Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA	JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
28.	kos.	V LJUBLJANI, dne 8- aprila 1932.	Letnik	III.
VSEBINA:
281. Finančni zakon za leto 1932./33.
282. Zakon o gospodarskem svetu.
283. Zakon o prometu s pšenico.
284. Naredba o mlinih.
Zakoni in kraljevske uredbe
281.
Mi
ALEKSANDER I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
objavljamo vsem in vsakomur, da sta
narodna skupščina kraljevine Jugoslavije,
sklicana za dan 7. decembra 1931. na izredno zasedanje z ukazom z dne 23. septembra 1931., v svoji XXV. redni seji, ki jo je imela dne ilO. marca 1932. v Beogradu, in
senat kraljevine Jugoslavije,
sklican za dan 11. januarja 1932. na izredno zasedanje z ukazom z dne 28. novembra 1931., v svoji XIX. redni seji, ki jo je imel dne 23. marca 1932. v Beogradu, sklenila in da smo Mi potrdili in proglašamo
41
finančni zakon
za leto 1932./1933.,*
ki se glasi:
I.	del: Osnovne odredbe.
§ l.
Državni proračun razhodkov in dohodkov za leto 1932./1933. je sestavljen tako-le:
I.	Proračun občili državnih razhodkov in dohodkov:
Redni in	izredni	razhodki
skupaj........................ .	. Din 7.575,120.665'-—
Redni in	izredni	dohodki
skupaj............................Din 7.575,120.665'—
* :Službene novine kraljevine Jugoslavije«: z dne
26.	marca 1932., št. 70/XXIX/195.
285. Odločba o plačevanju inozemskih obveznosti, uporabi svobodnih dinarskih terjatev, uvozu deviz in prijavi inozemskih terjatev.
286. Naredba o prepovedi uporabe osti pri ribolovu v Krki.
287. Pravilnik o banovinskih pristojbinah na ribarske izkaznice.
II.	Proračun razhodkov in dohodkov državnih podjetij:
Redni in izredni razhodki
skupaj....................................Drn	3.748,079.335'—
Redni in izredni dohodki
skupaj '..................................Din	4.501,034.297'—
Presežek dohodkov nad razhodki . Din 752,954.962'— ki je izkazan v občih državnih dohodkih pod I. pod B,
§ 2.
Proračun razhodkov pod A. in dohodkov pod B. s proračuni razhodkov in dohodkov državnih podjetij so sestavni del tega zakona.
Kljub členu 47. zakona o državnem računovodstvu sme objaviti minister za finance zaradi tehnične nemož-nosti v Službenih novinah« kot posebno prilogo dotične številke samo finančni zakon in vzporedni pregled državnih razhodkov in dohodkov za leto 1932./1933.
§ 3.
Z virementi se pokrijejo razlike v prejemkih, če je bilo od dne 1. junija 1931. do dne, ko dobi proračun moč, kaj napredovanj v službi in kaj periodičnih zviškov.
§ 4.
Delež, ki pripada državi od dobička Narodne banke skladno s členom 37. zakona o Narodni banki z dne
17.	junija 1931., se knjiži po isti zakonski odredbi na znižanje računa prejšnjih državnih predjemov pri Narodni banki.
§ 5.
Kljub členu 22. zakona o državnem računovodstvu se postavlja redno v proračun razhodkov predsedništva ministrskega sveta kredit za izredne stroške in zaupne namene.
Od odobrene vsote tega kredita je smatrati, da je Din 350.0C0'— v dinarjih, ostanek Din 350.000'— pa v švicarskih frankih.
Ta kredit kakor tudi kredit za izdajanje publikacij in podatkov radi obveščanja v državi in v inozemstvu se porablja po naredbah predsednika ministrskega sveta;
odrejena izplačila ne spadajo pod pregled in odobritev glavne kontrole.
§ 6.
1. O vseh razhodkih iz fondov ali skladov po tem ali po drugih specialnih zakonih, kolikor niso razloženi v računskem delu proračuna, morajo predložiti poedini uradi, ki razpolagajo s temi fondi ali skladi, podrobno poročilo ministru za finance, ki izkaže vse te izdatke ločeno v končnem računu za to proračunsko leto.
2. Vsi izdatki iz fondov ali skladov spadajo pod pregled in odobritev glavne kontrole. Od tega so izvzeti izdatki iz kreditov po členu 22. zakona o državnem računovodstvu.
3. Vse državne blagajne in vse vrste fondov, katerih upravitelji prejemajo in izdajajo na katerikoli osnovi denar, vrednostne papirje in različen material, spadajo pod kontrolo ministra za finance.
Za one blagajne in fonde, ki so podrejeni v administrativnem pogledu nadzorstvu drugih ministrov, vrši minister za finance to kontrolo po dobljeni predhodni soglasnosti resortnega ministra.
Minister za finance vrši to kontrolo po svojih odposlancih; ti zahtevajo od pristojnih sodišč zavarovanje za zlorabe ali storjene škode, katerih odgovorni računo-dajniki ne povrnejo takoj. Take zahteve jemljejo sodišča kot nujne takoj v postopanje.
Od tega so izvzete samo blagajne ministrstva za vojsko in mornarico, privatne ustanove (zadužbine) in fondi, ki ne spadajo pod kontrolo glavne kontrole.
§ 7-
Materialni razhodki in razhodki za dnevne mezde delavcev državnih gospodarskih podjetij in ustanov, katerih vršenje je pogoj za dosezanje večjih dohodkov, se smejo zviševati na račun presežkov pri dohodkih teh ustanov, in sioer do 5% zneska kreditov, odobrenih s proračunom za te razhodke, z odločbo resortnega ministra, do 10°/o z odločbo ministra za finance, preko tega pa z odločbo ministrskega sveta na obrazložen soglasni predlog resortnega ministra in ministra za finance.
Minister pravde sme uporabiti po soglasnosti ministra za finance presežke pri čistih dohodkih produktivnih gran gospodarstva in industrije v kazenskih zavodih za zvišanje materialnih razhodkov teh zavodov. Prav tako sme minister pravde ob soglasnosti ministra za finance porabiti sredstva osrednjega sklada za gradnjo kazenskih in podobnih zavodov tudi za vzdrževanje kazenskih in podobnih zavodov, če preliminirani proračunski krediti ne bi zadoščali.
§ 8.
1. Izdatki, angažirani pravilno in skladno s členom 60. zakona o državnem računovodstvu v enem proračunskem letu, ki niso mogli biti izvršeni iz kakršnihkoli razlogov v določenih rokih dotičnega računskega leta, se smejo vršiti po odobritvi ministra za finance do konca tekočega računskega leta iz obratne glavnice, izkazane v poslednjem končnem računu državnih razhodkov in dohodkov, toda morajo se vknjiževati v breme »Obratne glavnice glavne državne blagajne — državne obveznosti iz prejšnjih let« in izkazati v končnem računu za to računsko leto.
2. Državne obveznosti iz prejšnjih let, ki ne izpolnjujejo pogojev iz prednjega odstavka, se smejo izplačevati iz obratne glavnice, izkazane v poslednjem končnem računu državnih razhodkov in dohodkov. Odločbo o teh izplačilih izda miniatur zsjtjaagpe.
3.	Izplačane obveznosti po proračunih za prejšnja leta, ki se niso mogle likvidirati v teh letih, je treba izkazati v končnem računu za prihodnje leto kot razhodek v breme obratne glavnice glavne državne blagajne.
§ 9.
Za ustanavljanje novih obveznosti proti členom 60. in 66. zakona o državnem računovodstvu so nakazovalci in računcdajniki odgovorni po členu 58. zakona o državnem računovodstvu in § 23. zakona o podaljšanju veljavnosti odredb v dosedanjih finančnih zakonih in zakonih o proračunskih dvanajstinah.
§ 10.
Poštna hranilnica in njene podružnice so oproščene plačevanja obresti na vloge in vplačila po čekovnih računih glavne državne blagajne, finančnih direkcij in davčnih uprav, ti uradi pa plačevanja manipulacijskih in drugih stroškov za vplačila in za izvršena izplačila po svojih čekovnih računih.
§ 11.
1. Ne izplača se mutevelijski delež na neposrednih pristojbinah od vakufskih nepremičnin na ozemlju prejšnje Bosne in Hercegovine, ker je ta pravica s členom
I.	uvodne naredbe za kolkovni in pristojbinski zakon za Bosno in Hercegovino br. 39.148/11-1886 ukinjena.
2. Oprašča se dolg, ki se vodi v tekočem računu ministrstva za prehrano in obnovo države pri Narodni banki za denar v znesku Din 246.503'30, Izdan kot brezobrestno posojilo Udrugi javnih činovnika v Zagrebu.
3. Opraščajo se posojila z obrestmi vred, ki jih jo dala Gospodarska komisija za stvarno demobilizacijo v Ljubljani šolskim odborom, občinam, Glasbeni Matici, raznim ustanovam in skladom prejšnjih oblasti, katerih imovina je prešla pod upravo banovine.
Znesek oproščenih posojil je izknjižiti v breme dohodkov od plena.
Vsote, vplačane do dne, ko dobi ta zakon moč, se ne vračajo.
Ostale ustanove, družbe in zadruge morajo vrniti posojila, ki so jih prejele od Gospodarske komisije, obenem z obrestmi po 4% v 10 letnih obrokih, računaje od dne, ko dobi ta zakon moč.
Oproščeni so plačila vrednosti prejetega materiala iz plena: Kolo srbskih sestara, dijaške kuhinje, družbe in ustanove za podpiranje sirot in otrok, obrtniške združbe in obrtniški esnafi, Udruženje ruskih izbeglica, kakor tudia^si poljedelci, ki so se udeležili vojn za osvoboditev in zedinjenje leta 1912.; vendar se vplačane vsote od dne, ko dobi ta zakon moč, ne vračajo.
Vsota treh tisoč dinarjev, določena v točki 3., § f-> zakona o likvidaciji odstopljenega vojnega plena, se zvišuje na 5000 dinarjev; taki dolgovi se odpišejo, če se s potrdilom in izpričevali pristojnih oblastev ugotovi ne-možnost izterjave zaradi siromaštva.
4. Osebam, ki so dobile iz fonda sekvestriranih posestev posojilo v denarju zaradi obnove posestva ali obratovalnic, se odpiše dolg 5000 dinarjev. Dolg se odpiše tudi, če je po njem že izrečena sodna razsodba.
Vsem ostalim dolžnikom se določa rok dveh let od dne, ko dobi ta zakon moč, da plačajo dolg brez obresti. Po tem roku morajo plačati za dolg 4#/# obresti za ves čas od dne, ko je nastal.
Posojila, ki so se dala v denarju združbam za pre-_}WPf> gasijpih	odpišejo.
Posojila, ki so se dala osebam, ki jih niso mogle in jih ne morejo plačati zaradi dokazanega siromaštva, se odpišejo. Odpišejo se na osnovi potrdila ali izpričevala pristojnih oblastev o siromašnosti dotičnih oseb.
Vsi odpisi po tem paragrafu se izvrše v breme vsot, dobljenih od likvidiranih imovin in terjatev podanikov neprijateljskih držav, ki še niso izročene fondu za vojno škodo.
Za one osebe, ki so svoje dolgove likvidirale in plačale, odredbe tega paragrafa ne veljajo niti se ne morejo vplačane vsote vrniti.
II.	del: Odredbe za poedina ministrstva.
A.	Ministrstvo za finance.
!• Pooblastitve za ministra za finance in odredbe za računsko službo.
§ 12.
Minister za finance se pooblašča:
1. da izda po zakonu o državnem računovodstvu blagajniške zapise na podstavi proračunskih dohodkov. Vsota teh blagajniških zapisov, izdanih po členih 106. in 109. zakona o državnem računovodstvu, ne sme biti v prometu večja od Din 500,000.000'— z obrestmi vred, ki ne smejo biti večje od 7°/o. V to vsoto ne spadajo boni, izdani Narodni banki kraljevine Jugoslavije za podlogo za prejšnje predjeme državi po členu 4., prvem odstavku, pogodbe med državo in Narodno banko kraljevine Jugoslavije, uzakonjene dne 17. junija 1931.;
2. da določa občasno vrednost državnim in po državi zajamčenim obveznicam, če se naj po posebnih zakonih, uredbah ali pravilnikih te obveznice sprejemajo za varščino po borznem tečaju.
Določena vrednost teh obveznic ne sme biti večja od njih imenske vrednosti, ostane pa v veljavi za ves čas, dokler traja varščina, obračunjena po tej vrednosti;
3. da plača v breme proračunskih rezervnih kreditov in iz obratne glavnice glavne državne blagajne samoupravnim telesom državno dotacijo za pokrivanje razhod-kov, ki jih povzročajo funkcije, prenesene od države na samoupravna telesa, kolikor so določene v njihovih proračunih, odobrenih za to proračunsko leto;
4. da sme izplačati iz obratne glavnice glavne državne blagajne Primorski, Zetski in Vrbaski banovini vsote, preliminirane z njih odobrenimi proračuni za leto 1932./1933., kot državno subvencijo za kritje presežka Tazhodkov nad dohodki;
5. da sme vsa ona posojila in državne terjatve, za katere ugotovi državno pravobranilstvo po rednih zakonskih dokumentih, da se ne dajo izterjati, izknjižiti v bre-zue obratne glavnice glavne državne blagajne; toda o njih je še nadalje voditi posebno evidenco in, če jih je možno izterjati, je vlagati izterjane vsote v državno blagajno;
G. da sme izknjižiti v breme obratne glavnice glavne državne blagajne vsote, ki jih dolgujejo poedina ministrstva in njih naprave ministrstvu za promet za kredi-tirane voznine za prejšnja leta in ministrstvu za šume in rudnike za premog, izdan iz državnih rudnikov v prejšnjih letih. Postopanje za to izknjiženje predpiše minister za finance;
7.	da sme odpisati v breme obratne glavnice glavne državne blagajne vse nezamenjane avstro-ogrske bančnega fcafas tpdi vse nejzlmjižene 20g/j»ne kronske pri-
znanice, ki so državna last in se vodijo po blagajniških knjigah kot gotovina, se pa doslej niso izknjižile;
8. da da ministru za gradbe na razpolago kredit
15,000.000'— dinarjev za dovršitev zgradbe narodnega predstavništva;
9. da sme poleg dosedaj izdanih >6°/&nih obveznic za finančno likvidacijo odškodnin za begluška zemljišča v Bosni in Hercegovini« I. in II. emisije v skupnem imenskem znesku 350,000.000'— dinarjev zaradi popolnega izplačila teh odškodnin izdati tudi še III. emisijo teh obveznic do naj višje imenske vsote 150,000.000'— dinarjev. Za te obveznice veljajo povsem odredbe zakona o finančni likvidaciji odškodnin za begluška zemljišča, prisojenih po zakonu o begluških zemljiščih v Bosni in Hercegovini z dne 3. decembra 1928. z izpremembami in dopolnitvami z dne 9. avgusta in dne 19. novembra 1930.;
10. da sme izplačati na predlog ministra za poljedelstvo osrednjemu odboru vodnih zadrug v Novem Sadu akontacijo do vsote 9,000.000'— dinarjev za neporavnane zaostanke vodnih prispevkov iz leta 1930. in 1931. za zemljišča, ki so prišla pod agrarno reformo.
Vplačila poplavnih prispevkov po odmeri iz let 1930. in 1931. sprejemajo davčne uprave kot izredni dohodek do poravnave akontirane vsote;
11. da odloči sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo in po dobljeni soglasnosti predsednika ministrskega sveta:
a) kdaj naj se predloži narodnemu predstavništvu v rešitev predlog zakona o obči carinski tarifi z uvoznimi in izvoznimi carinami, ki je bil uveden z odločbo ministrskega sveta C. br. 29.291 z dne 19. junija 1925., izdano po členu 71. zakona o proračunskih dvanajstinah z dne 31. marca 1925., čigar veljavnost je podaljšana z odredbami finančnih zakonov za leta 1929./1930. (člen 1. zakona o izpremembi člena 76. finančnega zakona za leto 1929./1930.), 1930./1931. (§ 55.) in 1931./1932. (§ 57.);
b) kdaj naj se predlože narodnemu predstavništvu v naknadno odobritev odločbe, ki so se izdale in se bodo izdale po pooblastilih, navedenih v omenjenem predlogu zakona o obči carinski tarifi kakor tudi v njegovih poznejših izpremembah.
2. Odredbe za državne monopole.
§ 13.
Samostojni upravi državnih monopolov se dovoljuje, da sme izkazati v svojem končnem proračunu za to proračunsko leto višji razhodek po proračunski partiji za po-trošek na tobaku, če kredit za potrošek na tobaku za to ne bi zadoščal.
3. Odredbe o državnih posestvih.
§ 14.
Minister za finance se pooblašča:
1.	da sme dati javno na prodaj državne nepremfrnt-ne, ki ne dajejo dohodka in se ne dajo ukoristiti za Kakršnokoli državno potrebo ali ne prinašajo dohodka, sorazmernega z njih prometno vrednostjo; dalje nepremičnine, katerih vzdrževanje je spojeno s stroški, ki niso v razmerju z dohodkom, in nepremičnine, ki so več let nepretrgoma posest drugih oseb in se brezplačno ukori-ščajo.
Za nepremičnine, katerih prometna vrednost je pod 100.000'— dinarjev, izda končno odločbo o prodaji mi-pisterja finance, za nepremičnine, katerih vrednost zna-
ša do 1,000.000-— dinarjev, izda odločbo ministrski svet na predlog ministra za finance, nad 1,000.000-— dinarjev pa ministrski svet po predhodni soglasnosti finančnih odborov narodnega predstavništva.
Prodaje državnih nepremičnin v vrednosti nad
100.000-— dinarjev se vrše po javni dražbi. Prodaja nepremičnin pod to vrednostjo se lahko vrši tudi z direktno pogodbo (direktnim dogovorom), če je kupec samoupravno telo, človekoljubno društvo ali ustanova, ki vrši posle javne koristi, ali če se dajo doseči z direktno pogodbo ugodnejši uspehi ali če je izključena možnost javne prodaje (n. pr. nepremičnine, ki so dolgo vrsto let posest drugih oseb). Ob direktni prodaji je potrebna odločba ministrskega sveta na predlog ministra za finance;
2.	da sme dovoliti izplačilo kupnine za nepremičnine, cznačene v prednjem odstavku, do največ 5 let v enakih polletnih obrokih, tako da se lastninska pravica prenese šele po popolnem izplačilu. Minister za finance predpiše sporazumno s finančnima odboroma narodnega predstavništva uredbo, s katero se določijo način in postopanje za cenitev teh nepremičnin, ki se prodajajo z direktno pogodbo, kakor tudi drugi pogoji za odsvojitev teh državnih nepremičnin;
8.	da sme, če se pokaže potreba, da se izvestna državna nepremičnina zameni z drugo nepremičnino iste ali višje vrednosti v zasebni lasti ali lasti javnega telesa, odobravati take menje na predlog oblastva, za čigar potrebo se menja vrši;
4. da sme kljub členu 85. zakona o državnem računovodstvu odobravati zakupe manjših državnih posestev, in to do treh let, če enoletna zakupnina ne preseza vsote
100.000-— dinarjev;
5. da sme po soglasnosti ministrskega sveta prepustiti poedina državna zemljišča za gradnjo sokolskih domov.
§ 15.
Vsi državni uradi in ustanove, ki upravljajo nepremična državna posestva, ki jim pa niso potrebna celoma ali v poedinih delih, morajo dati ta posestva ali njih dele na razpolago ministrstvu za finance.
4.	Odredbe o davkih, taksah, trošarini in carinah.
§ 16.
1. Kotarske podporne zaklade so v vseh svojih poslih oproščene davkov in vseh ostalih državnih davščin.
2. Neposredni davki, predpisani za državna zemljišča in zgradbe, se izknjižijo za ves čas do konca 1. 1932.
3. Zakon o oprostitvi od državnih davščin glede posojil samoupravnih teles se mora tako umeti, da so oproščena samoupravna telesa plačila davkov in taks za posojila v državi, ki jih sklenejo z javnim podpisovanjem, ne pa tudi za posojila, ki jih sklenejo pri poedinih bankah. Vsa posojila brez razlike, ki jih sklenejo samoupravna telesa v inozemstvu, so oproščena plačila davkov in taks.
§ 17-
1.	Na podstavi reciproeitete se kljub veljavnim taksni predpisom ne pobira prenosna taksa glede nepremičnin rumunskih državljanov, omenjenih v členu 4. konvencije med našo kraljevino in kraljevino Rumunijo o režimu nepremičnih imovin, če se prenese lastninska pravica do teh nepremičnin bodisi na našo državo, bodisi na podanike naše države,
2. Kljub odredbam zakona o taksah se ne pobira taksa na račune, priznanice in druge listine, s katerimi izpričujejo naša zastopništva v inozemstvu kredite, porabljene za njih nabave in potrebe, izvršene v inozemstvu.
3. Veljavnost zakrna o začasni oprostitvi delniške družbe aviatičnih delavnic Luj Brege cd plačila vseh taks, davkov in taks za registracijo, kakor tudi od uvozne carine na sirovine, izdelane dele in vse potrebščine za izdelovanje aeroplanov z dne 20. januarja 1930. se podaljšuje do vštetega dne 31. marca 1933.
4. Kljub veljavnim taksnim predpisom se ne pobirajo 2K>°/one državne davščine kot l°/oni davek na poslovni promet, l°/ona pogodbena taksa in K>%na priznanična taksa ob izplačilu faktur za dobavljene količine soli po pogodbi, sklenjeni dne 11. novembra 1930. med upravo državnih monopolov in državnim monopolom za sol republike Poljske, ako tudi poslednja ne pobira svojih državnih davščin na blago naše monopolne uprave, sprejeto po pogodbah, sklenjenih o kupoprodaji tobaka v listju istega leta.
5. Podjetje Edmond Bcaje iz Anžera, ki mu je minister za promet za vlado kraljevine Jugoslavije prepustil gradnjo prog Blhae—Knin in Glogovci—Peč, je oproščeno plačila državnih neposrednih davkov in samoupravnih doklaJ, razen dolžnosti, da pridržuje usluž-benski davek svojim uslužbencem in delavcem; nadalje je oproščeno vseh državnih taks, s katerimi se umejo tudi takse za pcgodbe, sklenjene z državo o tej gradnji in o poslih, ki se neposredno iz teh pogodb podajajo, kakor je oproščeno tudi državne, banovinske in občinske trošarine na vse trošarinske predmete, ki jih uporablja za pogon strojev in priprav, potrebnih pri izvajanju omenjene gradnje, razen avtomobilov, najsi uvozi te predmete neposredno iz inozemstva ali jih nabavi v državi neposredno od proizvodnikov.
Omenjeno podjetje je oproščeno plačila uvozne carine in ostalih davščin, kakor tudi postranskih taks (ži-govine, poslovalnine, tlakarine), ki se pobirajo pri carinarnicah, in to za ves material, konstrukcije, kovinske dele, tračnice itd., za zakovice, vijake, barve in ostali potrošni material, ki ga uporablja za izvršitev prevzetih del. Ta oprostitev od plačila uvoznih carin se ne nanaša na material, stroje, priprave in orodje, ki se da uporabljati za gradnjo železnic, ki se pa po spisku, ki ga sestavi ministrstvo za promet in priobči podjetju v mesecu dni od razglasitve tega zakona v >Službenih novinahc, izdelujejo v državi in se morejo nabaviti po paritetnih cenah svetovnega trga in dobaviti v rokovih, ki ustrezajo rokom, dogovorjenim za izvršitev del.
Nadalje je podjetje oproščeno carin, skupnega davka kakor tudi monopolne takse in postranskih taks (žigo-vine, tlakarine, poslovalnine) na bencin, odnosno petrolej in rudninsko olje in nafto, ki služijo za pogon in mazanje strojev in se uvozijo iz inozemstva za gradnjo železnice Bihač—Knin in Glogovci—Peč. Prav tako je podjetje oproščeno monopolne takse na razstreliva in vžigal-ne vrvice, ki se nabavljajo v državi in služijo za razstreljevanje kamena pri gradbi omenjenih prog, kakor tudi carine in monopolne takse na razstreliva, vžigalne vrvice in kapice, če se uvozijo iz inozemstva, in to ob pogojih, ki so spredaj navedeni.
Vsi stroji, aparati, železne konstrukcije, priprave, orodje in ostali pribor, potreben za izvršitev prevzetih del, so pogojno oproščeni uvozne carine in ostalih po-stranskih taks, če se vrnejo» y šestih mesecih od dne,
»
ko država prevzame železnice in dela, v inozemstvo ali se več ne dajo uporabljati. Pri pogojnem uvozu teh strojev, aparatov, železnih konstrukcij, priprav, orodja in ostalega pribora ne polaga podjetje nobene varščine niti se ti predmeti oznamenujejo.
6. Evropska družba za hipotekarni in bančni kredit iz Pariza, ki ji je minister za promet za vlado kraljevine Jugoslavije prepustil gradnjo proge Veles—Prilep, je oproščena plačila državnih neposrednih davkov in samoupravnih doklad, izvzemši dolžnost, da pridržuje usluž-benski davek svojim uslužbencem in delavcem; nadalje je oproščeno vseh državnih taks, s katerimi se umejo tudi takse za pogodbe, sklenjene z državo o tej gradnji in o poslih, ki se iz teh pogodb neposredno podajajo, kakor je oproščena tudi državne, banovinske in občinske trošarine na vse trošarinske predmete, ki jih porablja za pogon strojev in priprav, potrebnih pri izvajanju omenjene gradnje, razen avtomobilov, najsi uvozi te predmete neposredno iz inozemstva ali jih nabavi v državi neposredno od proizvodnikov.
Omenjena družba je oproščena plačila uvozne carine in ostalih davščin, kakor tudi postranskih taks (žigovine, poslovalnine, tlakarine), ki se pobirajo pri carinarnicah, in to za ves material, konstrukcije, kovinske dele, tračnice itd., za zakovice, vijake, barve in ostali potrošni material, ki ga uporablja za izvršitev pre'vzetih del. Ta oprostitev od plačila uvoznih carin se ne nanaša na material, stroje, priprave in orodje, ki se da uporabljati za gradbo železnic, ki se pa po spisku, ki ga sestavi ministrstvo za promet in priobči družbi v mesecu dni od dne razglasitve tega zakona v > Službenih novinah«, izdelujejo v državi in se morejo nabaviti po paritetnih cenah svetovnega trga in dobaviti v rokovili, ki ustrezajo rokom, dogovorjenim za izvršitev del.
Nadalje je družba oproščena carine, skupnega davka kakor tudi monopolne takse in postranskih taks (žigovine, tlakarine, poslovalnine) na bencin, odnosno petrolej in rudninsko olje ter nafto, ki služijo za pogon in mazanje strojev in se uvozijo iz inozemstva za gradnjo železnice Veles—Prilep. Prav tako je družba oproščena monopolne takse na razstreliva in vžigalne vrvice, ki se nabavljajo v državi in služijo za razstreljevanje kamena pri gradnji omenjene proge, kakor tudi carine in monopolne takse za razstreliva, vžigalne vrvice in kapice, če se uvozijo iz inozemstva oh spredaj navedenih pogojili.
Vsi stroji, aparati, železne konstrukcije, priprave, orodje in ostali pribor, potreben za izvajanje prevzetih del, so pogojno oproščeni uvozne carine in ostalih postranskih taks, če se v šestih mesecih od dne, ko prevzame država železnico in delo, vrnejo v inozemstvo ali če se ne dajo več uporabljati. Ob pogojnem uvozu vseh strojev, aparatov, železnih konstrukcij, priprav, orodja in ostalega pribora ne polaga družba nobene varščine niti se ti predmeti ne oznamenjajo.
7. Železniški material za tirnice in vozila, ki se nabavljajo v Poljski po kompenzacijskih pogodbah na račun monopolne režije, so oproščeni plačila carine in vseh carinskih stroškov.
B.	Ministrstvo pravde.
§ 18.
Minister za finance se pooblašča, da izplačuje po razporedu ministrstva pravde v mesečnih obrokih biro pravoslavnim duhovnikom, kolikor so jo doslej prejemali, v Drinski, Zetski, Dunavski, Moravski in Vardarski 'banovini in biro imamom, kolikor so jo doslej prejemali.
in sicer biro pravoslavnim duhovnikom v skupni vsoti dinarjev 13,200.000-— na leto, biro imamom pa v skupni vsoti dinarjev 2,100.000-— na leto. To biro za prve in za druge daje v globalnem znesku in v mesečnih obrokih minister pravde na razpolago svetemu arhierejskemu sinodu srbske pravoslavne cerkve, odnosno vakufsko-mearifski direkciji v Skoplju.
V mejah ieh skupnih vsot odrejajo pristojna verska oblastva velikost bire vsake parohije in vsakega džema-ta po obremenitvi davčnih poglavij za leto 1931. Če obremenitve ni, velja za to leto obremenitev za leto 1930.
Duhovniška bira, vplačana v navedenih skupnih vsotah za parohijsko duhovništvo v teh banovinah po členu 6. zakona o ureditvi duhovniškega stanja tudi po muslimanih, služi za kritje izplačil, ki se vrše po prvem odstavku tega paragrafa.
Dosedanji znesek Din 1-—, določen s členom 6. zakona o ureditvi duhovniškega stanja iz leta 1882., se zvišuje na Din 6-—.
Prav tako se izplačuje po razporedu ministra pravde parohijska naklada in prispevek srbsko-pravoslavno-cerkvenih fondov v skupni vsoti Din 2,040.000-— na leto v mesečnih obrokih za plače pravoslavnega duhovništva gornjekarlovške eparhije. To vsoto da minister pravde v globalnem znesku in v mesečnih obrokih na razpolago svetemu arhierejskemu sinodu srbske pravoslavne cerkve.
V mejah te skupne vsote odreja sveti arhierejski sinod izplačevanje plač tega duhovništva.
Vplačana parokijalna naklada Din 4-— po oralu in prispevek fondov po členu 13. uredbe o ureditvi cerkve-nošolskih in fundacionalnih delov srbske metropolije v Sremskih Karlovcih z dne 10. avgusta 1868. v tej skupni vsoti služi za kritje izplačil, ki se vrše po petem odstavku tega paragrafa.
Minister pravde izda sporazumno z ministrom za finance natančnejša navodila za izvrševanje teh odredb.
§ 19-
Stalna letna državna podpora srbski pravoslavni cerkvi, ki je odobrena v proračunu razhodkov ministrstva pravde in ministrstva za prosveto, se izplačuje v tromesečnih obrokih naprej svetemu arhierejskemu sinodu srbske pravoslavne cerkve.
§ 20.
1. Kotarsko sodišče v Osijeku, dolenje mesto, se ukinja in prestane poslovati z dnem 31. maja 1932.
Istega dne pride dosedanje področje kotarskega sodišča v Osijeku, dolenje mesto, pod pristojnost kotarskega sodišča v Osijeku, gorenje *{nesto, ki se zove od tega dne kotarsko sodišče v Osijeku.
Minister pravde se pooblašča, da izda uredbo o načinu likvidacije kotarskega sodišča v Osijeku, doleije mesto, in o prenosu poslov tega kotarskega sodišča na kotarsko sodišče v Osijeku, gorenje mesto.
2. Pristojnost kotarskega sodišča v Ludbregu za upravni občini Koprivniški Ivanec in Djelekovac, kopriv-niškega sreza, prestane veljati z dnem 31. maja 1932. Izza tega dne velja pristojnost kotarskega sodišča v Koprivnici tudi za te občine.
Minister pravde se pooblašča, da izda uredbo o prenosu poslov od kotarskega sodišča v Ludbregu na kotarsko sodišče v Koprivnici, kolikor se nanašajo ti posli na omenjeni občini.
3. Občini Rajčička in Osojska, debarskega sreza, s» izločata iz krajevne pristojnosti prvostopnega sodišča v
Ohridu, galički upravni srez pa se izloča iz krajevne pristojnosti prvostopnega sodišča v Tetovu in se izločeni področji prenašata v krajevno pristojnost prvostopnega sodišča v Kičevu.
Minister pravde se pooblašča, da določi z uredbo dan, ko se izvede ta prenos pristojnosti in da predpiše vse, česar treba za izvršitev te odredbe.
C.	Ministrstvo za prosveto.
§ 21.
Klinične bolnice, ki spadajo pod pristojnost ministra za prosveto, smejo porabljati dohodke od pobranih bolniških stroškov za svoje vzdrževanje.
§ 22.
1. Ministrski svet se pooblašča, da sme dne 1. julija tekočega leta na predlog ministra za prosveto zapreti izvestno število gimnazij, učiteljišč, realnih gimnazij in klasičnih oddelkov na realnih gimnazijah kakor tudi, da sme skrčiti izvestno število popolnih srednjih šol v nepopolne, in to po proračunski možnosti.
2. Direktorji onih popolnih srednjih šol, ki se skrčijo na nepopolne, ostanejo še nadalje na svojih položajih, dokler se postopno ne premeste za direktorje popolnih srednjih šol ali se jim ne dajo drugi položaji ali se ne upokoje.
3. Državna poslopja in ostale nepremičnine srednjih in srednjih strokovnih šol, ki se ukinejo, se dajo s celokupno svojo opremo ministru za prosveto na razpolago.
4. Učiteljsko, tehniško, administrativno in ostalo osebje na srednjih in srednjih strokovnih šolah, ki se ukinejo, lahko minister za prosveto obdrži v državni službi, upokoji ali odpusti po proračunski možnosti in potrebah službe.
§ 23.
Učitelji osnovnih, meščanskih, srednjih in srednjih strokovnih šol se ne smejo pošiljati na delo zunaj šole, razen v ministrstvo za prosveto, ministrstvo za telesno vzgojo naroda in banske uprave. Oni, ki se zateko dne
30.	junija tega leta zunaj šole, za katero imajo kvalifikacijo, morajo biti vrnjeni na svoje redne dolžnosti, izvzem-ši one, ki so v službi pri ministrstvu za prosveto, ministrstvu za telesno vzgojo naroda ali pri banskih upravah.
§ 24.
I.	V zakonu o srednjih šolah* se dodajajo in izpre-minjajo ti-le odstavki, in sicer:
Poslednji odstavek § 8. se ukinja in se nadomešča z novim, ki se glasi:
»Število oddelkov na popolnih in nepopolnih gimnazijah po razredih odredi minister za prosveto.«
V § 7. se dodaja nov odstavek, ki se glasi:
»Na sedanjih srednjih in srednjih strokovnih šolah določi najvišje in najnižje število učencev po oddelkih in številčno razmerje učencev in učenk v poedinih razredih mešanih šol minister za prosveto.«
§ 16. se izpreminja in se glasi:
»Direktorji in učitelji samoupravnih in priznanih privatnih verskih srednjih šol morajo imeti isto kvalifikacijo, kakor direktorji in učitelji državnih srednjih šol.
Samoupravne šole so lahko popolne in nepopolne: popolne z 8 razredi in nepopolne s 4 nižjimi razredi ali s 4 višjimi razredi. Biti morajo glede učiteljev in uprave popolnoma ločene od državnih srednjih šol v istem kraju.
Šolski odbor ali uprava samoupravnih šol se mora obračati na ministrstvo za prosveto, da postavi v breme njih proračunov direktorja in potrebno število učiteljev po strokah. Minister za prosveto postavlja direktorje in učitelje za te šole s plačami in vsemi prejemki, ki bi jih imeli na državnih šolah, če so upokojenci, ne dobivajo pokojnine niti doklad, ki se dajejo s pokojnino. Minister lahko prekliče pristanek na prejšnji izbor; v tem primeru ga mora samoupravno telo takoj odstraniti od dolžnosti.
Direktorjem se leta službe, ki jih prebijejo na samoupravnih šolah, štejejo, če se vrnejo v državno službo ali če se upokoje, kakor da so jih prebili na državnih srednjih šolah, ako so bili prej direktorji ali profesorji državnih srednjih šol. Čas, ki so ga prebili učitelji na samoupravnih srednjih šolah, se smatra, če vstopijo pozneje ali se vrnejo v državno učiteljsko službo, za prebitega v državni službi. Direktorji in učitelji na samoupravnih šolah napredujejo, kakor direktorji in učitelji na državnih šolah.
Učitelji, ki se zateko na samoupravnih srednjih šolah, se razrešijo dne 30. junija 1932., nova postavitev za prihodnje šolsko leto se pa izvrši po odredbah tega zakona.«
V drugem odstavku § 17. se dodajajo besede: »izvzemši internate, kjer so državni gojenci«.
V § 51. se dodaja nov odstavek:
»Učenci V., VI. in VII. razreda smejo opravljati popravni izpit samo iz enega učnega predmeta ob predpisanem času.«
II.	V zakonu o učiteljiščih* se izpreminja to-le:
V vseh členih zakona o učiteljiščih se nadomeščate besedi »oblast« ali »oblastni: z besedama: »banovina« in »banovinski«, beseda »tromesečje« pa z besedo: »polletje«.
Šolsko leto se začne dne 5- septembra z vpisovanjem učencev in se konča dne 4. septembra prihodnjega leta.
Od dne 24. avgusta do dne 4. septembra se morajo opraviti vsi izpiti.
Predavanja se začno takoj po vpisovanju, najdalj pa dne 10. septembra.
Polletja se začno in končajo ob istem času, kakor na srednjih šolah.
Za učence V. razreda učiteljišča veljajo glede konca predavanj, rokov za opravljanje popravnih izpitov in učiteljskega diplomskega izpita odredbe zakona o srednjih šolah, ki veljajo za učence VIII. razreda.
Učenci vseh razredov smejo opravljati popravni izpit samo iz enega učnega predmeta ali iz dveh veščin, drugače ponavljajo razred.
V § 33. se ukinjata tretji in četrti odstavek in se nadomeščata z novima, ki se glasita:
»O številu učencev in učenk, ki se sprejino v I. razred, odloča minister za prosveto.
Minister za prosveto lahko dopusti najdalj do konca septembra naknadno vpisovanje v II., III., IV. in V. razred kakor tudi vpisovanje v I. razred onim učencem, ki so se pravočasno prijavili za sprejem na učiteljišče in so opravili sprejemni izpit, toda so bili kot nadštevilni zavrnjeni.«	v
V § 34. se ukinja drugi odstavek in se dodaja:
»Sprejemnim izpitom na privatnih učiteljiščih prisostvuje odposlanec ministra za prosveto ob stroških šole, na kateri se izpit opravlja.«
* »Uradni list« št. 398/98 iz 1. 1929.
* »Uradni list« št. 414/103 iz 1. 1929.
V § 52. se za tretjim odstavkom dodaja nov odstavek, ki se glasi:
»Za direktorje na učiteljiščih se smejo postaviti tudi one osebe, ki izpolnjujejo pogoje za direktorsko zvanje na popolnih srednjih šolah.«
V § 59. se dodaja:
»Učitelji vadnic uživajo vse pravice in prejemke učiteljev narodnih šol.«
Odredbe §§ 27., 28., 29., 32., 33., 42. in 75., kakor tudi vseh drugih členov v zakonu o učiteljiščih, kolikor nasprotujejo tem izpremembam, se razveljavljajo.
Društva učencev se odobrujejo po odredbah zakona ° srednjih šolah.
III.	Materialno vzdrževanje meščanskih šol, breme upravnih stroškov in služabništva se sme prenesti po § 65. zakona o meščanskih šolah* izza dne 1. aprila 1932. na banovine in občine.
V § 44. se dodaja nov odstavek, ki se glasi:
»Za učitelja na meščanski šoli se sme postaviti tudi, kdor je opravil diplomski izpit na filozofski fakulteti univerze.
Učitelji meščanskih šol, ki so diplomirali na filozofski fakulteti, smejo po dveletni službi na meščanskih šolah opravljati profesorski izpit.«
§ 25.
1. Stalni sreski šolski nadzorniki kakor tudi vršilci dolžnosti teh zvanj dobivajo, kolikor se postavljajo izmed učiteljev meščanskih ali osnovnih šol, svoje prejemke iz kredita, ki je določen za izplačevanje prejemkov teh učiteljev v poglavju osnovnega šolstva pri dotičnih banskih upravah. Specialno doklado po odstavku (2) § 293. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. prejemajo iz kredita, ki je določen za izplačevanje specialne doklade v poglavju ministrstva za prosveto. Kolikor bi se postavljali ti nadzorniki izmed učiteljev srednjih šol in učiteljišč, obremenjajo njih prejemki ustrezne partije proračuna za srednje šolstvo.
2. Kljub členoma 1. in 2. uredbe št. 84.600 z dne
12.	decembra 1931. se izplačujejo sreskim šolskim nadzornikom povprečno potni stroški in dnevnice za dva redna pregleda šol po § 117., točki 2., zakona o osnovnih šolah na podstavi odločbe P. br. 24.377/1930 in 31.884/1930.
Povprečnina znaša za dva letna pregleda po terenskih razmerah in številu šol in oddelkov po 8.000-—,
6.000-— ali 4.000-— dinarjev v mejah kreditov, odobrenih s proračunom po odločbi ministra za prosveto. Ta ' kredit se ne more zvišati.
§ 26.
Tri državna osrednja narodna gledališča v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani imajo državno subvencijo za kritje osebnih izdatkov in izdatkov za zavarovanje zgradb in •inventarja, preliminiranih v državnem proračunu; vsi ostali izdatki: honorarji, režijski stroški in ostali materialni izdatki pa obremenjajo celokupni dohodek teh gledališč po specialnih proračunih, ki jih odobruje minister za prosveto sporazumno z ministrom za finance.
Štiri oblistna narodna gledališča s sedežem eno v Skoplju, eno v Sarajevu, eno v Novem Sadu in Osijeku (skupno) in eno v Mariboru se vzdržujejo s svojimi dohodki in subvencijo, po proračunu, ki ga odobruje minister za prosveto.
To velja tudi za banovinska gledališča; njih proračun dohodkov in razhodkov odobruje pristojni ban.
* »Službeni list« št. 651/83 iz 1. 1931,
Vsa omenjena gledališča so oproščena plačevanja takse iz tar. št. 99 a, točke 1., zakona o taksah.
§ 27.
1. Minister za prosveto se pooblašča, da sme uvesti pobiranje vstopnine za muzeje; dohodki od teh vstopnin služijo za kritje razhodkov muzejev po pravilniku, ki ga izda minister za prosveto sporazumno z ministrom za finance.
2. Za osrednji pokojninski sklad gledaliških članov se pobira na vse vstopnice, in sicer:
a) za gledališča in umetniške koncerte in prireditve in vobče za vse vstopnice v umetniških ustanovah od vsakega sedeža po Din 0-50 do Din 5"—;
b) na brezplačne vstopnice v navedenih ustanovah po Din 3-—.
Minister za prosveto se pooblašča, da predpiše sporazumno z ministrom za finance pravilnik o načinu plačila teh taks, predaje vplačanih vsot upravi osrednjega pokojninskega sklada in o kontroli nad tem skladom.
§ 28.
Državna tiskarnd na Cetinju se prepušča Zetski banovini na Cetinju v last in upravo. Proračun te tiskarne za leto 1932./1933. odobri po predlogu bana minister za finance sporazumno z ministrom za prosveto.
Vse obremenitve po tekočem računu, ki jih knjiži ministrstvo za finance v breme te tiskarne, se morajo izknjiževati v breme obratne glavnice glavne državne blagajne.
§ 29.
Minister za prosveto se pooblašča, da sme na račun kreditov, določenih s proračunom za osebne razhodke za stalno osebje, postavljali pogodbene uslužbence in dnev-ničarje, toda tako, da se s temi postavitvami ne prestopi število in vrsta določenih zvanj niti znesek ustreznih proračunskih prejemkov in kreditov.
§ 30.
Krediti za osebne razhodke ministrstva za prosveto v poglavju XL. »Univerze«, partija 213 do vštete 215, se znižujejo za 10%.
Minister za prosveto se pooblašča, da kljub odredbam zakona o univerzah z dne 2. junija 1930. ugotovi številčno stanje učnega osebja po višini razpoložljivih kreditov in po izvedeni znižbi v smislu predhodnega odstavka, radi česar izvrši potrebne upokojitve ali odpuste.
č. Ministrstvo za zunanje posle.
§ 31.
Prejemki državnih uslužbencev, pogodbenih uradnikov in dnevničarjev pri naših zastopništvih v inozemstvu se izplačujejo po predlogu ministra za zunanje posle z dne 25. junija 1931., P. br. 9591, soglasnosti ministra za finance z dne 21. julija 1931., št. 43.356/1 in odobritvi predsednika ministrskega sveta z dne 13. septembra 1931., št. 3580 in po odbitku znižbe po uredbi o znižanju osebne draginjske doklade z dne 19. septembra 1931., štev. 66.300/1 in po zakonu o znižanju prejemkov z dne 20. septembra 1931.; pri obračunu, dviganju in knjiženju dolarjev se mora uporabiti stalni tečaj 56-40 dinarjev za
1-— dolar namesto vsakomesečnega državnega obračunskega tečaja. Pri obračunjanju prejemkov se zaokroži do 50 centov navzdol na nižji, nad 50 centov na višji prihod-
nji dolar. To zaokrožanje se uporablja tudi pri obračunu odpravniške doklade.
Izplačevanje po prejšnjem odstavku se vrši s pridržkom, da se sme višina skupnih prejemkov v dolarjih iz tabelarnega pregleda na predlog ministra za zunanje posle v soglasnosti z ministrom za finance in po odobritvi ministrskega sveta izpreminjati in odrejati v mejah kreditov, odobrenih s proračunom, po razmerah v po-edinih državah.
§ 32.
1. Kljub odstavku (:l) § 30. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. velja tole:
a) Državni uslužbenci ministrstva za zunanje posle, ki se premeste iz ministrstva k zastopništvom v inozemstvo, dobivajo prejemke v dinarjih do dne, ko se javijo, odnosno ko prevzamejo dolžnosti pri zastopništvu, od tega dne dalje pa v dolarjih po prednji odredbi tega zakona.
b) Državni uslužbenci, ki se premeste od zastopništev k ministrstvu za notranje posle, dobivajo prejemke v dolarjih po prednji odredbi tega zakona do dne razrešitve, odnosno predaje dolžnosti, od tega dne dalje pa v dinarjih, kakor ostali uslužbenei pri ministrstvu.
To velja tudi ob uporabi § 18- zakona o ureditvi ministrstva za zunanje posle in diplomatskih ter konzularnih zastopništev kraljevine Jugoslavije v inozemstvu.
c) Državni uslužbenci, ki se premeste od zastopništva v eni državi k zastopništvu v drugi državi, dobivajo prejemke države, iz katere so premeščeni, do dne razrešitve, odnosno predaje dolžnosti, če je znesek dolarja za to državo iz prednje odredbe tega zakona enak ali višji od zneska dolarja za državo, v katero je premeščen. Če pa je znesek dolarja iz prednje odredbe tega zakona za državo, v katero so premeščeni, višji, dobivajo prejemke, določene za to državo, od dne, ko se javijo, odnosno prevzamejo dolžnosti v kraju, kamor so premeščeni.
2. Odredbe prvega odstavka tega paragrafa veljajo analogno tudi ob uporabi: §§ 80. in 101. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931., § 28-, poslednjega odstavka, in § 43. zakona o ureditvi ministrstva za zunanje posle in diplomatskih ter konzularnih zastopništev kraljevine Jugoslavije v inozemstvu in § 21. zakona o podaljšanju veljavnosti odredb v dosedanjih finančnih zakonih in zakonih o proračunskih dvanajstinah z dne 31. julija 1929., če se odreja diplomatsko-konzularni uradnik iz ministrstva ali iz drugega zastopništva za odpravnika poslov.
3. Kljub prvemu stavku § 101. zakona o uradnikih se smejo uradniki ministrstva za zunanje posle in diplo-matsko-Tionzularnih zastopništev v inozemstvu po soglasnosti predsednika ministrskega sveta in po potrebi službe dajati na razpoloženje; toda v tem položaju ti uradniki ne morejo ostati dalj ko tri mesece.
§ 33.
1. Kredit za izredne stroške, dostojno zastopanje državnih koristi in za zaupne namene se mora smatrati, da je: v dinarjih 1,000.000-—, v švicarskih frankih pa 1.088.160-—. Specialni zaupni kredit se mora smatrati, da je: v dinarjih 10,300.000-—, v švicarskih frankih pa
2,500.000—.
2. Krediti, odobreni za materialne razhodke zastopništev v inozemstvu, se morajo smatrati, da so v švicarskih frankih, denarna vrsta izplačila in obračunjanje pa se vrši po obračunskem tečaju, ki ga določa minister za finance sporazumno z ministrom za zunanje posle glede na posebne razmere v vsaki poedini državi.
3.	Podpore in priznanja prosvetnim in narodnim delavcem, ki so odobrene v proračunu ministrstva za zunanje posle, odreja minister za zunanje posle sporazumno z ministrom za prosveto po predhodni soglasnosti predsednika ministrskega sveta.
D.	Ministrstvo za notranje posle.
§ 34.
Minister za notranje posle se pooblašča:
1. da sme v proračunskem letu postavljati v breme kreditov, določenih za uradnike višjih položajnih skupin, uradnike nižjih položajnih skupin in obratno v mejah odobrenili kreditov;
2. da sme po potrebi zviševati z virementom vse osebne in materialne razhodke svojega proračuna iz partije za uvedbo zakona o notranji upravi, zakona o banski upravi in zakona o policijskih izvršilnih uslužbencih.
E.	Ministrstvo za vojsko in mornarico.
§ 35.
Minister za vojsko in mornarico se pooblašča:
1. da sme oddati ministrstvu za finance vse vojski nepotrebne vojaške zgradbe, zemljišča in material na svobodno razpolago;
2. da sme vlagati vse dohodke od državnih zgradb in zemljišč, oddanih v zakup častnikom, podčastnikom, uradnikom, uslužbencem, strokovnim delavcem in obrtnikom pri vojski in mornarici, v blagajno ministrstva za vojsko in mornarico ter tako osnovati fond, ki se bo uporabljal za zidanje in popravila stanovanjskih zgradb za častnike, podčastnike, uradnike, uslužbence, strokovne delavce in obrtnike pri vojski in mornarici, kjer je to potrebno;
3. da vlaga izkupiček za prodane izknjižene avtomobile, avtomobilske dele in nerabne avtomobilske sestavine kakor tudi zneske, vplačane po raznih osebah za uničene dele avtomobilov, v blagajno remontno-komor-skega fonda za obnavljanje avtomobilskega parka, skladno s členom 242., točko 2., zakona o ustroju vojske in mornarice.
§ 36.
Ministrstvo za vojsko in mornarico mora izdati na zahtevo ministrstva za finance, ministrstva za šume in rudnike, ministrstva pravde in uprave državnih monopolov brezplačno iz svojih skladišč za finančno kontrolo, čuvaje državnih gozdov, paznike sodnih jetnikov, stražnike v kazenskih zavodih in čuvaje monopolnih založisč in založišč nepredelanih tobakov neprikorno orožje, orožno opremo in strelivo.
Ministrstvo za vojsko in mornarico trpi brez zahteve povračila vse izdatke v sanitetni, veterinami in artilerijski stroki za orožništvo in ga opremlja iz svojih skladišč z vsemi potrebščinami v teh strokah.
§ 37.
Minister za finance se pooblašča, da da ministru za vojsko in mornarico na razpolago:
1.	obratno glavnico Din 10,000.000-— za nabavo in izdelavo kompletnih jahaških oprem za rezervne častnike in za obveznike jahaških edinic.
Oprema se prodaja dotičnim po nabavni ceni, brez kakršnegakoli državnega zaslužka.
Ta kredit sme ukoristiti minister za vojsko in mornarico po možnosti dvakrat in trikrat; toda ta kredit se
~0. ivUS.
mora vrniti, odnosno izročiti glavni državni blagajni v tem proračunskem letu;
2.	posojilo do 15,000.000-— dinarjev za plačevanje dela in nabavo sirovih tvarin za izdelovanje proizvodov, določenih za proizvodnjo v tvornicah zavoda >Obiličevo«; toda to posojilo se mora vrniti glavni državni blagajni konec tega proračunskega leta.
§ 38.
Kljub členu 71. zakona o državnem računovodstvu je dopustno virementiranje med vsemi partijami, odobrenimi za materialne razhodke proračuna ministrstva za vojsko in mornarico. Viremente odobruje minister za finance na predlog ministra za vojsko in mornarico.
F. Ministrstvo za gradbc.
§ 39.
Minister za gradbe se pooblašča:
1. da sme postavljati na račun kreditov, določenih s proračunom za osebne razhodke za stalno osebje, pogodbene uradnike in dnevničarje; toda število in vrsta določenih zvanj kakor tudi znesek ustreznih proračunskih prejemkov in kreditov se s temi postavitvami ne sme prekoračiti;
2. da sme prepustiti one tipične železne konstrukcije (z odprtino 10 do 25 m), dobljene na račun reparacij iz Nemčije, ki so s prejšnjimi rešitvami bile porazdeljene med samoupravna telesa in občine, pa jih telesa in občine iz kateregakoli razloga do določenega roka niso uko-ristile, brezplačno — po odobritvi ministrskega sveta — banskim in občinskim upravam za gradnjo mostov na njih cestah, toda s pogojem, da izvrše ob svojih stroških podzidje, prenos konstrukcije iz skladišča na stavbišče, montažo, pleskanje in cestišče.
G. Ministrstvo za promet.
§ 40.
Minister za promet se pooblašča:
1. da sme postavljati na račun kreditov, prelimini-ranih s proračunom za posebne razhodke za stalno osebje, pogodbene uslužbence in dnevničarje; toda s temi postavitvami se ne sme prekoračiti število in vrsta določenih zvanj kakor tudi ne znesek ustreznih proračunskih prejemkov in kreditov;
2. da odobri upravi državnih železnic, da sme izkazati v svojih končnih računih za leto 1931./1932., 1932./1933. in 1933./1934. razhodke za likvidacijo obveznosti proti ministrstvu za finance za železniški material, nabavljen iz Poljske na račun terjatev uprave državnih monopolov po odločbah ministrskega sveta G. D. br. 94.106/28 z dne 30. januarja 1929., G. D. br. 106.230/29 z dne 3. januarja 1930., G. D. br. 28.164/30 z dne 7. aprila 1930., P. M. s! br. 3019 z dne 12. avgusta 1931. in P. M. S. br. 4318 z dne 31. oktobra 1931., in se morajo izkazati ti razhodki v končnih računih posebej kot razhodki po tej Pooblastitvi;
3. da plača iz dohodkov ministrstva za promet po novih sporazumih, ki se sklenejo o izvrševanju veljavnih pogodb, subvencije parobrodnim podjetjem zaradi organizacije in opravljanje rednega prometa in prevoza pošte po morju;
4. da sme, kolikor ne bi zadoščale partije proračuna razhodkov za upravo državnih železnic, ki so določene:
a) ja izdelavo tarife in vozovnic,
b) za povračilo škode zasebnikom, povzročene jim s telesno poškodbo ali smrtjo pri železniškem prometu.
c) za povračilo škode, povzročene z ožigom ob progi po iskrah iz strojev ali s požarom, kakor tudi za ostala povračila škode po slučaju ali nezgodi,
č) za povračilo škode za manjke in poškodbe blaga, zakesnitve itd. pri prevozu po železnici,
d) po obračunu stroškov skupne službe na obmejnih postajah po pogodbah za tekoče leto kakor tudi za prejšnja leta,
e) po obračunu najemnine za uporabo tujih vozov in zakupnine za najete vozove po pogodbah za prejšnja leta kakor tudi za tekoče leto,
f) za povračilo škode za hudo poškodovane tuje vozove po pravilniku R. 1. V. §§ 7. in 16. in R. 1- S. §§ 41. in 58., — trošiti na račun dohodkov iz vsote, potrebne za njih izplačilo;
5. da sme vršiti v tem proračunskem letu plačila po uredbi K. br. 2764/27 z dne 14. maja 1927.;
6. da sme porabiti presežek ostvarjenih dohodkov od strojne vlake v Sipskem kanalu za vzdrževanje in izboljšanje strojne vlake, kakor tudi za odplačilo neporavnanih obveznosti iz prejšnjih let, sklenjenih z deli za obnovo in izboljšanje te vlake;
7. da predpiše v soglasnosti z ministrom za finance in po odobritvi ministrskega sveta uredbo o organizaciji administracije in podjetja v resortu prometa;
8. da odobri poštni hranilnici, da sme v tem proračunskem letu nabavljali inventarne predmete do zneska Din 2,000.000-—. Te nabavljene predmete je knjižiti v bilanci med aktiva in odpisovati 10% na leto;
9. da odobri poštni hranilnici, da tiska v tem proračunskem letu brezplačne obrazce, oglase, pravilnike in da plača delovno moč za natisk odplačnih obrazcev, da plača kurjavo, razsvetljavo in najemnino in da vzdržuje poslopja do zneska Din 2,798.000-— v breme računa izgube in dobička poštne hranilnice; "*
10. da nabavlja v tem proračunskem letu potrebni material za izdelavo in tiskanje poštnih znamk in ostalih vrednotnic do zneska Din 6,000.000-— na račun dohodkov, ostvarjenih s prodajo poštnih znamk in vrednotnic;
11. da sme vršiti v tem proračunskem letu na račun ostvarjenih dohodkov po poštno-telegrafsko-telefonski službi izplačila odškodnine za izgubljene in uničene poštne pošiljke, če ne bi zadoščala dotična partija v proračunu razhodkov za poštno-telegrafsko-telefonsko službo;
12. da izda v soglasnosti z ministrom za finance uredbo o nagrajanju in podpori pomorskega brodarstva.
H.	Ministrstvo za poljedelstvo.
§ 41.
Poplavne prispevke, pobrane v letu 1932. po odmeri pristojnih sreskih načelstev po členu 2., drugem odstavku, pravilnika o dohodkih in razhodkih v stroki agrarne reforme št. 10.145/25 z dne 7. marca 1925. od interesentov agrarne reforme, ki imajo dodeljene površine na področju one vodne zadruge, ki je članica centralnega odbora vodnih zadrug v Novem Sadu, izplačujejo davčne uprave centralnemu odboru vodnih zadrug v Novem Sadu.
Pobiranje in nadzorstvo nad pobiranjem vodnih prispevkov kakor tudi vseh ostalih dohodkov agrarne reforme od interesentov agrarne reforme opravljajo organi, ki vrše pobiranje in nadzorstvo nad pobiranjem davkov po uredbi o zavarovanju, prisilnem izterjevanju in neizterljivosti davkov št. 148.0000, izdani na podstavi pooblastitve* člena 159. zakona o neposrednih davkih.
Poplavne prispevke, vplačane v državno blagajno po interesentih agrarne reforme za njim dodeljena zemljišča na poplavnem področju onih vodnih zadrug, ki niso članice centralnega odbora vodnih zadrug v Novem Sadu, kakor tudi na področju hidrotehničnih oddelkov morajo izplačevati davčne uprave neposredno tem vodnim zadrugam in hidrotehničnim oddelkom, kakor se izplačujejo poplavni prispevki, pobrani od lastnikov zemljišč dotičnega poplavnega področja po zakonu o vodnem pravu (zakonski člen XXIII. iz leta 1885.).
O vsotah, izplačanih gornjim ustanovam, mora pošiljati dunavska finančna direkcija v Novem Sadu ministrstvu za poljedelstvo vsake tri mesece poročila.
§ 42.
Minister za poljedelstvo se pooblašča:
1. da sme izplačevati veterinarjem-bakteriologom v državnih bakterioloških zavodih posebne doklade v zneskih, ki jih odobri ministrski svet;
2. da sme odložiti in podaljšati roke zvezam agrarnih zajednic (zadrug) in njih zadružnim organizacijam za odplačilo dolgov, napravljenih po odredbah zakona o brezobrestnih posojilih združbam naseljenih dobrovolj-cev, poljedelcev in drugih interesentov agrarne reforme z dne 30. marca 1928. in zakona o brezobrestnem posojilu v izdelanem gradbenem materialu dobrovoljcem, na-naselnikom in optantom za zidanje hiš z dne 18. septembra 1930.;
3. da sme s svojo odločbo porazdeliti kredit, odobren za subvencije in podpore, kolikor še ni razdeljen s proračunom, do vsote Din 100.000'—;
4. da sme kljub predpisom točke 6. člena 21. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni z dne
14.	junija 1928. dovoliti s pravilnikom odstopke od odredbe točke 2. tega člena omenjenega zakona.
§ 43.
1.	V točki 4. § 58. zakona o banski upravi se dodajajo za podpičjem te-le besede: »če ne bi dosegel letni dohodek veterinarskega zaklada vsote Din 500.000'—, je vrniti omenjenemu veterinarskemu zakladu dejanski doseženi dohodek v dotičnem letu po odbitku režijskih
stroškov.«
2. Rok za vložitev prijav po obdelovalcih in gospodarjih zemlje, določen v §§ 46. in 47. zakona o ureditvi agrarnih odnošajev v prejšnjih pokrajinah Južne Srbije in Črne gore z dne 5. decembra 1931., se odlaga do vštetega dne 5. julija 1932.
Obdelovalci in gospodarji zemlje morajo v prijavah, ki jih vlože po §§ 48. in 49. omenjenega zakona, navesti glede popisa velikosti in mej iz točke b) § 48. in drugega odstavka § 49. istega zakona samo, v katerem okolišu je prijavljeno zemljišče in označiti njegovo približno površino; potrdila pristojnega občinskega sodišča o davčnem razredu zemljišča, ki se zahteva po § 50. omenjenega zakona, pa ne predlagajo prijavitelji, ampak pri-lože tako potrdilo občinska sodišča k prijavi po službeni dolžnosti.
3. Zakupnikom zemljišč uprave državne kobilarne v Vrani se dovoljuje, da smejo odplačevati zakupnino z delom pri čiščenju kanalov in ostalih melioracij na posestvu državne kobilarne v Vrani. Podrobnejše odredbe o tem predpiše minister za poljedelstvo sporazumno' z ministrom za finance.
I. Ministrstvo za trgovino in industrijo.
§ 44.
Ministrski svet se pooblašča, da sme na dan 1. julija 1932. na predlog ministra za trgovino in industrijo zapreti izvestno število trgovinskih akademij, dvoraz-rednih trgovinskih šol, poinorsko-trgovinskih akademij, ženskih strokovnih šol in poedine oddelke pri tehniških srednjih šolah in združiti poedine moške obrtne šole s srednje-tehniškimi šolami.
§ 45.
Minister za trgovino in industrijo se pooblašča:
1. da sme učitelje in ostalo osebje vseh. šol, ki bi se zaprle, obdržati v državni službi, upokojiti ali odpustiti po proračunski možnosti in potrebah službe;
2. da sme izplačevati iz kreditov, preliminiranih s proračunom za nagrade eksternim učiteljem v resortu ministrstva za trgovino in industrijo, honorarje za ure samo do višine kreditov, odobrenih s proračunom za te nagrade;
3. da sme postavljati na račun kreditov, preliminiranih s proračunom za osebne razhodke za stalno osebje na tehniških srednjih šolah in moških obrtnih šolah, strokovno učiteljsko honorarno osebje; toda število in vrsta določenih zvanj kakor tudi znesek ustreznih proračunskih prejemkov in kreditov se s temi postavitvami ne sme prekoračiti;
4. da sme dohodke, ki mu pripadajo po odred nah § 26. zakona o ustanovitvi in ureditvi državne razredne loterije za podpiranje narodnega gospodarstva, uporabiti za pospeševanje obrta in malega domačega obrta tudi za namene pospeševanja izvoza in gospodarske propagande v inozemstvu;
5. da sme podaljšati sporazumno z ministrom za finance skrajni rok 10 let iz člena 117.g zakona o ureditvi Državne hipotekarne banke, toda največ za tri leta do dne 1. aprila 1935. To podaljšanje se lahko veže s pogoji, ki jih določi minister za trgovino in industrijo.i; .7
Od dne, ko dobi ta zakon moč, se morajo izročiti vsa sredstva, omenjena v členu 5., točkah 1. in 2., in členu 40. zakona o ureditvi Državne hipotekarne banke, samo Državni hipotekarni banki in njenim podružnicam. Državne in samoupravne organe, ki se pregreše zoper to odredbo, kaznuje mimo redne disciplinske odgovornosti še minister za trgovino in industrijo z denarno kaznijo do Din 10.0CO'—. Ta odločba je izvršna.
§ 46.
1. Čas, ki je priznan z izvršnimi odločbami inšpektorjem, direktorjem in učiteljem za nadaljnje napredovanje ob prevedbi v ustrezne uradniške skupine po zakonu o plačah, stalnih mesečnih in ostalih dokladah in prejemkih, napredovanju in pokojninskih prejemkih učiteljev na srednjih strokovnih šolah v resortu ministrstva za trgovino in industrijo z dne 4. novembra 1929. (»Službene novinec št. 261-CV z dne 7. novembra 1929.),. se jim računa po dejanskem obsegu za prihodnjo položajno skupino in periodični zvišek tudi po zakonu o uradnikih z dne 31. marca 1931.; to velja tudi za pretekli čas do uveljavitve tega zakona.
2. Direktorji trgovinskih akademij, pomorsko-trgovin-skih akademij, srednjih tehniških šol, ženskih strokovnih učiteljišč se razporejajo po § 346. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931., kakor direktorji popolnih srednjih šol, od IV. položajne skupine, 1. stopnje, do
III.	položajne skupine^!. stopnje.
\
3. Odločba ministra za trgovino in industrijo II. br. 17.458 z dne 21. junija 1930. glede posebne doklade za osebje jugoslovanskega svobodnega pasu v Solunu velja še nadalje; minister za trgovino in industrijo izda v proračunskem letu 1932./1933. pravilnik o teh dokladah.
4. Državna poslopja in ostale nepremičnine in premičnine vseh šol, ki se zapro, se dajo na razpolago ministru za trgovino in industrijo, ki jih sporazumno z ministrom za finance uporabi za državne potrebe.
J. Ministrstvo za šume in rudnike.
§ 47.
Minister za finance se pooblašča, da sme odobriti ministru za šume in rudnike, da pridrži iz svojih sredstev največ Din 60,000.000'— kot posojilo za obratno glavnico vseh državnih rudarskih in gozdno-industrijskih podjetij, ki jo morajo vrniti ob koncu proračunskega leta.
§ 48.
Minister za šume in rudnike se pooblašča:
1. da sme postopno iz tekočih gozdnih dohodkov za leto 1932./1933. dati državnemu gozdnemu podjetju Do-brljin-Drvar na razpolago Din 5,000.000'— kot obratno glavnico; toda podjetje mora do konca tega proračunskega leta vrniti to vsoto blagajni ministrstva za šume in rudnike;
2. da sme razdeliti med interesente (občine, zemljiške zajednice, imovinske občine, javne ustanove, privatne osebe) brezplačno sadike, vzgojene v državnih drevesnicah pri gozdnih upravah kakor tud: pri političnih obla-stvih (srezih), in sicer v prvi vrsti za pogozdovanje kraščin in goličav, v drugi vrsti pa za napravljanje gajev okoli kmetijskih, šolskih, občinskih in mestnih malih posestev. V ta namen sme razdeliti brezplačno med interesente seme, vzgojeno v državnih semeniščih;
3. da sme vršiti kljub § 51. zakona o gozdih z dne
21.	decembra 1929. v mejah odobrenega preliminarija prodaje v lastni režiji izdelanih gozdnih proizvodov za potrebe vojaških ustanov in ostalih državnih in samoupravnih uradov, ustanov in državnih industrijskih podjetij brez licitacije in neglede na njih vrednost v poedi-nem proračunskem letu in poedinem primeru.
Tako izvršene prodaje se ne računijo med skupne vrednosti, navedene v drugem in tretjem odstavku § 51. zakona o gozdih;
4. da odloži za tekoče proračunsko leto izvrševanje § 123. zakona o gozdi’’: ta čas veljajo povsem predpisi pravilnika o zbiranju in upravljanju prispevkov za pogozdovanje št. 855 z dne 11. januarja 1928. z izpremem-bami in dopolnitvami št. 20.886/1928, 25.507/1929 in 17.525/1930;	’
5. da izda odboru za podpiranje oškodovancev po potresu v Vardarski banovini iz državnega gozdno-indu-strijskega podjetja Dobrljin-Drvar d. d. potrebno količino izdelanega stavbnega lesa za obnovo porušenih hiš do
' vrednosti Din 4,000.000-— in da se ta zadolžitev odplača z odpisom dolgovanih davkov;
6. da razvrsti vse osebje pri prometni upravi državne gozdne železnice Usora—Pribinič po zakonu o državnem prometnem osebju;
7. da izda uredbo o prejemkih v naravi v soglasnosti s finančnima odboroma narodnega predstavništva po točki 3., § 53., zakona o gozdih in s tem se nadomesti uredba št. 68.000-1/31;
8. da sme izvajati tudi po 1. aprilu do konca računskega leta v breme rednih, že otvorjenih in angažiranih
proračunskih kreditov po členu 60. o državnem računovodstvu dela za pogozdovanje goličav, starih posek in posek v rednem gospodarstvu kakor tudi druga .režijska dela. O rokovih za naredbe, naloge in izplačila Iveljajo obstoječi predpisi;
9. da vse zvaničnike: višje logarje, logarje in. gozdne čuvaje, ki so postavljeni in prevedeni za zvaničnike preji ali po § 326. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931M in na dan 1. aprila 1932. nimajo 10 let dejanske državnej službe, vrne v skupino služiteljev-gozdnih čuvajev infda. prevaja zanaprej v zvaničniško skupino samo one služi-; telje-gozdne čuvaje, ki so izpolnili 10 let dejanske državne službe;
10. da sme sporazumno z ministrom za finance predpi°a’i pravilnik, da se smejo izknjižiti v breme, ma-terialnin razhodkov državnih rudarskih podjetij:
a) stare terjatve, za katere se ugotovi nemožnOst iztekanja po sodni poti kakor tudi v primerih, da pravnej ali fizične osebe, od katerih se kaj terja, ne obstoje ^č*J
b) škode, nastale po višji sili (požar, poplava, samo--vžig premoga itd.) na materialu, življenskih potrebščinah' in rudniških proizvodih;
c) manjki, nastali ob redni manipulaciji. (razsip^ kalo, izsušenje, izhlapenje itd.);
11. da po pravilniku, ki ga predpiše za plačevanje vseh državnih regalnih davščin (rudniških pristojbinam prispevkov k bratovski skladnici, ki so nastali do všte^ tega dne 31. marca 1931. in ki se morejo vršiti v obrokih z zakonskimi obrestmi na zahtevo zainteresiranih rudarskih upravičencev in rudosledcev po predhodni odobritvi ministra za šume in rudnike in načinu, ki ga pred-j piše s pravilnikom *	V
Zoper upravičenca ali rudosledca, ki se mu je taka odobritev dala, se ne uporabljajo odredbe, označene v § 38. finančnega zakona za proračunsko leto 1931./1932.., dokler svoje obveznosti popolnoma izpolnjuje. Drugače se morajo vse odredbe takoj uporabiti;
12. da po soglasnosti ministrskega sveta in po pokazani potrebi dopolni in izpremeni pravila bratovske skladnice za zavarovanje delavcev in osebja pri rudarskih podjetjih v kraljevini Jugoslaviji z dne 1. decembra 1924. in pri tem upošteva sedanje gospodarske razmere, zmanjšano število zavarovanih delavcev in povečane izdatke bratovskih skladnic.
§ 49.
1. Predpisi §§ 50., 52. in 187. zakona o gozdih z dne
29.	decembra 1929. ne razveljavljajo zakona o zaščiti domače lesne industrije z dne 15. marca 1929. Vse odločbe, izdane doslej po tem zakonu, imajo popolno zakonsko veljavo.
2. Odobruje se pravilnik ministra za šume in rudnike št. 6730/31 o denarni podpori siromašnim občinam za kulturne, humanitarne in obče narodne namene, kakor tudi odločbe, izdane po tem pravilniku z veljavnostjo izza dne 1. aprila 1931.
§ 50.
Kazni, ki so določene v rudarskem zakoniku za prejšnjo kraljevino Srbijo iz leta 1866., zakonu o rudah za prejšnjo kraljevino Črno goro iz leta 1911., občem rudarskem zakonu z dne 23. maja 1854. in rudarskem zakonu za Bosno in Hercegovino z dne 14. maja 1881. kakor tudi z izpremembami in dopolnitvami teh zakonov,
* Izvirnik je v tej točki nepopoln. — Op. un
odnosno v predpisih, izdanih na podstavi zakonov, «e xyišujejo desetkratno, odnosno dvajsetkratno, in sicer tako-le:
1. 1 dinar po besedilu zakona je zenačen z 10-— Din,
2. 1 perper po besedilu zakona je zenačen z 10-— Din,
3. 1 goldinar po besedilu zakona je zenačen z 20— Din,
4. 1 krona po besedilu zakona je zenačena z 10— Din.
K. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje.
§ 51.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje se pooblašča:
1. da sme zaradi zbiranja potrebnih sredstev za podpiranje nezaposlenih delavcev skozi 8 tednov na leto, za zidanje delavskih zavetišč in plačevanje potnih stroškov za delavce, ki potujejo zaradi zaposlitve, predpisati vsem poslodavcem (službodavcem) in delavcem (službojemni-kom), ki spadajo pod odredbe zakona o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922., tedensko doklado do največ 3'6% enodnevne zavarovane nadnice po § 21. zakona o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922., odnosno 10% od 36%-nega prispevka za zavarovanje za bolezen.
Ta davek za javne borze dela se pobira obenem in tako, kakor prispevek za zavarovanje delavcev za bolezen.
Razpored teh prispevkov se izvrši tako, kakor je določeno z uredbo o organizaciji posredovanja dela z dne 26. novembra 1927. preko paritetno sestavljenih samoupravnih borz dela in osrednje uprave za posredovanje dela, ki jim predpiše sestavo in pristojnost minister ža socialno politiko in narodno zdravje z uredbo sporazumno z ministrom za finance in v soglasnosti z ministrskim svetom.
Ko dobi ta zakon moč, prestane veljati člen 110. finančnega zakona za leto 1922./1923.;
2. da sme kljub predpisom drugega odstavka § 209. zakona o zavarovanju delavcev zaradi izvedbe zavarovanja za onemoglost, starost in smrt določiti kesnejši rok, kakor tudi da sme določiti rok za izvedbo te vrste zavarovanja za poedine gospodarske grane, posebej glede na ekonomske razmere dotične grane;
3. da sme urediti s posebno uredbo vprašanje o izdajanju dovolil za inozemske delavce (nameščence) v kraljevini Jugoslaviji in z njo predpisati posebne pristojbine, ki naj se pobirajo od poslodavcev, ko se izdajajo dovolila za zaposlitev tujih delavcev (nameščencev). Taksa za zaposlitev se določa po važnosti stroke tujega delavca (nameščenca) za domače gospodarstvo in se vlaga v >sklad za neposredno podpiranje nezaposlenih delavcev«;
4. da sporazumno z ministrom za finance in glede na člen 86. a zakona o državnem računovodstvu predpiše pravilnik o pogojih in obrazcih za nabave bolniškega inventarja pri vseh državnih in banovinskih bolnicah in socialno-zdravstvenih ustanovah. Ta pravilnik je obvezen za vse omenjene ustanove;
,	5. da sme predpisati za kritje bolniških stroškov
poseben pravilnik, s katerim se uravna pobiranje bolniških stroškov v državnih in banovinskih bolnicah od ppedinih institucij pri ambulantnih in oddelkovnih bolnikih tako, da bodo vplačila vsaj tolikšna, kolikor stane državo in banovino material, uporabljen za poedino intervencijo; siromaki so izvzeti;
6. da sme odobriti higienskim ustanovam, da smejo porabiti presežke ostvarjenih dohodkov nad prelimini-ranimi dohodki za asanacijo vasi, bolnice, zdravilišča in ostale ustanove pa za svoje potrebe;
7. da sme porabiti presežke dohodkov Vrnjačke banje za potrebe njene ureditve;
8. da sme porabiti iz sanitetnega sklada 500.000— dinarjev za dograditev novega kirurško-ginekološkega paviljona državne bolnice v Skopi ju;
9. da sme iz partije za amortizacijo posojila, ki je odobreno z odločbo predsednika ministrskega sveia
O.	br. 3320/30 v vsoti Din 1,500.000— posebnega proračuna bolnice za duševne bolezni v Stenjevcu, porabiti za potrebe urada za kontrolo zdravil biološkega izvora v Zagrebu Din 60.000'—, za potrebe zdravilišča v Novem Marofu Din 240.060'—, zdravilišča v Šumetlici 200.000 dinarjev; higienskega zavoda v Zagrebu Din 300.000'— za asanacijo vasi in Din 700.000'— šoli za narodno zdravje v Zagrebu za pokritje njenih razhodkov;
10. da sme postavljati za dnevničarke dečje zaščitne sestre zaveda za dojence, šolskih poliklinik in dečjih dispanzerjev v breme presežkov pri dohodkih, ki jih ostvarijo higienske ustanove.
§ 52.
1. Ukinja se subvencija iz § 136. zakona o zavarovanju delavcev.
2. Ukinja se subvencija iz § 37. zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev.
3. Odredbe zakona o izseljevanju z dne 30. decembra 1921. veljajo tudi za izseljevanje v evropske dižave.
4. Dohodke, dobljene za zdravljenje neinvalidov v • svojih ustanovah, obdrže invalidski sanatoriji in ortopedske bolnice za pokritje razhodkov, učinjenih s prehrano in zdravljenjem teh neinvalidov.
5. Ustanovitev vrhovnega sodišča za delavsko zavarovanje, določena v §§ 172. in 173. zakona o zavarovanju delavcev, se odlaga; pristojnost prednjega sodišča po omenjenem zakonu preide, in sicer: za ozemlje prejšnje kraljevine Srbije iz 1. 1914. — na kasacijsko sodišče v Beogradu, za ozemlje Črne gore — na veliko sodišče v Podgorici, za ozemlje Vojvodine (s Sremom) — na kasacijsko sodišče v Novem Sadu, za ozemlje Hrvatske, Slavonije, Slovenije in Dalmacije — na stol sedmorice v Zagrebu, za ozemlje Bosne in Hercegovine — na vrhovno sodišče za Bosno in Hercegovino v Sarajevu.
6. Zavod za radijsko terapijo in zavod za rentgeno-logijo v Beogradu se pridelita kot oddelka občni državni bolnici v Beogradu po zakonu o bolnicah in uredbi o številu in vrsti oddelkov v državnih bolnicah, izdani na osnovi § 15. zakona o bolnicah. Njih proračuni so sestavni del proračuna občne državne bolnice v Beogradu.
L. Ministrstvo za telesno vzgojo naroda.
§ 53.
Podpora Zvezi Sokolov kraljevine Jugoslavije za sokolska društva in selske sokolske čete, za katero je odobren kredit v proračunu ministrstva za telesno vzgojo naroda, se izplačuje v mesečnih obrokih pe naredbah ministra za telesno vzgojo naroda.
Ko dobi ta zakon moč, predloži upravni odbor Zveze Sokolov kraljevine Jugoslavije ministru za telesno vzgojo naroda proračun razhodkov, ki naj se vrše iz te podpore, v odobritev.
Kljub zakonu o državnem računovodstvu in zakonu o glavni kontroli vrše dokončno likvidacijo vseh izdatkov
iz te podpore vsake tri mesece dva ministra in dva člana glavne kontrole, ki jih odredi predsednik ministrskega sveta.
Natančnejša navodila o izvrševanju te odredbe predpiše minister za telesno vžgejo naroda.
III.	del: Ostale odredbe.
§ 54.
Kredit za upokojitve vseh civilnih uradnikov in ostalih državnih uslužbencev vseh strok, odobren v oddelku »Pokojnine in invalidske podpore« proračuna državnih razhodkov za to leto, se uporablja po odobritvi ministra z a finance.
§ 55.
1. V breme prostega kredita za uradnika višje skupine se sme postaviti samo uradnik nižje skupine; ne sme se prekoračiti ne število ne skupna vsota kredita, odobrena po proračunu.
2. V centralnem tiskovnem uradu predsedništva ministrskega sveta se_smejo postavljati v breme kreditov, odobrenih za uradnike in uslužbence, dnevničarji; toda število in znesek proračunskih kreditov se s temi postavitvami ne sme prekoračiti.
3. Ministri smejo postavljati in premeščati uslužbence svoje stroke v mejah skupnega števila in skupnega kredita, odobrenega za osebne razhodke teh uslužbencev po proračunu, neglede na njih številčno stanje in višino kreditov, odobrenih z istim proračunom, pri ministrstvu in poedinih banskih upravah ali finančnih direkcijah in njih podrejenih ustanovah ali ostalih ustanovah.
§ 56.
Od dne, ko dobi ta zakon moč, prestane obveznost zavarovanja po zakonu o zavarovanju delavcev glede vseh onih oseb, ki se sprejmejo v državno službo za dnevničarje ali honorarne uslužbence.
Za osebne in rodbinske podpore teh oseb se ustanavlja »Podporni sklad pomožnega osebja v državni službi«.
Mesečni prispevek (vlog) znaša 5°/o kosmate mesečne nagrade.
Minister za finance se pooblašča, da predpiše z uredbo sestavo in upravljanje tega sklada in pogoje, ob katerih se pravica do podpore pridobi in izgubi.
§ 57.
1.	Državni in samoupravni osebni upokojenci ne smejo biti zaposleni pri državi in državnih podjetjih. To se ne nanaša na upokojene univerzitetne profesorje, ki delujejo kot priznani znanstveniki na univerzi v svojstvu honorarnih profesorjev, na upokojene univerzitetne profesorje, ki delujejo kot tehnični strokovnjaki pri reviziji zložbenih operatov, na stenografe v narodnem predstavništvu, na uradnike centralnega tiskovnega urada kakor tudi na upokojence — vojne invalide.
Državnim in samoupravnim osebnim upokojencem, zaposlenim v službi banovin in občin ali njih podjetij, pripadajo, dokler jim ta služba traja, zmanjšani pokojninski prejemki, izvzemši rodbinsko draginjsko doklado, in sicer:
a) za eno četrtino onim, katerih mesečni kosmati dohodek od te zaposlitve znaša 600 do 1499 dinarjev;
b) za eno tretjjno onim, katerih mesečni kosmati dohodek od te zaposlitve znaša 1500 do 2499 dinarjev;
c)	za eno polovico onim, katerih mesečni kosmati dohodek od te zaposlitve znaša 2500 do 4999* dinarjev.
3. Odredbe drugega odstavka tega paragrafa veljajo tudi za one državne upokojence, ki jim je pokojnina odmerjena po prejemkih po zakonih, izdanih pred dnem 1. julija 1923., če znašajo njih kosmati mesečni pokojninski prejemki, nevštevši rodbinsko doklado, več kot 3000 dinarjev. To velja tudi za upokojence — vojne invalide, zaposlene pri državi kakor tudi pri samoupravi, katerih mesečni pokojninski prejemki, nevštevši rodbinsko draginjsko doklado, znašajo več kot 3000 dinarjev.
4. Upokojencem iz drugega odstavka tega paragrafa kakor tudi upokojencem — vojnim invalidom, zaposlenim pri državi ali samoupravi, katerih osebni kosmati dohodek znaša več kot 5000 dinarjev, pokojninski prejemki ne pripadajo.
§ 58.
Čas, prebit na delu v službi države v svojstvu pogodbenega uslužbenca potem, ko dobi ta zakon moč, se ne priznava, če stopijo taki uslužbenci v državno službo, kot čas za pokojnino po § 116. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931.
Onim, ki se zateko na dan, ko dobi ta zakon moč, v taki službi, se prizna čas, prebit v njej, preden dobi: ta zakon moč, za pokojnino kot čas iz § 116. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. samo ob pogdju, da je> prestop v redno državno službo neposreden in brez nikakršnega presledka.
§ 59.	.
Člen 19. zakona o organizaciji in ureditvi državnega posestva »Belje« v Baranji se izpreminja in se glasi: »Državno posestvo ,Topolovac‘ se spaja v eno celoto z državnim posestvom ,Be)je‘ tako glede uprave, kakor glede izvrševanja njunega proračuna«.
§ 60.
Minister za finance se pooblašča, da sme osnovat! strokovne tečaje za finančne konceptne in davčne uradnike. Stroški za te tečaje obremenjajo fond eksekutivnih stroškov, minister za finance pa predpiše natančnejše odredbe s pravilnikom.
§ 61.
Ministrski svet se pooblašča, da sme dati na predlog ministra za poljedelstvo državne svilarnice v zakup ali jih prodati. Do tega časa odobri razhodke in dohodke direkcije državnega svilarstva minister za finance na predlog ministra za poljedelstvo v soglasnosti s finančnima odboroma narodnega predstavništva.
§ 62.
1. Ukinja se odstavek (7) § 14. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931.
2. § 29. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. se izpreminja in se glasi:
»a) Državnemu uslužbencu, ki ima stanovanje od države ali samoupravnega telesa, se odteguje vrednost stanovanja od skupnih mesečnih prejemkov. Kako je ugotoviti vrednost stanovanja, predpiše ministrski svet z uredbo po predlogu ministra za finance. To ne velja za državne uslužbence, ki imajo v inozemstvu stanovanje v naravi, kakor tudi ne za one uslužbence, ki imajo po posebnih zakonih pravico do brezplačnega stanovanja od države ali samoupravnih teles.
* V izvirniku vsekakor pomotno: 4499 dinarjev. Ta pomota je razvidna iz točke 4. tega paragrafa. Op. ur*.
b) Ali smejo sprejemati uslužbenci poedinih strok kaj drugega v naravi od države ali samoupravnih teles ter ali in kako naj se to odteguje od skupnih mesečnih prejemkov, ustanovi ministrski svet z uredbo po predlogu ministra za iiuance.
c) Za državnega uslužbenca po tem paragrafu se smatrajo tudi osebe, ki se sprejmejo na delo v državni službi po odredbah X. poglavja.
č) Dokler se ne predpiše uredba, označena v drugem odstavku tega paragrafa, se odbja od skupnih mesečnih prejemkov vrednost stanovanja, določena po sedanjih: predpisih.«
3. § 80. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. se izpreminja in se glasi:
>Državni uradnik se ne sme uporabljati za službene posle zunaj svojega službenega kraja dalj kot tri mesece. Izvzeti so primeri, ko je to dopuščeno s posebnimi zakoni.«
4. Odstavku (*) § 114. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. se dodaja nov stavek, ki se glasi:
»Prav tako se šteje v ta rok univerzitetnim docentom in profesorjem čas iz točke 4. in 5. § 116. kakor tudi čas, ki so ga prebili uslužbenci omenjenih zvanj kot tuji državljani v pogodbeni in honorarni učiteljski službi na domačih univerzah.«
5. Ukinja se poslednji stavek odstavka (l) § 127. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931., odstavka (‘) § 133. zakona o državnem prometnem osebju z dne 22. junija 1931., odstavka (') člena 321. zakona o ustroju vojske in mornarice z dne 30. septembra 1931. in odstavka 0) člena 86. zakona o obmejni četi z dne o. novembra 1931., kakor tudi odredbe odstavka (2) člena 334. zakona o ustroju vojske in mornarice z dne 30. septembra 1931. in odstavka (2) člena 113. zakona o žandar-meriji (orožništvu) z dne 6. novembra 1931.
6. Odredbo člena 144. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923. in člena 130. zakona o državnem prometnem osebju z dne 28. oktobra 1923. je razumeti tako, da imajo pravico do rodbinske pokojnine samo rodbine onih državnih uslužbencev, ki so sklenili zakon pred vstopom v službo ali med aktivno službo; potemtakem rodbine onih uslužbencev, ki so sklenili zakon po upokojitvi, a pozneje niso bili reaktivirani, nimajo pravice do rodbinske pokojnine.
7. V § 157. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. se namesto besed »se zmanjšajo draginjske doklade za 30®/o« postavljajo besede: »se zmanjšajo draginjske doklade za 50°/o«.
8. V odstavku (2) § 252. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. se postavlja na koncu namesto pike vejica in se dodaja: »kljub naredbi § 49.«.
9. V § 263. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. se dodaja nov, sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Če se uslužbenec upokoji pred pretekom roka enega leta iz odstavka (l), je vzeti za osnovo za odmero količine osebne pokojnine njegovo plačo in položajno doklado skupine, v kateri je bil ob upokojitvi. Rodbinska pokojnina se odmeri po odredbah § 139. od prejemkov, po katerih se odmerja vplačevaleu osebna pokojnina; toda rodbina mora vplačati naknadno prispevke (vloge) od dne napredovanja v višjo skupino do dne smrti, če je umrl uslužbenec, od katerega izvaja rodbina pravico, kot aktiven uslužbenec, od dne napredovanja do dne upokojitve pa, če je umrl uslužbenec, od katerega izvaja pravic^ kot upokojenec.«
10. Poslednji stavek § 332. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. se izpreminja in se glasi: «, v veljavi pa ostanejo §§ 21., 51. in 107.«.
11. Odredbe odstavka (2) § 341. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. je treba razumeti tako, da velja za vse one častnike, ki jim je vzeta za pokojninsko osnovo tudi specialna vojaška doklada.
12. V členu 321. zakona o ustrojstvu vojske in mornarice z dne 30. septembra 1931. se dodaja nov, poslednji odstavek, ki se glasi:
»Odredba člena 284. velja tudi za osebne in rodbinske draginjske doklade upokojenih častnikov in vojaških uradnikov«.
13. V členu 334. zakona o ustroju vojske in mornarice z dne 30. septembra 1931. se dodaja nov, poslednji odstavek, ki se glasi:
»Odredba člena 284. velja tudi za osebne in rodbinske draginjske doklade upokojenih podčastnikov in godbenikova
14. V členu 86. zakona o obmejni četi z dne 5. novembra 1931. se dodaja nov, poslednji odstavek, ki se glasi:
»Odredba člena 58. velja tudi za osebne in rodbinske draginjske doklade upokojenih graničarjev.«
15. Z uveljavitvijo zakona o podaljšanju veljavnosti odredb v dosedanjih finančnih zakonih in zakonih o proračunskih dvanajstinah z dne 10. avgusta 1929. je smatrati, da je prestal veljati člen 281. finančnega zakona za leto 1922./1923.
16. Od dne, ko dobi ta zakon moč, prestanejo veljati odločbe ministrskega sveta F. A. br. 4320 z dne 27. maja 1920. in D. R. br. 121.339 z dne 18. decembra 1924.
17. Rodbinska draginjska doklada, označena v členu 14. uredbe o draginjskih dokladah državnih upokojencev št. 75.500/1. z dne 27. oktobra 1931., se ugotavlja in izplačuje po odredbah, ki veljajo v tem pogledu za aktivne državne uslužbence.
18. Ministrski svet predpiše po predlogu ministra za finance z uredbo višino draginjske doklade in pogoje, po katerih se pridobi in izgubi pravica do nje, za one provizionirane poštne služitelje v Sloveniji, Dalmaciji, na otoku Krku in Kastavščini in njih vdove in sirote, ki se jim izplačuje pokojnina iz državnih sredstev skladno s členom 255. finančnega zakona za leto 1928./1929.
19. Ministrski svet sme po predlogu ministra za finance z uredbo izpreminjati in dopolnjevati zakon o znižanju prejemkov z dne 20. septembra 1931. z dopolnitvijo z dne 29. oktobra 1931.
20. Minister za finance se pooblašča, da sme z uredbo zakonske veljave izpremeniti, odnosno dopolniti odredbe zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. in zakona o organizaciji finančne kontrole, ki se nanašajo na sprejemanje v službo, razpored uradniških in zvaničniških zvanj, ugotovitev denarnih prejemkov, preskrbo z obleko, ženitev zvaničnikov, uporabo orožja in disciplinske predpise za zvaničnike finančne kontrole.
21. Minister za finance se pooblašča, da kljub odredbam zakona o uradnikih glede prestanka službe zniža sedanje število uslužbencev finančne kontrole na število, ki je odobreno s proračunom za leto 1982./1933.
22. Državni uslužbenci, ki so dovršili višji tečaj višje pedagoške šole z diplomskim izpitom in so sedaj učitelji na učiteljiščih, se prevedejo, ko opravijo profesorski izpit, v prejemke profesorjev učiteljišč, in sicer: oni s 7 teti dej&naige dsžftjthe abižhe s jfeftU s&mifio akn-
pino, z 10 leti v VII. položajno skupino, s 13 leti v VI. skupino, s 16 leti v V. skupino, z 21 leti v IV. skupino, 2. stopnjo, in s 25 leti dejanske državne službe v IV. skupino, 1. stopnjo. Po izvršeni prevedbi veljajo za njih napredovanje predpisi zakona o uradnikih iz leta 1931.
Državni uslužbenci, ki so dovršili višji tečaj višje pedagoške šole z diplomskim izpitom in so sedaj uradniški pripravniki na učiteljiščih, se prevedejo od dne, ko dobi ta zakon moč, za učitelje na učiteljiščih s položajnimi skupinami, ki bi jih imeli, da so ostali v učiteljski službi. Ko opravijo profesorski izpit, se prevedejo V prejemke profesorjev učiteljišč skladno z odredbami prednjega odstavka tega paragrafa.
Tajnik višje pedagoške šole mora imeti filozofsko fakulteto, opravljen profesorski izpit in se postavlja ter napreduje po skupinah, kakor izredni profesor višje pedagoške šole iz XIII. poglavja, § 346., zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931.
Tajnik, ki se zateče na tem položaju s to kvalifikacijo in z najmanj 18 leti dejanske državne službe, se prevede v IV. skupino, 1. stopnjo; ti prejemki mu pripadajo od dne, ko dobi ta zakon moč1, dotlej pa samo prejemki profesorja srednje šole.
23. Višji svetniki in svetniki ministrstva za finance kakor tudi višji monopolni svetniki in svetniki uprave državnih monopolov, ki so prevedeni v ta zvanja iz zvanj načelnika oddelka, odnosno direktorja markarnice, smejo napredovati v III. skupino, 2. stopnjo, odnosno
1.	stopnjo kljub §§ 49., 257. in 346. zakona o uradnikih.
Sedanji računski inšpektorji ministrstva za finance, ki so dobili inšpektorsko zvanie, preden je stopila v moč uredba o določitvi činov in razvrstitvi zvanj finančne stroke z dne 27. oktobra 1928., in ki 'so se zatekli na dan, ko dobi ta zakon moč, v aktivni državni službi, dobe kljub § 45. zakona o uradnikih* za višje tajnike ministrstva in se za nadaljnje napredovanje nanje uporablja odredba odstavka (’) § 257. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931.
Prejšnji podšefi ministrstva za finance, ki so dobili to zvanje, preden je dobil moč zakon o uradnikih z dne 31. julija 1923. in ki se zateko, ko dobi ta zakon moč, v aktivni državni službi, dobe kljub §§ 45. in 49. zakona o uradnikih zvanje tajnika ministrstva v VI. položajni skupini in se uporablja za nadaljnje napredovanje nanje odredba odstavka (*) § 257. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931.
24. Uradniki, razporejeni po strokah po točki 2. § 45. uradniškega zakona z dne 31. marca 1931. s fakultetno ali višjo strokovno izobrazbo, se prevedejo po 15 letih državne službe v VI. položajno skupino zvanj, ki so razporejena po strokah po točki 3. § 45. uradniškega zakona, v zvezi s točko 1 § 257. uradniškega zakona.
25. Čas, ki je priznan državnim uslužbencem z ukazi ali izvršnimi odločbami za nadaljnje napredovanje po zakonih, ki so veljali, dokler je dobil moč zakon o uradnikih z dne 31. marca 1931., se jim šteje na isti način
, tudi po tem zakonu.
§ 63,
1.	Zakon o organizaciji finančne uprave z dne 7. decembra 1929. se izpreminja in se dopolnjuje tako-le:
V § 3. je za besedami >na oddelek za državne dolgove in državni kredit (VI.)« vstaviti besede:
* .Vrzel x izvirniku. Bržčas; >zyanjež. ■* £>j). pf.
>na proračunski oddelek (VII.); pri besedah »na oddelek za državno računovodstvo in proračun (II.)« je črtati besedi: »in proračun«.
V drugi vrsti odstavka (*) § 4. je črtati besedi: »in proračun«.
V § 6. je črtati točko 10. pod I. »Za obči oddelek,« po točki 4. pod VI. pa vstaviti:
»VII. Za proračunski oddelek:
1. posli glede sestavljanja državnega proračuna;
2. posli samoupravnih proračunov in financ;
3..	statistični posli( državnega in samoupravnega proračuna in financ.« — Točka 1. pod II. »Za oddelke za državno računovodstvo in proračun« se črta tako, da postane točka 2. točka 1., točka 3. pa točka 2. Pri II. »Za oddelke za državno računovodstvo in proračun« je črtati besedi: »in proračun«.
Minister za finance se pooblašča, da sme izpreme-niti po teh izpremembah in dopolnitvah pravilnik o poslovnem redu pri ministrstvu za finance.
2.	§ 41. zakona o organizaciji finančne uprave z dne
7.	decembra 1929. prestane veljati.
§ 64.
Hercegovskim in bokeškim vstašem in njih rodbinam, ki jim je odredila bivša črnogorska vlada dosmrtne podpore, se izplačuje še nadalje državna podpora z dra-ginjskimi dokladami vred ob pogojih, ki veljajo za državne upokojence.
§ 65.
1. Za čezurno delo, kolikor se po službeni potrebi mora uvesti, se ne plačuje nikakršna nagrada, razen nagrad za čezurno delo osebja, ki izdeluje državni proračun in končne račune. To ne velja za one primere, kjer sta pravica do nagrade in nje višina urejeni z zakonom.
2. Državni strokovni izpiti in višji državni strokovni izpiti, kjer obstoje, so brezplačni.
3. Šefom in računskim preglednikom krajevnih kontrol se ne sme izplačevati nikakršna nagrada za delo pri uradih, pri katerih so postavljeni.
§ 66.
1.	Proti častnikom, članom zadrug za zidanje stanovanj, je dopustna za terjatve teh zadrug prepoved do 50% aktivnih in pokojninskih prejemkov, razen rodbinskih draginjskih doklad, če na to pristanejo, in s pogojem, da se sme prepoved izdati šele, ko se jim izroče hiše in izdane tapije, odnosno ko se izvrše vpisi njih lastninske pravice v zemljiških knjigah. Taka prepoved se more dovoliti samo za amortizacijske terjatve, ki ne trajajo več ko 20 let.
2-	Po §§ 1. in 24. zakona o zadrugah državnih uslužbencev z dne 3. novembra 1931. se ne vračajo vsote, ki so bile pobrane v času od dne 1. junija 1928. do dne
1.	decembra 1931. po točki 4. člena 70. uredbe o nabav-ljalnih zadrugah državnih uslužbencev in zvezi nabav-lialnih zadrug državnih uslužbencev z dne 5. decembra 1920. z izpremembami in dopolnitvami z dne 12. maja 1928. Od tega so izvzete vsote, katerih povračilo je do časa, ko dobi ta zakon moč, prisojeno z razsodbo državnega sveta.
3.	Podpore, ki se izplačujejo iz državne blagajne po zakonu o podpori z dne 16. februarja 1929., razglašenem j v »Službenih novinah« z dne 20. februarja 1929., štev. J 42/XIX. (pod 93.), se ne smejo jemati v izvršbo za no-i beno terjatev. Ta. odredba se nanaša tudi na one izvršbe,
ki so bile dovoljene do dne, ko dobi ta zakon moč; vendar pa izvršitelj ni dolžan vrniti onih zneskov, ki jih je že prejel na podstavi dovoljene izvršbe, preden dobi ta zakon moč.
Ta odredba velja za ves čas, ko se izplačujejo prednje podpore iz državne blagajne.
Podpore iz spredaj omenjenih zakonov znašajo ob smrti matere za vsakega otroka po 1600 Din na mesec.
4.	Izdatki, ki se vrše po odločbah D. R. br. 6207 z dne 21. januarja 1928. in Pov. br. 64 z dne 5. februarja
1930.. se izknjižujejo po tej zakonski odredbi.
§ 67.
V odstavku (3) člena 6. uredbe o povračilu potnih hi selitvenih stroškov civilnih državnih uslužbencev št. 84.600/1 z dne 12. decembra 1931. se dodaja nov poslednji stavek, ki se glasi: »Tehniškemu osebju, ki opravlja tehniška terenska dela pri katastrskih meritvah, sme d. ločiti minister za finance s pravilnikom namesto dnevnic posebne doklade za terensko delo<£.
§ 68.
Senatorjem in narodnim poslancem, bivšim državnim uradnikom, se šteje, če vstopijo vnovič v državno službo, čas, ki so ga prebili kot senatorji ali narodni poslanci, za pokojnino.
§ 69.
Prejemki v gotovem iz naslova reparacij od Nemčije, do katerih ima naša država pravico po odredbah haaških sporazumov z dne 20. januarja 1930., se uporabijo za razbremenitev proračuna državnih razhodkov v ustreznem znesku za izdatke, ki so posledica vojne.
§ 70.
Minister za finance se pooblašča, da sme odobravati na predlog ministra za vojsko in mornarico za materialne razhodke večje kredite, kot so odobreni s proračunom, do skupne vsote Din 400,000.000-—. Ti naknadni krediti se smejo odobravati samo, kolikor se dosežejo presežki dohodkov nad zneski, določenimi s proračunom.
§ 71.
t. Vse zakonske odredbe, po katerih Je bilo dopustno odobravanje glede vrednosti licitacij in pogodb za nabave, izdelave, prodaje in dr., kljub načinu, označenemu v členu 95. g zakona o državnem računovodstvu, pre: tanejo veljati.
2. Veljavnost odredbe § 200. zakona o obrtih se odlaga za leto dni.
3. Razveljavlja se cesarska uredba z dne 9. avgusta
1915., drž. zak. št. 234.
§ 72.
Dovoljuje se razlastitev privatne svojine, odnosno ustanavljanje služnosti v breme privatne svojine na nepremičninah v ta namen, da se namestijo in vzdržujejo vodi za prevajanje električnega toka v korist državnih, banovinskih, občinskih kakor tudi drugih občekoristnih podjetij.	x
Potreba, obseg in pogoji razlastitve, odnosno služnosti, zlasti določitev odškodnine lastniku odvzetega ali
obremenjenega zemljišča se ocenijo po načelih in postopanju, ki je predpisano za druge primere razlastitve privatne svojine v onem delu države, kjer razlaščeno zemljišče leži.
73.
1.	Za one državne zgradbe, ki se uporabljajo za urade banskih uprav, se najemnina ne plačuje. Prav tako se ne plačuje najemnina za one banovinske zgradbe, ki se uporabljajo za državne urade in ustanove.
2..' V krajih, kjer so meščanske in osnovne šole v državnih in ne v občinskih zgradbah, so šolske občine dolžne, da vrše popravila in vzdrževanje teh zgradb iz svojih sredstev, če državi ne plačujejo nobene najemnine,’
§ 74.
Do dne 31. marca 1933. se odlaga izvrševanje:
1. § 43., § 46. in § 47. zakona o pospeševanju kmetijstva z dne 6. septembra 1929., kolikor se tičejo te odredbe občinskih skladov;
2. uporabljanje § 4., točk 1., 2. in 3., in § 5., kolikor se nanaša na iste točke § 4. zakona o zdravstvenih občinah, se vrši tako, kakor je predpisano z zakonom o zdravstvenih občinah, samo v onih zdravstvenih občinah, odrejenih po banu, ki se v krajinah, kjer teh zdravstvenih občin doslej ni bilo, izjavijo za pripravljene in ki so sposobne, prevzeti zdravstveno službo, ustanovljeno z zakonom;
3.	§ 12. zakona o	zdravstvenih občinah;
4.	§ 31. zakona o	bolnicah.
§ 75.
Sprejemajo se v vednost in se odobrujejo:
1.	odločbe predsednika ministrskega sveta Pov. br. 396/11 z dne 11. junija 1931., Pov. br. 409/11 z dne 15- junija 1931., br. 76.376/11 z dne 2. julija 1931., br. 74.396/11 z dne	6. julija 1931.,	br. 78.163/11 z dne 6. julija	1931.,
br.	71.349/11 z dne 7.	julija 1931., Pov. br. 467/11	z	dne
13.	julija 1931., br. 81.598/11 z dne 15. julija 1931., br. 62.749/11 z dne 16. julija 1931., br. 85.187/11 z dne 25. julija 1931., br. 83.493/11 z dne 29. julija 1931., br. 90.200/II z dne 7. avgusta 1931., br. 100.007/11 z dne 4. septembra
1931., br. 94.973/11 z dne 24. avgusta 1931., br. 101.502/11 z dne 14. septembra 1931., br. 108.400/11 z dne 28. septembra 1931., Pov. br. 632/11 z dne 29. septembra 1931., br. 110.714/11 z dne 3. oktobra 1931., Pov. br. 837/11 z dne 13. novembra 1931., br. 129.479/11 z dne 20. novembra 1931., br. 130.731/11 z dne 23. novembra 1931., br. 132.090/11 z dne 25. novembra 1931., br. 129.980/11 z dne 27. novembra 1931., br. 127.335/11 z dne 2. decembra
1931., br. 134.298/H z dne 3. dec. 1931., br. 136.980/11 z dne 8. decembra 1931., br. 123.117/11 z dne 10. decembra 1931., br. 137.970/11 z dne 10. decembra 1931., br. ' 138.055/11 z dne 16. decembra 1931., br. 140.182/11 z dne
18.	decembra 1931.. br. 140.865/H z dne 21. decembra
1931., Pov. br. 1020/11 z dne 24. dec. 1931.', br. 141.694/11 z dne 30. dec. 1931., br. 22.683/11 z dne 27. februarja
1931., br. 31.841/11 z dne 18. marca 1931., br. 85.069/11 z dne 3. decembra 1931., br. 34.266/VI in 44.419/VI z dne
27.	oktobra 1931.. Str. Pov. br. 57/VI z dne 14. decembra
1931., br. 55.406/VI z dne 18- decembra 1931., br. 23.391/1
z dne 31. marca 1931., (uprava državnih monopolov), Str. Pov. br. 12 z dne 22. junija 1931., (ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje); St. br. 50.648 z dne 2. novembra 1931., St. br. 19.097 z dne 24. oktobra
1931., Pov. br. 1270 z dne 7. decembra 1931., St. br.
00.589 z dne 10. decembra 1931., St. br. 38.338 z dne
11. avgusta 1931., (ministrstva za trgovino in industrijo) k br. 35.946/1 V z dne 21. novembra 1930., (ministrstva za promet) G. D. br. 78.546 z dne 10. oktobra 1930., (1. D. br. 80.905 z dne 22. oktobra 1931., (ministrstva za šume in rudnike) S. R. br. 18.964 z dne 4. septembra 19 )1., br. 23.966 z dne 8. septembra 1931.; odločbe ministrskega sveta br. 5955 z dne 3. julija 1928., br. 4222/11 z dne 1;>. januarja 1932., br. 6388/11 z dne 22. januarja
1932., Str. Pov. br. 145/11 z dne 2. februarja 1932., br. 14.656/II z dne 9. februarja 1932., br. 16.133/11 z dne
12. februarja 1932., br. 16.134/11 z dne 12. februarja
1932., br. 16.626/11 z dne 13.Mebr. 1932., br. 18.017/11 z dne 17. februarja 1932., Str. Pov. br. 223 z dne 13. februarja 1932., Pov. br. 282/11 z dne 23. februarja 1932., br. 14.009/111 z dne 18. februarja 1932., br. 12.773/11 z dne 5. februarja 1932., br. 22.011/11 z dne 27. februarja
1932., br. 19.993/11 z dne 2. marca 1932., (ministrstva za poljedelstvo) Pov. br. 5757/VIa z dne 16. febr. 1932., st. 5920/VIa z dne 16. februarja 1932., br. 7303/VIa z dne
10.	februarja 1932., br. 6173/VIa z dne 16. februarja
1932., br. 2413/VIa z dne 16. februarja 1932., odločbe ministrstva za finance br. 46.748/1 z dne 22. oktobra
1931., br. 1400/VI z dne 16. januarja 1932., br. 16 156/11 z dne 12. februarja 1932., br. 145.373/11 z dne 31. decembra 1931., odločba ministra pravde br. 108.401 z dne
4.	decembra 1930., odločba ministra za prosveto Pov. S. N. br. 275 z dne 14. maja 1930., odločba ministra za so-
cialno politiko in narodno zdravje S. br. 1330 z dne
26.	januarja 1932.
Izplačila po prednjih odločbah se morajo vršiti v breme ostvarjenih presežkov pri dohodkih in doseženih prihrankov in izkazati v končnem računu za dotično proračunsko razdobje;
2.	ukaza; ministra za notranje posle ITI. br. 67.247 z dne 5. decembra 1931. in ministra za finance K. Pov. br. 9 z dne 2. januarja 1932.
§ 76.
Vse odredbe dosedanjih finančnih zakonov in zakonov o proračunskih dvanajstinah, s katerimi so bili veljavni zakoni izpremenjeni, ukinjeni ali dopolnjeni, kakor tudi vse uredbe, pravilniki, drugi predpisi in odločbe, kar jih je bilo že izdanih na podstavi pooblastitev, navedenih v omenjenih zakonih, veljajo še nadalje.
§ 77.
Ta zakon dobi moč, ko ga kralj podpiše in se razglasi v 5 Službenih novinah«, kolikor ni v poedinih paragrafih odrejeno drugače. Krediti, odobreni s tem zakonom, veljajo kljub odredbi člena 2. zakona o državnem računovodstvu od dne 1. aprila 1932. do dne
1.	aprila 1933.
Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom pa zapovedujemo, naj po njem postopajo, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 25. marca 1932.
Minister za finance dr. Mil. R. Djordjeyič s. r.
Videl in pritisnil državni pečat
čuvar državnega pečata, minister pravde
Bož. Maksimovič s. r.
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta P. R. Živkovič s. r.
Minister za' zunanje posle Minister za notranje posle
dr. V. Marinkovič s. r.
Minister za trgovino in industrijo
dr. Albert Kramer s. r.
Minister z,a socialno politiko in narodno zdravje
Ivan Pucelj s. r,.
dr. M. Srškič s. r.
Minister za prosveto dr. Drag. S. Kojič s. r.
Minister pravde Bož. Maksimovič s. r.
Minister za šume in rudnike
St. Šibenik s. r.
Minister za promet Laz. Radivojevič s. r.
Minister za.poljedelstvo Juraj Demctrovič s. r.
Minister za gradbe' Nikola Preka s. r.
Minister za vojsko in mornarico, armijski general Drag. Ž. Stojanovič s. r.
Minister za finance dr. Mil. R. Djordjevič s- r.
Minister za telesno vzgojo naroda dr. Kraljevič Dragan s. r.
Razhodki: Dinarjev sedem milijard pet sto sedemde- Dohodki: Dinarjev sedem milijard pet sto sedemdeset set pet milijonov sto dvajset tisoč šest sto šestdeset pet. pet milijonov sto dvajset tisoč šest sto šestdeset pet.
o
3 C c« ©.
"■s s*r cd
%
s* a
©
—
©
e*
sr
©
-«4
N
P
os * co ©
0
&
0
9-T
c>
c
3,
cs čo
N a>
>
©
n
P
5C
'‘C bi
® Š
>C
73 © - «
bb
05 h Ph
s
>- oj «s S
’2 i
5
e “
2
rs -5
© J2
©
'C
>•
©
p«
n©
©
p«
N
n
PH
©
>©
©
P
©
PH
P.
-a
o
c drsa
•S-* °
■=- O'S ° -■§ 2 J3 — “ O.
■B? -J
o .a —
^ — a
2; S O " .S ~ O 1 ^ > &
T
* "S a .e
— P3 c3 —
1 P
> co © co
•z £ S >
O (M CO rt Ci C T—•
‘o5 —
>
M ct
tsa
73
O
O
Q
® * 73 pP
^ ®
O
p CO rti co S O
CVJ
co
o
-O
o
73
O
o
P"«
"3
C3
«
©
"3
S
O
CO	O	GO	GO	co	OJ
Ol	rt	O	rt	tO	CD
o		00	CO	CD	05
rt	CD	00	iC	d	rt
lD	Od	GO	rt	CO	»O
rt	CD^	D-	rt^	CD ‘	Ci
oo	—r	cgT	rjT		oi
	(M	o	CO	CO	iC
		lO		▼H	I>
rt r- o
[>-	T-.	—4
l> 1-4 O
d o.tj5
O uO co rt^ oj co co* cT co iO o
O T-H
co
co
l>-
rt
00
o
o
o'
iO
o
o
o
o
l>
cf
iO
rt
I>-
rr
i>-
iD
-t
I>
rt
o
rt
t>
o
CD
CD
O
iO
OJ
o
o
-t
»o
o
of
u3
CO
CO
d
L-
00
rt
O
co
** A
O
co
« as 'S S o > ffi. cs
03 >N
© ©J S5J3^=
« C
p *>P
i* ©
Sh V
q jg*
• o S a
o	
>	
O	, #
S	—H
CS	
*->	
c«	73
S	O
o	pC
	o
02 JU	Q
cc	
	M
o	
3U	
cc	
	O
	p
	Cu
..	rt
o	N
>	
•w	rt
M	>
P	
cb	X
77	P
	
Cu	Ul
Ul	C
o	
tx	l“
o	
m	►X
>	o
rt	p
»>2	-PJ
P	
	
c—<	>
©	-p
©	©
rt rt	C
	
	p
sUl	Cu
rt	rt
n	
rt	rt
>	
-p	4-3
CC2	Ul
	
	4-1
C/2	02
C	C
	
s	E
	
	»v*
C	c
p	
-p	
C/J	02
>	>
s	
O Cu	
rt N	
rt	
-p 02 P	
-p 02 C	
E	
2	O
o p	> -p 02
02	©
>	73
o
b£
P
3
>02
S
rt
rt
o p
   02
E -b
M .2 = C
C g
C JvJ
o
c ^
c co
'?>
	i O
	Ul
	rt
	S3
	rt
	>
	p
	02
	P
	-p
	02
	rt
	
©	rt
-bi	
	
c	
73	O
	P
P	
	02
rt	
	>
o
c
73
C
Pl
rt
c
o
CU
h<*	©
O" Ci
.5 'D
© NJ
p*
73
O
JC
O
73
‘c?
fi.
cs
p,
GQ
rt
-bi
S
> -bi
O 73 O
>SJ .rt
© c
s ^
a« 5 >© r- -Q
Z ° •■e >
-D
73 X3 ° C
n° « Q-i
c«
rt,
C/2
i—	l> OJ	CO	CvJ	»P	C5
i-O	[p ^	D*	i£>	OJ	rt
00	C5 P	rt	CD	iD	l>-
».D	CO xO	00	rt		CD
T-H	rt CD	C5	»O	CO	CD
Ci	OC rt	O	CN	05	CD
-t	rt OJ	CD	O	OJ	a
04	CO ^	tO	rH	rt	tO
	CD CD			CO	
	OJ				
iO
CO
co
oi
i>-
o
00
rt
CO
55 b£ <d
cc 5 o
a »3
w >s ®
co 02 p p
4-3
C0 02
cd fl ^s:
P *p
M S M
-bSj pi4
M
O
£5 £
ui © >'°
02 02
> H
>
1—N p? M	
X ^	X
>
X
R a z h o d k i : Dinarjev tri milijarle sedem sto štirideset Dohodki: Dinarev tri milijardo sedem sto štirideset osem milijonov sedemdeset devet tisoč tri sto trideset pet. osem mili onov sedemdeset devet tisoč tri sto trideset pet.
282
Mi
ALEKSANDER I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
objavljamo vsem in vsakomur, da sta
narodna skupščina kraljevine Jugoslavije,
sklicana za dan 7. decembra 1931. na izredno zasedanje z ukazom z dne 23. septembra 1931., v svoji VIII. redni seji, ki jo je imela dne 12. februarja 1932. v Beogradu, in
senat kraljevine Jugoslavije,
sklican za dan 11. januarja 1932. na izredno zasedanje z ukazom z dne 28. novembra 1931., v svoji IX. redni se.|i. ki jo je imel dne 25. februarja 1932. v Beogradu, sklenila in da smo Mi odobrili in proglašamo
zakon
o gospodarskem svetu,*
ki se glasi:
Obče odredbe. § 1.
Po členu 24. ustave se ustanavlja gospodarski svet s sedežem v Beogradu.
Gospodarski svet je samostojno strokovno posvetovalno telo za gospodarska in socialna vprašanja.
Stroški za osebne in materialne izdatke gospodarskega sveta obremenjajo državni proračun.
§ 2.
Gospodarski svet oddaja na zahtevo kraljevske vlade mnenja o zakonskih načrtih, s katerimi se urejajo gospodarska in socialna razmerja, vštevši tudi vprašanja javnih financ, javnih davščin, kakor davkov, trošarin, carin in pod., prometno vprašanje itd.
Ministrski svet lahko sklene na predlog pristojnega ministra, da se vroče gospodarskemu svetu zaradi mnenja tudi načrti uredb in pravilnikov za uporabo zakonov, omenjenih v prvem odstavku.
Prav tako pošlje lahko zaradi mnenja ministrski svet gospodarskemu svetu konkretna vprašanja obče gospodarske in socialne politike.
Narodna skupščina ali senat lahko skleneta, da se zaprosi po njih iniciativnih predlogih, preden se razpravljajo v narodni skupščini ali senatu, od gospodarskega sveta strokovno mnenje.
Gospodarski svet sme jemati vprašanja, omenjena v prvem odstavku, tudi po lastni iniciativi, toda s pristankom kraljevske vlade v pretres in podajati kraljevski vladi primerne predloge.
§ 3.
Gospodarski svet mora oddati svoje strokovno mnenje v roku, ki praviloma ne more biti daljši od meseca dni. Kraljevska vlada, odnosno narodna skupščina ali senat lahko ta rok na zahtevo gospodarskega sveta podaljšajo, lahko pa zahtevajo mnenja tudi v skrajšanem roku. Skrajšani rok ne sme biti krajši od 14 dni.
Če je zahtevala kraljevska vlada mnenje gospodarskega sveta o zakonskem načrtu, mora vročiti dobljeno
* >Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
25.	marca 1932., št. 69/XXVIII/190.
mnenje narodnemu predstavništvu obenem s tem zakonskim predlogom.
. § 4.
Gospodarski svet lahko zahteva po pristojnem ministru od državnih, banovinskih in samoupravnih uradov, kakor tudi od javnih ustanov in zavodov pojasnila, ki so potrebna, da odda svoja mnenja.
Članstvo v gospodarskem svetu.
§ 5.
Gospodarski svet sestavljajo strokovni predstavniki gospodarskih krogov in strokovnjakov v gospodarskih in socialnih vprašanjih, ki se postavljajo po odredbah tega zakona za tri leta.
Za člane gospodarskega sveta se lahko postavijo osebe, ki so državljani kraljevine Jugoslavije in ki so z dosedanjim svojim delovanjem dokazale, da so poučene o gospodarskih in socialnih vprašanjih, ki so dovršile 30 let starosti in uživajo častne pravice. Vsak član ima svojega namestnika.
§ G.
Mandat prestane:
s smrtjo;
z izgubo državljanstva;
z izgubo častnih pravic;
z ostavko;
z razrešitvijo zaradi nerednega izvrševanja dolžnosti.
Čim prestane članu gospodarskega sveta mandat, pozove predsedništvo gospodarskega sveta takoj namestnika. Ko se tudi mesto namestnika izprazni, se popolni mandat po predpisih § 8. Mandat namestnika in novo postavljenega člana poteče, kakor mandat onih, na katerih mesto sta prišla.
§ 7.
Članstvo v gospodarskem svetu je častna dolžnost. Člani sveta zunaj Beograda imajo pravico do stalne brezplačne vozovnice na državnih železnicah, odnosno na ladjah od svojega kraja, t. j. svojega stanovališča do Beograda. Za službena potovanja in za seje v svetu prejemajo posebno dnevnico, ki jo določi ministrski svet. Narodni poslanci in senatorji nimajo kot člani gospodarskega sveta za zasedanja senata, odnosno narodne skupščine pravice do odškodnine, določene v tem paragrafu.
Za svoj glas pri oddajanju mnenja ne odgovarjajo člani gospodarskega sveta niti kazenski niti disciplinski. Dolžni so čuvati službeno tajnost glede vseh činjenic in pojasnil zaupnega značaja, ki jih doznajo ob izvrševanju svoje dolžnosti.
§ 8.
Člane gospodarskega sveta postavlja kralj na predlog predsednika ministrskega sveta, ki predhodno zasliši ministrski svet.
Gospodarski svet sestoji iz 60 članov in prav toliko namestnikov, in sicer: iz 24 predstavnikov poljedelstva, zadružništva in šumarstva, iz 16 predstavnikov trgovine, industrije, obrta, železniškega, pomorskega, rečnega in ostalega prometa, bankovstva in rudništva, iz 5 predstavnikov delavcev in privatnih nameščencev, iz 15 predstavnikov javnih delavcev iz gospodarskega in socialnega območja.
Predstavniki poljedelstva, zadružništva, šumarstva, trgovine, industrije, obrta, železniškega, pomorskega, rečnega in ostalega prometa, bankovstva, rudništva, javnih delavcev in privatnih nameščencev -se postavljajo
izmed njihovih strokovnih in stanovskih organizacij, če jih je kaj.
§ 9.
Razen rednih članov sme pozivati gospodarski svet k sodelovanju pri izdelavi poedinih mnenj tudi posebne strokovnjake kot izvedence. Ti izvedenci se smejo udeleževati razprav gospodarskega sveta in podajati ustne in pismene referate. Glede voznih stroškov in dnevnic veljajo tudi zanje odredbe prvega odstavka § 7.
Organi gospodarskega sveta.
§ io.
Organi gospodarskega sveta so:
plenum;
predsedništvo;
izvršilni odbor;
strokovni odbor.
Predsedništvo je sestavljeno iz predsednika, dveh podpredsednikov in dveh tajnikov.
Izvršilni odbor sestavlja poleg predsedništva še sedem članov, izvoljenih po plenumu gospodarskega sveta.
§ 11
Gospodarski svet se sestaja na redno zasedanje dne
1.	oktobra vsakega leta. Izredne seje ima gospodarski svet na poziv kraljevske vlade ali če to sklene izvršilni odbor in kraljevska vlada na tak sklep pristane.
§ 12.
V pristojnost plenarne seje spada razen posvetovalnega dela zlasti tudi še volitev predsedništva in volitev izvršilnega odbora in ostalih odborov, kakor tudi določevanje poslovnega reda.
§ 13.
Plenarnim sejam gospodarskega sveta smejo prisostvovati s pravico polnoveljavnega sklepanja samo člani gospodarskega sveta.
Sejam smejo prisostvovati s pravico govorili in zahtevati, odnosno dajati pojasnila, toda brez glasovalne pravice:
člani kraljevske vlade;
odposlanci poedinih ministrov;
izvedenci, pozvani po gospodarskem svetu.
Člani narodnega predstavništva smejo piisostvovati sejam gospodarskega sveta, nimajo pa pravice govoriti.
§ 14.
Plenarna seja gospodarskega sveta sklepa polnoveljavno, če je prisotna najmanj ena tretjina članov.
Sklepa se z absolutno večino glasov prisotnih članov. Ločena mnenja se prilagajo zapisniku in poročilu, obenem pa se s sklepom večine pošiljajo resortnim ministrom, odnosno narodnemu predstavništvu.
§ 15.
Kadar ne zaseda plenum gospodarskega sveta, prehajajo njegove posvetovalne funkcije na izvršilni odbor. Predsednik gospodarskega sveta vroča predmete, poslane gospodarskemu svetu zaradi mnenja, takoj vsem čla-
nom sveta in zahteva od njih v določenem roku pismeno mnenje. Izvršilni odbor izdela na osnovi tako dobljenih mnenj stališče gospodarskega sveta po dotičnem vprašanju. V nujnih primerih odda izvršilni odbor lahko tudi sam mnenje.
Izvršilni odbor skliče predsednik gospodarskega sveta po potrebi. Predsednik pa mora sklicati sejo, če to zahteva minister, ki je bil poslal kak svoj predlog ali vprašanje zaradi mnenja.
Za razpravo o poedinih vprašanjih lahko izvoli gospodarski svet strokovne odbore, ki jim je naloga, pripraviti referate in material za delo v plenarnih sejah ali v izvršilnem odboru.
§ 16.
Izvršilni odbor sklepa polnoveljavno, če prisostvuje seji najmanj polovica članov.
Odločbe in mnenja se sklepajo z absolutno večino glasov. Vsa ločena mnenja se prilagajo zapisniku in se postopa z njimi po drugem odstavku § 14.
§ 17.
Upravne posle vodi predsedništvo po tajništvu. Tajnike in tajništveno uradništvo postavlja predsednik ministrskega sveta po predlogu izvršilnega odbora
§ 18.
Natančnejše odredbe o poslovanju in pristojnosti poedinih organov gospodarskega sveta predpiše predsednik ministrskega sveta s posebnim poslovnikom. Gospodarski svet lahko odredbe poslovnika s pristankom predsednika ministrskega sveta izpremeni.
Prehodne in končne odredbe.
§ 19-
Najkesneje v treh mesecih, ko dobi ta zakon moti, skliče predsednik ministrskega sveta člane gospodarskega sveta k prvemu zasedanju. Zasedanje otvori predsednik ministrskega sveta ali po njem delegirani minister; pod njegovim vodstvom se gospodarski svet konstituira.
§ 20.
Ta zakon dobi moč na dan, ko se razglasi v »Službenih novinah«. Ko dobi ta zakon moč, prestanejo veljati vsi predpisi, ki mu nasprotujejo.
Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj po njem postopajo, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 18. marca 1932.; I. br. 8263/0.
Aleksander s. r.
Minister	Predsednik	ministrskega
za trgovino in industrijo	sveta
dr. Albert Kramer s. r. P. R. Živkovič s. r.
Videl in pritisnil državni
pečat	(Podpisi	ostalih ministrov.)
čuvar državnega pečata, minister pravde Bož. Maksimovič š. r.
283.
Mi
ALEKSANDER I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
objavljamo vsem in vsakomur, da sta
narodna skupščina kraljevine Jugoslavije,
sklicana za dan 7. decembra 1931. na izredno zasedanje z ukazom z dne 23. septembra 1931., v svoji XXX. redni seji, ki jo je imela dne 19. marca 1932. v Beogradu, in
senat kraljevine Jugoslavije,
sklican za dan 11. januarja 1932. na izredno zasedanje z ukazom z dne 28. novembra 1932., v svoji XIX. redni seji, ki jo je imel dne 23. marca 1932. v Beogradu, sklenila in da smo Mi odobrili in proglašamo
zakon o prometu s pšenico,*
ki se glasi:
§ 1-
Trgovina z žitom v kraljevini Jugoslaviji je svobodna. Izvoz in uvoz vseh vrst pšenice, rži in pšenične moke ostane izključna pravica države. Država vrši to svojo pravico po Privilegirani delniški družbi za izvoz deželnih pridelkov kraljevine Jugoslavije.
Privilegirana delniška družba za izvoz deželnih pridelkov kraljevine Jugoslavije prevzema do dne 1. julija 1932. pšenico iz žetve 1931. zaradi izvoza za račun države po ceni 160-— dinarjev
§ 2
Tako kupljeno, pšenico plačuje Privilegirana d. d- za izvoz deželnih pridelkov kraljevine Jugoslavije ob prevzemu z najmanj 50% v gotovini, za ostanek pa lahko izdaja bone z določanim plačilnim rokom ob državnem jamstvu. Davčna oblastva sprejemajo te bone za plačilo državnih davkov. Natančnejše odredbe o tem predpiše minister za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom za finance.
§ 3.
Mlini, razen kmetskih mlinov (mlinov na vodo), morajo plačevati posebno povprečno takso, ki se določi po storilni sposobnosti mlinov, in to do najvišjega zneska 300 dinarjev za tono. To takso morajo plačevati vsi mlini, ki meljejo žito. Plačilna obveznost ne prestane, če ustavi prijavljeni mlin mletje, a se bavi z žitno trgovino. Za kmetske mline se smatrajo oni mlini neglede na pogonsko silo in storilno sposobnost, ki niso urejeni za čiščenje, sortiranje in presevanje moke.
§ 4
Lestvico takse, omenjene v § 3. tega zakona, kakor tudi način njenega pobiranja, predpiše minister za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom za finance in ministrom za poljedelstvo. Minister za trgovino in industrijo se pooblašča, da predpiše način poravnavanja obveznosti, ki izhajajo iz pogodbenih razmerij, ustvarjenih
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 31, marca 1932., št. 74/XXXIIj21Q.
po odredbah zakona o žitnem prometu v državi z dne
4.	septembra 1931.
§ 5-
Mlini, razen kmetskih, označenih v § 3. tega zakona, ki meljejo žito ali se bavijo s trgovino z žitom, morajo prijaviti storilno sposobnost svojih naprav v 5 dneh od dne, ko dobi ta zakon moč. Natančnejše odredbe predpiše minister za trgovino in industrijo.
§ G.
Minister za finance se pooblašča, da da pri poštni hranilnici ministru za trgovino in industrijo potrebno obratno glavnico na razpolago ob pogojih, ki jih predpiše ministrski svet, zaradi opravljanja poslov, označenih v § 2. tega zakona.
§ 7.
Lastniki (zakupniki) mlinov, ki se pregreše zoper predpise tega zakona, ki podajo lažne prijave glede storilne sposobnosti svojih naprav, odnosno, ki vrše trgovino in mletje žita brez predhodne prijave, se kaznujejo z zaplembo vseh zalog in z denarno kaznijo od 10 do
100.000	dinarjev, z ustavitvijo dela in zaporom od 3 mesecev do leta dni.
Ce lastnik (zakupnik) mlina ne vodi sam mlina, -e kaznuje z zaporom, kdor je postavljen, da mlin vodi; toda ostale kazni se v takem primeru izrekajo zoper lastnika (zakupnika) mlina.
Te kazni izrekajo krajevno pristojna redna sodišča prve stopnje (sreska sodišča, kjer pa teh ni, prvostopna, odnosno okrožna sodišča) po hitrem postopanju, ki ne sme trajati dalj ko 14 dni.'Pri tem se drže sodišča predpisov kazenskega sodnega postopnika, ki velja zanje. Odločba (razsodba) sodišča druge stopnje je izvršna.
Pristojno obče upravno oblastvo izvrši na zahtevo ministrstva za trgovino in industrijo zaplembo zalog pšenice in moke in ustavi delo, dokler ne izda sodišče končne odločbe po tožbi (prijavi).
§ 8.
Privilegirana d. d. za izvoz deželnih pridelkov kraljevine Jugoslavije likvidira svoje obveznosti za pšenico, prevzeto do dne, ko dobi ta zakon moč, postopno, toda čimprej, in sicer po vrstnem redu prijav; boni za pšenico, prevzeto po tem zakonu, pa se morajo izplačati najkesneje do dne 31- decembra 1932.
§ 9
V onih primerih, kjer so dogovorili veleposestniki, ki so prodali svoja posestva, s kupci zemljišča kupoprodajno ceno v vrednosti žita ali alternativno v vrednosti žita ali denarja, kakršno notira novosadska ali kaka druga domača blagovna borza, je odločilna za ugotovitev kupnine v denarju cena svetovne paritete žita v Liverpoolu.
Minister za trgovino in industrijo se pooblašča, da predpiše z uredbo način, kako treba domačim blagovnim borzam beležiti dnevne cene blagovne borze v Liverpoolu izza dne 5- julija 1931., in se vrše vsa plačila, navedena v prvem odstavku, ki so nastala po tem roku, po teh cenah.
Ta predpis velja samo za one kupoprodajne pogodbe veleposestev, ki zadobe veljavnost z odobritvijo ministrstva za poljedelstvo.
§ 10
Na dan, ko dobi ta zakon moč, prestane veljati zakon z dne 4. julija 1931. o naknadnih predpisih za izvrševanje žitnega zakona, zakon z dne 4. septembra 1931. o prodaji pšenice v državi, kakor tudi pravilniki in nared-be, ki so izdani na osnovi omenjenih zakonov.
Postopanja o zakonskih prestopkih, ki na dan, ko dobi ta zakon moč, še tečejo, se dokončajo po dosedanjih predpisih in pred oblastvi. ki so bila doslej pristojna.
§ 11.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi z dnem, ko se razglasi v »Službenih no vinah c.
V Beogradu, dne 29. marca 1932.; I. br. 9182/0.
Aleksander s. r.
Minister
za trgovino in industrijo Predsednik ministrskega dr. Albert Kramer s. r.	sveta
Videl in pritisnit državni P. R. Živkovič s. r. pečat
čuvar državnega pečata, (Podpisi ostalih ministrov.)
minister pravde Bož. M. Maksimovič s. r.
Uredbe osrednje vlade.
284.
Naredbe o mlinih*.
Po § 5. zakona o prometu s pšenico z dne 31. marca 1932.** predpisujem to-le:
1. Vsi mlini na več ko dva para kamenov morajo, neglede na to, ali obratujejo ali ne, v 5 dneh, računši od dne 1. aprila 1932., podati delegatu ministra za trgovino in industrijo pri Privilegirani izvozni družbi prijavo o ureditvi mlina. V tej prijavi je treba navesti:
a) število mlinskih kamenov in dolžino njih premera;
b) število in dolžino valjev, in to posebej, dvojnih, posebej pa enojnih;
c) pogonsko silo, s katero mlin razpolaga;
č) kapaciteto mletja ob popolnem pogonu v 24 urah.
S kapaciteto, ki jo je treba prijaviti, se razume največja sposobnost vseh mlinskih uredb, če delajo s polno pogonsko silo 24 ur na dan.
2. Delegat ministra za trgovino in industrijo pri Privilegirani izvozni družbi preizkusi točnost prejetih prijav po strokovnih organih. Zoper mline, ki ne bi podali delegatu ministra za trgovino in industrijo predpisane prijave, odnosno ki bi prijavili lažne ali netočne podatke, se postopa po § 7. zakona.
Občinska oblastva so dolžna, da prijavijo delegatu ministra za trgovino in industrijo vsa nova mlinska podjetja, ki se osnujejo potem, ko dobi ta zakon moč, kakor tudi vsako izpremembo, kj nastopi med trajanjem tega
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
2.	aprila 1932., št. 76/XXXIII/222.
** »Službeni list« št. 283/28 iz 1. 1932.
režima glede izpremembe tehnične kapacitete mlina z montiranjem novih ali preureditvijo obstoječih instalacij. V Beogradu, dne 31. marca 1932.; št. 632.
Minister za trgovino in industrijo dr. Albert Kramer s. r. (Ta naredba se je razglasila prvikrat v Službenih nuvinah« št. 75 z dne 1. aprila 1932.)
285.
Odločba.
Po pokazani potrebi in na predlog Narodne banke kraljevine Jugoslavije
odločam: *
1. Plačevanje obveznosti proti inozemstvu, in sicer po odobritvi Narodne banke za blago, uvoženo do dne
31.	decembra 1931., a izza dne 1. januarja t. 1. se sme vršiti po pravilnih uvoznih listinah, kolikor dospevajo rokovi, po pooblaščenih bankah s pologom ustreznega zneska dinarjev na »začasno vezani« račun dinarjev inozemskega upnika ob predložitvi vseh listin, ki so bile doslej potrebne, da se dajo dinarji na svobodni račun inozemcev. O vseh tako položenih vsotah morajo banke takoj obvestiti Narodno banko.
Na ta način in po zakonski pariteti se sinejo izplačevati tudi menice, in sicer tudi one, ki so plačljive v efektivni inozemski valuti ali čeku na pokaz, pa tudi na kak inozemski kraj.
Na isti način se knjižijo pri pooblaščenih bankah tudi zneski, ki pripadajo inozemstvu od kuponov in amortiziranih ter prodanih vrednostnih listin, kakor tudi po vseh drugih primerih, za katere se mora imeti predhodna pooblastitev ministrstva za finance [člen 3. v zvezi s členom 8. pod a) in c) pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami].
Poštna hranilnica postopa na isti način po čekovnih računih inozemcev.
Te »začasno vezane« dinarske terjatve se uporabljajo do osvoboditve in prenosa na svobodno dinarsko terjatev lahko samo za plačila v državi, ne morejo pa služiti za zavarovanje valute za izvoz iz države.
Ta način plačevanja velja do vštetega dne 30. aprila t. 1.
2. Dosedanje svobodne dinarske terjatve se ne smejo uporabljati za kupnino za tuja plačilna sredstva; lahko pa še nadalje služijo za zavarovanje valute za izvoz blaga iz države.
3. Poslednji stavek člena 6. pravilnika o ureditvi prometa z devizami lin valutami** se izpreminja in
. se glasi:
Vsak izvoznik je dolžan, da dobljeno devizo takoj j uvozi v državo, najkesneje pa v 45 dneh, odkar se je ' blago izvozilo, kolikor ne dokaže posebne potrebe, da se ■ rok podaljšaj.
4. Znesek 10.000 dinarjev, določen v členu 4. pra-| vilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami, koli-j kor so smeli potniki po vidiranih potnih listih nesti s
seboj v tujih plačilnih sredstvih, se zniža na 5.000 dinarjev.
5. Vse ustanove in vsi zasebniki morajo prijaviti Narodni banki kraljevine Jugoslavije najkesneje do všte-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 30. marca 1932., št. 73/XXXI/207.
** »Službeni list« št. 432/63 iz V1932.
tega dne 10. aprila t. 1. vse svoje terjatve v inozemstvu v tuji valuti in vrednostne papirje, ki se glase na tujo valuto in so v inozemstvu v depotih.
Opustitev prijave do označenega roka ima za posledico uporabo kazni po zakonu o kazenskih odredbah z dne 8. oktobra 1931.*
Oddelek za državno računovodstvo in proračun objavi to odločbo in skrbi za njeno pravilno izvrševanje V Beogradu, dne 28. marca 1932.; br. 37.250.
Minister za finance dr. Mil. II. Djordjevi« s. r.
m « »------
Banove uredbe.
286.
III.	No. 13193/1.
Naredba.
Na osnovi čl. 55. uredbe o ribarstvu z dne 28. oktobra 1928. ( Samouprava« št. 55/15) prepovedujem uporabo osti pri ribolovu v Krki.
Prestopki te prepovedi se kaznujejo po čl. 74. navedene uredbe o ribarstvu.
Ta prepoved stopi v veljavo čez en mesec po razglasitvi v Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine«.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 30. marca 1932.
Ban:
dr. Drago Marušič s. r-
287.
Na podlagi § 65. zakona o banski upravi predpisujem ta-le
pravilnik
o banovinskih pristojbinah na ribarske izkaznice.
Od vsake ribarske izkaznice (ribarske knjižice, ribar-skega lista, ribarske karte) se plačuje v gotovini banovinska pristojbina za koledarsko leto:
a) 50-— Din, če posestnik ribarske izkaznice lovi samo ribe belice (kline, mrene, podlesti, platice itd.);
b) 120-—■ Din, če lovi tudi plemenite ribe (postrvi, sulce, lipane, some, ščuke itd.).
Člen 2.
Banovinske pristojbine so oproščene ribarske izkaznice, ki se izdajo po določilih 6. do 9. odstavka čl. 59-ureibe o ribarstvu z dne 28. oktobra 1928. (»Samo-uprava« št. 55/15), odnosno z dne 5- junija 1929. (»Samouprava« št. 26/6.).
Ob enakih pogojih so po banovi odločbi oproščene banovinske pristojbine ribarske izkaznice, ki se izdajajo na področju bivše mariborske oblasti. To oprostitev uradno potrdi na dotični ribarski izkaznici pristojno obče upravno oblastvo prve stopnje.
Člen 3.
Pristojbine po čl. 1. pobirajo pristojna obča upravna oblastva I. stopnje, ko izdajajo ribarske izkaznice. Dokler
» Službeni lisk št. 428/63 iz 1.1931.
banovinska pristojbina ni plačana, se ribarska izkaznica ne sme izdati.
Člen 4.
Banovinske pristojbine od onih ribarskih izkaznic, ki jih izdajajo posestniki in zakupniki ribolova, se plačujejo pri pristojnih občih upravnih oblastvih prve stopnje. Posestniki takih ribarskih izkaznic ne smejo izvrševati ribolova toliko časa, dokler ne plačajo predpisane banovinske pristojbine.
Člen 5.
Kdor je bil v posesti ribarske izkaznice že pred dnem, ko stopi ta pravilnik v veljavo, mora plačati banovinsko pristojbino najkesneje v roku 14 dni po uveljavljenju tega pravilnika pri oblastvu, omenjenem v čl. 3., sicer ne sme izvrševati ribolova toliko časa, dokler ne plača pristojbine.
Člen 6.
Ko oblastvo prejme banovinsko pristojbino, prilepi na dotično ribarsko izkaznico odgovarjajoči banovinski kolek ter ga uniči, obenem pa potrdi na onih ribarskih izkaznicah, ki se izdajajo za več ko eno leto, za katero leto je bila pristojbina plačana. Če na izkaznici ni prostora za kolek in za potrdilo, izda oblastvo posebno potrdilo, v katerem navede tudi tekočo številko dotične ribarske izkaznice, kdo jo je izdal, kdaj je l.ila izdana in na katero ime. V tem primeru se kolek prilepi na to potrdilo. To potrdilo je sestavni del dotične ribarske izkaznice in se mora obenem z izkaznico pokazati nadzorovalnim organom, če to zahtevajo.
Člen 7.
Ena in ista oseba plača pristojbino po lem pravilniku za koledarsko leto samo enkrat. Kdor je že plačal to pristojbino od svoje ribarske izkaznice in se o tem izkaže (čl. 6.), je za nadaljnje ribarske izkaznice za dotično leto oproščen pristojbine po tem pravilniku. Kdor je plačal pristojbino le za lov rib belic, a namerava loviti tudi plemenite ribe, mora doplačati razliko. t V tem primeru postopa oblastvo po smislu določila čl. 6.
Člen 8.
Kdor lovi ribe, a ni plačal pristojbine po tem pravilniku, se kaznuje neglede na druge zakonite posledice z denarno kaznijo do 500-— Din ali pa z zaporom do 10 dni. Poleg kazni se mu naloži plačilo predpisane pristojbine.
Kazni se stekajo v ribarski zaklad pri kraljevski banski upravi Dravske banovine.
Kazni izrekajo obča upravna oblastva prve stopnje po postopku, veljavnem za ta oblastva. Zoper razsodbo teh oblastev je dopustna pritožba na kraljevsko bansko upravo v 15 dneh po vročitvi razsodbe.
Člen 9.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine«.
V Ljubljani, dne 1. februarja 1932.
,	Ban:
dr. Drago Marušič sr r.
Z odločbo gospoda ministra za finance št. 12.005 z dne 15. februarja 1932. je odobren ta pravilnik o banovinskih pristojbinah na ribarske izkaznice za koledarsko leto 1932.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. [Tiska in zalagaj .Tiskarna >Merkux< s. Ljubija ni; njen predstavnik; Otmar JdicMlek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 28. kosu letnika III. z dne 8. aprila 1932.
Razglasi kraljevske banske uprave
VL No. 6676/12.	1304
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od 22. marca do 31. marca 1932.
Po naredbi ministrstva za narodno zdravio K br. 4948 z dne 21. marca 1930.
Srez
	O _ > S	*©	
83 oo o	c O »■s z 0	C8 u T3 t*3 O	U. E a
Skupina tifuznih bolezni.
Dolnja Lendava ....
Kranj................  .	»
Litija....................
Ljubljana (srez) . . . Ljubljana (mesto) . . Maribor levi breg . .
Novo mesto................
Ptuj......................
Vsesa ... I 1° I 2 | 4
— 1 1 — 1 2 11 4
Škrlatinka. — Scarlalina. Drežice ............. »	•	•
Jtranj............... .	•	•
Kočevje ................  »
Laško......................
Logatec ..................
{‘iubljana (srez) ....
Ljubljana	(mesto)	.	.	.
Maribor levi	bree	.	.	.
Maribor (mesto) ....
Murska Sobota............
2°v0 mesto .......
Prevalje.................
Radovljica ........
Hovenjgradec . . . . . .
Vsesa . . .
— 1
68 17 16	2	|	6
Ošpice. — Morbilli.
?elje...........
i^lje (mesto) frško __________
N....................
•barje pri Jelšah , . .
Vsega . . .
15
147
59
3
25
249
15
Otročična vročica. — puerperalis.
31 Scpsis
147
59
17
223
l^taj . . . . Sike . . . 5etlika . . .
Ovo mesto
.Vsesa •. •
- 1
Srez 1	Ostali j	Na novo oboleli ]	a> > 03 t, T3 s O	Umrli	Uitancjo 1 | v oskrbi ||
Davica. — Diphteria et C			roup		
	19	2	19	__	9
	1			1				
Celje (mesto)		 Gornjigrad		1 3	1 1	2 2	““	1 1
	13			7			6
	1	—	1				
	2	1	1			9
	2	—					2
	2	1	1			2
Logatec 				4	—			4
Ljubljana (srez) .... Ljubljana (mesto) . . . Ljutomer		 Maribor desni breg . . Maribor levi breg . . . Maribor (mesto) ....	8 3 3 6 1 1	4 2 1 2 3	3 1 1 1	1	8 4 4 1 9 1
	3	1	3	—	1
Ptui 		 .	1	5	3	—	3
	1			—			1
Slovenjgradec	 Šmarje pri Jelšah ....	2 14	2 3	2 6	—	2 11
Vsega . . .	87	33	54	i	65
Nalezljivo vnetje možganov. Meningitis cerebrospinalis epidemica.					
Maribor desni breg . •	1	-	1		—
Vsega . . .	1	-	1	-	—
Dušljivi kašelj. -	- Pertussis.				
	27			27				
ptui 			15	8	11			12
Ptui (mest-o)		2		2	—	—
Vsega . . .	44	8	40	—	12
Šen. — Erysipelas.					
Brežice	 Celje (mesto)		1	1 1 1	1	i	1 1
	2			1	—	1
	1			—			1
Laško *• •*••••••• Ljubljana (mesto) . . . Ljutomer	 Maribor levi breg . . . Maribor (mesto) .... Novo mesto		 Ptuj . . Radovljica		 .	2 2 1 3 3 1 1	1 1 1 1	1 1 1 4 1	—	2 2 1 3 1
Šmarje pri Jelšah ....	1	1	1	—	1
Vsega . . .	18	8	|H	i	1 14
Rdečica. — Rubeola.					
Ptui	 Ptuj (mesto) . . . . , ,	—	20 o	12 2	—	8
					
Vsega . . .	—	22	1 14	—	8
Ljubljana, dne 5.	aprila 1932.				
Kraljevska banska oprava Dravske banovine v Ljubljani.					
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Preds
13C5
383 5/32-1
Razglas.
Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo dr. Kamušiča Josa tolmačem za nemški jezik pri deželnem sodišču v Ljubljani.
Predsedništve višjega deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 1. aprila 1932.
*
Preds. 114—4/32—1.	1233	3—3
Razpis.
Odda se 8 mest jetniških paznikov-pripravnikov pri deželnem sodišču v Ljubljani.
Prosilci za razpisana mesta morajo ustrezati pogojem po §§ 2. in 3. zakona o uradnikih in §§ 7. in 8. uredbe o uslužbencih kazenskih in drugih sličnih zavodov z dne 6. junija 1931.. br. 67150 LT 536 »Službene novinec št. 132—XL1. Ker je mogoče, da se kesneje izmed prosilcev popolni mesto stražnega nadzornika, za katero je v smislu čl. 2., odst. 5., uredbe o ureditvi kazenskih zavodov z dne 18. novembra 1931. v zvezi s členom 3., točko d), uredbe o ureditvi kazenskih zavodov z dne 6. junija 1931. predpisana spodnja srednja ali njej enaka šola in mora biti prosilec tudi rezervni častnik, se opozarjajo na razpisana mesta tudi prosilci s tako kvalifikacijo.
Vsi prosilci morajo biti samskega stanu. v starosti nad 23 do 30 let.
Prošnje za razpisana mesta, ki morajo biti svojeročno pisane, pravilno kolkovane in opremljene z listinami o izpolnitvi vseh pogojev, je vležiti službenim potom najkesneje do 30. aprila 1932. pri podpisanem predsedništvu.
Hkratu se razpisujejo vsa mesta jetniških paznikov-zvaničnikov, ki bi se eventualno izpraznila tekom razpisa ali pa zaradi njega.
Prekesno ali brez predpisanih prilog vložene prošnje se pri natečaju ne bodo upoštevale.
Predsedništvo deželnega sodišča v Ljubljani, dne 29. marca 1932.
*
Preds. 115—4/32—1.	1232	3—3
Razpis
Pri deželnem sodišču v Ljubljani se odda mesto zvaničnika-poduradnika.
Hkratu se razpisujejo tudi mesta pod-uradnikov-zvaničnikov ter služiteljev, ki bi se eventualno izpraznila zavoljo razpisa ali tekom razpisa.
Prosilci za mesto zvaničnika-poduradnika morajo izkazati, da so vršili naj-
pravili poduradniški izpit ter da ustrezajo pogojem § 10. uradniškega zakona.
Prošnje, ki morajo biti svojeročno pisane, pravilno kolkovane in s predpisanimi prilogami opremljene, je vložiti po službeni poti najkesneje do 30. aprila 1932. pri podpisanem predsedništvu.
Novi prosilci morajo izkazati tudi izpolnitev pogojev po §§ 2. in 3. zakona o uradnikih.
Prekesno ali brez predpisanih prilog vložene prošnje se pri natečaju ne bodo upoštevale.
Prcdsedništro deželnega sodišča v Ljubljani, dne 29. marca 1932.
*
Preds. 113—4/32—1.	1234	3—3
Razpis.
Odda se 5 mest pisarniških uradnikov od X. do IX. položajne skupine, in sicer pri deželnem sodišču v Ljubljani 2 mesti, pri okrajnih sodiščih v Radovljici, Škofji Loki in na Vrhniki po eno mesto.
Hkratu se razpisujejo tudi vsa mesta pisarniških uradnikov in pripravnikov, ki bi se eventualno izpraznila tekom razpisa ali pa zavoljo njega.
Podčastniki, ki so dovršili z dobrim uspehom enoletno pripravljalno dobo in napravili I. pisarniški in zemljiškoknjižni izpit, se opozarjajo na § 8. zakona o uradnikih.
Prošnje za razpisana mesta, ki morajo biti svojeročno pisane, pravilno kolkovane in opremljene z vsemi listinami o izpolnitvi pogojev po §§ 2. in 3. zakona o uradnikih, je vložiti po službeni poti najkesneje do
30. aprila 1932. pri podpisanem predsedništvu.
Prekesno ali brez predpisanih prilog vložene prošnje se pri natečaju ne bodo upoštevale.
Predsedništvo deželnega sodišča v Ljubljani, dne 29. marca 1932.
Preds. 218-4/32-2
1251-3-3
Razpis.
Pri okrožnem sodišču v Novem mestu se oddasta mesti pisarniškega uradnika in služitelja.
Svojeročno spisane in pravilno kolkovane prošnje za razpisani mesti je vložiti
do 30. aprila 1932.
pri podpisanem predsedništvu.
Hkratu se s tem razpisujejo tudi mesta pisarniških uradnikov in pripravnikov, odnosno služiteljev, ki bi se eventualno izpraznila med razpisom ali zavoljo njega.
Podčastniki, ki so dovršili sodno-pi-sarniško pripravljalno dobo s predpisanima izpitoma in zvandčniki, se opozarjaj > na § 8. zakona o uradnikih.
Prosilci, ki so že v državni službi, naj priložijo svoji prošnji overjen izvleček
iz uslužbenskega lista v 2 izvodih, ostali prosilci pa naj opremijo svoje prošnje z listinami, ki potrjujejo, da imajo pogoje iz §§ 2. in 3. zakona o uradnikih.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Novem mestu, dne 29. marca 1932.
*
Preds. 82 4/32-2
1238a 2-2
Razpis.
Pri okrožnem sodišču v Mariboru se oddasta 2 mesti jetniških paznikov-pripravnikov.
Hkratu se oddado tudi vsa mesta jetniških paznikov-zvaničnikov, ki bi se izpraznila tekom razpisa ali pa zavoljo njega.
Lastnoročno spisane in pravilno opremljene prošnje naj se predlože do 30. aprila 1932. pri podpisanem predsedništvu.
Obširni razpis glej >Službeni list« (prilogo) št. 26. z dne 31. marca 1932.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru,
dne 29. marca 1932.
*
A 201/31-4.
1209 3—3
Poklic dediča neznanega bivališča.
Kračnik Štefan, posestnik v Št. Janžu št. 33, občina Rečica ob Savinji, srez Gornji grad, je dne 3. oktobra 1931 umrl. Poslednja volja se ni našla.
Zapustnikovi sinovi Kračnik Jože, Franc in Ivan, katerih bivališče sodišču ni znano, se pozivljejo, da se tekom enega leta od danes naprej zglasijo pri tem sodišču. Po preteku tega roka se bo razpravljala zapuščina z ostalimi dediči in z gospodom Veršna-kom Ivanom p. d. Ropom, posestnikom v Homcih št. 18, ki se je postavil za skrbnika odsotnim.
Okrajno sodišče v Gornjem gradu, odd. I.,
dne 23. marca 1932,
*
E V a 1179/32-3	1327
Oklic.
Virant Ivani, posestnici, Ig- Studenec št. 17, je vročiti v izvršilni stvari E V a 1179/32 sklep z dne 8. marca 1932, opr. štev. E V a 1179/32—2, s katerim se dovoljuje prisilna dražba zavezani stranki Virant Ivani lastne nepremičnine k. o. Studenec, vi. št. 29, potem pristopa k že uvedeni prisilni dražbi pod E V a 3612/31—2.
Ker je bivališče Virant Ivane neznano, se postavlja za skrbnika Benkovič Ivan, sodni oficial v pok., ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler se ne oglasi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V.,
dne 8. marca 1932.
E V a 4118/31—9.	1323
Dražbeni oklic.
Dne 3. maja 1932. dopoldne ob devetih ho pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Poljansko predm? vi. št. 242.
Cenilna vrednost: 192.000 Din.
Najmanjši ponudek: 96.000 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani,
dne 18. marca 1932.
E 34/32-7	1303
Dražbeni oklic.
Dne 4. maja 1932 ob devetih bo pri
podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Talčji vrh, vi. št. 338.
Cenilna vrednost: Din 5723' 11.
Najmanjši ponudek: Din 3815-40.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje Pr.' dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.	/;
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Črnomlju, odd. IL>
dne 19. marca 1932.
♦ ■
E 150/31-51.	131^
Dražbeni oklic.
Dne 5. maja 1932. dopoldne desetih bo pri podpisanem sodišč*1 v sobi št. 5 dražba nepremičnin: z*°£ Ijiška knjiga Gornja Radgona, vi. št. 56
Cenilna vrednost: 80.961 Din.
Vrednost pritikline: 215 Din.
Najmanjši ponudek: 54.120 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražb*, je priglasiti sodišču najpozneje pri dra*” benem naroku pred začetkom dražbi sicer bi se ne mogle več uveljavlja*1 glede nepremičnine v škodo zdražitelj*' ki je ravnal v dobri veri.	v
V ostalem se opozarja na dražb*0 oklic, ki je nabit na uradni deski t*g* sodišča.	iV!	J
Okrajno sodišče v Gornji Radgoni,
dne 31. marca 1932.
*
E V 3205/31—12.
Dražbeni oklic.
Dne 6. maja 1932. ob 9. uri bo Pj, podpisanem sodišču v sobi št. 15 dr ^ ha nepremičnin: zemljiška knjiga k* Kapucinsko predm., vi. Št. 124.
Cenilna vrednost: Din 716.000 *• Najmanjši ponudek: Din 358.000"'’-Pravice, ki bi ne pripuščale draz * je priglasiti sodišču najpozneje pri01
. benem naroku pred začetkom dražbe, j s*cer bi se ne mogle več uveljavljati | Rlede nepremičnine v škodo zdražitelja, je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega
sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani,
dne 28. marca 1932.
*
E V a 3797/31—10.	1321
Dražbeni oklic.
One 10. maja 1932 dopoldne ob [•»evetih bo pri podpisanem sodišču ! |„sobi št. 16 dražba nepremičnin: zem-I ‘i'Ška knjiga k. o. Javor, vi. št. 22.
Cenilna vrednost: 45.000 Din.
Vrednost pritikline: 600 Din.
Najmanjši ponudek: 30.000 Din.
Prodajalo se bo po parcelah.
, Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, |® priglasiti sodišču najpozneje pri draž-‘).®nem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati |lede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani,
dne 25. marca 1932.
E 977/31-7.	1315
Dražbeni oklic.
t>ne 11. maja 1932. dopoldne ob °smih bo pri podpisanem sodišču v s®bi št. 4. dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Radana vas, vi. št. 26.
Cenilna vrednost: 4.111 Din 90 p.
Najmanjši ponudek: 2.741 Din 28 p. , Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, j® priglasiti sodišču najpozneje pri draž-,6nem naroku pred začetkom dražbe, s'cer bi se ne mogle več uveljavljati Sjede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni #klic, ki je nabit na uradni ddski tega Sodišča.
Okrajno sodišče v Konjicah,
dne 30. marca 1932.
H?
E 44/32-3.	1316
Dražbeni oklic.
! t)ne 18. maja 1932. dopoldne lob M*® set ih bo pri podpisanem sodišču y.,sobi št. 6 dražba nepremičnin: zem-fliška knjiga Babnopolje, vi. štev. 35 ia 271.
Cenilna vrednost: 5600 Din.
Najmanjši ponudek: 5000 Din.
. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, J®I>riglasiti sodiš ju najpozneje pri dražjem naroku pred začetkom dražbe, ®£®r bi se ne mogle več uveljavljati ?'®de nepremičnine v škodo zdražitelja, ^ je ravnal v dobri veri.
^ Glede podrobnosti se opozarja na .r*žbeni oklic, ki je nabit na uradni ,e*ki tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ložu,
dne 1. aprila 1932.
E IX 2062/31—14.	1294
Dražbeni oklic.
Dne 18. majnika 1932. ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Rače, vi. št. 542.
Cenilna vrednost: Din 51.500-—.
Najmanjši ponudek: Din 34.000-—.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 16. marca 1932.
*
E IV 2543/30—37.	1313
Dražbeni cklic.
Dne 20. maja 1932. dopoldne ob deveti uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Grajski Marof, vi. št. 66.
Cenilna vrednost: Din 1,074.773-45.
Vrednost pritikline: Din 205.405-—.
Najmanjši ponudek: Din 640.089-23.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 20. marca 1932.
*
E 127/32-11.	1312
Dražbeni oklic.
Dne 30. maja 1932. dopoldne ob poldesetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga 1. Marenberg n. t. vi. št. 22, 2. Marenberg n. t. vi. št. 82,
3.	Sv. Janž vi. št. 17.
Cenilna vrednost: ad 1. 152.304 Din, ad 2. 21.132 Din, ad 3) 87.350 Din 25 p. Vrednost pritikline: ad 1. 8010 Din, ad 3. 1C00 Din.
Najmanjši ponudek: ad 1. 101.536 Din, ad 2. 14.088 Din, ad 3. 58.233 Din 50 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Marenberg, dne 30. marca 1932.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se nastopne firme:
411.	Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 29. februarja 1932. Besedilo: Baltič Franjo.
Obratni predmet:	Izdelovanje	koz-
metičnih sredstev in kemično tehničnih produktov.
Imetnik:	Baltič	Franjo v Ljubljani,
Mirje št. 27.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.. dne 27. februarja 1932. Firm. 1055/31. — Rg A VII 91/1.
*
412. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 29. februarja 1932. Besedilo: »Sata film« Metod Badiura. Obratni predmet: Izdelovanje in razpečavanje filmov pod naslovom »Sava film«.
Imetnik: Badiura Metod, Ljubljana, Mirje 1.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 27. februarja 1932. Firm. 198/32. — Rg A VII 92/1.
413. Sedež: Trbovlje.
Dan vpisa: 23. marca 1932.
Besedilo: Miloš Rozin in drug, kleparstvo, slikarstvo in pleskarstvo k. d. v Trbovljah.
Obratni predmet: izvrševanje kleparske, slikarske in pleskarske obrti.
Družbina oblika: komanditna družba, osebno zavezan družabnik Rozin Miloš, kleparski mojster in podjetnik v Trbovljah. Za namestovanje upravičen je družabnik Rozin Miloš sam.
Podpis firme: Pod podpisano, natisnjeno ali s štampiljko odtisnjeno besedilo firme pristavi svoj podpis Rozin Miloš sam.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju,
dne 23. marca 1932.
Firm. 99/32. — Rg. A III. 143/2.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
414. Sedež: Bobovk pri Kranju.
Dan vpisa: 3. marca 1932.
Besedilo: Zabret in sinova, družba z o. z.
Izbriše se poslovodja Zabret Ivan ml. Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.. dne 27. februarja 1932. Firm. 200. — Rg C III 146/4.
*
415. Sedež: Kranj.
Dan vpisa: 29. februarja 1932. Besedilo: Logar & Kalan.
Prokura je podeljena Ivi Logarjevi, hčeri trgovke v Kranju.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. februarja 1932. Firm. 136. — Rg A I 34/5.
*
416. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 14. marca 1932.
. Besedilo: Ing. Guzelj.
Samostojna prokura je podeljena Ru-pena Ivanu, uradniku pri tvrdki, Ljubljana VII., Jernejeva cesta 8.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 12. marca 1932. Firm. 215. — Rg A VI 188/2.
*
417. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 3. marca 1932.
Besedilo: Kartonažna tovarna in »industrija kovinsko-galanterijskih izdelkov Jakša & Co., družba z o. z.
S sklepom občnega zbora od 10. julija 1931 se je dopolnil odstavek 4. družabne pogodbe.
Družba je opravičena odslej tudi nakupovati in prodajati tehnične izdelke in polizdelke.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 27. februarja 1932. Firm. 601. — Rg C III 234/4.
* •
118. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 3 marca 1932.
Besedilo: Fran Lukič.
V tvrdko sta vstopila kot javna družabnika Lukič Zvonimir in Lukič Ivan, zasebnika v Ljubljani, Stritarjeva ulica.
Zbog tega je nastala javna trgovska družba z dnem 1. februarja 1932.
Družabnica Lukič Ana, zastopa družbo samostojno in samostojno podpisuje zanjo. Družabnika Lukič Zvonimir in Lukič Ivan zastopata družbo kolektivno in podpisujeta zanjo kolektivno.
Podpis se vrši na ta način, da v podpisovanje upravičeni podpišejo pod pisano, tipkano, natisnjeno ali s štampiljko odtisnjeno besedilo firme svoj osebni podpis.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 27. februarja 1932. Firm. 193. — Rg A III 45/4.
*
419. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 27. februarja 1932. Besedilo: »Moles, trgovska industrijska družba z o. z.«
Obratni predmet: Izdelava, nakup, prodaja in trgovanje z gradbenim in teh ničti! m materialom vsake vrste ter izvrševanje vsakovrstnih v to stroko spadajočih del. Polaganje raznovrstnega tlaka in obkladanje sten, nadalje eksploatacija kamenolomov. Prevzemanje in udeležba na enakih podjetjih.
Družbena pogodba z dne 19. februarja 1932.
Družba je ustanovljena za nedoločeno dobo.
Visokost glavnice: Din 20.000'—.
Na to vplačani zneski v gotovini: Din 20.000—.
Poslovodje: Jelka Stare, roj. Naglas, Špela Pirkmajer, roj. Brell, obe v Ljubljani, Novi trg št. 6.
Za namestovanje upravičen:	Poslo-
vodkinji zastopata družbo in podpisujeta nje firmo vsako zase samostojno. — Firma družbe se podpisuje na ta način, da pristavi ena ali druga poslovod-kinja pod od kogarkoli napisanim, natisnjenim ali s pečatom vtisnjenim besedilom tvčdke svoj lastnoročni podpis samostojno.
Za celokupno podjetje postavljeni prokurist podpisuje firmo na enak način samostojno.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.. dne 27. februarja 1932, Firm. 194/32. — Rg C V 53/1.
*
120. Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 31. marca 1932.
Besedilo: Anton Luxa, mednarodni prevozi »Transport«.
Vstopil je kot javni družabnik Stumpf Ivan, špediter v Mariboru.
Družbena oblika:	Javna	trgovska
družba od 1. marca 1932.
Besedilo firme odslej: Luxa & Stumpf, mednarodni prevozi »Transport« v Mariboru.
Pravico tvrdko zastopati in jo pravno veljavno podpisovati imata oba družabnika, in sicer Anton Luxa in Ivan Stumpf, ki podpisujeta na ta način, da pristavita natisnjenemu, napisanemu ali s štampiljko odtisnjenemu besedilu tvrdke kolektivno svoja lastnoročna podpisa.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru,
dne 31. marca 1932.
Firm. 204/32 — Rg A II 242/3.
*
421. Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 31. marca 1932.
Besedilo: Vincenc Kiihar.
Obratni predmet: Trgovina z mešanim blagom.
Izbriše se dosedanji javni družabnik Kiihar Oton zbog smrti.
Sedanja samoimetnica je dosedanja družabnica Franz Gizela roj. Kuhar, trgovka v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 1/1.
Podpis firme odslej: Imetnica pristavi pisanemu, natisnjenemu ali s štampiljko odtisnjenemu besedilu tvrdke svoj lastnoročni podpis.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 31. marca 1932.
Firm. 220/32 — Rg A III 170/10.
*
422. Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 31. marca 1932.
Besedilo: Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani, podružnica v Mariboru.
Vpišejo se: 1. vedja podružnice Maribor: Jerebič Franc, dosedanji namestnik dirigenta podružnice, 2. namestnika vodje podružnice Maribor: Balanč Franc in Kuruig Ivan, oba bančna uradnika v Mariboru.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 31. marca 1932.
Firm. 207/32 — Rg B I 14/31.
*
123. Sedež: Podkoren.
Dan vpisa: 12. marca 1932.
Besedilo: Ivan Gregori.
Obratni predmet: Trgovina z lesom.
Zbog vstopa Gregorija Alojzija, trgovčevega sina v Podkorenu št. 61, kot javnega družabnika v tvrdko, je nastala javna trgovska družba z dnem 8. marca 1932.
Osebno zavezana družabnika sta Gregori Ivan in Gregori Alojzij.
Vsak izmed družabnikov zastopa družbo samostojno in podpisuje zanjo tako, da lastnoročno zapiše besedilo firme.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dno 11. marca 1932. Firm. 237. — Rg A VII 83/2.
424. Sedež: Stražišče pri Kranju.
Dan vpisa: 12. marca 1932.
Besedilo: L Knific, tovarna za žimo. Izbriše se zbog smrti imetnik tvrdke
Knific Josip in vpiše novi imetnik tvrdke Schiffrer Ciril, trgovec v Stražišču pri Kranju.
Izbriše se prokura Schiffrerja Cirila-Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. marca 1932. Firm. 182. — Rg A VI 241/3.
Izbrisali sta se nastopni firmi:
425. Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 3. marca 1932.
Besedilo: Simon Klimanck in drug. Radi opustitve obrata.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani) odd. III., dne 27. februarja 1932. Firm. 187. — Rg A Vli 68/2.
*
426. Sedež: Trbovlje.
Dan izbrisa: 23. marca 1932. Besedilo: Miloš Rozin in drug, kleparstvo in pleskarstvo k. d. v Trbovljah.
Obratni predmet: nakup pločevin, železa in barv in prodaja istih po pre' delanju.
Zbog opusta kupčije.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju> odd. I., dne 23. marca 1932.
Firm. 98/32. — Reg. A III. 4/3. jj
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se nastopne zadruge-
427. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 29. februarja 1932. j Besedilo: Produktivna zadruga kleparjev, inštalaterjev in sorodnih strok v Ljubljapi, registrovana zadruga 1 omejeno zavezo.
Obrat in predmet: Zadruga ima n3" men pospeševati gospodarstvo svojih članov potem skupnega izvrševanja raznih ob rtov. Zadruga lahko razširi svojo poslovanje na vse vrste rokodelskih kon-cesioniranib in drugih obrtov, ter up0' rablja sploh vsa zakonito dopuščen3 sredstva za dosego svojega namena.
Zadružna pogodba (statut) z dne !)-februarja 1932.
Vsak zadružnik jamči s svojimi opr3" vilnimi deleži in pa z enkratnim zneskom istih.
Oznanila se izvršujejo s pismenim1 oznanili v uradnih prostorih.
Načelstvo sestoji iz 8 članov.
Člani načelstva so:/Načelnik: Kreg3r Leopold, klepar, Kodeljevo, Slomško'3 ulica št. 5, p. Moste pri Ljubljani; )ia' čelnika namestnik: Sešek Ivan,
instal3'
ter, Glince VI/2 p. Vič; blagajnik: G3' jeta France, klepar, Trnovska ul. 3, P-Ljubljana; vodja zadruge in tajnik: Bu' tinar Josip, klepar, Stožice 141, p- •*e' žica; gospodar: Trkman Franc, klepar’ Jenkova ul. 9, p. Ljubljana; — odborniki: blagajnikov namestnik: Kratfar Josip, klepar, Zadružna ulica št. 4, P' Ljubljana; namestnik tajnika in vodF zadruge: Kovačevič Aleksander, ir|3,a' later, Glinška ul. 9, p. Ljubljana; 31
nik Ciril, klepar, Zaloška cesta 104, p. Moste pri Ljubljani.
Pravico zastopali zadrugo ima:	Na-
čelstvo zastopa zadrugo in podpisuje zanjo na ta način, da se pod zadružno tvrdko podpišeta kolektivno načelnik ali njegov namestnik in vodja zadruge ali njegov namestnik.
LVželno kot trg. sodišče v Ljubljani,
odd. II!.. dne 27. februarja 1932. k Firm. 191/32. — Zadr. X 226/1.
❖
428. Sedež: Trbovlje.
Dan vpisa: 23. marca 1932.
Besedilo: Počitniški dom v Trbovljah, registrovana z. 'Guga z omejeno zavezo.
Obrat in predmet: Graditi počitniške domove, vodili tamkaj gostilniško, kavarniško in hotelsko obrt, podpirati’ svoje člane v potrebi bolezni itd., sprejemati hranilne vloge in skrbeti za razvoj svojega članstva.
Zadružna pogodba (Statut) z dne 28. februarja 1932.
• Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njegovim enkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo po okrožnicah, naznanilih ali z objavo v časopisih.
'Načelstvo sestoji iz 7 zadružnikov; člani načelstva so:
Malovrh Karl, poslovodja, Sv. Lenart st. 77; Siter Ignac, uradnik, Trbovlje-Loke 131; Pfeifer Martin, steklar. Sv. Lenart št. 60; Krušič Ivan, poslovodja, Trbovlje-Loke 336; Požun Franc, čevljarski mojster, Trbovlje-Loke 255; Majdič Leopold, občinski sluga, Trbovlje-Loke 402; Rehar Martin, rudar, Trbov-Ije-Loke 213.
Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno načelnik ali njegov namestnik in en član načelstva.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, odd. L, dne 23. marca 1932.
Firm. 105/32. — Zadr. IV. 52/2.
*
429. Sedež: Zreče.
Dan vpisa: 23. marca 1932.
Besedilo: Gospodarska zadruga v Zre-®ah, registrovana zadruga z omejeno lavezo.
Obrat in predmet: preskrbovati člane s vsemi gospodarskimi potrebščinami, nakupovati in prodajati živino in njihov© pridelke, otvoriti potrebne obrate, ^zdrževati društveno gostilno in pospeševati gospodarstvo.
Zadružna pogodba (Statut) z dne 21. februarja 1932.
Vsak zadružnik jamči s svojim opra-Ulnim deležem in pa z njegovim lOkrat-niin zneskom.
Oznanila se izvršujejo po ali z osebnimi vabili ali vsaj 8 dni prej v >Na-r9dnem Gospodarju«? ali pa v zadružnih prostorih.
Načelstvo sestoji iz 5—7 zadružnikov; clani načelstva so:
načelnik: Bezjak Jožef, župnik v Zrečah štev. 5,
T podnačelnik: Lamut Ivan, posestnik, Loška gora 14,
Orož Sebastjan, posestnik, Dobrava štev. 19,
Kvac Ivan, posestnik, Slakova 3,
Orož Jožef, posestnik, Radana vas 5,
Vidmar Jožef, posestnik, Sp. Zreče 3.
Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo.
Podpis firme; Besedilo firme podpisujeta skupno dva člana načelstva. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, odd. L, dne 23. marca 1932.
Firm. 104/32. — Zadr. IV. 50/2.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
430. Sedež: Rogojno.
Dan vpisa: 31. marca 1932.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Bogojini, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se dosedanji član načelstva Breznik Janko, vpiše pa novoizvoljeni član načelstva Gregorec Matija, posestnik v Bogojini.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 31. marca 1932.
Firm. 229/32 — Zadr. IV 32/8.
*
431. Sedež: Cerknica.
Dan vpisa: 14. marca 1932.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Cerknici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Iz načelstva sta izstopila Juvanec Jože in Mikše Janez.
Nanovo sta bila izvoljena v načelstvo: Turk Viktor, kaplan v Cerknici in Otoničar Janez, posestnik v Begunjah št. 7. Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. marca 1932. Firm. 260. — Zadr. I 52/67»
*
432. Sedež: Gorenji (Zgornji) Tuhinj. Dan vpisa: 14. marca 1932. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v
Gorenjem Tuhinji, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 28. februarja 1932 spremenila so se zadrugina pravila v §§ 1., 4. in 6.
Besedilo firme odslej: Hranilnica in posojilnica v Zg. Tuhinju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. marca 1932. Firm. 245. — Zadr. I 88/50.
*
133. Sedež: Jesenice.
Dan vpisa: 3. marca 1932.
Besedilo: Ljudska kuhinja na Jesenicah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 24. januarja 1932 spremenila so se zadružna pravila v 7., 11., 28., 29. in 31.
Vsak zadružnik jamči s svojimi zadružnimi deleži in poleg tega še z njihovim dvajsetkralnim zneskom.
Iz načelstva so izstopili Novšak Viktor, Razinger Alojzij in Brtoncelj Janez.
Na novo so bili izvoljeni v načelstvo: Tiringar Janez, kaplan. Oblak Miha in Brgant Franc, tovarniška delavca, vsi na Jesenicah.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani,
odd. III., dne 27. februarja 1932. Firm. 195. — Zadr. IX 133/3,
*
434. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 14. marca 1.932.
Besedilo: Produktivna zadruga knjigovezov in sorodnih strok v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrišejo se člani načelstva Horvat Josip, Fridl Leon, in Čepon Franc.
Vpišejo pa se člani načelstva: Kunc Viktor, bakrotiskar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 13, načelnik; Dražil Štefan, črkostavec, Ljubljana, Resljeva cesta 3; Erjavec Lojze, litograf, Ljubljana, Moste - Kodeljevo - Zadružna ulica št. 11.
Podnačelnik je že vpisani član načelstva Valentinčič Ivan.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. marca 1932.
Firm. 877. — Zadr. VIII. 43/20.
❖
435. Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 31. marca 1932.
Besedilo: Zadruga za rejo perutnine v Mariboru, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se dosedanji član načelstva Leban Bogomir, vpišeta pa se novoizvoljena člana načelstva Pirnat Franc, vet. nadsvetnik v Mariboru in dr. Kovačič Stanko, posestnik v Počehovi.
Zadružna pravila so se izpremenila v §§ 1., 2., 6., 8., 14. in 30.
Besedilo firme odslej: Selekcijska zadruga za rejo perutnine, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obrat in predmet: Namen zadruge je odslej:
1. Širiti rejo čistokrvne perutnine, predvsem štajersko-zagorske in sulmo-dolske pasme potem odbiranja (selekcije), ki se vrši po poslovniku, izdanem po načelstvu in kakor predvideva zadevni zakon o pospeševanju živinoreje z dne 21. decembra 1929., Službene no-vine br. 307/CXXXI.
2. Pospeševati gospodarske koristi svojih članov med drugim tudi s tem. da nabavlja in razpečava perutninarske potrebščine, kakor krmo, razno orodje in sploh vse predmete, ki so poVebni pri umnem perutninarstvu in da zavaruje živali proti nezgodam, boleznim, tatvinam in podobno po posebnem pravilniku, ki ga sestavi in izda načelstvo.
3. Ustanoviti skupno rejsko postajo s tein, da kupuje in jemlje v najem zemljišča (posestva) ter gradi in stavi potrebne zgradbe.
4. Ustanoviti naprave za pridelovanje krme, kakor za mletje kosti, sušenje krvi in podobno ter isto razpečavati.
5. Skrbeti za vnovčevanje jajc, klavne perutnine in plemenskih živali zadružnikov.
6. Vplivati na okolico, da se širi čim-več perutninarskega znanja, s spisi, jav-
nimi predavanji, praktičnimi tečaji in razstavami.
Načelstvo sestoji iz 7 zadružnikov. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 31. marca 1932.
Firm. 209/32 — Zadr. IV 74/3
*
436. Sedež: Murska Sobota.
Dan vpisa: 31. marca 1932.
Besedilo: Kreditna zadruga za trgovino in obrt v Murski Soboti, registro-vana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrišejo se dosedanji člani načelstva Batkol Teodor, Banko Viktor, Nemec Janez in Dittrich Gustav.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 31. marca 1932.
Firm. 223/32 — Zadr. III. 64/25.
*
437. Sedež: Podova.
Dan vpisa: 31. marca 1932.
Besedilo: Agrarna zajednica v Podovi, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbrišejo se dosedanji člani načelstva: Rristovič Ignac in Ducman Simon in dosedanji tajnik Žunkovič Matej; vpišejo pa se novoizvoljeni člani načelstva: Klinc Konrad in Španinger Ivan, oba posestnika v Podovi, ter novoizvoljeni tajnik Kmetec Gregor, posestnik v Šiko-lah št. 46. Dosedanji član načelstva Stangler Franjo je predsednik.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 31. marca 1932.
Firm. 182/32 — Zadr. III. 29/14
*
438. Sedež: Stari trg pri Ložu.
Dan vpisa: 14. marca 1932.
Besedilo: Kmetijska zadruga v Starem trgu pri Ložu, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Iz načelstva je izstopil Kvaternik Ivan, vstopil pa je v načelstvo Antončič Ivan, posestnik, Vrh št. 1.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. marca 1932.
Firm. 238. — Zadr7 I 63/91.
*
439. Sedež: St. Vid nad Ljubljano.
Dan vpisa: 3. marca 1932.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Št. Vidu nad Ljubljano, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Iz načelstva je izstopil Erjavec Franc; na novo je bil izvoljen v načelstvo Erjavec Karol, posestnik in mizarski mojster v Brodu št. 10.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 27. februarja 1932. Firm. 181. — Zadr. IV 5/42.
*
440. Sedež: Šmartno pri Litiji.
Dan vpisa: 14. marca 1932. Besedilo: Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Šmartnem pri Litiji, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Iz načelstva je izstopil Sirk Anton.
Na novo je bil izvoljen v načelstvo Simončič Jože, posestnik na Bregu. Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. marca 1932.
Firm. 249. — Zadr. VI 221/22.
*
441. Sedež: Turnišče.
Dan vpisa: 31. marca 1932.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Turnišču, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbrišeta se dosedanja člana načelstva Režonja Štefan in Zver Matija, vpišeta pa novoizvoljena člana načelstva Dra-vec Josip, posestnik v Turnišču št. 120, in Gerič Josip, posestnik v Turnišču št 89.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru,
dne 31. marca 1932.
Firm. 227/32 — Zadr. III. 54/11.
*
442. Sedež: Zgornja Voličina.
Dan vpisa: 31. marca 1932.
Besedilo: Agrarna zajednica v ZgOT-
nji Voličini, občina Zg. Voličina, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se dosedanji član načelstva Krainz Ivan, vpiše pa novoizvoljeni član načelstva Dajčman Jakob, posestnik v Sp. Voličini št. 88.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru.
dne 31. marca 1932.
Firm. 222/32 — Zadr. IV. 57/5.
Konkurzni razglasi
S 12/32—4.	1298
443.
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Šifrerja Franca, čevljarja v Škofji Loki.
Konkurzni sodnik: dr. Prešeren Jakob, starešina okrajnega sodišča v Škofji Loki.
Upravnik mase: dr. Ahačič Viktor, odvetnik v Škofji Loki.
Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Škofji Loki dne 14. aprila 1932. ob 10. uri.
Oglasitveni rok do 10. maja 1932. pri okrajnem sodišču v Škofji Loki.
Ugotovitveni narok pri okrajnem sodišču v Škofji Loki dne 19. maja 1932. ob 10. uri.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 2. aprila 1932.
$
S 6/32-5.	1295
444.
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Klau-žerja Alojza, zakupnika zdraviliške kavarne in restavracije v Rog. Slatini.
Konkurzni sodnik: Ivanc Karol, starešina okrajnega sodišča v Rogatcu.
Upravnik mase: dr. Leskovec Janko, odvetnik v Rogatcu.
Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Rogatcu dne 15. aprila 1932-ob 10. uri.
Oglasitveni rok do 7. maja 1932. Ugotovitveni narok pri okrajnem sodišču v Rogatcu dne 24. maja 1932. ob
10.	uri.
Okrožno kot konkurzno sodišče v Celju, odd. I., dne 1. aprila 1932.
S 26/31—41.	1325
445.
Odprava konkurza.
Prezadolženec Alešovec Peter, pos. in pek v Kranju.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 26/31—3 o imovini pre-zadolženca, se odpravi, ker se je sklenila prisilna poravnava, po § 169 k. z. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 5. aprila 1932.
Sa 17/32-2	1265
446.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o, imovini Premelča Ivana, trgovca v Zagorju ob Savi.
Poravnalni sodnik: dr. Turato Tomo, starešina okrajnega sodišča v Litiji.
Poravnalni upravnik: dr. Mazek Ivan, odvetnik v Litiji.
Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Litiji dne 7. maja 1932. ob devetih.
Rok za oglasitev do 1. maja 1932'. na okrajnem sodišču v Litiji.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 29. marca 1932.
*
Sa 12/32-5-	1296
Poravnalni oklic.
447.
Otvoritev poravnalnega postopanja o premoženju Rotarja Martina, neprot. trgovca in posestnika v Trbovljah, Loke štev. 338.
Poravnalni sodnik: dr. Pernat Arnold, starešina okrajnega sodišča v Laškem-Poravnalni upravitelj: dr. Flego Jo* sip, odvetnik v Laškem.
Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Laškem dne 12. maja 1932. ob 9. uri.
Prijavni rok do 7. maja 1932. Poravnalna kvota: 40% in poroštvo.
Okrožno kot poravnalno sodišče v Celju, odd. I., dne 1. aprila 1932.
*
Sa 13/32-3.	131*
448.
Poravnalni oklic.
Otvoritev poravnalnega postopanja 0 imovini Zupančiča Antona, mizarja v Celju, Gosposka ulica 19.
Poravnalni sodnik: s. o. s. dr. Dolničar Josip.
Poravnalni upravitelj: dr. Božič An* ton, odv. v Celjir.
Narok za sklepanje poravnave pri okrožnem sodišču v Celju dne 21. maja
1932.	pel 9. uri.
Prijavni rok do 14. maja 1932. Poravnalna kvota KP/o.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I, dne 6. aprila 1932.
Sa 4/32-72.
*
1326
Sklep.
Poravnalna zadeva izven konkurza Severja Andreja, protokoliranega trgovca z usnjeni v Ljubljani, Stari trg 30.
Sodno se odobri poravnava izven konkurza, sklenjena med dolžnikom in njegovimi upniki na poravnalnem naroku dne 24. marca 1932.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 29. marca 1932.
*
1271
Sa 1/32—6.
450.
Potrditev poravnave.
Med dolžnikom Treo Antonom, stavbenikom v Ptuju, Ormoška cesta, regi-strovanim pod firmo A. Treo in Macun, stavbeno podjetje v Ptuju, in njegovimi Upniki pri poravnalnem naroku dne
20.	februarja 1932. pred okrajnim sodiščem v Ptuju sklenjena prisilna poravnava se potrdi.
Po tej poravnavi plača dolžnik upnikom, ki jim ne gre pravica do prvenstvenega poplačila, 40% kvoto njihovih terjatev, in sicer 15% v 6 mesecih in 25% v 12 mesecih od dneva sprejete Poravnave.
Kot porok in plačnik je pristopil Treo Anton ml., posestnik v Ptuju.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.. dne 24. marca 1932.
Sa 29/31—157.	1307
451.
Konec poravnalnega postopanja.
^Poravnalno postopanje o imovini dolžnikov tvrdke L. Putan, trgovina v Cehu, Prešernova ulica št. 5, reg. pod Dos. II 194, in Putan J_.,:ine, žene trgovca v Celju, je končano.
Okrožno kot poravnalno sodišče v Celju, odd. I., dne 6. aprila 1932.
Sa 34/31—60.	1310
452.
Konec poravnalnega postopanja.
Poravnalno postopanje o imovini Dedrana Antona, trgovca z mešanim blagom v Št. Jurju ob j. ž., je končano. Okrožno kot poravnalno sodišče v Celju, odd. I., dne 6. aprila 1932.
H5
Sa 32/31—236.	*	1308
453.
Konec poravnalnega postopanja.
Poravnalno postopanje o imovini dolžnikov tvrdke Drago Cerlini, modna tr-
govina, reg. pod A II 203 in tvrdke Inkra , industrija kravat Celje, Glavni trg, reg. pod Rg III 107 in Cerlini Rine, žene trgovca v Celju, je končano. Okrožno kot počavnalno sodišče v Celju, odd. I., dne 6. aprila 1932.
*
Sa 35/31—43.	1309
454.
Konec poravnalnega postopanja.
Poravnalno postopanje o imovini dolžnika Berna Emerika, trg. s čevlji v Celju, Kralja Petra cesta št. 10, je končano.
Okrožno kot poravnalno sodišče v Celju, odd. I., dne 6. aprila x-o2.
Razglasi raznih uradov in oblastev
No. 12.705/1—1931.
1293
Razglas.
V smislu § 54. uredbe o izvrševanju očuvalnih odredb (»Uradni list kraljevske banske uprave« št. 28/125 od 6. februarja 1930) se razglaša, da je glasom sodbe okrožnega sodišča v Mariboru z dne 9. oktobra 1931. prepovedano Reberniku Petru, tovarniškemu delavcu, rojenemu 22. junija 1898. v Ploderšnici, srez Maribor, levi breg. Dravska banovina, stanujočemu v Ploderšnici št. 11, zahajati v krčme za dobo 1 leta, to je od 3. maja 1932. do 3. maja 1933.
Po § 268. kazen, zakona se kaznuje vsakdo, ki ve za razglašeno prepoved iz § 55. k. z., pa vendarle postreže taki osebi z opojilom. •
Sresko načelstvo v Mariboru, levi breg,
dne 31. marca 1932.
*
No. 2107/1932
1318
Razglas.
V smislu § 53. uredbe o izvrševanju očuvalnih odredb (»Uradni list k aljev-ske uprave Dravske banovine« št. 28/125 od 6. II. 1930) se razglaša, da je glasom pravomočne razsodbe okrožnega sodišča v Novem mestu z dne 16. I. 1932., opr. št. Kzp 1765/31—12, delavcu Roganu Antonu, rojenemu 27. aprila 1887 v Ameriki, domovinsko pristojnemu v občino Lokvico, srez Metlika, in bivajočemu na Lokvici št. 44, prepovedano zahajati v krčmo za dobo enega leta. Začetek dobe prepovedi posečanja krčem:
8.	marca 1932, konec te dobe: 8. marca
1933.
Po § 268. kaz. zakona se kaznuje vsakdo, ki ve za razglašeno prepoved, pa vendar postreže taki osebi z opojilom.
Sresko načelstvo v Metliki, dne 29. marca 1932.
Štev. 3456/1.	1278—2—2
Razglas.
Mestna hranilnica v Radovljici, občana Radovljica, je predložila načrt za
gradnjo dvonadstropnega poslopja na parceli štev. 129/3, d. o. Radovljica. V pritličju in v prvem nadstropju bodo uradni prostori sreskega načelstva, orož-ništva, pošte itd. V prizemlju bo pa obširno javno kopališče. S tem projektom je združena tudi regulacija banovinske ceste Predtrg—Radovljica.
V smislu predpisov gradbenega zakona z dne 7. junija 1931, »Službeni list« 297/47 z dne 13. avgusta 1931 ter obrtnega zakona z dne 5. novembra 1931 »Službene novine« 262/LXXXI, z dne
9.	novembra 1931, razpisuje sresko načelstvo o tem projektu ogled in obravnavo na
dne 19. aprila 1932, s sestankom ob
9.	uri 30 minut
na sreskem načelstvu.
Morebitne ugovore bi bilo prijaviti najpozneje pri obravnavi, ker bi se sicer izdalo zaprošeno dovoljenje, v kolikor ne bi bilo pomislekov iz javnih ozirov.
Načrt je med uradnimi urami do dneva obravnave razpoložen na sreskem načelstvu v Radovljici.
Sresko načelstvo v Radovljici, dne 31. marca 1932.
*
No. 2790/1.	,	1320
Dražba lova.
Lov občine Podgora se bo oddajal v zakup na javni dražbi za dobo 5 let.
Dražba se bo vršila dne 5. maja 1932. ob 11. uri dcpoldne pri sreskem načelstvu v Kočevju v sobi štev. 6.
Sresko načelstvo v Kočevju, dne 1. aprila 1932.
*
Štev. 1054/32.	-	1321
Razglas*.
Direkcija šum v Ljubljani razpisuje dve pismeni ofertalni licitaciji za prodajo:
1. ca. 90C0 plm3 mehkega v režiji izdelanega lesa in
2. ca. 92C0 plm3 mehkega lesa ter ca.
21.000	prm trdih drv na panju, vse v področju šumskf uprave v Boh. Bistrici.
Ponudbe, pisane na tiskovinah, ki se dobe pri direkciji šum v Ljubljani in pri šumski upravi v Boh. Bistrici, je vložiti do 17. maja t. 1. z^, režijski les in do 18..r maja t. 1. za les ter drva na panju pri podpisani direkciji, kjer se bosta v teh dveh dnevih vršili obe licitaciji.
Pojasnila dajeta omenjena dva urada.
Direkcija šum v Ljubljani, dne 5. aprila 1932.
Št. 2347/11.
*
1322
Razpis.
Podpisana direkcija razpisuje za dan
18.	aprila 1932 dobavo
400 ms mehkega jamskega lesa. Pogoji pri podpisani.
Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 1. aprila 1932.
*
Razne objave
1319
Vabilo na redni občni zbor Celjske posojilnice d. d. v Celju,
ki se bo vršil
dne 26. aprila 1932. ob 5. uri popoldne v sejni dvorani v Narodnem domu v Celju s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo upravnega sveta o poslovanju v letu 1931. in predložitev bilance.
2. Poročilo revizijskega odbora.
3. Sklepanje o predloženi bilanci pro 1931.
4. Sklepanje o razdelitvi čistega dobička po določbi § 24. družbenih pravil.
5. Volitev upravnega sveta.
6. Volitev revizijskega odbora. Celje, dne 6. aprila 1932.
Upravni svet.
ste
1292
Vabilo
na
redni letni občni zbor,
ki ga bo imela družba
J. Blasnika nasl., univerzitetna tiskarna, litografija in kartonaža, d. d. v Ljubljani
dne 30. aprila 1932. ob 5. uri popoldne v uradni pisarni v Ljubljani, Breg 10.
Dnevni red:
1. Poročilo načelstva.
2. Poročilo nadzorstva.
3. Odobritev bilance za leto 1931. in predlogi k njej.
4. Volitev nadzorstva.
5. Slučajnosti.
Po § 26. družbenih pravil se smejo udeležiti občnega zbora le tisti delničarji, ki so založili vsaj 6 dni pred občnim zborom pri družbeni blagajni najmanj 10 delnic.
Ljubljana, 5. aprila 1932.
Načelstvo.
*
1306
Vabilo na XI. redni občni zbor,
ki ga bo imela
»Salus« d. d. v Ljubljani
v družbeni pisarni v Ljubljani, Aleksandrova cesta štev. 10, v soboto, dne
30.	aprila 1932. ob 16. uri
s sledečim
dnevnim redom:
1. Poročilo upravnega sveta.
2. Predložitev bilance za leto 1931.
3. Poročilo nadzorstvenega sveta.
4. Razdelitev čistega dobička iz 1. 1931.
5. Eventualnosti.
Pripombe: Občni zbor je po § 19. družbenih pravil sklepčen, če je zastopana po njegovem prvem sklicanju četrtina delniške glavnice.
Posest desetih delnic upravičuje do enega glasu.
Delnice je treba založiti vsaj do 18. aprila 1932. pri družbeni blagajni.
V Ljubljani, dne 6. aprila 1932.
Upravni svet.
*	1301	3-1
Foziv upnikom.
»Prva pomoč«, registrovana podporna zadruga z o. z. v Ljubljani je prešla v likvidacijo in pozivlje svoje upnike, da ji prijavijo svoje terjatve pismeno do 20. maja 1932.
»Prva pomoč« registrovana podporna zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji, Ljubljana, Miklošičeva c. 28/1.
*
1317,
Objava.
Podpisani Franc Dolenc ml., Škofja Loka, sem izgubil: 1. orožni List, izdan po sreski izpostavi v Škofji Loki dne
14.	novembra 1928, regist. št. 53, za 3 lovske puške in pištolo in 2. vozno dopustilo, izdano dne 13. IX. 1927 po sreski izpostavi v Škofji Loki, št. 1610. Oba dokumenta proglašam za neveljavna.
Franc Dolenc ml., s. r.
*
1302
Objava.
Podpisani sem izgubil orožni list št. 574, izdan dne 15. decembra 1928 pri sreskem načelstvu v Celju, glaseč se na ime Josip Rejnik, in ga s tem proglašam za neveljavnega.
Rejnik Josip s. r.
*
1237 3-3
Objava.
»Commerce« d. d. v Ljubljani je na svojem rednem občnem zboru dne 2. novembra 1931. sklenila znižati delniško glavnico od 1,000.000 Din na 250.000 denarjev. Vsi npniki družbe se pozivljejo, da se prijavijo pri družbi. Znižanje se bo izvedlo v skrajšanem trimesečnem roku od dneva zadnje objave tega oglasa v smislu ces. nar. 21. junija 1873., drž. zak. št. 144.
Upravni svet.
SATURNUS d. d.	1
za Industrijo kovlnastlh Izdelkov v Ljubljani
Bilanca za leto 1031.
Aktiva.	Pasiva.
1.	Gotovina 	 2.	Efekti	 3.	Dolžniki	 4.	Zaloga	 5.	Nepremičnine	 6.	Stroji, orodje itd. . . .	Din Cl.09.rl8 50.000-— 6,405.780-45 4.704.084-95 6.353.593-49 5.189.608-65	1.	Delniška glavnica . . . 2.	Rezerva	 3.	Upniki	 4.	Trans, postavke .... 5.	Dobiček:	Din 3.000.000'— 116.144"65 19,329.688-12 132.961-40
		prenos iz leta 1930 129.459-51 leta 1931 55.909-04	185.368"55
	22,764.162-72		22,764.162-72
			
Zguba in dobiček.
V breme.	  V	dobro.
1. Plače in mezde ....	Din 6.543.118-52 2,459.261-86 2,234.311-12 457.454-80 1,423.203-87 185.368-55	1. Obratni pribitek ....	Din 13.302.718-72
2.	Upravni in obratni stroški		 , 3.	Obresti	 | 4. Davki in pristojbine . j 5. Odpisi	 6. Dobiček		 .		/	
	13.302.718-72		13,302.718'72_
T			
Ljubljana, 31. decembra 1931.
Nadzorstveni svet.	Upravni	svet
Izdaja kraljevska banska oprava Dravske banovine. Urednik; Pohar Robert v Ljubljani [Tiska in zalaga; .Tiskarna Merkur v. Ljubljani^ pjen predstavniki £), Mich&lek v Ljubljani