FOTO KRONIKA Včasih je kar zanimivo pokukati takole v naše mesto še pod vplivom starega in nepo-zabljenega gesla o beli Ljubljani in za takšne tiče je namenjeno tole smetišče ob cesti med Mednim in Šentvidom. Da se reveži še pravi čas privadijo na umazanijo in da jih potem ne bo kap od razočaranja, ko pridejo v našo moderno Ljubljano. Šišenski vrtičkarji so menda sklenili samo- upravni sporazum, saj so domala vso nepozi- dano Šiško okrasili s takšnimi barakami in navlako — po dokaj usklajenih načrtih ... šentviški mladinci so se odločili, da svoj mla-dinski klub ustanovijo kar v slaščičarni Orehek. Saj res, kaj bi vendar spreminjali navade, ko pa je že sedaj ta lokal zborno mesto vsega mladega, kar po Šentvidu leze in gre... Ko bo Lubejevo ulico v Soseski 6, po kateri se iz dneva v dan pridno pode z zemljo na- tovorjeni kamioni, blato popolnoma prekrilo, bodo babice pripovedovale svojim vnučkom: »Takrat, v lepih časih, ko je bil tu še asfalt...« Dimnik nove toplarne je zelo velik, zelo ali pa še bolj velika pa je jeza stanovalcev, ki od tega dimnika in toplarne nimajo druge ko-risti kot to, da jim iz vodovodnih pip ne kapljajo ravno ledene kocke. Glavno je, da plačujejo! Tole plastično skakalnico so si v Mostecu po-stavili skakalci, da bodo lahko poslej čez vse leto pridno trenirali. Govori se, da si bodo to imenitno napravo ogledali tudi strokovnjaki zveznega zavoda za cene, saj bi tudi oni srčno radi skakali skozi vse leto... Včasih je kar zanimivo pokukati takole v inozemstvo, se pravi, k našim sosedom Beži-grajčanom. Tokrat smo se lahko v Posavske-ga ulici do mile volje in brezplačno podili z avtom po pločniku, po katerem je bil speljan obvoz. Duš, je to užitek, voziš takole slalom med stožci in pešci, miličnik ti pa nič ne more, ker je tak pač prometni znak... Trolejbusi čakajo in ždijo za ograjo. Verjet-no se njihovemu lastniku zdi, da bo bolje pomesti kupčke rje, ki bodo čez leta ostali od škatel, kot pa da bi jih sedaj prodajal ali popravljal. »Hijo, Liska! Presneta krava, boš ubogala ali ne!« Krava pa ne uboga in počasi odcopota šele, ko jo ata še od zadaj malo stimulirajo s šibo. Gotovo je ta ošabna žival zaslutila, kakšne so cene njenih vrstnic v mesnicah... Kozolci razpadajo. Cemu bi jih le imeli, ko pa ni slame, da bi jo spravljali nanje. Pro- fesionalni in polprofesionalni govorniki jo tako in tako vso sproti pomlatijo... To je že stara skrivnost — arhitekti eksperi-mentirajo in se izživljajo v najrazličnejših linijah in oblikah vedno dražjih poslopij in si s tem postavljajo lepe spomenike. In kdo to izživljanje plačuje? Pravilne odgovore pošljite na naš naslov pod šifro »Nemočni potrošnik ...«