Leto V., itev. flO PoŠtama LJubljana, torek, 20. maja 1924 Cena 2 Dfo Uhaja ob I i|ntraj. Stan« mesečno 20-— Din u inozemstvo 30— a neobvezno Oglasi po tarifo. Uredništvo! Miklošičeva eesta tt. 16,/L Telefon lt. 72. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko UpravnlStvo > LJubljana. Pre&ernova ul. it 64. Telet, it 30. Podružnici« Maribor, Barvarska ul. t. Celje, Aleksandrova c. Račun pri poštn, čekoT. xavodu Stev. 11.842 LJubljana, 19. maja. Odločitev nepregledne važnosti jo danes padla v Beogradu. Navzlic besnemu odporu federalistov in njihove priprege ja nacijanalni blok ponovno pozvan na vlado. Krona je priznala, (Ja ne more dopustiti vlade, kl bi se opirala na fedejnaJiste, bdla pa je mišljenja, da so volitve v agrarni državi poleti neumestne. Nacijanalni blok je pristal na odgoditev volitev proti temu, da »e ima po verifikaciji radidov-f.kih mandatov s kraljevim ukazom raki ju SW zasedanje narodne skupine do 20. oktobra t. 1., nakar bo sledila končna formalna odločitev, e čeme* pa seveda ni rečeno, da bi ta odločitev ne padla tudi že prej. Z drugimi besedami povedano, ta Mlucija pomeni, da bodo radičevaki mandati verificirani in bo b tem pred celim narodom jasno, da se no stav-ljajo ovire poslancem HRSS, dasi so se slabo obnašali In so sami krivi> čc so se tako pozno javili. S to vorifika^ cijo se premakne ravnotežje v razmerju glasov, vlado pa kljub temu obdrži nacijomalnl blok, kar znači, da pravzaprav že stopamo v predštadij volitev, v katerem tudi v parlamentarnih državah ni troba, da .je vlada v rokah formalne večine, temveč zadošča, da je v rokah skupine, ki nudi največ garancij za ohranitev po6tojo-6ega pravnega stanja. Paraa federalistov je odločilen. Zo to mislili, da preide državni aparat v roke pestre družbo radičevcev, Turkov, klerikalcev, Nemcev in onih f>o-IHikiov, katere ž njimi vežo samo (kupna mržnja. Naravno jo, da jo zadoščenje v krogih nacijonalnega bloka sploSno. Nacijanalna ideja je zmar jaJa. Odkar je vzpostavljena fronta Pašič - Pribičevič, niso več glavno le osebe, temveč v ospredje so stopila načela. Naša država bo aij edinstvena. aH pa je sploh ne bo. To prepričanje je idejna podloga borbi nacionalnega bloka. Zrnata nacionalnega bloka je Se posebej zmaga demokratske stranke ln njenega Šefa Svctozarja Pribičeviča. Poleg aristldične nesebičnosti ln požrtvovalnosti ta mož pokazuje redko lastnost politika: Načelnost ln neizprosno doslednost. Njegove apostolske gorečnosti ne omajajo strastni sovražniki, pa tudi ne razočaranje z bivšimi sotrudnlk!, ki po podlegli malenkostnim osebnim mržnjam. Priblčevič drži linijo skozi vse viharje. In z njim tudi naša JDS, ki ve, da v vpra 'anju državnega Jedlnstva nc sme biti ni revizije, nl najmanjšega umika. Tudi ml tlovenskl demokrati smo sc zavedali, da Ireba to pot vse druge ozlre podrediti velikemu cilju, da se zajezi naval federalistične reakcije. Prepustiti formalno moč federalistom, bi pomenilo od zgoraj pospeševati razpad države. To pot je šlo za vse, zato smo blU na jasnem, kje nam je mesto. Besni InsultI na dr. 2erjava v tem trenotku padajo nazaj na re akcl-onarce ln njihove pomočnike, nam pa so le dokaz, da smo to pot zadeli v črno. Bolj ln bolj se kristalizirata dve fronti: Nacionalna ln reakcionarna. Vse kar le malega vmes In ne razume, da ne gre ta hip toliko za ne lokalne In ne za ožje stanovske interese, kakor za obstoj države, mora žalostno obsedetl med dvema stoloma In Izginiti. Slovenija, ta najlepša cvetka Jugoslavije, Izpostavljena sovražniku na severu In jugu, Slovenija, kl Je vsled tega najbolj Intere.slrana na moči jedinstvene Ju-loslavlje, Je zašla v tabor separatizma. Strašne so moralne in gospodarske posledice tega dejstva, ki je sad klerikallz-ma. Mrtvaška grlmasa mednarodnega ultramontanstva goni Slovence, zlorabljaj« verski čut, v sovraštvo proti lastni domovini. Bolj pa kakor celo državo s to nesrečno politiko slabi Slovcnce same, kl bl lahko v državi vršili zelo odlično ulogo, ako bl se separatizmu enkrat za vselej odrekli. To samomorilsko početje se mora zlomiti. Današnji dan pomeni preobrat in mejnik v borbi, koje Izid Je v naprej nedvomen, ker Je nujno vezan z obstojem države. Iz Rusije Reval, 19. maja, J. Kakor poročajo listi, namerava židovska organizacija v Rusiji Ustanoviti posebne židovske republiko v »kvirju zveze sovjetskih republik, in si-«*r t Ukrajini. Moskva, 19. maja, e. Osrednji izvršilni edbor je sklenil, da se bo rojstno mesto Leninovo Simbirsk odslej Imenovalo Ulia-Bovsk in po njem tudi cela pokrajina. Moskva, 19 .maja. j. Znani ruski »boli* general Seraenov je naprosil japonsko vlado, naj se njemu in njegovim četam dovoli bivanje na polotoku ICamčatki, fcjsr namerava ustanoviti samostojno državo. General Semenov ln njegove čete ie nahajajo na Snhallnu, Pašič sestavi poslovno vlado PO NEUSPELEM POSKUSU G. DAVIDOVIČA JE DOBIL MANDAT O. PAŠlC. — SKUPŠČINA SE PO VERIFIKACIJI RADIČEVCEV ODGO-DI DO OKTOBRA. — KONSTERNACIJA MED FEDERAL1STI. Beograd, 19. maja. p. Ljuba Davidovič Je včeraj zahteval od kron« pooblastilo, da sme sestaviti vlado samo lz današnjega opozicijskega bloka. Ker krona na ta predlog nl mogla pristati, je gosp. Davidovič vrnil mandat. Danes Je bil dvakrat na dvora NIkola Pašič. Dobil je in sprejel mandat za sestavo poslovne vlade nacl]o-nalnega bloka. Beograd, 19. maja. p. Danes dopoldno se je situacija razvila v novo smer. Ob 11.30 je odšel na dvor Pašič, kjer je ostal do 12.45. Z dvora je Pašič odSel naravnost domov, širile pa so vesti, da je kriza že rešena. Tvorile so se razne kombinacije o Pašičcvem mandatu. Po« zneje so je izvedelo, da je kralj v želji, da se ognjo volitvam, ponudil Pašiču mandat za sestavo vlade poslovnega značaja s pogojem, da Pašič odstopi od svoje dosedanje teze, da bl se takoj vr« šile volitve. Tudi je zahteval, da se ve« rlficirajo radlčevski mandati. Pašič je sprejel ta pogoj in naglašal, da ima za pivo sejo za določitev dnevnega reda zadostno večino, ter je pristavil, da bo definitivni odgovor podaj zvečer po po« svetovanju s člani vlade. Popoldne ob 3. jo v svojem stanova« nju Imel Pašič krajšo konferenco z ra« dikali in s samostojnimi demokrati. Ob 4. popoldne je Pašič šel v predsedništvo vlade, kamor je sklical ministre na kon« ferenco. Ta konfcrenca je trajala do 20.30. Ministri so se popolnoma strinjali z nazorom Pribičeviča, da se seje narod« ne skupščine po verifikaciji radlčevskih mandatov v smislu ustave odgodljo do 20. oktobra. Predsednik narodne skup« ščine Ljuba Jovanovič je na to sejo pri« šel ob 17JO ter Je ostal do 18„ nakar Je odšel na dvor, kjer jo bil pri kralju do 19.15. Kakor se doznava, je Jovanovič sve« toval kroni, da se kriza reši na pa rla« mentarni način, ter ae je Izjavil proti rešitvi krize s pomočjo nevtralne vlade, proti kateri so Itak vse stranke. Po av« dljenci te Je Jovanovič vmll v pred« sednlštvo vlade, kjer Je minlstro obvestil o rezultatih svoje avdijence. Ministri ao po seji izjavili novinarjem, da je Pnšič dobil mandat za sestavo vlade. Pašič je izšel nekoliko pozneje ter je rekel, da stvar še ni rešena ter da gre baš na dvor. Pred predsednlštvom vlade so je zbrala velika množica ljudstva, tako, da so orožniki morali delati red. PsUič je ostal ▼ avdijenci do 22., nakar je odšel domov. Na tej avdijend je Pašič dsl kralju definitivni odgovor, da sprejme mandat ta aestavo poslovne vlade. Kakor Je obveščen Vaš dopisnik, je Pašič odstopil od tega, da bi se volitve takoj vršile. Narodna skupščina se na prvi seji odgodi do jeseni. Pašič bo v listi ministrov izvršil manjše izpremem« be. Za jutri se pričakuje deflnitivna se« stava vlade. Kar se tiče položaja po 20. oktobru in ali bo prišlo do volitev, ali se bo nadaljevalo parlamentarno delo, se delajo samo kombinacije. Zakaj je vrnil mandat g. Davidovič KRONA NI MOGLA PRISTATI NA VLADO RADlCEVE MILOSTI. — SPLOŠEN ODPOR ONEMOGOČIL NEVTRALNO VLADO. — KAJ PRAVI OPOZICIJSKI BLOK. Beograd, 19. mala. p. V nedeljo opoldne je Davidovič odšel na dvor ter vrnil kralju mandat, ker nl mogel sestaviti štr-Se koncentracijske vlade. Pri tej priliki je Davidovič poskušal zahtevati mandat za sestavo toile koncentracijske» vlade. Ker pa bl to bita v stvari vlada bloka, ki bi Imel večino samo s pomočjo radičevcev, le bil Davidovič zavrnjen. Za presojanje Davidovlčevih neuspehov se v poučenih krogih povdarja, da so poleg glavnega razloga, t J. postopanja radičevcev, bili tudi Se drugi momenti notranje In zunanjo politike merodajnl. Smatra se, da je bilo potrebno, da se država ogne še večji kollzljl v notranjem življenju, ter da jc potreba, da se ohrani čim večji notranji mir. V krogih opozicije vlada posebna po-parjenost med klerikalci. Klerikalci očitno priznavajo, da Je njihova politika p.o-polnoma propadla, In se opozlcljonalcl že med seboj obtožujejo. Davldovlčevcl zvra čajo vso krivdo na Radiča, kl Je s svojimi nepremišljenimi Izjavami vedno pokvaril vse uspehe Davidoviča In na dvoreznost klerikalcev. Klerikalci In spahov-cl se še vzdržujejo Izjav, a so jako potrti, ker čutijo, da so izgubili bitko. KOMUNIKE (»POZICIJONALNEGA BLOKA. Beograd, 19. maja, p. Da je Davidovič vrnil mandat, je izzvalo v opozleljskiu krogih silno potrtost. Opozicijonalci st nahajajo pod mučnim vtisom izpremenje-ne situacije, varujejo se pa prenagljenin izjav. Posebno velja to za Davidoviča, ki se danes zaveda, da je bilo Radlču samo na tem, da mu ovira posle. Neki opozicijonalni politik je odgovoril vašemu dopisniku na vprašanja, kaj misli o vzrokih rezerve, katero je kralj v zadnjem momentu pokazal glede vlade opozicijskega bloka: »Radič! Sedaj je zopet začel a Bolgarsko*. Opozicljonalen blok jo po daljšem posvetovanju izdal kratek komunike, kl veli: »Zastopniki opozicijonalnih strank: de mokratje, Jugoslovenska ljudska stranka, Jugoslovenska muslimanska organizacija in HRSS., so sprejeli na znanje poročilo Ljube Davidoviča, da mu Je onemogočeno uresničiti mandat za sestavo vlade, čeprav se mu je posrečilo, da zasigura večino za prvi dan dela v parlamentu. Zastopniki opozicijo bodo stalno, pazljivo in hladnokrvno motrili daljnjl razvoj sedanji, krlze.» ZAKAJ Nl PRIŠLO DO NEVTRALNE VLADE? Beograd, 19. maja. p. Iz krogov, kl so blizn vladi doznava Vaš dopisnik, da se jo šo danes trdovratno vzdrževala kombinacija nevtralne vlade. Vendar pa bi bila taka vlada žo v svojem početku obsojena na propast. Opozicijski blok je namreč stal na stališču, da se mora dati vlada njemu in da je proti v salvi drugi, torej tudi proti novtralni vladi. Opozicija se jo zlasti sklicevala na čl. 1. ustave, po kateri je naša država parlamentarna monarhija. Zato je ostala edina rešitov parlamontarnim potom. Tu sta bili dve možnosti: Prva, ki je propadla (vlada opozicijskega bloka), druga pa vlada Pnšič - Pribičevič, ki bo vodila posle tudi po verifikaciji Radičevih mandatov. Največji del krivdo, da blok ni dobil vlado, je v nelojalnem postopanju šefa radlčevske stranke, kl jo s svojimi izpa-di sistematično rušil ono, kar je Davidovič naivno gradil. Kar se tiče akcije Balugdžiča, je danes nedvomno, da jo on najholj informirana osebnost glede kraljevih intencij. On jo osebno za parlamentarno rešitev krize in je torej bil I proti nevtralnemu kabinetu. Iz Francije Pariz, 19. maja. s. »Matin» objavlja razgovor s Oerriotom, ki je izjavil, da ne bo prevzel vlade brez dragega ter z geslom »Bo že šlo». Z mirnim preudarkom bo proučil položaj, da bo videl, ali bl imel kot šof vlade kako akcijske zmožnosti. Ako ne bo prišel do tega prepričanja, se smatra za preresnega člo veka, da bi provzcl vlado. Najvažnejše v sedanjem trenutku zunanja politika. Ako se odnošaji Francije do Evrope in do vsega sveta ne bodo izboljšali, jo nemogočo olajšati vojaški in finančni položaj. Francija mora storiti vse, da bo boljo razumela ostale narode. Anglija jo ena po vojni najbolj prizadetih držav. Tcžkoče in skrbi Anglije se moraio vpo-števati. Kar se tiče Italije, mora Francija skušati razumeti njene ekspanzijsks potrebe. Rim, 19. maja. s. V tukajšnjih dlplo« matsklh krogih menijo, da se bodo vsled izida volitev v Franciji in zmage lcvice izvršile velike izpremembe na poslani« ških mestih. Trdi ec, da sc bo odpoklical in vpokojil tudi poslanik Barrero, ki jc bil v Rimu 25 let. Ta odpoklic pa bo po tukajšnjih Informacijah povzročen le po notranjepolitičnih vzrokih. POGAJANJA Z ITALIJO. Beograd, 19. maja. p. Danes jc bila seja prve sckcije za trgovinska pogaia« nja z Italijo. Italijanska delcgacija jo želela, da sc najprej čuje mnenje g. Ku« kiča, eksperta za carinska vprašanja ter da se z njim izmenjajo misli. BOLGARSKI KONZULAT V SOLUNU. Beograd, 1 '• maja. p. Naša vlada Je bila obveščena, da Je grška vlada dovolila Bolgarski, da ustanovi svoj konzulat v Solunu. Nova orijentacija na Balkanu ANGLEŠKI LIST O VPLIVU FRANCOSKIH VOLITEV. — RUSOFIL. SKI IN PROTINEMŠKI BLOK. - POZORNOST RUMUN1JE. London, 16. maja. j. Današnja izdaja lista »Dally Telegraph» se bavi z novo politično konstelicljo, kl bl mogla nastati na Balkanu po izpremenjenem položaju na Francoskem. Na Balkanu bosta nastali zopet dve skupini, ona za Rusijo, druga proti njej. Protiruska skupina obstoja iz Poljske, Turčije ln Ilumu-nije. Te države se vedno bolj približujejo, da bodo nastopile proti ruskemu imperializmu. Z druge strani pa hočo dr. Benoš porabiti druge balkanske driavo za vez, da dosežo sporazum med Iiusijo in Francijo. Bukarešta, 19. maja. j. Ministrski pred sednik Bratlanu je sklenil, da ae bo osebno udeležil prihodnje konference Male antante, ki )o določena za koncem junija ali pričetkom julija v Tragi. Razjasniti hoče vsa nesporazumi,ienja, kl so z ozirom na rusko • rumunski spor gledo Besarabijo nastala na Češkoslovaškem in v Jugoslaviji. Bratiann upa, da so mu bo posrečilo določiti na tej konferenci skupno smernico, ki bo z ene »trani Ru-muniji, z drugo strani pa CeškosU.valkl in Jugoslaviji omogočila doseči uidi glede tega vprašanja gotov sporazum v njU hovi politiki. ZBIRANJE CET OB DNJESTRU. Bukarešta, 19. maja. j. Soglasno vesit potrjujnjc. da so jo v Ukrajini izvrjlla pregrupaeija lwljšoviških čet. Vslel tega po jo rakoj sestal ministrski sv»t, V e-reinu jo prisostvoval tudi genc.alri po« veljali; bo«arab?ke vojsko. Na tem mi. nlstrsl em svetu so je določil- nova razpredena rumunskih čet vzdo'ž Dn c st ra, PROTIRUSKA ZVEZA RUMUNIJE, BOLGARIJE IN MADŽARSKE. Pariz, 19. maja. j. Govori se, da j« Rumunija v pogajanjih z Bolgarijo in Madžarsko, da bi jih pridobila za pomnil pri event. napadu Rusije. Madžarska jo bajo dobila od Rumnnijo teritorialne koncesije za slučaj svojega sodelovanja pri obrambi bosarabske meje. Masaryk odobril rimsko pogodbo TRŽAŠKI IN REŠKI TARIFI. — SLUŽBENI OBISK PREZIDENTA MA> SARYKA V RIMU. Rim, 19. maja. 1. Predsednik češkoslovaške ropublike Masarvk je dsnes v Taormini pioučil besedilo ltr..jnnsl:o -češkoslovaške pogodbe tor ga z zadovoljstvom odobril. Oficiozna agentura Volta javlja: »Italijansko - češkoslovaška pogodba so Bmatra v diplomatskih krogih za gotovo tudi gledo njeni forme. Manjkajo samo šo podpisi. Pogodba pravzaprav ne prinaša nič novega, temveč potrjuje v svojih členih stanja popolne kordialitete, ki žo obstoja med Rimom In Prago in ki jo žo dosloj določala postopanje obeh vlad«. Gospodarska vprašanja so bila rečena že s poprej sklenjenimi dogovori, ki bodo sedaj Izpopolnjeni z nadaljnjimi spe-cielnimi konvencijami. Pogodba bo vplivala zelo ugodno na medsebojne trgo- vinsko odnošaje in gospodarsko sodclo« vanjo obeli držav. Pri pogajanjih med Benešom in Sfus-solinijem jo bilo določeno, da predsednik Mmrvrvfc meseca oktobra oficielno poseti italijanskega kralja v Rimu. Dalje je bila. priznana potreba varstva gotovo stabilnosti jadranskih železniških' tarifov in jo bilo sklenjono, da se pri aplikaeiii "»eizkusijo modnlitete tudi r4( reško pristanišče. l)r. Benoš je v soboto popoldno poselil rit skega župana senatorja Cremone* se. Zvečer so je vršil dine na češkoslovaškem poslaništvu, katerega se je ude« lcžll tudi jrnssolini. Včeraj je dr. Beneš odpotoval r Ta* ormino. Diplomatska konferenca v Milanu SESTANEK MED MUSSOLINIJEM Milan, 19. maja, s. To drugem razgovoru med Mussolinijem in belgijskima ministroma Tlieunlsom In IIymansom se je izdal nastopni komunike: »Belgijska ministra in Mussolini bo ugotovili, da tvori reparacijsko vprašanje vzrok politični; ga vznemirjenja in gospodarskih kril-Menijo, da je mogoče takoj rešiti to vprašanje v smislu poročila strokovnjakov, ki je pripravna podlaga za sporazum, ako sklene nemška vlada potrebno odredba ter jih lojalno izvrši. Ministri so obrnili svojo pozornost na položaj, ki bi nastal p., eventuelni namerni kršitvi od strani Nemčije. Tozadeven medzavezniškl sporazum bi se dal doseči, ravnolako sklicanje med-z-vezniške konference, ko bo izmenjava misli med zavezniškimi vladami toliko IN BELGIJSKIMA MINISTROMA. napredovala, da so bo dosegel končno-veljavnl sporazum. Belgijska ministra in Mussolini bodo storili vse, dn se bo izvršilo poročlo strokovnjakov. Vsekakor vztrajajo pri tem, da ostane vprašanje medzavezniških dolgov zvezano z rešitvijo reparacijskega vprašanja.* Rim, 19. maja, s. Kakor poroča »Tribuna*, so bo pri posvetovanjih Mussoliuija z belgijskima ministroma v Milanu razpravljalo ludi o možnosti konference predsednikov antantnih vlad, čije sklicanje je po padcu Poincarcja bolj omogočeno. Konferenca bi so bavila s končnoveljavno ureditvijo reparacijskega vprašanja. Mu»-solinl Je že izdelal program, kl pa bo predložil konferenci. Pretepi med fašistovskimi voditelji POSL. ROCCA OKLOFUTAN NA ULICI. — KARABINJERJI ARETIRALI CELO GRUPO NEPOSLUŠNIH FAŠISTOV. Rim, 19. maja, e. V soboto zvečer je imela fašistovska organizacija tako zvanib svobodnih fašistov, katerim načeluje li stranke izključeni vodja rimskih fašistov Calza Bini, v svojih društvenih prostorln zborovanje. V prostore so vdrli karabi-nerji, aretirali vso navzočo tor jih odvedli v zapore. Rim, 19. maja, e. Danes popoldno se je odigral v najprometnejši ulici Del Trito-no zelo mučen prizor. Pred par dnevi iz fašistovsko stranko radi svojega revizio-nisličnega stališča izključeni poslanec Massimo Rocca je šel mirno po ulici. Nasproti mu jo prišel tajnik genoveškega fašija Binelli z dvema prijateljema. Bi- n.^li jo ustavil Rocco in zahteval od njega razjasnitev gledo trditve, ki jo je izrekel Rocco v odkritem pismu objavljenem v <11 nuovo paeses>, namreč da ja genoveškl fnšio prodan brodolastnikom, ki gn plačujejo. Rocco jo odgovoril, da jo mislil lo genoveškl fašistovskl list osebna komisija definitivno redigirala osnutek novega zakona o verah. Z njjm so končno uredi odnošaj konfesij napram državi kakor tudi konfesij med seboj. Osnutek bo predložen ministrskemu svetu takoj ko nova vlada zapet prevzame poslovanje. Z zakonom o verah se vsakemu državljanu za jamči svoboda osebnega verovanja ter uživanja državljanskih iu političnih pravic ne glede na njegovo pripadnost k verski zajednicl Pravo izpovedovanja vere se mora kretati v granicah obstoječih zakonov, pravo propovedovanja vere pa imajo samo pripadniki oiiiU konfesij, ki jih priznava ustava: pravoslavne, katoliške, muslimanske, evangeljske, staro-katoliške ter erkenaškega, biblijskega iu menantskega obreda. Organizacija ver je pod neposrednim nadzorstvom ministrstva ver. Zvezo konfesijonal-nih organov z inozemskimi verskimi poglavarji, katerim se doslej ni posvečala pozornost, so podvržena kontroli in odobritvi državnih oblasti. Kar se tiče avtonomije verskih zajednic, urejajo one samostojno vsa svoja notranja vprašanja paziti pa morajo, da sc oblast no izkoristi v privatne svrhe poedinih cerkvenih organov. V slučaju kompetenčnega spora med državnimi in koinfasijonalnimi oblastmi odločuje državni svet. Državni oblasti pripada pravo, da vodi nadzorstvo nad pravilnim manipuliranjem cerkvene imovine in njenih dohodkov. Nova verska udruženja se nc smejo ustanavljati broz odobrit-e državnih oblasti, niti ne smejo svojega delovanja razvijati na državnem teritoriiu. Posebno zanimiva sta v novem za konu dva člena: člen 28. in člen 45. — Cleu 28. prepoveduje vsaki cerkveni osebi na verskih sestankih, naj že bodo v cerkvi ali izven nje, grajati a.';i hvaliti kako politično stranko. Skratka, cerkvena oseba ne smo na verskih sestankih (pri pridigah itd.) igrati no- Politične beležke + Brez morale in brez poštenja. »Slovencc« od dne do dne bolj pada v morali in poštenju. Škofov inšpektor, ki je postavljen v uredništvo .Slovenca«, da pazi na njegovo pisavo, mora imeti alt od škofa lepe histrukcije, ali pa privzgojene krasue pojine o resnici in morali, da dovoljuje glavnemu katoliškemu glasilu tako banditsko pisanje. Ali si morete misliti še večjo pokvarjenost, kakor io je pokazal zadnje dni »Slovenec«, da je žalostni dogodek umora v Kremencah pri Igu obesil na vrat Sokolu In sokolski vzgoji, dasl je katoliški dopisnik dobro-vedel, da osumljenec umora Janez Kra-ljlč nikdar nI bil član Sokola. Kako In-famnl znajo biti klerikalci v podtikanju, kaže pri tej obdolžitvi še posebno dejstvo, da ie »Slovenec« Kraliča imenoval za člaua »vsesokolske« družine, dočim Je res, da je bratranec umora osumljenega Kraljica duhovnik, njegov oče pa je bil svojedobno cerkvcni ključar na Ka-inenci pri Igu. Poroča se nam razven tega tudi še to, da je osumljeni morilec — Orel! Po klerikalnem izreku: »Reci mu, da ti ne poreče« je »Slovenec« na prav lopovski način napravil Orla Kraljiča za Sokola. Kaj naj rečemo nato? AU škofa Jegliča res še nI prav nič sram, da dopušča tako pisavo v »Slovencu«? -r Dvojna korektnost. Italijanska poluradna Agencija Stephani Je v soboto objavila vest, da bo za vrnitev poseta italijanske križarke »Mirabello« v Leningradu sovjetska vojna ladja posetila kako italijansko luko. Taktnost italijanskih oficirjev napram Rusiji je v resnici vsega občudovanja vredna in gre tako daleč, da uporablja za ime Petrograd nikomur znano označbo »Leningrad«. Kedaj neki bodo Italijanski oliciozi posvetili napram zvezni prijateljici Jugoslaviji toliko takta, da bodo uporabljali mesto Bclgrado Beograd, mesto Zagrabila Zagreb in mesto Lubiana Ljubljana?! + Radičevski teror. Državni pod-tajnik Vildcr priobčuje v beograjski »Reči« obsežno pismo svojega prijatelja Iz Belovara z nekaterimi markantnlml primeri radlčevskcga terorja In agitacijskih nesramnosti. Pisec navaja, da se je nedavno vozil v istem vagonu, kjer sc je nahajal tudi radičevski poslancc Kirin v družbi nekaterih seljakov In orožniškiin narednikom iz Velike Rače. Kirin se Je hvalil, da je Radičcva stranka ujedinjena s klerikalci, muslimani, Turki, Nemci In Madžari povsem sigurna vlade, nakar bodo Srbi čisto Izolirani. To jc navdušilo posebno orožnlškega narednika, starega avstrijakanta v naši službi. Začel sc Je hvaliti s svojimi zaslugami pri zadnjih volitvah. Tu jc omenil, da mu Jc neki srbski seljak prišel tožit kandidata Klri-na, da agitlra proti kralju In državi. «Tega seliaka sem izročil orožniku s povelfem, da ga temellito pretepe, — In odtlej Vas nI mogel priti noben Srbin prijavit!« Tako se jc v vlaku narednik pohvalil napram KIrInu In prisotni so sc veselo začeli razgovarjati, kaj šele bo, ko enkrat radičevei dobijo vlado... Drug slučaj: V neki šoli blizu Belovara Je mlad Madžarčič prijavil učiteljici, da Je nje-gov sošolec na svoji knjigi k svojemu imenu pripisal tudi besedo Srbln. Učiteljica Je vsa pobesnela in začela malemu Srblnu: »Ti nisi Srbln nego magarac. Na Hrvatskem Srbov ni, Srbi so v Srbiji!«.. Avstrijanščina v novi izdaji. Radičevei splošno govorijo, da bodo bivši kraji Avstrije zopet odcepljeni od Srbije, da bo Macedonlja Izročena Bolgarom, prečan-ski Srbi pa bodo pregnani ali pa poka-tollčeni. Nič ni čudno, da se radičevei navdušujejo za vlado opozicijskega bloka. Nadejajo se, da bodo pod njo lahko počeli s terorjem protf vsemu, kar je za to državo. Nc navdušujejo pa sc samo Hrvatl-radlčcvcl temveč prav enako Madžari in Nemci v teli teritorijih. Zadnje čase jim je zrasel greben In demonstrativno bcscdičljo po svoje. Kaj bl bilo, če bl blok dobil vlado? kočuje pisec. V goro bi morali in odtain branili državo, kl jo danes hočejo upropastiti oni, kl se pozivajo na nekako parlamentarno pravo, da se poruši delo, stvorjeno z milijoni grobov naših najboljših sinov. Zborovanje Društva in Zveze hišnih posestnikov Ljubljana, 19. maja. Oh veliki udeležbi so je vršil v nedoljo dopoldne v veliki unionski dvorani občni zbor Prvega društva hišnih posnst.ni.kov v Ljubljani, katerega so se udeležili tudi podpredsednik Osrednje organizacijo dr. Živojin Moskov-ljovič iz Beograda, pl. ča&kovič iz Zagreba in ModruSan iu Santelj iz Kar-lovca. Zborovanje je otvoril predsednik g. Ivan Frelih, ki je z vso odločnostjo nastopil proti podaljšanju stanovanjskega zakona. Izrazil jo nado, da bo v doglednem času društvo doseglo, da ne bo treba plačevati 30 ^ prebitka od hišnega da/vka. Kuluk je bil po zaslugi demokratov k sreči ukinjen, ter je društvo izvojevaJo tudi boj za 30 % povišanje stanovanjskih naiemščin. Po zaslugi društva je bil ukinjen tudi davek na nezazidane parcele. Velika delavnost društva so kaže v tem, da so se lansko let.o ustanovila enaka društva tudi po vseh večjih krajih Slovenije. Društvo Štejs sedaj 1230 članov. Pri pokrajinski upravi, oziroma pri poštnem ministrstvu v Beogradu ee bo interveniralo, da se odpravijo iz Ljubljane težki poštni avtomobili, ki vsled svoje teže mnogo prispevajo k temu, da »e hiše vsled pretresa kvarijo. Predsednik Frelih je zaključil svoj govor s pozivom na solidarnost in z zahtevo, da naj se pozovejo predstavniki vseh strank v skupščini, da delujejo na uki-njenje stanovanjskega zakona s 1. januarjem 1025. Iz blagajniškega poročila gosp. Urbanima jo razvidno, da so znašali dohodki 51.033 Din, izdatki pa 51.009 Din, torej prebitka 924 Din. Naročnina. za društveno glasilo »Moj dom« ostane ista kakor lansko leto, istotako tudi Članarina. Pri volitvah je bil izvoljen sledeči novi odbor: Predsednik Ivan Frelih, odborniki gg.: Fr. Ks. Stare, dr. Josip Regali, dr. Lovro Požar, Josip Urbančič, Makso Hrovatin, Josip Pire, Anton Adamič, Aleksander Gjud, kanonik Sitšnik, Simon Kmetee in Avgust Jenko; pregledniki računov: Antonija Kadivc, Josip Tribuč in Ivan Jeglič. Vladni svetnik, dr. Požar so je nato Pravo Schichtovo milo z znamko Jelen" Schicht je priljubljeno pri vseh varčnih gospodinjah. Pravo samo z imenom „Schicht" in znamko „Jelen"! spominjal ustanoviteljev društva, ptetj 29. leti dr. Ivana Tavčarja in g« Živ«, čih Alojzija Korsike in dr. Vinka Gre, goriča, ki sta bila med viharnim ploskanjem poleg sedanjega predsednik.!. Ivana Froliha za izredne zasluge za društvo izvoljena za častna člana. Viharen aplavz jo žel za svoja izvajanja, Živojin Moskovljevič iz Beograda, ki je prinesel pozdraive beograjskih hiš. nih posestnikov in izrazil tudi zanima-njo za svetovni kongres hišnih posest, nikov, ki se bo vršil še letos v Parizu, Zastopnik društva hišnih posestnikom iz Zagreba pl. čačkovič je naglašal, da jo treba posvečati čim večjo painja ognjegastvu, za kar bi bil potreben einotni državni zakon. Odbornik Fr. .Stare jc žigosal malomarnost in ne-umevanje posameznikov za društveno delo. Dr. Regali 6e je pritoževal proti policijski naredili glede zapiranja hišnih vrat in zvoncev v hišah, s čemei je omejena svohoda gospodarja. Sprejeta jo bila tozadevna resolucija, nakar je g. Frelih zaključil 'lepo uspeli občni zbor. Popoldno se je vTŠil v unionski re. stavraciji občni zbor Zveze društev hišnih posostnikov za Slovenijo, ld so so ga udeležili številni delegati z deželo ter odposlanci iz Hrvatske ter Srbije. Tudi Zveza se je principijejno izrekla za ukinitev stanovanjskega za. kona.. Razpravljalo se je posebno intenzivno o razmerju gospodarjev do najemnikov in se je naglašala dobra volja do mirnega sožitja. Izvoljen je bil sledeči odbor: predsednik Ivan Frelih, I. podpredsednik Fr. Ks. Stara, IJ. podpredsednik dr. Pavliček i Jesenic., tajniki: Josip Pire, Josip Urba. nič ta Ivan Poljšak, drugo odbornika pa določijo posamezna društva. Kot delegati v centralni odbor so bJJi iz« voljeni gg.: Ivan Frelih, dr. PavMJSek, dr. Marin iz Maribora in Fr. Ks. Stare. Gostovanje moskovskih Hudožestvenlkov DrugI večer: «ŽivIjenski boi». Dickcnsova božična pripovedka «2iv« Ijenski boj« je današnji literarni okus nekam naivno sentimentalna in never« ietno romantična zgodba. Take istorije se čitajo lc šo v koledarjih za pouk in kratek čas in nad njimi se preliva mno< !>o solz nekritičnih čitateljev in čitateljic. Seveda je znal Dickens, velikan v sli« kanju psiholoških procesov, odeti svoj roman v resnično poezijo in ga poglobiti s filozofskimi razmišljanji genijalno ka« rakteriziranih oseb. V romanu se never« jetnosti kolikor toliko zabrišejo, v dra« matizaciji pa ostanejo odkrite. Niti do« kaz, da «življcnje ni komedija, nego da jc strašen boj, ki nima primere z naj« hujšimi vojnami«, se v dramatizaciji ne posreči, zakaj končni dojem jc vendarle komedijski. Predstavo zapuščaš z ob« čutkom, da si gledal prijazno pravljico ali spretno prirejen teater. Gdč. Krasno« poljska je mehkobno snov še poženski« la i posladkala ter je glavne prizore opre mila celo z glasbo za odrom, tako da je tudi sama dala dramatizaciji značaj baj« ke. Ne dvomimo, da Je igra kot taka velikemu delu publike prav ugajala in na izvestnih točkah iztisnila celo sočutne solze iz oči. Predstava je bila kajpada zopet prvo« vrstna; svoj višek pa je dosegla vselej y »nsamblskih prizorih, ki sc ifiraio z nečuveno virtuoznostjo in porazno na« ravnostjo. V tem pogledu je bila idealna zlasti slika, ko dr. Jadlcrjcva obitelj pri« čakuje goste, ko služinčad nervozno be« ga in pripravlja dvorano, ko sc vrši za svojo dobo tako značilni ples zbrane go« spode in ko Grace vpričo konsterniranc in silno razburjene družbo omedli. To igranje je bilo dovršeno mojstrstvo, vi« šck, preko katerega menda ni mogočo. V posameznih kreacijah sta se osobito odlikovala ga. Grečcva (služka Clcmen* sc) in g. Sjcrov (sluga Britain), dvoje imenitnih karakternikov izredne tempe« ramentnosti in bogate izraznosti. Krasna s finimi potczicami, zlasti s pogledi ter ■r. rokami učinkovita ljubimka Marion jc bila ga. Križanovska, ki je očividno pred vsem karakterna umetnica. Pasivnim ulo gam daje gdč, Krasnopoljska zelo di« skretnih izrazov in je bik njena Grace, kakor Nastjcnka prvi večer, prav reall« stična, tiha, plemenita trplnka. Odličen igralec je dalje g. Komisarov, čegar advo kat Snitchey je (kakor prvi večer Bah« čejev) imponiral. Izvrstno in z neverjet« no dosežnostjo je podal g. Zelicklj glu« hega starca marastika. Njegov ples jc bil zase umotvor. Gg. Masalitinov, ved« no duhovito in globoko zasnovan oče, g. Vasiljev, živahen, čustva bogat ljubi« mec, ge. Tokarska, Levicka In Sckevlč kot stare, ostro individualizirane, izvrši* no maskirane dame, in končno g. Vyru« bov kot romantičen bsronet so tvorili vzoren ansambl. Igra jc žela najživahncjšc priznanje. Gledališče jc bilo seveda zopet nabito polno, aplavzov, viharnih in prekipeva« jočih, zlasti koncem predstave ni bilo konec; iz publike so na oder leteli šopki in cvctke, dehteči simboli naše hvalež« nosti ruskim umetnicam in umetnikom. Tretji večer: «Jekaterina Ivanovna«. Leonid Andrejev ni bil dramatik, do« sezal pa jc z nekaterimi svojimi drama« mi prav po zaslugi moskovskih Hudo« žestvenikov, zlasti po zaslugi režiserja Stanislavskega velike uspehe. — Tudi «Jekatcrina Ivanovna« je slaba drama, ki se prav izvrstno začenja, se pozneje megleno vleče in se klavrno zaključi. Pravzaprav ostane drama sploh brez za« ključka, in si lahko mislimo še nadalje celo vrsto mučnih, tudi dolgočasnih dc« janj, dokler so junakinja končno ali res ne vrže skozi okno na pločnik ali pa sc — kar bi bilo Se bolj po ruski — vrne skesano k svojemu jokavemu možu (ogromno razvejanemu rogatcu), kl jo ves blažen sprejme v svojo naročje. Te« ga ženskega satanstvs In ruskega bab« skega dobričinstv« se zdrav Slovenec naglo preobjel Sicer pa je že Turgenjev rekel o svojih rojakih, da »najraje v blatu sede in v zvezde gledajo«. Andrejev je zgradil svojo dramo na tragični krivdi zakonskega moža, ki je obdolžil po krivem svojo ?eno nezve« stobe ter jo s tem resnično pahnil v vla« čugarstvo. Ženska jo kakor tigra, ki je okusila človeško meso: poslej žre Ie šo ljudi; tako ženska, ki pade, ue vstane nikoli več, nego se trklja nevzdržno na« vzdol niže in niže v propad. Te ideje pa Andrejev ni dokazal prepričevalno in z nujno logiko, ker se pač dokazati ne da. Vlačugarstvo Jekaterine Ivanovne jc iz maščevalnosti tem manje razumljivo, ker ima nad vse plemenitega in finega mo« ža ter jc njen zapeljivcc tepčast fičfirič in pijavica. Skratka: zarisana slika ruske degenerirane družbe. Predstava je bila zopet vzorna in jc stala po zaslugi ge. Germanove, gg. Pav« lova, Masalitinova in Bogdanova na naj« višji stopnji popolnosti. Ga. Germanova, morda glasovno nekoliko indisponirana, znto semtertja krhkega materijala, jc zu« nanje, po gestah, v igri rok, pogledov in v pozicijah čudovito slična Dusejevi. Njena igra jc pred vsem psihološko intimna in izbegavajoča vse zunanje efekte. G. Pavlov, umetnik evropskega slovesa, je podal plitkega gizdavca zlasti v pijanih prizorih kabinetno, vzvišeno nad vsakršno pohvalo. Prekrasno je igral g. Musalitinov zlasti v 1. dejanju; njegov obup, njegov jok, je bil pretresljivo naraven. Izvrstni bo bili tudi mati ge. Dnjcprove, naivka gdč. Skrjabine, študent g. Komisarova in guvernanta ge. Grcčevc. Predstava je dosegla sijajen uspeh ter sc je zaključila s prisrčnimi ovaciiami cvetjem, šopki ter z oficijalnim čestita* njem ge. Gertnanovi po g. Danilu. 10. maja: ZAGREB. V efektih tendenca slaba. Od bančnih se jo posebno Eskomptna, ki je oslabela živahno trgovala. Nazadovala je tudi Hipo. V industrijskih papirjih j-i bil promet živahnejši nego v bančnim Delnice, kolikor je prišlo do zaključka, so napram petku padle. — V devizah j« bila tendeuca prilično slaba. Volje za na-kupovanje je bilo malo, tako da je vladalo prilično mrtvilo v kupčiji. Blago Je bilo v izobilju ln je ponudba daleko nadkrilje-vala povpraševanje. Začetni tečaji so bili na nižji bazi nego v petek ter eo tekom sestanka dalje popustilL Narodna banka jo pokrila povpraševanje v čeku na Švico. Trgovalo so je največ v devizah na Italijo, Pariz in Švico. Notirale so devite: Amsterdam 8035 do 3065, Dunaj 0.1137 do 0.1157, Budimpešta 0.08 do 0.11, Bukaro šta 0 do 40.5, Italija 858.0 do 361.6, London 852.3 do 355.3, New-York ček 80.4 do 81.4, Pariz 456.8 do 461.8, Praga 238 do 241, Švica 1434 do 1444; valute: dolar 79.5 do 80.5, francoski franki 450 do 455; elekti: Trgo 39 do 42, Eskomptna 181 do 132, Kreditna Zagreb 182 do 135, Hipa 65.5 do 66.5, Jugo 118 do 120, Praštediona 915 do 920, Slavenska 110 do 120, Eks-ploataclja 122.5 do 125, Drava 350 do 380, Sečerana 1110 do U50, Isis 60 do 62, Gutmann 825 do 850, Slavonija 100 do 106, Strojne 0 do 150, Trbovlje 585 do 600, Union 650 do 725, Vevče 0 do 165, 7 odst. investicijsko 66 do 67.5, Vojna škoda 140.5 do 142.5. BEOGRAD. Tendenca čvrsta. Povpraševanje je bilo pokrito brez intervencij« Narodne banke. Notirale so devize: Dunaj 0.1145 do 0.1146, Bruselj 893 do 895, Budimpešta 0.10 do 0.11, Bukarešta 89 do 40, London 853.25 do 853.75, Milan 859.75 do 860, New-York 80.75 do 81, Pari® 45s do 457, Praga 289.5 do 239.75, Ženeva 1486 do 1434; valute: dolar 79.5 do 80; efekti: 7 odst. investicijsko 67.75 do 68.75, Vojna škoda 144.5 do 145. CURIH: Beograd 6.975, New-York 564, London 24.02, Pariz 81.80, Milan 25.05, Praga 16.625, Budimpešta 0.0067, Bukarešta 2.75, Sofija 4.10, Dunaj 0.00795. TRST: Beograd 27.80 do 28.06, Dunaj 0.0315 do 0.0325, Praga 66.25 do 66.75, Pariz 126 do 127.50, New-York 22.40 do 22.50, valute: dinar 27.80 do 28.10, 20 frankov v zlatu 87 do 87.50, uradni tečaj zlate liro 433.24. PRAGA: Beograd 42.65, Rim 154, Pariz 196.125, New-York 33.95. BERLIN: Beograd 5.23, Milan 18.05, London 183.55, New-York 4.19. DUNA.T: Devize: Beograd 870 do 874, Berlin 16.60 do 16.90, London 809.700 do 310.700, Milan 8159 do 8l7"l, New-York 70.035 do 71.185, Pariz 4027 do 4048, Pro-ga 2100 do 2110, Curih 12.585 do 12.635; valute: dolarji 70.460 do 70.860, lire 3165 do 3'85, dinarji 867 do 873; cfokti (v tisočih): Bankverein 140, Hrv. eskomptna 120, LUnderbank 315, Zivnostenskfi 825, Jugo 100, Jesenice 1200, Dušik Ruše 300, Trbovlje 540. LONDON: Beograd 855, Milan 98.25, Praga 147.9. NEW-YORK: Beograd 122.75, Berlin 28.75, Pariz 550, Milan 444.50, Dunaj 14.50 Praga 295.75. Varujte se manjvrednih pisalnih strojev in pomnit«: da Vam popolnoma ustrežeta le pisalna stroja Erika in Ideal THE RES Co.. UubUftaa. ton Skerličeva proslava v Beograda Desetletnico smrti o Je ta jugoslovanske ideologije mod Srbi Jovana Skerliča je Beograd proslavil 14 in 15. t. m. na univerzi s skromno svečanostjo. Na zunaj je potekla proslava brez hrupa. O velikem pokojnikn bo predavali Štirje: SkerlkSev učitelj in mladostni prijatelj Jovan Zujevič, prof. M, Ibrovac, K. JovanorM tor ga. Katarina Borbi. Sledeči govornik gosp. Ibrova« je opisal Skeriiča kot človeka, kateremu ie ie čudila predvojna Srbija ln katerega pogreSa sedanja skupna domovina. Predočll je Skerličev duševni razvoj od 14. leta starosti, ko ie zaM poznejSi učenjak mnogo čitati in se izobraževati sam poleg Sole. Gosp. Jo-vanovič, politični prijatelj pokojnikov, jo posvetil pozornost Skerličevi lektiri v poznejših letih, ko je odšel niladi mož z gimnazije tor Pital Berun-gera, Renana in Anatola Franeea, V političnem oziru ga je v-zporedtl s Svet. Markovičem, H je bil, kakor Skerlič, apostol in učiti Ij omladlne, — Gospa K. Bogdanovič je opisala Skeriiča kot svojega učitelja. Z njenim govorom je bila ofkijelna Blavnost na univerzi zaključena. Na Skerličev grob, ki ee nahaja na novem beograjskem pokopališču v 20. parceli nedaleč od grobov vojvode Mi-MČa, Laze Pačua im Koste Stojanovi-ča. je bilo ob desetletnici položenih več vencev. »Srpski Knjiženj Glasnik« je izdal posobno Številko, ki je posvečena manom svojega nekdanjega urednika. Prispevke za ta cvetek so napisali najodllčnejSi srbski intelektualci, ki so s tem najdostojnejSo ocenili pomen Skeriiča kot književnega kritika, organizatorja, politika fa človeka. Občni zbor SPD Novi odbor. — Smernice ta bodoče delo. — Nasveti trgovinskega minlstr-itva, — Pozdrav In zahvala prometnemu ministru dr. Svetlslavu Popoviču. Sinoči se je vrSil v volilu dvorani Mostnega doma izredni občni zbor SPD, kl je poteke! v najlepšem soglasju vseh Številnih prisotnih članov. Občnemu zboru je predsedoval g. dr. Franc Tcnminšek, ki je takoj stavil na dnevni red volitve novega odbora. Izjavil je, da je mod opozicijo (resolu-tionaši) in ostalo skupino prišlo do eporazuma ter da je lista odbora sestavljena po dogovoru s skupino alpinistov, in zato predlaga, da se sprejme ta lista per acclamat.iomem. Predlog je bil sprejet in izvoljen jo biil soglasno slede® odbor: Načelnik: dr. Fran Tommšek; odborniki: Ivan Korenčam, dr. Vladimir Iuiaflič, Stane Temino c, Jo*o Jereti-ra, Ivan Tavčar, Mate Hrovatin, Gvi-tl'm Cadež, Rudolf Rozman, Janko Mlakar, Alojzij Rnafeljc, Viktor Ska-berne, Janko Ravnik, Fran Lapajne; camestniM: dr. Stainko Tominšek, Janez K veder, Ivan Krivic, Ivan Sabec, dr. Dominik Zvokelj; preglednika: Mirko Frlino, Feliks'skerieip. Mod Izvoljenimi so večinoma dosedanji odborniki, le dva odbornika in trije namestniki so novi Enajst jih pripada skupim alpinistov. Po volit/vali se je oglasil k besedi g. dr. V Knafl'uf, ki je utemeljeval in predlagal v imenu dosedanjo opozicijo nastopno resolucije: 1.) Občni zbor nalaga odboru takoj. Snjo prvenstveno zgradbo koče na Krvavcu iu uporabo »Krvavčevoga fonda« izključno le v to svrho; 2.) uvodne korako glodo novo koče na Veliki planini; 3.) nova pogajanja radi Turistov-skega doma v Kamniški Bistrici; 4.) obnovo potov in markacij zlasti v kamniškem pogorju in gojenje zimske turistike jednako kakor letne; 5.) razne ukrepe »planinsko policijo«, zlasti strogo izvajan jo hišnega reda v kočah in zatiranje pijančevanja tor vrsto drugih sličnih ukrepov, med njimi tudi strožje pogoje za no-člane; 6.) redne mesečne članske sestanke poslovnega značaja in ožjo zvezo s po dntžnioaiui; 7.1 premembo pravil; 8.) ukrepe za enotno jugoslovansko planinarsko organizacijo. . Poodine točke so naši planinci sprejeli z velikim odobravanjem in končno soglasno vse resolucije. Govorili so Se gg. Rasto Pustoslem-Sek, dr. Dcfrane.osclii, Ivan Bitcmc in dr. Novak. Načelnik dr. Fr. Tominšek je pozdravil prisotnega načelnika odd. min. za trgov, in industrijo gosp. dr. Mania, ki je v smislu dopisa tega ministrstva priporočal druStvu postopanje, kakrSno jo tudi zahtevano v resoluciji zadnjega občnega zbora. (Burno odobravanje.) Končno »o bffi prebrani Se pozdravni dopisi petih podružnic in odlok ministrstva saobračaja, da se turistom (članom) dovoljuje polovični vožnja v skupinah po 6. Kakor preje resolucije, je občni zbor tudi to radostno vest aprejel z oduševljenim spontanim ploskom in sklenil poslati ministru saobračaja dr. Popoviču ph-ninski pozdrav ln zahvalo. — Po zaključnih besedah gosp. načelnika so zborovalci zapustili zborovalno itvora-no v zavesti, da jo končana prva fa&a •krizo« ln da se druStvo posveča novemu delu. (NB.: Olajša va polovičnih vozovnic za skupino 6 članov stopi v veljavo po obelodanjeuju izvršilnih naredeb direkcij, v Sloveniji j« torej odvisno od ljubljanske direkcij* Upamo, da ne bomo predolgo čakali Do sobote je časa dovolj!) Občni zbor gasilnega in reševalnega društva v Ljubi] j | a ni Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo je imelo včeraj svoj redni letni občni zbor. Kriza, na kateri jo to važno humanitarno in v Ljubljani splošno priljubljeno druStvo trpelo zadnje čase radi omalovažev.v nja s 6trani občine, oziroma poklicnih gasilcev ki deloma vsled osebnih konfliktov, je sedaj odstranjena ln izvoljen odbor z dolgoletnim zaslužnim prejšnjim načelnikom gosp. Josipom Turkom. Občni zbor je otvoril podiuičelnlk g Anton Kadunc, vodil pa ga je pod-starosta JGS Josip Turk, ki je toplo pozdravil navzočega zastopnika občine, obč. svet. g. Josipa Pirca. Društvo je imelo v preteklem letu 77.659-16 dinarjev dohodkov in 72.408-51 Din izdatkov. Interveniralo je v 85. večjih in manjših požarnih slučajih. Obč. svet. Piro jo naglaša! nujno potrebo skupnega delovanja in sporazuma mod občino in društvom. Priznava, da so se s strani občino napravile marsikatere pogreške, izvršila pa se bo v kratkem reorganizacija poklicnega gasilstva in bo prostovoljno gasilno druStvo prišlo do pravic, katere mu gredo. Izraža naao, da bo novi odbor Istotako izbral srednjo pot, kar bo v Kulturni Gledališki repertoarji Ljubljanska drama. 1 Torek, 20.: Zaprto. * Ljubljanska opera. Torek, 20.: »Gospa z morja«. Izr. Mariborsko gledališče. Torek, 20.: »Kamela skozi uho šivanke«. C. Premljera. Uprav« Narodnega gledališča t Ljubljani opozarja, da priobči v jutrajšnji tts-v!'ki operni ln dramski repertoar za tekoči tedeu, Abonente prosimo, da pazijo na razporeditev abonmajev. Preje repertoarje vslod ureditve gostovanja Hudožestvenlkov nl bilo mogoče razglasiti. Ljubljanski Zvon mesec maj je pravkar Izšel ln izpol-"iuje obete, ki jih je dal njegov urednik v začetku leta: na uvodnem mestu publl-tfra Zupančičevega »Bonaventuro>, prvi Prizor prvega dejanja lz Veronike Desetiške. Stvar je prelestna in nam kaže Zupančiča kot pesnika in dramatika. Bogato ie po«i>: • z modrostjo. Brnvec je gotovo »n ln. po prvem eitauiu. marveč io pregled bo večkrat ponovil. Iz Veronike, kolikor jo poznamo doBlej veje vsa žlahtnost genija našega prvega pesnika, ki prinaša e rvojo tragedijo v slovensko slovstv® novih krepčilnlh »okov. Jezikovna plat tragedije je posebno mojstrska. Juš Kozakov <8ei.tpeter» se nndaljuja b poglavjem cJagned gori». Razvija se s ktpečo silo, ki daje dejanju naravnost dramatičen značaj. Miran Jarc prlobčuje pesem , ki bo brez dvoma zbudila mnogo zanimanja ter našla svojo hvaležno publiko. Cvetko Oolar je napisal pesem »Vstala ptica>, Avg. Pirjeveo pa nadaljuje članek o Maksu Pleteršnlku, mimo katerega pač tir pojde nihče, ki pozna znslUKe lego velike- j sa jezikoslovca. ' I korist vsega prebivalstva. Zvezni podstai'Q8ta Turk jo opozarjal na nujno potrebo brezobzirno discipline. Ola-ni morajo imeti prod očmi vedno lc blagor in pomoč občanov, nikakor pa se uo smo zanašati v društvo politiki. Občina jo zanemarjala prostovoljne gasilce, vendar pa so po njegovem mnenju dajo napake z lahkoto popraviti. Prepričan je, da so doseže med občino in društvom popoln sporazum in da bodo prenehalo osebnosti, ki so igralo v društvu veliko ulogo in oviralo njegov razvoj. Za volitvo sta 1)111 postavljeni dve listi: ona z načeJnikam obč. svet Josipom Turkom, druga z načelnikom obč. svet. Josipom Pircem. Prodrla je lista z načelnikom Josipom Turkom, ki je dobila 24 glasov, dočim je bilo oddanih za drugo 17 glasov. Novi odbor je sestavljen sledeče: Načelnik Josip Turk, podnačeinik Anton Kadunc, 1. blagajnik Ivan Breskvar, II. blagajnik Karel Blatnik, namestnika Jakob Strgar in Ivan Friškovo, tajnik Herman Zupan, namestnik Maks Ižanc, I. četnik odbornik Tomaž Kavčič, n. četnik Karel Strukolj, ITI. četnik Josip Lapajnar. Novoizvoljeni načelnik gosp. Turk se jo zahvalil za izkazano zaupanje, poživljal članstvo k najstrožji disciplini, prijateljstvu in dru-žabnfetvu, uakar jo zaključil občni zbor, ki je potokel popolnoma mirno. Čaruga pred sodni j o Konfrontacija z logarjem Tomljeno- vlčem. — Nadaljna zasliševanja. V soboto popoldne se ie vršila napo-vedena konfrontacija Caruge z logarjem Tomljenovičem, ki si je po zadoblje-nih poškodbah že opomogel toliko, da so ga pripeljali Iz bolnice v razpravno dvorano. Oprt ob berglie Izpove Tomljenovič po prisegi: Lani 10. oktobra zvečer sem se podal Iz svoje pisarne preko dvorišča v gradič. Tu opazim dva orožnika kl sta prispela z druge strani dvorišča In Jima stopam nasproti, čudeč se kal bl orožniki Iskali tako pozno zvečer. Temno je bilo precej ln nisem mogel raz brati njunih lic. Prvi, višji, m« ustavi In me v ostri nemščini vpraša, če le to »FeršteraJ« ln tako) tudi, kje se nahaja blagajna. V tem sta tudi uprla puške proti meni ln za njima se ie znašlo naenkrat še pet orožnikov. Bil sem obkoljen od njih ln karablnke so bile naperjene proti meni. Preplašil pa sc nisem, ker sem bil prepričan, da gre za pomoto. Moral sem t njimi v gradič. Prvi je stopal vodla, kl me ie nemško nagovoril, jaz tik za njim, ostali so sledili. Peljal sem lih v gozdarsko sobo, toda vodja Je kakor tiger planil na vrata obedovalnice in šel naravnost k Plrkmayerju, kl ic sedel za mizo t obitcljo In gostom. Uprl je dva samokresa proti PIrkmayerjeve-mu tilniku: »Jaz sem vodja orožnlškepatrulje — v imenu zakona ste vsi aretira- le oružje prlje če unlštltl tebe, nego tvoje mene! Med »Književnimi poročili« beremo referate o Novačnnovem , Funt-kovem prevodu Hnuptmannovega »Potopljenega zvona« ter o dveh satiričnih zbirkah Milčlnskega: Gospod Frldolln Žolna in njegova družina in Dvanajst kratko-časnih zgodbic. Jarc poroča o Arnoldovlh tlzabranih pjesmah«. »Kronika« prinaša skico o petdesetletnici češkega slikarja fivabinskega, zapiske o velikomoravski državi, beležko o latinskem čisoplsu, ki izhaja v Parizu, in Grafenaurjevo opravičilo radi tiskanega članka o novi slovenski literaturi, ki je izšel v ruski reviji »L'Europa orientale«. »Ljubljanski Zvon>, najstarejia slovenska literarna revija, spada v vsako izobraženo hišo. Naroča se pri »Tlskovui zadrugi« v LJubljani, Prešernova ul. B4. Gostovanje g. Bukšeka v ljubljanski operi. Ta teden gostujo v naši operi ba-ritonist Rudolf Bukšek iz Osijeka. Gospod Bukšelc je, kakor znano, svojo pevsko knrljero nnstopil na ljubljanskem odru. 2o takrat je z najlepšim uspehom pel manjše bariton3ke partije. Pozneje Je odšel lz Llubljane ter postal jako rutinlran in izreden baritonist. Ze več let deluje izredno srečno na csiješki nppri. Koncert Mariborskih nčitM.iiSčnic v j Ljubljani. Rauintolj Vnglnr in -o^mrica I pelja gdč. Kop.aso.va pripeljeta v soboto, ni!» Pirkiiiaycr se jc okrcal! In malo razburjeno vpraša!: »Kaj bi vi?«,,. Mesto odgovora je padel strel in zadel Pirk inaverja pod glavo. Takoj je tudi mene zad-1 dru;;i strel v ledja in šc eden, kl me je dohitel na tleh v roko. Vlekel sem sc proti vratom In tu so tretjič streljali zn mano. V sobi je nastalo obupno vpitje. Otroci so prosili razbojnike, naj se usmilijo ečeta, gospa PIrkmayerjcva je ječala: <.0 meja desna ruka!« — Priča Tomljenovič sc pri tcin opisovanju krčevito zalhtl. Med publiko nastane ner-voza, vse je globoko pobito. Malo za tem — nadaljuje Tomljenovič — sem čul korake in videl, da sc vodja približuje meni. Nameril je že samokres proti moji glavi, toda ko je videl, da ležim v krvi, sc je obrnil In odhitel za ostalimi skozi vrata. Streljanje se je zunaj nadaljevalo in tolpa lo končno bila pregnana ... Ua bl se bil Plrkinaycr spopadel z vodjo »patrulje«, tega ne vem. Nisem videl In je tudi nemogoče, da bl bil vodja najprej dvakrat udaril Plrkma-yerja s samokresom po glavi, streljal Jc takoj. Vodjo opisuje Tomljenovič, da Je bi! srednje rasti, temne polti, z zallscl in kratkimi črnimi brki, — kar točno odgovarja opisu Caruge. »Ali je bil ta?« vpraša predsednik In pokaže na Carugo. Tomljenovič ga motri In odgovarja: •Boli bl rekel da, nego ne, toda točno ne moretn Izjaviti. Bilo je temno. Ampak če bl vedel, da je zares bil ta, bl mu pljunil v obraz, ker ml le uničil vse življenje.« Tudi Prplča ne prepozna In Caruga se zadovolino smeje. Ko pa mu predsednik reče: »Evo, pred vami stoji vaša žrtev,« — se Caruga odreže: »Jaz tega človeka ne poznam!« S tem Je blls končana konfrontacija, kl Je v dvorani vzbudila veliko napetost. Zaslišane so nato bile nekatere pričo, kl pa niso Izpovedale nič relativnega, edino jetničar Sarlč Izjavi, da mu le Caruga takoj po dovedbl v Ječo priznal, da ie ubil Plrkmayerla. V ostalem bodo o tem zločinu zaslišani še 4 orožniki ln dva redarja. Sledilo Je zasliševanje Prplča o umoru orožnlškega podnarednika Tintorja. Pr-plč pravi, da so padli komal trije streli — za strah. On sam da ie streljal v zrak. Caruga nl streljal, temveč pozneje grajal pajdaša Mljlča, zakaj Je pogodil Tintorja. Napad pa se Je vendar Izvršil po Caruginem načrtu. Caruga to taji, toda Prplč stop! k njemu, češ: »Kaj tajiš, Jovo, če sl vendar bil naš vodja!« — S tem je bila zaključena popoldanska razprava v soboto. V soboto je torej situacija o grozovitem tolovajstvu v Tompojevcih bila še nejasna ln cclo nekako povoljna za Carugo, ker Je tudi Prplč zatrjeval, da Caruge tam nl bilo, pa najsi so tudi vse okolščine govorile zato. No, včeraj |e hvalabogu prišlo do naglega preokreta, k! je končno Izpodnescl Carugino trmoglavo samoobrambo. Tekom nedelje je pajdaš Prpič bil nekako pobit. Proti večeru ie zaprosil, da sme govoriti z jetničarjem, kar mu jc bi- hoče te tvojel (»Koprive«, Zagreb.) lo dovoljeno. Tu Je Prplč v prisotnosti jetničarja in šc dveh prič Izjavil, da /4 Cnruga bil vodla tolovalsiva v Tomprti h viih in da le on tudi usmrti Pirkmayei ia. Mistcriozni Sego nI bil nihče drugI kakor sam Caruga. J Počctkom včerajšnje razprave Je pre(H sodnik takoj zapovedal Carugo odvesti iz dvorane. Caruga je, ne vedoč zakaj gre, prožno sledil zapovedi. Nato se JS začelo zasliševanje Prplča, kl je resnlčntjl takoj preklical svojo dosedanje navedbi in podrobno opisal, kako se le zgodil na^ pad v Tompojevcih. Izjavil je, da le vod-« ja bil sam Caruga, ki jc tudi platdl prvi v obedovalnico in začel moriti. Sego J4 bilo njegovo Izmišljeno ime. Po Prplčevem priznanju Je bil Caruga zopet doveden v dvorano. Predsednik mu tako) odločno razloži: »Prplč Jc priznal, da ste v! bili v Tompojevcih ter ubili nadgozdarja.« »Nl res, priče imam,« se naglo Izmika Caruga. Sledi konfrontacija, Caruga in Prpld se ljuto prepirata. Prplč ga podviza: »Priznaj, Jovo, za vraga, saj Je vseeno če /Ivlš tudi le dve url.« Caruga: «Nc vem ln ne povem ničesar, ti lažeš!« Prplč: »TI lažeš, Jovo, bil sl z nami!* Caruga: »Imam priče, da nisem bil!» Zasliševanje se je nadallevalo o zločl« nu v Liki na škodo Tome Slavkovlča. Prplč prizna, da le sodeloval s Carugo vred. ■ Caruga: »Lažeš!« Zaslišan o razbojstvu v Gunjl priznava, da le sodeloval, dočim Caruge nl bU lo In Jih ie vodil Prpič Imenovan Ma!L — Na vprašanje predsednikovo, zakaj ja v soboto tajil Carugino udeležbo v Tom« pojcvclh. Izjavlja Prplč Veliki, da le tako govoril po Caruginem navodilu, kl mu ja nedavno poslal listek, kako mora govoriti. Povodom tega je bila takoj odrejena zadevna preiskava v zaporih. Dopisi V1ŽMARJE. Kakor smo že poročali, proslavi naše gasilno druStvo v nedeljo dne 1. junija 20-letnioo svojega obstojaj Slovosnosti se zaključijo popoldne t veliko veselico na Erženovem vrtu, n& kai opozarjamo zlaati tudi Ljubljančane. MENOF.3. Daleč naokrog znana men-geSka godba proslavi v nedeljo dne 2fi. maja na svečan način 40-letnico svoje ara obstanka. Na predvečer priredi godbo po MengSu tnirozov, v nedeljo zjutraj pa budnico. Po maSi ob 10. uri so pokloni godba šo živečim članom ustanoviteljem popoldne pa se vrši na vrtu g. Alojzija vrtna veseHca z bogatim sporedom ttj sodelovanjem bratskih godb. VRHNIKA. V soboto nam je g. lnl1 f of. Osana prlrodil Izrtriuo krasen vo« čer s predavanjem o o «z'lčnem brzojai vu in telefonu. Mnogobrojno občinstvu ki jo r.asodlo veliko sok. dvorano, jc i, napetostjo ncdilo zanimivim izvajanjem g. predava'cija in mu z burnim p'.od;a-njem izrazilo o-OjO hvaležnost. Val nnv« dušenja ju nastal, ko je ljudstvi moglo; •lišatl hrezS-tnl koncert iz Pariza. Hvr.-1e?nl smo g. Inž. Osana za nj?go* trud kakor tudi Zvezi kult. društev in na5i kr. org. ,1Ti?« za njihov trud za izobraz. bo naroda. Zato kličemo vsem priredi-' teljeui }iir.'I le tako naprej! VINICA. Malo Slovencev jo, ki bi \ o« znali rojstni trg pesnika Otona Zupančiča. Kdor stopi v srce Belo Kra-ine, ta ge lo s težkim srcem loči od njo. Munda nima noben del Slovenije ohranjenih Je toliko narodnih noš in običajev kal or baš Bela Krajina. Pomlad jo tu. vfe so probuja iz dolgega zimskega spanja. Na binkoštno nedeljo polotijo Sokoli novomeško župo na Vinico, da vzdtamij» fo drema;očo iz sna. Kdor so hočs na bin-koitno nedeljo navžiti krasne prirode in slikovito viniško okolice, naj se pridruži Sokolu. Vozovi jih bodo cikali na kolodvoru v Črnomlju po zelo nizki ceni 25 Din za osebo som in tja pri jutranjem vlaku. ,j„- , dno 25. t. m. v Ljubljano ženski zbor državnega ženskega učiteljišča iz Maribora, ki priredi lu ob 8. uri zvečer v Fil-harmonični dvorani svoj koncert. Koncert obsega 3 Dvofaltove dvoglasno ženske zbore, tri četveroglasne zbore gdč. Ropa-sove, dva Adamičeva, dva Pavčičeva, med njimi znano bumoristično kantato »Žabe« za četveroglasen ženski zbor, altsolo s spremljevanjem klavirja. Občinstvo vn-bimo na koncert, za katerega so vstopnice naprodaj v Matični knjigarni. Srečko Kumar pcvovoilja »Glasben« Matico. Na zadnji seji »Glasbeno Matic« v Ljubljani je bil naš primorski rojak gospod Srečko Kumar Imenovan za glavnega pevovodjo njenega pevskega zbora. Doslej Je zavzemal to mesto odlični glasbenik g. Matej Hubad. Mariborsko gledališče pripravlja kot zadnjo letošnjo operno novost in obenem največjo senzacijo v tej sezoni opero »Carmens, v kateri pojejo glavne ulogb ga. Mitrovičeva gdč. Vladimirovna in go-spM Skrivanič. — Za gostovanje Hudožestvenikov vlada veliko zanimanje. Frva predstava je razen nekaj sedežev nn galeriji In stojišč že razprodana. Predstavo se bodo pričelo kakor v Ljubljani žo ob 19. uri. Minulo soboto ln nedeljo sta bili zopet obe predstavi opereto tftardaško kneglnje« skoro razprodani. Aplavz publiko tudi nezmanjšan. Ponovno gostoT.nije TIiidožcstTerHiov v Zagrebu. Hrvatski li^ti romajo, da Uft-/ stopijo Iludožestvenlkl v Zagrebu še dvakrat, v sredo 21. mnja z Dostojevskega »Selom Stepančikovim« in v četrtek 22. maja z lbsenovo »Gospo z morja«, la Zagreba odidejo še na kratko gostovanje v Varaždin, potem pa odpotujejo v Prago. Zagrebška opera v Bosni ln Dalmaciji. Zagrebški operni ansambel konča ta dni svojo gostovanje v Sarajevu, kjer je imel prvo predstavo 13. t. m. Uprava Bon-dinoga gledališča v Dubrovniku Be je z intendantom zagrebško opere dogovorila, da prispo njeni člani 23. t. m. v Dubrovnik, kjer nastopijo gostovanje 24. t. m. z Bizetovo opero »Carmon«. Gostovanjo bo trajalo od 24. do 30. maja ter so med drugim uprizore opore rVrodana nevesta«, »Rigoletto« in »Bohemo«. Prcmijira Irancosko komedije v Zagrebu. V soboto zvečer so v zagrebškem gledališču uprizorili trodejansko komedijo Roberta do FIcrsa in Franclsa de Croi-sseta »Gospodov vinograd«. Komedija jo bajo slaba ter jo zagrebška kritika odločno odklanja. Haz*tava knrikatnr t Beogradn. V nedeljo 18. t. m. »e ie otvorlla v Beogradu razstava domačih karikaturistov, obsegajoča dela Pjera Križaničn, gn. Vukano-vičeve, Verdninskegs, Konjevoda ln VelJ-ka Petroviča-Pelikana. Razstava ostnno odprta 14 dni in so zntvorl v nedeljo 1. junija. Domače vesti MORDA NE VEŠ, i— tako eo jo »Slovenec* pohvali! v svoji običajni nedeljski rubriki — (la je »Slovenec* najboljši sloven VT. f92f.a lz življenja in sveta Dr. Sunjatsen Pred par dnevi so poročali časopisi, tudi «Jutro» med njimi, da je v Kantonu umrl znani kitajski državnik dr. Sunjatsen. Listi so mu prinašali že obširne nekrologe, medtem pa je dospela druga vest, da Sunjatsen še živi. Uradno potrjena ni še eua no druga. Vsekakor pa go vesti o Sunjatsenovi j-mrti osvežile širom sveta spomin na m skoraj pozabljenega znamenitega kitajskega politika iu revolucijonnrja. Pred dobrimi 10 leti je Slo Sunjat-scnovo ime po vsem kulturnem svetu od ust do ust. Sunjatsen je namreč naredil nekaj, kar je bilo takrat za ostali svet ravno tako nepojmljivo, kakor kasneje skok Rusije iz carističnega v boljževiški ekstrem: strmoglavil je z uspešno revolucijo kitajsko monarhijo in proklamiral republiko. Takrat se je zdelo, da je usoda poklicala njega, da prerodi svoj ogromni narod in mu da v svetovni politiki in svetovni zgodovini zopet pozicijo, ki mu gre po njegovi Številčni moči in njegovi geografski legi. Kina bi bila lahko postala prvi činitelj svetovne politike. Toda dr. Sunjatsen ni bil rojen pod erečno zvezdo. Morda mu je manjkalo kljub izredni inicijativnosti, kljub silni sugestivnosti ono glavno, kar usposablja ljudi za napoleonska ali ceza-rijanska dela. Bil pa je vsekakor pro.d-stavitelj moderno Kine, povsem evro-pejiziran Kitajec, ki sc jo izšolal i>o večini v ameriških šolah in jo hotel izvesti temeljito modernizacijo okostenele države Mandarino. Ali ko je v revoluciji 1. 1911. v par tednih zdrobil kitajsko monarhijo, odstranil državno dinastijo in vlado Madžurcov tn začel s preuredbo Kitajske v parlamentarno radikalno - demokratično republiko, težki nalogi ni bil kos. Doba njegovih uspehov jo bila kratka, kaj ti njegov veliki tekmec, manj teoretični ali zato mnogo praktičnejši in seliičnejši Juanšikaj mu jo na vsem lepem zmede] račune, si uzurpiral s pomočjo armado vodstvo državnih poslov in pričel politiko krepke roke, ki se ni mnoco razlikovala od starega absolutističnega režima. Sunjatsena jo ta nepričakovani preokret ;-o'isml v c pozicijo. UmakiiU so je na.ioslfd v južno jKdovico Kine, kjer je pričel novo revolucijo proti uzurpatorju. Kazalo je, da bo Kitajska razpadla na ive državi, na severno s Pckl.igom in ua južno 6 Sangajem ali Kantonom. Juanšikaj, ki se je dal izvoliti za predsednika kitajske republike, je siccr l. 1916. umrl, toda njegove smrti Sunjatsen ni mogel ali ni znal izkoristiti. Notranje borbo v Kini so se nadaljevale takorekoč brez presledka; pričela je splošna anarhija; v vsaki provinci se je polastil vlade vojaški poveljnik ali pa šef uprave in gospodoval 3 pomočjo čet. Napočila so strahotna leta za državo, ki trajajo Se dajnes; generali so bojujejo med seboj, uce-njujejo trgovce in bogataše, streljajo in carujcjo. Dr. Sunjatsen je v aprilu 1. 1921. organiziral nezavisno vlado v južni Kitajski s posebnim parlamentom; on jo bil izvoljen za predsednika samostojne južno republike in je pričel izvajati temeljito moderno reforme. Toda ne lo da ni mogel sosednih provi ic osvoboditi vojaško strahovlade; tekom neprestanih bojev se jo njemu pokorno ozemlje vedno bolj krčilo iu naposled je bila njogova oblast omejena samo ge na mesto Kanton. Pa celo tamkaj je moral na koncu ':or.-cem pred par meseci iskati zaveda na neki tuji ladji, nakar jo menda resig-niral na nadaljno udejstvovanje. Dr. Sunjatsen jc umrl na razvalinah svojega življenskega dela. Morda bodo poznejšo generacije šele želo plodove njegovega življenja, danes moro samo najbrezobzimejša diktatura roočiif-osebnosti štiristomilijonsko Kitajsko rešiti pogube. polni ateljeji Dela so najboljši dokaz, da krasu« in elegantno obleke izdeluje po resnično nizkih cenah Ie DRAGO SCHWAB LJUBLJANA. Dekliška čast Zapeljano dekle zahteva dvestotlsoč dinarjev odškodnine. Sodnih senzacij željna beograjska publika je te dni prišla v polni meri na svoj račun. Poleg splošno pozornost vzbujajočega Carllerovega procesa je imela pri liko poslušati še drugo zanimivo obravnavo. Pred sodiščem se je zagovarjal beograjski trgovec Rista Todorovlč, ki je zapeljal neko Radmllo Načič, praktikant-ko pri istem sodišču, kjer se ic moral sedaj zagovarjati za svoje dejanje. Radml-la Načič je namreč tožila Todorovlča na izplačilo odškodnine v znesku 200.000 dinarjev. Pred sodiščem jc mlada Radmlla nervozno in z jokajočim glasom obrazložila svoj roman z obtoženim trgovcem. Stanovala je v Dosltejevi ulici pri svoji sestri. Živeli sta skromno. Ko se je po-sredstvom sestre seznanila s Todorovl-četn, jo trgovec jel zahajati k njima na obiske. Obljubil ji je, da jo vzame za ženo. Napram njej se je ves čas obnašal zelo dostojno. Nekega decemberskega dne, katerega Radmila zelo natačno opisuje, pa je prišel zopet v stanovanje in je prinesel s sebol steklcnico konjaka. S pijačo jo je omamil. Todorovlč, videč dekle v oblasti alkohola, Je odpeljal Radmllo na svoje stanovanje. Drugi dan jo je tolažil, da jo poroči. Kmalu nato pa je po trgovskih poslih Izginil v Italijo. V svojih pismih je še nekaj časa ponavljal dano obljubo, kmalu pa sc jc izneveril besedi. Mesto Radmlle je poročil neko drugo žensko. Rista Todorovlč izpoveduje, da je bila stvar drugačna. Predvsem pravi, da ni Radmlll nikoli obljubil zakona In da je tudi ni opijanil in odpeljal s seboj v svoje stanovanje. Radmila, da se mu je prostovoljno udala. Zato smatra, da nima napram dekletu nobenih obveznosti. Sodišče je na kraju primerjalo Izjave obeh, tožiteljlce in obtoženca, in ugotovilo, da je Todorovlč sicer živel z Radmllo, da pa je ona sama kriva, ker se je dala zapeljati. Na podlagi te razsodbe je bil trgovcc oproščen. Moral bo poravnati samo redne stroške, ki znašajo komaj eno stotino svote, katero je zahtevala Radmila — dvatlsoč dinarjev. X «lJjetnIk» japonskega poslanika. V Pragi je kupilo japonsko poslaništvo palačo na Malteškem trgu ln jo hotelo uporabiti za svoje pisarne in poslanlške prostore. V hiši Je ostal še edini stanovalec, univerzitetni profesor dr. Svoboda, kl drugega stanovanja še ni imel in sc vsled tega ni mogel izseliti. Skliceval se je na stanovanjsko naredbo, ki predpisuje, da novi gospodar ne more iz hiše nikogar nagnati, predno ni dotičnlku preskrbe! novega stanovanja. — Japonski poslanik jc hotel na drug način prisiliti profesorja, da izprazni stanovanje. Pustil je zapirati palačo vsak dan od šeste zvečer do devete zjutraj. Rekel je, da stori to radi varnosti in iz istega vzroka tudi profesorju ni izročil posebnega ključa hišnih vrat. Na tak način je bila profesorjeva družina zaprta vsak teden od sobote zvečer do pondcljka zjutraj. Cez vso zimo Je pustil poslanik zapreti vodovodne In plinove cevi, kl so vodile v profesorjevo stanovanje. Dr. Svoboda je mnogo trpel pri omejitvi svoje prostosti. Posečatl ni mogel različnih na-učnih sestankov in tudi ne redno predavati. Senator Harblng Jc vložil v notranjem ministrstvu nujno interpelacijo, da se stvar uredi. V Pragi so zelo radovedni, kdaj in kako s! pribor! »ujetnik* Japoncev svojo svobodo. X Zanimiva obsodba v Moskvi. Višje sodišče v Moskvi je obsodilo kne-ginjo Obolcnsko. hčerko bivšega petro-grajskega župana, na U let težko leče. Obtožcnka je zagrešila devet tatvin večjega obsega. X Gledališče z dvema pozornlca-ma. Razstava dekorativne umetnosti, ki se otvori prihodnje leto v Parizu, bo obsegala poleg drugih zanimivih predmetov tudi nov tip gledališča. Načrt za to gledališče Je napravil francoski arhitekt Perrct. Njegovo gledališče bo obsegalo dve fronti, dolgo In široko. Igralci bodo hnell na razpolago dva odra, prvega spredaj, drugega pa ob strani. Perret namreč misli, da je nelogično, čc se na enem In Istem odru odigravajo male intimne epizode poleg velikih atisambel-skih scen; zato bo glavni sprednji oder namenjen eplzodnim nastopom, na po-bočnl pozornici pa se bodo odigravali glavni nastopi. Veliki in majhni prizori se bodo vršili vzporedno. Ker pa bodo ljudem pri takih predstavah oči slabo služile, bodo radi koinodltete imeli na razpolago vrteče se stole. Kadar se bo slika IzpremenlU, bo gledališki posetnlk obrnil svoj sedež za 90 stopinj In pred seboj bo Imel pozornlco, kl mu je poprej stala ob boku. X Proslava kulturnega jubileja na Dunaju. Pred kratkim so Dunajčanl na jako svečan način proslavili stoto obletnico IX. Beethovnove simfonije. V ulici Ungargasse 5 v III. okraju, kjer je genl-jalnl glasbenik bival so mu vzidali spominsko ploščo. Pred svečanostjo jc znani »Schubertbund. Izvajal Imenovano skladbo. Delo se jc Izvajalo natančno po programu, kakor pred sto leti: na podlagi originalne partiture in brez najmanjšega Instrumentalnega dodatka, s katerimi so poznejši glasbeniki izpopolnili Beethovnovo kompozicijo. X Dvoboji na Madžarskem. Madžarski notranji minister je pred kratkim izdal zelo stroge odredbe proti dvoboju, kl sc je zlasti po vojni na Madžarskem zelo razširil. Večinoma so se dvobojevale osebe iz krogov, kl pripadajo skrajnim šovinističnim strankam. Notranji minister jc sedaj te manifestacije madžarskega viteštva strogo zabranil. Naključje pa je naneslo, da se je baš te dni posabljal z nekim svojim nasprotnikom madžarski prosvetni minister baron Kiebersbcrg, ki je mislil, da zanj prepoved ne ekslstira. Dvoboj bi bil moral ostati tajen, toda jc prišel na dau in notranje ministrstvo je sedaj proti duelantu nastopilo v smislu odredbe. X Boj za lase v Ameriki. V New-yorku sta pred kratkim nastala dva sovražna tabora: tabor, v katerem se zbirajo pristaši dolgih las, in tabor pristašev kratkih las. Dve filmski zvezdi sta namreč sklenili, da bosta v bodoče nosile dolge lase. V državi Ohlo pa ie predsednik višjega sodišča izdal naredbo, s katero ukazuje svojim uradnicam, da si morajo postrlčl lase. Tako sta nastali dve skupini, kl se zdaj ljuto borita druga proti drugI, zato da bodo zmagali lasje, a ne pamet. X Smrt Irancoskega pacifista. V Parizu Je to dni umrl 72 letni pacifist Estournelle dc Constant. Pokojnik jc bil po poklicu diplomat In od 1. 1895 dalje tudi član francoskega parlamenta. Bil le zelo agllen ter se Je zlasti zadnjih dvaj- set let udejstvoval pri pacifistični propagandi. Posebno znan je postal 1. 1912. ko Je pisal ogorčeno pismo Nikolaju Cr nogorskemu radi vojne napovedi Tur čl ji- 7 X Črnci tn komunistične ideje. Komunistična agitacija se ne širi samo pc Evropi, ampak dobtva tla tudi drugod po svetu. Nedavno jc bilo na seji glavne ga komunističnega odbora v Moskvi prečltano poročilo o komunističnem po-kretu v Južni Afriki. Poročilo pravi, da se vrši tam velika agitacija in propagan da za komunistične Ideje. Pokrct pa ba jc nima uspehov, ker imajo črnci razno predsodke. So namreč baje popolnoma na inteligentni in radi tega neprlstopn!. zal reformatorske Ideje komunizma. i X Eksplozijska nesreča na Dtma-ju. Poročali smo žc na kratko o tragični nesreči, ki se je zgodila v sredo zve-j čer na Dunaju. Iz listov posnemamo dogodku v Ottakringu naslednje podroh nosti:- Na športnem prostoru »International. je kazal graški pirotehnik Ca k, svoje najnovejše Iznajdbe nmetnegi' ognja. Zbralo se je velikansko število publiko — okrog 100.000 ljudi. Pri eksploziji največje bombe, ki razprši v zrak do 4000 zvezd, se jc pretrgal železni ovoi in več koscev je padlo ined gledajočo publiko. Odtrgalo je glavo ženi bančnega uradnika Wimmerja, VVimmerja samega ln še pet oseb pa ranilo. Sreča Je, d:i publtka ni takoj zaznala za nesrečo, kajti sicer bt nastala panika, ki bt lahko imela pri ogromni množici še straSnej?e posledice. X Vrednost rokopisov. V nekem pariškem hotelu so sc nedavno prodajali rokopisi znamenitih ljudi. Da se vidi, kako ljudstvo ocenjnjc vrednost rokopisov, navajamo nekaj rezultatov prodaje. Neki rokopis Mallarmča je bil prodan za 14.000 frankov, Tainejevo pismo za 40 frankov, Kiplingova spomenica za 3-IO, a Nletschcjeva spomenica za 1160 frankov. Neki majhen Napoleonov rokopis so ljudje odkupili za 400 frankov. Za Mussolinljcv rokopis je neki gospod plačal 90, za Poincarejev pa samo 30 frankov. Iz tega se pač jasno vidi, da Imajo Izredno ceno samo rokopisi slovitih književnikov. Svetozar Hurban Vajansky MARIJA ZEVNIK, kl je bila prošli teden umorjena pod Šmarno goro. Razočarane ? Prosim, da se gosp. avtor četrtkovega pisma pod tom naslovom, podpišete s polnim imenom da Vas bom poznala. Samo Fr. Z. je premalo. --Fr.» vem, da pomeni Frančišek, ali asiški ali serafinski, še ni tolike važnosti, glavno je priimek. In tega niste '.apisali Ce bi vedela Veš poitai naslov, bi Vam pisala naravnost, tako se pa moram obrniti na slavuo uredništvo in upam, da mi bo šlo na roko, ker gospod Pepe, ta, M sedi v uredništvu in je Vaš' prijatelj, je tudi moj prijatelj in bo govoril zame, posebno ker ne zahtevam honorarja, ampak se nesebično žrtvujem za prosveto. Kar me je razburilo v Vašem pismu, je ženska duša, katere trudi Vi ne razumete. Ženska duša je lastnina nas žensk in mislim, da govorim v imenu celokupnega ženstva, ako se zavzamem zanjo in protestiram, da se kdo poigrava ž njo, kakor mačka z mišjo. Ženska duša je res velik problem, vi, gospodje, jo pa hočete bagatelizi-rati in primerjati s psiho, ono s tridelnim ogledalom, ker je v resnici ne razumete. Moj mož tudi tie razume mene, žalostna mi majka, zato, ker bc noče poglobiti v mojo duševno življenje, ampak mu je glavna stvar dobro kosilo in večerja. Potem naj se pa še govori o moških «"ačaiih! Vidite, moški značail zdaj je padla beseda — to je tisto, s katerim bi se me ženske tudi lahko poigravale, kakor Vi z žensko dušo. Gospod! Roko na srce: Ali poznate moža z značajem? Jaz ne, pa naj ga iščem tudi s tisto slovito svetilko, ki jo jo imel neki Grk iz starega veka. Imena njegovega več ne vem, ker sem zgodovino starega veka prodala že pred desetimi leti. Ženska duša je pa res nekaj vzvišeno globokega in so jo opevali pesniki vseh Časov in narodov, ki so bili mogoče lepši kakor Vi, moškega značaja pa še ni opevala nobena ženska. Če veste Vi za katero, ja.z ne. MoSk? nima značaja in tudi duše ne, zato seveda ne razume, da so bitja, ki razpolagajo s temi lastnostmi. Kar sem pa z zadovoljstvom čitala v Vašem pismu, je ono o Vašem slamniku. Njegov tesnejši obseg od lan-sdtega leta Vas je opozoril, da Vam je glava tekom tega leta zrastla in se Vam zdi to razveseljivo znamenje. Jaz bi pa bila drugačnega mnenja. Ako zraste komu glava v tridesetem ali štiridesetem letu svojega rojstva — toliko let. Vam namreč pripisujem •— potem ie to izredna kazen, ki jo ljubi Bog pošlje onim, katere hoče udariti s svojo šibo. To je namreč pojav, ki ni normalen in, kar ni normalno, je abnormalno. Svetovala bi, da tudi drugi gospodje pomerijo lansko slamnike in učinek bo za nas ženske gotovo razveseljiv. In žemcerie pleetd um srotniete. Sa imamo dovolj časa, pa malo dela. Zem-perje plesti je prav lopo in koristno, aH kdo naj garantira, da bodo jeseni, ko bo zopet hladno šo moderni? A? Kaj pa naj potem počnemo ž njimi? Ali jih boste vi, gospodje, nosili? Ali naj se zavrže toliko drage volne in trtidapolnega dela med staro šaro? Zato je bolje, da gospodje ne razprav, ljajo o ženski toaleti, ako jo ne razumejo. Tudi Vaša kanarka se ni posebno obnesla, ako ima samo enega mladiča. Menda misli, da je dovolj, čo je poznana širom liačc ožje domovie. Naša kanarka ima tri mladiče, pa še ni prišla v literaturo. Sicer montm priznati, da ni moja zasluga, da ima toliko zaroda, ampak mojega moža, ki jo goji in čuva ka.kor punčico svojega očesa. Da pa sem so odločila Vam pisati te vrstice, je bil tudi vzrok, in sicer ne najmanjši, ker se je moj mož tako krohoital, ko je čital Vaše »Razočarane*. Ž njim vred so se krohotali gotovo tufli drugi možje, ker so vsi enaki in nimajo značaja. Zaradi tega občega krohotanja od strani slabših polovic zahtevam, da dasto zadoščenje in se opravičite, ali pa s polnim imenom na dan, da bomo me razžaljene žensko storile potem potrebne korake. Eva za Eve. NB. Ker moram danes odpotovati za daljšo dobo, imate Bas, cenjeni gospod, "so priipravjti na temoljit zagovor. Sv. Hurban sc je rodil 16. januarja 1847. v Hlbokem (= Globokem) kot sin Jožefa Miloslava llurbana. Po gimnazijskih študijah, napravljcuih v Stendalu tiu Nemškem — po tem inestccu si je privzel francoski romancier Menry Beylc svoj psevdonim — in po juridičnem tečaju v Bratislavi ter Pešti jc bil nekaj let »pra-vot4r». Boscnska zasedba ga je 1. 1878. Iztrgala iz poklica, tako da je po svojem povratku zamenjal odvetniško pisarno z uredniškim stolcem »Narodnih Novin.. Na Nemškem sc ie bil poglobil v tamkajšnje pesništvo, v domači očetovi knjižnici pa je spoznal slovanska slovstva in slovaško tradicijo. Prvence — pesni, novele in novinarske sestavke — .ic objavljal pod imenom Valanskf. Prve knjige: »Duclio-via sudov, obrazok z novejšlch časov«, »Žalmy z lior. in prevod nemške Schef-flove pesmi, so ostale brez učinka. Pozor nost je vzbudil stoprav s potopisom »Ko-torska boka. ln s stihi »Jadcrskč tisty». Na jesen 1879. pa so Izšli v Turčian-skem Sv. Martinu verzi «Tatry a tnorc», zanosita zbirka, kl pomeni razdoble v slovaškem knjištvu. »Tatre in morje, so prišle ob pravem trenutku. Jugoslovanska vstaja in rusko-turška vojna sta si pri-| dobili simpatije vseh tedanjih avstrijskih Slovanov. Jugoslovenskl motivi so bili jako hvaležni, tudi pri nas so bili priljub-i 1 jeni: Stritar i. dr. Trpljenje slovanske i raje je našlo prisrčen odziv ter izvirno pojmovanje pri Vajanskem. Leta 1881. je Hurban na novo oživil dvomesečnik «Slovcnsk6 Hohl'ady», ši-rokopotezen obzornik, ki ga je po večini sam urejal. Cez tri leta mu jc Jan Ncruda izdal v Pragi drobno knjižico »Zpod jarma«, odličnih rodoljubnih kitic v krasni, krlstalnojasni obliki, n.pr. »Povod ma-d'aronstva», «Po!drna plesen., barvite ubranosti, oziroma prlrodne situacije kot «Noc» ali »Novi vesna.. V spevu »Vilin. je Vajanskjr prepletel bajno snov z raz-motrivanjl iz sodobnega življenja: zanimiv poskus po ostri satiri, plastičnem slikanju, močni domišljiji, dasi je enotni umetniški učinek žrtvovan dvojnemu smotru. Se jačji je Vajansk^ v noveli. Prva obširnejša novela «L'alia» (1880) je žc delo krepko roke In zrelega svetovnega nazora. Naslednje kažeic izpopolnjen širok opazovalni dar in dovršeno pripovedno umetnost. Pred Vajanskim še nihče n! tako uspelo naslikal slovaškega bitka in žitka v mestu, na veleposestvu in na selu. V glavnem pa predočuje kakor naš Kersnik srednje sloje. »Kandidat«, »Burka v zfitlšl'« in »Bable leto., tri najbolj značilne Izmed krajših novel, so današnja Slovaška v malem. Vse njene zgibe !n gube pa razlagajo «Bcscdy a dumy», cvet njegove novellstikc. V prvem delu teh »Poincnkov In misli. (1883) pa prekaša vse druge široko zasnovana novela Letiace t i ene.* Otvarja galerijo ♦ SvctozSr Hurban Vajansktf: Leteče scnce. Roman. Iz slovaščinc preložil Fran Albrecht. V LJubljani 1923. . Založila Tiskovna zadruga. Str. 117. oseb, značilnih za slovaške kraje: tam bogati, kupčijsko podjetni veleposestnik, ki se z bleskom svojega doma kakor tudi s svojim madjaronstvorn lu nemčurstvom ostro odraža od slovaškega okolja; tam itasA odpadniški vlastelin. polomljen na imetju in ua životu, ker z orgijami pretvarja noč v beli dan; tam hvastavl nemški kulturonoša, ki skuša s sleparskim ustanavljanjem osrečiti domačine; tam-žld, ki je iz žganjarskega ubožca zrastol v Kneza; tam slov. posestnik, učen človek, pasiven idealist; potem sanjavi sta-rcc, živeč ves v misliinein praslovanstvu. in čakajoč pod sveto lipo na dan slave; potem njegov sin, zdravnik, človek nove dobe, realist, u v odločilnem trenutku neodločen Slovaček, kakor drugi. V to temačno podobo pa je vpletena čista ljubezen dveh mladih src, osvežujoča nada. V »Letečih sencah, vidiš nčinkc renegat-skega uradništva; vrste težko gibljivega ljudstva, ki pa ie strašno, kadar se raz« maje; vidiš pogubni vpliv paljcnke; čujcS divji čardaš skozi tiho vaško noč; naslajaš sc ob krasoti slovaške prirode. A kaj so tc leteče sencc, lahne lise r,a vedrem nočnem nebu? To so slovaške mehke, razbllnjene eksistence, ki s tiho odpovedjo gledajo na pritok tujine in gi-nejo na realnih tleh vsakdanjega življenja. Proti sili in nastopu sovražnikov imajo visoko mistično misel, proti siro-vostl Idealen privid bodočnosti. »Vidite, te leteče sencc so podoba našega življenja... To niso znaki bolezni, to so pojavi mogočne resničnosti. Velika, tvoreča sc stvar Ima vedno mnogo čudaškega na sebi... VI samo tc cencc vidite, kričite, da nam grabijo jasnoto! Ali prave temo mi niti nimamo, naše slabosti, naša čudaštva, naše hibe so leteče sencc, nad njimi gospoduje tihi, večni svit idealov... O, včrujte v ideal, včrujte v njegov soj!. (46/47.) Umetnost Vajanskcga v oznaki in zgradnji jc popolna. Njegovih postav ne pozabiš izlepa. Zlasti pa je katastroia dejanja mojstrski primerek novelistične epike. Vsa stvar je pridobila s tein, da jc prevajalec delal vestno in verno: njegovi skrbno izbrani, gladki dikciji ue bi sam dr. Breznik mogel kdo ve kaj ugovarjati. V knjigi naletite mestoma na točno iz-brušenc filozofske misli, ki bi smele stati v zbirki rcčenic in krilatic, n.pr. »Zastonj se pretvarja slovaški človek! Zaman so nazivlje realista! Skozi njegov realizem kar sama dere poezija kakor zelenje trave, ki smo jo pokrili z mrežo. Kdor ume^ risati slovaške tipe, je risar pesniških postav.... »Sposobnosti, ki Jih ne razvijamo in ne izrabljamo, nam postanejo težko breme v življenju, nas odvajajo od poklica, kl nam jc prisojen po usodi, ter store iz nas večno diletante. Manj talentov — in mi bi bili srečni, za -življenje sposobni ljudje. (48). Stara tetka gleda na nečakinjo, hodečo ob možu, in govori: «Ajhl'a, novi gradita, /,4rod buduclch pokolcnf. jak kvitne na hrobitovc odpadlej od naroda kasty». To misel o novem zarodu, ki poganja na grobu razuarodelc kaste, io razprcdcl Vajansky v drugem zvezku »Besed in dum», v romanu »Siiclui ratolest'. (Suha letorascl. veja). Kogar zanima, naj si ogleda analizo v literarni zgodovini »Dc-jlny literaturi slovenskcj«. Napisal Jaroslav Vlčck. V Turčianskom Sv. Martine. Niikladom Matice Slovenskcj. 1923. Tu bo kaj Izvedel i o velikem romanu v dveh zvezkih »Na rozlirani. (Na razpotju), kl ga pripravlja Hurhan, mojster slovaškega soneta, glose in stance. pr.A.D. nančni organi zaračunati za čas stalnega nadziranja. V točki 31. člena 116. je določeno, da sc sme v žganjarnah kuhati žganje lc na taki žgalni pripravi, ki so polni brez sne« manja kapa. ki ima torej posebno odprti no za vlivanje drozge in izpuščanje go« šče. Ta določba v rešenju finančnega ministra sicer ni izrecno prcklicana, ven« dar domnevamo, da finančna oblastva pri navadnih žganjarnah na njej ne bo« do vztrajala, ker ima smisel in pomen lc, če sc kuha ob uporabi zbiralnika ali kon« trolncga aparata, ob stalnem nadzorstvu spodarskih skupin, protestira mariborska' krajevna skupina Zvezo industrijcev najodločneje proti temu, da so ta razstava v svojem naslovu označujo kot cindustrij-sko-obrtna>. Ker bi taka zloraba mogla ustvariti napačno sodbo o resničnem stanju stvari in Icoga zavesti k temu, da bi si z udeležbo naprtil stroške, katero bo poleni moral j obžalovati, opozarja mariborska skupina i Zveze industrijcev ponovno na od nje so podpisano izjavo, ki je okrog ]U. maja tega leta izšla v vseh večjih slovenskih listih ske Jzjav udeležila. Mariborska skupina Zveze industrijcev zato znhteva od pristojne oblasti, da so tako javnost varajoče uzurpi-ranje naslova »industrijski* nemudoma ukine. Obenem izraža mariborska skupina Zvezo industrijcev svojo obžalovanje radi tega. da so s takim podjetjem, kakršno je prirejanje razstave, brez najmanjšega iz-Kleda na uspeh, pripravlja mestu Mariboru kot takemu osramočenje. Natančnejše bomo razpravljali o dolž« nostih proizvajalcev žganja, čim izdajo finančna oblastva finančni kontroli po> drobnejša navodila. (a leta izšla v vseh večjih slovenskih li-'«0 M fimj-j.ilij. m .tih in po kaieri so industrija mariboi | c,uP,lk"t k»M •ke oblasti iz vzrokov, ki so v omenjeni! nnd:' J,c nestanovitna, kci z javi dovoljno pojasnjeni, razstave ne bo s*"Pni Promct 47 v Tržna poročala Ncvcsadskn blagovna borzo (19. t. m.) ! Pšenica: baška, 79 do 80 kg. 2 odstotna defektna, duplikat kasa 310 do 312.5. I; Oves: baški, duplikat kasa 280.5. Turšči« ca: baška, promptno, duplikat kasa 220 do 222.5: za junij«jullj, duplikat kasa 230. kasa 400. Tendenca ker r.i povpraševa« agonov, od tega 37 turščicc. Žateškl hmeljski trg (19. t. m.) Prošli teden je potekel skoro brez kupčije. Ccnc so dalje oslabele na 6000 Kč za 50 kg. Padec ccn izkazuje tudi niirnbcr« 5ki trg. Kuhan] e žgani a po 20. maju 1924 Kakor smo žc v petkovi številki na kratko javili, jc finančni minister z ozi« rom na sedanjo težko denarno krizo odredil, da se rok 20. maja 1924, do ka« terega si morajo žganjarne nabaviti kon« trolni aparat ali zbiralnik, podaljša na nedoločen čas in da sc vrši dotlej ku« lianje žganja v žganjarnah do nadaljnje odredbe pod stalnim nadzorstvom finan« čnc kontrole. Po tej odločbi jc marsikomu omogočeno, da še nadalje kuha žganje za tr« ftovino, za to borno našim čltatcljem go« tovo ustregli, ako na kratko pojasnimo, v koliko jo najnovejši ukrep finančnega ministra izpremenil predpise o ureditvi Kganjarn in kuhanja žganja. Kdo bi si bil moral po določbi točke 24. člena 116. trošarinskega pravilnika nabaviti zbiralnik ali kontrolni aparat in kdo se torej pravzaprav smatra za pod« jetnika žganjarne ali žganjekuharja, smo obširnejše pojasnili v članku cZganjar« ski kotli gostilničarjev in trgovcev® v 80. številki našega lista, zato sc danes omejimo lc na glavne določbe. Kontrolni aparat ali zbiralnik, bi si bil moral nabaviti le oni, ki kuha žganje iz kupljenih snovi i za prodajo, zato mora v bodoče kuhati žganje pod stalnim nad« gorstvom finančne kontrole tudi le oni, ki kuha žganje Iz kupljenih ali od koga drugega dobljenih snovi in ki prodaja f.ganje. Posestniki, ki kuhajo žganje iz do« ma pridelanih snovi za lastno potrebo, so vsake kontrole prosti. Ravno tako ni treba kuhanja žganja prijavljati onim, ki kuhajo žganje iz lastnih snovi, čerav« no potem to žganje prodajo. Končno jc vsake kontrole pri kuhanju prost celo oni, ki kuha žganje i;: kupljenih (od ko« ga drugega dobljenih) snovi, ako bo po« rabil to žganje za lastno potrebo ali pa, če ga bo le slučajno komu prodal ali oddal. To velja tudi za gostilničarje in trgov« ce, ki prodajajo alkoholne pijače (vino, pivo, špirit, žganje, rum, likerje itd.), vendar z omejitvijo, dn oni gostilničarji in trgovci, ki prodajajo žganje, ne smejo nikdar kuhati žganja iz kupljenih snovi brez nadzorstva finančne kontrole, j Pod stalnim nadzorstvom bodo torej »orali kuhati žganje odslej vsi oni, ki kupujejo snovi pn obrtoma prodajajo na kuhano žganje. Kdor slučajno enkrat ali dvakrat kupi snovi pa proda žganje, še ni zavezan ^talnemu nadzorstvu, ker se tu še nc more govoriti o obrtni prodaji ali trgo« vini, kakor odloča točka 5. c) člena 116. trošarinskega pravilnika, razen čo jc do« ličnik gostilničar ali trgovec, ki prodaja žganje v svojem obratu. Vsi trgovci in gostilničarji, ki točijo nli tudi sicer prodajajo žganje pa želijo — Uspeh licencovanja plemenskih bikov v mariborskem okraju. Bikov se je prignalo skupaj 87: od teh jo bilo po pasmah: marijadvorskih 30, marijadvor-skih križancev 15, pincgavskjh križancev 14, tuje pasme 28. Od teh so bili licen-eovani: marijadvorci 29, marijadvorci križanci 11. pinegavski križanci 9, nesposobnih skupaj 38. Parila so eo pri-poznala. nastopnim bikorejeem: po 400 Din Srečku Robiču, veleposestniku v Limbu.-u; po S50 Din Pašniški zadrugi Litnbuš - Ruše; po 28.5 Din Upravitelj-stvu grofa Merana v Vrhovom dolu, Jerneju Prnngežu, posestniku v Bohovi; po 230 Din Josipu Terčelu, posestniku v '.Irešenah, Francetu llešiču, posestniku v Pernici, baronu l'iju Tvvicklu, veleposestniku v Krčovini pri Maribora, Ivanu Jugu, posestniku v Rušah (za 2 bika a 230 Din = 460 Din); po 220 Din Francetu Vilčniku. posestniku v Zg. Duple-kn; po i SO Din Henriku Majorju, posest-niku v št.Iiju v Slov. gor., Jareninskemu dvoru v Polički vasi, Upra vitel jstvu sani'' lana Sv. Lainpreht v Sveeini, Francetu Prislerniku, posestniku v Spod. Radvanjab: po 160 Din Mat. Divjaku, po sostnikiii v Orehovi vasi, Knt. Brglezu, posestniku v Račab, Francetu Vilčniku, posestniku v Zg. Dupleku; po 100 Din Vetriniskem dvoru v Limbušu, Miroslavu Očkcrlu, posestniku v Srebotjah, upravi-teljstvu knezoškofijskih posestev v Rad-vanju, uprav i tel jstvu knnzoškofijskih posestev v Lajteršbergu, Henriku Majorju, posestniku v št. Rju v Slov. gor., Leopoldu Zupaniču, posestniku v Jelenčah, baronu Piju Tvvicklu, veleposestniku v Krčevini; po 60 Din Antonu Verniku, posestniku v Hočali pri Mariboru, Ludo-viku Rečniku, posestniku v nočah pri Mariboru. Za prigon nelicencovanih in neobdarovanih bikov se bo izplačala vso ta 1000 Din. =_- Razstava pLicgavskih goved v Ormožu. Ormoški okrajni zastop priredi dne 31. maja na mestnem sejmišču v Ormožu razstavo goveje živine prinegav sko pasme. Kamen razstave je, da se na eni strani zainteresirajo domači živinorejci, da so 7, večjo vnemo oklenejo te panoge domačega gospodarstva, na drugi strani pa, da so pokaže javnosti iu ireiodajnim faktorjem stanje naše živino rejo in uspeh povojnega dela. Otvorit.ov razstave ob 10. uri. Glede na ugodne železniške zvezo so pričakuje mnogobro-jen poset. — Spomenica slovenskih industrijcev. iz Beograda javljajo, da je Zveza industrijcev v Ljubljani predložila ministru trgovine in industrije spomonico, v kateri se zahtevata večja zaščita industrije in vpoštevanje vse domače industrije pri državnih dobavah. =r3 Stanje posevkov za meSec april v naši državi, fz podatkov ministrstva za poljdelstvo in vode jo razvidno, da je bilo stanje posevkov moseca aprila v naši državi v splošnem zelo dobro. Zlasti ozimina obeta dobro žetev. = Letna skupščina beograjske borze no je vi šila v nedoljo. Iz poročila upravnega odbora povzemamo nekaj podatr 231.4 milijona, na Pariz 212 milijonov, na' Amsterdam 45.2 milijona, na Bukarešto 88.7 milijona, Nemčijo 30 milijonov Din Itd. Čisti dobiček borzo je znašal v 1. 1923. 1.6 milijona napram 0.9 milijona Din v 1. 1922. = Zemaljski snvez Industri|alaca v Zagrebu ima 15. junija svojo 10. redno glavno skupščino z običajnim dnevnim redom. = Tarifa za prevoz živil v pasivne kraje, lz Beograda poročajo, da se v prometnem ministrstvu bnvijo z načrtom znižanja tarife za prevoz moke iz naših mlinov v pasivno kraje. Tarifa se namerava znižati za okrog 20 odst. = Zanimanje Inozemstva za beograjski veliki sejem. Iz Beograda poročajo, da vlada v Nemčiji, v Češkoslovaški, \vstriji in Rumuniji veliko zanimanje za beograjski se,jem. Velesojmska uprava jo že pričela s propagando. = Ugodnejše stanje posevkov v Madžarski. Dne 17. maja objavljeno' poročilo o posevkih v Madžarski ugotavlja zboljšanje stanja zaradi milejšega vremena. Izgledi so na srednje - dobro žetev. Češkoslovaška podonavska parobro-darska družba v Bratislavi. V Bratislavi so je vršila te dni konstruirajoča glavna skupščina omenjeno družbo. Glavnica znaša 70 milijonov Kč. — češkoslovaško - avstrijski železarski karte!, ki ie lil nedavno sklonjen, se namerava po vesteh z Dunaja tako razširiti, da bi bil enak obsegu želczarske-i kartela v bivši Avstro - Ogrski. Po teh načrtih naj bi so priključile temu kartelu železarno v Madžarski, Jugoslaviji in Rumuniji. = Povečanje obtoka bankovcev v Madžarski. To izkazu 7. t. m. se je obtok bankovcov v Madžarski v prvem tednu maja povečal za 104 milijarde na 1210 milijard mK. = Notiranje poljskega goldinarja na praški borzi. I/, Pratfo poročajo, da jo borzna zbornica sklenila 7. 19. t. m. ukiniti notico poljsko marke in na njono mesto uvesti notico poljskega goldinarja (1 poljski goldinar je 1.8 milijona poljskih mark). Pismi sta prlobčenl v zadnji Številki So-kolakega Glasnika ln živo pričata, kakšue uspehe rodi prava sokolska vzgoja. Šport Otvoritvena dirka kolesarske Ilirijo Lepi uspehi Mariborčanov. Klub kolesarjev in motoclklistov Ilirija .ie otvoril v nedeljo letošnjo kolesarsko sezono z otvoritveno dirko, ki ja v vsa- j majer i, za »aška Križ 1, Ordenlč 1, 23, naja II. 1. — Sodnik g. Hut Je bil zeta prvi polovici te Je tekau vrida ob j« poln! premoči domačinov In J« tudi tfet no še precej zadovoljite. Skoraj vm trt go polovico pa Je bite Ilirija potk docela v defenzlvo tn to prihiteli obrambi na pomot! celo napadalci, m« njimi pred vsemi tudi sicer Izbora! VMd mater ln Pammer. Le tifco (I Je Itlrti« obdržala zmago. HaSkovcl eo »okrnil prcccj trdo Igro, vsled česar je bilo tnd| nekaj naših Igralcev blestranlh. Njihovi najboljši del je bila napadalna vrata. y krilski vrsti se je odlikoval srednji kri. lcc Zeblč. Za Ilirijo to scortaK Oman 2 (eno enajstmetrovko), Pammer 1, Vlj, kuhati žganje no le iz doma pridelanih kov: Borznih noslov je bilo v 1. 1923, temveč tudi iz kupljenih snovi, kakor I skupno 7.a 2663.5 milijona Din, od toga tudi vsi oni, ki se pečajo s kuhanjem in I v devizah za 2579.8 milijona in v valu-prodajanjem žganja, sc smatrajo za pod« lah za 26.0 milijona Din; ostalo odpade Ijctnike žganjarne in so zavezani, da iz« polnjujcjo vse določbe, nanašajoče sc /ia žganjarne. Vložiti bodo morali prijn« vo, predpisano v točki 25. člena 116., nabaviti si bodo morali uradno žigosan filkoholometer in steklen cilinder za mer Ijcnje (točka 51. čl. 115.), voditi bodo .morali registre in zapiske, k! so predpi« Sani o žganjarnah, dati bodo morali or« Iftanom finančno ksfttggle, ki so odrejeni na vrednostno papirje. V predhodnih štirih letih so znašali borzni posli: v letu 1922. 1197.3 milijona: v 1. 1921. 1051.9 milijona; v I. 1920. 642.7 milijona in v 1. 1919. 161.8 milijona Din. Lansko leto le bilo v rlezivah največ poslov na London in sicer 491 milijonov Din, potem na Italijo 437.5 milijona, na Prago 430.3 milijona, na Švico 848.9 milijona, na Dunaj 254,7 miliira* BifeB» Sokolski Glasnik. Deveta številka Sokolskega Glasnika priporoča v uvodnem članku gojitev sokolskih in narodnih pesmi v telovadnicah in pri pohodih. Bajt, misli savezni prosvetni odbor sestavin zn to posebno pesmarico in jo Izdati. — Fran Lhotsky iz Zagreba se peča s problemom rednih In podpornih Članov v sokoi-skih društvih in prihaja do zaključka, da bo Sokolstvo bolje, ako se zopet uvedejo tri vrste članstva. Enotuo članstvo je bilo mnogo prehitro upeljano ln je zakrivilo, oziroma pospešilo separatistično gibnnjo med hrvatskim Sokolstvom. Br. Lhotskjr ima v marsičem prav. — Društvo za gojitev treznosti v Ljubljani daje smernicb zn boj proti pijančevanju. Sokolska društva bi v tem oziru lahko mnogo koristila, ako se oprimejo dela. — V rubriki «1» starešinslvn» so izvlečki sejnih zapisnikov in krajša obvestila iz starešinstva. — Za članstvo in društvene odbore jako poučno je poglavje onočni davek, ruino takso i. dr., ki no zadenejo toliko celjskega meščanstva, kakor celokupnost, ki ima od raznih oiestnlh naprav tudi svojo korist, so zadnji izhod iz težkega komunalnega gospodarstva. Uvedeno davščine pa no naraščajo v primernem sorazmerju z vedno večjimi izdatki, vsled česar je primanjkljaj neizogiben, ako so hočo občini tudl nekaj ustvariti in obstoječo posest ohraniti prod propastjo. Najbolj obremenjuje mestno občino obča uprava. Vsled draginjo so mezde m pla- če stalno naraščale, nameravana redukcija uradništva pa ni prinesla z*željeneg» uspeha in tudi ni bila povsem izvršljiva. Hišna posest, kl jo jo svojčag povečal nemški obč. svet iz političnih namenov, j«i za obč. gospodarstvo velikansko breme, ker nizka najemnina ne zadostnjo za naj-navadnejša popravila. Novi obč. odbor pa jo prevzel obč. poslopja v skrajno deso-latnem stanju. Danes so razun CiroHjo žo vsa renovirann. Isto volja za kanalizacijo, cesto in hodnike. Najnujnejšo »o jo že napravilo, mnogo še čaka na popravila, šolstvo, in sicer vzdržavanjn poslopij ter razne potrebščino zahtevajo ogromno zneske; jo pa to najboljše naložen kapital. 1'arnn kopališče jo iz javno lugijeničnih ozirov nujno potrebno, obremenjuje pa stalno mestno občino. Od raznih podjetij jo pasivua edinolo mestna pliuarnn. Ker so bili vsi sanacijski poizkusi doslej brezuspešni, prevladuje soglasno mnenje v obč. odboru, da jo treba s plinarno likvidirali. Ako so šo omeni, da jo Kapucinski most sodaj tako temeljilo popravljen, da jo bodočo zastopstvo občine najmanj za eno desetletje oproščeno skrbi za novi most, jo zaključila sedanja večina na mestnem magistratu trienij, ki ni bil ban zavidnpja vreden, n jo ustvnrl s primeroma majhnimi žrtvami v mestni, občini marsikaj koristnega. ' , Stana v.aka b.isda SO par. Za »Dopisovanja" lo „2enltve" » računa vaaka bei.da 1 Din. — Prlobčujejo aa la mali oglati, kl ■o plačani t napr.J. PlaCa aa lahko tudi v znamkah. Na vprašanja odgovarja uprava le. Ca Ja vprašanju priložena znamka ■a odgovor tar manipulacij.ka prutojblna (2 Din). Modistka 7. Oorjanc & Ca, Uubljana, Petra ceata ti. -V, poleg hotelu »Tratnik" tiprejeuia ■ukuvruUia popravila slamnikov la svilenih klobukov. 1'ostraibt toCna. 72» (dobe) Zavarovalnica r Ljubljani s p r o j m e takoj \o6 sposobnih. po možnosti ro v zavarovalno široko vpeljanih potovalnih organov iu aivizlterjev. Višina mesečno plače, dnevnico in provizijo po dogovoru. — Pismene ponudbe t podatki dotedanjega službovanja in rcforenuaml caj se naslove na upravo „Jutra" pod Šifro ..Trajen zailuiek". 10350 Prodajalka Jollkatesno stroke, dobra moč, to Bprejtne takoj. - 1'onudbe na poštni predal It 6. Celje. 10341 Zanesljivo dekle r« Išče k mali družini na aeitll. Naslov povo podružnica „Jutra" v Mariboru. 10030 Mlada deklica 0'lnosno postrežulca, se ISče. - Opravljala bi vsa hlfina delu. Zaposlena bl bila od f. zjutraj dc 4. popoldue.— Naalov povo uprava „Jutra" 10500 Potnik »auesljlv, kl potuje za kolonijalno blago po Slovenji, se 18Čo proti proviziji, funudbe pod ..Agileo" na jpravo »Jutra". 10175 Gospodična b primerno izobrazbo, vešča tjlov., nemškega ln italijanskega jezika, želi premenltl mesto kot trg. pomočnica 6pec. 6troke, event. vstopi tudl kot zučctnlca-blagajnl-čarka, najrajo v mestu. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod »Zanesljiva opora". 0S81 Šofer auto mehanik, išče službo. Naalov povo uprava „Jutra" 10403 Izložbeno okno z vhodom, na fcpalete, pripravno za trgovca ali obrt ulka, eo po zelo ugodni ceni proda. Avgust Jeglič, Radeče. 10400 Lepa palma in oleandri, naprodaj. Naslov povo uprava „Jutra" 10462 Uradnik vpokojcnec. davčno - računsko nt roko, vešč slovenskega In nemškega Jezika, ISčo primerne službo pri kakem podjetju, obrtniku nll privatniku, v svrho urejanja računov. knjigovodstva ali blagajniškega poslovanja — po možnost! od f). do 14. ure. Cenjene ponudbo s pogoji, so prosi na upravo »Jutra' pod ..Vestnost". 10390 Gospodična z enoletno prakso, 2ell pr6-menltl mesto. Gro tudt na deželo. — Dopise pod šifro ..Kontoristinja" na upravo ..Jutra"* 10465 Vajenec za kavarno sprejme takoj — vsa oskrba v biSi. — Kavarna ..Prešeren" v Ljubljani. 10455 Akviziterje *3cpovsod v Sloveniji, sprej-rno dobro vpeljana zavarovalnica na iilvljonje. — Ponudbe pod ..Narodna" na "Pravo „Jutra". 10381 Kontoristinja 8 prakso, vešča popolnoma slo\enakega in nemškoga Jezika v govoru ln pisavi ter deloma tudi italijanskega Jezika, slovenske (Stenografije In strojepisja, želi premenltl službo. Pouudbe pod Šifro ,.Premenltev" na upr. „Jutra". 10481 Otroški voziček prlpravon za Iežanjo ln sedenje. so proda za 500 Din. Ogleda so pri go. SmerkolJ, Sp. filSka, Kolodvorska c. St. 166. .10477 Šivalni stroj ..Slnger", dober skoraj nov, naprodaj. Vlžmarjo St. 13 nad Ljubljano. 10482 Moško kolo dobro ohranjeno, poceni naprodaj. — Ogleda se lahko vsak delavnik od 18. do 20. ure na Vidovdonskl cesti 8. 10337 Prodajo se potrebščino za brivnlco. na licu mesta v lokalu, kjer jo Jako dober obrat ter premičnine za stauovanjo z 2. sobama. Kupnino Je položiti takoj. — Podrobna pojasnila daje upr. ..Jutra". 10473 Motorno kolo ,.Wandorer". 3 IIP. v brezhibnem stanju, prodam za 7000 Din. Ponudbo na upr. „Jutra" pod „Zastonj". 10400 I Majhno posestvo na Gorenjskem, 1 uro od železnico, obstoječo iz hižo, gosp. poslopja in hlova. 16 mernikov posjaua, koSnjo za 3 živino ter po dogovoru 2 do 30 johov gozda, so proda. Pouudbo. ozir. vprašanja na upravo ..Jutra" pod značko ..Industrijski kraj". 10278 Srb-šumadinec 23 let. star, drž. namene? nec. želi dopisovanja radi j ženitve z mlado, inteligentno ln dobro sltulrano gospodično ali vdovo brez otrok. — CenJ. ponudbo b fotografijo naj se pošljejo pod značko ..Plsar finančne kontrolo — Kragujevac" na upravo „Jutra". 10108 Poročiti želim gospoda z lastnim stanov a-ujem. Imam svoje pohi&tvu ln denar. Vdovci niso \r. ključen!. Rc6Uo ponudbo pod 1 šifro ,.Mlrnl dom" na upr. ,.Jutra", 10495 Lepo enonadstr. hišo v najbližji ljubljanski okolici, poceni prodam. — Ponudbo pod ..Pismeno obširneje" na upravo ,, Jutra". Majhno hišo b kletjo ln vrtom, v blizioi elektr. železnico, v Mostah pri Ljubljani, prodam. — Naslov povo uprava „Jutra" lOibC Z* i 6 mladih psičkov po 2 meseca ttarl Jerebi-čarji (for;;te>. proda takoj Barovlč, Rakov« <•. štuv. 10, pošta 81. Vid pri Grobelnem 10440 Dve lepi sobi prikladni kot spalnica in pisarna al! spalnica In spre-jemnica, f.e takoj oddasta. — Naslov povo uprava ..Jutra" 10254 , , Sesal ko za vino Mikroskop Reichert |z gumlja8tlu3l cevnjl. kuplin blnokularen, dobro ohranjen, takoj. Cenjeno ponudbo pod se proda. — Naslov pil po- „sesalka" na upr. ..Jutra" družnlci ..Jutra" v Mariboru T Mariboru. 10205 10J53________________ Vinske sede od 250—400 I, kupim. — Ponudba s ceno na upr. ,Jutra' pod ..Vinski sod". 10468 Stanovanje v novi hlSl ali viti, 2—3 snbe b prltikllnami, ISčrm za takoj. Ponudbo pod &lflo ,,Stan" na upravo ..Jutra". 10471 Opremljeno sobo brez hrano, laOo miren, soliden gospod s 1. Junijem. Ponudilo z navedbo stunu-rlno pod Slfro ..Prlprosto" na upravo „Jutra". 10476 Sostanovalca so sprejmo oa hrano ln stanovanje t sredini mesta. Cena zmerna. Naslov pove uprava „Jutra". 10471) Pslco (fokstcrlcr), fclbtokrvno. S uiesecev staro, proda Kia-mnr&lč, Sp. Slčku, Kavfikovu ulica 193. 10460 Bernhardincl mladi, čisto pasmo, no prodajo. Naslov v upr. .Jutra*. 10403 Transportiram brezplačno enega konja do Karlovca. Naslov povo upr. ..Jutro". 1047S I Na dobro dom. hrano i bo sprejme veti Roapodov. — ! Cena 400—450 dinarjev. — 1 Naslov pove uprava ,.Jutra" 10401 Pozor, krojači in šivilje Kroio najnovejšo mode, ua-j tančno po meri lu modelih izvrSuje I. kouc. učni zu\od I v Ljubljani, Židovska ultra St. 5, levo v veti, 10403 Auto 30 HP, čisto posebno prvorazredno marko, -1—6 Bede-, žov, starter, elolitr. svetlo, tnalo rabljen, dobre gumo. vse v najboljcm redu, se radi 6elitve proda.— Dopise pod ,,Posebnost" na upravo ,.Jutra". 1032O Služkinja •rednim let, vešča kuhe In drugih hišnih del, dobi 'lužbo pri mnnJSi boljši družini na dojeli. Plača po dogovoru. Naslov pove upr. ..Jutra". 10460 Šofer ^uesljiv, so takoj sprejme. 1'onudbo z navedbo plačo ln ' -lanjoga Blužbovanja na "nravo ..Jutra" pod značko ■Krokodil", 10410 Spretno laborantinjo l*Com. Hrana ln stanovanje * hlSl. Plača po dogovoru. fonudbs na upravo ,,Jutra" rod „LoborantlnJa". 10472 (iščejo) Mesta natakarice fwčjtnlce) v boljši gostilni, "11 boljšo deklo. — Naslov Mro uprava „ Jutra". 10384 Kudnigkl jamski paznik 11 dveletno rudarsko šolo, "eletno prakso, star «2 let., neožciijen, ISčo italno služ-™ kj« v Sloveniji. Naslov 'ov« uprava ..Jutra". 10371 Šivilja 3« eaiožna modernizirali4 oblek, gre 6ivat. na dom. o mu pod ,,Šivilja" na l'pr»vo ..jutra"* 10489 Slamniki za dame, gospode ln otroke vseh vrst, najnovejših oblik, bo dobijo po zelo ugodni ceni. Sprejemajo fco tudl v pre-oblikanje. Prva stojnica na Sv. Jakoba trgu, Ljubljnna, vsako sredo ln soboto. 10302 Vrtne stole prodaja najconejo RoZmanc & Komp., Ljubljana, Mir-jo 4. 9282 Motorno kolo „Wanderer", v prav dobrem atanju, se po ugodni ceni proda v Kolodvorski ulic! št. 34 (na dvorlSču). 10406 Dvoje velikih vrat za dvoriSča ali za Supo, dvoje cementnih korit in dve železni mreži za konj-Bki hlev. naprodaj. Nadaljo lesone stopujlce, velika sto-klcna izložba ln več krojaških modelov z ali broz stojala -- naprodaj. Naalov pove uprava „Jutra". 10400 Pozor! Pred nakupom vsakovrstnega manufaktur. In galanterijskega blaga si oglejte pri novo otvorjenl trgovini Jernej P I r n a t. Martinova eesta Rt. 8. Dobi so dobro blago po znižanih cenah. 10505 Posnemalnik za mleko, dva skoraj nova mofika kolesa, velik vrtalni i stroj (Bohrmaschlne) za že-! Jezo, nekaj tr/insmlslj, zob-t\astlh kol rs ln več Jerme-islc In železa, takoj proda za 31.000 Din Jožef Herga, Sv. Lenart, o. VellkH Ne-i delia. 10463 Bukove hlode zdrave, lepo bIa«o, od 2'5 m naprej ln od 30 cm naprej, kupim« Ponudbe na upravo ..Jutra" pod Slfro „Bukovl hlodi". 10494 Soba z 2 posteljama, se takoj odda na Erjavčevi cesti 14/1. (2.-5. ure.) 10480 Gostilno v najem vzamem na prometnem kraju v LJubljani ali okolici. --Ponudbo pod ,.Kavcija" na upravo ,.Jutra". 10379 — E Bromo oijmte tiske Le «Posest» Realltetna pisarna, d. e o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 24 Vam nudi pri nakupu najugodnejšo ln najraznovrstncjfio Izboro vsakovrstnih vil, stanovanjskih. trgovskih lu obrtnih hiS, kmctsklh posestov, graSčin, žag, mlinov, stavbnih parcel itd. 1022-a III Veliko delavnico pripravno tudi za skladišče, dam v najem. Ponudbo poa ,.Velika delavnica" na upr. ,. Jutra". 10408 Trgovski lokal v LJubljani, na prometni cesti, se ISčo za takoj proti primernemu odkupu. — Ponudbo pod ..Odkupnina" ua upravo ..Jutra". 10450 I izdeluje Foto atelje I. POGAČNIK Ljubljana. Aleksandro;. 3. I lllbli-i!-. pomočnika prvovrstno moč, ki bi tudi kot nastopni k Šefa mogel delovati, išče knjigarna, papirnica in knjigoveznica. Vprašati je pod šifro «Knji-žarski pomočnik I1I A-22. pri luterreklnm d.d.,Zngieb, Palmotičova 18 isu-a —! Jožo Baričovld sodnik Iflalči Baričeririoia roj, Ferjanžič poročena Ceieniea v maju 1924 Lojates Lep črn premog 4000 do 5000 kalorij, lranko Ormož, tona po 300 Din ppodaja 10.1. a i Ljubljani, Wolfova ulica 1. majice, perilo, kravate, palice, nahrbtnike itd. nudi najugodneje IKOBLiM l&rriiior. Glavni trg Z. Domske in dekliške slamnike v veliki izberi nudim po nizkih cenah. Prevzamem tudi vsa popravila. Minka Horvat modistka 654/a Ljubljana. Start trg 31. ir Išče se 'P izurjena st enotipistin j a zmožna vseh pisarniških del, veiča dovenake iu nembke steuografije ter strojopliji. Otira so samo na prosilke z večletno prakso. Nastop službe takoj. Ponudb« s sliko, življenjepisom in navedbo zahtevane plačo ■ prostim stanovanjem, kurjavo in razsvetljavo naj se naalove na tvrdko: 2519 a Združene papirnice Vevče poita D. M. v Polju. HBaiiiaisfiBisisBSiHmeiiiiins za Ljubljano in okolico razpošilja tovorna cementa Zidani most na vagone in tudi manjše količine po ceni oa: . j 72 Din za 100 kg franko sodi, (jg „ „ 101) „ brez embalaže, 66 „ „ 100 „ franko papirno vreče, in sicer franko postaja Zidani most. Za kakovost Portlandeementa prn-vzamo ravnateljstvo vsako odgovornost. Ceuient jo bil v mesecu januarju 1924 od strani komisijo (Irailbeuo direkcije iz skladišča v svrho preizkušnjo ua Unl-variltetu Beograd, Zavod za pltlvanje gradj. materijaia vposlau in izkazuje 3(j6 kg ua cm3 pritiska. Osebna ali pismena naročila — tudi izpod 1 vagona — sprojoma Ravnateljstvo tovarne cementa Zidani most. mss-a (Kdor tiočt kaj prodali Kdor hoče kaj kupili Kdor ISče službe itd. I b naj insorlra t Julru" i Lepa vogelna parcela z 2o obstoječim vodnjakom v Ho2ni dolini, so ugodno proda. Poizvo ae v Rožni dolini 230. 10864 Skladišče v bližini kolodvora, lfičem za takoj. Ponudbo pod ftlfro ..SkludiBCo" na upr. .Jutra'. 10476 Poletne novosti za flame: sirova perilno Posestvo v najbližji okolici LJubljane, 4—6 Johov, s stanovanjem, kupim proti takojšnjemu izplačilu. Doplpe z zadnjo ceno ln natanfinlm opisom na upravo ..Jutra" pod ..Gospodarstvo", Posredovalci Izključeni. 10470 Pekarno s stanovanjem, vzamem pod ugodnimi pogoji v najem. I Kdor ml prenkrbl 500 Din nagrade. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod „Solldnost". 104G1 Trgovina 7 meš. blagom se takoj odda v najem zaradi bolezni. Stanovanje v hiši. — Naslov povo uprava | „Jutra". 10196 Izbera največja. 2373/a c .SLShaM; Ljubljano, „EX.XN" družba za električno industrijo d. z o. z. «2/» Gradi električne centralo in naprave. — Velika zaloga motorjev in električnega materijaia. — Ceno izredno nizke. Postrežba točna. Na željo poset inženirja brezplačno. Ljubljena, Dunajska cesta St. 1, telefon 88, Maribor, Uslrlnjska ulica št. 11, telefon 239. Inserirajtevjutrul Kupim hišo ali majbno posestvo v bližini mosta za 3 00.000 K. — Prodajalec lahko uživa Rtanovanjo ln po.mtvo do Hmrtl. Ponudbe pod značko ,,Preskrbljen do amrtl" nn upravo „Jutra". 10407 Prodam vinograd v jeruzalemskih goricah, v dobrem atanju. \zoren. nnj-ilatitnejgo razvrščenega nasada jo blizu 4 orolo, pridelek .lovit. -• Marija Part.h, I Celfe. Ai.keri.-ova 3. . 10461 200.000 Oin posojila no ISče nujno za vnleposcstvo v Prckmurju proti dobremu | obratovanju. — Ponudbe na naalov: Notar Križan, Murska Sobot«. 10410 Mizarska obrt dnt.ro vpeljana, druiab-. nlku. Natlov pove Uprava i I ..Jutra". 10485 I Naročajte in Širite Naroiaite in Širite LJUBLJANSKI ZVON mesečnik za kulturo in prosveto, ki prinaša povesti, pesmi in članke naših najboljših pesnikov in pisateljev. Celoletna naročnina Din 120"-. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani ■■ ' Prešernova ulica 54. " Za pol koraka oilstopT, pritisne na gumb, in težki železni eastor v hipu zropota ter zapre Webra k prekinjenemu telefonu. «Dvesto milijonov pada!« krikne don Luis. Udarec jo simpatičen, čeprav nekoliko dragocen. Zbogom, dediščina Mor-nlngtonova! Zbogom don Luis. Sedaj pa, dragi moj Lupin, čc nočeš, cia te zadene Webrovo maščevanje, hajdiva!« Perenna zapre vrata svoje sobe s ključem, ki ga skrbno 'dvakrat obrne, ter odide proti drugemu nadstropju. Za seboj zapira vsa vratia. Čnje pa šc, kako strašno bije zaprti potl-načelnik pri železnem zastoru. Ti udarci se bvezdvomiio slišijo skozi odprto okno na dvorišče. »Tega ropota še ni dovolj, brate!« krikne don Luis, vzame svojo pištolo iu fzpali skozi okno tri strele, s katerimi razbije nekaj šip. Potem odpre druga vrata in sc sitsne zanje, tako da jc bil prihajajočim prikrit. Računal je, da bodo na ropot in strele stražniki pridrveli mimo njega, on pa da bo vrata zaprl in odšel brez zaprek. Tako sc jc res zgodilo. Za zadnjim Perenna nalahno zapre vrata iti jili zaklene. Šest stražnikov je pod ključem. -.Seveda ?e bodo kmalu osvobodli, toda čas je pridobljen. Pet minut bodo že potrebovali. Spodaj sreča Šoferja in oskrbnika. Vsakemu poda batikovcc po tisoč frankov in pravi šoferju: «Motor naj zaropota, prijatelj, in glej, da sc nam ne bo nikdo zoperstavljal, ko se bomo vozili. Z največjo naglico, seveda. Pvatisoč frankov vsakemu, če uspem. Da, da, tako je. Ni treba gledati tako presenečeno. Glejta, da si zaslužita tc solde! Sedaj pa galop, gospoda!« Sam pa povsem mirno, vendar dovolj naglo pohiti v gornje j sta la dva stražnika prišla še!e sedaj, ali pa sta preprečila nadstropje in na zadnjih stopnjičnh vzklikne: | izhod tudi ! iorci)ci iu Saiiveraudur lu cc, kje sc sedaj nahajata «Viktorija! Zmagali smo!« Potem odpre vrata, da pokliče oba j ta dva, ko ju vendar v rovu ni srečal? Jc-ii še kakšen izhod? »jetnika« s seboj, ...osupne in zakolne. Soba je bila prazna. »Kaj?« zajeclja. «Kaj sc jc zgodilo? Kje sta? Odšla?... Florenca...» Zares je itak računal, da ima Sauverand vetrihe vseh njegovih kjlučev. Toda kako sta mogla oba pobegniti po sredi med policijskimi agenti? Pogleda okrog sebe iu ta hip že razume. V oknu samem je skrit tajen izhod med one rove, katere je . dal njegov'prednik napraviti in katere so nekdanji lastniki uporabljali za časa velike revolucije za skrivališča. V ta rov vodi od okna skrita ozka železna- Icstva. Tu sem sta pobegnila... «Zakaj mc nista obvestila?« si misli. «Iz nezaupljivosti?« Na mizi leži listek, nanj jc Sauverand napisal s svičnikom, v naglici: «l)a vas ne spraviva v neprilike, pobegneva. Cc naju primejo, tem slabše. Bistveno pa je, da ste vi svobodni. Vsa najina nada jc v vas!« Pod temi vrsticami je Florenca napisala tri besede: »Rešite Ano Marijo!« «Oj!« zamrmra on, zmeden po tej nepričakovani Odločitvi. »Kaj storim sedaj? Evo, sedaj smo vsaksebi.« Spodaj se čujc ropot vrat, katere so stražniki razbili. More li don Luis pred njimi doseči svoj avto? Kakorkoli, on raje stopi sedaj po isti poti kakor onadva, ker ima sedaj vsaj nado, da ju doseže in se z njima združi ter jima pomaga v opasnosti. Rov, v katerega sc je spustil, je nizek, ozek, vodi sem in tja v raznih smereh in ovinkih in kotih ter ga končno privede do izhoda na dvorišču. Pred izhodom pa že stojita dva stražnika. Izhod je pod sobami Florence in vodi naravnost na Bur-bonski trg. Ni tajen izhod, vendar pa dovolj siguren. Sedaj razume vse. Tod je prihajal Sauverand. Tu so. ga videli vstopiti. Zato tukaj stražijo. Stražnika sta se hotela vreči nanj. Toda Perenna jima zopet zapre vrata pred nosoin. Samo kako Potem se vrne k vhodnemu oknu in namerava skočiti na dvorišče, češ, da si bo že napravil pot med stražniki, dospel v svoj avto in se odpeljal v njem. Toda naenkat zapazi, da na dvorišču vsi nekam hite in vzklikajo in ti vzkliki se mešajo, kakor lcadar sc godi kaj nepričakovanega, nenavadnega. Pogleda in vidi: Skupina agentov v civilu'je obdala Gastona Sauvcranda, ga pritisnila ob zid, mu nadela železje in trdo ravna z njim. Gaston Sauverand ujet! Kakšna drama se je zgodila med njim in policijo. Ves poln skrbi za dekletom se nagne z okna. Brez dvoma, ona je pobegnila. Weber mu na stopnjicah potrjuje. Evo, zopet jc svoboden, ves je besen in s stopnjlc s« dere nad svojimi ljudmi: «No, vsaj tega imamo, lopova! Kje ste ga pa prijeli, plemiča?« »Videli smo ga, ko jo jc hotel potegniti iz kleti na Boule-vard. Tu smo ga prijeli.« »In njegova pomočnica?« »Tica nam je pa ušla.« «Upajmo, da don Luis še ni zapustil zgradbe. Moje navodilo jo bilo striktno!« «Tudi on jc hotel pet minut kesneje iz iste luknje.* »Kdo vam to pravi?« »Poročala sa agenta, ld tam stražita.« «Pa?» «Vrnii se jc nazaj v klet.« NVeber radostno vzklikne: »Hura, sedaj ga imamo! Tem slabše zanj! Upor preti policiji! Potuha, deležnost, sokrivda, udeležba. Končno ga bon o razkrinkali! Brž, dva k Sauverandu na stražo, štirje na Boui-bonski trg s pištolami v rokah! Dva druga na streho, drugI pa z menoj! Pričnemo v dekletovi sobi. Potem od sobe do sobe. Hajd naprej!« Se vedno 10 do 20%pimsta A, Šinkovec Ras!, y[!lll!ll!lilllllllll!!l!llllillllllllllllllllllllll!IIIIH K. Soss LioBLinnn 1,1 Mestni trg št. 19. Samozastopstvo katerekoli branže za pokrajino Bologna in Emlllla namo od prvovrstnih jugoslavenskih veletvrdk, ae iičo! Cenjeni dopisi t italijanskem ali francoskem joziku so nasloviti na tvrdko A37T0NI0 BOHOTI BO-2476/a LOČNA (Italia), Via I,am« 59/41. 3 s ia 1 »talni lokomobfl-parni (boj B HP »knpaj s k ajemu upadajočim pomožnim parnim kotlom 4-4 m' kurilne ploskve, 8 atm. pri tiskom, fmbrikat: Monck i Hambroek, 1 aparat za iiSčenje i vod*, listen Kan 15 m' oa uo, 2 Una-vodeni brizgalni % jeroemskim gonom, 1 parni ogreva« (Dajnp/gegei*troi»-Vonranner) 33 m' kurilne ploskve poceni naprodaj. Natančneje pod šifro „Lokomot>U V-81« pri INTERREKLAM d. d., Zagreb Palmotičero nlica 18. 8515a KSSKHBE S Itt! II Iščem izvežbanega strojnika k parni lokomobili, ki je obenem izučen ključavničar, po možnosti vešč na strojih za obdelovanje lesa. Ponudbo z izpričevali in navedbo plače na: Franc Oset, parna žaga, Sv. Peter, Savinjska dolina. 2464/a s PODRUŽNICA: LJUBLJANA Delniška glavnloa Din 50,000.000'— tn rezerve preko Dln 12,500.000*— PODRUŽNICE: Beograd, BJelovar, Brod n. 8., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Novi Sad, Osljek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Slbe-nlk, VrSac, WJen. ekspoziture: Rogaška Slatina (sezonska), Škofja Loka In Jesenice. a q e n o i j li Buenos Alres, Rosario de 8anta Fe. AFI LI J AGIJIl Slovenska banka, Ljubljana, Jugoslavenska IndustrUska banka d, d., Split. tavršuje vse bančne posle najkulantneje. PA ( t-,.. < {■ S mm&ž&m km Sili ii ii lil tfi nosijo otroci in odrasli, kor so isti trpežni, poceni in jih jo prijetno nositi. 732/a SANATOEIUM Dr. K. SZBCiO zi djdercus,e ABBAZIA Dietno liječenje za jačenje i debljanje. Vlastite obalne morske kupke. . Tcčajevi ritmične gimnastike na slo-bodnom zraku. 2444/a Djcca pacam od 7 godlna i bez oratnja. ■Kssm Pile m rašple (Turpije) nova, najboljšo kakovosti, vsakovrstne, vsaka posamezna zajamčena. 1024 a Prevzamem o tudi star e pile, da jih na novo nasekamo. Izvršitev v najkrajšem času. jamstvo za prvovrstno delo, cene zmerne 1 Brata Koleno, tovarna aa pile ln parna brnsiitiica v Mirni na Dolenjekem. Tnžnim srcem naznanjamo, da je naš ljubljeni soprog, odnosno brat in stric, gospod Janez Kastelic hranllničnl sluga danes dne 19. t. m. v 81. lotn starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika se vrši v sredo, dne 21. t. m. ob 4. uri popoldno iz hiše žalosti, Tržaška cesta 11, na pokopališče k Sv. Križu. Priporočamo dragega pokojnika v blag spomin. Ljubljana, dne 19. maja 1924. Žalujoči ostali Dva železna reservoarja vsak s prostornino 50 vagonov posebno prikladna za nakladanje mineralnega olja, melase ali podobnih stvari, se prodasta po ngodni ceni! — Vpraša naj se pod šifro »Resorvoar V-74« pri INTERREKLAM d. d., Zagreb, Palmotičeva 18. ssi«-« Vsem sorodnikom, prijateljom in znancem, ki so ob priliki nesrečne in neskončno bridke izgubo naše nepozabljene pokojnice, gospe Marije Itt-ittiH! prihiteli nas tolažit, in vsem, ki so v tako velikem Številu, s tako lepim petjem in molitvami spremljali zmeraj in povsod prisrčno ljubljeno pokojnico na njeni zadnji poti, izrekamo najsrčnejšo zahvalo. 2611/a Žalujoči ostali. ■rmMmmmm Potrtega srca naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da ..a jo dne 18. maja 1924 preselil med nebeške krilate« naš nepozabni, iskreno ljubljeni in dobri Binček, vnuk in nečak litja Movak. Pogreb nopozabnoga ljubieka se bo vršil v Litiji dne 20. maja 1924 ob 16. nri. V Ljubljani, dno 19. maja 1924. Žalujoči rodbini: Novak, Koiiša 2517/a ln ostali sorodniki. Mesto posebnega obvestila. Ali ste že poslali naročnino za »Jutro" Nekolike stotin komadov rabljenih, vendar T zelo dobrom stanju naliajajočih se .železnih sodov mr Je Natančneje ped Šifro ..Željozne bnradi V-8I" pri INTERREKLAM d. d., Zagreb Palmotičeva ulica 18. 8516a " ,< '»H 4 2518/» V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša nadvse ljubljena mamica, stara mamica in tašča, gospa Alojzija Homan. zdravnikova vdova danes ob pol 10. nri, v 59. letu svoje starosti po kratki bolezni, pre-videna s tolažili svete vore mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage rajnee bo v sredo dne 2 L t m. ob 16. nri iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Sv. maše zadušnico so bodo darovale v žepni cerkvi v Radečah. Radeče pri Zidanom mosta, dno 19. maja 1924. Vida Krisper, roj. Homan, luka DernovSek, roj. Homan, hčeri. — Anton Kriaper, ravnatelj, dr. Janko Dornoviek, pri-marij, zeta. — In kiča, Marko in Janezek Dernovšek, vnuki