Ql^om
f-Vic&uce?.*
NO. 177
Amer i ska Domovi

AMCRICAN IN SPIRIT fOR€IGN IN LANGUAGE ONLY
»
Jl.
iervuij, CiucagOv MilvvauA.««, W huicj^au, DuiutJri, Joilei, San P'raiiclsieo. Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg

SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€R
/
CLEVELAND OHIO, THURSDA\ MORNING, SEPTEMBER 14, 1972
ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV
Sovjetska zveza krepi svojo mejo proti Kini
Novi grO'
bovi
Ameriški vladni viri poročajo, da so poslali Rusi na svojo mejo proti Kitajski tri nove divizije.
\eter St' Mavko V torek ponoči je umrl 46 let stari Petke'' 3. Mavko s 1294 Argyle, North Madison, Ohio, samski, brat Mrs. Robert Hec-Warrenu, Mrs. James
I Klingbil in Jakoba Mavko (Peo-WASHINGTON, D,C. — U-'ria, 111.). Njegova krušna mati radni viri so običajno o polo- Mary Mavko živi v Jugoslaviji, zaju na sovjetsko-kitajski meji Na mrtvaškem odru bo nocoj, zelo molčeči. Zato je malo izne-! 14. septembra, v Behm pogreb-hadenje, da so odkrili nedavno nem zavodu, 26 River St., Madi-krepitev sovjetskih vojaških sil sen, pogreb pa bo jutri, v petek, na meji proti Kitajski. Trdijo ob desetih s sv. mašo v Cerkvi namreč, da so bile tja v zadnjem Brezmadežnega Spočetja, času poslane tri nove mehanizi-	Beverly Edington
rane divizije. Skupno jih je se- V Euclid General bolnišnici
daj tam 49 ali nekako eno tretjino armade Sovjetske zveze.
je v torek umrla 53 let stara Beverly Edington s 427 E. 157 St., rojena Baker v Clevelandu, Uradni poznavalci in pro-1 žena Leslia (Pete), hčerka Erme nčevalci položaja skušajo do-' Magell, sestra Charlesa Baker gnati, kaj naj bi bilo Sovjetsko in p0k. Dorothy Gable. Pogreb zvezo pripravilo do krepitve bo v soboto ob 10.30 iz Želeto-v°jaških sil v Aziji, ko je zna- vega pogrebnega zavoda. Fona, da je imela ZSSR namen grebne molitve bo opravil rev. svoje oborožene sile omejiti na John P. Davis od Grace United sedanjo raven, dokler ne pride Church of Christ. K večnemu do zmanjšanja oboroženih sil v počitku jo bodo položili na High-Srednji Evropi na temelju raz- land Park pokopališču.
Meir: Pomori ne bodo taji ss pogajala KISSINGER JE KONČAL
ErM!iS|i;R«G0V0RE_\n«0$i(vi
i Iz Clevelanda
»
lice
m o
Predsednica vlade Izraela je pretekli teden v glavnem mestu
ločenih družin, ki so se začela ])r. Henry Kissinger, glavni svetovalec predsednika Nixo- Krofi (uaprSdaj—
dejala v parlamentu, da nasilja in umori ne bodo menjali izraelskih načel za mir z Arabci.
JERUZALEM, Izr. — Arabsko nasilje ne bo pokvarilo našega človečanskega značaja in
Severne Koreje Pyongyangu. j Zastopnike Severne Koreje so; sprejeli z vsem gostoljubjem na‘ banketu z izbranimi domačimi in znanimi zahodnimi jedmi ter pijačami, z domačo, klasično in
na za narodno varnost, je včeraj končal tridnevne raz- v s5^dto P0 11 un dopoldne govore z vodniki Sovjetske zveze v Moskvi in se preko bo Cdtarno društvo fare sv. Vida Londona in Pariza podal domov. Pred odhodom je de- Pr°daja^ krofe v farni dvorani jai, da sta obe strani z uspehom razgovorov zelo zado-. Pri Sv- Vldu-
Posebna prodaja—
V Norwood Appliance &
voljni.
MOSKVA, ZSSR. — Dr. Hen- ni tajnik v Washingtonu Char-
t	v Furniture na 6202 St. Clair Ave-
v les vVarren je dejal na vprašciuje j nue imajo posebno prodajo
t
nemara o v
moderne	zahodno glasbo.	I	ry Kissinger	je priletel	sem ^
Vodnik delegacije Severne1	nedeljo in	se	razgovarjal	z vod-	o	teh	vesteh:	Jaz	ne	bi	ugibal 0,SEALY žimnic. Več v oglasu
iskanju miru je dejala Golda'Koreie Kim Tae~hi de->al: Mi niki Sovietske zveze še tudi v^e-|tako negotovi ^zgodbi.^^Nakazal j |^ar0(jnostni vrt na MaIlu_
J	^	. • - V hočemo odstraniti medsebojno: raj, ko bi naj bli po prvotnem je med tem,
i eir v cnese u v	j j nezaupanje. On in njegova dele-j načrtu na ogledu Leningrada. Kissingerjevih razgovorih
o	umoru	1Zi^e	s	1	ClL	e	I gadja je	prišla včeraj	zjutraj	v	Svetovalec	predsednika	Nixona	Moskvi	izdano	danes	ui<
strani	arabskih	teroristov vl& J J	^	j	j j	r
Muenchenu na Nemškem tekom
pretekle olimpiade.	1---------- 1	- a Kr'=,,mT10rn v ——	'vrtov, ki jih že dalj časa sku-
govorov med NATO in Varšav-sko zvezo.
Mary Schalm
V ponedeljek je umrla 64 let
-r, v ,	^ ,	stara ]>lary Schalm s 1826 E. 82
Porociia iz Moskve govore o r(). Yelitz v pennsyivaniji,
^crtih za velike vojaške vaje,'^^ L 1953 umrlega moža
ki naj bi se začele v Sovjetski | Arthurja; sestra Johna (Maine))
Azi]i ta mesec, pa se postopno'
Nadaljevale vse do novega leta.
pok. Josepha, pok. Michaela in pok. Andrewa. Pogreb bo jutri
Golda Meir je ostro obsodila vse arabske države, ki podpirajo nasilja arabskih teroristov. Iz obsodbe je bila izvzeta edino Jordanija, ki je napad arabskih teroristov javno obsodila že prej. Izjava o pripravljenosti iskati dalje mir z Arabci je v nasprotju z izjavo zunanjega ministra Abbe Efoana štiri dni preje, da bodo razgovori o miru odloženi, dokler ne bodo iztrebljene teroristične organizacije. Eban je dejal, da se bo Izrael pogajal šele, ko bodo podvzeti prvi resni koraki proti terorizmu.
Predsednica vlade je razkrila, da je bil visok izraelski varnostni uradnik v Muenchenu, ko so arabski teroristi imeli ujete iz-
uradno
Južno Korejo pri Panmunjomu se je razgovarjal z L. Brežnje- poročilo
in se v črnih cadiliacih pripelja-j vim, glavnim tajnikom Komuni-' k)r. H. Kissingei se bo danes j la v glavno mesto Seoul.	j stične partije, z A. Kosyginom v
Londonu razgovarjal z vod-
Župan R. J. Perk se je obrnil na zvezno vlado za podporo, s katero naj bi preuredili Mali sredi mesta v “Narodnostni vrt” kot nekako dopolnilo Kulturnih
niki britanske vlade, pa nada-l
na
vojne, ki se je začela junija 1950, katera pa še vedno ni zaključena z mirom, ampak samo s premirjem. Ob črti premirja si še vedno stojita nasproti soviraž- ska ni armadi. Sedanji razgovori so sledili uspešnim pripravljalnim razgovorom, ki so se vlekli več mesecev.
v i
vprašanj, varnostna
Družine so ločene od korejske predsednikom vlade ZSSR, in z
zunanjim ministrom A. Gromi- leva natc> iutu razgovore * .	župana C. Stokesa skraj-
kom. V razgovore naj bi bila Parizu s francoskimi vodniki. J vključena vsa važna mednarod- Predno se bo vrnil v Washing- j
Vietnam, Evrop- ton’ trdii°> da se bo sestal še 3 konferenca in predstavnikom Hanoia.Le Due
vzajemno zmanjšanje oborože- Pho-jem, ki se je te dni vrnil iz ^ nih sil v Srednji Evropi, Sred- Hanoia Preko Pekin§a in Mos-j nji vzhod in SALT, pa tudi go- kve v ^ “"1Z' spodarski odnosi med ZDA in	— c ”
zssR.	| flngela Mi po
Ko so časnikarji dr. Henryja
MOSKVA, ZSSR. — Ameri-
Vojaški strokovnjaki sodijo, da popoldne ob 1.30 iz Grdinovega ie imela Sovjetska zveza že do-j pogrebnega zavoda na Lake s^Gj dovolj vojaških sil na meji bnore Blvd. na Lakeview poko-k-Asjske za obrambo, če bi se paiišče. kitajska res odločila in skušala1	Helen Krivacic
°2emlje, ki ga smatra za svoje, i V St. Alexis bolnišnici je umr-[ Njeg0V0 p0ročilo bo služilo kot Usesti. Vendar na to možnost, la v torej 85 let stara Helen vagen doprinos izraelski pre-Nihče ne računa. V krepitvi sil Krivacic z 2118 Garden Drive,
Nov poskus množičnega
javnega prevoza odprt
OAKLAND, Calif. — Vprašanje javnega množičnega preve-
šajo obnoviti. Ti vrtovi so bili
no zanemarjeni in delno naravnost vandalsko uničeni. Hudo prizadet je bil tudi Jugoslovanski kulturni vrt, prvi južno od St. Clair Avenue v znanem Rockefellerjevem parku.
----o----
Zadnje vesti
Kissingerja vprašali pred odletom iz Moskve o uspehu in vse-!
bini razgovorov, je dejal, da sta obe strani z njimi zadovoljni,
ška črnka Angela Davis je dobi-j la ključ od starodavnega mesta;
za je pereče po vsem svetu v
velikih mestih, prav posebno pa j nje o sporazumu o obsežni medse v ZDA. Predložene so bile' sedbojni trgovini je Kissinger raeiske atletelda pa ga riemške različne rešitve, ki pa doslej še; odgovoril, da je to vprašanja oblasti niso vprašale za nasvet.
poročilo o tem pa bo objavljeno Samarkand v Aziji kot njegov,
izredni gost, pa bila imenovana;
ob določenem času. Na vpraša-
na kitajski meji vidijo preje pri-Pravo za morebitni sovjetski su-bek proti kitajskim središčem je prišla v ZDA 1. 190o, vdova
Willowick, roj. Barisic v Karlovcu na Hrvaškem, od koder
2a gradnjo atomskega orožja, pa H- 1962 umrlega Michaela, mati tudi sredstvo za splošen politič- Johna, Michaela, Louisa, Tho-ho-Vojaki pritisk na Peking. j . Premestitev treh novih sov-^tskih mehaniziranih divizij na Proti Kitajski smatrajo za bekaj stalnega, ker gradijo za ^le nove vojašnice, skladišča in drugo,, kar je s tem v zvezi.
ta^e^a 50 ^mek Kusi na ki-Uki meji vsega skupaj le 15 lvKij, sedaj jih je 49. Ni torej
masa in Petra, 10-krat stara mati, 2-krat prastara mati. Pokojna je bila članica HBZ št. 99. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St. v soboto ob 8.30, v cerkev sv.
čudnega, če v Pekingu gle-
■|0 s skrbjo proti severu in se crudijo
za izboljšanje svojih od-z vsemi velikimi silami ^obodnega sveta.
kosov
Vida ob 9., nato na Kalvarijo. ------------o----
Priprave za vmestitev predsednika se začele
WASHINGTON. D.C.
iskavi o muenchenskem pomo-
niso dokazale, da bodo uspešne. I ugibanja.
Ta teden so odprli del novega Iz sovjetskih virov je prišla sistema, ki obsega področje San vest, da je bil dosežen sporazum Francisca, Oaklanda in druga o ureditvi sovjetskih dolgov iz
naselja ob Zalivu med njima. | druge svetovne vojne v okviru, ,	,	...	,
Sistem sestavlja avtomatizirana zakona o najemanju in posoja-' 1^sco A^3^3 ^ gG.v0nj;a ^ Ga| železnica BART, ki naj bi pri- nju. Moskva naj bi bila pristala ! GS avsui z oroian-]1 m DiiJ; tegnila množice, ki so se doslej na plačilo 500
tudi za častno profesorico uni-; verze v Moskvi. Povsod jo spre-; jemajo kot pravo narodno juna-| kinjo in ji izkazujejo časti, ki so; običajno pridržane le visokim j tujim državnim gostom.
Poleg Moskve je obiskala tudi j Leningrad in Leninovo rojstno.
glasovanja o tem vzdržala.
^ova Zelandija bo v novembru volila
ZPtUCKLAND> N. Z.
^ andiji bodo imeli
V Novi
v novem-priU^l0Ve Parlamentarne volitve, Pot aterdl se bosta za zaupanje stra G § 0 v a 1 i vladna Narodna Kar^da	delavska stranka.
12 j°^n.a s^ranka je na vladi že
parj k1 je ime]a v zadnjem
Po^amentu K pičlo večino 44
Ce0vhproti 40'
like obema strankama ni ve-Sre^^kke, obe sta zmerni in strail^a ^ četudi se Delavska aljstjv Uradno zavzema za soci-go Sona načela. Izgledi za zma-2a obe renuino približno enaki d° Vo]. s1;ra^ki, kar pa se lahko 1 ev še spremeni.
f
reTrienski prerok pravi;
krin
Večin
■dajvigjQ0?13 °blačno, deževno z temperatura okoli 75.
Kneset, kot se izraelski parlament imenuje, je skoraj soglasno podprl vlado v njeni “odloč-,	.	,
nosti in pravici varovati izra. vozile z avtomobili. Novi sistem rjev tenom prihodnjih elske zastopnike in državljane z'ie stal okoli 1.5 bilijona ter ob-. Vprašanje tega dolga je glavna vsemi razpoložljivimi sredstvi”.!	75 milj železniških prog na ovira za sproscenejso medse-
Edino komunistična partija se je'Površini, pod njo in nad njo, pa bojno trgovino. Sovjetska zveza
tudi 3.6 milj dolg predor pod bi seveda rada dobila tudi od-Zalivom.	j sežne kredite in znižanje carin
Župan San Francisca Aboto'na raven prijateljskih držav, je dejal, da bodo z novim siste- Za to je potrebna potrditev mom množičnega prevoza “zrna-! Kongresa, na katero pred pri-gali in zadali močan udarec oku-jhodnjim letom ni mogoče raču-ževanju zraka in okolja”, ki ga' nati, če bi se Nixonova vlada povzroča obsežen avtomobilski tudi za njo odločila, promet. Drugi so previdnejši in Po pisanju Victorja Louisa v hočejo počakati na odziv javno-; londonskem listu, naj bi bile sti.	i ZDA in ZSSR pred podpisom
-............~~ =	-..-- --- j trgovinske pogodbe, v okviru
vsem njihovih nalogah in učinkovito- katere naj bi medsebojna trgo-Fretekli ponedeljek so pripeljali i svtu, oni morajo podvzeti kora- sti v zvezi z začetkom zasedanja vina do leta 1977 porastla na prve kupe lesa za gradnjo slav- ke, ki bodo ta nasilja preprečili. | redne glavne skupščine ZN pri- letno okoli 4.9 bilijonov, nostne tribune.	I K. Waldheim je govoril o ZN. hodnji torek.	I Predsednikov pomožni tiskov-
Fanatizem jemlje Angeli Davis sposobnost spoznali resnico!
ZN ne morejo mirno gledati rastočega nasilja
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Glavni tajnik ZN Kurt Wald-— Do j heim je dejal na tiskovni konfe-vmestitve predsednika ZDA je renči časnikarjem, da ZN ne še daleč, saj ga nismo še niti iz- morejo biti gluhonem opazova-; volili, pa so vendar začeli tu s lev ob naraščajočem terorizmu pripravami za to slovesnost.; in dejanjih nasilja po
zborovanjih
milijonov dola-! sPreieta na seji Centralnega ko-30 let 1	Komunistične partije Z3-
V svojih govorih in izjavah! hvali Angela Davis sovjetsko j politiko in sovjetski sistem s ta-! ko vnemo in zagnanostjo, da^ vzbuja pri nekaterih, ki poznajo; stvarnost, dvom vase in v svoje! izjave.
Neki ruski poznavalec položa-| ja, ki ni posebno vnet za sovjet-1 sko uradno politiko, je dejal’ svojemu ameriškemu znancu: Ali je bedak ali ni odkrita? Meni se zdi, da s svojimi izjavami tu škoduje svojim lastnim roja-kom doma. Pri tem je mislil na izjave Angele Davis o izvajanju Leninovega načela o pravicah narodnosti v ZSSR in o zapostavljanju narodnostnih in rasnih skupin v ZDA.
V Sovjetski zvezi, kamor je šla pretekli mesec na obisk, so ameriško črnko Angelo Davis sprejemali z izrednimi častmi in ji izkazovali pozornost kot kaki narodni junakinji. Slične časti in priznanje ji dajejo tudi druge komunistične države z Jugoslavijo vred. Ko beremo poročila o vsem tem, je prav, da preberemo tudi, kar je v odprtem pismu pod naslovom “Vi ne smete molčati” v znanem pariškem listu “Le Monde” in v londonskem “Times” p i s al Angeli Davis Jiri Pelikan, bivši ravnatelj češkoslovaške televizije v Pragi, predsednik parlamentarne komisije za zunanjo politiko ČSR in član Centralnega komiteta Komunistične partije ČSR, ki živi sedaj v begunstvu. Med drugim piše tole:
“Draga Angela Davis!
Verjetno se boste čudili, da Vam piše češki izgnanec. Toda pišem vam v imenu tistih vaših čeških privržencev, ki bi vam radi pisali, a ne morejo, ker so v zaporu, kjer čakajo na sodbo. Pišem vam tudi. ker midva imava precej skupnega, čeprav sva šla skozi različne življenjske izkušnje. Vi trdite, da ste postali komunistka, ker ste videli ljudi, ki so trpeli, in ste zato menili, da je treba spremniti človeško družbo. Isto smem reči o sebi. Član partije sem postal v septembru 1939. Bil sem študent in sem videl svojo deželo, kako so jo zasedli nacisti. Hotel sem se boriti za svobodo in spremeniti neki sistem, ki je bil uravnan, da rodi vojno in zatiranje. Vi ste okusili grenkobo zaporov. Ista usoda je zadela tudi mene. Kakor vi vem tudi jaz, kaj pomeni zatiranje in diskriminacija.
Razlika med nama je samo ta, da so mene po 30 letih političnih bojev izključili iz partije skupaj s pol milijona čeških in slovaških komunistov samo zaradi tega, ker smo se upirali, da ibi priznali kot bratsko pomoč dejstvo, da je neko majhno socialistično državo zasedla neka velika tuja sila, prav tako socialistična.
Vi izjavljate, naj se ameriške čete takoj umaknejo iz Vietnama. Prav! Toda zakaj je štiri leta po zasedbi Češkoslovaške še zmeraj 80,000 sovjetskih vojakov na Češkoslovaškem?
Veseli me, da ste po izpustitvi iz zaporov še zmeraj odločeni, da se borite za osvoboditev vseh političnih pripornikov. Toda vprašajte za sezname političnih pripornikov na Češkoslovaškem in boste videli, da so v veliki večini komunisti in socialisti.
In vendar zapor ni glavna oblika zatiranja na Češkoslovaškem. Deset in deset tisoč državljanov nima od česa živeti, ker so izgubili delo zaradi svojega političnega prepričanja. Največji pisatelji morajo molčati; gledališča, ki niso ubogala, so bila zaprta...
Prav zaradi tega vi, Angela Davis, in milijoni, ki vas podpirajo, in ki verujejo v socialistično družbo, ne smete več molčati nad tem kršenjem človečanskih pravic v deželah, ki se proglašajo za “socialistične” in ki s svojim ravnanjem jemljejo zaupanje v socializem bolj kot katera koli reakcionarna propaganda.” *
Angela Davis doslej na to pismo še ni odgovorila. Je tudi malo verjetno, da bo, če sodimo po izjavi, ki jo je dala, ko je stopila v Sovjetsko zvezo, to “čudovito deželo”.
Pri nemških volitvnh pojde za pokojnine
BONN, Nem. — čeprav ima Nemčija odlično socialno zakonodajo z zavarovanjem za bolezen, onemoglost, brezposelnost in pokojnine, je vendar to vprašanje v ospredju, ko se Nemci pripravljajo na nove parlamen-i tarne volitve.
SAIGON, J. Viet. — Ameriška letala B-52 so bombardirala
rdeče vojaške cilje na obeh straneh Demilitarizirane cone. Vladne sile so zasedle del Citadele v Quang Triju, del pa je še vedno v rdeči oblasti. — Pretekli teden je bil v vojaških operacijah mrtev en Amerikanee, 3 so pogrešani, 8 pa ranjenih.
NEW YORK, N.Y. — Štirje protivojni aktivisti pod vodstvom Dilingerja so včeraj odpotovali v Hanoi sprejet tri vojne ujetnike, ki jih je Severni Vietnam odločil pustiti na svobodo. S četvorico sta na poti v Hanoi tudi žena od enega izmed jetnikov in mati drugega.
WASHINGTON, D C. — Včeraj so našli v glavnem uradu demokratske stranke še eno prisluškovalno napravo. Niso gotovi, ali je bila ta tam še v juniju in so jo pri tedanji preiskavi spregledali ali pa je bila postavljena kasneje.
NEW YORK, N.Y. — Louis Harris je pri zadnjem povpraševanju javnega mnenja ta mesec ugotovil za Nixona 63% povprašanih, za MeGo-verna pa le 28%. To je v teku enega meseca 11% pridobitve za Nixona.
CASTEL GANDOLFO, It. — Papež Pavel VI. je včeraj v govoru o čistosti ostro obsodil spolno razbrzdanost, ki vodi ljudi v “prostaštvo, hudobijo, žalost...”
Islandska stražna ladja nastopila proti angleški ribiški ladji
REJKJAVIK, Island. - Velika Britanija ne priznava nove j meje za obalne vode, proglašene
Dosedaj dobi nemški uposle-; nec v okviru obveznega pokojninskega zavarovanja pokojnino v obsegu 60% svoje zadnje po-
! pretekli mesec, ki prepoveduje tujim ribičem lov rib v pasu 50 ! milj od obale.
j Islandska stražna ladja Ac-g'r
|vpref„e p.a{, To je 2daj neEa-j^
ko $161 mesečno za tistega, ki je za pokojnino plačeval 40 let.
j je lovila v prepovedanem obal-i nem pasu. Ta teden je druga i stražna ladja odtrgala mreže J britanski ribiški ladji Lucida. j Angleži protestirajo, kaj dru-
Madžari ponujajo fazane in jerebice
DUNAJ, Avstr. — Madžarska gega pa doslej za varstvo svojih izvozna podjetja ponujajo tu po ribiških ladij niso storili.
znižanih cenah fazane, jerebice '	•1	~-----
in še vrsto drugih znanih poseb- golobe, polže, pijavke in vse nosti, ko se dežela trudi, da bi drugo, kar si kdo želi in po če-prišla do čim več deviz.	j mer je povpraševanje na zaho-
Ponujajo tudi žabje krake,I du.	.
Ameriška DoMCMiiii/i
aSEODBIIZSEBE
Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
?18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele Izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20,00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OfflO
<^,83
No. 177 Thurs., Sept. 14, 1972
Ameriška produktivnost spet raste
Naše gospodarstvo je v zadnjih desetih letih zašlo v nekako mrtvilo in v njem obtičalo. Gospodarstvo je delalo za vsakdanje potrebe, pa istočasno tudi za potrebe vojskovanja v Vietnamu. Delovna sila je bila v celoti zaposlena, dela in zaslužka je bilo dovolj za vse in za vsakega, kdor je le hotel delati. Seveda je bilo v takih razmerah povpraševanje po delavcih veliko in nadzor nad delom v podjetjih manjši.
Tako je prišlo ponekod do manjše produkcije in celo tudi do slabše kakovosti izdelkov. Prenekateri kupci so sc pritoževali, da izdelki niso več, kot so bili nekdaj. Jezili smo se nad zanikrnostjo podjetij in prenekateri so se v nejevolji odločili za nakup tujih izdelkov, o katerih so bili prepričani, da so boljši od domačih.
Kupovali smo vedno več v tujini, tam pa so se našim izdelkom bolj in bolj odpovedovali, ker so bili za nje dragi, četudi so bili dobri. Na splošno je ameriško blago v tujini še vedno ohranilo dober glas, četudi je prišlo tu in tam do pritožb. Povečan uvoz in zmanjšan izvoz je spravil našo trgovinsko in s tem tudi plačilno bilanco v hude težave. Lani smo prvič imeli v obeh večji primanjkljaj, letos pa vse kaže, da bo ta še veliko večji.
Med tem je omejevanje vojskovanja v Indokini povzročilo zmanjševanje naših oboroženih sil. Trenutno imamo v njih milijon manj ljudi, kot smo jih imeli pred 4 leti. Za manjše oborožene sile in manj vojskovanja je potrebno tudi manj vojnih potrebščin, zato je vojna industrija omejila svojo produkcijo in postopno odpustila dober del svojega delavstva. Tako je v zadnjih dveh letih brezposelnost očitno rastla in se povzpela na okoli 6% ter se šele v zadnjih mesecih zopet nekaj zmanjšala.
Pomanjkanja delavstva ni več, pač pa je pomanjkanje delovnih mest. V takih razmerah tisti, ki zaposlitev imajo, bolj pazijo, da jo ne bi izgubili. Pri delu so pazljivejši in pridnejši. To se je začelo v zadnjih mesecih očitno poznati. Porastla je splošna industrijska produkcija, porastla pa je tudi produktivnost vsakega posameznega delavca, njegova učinkovitost.
To bo imelo dobre posledice ne le za podjetja, ampak za vse naše narodno gospodarstvo. Blago postaja zopet boljše kakovosti, ker je produktivnost večja, je mogoče o-hraniti obstoječe cene ali pa jih v nekaterih slučajih celo znižati. Ker je bila zmanjšana vrednost dolarja, je s tem postalo ameriško blago v tujini cenejše in gospodarski vodniki in drugi strokovnjaki upajo, da bo to postopno privedlo do povečanja ameriškega izvoza in zmanjšanja uvoza, kar bo okrepilo vrednost našega dolarja v tujini.
Po podatkih “Business Week”, znanega časopisa, ki se ukvarja z gospodarskimi vprašanji, je produktivnost začela v letošnjem letu rasti hitrejše skoraj na vseh gospodarskih področjih. Časopis trdi v posebni izdaji, ki je izšla ta mesec, da je produktivnost posameznega delavca v ZDA najvišja na vsem svetu in da še naglo raste.
Po uradnih podatkih Delavskega tajništva je produktivnost na posamezno povprečno delovno uro rastla v prvem letošnjem četrtletju za 3%, v drugem pa je nepričakovano poskočila kar na 6%. Kljub vsemu pisanju, govorjenju in kritiziranju je ameriški delavec v produktivnosti povprečno pred vsemi v modernih industrijskih državah. Ko ameriški delavec naredi za $100 vrednosti, jo njegov nemški tovariš za $74, japonski pa za $56. Seveda je to povprečje in so razne izjeme.
Ameriško gospodarstvo je v tekmi z gospodarstvi drugih dežel, ameriška industrija mora biti sposobna tekmovanja na svetovnih trgih tako v ceni kot v kakovosti izdelkov, če naj krije s svojimi izkupički potrebe naše dežele po nakupih v tujini. Treba je torej gledati stalno, kje je mogoče učinkovitost delavca in podjetja povečati, izpopolniti. Seveda moramo pri tem paziti, da delavca ne preženemo, da podjetnik ne zahteva od njega več: kot ta dejansko zmore. Pospešitev produktivnosti je koristna le tedaj, če o-stane kakovost izdelkov enaka.
Ne smemo pozabiti, da je potrebno tudi izboljšanje kakovosti izdelkov. Tehnika, znanost in tehnologija napredujejo, v skupnem naporu iščejo nove izdelke, nova sredstva in se trudijo za izpopolnitev sedanjih. Tudi na tem polju moramo biti vodilni, če hočemo v mednarodni tekmi obstati.
Gospodarski strokovnjaki poudarjajo, da je čas
lih mesecih smo videli, kako so se ponekod unije prostovoljno odpovedale dogovorjenemu povišanju plač in ponekod dopustile celo znižanje teh, da so dale podjetju možr nost tekmovanja in obstanka.
Vzrok temu je dejstvo, da so plače v ameriški industriji v preteklem desetletju rastle dvakrat tako naglo kot u-činkovitost dela. V tem času je ostali industrijski svet a-meriško industrijo v pogledu učinkovitosti začel dohajati. Saj je v zadnjem desetletju učinkovitost dela v državah Skupnega trga rastla letno za povprečno po 6%, na Japonskem pa celo za 11%!.
Amerika si je zdaj zavihala rokave in se znova pognala v tekmo. To je za našo bodočnost dobro znamenje!
BESEDA IZ NARODA
Milwauski zapiski
NOVA UČITELJICA. — Pri Sv. Janezu so letos odprli 7. razred. Vsako leto postopoma to delajo. Le prvo leto, ko so odprli šolo, so odprli tri razrede. Težava je vedno dobiti primerno učiteljisko moč. Jih je dosti na razpolago, Le ne veš, kdo je bolj sposoben in na koga se lahko zaneseš. Kakor mi je znano, želijo pri Sv. Janezu, da so učitelji ne samo dobro podkovani v poklicu, ampak tudi versko dobro usmerjeni. Do sedaj so imeli srečo. Tako tudi letos. Kakor po naključju je prišla Milka Modic vprašat v času, ko so iskali učiteljsko moč, če potrebujejo kako učiteljico. Kakor sem pozneje zvedel, je župnik Milko dobro poznal in kmalu sta se zmenila in tako je Milka postala skoraj čez noč učiteljica v šoli pri fari sv. Janeza. Uči 6. razred in pravijo, da se je prav dobro vživela.
LAJIŠKI PRIDIGAR. — Čudno se sliši, pa je bilo le tako. Tudi to se je zgodilo pri Sv. Janezu in sicer prvikrat v zgodovini te fare. Namesto redne pridige na prvo nedeljo v septembru je nastopil p r e d s ednik Društva Najsv. Imena. Poprosil je župnika, če bi lahko on nagovoril ljudi in jih 'popbbsil, da vstopijo v razna društva. Sam je seveda predvsem poudarjal pomen društva mož. Govoril je pri vseh sv. mašah. Svoj govor si je lepo napisal in ga je več ali manj bral. Vendar s poudarkom, da je vsakdo vedel, da je to njegov sestavek in da misli resno, o če-
v Gospodu, potolažen s tolažili sv. vere Wolfgram J. Spaeth. Bil je v 67. letu starosti. Zapušča ženo Ruth, sina Antona in tri vnuke in vnukinje. Starejši Slovenci se ga bodo še spominjali. Prevzel je trgovino, ki se je nahajala poleg stare cerkve sv. Janeza in ki jo je imel več let v posesti pokojni Jože Luzar. Pokojni Spaeth je bil znan, da zna delati slovenske klobase. Naučil ga jih je delati pokojni Lužar. Ko je bilo vprašanje, kako se klobase delajo, navadno nihče ni rad tega povedal. Vsakdo je imel svoj poseben način. Lužarjeve so bil še posebej znane. Ko je torej Spaeth prevzel trgovino, ga je gospod Lužar tudi naučil delati klobase. Naučil se je tako dobro, da je bil znan daleč naokrog. V kolikor je meni znano, je dobil celo ponudbo iz San Francisca, da naj gre tja in odpre trgovino samo za slovenske klobase, pa je pokojni Spaeth odgovoril, da je že nekoliko prestar za to. Posebno za božič in veliko noč so ga ljudje nadlegovali od daleč in blizu za slovenske (kranjske) klobase. Ko je g. Spaeth trgovino opustil zraven cerkve sv. Janeza in se preselil, je bil še vedno znan po klobasah. Vendar ni mogel voditi trgovino, ker ga je zadela kap, od katere se ni nikoli prav opomogel. Prišlo je tako daleč, da je moral trgovino popolnoma opustiti, dokler ni končno smrt rekla: pridi. Naj mu sveti večna luč. Bil je zelo blaga duša.
KATOLIŠKA ZVEZA. - U-
Malt Mavec obhajal 70-lefnico
mer govori. Cim večkrat je go- stanovljena je bila Katoliška voril, boljše je bilo. Le pri slo- zveza za državo Wisconsin. Na-venski sv. maši si ni upal govo-|men te zveze je mnogoteren. riti, ker ne obvlada slovenskega Naj jilh navedem le nekaj: Po-jezika. Nič zato. Mu vseeno da-' Speševati kot katoliški državlja-mo priznanje, da se je toliko o-] ni dobrobit ljudstva države Wis-l^orajžil in povedal ljudem, ka^ CCnsin v posredovanju človeških
in verskih vrednot, skupnim
mu je ležalo na srcu. Ni to lahko. Posebno v današnjih časih ne, ko ljudje tako neradi slišijo resnico, pa če je še tako lepo podana. Njegovo ime je Robert Contrucci. Po poklicu je advokat in je navajen govoriti. Vendar je priznal, da so se mu kolena tresla, ko je stal tam pred oltarjem, in videl, kako so vse oči vanj uprte. Tudi je priznal, da ni lahko govoriti, pa čeprav imaš vse napisano. Sedaj vsaj malo ve, kako se duhovnik počuti, ko ] ti mora vsako nedeljo na prižnico, pa če se dobro počuti ali ne. Zanimivo opazovanje. Več takih opazovanj, pa bi tudi kake druge sodbe bile drugačne.
Matt Tekavec
CLEVELAND, O. — V nedeljo, 10. sept. 1972, so prijatelji priredili lepo slovesnost splošno znanemu in priljubljenemu Matt Tekavcu za njegovo 70-letnico.
Ob 11.30 predpoldne je bila v ta namen darovana sv. maša v cerkvi Marije Vnebovzete v Collinwoodu, ki jo je opravil č. g. pater Fortunat Zorman iz Lemonta. Sorodniki in številni prijatelji so napolnili prednje klopi v cerkvi. Pater Fortunat je v pridigi lepo razlagal, kako se naj v vsakdanjem življenju odraža kršččanska ljubezen do bližnjega. Na koru so pod vodstvom organista Janeza Riglerja med sv. mašo mogočno prepevali slovenske cerkvene pesmi.
Takoj po sv. maši so se prijatelji družine Matt Tekavca zbrali v šolski dvorani Marije Vnebovzete, kjer je za “surprise party” bilo pripravljeno okusno kosilo. Gostje so kmalu polno zasedli lepo pripravljena omizja. Slovesnosti praznovanja Tekavčeve 70-letnice so se udeležili sledeči duhovniki: domači župnik č.g. Victor Tomc, č.g. Jože Varga, župnik od sv. Lovrenca, č.g. pater Fortunat Zorman iz Lemonta in dr. Pavel Krajnik od Marije Vnebovzete, Collinwood.
Program je vodil g. Ivan Tomc, ožji rojak Matt Tekavca. Med kosilom so igrali “Mladi harmonikarji”.
Najprej so nastopili pevci pod vodstvom g. Ivana Riglerja in lepo zapeli “Pridi Gorenje”. Za njimi so nastopili mladi pevci, ki jih je dobro naučil g. Rudi Knez: Mary-Ann Gorše, Helena Nemec, Marica Nemec, Olga Jereb, Milan, Stanko in Bernarda Knez, ki so z ubranimi otroškimi glasovi navdušili poslušalce.
Slavljenca Matt Tekavca je naprej pozdravil g. Ivan Tomc in v kratkem nagovoru nakazal j njegovo vsestransko plodovito
duhovnike. Pri obujanju spominov na ta leta je prisrčno če-
govi 70-letnici spomnilo tolik0 prijateljev. Spominjal se je težkega življenja v mladosti. V družini je bilo 11 otrok in jih je vse hudo prizadela že prva
tudi zah-
dovati izsledke osebami in zavodi.
in miselnost v prkL hovnikom, da cerkve v državi Wisconsin v stvareh, ki se tičejo splošnega dobra.
Kdo lahko postane član te zveze? Člani so lahko duhovni-
vsem državljanom. Začeti izdelovanje. Lepo se je podpirati pozitivna dejanja v vaijj pa^ru por^una^u za sjoven_ splcsno dobro. Nadaljevati rozi-|sk0 sv_ mašo Jn lepo slovensko skovanje in proučevati družab-1 prjdigo.
na — etična vprašanja in posre-j prvi je potem pozdravil sla-z interesiranimi, vijenca jn naVzoče goste domači Skrbeti za župnik č. g. Victor Tomc, ki je izmenjavo idej in znanja ljud-1 nanjzaj spomine na Tekavčev stva škofij države Wisconsin. | rojstni kraj Bloke, da je tam Izraziti raziskano mnenje o ci-!tudi bil rojen njegov dobrotnik vilnem zakonu in o nameravani rajnki msgr. Ponikvar, ki je po-zakonodaji. Oblikovati in izrazi-j magaj njemu in skupno 30 du-mnenje in miselnost v prid hovnikom, da so se izšolali za
stital Matt Tekavcu ih izrazil ve- svetovna vojska. V drugi svetovni vojski je bila njegova rojstna domačija do tal požgana h1 je sedaj tam vse izbrisano, kjer je nekoč bil njegov dom. Tudi on se spominja, kako se je pr® 25 leti prvič srečal z John Pe" tričem in sta potem vedno sode lovala za Barago, pri Slomškovih krožkih in pri Misijonski znamkarski akciji. Za vse delo mu ni žal, ker je prepričan, da je deloval za dobro stvar. Lep0 se zahvali za prijateljsko pozoi nost in prijaznost pri tej slovesnosti za njegovo 70-letnico.
Pred zaključkom je vodja programa g. Ivan Tomc še pre stavil navzoče: dr. Franka Ke^ na, Jakoba Štrekalj in Jo^6 a Melaherja, urednika za sloven ski del “Amerikanskega S ° venca, brata Antona Tekayeca in navzoče člane Tekavčeve družine in se zahvalil pridniin organizatorjem za to slovesno ^ g. Prosenu in gospej Urankar jevi ter vsem kuharicam, ki s izvrstno vse pripravile.
Pevci pod vodstvom g-lerja so za zaključek zaPf/’ Happy birthday in Kol’kor ^ a pljic, tol’ko let ter En hribce bom kupil. Nato so še °oS^._ posamezno pozdravljali in c tali Matt Tekavcu in g°sp J Anici.
je
IGRIŠČE DELAJO. — Društvo Najsv. Imena pri Sv. Jane-
selje, da Matt Tekavec obhaja svojo 70-letnico v fari Marije Vnebovzete, ker je veliko dobrega storil za to župnijo.
Za njim je pozdravil slavljenca in goste č.g. pater Fortunat Zorman iz Lemonta. Povedal je, da je zelo rad prišel iz Lemonta na to slovesnost, ker Tekavčevo delovanje ni omejeno samo na slovensko okolico, kjer živi, ampak je njegovo delo razširjeno med Slovenci po vsej Ameriki. G. Matt Tekavec je gojil veliko ljubezen do Lemonta, ki je sedaj versko središče za Slovence v Ameriki. “Ave Marijo” je naročil že leta 1921 in od takrat skrbno hrani vse številke. Tekavčeva zasluga je tudi, da se je razčistil Baragov rodovnik. Pater Fortunat se je slavljencu lepo zahvalil za vse njegovo delo na verskem polju, pozdravil tudi gospo Tekavec in obema želel še mnogo let srečnega družinskega življenja.
Na odru so zatem nastopili člani “Mladih harmonikarjev”, ki jih pili g. Rudi Knez in sicer: Ivan Gorše, Tone Nemec in Milan Knez, ki so nam zaigrali poskočne slovenske melodije.
Č. g. Jože Varga, župnik pri sv. Lovrencu, je nato stopil k zvočniku in se potožil, da po muziki ljudje ne poslušajo radi govorov, zato bo kratek. Slavljenca Matt Tekavca je pozdravil v imenu Slomškove zveze za Ameriko in Kanado. Podčrtal je Tekavčevo marljivo sodelovanje pri Slomškovih krožkih. Taki delavci običajno v javnosti ne dobivajo priznanja, zato je ob tej slovesnosti najbolj primeren čas, da mu v imenu Slomškove zveze za Ameriko in Kanado in v imenu vseh Slomškovih krožkov poklanja plaketo v zahvalo in priznanje, da bodo tudi njegovi vnuki lahko še ponosni na svojega starega očeta. Bog živi slavljenca Matt Tekavca in njegovo družino!
V	imenu Misijonske zveze je Ivanka Pograjc slavljencu Matt Tekavcu izročila v Rimu izdelano priznanje - papeški blagoslov - za njegovo vneto delovanje za Katoliške misijone.
V	imenu Misijonske zveze — č.g. Charles Wolbanga je slavljenca pozdravil g. Rudi Knez.
Za njim je g. Janez Ovsenik pozdravil slavljenca in njegovo ženo Anico. V daljšem govoru je orisal Tekavčevo vsestransko delovanje, posebno pa je podčrtal njegovo odločnost, da je vedno in povsod neustrašeno branil resnico v govorih in s svojim pisanjem. Za vsako stvar, o kateri je bil prepričan, da je pravilna, se je vneto potegoval in jo dosledno zagovarjal. Z Matt Tekavcem že mnogo let skupaj organizirata romanja v Lemont.
Vodja programa je nato naprosil g. Franka Turka, da še on malo opiše, kako sta s Tekavcem v šoli na Blokah skupaj
hlače trgala. G. Frank Turek je zu se je odločilo,	da bo zgradilo	hudomušno in posrečeno	opiso-
, igrišče za šolske	otroke. Otroci	val takratne primitivne	šolske
NA POČITNICAH, j Vsako ki, redovniki in lajiki. Ti prispe- : so se sedaj igrali kar na parkir- razmere v dvorazredni šoli na leto približno ob tem času pride	vajo svoj delež	s tem, da so ude-1	nem prostoru, kar	pa ni	vedno	Blokah in je pri	tem namignil,
na obisk k svojemu bratu p. Pe-	leženi pri eni	od	treh komisij,	primerno. Igrišče	bodo	seveda	da je slavljenec	Matt Tekavec
lagij Majhenich. Njegov brat	Prva komisija	se	predvsem za-;	lahko uporabljali	tudi	drugi,	najbrž zato tako	pameten, ker
rnnest je organist pri Sv. Jane-	nima za družabne	razmere. Dru-	Igrišče je pred vsem mišljeno za	je hodil v šolo, ki	je bila v kraju
zu.	P.	Pelagij	je	tudi	letos pii-	ga	komisija	ima pred	očmi	kr-	zbijanje žoge, ki	ji Amerikanci	Sv. Duh in se ga je zato več
seP	Piavh	da	rad	pride,	da malo	j.cansko	vzgojo	in tretja	komisi-	pravijo baseball.	Igrišče bo pa	prijelo.
ja se peča raziskavo in razvo- uporabno tudi za druge igre, ki Končno je bil poklican, da
Slavljenec Matt Tekavec ^ bil rojen 13. oktobra 19^-" y Ameriko je prišel leta D- • K.S.K.J. je pristopil leta sicer najprej k sv. Jožefu s • sedaj pa je član in društva sv. Kristina št. 219 K.J.
“Amerikanski Slovenec ^ pridružuje številnim čestU in želi dolgoletnemu članu ^ uradniku K.S.K.J. še zdravja v zadovoljnem r skem življenju.
Jože Melaher
Slovenska vrtna vesejjc3 na Izletniškem srediscu
ADZ
V	soboto, 16. septembra^ ^ nedeljo, 17. seP^ern^ra,Apz v Izletniškem središču veI1ska Leroy ju velika, prava s0 vrtna veselica, katere ci gtni ček pojde za slovensi!J,eianda' dom na Neff Road v w oseh1
Na veselici bo igra 0((yeSeli orkestrov, med njim1	s0
vandrovčki” iz Toronta> ju letos gostovali v S1^anja * vzbudili kar dosti zanu želi precej priznanja-	^oCj0
Od domačih orkesL0 ^oVa]?, nastopili Al Terček, ■ yaI1-Bob Timkb, Richie Vadna , drovci in Ray Champa- ^aV,
V	soboto bodo zacelitirih in
jem in veseljem °'3. S ^ p°l' godo godbe nato igia ^ začel° noči, v nedeljo pa sc p0lnO' opoldne in bo trajalo 0	^
V nedeljo bo nastopi treh popoldne Kres^ s plesalci in plesalkam-
Na razpolago bcT iinu ba slovenska jedila, me___
Či-
ul
irni
bodo med np
žaru. pečeno meso laZ qo^' Frank Sterle od Sl°ve^delavci try House in njegov1 (jj-ug0 bodo poskrbeli za hra 13 ’sied^’
poklepeta, ne more pa razumeti,
ADZ le $1.00, če Pri.^ nico. lože svojo člansko 1	^ ^
Dežela kavčuka
ri'
^akaj je skoraj vsako leto, ko je jem. Iz vsega tega izgleda, da je zahtevajo gibanje na prostem, nekaj pove glavni organizator tu, ta^o slabo vreme. Saj ni dru-	to važen organ	za katoliško živ-	Dosedaj so že zravnali prostor	te slovesnosti Tekavčeve 70-let-
gega kot dez. Pri slabem vre-	Ijenje v državi	Wisconsin in da	in označili štiri polja, kjer se	nice g. John Petrič. Spomnil se
menu je človek vsaj doma in ne-, se bo še razvilo. Svoj sedež ima igralec zaustavi v razmerju z u- je časov, ko se je 4. julija pred moteno klepeta. Poleg tega je na 16 N. Carroll Street, Madi- darcem žoge. Postavili so tudi že 25 leti prvič srečal z njim na dela okrog hiše tudi dovolj, če son, Wisconsin 53703; Charles ograjo, da tako preprečijo, da avtobusu na romanju v Lemont. m že rad migal. No, naj že bo, M. Phillips, Executive Director, žoga ne zaide na prepovedano Od tistega prvega srečanja sta _v .	.	- -	-	*	kakor hoče, prav gotovo ga je Naslov: Wisconsin Catholic Con- polje in da ne napravi škode, ostala vedno iskrena prijatelja
pustlj:	,'OSti	in	lagoanejšega	delu	v	industriji	minil.	Plucs!	l-iat vesel kakor tudi vsi njego-	ierence. Zvezin	obstoj podpirajo	Radi vidimo take podjetne na-	in sodelavca. Od srca čestita
JC mi:	-.006	pO /iSUti	le,	06	J8	istočasno	povečana	ucinkovi-wi Prijatclji in mu želijo prav	vsi škofje iz države Wisconsin.'	črte in zanimanje za mladinoJ	Matt Tekavcu in njegovi dru-
tOStdeia, povečana P* odukcija, ki naj icrije stioske za ve C-j	mpe počitnice. Seveda,	če se	Država Wisconsin ima pet ško-	Tako imajo oboji veselje. Stari, žini ter srčno želi, dahi v zdra-
je piavw. -/išanje p.ač brc-, enakovrednega povečanja UČin--sonce smeje, se vse drugo	smeje.	fij. Ko bom imel malo več časa,	ko storijo nekaj dobrega, mladi vju še mnogo let skupaj delali.	La iz.unu—	-	St„-
kovitos Oida pomeni nujno višanje cene izdelkov. Ce SO ti;	če pa tega ni, je pa bolj	žalost-,	bom pogledal, kako je kaj s ka-	pa imajo prostor, kjer se najde-! Po nagovorih in čestitkah se i	ti v južni	Aziji,	ki	.ie P	iavJ1^
predlagi, izginejo s liga, kCi jih nihče ne kupi. Podjetje je j no.	J toliškim prebivalstvom V naši jo in preizkušajo svoje moči in je slavljenec Matt Tekavec ga-j naslednjih desetletjih »
pnsi jeno ustaviti obrat in d^avN SO biez posla. V pretek-j UMRL JE. Mirno je zaspali državi. Me zanima.	| krešejo svoje značaje.	jnjen zahvalil, da se ga je ob nje- i producent kavčuka na
po-!
da bo vse potekalo v
VeSeljU‘ •	«50 za
Vstopnina je	pre0
Brazilija je °koli leta vseg3 dobila in izvozila 0 vv„ii $o kavčuka na svetu. z naravne nasade. K ju ^eVeS
iščah
....._
di izvoza kavčukovi	g0ji
ta iztihotapili in ji z tala V
P. S. FINŽGAR:
SILVESTER
Kakor je bilo v sobi mračno in je zlobni dedec imel eno samo oko, je vendar opazil Silvestrovo kretnjo. Skočil je od mize k ležišču in zgrabil za roko, ki Jo držala molek.
“Kaj sanjaš, fante? Misliš, da te pestuje mati?”
“Ne sanjam,” je jecljal Silvester, “ne sanjam, molil bom.” Tedaj se je sivobradec zakro-hotal, da je votlo zadonelo ob sivih stenah.
“Molil? Ha, ha, ha, molil? Ta le lepa! Najprej krasti, potem Pa moliti, da ti bo Bog odpustil, kajne?”
“Odpustil mi bo, gotovo mi ko, ker se bom poboljšal!” “Poboljšal? Nikdar! Ti še ne veš, da si zaznamovan! če bi ti B°g stokrat odpustil, ti nič ne Pomaga, ker ti ljudje ne bodo nikdar več odpustili. S tistim dnem, ko te je prijel naš ‘angel varuh’ in te lepo vklenil, s tistim dnem se ti je za večne čase Pritisnil na čelo pečat, katerega 116 boš zbrisal nikoli več. S teboj Pojde na vse kraje, v vse službe
in
na vsa pota tvojega življenja.
■Kamor koli boš potrkal, kamor. k°li boš stopil, povsod se bo Slasilo: Tat, tat, tat! Zato pa Proč s tole rečjo!”
Enooki je Silvestru potegnil ^nolek iz roke in ga nesel na ^Ko. Silvester je planil z leži-Sca za njim in mu hotel iztrgati sPomin na mater. Toda vsi so Se strnili v gosto gručo in niso Postili jokajočega fanta medse, nooki je pa naglo raztrgal mo-ek; jagode so se usule po tleh. iivester je zajokal.
Zdvojen in strt se je vrnil na sKmnico, sedel in skril obličje v dlani, izpod prstov so mu ka-Pole solze.
Enooki pri mizi pa je velel rati jagode in nato razsodil: Poglejte, kako smo iskali de-^arja za igro! Sedaj ga imamo!
azdelirrto jagode in takoj zai-§rajmo!”
Ko so se jagode, blagoslovlje-°d vere in materinih solz, ^ed prsti igralcev točile po mi-v.’ 80 kapale jagode bridke bole-ClIle P0 Silvestrovih licih.
^o so se naigrali, so polagoma 0 egli. Nekdo je zastri luč z
^azanim papirjem, da
sobi
je po
^ zavladal mrak. Tudi Sil-er je zlezel pod odejo, se za-Ub^ ^eZ gtav0 in iskal miru , °gi duši, ki je vsa zbegana u da p0 neznanih potih, se Vlla doma pri materi in jo ta°i!^a °dpuščanja. Kmalu je neS aVo Vreščanje — celo spa-Po]C -e raz°deval te ljudi — na-g^ddo sobo. Silvester se je ve-> ker se mu je zdelo, kakor K nenadoma zopet sam.
Vg 0^a zrn°tP se je. Do njego-Ca^a Kžišča se je priplazila sen-nvi •?.^en tzmed četverice, naj-^ JSi, se je prikradel do njega Kko stisnil k njemu.
sladl1C Se. ne boi’ fantiček,” je bec 0 Pričel. “Enooki je hudo-j^’ dd drugi nismo taki. Vidiš, e imam prav rad in sem
Silv,
nanj.”
estru je veselo zaplalo j
hec skoraj bi bil objel sočut-tova .?0Variša. Toda kmalu je
srce in sga
Pa^ E°kazal, čemu je prišel, je , 11 a ie stresel gnus, da se 2 Vso močjo uprl.
Silvpeif
hiolčai tSr 2e P° tei Povesti P0' Kato ■ V dolgem presledku. °brvi'le privzdignil resaste, sive
ln razsodil: bi Ta^0^
8olo ,;ega angela zaprl v tako
takole pravim: če ngela zaprl v ■ da se iz nje vrne—
IV
zaznamovan
z-a hin ■
'kolk t 'e zavladal med nama stroVe v.Z .Sern strmel v Silve-
^snica0^1-m lskal v niih> ali ie!
v°ril, -p 1 ie laž, kap mi je go-kloj v °ba Silvester je vzdržal lasujoči pogled, zakaj v
njegovem ni bilo laži.
“Nisem lagal, gospod! Verjemite, da nisem, dasi v teh letih in pri takem kruhu človek težko govori resnico. Se odvadi te stvari, ker ga je taka šola drugače izučila.”
Tako je odgovoril Silvester, ko je ujel moj vprašujoči pogled.
“Torej tak je začetek vašega konca,” sem povzel besedo, ko sem videl, da Silvester ni lagal. “In potem?”
“Kakor mi je prerokoval enooki v zaporu, natančno tako se je zgodilo.”
“Pripovedujte, Silvester!”
Osiveli popotnik je pomolčal. Tiha žalost, ki se mu je ob pripovedovanju porodila, kakor da jo je kdo izgrebel izpod ozelenele gomile, je legla takisto nazaj, da je morda ne odkoplje nihče drug kakor bridka ura zapuščenega trpina v samotnem hlevu na pusti stelji, kjer potrka zadnja ura na njegove hropeče prsi in mu poreče: “Dosti, Silvester! Pojdi!” Na lice mu je zopet legla krinka, v očeh mu je zamrl sijaj mladosti in iz njih je zagorel suhi plamen, kakor bi ga bil podedoval po enookem učitelju.	■.
“Da bi pripovedoval?” Kakor ponevedoma je trenil z vekami in pomežiknil, da so se zazibale košate obrvi.
Nasmehnil sem se.
“Le pripovedujte, čeprav ne bo sama resnica, kar boste govorili.”
Silvester se je glasno zasmejal, kakor se zasmeje potepuh, ko nalagani orožnik izgine za voglom.
Njegova nadaljnja dolga povest je bila podobna hrupu skale, ki se odtrga v sončnem vrhu gore, se zatoči po strmini, grmi skokoma proti prepadu, se razbija v kose ter drobi in vali s seboj vlak grušča, dokler vse skupaj ne omaga in onemi na dnu.
Med pripovedovanjem sem zrl v njegove oči, ki so za las na drobno razodevale, kdaj je Silvester pripovedoval, kakor so ga naučili zapori in življenje, in kdaj je privrela čista resnica na dan. Zakaj ob resnici se je zasvetlikal drugačen ogenj v njegovih očeh in besede so izvirale v globočini srca.
“Sedajle vam pa razodenem nekaj, da boste videli, kako tudi tisti enooki ni vsega lagal.”
Ob tem je Silvester že izpre-menil glas in pripovedoval z ognjem, a počasneje.
“Po pravici je namreč povedal, da sem med zaznamovanimi in da mi ne pomaga nobena pokora in nobeno poboljšanje več. Poslušajte in sodite!”
Povedal mi je tole zgodbo.
Po dolgih letih je Silvestra zvabilo hrepenenje v rodni kraj. Pokazal se je na vasi. Iz vseh hiš so pogledali radovedni obrazi. Mladina ga ni več poznala, starejši so pa naglo uganili: Silvester je! In pri tej priči je vsakdo pogledal po zapahu na vratih, če dobro drži in če ni omrežje v oknih kaj omajano. Nato so gospodarji'varno noza-klenili težke skrinje in ključe vtaknili v žep. Družini je pa vsak naročil: Da mi zaklepate in zapirate! Se ga vse prime!
In še preden je Silvester premeril faro od konca do kraja, je že vsakdo vedel, da se je prite-pel Silvester. In kamor koli je prišel, vsepovsod so ga sprejemali s posebno prijaznostjo in mu kar med vrati ponujali darove, kakor niso bili v navadi tedaj in niso danes ne tam ne drugod za take popotnike. Silvester je dobro vedel, da ga ne obdarja ljubezen—r.ampak strah. Ali zato ni odmikal roke od darov in se ni jezil, ker se je njegov žep čudovito polnil in mu obetal lepe dni.	i
RAD! BI VAM POKAZALI LAHKOTO DOSTOPA S CTS
Povejte nam kje živite, kdaj in kam se želite peljati, da Vam pošljemo osebni vozni red.
name.
address, city____

destination.
afrivat tim©-
Mail m CTS: 1404 E.9th St, Cleveland, 0.44114
L
J
CTS
udobnost za Vas
Spomini ob 80-leinici p. Bernarda Ambrožiča
Nedvomno bo “Izjava in po- talo nestrpnosti in zla volja pri ziv katoličanov” uradni prelom delu za dobrobit naroda. Javno katoličanov s SANS-om (iz urada Zveze slovenskih župnij) koga zanimalo, kako se je to obve-
stilo. Tako je besedilo, ki ga je Ave Maria junija 1944, str. 27, natisnila (ne dvomim, da ga je tudi AD objavila).
“Iz SANS-ovega urada prihaja obvestilo, da se ima v mesecu juliju vršiti nekak nov Slovenski Kongres, oziroma široka seja, ki bo izvolila nov odbor SANS-a in po vsem videzu tudi dala nadaljnemu delu SANS-a drugačne smernice, kot jih je dobila od prvega Slovenskega Kongresa.
Podpisani slovenski župniki smo pred prvim Slovenskim Kongresom podali javen poziv na katoliški narod, naj se Kongresa udeleži in pri delu za rešitev starega kraja po najboljših močeh sodeluje. Mislili smo takrat, da je to sodelovanje brez nevarnosti in lahko mogoče, zakaj naši verski nasprotniki so na zunaj kazali dobro voljo, v srce jim pa nismo mogli videti. Dasi so se že takrat oglašali mnogi in svarili pred takim skupnim delom, da bi se ne oči-
se je obsojal vsak poskus “dvo-tirnosti”, zato smo se vdali in šli na Kongres, seveda za po-
skušnjo.
Poldrugo leto je minilo od takrat m je ta doba pokazala, da se poskušnja ni obnesla. Ne bomo naštevali na tem mestu podrobnosti, saj je bilo dovolj objavljeno v časopisih. Kdor

0
ŽENINI IN NEVESTE!
NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
8117 St. Clair Avenue
431-0628
MOGOČNA TROBENTA? — Morda bodo na takale trobili na Sodnji dani Dejansko to ni trobenta, ampak vodna črpalka pri napravi za razsoljevanje morske vode na otoku Trinidad. Zgradila jo je Raytheon Co.
ima oči za gledanje, lahko vidi.
Zato izjavljamo, da se slovenska duhovščina ne bo več udejstvovala pri SANS-ovem delovanju in se ne bo udeležila SANS-ovega zborovanja v juliju letos. Obenem pozivam vse katoliške organizacije in društva, da se drže proč od SANS-ovega delovanja. Ako se pa posamezni katoličani hočejo udeležiti tega zborovanja in nadaljevati svoje stike v SANS-om, bodo storili to na svojo lastno odgovornost in bodo sami prevzeli vse posledice tega početja. Po našem prepričanju je dovolj jasno, da za katoličane v sedanjem SANS-u ni mesta. Kdor se z nami ne strinja, naj poskusi drugače in se še bolj opeče, kot so se mnogi katoličani že opekli do sedaj.
Trdno smo prepričani, da pišemo to izjavo v soglasju z mišljenjem vseh slovenskih duhovnikov v Ameriki.
Cleveland, 11, maja 1944.
Za Zvezo slovenskih župnij: Rt. Rv. Vitus Hribar Rt. Rev. B. J. Ponikvar Rt. Rev. J. J. Oman
Morda k tej izjavi bo najbolj vidno povezano, če se poslužim, kar je v uvodniku — na prvi strani Ave Maria, junija 1944 — pod zaglavjem:	Milo potožilo.
Urednik se je poslužil, kar je 1. 1848 napisal škof Anton Martin Slomšek in na koncu dostavil te misli:	“Tako je pisal slavni
škof Slomšek pred skoraj sto leti. Takrat se je vsesplošno mislilo, da prihajajo popolnoma novi časi. Samo deloma so obetani novi časi tudi res prišli. Tako bo najbrže tudi v naših časih, ko spet napovedujejo nekaj popolnoma novega. Nehote si mislimo, da ibi Slomšek danes nič drugače ne pisal, kot je pisal pred skoraj sto leti. Pisal bi spet tako, kot je pistal takrat za Slovence v starem kraju, pa zadelo bi kolikor toliko tudi nas — ameriške Slovence? Saj razumete kaj mislim ...”
Samo s spisa, kar je Slomšek v tistem članku napisal in’je podčrtano, ponovim: Glejte Slovenci, na brvi smo! Iz starega v novo čez nevarne globočine gremo. Veliko jih bo na sredi o-mahnilo in utonilo. Potreba vam je prijatelja, ki vam roko podaja. — Imate jih veliko, ki vam roko podajajo, ki so vas poprej kleli in zaničevali, zdaj pa vas hvalijo in se vam sladkajo. — Glejte, da vas ne goljufajo, kakor so vas prepogosto goljufali poprej.
(Dalje sledi)
------o------
Tacali slovenščine za odrasle v layfieldn
Z učitev slovenščine se je lani prijavilo v Mayfield City šolah blizu 100 odraslih. Organizirani so bili trije tečaji, za začetnike, za one, ki že nekaj znajo in za take z boljšim znanjem slovenščine.
Ti tečaji se bodo vršili tudi letos in sicer bo pouk v ponedeljkih in ob sredah zvečer od 7.30 do 9.30.
Vpis v tečaje je 21. in 22. septembra in od 25. do 29. septembra, pouk pa se bo začel 2. oktobra. Večerno vpisovanje bo 26., 27. in 28. septembra v šolskih uradih na 784 S.O.M. Center Road blizu Wilson Mills Rd. v Mayfield Village. Vpis je možen tudi po pošti.
Tečaji obsegajo temeljno znanje slovenščine v govoru in pismu. V vpisu so vabljeni tudi odrasli izven Mayfield City šolskega okraja. Učila bo kot lani ga. Breda Lončar, preskušena učiteljica jezikov.
M. C. B.
Male Help Wanted
Male Help Wanted
No layoffs, 40 hours plus operation of processing machine; steam boiler experience. Some mechanical ability preferred; on job training. Apply in person or phone for appointment.
National Paper & Pkg. Co. 1240 E. 55 St.	391-6000
(178)
Help Wanted
Machinist able to do own set up. Full time and overtime. Experience only. Good salary, company pay benefits.
Call 531-6757
(179)
Help Wanted — Female
DISHWASHER
Woman, full time, Monday thru Friday.
FANNIE’S RESTAURANT 353 E. 156 St.
(177)
Housekeeper, Good Cook
wanted to live in. Adults. $200 and own furnished suite. Woman or couple, man may be employed. Cleveland Hts. area. Phone 321-1008
-(177)
Cook wanted
Wanted — woman to cook Mondays and Tuesdays in restaurant
FANNIE’S RESTAURANT 353 E. 156 St.
(178)
MALI OGLASI
For Sale
3 bedroom home in Willowick. All brick, carpeting, drapes, garage, bar rec. room, fenced in yard, barbeque. Low 30,000. Phone 531-6724
(177)
Delikatesen—Mlekarna trgovina
naprodaj, dober posel, v Grove-wood okolici, z poslopjem ali ne.
Euclidski domovi
novi zidani za dve družini po 6-6 sob vsako stanovanje, tri spalnice built-in oven, range in dishwasher. Velika kuhinja, formalna jedilna soba, pregrajena klet, in dve priklopljeni garaži. Euclid—Russell razvoj (development)
novi zidani ranči, dvojni priključeni garaži, tri spalnice, polna klet. Se lahko takoj selite.
UPSON REALTY 4S9 E. 260 St.	RE 1-1070
(178)
2 opremljeni sobi na 1193 E. 60 Street se odda mirni osebi. Oglasite se na 6011 Bonna Ave. (zgoraj) ali kličite 881-7122.
(178)
V najem
Štirisobni apartment, kopalnica, gretje na papo, blizu sv. Vida. ' Kličite 361-5887.
(178)
V najem
5-sobno stanovanje se odda, prebarvano, zgoraj, na 1097 E. 71 St.
Kličite 361-6776
-(180)
V najem ali naprodaj
Odda se 9-sobno enodružinsko ■ hišo v dobrem stanju, celo pod-| kleteno, 2 kopalnici, vrt in garaža. V najem mirni družini ali naprodaj na E. 71 St.
Kličite 361-0935
$1500 naplačila Blizu sv. Vida je naprodaj solidna 9-sobna enodružinska | hiša, 2 moderni kopalnici, polna j klet, plinski furnez in gorilnik, j zaprt porč spredaj, garaža za ‘ 3 kare.
MAINLINE REALTY USI E. 79 St,
|431-8182	221-9381
(180)
l PROMISE NOT TO PLAY WITH MATCHES
HELP PREVENT FOREST FIRES
I
I
i
Naprodaj
Zidana hiša, severno od Lake Shore Blvd; 4 spalnice, 2 kompletni kopalnici, zgotovljena rekr. soba, priključena garaža za dva avta, formalna jedilna soba in dva ognjišča. Kličite 531-7614
(178)
Mož jef globoko vzdihnil in bridko zastokal. V njegovi duši je še divjak strašen boj, srce se mu je krče vito stiskalo, v ustih mu je zastajala sapa spričo tako groznih dogodkov, ki so se škodoželjno poigravali z njegovo usodo, in spričo temne, zagrnjene in negotove bodočnosti. Ker se ni mogel odločiti, ga je ciganka prijela za roko hoteč ga šiloma 'tirati iz gozda. France jo je pah.c.il cd sebe in se ozrl tja proti svoji hišici, tja, kjer mu je cvetela tolika sreča: oči so mu ovbstale na svetlobnih žarkih, ki so mu iz oken domače hiše pošiljali zadnje pozdrave. Tako je stal nekaj minut kakor zamaknjem. Zdaj se je vzdramil in hrepen: ;če stegnil obe roki tja proti IjubEimu domu; a naenkrat jih je zc/pet krčevito potegnil nazaj in Jih prekrižal na prsih: iz oči mu je kanila grenka solza, mu zdrsnila po obrazu in padla na tla — na domača tla — še v zadnji pozdrav — v slovo. -
savskem produ in drugi dan popoldne dospeli v Ljubljano. Tukaj je napisal France Zalki svoje poslovilno pismo.
Zapustiti so Ljubljano in odšli naprej proti cilju. Zdaj jih je vodila pot skozi temne gozdove, zdaj so našli mehko stezico ob kakem potočku, zdaj so zopet morali prekoračiti ta ali oni vinorodni dolenjski grič. Dan je sledil dnevu, a skoro brez razlike za naše popotnike. Jedva je vsako jutro posvetilo solnce, že je zažarelo cigankino oko, stisnila je ustnice in z desnico dala zapovedovalno znamenje za odhod. Bregar je ostal mrzel in tih, da, dan za dnem je postajal žalostnejši. čim bolj se je oddaljeval ljubemu blejskemu kotu, tem bolj mu je legala na rame teža skrbi, čelo se mu je gubančilo in njegovih usten ni obkroževal nasmehljaj. Nigana je uporabila vse svoje zmožnosti, da bi moža spravila v dobro voljo. Laskala se mu je,
Boj je bil končan. Še parkrat j za|.rjeva^a sv0j0 ^ju]3ezen jn zve..
se mu je privil iz srčnih globin bolesten v^zdih:
“Z Bogom, Zalka! — Franček, Bog s teboj! ... Na svidenje nad
zvezdami ---------V nebesih —
-----v nebesih!”
Nato je prijel črno ženo za roko in zapovedal:
“Pojdiva!”
Odšla s;ta senožeti.
skozi gozd proti
Drugo Jutro na vse zgodaj sta bila France in črna žena na senožeti, kjer sta jih opazila ona dva pastirja iz Bodešič. Pa njih družba se je povečala še za osebo: tu jih je namreč počakala Nigamina stara mati z imenom Bistro. To je bila čudna postava: globoko sključen hrbet, orlovsko zakrivljen nos, temno nag ubančeno čelo, izpod katerega j>e sijalo dvoje zlih kakor oglj e žarečih oči, temno-rjava, zagorela polt po vsem obrazu, lasje pa beli kakor sneg: zares živa podoba stare škodoželjno čarovnice. Ime Bistra se ji je pa popolnoma prilegalo, zalcaj njene oči so bile res bistre* kakor jastrebove in njen pogled je bil pravcati orlovski poVgled, ki je zasledil še tako skrivne stvari. Ravno Bi-1 stra je pava zasledila Franceta; ona je najprej izvedela za njegovo hišo, razmotrila vse njegove razmere in tako vodila Ni-gano s sv etom, zvijačami in dejansko pomočjo, da je ta slednjič našla Franceta.
In zdaj, ko je pripeljala Nigana moža s seboj, je Bistra oba z veseljem sprejela v svojo požrtvovalno materinsko oskrb. In res bila jima je skrbna in vešča vodnica na poti v Nigani-no domovino. Poznala je vsa pota, še tako skrita stezica ali brvica ji ni bila neznana, v vsaki zagati je našla izhod, v vsaki nesreči je znala tolažiti, v vsaki bridkosti bodriti, v vsaki nevarnosti pomagati. Skrbela jima je za živež, pripravljala udobno prenočišče in sama čula celo noč. Zase ni marala nič in zdelo se je, da res ničesar ne potrebuje. Ljubeznivo je pogledovala Nigano, a na moža se je cesto ozrla z zaničljivim, nevoljnim očesom, skoro z gnevom. Toda kakor hitro se je ob takih prilikah Nigana proseče ozrla proti njej, so ji takoj izginile zločeste poteze z obraza in v njenih očeh je naenkrat zaigrala močna materinska ljubezen. —
Tako so se naši popotniki odmikali blejski okolici. Potovali so po najbolj samotnih krajih, deloma po gozdu, deloma po
stobo, a vse zaman, Francetovo srce je ostalo hladno, njegov pogled oster; vkljub vsemu prigovarjanju ni mogla izvabiti niti ene prijazne besede iz njegovih ust. — Po večdnevnem prizadevanju se je Nigani tudi posrečilo odstraniti z obraza črno barvo. Zdaj je zopet zažarelo njeno lice v vsej svoji zapeljivi lepoti. Toda vsa njena krasota je pustila Franceta trdega in mrzlega kot kamen. V začetku mu je hotela biti kakor sužnja in vsak dan je podvojila svojo skrb za ljubega moža; a ker si ni mogla pridobiti njegovega srca, je legla nekega dne tudi na njen obraz temna senca in vsled neprestanega joka so se ji pordečile oči.
(Dalje prihodnjič)
CTT t&e
oocieijr
#cJfeJ0UEr*IL 6C
ONE FAIRLANE DRIVE
Since 1914 ...
... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
1.	Scholarships for the education of young men aspiring to the priesthood.
2.	Scholarships for young women aspiring to become nuns.
3.	Additional scholarships for needy boys and girls.
4.	Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
5.	Bowling, baskeiball and little league baseball.
6.	Social activities.
7.	Participating in the Catholic Communications Foundation.

Družba
sv. Družine
Officer*
President .................... Joseph J. Konrad
First Vice-President ......... Ronald Zefran
Second Vice-President ........ Anna Jerisha
Secretary .................... Robert M. Kochevar
Treasurer .................... Anton J. Smrekar
Recording Secretary .......... Joseph L. Drašler
First Trustee ................ Joseph Šinkovec
Second Trustee ............... Matthew Kochevar
Third Trustee ................ Anthony Tomazin
First Judicial ............... Mary Riola
Second Judicial .............. John Kovas
Third Judicial................ Frances Yucevicius
Social Director .............. Nancy Owen
Spiritual Director ........... Rev. Aloysius Madic, O.F.M.
Medical Advisor .............. Joseph A. Zalar, M.D.
They are:
President — Joseph J. Konrad
First Vice President — Ronald Zefran
Second Vice President — Anna Jerisha
Secretary — Robert M. Ko-cLevar
Recording Secretary— Joseph L. Drašler
first Trustee — Joseph Šinkovec
Second Trustee — Matthew Kochevar
Third Trustee — Anthony Tomazin, Jr.
Spiritual Director — Rev. Aloysius Madic, O.F.M.
First Judicial — Mary Riola
Second Judicial—John Kovas
Third Judicial — Frank Toplak
Medical Advisor — Joseph A. Zalar M.D.
Social Director — Nancy Owen
Many thanks to Rev. Aloysius Madic for the two speeches and sermon on Sunday. They sure held the delegates spell bound.
My congratulations to Wilma Šinkovec and her four lovely hostesses Charlotte Tomazin, Katherine Kovas, Christine Sta-mek, Katherine Turner, for the wonderful job they have done welcoming the Officers and Delegates at the door. Also our Master of Ceremonies Ronald Zefran, Marlene’s Landmark Staff, Big Boss down to the waitresses for the fast service and wonderful two day luncheon menu served.
Katherine and I extend our sincere thanks to Rev. Aloysius Madic, Jean and Joseph J. Kon-
rad, Ronald Zefran, Robert M. ments will be on hand.
Kochevar, Joseph L. Drašler family, officers, and delegates, Thank you one and all.
Wilma Šinkovec and uncle Frank Puklavetz were good will ambassadors to the Balkan | countries Yugoslavia, Austria, Germany, and Italy.
Congratulations to St. Stephen’s Church and school on their 50th Anniversary and many thanks to all the sisters and priests that have taught us old timers.
On October 21st the Alumni will hold their Golden Anniversary dance in the gym-hall at St. Stephen’s. Don’t forget to get your tickets for gifts.
St. John’s will hold their first fall meeting on September 24 at St. Stephen’s lower church | hall at 2:30 p.m. Discussion on i family bowling party, dues, reflecting to old timers. Our secretary will be on hand to give the members a chance to pay their dues. Members please
Fraternally yours,
John W. Kovas,
President
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
Elect this experienced, trained, qualified man to represent VOJ 'n the 22nd DISTRICT
SERVICE... IN THE BOLTON TRADITION
GROPP for CONGRESS Committee HonoraDle Frances P. Bolton, Cna . jg 325 Maylee Bldg., Cleve. Hts., u. ^
Carst Memorial8 ,
iraška kamnoseška obr
iviemoers pit^e ; ED1NA SLOVENSKA IzdELSJkoV it a date to attend this i NICA NAGROBNIH SPOMEN1 meeting.	rpfreslr-	t>»i	481-
make
^ Snacks and. refresh- j 5425	Rri
jiiiiii!iii!iiiiiuiniiii!iiTimmiimiTrni!iii!ii!iii!mii!ii!iiMiiiintuiiiiniiiII,IIIIIIIII,S
POGREBNI 6502 ST. CLAIR AVENUE
ZAVOD
JOS. ZELE IN SINOVI
Tel.: 361-0583 481-311®
URAD
=	COLLINWOODSKI
=	452 E. 152nd STREET	Tel.:
5 Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpo^aS0 g H	Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo
EUCLID POULTRY
V zalogi imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, polnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si
pO-
HOWARD
549 East 185 Street, Euclid
BAKER
531-8187
ST. JOHN LODGE 13 eOK&RilšiiSTES ALL ELECTED SUPBE OFFICERS OF HOLY FHILY
— Okoli 52% prebivalstva v ZDA, starega nad 65 let, so ženske.
lil. — St. John’s preme Board members for the host for the wonderful work they have done in the past four years, finan-ciaily and membership wise. All the officers on the Supreme Board were reelected unanimously for four more years.
CHICAGO, lodge No. 13 was Holy Family Society 19th General Convention held on August 19 and 20 at Marlene’s Landmark in Bridgeview 111.
Congratulations to the Su-
ŠAVE 20% PER SET POSTUREPEDICS I0W $99.95 EM LAST OHAItCE TO SAVE $20.00 OILY 9 SETS TO SELL AT OLD PKiCES “HUORY - HURRY”
Tired people make our best customers. That's why we recommend Posturepedic. it's designed in cooperation with leading orthopedic surgeons for comfortably firm support. No morning backache from sleeping on a too-soft mattress. All this support plus a choice of comfort—
Extra Firm or Gently Firm. Get a good night's sleep for
a change...and wake up like a tiger!	Full or7win 5i«; eaCh Piec3
QUEEN SIZE 60x80" 2-pc. set $299.95. KING SIZE 76x80" 3-pc. set $399.95.
SFALY
POSTUREPEDIC
IMPERIAL
$9955
Only at
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6202 ST. CLAIR AVENUE
JOHN SUSNIK & SONS
mavco
hudZt
stores
Kupujte v mestu od 10 dop. do 7 zvečer v podružnicah od 10 dop. do 9:30 zvečer
Dajemo in zamenjavamo Eagle znamke
NASA PRVOVRSTNA ZNANKA IARLET0N® MOŠKE IN DEŠKE ŠKORNJE S STRANSKO ZADRGO PO NAJNIŽJI CENI
12.99
Izbirajte med črno in rjavo barvo
•	Velikosti 7 do 11 in 12-D širnina
•	Mehke upogljive polyurethanske gamaše
•	Peta po najnovejši modi
« Stranska zadrga za lahkotno obuvanje
•	Mehka trikotična podloga
Budžetni kletni oddelek moških obuval, v vseh trgovinah. Sprejmemo pismena in telefonična naročila.
Kličite 241-3070, Lorain 233-6141, v Elyria 322-6304