Edizlone per 1'estero Inozemska Izdaja Leto LXXI »■*! štev. 87 a V Ljubljani, v soboto, 17. aprila 1943-XXI Prezzo - Cena L 0.80 Naročnina mesečno ^^^^^ ^^ £ ^^^^^^^^ Abbonatt.otli Mesa inozemstvo ^^B ^Bf ^^M ^T Hf g Wl ^ Luhlan« per ^HHf ^^^ _ — ^Hf _^^ ^^^L ta naročnino ^^^^^ dHBV Olgll^ ^ OflHMMH^ p«r U in- ln 10.349 za inserat«. serzlont P o d r ti £ o t c a i Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka io dneva p« praznika. F111 a 1 e i Novo mesto. «... Novo mesto* 3 Urednlltvo In uprava, Kopitarjeva i, Ljubljana, g Izključna pooblaUčenka ca oglalevanje Italijanskega In lujega | Redazione, Ammlniatrazionej Kopitarjeva k, Lubiana. i Concessfonarla esclnslra per la pnbblleltg «1 provenlenz« Italiana Izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. g Telefon 4001-4005, § ed estera! Unione PnbblirltA Italiana & A, Milana Boliettino No 1056 Azioni delle opposte artiglierie ed aspri combattimenti locali in Tunisia 5 velivoli nemici distrutti 11 Quartierc Generale delle Forze Armate coni ti niča: Sul fronte t u n i s i m o concentramenti di fuoco delle opposte nrliglierie ed aspri coill-bnttimenti di carnttere locale. Susa e'stata sgoniberatu. L'aviazione dell'asse ha battuto colonne di nutoinezzi e attaccato con buo ni risultati, notli stradali e basi portuali del nemlco; nel Mctli-teraneo centrale due apparecchi sono stati disstrutti dalla noslra carcia. Quadriinotori americani lanciavano nel po-meriggio (Ii ieri bombe e spe/.zoni nei dirtorni di Napoli e su P a 1 e r ni o, C n t a n i a, M c s -sina, Sciacca causundo perditc alle popola-zioni civili: complcssivamenle 102 morti e 115 ferili. A Palermo dne velivoli erano abbattuti dalle artiglierie della difesa ed uno dat nostri racciatori. Un allro qiindriniotorc precepitava nei pressi di C a t n n i a, colpito dal tiro delle batterie contraeree. Vojno poročilo št. 1056 Obojestranski topniški ogenj in močni krajevni boji v Tunisu 5 sovražnih letal uničenih Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Nn t u n i š k e m bojišču koncentrični ogenj obojestranskega topništva ter močni boji krajevnega značaja. Susa je bila izpraznjena. Osno letalstvo je tolklo kolone sovražnih vozil ter z dobrimi uspehi napadalo cestna križišča ter sovražna pristanišča; v srednjem Sredozemlju so naši lovci uničili dvoje sovražnih letal. Ameriški štirimotornikl so včeraj popoldne spuščali razdiralne in zažigalne bombe na okolico N a p o 1 i j a ter na Palermo, C a t a -nijo. Mesnino, Sciacco in povzročila izgube med civilnim prebivalstvom; skupno sta bila 102 mrtva in 115 ranjenih. V P a 1 e r m u je protiletalsko topništvo sestrelilo dve letali, eno pa naši lovci. Nek drug štirimotornik je strmoglavil na Ha pri Cataniji, zadet od protiletalskega topništva. Sovjeti odbiti ob Kubanju Imeli so zelo hude izgube — Nemško letalstvo je uničilo včeraj 60 letal Hitlerjev glavni stan. 16. aprila. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na kubanjskem mostišču so Sovjeti tudi včeraj brezuspešno nadaljevali svoje napade. Bili so v sodelovanju i. letalstvom krvavo zavrnjeni, ali pa razbiti v takojšnjih protinapadih. Sovražnik je imel zelo hude izgube. Na ostalem vzhodnem bojišču jc dan potekel mirno. Letalstvo jc uničilo včeraj pri sunio dveh lastnih izgubah 60 sovjetskih letal. Pred kavkaško obalo so lahke nemške pomorske oborožene sile potopile sovjetsko obalno ladjo. S tuniškega bojišča poročajo o živahnem krajevnem bojnem delovanju. Sovražnikovi napadi na nekatere višinske postojanke so bili razbiti in pri tem privedeno večje število ujetnikov. Lasten protinapad jc dosegel zastavljeni cilj. Nemška bojna letala so preteklo noč napadla pristanišče v Boni, kjer so poškodovala sovražno bojno ladjo in en tovorni parnik ter dosegla zadetke v polno na pristaniških napravah in skladiščih. Nemški hitri čolni so v noči na 15. april ponovno odpluli proti angleški obali ter potopili v bitki z nadmočniini sovražnimi oboroženimi silami za obrambo obale močno oboroženo veliko tovorno ladjo. Naši čolni so se vrnili brez poškodb v svoje oporišče. Berlin. IG. aprila. AS. Izvedele so se naslednje podrobnosti o nemškem letalskem napadu na mesto Chelmsfort, ki leži severno od izliva reke Temze. Malo po polnoči so nemška bojna letala v veliki višini preletela Rokavski zaliv. Sovražno protiletalsko topništvo je začelo takoj delovati, toda ne streljanje, ne zapora balonov in ne nočni Spremembe v upravni službi Rim, 16. apr. AS. S kr. odlokom sv bili premeščeni naslednji prefekti: Dr. Carmine Senise je nehal biti načelnik policije in je postavljen na razpoloženje. Dr. Ren-zo Chierici je imenovan za načelnika policije. Dr. Giuseppe Stracca je nehal biti glavni ravnatelj vojne službe in je dan na razpolago pred-sedništvu vlade za posebno nalogo. Ing. Angelo D'Eufemia, prefekt v Messini. je postavljen na razpoloženje z nalogo, da vodi glavno ravnateljstvo za vojno službo. Je A v v. Raffaele Radognn, prefekt imenovan za prefekta v Messini. v Ravcni, razpolože- Dr. Riceardo Veutura, prefekt na nju, je določen za prefekta v Raveni. Dr. Salvatore Rosa. je nehal biti podnafelnik policije ter je dan na razpoloženje ministrstvu za nadzorstvene posle. Dr. Francesco Sete. prefekt v Tarentu, je postavljen na razpoloženje in bo podnačelnik policije. Dr. Umberto Sciorilli-Borelli je postavljen na razpoloženje in določen za prefekta v Tarentu. Prisrčno sodelovanje med voditelji osi Neslane sovražne izmišljotine o namenih Donitzovega obiska v Italiji Milano, 16. aprila. AS. »Corricre della Sera« zavrača po načinu poročil o »nasprotnikovih bedastočali« fantastične trditve angleškega tiska, češ da je novi poveljnik nemške vojne mornarice veliki admiral Ddnitz obiskal Italijo v namenu, dn bi prevzel tudi poveljstvo nad italijansko mornarico. »Corricre delila Sera« to fantastično novico formalno zanika. Ni nikakega dvoma — nadaljuje list — da osne ■ sile tesno sodelujejo na vseh bojiščih, torej tudi na morju. Toda poveljstvo v Sredozemlju ima Italija, saj tudi drugače biti ne more. Sklopi, doseženi med obiskom velikega admirala Ddnitza v Italiji so zelo daleč od samovoljnih tolmačenj sovražnika. Razmerje med osnimi vojaškimi voditelji jc prisrčno ter brez trenj, kakor lahko opažamo v odnošaji.i i d voditelji tako imenovanih združenih narodov. Poskus spraviti italijansko vojno mornarico pod poveljstvo zavezniškega generala je bil res storjen, toda ne sedaj, ampak v vojni .1914-18, Angleški bombnik padel na švicarska tla Bern, 16. aprila. AS. Angleško letalo vrste »AVellington« je včeraj kmalu |k> polnoči padlo na tla v Švici blizu Babena. Posadka petih mož se jc rešila s padalom iti je bila ujeta. Gre za angleški bombnik, ki se je udeležil napada na Stuttgart v južni Nemčiji. ko se je moral takratni poveljnik italijanske mornarice vso vojno boriti ne le proti sovražnikom, marveč proti zahtevam in zahrbtnim spletkam takratnih zaveznikov. List zaključuje: Sovražniku lahko zagotovimo, tla so odnošaji med poveljstvi italijanske in nemške mornarice točno določeni po načelu paritete v duhu prisrčnosti in medsebojnega spoštovanja, kakor doslej ni bilo še nikdar v zgodovini koalicijske vojne. lovri niso mogli odgnali nemških letal od njihovega cilja, ki se je ob jasnem luninem svitu videl že iz razdalje 20 km. Letala so hitro spoznala velike industrijske naprave v južnem delu tega mesta. Veliko število bonih je zadelo tovarne in izzvalo takojšnje požare.. Med polurnim napadom, izvedenem doloma v nizkih poletih, so liilo v prvi vrsti zadete tovarne za kroglične ležaje pri merilnih napravah v letalih. V teh tovarnah tlela na desetlisoče delavcev. Večino tovarn so uničili požari. Sprejemi pri Duceju Rim, 16. aprila, s. Duce je sprejel ministra Mosconija ter se vneto zanimal za delovanje ustanov, ki jih vodi Mosconi. Duce je poslušal poročilo o srednjem odboru za davke, o državni ustanovi za pomoč pohabljenim in umsko zaostalim vojnim sirotam ter o državni banki v Albaniji. Duce je bil prav zadovoljen z delom. ki ga je opravil sen. Mosconi s svojimi mi-delavei. od katerih je bil navzoč prof. Cambi-no, podpredsednik in upravnik omenjene banke. Rim, 16. aprila, s. Duce je sprejel generala Ezia Garihaldija. poveljnika skupin gibanja /a Ni/zo, ter mu dal navodila /n slovesno proslavo »dneva propagande /a Nizzo«, ki bo v sporazumu s fašistično stranko dne 30. aprila kaki.r v preteklih letih. Proračun ministrstva za ljudsko omiko Žrtve in odlikovanja časnikarjev v sedanji vojni Rim, 16. aprila. AS. Proračunska komisija za ljudsko omiko, narodno vzgojo in umetnost je pod vodstvom predsednika zbornice pretresala proračun ministrstva za ljudsko kulluro. Navzoči so bili minister za ljudsko kulturo Polverelli, minister za ljudsko vzgojo Biggini in drž. podtajniki. V razpravo so posegali: nar. sv. Bragaglia, ki je obravnaval vprašanje gledališč. Da Roma in Guglielmi, ki sla zahtevala, da se ojači propaganda, Benucci, ki je zahteval ustanovitev novih stalnih orkestrov, Bonelli, ki se je bavil z vprašanji gledališča in kinematografov, Santamaria, ki se je bavil s službo vojnih dbpisnikov in poveličeval njihovo delo vzlic vsem letalskim bombnim napadom. Minister Polverelli je najprej na široko razložil kulturno pomoč oboroženim silam in naslovil lovariški pozdrav vojnim dopisnikom, ki dele s četami vse muke in tveganja. Napovedal je potem za najbližjo bodočnost -statut za fašistični tisk. v katerem bodo opredeljene naloge in odgovornost liska. Poudaril je tudi ponmn delovanja časnikarstva v propagandi med množicami. Ilalijanski pisatelji žive v fašističnem podnebju in kažejo vso svojo etično in politično odgovornost. Tudi izdajateljsko je kos svoji nalogi. Pomembno je di'lo ministrstva za izboljšanje mladinske književnosti. Služba za tuji tisk se je razvila in izpopolnila ler se prilagodila potrebam sedanjega časa. Naša zastopstva v tujini so postala sposobna opravljati učinkovito svoje propagandno in informacijsko delo. V 24 tirali se zvrsti raznih radijskih oddaj za orlih HI ur in F>4 minut v 31 različnih jezikih. Glavno ravnateljstvo za kulturne zveze skrbi za propagando s publikacijami, slikami, filmom in z udeleževanjem Italije na raznih tujih sejmih. Glede kinematografije je minister poudaril njen velik propagandni pomen. Zavodu »Luce« jc bila zaupana naloga, da za bližajočo sc sezono poskrbi za izdelavo večjega števila daljših filmov, povzetih iz dogodkov sedanje vojne. Ob koncu te svoje razlage bi rad izkazal čast uslužbencem ministrstva za ljudsko omiko, in družb, ki jih ministrstvo nadzoruje, ki so dali na oltar domovine svojo kri Nedavno je neki tuji list skušal dopovedati, da se Mussolinijev rod ni izkazali nič drugačnega, knkor so bili Italijani starih časov, ki so bili dobri orglarji in prodajalci kipcev. Toda nova Italija, posebno pa Mussolinijev rod, ima vso pravico, da odločno zavrne takšne sodbe. Naš narod jc rodil tudi v tej vojni legijo junakov, ki dajejo Italiji čast in bi bili v čast tudi sleherni drugi sili. Naši generali znajo umirati med bojevniki. Naši polkovniki napadajo na čelu svojih polkov. Naši častniki znajo umirati za strojnicami, ko so strojničorji že padli. Tudi naši pešci se bore kakor levi, kar je morala priznati tudi nasprotnikova propaganda. Italijanski časnikarji so imeli v tci vojni 14 padlih, Štiri pogrešane, enega odlikovanca z zlato kolajno, štiri oreve6 ie bl1 Pobrisan, da bi zagrešil to napako, tekma mirno potekala. Ce Že gledalci, ki jih no-S Tako lnlonovana Sok ratova metoda je v tem da U beden ne moro krotiti, kolnejo, naj že bo - a S ekuSa vedn0 lzvftbUl pritrdilen odgovor. Stavljal je tudi ti hi nehali, če bi uvedli denarne kazni - « vprašanja, ki juri je moral njegov sobesednik ne-igralcem pa res nič kaj ne pristoja. 5 hote pritrditi. Šel je polagoma tako daleč da je Kljub vsemu temu pa ml je nekdo v nedo- a nasprotnik nevede pritrdil končnemu zaključku, ki ljo dejal, da se že zlepa nI toliko nasmejal kakor ■ Sa Je mal° PreJ 6e tako *atrdno odklanjal, ravno na nogometni tekmi. Vidimo torej, da no- g Kadar nas torej razvnema strast po kritiki, 6e gomet, čeprav gn večina ne more — baje zaradi ■ spomnimo mirnega in bosega Sokrata, surovosti — vendar celo za zdravje prinaša nekaj B Gospodarstvo Nezgodno zavarovanje v Italiji = Kitajci imajo pregovor, v katerem se zrcali gj vsa tisočletna modrost daljnega Vzhoda: »Kdor gre B počasi, gre prav in pride daleč.« S Iz poslovnega poročila Nacionalnega fašističnega zavoda za nezgodno zavarovanje za lansko leto je posneti |>o listih, da so matematične rezerve zavoda dosegle že nad 3 milijarde lir, doeim so pred 5 leti znašale samo 243 milij. lir. Letne dajutve delodajalcev znalajo 900 milij. lir, doeim so leta 1937 znašale 411 milij. lir. Nezgod je bilo lani 603.000, dočim jih je bilo leta 1917 416.000. Letne rente so znašale lani 146 milij. lir. Skujino je zavod lani dal rodbinam jjonesrečcncev ^21.23 milij. dočim je bilo v zdravstvene svrhe izdanih 77.64 milij. lir. Prodaja piva v starih pokrajinah Rimski uradni list objavlja ministrski dekret, po kuterem je v sturih pokrajinah Kraljevine ustuvljena prodaja piva prebivalstvu, pa naj cre za domačo proizvodnjo ali'uvoženo pivo. Proizvajalne in uvozne tvrdke morajo svoj proizvod odstopiti šzključno vojaški upravi in vojaškim točilnicam za potrebo Oboroženih sil. Izven veljave so vse pogodbe o dobavi piva, v kolikor se že dobavo ni izvršila razen če gre za dobave vojaškiiTi oblastvom ali točilnicuin. Prodaja piva potrošnikom je do- ftlednarodno gibanje cen ln Kitajci 60 pet tisoč let proučevali človeško _ naravo I H Peto pravilo, kako si pridobiš bližnjega za svoje voljena grosistom in detajlistom iz zalog, ki jih " mn^nj?, je torej tole: Delaj tako, da ti bo tvoj na-imajo samo do 30. aprila 1943. Prekrški se g «pn>t«"Jt P"»rd«l ze od začetka, kaznujejo po zakonu z dne 8. julija 1941. g Kako 8e izogne(o zameram. Kadar hočemo pridobiti koga za svoje mišljenje, delamo to napako, da govorimo preveč. Veliko Iz mednarodnih statističnih podatkov je raz- fe j^jjg bj pa bilo, če bi pustili druge, da se spro-vidno, da so svetovne cene v letih 1920 do 1933 g ste jn nam razlože svoje mišljenje, skoraj povsod znatno padle. V številnih deželah B Skakati v besedo ni nikoli dobro, tudi če nismo pa se je žo leta 1934 začol dvig cen, odkar pa se B istega mnenja. Ce ima naš nasprotnik 5e mnogo je začela vojna, so cene narasle v še večji meri. « stvari na jeziku, ee za naše besede ne bo zmenil. Sicer je stopnja poviškov različna, vendar se na a Mnogo bolje je. če pazljivo poslušamo in ga celo splošno lahko ugotovi, da so od začetka vojne pa B vzpodbujamo, da nam pove vse, kar inia na srcu. do sedaj cene zelo narasle. Še bolj pa bl cene na- ■ pre(i nekaj leti je neka velika avtomobilska rasle če jih ne bi posamezne države z najrazllč- H tovarna dobila ponudbo od treh različnih Industrij-nejšiml ukrepi ovirale. g cev. Šlo je za zelo važno dobavo avtomobilske ob- Tudi življenjski stroški so večinoma narasli, S j0ge. Določenega dne pride zastopnik enega teh vendar ne v toliki mori kot cene, ker je glavna B industrijcev na sejo upravnega sveta. Imel pa je sestavina življenjskih stroškov, t. j. najemnine, ostala skora; vsepovsod neizpremenjena. Od prvega četrtletja 1939 do konca leta 1942 so življenjski stroški narasli v Nemčiji za 8%, nadalje v Argentini za 13, večjo jo povišanje v Zedinjenih državah, na Japonskem ln v Veliki Britaniji, kjer so narasli za 22, 27 in 29%. Tem slede tri nevtralne države: Portugalska, Švica in švedska, kjer znaša Atletski in nogometni spored na stadionu v Šiški Dopoldne ob 11 pokrajinsko prvenstvo v teka čez drn in strn, popoldne nogometni tekmi I. in II. razreda. Jutri bodo prišli tudi ljubljanski lahkoatleti na svoj račun. Letošnjo sezono, za katero je predviden obilen spored, bodo otvorili s tekom čez drn in strn v okvirju igrišča SK Hermesa. Tekmovali bodo na približno 3.500 m dolgi progi in po tej tekmi bomo Že dobili približno sliko o letošnji sposobnosti tekačev na dolge proge. Ob 14 popoldne bodo začeli na istem Igrišču z drugim kolom domačega nogometnega prvenstva. Najprej bosta igrala Mladika in Zabjak, — Mladika, ki ji ni bilo dano, da bi so kvalificirala za prvi razred, si bo skušala v borbi z. Zabjekom priboriti prvih točk, ki ji bodo potrebne, da se ji bo izpolnila želja za kvalifikacijo v boljšo družbo po končanem prvenstvu. Glavna tekma bo ob hudo vnetje v grlu, tako da je izgubil ves glas. Takole pripoveduje: »Prišel sem v dvorano ter se znašel sredi inženirjev, ravnatelja in predsednika družbe. Skušal sem govoriti, toda brez uspeha. Zato sem napisal na listič papirja naslednje besedo: »Gospodje, izgubil som glas, ne morem govoriti.« Tedaj reče predsednik: »Bom jaz govoril za vas.« - „ Začel je govoriti o mojih vzorcih in hvalil njihovo zvišanje 45, 40 in 49%. Na Madžarskem so se m kakovost. Sledila jo živahna debata, ki sem se je življenjski strožki zvišnli za 52, v Španiji za 57 g jaz udeleževal s prikimavanjem ali z naemihanjem. in ua Eiuskein za 81%. S lzi bi gotovo propadel ajjori m s svojim predlogom, kajti moje izhodišče je bilo B napačno. Tako sem se pa slučajno prepričal, kako 10 med Hermesom in Dopolavorom t. t. Igralci S P™v ie- Ce pu&timo besedo drugim.« tobačne tovarne, ki so morali prestati dve pre- g Jožef Webb od filadelfijske električno družbe izkušnji z Mladiko, preden so jih sprejeli v prvi g je imel nadzorstveno potovanje med imovitiiiu pen-razred, bodo gotovo napeti vse sile, da bi opra- q silvanskiml poljedelci. vičili svoj sloves v tovarišiji najboljših. Njihova g »A zakaj to ljudstvo ne uporablja elektrike?« jirodornost, ki so je uveljavila posebno pri Mla- " vpraša okrožnega zastopnika, ko sta šla mimo neke diki, bo gotovo tudi tokrat odločilnega pomena h kmetije. in bo delala hude preglavice hermežanski obram- jj »Trmo vi 60 kakor mule in ničesar jim ne bi. Tudi o Hermežanih vemo, da so so dobro pri- g moremo dopovedati. Poskušal sem že, a uspel ni-pravili. Preizkušnje pred prvenstvom so prestali gg sem!« zabavlja zastopnik. na prijateljskih tekmah z Marsom in z Ljubljano, H Zdaj hoče \Veb še sam poskusiti ter potrka svojo moštvo pa so okrepili z novimi močmi. Oba na hišna vrata. nasprotnika imata svoj slog igre iu je pričako- (g »Prikazala se je neka starka,« pripoveduje vati, da bo nudila tudi ta tekma dober šport, g Webb, »ki je, brž ko je videla mojega spr»mlje-preplelen z napetimi prizori. S vaica, hotela vrata zapreti. Znova 6ein potrkal: ■ vrata so 6e odprla in starka je zbesnela nad menoj g In našo družbo.« ■m Dva nova vlaka po Dolenjski Začenši s ponedeljkom, dne 19. aprila bo postavljen v promet na progi Ljubljana — Metlika potniški vlak št. 9.217, ki odpelje iz Ljubljano ob 12.53, pride v Novo mesto ob 13.12, odide iz Novega mesta ob 13.23 in pride v Metliko ob 16.47. Začenši s torkom. 20. aprila bo stavljen v promet tudi vlak št. 9.218, ki odhaja iz Metlike ob 12.44, pride v Novo mesto ob 14.03, odhaja iz Novega mesta ob 14.13 in pride v Ljubljano ob 16.38. Obrok kruha za mladino in delavce Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za ljubljansko pokrajino sporoča: »Počenši s 1. majem t. I. bo vzpostavljen za mladino od 9—18 let ter za delavce dnevni obrok kruha kot je bil v veljavi do 15. novembra 1942.« Prodaja mesa na odrezek »E« Pokrajinski Prehranjevalni zavod sporoča, da bo 17. t. m. civilno prebivalstvo dobilo po 100 g mesa na osebo proti odvzemu odrezka >E«. Beograjsko prvenstvo „ Zn naslov srbskega nogometnega prvaka se" >Zeo mi je žal da sem vas vznemirjal, a ni-„!„„.?;„ _:„„1„ QI? i (h □ /u;,,«- Ki sem prišel zaradi elektrike, pac pa bi rad kupil potegujeta stara nvala BSK in SK 1913 (bivša" • , 1 N„ , . R vraliVe odnrla »Zelo sem SK Jugoslavija). Preteklo nedeljo sta se spet spo- a Jfl, "\a fi®. a" loJiL " __.. , h____J, '___ „,,., j * ,„ K!i„ ' g obcudova vase kokoši.« Odprtina v vratih 6e Je prijela na zelenem polju Sreča je bila na strani H g i vprašala, koliko se fe^HHSBl JT5S ttŠUVtSUGi ko so odigrati že 15 kolo za srbsko orzavno g £ kokoši nesejo samo bela a ca, SSasH I iguz stss. esams« se bo moral za drugo mesto resno boriti z Obi- « J kravami!« Kako vesela je bila ličem, k. zaostaja samo se za dve točki. dj dobra ženf;ka }eJb befie(], pe,ja,a naju je poJgledat • • * M svoj kurnik. Jaz sem 6e kar sprostil v poklonih Hermos — lahkoatletskl odsek. Atleti, ki so g in čestitkah. Prosil sem jo tudi za nasvet glede prejeli izkaznice, naj jih vrnejo v nedeljo ob 10, m reje kokoši, končno pa mi je sama povedala, da ostali pa se naj zgiasijo v društveni pisarni na g so njeni sosedje namestili elektriko v svojih kur-igrišču zaradi prijave; v nedeljo bo tudi razgovor g nikih in dosegli najboljše uspehe; hotela je zve-glede urnika za treninge. B deti od mene, če se rea splača namestiti elektriko. V Ljubljani bodo priredili tekom julija na- g Dva tedna pozneje so njene kokoši veselo br-slednje lahkoatletske prireditve: 4. julija tekmo- g skale ob svitu električnih žarnic in vsi smo bili vanje moških v petoboju in tekmovanje junlorjev n zadovoljni — jaz zaradi uspelega naročila, ona pa ter žensk v troboju; 18. Julija klubsko prven- g zaradi porasta jajc. In tu je morala zgodbe: nikdar stveno tekmovanje (prva preizkušnja); 25. julija S ne bi uspel z naročilom pri tej dobri kmetici, če žensko prvenstvo v prireditvi Planine, Hermesa H ji ne bi pustil, da bi se prej sama svobodno raz-in Dopolavora t. t. g govorila.« Hrvatska državna reprezentanca je končala g Bogat kapitalist je v znanem časopisu razpisal mednarodno tekmo s Slovaki s tesno zmago 1:0 H neko mesto v svojem podjetju. Karel Cubellis ee To pa se je zgodilo zaradi tega, ker je bilo hrvat- g je potegoval za to mesto ler se šel predstavit bo-sko moštvo še zelo utrujeno; dan pred tekmo je g gatemu industrijcu. Še prej pa se je natančno po-namreč šele pripotovalo iz Švice. B učil o njegovi preteklosti. Kot odkrit in odločen pristaš od Boga dane vladarske oblasti, je bil Pobedonoscev iste Ideje vcepil Aleksandru III. in zdaj je poslednji-krat skušal po istem mišljenju izoblikovati bodočega vladarja Rusije. In zares mu je uspelo, da jo svojega učenca prožel 7. duhom absolutnega vladarja in mu kot najvišjo lastnost vcepil v dušo predvsem tiste lastnosti, ki naj po njih postane vladar zares nedotakljiva posvečena osebnost, kar je bilo v njegovih očeh edino poroštvo za veličino Rusije. To pa je bil povod za žalostno nesporazumevanje v duši Nikolaja II., ki mu je bilo vse življenje v napotje in mu je porajalo bridkosti, saj se stari, okosteneli nazori niso ujomali z novim življenjem. Kakor carjevičeva prva vzgoja ni znala izpodbijati njegove plahosti in jo združiti 7. odločnostjo in širokogrudnostjo spričo potreb pri vladanju vsemogočnega carja, tako so bili zmotni in neumestni vzvišeni nauki Pobedonoscova, ki so prikazovali carjevlču ruskega vladarja kot očeta ljudstva. Tako je bil carjevič prešinjen s tem idealom, no da bi vseboval sredstva, da bi se bil mogel prilagoditi novim zahtevam povsem spremenjene Rusije. Treba je povedali, da bi mu bil ta vzvišeni nauk, ki je odpiral očem mladega velikega vojvode pota v svet, ki mu je bil teda' neznan, lahko jako koristen, če bi ne hodil v navzkriž z vojaško potjo, ki ga je zavajala v drugo smer. Pri navadnem dijaku jo novo zanimanje, ki se polasti njegovega mladega duha, kakor ogenj, ki ga vname za nova pota. A čeprav ni vnet za svoj študij, pa jo vendarle dijak, torej član družbe, ki ima za nalogo delo izobraženca. Toda pri carjeviču niso bili višji nauki nič drugega ko le privesek in dodatek vojaškega življenja in vojaških dolžnosti, ki so izoblikovale temelj njegovega novega življenja. Medtem ko ga je vezal pouk profesorjev na njegovo študijsko sobo v hiši staršev, pa so bile njegove vojaške uro za tisti prvi čas preveč svobodne. Odgovornost kakega podporočnika ni tako velika, da bi ga s svojo težo dušila in omejevala; po drugi strani pa so zmeraj prilike za veseljačenje z mladimi tovariši-častniki. Vendar carjevič ni bil nagnjen k nikaldm nezmernostim ali razuzdanostim. Njegov značaj se ni ujemal s takšnimi nabavami. Jako pa je cenil tovarištvo z mladimi častniki njegovih let in pri častniški menzi ni bilo nobenih dvorskih etiket. Ozračje take družabnosti mu je bilo priljubljeno vse življenje. Tudi še mnogo kasneje in prav do konca svojega vladanja, je imel navado, da se je po kakem napornem vladnem poslu ali če ga je že dušilo ozračje v vladni palači, zatekel kak večer h gardnemu polku in se raztresel med svojimi živahnimi častniki. Vendar se ni nikdar udeleževal kakih razvratnih razuzdanosti. Car Nikolaj II. je v družbi svojih častnikov vedno vzbujal spoštovanje, dasi je bil tovariškl z njimi in je le zmerno užival opojne pijače v nasprotju z drugimi velikimi knezi Rusije. To svojo zmernost je podedoval po svojem očetu in v tem so je razlikoval od drugih članov carske rodbine. A zdaj se moramo vrniti v leto 1884, ki pomeni konec carje-viČeve mlndoletnosti. To leto je znznamenovano tudi z idiličnim dogodkom, ki je bil odločilnega pomena za bodoče vladarjevo življenje. Na ruskem carskem dvoru so obhajali poroko mlajšega brata Aleksandra III., velikega vojvode Sergija, s princeso Elizabeto-Hes sen-Darmsladtsko, in s starši, ki so spremljali mlado očarljivo ne vesto, da bi prisostvovali njeni svatbi, je bilo tudi nežno dekletce dvanajstih let. To je bila mlajša nevestina seBtra, ki ji je bila jalto podobna: mala princesa Alice Hessenska, ki ji je bilo usojeno, da postane čez deset let kasneje carica, vladarica Aleksandra Ejodo-rovna. Med to očarljivo mladenko in njenim šestnajstletnim bratrancem Nikolajem se je porodila nežna otroška idila. Drug do drugega sta čutila privlačnost. Njune igre so vsebovale pritajene smehljaje in skrivnostne obljube za bodočnost. Na nekem oknu palače so bile videti začetnice njunih imen, zarezane v steklo z njunimi otroškimi rokami. In mnogo let kasneje, med prvo svetovno vojno, sredi najhujših nevarnih bremen, je carica Aleksandra, pišoč svojemu možu ob obletnici njune poroke, prisrčno ponovila: »0, da, ljubim te, ti moj oboževani, že 31 let te ljubim, dasi ti pripadam le 22 let...« (v pismu z dne 8. aprila 1916), Ena in trideset lot kasneje, torej leta 1884, niso osebe, ki so bile krog teh dveh otrok, razdirale njunega prijateljstva. Ta reč so jim je zdela zabavna in iz mladega carjeviča so se radi norčevali zaradi te njegove prve ljubezni, ki je ni nihče resno jemal. Razen najožjega kroga carske družine, ni nihče posvečal pozornosti mali princesi sredi velikih ceremonij o priliki svatbe njene starejše sestre. Rekli smo že, da ni bila princesa Alice nič drugega ko dekletce dvanajstih let, a onih šestnajst let carjeviča je imelo pomen samo za javnost po zakonu, a v očeh njegove družine prav nič. Tej otroški idili ni nihče pripisoval resnosti. Preteklo je pet let, ko sta ta dva bodoča zakonca spet videla drug drugega. Carjevič je bil že v letih svojih študij in je bil pri vojaštvu, kot smo že, zgoraj omenili. Značilno za življenje mladega velikega vojvode je bilo to, da je bilo njegovo in življenje njegovih svojcev zmeraj ogroženo in jim je vedno kaka nesreča visela nad glavo. Dne 17. oktohra 1888 je huda železniška nesreča skoraj vzela življenje Aleksandru III. in članom njegove družine. Tisti vagon, kjer so imeli jedilnico, je bil razlreščen. Člane vladarske rodbine so brez hujših ran izvlekli izpod ruševin, a iz njihove okolice je bilo mnogo mrtvih in ranjenih... In vsi so bili prepričani, da se je carska rodbina le po čudežu rešila in poslej so se s posebno obletnico spominjali te čudežne rešilve. Verski občutki, ki so bili v mladem carjevlču globoko ukoreninjen, so se tako spojili z nekim fatalizmom, ki je bilo močnejše, kot je to pomeu zgolj krščanske vdanosti v božjo voljo. šef partizanske obveščevalne službe - ubit Pri Semiču je padel Zarjan Jože Prijatelj, šef partizanske obveščevalne službe za Dolenjsko, ujet je bil pa »bihaški kurir« viški gostilničar Stare Semič, v aprilu. Običajno patruljiranje semiške vaške straže je 4. t m. privedlo do lepega uspeha. Pri svojem obhodu so fantje opazili v Srednji vasi skupino partizanov; izvršili so obkolitev in zajeli tri partizane. Od teh je eden skušal pobegniti, zato so fantje streljali in partizan je padel. Kmalu so ugotovili, da padli ni bil nihče drug kakor partizan Svobodan, s pravim imenom Prijatelj Jože, roj. 18. avg. 1918 v Dolnji Nemški vasi, občina Trebnje, akademik, član bivše Zarje. Slovensko ljudstvo ga dobro pozna zaradi njegovih grozodejstev, ki jih je počenjal kot komandant; pozneje so mu poverili nalogo propagandista. To nalogo pa je moral kmalu opustiti zaradi jecljajočega govorjenja, ki je pri poslušalcih vzbujalo samo smeh. Zato so mu dali novo mesto in sicer šefa Obveščevalne službe »Center« za ves Dolenjski odred. Da je to službo vršil z vso marljivostjo, priča ogromen material, ki so ga pri njem dobili. Obstajal je v skicah in načrtih kakih 00 italijanskih in ie-gionarskih postojank s podatki o njihovi vojaški moči in oborožitvi. »Morala ljudstva je proti nam .. .c Iz poročila, ki ga je poslal glavnemu štabu partizanske vojske 13. marca 1943., povzemamo naslednjo vrstice: »Teritorij med Višnjo goro, Trebnjami, Mirno pečjo na eni strani ter žužem-berško dolino na drugi do Straže je za nas zelo slab. Tu niso organizirani ne vaški zaščitniki, ne obveščevalna služba. Morala ljudstva je odločno proti nam, kar je uspeh močne belogardistične trdnjave v Selih pri Žužemberku ...« »Zmaga, ki je od nikoder ni!« Dne 4. decembra lani se je »tovariš Svobodan« poročil na Trebelnem s partizansko Emilijo Oeršak, roj. v Gorjanah pri Podsredi 11. februarja 1922. V zakonski pogodbi piše, da sta se poročila brez cerkvenih slovesnosti. Komanda je dovolila le nekaj medenih dni, nakar sta se morala ločiti in iti vsak po svojih poslih. Iz te dobe datira pismo, ki mu ga je poslala »Miška«: »Moj dragi Brčekl Nikakor se ne morem uživet brez Tebe. Krut je naš sistem, ki Te je ločil od mene, Tvoje ženke. Sedim ob ognju in mislim nate. Stanujem v neki zidanici skupaj s tovarišico, ki jc tudi v pričakovanju. Sem brez vsega. Rabim toplo obleko. Tu je mraz, megla. sneg. Se svoje toaletne torbice nimam več, zgubila sem jo v borbi na Štrekljevcu pri Semiču. Kaj delam? Imam dežurno službo; sicer perem, kuham, futram »terensko lačno svojat«, ki mi da veliko opravka. Pazi se, moj Brkec, da te uške ne pojejo, kaj bo imela tvoja Miška od Tebe! — Tu visimo na ra-dio-poročilih in gojimo vabljive upe na zmago, ki je od nikoder ni I — Slišim, da gremo zopet nazaj na Gorjance, ta grdi, strmi teren, oj, da bi ga nikdar ne bilo...« Iz odgovora pa spoznamo mnenje šefa obveščevalne službe Center, kaj on misli: »Miška, molči 1 Pride čas, ko bomo skupaj. Kdaj pride in kakšen bo, ne ve nihče. Res da imamo tudi uspehe, a nasprotnik raste in dvigajo se nove in nove njihove postojanke, ki nas postavljajo pred nove naloge!...« Pripominjamo še, da je bil akademik Prijatelj eden vodilnih Zarjanov, ki je kot Zarjan bil že v Ljubljani zelo delaven in odločilen propa-gandist Osvobodilne fronte. Pred kratkim smo slišali namreč pritožbo, češ da delamo bivšim Zar-janom krivico. Toda dejstva so dejstva, in če jim ne pogledamo pogumno v oči, so varamo. Društvo Zarja je bilo le komunistična podružnica in pri-prega. Najboljši dokaz temu so številni funkcionarji partizanov — člani bivšo Zarje. Smrekar Ludvik — Kardeljev zaupnik Eden ujetih partizanov je bivši letalski narednik Smrekar Ludvik, doma iz Podlipoglava pri Dobrunjah. Avgusta meseca 1942 jo organiziral terensko partizansko četo na Pogledu, odkoder je ropal po bližnji okolici, po Škocijanu in po Št. Juriju. Postal jo sčasoin komandant III. bataljona 3. Zapadnega odreda. Pozneje pa je postal organizator informacijske službe in prideljen Prijatelju v pomoč. V tej funkciji so ga ujeli legionarji, prav ko je šel v neko hišo naročat kosilo, ki ga pa ni pričakal. Domačini okrog Crmošnjic so tega partizana »Ludvika« prav dobro poznali. Bil je zelo znan po tem, da je strahoval ljudi. Od otrok je zahteval, da so morali kleče poslušati partizanski nauk. Da je bil eden prvih razbojnikov, priča njegova korespondenca s tajnikom komunistične stranke Edom Kardeljem, s katerim je imel opravka že v prvih mesecih partizanstva. V pismu iz 22. nov. 1942 mu Kardelj naroča: »Akcije vodite odločno naprej. Položaj je ugoden... Bijte belo gardol Širite teritorij in ga napravite popolnoma svobodnega. Od terenskega delavca je prišla pritožba, da se povsod najprej dobro oblečejo in v škornje obujejo komandanti in politkomisarji, partizani so pa hosi.« Res, pristna komunistična enakost! Pismo tajnika komunistične stranke Kardelja, ki zelo osvetljuje obupne partizansko razmere, bomo še objavili. Viški gostilničar Stare — »bihaški kurir« Ujet jo bil tudi * Načela v dejan[u partizanski kurir za Hrvatsko, Staro Avgust, s partizanskim imenom Tomo, gostilničar »Pri opekarni« na Viču. Nosil je po-verilna pisma za Bi-hač in odgovore do-našal glavnemu poveljstvu slovenskih partizanov 0. marca so na- novane Gubčeve bri gade, ki je šla proti Gorjancem. Po ostri bitki so partizani morali zbežati. Na bojišču pa so pustili komandirja 1. čete »Miha«, ki so s pravim imenom imenuje Dimer Milan, študent. Pri sebi je imel natančen opis oborožitve svojih podrejenih ter osebno korespondenco, kjer ga oče bodri, naj ostane hraber partizan. Res vzoren oče, ki sina spodbuja k zlo-činstvu! Na bojišču sta ostala tudi še dva druga partizana, ki sta imela noge zavite v vreče, ker je med partizani silno pomanjkanje čevljev. Tako bedno ginejo nesrečni ljudje, ki jih je Gostilničar Stare, »bihaški kurir«. Včasih smo se morali boriti za to, da smo uveljavljali pomen načel v življenju. Aleš Ušonič-nik je celo izdal nekaj knjig, ki je v njih tuko kot zna pač samo on opisul važnost načel, ki morajo pametnega človeka voditi v življenju, kajti človek t)rez načel ni človek. Takrat je bilo treba poudarjati načelnost zato, ker so jo nekateri napadali iu jo smešili. Človek, tak« so rekli, ki so ravna po nekih načelih, jo nekaj manj vrednega, zaprt v omejen krog naiudnjaštva, ali kakor so je Kocbek rad izražal, je statičen, dočim je človek, ki se je rešil tesnih spon načelnosti, dinamičen. Načelu so zato statična, nazor, ki to nučel-(I nost pobija, pa jo dinamičen. Načelu so neiivljeuj-.. " <> ska, ruzumarska, doživetje pa jo življenjsko in padle senuske edinice (l M|,toslveii«». Zato je treba rajši poudarjati ne na-I. bataljon tako ime- fch)0 krščanstvo, temveč ljubezensko, itd. itd. Spo-<...i minjamo SPi da je Kocbek pisal o tem javno pi- smo z naslovom »Enemu izmed ozkih«. Pod pridevnikom »ozek« je mislil fanta, ki so zvesto drži svojih katoliških načel. Toda t<> borbo so slovenski katoličani, čeprav z grenkimi izkušnjami, preboleli in danes jo pač vsakemu jasno, kakšno vlogo igrajo načela ¥ katoliškem življenju, zlasti čt> priznamo pravilnost dognanj moderno eksperimentalno psihologije, ki pravi, du so za voljo odločilni predvsem umski nagibi in ne navajanje. In kaj drugega so načelu, kakor umski nagibi, ki človeku določajo smernice in ga vzpodbujajo k dejanju! In tako načela ... , , , . . , , le niso zgolj suhe razumske norme, ki vise nekjo strast zapeljala v astno pogubo ,n v pogubo to-i y zraU< „,m,,.f s0 žc tu(U is(ofasllo močni na-nedolžnih ljudi Toda zločinski voditelji ko- ^ .|hj yo|j(> rj|ji kj ^ (),( njjh ynema {lovckova munizma se kaj malo zmenijo za vso to bedo Ni 1 jojavllos( in ustvarja velika dela. jim mar, da zaradi njih pogine toliko in oliko i ,)anes (orpj n, yef sodobno uveljavljati po-zapeljancev, kaj še, ko zaradi nnhove borbe ljudje strašno trpe na premoženju, ki jim ga partizani ropajo in uničujejo. Toda kakor polagoma izginjajo njihovi ožji sodelavci, tako bodo prej ali } slej bedno končali ludi oni sami z nečloveškim Kardeljem na čelu. »Pastor Angelicus« - fim iz življenja Pija XII. V soboto zvečer ga začne predvajati kino »Sloga« V soboto začne predvajati kino Sloga film iz življenja sedanjega papeža Pija XII. Ker predstavlja ta film vsekakor veliko redkost in tudi novost v svetovni filmski proizvodnji sploh, bo njegov ogled vsakomur nudil številne lepote in krasote, ki jih obsega ne samo zunanje okolje papeške državice, pač pa še bolj življenje papeža samega, njegovih najbližjih sodelavcev in ostalih — od vernikov pa do vladarjev, ki prihajajo poklanjat se papežu. Od uvodnih posnetkov — smrt Pija XI., volitev in do kronanja novega papeža, kar bo marsikomu šele v pravi luči pokazalo veliko resnost in slovesnost, s katero se ti obredi vrše, preide filmsko dogajanje na posamezne dogodke iz življenja mladega Evgena Pacellija; od njegovih prvih let dalje do vstopa v šolo, nato v semenišče, do posvetitve za duhovnika in do nastopa njegove prve službe v vatikanski knjižnici; tukaj je videti, kako se mladi 1'acelli usposablja za diplomatskega zastopnika Svete stolice; res ga kmalu nato vidimo kot papeškega nuncija na Bavarskem, sledi njegovo imenovanje za nuncija v Reich, v čigar prestolnico se leta 1925. preseli. Videti je tudi pogajanje za sklenitev konkordala med Italijo in Sveto stolico, Prizor iz Gregorinove drame »V času obiskanja«, ki je te dni na odru ljubljanske Drame obisk Vladarja v Vatikanu in papežev nn nalu. Ob tej priliki nam film razkaže tudi papc, vrtove in grad Castel Gandolfo, poletno rezidenco papežev. Kardinala Pacellija pa vidimo kot zastopnika sv. očeta na različnih potovanjih in evhari-stičnih kongresih: od Združenih držav preko Itue-nos Airesa do Lourdcsa, Lisieuxa in do Budimpešte. Ko pa kardinal Pacelli postane papež, ga vidimo pri njegovem delu. Od zore do mraka ga spremljamo, od avdienc vernikov do sprejemov vladarjev in diplomat, zastopnikov, vidimo ga. kako govori vernikom, okrog njega zbranim, vidimo pa tudi, kako preko svoje radijske postaje govori vsem ljudem na svetu, ki so dobre volje. Preko slovesnih maš v cerkvi sv. Petra, ki jih spremlja čudovito petje in glasba, do velikih umetnin, podob, kipov in fresk, za katere papež tako skrbi, da bi se ohranile poznim rodovom, do delovanja papeškega urada za vojne ujetnike, pogrešane in mrtve, iz vsega tega odseva veliko poslanstvo Kristusovega namestnika na zemlji. Ogled tega filma, ki ga je izdelala družba Gines pod vodstvom Katoliškega filmskega vodstva (CCC), vsem prav toplo priporočamo. Za občinstvo so predstave oh običajnih popoldanskih urah, za šole in ostale skupinske oglede pa bodo določeni dnevi in ure. men načel, ker njihovo važnost priznava pač vsakdo, .le pa neka druga nevarnost, ki spremlja udejstvovanje katoličanov že od prvih začetkov in je tolikokrat kriva, da se mnogo idealno za-f mišljenih načrtov ne izpolni, du najlepša dejanju 4 krščanskega udejstvovanju ostanejo nu pol poti i ali pu zaidejo v okoliščine, ki delajo krščanskemu f imenu sramoto. To jo praktični relativizem, ki z f ustmi priznava načelu, v dejanju pu greši proti 4 njim in delu nasprotno. Kocbek je včasih širil v t v svojih spisih nekak znanstveni relativizem kato-i liških načel. Poudarjal je, du jo prav za prav i krščansko le to. kar more bili doživeto. Praktični Kviri- ' relativizem pa je drugačen. Vsa načela prizna, v Drobne gospodarske Slovaško-italijanska trgovina. V lanskem letu je znašal slovaški izvoz v Italijo 4.17 m i 1 i j. kron, dočim je znašal uvoz iz Italije 417 mili j. kron in je tako znašal skupni promet S34 milij. kron, dočim je leta 1941 znašal samo 510 niilij. kron. Novi sjiorazuin jc lanske kontigente nekoliko zmanjšal. Nove bolgarske organizacije. Nedavno je Sobranje odobrilo zakonski načrt za ureditev gospodarskih organizacij v Bolgariji. Vsi državljani morajo biti člani ene izmed 6 velikih organizacij: zveza kmetovalcev, industrijcev, trgovcev, obrtnikov delavcev in kreditnih zavodov. Poleg tegn bodo prosti poklici združeni v posebni kulturni zbornici. Namesto dosedanjih zbornic stopijo nove gospodarske zbornice, ka-terij je 5: v Sofiji, Varni, Plovdivu, Ruščuku in Burgasu. Za vse te gospodar, zbornice obstoja osrednja gospodarska zbornica v Sofiji. Kontrolo nad zbornicami izvršuje ministrski predsednik ali od njega pooblaščeni minister. Zavarovalnica Sava v Zagrebu izkazuje za lansko leto povečanje dobička napram letu 1941 od 0.76 na 1.25 milij. kun in bo za lansko leto izplačevala 7% dividendo. Zagrebška tvornicn bombaža izkazuje za lansko leto pri glavnici 5 milij. kun bilančno vsoto s 148.45 milij., rezerve znašajo obenem z ske ' dejanju pu ravna čisto drugače, kakor da teli načel sploh ne bi bilo. V svojem prizadevanju stavi formalno načelu vedno nu prvo mesto, dejansko pu jih podredi svetnemu ali bolje snovnemu prizadevanju in vidi v njih le sredstvo poleg sredstev. Dokler 1» sredstvo koristi njegovim ciljem, mu jo sveto in nedotakljivo. Kakor hitro pa pride v opreko z njegovimi koristmi, ga od-t vrže kot nerabno in zastarelo. Seveda tegu javno t no pove. Toda dejansko ga zanika in ljudje smn t pač taki, da moramo načelnost človeka presojali ne po besedah, temveč po dejanjih. Vzrok trgu praktičnega relativizma, ki jo žal pogost pojav med katoličani, je treba iskati v materialistični miselnosti naše dobe. Pohlep po dobičku in po materialnih ugodnostih bodisi posameznika, bodisi skupin jemlje tolikokrat razsodnost in žrtvuje idejo in načela kapitalu. Upravičeno trdijo mnogi, du je prva naloga velike obnove po evangeljskih načelih, kakor jo je zarisal Pij XI. v svoji socialni okrožnici »({uadragosimo anno«, ozdraviti ljudi od materialistične miselnosti, ki kakor kuga razsaja tudi med kristjani. Snj f tu nn gre samo zu spreobrnitev tega ali onega, v temveč za socialno potezo, ki ho imela globok odjek v socialnem sožitju družbo. Naj gre za to ali ono stvar, vedno je resnično, da sn načela prva in da je treba vedno žrtvovati vse, kar jo z načeli v opreki, nikoli pu žrtvovati načela, čo so v opreki s snovjo, bodisi dn se tu snov imenuje denar, bodisi kaka drugu dobrina ali pa podobna ugodnost tega ali onega. obnovitvenim skladom nad 105 milij. kun. Čisti dobiček znaša 11.78 milij. kun. Podržavljenje Gospodarske banke v Zagrebu. Nekdanja srbska gospodarska banka, ki je izpremenila naziv v (iosjiodarska banka, v Zagrebu je z vsem svojim premoženjem prešla v last hrvatske države. Poslovodstvo je bilo dano zadrugi Hrvatski Radiša. Carine v srbsko-nemškrm prometu. Srbski ministrski svet je izdal naredbo, po kateri se ukinjajo izvozne carine in postranske dajatve za izvoz blaga iz Srbije v Nemčijo in v protektorat. Švicarsko - hrvatska trgovinska pogodba. Nedavno je bila zaključena med Hrvatsko in Švico nova trgovinska pogodba, ki je stopila v veljavo z dnem 1. aprila za eno leto nazaj. Sporazum ureja blagovni in plačilni promet. Švica bo Hrvatski dobavljala zdravilne in farmacevtične specia-litete, električne stroje in traktorje; dočim bo Hrvatska izvažala v Švico les in lesne proizvode. Nemška kmetijska razstava v Varaždinu. Velika župa Zagorje priredi od 28. marca do 4. apr. v Varaždinu veliko hrvatsko - nemško kmetijsko razstavo. KULTURNI OBZORNIK Razstava Riharda Debenjaka Po skoraj dveletnem premolku se je zopet oglasil v naši umetniški sredini slikar Rihard Debenjak. Za seboi ima torej dve leti trdega, požrtvovalnega dela, zdvajanj, poguma, vere v bodočnost, skratka vse tiste mejnike in postaje človeškega življenja, ki so usojene, da jih prehodi človek, ki je resnično predan svojemu poklicu. Nemogoče je torej, da bi bil končni rezultat, ki se v umetnosti izoblikuje v kvaliteto, slab. Če vzamemo samo delo, nepretrgano slikarsko delo, se moramo zavedati, koliko kapitala je položenega vanj. Bili so časi, ko je vladala genialnost. Ko so se liki izoblikovali prav za prav le iz kavarniškega vzdušja, cigaretnega dima in temu podobnega astral-nega gradiva. Umetniku je bilo potrebno doma napraviti le bežno skico, da se je astralno telo vtelesilo v, postavim, »Deklico v predmestju«. Tako je bila rojena umetnina. Kdo bi posedal ob slikarskem stojalu in si s težavo in krvavimi kapljami oblikoval svoj slikarski rokopis, kakor to stvar imenuje R. Debenjak. Vse to je bilo odveč, kajti glavno pri umetnosti je vendarle ideja. Toda prastara je resnica, da mladi ne spoštujejo stare v taki meri, kakor se onim zdi, da to zaslužijo. In tako se je miadi rod iznova vsedel za slikarsko stojalo in pričel, lahko bi rekli, »od začetka«. V slogovnem smislu bi se temu reklo, da so mladi pričeli gledati na svet v realističnem smislu. Kaj je realizem? Izidor Cankar ga je postavil med ekstrema: idealizma in naturalizma. Torej je pojem in resnica, široka in neskončna, kakor ie morje. Jasno je, da ima po vsem tem realizem neskončno obrazov. Vendar bi se usodil pokazati na enega izmed mnogih. Pustimo likovno obliko iu prenesimo realistično gledanje na slikarsko delo samo. Tu se mi zdi, so velike, zdrave korenike realističnega pojmovanja: graditi umetnino z odprtimi očmi, z neskončnim potrpljenjem, boriti se s slikarsko veščino, graditi svet z barvo ali katerim koli umetnostnim elementom, to so po mojem najbolj dragocene pridobitve novega realizma. Vse drugo je kaj imaginarno, geniji so v sto letih redki, dober slikar pa more vzrasti edino na tak način. Paganini je nekoč dejal, da bi mu bilo treba le tri dni opustiti igranje na violini, pa bi za vedno izgubil zvezo med seboj in demonom-genijem. Toda Paganini je bil genialen goslači Vse te misli so se mi vrtile v duhu, ko sem si ogledoval Debenjakovo razstavo. Ob njegovem delu sem namreč našel oporo za taka razmišljanja. Ze s prvo razstavo je slikar pokazal, kako resno pojmuje svoj poklic in kako dosledno hoče vztrajati na zgradbi solidne podlage za umetnostno bodočnost. Naslednje razstave, najbolj pa pričujoča, so njegovo namero povsem potrdile. Velika podoba znane Madone je bila nekaka sinteza spomina na klasike in nekak introitus v bajni svet samostojnega umetnostnega ustvarjanja. Krajinski pejsaži, por-tretne podobe kasnejše razstave so pokazale nove koloristične probleme in pa nekak »obračun« z romantiko. Pričujoča dela pomenijo razvojno napredek. Slikar je občutil nekako pomanjkanje lastnega izraznega sredstva, po De-benjaku satnem bi rekli, rokopisa«. Slovo od romantike, sanjarstva, ki je morda osnovna nota slikarjeve osebnosti, a je bila zatemnjena, zastrta po slabi fizični kondiciji, je nujno postavila umetnika pred neko praznoto, ali bolje — pred nov, sončen svet, ki ga je. bilo treba na novo, ali pa šele prvič osvojiti za predelavo v estetske vrednote. Primer je podoben izpre-gledanju slepega človeka. Tu je. stari svet, ki ga je poznal ie s tipom, sedaj se mu odstre v luči in barvi. Nujno je torej, da je Debenjak to novo, svetlo, sončno zemljo najprej preiskal s sistematično natančnostjo. Sleherna podoba na njegovi razstavi, sleherna poteza čopiča, vsako nalaganje barve govorijo o tem. Ze snov sama je zgovoren dokaz zbirate!j-teljske strasti aktivnega človeka, ki si hoče priti na jasno z novimi (oz. novo gledanimi) predmeti svoje okolic,.;. Tu je drobna vejica krizanteme, tam brutalna ploskev razkosane tune, tu hrast v jeseni, tam dragocena vaza ali portret, sočivje. Oblikovno je slikar ves ta svet opisal, kakor bi ojiisal naravoslovce rastlino. Slikar je ostal pri deskripciji in, kar je zanimivo, v pastoznem, suhem načinu, poteze čopiča niso zgolj nanašanje barve, marveč so tudi t e 1 o t v o r n e. Logično je, da se na tej poti sreča z vsemi tistimi umetniki, ki so hodili po isti poti in so gledali okolico na isti način. Zlohotno se omenja Veselovo ime! Toda kako jc logično, da sta se srečala mladi človek, ki so se mu na novo odprle oči, in pa stari mojster, ki so se mu oči že izostrile v desetletnem boju za dognanjem zadnje oblikovne skrivnosti! Zlohotneži niti ne vedo, kakšno spričevalo dajejo mlademu slikarju, ki je na začetku svoje poti tako resno načel podobne barve in oblikovne probleme! Sicer pa je svet Debenjakove umetnosti po svojem instinktu, po svoji individualni barvi silno različen od umetnosti impresionizma. Vkljub ostremu zanimanju za oblikovna in barvna vprašanja (ali prav zaradi tega), je slikar položil v svoja platna mnogo svoje osebne note, barve. Za vsemi temi rožami, vazami, krajinami se skriva čustvena, melodična fantazija. Ko nalaga slikar barvne tone, jih pač oblikuje v določene like, vendar je barva za-dobila neko intenzivno lucidnost. Barvni toni živijo, se svetlikajo kakor opni, srednjeveški bolus proseva barvno skorjo s svojimi toplimi ioni. Pa tudi predmeti sami, najsi so skromna tihožitja ali akt v ateljeju, živijo svoje skriv- nostno življenje. Je to nekaka »saera conver-satione« med dragocenimi vazami iu ogledalom ter nabreklimi gubami brokutnegn zagri-njnla. Motno proseva tekočina skozi steklenico, srebrno se lesketa trebuh ribe, vse to pa zbuja v miljeju pozabljenega zatišja občutek neko zadržane romantike. Vso čustveno razgibanost pokaže slikar v svoji grafiki. Njegova »Procesija« je strnjena v en sam dramatičen motiv človeškega hrepenenja in dela, narava in ljudje so se zlili v eno samo podobo dramatičnega razpoloženja. Visoko risarsko kulturo kažejiv di risbe, od teh posebno nekatere študije in akti. Kam bo v bodoče krenila Debenjnkova umetnost, kako se bo nadalje razvijala, ne kaže prerokovati. Gotovo je, da se bo po tem intermezzu oblikovanja posameznih predmetov sprostila in sicer najbrž v sintezo. Seveda bo borba za obliko in barvo še vedno ostala najbolj važna. Saj to je resničnega, neteoretičnega slikarstva alfa in omega. Dr. S. M. Dve novi skladbi za kitaro V samozaložbi sta izšli rrekov kitarski tNoc-turno* in pesem na besedilo V. Motrta »K kristalni (riši roie so umrle* za srednji glas in kitaro ali klavir. »Nocturno* je prva tovrstna slovenska koncertna skladba in je že pred leti ob svojem krstnem izvajanju doma žela priznanje občinstva in kritike. Visoka priznanja pa je dosegla tudi v tujini, zlasti s strani rektorja in profesorjev monakovske glasbene akademije. Slavni kitarski komorni virtuoz in skladatelj Heinrich Albert se je izrazil o kompoziciji takole: »Pravijo, da sem varčen s priznanji, toda ta skladba ima resnično vrednost.« Pesem »F kristalni faši roie so umrle< je tudi že poznana našemu občinstvu, zlasti iz radijskih oddaj, ter si bodo interesenti njo in »Nocluruo« lahko nabavili v knjigarni Glasbene Matice. ^hožme, novica Koledar j Sobota, 17. malega travna: Štefan, opat ln ustanovitelj reda; Anicet, papež in mučenec; Rudolf, mučenec; Robert, opat. Nedelja, 18. malega travna: cvetna nedelja; Apoloni], mučenec; Jakob Oldo, opat. Zgodovinski paberki 17. mali traven. 1790. leta je umrl Benjamin Franklin, ameriški pisatelj in državnik. Od delavca v milarni in nato tiskarskega vajenca se je povzpel do pomembnega kulturnega delavca in postal oče ameriškega časnikarstva. Kot prirodoslovec je znan po iznajdbi strelovoda in po njem imenovane Franklinove plošče, neke vrste električnega kondenzatorja. Kot državnik je zastopal v letih 1757 do 1762 (sedemletna vojna!) in 17(i6 do 1775 interese svoje domovine v Londonu. Ko so se severnoameriške kolonije samozavestne zaradi doseženih uspehov v borbi s Francozi za časa sedemletne vojne uprlo angleškemu izkoriščanju, so je borcem za svobodo, ki jih je vodil nesebični Jurij Washington, priključil tudi B. Franklin. Odšel je kot poslanik upornih kolonij v Pariz in dosegel, da je Francija priznala neodvisnost Združenih držav (1778) in sklenila z njimi politično in voja- zvezo. Tej protiangleški zvezi sta se priključiti tudi Španija in Nizozemska, vse Iri državo so upale, da bodo omajalo angleško pomorsko in kolonialno premoč. Po petletni vojni so nasprotniki sklenili mir v Parizu, dočim so Angleži^ že leto dni prej priznali neodvisnost Združenih držav, za kar ima Franklin vsekakor precejšnje zasluge. L. 1926. je umrl v Novem mostu glasbenik Anton Foerster, rojen 20. decembra 1887. leta v Osenicah na češkem. Glasbe se je učil najprej pri svojem očetu. Po maturi se je vpisal na pravno fakulteto ter dovršil leta 186'?. pravni študij v Pragi. Tam so je seznanil s skladateljem Bendlom, Prochaszko in Smetano, na čigar zavodu je poučeval klavir. Nato se je posvetil samo glasbi in prevzel leta 1865. mesto stolnega organista in pe-vovodje v Sen ju na Hrvaškem, leta 1K67. je prišel v Ljubljano, kjer je deloval najprej kot kapelnik Dramatičnega društva in kot pevovodja Čitalnice, od leta 1868. dalje pa 41 let kot vodja glasbe v stolnici. Tu se je začelo njegovo važno in vele-zaslužno reformatično delo na polju cerkvene glasbe na Slovenskem. V stolnici je uvedel pravo li-turgifno petje in ga dvignil na znamenito višino ter kljub nasprotovanju vplival na prireditev cerkvene glastie tudi po drugih cerkvah v mestu in na d 'želi (cecilijansko gibanje). K preureditvi naše cerkvene glasbe jo pripomogel zlasti z ustanovitvijo orglarske šole, ki jo je vodil od leta 1877. do 1008. in vzgojil v njej nad 150 organistov; prav tako z ustanovitvijo Cerkvenega glasbenika, kateremu je bil 31 let urednik glasbenih prilog in izdajanjem resnih cerkvenoglasbenih zbirk. V Ljubljani jo poučeval glasbo razen v orglarski šoli, tudi v bogoslovnem semenišču, na obeh takratnih gimnazijah in na realki. Foerster je pomemben tudi kot skladatelj bodisi cerkvenih ali posvetnih skladb. Slovensko glasbo, ob njegovem prihodu v Ljubljano še precej revno in diletant-sko, je polagoma dvignil na visoko umetniško stopnjo. Novi grobovi ■f V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspal g. Franc Gašparič, sprevodnik drž. železnice v pokoju. Pogreb bo v soboto, 17. aprila ob ^pop-iz kapelice sv. Krištofa na Žalah k Sv. Križu. -j- V Ljubljani je dne 15. aprila po dolgi bolezni umrl g. Julij Čehovin, upokojenec drž. železnice. Pogreb bo v soboto, 17. aprila ob pol petih popoldne iz kapelice sv. Andreja na Žalah. -J- V Ljubljani je v starosti 75 let za vedno zatisnil svoje oči g. Ivan Šemrl, bivši šolski upravitelj v Lescah. Pokopali ga bodo v nedeljo iz kapelice sv. Jožefa na Žalah. J,- Ivana Muhi?. Umrla je v Vnanjih goricah pri Brezovici ga. Ivana Muhič. Pogreb je bil di;e 12. t. m. Naj rajnim sveti večna luč! Vsem, ki žalujejo za njimi, naše iskreno sožaljel Cerkveni vestnik — Duhovne vaje za akadCmifarke bodo v Domu duhovnih vaj v Lichtenthurnovem zavodu v dneh od 17. do 21. aprila. Začetek v soboto, dne 17. t. m., ob 5 popoldne, sklep pa v sredo, 21. t. m., zjutraj. Vse gospodične akdemičarke prav vljudno vabljene! _ Posvetitev obrtnikov in trgovcev brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Obrtniki in trgovci, pomočniki in sotrudniki, vsi. ki delate v raznih gospodarskih podjetjih, za Vas vse bo duhovna obnova in priprava za posvetitev brezmadežnemu srcu Marijinemu z govori za moške, ki bodo v ccrkvj Jezusovega Srca na trgu Tabor; v soboto 17. aprila, v nedeljo. 18. aprila, v ponedeljek. 19. aprila in v torek 20. aprila. Pričetek govora bo vsak dan točno ob pol osmih zvečer. Glede časa in načina posvetitve bodo dobili udeleženci natančna pojasnila v govorih. DUHOVNE OBNOVE — Za poročene gospode z dovršeno akademsko izobrazbo 6e bo pričela duhovna obnova v soboto, 17. t. m. s sporedom kakor je pisan v vabilih. — Duhovna obnova ta neporočene gospode, ki bo v Slomškovem zavodu. Poljanska 6 (tik Alojzi je višča). Pričetek 17. aprila ob 'A7 zvečer. V nedeljo ob K7 zvečer govor. V ponedeljek in torek govori ob yt7 zjutraj in J47 zvečer. Sklep veliko sredo, 21. aprila, ob 'A7 zjutraj. Pridite, da se pripravimo na posvečenje v čast brezmadežnemu Marijinemu Srcu! — Duhovna obnova za poročene gospode, ki bo od 17. do 21. aprila v uršulinski cerkvi. Začetek 17. aprila ob M7 zv. V nedeljo, 18. aprila, govor ob %7 zvečer. V ponedeljek, 15. aprila, ob 6 zjutraj in ob VkI zvečer in v torek, 21. aprila, ob 6 zjutraj in ob zvečer. Sklep v sredo ob Vil zjutraj. — Vljudno vabljeni, da se pripravimo za posvečenjo v čast brezmadežnemu Martinemu Srcu. ^ — Nakaznice za dolenjski semenski krompir. Mestni gospodarski urad vabi vse one, ki so naročili dolenjski semenski krompir 17.. 18. n 20. marca, naj pridejo po nakaznice v Beethovnovo ulico št. 7, II. nadstr., soba št, 35, po naslednjem razporedu. Naročniki z začetniki črkami A, K, M in Z naj pridejo v ponedeljek 1<). t. m. dopoldne od 9—12; stranke z. začetnicami B, J, O in Z v ponedeljek popoldne od 15.30 do 18; naročniki z začetnicami C, 1, S, V in U v torek dopoldne od 9—12: z začetnicami Č, G, N in T v torek pop. od 15.30 do 18; z začetnicami D, E, K, L in S v sredo dop. od 9—12: z začetnicami F, R in P v sredo popoldne od 15.30 do 18. Stranke naj se vsekakor ravnajo po tem redu, saj pozneje nikdo ne bo dobil nakaznice, ker bo urud računal, da stranku ne reflektira na naročeni krompir, če o pravem času ne pride po nakaznico. Vsakdo naj prinese s seboj posestni list ali najemno pogodbo ter legitimacijo. Brez teh dokazil nikdo ne bo mogel dobiti nakaznice. Zaradi hitrejšega poslovanja se morajo stranke sume tudi v poslopju ravnati po tem razporedu. Kdor je dobil nakaznico, lahko takoj dobi nakazano množino krompirja pri eni izmed sledečih tvrdk: Kmetijska družba nu Novem trgu št. 3, A. Šarnbon na Zaloški cesti 1, Gregorc I. na Bleiweisoyi cesti 15, Jelačin I. na Aškerčevi cesti 6 in Nikelsbacher v Pražakovi ulici 4. — Letošnji najtoplejši pomladanski dan. V četrtek, 15. t. m. je bil letos doslej najtoplejši pomladanski dan. Sonce je pošteno pripekalo. Ob Ljubljanici na špici so se greli zgodnji kopalci, po številu še prav redki. Izredno sončno vreme zelo mnogo prispeva k brstenju in cvetenju raznega drevja in posebno mnogih sadnih dreves. Meteorološki zapiski so zaznamovali, da je bila v četrtek dosežena najvišja dnevna temperatura 22.2 stopinji C. višina, ki je letos še nismo zaznamovali. V petek zjutraj je po barjanski ravnini valovila nizka, prav pri tleh ležeča tenka megla, znak, da bo lepo vreme trajalo še nekaj dni. Tu in tam je bila lahna slana. V mestu je bil zaznamovan jutranji temperaturni minimum 3.2 stop. C. Temperatura se dviga, na drugi strani pa barometer počasi pada, kar napoveduje, da bo v bližnjih dneh nastopila sprememba vremena, ko nastopi v torek, 20. t. m. hkratu tudi polna luna. Barometer je v četrtek zjutraj dosegel 771.8 nun, ko je bilo prejšnji dan nekoliko višje stanje. — Slomškova družba vabi vse svoje člane in članice k posvetitvi Marijinemu Srcu. Posvetitev bo dne 27. aprila 1943 (v torek po veliki noči) v kapeli Marijanišča. Spored: ob 9 sv. maša z ljudskim petjem, po sv. maši govor, po govoru posvetitev in po možnosti kratko strokovno predavanje. — Odbor. — Velikonočni pozdravi vojnih njetnikov. — Vsem domačim, bratom, sestram, znancem in prijateljem želimo srečne in vesele velikonočne praznike, fantje iz tujine: Simonič Jože, Drašiči 16, Kuzmijak Franc, Radovica, Simonič Jože, Drašiči 10, Kočevar Anton, Dol. Lokvica 3, Režek Marko, Stari trg ob Kolpi, Hudorovac Rudolf, Dragovanja vas, Jakša Jože, Zajčji vrh pri Črnomlju, Novak Franc, Dol. Paka. Vrščaj Janez, Otovec pri Črnomlju. Iz Jela in življenja - od tu in tam Z Gorenjskega \ Gauleiter dr. Rainer je govoril Korošcem ln Gorcnjcem. Na proslavi druge obletnice osvoboditve Mežiške dolino in priključitve Gorenjske v nemško državo, je 14. aprila govotil koroški gauleiter dr. Rainer v Guštanju prebivalstvu vse Mežiške doline. Gauleiter je v svojem govoru orisal veliki zgodovinski dogodek ter se je v Hitlerjevem imenu zahvalil vsem tistim, ki so pripomogli do lega, ter vsemu prebivalstvu Mežiške doline in Gorenjske, ki je sodelovalo pri obnovi. Kmečko zborovanje v Mengšu. Pred nedavnim je bilo v Mengšu zborovanje kmetov. Razpravljali so o pridelovalni bitki. Inž. Liebscher je govoril o nalogah kmeta v tej bitki, okrožni kmet-ski vodja Vintler pa je govoril tudi o pomoči sosedov med seboj ob setvi in o nujnosti, da se poveča pridelek mlečnih izdelkov. Mengeški župan Hetle je sporočil, da je občina kupila traktor, ki ga sedaj kmetje lahko uporabljajo pri obdelovanju polja. Na smrt obsojen tat. Pred posebnim sodiščem t Celovcu se je moral zagovarjati 30 letni Ernest Grah zaradi tatvin, potepuštva in delomržnoeti. Od julija lani do oktobra, ko je bil aretiran, se je v železničarski uniformi večkrat pritihotapil na kolodvor in iz vagonov izmikal kovčege. Vsebino je potem prodal. Ker je obtoženec nepoboljšljiv, ga je sodišče obsodilo na smrt. Konj ga je poteptal. Nenavmtlna nesreča se je primerila 29 letnemu posestniku Ivanu Prasniku iz Bistrice pri Pliberku. Med brana-njem ga je konj nenadno podrl na tla. Ugriznil ga je v roko, z nogo pa mu je zlomil piščal. Hudo ranjenega posestnika so morali prepeljati v bolnišnico. S Spodnjega Štajerskega Darilo vojne mornarice spodrtještnjerskim knjižnicam. Vrhovno poveljstvo vojne mornarice je državnemu uradu za knjižnice na Štajerskem podarilo 300 mladinskih mornariških knjig. 200 od teh je bilo razdeljenih med knjižnice na Sp. Štajerskem. Prometne nesreče. V Mariboru je preteklo sredo na Koroški cesti podrl osebni avtomobil osemletnega Borisa Mauserja. Avto je vozil precej naglo, fantek pa sc je zaletel čez cesto, nc da bi opazil prihajajoči avto. Voznik je sicer skušal preprečiti nesrečo, toda avtomobila ni mogel več ustaviti. Fantek ima zlomljeni obe nogi, hudo rano na glavi in še precej odrtin. Pripeljali so ga v bolnišnico. — Na drž. cesti med Žg. in Sp. Kočami je podrl tovorni avto 16 letno viničarjevo hčerko Albino Bračič iz Zg. lioč. Dekle je dobilo odrtine na roki in Prvi zbornik knjilevne-kulturno ln umetniške revij« rami in globoko rano na levem kolenu. Brezobzirni ovtomobilist je peljal dulje, ne da bi se zmenil zanjo. Redka obratna smrtna nesreča. V torek zvečer se je v fužini v Zg. Polskavi zgodilu redka nesreča, ki je zahtevala življenje 32 letnega kovača Jožefa Karlateca iz Ogljcnjšaka. Kovač je šel iz svoje delavnice v drug oddelek iskot orodje. Na cesti je šel mimo velikega brusilnega kamna, na katerem brusijo veliko tovarniško orodje kakor nože, kline, sekire itd., ki jih tovarna izdeluje. Prav v trenutku, ko je šel kovač mimo brusa, ki se je vrtil, se je ta razletel. Dva velika drobca brusnega kamna sta zadela kovača v obraz in prsni koš. Ves krvav se je mož na mestu zgrudil mrtev. Prepoved izdelovanja novih oblek. Tudi na Sp. Štajerskem bo od 15. marca do 15. maja prepovedano izdelovati nove obleke. Prepoved pa ne velja za obrti, ki nimajo glavnih izložb in ki so izdelale lani nad 90% nenaročenih oblek. Za vzgojo mladine. Na grada Freudenatt ▼ Apaški kotlini se je šolalo 27 mladinskih vzgoji' teljic iz brežiškega okraja, ki bodo prevzel« vod' stvo deklic letnika 1933. Za zaključek tridnevnega tečaja so priredile vesel večer. — V Ljutomeru pa so se desetletniki na posebni prireditvi poslovili od nežne mladosti ter bodo v kratkem sprejeti v organizacijo nemške mladine. Pozdravila jih je ga. Herma Bouvierjeva. Otroška skupina je zapela nekaj pesmi, nat{> pa so razprodali otroške izdelke in izkupili 113 mark za zimsko pomoč. Naloge socialnega skrbstva. V 6oboto iu ne deljo je bil v Mariboru delovni razgovor, ki ga je priredil socialni uiad za obe mariborski okrožji. Udeležilo se ga je 169 sodelavcev. Govoril je zvezni uradni vodja Gillming o političnih nalogah social nega urada štajerskega Heiinatbunda. Sledila sta referata o družinski in mladinski pomoči. Tovariš Kaltenecker je podal pregled finančne uprave socialnega skrbstva in zimske pomoči, potem pa sta govorila še višji zdravstveni svetnik dr. Tollich in Sebastian \Veiss. Poroke. V Ptuju so se poročili: Tvan Petrovič in Rozina Rojs, Kari Pogačnik in Antonija Kelc, vsi iz Ptuja; v Št. Juriju ob južni žel so se poročili: Jožef Grom iz Brezij in Kristina Scnegatschnik iz Dunaja, Jožef Fcndre in Ana Grom, oba iz Brezij. Smrtna kosa. V Vidmu pri Krškem je umrla Marija Nostis, tašča kočevskega zdravnika dr Georga Rothcla. V Ptuju in okolici so umrli Jožef Topolovec iz ptujske okolice, Štefan Grah rovcc iz Sp. Brcžic, Alojzij Samuda iz Ptuja Jožef Lorenčič iz ptujske okolice, Hiltrude Wolf iz Zavrča in Franc Arnuš iz Radomirja pri Ljutomeru. izide v kratkem Obsega 160 strani Umetniške prilogo Oba zbornika (drugi Izide v Benil staneta za naročnike 50 L V prodaji bosta mnogo dražja Naročnike sprejemajo: V Ljubliani: Ljudska knjigarna, in njena podružnica, MikloSičeva št. 6 V Novem mestu: Podružnica Ljudake knjigarne, Dolenjska cesta V Kočevju in Ribnici: podružnici »Slovenca Pohitite z n a roči lom I Uprava DOMA IN SVETA. Ljubl]ana Ljudska knjigarna — Pred škofij« B Iz Hrvaške Ranjenci gostje pri Poglavnikn NDH. Ob drugi obletnici obstoja NDII, ki so jo tako v Zagrebu kakor tudi v vseh ostalih hrvatskih mestih in krajih ter v podeželju nad vse slovesno praznovali, je Poglavnik NDH povabil v svoj dvorec dvajset ranjenih hrvatskih domobrancev, ki so prebili kot Poglavnikovi gostje ves dun v njegovem domu. Popoldne je med nje prišel z vsemi člani svoje družine tudi sam Poglavnik ter se je z njimi dalj časa pogovarjal. Vsi ostuli ranjeni vojaki v zagrebških bolnišnicah so pa tega dne dobili od 1 o-glavnika razna darila in nagrade. Ostri ukrepi proti pijančevanju v Travnikn. Zupska policijska oblast v Travniku ie izdala naredijo, s katero najstrožje prepoveduje prekomerno uživanje in točenje alkoholnih pijač. Policijska oblust je opozorila vse gostilničarje, du že pijanim osebam brez ozira na družabni položaj ne smejo prodajati nobene količine alkoholnih pijač. Osebe v pijanem stanju sploh ne smejo prihujati nn ulico. Oblast je nadalje prepovedala vsem mnloletnikom do 15 let vstop v prostore, v katerih se točijo in prodajajo alkoholne pijače, razen v spremstvu staršev in njihovih varuhov. Ob semnnjih dneh je točenje žganju sploh prepovedano, prodaja ostalih alkoholnih |)ijač pa omejena. Prodaja žganju je prepovedunu tudi v vseh delavskih naseljih, ob plačilnih dnevih. Prodaja alkoholnih pijač v večjih količinah jc prepovedana tudi za privatne domove. Policijska oblast jc prepovedala tudi posedanje po gostilnah ob delavnikih dopoldne. Prav tuko je prepovedano kvartopir-stvo po javnih lokalih ter kvantanje. Za prekrške so določene stroge kužni. Gostilničar lahko v težjih primerih izgubi tudi dovoljenje za izvrševanje obrti- Obisk hrvatskih visokih šol. Po zadnjih statističnih podatkih obiskuje v Zagrebu Višjo pedagoško šolo, Visoko trgovsko šolo, Umetnostno akademijo in Glasbeno akademijo 1453 slušateljev. Med temi je 875 dijakov in 578 dijakinj. Na vseh treh visokih šolah pa poučuje 153 rednih in izrednih vseučiliških profesorjev, nekaj honorarnih profesorjev in več docentov, strokovnih učiteljev in asistentov. Iz Srbije Srbski časnikarji na obiskn ▼ Nemčiji. Beo- § rajsko nemško in srbsko časopisje poroča, a je odšla na obisk v Nemčijo večja skupina vodilnih srbskih časnikarjev in publicistov, ki bodo v Nemčiji kot gostje nemške vlade obi: skali več mest, v katerih so zaposleni srbski delavci. Srbske časnikarje je v soboto sprejel v Berlinu tudi zastopnik šefa za nemški tisk, štabni vodja Siindermann. V svojem govoru jih je pozdravil kot svoje goste, v nadaljnjih izvajanjih se je pa bavil z usodo srbskega ljudstva, ki ga je spremljala v raznih obdobjih njegovega razvoja. Omenja! je tudi marčne dogodke leta 1941, ki so privedli do raztegnitve vojnih dogodkov tudi nn ozemlje bivše Jugoslavije. Omenjal je tudi boje proti boljševikom združenih evropskih narodov ter njihovo sodelovanje po končani vojni v obnovljeni in preurejeni Evropi. V zvezi s tem sprejemom srbskih časnikarjev pri zastopniku nemškega tiskovnega šefa objavlja srbsko časopisje poročila. v katerih poudarja, da se je zastopnikom srbskega javnega mnenja po zadnjem prevratu 27. marca 1941 sedaj prvikrat nudila prilika in možnost, obiskati Nemčijo v sedanjem vojnem času. Istočasno pozdravlja tudi naklonjenost nemških oblasti, ki so srbskim časnikarjem dovolile, da bodo smeli obiskati v raznih podjetjih zaposlene srbske delavce ter se tako na lastne oči prepričati o njihovem položaju, tako o postopanju z njimi, njihovo prehrano i in nastanitvijo. Drobna Ifublganska kronika Tomčeva kantata za soli, zbor ln orkester .ie posvečena pevskemu zboru Glasbene Matice. Nastala jo lani po razpisu glasbenega natečaja na besedilo, ki ga je spesnila Vida Tauferjeva ob Blikah križevega pola, ki visi v samostanski cerkvi v Stični. Ta križev pot, ki jo gotovo najlepši slovenski križev pot, ie naslikal leta 170« slovenski baročni slikar Fortunat Bergant iz Mekinj pri Kamniku (1721—171»). Imel je tudi naslov acade-micus capitulinus. ker jo živel in deloval nekaj let tudi v Rimu. Snov in izraz pesnitve, ki je nastala ob teh slikali, sta pa črpana največ iz starih molitvenih knjižic. Pesnica Vida Tauferjeva pravi, da je pri delu močno občutila zvoke naših starih nabožnih pesmi, ki jih poje ljudstvo oh božjem grobu. Tome je napisal svo.io kanlalo na to besedilo za »lt-soio (ca. Golobova). bas-solo (g. Betetto), mešani, ženski iu moški zbor (pevski zbor Glasbene Matice) in orkester (simfonični orkester). V tej obliki in s temi sodelavci bo izvajal ravnatelj Polič to najnovejšo slovensko delo na veliki četrtek ob 7 zvečer v unionski dvorani. Izvedba bo v to-jiko tudi izpopolnjena, da se bodo v odmorih med posameznimi postajami projee.irale ludi Bergantove slike. Na koncert opozarjamo, v Matični knjigarni se dobijo Se različni sedeži in stojišča. Prav tam je na razpolago „udi celotno besedilo Križevega pota. Zasebna deška ljudska Soln v Marljant-Sfn priredi v nedeljo. IS. aprila, ob .1 in 5 popoldne v marijnniški dvorani Mari.iansko akademijo. — Sturši in prijatelji Šolarjev jepo vabljeni I Med naJIepSe komorne koncerte domačih koneertantov prištevamo s ponosom koncerte našega Ljubljanskega kvarteta. Njegov koncertni sporedi so odlikujejo po raznoii kosti, ki nam prinašajo najzanimivejša dela tako iz domače, klasične in Iz tujih literatur" Tudi' na Ponedeljkovem' koncertu jc ri>0' red sestavljen v tem smislu, prlnaSa nam delo domačega avtorja Petriča. dalje Mo- zarta, Rospighija in Cajkovskega. Od Mozarta bo izvajan njegov kvartet št. (i, o katerem pravijo muzlkologi, da je krona kvartetov po lepoti In finoči teme, kakor tudi po globini in prisrčnosti izraza. To Mozartovo delo spada med one čudovite stvaritve umetnosti, v katerih je ravno toliko ze-meljskega, kolikor je potrebno, da vpliva na človeška čutila ter jih vzdiguje v plasti duševnega miru, kjer je le še spomin na žalost in trpljenje. Sloves kvarteta nam jamči. da bo tudi Izvedba odlična, zalo vabimo na ta koncert, ki bo v ponedeljek. 19. t. in., oh pol 8 zvečer v veliki filharmonični dvorani. — Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice. Posmrtna razstava del Ivana Vavpotlča. Narodna galerija prireja veliko retrospektivno razstavo del nepozabnega umetnika slikarja Ivana Vavpotiča. ki je umrl tnko iznenada lf. januarja 1943. Da se oddolži spominu enega najpomembnejših mojstrov sodobnega slovenskega slikarstva, bo zbralo Narodna galerija večje število Vavpohčevih slik in risb ter s svojo razstavo zasnovala prvi lenieli spoznavanju obesžnega umetnikovega dela. Vljudno vabi Narodna galerija na začetek razstave v Jakopičevem paviljonu v nedeljo, 18. aprila, ob 11. Tudi nocojšnja Javna produkcij« Sole Glasbene Matice bo pod naslovom »Koncert v družini«. Knkor šesta minuli četrte^ prinaša tudi nocojšnja — sedma — produkcija tri koncertne sporede. Prvi koncertni spored izvajajo gojenci gdč. llrasovčeve (klavir), g. Ivančičn (violina), g. Korošca U a lita). g Burešn (oboa) in ge. Cernlvčeve (klavir). Drugi spored obsega nastope gojencev ge Snneinove. gdč. Hrašovčeve (klavir), ge. Wifitinghausove (solopetje), g. Ivanč.lča in g. Šesta (deklam.). spored pa imajo v rokah gojenci klavirja iz šole ge. Oernivčeve, golenci violino iz šole g. Ivančiea, gojenka solopetja iz šole ge. Wlstinglmusove in gojenec deklamacije iz Sole g. Sosta. bporod posameznih domačih koncertov je zelo pester in poučen. Vse je prirejeno iz idealnega namena, da se ti koncerti uresničijo po različnih naših domovih. Podrobni spored jo na razpolago v knjigami Glasbene Matice. Ljubljana naj bo snažno mesto. Lani je mestna občina Ji večkratnimi opozorili in opomini dosegla, da so hišni in zemljiški posestniki po določilih cestno-polieijskega reda snažill, pometali in škropili hodnike preil svojimi stavbami in parcelami. Vendar so morali mestni delavci le še Iu in taiu sami pomesti hodnike, da je bilo res vse počc.ieno knkor .ie treba. Letos bo mestna občina s svojimi delavci snažila izključno samo vozišča ter bo pometanje hodnikov popolnoma prepuSčono hišnim in zemljiškim gospodarjem. Tako bo mogoče lakoj opaziti slehernega malomarnega posestnika ter ga > bo doletela stroga kazen ln globa. Gospodarji pa naj so zavedajo, da bo red iu snaga! na hodnikih odvisna lo od njihove skrbnosti in smisla za red. j Mestni obdelovale! njiv In vrtov se kar no morejo navaditi na red, ki je vsakemu pravemu kmetu že prirojen. Tnko lotos opažamo. da mečejo kamenje, trebljenje in druge odpadke s svojih njiv kar na cesto. Opomin lamo vse take kmetovalce in vrtnarje, da ie tako ravnanje nedopustno ter bo vsak opaženi primer po določilih cestno-polioij-skega reda strogo kaznovan. »Župnik Iz evetočega vinograda«, drama v 3 dejanjih — Režija MIlan Skrblnšek. — To krasno dramo, ki .io žo večkrat dosegla na naših odrih zavidljiv uspeh, bo frančiškanska prosveta uprizorila na cvetno nedeljo ob S popoldno v frančiškanski dvorani. — Predprodaja vstopnin v trgovini Sfiligo.l in jutri, na dan predstavo, od 10—12 ter dve uri pred pričotkom pri blagajni frančiškanske dvorane. Vrtovi v pomladnem evet.|n. Po zndnjem deževju in ko je začelo soneo še močneje ogrevati zemeljsko oblo, so ljubljanski vrtovi zacveteli. Diven .ie pogled n. pr. na lepo urejen vrt šempetrskega župniščn, kjer je y,o vso drevje, zlasti čožnje, oblečeno v po- mladno cvetje. Tam so vrste roji čebetle za roji. Po raznih parkih in zasebnih vrtovih so se bujno razcvetele magnolije. V Tivoliju je nizka, grmičasta magnolija, ki beloi cvete in izredno lepo diši. ko cvetovi drugih magnolij ne diše. V bližini Triiherjevega spomenika so je bohotno razcvetela tudi japonska k u tli n ali Adamovo jabolko, kakor ji pravijo pristal Ljubljančani. Posestne spremembe. Zemljiška knjiga je zadnji čas zaznamovala nekatere posestne spremembe. Tako .ie Marija Bizovičarjeva, posestnica v Ljubljani VII. Frankopanska ulica 12. prodala Mariji Sircljevl, trgovčevi soprogi v Mokronogu, nepremičnino vi. št. 101,4 k. o. Zgornja Šiška (hiša St. 12 v An-dreaševi ulici in vrt) za 142.500 lir. — Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani je prodala Albini Golohovi, zasebniel v Ljubljani, Gledališka ulica 10, zemljiško parcelo St. 52-9 vrt k o. Gradiško predmestje v izmeri 882 kvadratnih metrov za 2ll0.0001ir, — Vaupo-tič Karel, posest, v LJubljani, Strossmayer-. jeva ulica 10. je prodal Ani Kocutarjevi, trgovki v Ljubljani, Bleiweisova cesta 14, zemljiško parcelo št. 179-65 k. o. Udmat v izmeri 512 kv. metrov za 35.000 lir. Izpred malega kazenskega senata. ZRradl tatvine dveh gumijastih plaščev za kolesa in pnevmatike v vrednosti 600 lir je bil star tat in potepuh Lojze Šinkovec, 35 letni snm-ski delavec, obsojen na 4 mesece strogega zapora. Plašča in pnevmatiko .ie 10. marca ukradel na dvorišču neke posestnice v Oam-povi ulici, k.ier je prej prenočeval v hlevu. Vso jo prodal nekemu mehaniku za 250 lir. Gledališče Opera: Sobota, 17. aprila ob 18: »Madame Bntter- fly«. Izven. Gostovanje tenorista Tibor-ja F.grcssy1n. Cene od 23 lir navzdol. Nedelja, 18. aprila ob 17: .Zemlja smehljaja«, Opereta. Izven. Cene od 28 lir navzdol Drama: Sobota. 17. aprila ob 18 30: »V fasn oblika' t uja«. Izven. Cuuo od 20 lir navzdol. Nedelja. 18. aprila, ob U; tam obiskanja«. Izven. Cene od 19 lir navzdol. — Ob 18.80: »Jesen«. Izven. Cene od 15 lir navzdol. Ponedeljek, II. aprila: Zaprto. Naznanila FRANČIŠKANSKI ODER. Nedelja, 18. aprila, ob 5 popoldne: »2upolk ta evetočega vinograda«, drama v 3 dejanjih. — Režija MIlan Skrblnšek. — Predprodaja vstopnic v trgovini SfiligoJ ln na dan predstave od 10—12 ter dve uri pred pričetkoui pri blagajni frančiškanske dvorane. RADIO. Sobota, 18. aprila: 7.S0 Pesmi in napovsi — 8 Napovod časa, poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Napevi ln romance — 13 Napovod časa, poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenščini — 13.12 Koncert radi iskega orkestra vodi dirigent D. M. Si-jonec. operetna glnsba — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Orkester Cetra vodi dirigent Barzlzza — 15 Poročila v slovenščini — 15.15 Pokrajinski vestnik — 17 Napovod časa, poročila v italijanščini — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 Prenos za Romunijo — 17.55 Gospodinjsko predavanje v slovenščini _ 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20 Napoved časa. poročila v italijanščini — 20.40 Jussi Bioerling na ploSčah — 21 Izven programa štev. 6 — 22 Orkester pesmi vodi dirignt Angelini — 22.35 Predigre in iu-termezzi znanih opor — 22.45 Poročila v italijanščini. LEKARNE. No«no službo Imajo lekarne: mr. Leustek, Resi jeva cesta 1: mr. Bnhovee, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič, Tr-žaSka cesta 48. Nedeljsko zdravniško deilnrno »Inifbo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mestni viS.il zdravstveni svetnik or. Franta Mil, Ljubljana, Poljanska o. IS. Koliko zmore človeško lelo? Ko je dne 12. avgusta 1920 Mac Swiney, župan irskega mesta Corka, ki so ga bili zaradi irskega mišljenja zaprli v londonsko Ječo, začel stavkati z lakoto, je odločno izjavil, da bo to stavko izvedel do konca, pa čeprav bi mu bilo treba zato umreti. In to ga je res privedlo do smrti, a šele, ko je prestradal 75 dni. Toliko časa se Je mogel žilavi irski svobodoljub odrekati hrani, kar si je bil sam naložil. Seveda jo ta stradalni rekord prav velika Izjema, in mogoče so Mac Swineya od Časa do časa, čeprav proti njegovi volji, umetno prehranjeval), vendar drži, do človeško telo v stradanju zmore mnogo več, kot bi mu Človek prisodil. Tudi stradalna stavka 74 letnega Mahatme Gandija, ki je trajala tri tedne, je mogočen dokaz za to trditev. Seveda se je bil Gandi v stradanju že prej izuril, pri čemer je brez dvoma sodelovala tako imenovana gimnastika dihanja, ki jo Indijci marsikdaj izvajajo. Ta gimnastika dihanja sestoji iz počasnega dihanja in naravnost čudovito vpliva na telo. Pravijo, da se da, na primer s to >dihalno disciplino« odriniti občutek lakote za več dni, ker so s tem splošno presnavljanje telesa počasneje razvija. Mimo tega pa starejši človek tudi zalo ne potrebuje toliko hrane, ker je prebava počasnejša. Predvsem pa je Gandi vseboval mnogo močne volje in fanatično prepričanje v to, da Ima prav, medtem ko je istočasno njegovo telo povsem mirovalo. Sicer pa so utegne popolno stradanje izvesti tudi brez ležanja, kar je dokazal neki hei-delberški zdravnik, ki je hotel na lastnem telesu Ereskusiti, koliko časa bi utegnil zdržati brez rane in je' zdržal 26 dni, pa je v teh dneh Časih tudi kaj delal, torej ni zmeraj ležal v postelji. Človek je lahko brez hrane 12 do 40 dni, kakršno je pač njegovo telo in njegova volja. Da pa inore biti Človek toliko čaa brez hrano, pa morata biti njegovo telo in njegova duševnost posebno prikladna za »umetnost« stradanja.. — Svetovnoznanl italijanski stradalni umetnik Succi se je pod stalnim nadzorstvom znanega fiziologa Luclanija postil v Milanu od 18. avg. do 17. sept 1880, torej 30 dni. In je vsak dan zaužtl le nekaj slatine, pred to pa Je popil malo posebnega likerja, ki je vseboval opij in ki ga je sam iznašel: z njim si je vsaj za prve dni potolažil občutek lakote, kar je prav pametno pogodil. Snj mučni občutek lakote ne izvira iz želodca, kakor so dognala najnovejša proučavanja. ampak se oglaša v zgornjem delu požiralnika. Ko so namreč zdravniki s kokainom povzročili, da sla bila žrelo in požiralnik neobčutljiva, je izginil takoj za več dni občutek lakote. Indijanci na Peruju, ki morajo po več iy, težko obremenjeni, stopati po gorah, ki so visoke po več tisoč metrov, žvečijo vos čas »kokudo«, to je sredstvo, ki sestoji iz listov koku in apna. S tem si le omamljajo žrelo in požiralnik, dn ne občutijo lakote. Kot stradalni umetniki pa zmorejo —■ v sorazmerju s telesno velikostjo marsikatere živali še več kot človek. Tako se morejo posteljne stenice postiti 134 dni dolgo, nekateri strupeni pajki po 150 dni, kačo po 14 mesecev, ribniška školjka pa kar 22 mesecev. A čeprav more telo prestajati lakoto tako dolgo, pa je glede na žejo jako slabotno, in zato tudi nimamo nobenih tozadevnih »umetnikov«. Človek sestoji iz 60—65 odstotkov vode; nekaj jo IZLET NA LUNO ""O Ali je kaj lepšega kot pogled na luno, ko vzhaja, in se velikanska, krvavordeča plošča dviga više in više na obzorju? Ali pa zimska noč v mesečini, ko 6e bele snežne planjave blestijo v mo- drikasti svetlobi? In ni ga skoraj človeka, ki bi 6i ne bil ob taki priliki zaželel, da bi kdaj šel na luno in si jo ogledal. Saj pot ni preveč dolga in v navadnih razmerah bi potovanje na luno ne bilo nič nenavadnega, ker je luna oddaljena od zemlje le 380.000 kilometrov, kar je toliko, kot desetkratna pot okoli zemlje. To pa je 6pričo naše prometne tehnike malenkost, in mnogo je pomorščakov, ki so našo zemljo že večkrat ko desetkrat objadrali. Toda tu 60 našim željam postavljene meje in na luno moremo priti samo v mislih. 2e na poti do tja bi doživeli nebroj presenečenj. V višini 10.000 metrov pcetaja zrak redkejši, mraz je hujši in hujši in temperatura meri 270 stopinj pod ničlo, česar si niti predstavljati ne moremo. Slednjič zraka 6ploh ni več in širno obzorje izgubi svojo modrino in v6e okrog nas postane črno. V ozračju bi plavali kar svobodno brez vsakršne trde opore pod nogami. V prostoru našega vozila bi se počutili kot v kaki kaši, ki nas sicer ne bi ovirala, a bi nas vendar pri sleherni kretnji obdržala. Nič več ne bi bilo zakona o težnosti. Ce bi položili kak svinčnik v to prostorje (ki mu ne moremo reči zrak), bi ostal kar tam. A čim bolj bi se bližali luni, iem večja bi bila privlačna sila lune in nastopilo bi isto razmerje, ko v bližini zemlje. Končano bi bilo dviganje k luni, z neskončno naglico bi padali proti njeni površini, ki bi jo zdaj natančno razločili. To kar se nam z zemlje dozdeva ko kako obličje lune, tiste temne li6e, to so globoke doline in vdrtine ognjeniških žrel ali 6ence nazobčanih pogorij. Svetle lise so ravnine brez senc ali vrhunci gorž, ker jih sonce bolj obseva. Poglejmo nazaj na našo zemljo. Ta je zdaj tri in polkrat tako velika, kakor 6e nam z zemlje dozdeva veliko 6once. Ker je zemlja ohlajeni planet, ne izžareva 6voje svetlobe, ampak jo vidimo v medli luči, ki prihaja od sonca. Natančno bi razločili oceane in zemljine kot lise in proge. Bolj in bolj naglo padamo zdaj proti lunini površini, ki je prav "velikanska. Pot okrog lune bi bila še zmeraj tako dolga kakor je od nas pa do zahoda Severne Amerike. Prvi vtis, ki bi ga imeli od lune, ko bi stopili nanjo, ne bi bil prav nič lep: nobenega drevesa ne grma, nobene živali, nobenega glasu, nič modrine neba in ne oblaka — nič! Krog in krog ledeno mrzla tišina! Luna nima nobenega sinjega ozračja, ki odbija sončne žarke, zato ie — o groza! — nebo črno, pa čeprav je dan. Neusmiljeno 6vetlo in žarko sije sonce čez dan, ki je na luni dolg naših 15 dni, tako da te svetlobe ne bi prenesli. Nato pa 6ledi 15 dnevna lunina noč in ta je tako temna, da človek niti samega sebe ne vidi. Zavpiii bi, pa ne bi niti svojega glasu slišali, saj ni zraka, ki prenaša zvoke. Strašno bi nam bilo. Zeblo bi nas do ko6li. Da bi malo vročega čaja? Kako, ko pa ognja ni moči zakurili, 6aj nI kisika, ki brez njega ogenj ne more goreti! Kako bi bilo pa šele z našim premikanjem po luni! Ce bi hitro hodili, bi začeli letati. Skočili bi šestkrat tako visoko in tako daleč ko na zemlji. To pa zato, ker meri težnost na luni le osemdeseti del zemske težnosti, privlačnost na luni pa znaša šestino zemeljske teže. Zato bi bili vsi obupani in polomili bi si noge in roke in 6e V6i potolkli. Slednjič bi 6e morali po vseh štirih plaziti po tleh in to v brezupni temi ali v neskončni svetlobi in ledeni tišini. Je že bolje, da 6im> zadovoljni s svojo zemljo in si prav nič ne želimo, da bi prišli na lunof Živilske nakaznice pred 3000 leti Ko je bila leta 1111 na Kitajskem zaradi hude povodnji lakota, je cesar odredil, da so bila v tistih delih države živila racionirana. Sleherni poglavar družine je prejel progo 6vile, s katero se je moral pri nakupu živil izkazati. Prodajalec je pa vselej odrezal določen kos svile proč. vsak dan izloči, In žo samo s sapo, ki jo Izdihava, izloči v 24 urah tudi 360 gramov vode. Ta količina vodu pa so mora zmeraj spet nadomestili, ker se j predvsem ne sme zmanjšati količina vode v krvi. ; »Rezervne vodo« v mišicah in raznih tkivih pod ! kožo pa vsebuje človek lako malo, da umrje, če 2—3 dni, ali največ 4 dni no bi popil ne kapljico vodo. S tem je pa v zvezi to, da morajo vsi stradalni umetniki piti vodo, čeprav nič ne jedo. .Z žejo je tudi sicer Čudna reč. Ko se je neki raziskovalec zaradi nekega svojega študija obvladal lako daleč, da je vsak dan popil po deset litrov vode, in je lo pitje nadaljeval 127 dni, jo dognal, da je bil zmeraj bolj — žejen. To je bila naravna posledica pitja, ker je z vodo odpravil preveč Holi iz telesa in je pomanjkanje soli povzročalo žejo. če pa dodajamo telesu spet preveč soli, nastane spet huda žeja, ker sol, ki je v telesnem tkivu, privlači vodo nase in je treba to vodo nadomestiti z novo vodo. Asigžeike minske &ombe Nemški dopisnik lista »Dor Adler« poroča o minskih bombah, ki jih mečejo angleška letala. Med drugim pravi: »V nasprotju z oklepnimi in razstrelilnimi ali eksplozivnimi bombami, ki jih izdelujejo v raznih kalibrih in ki delajo škodo s svojimi drobci, vsebujejo minske bombe (ki jih napačno nazivamo zračne mine), spričo svoje velike vsebine razstrelilnih snovi, le prav tanke stene. V tem primeru torej ne delajo škode z drobci, ampak s tlakovnimi ali od pritiska izvirajočimi valovi, ki nastajajo pri detonaciji. Če pomislimo, da se sunek, ki povzroči detonacijo, sunkovito razkraja z naglico 8tXK) metrov na sekundo in da zavzemajo v trenutku najvišje temperature 2000 stopinj eksplozivni plini 15.000 kral večjo prostornino kot trda razstrelilna snov, tedaj si moremo vsaj od daleč predstavljati, kakšen pogubonosen učinek povzročajo ti plini. Nulančuih številk o tem je težko podati, saj je učinek razstrelilnih snovi rnz-ličeu in nemara sploh nimamo takih merilnih nn prav, da bi bilo z njimi moči pojasniti ta silni pritisk. Zaradi plinov, ki se pri mini naglo raztezajo, naslano v neposredni bližini razstrelilne snovi v hipu detonacije pritisk več sto tisočev kilogramov nu vsak kvadratni centimeter, ki se širi dalje z naglico 8000 metrov v sekundi in pri tem raztrešči vse, kar koli mu je na poli A že Čez 2oleg danih dveh sestavi 6 besed, ki pomenijo (v drugačnem redu) naslednje: mesto na Tirolskem, slov. pisatelj, prevajalec Danteja; mesto v Belgiji; barvilo, vas na Štajerskem (slatina), daljnogled. Rešitev črkovnice z dne 10. aprila Rešitev: Čakovec; sčasoma; Kačanik; Solčava; Novačan; brisača. ,/Gvojo dušo bo meč presuml" Ko je negovala svoje Dete, ji je pogosto kanila bridka solza v njegove kodre. Ko jo je božal s svojimi drobcenimi ročicami, pa se je spomnila na mesto v sveti tori: »Prebodli so moje roke in noge.. .< V solzah je poljubovala te drobne otroške ročice in nožice in je pritisnila Dete na svoje srce, kakor da ga hoče obvarovati vsega jiretečega zla. In ko je doraščal in so je njegovo božanstvo vedno bolj odražalo v njegovi Človeški naravi, ko so ga zasledovali in postrani gledali farizeji, polni sovraštva in zavisti, je vselej zatrepetalo njeno srce kakor pod bodljaji noža. Marija je globoko zavzdihnila in njene misli so prispele polagoma nazaj v sedanjost. ( »Moj sin ... moj Jezus!« je zašepetala in jo začela počasi hoditi po sobi tja in sem. Ali je mar že konec blizu, ona grenka izpolnitev vseh prerokovanj? Ni mogla več dvomiti o tem, vse je tako kazalo. Ali ni že večkrat govoril o svoji »uri, ki je prišla,« o svojem trpljenju v Jeruzalemu; aii je mar sama ona io razumela, apostoli pa niso razumeli? Da, preprostim možem je strah pretresal kosti ,ko so vedno pogosteje slišali njegovo pripovedovanje, vendar so se otresli teh zlih misli. Ni se jim dalo razumeti, da bi zahrbtni farizeji kdaj koli mogli dobiti njihovega Gospoda in Mojstra v svoje roke. Ali ni mar večkrat odšel sredi med svojimi sovražniki, da so kakor okameneli obstali in so kamni, ki so jih že držali v rokah, odpadli? Mojster je gotovo govoril v prilikah, kakor sicer večkrat. Mislili in sanjali so svoje stare sanje o narodnem kraljestvu, ki ga bo ustanovil. In med veselimi ho-zana-klici in veselimi pozdravi, ki so ga obdajali pred kratkim, so pozabili vse resne-veličastne besede o njegovem trpljenju ... Saj so mislili samo posvetno. Vsi? Marija je sklenila roko. 0, ne ne vsi. Lazar, plemeniti prijatelj in gostitelj, ki ga je njen Sin obudil od mrtvih, ta pač ne, V njegovih očeh so blestele skrivnosti večnosti; te oči so imele pogled videti in vedca. In Marla, velikodušna, zaupljiva in nesebična duša, je vendar »videla božje veličastvo, ker je verovala«. Ona ognjevita duša pa, ki jI »je bilo veliko odpuščenega, ker je veiiko ljubila« — pa ni poznala drugega kakor ljubezen, ljubezen k svojemu Rešitelju in Gospodu. Njej sta se spajali preteklost in prihodnost v eno, ker je živela le za sedanjost, ki ji je pomenila neskončno srečo. — Da bi njen Gospod in Mojster trpel in umrl? Ne, nikakor ne; kaj lako groznega si Magdalena ne more predstavljati. Njegova Mali pa, 1<1 je že od nekdaj hranila vse njegove besede v svojem srcu — o, la je pač razumela njihov smisel do potankosti; zato se ji je krčilo srce v neizrekljivi boli. »In 011 bo svoje ljudstvo rešil vseh njegovih grehov!« tako je rekel takrat božji sol. Proko košatih krošenj dreves v parku je poletel Marijin pogled na Oljsko goro, ki je ločila Betnnijo od Jeruzalema. Gora je motala svojo senco prav do dvorca; kajti sonce se je pravkar pomi kalo v zaton. Tam, kjer se je dvignln pot med vinogradi in malimi pašniki, vmes med njimi je stnlo suho drevo, ki je med bohotnim zelenjem bilo videti kakor izoglje-nelo. Bilo je lo sniokvino drevo, ki ga je Jezus pred dvema dnevoma preklel in je — drugi dan stalo tam od korenin dalje popolnoma suho pred začudenimi učenci. O, Marija je dobro razumela svojega Sina. To drevo je bilo simbol judovskega ljudstva, za katerega je gospodar toliko storil, pa je ostalo nerodovitno — pa ga je le s težkim srcem zavrgel. Zdaj je Marija dobro razumela: čas njegovega bivanja na zemlji je končan — zdaj pride velika žrtev I Boleč vzdih se je utrgal Mariji iz prsi. Da, čas je bil blizu. Odkar je sveti sinedrij izobčil njenega Sina in ga označil za brezpravnega, je bil pravi čudež, da ga niso že prijeli — saj je kljub vsemu vsak dan učil v templju. Niso pa si upali javno navaliti nanj; bali so se ljudstva, ki ga je zaradi njegovih čudežev slavilo in hotelo imeti za kralja. — Skrivoma, kakor so vsa dela teme — so pletli mrežo — to jo Marija vedela. In njeno srce se je krčilo v preveliki žalosti. I11 danes — danes je bil njen Sin ves dan v krogu svojih zvestih v gostoljubni bazarjev! hiši — on, ki si ni sicer dovolil nobenega počitka. Skupaj so obedovali — lako prisrčno je govoril tako iskreno in ljubeče je bilo njegovo vedenje, pa vendar ožarje-110 z neko tiho otožnostjo in svečanim veličastjem!... Marija ie iz tega spoznala, da je to zadnji dan. dan slovesa. Zato se je tudi prej odstranila od obeda, ko je Jezus namignil apostolom, naj se sprehodijo v vrtu. Lazar je moral pogledati po svojem gospodarstvu; Marto so klicale gospodinjske dolžnosti. Tedaj se jo sama po sebi našla ura, da je mogla biti Magdalena sama s svojim Gospodom, ko mu je Se enkrat smela sedeti pri nogah. Marija sama ji je hotela omogočiti to laborsko uro; kajti vedela je, da bo Je-zus zvesti duši odkril skrivnosti svojega trpljenja in svojega odhoda. — O, in Magdalena jo potrebovala tolažbe, čo nuj bi je prihodnje trpljenje ne potrlol In Marija sama? V njeno trepetajoče srce so padale Izaijeve besede: »Prepustil sem svoje telo njim ,ki so me tepli in moje lice njim, ki so raztrgali meso z njega. Nisem obrnil svojega obraza od njih, ki so me opljuvali.« — In zopet: »Ranjen je bil zaradi naših zločinov in razbičan zaradi naših grehov. Da bi imeli mir, je trpel in ozdravljeni smo bili z njegovimi ranami.« Umorjeni... O, meč — ta meč! Kako je prebadal in se zasajal vedno globlje — ne: kakor sedmero mečev naenkrat je ranjal dušo. Dolgo je ždela tako Žalostna Mati v svoji bolečini. Potem je vstala in je prekrižala roke na prsih: »Gospod — tvoja dekla sem!« jc šepetala. »Zgodi sc mi, kakor hočei ti!« S. S. VAN DINE: _**> Umorjeni Kanarček »Prav, gospod Vance « Zdelo se je, da Ileath sam pričakuje mnogo od svojega načrta glede inženirja. »Dokler pu nam ni znano, po kateri poti je Skeel prišel v stanovanje, ne bo odveč, čo poskusimo dognati, če je še kje kak izhod.« »Tako bom dal poklicati inženirja,« je dejal Markham. Poklical je Svvarkerja in mu dal tozadevno naročilo »Jaz pa se z otroškim zaupanjem oklepam Mannixa,< je izjavil Vance. »Ne vem zakaj, a imam vtis, da nekaj skriva. Markham, glej, da ne bo šel odtod, dokler ti ne pove, kje je I > i I v ponedeljek zvečer. Tudi mu ne pozabi skrivnostno namigniti na tislo uslužbenko.« XX. Polnočna priča. Ni šo minilo pol ure, ko je prišel Mannix. Ileath je prepustil svoj prostor novodošlecu in sedel v udoben naslanjač poleg okna Vance jo sedel k mali mizici poleg Markhama, tako da je mogel dobro videti Mannixa v obraz. Jasno je bilo. da Mannixu ni bilo prijetno, da je bil že vdrugič zaslišan. Njegovi mali očesci sla skrbno preleteli ves prostor, se ustavili za hip na Heathu in končno obstali na Markhamu Videlo se je, da je še bolj previden, kakor je bil prvič. Način, kako je pozdravil navzoče, je izdajal njegov nemir. Markham ga je povabil, naj sede. Mannix jo položil klobuk in palico na bližnjo mizico in sedel na rob stola. »Nikakor nisem zadovoljen s tem, kar ste mi povedali v sredo, gospod Mannix,< je začel Markham; »upam pa, da me ne boste prisilili, da bi podvzel neprijetne korake zato, da bi poizvedel, kar vam je znano o smrti gospodične Odeli.« »Kar mi je znano?« Mannix se jo nasmehnil. »Dragi gospod Markham! Če bi kaj vedel, verjemite mi, da bi vam povedal vse ... prav vse.« »Veseli me, da govorite tako. Vaša dobra volja dela mojo nalogo toliko lažjo. Najprej lorej, prosim, mi povejte, kje ste bili v ponedeljek opolnoči?« Mannixove oči so se zožile, da so postalo komaj vidne, v ostalem pa je ostal popolnoma miren. Nekaj časa je molčal, nato pa je izjavil: »Povem naj vam. kje s»>ni bil v ponedeljek opolnoči? Comu neki? Ali morda sumite, da sem jaz morilec?« »Zdaj vas Še ne sumimo. Vendar pa je sumljivo vaše oklevanje. Zakaj nočele, da bi vedeli, kje ste bili?« »Nikakega razloga nimam, da bi vam skrival. Nič takega ni, da bi se moral sramovati... V pisarni sem imel mnogo dela ... Ostal sem tam do pol enajstih... morda še nekoliko dalj. Potem pa, ob pol enajstih ...« »Dovolj,« mu je pretrgal Vance besedo. »Nima pomena, da spravljate na dan še druge osebe.« Vancejev glas je bil ukazujoč in Mannix ga je presenečeno pogledal in skušal uganiti, kaj mu je znanega. Vancejev obraz pa mu ni povedal ničesar. Vendar pa je njegovo o|>ozorilo zadostovalo, da je umolknil. »Ali torej nočete, da vam povem, kje sem bil ob pol enajstih?« »Nikakor ne v podrobnostih,« mu je odgovoril Vunce. »Hočemo samo vedeti, kje ste bili opolnoči. Ni treba, da bi imenovali kogar koli, ki ste ga videli ob tem času. Vedeli bomo torej, če govorite resnico.« Govoril je tako skrivnostno, kakor je prej nasveloval Markhamu. Ne da bi izdal Alvs, je v Mannixu vzbudil sum. Še preden je ta mogel sestaviti odgovor, je Vance vstul in se približal Markhamovi mizi. »Urez dvoma poznute neko gospodično Fris-bee, ki stanuje na 7t. cesti, ali še bolj točno, na številki 1S4 in če hočete še bolj natančno, v isti hiši kot gospodična Odeli, in sicer v stanovanju številka Nekoč je ta gospodična bila pri vas v službi. Je to zelo ljubezniva go-spodična in uslužna do svojega nekdanjega go-spodarja... Kdaj ste jo videli zadnjič?... Pomislite nekoliko, preden odgovorite!« Mannix je precej dolgo molčal. Ko po je spregovoril, je namesto odgovra stavil vprašanje: »Morda nimam pravice, da obiščem kako gospo?« »Urez dvoma! A čemu neki vas spravlja v zadrego vprašunje o tuko nedolžnem in brez-pomembnem dogodku?« • »Jaz da sem v zadregi?« Z velikim trudom se mu je posrečilo, da se je nasmehnil. »Vprašujem se samo. kaj neki mislite, ko me tako natančno sprašujete o mojih zasebnih zadevah.« »Takoj vam bom pojasnil. Gospodična Odeli je bila umorjena v ponedeljek okrog polnoči. Nihče ni vstopil skozi glavna vrata in nihče ni odšel skozi nje. Stranska vrata pa so bila zaprta od znotraj. Ldina pot, po kateri bi bilo mogoče priti v stanovanje gospodične Odeli je, da bi kdo prišel iz stanovanja številka 2. Izmed tistih, ki so gospodično poznali, ni nihče zahajal v stanovanje št. 2, razen vas...« Pri teh besedah se je Mannix sklonil naprej in se krčevito oprijel roba mize. Njegove oči so bile široko razprte. Na njegovem obrazu pu ni odseval strah, marveč začudenje. Nekaj čusa je presenečeno in neverno gledal Vanceja. »To je vaša misel, kaj ne? Nihče ne bi mogel priti v stanovanje gospodične Odeli, kot tisti, ki bi prišel iz stanovanja št. 2, ker so bila stranska vrata zaprta od znotraj?« Pri teh besedah se je glasno zasmejal. »A če bi stranska vrata v ponedeljek zvečer ne bila zaprta, kje bi bil jaz? Kje neki bi bil jaz?« »Mislim, da bi bili kljub temu tukaj,« mu je odvrnil Vance in gu pogledal prežeče kakor maček. »Urez dvoma! Zato pa mi dovolile, da vam povem nekaj gotovega...« S trudom se je oklenil k Markhamu. »Dober človek sem, a dovolj časa sem molčal... Stranska vrata v ponedeljek zvečer niso bila zaprta. Dobro vem, kdo se je izmuznil skozi ta vrata pet minut pred polnočjo!« Vance je zadovoljno zamrmrnl, sedel zopet v nnslunjač in si prižgal cigareto. Markham je bil preveč začuden, da bi mogel takoj odgovoriti, Ileath pa je obstal kakor ukovan, s cigaro med napol odprtimi ustnicami. Končno pa se je Markham zbral, prekrižal roke in vprašal zapovedujoče: Veliki šahovski turni? v Pragi Šahovski turnir v Pragi se je začel minulo soboto in so doslej znani rezultati dveh kol. Sobotno kolo: dr. Aljehin —Ficlitl '/s : 'A, Ke-res—Opočenskv I : 0, šnjtnr—Siiinisch '/s :'A, dr. Florian—Carls 0 : 1, Lokvene—gospa Sucha I : 0. Foltvs —Katetov lli:'A, Kromridkn —tir. Bar-tošek '/: : 'A, Pachman — Prticha prekinjena, Kubanek—Dietze YiMt, Novotny—Podgornv lA:'A. V drugem kolu v nedeljo so dosegli: Deitze— dr. Aljehin 0:1. Kutetov —Keres 'A:'A, Siimisch —Lokvene '/s:'A. Carls—Ilromadka t :0, Novot-nv—Foltvs 0:1, Opočensky—šajtnr 0:1, dr. Bartošek—Kubanek 1:0, Podgornv— Pruclia 0:1, gospa Sucha—dr. Florian 0 : 1. Ficlitl —Puchmun 0:1. Po drugem kolu je vodil Carls z dvema točkama. Z i'A točke so mu sledili dr. Aljehin, Keres, Foltvs, Lokvene, rlr. Bartošek in Šajtar, nato so sledili igralci z 1 točko in še manj. Naknadno je bil sprejet na turnir še The-len, ki bo partije igral vedno dopoldne, medtem ko igrajo drugi popoldne. Med partijami v prvem kolu je bila zanimiva igra med dr. Aljehinom in Fichtlom- Aljehin je privedel igro do na videz zelo hudega in močnega napada, toda Ficlitl je hladnokrvno odbijal vse napade in svetovni mojster se je končno moral zadovoljiti z večnim šahom! V tretjem kolu so igrali: dr. Aljehin—dr. Bartošek. Keres—Novotnv, Lokvene—Opočenskv, dr. Florian—Samisch. Kubanek—Carls. Foltvs—Podgornv. Pruclia —Ficlitl, Šajtar—Katetov, Urbanec—gospa Sucha, Pachman—Dietze. 22 let stara — že prestara Človek bi mislil, da se v športu točno pokaže, v katerih letih je človek na višku telesne inoči in kdaj začne pešati. Splošno veljavna načela pa se tudi v športu ne morejo postavljati, razen za vsako panogo posebej. Znani so primeri tekačev, ki 60 postavljali rekorde svojega življenja šele okrog 80. leta starosti, znani pa so tudi igralci nogometa, ki se držijo v državnih reprezentancah celo do 40. leta. Doba. ko je človek na višku moči, je torej pri nogometaših zelo dolga, pri plavalcih pa presenetljivo kratka. Primer Ragnhilde Hvegerjeve, slovite plavalke z Danskega, to potrjuje Samo 22 let je 6tara, vendar trdijo o njej. da je za plavalni šport (za svetovne rekorde seveda) že prestara Kdo bi naštel vse rekorde, ki jih je postavila od svojega t5. leta naprej? Vseh je menda 44. Ena sama znamka ji je ostala nedosegljiva, namreč svetovni rekord v crawlu na 100 metrov, ki ca drži Nizozemka den Oudenova z 1 min 4.6 sok Rngnhildi se ni nikoli posrečilo, da bi izbrisala ime lepe Nizozemke s svetovne preglednice. V ostalem den Oudenova že dolgo ne nastopa več in plavalna publika se je komaj še spominja. 24 let že ima in to je doba. ko zatemnijo vse ženske plavalne zvezde. 0 tiagnhildi beremo, da je po ponovnih in brezuspešnih poizkusih opustila misel, da bi porušila rekord den Oudenove. Za kratke proge nima več potrebne hitrosti, pa tudi ne toliko veselja ln borbenosti. Zdi se pa, da Danci ne bodo v skrbeh, da bi jim kdor koli odvzel sloves, ki ga uživajo njih deklice v plavalnem šporlu. Tu je še Kirsten Busch Sdrensenova, pa Fritze Nathasenova in še vrsta zelo mladih deklet, pravih povodnih junakinj. O Nalhasenovi poročajo, rta bo kaj kmalu prevzela vlogo »tare' Ragnhilde. Bomo zabeležili, kadar se bodo napovedi uresničile. Dotrpel je v starosti 75 let naš najboljši mož, oče, brat, dedek, tast in stric, gospod ŠEMRL IVAN bivši šolski upravitelj v Lescah Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 18. aprila 1943, ob 3 popoldne z Zal, kapelice sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo brala 3. maja 19-13 ob Vi 8 v cerkvi sv. Cirila in Metoda. Ljubljana, Št. Vid, Vrhnika, Jesenice, Planina, dne 16. aprila 1943. Globoko žalujoči: MARIJA, žena; FRANCI, ANICA, ZINKA, DARINKA, METODA in CIRILA, sin in hčerke; FRANC, brat; inž. NOVAK JANKO, JAPELJ PAVLE in NAVERŽNIK KAREL, zelje. — Vnuki in vnukinje ler ostalo sorodstvo. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da nam je umrl dne 15. aprila naš nenadomestljivi soprog, oče, ded, tast, brat, svak iu stric, gospod Gašparič Franc sprevodnik drž. železnice v pokoju K večnemu počitku ga bomo spremili v soboto, 17. aprila, ob 4 popoldne iz kapelice sv. Krištofa na Žalah, k Sv. Križu. Ljubljana, I^ogatec, Ptuj, Beograd, dne 16. aprila 1943. Žalujoče rodbine: Gašparičevc, Bulkovič, Modiccve, Brusevc, Jarh — in oslalo sorodstvo. Umrl nam je dno 15. aprila, po dolgem in mučnem trpljenju, previden s tolažili svete vere, uaš predobri soprog, oče, siari oče, tast in stric, gospod Cehovin Julij upokojcncc državne železnice Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 17. aprila 1.1., ob pol petih popoldne z Žal, kapelice sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu. — Sveta maša zadušnica se bo brala v sredo, dne 21. aprila, ob 8 zjutraj v župnijski cerkvi Marijinega Oznanjenja - oltar sv. Deodata. Ljubljana, Logatec, Tricstc, Graz, dne 16. aprila 1943. ŽALUJOČI OSTALI. lil NO IJNION "" Odličen film Iz življenja kmečkega dekleta »Povratek zapeljane« V gl. Vlogi: Glno Cervi tn Adrlana Benettl. PREDSTAVE: ob delavnikih: 15.30, 17.30 In 19.30; ob nedeljah In praznikih: 10.30. 15 30. 17.30, 19.30 i ei. lil NO SM><; A o->» življenje In neumorno misijonsko delo sv. očeta Plja XII. nazorno podano v edinstvenem filmu Pastor Allgelicus (Angcljski pastir) Izdelan od Centro catt. Clnematogr. ob priliki 25 letnico škofovanja sv. očeta. PREDSTAVE ob 14., 15.50, 17.40 ln 19.30. V nedelji) pa fe zjutraj ob 10.30 1 ,£L lil NO MATICA "" Dnevno ob 15 najboljši tlim LA JANE »Ljudje iz varieteja« Ples, humor, moderna glasba. V ostalih vlogah: H. Moser, Atila ll&rbirger. Carin Hardt Dnevno ob 17 ln 19.15 pretresljiva drama z najboljšimi Italijanskimi Igralci □■f »Živi mrtvec« V glav. vlogah: Carlo Ninchl, DIna Sassoll Grozote 25 dnevne boljševiške vlade v Harkovu Varšava, 14. aprila, s. »Novi Varšavski kurir« prinaša iz Harkova poročila, da je med komaj pet-indvajsetdnevnim bivanjem boljševikov v tem mestu ukrajinsko prebivalstvo znova okusilo krvavo sovjetsko nasilje. Po ugotovitvah posebne komisije 60 našli trupla 3320 žensk ter 1870 otrok, pokopa-i nih v 6kupnih grobovih. Na truplih je videti sledi i surovih udarcev, e katerimi so pobili nesrečnike, j ki pripadajo harkovskemu civilnemu prebivalstvu. Niso še našli groba moških, ki so bili deležni enake žalostne usode. Komaj so boljševiki prišli v Markov, so zapovedali prisilno mobilizacijo vseh moških od 15. do 50. leta ter jih kar brez slehernega pouka in uniforme poslali na bojišče. Ko 60 se približale nemške čete, je prebivalstvo bilo pozvano, naj mesto zapusti s sovjetskimi četami vred. Toda nagli nemški nastop je načrt za izpraznitev izjalovil in s tem omogočil nesrečnemu prebivalstvu, da se je pod varstvom nemških vojakov vrnilo. Vzgojo svojih otrok naj starši prepaste ministru in učiteljem V romunski Bukarešti so zborovali te dni člani urada za vzgojo mladine. Posvetovanj so se udeležile vodilne osebnosti romunske mladinske vzgoje. Glavni tajnik urada ie med drugim opozarjal na težave vzgojnega dela. Prosvetni minister ie nozval Starše naj prcpusle vzgojo svojih otrok njemu in učitelislvu. Posebno zdaj. ki se odloča usoda človeštva. CH5H E5IPII3U5KEBFI PODKRALJ U. Mit 10. »Zakaj se niste vrnili k podkralju in mu nesli denar?« vpraša Benjamin. »Nismo hoteli zgubljati čaša in potem smo mislili, da je srebro le v tej vreči; toda ko smo čez nekaj dni odprli drugo vrečo, pa smo našli denar tudi v tej, in ko smo bili že doma pri očetu ter izpraznili še druge vreče pred njim, smo našli kmalu od vrha vsake vreče naše srebro.« »Kako je prišlo notri?« vztraja Benjamin z radovednostjo mladiča, ki hoče vedeti razloge vsake reči. »Kdo to ve?« se vmeša Juda. »Pomota,« pripomni Oan. »Morda imajo v Egiptu navado, da povrnejo kupcu ceno blaga,« modruje Gad. »Ali je res taka navada v Egiptu?« vpraša Benjamin. »Morda je samo preizkušnja, ki se nam je primerila,« odgovori Juda z nasmehom. »Oče je hotel, da se takoj vrnemo v Egipt in povrnemo srebro.« »Zakaj ga niste ubogali?« vpraša Benjamin. »Ker nismo hoteli oditi brez tebe. Saj imamo s seboj zdaj ta denar, da ga izročimo podkralju in mu rečemo, da nismo mi krivi, ako smo ga našli v vrečah.« »Jaz bi ničesar ne vračal,« pravi Benjamin. »Zakaj ?« »Ker kar najdem v svoji vreči, je moje.« »Ako si si sam notri vrgel!« »Tudi tedaj je moje, oko mi je vtaknil kdo drugi. Mislim namreč, da me je hotel obdarovati,« pravi mladenič, ki je vzel vso zadevo naluhko. Tudi nekateri bratje so bili tega mnenja. Ne pa tako Juda, ki je imel nekako nadoblast nad drugimi. »To srebro ni naše. Zato ga moramo vrniti podkralju. Njegovo je,« razsodi. »Podkralj ga ima zadosti in ne bo čutil pomanjkanja.« »In ako nas je hotel nn ta način preizkusiti? Ako se je hotel prepričati o naši poštenosti? Ne, ne! Boljše je, da smo pošteni do podrobnosti.« Benjamin ustavi osla in na hrbtu sedeč pokaže na tla in vpraša: »Kaj je to?« Tla so bila pokrita z drevesnimi obronki brez vej. Bili so zelo lepi, dolgi dvajset in več čevljev. »Lesi« odgovori Juda. »Tu v puščavi?« vpraša Benjamin, kateremu kot vsem mladeničem, ni ničesar ušlo. Juda skomigne z rnmeni. Benjamin ustavi osla in skoči na tla. Preizkuša nekoliko dozdevni les. »Kamen!« vzklikne. »Nenavadna dežela je Egipt; kamen je podoben lesu. Kdo ve, ako ni les podoben kamnu,« razlaga Dan. »Morda je to oknmenel les?« vpraša Benjamin. »Večkrat smo že našli okamenele polže,« odgovori Dan, medtem Benjamin zopet zajaše osla. »Ti polži so ostanki potopa. Tako nas je učil oče.« »Potem so morda tudi ta drevesa.« »Drevje ne živi v vodi.« »Morda so ta bruna prinešena v puščavo od potopne vode; ko so se te umaknile, so ostala v pesku in okamenela,« pripomni Dan, ki je skušal na ta grob način razložiti oka-menine. Bratje so dospeli do velikega okamenelega gozda, od koder je s konjem le nekaj ur do Nilove doline. Nadaljevali so z ježo do sončnega zahoda. Benjamin jih je zopet opozoril: »O. kakšna rnstlinal« »Kje?« vpraša Juda. Začelo se je čutiti pomanjkanje vode; mehovi so se hitro praznili in osli so trpeli žejo. Nekaj zelenja v puščavi je naznanjalo, da je blizu zaželena voda. »Tam!« odgovori Benjamin in pokaže z desnico. Resnično, v bližini je klilo nekaj zelenja. Obrnili so živali v tisto smer in prišli do prav majhnega studenca, ki je izviral iz tal v mali kotanji, zavarovani s skalami. »Voda! Bog bodi zahvaljen! Tu bomo prenočili. Napili se bomo mi, napojilo naša živina in napolnili bomo mehove. Jutri bomo pa nadaljevali pot in Bog daj, dn nismo več daleč od egiptovske dežele,« pravi Rnben. Bratje razjnhajo. »Ali ne poznaš tega studenca?« vpraša Benjamin brata. »Ne.« »Ali si bil samo enkrat v Egiptu?« »Nisem šel po tej poti. Nihče od nas se ne spominja niti okamenelega gozda, ne tega studenca. Morda smo potovali v bližini. Na vsak način nas je Bog pripeljal k njemu. Zahvalimo zato Gospoda!« vzklikne Ruben. Osle so rnzsedlali; vsi so pili: ljudje in živali. Voda je bila slana, vendar pitna in čeprav ne preveč obilna, vendar zadostna za vse. Zakurili so majhen ogenj z lesom, ki je bil poleg vode, in pripravili malo večerje. 5. POGLAVJE. Zarota. Mala družba se je v somraku pomikala po puščavi. »Pri repu svetega bika Apisa! Ni moglo slabše iti!« reče eden njih, srednje velikosti. »Naj Oziride prežene prekletega Zafnat-panea z njegovega kraljevanja in smrt naj ga zadene takoj, da ga telebne v niči« ugovarja drugi. »V vsako stvar «e meša!« »Ne trpi niti tako poštenega poklica kot je naš.« »Ako hočemo živeti, bomo morali delati. Toda pri rogovih svetega bika Apisa, nihče ne bo prisilil Baketa, cia bi delal,« krikne velikan. »Tudi jaz ne bom delal!« reče A meni. »Niti jaz,« pritrdi Miebi. »Mi tudi nel Nikoli ne! Proč z Zafnatpa-neom! Proč z delom!« so kričali drugi. »Bodite tihol« prosi Ameni. »Sa j smo v puščavi. Nihče nas ne sliši I« pripomnijo nekateri. Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramariž Izdajatelj: Inž. Jože Sodia Urednik: Viktor Cenlit