Jk ČRNO'"BELEM GLASILO ZDRUŽENEGA PODJETJA LJUDSKA PRAVICA Leto X Ljubljana, 14. oktobra 1974 Številka 8 MNENJA O POVEZOVANJU V GRAFIS POČASI, A TEMELJITO DO CILJA Zamisel o povezovanju je bila na splošno ugodno sprejeta, čeprav neuradno lahko slišimo tudi drugačna mnenja Doslej je povedalo svoje mnenje o osnutku samoupravnega sporazuma o združevanju časopisnih, tiskarskih in založniških organizacij v sestavljeno organizacijo združenega dela GRAFIS 14 delovnih organizacij. Ker je v panogi 64 delovnih organizacij, jih več kot tričetrt torej še molči. V večini se izgovarjajo, da je razprava stekla v nepravem času, med letnimi počitnicami in da je zato zamuda upravičena. V razpravi so se močno angažirali v septembru tudi zbori delegatov po dejavnostih v okviru Gospodarske zbornice. Zbor delegatov časopisnih delovnih organizacij je že razpravljal o predlogu in priporočil zboroma delegatov založniške in grafične dejavnosti, naj bi najprej razpravljala o osnutku sporazuma ter ga ustrezno dopolnila vsaka dejavnost zase, nato pa naj bi izvolili skupno KAKO JE NAŠA TISKARNA DOBILA IME »LJUDSKA PRAVICA« V dnevnih sredstvih javnega obveščanja smo sredi septembra brali ali slišali vest, da je pred štiridesetimi leti začel v Prekmurju izhajati časnik „Ljudska pravica". Ob tem jubileju je bila v Veliki Polani velika proslava. Po tem časopisu je dobila ime tudi naša tiskarna, kije časopis tiskala v povojnih letih. Ker večina naših članov, posebno mlajših, ne pozna zgodovine našega imena, si oglejmo, kako smo ga dobili. „Ljudska pravica" je bila glasilo Komunistične partije Slovenije. V času, ko je bilo prepovedano vsakršno delovanje komunistične partije, se je KPS odločila, da bo začela izdajati svoje glasilo. Da bi časopis izhajal v Ljubljani ali v katerem od delavskih središč, je bilo prenevarno. Zato so izbrali za kraj izhajanja provincialno mestece Dolnja Lendava v Prekmurju, za izdajatelja in urednika pa znanega književnika Miška Kranjca. Tako je 5. oktobra 1934 izšla prva številka „Ljudske pravice". List seveda ni izhajal kot glasilo KPS, ampak kot „tednik za gospodarstvo in prosveto". V Lendavi je ,,Ljudska pravica" kljub najrazličnejšim težavam izhajala do pomladi 1935, ko je oblast končno sprevidela, čigavo glasilo je in ga prepovedala. Od takrat so časopis tiskali ilegalno po manjših tiskarnah v okolici Ljubljane. Po končani vojni je ,.Ljudska pravica" postala dnevnik in začela jo je tiskati naša tiskarna, ki je bila ustanovljena leta 1883 kot Katoliška tiskarna. Kasneje se je tiskarna imenovala Jugoslovanska tiskarna in nato Ljudska tiskarna, dokler ni po v°jni končno dobila ime ..Tiskarna Ljudske pravice", ki ga ima še danes. Časopis ,.Ljudska pravica" smo tiskali do 1. maja 1959, ko sta se s ..Slovenskim poročevalcem" združila v skupno glasilo SZDL, v dnevnik ,,Delo“. > % :. UllžuiKj, »j komisijo, ki bi pripravila dokončni osnutek samoupravnega sporazuma o povezovanju v panogi. Predlog je dober, čeprav bo nekoliko zavlekel razprave. Je pa. seveda, veliko bolje, če se pobude oblikujejo od spodaj navzgor, kot pa obratno. Osnovne misli, ki se prepletajo v dosedanjih odgovorih delovnih organizacij, kažejo, da je bila zamisel o samoupravnem povezovanju v naši panogi na splošno ugodno sprejeta. V svojih stališčih delovne organizacije ugotavljajo, da je zamisel o povezovanju v celotni panogi dobra, še posebej, če upoštevamo, daje na področju razširjene reprodukcije — prav zaradi nesodelovanja doslej — prihajalo do številnih napak, ki bi jih z novimi odnosi v panogi lahko brez škode, oziroma v korist vseh, odstranili. Zato so vsi mnenja, da je potrebno v skupni poslovni politiki uveljaviti načelo sporazumevanja, smotrne delitve proizvod- nje in usklajenega razvijanja novih proizvodnih kapacitet. Kar zadeva solidarnostni sklad, združevanja sredstev in skupne službe sestavljene organizacije, so odgovorni razumljivo, zelo previdni. Skoraj večina delovnih organizacij — kolikorjihje že povedalo svoje mnenje — je proti solidarnostnemu skladu, predlagajo pa, naj bi delovne organizacije solidarno prevzele breme sanacije, če bo kje potrebna. Glede skupnih služb se zavzemajo, tako kot se zavzema tudi naš politični aktiv, naj bi ne bile preveč številne, naj bi bile torej čim racionalnejše in naj bi ne prerasle v ogromen aparat bivših generalnih direkcij. Vsi tudi predlagajo, naj bi člani GRAF1SA ostali samostojni pravni subjekti, naj bi torej GRAFIS ne prerasel v združeno podjetje, znotraj katerega bi zgubile temeljne in delovne organizacije, ki bi se vanj vključile, svojo samostojnost. S]avko Beznik l\IA MORJU SMO DNEVNIK PRODAJALI Z DOBIČKOM Avgusta v Ljubljani padec naklade zaradi podražitve Prodajna služba Dnevnika je poleti organizirala prodajo Dnevnika in Nedeljskega v obmorskih krajih od Kopra do Rovinja. Časopise smo dostavljali z lastnim prevoznim sredstvom. V času od 10. junija do 31. avgusta je bilo dostavljeno na področje slovenskega Primorja in Istre 35.893 izvodov Dnevnika in 18.670 izvodov Nedeljskega. Prodaja je dobro uspela in finančni rezultat je pozitiven. Od prodanih izvodov smo kasirali 115.832 dinarjev, stroški pa so znašali 111.436 dinarjev. Dobička je torej 4.396 dinarjev. Temu uspehu so pripomogle vse službe Dnevnika pa do tovariša Iva Štorglja, ki je svoje delo opravljal zelo vestno in skrbno, za kar zasluži posebno pohvalo. Sicer pa je z naklado Dnevnika takole: v juliju je v Ljubljani padla za 4 odstotke, avgusta pa celo za 8 odstotkov. Junija, julija in avgusta pa se je za 4 odstotke povečala kolportaža na deželi zaradi pošiljanja v obmorske kraje. Podružnice so bile meseca julija nad planom, v avgustu pa se je tudi pri njih pokazal 2-odstotni padec zaradi podražitve. MENZO PREVZAME PRIVATNIK Že v zadnji številki časopisa Čmo na belem je bilo med sklepi delavskega sveta tudi obvestilo, da bo do 31. oktobra 1974 za prehrano naših delavcev v menzi še skrbelo osebje Gostinsko prehrambenega centra, s 1. novembrom pa jo bo prevzel privatnik. Predvidevamo, da bo menza nekaj dni zaprta zaradi prenovitvenih del, ki jih zahteva sanitarna inšpekcijska služba, vendar upamo, da se ta dela ne bodo preveč zavlekla. Kaj bi lahko zapisali ob tej priliki? Če prelistamo nekaj številk časopisa nazaj, bomo zasledili članek, ki je ostro napadel menzo zaradi čistoče in slabe hrane. S člankom se popolnoma ne strinjamo, ker je bil precej enostranski. Osebje menze ni imelo možnosti, da bi povedalo tudi o svojih težavah — o tem, kako včasih odpovejo plinski kotli, kako zaradi redukcije elektrike nimajo tople vode niti za pomivanje posode, kakšen odnos in kakšne izraze nekaterih ekstremnih posameznikov morajo brez besed prenašati, koliko ur dnevno morajo delati, posebno, če katera od njih zboli ali gre na dopust, kdaj mora prihajati na delo kuharica, da je malica pravočasno pripravljena, in vse to za veliko nižje osebne dohodke, kot jih prejemajo kvalificirani delavci v naši tiskarni. Kvaliteta in izbor hrane mogoče res nista bila vedno najboljša, vendar pa lahko vsak član komisije, ki se je zadnje čase ukvarjal s pripravo jedilnika, pove, kako težko je izbrati vsaj kolikor toliko kvaliteten jedilnik, s katerim bi bilo čimveč ljudi zadovoljnih. Trditev, da se osebje ni trudilo, da bi bili ljudje zadovoljni, seveda v okviru možnosti, ki jih je imelo in z materialom, s katerim je razpolagalo, bi bila neresnična. Zato se jim za trud in za potrpljenje, ki so ga pri delu velikokrat potrebovali, zahvaljujemo. Še preden prevzame menzo v oskrbo nova ekipa, za katero upamo in pričakujemo, da bo za dalj časa rešila problem prehrane med delom, in s katero upamo, bo večina zaposlenih zadovoljna, želimo položiti na srce vsem le še to: vsakdo naj se zaveda, da moramo vsi delati, da zaslužimo za življenje, zato se moramo med seboj spoštovati, biti moramo potrpežljivi drug z drugim, zavedati se moramo svojih in tujih težav, na kratko — biti moramo ljudje, ne samo do sebe, ampak tudi do drugih! PRIPRAVA STATUTA DELOVNE ORGANIZACIJE Pred nami je zdaj naloga, da delovanje obeh TOZD in združenega podjetja še bolj izpopolnimo in ga prilagajamo družbenoekonomskim tokovom in politični strukturi Zaradi dopustov je po dvomesečni prekinitvi dela zopet začel delovati aktiv mladih delavcev tiskarne Ljudska pravica. Zopet se bomo srečali z novimi nalogami v upanju, da jih bomo boljše izpeljali, kot doslej. Med dosedanjim delom smo opazili nezainteresiranost mladih do delovanja AMD. Ne vemo, kaj je temu vzrok, saj je bil na vseh dosedanjih akcijah zelo slab odziv. Mogoče je temu kriva slaba informiranost, ali pa tudi slabo delovanje aktiva. Vsi oddelki imajo svoje predstavnike v predsedstvu, želja pred- V okviru priprav za registracijo TOZD Ljubljanskega dnevnika. TOZD tiskarne Ljudske pravice in delovne organizacije Ljubljanskega časopisno-tiskarskega podjetja, so v teku tudi priprave za sprejem statuta delovne organizacije in obeh TOZD. Poudariti je treba, da ima Združeno podjetje že svoj statut, ki je izdelan na podlagi samoupravnega sporazuma o združitvi v združeno podjetje. Ker pa sta se Ljubljanski dnevnik in tiskarna Ljudske pravice odločila, da bosta združila svoje delo v okviru enotne delovne organizacije in obstojajo pogoji za tesnejše povezovanje, že sedaj pa tudi skupni interesi in skupno opravljanje zadev, je treba dopolniti tudi vse temeljne akte bivšega odnosno sedanjega združenega podjetja in TOZD. Delavci združenega podjetja so že sprejeli samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo Ljubljansko časopisno tiskarsko podjetje. V tej delovni organizaciji je bilo ugotovljeno, da obstojajo pogoji za ustanovitev dveh TOZD. Funkcioniranje in uspešno poslovanje teh TOZD je možno izboljšati tudi tako, da se prilagodi in izpopolni organizacijska struktura poslovanja. Sprejet je bil statutarni sklep o ustanovitvi štirih koordinacijskih skupin v okviru delovne organizacije. Poudariti pa je treba, da imamo že v TOZD svoje statute, kjer je precej natančno in v skladu z zakonom obdelano vse potrebno v zvezi s poslovanjem delovne organizacije. Bistveno bo uskladiti statut s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo. Poleg tega pa bo treba še podrobneje izdelati delovanje posameznih služb in oddelkov ter odgovornosti na vodilnih in vodstvenih mestih, ter te pristojnosti še bolj prilagoditi z ustavnimi in zakonitimi določili. V statutu bo treba še natančneje opredeliti sprejemanje in vsebino ostalih samoupravnih aktov, samoupravnih sporazumov in pravilnikov, ki morajo biti sprejeti, oziroma dopolnjeni v okviru TOZD. Sedanja TOZD in združeno podjetje že izpolnjujejo vse predpise in zakone v zvezi z delom in poslovanjem in tudi že delujejo vse službe in samoupravna telesa, ki so s temi določili predvidena. Pred nami je zdaj naloga, da to delo- vanje še bolj izpopolnimo in ga sproti prilagajamo družbenoekonomskim tokovom in politični strukturi. POMLADITEV AMD sedstva pa je, da mladinci zaupajo svoje želje in pripombe predstavnikom, ali pa se neposredno obrnejo na predsedstvo. Predsedstvo si želi tudi novih članov, saj mnogi predstavniki zelo slabo obiskujejo sestanke, zato si želimo pomladitev aktiva, mladinci naj pridejo s svojimi predlogi in pripombami na osnovne sestanke AMD, ki bodo verjetno vsak drugi torek. Aktiv mladih delavcev upa, da bo odziv zadovoljujoč, saj ne more peščica mladih zastopati približno sto mladih z zavestjo, da bo vsaka akcija obsojena na neuspeh. T. R. OSEBNI DOHODKI V LUČI STATISTIKE PODATKI O IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKIH V TISKARNI LP V AVGUSTU 1974 Povprečni mesečni osebni dohodek 3.054,75. V ročni stavnici znaša povprečni osebni dohodek 2.948,25, v strojni stavnici 3.295,85, časopisni enoti 3.931,45, klišami 3.280,15, knjigo tiskarski strojnici 2.587,95, fotografiji 3.573,85, litografiji 3.002,30, knjigoveznici 2.194,30, mehanični delavnici 3.169,95 inv režijski grupi 3.332,80. Najnižji izplačani osebni dohodek je bil 1.729,20, najvišji pa 7.675,05. PODATKI O IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKIH V LJUBLJANSKEM DNEVNIKU V MESECU SEPTEMBRU 1974 Povprečni mesečni osebni dohodek je bil 4.118,55. V redakciji znaša povprečni osebni dohodek 4.955 80 din, v BEP 3.884,84, IBM 3.465,57, v upravi ZP 4.997,80, splošnem oddelku in računovodstvu 3.408,55, prodajnem oddelku 3.360,40, v naročnin, oddelku 3.000,17, ekspeditu 4.568,27, adremi 4.031,58, v podružnicah 3.234,27, šoferji pa so prejeli povprečno 2.974,04 din. Najnižji izplačani osebni dohodek je bil 1.771,00 (snažilka). Najvišji izplačani osebni dohodek je bil 9.673,55 (resorni urednik). Pripis: Osebne dohodke sestavljajo: V Ljudski pravici: redni OD, nadure, dodatek na stalnost in delovno dobo ter morebitne jubilejne nagrade. V Ljubljanskem dnevniku: redni OD ter dodatek na stalnost in delovno dobo, preseg, nadomeščanje in obračun plana (to zadnje velja za ekspedit in adremo). VIŠJA VREDNOST TOČKE Na podlagi finančnega rezultata v Ljubljanskem dnevniku za september 1974 smo ugotovili, da lahko od septembra dalje zvišamo točko od 2,20 dinarja na 2,30 dinarja. Zaradi tega so se osebni dohodki že povečali za 4,55 odstotka. Za isti odstotek bomo popravili osebni dohodek zaposlenim, ki niso plačani po točkah, in pa tistim, ki so redno zaposleni honorarno. POPRAVLJEN SISTEM NAGRAJEVANJA Uskladitev doseženega delovnega učinka s samoupravnim sporazumom o delitvi osebnih dohodkov Uvedeni sistem delitve sredstev za osebne dohodke po doseženem delovnem učinku v posameznih obratih TOZD Tiskarne Ljudske pravice je po rezultatih I. polletja 1974 opozoril na dva problema, ki jih je bilo potrebno takoj rešiti. Ta dva problema sta: _ , , 1. prekoračevanje izplačevanja nosti točke med posameznimi Seveda pa je povečanje osebnih vi§jjh osebnih dohodkoVi kot jih za solidarnostn0 in D0 uvede dohodkov v tem tromesečju večje ,' „ c. ' - i , obratl solidarnostno m po uvede- dosezeno uspesnost mesečno do- nem sistemu dodajanja in odbijanja voljuje samoupravni sporazum in od dosežene vrednosti točke do-2. prevelike razlike v vrednosti se^j večjo usklajenost z upošte-točke, dosežene mesečno v posa- vanjem dejstva da posamezni meznih obratih. od omenjenega odstotka, ker smo za nekatera delovna mesta popravili število točk in ker je bil presežek učinka v nekaterih oddelkih zaradi nadomeščanja v času dopustov večji. Boljši finančni rezultat pričakujemo zaradi podražitve časopisov. V avgustu se podražitev še ni poznala, ker so bili dohodki od oglasov zelo nizki, medtem ko Na podlagi teh ugotovitev je bilo potrebno dopolniti sedanji način delitve osebnih dohodkov in ga uskladiti z določili samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih do- bodo bržkone septembrski dohod- hodkov. Hkrati s tem pa je treba ki od oglasov spet običajni za ta prevelike dosežene razlike vred-čas. SESTANEK DELAVSKE KONTROLE LD »PROBLEM" KI JE RAZBURKAL DUHOVE Najvišji osebni dohodek, ki je bil v dopustniškem mesecu avgustu zaslužen v redakciji, je močno razburkal duhove v hiši. Tudi člani delavske kontrole, v kateri so predstavniki vseh oddelkov, so razpravljali o tem „problemu“. Kljub temu, da so naloge delavske kontrole povsem jasno in natančno opredeljene, pa so v razpravi, ki je sledila obrazložitvi, °d kod tolikšen zaslužek (skoraj 15.000 dinarjev) prevladovali povsem osebni interesi in pogledi. Žal! Skoraj nihče med člani ni pomislil, da je moral človek, ki je je bil na zatožni klopi“, izplača v skladu z določbami samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnega dohodka. Nadalje so na svoji zadnji seji, ki je bila pod predsedstvom Franca Mazovca 17. septembra, sklenili tudi, naj splošna služba pripravi uspel skovati toliko denarcev" Pugled sklepov vseh samoupravnih kr;,i , denarcev , QV za reteklih devet mese- KrePko pljuniti v roke, prevzeti na svoja pleča ne le dvojno, ampak celo večkratno odgovornost. Peščica članov, ki nekoliko bolj Pozna delo v uredništvu, predvsem v poletnih mesecih, ko ponavadi teanjka vsaj polovica novinarjev in urednikov, je končno uspela »Prepričati" ostale, da tudi v ustavi povsem jasno piše, da je treba nagrajevati po ustvarjenih rezultatih dela. Torej višine zaslužka ne moremo omejevati! Zato je delavska kontrola sprejo sklep, da naj se „dohodek, ki cev. Izvršeni in neizvršeni sklepi naj bi bili obravnavani ločeno, pri neizvršenih pa mora biti tudi krajša obrazložitev. Zastavljena naloga torej ni lahka, vsaj za člane delavske kontrole, ki še iščejo svojo pravo pot, ne. Toda vsak začetek je težak in zadnji sklep, naj bi se sestajali vsak prvi torek v mesecu, bo morda prispeval k temu, da bo tudi ta samoupravni organ v naši delovni organizaciji končno zaživel. M. Ž. obrat ne predstavlja sam svoje proizvodne celice, ampak je v proizvodnem procesu z drugimi obrati vred le del temeljne organizacije združenega dela, podvržen vsem vplivom in posledicam tržišča, zahtevnosti naročil in serijskega dela, zato pa življenjsko povezan z delovno skupnostjo tudi pri delitvi osebnih dohodkov po doseženem učinku. Zato smo kot izhodišče za usklajevanje dosežene vrednosti določili vrednost točke din 0,0240, ki ustreza povprečnemu delovnemu učinku delovne skupnosti, usklajena pa je z višino osebnih dohodkov po samoupravnem sporazumu za planirano poslovno uspešnost in akumulacijo. S to dopolnitvijo sistema izplačevanja osebnih dohodkov bomo zato obratom, ki ne bodo dosegli planirane vrednosti točke din 0,0240, dodali določen odstotek vrednosti, enako pa določen odstotek vrednosti odbili od vrednosti, ki bo presegla planirano vrednost. S tem smo sistemsko rešili oba ugotovljena problema. Zato je delavski svet po predhodni razpravi v obratih in prejetih pripombah 5. septembra 1974 sprejel sistemsko rešitev z določitvijo lestvice, z uporabo katere bi od L septembra 1974 dalje usklajevali doseženo vrednost točke posameznega obrata za doseženi delovni učinek: Dosežena vrednost točke v posameznem obračunskem mesecu Zvišanje+ znižanje -vrednosti točke za 1. od 0,0156 do 0,0165 + 25 2. od 0,0166 do 0,0175 + 21 3. od 0,0176 do 0,0185 + 17 4. od 0,0186 do 0,0195 + 13 5. od 0,0196 do 0,0205 + 10 6. od 0,0206 do 0,0215 + 7 7. od 0,0216 do 0,0225 + 4,5 8. od 0,0226 do 0,0235 + 2,5 9. od 0,0236 do 0,0245 + - 10. od 0,0246 do 0,0255 - 1,5 11. od 0,0256 do 0,0265 -3 12. od 0,0266 do 0,0275 -4,5 13. od 0,0276 do 0,0285 -6,5 14. od 0,0286 do 0,0295 -8,5 15. od 0,0296 do 0,0305 - 11 16. od 0,0306 do 0,0315 - 13,5 17. od 0,0316 do 0,0325 - 16 18. od 0,0326 do 0,0335 - 18,5 19. od 0,0336 do 0,0345 -21 20. od 0,0346 do 0,0355 -24 21. od 0,0356 do 0,0365 -27 STANOVANJSKA PROBLEMATIKA SE JASNI LETOS BOMO S POMOČJO KREDITA LJUBLJANSKE BANKE IN LASTNIH SREDSTEV REŠILI SKUPNO 13 STANOVANJSKIH PROBLEMOV S sredstvi, ki jih je Ljubljanski dnevnik izločil za reševanje stanovanjske problematike in jih je oročil pri Ljubljanski banki, ter z možnostjo najetja premostitvenega kredita, bomo letos razpolagali za reševanje stanovanjskih problemov še z vsoto 2.450,000 din. Stanovanjska komisija je po pravilniku pripravila prioritetni seznam, o katerem je razpravljal delavski svet in ga potrdil po razpravah na zborih delavcev. Z AVTOBUSI NA DOLENJSKO SREČANJE UPOKOJENCEV TISKARNE LJUDSKE PRAVICE Upokojeni delavci in delavke tiskarne so se letos že četrtič zbrali na prijateljskem srečanju. Pripravili smo jim celodnevni izlet z avtobusi na Dolenjsko v gostišče ,,Pod smreko", v neposredni bližini Dolenjskih toplic. Ker je bila izletniška točka primerna, so se udeleženci lahko odločili - ali za kopanje v Dolenjskih toplicah, ali pa za krajši sprehod na Bazo 20. V sklop reševanja stanovanjskih vprašanj je delavski svet vključil tudi reševanje novinarskega kadra, in sicer po 18. a členu pravilnika o dodeljevanju stanovanj oz. stanovanjskih posojil. Delavski svet je po temeljitem pretresu vseh prošenj odobril za nakup stanovanj posojila naslednjim prosilcem po prioritetnem seznamu: Rezi Gomilšek, Jani Lazar in Alenki Lotrič, iz novinarskih vrst pa Alenki Brezovnik-Šajn, Nadi Mavrič in Jožetu Pogačniku. Poleg tega je delavski svet Ljubljanskega dnevnika sklenil kupiti dve dvosobni stanovanji in jih dodeliti Tonetu Hace tu iz BEP in Milanu Medenu iz uredništva. Tako bomo v letošnjem letu z že doslej dodeljenimi stanovanji in sicer Mariji Klampfer, Angeli Kušar, Francki Jenko in Tinki Golob ter z že odobrenim kreditom Tončki Cankar skupno rešili 13 stanovanjskih problemov, kar je glede na število prošenj izredno ugodno. Finančno je Ljubljanski dnevnik uredil nakup navedenih dveh najemnih stanovanj in odobritev stanovanjskih posojil omenjenim šestim prosilcem tako, da je najel pri Ljubljanski banki 700.000 din posojila na podlagi 400.000 din, ki jih je po zaključnem računu za lansko leto vezal pri tej banki za dobo dvajsetih let, in 1.750.000 din posojila na podlagi zagotovila delavskega sveta, da bo Ljubljanski dnevnik vezal za enako dobo pri banki po zaključnem računu za letošnje leto še znesek 1.000.000 din. Skupno je torej Ljubljanski dnevnik najel 2.450.000 din stanovanjskega posojila. Po pravilih Ljubljanske banke bi lahko redno izkoristili odobrena sredstva šele prihodnje leto. Da pa bi lahko izkoristili razmeroma ugodnejše cene, kot bodo po napovedih veljale prihodnje leto, je Ljubljanski dnevnik najel premostitveni kredit v višini vsote obeh stanovanjskih posojil in je lahko že kupil eno najemno stanovanje. Nakup drugega stanovanja je v teku. Za odobritev stanovanjskih posojil pri banki so že urejene potrebne formalnosti in je večina prosilcev že uredila vse potrebno za porabo posojila. Za tiste svoje delavce, katerih zakonci delajo v drugih organizacijah združenega dela, se je Ljubljanski dnevnik obrnil na te organizacije, naj sodelujejo pri reševanju stanovanjskega vprašanja svojih delavcev. Praviloma naj bi te OZD prispevale najpozneje v prihodnjih treh letih polovico zneska, ki gaje Ljubljanski dnevnik namenil posameznikom za stanovanjsko posojilo, s tem da lahko DS Ljubljanskega dnevnika zniža ali oprosti ta delež organizacijam, ki iz objektivnih razlogov ne bi mogle prispevati oziroma v celoti prispevati zahtevanih sredstev. Odziv je bil razmeroma ugoden, saj so te organizacije odobrile svojim delavcem skupno 506.549 dinarjev stanovanjskega posojila. Ljubljanski dnevnik bo od tega zneska dobil prihodnje leto povrnjenih 386.549 din, ki jih bo lahko porabil za lažje reševanje stanovanjskih vprašanj drugih delavcev. V ta namen bo porabil tudi brezobrestni posojili, ki ju bosta v prihodnjih 5 letih v obrokih vplačala Ljubljanskemu dnevniku delavca, ki dobita najemni stanovanji. B. V. Vreme sicer ni bilo idealno, vendar je bila večina z izletom zadovoljna. Od 130 upokojencev jih je bilo na izletu kar 81, med njimi skoraj vsi, ki so se udeležili prejšnjih srečanj. Pravijo, da se vsako leto veselijo izleta in če jim bo zdravje dopuščalo, ga tudi prihodnje leto ne bodo zamudili. Vsako leto prejemamo prve tedne po izletu od udeležencev precej zahval. Prvo zahvalo nam je letos poslala tov. Rozalija Šetina: „Spodobi se in prav je, da se vam zahvalimo za vašo skrbno pripravljeno in obilno pojedino ter izlet na lepo Dolenjsko. Vse je bilo v veselem razpoloženju. Tisočkrat vam hvala v imenu vseh povabljenih in še od vsakega posebej. Vsi skupaj kot velika prijateljska družina vas prav lepo pozdravljamo." Zadovoljni smo, da se lahko delavkam in delavcem, ki so svoj trud vložili v razvoj naše tiskarne, v taki obliki vsaj malo oddolžimo za minulo delo, pa čeprav samo simbolično, s skupnim kosilom in skromnim darilom. Ob koncu pa še kratko obvestilo vsem upokojencem in njihovim znancem, ki so še zaposleni pri nas: Vsako leto imamo z naslovi nekaterih upokojencev težave. Zgodi se, da naslov, ki ga imamo v evidenci, že ves čas ni pravilen, ali pa, da se je upokojenec med letom preselil in nam novega naslova ni sporočil. Ker smo se na izletu dogovorili, da bodo upokojenci lahko prejemali poleg časopisa „Črno na belem" tudi „Dnevnik“ in „Nedelj-ski“, pod pogojem, da sami plačajo dostavo, prosimo, da nam vsi, ki bi želeli prejemati „Dnevnik“, to čimprej sporočijo in zraven priložijo tudi svoj natančni naslov. Prosimo, da na to obvestilo opozorite tudi tiste naše upokojence, če se seveda z njimi kdaj srečate, ki se do sedaj našemu vabilu še niso odzvali in za katere ne vemo, ali imamo njihov pravi naslov ali ne. Letošnje srečanje je torej za nami, prihodnje leto pa vsem, tudi tistim, kijih letos iz kakršnegakoli razloga ni bilo, nasvidenje. URESNIČEN PREDLOG SINDIKALNE LISTE MESEČNI OSEBNI DOHODEK NE BO NIŽJI OD 1600 DINARJEV Zaradi zvišanja cen osnovnim življenjskim potrebščinam so najbolj prizadete kategorije nekvalificiranih in polkvalificiranih delavcev, katerih mesečni osebni dohodek za polni delovni čas seje gibal v razponu od 1.200.- do 2.000,-din. Zaradi tega je delavski svet TOZD tiskarne Ljudske pravice upošteval predlog sindikalne liste, po kateri naj bi bil najnižji osebni dohodek za polni delovni čas 182 ur pri povprečnem delovnem učinku 1.600 dinarjev. Ker je v tiskarni uveden sistem nagrajevanja in delitve osebnih dohodkov po doseženem učinku, smo se zato odločili, da se do konca leta 1974 izplačuje delavcem, ki zasedajo delovna mesta, ovrednotena od 330 do 450 točk, ustrezajoči dodatek, s katerim bodo dosegli raven mesečnega osebnega dohodka, ki ne bo manjši kot 1.600 dinarjev. Izplačevanje dodatka je uvedeno s 1. septembrom 1974, do dodatka pa bo upravičenih okoli 165 delavcev. Skupno bo za izplačevanje tega dodatka potreben znesek 34.000 dinarjev mesečno in bo bremenil dosežena sredstva osebnih dohodkov tiskarne skladno z doseženo uspešnostjo in družbenim sporazumom. Dodatek na vrednost delovnega mesta se priznava delavcem po naslednji lestvici: Priznano število točk, določene delavcu za delovno mesto za 1 uro za 330 točk za 340 točk za 350 točk za 360 točk za 370 točk za 380 točk za 390 točk za 400 točk za 410 točk za 420 točk za 430 točk za 440 točk za 450 točk Priznano nadomestilo k osebnemu dohodku za plačano uro din 1,10 din 1,02 din 0,93 din 0,85 din 0,77 din 0,69 din 0,60 din 0,52 din 0,44 din 0,36 din 0,27 din 0,19 din 0,11 Ta mesečni dodatek bo prejemalo skupno 165 delavcev,in sicer: a din 200 a din 185 a din 170 a din 155 a din 140 a din 125 h din 110 a din 95 a din 80 a din 65 a din 50 a din 35 a din 20 Skupaj 15 delavcev 17 delavcev 31 delavcev 15 delavcev 33 delavcev 22 delavcev 7 delavcev 16 delavcev 5 = 2 = 2 = 165 ietevceveeto Za povprečnih mesečnih 182 plačanih ur din 200 din 185 din 170 din 155 din 140 din 125 din 110 din 95 din 80 din 65 din 50 din 35 din 20 din 3 000 din 3.145 din 5.270 din 2.325 din 4.620 din 2.750 din 770 din 1.520 250 70 40 din 23.760 PISMO UREDNIŠTVU V. I P računalnik in snemalna naprava: se bomo odločili zanjo? NAŠI IBM STAVNI STROJI SO ŽE IZTROŠENI KAKŠEN SISTEM FOTO STAVKA Pri izbiri vrste fotostavnih naprav je tehnična služba LP postavljena pred dilemo Naši IBM stroji so že povsem iztrošeni in jih bo treba čimprej zamenjati. Kljub temu, da so nam zelo dobro služili in tudi stavek sam je razmeroma poceni, jih ne kaže obnavljati, ker so stroji premalo vzdržljivi za naše zahteve, po drugi strani pa zaradi male izbire črk in neenakomernih presledkov med črkami ne dajejo primernega stavka za zahtevnejši tisk. Brez dvoma bomo morali preiti na fotostavek predvsem zaradi časopisov, ki jih tiskamo izključno le v ofsetni tehniki in zaradi že razmeroma močne kapacitete ofsetnih strojev. Pri izbiri vrste fotostavnih naprav pa je naša tehnična operativa postavljena pred dilemo. Več ali manj se je že odločila za Linofilm V—I—P in Facit perfora-toije v kombinaciji s pisalnim strojem. K takšni odločitvi nas je vodilo več razlogov. Linofilm V—I—P je izdelek firme Linotype, ki je znana po daleč najboljših stavnih strojih, izbira črk je enaka kakor na klasičnih stavnih strojih in je tako možno obojestransko dopolnjevanje v črkovnem gradivu, ostrina črk je odlična in presledki med črkami povsem izenačeni. Zavzema razmeroma malo prostora, ker sta združena računalnik in snemalna naprava. S kombiniranimi Facit Perforatoiji bi dobili hkrati tudi odtipkan stavek na papirju, enako kakor pri IBM. Stavek korigiramo na korekturni postaji s pomočjo zaslona, kar pa bo lahko pri večji korekturi precej zamudno. Tu se Perforira nov trak, ki gre v računalnik in v snemalno napravo. Računalnik je razmeroma enosta-Ven, po obsegu programiranja pa dokaj omejen. To pomanjkljivost lahko dopolnimo s posebnim per-foratorjem za komplicirani stavek, na katerem je mogoče postaviti vse Vrste kompliciranega stavka. V poštev pride tudi Eurocat, izdelek švicarske firme Bobst Gra-Phic. Firma se ne bavi izključno le s stavnimi stroji — te je pričela ^delovati v zadnjih letih. Pred "I-P ima določene prednosti Zaradi razširjenega programa. Računalnik je ločen od snemalne naprave in ima razen glavnih programov še dodatnih 99 programov za stavljenje različnih stavkov (oglasov in podobno), ki so si po obliki podobni. Sistem je sestavljen iz perforatorjev za brezkončno stavljenje in računalnika, ki obdela brezkončen trak. Taje povezan s tipkalnim strojem, ki med obdelavo traku celotno besedilo odtipka (180 znakov na sekundo). Odtipkano besedilo je že razporejeno v vrste z deljenimi besedami, vrste pa so oštevilčene in preštete. Odtis je dokaj čitljiv in primeren za korigiranje. Stavek korigiramo na korekturni postaji z zaslonom, kjer se perforira nov trak, ki gre nato v snemalno napravo. Vsak sistem ima svoje prednosti in slabe strani. Takšnega, ki bi nam vsestransko ustrezal, ni. Tudi tako enostavnega, cenenega in nam ustreznega sistema kot je IBM, ni. Če napravimo primerjavo, bomo videli, kako težka bo odločitev. V—I—P izdeluje stara renovirana firma, ki se bavi izključno le s stavnimi stroji. Izbira črk je zelo bogata in da izredno lep stavek. Ima na zalogi vrste črk, ki jih naši naročniki najpogosteje zahtevajo. Korektura je enostavna, korekturna postaja odlična, z velikim zaslonom in več možnimi operacijami. Žal je možnost računalnika dokaj omejena po obsegu programiranja, občutljiv je na večje temperaturne spremembe, na prah in mora imeti antistatična tla. Kapaciteta računalnika in snemalne naprave je 80.000 znakov na uro, snema lahko na fotopapir in na film. Eurocat izdeluje brez dvoma zelo solidna firma z veliko izbiro črk, ki dajejo soliden stavek. Korektura je možna samo prek tipkalnega stroja po na računalniku obdelanem traku, tipkalni stroj pa se lahko večkrat pokvari. Zaslon na korekturni postaji je manjši, način korigiranja je približno enak kakor pri V—I—P. Znatno boljši pa je računalnik, ki je samostojen, ni občutljiv za temperaturne razlike, na prah in ne rabi antistatičnih tal. Nanj lahko priključimo dve snemalni napravi s kapaciteto po 80.000 znakov na uro, ima zelo obsežne možnosti programiranja, vodi statistiko postavljenih vrst za posamezne naročnike, kar je za nas izredno važno in ima dodatne programe z obsežnimi spomini, ni zaprt kakor V—I—P ter ga lahko dopolnjujemo s kasnejšimi izsledki. Nanj lahko priključimo tudi IBM sistem. Pred nakupom bo moral širši krog strokovnjakov temeljito preučiti oba sistema in se odločiti za tistega, ki bo naši proizvodnji najbolj ustrezal. Verjetno pa v Sloveniji ne bo mogla imeti vsaka tiskarna svoj sistem fotostavka, ker bi bili tako stroški za vzdrževanje previsoki in služba za vzdrževanje pretoga. Zato se bo treba posvetovati še z drugimi tiskarnami, da bomo v Sloveniji enkrat našli skupen jezik in tako pristopili k racionalnim investicijam. OGORČENI »LENUHI« Trije člani Dnevnikovega kolektiva: Bogdan Novak, Vlado Šlamberger in Miro Tršar so že odšli k Delu, Marija Frančeškin odhaja, za Marjana Raztresena, Mirana Sattlerja, Tineta Kristana, Marka Spazzapana in Sandija Sitarja (ter še za koga) pa se še vztrajno širijo govorice, da tudi nameravajo oditi. Marjan Raztresen in Miran Sattler sta imela zaradi tega celo že pogovor z direktorjem in glavnim urednikom Dnevnika Božom Kovačem. Večina imenovanih je v naši hiši j pustila svoja najbolj plodna časnikarska leta in je sodila vsezkozi med najbolj prizadevne člane Dnevnikovega kolektiva. Ali se je pri tem kdo vprašal, zakaj so bili ti odhodi in zakaj so še nameravani odhodi? Podpisani prizadeti člani kolektiva zato zahtevamo, da se Strupenjak javno opraviči oziroma prepričljivo utemelji žaljivko, objavljeno v „Črno na belem11 (št. 7/9 september 1974), hkrati z objavo teh naših izrekov ogorčenja. Ljubljana, dne 26. septembra 1974 Tine Kristan Marjan Raztresen Miran Sattler Marko Spazzapan Sandi Sitar Odgovor odgovornega urednika in Strupenjaka: Besedna igra, v kateri so nekateri hoteli najti globlji smisel kot pa je bil dejansko mišljen, je želela povedati samo to, da je dela v domači hiši dovolj in da za to ni treba hoditi drugam, nikakor pa ne, da je kdo izmed prizadetih podpisanih ali tistih, ki so že odšli, nedelaven. Za analizo vzrokov odhodov iz naše hiše, morebitne slabosti nagrajevanja ah premajhno ce-njenost dela pa žal v Strupenja-kovi rubriki ni prostora, pač pa bo uredništvo rado objavilo vsak konstruktiven prispevek na to temo. Prizadeti (podpisani) tovariši namreč žal samo namigujejo na neke vzroke odhodov, ne povedo pa nič konkretnega. Strupenjaku v opravičilo pa še tole: če ne bi bil vsaj malce strupen, pač ne bi bil Strupenjak! KADROVSKE NOVICE Štipendisti tiskarne ljudske pravice Štipendisti grafične šole pri SCTP Ljubljana: Ob koncu šolskega leta 1973/74 je na grafični šoli pri ŠCTP v Ljubljani opravilo zaključne izpite 17 dijakov za poklice: ročni stavec 5 kemigraf 2 reprofotograf 1 ofsetkopist 2 ofsetstrojnik 4 knjigovez 3 Z odličnim uspehom: Rudi Jeršin, ofsetkopist S prav dobrim uspehom: Marko Kalčič, kemigraf; Marjan Smodiš, reprofotograf; Stane Podlogar, ročni stavec; Srečko Šrebot, ročni stavec; Marjan Tomažič, knjigovez; Aleksander Jovanovič, ofset strojnik; Savo Vidic, ofsetstrojnik Z dobrim uspehom: Stane Retelj, ročni stavec; Jani Luthar, ročni stavec; Franci Dovč, ročni stavec; Marjan lini kar, kemigraf; Darko Hegler, ofsetkopist; Igor Gale, ofsetstrojnik; Jože Leben, ofsetstrojnik; Peter Jankovič, knjigovez; Andrej Jamnik, knjigovez. OPOMBA: Andrej Jamnik, knjigovez je šolo zaključil z dobrim uspehom, vendar zaključnega izpita ni opravil zaradi bolezni. Na podlagi pogodbe o štipendiranju, so za učni uspeh štipendisti nagrajeni, in sicer: Za odličen uspeh 360 din, za prav dober uspeh 240 din, za dober uspeh 120 din. Vsem štipendistom za odličen, prav dober in dober uspeh čestitamo ! Vsi štipendisti so bili s 1. septembrom 1974 sprejeti v redno delovno razmerje kot KD - pripravniki. Z novim šolskim letom 1974/75 so sprejeti za štipendiste tiskarne: ročni stavci 3 strojni stavci 2 montažerji časopisov 2 ofsetmontažerji 2 ofsetstrojnik! 3 knjigovezi 2 ofsetretušerji 1 reprofotografi 2 Grafično šolo pri Šolskem centru tiska in papirja v Ljubljani obiskuje zdaj 38 štipendistov: Od 1. septembra 1974 dalje so vsem štipendistom določene tudi nove štipendije: delavka; Herman Brezec, odpremni delavec; Stanislav Krempelj, strežnik v ofsetstrojnici; Fatima Nuhanovič, kgv. delavka; Stanislava Dolinar, kgv. delavka; Janko Babič, strežnik v ofsetstrojnici; Stanko Bratuša, ofsetstrojnik - prišel iz JLA; Terezija Agnič, iz lagal ka v ofsetstrojnici, Anica Pajk, kgv. delavka ODŠLI IZ TISKARNE V SEPTEMBRU 1974 Stane Podlogar, ročni stavec - v JLA; Marjan Smodiš, reprofotograf - v Poklici I. II. III. letnik letnik letnik ročni stavci 3 1 4 strojni stavci 2 - — montažerji časopisov 2 — — kemigrafi — — 1 reprofotografi 2 2 2 ofsetretušerji 1 — ofsetmontažerji kop. 2 i 2 ofsetstrojniki 3 — — knjigovezi 2 2 2 Skupaj 17 10 11 I. letnik 500 dinarjev II. letnik 600 dinarjev III. letnik 700 dinarjev. Poleg rednih štipendistov na grafični šoli, grafično tehnično šolo pri Šolskem centru tiska in papirja obiskujejo še: Herman Miklič iz ročne stavnice, Marjan Cimerman, Matjaž Košir iz knjigotiska, Jože Hudarin iz ofsettiska, Jože Rep iz tehnične službe. PRIŠLI V TISKARNO V SEPTEMBRU 1974 Marija Glavič, kgv. delavka; Mevlida Šarič, čistilka; Ajka Begič, kgv. delavka; Bojan Gliha, odpremni delavec; Bariča Horvatinčič, kgv. delavka; Dragica Kos, evidentičarka delavnic; Olga Kosič, kgv. JLA; Drago Gabrijelčič, ročni stavec -v JLA; Ivan Žitko, montažer - v JLA; Aleksander Jovanovič, ofsetstrojnik - v JLA; Slavka Stanič, kgv. delavka -sporazum; Ljuba Cerar, kgv. delavka — samovoljno; Anton Artač, ofsetkopist - sporazum; Boris Radakovič, delavec v kgveznici — samovoljno; Milovan Popovič, delavec v odpremi — samovoljno UPOKOJENI S 1. julijem je bil iz tiskarne Ljudske pravice upokojen delavec Leopold Janežič, rojen 13. 11. 1908. V tiskarno je prišel 1. 8. 1956. Najprej je bil delavec v skladišču, pomočnik kurjača centralne kurjave in kurjač centralne kurjave. Želimo mu še mnogo zdravih in zadovoljnih let. Ljubljanski dnevnik V mesecu septembru se je na novo zaposlil Janez Alič kot novinar v športni rubriki. Iz podjetja pa so odšli: Miro Tršar, vodja BEP, Brane Vršnik, montažer v IBM, Ivan Strle, prodajni referent in Dušan Lazar, vodja podružnice v Novem mestu. GASILCI IN CIVILNA ZAŠČITA Z ROKO V ROKI Kot vsako leto, je bila tudi letos ob tednu požarne varnosti v tiskarni kombinirana vaja enot civilne zaščite (gasilska in sanitetna ekipa). Gasilci so organizirali prikaz gašenja požara in reševanja, sanitetna ekipa CZ tiskarne pa reševanje, obvezovanje in transport poškodovanih. Pri skupni vaji so sodelovali tudi gasilci iz gasilskega društva Ljubljana. Združeni vaji so prisostvovali predstavniki vodstva CZ ter predsednik gasilske zveze Ljubljana tov. Miro Kušar. Vajo si je ogledalo veliko število delavcev iz tiskarne Ljudske pravice, Ljubljanskega dnevnika in.Cankarjeve založbe. Po mnenju strokovnjakov je zelo dobro uspela, zlasti po tehnični in strokovni plati. Ob koncu vaje je bila gasilski ekipi tiskarne LP, gasilcem gasilskega društva Ljubljana in enoti prve pomoči tiskarne izrečena pohvala. Vsi skupaj so obljubili, da se bodo še naprej trudili in izpopolnjevali za naloge, kijih čakajo. Gasilci Ljudske pravice med V3jo ANKETA MED NOVINARJI IN KOREKTORJI LJUBLJANSKEGA DNEVNIKA Nogometno moštvo tiskarne Ljudske pravice NOGOMETAŠI IGRAJO V LIGI KAKO PRITI DO PRAVIČNEGA NAGRAJEVANJA PO DELU Zadnje čase je v Dnevniku precej govora o sistemu nagrajevanja, ki po nekaterih izjavah celo pomeni razvrednotenje novinarskega dela, ker se novinaiji preveč spuščajo v vrstičkarstvo, premalo pa je poudarita na res kvalitetnih prispevkih. Nov sistem nagrajevanja bi bil torej nujen, o sedanjem sistemu in predlogih za nov pravilnik pa so člani našega kolektiva menili: Nace Bizilj: ,,Pred kratkim smo tudi fotoreporterji dobili normo in s tem se je sistem nagrajevanja za nas precej spremenil. Že šest let sem zaposlen v Ljubljanskem dnevniku in v tem času se mi je osnova plače dvignila le za sto točk, premije na kvalitetne slike, ki so običajne vsak mesec, pa dokazujejo, da je moje delo kvalitetno. Zdi se mi, da smo fotore-porteiji premalo cenjeni skozi sistem nagrajevanja." začeli vrednotiti posamezne prispevke in ne le birokratsko seštevati vrstice." Marjan Lekše: „Skoraj nemogoče je narediti tak sistem nagrajevanja, ki bi ustrezal vsem. Pri sedanjem sistemu nagrajevanja, ki gledano z novinarskega stališča, ni pravilen, je edina dobra stran v tem, daje subjektivni faktor skoraj izključen. Kakor hitro sprejmemo sistem, ki bo vrednotil posamezne Po neuspehu na grafičnih igrah nastopajo nogometaši LP še naprej v ljubljanski sindikalni ligi. V glavnem igrajo vsi tisti člani kolektiva, kot v prejšnjem prvenstvu. To so: tiavčer, Masle, Gantar, Pogačnik, Gerbec, Judež, Čebular, Peklaj, Skubic, Lukač, Lomovšek, Zalar in Skubic. Treningov sicer nimajo, ker ni mogoče dobiti igrišča, kljub temu pa še kar uspešno nastopajo in vsi redno prihajajo na tekme. Do sedaj so odigrali 3 tekme: LP : Metalka 0 : 0, LP : Žito 1 Sredi septembra so se v dvorani telesnovzgojnega društva Partizan Tabor spet zbrali člani našega delovnega kolektiva, ki jih veseli rekreacija v telovadnici. Ker je bilo v zadnjem času zaradi grafičnih športnih iger športno življenje pri nas precej razgibano, smo upravičeno pričakovali, da bodo rekreacijski treningi na Taboru dobro obiskani. Žal pa se je na prvih urah rekreacije zbralo le nekaj najbolj zagrizenih športnikov, ki že dolga leta redno prihajajo na Tabor. Pogrešamo predvsem mladino. Na Taboru lahko igramo košarko, odbojko, na razpolago so nam vsa orodja za orodno telovadbo in od lanskega leta dalje občasno tudi orodja za smučarsko gimnastiko, kije posebno primerna za dni preden zapade sneg. Mogoče bi se z upravo doma na Taboru lahko dogovorili tudi za igranje namiznega tenisa, ki je prav tako izredno primeren šport za rekreacijo v zaprtih prostorih in precej razširjen med mladino. Vabimo torej vse, ki jih veselijo telesna vzgoja, košarka, odbojka in : 4, LP : J. Moškrič 1 : 0. Imajo pa nekaj težav pri sestavljanju ekipe zaradi dela v večih izmenah. Zato bi bilo priporočljivo, da bi se prijavilo za sodelovanje več mladih članov kolektiva. Do konca prvenstva imamo nogometaši še 5 tekem. Upajmo, da bomo dosegli še kakšno zmago. Hkrati vabimo vse ljubitelje tega športa na ogled tekem, ki so vsak ponedeljek! Kje in ob kateri uri, pa bo javljeno naknadno s plakati in po zvočniku. dmge oblike rekreacije, da se potrudijo v telovadnico doma na Taboru vsako sredo od 16. do 18. ure. Po telovadbi nam je na razpolago tudi kopalnica s toplo vodo. Ker znesek, ki ga sindikalna podružnica plačuje za ure rekreacije, ni majhen, bi bilo prav, da se rekreacije udeležujemo v čimvečjem številu. Edo Glavič: „Sedanji sistem nagrajevanja je vsekakor pomanjkljiv. Ne znamo vrednotiti različnih novinarskih zvrsti, ampak mečemo vse v en koš. Vrstica pa se od vrstice še kako razlikuje in morali bi narediti faktorje, ki bi določali težo novinarskega prispevka. Nov sistem o nagrajevanju, ki pa ne bo zagledal luči dneva, je predvideval kar 15 faktorjev in razumljivo je, da bi se izgubili v tej poplavi ocenjevanja posameznih prispevkov. Verjetno bo moral novi pravilnik imeti največ tri faktorje." Nada Mavrič: „V zadnjem času so se dobro popravili osebni dohodki nižjih kategorij — mislim na preseg norme. Pravilno je, da tisti, ki več dela, tudi več zasluži. Kljub temu pa bi morali spremeniti sistem nagrajevanja tako, da bi novinarske zvrsti, moramo nehote v ta sistem vključiti tudi subjektivni faktor." Marija Knop: „Spoznam se samo na svojo ,kuverto1 in o sedanjem sistemu o nagrajevanju ne vem veliko. V zadnji številki našega časopisa so bili prikazani tudi osebni dohodki in mi, korektorji, smo ugotovili, da imamo manjše plače kot pa je povprečje osebnih dohodkov v redakciji. Včasih takega razkoraka v osebnih dohodkih korektorjev in novinarjev ni bilo, sedaj pa lahko vsak mlad novinar, ki je delaven, preseže svojo normo in s tem tudi prekorači osnovo osebnega dohodka, pri nas pa take spodbude ni. Zelo radi bi videli, da bi imeli tudi nedelje plačane. Smo samo štirje korektorji in zaradi tega vsako četrto nedeljo dežuramo. Ni nujno, da nam bi plačali to delo ob nedeljah in prostih dnevih, ampak bi lahko to naredili tako, da bi pač korektorji imeli proste dneve, ki bi se prišteli k dopustu." Nada Mavrič SPET REKREACIJA NA TABORU BRALCEM ČLANOM DELOVNEGA KOLEKTIVA Vsa pisma - po možnosti napisana na stroj - so nam vedno dobrodošla. Cim krajša bodo, toliko več možnosti bo, da jih bomo objavili. Prednost bodo seveda imela tista pisma članov našega delovnega kolektiva, ki zadevajo neposredne probleme pri njihovem delu, predloge za razne izboljšave in seveda tudi pritožbe, ki jih na drug način doslej ni bilo možno uveljaviti. Vsa pisma morajo biti seveda podpisana s polnim naslovom, ker bodo drugače končala v košu. Vso pošto ali predloge o tem, kaj želite, da bi bilo objavljeno v našem internem glasilu „Črno na belem", dostavite odgovornemu uredniku v sobo št. 67 v četrtem nadstropju (kjer je uredništvo Ljubljanskega dnevnika). Uredništvo CRNO^BELEM Izdaja delavski svet združenega podjetja ljudska pravica. Ureja uredniški odbor: Saša Jarc - odgovorni urednik, Marija Mežek, Srečko Mrak, Darko Puhar, Kazimir Rapoša, Leopold Sega, Majda Tičar in Rafko Trušnovec. Izhaja vsak drugi ponedeljek v mesecu, razen julija in avgusta. Natisnila tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Oddelkovodje ne prijavljajo izmeta (Starta), prav tako pa ne prijavljajo disciplinskih prekrškov, samo da imajo svoj ljubi mir. Če že ni zavesti dolžnosti, bi pa morda pomagala uvedba honorarjev za prijave ali izplačevanje odstotkov od prijavljene škode? ! Na zasedanju DS je oddelkovodja fotografije napravil tehničnemu direktorju tiskarne galanten poklon, češ, daje dober tisk slik le v tistih dveh Antenah, ko je bil prisoten tehnični direktor. Delavci časopisne enote se sedaj sprašujejo, če ne bi kazalo premestiti tehničnega direktorja v fotografijo: on bi imel vljudnega sodelavca, časopisi pa dobre fotografije! Kdo ve, s katerimi oddelki bo imel direktor LP sestanek v tem mesecu? Počakajte na izračun vrednosti točke. Sestanek bo imel s tistima, ki bosta po uspehu najslabša, a jima njuno nedelo ne bo šlo v račun. ČRNO-BELEM V LJUDSKI PRAVICI Gobarsko leto, ki nas je letos zasulo z jurčki in drugimi gobami, se odraža tudi v naši tiskarni Kot v gozdu gobe tako rastejo norme v tiskarni. Pri distributerjih časopisov v časopisni rotaciji se precej izvodov „izgubi“ v neznano. . . Kaj, ko bi se honorarno zaposlili kot (uspešni) raznašalci časopisov? Strupenjak VLAGAJ V] k \ LD -POGLEJ, KAKO JE VAŽEN, KER MISLI, DA ZNA SAMO ON »ZASLUŽITI” MILIJON. PA NE BO DOLGO - PRIHODNJI MESEC GA BOM JAZ!