Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi za območje bivšega ptujskega okraja lidaja »Ptujsiri tednšcc. zarod e samostojnim tinansiraajem Odgovorni urednic: Anton Bauman. Uredništvo te uprava Ptu). Ladcova S. Tf^efon 158, 6«kovni raćun pri Narodni banki Ptuj it 804-19-3-206 Aokopisov ne vračamo. Tiska Mariboraka tiskarna Nfara>or. Celotna патчжпгпа za tuzemstvo lOOO din. za inozemstvo 1500 din ŠTEVILKA 50. PTUJ, 11. AVGUSTA 1961 CENA 20 DIN Letnik XIVÍÍ Izstrelitev druge sovjetske ve- soljske ladje »Vzhod II« s člove- kom je ne samo tehnični dose- žek, pač pa predvsem političen uspeh. Človek, kozmonavt Ger- man Titov jp ostal v vesolju 25 ur in 18 minut. Sovjetski uradni komentatorji so takoj poudarili, da je izreden tehnični dosežek na- menjen človeštvu in to izključno v mirbljubne namene. Na Zahodu so uspeh prekomen- tirali drugače. Z nekoliko kislimi obrazi so čestitali, takoj pa so pristavili, da bi morali Tirediti vprašanje vesolja, ker so v Sov- jetski zvezi prišli do »končnega orožja«. Če so .sovjetske izjave o miroljubnem izkoriščan fu znano- sti pri osvajanju vesolja iskrene, naj sklenejo sporazum o sk\ip- nem izkoriščanju vesolja. Izstrelitev rakete je prišla v trenutku največje napetosti okoli Berlina in Nemčije. Hruščev je le 12 ur po pristanku kozmonavta Germana Titova govoril o svetov- nem sporu 1er poudaril, da bo prišlo do jedrske vojne, če bodo zahodne sile začele vojno zaradi Berlina. Resno jih je opozoril, da bo do konca leta podpisal z Vzhodno Nemčijo mirovno pogod- bo, kajti, ce b, tokrat nd.^topili, bi ; na Zahodu menili, da so slabi. ! Potem bi zahtevali se več. Mirovno pogodbo т Nemčijo morajo podpisati v tem obdobju j zato, da preprečijo nadaljnjo obo- roževanje Zah. Nemčije, ki po- «taja za varnost v srednji Evropi vehka nevarnost. V tem primeru ne gre za fiksno idejo pač pa za realno presojo .sedanjega položaja. Nembija postaja iz dneva v dan močnejša in če hočejo preprečiti morebitno zlo. je potrebno pod- pisati pogodbo ter razorožiti dr- žavo, ki je v zadnjih dveh vojnah povzročila toliko zla. Ni Zahodu .so sprejeli ognjevit govor premiera Hruščeva zelo različno. Nekateri dokazujejo, da So njegova jamstva o svobodnem pristopu Berlinu in o tem, da mesta ne bo blokiral, premajhna. Ha bi lahko začeli poga.janja. Treznejši krogi pa poudarjajo. Ha so sovjetske predloge nameno- ma popačili in jih prikazali lju- dem v napačni luči. da bi pred množico opravičili vojaške pripra- ve, in morebiti celo vojno. V zad- njih dneh so šli celo tako daleč, da prikazujejo atomsko vojno kot majhno zlo. v katerem ne se more ničesar zgoditi. Sovjetski predlogi .so umestni, ker Zahod ne izgubi ničesar. Gre za politiko ki izko- rišča nemški problem za napenja- nje odnosov. Hruscev jim je to tudi očital ter dejal, da bi radi preko Nem- čije in Berlina zrušili socialistič- ni sistem. »Pripravljajo se na zadnji udarec, pozabljajo pa,« je rekel Hruščev. »da bomo odgovo- rili ^ vsemj sredstvi, ki so nam ■ na razpolago.« Iz vseh dogodkov lahko povza- | memo, da so se sovjeti tokrat | odločili za čvrsto politiko. Zahod je v dilemi. Trezni ljudje vedo, da je Berlin premajhno opravičilo za vojno, sedanji položaj doma in v svetu pa jih sili v to, da kri- čijo okoli Berlina. Gospodarski položaj zahodnih dežel je v polo- žaju. ki skuša najti izhod z veli- kimi akcijami. Grozi jim brezpo- selnost in zato hočejo razširiti vojno industrijo. Neodvisne de- žele v Afriki, Aziji in celo v Južni ^ Ameriki že sprejemaj pomoč iz : vzhodnoevropskih dežel. Konku- ' renca je velika, kapitalizmu pa s | tem odvzemajo življenjski pro- j stoi-, ki postaja iz dneva v dan ' manjši. ! V političnem dogajanju so nemške volitve podredili seda- | njim napetim odnosom. Čeprav že nekaj namigujejo na možnost ; pogajanja, pravijo, da ne smejo ; odstopiti pred volitvami, ker bi s tem prizadeli Adenauerjevo moč, obenem pa bj izgubili svo- jega zvestega zagovornika. Polo- | žaj je skratka tako napet, da ^ bodo morali nekaj ukreniti, če j bodo hoteli odvrniti vojno tievar- ÎÎOSt. I IZ LETA V LETO K NOVIM uspehom po sfctlcffl izfilcdn pnoborcci v nedeljo, 6. avgusta 1961 je občina Ptuj tretjič praznovala svoj praznik. Tokrat je bil F»- sve^en spominu na padle borce NOV s slavnostno sejo Občin- skega ljudskega odbora Ptuj, z odkritjem 'Spominske plošče prvoborki Olgi Megličevi na Vi- čavi ter s položitvijo vencev pred vse spomenike in spominske plo- .sče v Ptuju 1er pred spomenik Lackovi četi v Mostju. Ob lem prazniku je bilo izrečeno prizna- nje ljudstvu z območja občine Ptuj za dosedanje uspehe. Iz- rekla ga je na slavnostni seji predsednica lov. Ix)jzka Stropni- kova. Zvezni poslanec dr. Jože Potrč je v svojih govorih na Vi- čavi in na zborovanju v Mo- .škanjoih prikazal junaštvo pr- voborcev, kot je bila Olga Me- glič, kot je bil heroj Jože Lacko, Franc O.sojnik, bral je Reši, Ivan Zavec itd., na drugi strani pa je izrazil upanje, da bo svobodo- ljubno člove.itvo ohranilo mir v -svetu, ker noče oborožitvene tekme, ker noče vojne, ker želi, da bi se z uresničevanjem na- čela miroljubne koeksistence, s spoštovanjem narodov in ne- vmešavanje v notranje zadeve drugih držav in narodov prepre- čila nevarnosl, ki preti člove- št\Tj — atomsko vojno. Sam aeromiting v Moškanjcih je bil manifestacija uspešne dejavnosti Aerokluba Ptuj kot enega izmed klubov za tehnično vzgojo v ob- čini, ki mu je uspelo, pridobiti v svoje vrste nad !>00 članov in v času obstoja vzgojiti vrsto ja- dralcev, padalcev in motornih pilotov. Presenetljiva udeležba ljudstva na slovesnositi in na zix)rovanju ter mitingu je pri- znanje odboru za pripravo pra- znovanja in vsem sodelujočim, da so se resno lotili dela in so zato tudi dosegli tolikšen odziv, obisk skoraj 20 tisoč ljudi. Na praznovanje so prišli: zvez- ni poslanec tov. dr. Jože Potrč, predsednik OI.O Maribor tnv. Jože Tramšek, podpredsednik OLO Maribor tov. Lojze Grobel- nik. tov. Milko Golob, predsed- nik Okrožnega sodišča Maribor in drugi povabljeni gostje, pred- stavniki oblasti in družbenih or- ganizacij in dru.štev. V polnem številu so se vabilu odzvali svojci padlih prvoborcev in talcev. Va- bilu se niso mogli odzvati zvezni poslanec tov. Zoran Polič, Franc Simonič, Mima Zupančič in ne- kaj drugih povabljenih gostov in svojcev padlih borcev. Vse navzoče je na slavnostni seji po- zdravila predsednica obč. ljud- skega odbora tov. Lojzka Strop- nikova, pri slovesnosti na Vičavi jih je pozdravil tov. Jože Bra- tina v imenu Mestnega odbora ZB NOV Ptuj, na zborovanju v Moškanjcih pa predsednik Aero- kluba Ptuj tov. Janez Petrovič. »Veseli nas vaš obiski« Veččlanska patrulja Mestne- ga odbora ZB NOV je pod vod- .stvom tov. Milana Lacka in tov. Milice Vučakove obiskala pred slovesnostjo na Vičavi enajst partizanskih družin na Hajdini ter jim izi-očila priznanje in knjigo »Ptuj v borbi«. Povsod so patruljo prijazno sprejeli, se ji zahvalili za obisk in pozornost ter se zadržali z njo v razgovoru, obujajoč spomine na čase ilegal- nega dela v OF in na razne re- presalije fašistov. Patrulja je prinesla tez Dra^'0, kier je pre- važa..a prvoborka Olga Megli- čeva partizane s čolnom, lovor- jev venec in ga položila po od- kritju plošče Olgi Megličevi pod ploščo. Priznanje za ljudstvo iz ptujske občine Na slavnostni seji Občinskega ljudskega odbora Ptuj so se zbrali gostje tov. dr. Jože Potrč in drugi ugledni predstavniki oblasti, kolektivov, družbenih organizacij in društev iz Mari- bora in Ptuja. Sejo je vodila predsednica tov. Stropnikova. Po enominutnem molku v spo- min padlih borcev, talcev in žrtev fašističnega nasilja je od- neslo več delegacij vence pred spomenike v ptuju. Tov. Lojka Stropniko"a je v svojem nagovoru med drugim dejala: »... Tudi naše področje se je 'oCisoiB^soBZ ouiastm z oipedode z gospodarsko nerazvitostjo in z idejnim nazadnjaštvom. Zavest naših ljudi v občini dobiva ved- no bolj jasni odraz ob doseženih uspehih. Preje pretežno zaostale agrarno prenaseljeno območje se oblikuje v napredni industrijski kmetijski predel, ki odstranjuje po eni strani slabosti preteklosti, po drugi strani pa se vključuje v ožji in širši družbeno razvojni proces naših narodov. Vse oblike naše razvojne pwati so izpričale tudi pri našem delovnem človeku enotnost naših ciljev. Utrjeno in z izkušnjami obogateno de- lavsko in družbeno upravljanje vedno bolj združuje naše voliv- ce kot proizvajalce in, državlja- ne. Težnja po dvigu produktiv- nosti in uvajanje ekonomskih enot občutno veča komuni na- rodni dohodek, Pripravljenost kolektivov za odstopanje dela sredstev za skupne komunalne, prosvetne, zdravstvene, stano- vanjske in druge objekte je ved- no večje .. Razgovor med bord vedno živahen Po slavnostni seji je bilo za povabljene goste, odbornike in svojce padlih srečanje v Narod- nem domu, ki je trajalo do od- hoda na slovesnost na Vičavo. Tu so se pogovarjali med seboj in z drugimi dr. Jože Potrč, Jože Tramšek, Lojzka Stropnik, Jan- ko Vogrinec, Ivan Kranjčič, Ma- rija Sagadinova, Slavica Zemlji- čeva, sin in hčerka Olge Megli- čeve in njuna stara mati itd. »Slava njenemu spominu!« Hiša ob Vičavski poti 9, kjer je svojčas stanovala Olga Megli- čeva in njena družina, je tekom let menjala gospodarja in spre- menila lice. Na južni strani je pritrjena spominska plošča s po- svetilom spominu na prvoborko Olgo Meglič in na borce, s kate- rimi je sodelovala. Mnogo ljudi se je zbralo pred to hišo. Cez Dravo je pripeljal fov. Marjan Berlič z motornim čolnom z breške strani partizan- sko patruljo, ki je obiskala tega jutra enajst partizanskih družin na Hajdini in je prinesla s seboj venec za spominsko ploščo. Zbrali so se gostje z dr. .Tožetom Potrčem na čelu, s svojci Olge Megličeve, spomeničarji, godba nPD »Svobode«, pevski zbor »Obrtnik«, otroci in odrasli. Tov. Milan Lacko je raportiral ored- sednici občine, tov. Lojzki Strop- nikovi o prihodu patrulje, tov. Jože Bratina je v imenu Mest- nega odbora ZB NOV začel slo- vesnost, pozdravil navzoče in prosil tov. dr. Jožeta Potrča, da bi odkril spominsko ploščo. Pred odkritjem je zvezni po- slanec tov. r. Jože Potrč odkriva spiominsko ploščo Partizanska patrulja pri Petroviče vih na Hajdini ODHOD NA SLAVJE V RIBNICO: DoDolnilna navo- dila potnikom z vlalptemhru 1961. Sindikfl'^e podi-'jzrace pro- svetnih de avcev, pa bodo v sep- tembru pripravljale letne občne zbore, ki bodo v prvi poovici oktobra. tekstilne tovarne Sindikalni prapor V zvezi z nhčinskim praznikom in 20-iptnico vstai4> namerava raz- viti sindikalna orga.nizacija Tek- ■Sfilnp tovarne in barvarne Ptuj koncmi avgusta 1361 siodikalmi prapor, kot sirnhol dosedan.Iih in bodočih uspehov te organizaci.tp 1Л0 članicami in člani, ki so .se izkazali pri graditvi tovarni- ■ških objektov in pri n.iihovi no- tranji ureditvi, enako pa pri osta- lih .sindika'nih akci.iah v Ptu.Ju in občini Ptuj. Praj>r>r ho .sindikalna organiza- cija Tekstilne tovarne in barvarne Ptuj nabavila iz svo.iih sred.stev in \r pri.jatpfjske pomoči sorodnih sindikalnih organizacij, ki si rade medsebfj.tno pomagajo. Dopisujte v «1ПЕ2)ШГ za članico komiteja. Po napornih letih vojne, v mnogih nevarnostih za življenje, sem skupaj z mno- gimi tovariši preživela vojne dni in obžalovala življensko žrtev prenekaterih, ki so dali za svobo- do življenje...« V. R. (Dalje prihodnjič) Ptuj se spreminja Hotel bo imel 3 nadstropja Zidovje ptujskega hotela v Tr- stetijakovi ulici ie zgrajeno že d« venca v drugrm nad&trop.ju. Te dni bo rešeno vprašanje še 5. nadstropja te zgradbe s stano- vanj.skimi sobami za službene o.s«- he in samske stanovalce, ki bo- do lehko dalj časa bivali v teh sobah, dokler ne bodo dobili red- nega stanrn'anja. S 3 nadstropjem h.o nova hotel- ska zgradba enako visoka kot druge okoliške 5 nadstropne stav- be. Pri občinskem ljud<;'Mi smo, kakor Teste, ob- činski praznik povezali s 1. Lac- kovo četo, ki je padla 1942. leta T Mostju. V tej četi so tili prvoborci, ^katerih imena so ram že znafia, nekatera od teh pa misli, da moram na tem me- stu Še posebej omeniti. Vedno se bodo naši ljudje spominjali Lacka, Osojnika, bratov Rešev, Krambergerja, Zavca in vseh. ki*so padli v tej borbi. Ne sme- mo pozabiti svetlega zgleda, ki ga je dala železničarska par- tijska organizacija, ki je po- slala toliko svojih članov v borbo, ki so ali padli ali pa so bili zaprti v taboriščih. Pozneje je gimnazijska mladinska- sku- pina dala precej borcev ш žrtev. Moral bi našteti vrsto družin in svetlih imen, ki so dali življenja za našo svobodo. Tovariši, pomen teh žrtev je v tem: Hitler je mislil, da bo lahko ta del Jugoslavije na- pravil za.nemškega, zato. je dal toliko ljudi izseliti in postre- liti. >'aši ljudje pa so, ne samo pri nas, ampak po vsej Jugo- slaviji. rekli vsem okupator- jem: >Ni!kdar ne bomo trpeli okupatorja. Hočemo svobodo in hôcêino napredekî< To je se- veda bila neenakomerna borba, bila pa je zelo nspešna. V naši občini je najbolj značilno tr», da so dali naši ljudje takrat- nim prilikam primeren odpor in da so pokazali to, kar so povedali vsi jugoslovanski na- rodi. Nikdar ne bomo trpeli fa- šistične pete, mi hočemo enako- pravnost v«eh narodov, hočemo za "vsak narod svobodo, da bo na svoji zemlji svoj gospodar. Vidite, kako je to preprosta parola. Bilo je pa potrebno, da je tej paroli nekdo dal življe- nje. Navdajala nas je globoki ▼era, da je stvar napredka pra- rična stvar in da mora zma- »ati- Prav sedaj govorimo, ko ima- Ifto tako"lepo čisto nebo, da se ïopet zbirajo nad našim svetom êrni oblaki, da obstaja nevar- Bost 3. svetovne vojne, ^ti se dobro zavedamo, posebno pod vodstvom rnkršala Tita, kaj po- meni staviti vprašanje Bizerte. Berlina itd. Dobro se zaveda- mo, kai se pravi začeti atom- sko vojno. Toda kljub tsmii vsemu smo prepričani, da bo uspelo naprednim silam obdr- žati mir in zmagati. Po govoru o odpravi mezdne- ga sistema, o velikem pomenu delavskega.iti družbenega uprav- ljanja, je tov. dr. Potrč še dejal: Borba človeka pomeni hkrati tudi možnost za razvijanje vseh njegovih sposobnosti. To ni slu- čajno, da je naša država zna- čilna po tem, da i^a najhitrej- ši razvoj: Tov. Leskošek je ne- davno govoril, kako je pri nas r kratkih 16 letih hitro narasla produkcija. V ptujski občini tmamo pred očmi giganta Ki- dričevo.' potem elektrarne, ki ÍO narasle itd. Produciramo stvari, o katerih pri nas pred vojno niti ni bilo govora. Ne mislim se pri tem zadrževati. Predvsem gre za človeka. Cim sposobnejši ie človek, tem več lahko ustvari. Po tolTnačenju vprašanja stro- kovnih kadrov r našem kmetij- stvu, o vedno večjem zaposlo- vanju mladine v mestu in o šo- lanju kadrov za izboljševanje našega kmetijstva je tov. dr. Jože Potrč govoril še o aktivni koeksistenci in je dejal; Najbolj pomembno je, kar narodi sveta pri nas najbolj spoštujejo, to je naša konse- kventna in dosledna borba za enakopravnost narodov in ena- kopravnost človeka. Danes vlada v svetu ogromno neza- upanje. Vojni hujskači priprav- ljajo vojno, ker jim dišijo voj- ni dobički, ker so za to še mož- nosti. Toda temu nasproti se dviga spet človeštvo. Ni naključje, da bo beograj- ska konferenca dela odgovor na vsa vojna hujskanja in bo izrekla besedo o borbi za mir. Beograjska konferenca je skli- cana ravno ob pravem času. Svoj govor je tov. Jože Potrč končal z besedami o oborože- valni tekmi, o logiki vojnih hujskačev in o logiki delovne- ga človeka, ki noče blokov in noče oboroževalne tekme, am- pak hoče miroljubno sodelova- nje in to vsakodnevno sodelo- vanje ter reševanje sproti vseh spornih vprašanj. Vsi naši šte- vilni borci, ki so dali življenja, so pripomogli, da je danes Ju- goslavija tako velika, tako po- membna in tako spoštovana. In to človeka veseli. Zaradi tega nismo domišljavi in se zaveda- mo, da je borba še dolga.«... Po končanem zborovanju se je po točki za točko odvijal pro- gram aeromitinga, ki jüi je tol- mačil sekretar Aerokluba Mari- bor tov. Vlado Kovačič. Navajal je imena in vrUne pilotov, ja- dralcev in padalcev ter opisal tehnične posebnosti raznih letal ter namen vsake od 30 točk pro- grama. Ljudstvo je videlo mo- delarje in njihove ustvaritve. Videlo se je razne motorne avione, skoke s padaU, akroba- cije itd. Kljub nestrpnemu pri- čakovanju zanimivosti v zraku so ljudje radi poslušali nagovor tov. dr. Jožeta Potrč|i. Letošnje 3. praznovanje praz- nika občine Ptuj je ponovno po- trdilo, da veljajo večje ptujske prireditve za kvalitetne in dobro obiskane, ker niso vedno v istem kraju in vedno po istem progra- mu, ampak je vedno kaj novega. Za praznovanje 4. ali 5. občin- skega praznika pa bo moralo biti izpolnjena želja obiskovalcev Ptuja z gospodarsko razstavo pri Mladiki. Tri zapovrstne razstave so obrnile na Ptuj pozornost zelo široke jugoslovenske javnosti in povsod sprašujejo, kdaj bo imel Ptuj zopet podobno raz- stavo. Gostje in svojci iz raznih krajev, ki so prišli ob tej slo- vesnosti v Ptuj, so se začudili nad razvojem Ptuja zlasti v kolodvorski četrti in priznava- jo, da dobiva Ptuj iz leta v leto lepše in prijaznejše lice in da to ni več tisti Ptuj, v katerem je gnezdila peščica renegatov, ampak pravo slovensko, zgodo- vinsko zanimivo, sodobno «e razvijajoče, gospodarsko na- predno, industrijsko in kultur- no razvito mesto. V. J. Množica na letališču V septembru delovne konfe- rence sindikalnih podružnic Trenutno so pred sindikalnimi podružnicami in izvršnimi od- bori odgovorne poUtične naloge v zvezi s pripravami na delotno konferenco članstva, ki bodo na območju ptujske komune letos v septembru. Najaktivnejše sindikalne po- družnice se na delovne konfe- rence ŽP pripravljajo. Izvršni odbori že analizirajo rezultate gospodarjenja v prvem polletju 1961, saj letošnji polletni poka- zatelji že kažejo, kako se v pod- jetju uveljavlja in odraža novi gospodarski sistem in predpisi o delitvi dohodka. Proučujejo, ka- ko se giblje proizvodnja, pro- duktivnost dela, dohodek in osebni dohodki, kako je s skladi, osnovnimi in. obratnimi sredstvi, kakšno je stanje glede zalog, dolžnikov, upnikov m podobno. S posebno resnostjo proučujejo izdelavo pravilnika o^delitvi či- stega dohodka in pravilnika o delitvi osebnega dohodka. Po- sebna pozornost je posvečena ekonomskim enotam in vlogi ter pravicam proizvajalca^' v eko- nomskih enotah. Vse to so vpra- šanja. o katerih bo razpravljalo članstvo na letošnjih delo\'nih konferencah in ki jih je potreb- no zelo jasno, konkretno ' in razumlÜA'ft obdelati v poročilih Kjer so že pričeli s takimi pri- pravami. bodredu>€. Z udarniškim delom je bilo mno- go storj'eno, vendar seda.i pri de- lu «porabhen žer.iav delo zelo po- sipešu.iie. Liudie se ustavljalo 'ob Ljutomerski eesti in gj^ajo ru- meni žerjav, kako hitro naklada odvisno zemlio na tovornjake, ki ^ odPMažarto ai flffl» .. Avtomatizirana proizvodnja opeke v Žabjaku v soboto, 5. avgusta 1961, it imel kolektiv Opekarne v Žabfaku pri Ptuju prijetno slovesnost v zvezj z 20-letnica vstaje, z ob- činskim praznikom ter z začet- kom obratovanja nove strojnice ter z nnvtm, krajšim in boljšim, avtomatiziranim načinom proiz- vodnje vseh oblik opeke, zidne in strešne, ter opeke za stropne no- silce. Slovesnosti se je udeležila predsednica « Občinskega ljudske- ga odbora Ptuj tov. Lojzka Strop- nikova, načelnik tajništva za fi- nance pri Občinskem ljudskem odboru tov. Anton Purg in sekre- tar Občinskega sindikalnega sveta Ptuj, tov. Feliks Bagar. Tov. Lojzka Stropnikova je pred pogonom strojev čestitala kolek- tivu v zvezi t napredkom podjet- ja in z občinskim praznikom ter mu je želela, da bi bilo v Ptuju in v ptujski občini z opeko iz te- ga podjetja zgrajenih še mnogo stanovanjskih in komunalnih zgradb za dvig življenjske ravni v mestu in na podežel.iu. Tov. Lojz- ka Stropnikova je spomnila ko- lektiv opekarne na heroja Jožeta Lacka in na člane njegove čete. ki so začeli 1942. leta v okolici Ptuja neizprosen boj z okupator- jem. da bi bila naša. zemlja zopet svobodna, da bi naše ljudstvo na njej svobodno živelo in gradilo. Ti »vetij dljj njegove borbe ш celotne narodnoosvobodilne borbe so doseženi in danes v miru ustvarjamo socializem. Ko so si gostje v spremstvu prizadevnega t<>\'ariša Marja- na Berliča ogledali delo strojev »Dalit« Daruvar in celotni proces proizvodnje opeke, so še odšli k bagru, ki bo sedaj v celoti izko- riščen. Tov. Marjan Berlič je uvodoma pohvalil strojnega ključavničarja tov. Milana Sramna in njegovega pomočnika tov Janeza Matjašiča, fei stä Si n^ vge prizadevala gri montaži i" raznih dopolnitvah ter izpopolnitvah pri montaži, da je bilo mogoče stroje čimprej spustiti v pogon in začeti z no- vim načinom proizvodnje. Tov. Marjan Berlič se je uvodoma za- hvalil tudi Občinskemu ljudske- mu odboru Ptuj in vsem za po- moč in oporo pri izpopolnjevanju opekarne Žabjak, kj predstavlja sedaj sodoben opekarski obrat in ki bo mnqgo lažje kot prej zala- gal investitorje s potrebno opeko. Ob tej priliki se je predsednica Občinskega ljudskega odbora Ptuj tov. Lojzka Stropnikova pohvalno izrazila, kako razveseljiv je tak napredek po kolektivih, kjer se zavedhjo minasti pospešene pro- izvodnje in kier vlaga kolektiv vse napore za napredek obrata m za izboljšanje delovnih pogojev ter življenjskih prilik Stanov ko- lektiva. Zbrani člani kolektiva so se po končani slovesnosti razgovarjali s predsednico občine o raznih pe- rečih problemih iz vsakdanjega äiijsaji-___ Nova strojnica v opekami Novi daro' vaici Icrvi 1. 8. 1961 in 3. 8. 1961 so se odzvali krvodajalci iz ЕЧија in okolidl^: Jankovič Vlado, Štraus Jože. Cigula Jože, Fekonja Vinko, Šimenko Franc, Krapša Franc, Pe- tek Ivan, Čjhal Maks. Obran КоП' rad, Segulin Franc, Čeh Franc, Lenart Niartin, ' Taciga Marica, Vlah Polonca, Samobor Nežik^ Hlupič Matilda, Pergamuš Vero- nika, Muršec Olga, Bezjak Marija, Gorčenko Viktor. Krajne Marija. Žuran Jože, Voda Franc, Brod« njak Stanko, Munda Marjan, Ко^ stanjevec Franc, Grabar Franc, Cajnko Terezija, Zupanič Franc, Cajnko Ivan, Milošič Anica, Čeh Veronika, Mlakar Lovrenc, Petro- vič Katica, Mlakar Franc, Černe- zel Barbara, Lah Danica, Rogma Franc, Sirec Rozaljja, Liber Mar- jeta, Poposek Marija. Toplak Kristina, Belšak Milan. Belšak Rozika, Vrtič Janko, Forstnerič Marija, Kuhar Anton, Kuhar Ja- nez, Arnuš Anton, Joha Štefan. Kuhar Kristina, Obran Ivana. Os^ vald Milka. Vidovič Matilda, Kral.i Neža, Soko Marija, Golob Tere- zija, Kolarič Apolonija, Šterba! Marija, Bolear Manja, Podreber- šek Marija, Mere Marija, Zavec Katica, Šamperl Marija, Vidovji Urška. Bolear Ivan, Rižner Mari- ja, Bombek Ana, Ropič Antonija. Kristovič Jože, Prosenjak Štefan, Kosec Marija, Kramberger Martin. Bolear Franc, Širec Janez, Kogina Janko, Kokol Anton, Kosec Franc, Šamperl Franc. Vsem odličnim organizatorjem.. vodstvom podjetij za požrtvoval- nost ш razumevanje, številnim krvodajalcem za odziv, v imenu bolnikov iskrena hvala' Splošna bolnišnica E^uj gdači i£iž gtuj . Ptuj ima novo sodobno pehamo V torek, 8. avgusta — na 3. občinski praznik, je imel kolek- tiv podjetja Pekarne in mlin >Vinko Reš« Ptuj svoj velik dan. Imel je otvoritev novega obrata avtomatizirane pekarne, sodobnega poslopja in sodobnih naprav, ki bodo služile preskr- bi prebivalstva z vsakdanjim kruhom. Obenem z otvoritvijo novega obrata pa je imel ta kolektiv odkritje spominske plošče »Vinku Rešil«, po kate- rem ima podjetje svoje ime. Na slovesnost kolektiva je prišlo mnogo gostov, predstav- nikov oblasti, kolektivov, druž- benih organizacij itd. iz Ljub- ljane, Maribora in Ptuja. Obrat je po nagovoru direk- torja podjetja tov. Jožeta "^o- tlarja in po kratkem nagovoru o pomenu občinskega praznika in spomina na Lackovo četo. na njeno junaštvo, borbo in smrt v Mostju R. avgusta 1442. leta - cializma in pripravljen tudi na najtežjo žrtev, ker je bil pre- pričan, da bo borba našega ljudstva pod vodstvom KP kro^ nana z zmago. Novoodkrito pl»La- do« iz Zagreba, »Kolo« in Beo- grada« in »Tanac« iz Skoplja. Vsi so navdušili, kar smo lahko spremljali tudi Po televiziji, ozi- roma Evroviziji. Festivalski dnevi so za nami. Vtisi ki smo jih odnesli iz Kopra domov nas še bolj bodrijo k te- mu, da v ptujski okolici posve- timo še več pozornosti tem sta- rim res izvirnim folklornim zna- čilnostmi, obenem pa moramo vsekakor dati zadoščenje in pri- znanje TVD »Partizanu« Markov- ci in tovarišem, ki na tem dela- jo in skrbijo, da se bogastvo, ki ga ima naš kraj v tej dejavnosti širi po naši socialistični domo- vini in izven nje. OP KI N O Mestni kino Ptuj predvaja od 11. do 13. avgusta t. I. itali jaasko-francoski barvnj film »Herkul in Ijdijska kraljica«, od 15. do 17. avgusta t. 1. jugo- slovanski barvni film »Korolina Reška«. 0R^402 predvaja 12. in 15. avgusta t. 1. poljski barvni film »Petorica iz Barske ulice«. Iß. in 17 avgusta t. 1. jugoslovanski fjlm »Pet mi- nut raja«. Kidričevo predvaja 12. avgusta t. 1. ameri- ški barvni film »Nevarno odkrit- je«. Kino Zavrč predvaja 15. avgusta t. 1. ameri- ški barvni film »Človek z rikšo«. DVE KULTURI V vročem poletju smo, v dobi dopustov. Človek si za nekaj ted- j nov malo oddahne, se posveti »arnemu sebi in družini, se ozre okrog sebe in se veseli vsega, kar vidi lepega in spodbudnega. Jaz preživljam dopust v doma- čem Ptuju in opazujem, kako se tudi v domačem mestu vse lepo I razvija in napreduje: nove stav- , be, novi nasadi, novi fičkoti, no- vi, mladi ljudje v lepih moder- nih oblekah, čevljih, frizurah. . Bogme, si mislim, tudi Ptuj koraka v boljše perspektive. Le malo hitrejšega tempa bi bilo I treba — tempo, to ti je beseda — pa se bomo kmalu postavili ob bok 7. ostalimi kraji naše lepe socialistične domovine v boju za čim višjo življenjsko raven na- šega ljudsitva. Teh besed ne imejte za ' leporečje, mis]}m iskreno — vsaj kar se tiče naše materialne kulture, to se pravi: lepih novih hiš, fičkotov, oblek, ženskih pričesk in sploh vsega, kar se da sezidati, sešiti, sfrizi- rati, olepšati in zmodernizirati. Tako lahko človek reče z zado- voljstvom: glej, napredovali smo pa le — vsestransko. Pa ni tako vsestransko. Naj- boljše, da vam povem svoj do- življaj. Zadnjič sem sedel v le- pem prenovljenem gostinskem lokalu in pil pivo. Članek, ki sem ga bral v najnovejšem »Delu«, ki mi ga je prinesla natakarica, mi je vdahnil prijetne misli o tem, kako bomo živeli čez deset, petnajst let, ko bodo uresničeni vsi veliki načrti elektrifikacije, industrializacije, mehanizacije, avtomatizacije, ko bo imel že vsak tretji, četrti državljan avto, televizor itd. in ko bo treba pri- tisniti le na gumb in se bodo iz- polnile vse želje, tako kakor v tisti pravljici, ki ima naslov: »Mizica, pogrni se!« Tedaj sto- pita v sobo dva mlada človeka, on in ona. On je bil oblečen v prelepo svetlomodro, brezhibno krojeno obleko, kakor sneg belo srajco, čevlje pa na špic, tako kakor zahteva moda. Ona pa, kako bi vam povedal? Pesem! Bila je lepotica, blondinka, ču- dovite postave, oblečena pa tako okusno, da to ni mogoče drugače izreči kakor na ta način, da tle- skneš s koncem jezika ob zgor- nje zobe, nakar se sliši nekaj, kar je podobno črki c. Seveda je imela nohte lakirane, na rokah in nogah. Naročila sta pijačo (ona koktoT in med njim se je razvil pogovor, ki sem ga čul v odlomkih: Ona: J... ti, sončne špegle eem pozabla. On: Kaj se sekiraš, boma že druge kupla. Požuri pa spij, da nema zamudila cuga. Ja nemo laufal takak zadnjič, ki ni blo placa v vagoni, pa sma stala do Celja. Ona: Vrag te dal (kako nežno!), rajši si kakši ápricer manj pri- voši, pa nama kupi prvi klas. Navoljila sem se že totega dren- ga na cugi, častna reč. On: No, no, kaj se bunll, spij, te pa grema. Tri frtale je, zadji cajt! Potem sta šla. Ko sta šla mimo moje mize, je čisto malo in di- skretno zadišalo po parfemu »črna mačka«; Naparfemirala se je nevseljivo kakor kaka velika dama. Zdaj pričakujete, da vam bom govoril o tem, kako šem bil raz- očaran in da vam bom razpredel svoje misli o materialni in du- hovni kulturi. Bom, pa čisto na kratko, da ne bom predolso- časen. Res je, lepo napredujemo, saj sem vam v začetku o tem pisal, nisem pa vam pisal o tem, da imamo tudi sredstva za napre- dek duhovne kulture: šole, gle- dališča, filme, knjižice, razstavo. Pa kaj pomaga, ne šola ne vsa besedna in umetnostna vzgoja, kakor pogostoma vidimo, ne po- maga dosti, da bi naš človek, zlasti naš mladi človek, na¿el ravnovesje med zunanjo in no- tranjo kulturo, med materijo in intelektom, med naylonom in lepo, čisto slovensko besedo. Ni- sem noben dlakocepec, tudi meni spodrsne, da povem včasih kako slovniško in pravovisno ali pra- vorečno besedo ali stavek na- robe, toda, kar je preveč, je pre- več. Ne üporabljajmo germaniz- mov in drugih spakedrank, če imamo zanje lepo domačo bese- do. Vsaj malo slovenskega po- nosa, potem nam bo lepše pri- stajala lepo krojena obleka, mo- derna frizura, potem bodo tudi druge materialne pridobitve, za katere toliko žrtvujemo, v pri- mernem skladu s kulturo naše lepe slovenščine. a—ž Novi antibiotik Mikrobiolog dr. John Sieberth, ki je kot udeleženec neke ame- riške odprave prebival nekaj časa na Antarktiki, je pri pro- učevanju antarktičnih ptic odkril zanimiv pojav: ugotovil je, da mnoge od njih nimajo v želodcu nekaterih bakterij, ki jih je sicer mogoče najti v želodcih vseh dru- gih vrst ptic, pa tudi pri tistih pripadnicah iste vrste, ki ne ži- vijo na Antarktiki. Pri tem odkritju je dr. Sieberth začel sistematično proučevati hrano teh antarktičnih ptic. Ugo- tovil je, da so njihova glavna hrana neki morski rakci, le-ti pa da se hranijo z neko antark- tično vrsto alg. Ko je nadaljeval z manstvenimi raziskavami, je dr. Sieberth navsezadnje raz- vozlal uganko; te morske alge proizvajajo neki nov antibiotik, ki uničuje vse tiste bakterije v ptičjih želodcih, ki prispejo tja s telesi použitih rakcev. Rezul- tati prvih raziskav so pokazali, da je novi antibiotik — ki še nima niti imena — eden najučin- kovitejših, kar jih poznamo. ŽIVLJENJE OKROG Za vrča v Halozah v vzhodnem delu halo,ških gri- čev, na hrvaški meji je kraj Za- ; vrč. V okolici je več manjših kra- i jev — vrhov, !:Letnih časov« Petra lljiča Cajkovske- gi. 12.00 Igrajo in pojo Logarski fantje. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Melodije za opoldne. 13.00 Napoved časa, poro- čila, vremenska napoved in objava dnev- nega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Trio Avgusta Stanka in Ženski vokalni kvartet 13.55 Nekaj raz- položenjske glasbe. 19.00 Obvestila, re- klame in zabavna glasba. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Majhna prodajalna plošč t popevkami in zabavnimi melodijami, 21.00 Henry Purcell: Dido in Enej, opera T treh dejanjih, 22.00 Kapoved časa, po- ročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. ČETRTEK, 17. AVGUSTA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila. vremenska napoved in dnevni ko- ledar. 5.25—5.45 Nekaj domaČih. 6.00— 6.15 Napoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila. 6.30—e.40 Reklame. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Dve skladbi Ubalda Vrabca. 11.15 Bra- aje za vroče dni — Gagarinovi spomini — IV. 11.35 Od polke do rumbe. 12.00 Xvintet »Dobri znanci«. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Pet pevcev — pet popevk. "2.40 Domači napevi izpod zelenega Po- res'inn Maksa, ki jp v ponedeljek, 7. Hvgtisln, kmalu popoldne (rngično pre- minil v globini obtočnega ka- nala Drave v Ilnjdošali. Po vsej verjetnosti gn je močno razgretega ob skoku v vodo prijel srčni krč. ki je bil /a njegovo mlado ži\ljenje uso- den. Priljubljen in priden Maks Kokol. učenec 7. razreda osnov- ne Šole na Hajdini, je bil sta- len kopalec pri zgornjem 1чо- roščeveni mlinu v Siiidenčnici. \ ponedeljek pa si jc /aželcl sprem-eml)!». S prijaloljem, z Nahbergerjpvim Rudijem, sta se lega dne odločila /a k.rpanje v obtočnem kanalu т Hajdo- šah, kjer je vedno polno kopal- cev ori blizu in daleč. Лт1а le dovolj globoka za plavanje, mirna in topla, V deroči Dravi se nikdo rad ne kopa. Ob odhodu z doma se jr živ- Ijenjapohieniu Maksu dobro zdelo, da mu mati ni p.igovar- jala, naj so ne lio
  • iz globine treh metrov spravili na površiuo mrtvega .Maksa, ki mu ni več pomagalo umetno diha- nje in zdravniška int»'rvonci ia. Preccj so si morali jirizadc- vati Jože ^leriiga iz llajdoš, Jo- že Bomcj in drugi, da so .Maksa Kokolfi našli v globini "u г^» spravili na površje. ^ s»» kopal- ce jc |)rpsunil pogled na ne- gibnega, bledoličnegn, mrtvega ■Mak^a, ki je bil še prej yesel in razigran, čez kratek čas р.Ч' ga ni bilo ver med živiniT. Kokolovim staršem so »>s(,ili šc 3 otriH'i, rendar je njihf>va srčna rana ob .\laksovi smrti ravno tako boleča kot bi bila I)ri odincu, saj je bil Maks zelo iiobrr sin in za brate dober brat lor za sošolce dober sošo- lec. .Mnogi ljudje so ga sprem- ljali na zaflnji poti in so oblo- žili njegov prerani grob s cvet- jem in venci. Požar zaradi kuhanja na alfo V CirkV)vcih pri Korenovih je 3. avgusta 1»61 nekaj pred pol- dnevom pozar uničil gospodar- sko poslopje in nekaj inventarja. Na pomoč .so prihiteli gasilci iz Jablan in so lokalizirali pozar, Ha ni zajel bli/njih hiš in go.spodar- skih poslopij. Vse kaže, da je moglo v tem primeru priti do požara samo za- radi premočno zakurjene alfe, ki je bila le kakih 8 metrov od go- spodarskega paslopja. Le iskrica iz alfine cevi je v precejšnjem vetru zadoščala, da se je ta dvi- gnila a streho gospodarskega po- .slopja. Ta je bila iz slame in se- daj v vročih dneh zadošča ma- lenkost, da .se razvije požar naj- večjega obsega. Po naših vaseh je kuhanja na alfo zelo udomačeno, je pa tudi zelo nevarno, zlasti če je alfa priblizu hiše m če dimnik ni pri- memo zavarovan. Iskra iz dimni- ka se lahko preseli na bližnjo slamo ah drug vnetljiv material. Slučaj Korenovih iz Cirkovc je dovolj prepričljiv in podučen, da se je f>otrebno bati pri kuhanju z alfo, da ne bo prišlo do po- novnih požarov. Pri Korenovih sta bila doma sa- mo otroka. Gospodar je bil v službi v Kidričevem, gospodinja pa na delu pri .sorodnikih. K sre- či je bil požar hitro zapažen in lokaliziran, sicer bi utegnila več družin in hiš zadeti huda nesreča. Tomosovi colibriji za de- lavce v Boru Trije kamioni s prikolicami, v »nadstropj'a« naloženimi z raz- nobarvnimi Colibriji, s transpa- renti z obeh strani, izpisanimi z velikimi, modrimi črkami: »To- maževi Colibri.ti za de'lavte RTB BOR« so se prejšnji teden pomi- kali iz najzahodnejšega dela naše deže e v najivzhodnejsi — iz To- rnóse v Koprub v Rudničko — to- plin iški bazen v Boru . Na vsej dolgi poti so vzbujali ti, do vrha naLcvorjeai kamioni nemalo zani- mainje, posebno v vzhodnjesih po- kra .jin ah. Takega sprevoda Timočka kra- jina doslej Se ni videla, saj j« bila to pr>'a večja dobave Coiibri- jev v teh krajih. Po številnih ko- lektivnih nakupih colibrijev, teh priljuhljienih Ijud&kih vozil, v raz- nih podjetjih in ustainovah v S o- veni.ji in Hrvatski na osnovi ugodrostnih potrošm.ških kreditov, so se v velikem .številu pričela odzivaiti ter kolektivno k-ipovaii colibíñje tudi mnoga drugti pod.- jet.>a v SrbijiL OSEBNA KRONIKA v zadnjem času so se zdravili ali se še zdravijo v ptujski bol- nišnici naslednji ponesrečenci; Zabavnik Leopoldina, Obrež 15 — padla je in si poškodovala desno nogo; Nemec Silva. Nova vas 92 — nekdo ii je vrgel ka- men v glavo; Selinšek Marjan, Pobrežje 64 — nekdo ga jo podrl s kolesom in mu poškodoval de- sno nogo; Grlica Terezija, Doma- va 2a — nekdo ji je vrgel ka- men v glavo; Kostanjevec Marija. Pobrežje 64 — padla je pod voz in si poškodovala glavo; Murko Štefan, Celje, Teharska 53 — nekdo ga je napadel in mu po- škodoval trebuh. Trantura Franc, Savinjsko 21 — s koso se je vre- zal v desno roko; Lovrenčič Ste- fan, Grajenščak 65 — pri delu si je poškodoval desno nogo; Predikaka Hermina, Kidričevo 62 — z vilami se je zbodla v levo nogo; Vidovič Karel, Hepišče 13 — padel je s kolesbm in si po- škodoval obe roki in glavo; Jurkovič Gorazd, Ptuj, Ormožka 4 — s koso si je poškodoval desno nogo: Gajser Miran. Kidri- čevo .51 — padel je s kolesa in si poškodoval glavo; Mesko Ja- kob, Polensak 32 — nekdo ga je napadel in mu poškodoval glavo ¡n hrbtenico; Strižič Anica, Pečke 1 — padla je s kolesa in si po- škodovala desno nogo in roko; Krepek Franc, Krčevina 55 — padel je z voza in si poškodoval levo roko in glavo; Ranažič Ivan, Tisovec 115 — nekdo mu je vrgel kamen in mu poškodoval levo ro- ko; Matjašič Jože. Gabernjk 51 — padel je s strehe in si poško- doval telo. Dve toni zlata y preteklem letu smo — ^ glavnem kot postranski proiz- vo5 kg, leto predlcm И)90, 19»). leta pa okrog bOO kg letno. V proizv(Klnji zlata je Jugo- slavija med evropskimi drža- vami na drugem mestu, takoj za Švedsko. Vrednost proizve- denega zlata cenijo na IbSO mi- lijonov dinarjev. Cena čistega zlata je namreč S44 000 din za kilogram. Za 100.000 sonc Sovjetski astronomi so objavili nekaj zanimivih podatkov o naj- novejši »supernovi« (zvezdi, ki je eksplodirala), ki so jo odkrili prpd nekaj m^wri in so jo doslej natanko opazovali in proučevali: Najbolj je presenetljiv podatek o neznanski količini energije, ki jo je ta zvezda oddala z žarčen- jpm med eksplozijo. Eksplozija je trajala približno 3 tedne in ves ta čas je .supernova oddajala z žar- čenjem toliko energije, kot če bi bilo na njenem mestu 100.000 takšnih zvezd kot je naše sonce. Med eksplozijo jc bruhala zvez- dna materija v vesoljski prostor s fantastično hitrost.jo pribljano 1800 kilometrov v sekundi! Ta .suppreksplozija .sp je zgr^iila dalpč v globinah vesolja, na prostoru, ki je od nas približno 500,000.000-krat bolj oddaljen kot našp Sonce (se pravi nekako .500,000.000-krat 1.50,000.000 kilo- metrov). Supernova je eksplodi- rala že pred več kot 8.000 leti, toda zaradi velikanske razdalje je prispela svetloba njene mo- gočne eksplozije šele .sedaj do ^ nas. Umetni marmor v Perziji je neki strokovnjak rešil problem, ki je več deset- letij pomenil nerešljivo trd oreh za mnoge gradbeniške kon- struktorje in tehnologe: posrečilo Se mu je izdelati umetni marmor. Novi postopek je, kot kaže, po- vsem uporaben, saj so ga že upo- rabili prj izdelavi pročelja palače novega perzijskega parlamenta. Vsi dosedanji poskusi so poka- zali, da je s tem postopkom mo- goče izdelovati umetni marmor, ki po zunanjem videzu in trdno- sti prav nič ne /^ostaja za na- ravnim kamnom, je pa — kajpak — dosti cenejši. Ima pa še to prednost pred naravnim, da je mogoče umetni marmor izdelo- vati v vseh barvah in odtenkih po želji. Način za izdelavo umetnega marmorja je v glavnem nasled- nji: v določenih razmerjih meša- jo cement in pesek z dodatnimi primesmi — v glavnem s kaze- dadajajo bodisi cementu ali pa pesku. Umetni marmor izdelujejo v ploščah poljubne debeline. Pro- izvodni proces traja 24 ur. Industrijska razstava Jugoslavije v Iraku Od l5. oktobra do 1.). novembia ho v Rdgdadu prva jugoslovankka Industrij» ska razstava v tem delu Srednjega vzhoda. Na približno 20011 kv. metrih razstavnega prostora bo naša industrija pokazala svoje proizvodne In Izvoznt zmogljivosti To bo «na največjih gospo- darskih razstav naših podjeUj v tujini l^jen namen Je, da iraškim gospodarskim krogom in funkcionarjem iraške vlade pokaže, kakine so Izvozne možnosti jugoslovanske strojegradnje, elektro- industrije. motorne, tekstilne, kemične, predelovalne Industrije ia druglb. Groteska Pištola na Janko ve m zglavniku Bilo je pred dnevi... Nad 10- letm Janko je prišel v mraku do- mov. Stara .mati je bila zdoma m prav tako oče in mati. Kot po navadi je odklenil vezna vrata in stopil v stanovanje. Mislil se je spraviti .spat. Oče in mati se bo- sta vrnila z Mariborskega tedna, pa tudi stara mati bo prišla do- mov. Tako je že večkrat prišel sam domov, pa najsi je bilo po- dnevi ali ponoči. Janko je edea izmed neustrašenih dečkov, ki jim zlahka ne spravite lasu pokoncu. Toda takrat je preživel težko pre- izkušnjo. Pogledal je na svojo posteljo in zagledal na svojem zglavniku pištolo. Kot blisk je švignilo vanj. Obrnil se je, pu- stil odprto luč in zaklenil vrata ter zbežal k stari materi. Ves prestra.šen si je med divjim te- kom ponavljal: »Pištola na po- stelji .. Ves zasopel je pritekel k stari materi in komaj govoril: »Mati, na moji postelji leži pištola. Ok- nice so malo odprte ... Nekdo je moral biti pri nas ... Kje je stric Franc?« Stara mati in njena se- stra sta hitro poslali fanta po strica Franca v gostilno. Dečko mu je skoraj glasno povedal, kaj je doma odkril. Stric Franc in njegov prijatelj sta hitrih kora- kov pritekla na stričev dom, po- grabila vsak svojo sekiro in že sta stala na preži pri hiši. Pri- tekla je še stričeva žena z žele- znim drogom in se {>ostavila na prežo na drugi strani hiše. Janko je še zbežal do najbližjega tele- fona. »Halo, tovarišica, prosim milico!.' Kmalu se je oglasil služ- bujoči. Pojasnilo: »Tovariš, takoj pridite k tej in tej hiši. V naši snbi na zglavniku teži pištola. Sem tu in tu... Pridite kar sem. pa bova šla sicupaj na naš dom...!« Čez nekaj minut je bil službujoči organ LM na mestu. Medčasno je še prišel sorodnik k sosedovim z avtom po mleko. Zvedel je, kaj se dogaja pri sosedovih. Zapeljal je tja z avtomobilom in uperil svetlobo reflektorjev k hiši in skupno z ostalimi čakal organa LM. Z vso opreznostjo so se vsi korakoma približevali vratom, jih odprii in čakali na udarec ne- znanca po njih in na spopad z njim, ki ga bodo prijeli, če le ne bo streljal... Organ LM je hla- dnokrvno stopil pred vrata, jih odprl, nato pa stopil še par ko- rakov in kmalu je bil pri postelji s pištolo. Segel je po pištoli in poflledal po ostalih, ki so resnih obrazov spremljali vsak njegov gib in bili oprezni na vse, kar bi seu tegnilo v hiši zgoditi. Organ LM je zgrabil pištolo, jo pogledal, obrnil, in se nasmejal ter rekel: »Ljudje, otroška vodna pištola. Napolnjena je za strel.« Pritisnil je na petelina in res v loku je iz pištcline cevi švignil curek vode. Vsi so se nasmejali in hitro je vsak spustil svoje orožje, ki ga je prinesel za obrambo življenja in imovine. Jankov oče in mati sta bila v Mariboru na Mariborskem tednu. Kupila sta .Tanku vodno pištolo. Položila sta mu jo na zglavnik, da jo bo našel, ko bo prišel spat. Na li.stGk sta naoisala »Sla sva v ki- no!^ in listek položila na mi?o. Janko listka ni videl, a.mpak je v naglici zagledal pištolo ter sko- či... Janko je prestal malo strahu, ostali nekoliko nervoze in letoš- nji mariborski teden je ostal vsem v dobrem spominu ... vj Strun S PTUJSKI TEDNIK PTUJ, DNE 11. AVGUSTA 19fil , Občinski ljudski odbor Ptui OdloRI jn odločbe Občinski ljudski odbor Ptuj Po l.ln 6. členu zs.kona o ob- veznih rezervah skladov (Uradni Ust FLRJ, st. 23-386 61), 1. točke o spremembah m dopolnitvah zveznega druzbene.qa plana za leto 1961 (Uradni list FLRJ, št. 23-392/61) in po 4. členu zakona o pristojnosti občinskih in okraj- nih ljudskih odborov ter njihovih organov (Uradni Ust FLRJ, št. 52-644/57) je Občinski ljudski od- bor Ptuj na seji občinskega zbo- ra in na seji zbora proizvajalcev dne 17. julija 1961 sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah družbenega plana obcme Ptuj za leto 1961 1. člen V družbenem planu občine Ptuj za leto 1961 (Uradni vestnik okraja Maribor št. 18-204 61) se spremenita 1. in 2. točka 1. raz- delka XIX. poglavja in se glasi- ta: 1. Skupna sredstva občinskega družbenega investicijskega sklada, ki jih je v letu 1961 dovoljeno porabiti, znašajo 172,555.000 dinarjev. 2. Za posamezne namene se smejo uporabit! največ ti-le j zneski: industriji 12,000 : "industriji 12,000 v milijonih din a) za investicije v i industriji 12,000 b) za ir^esticije v kmetijstvu 50,000 ; C) za investicije I v trgovini 0,800 d) za investicije v gostinstvu 16,000 e) za investicije v obrti 22,165 Skupaj gospodarske j investicije 22,165 f) za negospodarske j investicije 17,000 g) za kreditiranje obratnih sredstev 54,590 Vsega skupaj 172,555 V istem poglavju se 3. razde- lek spremeni in де glasi: 1, Skupna sredstva sklada za šolstvo bodo v letu 1961 zna- šala 407,2'i8.000 dinarjev. b) za investicije 108,000 2. Sredstva iz prejšnje točke se bodo uporabljala za naslednje namene: v milijonih din Ä) za tekoče izdatke 299,200 b) га investicije 108,000 V XXI. poglavju se 1. razdelek spremeni in se glasi: Sredstva občinskega družbe- nega investicijskega sklada v znesku 172,555.000 dinarjev, ki bodo. razpoložljiva v letu 1961, bodo zagotovljena iz naslednjih virov ; v tisočih din 1. sproščena omejtev iz leta 1960 121.412 2. prenos sklada iz leta 1960 48.154 3. združevanje sredstev 3.0001 172.555 I V istem poglavju se 3. razde- j lek spremeni in se glasi: Skupna sredstva občmskega družbenega sklada za šolstvo | bedo znašala 407,228.000 dinarjev, in bodo zagotovljena iz nasled- njih virov : I v tisočih din 1. del dohodkov po 22. členu zakona, to je dolb -ija iz proračuna 275.328 , 2. del proračunskega prispevka pred delitvijo na teritorialne enote 30.700 3. 10®/» od občini pirpadajočega dela pro- računskega prispevka 23.000 4. dopolnilni proračunski prispevek 20.000 5. dnjgi dohodki 58.200 j 407.228 i 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Ma- ribor, uporabljal pa se bo od 1. januarja 1961. Štev.: 08/1-30-2/9-61 Ptuj, dne 17. julija 1961 i Predsednik ' Občinskega ljudskega odbora Lojzka Stropnik Občinski ljudski odbor Ptuj Po 25. točki ¿0. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ura- dni list LRS, štev. 19-88/52), 4. členu zakona o prosvetno-peda- goški službi (Uradni list LRS, št. 4-37/61) ter v soglasju z Občin- skim ljudskim odborom Ormož, št. 02/7-ZAO-16/1-61 z dne 7. ju- nija 1961, je Občinski ljudski odbor Ptuj na sei i občinskega zbora in na seji zbora proizva- jalcev dne 17. julija 1961 sprejel ODLOČBO 0 ustanovitvi Zavoda za prosvet- no-pedagoško službo občine Ptuj in občine Ormož 1. Ustanovi se Zavod za prosvetno- pedagoško službo obcme Ptuj in občine Ormož (v naslednjem be- sedilu: »zavod«). 2. Zavod je pravna oseba. Zavod kot pravno osebo zastopa direk- tor zavoda. 3. Zavod se organizira zaradi napredka in izpopolnjevanja vzgojnega in izobraževalnega de- la na šolah, šolskih centrih za strokovno izobraževanje delavcev, tečajih za izobraževanje stro- kovnih kadrov, ki imajo trajnejši značaj, v domovih, v varstveno vzgojnih zavodih ter drugih ustanovah za vzgojo in izobrazbo (v nadaljnjem besedilu: »šole«), zaradi pedagoških navodil uči- teljem, vzgojiteljem in inštruk- torjem v podjetjih (v nadaljnjem besedilu: »učiteljem«) ter zaradi nadzora nad pedagoškim delom šol pri uresničevanju njihovih vzgojnih in izobraževalnih nalog. 4. Zavod opravlja zlasti tele na- loge: — sistematično spremlja in pro- učuje uspehe in pridobitve peda- goške teorije in prakse ter se- znanja s tem na seminarjih, te- čajih, s tiskom in v drugih obli- kah učitelje, zainteresirane orga- nizacije in organe ter javnostii; — sodeluje pri pripravljanju in uresničevanju ukrepov za napre- dek vzgoje in izobraževanja s šolskimi odbori, z gospodarskimi organizacijami, z zbornicami, z združenji, matičnimi organi, z družbenim, in strokovnimi orga- nizacijami ter z društvi; — pripravlja v sodelovanju z zainteresiranimi organi predlog dolgoročnega programa za razvoj izobraževanja; — pomaga učiteljem pri njiho- vem delu in strokovnem izpo- polnjevanju, jim daje strokovno pomoč in podporo pri reševanju problemov, s katerimi se sreču- jejo v svoji pedagoški praksi ter jim daje strokovne nasvete za delo; — vzpodbuja učitelje k peda- goškemu raziskovalnemu delu, ki je v tesni zvezi z njihovo prakso, skrbi za družbeni ustrezno tema- tiko tega raziskovanja, ga vskla- djuje in pomaga pri uveljavl.jan.iu njegovih izsledkov v vzgojni praksi; — spremlja, proučuje in pospe- šuje delo na področju vzgoje in izobraževanja ter ugotavl.ja, ali šole uresničujejo vzgojne in izo- braževalne cilje; — opravl.ia sistematično peda- goško nadzorstvo na šolah ter i nadzoruje izvrševanje predpisov ! o organizaciji in delu šol; ; — skrbi za sistematično peri- ! odično izpopolnjevanje učiteljev ter strokovnih uslužbencev zavo- - da; I — opravlja druge naloge v skla- du 7 zakonom o prosvetno-pe- I dagoški službi in drugimi veljav- nimi predpisi ter v skladu s smernicami sveta za šolstvo : ObLO Ptuj. 5. Občinski ljudski odbor Ptuj in Občinski ljudski odbor Ormož e pogodbo določita, kako bosta iz- vrševala pravice in dolžnosti do zavoda in v kakšnem razmerju bosta prispevala sredstva za delo in vzdrževanje zavoda. I 6. Zvod vodita .svet zavoda in, direktor. Svet šteje 9 članov. Dva člana imenuje v svet Občinski ljudski odbor Ptuj, dva člana pa ¡ Občinski ljudski odbor Ormož. Po ' 1 enega predstavnika delegirajo I svet naslednje organizacije-. ' - komisija sindikata prosvetnih delavcev pri OSS Ptuj; — osnovna šola v občini Ptuj, ki jo izbere svet za šolstvo; — dve organizaciji ali zavoda, ki jih določi Občinski ljudski od- bor Ormož. Direktor zavoda je po položaju član sveta. Predsednika sveta izvoli svet na svoji prvi seji. Mandatna doba članov sveta traja dve leti. 7. Direktor zavoda {e po svojem - položaju član sveta za solstvo J Občinskega ljudskega odbora Ptuj. V svet za šolstvo Občinske- ga ljudskega odbora Ormož dele- gira zavod enega od svojih stro- kovnih uslužbencev. 8. Zavod ima svoja pravila. i Pravila sprejema svet zavoda, potrdi РЗ jih Občinski ljudski : odbor Ptuj. I 9. I Naloge zavoda opravljajo stro- j kovni uslužbenci ter stalni sode- ; lavci zavoda (v nadaljnem bese- dilu »svetovalci«). Svetovalce zavoda imenuje svet za šolstvo Občinskega odbora Ptuj v soglasju z Občin- skim ljudskim odborom Ormož. S stalnim sodelavcem sklene ■ direktor zavoda pogodbo o ho- | norarni zaposlitvi. 10. Svet za šolstvo Občinskega ljudskega odbora Ptuj nadzoruje zakonitost dela zavoda in usmerja ' njegovo delo. 11. Ta odlok začne veljati od 1. septembra 1961 in se objavi v »Uradnem vestniku okraja Ma- : ribor«. Štev. 01 1-ZAO-57/2-6Î Ptuj. dne 17, julija 1961 | Predsednik Občinskega ljudskega odbora Lojzka Stropnik ^ i Občinski ljuds-ki rxibor Ptuj Po 2. točki 50. člena zakona ; o občinskih ljudskih odborih ' (Uradni list LRS. št. 19-88 52) in 4. točki odloka o stopnjah dohod- ; nine za leto 1961 (Uradni list ■ FLRJ. š.t 13-210/61) je Občinski : ljudski odbor Ptuj na seji občin- skega zbora in na seji zbora pro- > izvajalcev dne 29. aprila 1961 ' sprejel 1 ODLOK o dohodnini v stalnem znesku | v občini Ptuj za leto 1961. 1. člen I Dohodnino v stalnem znesku plačujejo davčni zavezanci po- sameznih kategorij v teh-le let- , nih zneskih: 1. obrtniki, ki imajo po 75. čle- ; nu uredbe o obrtnih delavnicah in obrtnih podjetjih (Uradni list FLRJ št. 5-48 54) dovoljenje za obrt. brez stalnega poslovnega mesta (lokala) ter osebe, ki so socialno zavarovane pw sedanjem razmerju, kadar delajo za zaseb- nike, v mestu Ptuj 5.000 din, v vseh drugih krajih občine 3.000 din; 2. učitelji jezikov, gla.^be ter učitelji, ki poučujejo v zasebnih stanovanjih, stenografi, steno- daktilografi. kadar delajo za za- sebnike. če nimajo stalnega po- slovnega lokala, v me.^tu Ptuj 3,000 din, v vseh drugih krajih občine 1,000 din; 3. godci, ki godejo po sejmih ulicah, svatbah, ob praznikih in podobno, v mestu Ptuj 3.000 din. v vseh drugih krajih občine 2.000 din; 4. snažilci obutve v mestu Ptuj 4.000 din, v vseh dnigih krajih občine 2.000 din; 5. postreščki v mestu Ptuj 3.000 din; 6. Žagarji, ulični prodajalci ča- sopisov, srečk in drugih proiz- vodov ter druge osebe, ki oprav- ljajo dela .samo s svojo telesno močjo, če ne opravljajo tega dela v priložnostno-začasnem oziro- ma dopolnilnem delovnem raz- merju, v mestu Ptuj 3.00П din, v vseh drugih krajih občine 1.000 din. ŠPORT Okrajno strelsko prvenstvo z MK (malokalibersko) puško za leto 1961, ki je bilo prvotno predvideno v Ptuju, se je v dneh od 27. do 50. julija 1.1. izvedlo na novem strelišču pod Meljskim hribom v Mariboru. Pravico nastopa so imeli strelci, ki so na predhodnih občinskih prvenstvih dosegli 190 krogov od 300 možnih. Na obč. prvenstvu v Ptuju i e to normo doseglo 23 strelcev iz raznih društev. Izve- deno je bilo ob neprimernem času, pred prvotno določenim datumom, kar so nekatere strel- ske družine upravičeno kritizirale. Do tega pa je prišlo po krivdi Okrajnima strelskega odbora Ma- ribor, kj je v zadnjem času spre- menil datum okrajnega prvenstva. 2:ato nekaj najboljših strelcev sploh n¡ sodelovalo. Od 23 plasiranih se je okraj, prvenstva udeležilo le 15 naših strelcev in to iz družin: Železni- čar 5. Turnišče 4, Kidričevo 4 in TAP 2. Zaradi deževnega vreme- na niso moglj doseči vsega tiste- ga. kar so želeli ir: pričakovali, | toda končna bilanca je kljub te- j mu dokaj zadovoljiva. ! Navajamo samo nekaj glavnih , rezultatov. A. Čla«i — posamezno: 1. Zu- panič oètina Tabor 235 krogov, 2. Ra*ejc občina Ptuj 250 krogov, 3. Ncwak občina Ptuj 227 kro- gov, 4. Gorjanc ot>čina Tabor 226 ! krogov, 5. Belec občina Tezno 222 krogov itd. Mladinci — posamezno: 1. Rumpf Center 212 krogov, 2. Vrbnjak Ptuj 208 krogov. 3. Va- B, Članj — ekipno: 1. Tabor fiö5 krogov, 2, Center 841 krogov, 3. i Ptuj 826 krogov. 4. Tezno 779 krogov, 5. Ravne 773 krogov, lenčak Center 202 krogov, itd. Mladinska ekipa Ptuja pa ni sodelovala. Žalostno pa je tudi dejstvo, da med ženskami nismo imeli niti ene tekmovalke. V olimpijskem matchu je naša članska ekipa zasedla 4. mesto, od posameznikov pa Ratajc 10 mesto. V nedeljo, dne 6. avgusta 1.1. bilo predvideno okraj, prvenstvo z vojaško puško, ki pa je iz teh. razlogov bilo odpovedano. S tem je dana pravica udeležbe na bližnjem republiškem prvenstvu našim strelcem, ki so na okraj, prvenstvu nastreljali več kot 210 krogov in to so; Novak. Levarne .(Kidričevo), Ratajc (Tuz) m Rasi (Železničar). Želimo jim mnogo sreče. K. A. Zahvala Ob težki izgubi, ki nas je za- , dela s smrtjo našega moža, očeta, starega očeta Franca Tušaka upokojenca iz Gorišnice se zahvaljujemo vsem, ki so ga spreml.jali na njegovi zadnj; poti, darovali številne vence in cvetje. Posebej smo dolžni zahvalo ko- ; lektivij telesnega nadzorstva E^T iz Maribora in Ptuja, uslužben- cem Komunalne banke Ptuj, Ga- silskemu društvu Gorišnica, du- hovniku in pevcem ter vsem. ki so nam ob težkem trenutku ka- korkoli pomagali. Grišnica 5. avgusta 1961. Žalujoči: žena Rozalija, hčere in sinovi, vnukinje in vnuki in ostalo sorodstvo. Sobo in kuhinjo ali večjo sobo v Ptu.ju ali bližini iščem. Plačam dobro. Jože R. Šegula, Draženci STANOVANME v Ptuju dobi oseba, ki plača najemnino v naprej. Naslov v upravi lista. Prodam košnjo lucerne, pomešane | s travo. Ptuj, Mariborska 10. 59, p. Hajdina. HEKTAR TRAVNIKA z otavo poceni prodam Habit, Ptuj, Zagrebška cesta. ШМ&гм] Najdena je ženska ročna ura. Naslov v upravi lista. OPOZORILO Opozarjam vsakogar, dei po travnik-u pare. štev. 70 k. o. Do- lena ni dovoljeno hoditi, voziti niti pasti. Kdor bo zaloten, bo to- žen zaradi niotenja po,sesti in po- vzročanja škode. Selinšek Jožef, Pobrežje 13, Vi- dem. Obvestilo TRGOVSKO PODJETJE MerRur PTUJ Ptuj. obvešča svoje cenjene od- jemalce, da bo pričelo s 15. av- gustom 1961 dovo'jevati potroš- niška posojila. — Potrošniki, po- služujte se ugodnosti z nakupom tekstila, konfekcije, koles, radij- skih aparatov, pohištva, preprog in drugega materiala-na potroš- niški kredit! Naše zdravfe Kožne glivice - trdovratna nadloga Givicna obolenja koze štejemo med najibolj razširjene bolezni. Zvečine so prizadete noge in si- cer med prsti. V nekaterih deže- lah boleha za to boleznijo celo do 90 odstotkov ljudi. Zaka.i so prav noge in medprst- ja tako priljubljena za3vcev? Globlji vzrok je v na- ših zahtevah glede mode v obut- vi. Kupite si vendar čev je. v ka- terih bo dovoij prostora za vaše prste, da palec in mai'i prst ne bosta stisnjena in da bo še nekaj zrak? med prsti. Taki čevl.jii so, čeprav redki. Ni čudno, če v pretesnem čevlju za- stajata vlaga in toplota. To je okolje, kjer se glivice dobro po- čutijo: tu rastejo in .se množijo. Seveda je treba najprej nekje naleteti na nožne glavice, da se jih na-lezemo. To se primeri nej- pogoste.je na lesenih rešetkah ko- pališč ali na tleh športnih pro- storov. k.i^r hodijo bosi '.judje. Razmnoževati pa se^more za.jeda- vec samo v nrime'mem okolju. ' Prvo znamenje .je precejšnje srbenje na okuženem mestu: tu zbei koze nastanejo razpoke in íxirge. iz katerih se cedi smrd- l.jdva tekočina. Včasih tudi krvavi iz rji h Kaj moremo s»mi storiti zoper to nadlogo Poletje je čas, ko mo- ramo biti posebno paizi.iivi: noge je treba kopati vsak dan in opla- kovati z mrzlo vodo, nato jih skrbno osusiti, zlasti kožo med prsti, dalje zračiti pogosteje golo nogo in io namazati dvakrat na d-an — zjutraj in zvečer z mazi- lom zoper glivice ter posipati s posebnim smukcem nogavice in obutev. Bolezen pa se ne širi samo po nogah, marveč po vseh vlažnih in top ih mestih na telesu — pod podip ati in po dlaneh — posebno tam, k.jer se koža dotika kože. Iz iz/kušn.je vemo, da sipodkti zdravljenje ndjveciorat zato, ker se bolnik ne zdravi temeljito in dovolj dolgo. Če poneha nadležni srbež — zdravljenje ga kaj kma- lu odpravi — se bolnik več ne meni za zdrevljen.je ali pa čisto preneha z njim. Čez kratek čas se bolezen »povrne«. V resnici trdožive g'ivice sploh niso bile še uničene. Potenje nog Nekaterim l.judem se na njiho- vo nevoljo potijo noge. Zoper to nepri.ietnost se da kajpada nekaj storiti. V laržjih primerih zado- stuje vsek dan mrzla kopel, po- sipavanje s salicilnim smukcem in volnene nogavice, ki vsrkava- jo pot; tudi van .je nasujemo sali- cia'nega smukca. V hujših prime- rih je treba noge namazeti s 4- odstotno raztopino foiTnalina. Napačno hi bilo zatirati pote- rle s silo. Koža .ie vendar naša tretja ledvica Milijarde potnic je po celem telesu. Gotovo vam je že prišlo nekaj znoja v usta: bil je slan in kisel. S potom se izloča sol, kis'ldne, strup batóerij in tuje .snovi Koži ugaja »kislo okolje«. Dve muhi na eškodbe odžagamo, rane dobro prevlcčemo z vo- skom ali malo polijemo s telečo se svečo. Ko .se je vosek strdil, vse skupaj obdamo še z srednjo debelim (ca. 1—2 cm) slojem gli- naste (ilovnate) prevleke in nato vse to skrbno povežemo. Dobro je tudi, če obvezo zavarujemo še s strešno lepenko, borovim lub- jem (skorjo) ali drugim takim predmetom, ki ne bo puščal vla- ge na prevleko na rani drevesa. Tako bomo drevo oziroma vejo prav gotovo obvarovali pred uničenjem. Veje, ki so pa samo nalomljene, lahko na isti način ozdravimo, predtem jih pa mo- ramo lepo dvigniti v prvotni po- ložaj in obdati z oporo. Vse- kakor moramo tako vejo obesiti, oziroma jo namestiti, da se ne bo premikala na poškodovanem mestu, ker nam sicer vse delo nič ne pomaga. Najbolje je, da tako vejo obesimo vrh druge ali k deblu. Tako si bo veja opo- mogla in bo naprej rodila. Spo- mladi moramo te poškodbe spet prevleči z izolacijsko maso. ker bi se sicer iz veje cedila mezga in bi se veja posušila. To se v vsakem ozini splača napraviti, tudi če je še tako majhna po- škodba. Nekateri so to sicer sto- rili že takoj po poškodbi, neka- terim je pa tudi vseeno, kar se z njihovim drevjem dogaja. Toda ni tako! Vsaka veja daje sad. Sad nam pa daj,e denar. Sadovnjake u.. i, oziroma pospraviti odlomljene veje in po- praviti rane, je dolžnost sleher- nega sadjarja, saj je samo nje- mu v korist. Po drugi strani ni niti naj- manj gospodarsko ali lepo, če z drevja visijo ali po sadovnjaku ležijo suhe veje ali celo več po- lomljenega drevja. Sodjarjem je okolica sadovnjaka največja occna. DELTA iovarna perila in konfekcije »DELTA«. TOVARNA PERILA IN KONFEKCIJE. РТГ.1 razpisuje zasedbo delovnih mest za več Šivilj ali krojačic p o g o j : kvalificirane šivilje ali krojarice ali priučene s tečajem. Osebno se predstavite v tajništvu podjetja. Nastop službe .ie mogoč takoj. Prednost imajo delavke iz Ptuja in bližnje okolice. Ti davčni zavezanci plačujejo dohodnino v stalnem znesku le tedaj, če ne delajo s tujo delov- no silo in če niso združeni za opravljanje posameznega dela. 7. osebe, ki oddajajo oprem- ljene sobe v najem ali podnajem prehodnim gostom, od ene sobe, v mestu Ptuj 3.000 din, v vseh drugih krajih občine l.iSOO din. Davčni zavezanci, ki oddajajo opremljene sobe v najem ali podnajem prehodnim gostom, morajo vložiti prijavo pristojne- mu finančnemu organu občin- skega ljudskega odbora v 30 dneh po objavi tega odloka. 2. člen Dohodrlina v stalnem znesiku, ki jo plačujejo osebe, ki so so- 'cialno zavarovane na podlagi sedanjega ali prejšnjega delov- nega razmerja in osebe, ki imajo dohodke, izenačene z osebnimi dohodki iz delovnega razmerja, ne vpliva na njihove pravice iz socialnega zavarovanja (na pra- vice do otroškega dodatka in na druge pravice). 3. člen Ta odlok velja od dneva ob- jave v »Uradnem vestniku okra- ja Maribor«, uporablja pa se za predpis dohodnine v stalnem znesku za leto 1961. St. 04'6-32-44'1-61. Ptuj, dne 29. aprila 1961. Predsednik Občinskega liudskega odbora Ptui Lojzka Stropnik 1. r.