rusMiflczna mcviikh mi vinarjev. Stev. 112. M Uubllsnj, v sredo dne 28. maja 1919. Leto e. I cel« tete . I 80'-% za pol lete . K 30-—>. . . talit (ata . . 15.—. . en mesec . 5 —s JrMngtt« In npmnBtio: Kopitarjeva uHce Ste«. 0. ——- ■- Telefon Ste*. 50. ■■■ ■ 1 ■ — NEODVISEN DNEVNIK Inserati; fnostolpna petltvrsta (72 mm Krtka ta 3 M visoke ali ni« prostor) za enkrat po K V28. — Poslano: Enostolpna petltvrsta K V—% — Izhaja vsa! dan, IzvtemSI nedelje in praznike, ob Z. ari popoldne Doba najvežjega Imperijalizma na svetu. LDU. Lyon, 27. maja. (DKU. ~ Brezžično.) Kakor sc zdi, je priznanje sibirske vlade admirala Kolčaka v zvezi s spora-zumljenjem med Veliko Britanijo, Francijo in Japonsko, katerega namen je razdeli- tev Kitajske. Liberalni krogi zapadne Evrope šo radi sedanjega položaja zelo vznemirjeni; splošno mnenje je, da prihaja doba največjega imperijalizma, ki . je kdaj vladal na svetu. Zastopnik Vatikana v Parizu. LDU. Berlin, 27. maja. (DKU.) »D. Allg. Ztg.« javlja iz Basla: Kakor poroča »Italiao, je msgr. Ceretti, vatikanski generalni tajnik za zunanje posle, odpotoval včeraj v Pariz, da posreduje glede katoliških misij v inozemstvu, ki so ogrožene po gotovih določbah mirovne pogodbe. Nemci prosijo. LDU. SL Germain, 27. maja, (DKU.) Današnji pariški jutranji listi razpravljajo ° nemško-avstrijski noti, ki vsebuje prošnjo, naj se čimprej prično pogajanja. So- glasno mnenje časopisja je, da je imela nemško-avstrijska delegacija popoln vzrok za svojo dljuano pritožbo. Petrograd zavzeti LDU. Dunaj, 27. maja. (ČTU.) »Allge-meine Zeitung« poroča iz Amsterdama preko Berlina: V Parizu se širi do sedaj še nepotrjena vest, da so ruske Žete pod po-veljništvom generala Judeniča skupno z estonskimi četami zavzele Petrograd. Splošna mobilizacija v Belgiji Belgijska meja zaprta. LDU Amsterdam, 26, maja. (DKU) Kakor se poroča Nizozemski brzojavni agenturi, so zaprli belgijsko mejo. Nihče more zapustiti Belgije. Z ozirom na to, da poteče šele 29, maja nemški delegaciji dovoljeni rok, so razveljavili v Belgiji vse vojaške dopuste in odredili splošno mobilizacijo. Rumunija in Jugoslavija. na izolacijo naše države kot svoje časno z Bolgarijo. Čujejo se 2e tudi odkkriti glasovi, ki zahtevajo nekatere vzhodne dele Srbije, kjer prebiva le malo število Rumunov, Beglrad, 28. maja. Odnosaji med našo državo in Rumunsko niso ravno najboljši. Brez obzira na meji v vzhodnem Banatu Kurauni ne prikrivajo, da se boje bodoče moči naše države. Delajo z vsemi močmi Novi bankovci s 15. iuntjem. Belgrad, 5»; maja. Kakor ®e zatr- . Se s 15, junijem v promet. Novi bankovci Me, bo naša 'država dala nove bankovce < s oakoro že dotkkadL Politika. Stara fraza: To ne spada v politiko —• še vedno vleče, in v njeno neizpodbitne resničnost verujejo celo resni ljudje. Moramo se pa vprašati: kaj pa je politika? To je vse, kar spada v javnost, ■— Javno pa je vse, kar ni zaprto v »kamrico« človeškega srca, ali med štiri stene človekovega stanovanja. Vsako drugo delovanje je javno, podvrženo javnemu nadzorstvu in javni kritiki. Slamnik je gotovo čisto nepolitična stvar. In vendar tudi pri njemu igra politika svojo vlogo. Tovarnar, ki ga izdeluje, se morda ne peča s politiko, in vendar ima tudi on pri njej svoj delež. On ima zaposlenih veliko delavcev v tovarni. Če se jim slabo godi, je to znamenje slabe socijaine politike v državi, ki ne brani delavca pred izkoriščanjem. Gotov slamnik je treba prodati. Vsaka industrija gleda na iz voz v tujino, eč slamniki domačega izdelka gredo poceni čez mejo in se tam lahko prodajajo, je to zasluga tarifne in carinske politike. In tako bi naštevali lahko zgled za zgledom. Vsakdo izmed nas je danes odvisen od politike in njenih dobrih ali slabih uspehov. V vsaki državi je narobe, če en stan živi na račun drugega delavnega stanu. Nezdravo je, če. ima malo število ljudi, ki malo ali nič ne delajo, vsega dovolj, množica ljudstva, ki dela in trpi, pa trpi pomanjkanje, To je znamenje nezdravega gospodarstva, krivične gospodarske in denarne politike v državi. Na tem bolehajo danes vse države v Evropi in drugod po svetu, ker povsod velja le načelo, da je »denar sveta vladar«. To pa je tudi proti božjim in človeškim postavam. In zato se taka politika maščuje na državah, ker, manjka poštenosti in pravičnosti. Poštenje in pravičnost je nujna podlaga za zdravo politiko. Poštenje in pravičnost pa ni drugega ko tisto načelo, o katerem govori modemi svet, da ne spada v politiko. To je načelo krščanske morale. Mogotci sveta, izkoriščevalci ljudstva so si izmislili to frazo, da so brez poštenosti, brez pravičnosti in brez morale lahko vladali svet in izkoriščali trpeče ljudstvo, Zato pravimo: Izboljšanje socljalnih razmer ni mogoče, dokler v javnosti ne bo zopet zavladala krščanska moralal St«v. 112, ■.......- .i i —« Italijanska propaganda v Bolgariji. Posebno poročilo »Večernemu listu«. Belgrad, 28. maja. Po različnih vesteh razvijajo italijanske okupacijske čele v Bolgariji živahno propagando proti Jugo- slaviji. Svojo propagando so razširili tudi na južno Srbijo. Zbirajo prostovoljce, katere uvrščajo v svojo vojsko proti nam. Obsodba nemškega divjanja. Pohvala Jugoslovanov. — Kaj so dijaki poidi z mrkim Malgajeir Kakšno razpoloženje vlada med koroškimi Slovenci in Nemci radi nemških na-»ilstev, kažejo odlomki pisma iz Prevalj: Kakor se je tukaj godilo, ko so prišli "Jemci, je naravnost grozno. Vsi tukajšnji Nemci so nevoljni nad takim prihodom ter pravijo vsi, te rešitve ni bilo treba. Tukajšnji Nemci so se trudili, da bi brzdali to druhal, toda vs je bilo zaman. Župniku ec odnesli vse. Razpelo so vrgli na tla, ves mošt so popili, deloma na tla zlili, deloma odpeljali. Tudi po drugih hišah so živino kralkomalo vzeli in odgnali. O ko bi Ti mogla vse povedati. Eno Ti rečem, da ie ta dohod Nemcev jako ugoden za Jugoslavijo. Danes je tukaj vse za Jugoslavijo, Tukajšnji Nemci ne morejo Jugoslovanov prehvaliti napram nemškim častnikom. Meni so zatrjevali Nemci: Sram me je, da 6em Nemec; in tako govori ne le eden, ampak vsi. V so vsi zoper Nemce in komaj čakajo, da se kaj prične. Vsi se dvigajo zoper nje. To je bil roparski upad! Ljudje prihajajo se- 6.» daj z vsakim vlakom z edinim namenom, da si nagrabijo živil in jih odnesejo. Vsi Nemci so v velikm strahu, da bi se jim ne vračalo, ko pridejo Jugoslovani. Vsi pričakujejo Jugoslovane z veseljem, le eno naj bi opustili, — ropanje. Ker so neir.ški vojaki pri Slovencih ropali, povsod so skušali tukajšnji Nemci to zabraniti, toda niso mogli, ker se je vojakom pridružila tudi druga sodrga. Ko se Nemci umaknejo, se bom že skrila. Jugoslovani pa pridejo itak z večjo oliuo kakor pa Nemci. Ubogi Malgaj se je boril in je padel kot junak. Pokopan je v Guštanju. Nekateri so še mrtvega vlačili za lase, udrihali po njem in preklinjali, Jugoslovani naj bi pri prihodu pokazali omiko in se obnašali, kakor so se pri umiku. Danes slišim strašne reči. 12 letna dekleta so nemški vojaki posilili, Jugoslovani naj so plemenitejši ter naj ne vračajo hudo s hudim. Kruh usoda Iz pisma, pisanega v Gmiind, ki je bilo oddano na pošto dne 15. t. m. v Ljubljani po srečno ubeglem ujetniku, navajam med drugim to-le: Tu se nam godi zelo slabo; še civilno prebivalstvo nima kaj jestil Jaz sem že čisto slab — in če se le nekoliko več pre-gibljem, mi postane črno pred očmi, tako da se moram takoj vsesti. Nastanjeni smo tu slabo, sploh se nam tako godi, kakor bi ne bili častniki. — Zdaj šele vidim, kakšni ljudje so to. V začetku se sploh niso nič brigali za nas, tako, da so nam le dvakrat na teden dali kruha. Najhujše je pa to, ker ne vemo, kdaj bo te »mizerije« konec. Želeti bi bilo, da bi se za te reveže poklicani faktorji nemudoma pobrigali. Pri nas dajejo ljudje krompir svinjam, na« ujeti bojevniki pa stradajo. Begunec iz Koroške poroča: V Kotljah so Nemci dne 22. maia aretirali posestnika Lenarta Kuhar, očeta nadučitelja Ivana Kuhar. Ravnali so z njim zelo surovo; tepli, suvali in klofutali so ga ter ga potem odgnali, ne da bi mu pustili kaj vzeti s seboj ali spregovoriti kako besedico z domačimi. Drrgi dan so. hoteli’ aretirati tudi njegovega sina Antona, ki jim je pa sreč- no ušel. Sinu so vzeli vso živino ter jo prodali drugim. Posestnika Florijana Ivastni-ka so oropali za 1400 K. Ker se je branil dati denar, so ga vrgli na tla, ter ga obdelovali z bajoneti in puškinimi kopiti tako, da je ostal komaj še živ. Letovišče »Rimski vrelec«, ki je last Slovenca V. Bona, so popolnoma izropali. Slovenskim kmetom jemljejo s silo živino, meso in mošt. Pri tem delu jim gredo na roke nekateri domači nemčurji, ki jim kažejo pot ter jim ovajajo slovenske kmete. V župnišču so uprizarjali prave orgije. Pripeljali so po-lovnjak mošta, ki so ga uropali posestniku Štrucu, in so potem pili in žrli. Oblekli so se v mašno obleko ter skakali in plesali po hodniku ter pridigovali raz verando. Kar je bilo v župnišču, so vse razbili. Prejšnji nadučitelj Fleiss se je zopet povrnil ter vozi proč svojo opravo in svoje čebele, katere so mu Slovenci vse lepo pri miru pu-sti'\ Tudi Nemci in nemčurji spravljajo svoje reči naprej. Imajo pač slabo vest in sami čutijo, da taka grozodejstva ne morejo ostati nekaznovana. Nemci pravijo, da bodo, predno bodo šli, še vse uničili. In to delo uničevanja nemoteno opravljajo. Slovensko prebivalstvo je vse preplašeno in zbegano. Res ubogi ljudje, ki so na milost in nemilot izročeni tem nemškim zverinam, Kdaj bo vendar konec teh nemških grozodejstev, — Koroški begunec. ‘e v LDU. London, 27, maja. (DKU.) Reu-i terjev urad poroča: Po demonstraciji brezposelnih, bivših vojakov in mornarjev, ki je bila v Hydeparku, so poizkusili demonstranti prodreti do parlamenta. Poli* cijo, ki je hotela to preprečiti, so obme« tavali s poleni, toda dobila je ojačenje in prešla nato v napad. Pri tem je bilo ranjenih več oseb, med njimi tudi en stražnik. Aretirali so tri osebe. Železničarska stavka v Srlsiji — (Posebno poročilo »Večernemu listu«-) Belgrad, 28, maja. Železniško osobjfc * južni Srbiji, ki je stopilo v stavko, je zahtevalo povišanje plač in osem urni delavnik. Vlada je ugodila njihovim zahtevam, Železničarji so sc zopet vrnili n* delo. pusim tf Posebno poročilo »Večernemu listu«. Belgrad, 28. maja. Dovršena je nova brezžična postaia. Pričakujejo samo še fl®' katere aparate iz Pariza. Ko tj dospeio brezžična postaja takoj začela delovati. Preskrba Invalidov. Posebno poročilo »Večernemu listu«, Belgrad, 28. inaja. Vojni minister je izdelal načrt za preskrbo invalidov in vdoV po padlih vojakih. Načrt pride v kratkem I v razpravo v narodnem predstavništvu, *• V t«v (H t« 3 d:-’ 6 ^ ti s o. '•!' li u u • LDU Libava, 26. maja. (DunKU.) Vo jaški položaj v splošnem neizpremenien^ Boji za posest morske ožine in za Diina-miinde še trajajo. Boljševiki so pri umiktf ubili v Rigi 20 baltiških ujetnikov, 50 s o jih pa odpeljali. Pozneje je bilo osvoboj«' nih 1600 ujetnikov po večini Baltov. LDU Budimpešta, 26. maja (DunKU.) Ogrski korespondenčni urad poroča, da j® sklenila revolucijska sovjetska vlada skli* cati na dan 14. junija kongres deželnih svetov. Po 250 prebivalcev voli enega d«' legata. izhodne Galicije. LDU. Moravska Ostrova, 27, maja-(ČTU.) Kakor poroča »Goniec Krakotf'1 siri«, je odpotoval poljski minister za o®* tranje posle Wojcicchowski v Lvov, d# prične s pripravljalnimi deli za samoupravo vzhodne Galicije, Koliko državnega posojila so podpi' sali trgovci-dobavitelji, ki so se, oproščen* vojaške dolžnosti, povzpel! do blago' stanja? ' Raznoterosti. LDU, Frankobrod ob Menu, 27, maja. /CTU.) Dunajski poročevalec lista »Frankfurter Zeitung« doznava iz zanesljivega Vlra, da bodo tekom tega tedna zasedle ententne komisije vse obmejne postaje v Nemški Avstriji in da bodo izvrševale najstrožjo kontrolo glede oseb in blaga. V Brticku ob Litvi že posluje taka komisija, paje je namen tega nadzorovanja, preprečili, da bi se živila, ki lih ententa dobavlja Nemški Avstriji, izvažala preko meje v Nemčijo, p Nov štajerski deželni zbor, LDU Novoizvoljeni nemško-štajerski deželi zbor se je sestal danes k svoji prvi se i. Na podlagi dogovora med strankami sp bili soglasno izvoljeni; za deželnega g1a~ varia prof. dr. Rintelen (krščanski socija-lec); Pongratz (soc, dem.! je bil izvoben za prvega in dr. Ahrer (kršč. soc.) za drugega namestnika deželnega glavarja V deželni odbor je bilo voljenih pel krščanskih socialcev, trije socijalni demokrrtie, in dva člana kmetske zveze. Prihodnja se a bc jutri. p Nemiri na Češkim. LDU Top1ice (Češka), 27. maja. (DKU) Danes dopoldne so izbruhnili v Toplicah resn, nemiri. Mn ožica, ki se je zbrala iz vsega mesta m okolice, je oplenila veuko število trgovin. Šeie pi- h poldne*. ' se -e posrečilo policiji in čeboslovaški po-adki vpostaviti red z nasannimi baionefi in z revolverji. Popoldne pa se je ponovilo čbi-anie množice v še večji meri. Tudi v Turnu pri Toplicah se e plenilo; moralo j; nasloniti vojaštvo, ki e oddalo tri sake. Ni znano, koliko je ranjenih. le Cerkveno odlikovanje. Ob birmo-vaniu v Tržiču dne 25. t. m. je premil, gospod knezoškof imenovat svojim duhovnim svetnikom g', župnika Jožefa Potokarja. k Eirtnovanje v Trči” \ Tzredno slovesen je bil sprejem presvitlega g, knezoskofa ki je prišel k nam iz Kovorja. Gacilci na korrih in par Orlov mu ie jahalo do Kovorja nasproti. Prvi sprejem je bil v Bistrici, kier ga je ondotni načelnik g. Aljančič pozdravil. V trgu ga je pozdravil načelnik požarne bram.be pred svojim slavolokom, sredi trga je občina postavila krasen slavolok častnemu občanu svojemu. Pred šolo ga je pričakovala duhovščina, šolska mladina z vsem učiteljstvom .Pred cerkvijo ga je pozdravil naiprvo tržni župan g. Ahačič na čelu skoro polnoštevilno zbranega občinskega odbora, za njim urad-ništvo, vsa katoliška društva in Marijine družbe, ki so tu čakale z zastavami. Vse šolske sobe, kjer je prisostvoval presvitli izpraševanju iz verouka so bile okrašene z zelenjem in cvetlicami. — Pred šolo pri sv. Ani je pozdravil knezoškofa g. žunan Ankele, šolska mladina in ženstvo. V ime-“u občine sv, Katarine, v kolikor spada pod tržiško župnijo ga je pozdravil občinski zastopnik A. Godnov. — Lnako sijajen je bil tudi odhod presvitiega iz Tržiča. Ves trg je bil v zastavah. Poleg narodnih zastav so visele švicarska, anjpešKa, odrska, Izvedelo se je bilo, aa se odpelje presvitli v Pariz, da pred ondotnuni velemožmi zastopa Slovenijo. Zbral se je na trgu oo-činski odbor z g. županom, šolska nuadina z učiteljskim zoorom, društvo sv. Jožeta, podporno društvo, Orli, Manjine družbe, braino društvo, bokol, požarna bramba vsi z zastavami. Po prisrčnem nagovoru gosp. župana, ki je žeiei srečno pet in mnogo uspeha presvitlemu v Jbar.zu je pevski zaor društva sv. Jozeia zapel eno narodno pesem. Med »živi,o« knci se je odpeljal de-žemi avtomobil z knezoškoiom, kateremu je sledil še drugi voz z domačo duhovščino. k Trgovski promet v notranjosti, Slovenski trgovski, industrijski in obrtni krogi se opozarjajo, da se kakor v našem sicupnem gospodarskem, kakor tudi v svojem lastnem interesu posiuzu,cjo napram svojim klijentom iz Srbije največje ku-lance in se ogibljejo vsega, kar bi utegnilo rociti ne voljo bn postavno v ~,abo luč našo slovensko trgovino in industrijo. Kompen-j zacijski posli, ki ;ih je porodila potreba in ; pomanjkanje vojnih časov, morajo v no-j trajnosti države prenehati, ker povzročajo : velikansko škodo našemu gospodarskemu j pokretu. Osobito pa niso ti posli na mestu j napram Srbiji, m ,e v tej vojni največ trpela in se mora šele obnavljati v vsakem i oz.ru. Naša dolžnost je, da z vsemi silami delamo nato, da preide Srbija zopet v normalne razmere, ua se gospodarsko okrepi in v vsakem oziru uredi, ker šeie tedaj bo mogoč popolen razvoj naše mlade države. k Nagrade. Ministrski svet je odobril predlog finančnega ministra dr, Momčda Ninčiča, da se izplačajo vsem onim, ki podpišejo v pravem času do 1. junija t. 1. naše prvo državno posojilo, posebne nagrade, Podpisovateljem državnega posojila se bodo namreč Izplačale pri izmenjavi kron v dinarje nagrade po 5 K za vsakih podpisanih 100 K državnega posojila. Kdor bo največ podpisal, dobi na ta način tudi največjo nagrado, k Poziv užitmaskim uradnikom v Jugoslaviji na Štajerskem, Prosijo se vsi užitninski uradniki, da se osebno ali s pooblastilom zanesljivo udeležijo velevaž-nega sestanka, kateri se vrši dne 4. junija 1919 v Narodnem domu v Celju. Čas je kratek, ge zamudite ga, ker brez organizacije ni dandanes življenja, ampak trpljenje in nepotrebno vpitje naše usode po časopisih. Vlada bo gotovo naše upravičene zahteve izpolnila, samo jih moramo pojasniti vladi. k O čekovnem prometu. Ako želi lastnik čekovnega računa, da izplača blagajna čekovnega urada v Ljubljani komu takoj znesek v gotovini, izpolni ček in ga izroči tej osebi. Ta nese ček v blagajno poštnega ček. urada v Ljubljani, kjer se ji takoj izplača nakazani znesek. Tak ček se imenuje blagajniški ček in mora biti tako le izpolnjen: Kraj, datum, mesec in leto, znesek v številkah in besedah, to se izpolni kakor navadno. Pod zneskom, ki je zapisan z besedami, je na čeku prazen prostor, kamor se navadno zapiše ime in naslov osebe, ki naj ji čekovni urad izplača nakazani znesek. Pri blagajniškem čeku se pa ta prostor izpolni z debelo črto. Podpisan mora biti blagajniški ček ravno tako, kot vsak drug ček. Na blagajniškem čeku torej tisti, ki naj mu blagajna čekovnega urada izplača nakazani znesek, ne sme biti naveden z imenom. Zato izplača blagajna tak ček vsakomur, kdor ji ga prinese. Ona samo pregleda, če je ček pravilno izpolnjen in pravilno podpisan. Če je to v redu, ga izplača vsakemu, ki ga ji izroči, ne glede na to, ali je upravičen prevzeti denar ali ne. Ni pa treba, da mora tisti, ki ima v rokah blfigajniški ček, sam iti po denar v blagajno čekovnega urada. Če želi, da se mu pošlje denar na dom, naj napiše na zadnjo stran čeka opombo; »Za plačilo v gotovini A. B. v C.« in pošlje ček po pošti ček. uradu v Ljubljani. Ta tau potem pošlje nakazani znesek po pošti s poštnine prosto nakaznico. Če je pa tisti, ki ima v rokah blagajniški ček, tudi sam lastnik čekovnega računa, lahko napiše na zadnjo stran blagajniškega čeka; »Za pripis na Čekovnem računu št. . . . A. B. v C« in naj pošlje blagajniški ček poštnemu čekovnemu uradu v Ljubljani in ta mu bo ta znesek pripisal na njegovem računu in ga bo obvestil o tem z račnskim izpiskom. Žiriranih čekov, to so blagajniški čeki, na katerih je pristavljen giro na korist kake določene osebe, blagajna poštnega čekovnega urada ne sprejema. k Vabilo k občnemu zboru društva odvetniških in notarskih uradnikov za Kranjsko s sedežem v Ljubljani, ki se vrši v nedeljo, dne 1. junija 1919 ob 9. uri dopoldne v hotelu »Ilirija«, Kolodvorska ul. Spored: 1. Poročilo vodstva: a) Čitanje in odobritev zapisnika zadnjega obč.. zbora; b) poročilo tajnika; c) poročilo blagajnika; d) poročilo nadzorstva. 2. Volitev društvenega vodstva: a) predsednika; b) sedmih odbornikov in dveh namestnikov; c) dveh nadzornikov. 3. Samostojni predlogi. Ker gre za vprašanje, ali naj društvo šc obstoja v nadalje in ker so sedanji resni časi posebno važni, za združenje vseh tovarišev v trdno zvezo, pričakuje vodstvo, da se občnega zbora udeležijo vsi p. n. stanovski tovariši in tovarišice, — Vodstvo. kr Glavne skupščina glavne Gospodarske Zadružne Zveze. Beigrad, 28. maja. Glavna skupščina Gospodarske Zadružne Zveze, ki bi se imela vršiti v Belgradu dne 31. t. m., je preložena na 14. junij, k UHimatum je stavila naša vlada... Že zopet! Saj pravimo, ta naša vlada! Nikdar ne bo vojne konec. V Belgradu kujejo same ultimate! Da, da, ti Srbil Sedem let se že tepejo, pa še nimajo dosti. Pa komu je stavila vlada ultimatum? Vsem, celemu svetu. Kaj? Saj se še italijanskih pritlikavcev ne moremo otresti, niti koroških gol-šarjev. Kje bomo pa jemali vse potrebno? — Prijatelj, le pomiri se! Le posezi v žep in s>ccr precej globoko. Naša vlada je stavila ultimatum z rokom do 1. junija vsem v svrho podpisovanja našega prvega državnega osojila. Kdor do tedaj ne bo podpisal, se bo kesal, ker bo pozneje vse prepozno. \ k Pisarna za zasedeno ozemlje je izdala brošuro »Jugoslovanska žena za narodovo svobodo«. Brošura, ki obsega jedrnate in stvarne črtice naših najboljših pisateljic, je v teh dneh, ko se za dolgo odloča naša usoda, tem večjega pomena. Jugoslovanske žene, segajte pridno po Ujej. Naroča se v vseh knjigarnah. Cena & K. kr Belgrajska medicinska fakulteta. Belgrad, 28. maja. Istočasno z ustanovitvijo medicinske fakultete na belgrajski Univerzi se bodo ustanovili tudi tečaji za farmacijo. k Koroški begunci. V dneh bede in Borbe smo pribežali koroški Slovenci čez visoke gore k bratom dežele bele Ljubljane in zelene Štajerske. Srce nas je vedno vleklo v naše središče, v belo Ljubljano, ki je pomenila višek naših nad. A nikoli nismo mislili, da bomo došli oropani, brez imetja. Korošci smo po svojem na-turelu optimisti, veselega srca, ljubimo petje — saj poznate naše pesmi — najbolj čuvstven del Slovencev. Iskali smo pri Vas Zavetje; našli smo ga, a še več, našli smo pri Vas srce. Na mah ste nam segali iz vseh krajev v roke ter pomagali. Dan na dan čutimo Vaše sočustvovanje ne samo v besedah in po listih, temveč tudi v velikodušni radodarnosti. Bodi izrečena naša najtopleja zahvala vsem listom, ki bodrijo rojake, da nam prihajajo na pomoč. Posebno prisrčno pa se zahvaljujemo združenemu ženstvu z gospo dr, Tavčarjevo na čelu, ki so se zavzele za nas s samo ženskemu srcu pripojeno ljubkostjo. Prosimo slavno občinstvo, če bodo prišle v teh dneh ljubljanske dame kot prosilke za nas koroške begunce k Vam, da jih blagohotno sprejmete nam v pomoč, sebi v čast Sn celemu narodu v zadoščenje. — Odbor koroških beguncev v Ljubljani, Poljanska cesta 4. .j / Iz Ljubljane. 1 Povhetova dvajsetletnica. Gosp. Povile, član deželnega gledališča, bo obhajal y ponedeljek dne 2, junija dvajsetletnico tvojega neumornega delovanja na našem jodru. Pri slavnostni predstavi bodo peli /Opereto »Mamzell’ Nitouche«, v kateri bo nastopil v vlogi Celestina; kot tak se je našemu občinstvu že zelo prikupil in toplo priporočil. To bo druga obletnica v letošnji sezoni. 1 Anton Fantkovo »Tekmo«, ki bi mo-faJa biti po pisateljevi izjavi »tragedija častihlepnosti«, eo igrali dijaki ljubljanskega Učiteljišča sinoči v dramskem gledališču >v prid Cankarjevemu spomeniku«, kakor Je bilo povedano na gledaliških listih. Da fe bila izbera »Tekme« za dijaško predstavo najbolj srečna, ne morem trditi. Drama zahteva notranjega doživetja in (poglobitve, ker drugače nikakor ne more Vzbuditi v nas onega umetniškega ugodja, ki ga zahtevamo od umetnine. Dasi so se igralci potrudili na vso moč, da bi zadovoljili sebe in občinstvo, so se mogli polpeti samo mestoma do te višine, dočim je ostalo mnogo neoznačenega in zasenčenega, Najbolje se je uživela v ulogo Sta- na, ki je bila v začetku sicer nekoliko ne-sigurna, a se je tekom dejanj bližala umetniškemu liku. Motil pa me je tu in lam njen sekajoči naglas in trenotna negotovost, Njej se je hotel približati Grušč, kar se mu pa ni povsem posrečilo. Lesovin in Danej pa nista bila tekmeca na pravem mestu, preveč sta pozabila na ono, kar ju loči v dva stopnjevaje in padaje nasprotujoča si tipa. Tekma in »tragedija častihlepnosti« je ostala zabrisana v polmraku, Helena se je pridružila vsem nekako v sredini, o slugi pa ni mogoče ničesar povedati. Reči pa moramo, da so bili igralci z ljubeznijo pri delu in da niso hoteli zaostasti za drugimi letošnjimi dijaškimi predstavami. Režija je bila dobra. Gledališče je bilo, če izvzamemo nekaj lož, napolnjeno, seve predvsem od mladih ljubiteljev dramske umetnosti. Občinstvo je igralce navdušeno pozdravljalo. Lesovinu je bil darovan velik lovorov venec, Stani pa šopek cvetlic. J, S, 1 Nove skladbe. V kratkem bodo izšli trije solonapevi, ki jih je zložil mladi slovenski skladatelj Marij Kogoj. Ta je v našem glasbenem svetu že znana osebnost, ki je začrtal v glasbeni umetnosti svojo samostojno pot. Svoje kompozije je priobčeval v »Cerkvenem Glasbeniku«, »Novih Akordih« in »Dom in Svetu«, Rodom je Goričan in je študiral na Dunaju na konservatoriju pri znanem komponistu Franu Schrekerju in pozneje pri Arnoldu Schon-bergu. Skladbe se tiskajo pri enem izmed najboljših podjetij na Dunaju. Skladatelj bo izdal v najkrajšem času svoja nadaljnja dela. 1 »Žongler naše Preljube Gospe«, Ta lepa opera slavnega francoskega skladatelja J .Masseneta je ena najboljših stvari, kar smo jih videli letos na našem odru. Stvar je vsekako zanimivo zamišljena, po svoji izdelavi globoka; ne glede na opero samo, je bilo to delo tudi dobro naštudirano in dobro podano, kar se tiče igre in petja. Najbolj nam je ugajal Stepnievski, a v splošnem so bili vsi igralci dobri, tako da smo šli ta večer v vsakem oziru zadovoljni iz gledališča. Dekoracije niso bile najsijajnejše, a nikakor ne slabe. Pevci in dirigent so dobili v hvaležno priznanje obilo vencev in šopkov od občinstva, 1 Zemljepisno-zgodovinski odsek slovenskega profesorskega društva naznanja, da se vrši sestanek profesorjev-zgodovinar-jev in zemljepiscev v soboto dne 3. maja t. 1. ob 17. uri na I. državni gimnaziji v Ljubljani. Na dnevnem redu je poročilo gospodov, ki so prevzeli spisovanje učnih knjig za zemljepis in zgodovino, o dovršenem delu, dalje referati o bodočem učnem načrtu za navedena predmeta. Zato se vabijo gg, profesorji zemljepisci in zgodovinarji, da se udeleže sestanka polnoštevilno, I Brez listin. Danes dopoldne je vprašal eden mestnih stražnikov pri jubilejnem mostu nekega mladeniča po vojaških listinah, Mladenič ni imel nobenih izkazil pri sebi in je zatrjeval, da je star šele 16 let. Ko ga je stražnik hotel aretirati, se je ta branil na vso moč. Mladeniča so morali s silo vkleniti in ga odpeljati proč. Mnogoštevilno občinstvo, ki se je nabralo, se je zgražalo nad brutalnim postopanjem prt aretaciji, posebno nad tem, da je pri tem! pomagal nek meščan na ta način, da je mla« deniča davil za vrat, 1 Našla se je otročja čepica na Sv. Pe-i tra nasipu. Kdor jo je izgubil, dobi jo nazaj na Ambroževem trgu št 3, III, nadstr. Po svetu. s Zakonski stan. (Indijska legenda). Ko je vsemogočni Mahadeva ustvaril ptt' krasno Indijo, je zletel na zemljo, da bi jO občudoval. Vsled njegovega leta je zavel gorak, vonjav veter. Prevzetne palme soi klai.jale pred Mahadevom svoje vršičke, iri pod njegovim pogledom so zavele čiste, bele, ljubke, vonjave lilije. Mahadeva j® vtrgal eno izmed najkrasnejših in jo je vr« gel v lazurno morje. Veter je zvalovil kri' stalne vode in zakril prelepo lilijo z beloi peno. V tem hipu je iz te penaste kitice zacvetela žena, — ljubka, bela, vonjava ko lilija, lahka ko veter, izpremenljiva kako* morje, s sijajno krasoto ko morska pena in kakor ona hitro minljiva. Žena je najprej pogledala v kristalne vode in zaklicala: — Kako krasna sem! Potem se je ozrla okoli sebe in rekla! — Kako krasen s<.-et! Stopila je iz vode na breg — suha< Odsihmal pridejo žene iz vode vedno suhe< Pri pogledu na ženo so zacvetele cvet-lice na zemlji, a z neba so se ozrli milijoni radovednih oči nanjo. In te oči so vzplamtele od navdušenja. Venera je vzplamtela od zavisti — zato sveti silneje, kakor mnoge druge. Žena se je izprehajala po prelepih gozdih in travnikih in vse krog nje je strme utihnilo, Ali ženo je to omrzilo, da je za* , klicala: — Oh, vsemogočni Mahadeva! Ustva-* ril si me tako krasno! Vse sem očaralaV ali nič ne slišim, nič ne vem o tem očara-nju, vse je strme utihnilo. Ko je slišal Mahadeva te očitke, je ustvaril brezštevilne ptice. Brezštevilni pti-či so prepevali očarajoče pesmi o krasoti prelepe žene. Žena je poslušala in se smeh-: Ijala. Ali naenkrat ji je vse to presedalo. Žena se je začela dolgočasiti. Oh, vsemogočni Mahadeva! — j® vzdihnila, — Prepevajo mi v srce segajoče pesmi, v njih pravijo, da sem prekrasna. Ali kakšna krasota je to, ako me noče nih* če objeti, ako me nihče ne poljubi! Tedaj je Mahadeva ustvaril krasnega gibčnega gada. Ta je objemal prekrasno ženo in se je splazil okoli njenih nog. Pol dne je bila žena zadovoljna, ali potem se ji je gad prigabil in je vzdihnila: — Oh, če bi bila v resnici krasna, bi me poskušali prenaiediti. Slavec poje prelepo, a oponašavec ga posnema. Da bi potolažil ženo, je vsemogočni Mahadeva ustvaril opico. Opica je bila podobna ženi v vseh kretnjah in žena je bila zadovoljna šest ur, ali potem je s solzami v očeh vzdihnila: •— Tako krasna, tako prekrasna sem! O meni prepevajo, objemajo me, plazijo se okoli mojih nog in ponarejajo me, Obču- lujejo me in zavidajo mi tako, da me je že jttrah. Kdo me bo torej branil, če bi mi hotel kdo škodovati, Mahadeva je ustvaril silnega, močnega leva. Lev je stražil ženo, Žena je bila tri Ve zadovoljna, ali čez tri ure je zaklicala: ■— Prekrasna sem! Laskajo se mi, jaz nikomur. Ljubijo me, jaz pa nikogar! Saj vedar ne morem ljubiti tega orjaškega strašnega leva, ko čutim strah pred njim! In v tem trenutku je na željo Mahajva stal pred ženo majhen, zal psiček, '— Kako ljubka živalica! — je vzklikala žena in ga začela ljubkovati. — Kako ga imam rada! Zdaj je imela žena vse, ni si mogla želeti ničesar več. To jo je ozlovoljilo. Udarila je psička, psiček je zacvilil in zbežal, udarila je leva, lev je zarjul in odšel, — stopila je na gada, —- gad je zasikal in se splazil izpred nje. Opica je utekla, a ptiči odleteli, ko je žena zakričala na nje ,,, — Oh, jaz nesrečnica! — je vzdihnila icna in vila z rokami, — laskajo se mi, hvalijo me, kadar sem dobre volje, a vse zbeži, ko se razjezim. Kako sem zapuščena! Oh, vsemogočni Mahadeva, zadnjikrat te prosim: ustvari mi bitje, nad katerim se bom lahko razjezila, bitje, ki ne bo imelo poguma zbežati od mene* kadar bom razkačena; bitje, ki bo primorano potrpežljivo prenašati vse udarce, — Mahadeva se je zamislil — in ustvaril ji je namesto vseh teh živali —- moža. s Kako potujejo Parižanke, Slovenska gospa ne jemlje s seboj na pot bogve kaj prtljage in nepotrebne gizdavosti v toaletah. Tudi razumne Angležinje, ki so danes največje in najbolj izvedene popotnice, ravnajo tako. Večkrat jih je videti na potovanju samo z enim ploskim pripravnim paketom, ki ga lahko neso same s kolodvora v hotel. Vse kaj drugega v tem oziru so Francozinje, posebno Parižanke, Te jemljejo s seboj cele skladanice obleke, čevljev, klobukov in drugih predmetov, ki so jim »neobhodno« potrebni. In te gospe ne potujejo v prvi vrsti za svoj užitek, ampak zato, da bi s svojim chicom in s svojimi toaletami zavajale vojo okolico v strmenje. In po tem je tudi taka odprava modne dame. Neka pariška modna dopisnica piše, da mora prava Parižanka imeti s seboj na potovanju najmanj pel kovčegov. En stoječ kovčeg kakor omaro, kamor se obeša obleka, potem kovčeg za perilo, za klobuke, za čevlje itd. Pa ne samo to. Ta ali ona vleče s seboj i razne predmete, da bi »rešila dolgočasno hotelsko sobo banalnosti«. Tako ima s seboj uro v elegantnem usnjatem loku, razne bibelote in navsezadnje še vaze za cvetlice, družinske fotografije in hogve kaj še vse. Sama potuje v sivi popotni obleki, ki klubuje prahu in dežju. Priročni plašč nosi ali na sebi čez žaket, ali ga pa nese na roki, ker ne nosi nobene PTtljage, razen ročnega kovčega. Ta »čudoviti« plašč ji omogoči, da se pri obedu Pokaže kakor elegantna dama, To je tisto atlasovo »kimono«, ki se da obrniti. Na eni strani je temno, *na druga pa svetlo in >e tako narejeno, da šivov ni videti niti s te, ne z one strani. Tudi ovratnik, manšete, gumbi so tako napravljeni na obeh straneh, da se lepo prilegajo. Kar se tiče klobukov, popotuje Parižanka v lahki svileni toque, s katerim zakriva celo uho, Ta toque »a la Willette« služi za temelj vsem pokrivalom glave, ki jih rabi na potovanju, s predpogojem, da ima potujoča dama tri ali štiri kose temne svile ali kaj drugega finega blaga, ki ga potem z iglo izpremeni v lep večerni ali dnevni turban. Aigretta more biti zavita v močnejši papir; cvetlica za na klobuk ali modrec in trak, s katerim okrasi klobuk ali pa ga ima za pas, ne vzame dosti prostora. Popotna torba je zagrnjena z muslinovim ovojem, ki se da prati kakor robec in se v nekaj minutah posuši ter ga ni treba likati. Največ prostora vzamejo modni dami vsakršne obleke. Nekatera si vzame sicer samo dve, ali s svojo spretnostjo jih ume napraviti iz njih sedem ali osem. Zavije dva atlasova foureau, eno črno, drugo belo. Te toalete so jako preproste, brez ovratnika, s kratkimi rokavi in čipkami, Ako je mogoče, so bluze in krila razdeljena, da se lahko zamenjavajo. K obema kriloma spada tunika s čipkami, ki se s posebno vložko lahko nosi podnevi ali zvečer. Z nakitjem okrašena tunika se dobro prilega na belo kakor na temno obleko. Lahko se rabi za v gledališče kakor tudi pri obedu v hotelu. In to je važno za Pa-rižanko, zakaj lepo oblečena nastopa tako v gledališče kakor pri obedu. Pariška potovalka ima najmanj tri bluze s seboj, dve iz čipk in eno iz pravega volnenega krepa s preloženim ovratnikom. Perilo v kovčegu Parižanke je gladko brez vseh volanov, ki bi se mečkali. Obutev je spravljena v posebnem kovčegu in si lahko mislimo, da je dobra izbera. Samo čevljev iz antilopne kože Parižanka ne mara, ker njih oskrbovanje zahteva preveč časa. V mali torbici pa ima jutranji suknjič v obliki kimona s svileno pongejo in k temu lepe brezpetnike, tako da ji pri prenočevanju ni treba odpirati kovčega. Predaleč bi zašli, če bi našteli, kaj vse jemlje Parižanka na potovanje, posebno v svojem kovčegu za toalete, ki je podobno majhni lekarni. Kakor doma, tako je tudi na potu obdana s premnogimi koketnimi drobnostmi, saj bi sicer ne bila Parižanka. Nam pa je vsekako potovanje Angležinje bolj všeč. s Nemški tiskarski vlak v Versaillesu. Sestavljanje nemške spomenice je bilo naletelo na tehnične težkoče. Zato je naprosila nemška delegacija Clemenceauja, če smejo poslati Nemci v Versailles tiskarski vlak, ki bo postavljen poleg kolodvora v Versaillesu. Vlak bo imel vse tiskarniške priprave s seboj. Nemogoče bi bilo izdelati spomenico na drug način, posebno ker jo je treba tiskati v različnih jezikih in jo je poleg tega treba tiskati v precejšnjem številu. s Prebrisanci. V Frankobrodu so ujeli in aretirali celo »amerikansko misijo«, ki je obstojala iz šest častnikov. Stotnik, ki jih je vodil, je bil zelo podoben nekemu Ludoviku Ortlu iz Frankobroda, ki je že več mesecev vlekel za nos nemške in en-tentine oblasti. Ker je vedel, da bi mu kot nemškemu oficirju ne cvele rožice, je no- sil amerikansko uniformo. Posrečilo se mu je, da je dobil dovoljenje za prosto vožnjo po vseh železnicah. Pred nekaj časa se je: pojavil v Holzmiindu in je dejal, da naj mu dajo rumunske civilne ujetnike, ki jih je potem spremil do Rumunije. Bil je v zvez? z Mackensenom, sklepal je pogodbe s Čehoslovaško republiko ter je bil v pri* jateljstvu in poznanstvu z vsemi ententi-nimi misijami. V Berlina ga je nekoč policija ustavila, ko so pa pregledali vse papirje, so se mu morali lepo opravičiti. s Drag las. Bilo je prav mrzlo, januarsko jutro leta 1848. K pariškemu brivcu, ki je ravno obdeloval starega imenitnega gospoda, pride jako lepa, a revno oblečena deklica. Globoko zardi, ko ponudi brivcu svoje krasne lase v nakup. Pravi pa, da mora imeti zanje 60 frankov.,; Joka in pripoveduje, da ji leži mati bolna' doma in da so bratje in sestre lačni. Brivec potegne kito skozi prste in ji ponudi 20 frankov. Več ne more dati, pravi, lasje so sicer čudežno lepi, a žalibog črni, in takih dobi vsak dan dosti naprodaj. Glas se ji trese, ko ga prosi, naj ji da vsaj 40 frankov, a brivec skomizgne z rameni. Že se je hotela deklica vsesti, da bi si dala odrezati lase, magari za 20 frankov, ko' stari gospod vstane. Ves čas je bil sledil barantanju z največjim zanimanjem. Imel je v roki dva bankovca, dal ju je deklici in jo vprašal: »Ali mi hočete prodati za ta denar lase?« > Ne da bi gledala na bankovce, Šepeče deklica: »Da, gospod.« Stari gospod vzame brivcu škarje iz rok, si skrbno izbere en nam dolg las in ga odreže. Dene ga v svojo denarnico, stisne osupli deklici prijazno roko in zapusti brivnico. Sedaj šele pogleda deklica oba bankovca. Vsak se je glasil na sto frankov. Torej dvesto frankov za en sam lasi Mož je ali neumen ali pa angleški lord, reče jezni brivec, ki mu je ušla dobra kupčija,,; Deklica leti ven, da se zahvali dobremu staremu gospodu. Zagleda ga ravno še, ko vstopi v lep hotel prav v bližini. Vpraša vratarja in ta ji odgovori, da gospod ni ne neumen in tudi ne angleški lord, temveč nemški učenjak Aleksander Humboldt.' Mudil se je takrat v Parizu po političnih opravkih. r > : • v> s Umivanje z mrzlo vodo zjutraj na vse zgodaj, je priporočljivo samo ljudem, kil so močnega zdravja. Takim ljudem vzbuja tako umivanje prijetno občutje. Pri ljudeh, ki so nežnih živcev, pa to ni vedno' na mestu. Človeško telo pove že samo,' kaj mu prija ali ne. Kdor ima grozničavo-občutje, mu je to v znamenje, da njegovof telo ne prenese nagle menjave temperature. Vendar pa sveža voda ne more vedno škodovati; škoduje le tedaj, če se umivamo z njo takoj, ko stopimo iz gorke po* stelje. Najbolje je, če se umijemo prvo Z mlačno vodo do čista in se potem oplaknemo z mrzlo vodo. Ta način umivanja; človeka osveži in ohrani kožo mehko, " s »Arbeiter Zeitung«. Mažarska poštna uprava naznanjuje, da je radi agitacije proti integriteti mažarskega področja odvzet poštni debit vsem listom, ki izhajajoj na Dunaju, razen »Arbeiter, Zeitung«, s Ceremonija v Saint Germainu. »Jo-urnai« prinaša popis ceremonije, ki se je vrš^a pred par onevi v Saint Germainu. Ko so se zbrali vsi zastopniki in funkcijo-narji ententnih držav, so šli preko dvorišča Henrika IV. v vestibul in od tu v znamenito oktogonalno dvorano, kjer je bil roien Louis XIV. Ta dvorana je še vedno tako urejena, kot nekdaj, staro pohištvo in sli! e Marije Medici, Henrika IV. in Henri-ette. Na kaminu je kip Ludovika XIV. z napisom: V ti sobi se je rodil Ludovik XIV. dne 5. septembra 1638. — Pooblaščenci entente so se usedli, njim nasproti pa zastopniki Anglije, Francije, Amerike in Italije, Avtomobili z avstrijskimi dele- 8ati so prispeli točno ob 3. uri in 20 minut, delegatov je bilo pet: Renner, Klein, Peter, Eichoff in Schiller, Renner je imel cilinder, sive rokavice in lakaste čevlje. Francoski časopisi hvalijo njegovo elegantno toaleto in zadržanje, zamerijo mu samo ker ima široko, srebrno verižico pn uri. Poveljnik Bourgeois je pozdravil vojaško, odpri vrata in peljal delegate v dvorano. M. Cambon ie spregovoril nekaj besed v francoščini, nakar mu je Renner odgovoril v nemščini in mu podal pooblastila. ki so se nahajale v listnici iz rumenega usnja. S tem je bila ceremonija gotova. Trajala je ravno dve minuti. Avstrijski delegati so se vrnili na svoja stanovanja, ostali pa so pregledali dvorec in dvorano, kjer bo podpisan mir. s Zlate poroke. Zlata poroka je že sama na sebi velika znamenitost, ker v današnjih dneh malokateri par doživi petdeset let skupnega življenja. Je pa dosti ljudi, ki čutijo potrebo, da praznujejo ta redki praznik še na poseben način, da pomirijo svojo nečimernost in veselje po posebnostih. Tako je praznoval leta 1897 v Devinu na Nemškem neki konjederec, obenem rabelj, svojo zlato poroko skupaj s sinom, ki je praznoval srebrno. Da je bil praznik dostojnejši, je povabil vse konjederce iz cele Nemčije in res jih je prišlo 230. Istega leta mesca avgusta je praznoval švicarski vodnik Kristjan Almr v Grindelwaidu svojo zlat« poroko na prav čuden, način. Njegova žena še nikdar ni bila na kaki gori, na katere je mož tujce tako pogosto vodil. Da pokaže, kako je še krepak, je nesel Almier ženo na hrbtu na 3000 metrov visoko goro. Gori so ga pa že čakali turisti in poroko primerno zalili. — Neki Ivan Dorman je bil spoznal svojo ženo kot mlad mož v pariški jetnišniej. Ko je prišel ven, jo je poročil in šla sta v Ameriko. Ko sta bila poročena že skoro petdeset let, sta sklenila praznovati zlato poroko v kaki jetnišnici, in sicer v Parizu. Peljala sta se v Pariz, tam napravila neki zločin in obsodili so ju na par let ječe. A kmalu bi ne bila dosegla svojega namena, ker so moški v različnih jetnišnicah, ne skupaj. Dorman je znto prav hitro napravil prošnjo, naj ga zaprejo skupaj z ženo, ker se bliža dan zlate poroke. Ugodili so mu. — Neki Cantle, kmet v Jorkširu, je praznoval zlfto poroko z rokoborbo, V milosti je bil slaven rokoborec in tudi kot zlatonoročnik še zelo močan. Oznanil je da se na dan zlate ooroke metati s 50 mladimi možmi in da bo vsakega vr- gel v dveh minutah. Vsak tekmec je moral plačati pet tolarjev. Devetnajst jih je že spravil na tla, a pri dvajsetem je imel smolo. Spodrsnilo mu je, padel je in si zlomil ključnico. S tem je bila rokoborba končana. — Stari plesalec po vrvi Ri-chardson je praznoval v Springfieldu v amerikanski državi Illinois zlato poroko na sledeč način. Blizu tam gre čez reko železniški most v višini 60 metrov. Ri-chardson se je hotel postaviti in je rekel, da bo peljal na dan poroke svojo ženo v samokolnici po ograji mosta čez reko. Ograja je bila zgoraj samo devet col široka (cola je 2.54 cm), torej niti 23 centimetrov, in stari plesalec je nekoliko preveč zaupal v svojo moč. Veter je bil zelo močan, ni se mu mogel zadosti upirati; in ko je napravil Richardson dve tretjini pota, se je začel tako gugati, da je skočil le z največjim naporom na most z ženo vred. Samokolnica je pa padla v strugo in se na skalah razbila na kosce. — Oktobra 1902 so praznovali v francoskem oepartementu Finistre trije bratje Guemener na isti dan zlato poroko. Možje so bili stari 82, 78 in 76 let, žene pa 80, 72 in 79, Sivolasi pari so bili vsi prav zdravi in so z velikim tekom jedli in pili. Razen drugih sorodnikov je bilo navzočih 23 sinov, vnukov in pravnukov, Neporočena sestra treh zlatopo-ročnikov, 81 let stara dama, je presenetila svatovsko družbo s precejšnjim številom samoplesov, s Pogreb mravelj. Da imajo mravlje najbolje urejeno gospodarstvo, je znano. Da kaznujejo zločince in jih tudi usmrtijo, to tudi vemo. Pa povejmo še kaj o pogrebih. V zapiskih Linne-jeve družbe v Londonu beremo poročilo o takem pogrebu. Poslala ga je dama Hatton iz Sydneya v Avstraliji, videla je pogreb na lastne oči. Slišala je nekega dne vpitje, vpil je njen štiri leta star sin. Njegovo telo je bilo vse objedeno od rdečih mravelj, na kojih gnezdo se je bil vsedel, ne da bi vedel zanj, Z njeno in njene dekie pomočjo so mravlje odstranili, kakih dvajset je bilo mrtvih na tleh. Ko pride gospa pol ure pozneje zopet tja, vidi, da so mrtveci obdani od velikega števila živih. Videla je, da se bo nekaj zgodilo in radovedno je čakala, kaj bo. Štiri ali pet se jih je odstranilo od drugih in šle so na grič, na katerem je bilo veliko mrav-ljičje gnezdo. Gredo notri in pridejo čez 5 minut zopet ven, sledijo jim druge. Vstopijo se v vrsto in letijo tja, kjer so ležali mrtveci. Dve mravlji gresta naprej in dvigneta truplo mrtve tovarišice, sledita dve drugi brez bremena, potem spet dve z mrtvo mravljo in tako naprej. Sprevod šteje nazadnje 40 parov. Procesija gre počasi naprej, zadaj pa kakih dvesto mravelj, neredna četa. Od časa do časa sta se nosača znebila bremena, in nosila sta ga onadva, ki sta korakala zadaj. Tako so prišli, menjaje se, do nekega peska blizo morja. Spremstvo je sedaj začelo kopati jame, v vsako so položili mrtvo mravljo. Potem so pa delali spet naprej, dokler ni^ so bili vsi grobovi zasuti. Čeprav je morebiti to slučaj, kjer so na prav svečan način pokopali junaške branitelje gnezda, vendar vemo, da imajo mravlje zmiraj posebna pokopališča za svoje mrtvece. Opazovali so to zlasti Angleži Cook, Lublock in Farren White. Posebno opazovanje Farrena Whita so merodajna. Bil je duhovnik in se je za pogrebnfe obrede prav res zanimal. Nekoč je stresel del gnezda navadne poljske mravlje v veliko stekleno posodo; delavci so seveda takoj začeli graditi nove hodnike in izbe, Ker so se pa najbrž preveč trudili, jih ic več obležalo mrtvih na tleh; spravili so jih na vrh gnezda in tam na tla, kakor kake ponesrečence. Tam so obležali, ker je bilo nc.aogoče spraviti jih po gladkih steklenih stenah jetnišnice ven ra prosto. Da bi jih pri delu okrepčal in ker j