niki: Jožel Blaznikovi nasledniki * Ljubliari.