Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko PMlniM ptvMnrui* u#«o U., itev. 196 V Ljubljani, petek dne 19. avgusta 1921 Po—me«im *fv. 30 par ■ 1* 20 K v. t MOrioilim Mate M. U||L Teleta Kit T Upravnlfttvoi SodM *•»•(.» IMr it Ml tttvTuja. Ljubljana, 18. avgusta. Ko j« kralj Peter umiral, Je nudila teniška soba značilno sliko. Na pristati, skoraj vojaški postelji leil starše — kralj. Rahlo in skoraj nežno sera koščena roka Smrti po izmučenem ■slesu. Ob vzglavju ljubljenega očeta Meči princ Gjorgje. Na drugi strani po-,tel_je stoji pri prost vojak. V njegovi oki drhti mrtvaška sveča in debele ;olse mu tiho padajo po obrazu. Ob »možju smrtne postelje so zbrani mi-iistri. Globoko sklonjene glave prisostvujejo umiranju vladarja. Tako odhaja kralj Peter v večnost a še pri zadnjem dihljaju posvedoču-dft umira, oče ne le ožji rodbini, temveč vsemu narodu. Vojak, kmečki lin, skupno s kraljevskim princem ob ®rtni postelji suverena — ali ni to prizor, ki nam jasnejše nego vsaka beseda dokazuje, kako nerazločljivo ta spojena narod iu njegova dinastiji r svojem življenju? Vlada kot priča adnjih vzillhljajev vladarja, kako bi noglo bit" jasnejše izraženo dejstvo, la je jugoslovanski vladar kralj po rolji nar-Hia, ki ni absoluten niti v tadnjem trenutku svoje eksistence? Prizor ob kraljevi smrtni postelji je ijil naravni zaključek kraljevega, sreči taroda posvečenega, strogo ustavnega Radarskega življenja. Nič ni bilo p> kojnemu kralju bolj tuje nego stari " žc pričela pripravljalna dela. Arhitekt, ki je zgradil gro1 .o, jc odpotoval v Topolo, da odpre rako. Priprave za pogreb Beograd, 18. avgusta. Davi so bila končana dela za dekoriranje saborns cerkve. Ob osmih ie bil dovoljen občinstvu pristop. Sredi cerkve i sa-kofag, v katerem >eži kralj v vojvodski obleki 7, neštevilnimi odlikovanji. Tir'' v Topoli so se začele priprave za pogreb. Sprevoda se bodo udeležili tudi vsi rezervni častniki, ki bodo tudi tekom tega tedna prisegli novemu kralju. Vlada je izdala naredbo, da bodo vozili posebni vlaki in paruiki za prevoz deputacij, ki se bodo udeležile pogreba. Slavnostna seja narodne skupščine, na kateri bo predsednik dr. Ribar imel spominski govor za pokojnega kralja, je odrejena za soboto oh devetih dopoldne. Ministri dr. Spaho, dr. Karair--'— iovid in dr. Krizman so dospeli v Beograd. nlka mesta Beograda, a zastopniki tujega tiska od Presbiroa. NA KOLODVORU. 6.) Pri prihodu na železniško postaja' d^igno krsto goneraCteta in admiraliteta, jo nese skozi dvorno čakalnico ln položi v voz. Preden se vlak odpelje, se opravi kratek obred, pri katerem odpeva, društvo »Stankovičs. 7.) Na peronu imajo pristop samo ori osebe, ki so prisostvovale opelu v esr-kvi.-- 8.) Odhod trupla Nj. Vel. kralja ta spremljevalcev ie oh 10.30. Monitorji m Savi oddajo tri pozdrave po 21 topovskih . Xtrel6v in sicer med opelom v cerkvi, 4.) Po .-izvrstnem opelu poneio kralja- j mad sprevodom in ob odhoda vlaka,, la j vo telo iz cerkva člani kraljevske vlade | Beograda. Aeroplani spremljajo sprevod' ! in predsednik narodne skupščine.. j 0d Beograda do Mladenovca in Oplene«. SPREVOD. 5.) Sprevod krene od saboroe cerkve na železniško postajo ob 9. uri, in sicer , po ulicah Kralja Petra, Kneza Mihajla, "Kralja Milana, Miloša in Nemanje, koder | tvorijo špalir čete beograjsko posadke ter j dijaki srednjih in ljudskih šol. Sprevod ' se bo pomikal po tem rodu: j a) Križ in žito, b) godba in nosilci znakov, c) poveljnik pogreba s štabom, d) oddelek vojaštva, e) polkovna zastave z odposlanstvi vojske, fj oddelek vojaštva, i g) kraljev konj. ki ga vodita dva gardna ' Častnika, h) venci, i) pevska društva in j učenci meni Ske šole ter svečeništvo vseh verolzpovedanj, in sicer po tam redu: 1.) Židovska duhovščina obeh obredov s svojimi rabini. 2.) muslimanska duhov-ščina s reis il ulamo na čelu, 3.) ovan PREVOZ TRUPLA. | 0.) Truplo spremljajo člani kraljevske-|ga doma, kraljavska vlada, Nj. Svetost, patriarh s štirimi arhieroji in štirimi svečeniki, predsedništvo narodne skupiBM ter vojaški in civilni kraljevski dvor. 10.) Pri vseh odmorih na potu kako* tudi na potn od Beograda do Topole izkazuje narod z duhovništvom iz mest, in okolice zadnjo čast sprevodu kraljevega trupla. V TOPOLI. 11.) Vlak dospe v Mladonovac o trop 1:1 ure. Truplo prenesejo iz vlaka dvor- ! ni častniki. Na postaji eo obdrži kratek iobred. Med tem obredom bodo določene ' čete izkazale čast. Takoj po obredu kre-|ne sprevod iz Sfladonovca v avtomobilih geljsko svečeništvo s svojim seniorjem,! preko Arangjelovca v Topolo na Opleucu, 4.) katoliška duhovščina, 5.)' cerkveno slu. kjer ga pričakuje svečeništvo z narodom. Vlada sklenila evakuacijo Baranfe Beograd. 18. avgusta. (Izv.) Kakor izve vaš poročevalec, je ministrski svet na svoji današnji seji razpravljal o vprašanju evakuacije Baranje. Po zaslišanju merodajnih vojaških či-nitcljev je vlada potem na popoldanski seji sklenila, da se izvede evakuacija Baranie v zmislu trianonske mirovne pogodbe. Budimpešta, 18. avgusta. (Izv.) Poročila o izvršeni izpraznitvi Baranje našala madžarski listi, so prezgodnja. Feldmaršal Soos, ki vodi čete, pripravljene za Baratijo, je poslal vojaški komandi v Segediuu sledeče obvestilo: Obveščen sem od angleškega polkovnika Oosseta, da Srbi do sedaj niso dobili še nobenega ofi-cljelnega povelja za izpraznitev madžarskega območja. Da se izognemo vsakim neprilikam, sva sklenila s polkovnikom Gossetoni, odložiti vko- od jugoslovanskih čet, ki so jih pri-1 rakanje ogrskih čet za 48 tir. žabništvo s križem. 6.) pet. di.ja.konov s kadilnicami, 7.) pravoslavno svečeništvo po starešinstvu, 8.) enajr-t episkopov in en katoliški škof. 9.) pet mitropolitov in en katoliški nadškof, 10.) Nj. Svetost, patriarh z nadškofom in mitropolitom. j) Znaki kraljevskega dostojanstva (krona, žezlo, jabolko, ostrogo in sablja). Nosijo jih najvišji predstavniki vojske in mornarice. k) Lafeta a truplom Nj. Vel. kralja. Vozi jo kraljeva garda. Okrog lafeto poboeniki in ordonance Nj. Vel. kralja, častni adjutanti in civilni kraljevi dvor. 1) člani kraljevskega doma. ni) posebno misije tujih dvore- in držav s svo- Truplo Nj. Vel. kralja prenese v corker narod. V tam času izkaže vojska čast-. 13.) Po kratkem obredu se truplo umrlega kralja položi v grobnico ob 17.80. 14.) V trenotku, ko se bo truplo po-la.galo v grobnico, to je ob 17.30, se bo razen ča-stnega streljanja določenih čet na Oplencu oddalo po 21 topovskih strelov v Beogradu. Zagrebn, Ljubljani, Sarajevu, Splitu. Skoplju, Oetinju in Novem Sadu, kakor tudi na (Teh vojnih ladjah naše vojne mornarica na Jadranskem morju. Donavi ln Savi. Obenom sa bo v cerkvah vseh veroizpovedi v kraljevini opravljaja božja, služba za pokoj duša blagopokojnaga kralja, v krščanskih car- jim spremstvom, n) kraljevska vlada, o) | kvali pa bodo zvonili zvonovi B®rza Sožalja tujih vlad Beograd, 18. avgusta. (Izv.) Včeraj in; kadar se ž njimi osebno morda ne | danes" so ss predstavniki držav, ki so strinja. Ves oas vladanja kralja Petra ] akreditirans na našem dvoru, izrazili mini beležiti niti enega slučaja, da v' bil njstrskcmu predsedniku Pašiču sožalje nastal javen ali latenten spor mod vladarjem in parlamentom iu zgodovina vegentetva kralja Aleksandra nas uči, da smrt kralja Petra ni prekinila, razsoja: ki ja pripeljal našo državo v eno vrsto z najnalprednejšimi demokracijami sveta. VVashington, 18. avgusta. Po poročilih i" Rlge se je v Rusiji ukinila prepoved 'očanja alkoholnih pijač. Drugi vladni de-fcet dovoljuje, da smejo lastniki hIS iu tosestev, ki so se svoj čas razl'"Hli- hišo i" zemljišča zopet kupiti. svojih vlad. Prvi je izvršil svojo dolžnost nemški poslanik von Router. Dosedaj še ni nobenih poročil, kdo izmed vladarjev se osebno udeleži pogrebnih svečanosti. | Zagreb, d e v i z e: Berlin 210 — -'10.50, Žalovanje v Zagrebu (Budimpešta 40.25 — 47, Mja ček- 745 — 730, izplačilo 7o0 — 73S, London «43 Zagreb, 18. avgusta. Jugoslovetiska — 043, Newyork čok 176 — 17(5.75. Pa-akademija znanosti in umetnosti jeza ris 1350, Praga 207 — 210.50, Švica 2985, jutri dopoldne v veliki dvorani aka- Dunaj 16.95 — 17.05, valuto: dolar 174 demije sklicala slavnostno žalno se- - 175, mbiji 21. ao K v zlatu 595 - 600, na kateri bo imel svečani spomin- ~ m' marke 810 ~ Ul jo, ski govor zastopnik pokrajinskega namesinika dr. Tomislav Maršič. Zagreb, IS. avgusta. Jutri bodo prisegli novemu kralju vsi zagrebški rc darji in policijski uradniki. Uradništvo vlade bo priseglo jutri zjutraj, ! ir.'.ot'ako fudi iiradniStvo v pokrajini. lire 745. Banka za Primorju 835 Dunaj, 18. avgusta. Kakor doznava «Po-litiseho Konespondenz?, je zvezni predsednik dr. Hainisch poslal kralju Aleksandru brzojavko, v kateri mu izraža svoje i___ globoko sožalje povodom smrti kralja j Petra. — Hkrati je bil avstrijski oprav-: Beograd, 18. avgusta. (Izv.) Bolgarsko nik v Beogradu pooblaščen, da jusroslo- j časopisje apelira na vlado in narod, da .. . • W «• . 1 * "...1__' ^1;!__(iJnlAvit a (lAniAvm vanskl vlade. vladi izrazi sožalje avstrijske j se čim izdatnejšo udeležite na pomožni I akciji za gladnjočo Rusijo, S45. - 655. Ilrv. eskomptna banka 650 Jadranska banka 2000. Jugoslovenski banka 522 — 528. Ljub. kreditna, banka 810. Narodna banka 500 — 525. Praštediona 5150. Slov. eskomptna banka —• Kar. samska industrija 600. Našička industrija drva 500 — 58t\ Slavonija 455 — 47U. Ljub. strojne tovarne in livarne 860. Beograd, valute: dolar 43.60, leji 54.50, marko 50.75, češka krone 53.50, devize: London 162.25, Pariz 341, Praga 51.80, Dunaj 4.28, Berlin 51.10, Solun 229, Milan 188.23. Dunaj, devize: Zagreb 590.70 — 594.54. Beograd ?362 -- 2382, Berlin 1237 — 1242, Budimpešta 278 — 276, Bukarešta 1277.50 — 1287.50, London 8807.50 --3827.50, Milan 4465 — 4485, Newyork 4» — 53, Pariz 8030 — 8070, Praga 1247 — 1253, Sofija 860 — 870, Varšava 41.75 — 13.75, Zflrich 17625 — 17675, vaju te: ' dolarji 1081 — 1042, levi 860 — 870, mar-. ka 1236 — 1242, funti 3790 — 3810, fran-; coski franki 8005 — 8045, Ure 4440 — 1160. dinarji 2351 — 2371, poljske marke ' IS — 45, leji 1277.50 - 1287.50. » Ziirich, Berlin 695, Newyork 594, Lou-t rlon 2163, Pariz 4575, Milan 2545, Praga ! 700. Budimpešta 155, Zagreb 330, Buka-.rešta 725, Varšava 0.25, Dunaj 0.72, av. 'strijjka žigosane krone 0.58. ustavne aolocoe za : tluCaj kraljeve smrti ▼Movdanska ustava vsebuje slod,?-8« važne določbe. ki se nanaSajo na kraljev o smrt in spremembo na prestolu: Člen 56. V kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev vlada Peter J KaradjordjeviiS. Kralja Petra nasleduje prest olonasled-nik Aleksander in njegovo moško potomstvo iz zakonitega zakonu po vrsti prvorojenstvs. s sklep celokupn •tkupše člen 65. če kralj umre ;ili poda ostavko, prevzame prestolonaslednik, ako je polnob ten, takoj vlado tur objavi to narodu s proklamacijo. V roku desetih dni priseže pred narodno skupščino, kakor je predpisano. če je bila narodna skupščina proj razpuščena, nova pa še ni izvoljena, te skliče stara narodna skupščina. Člen 58, S5e maercar. risar je, da vztraja na rs- vršit.vi evakuacije. Po informacijah, ki .jih je dobila vlada, zahtevajo tudi velesilo izvršitev evakuacije. Kon6.no se je sprejel nastopni sklep: Zunanji odsek narodno skup; '-bie sprejme na znanje vladno poročilo o vprašanju zapad-no Ogrsko in lin ran jo. Poživijo vlado, naj pri rešitvi teh vprašanj v bodoče varajo interese madžarske države z vseral sredstvi, ki so ji nu razpolago. Uradni list objavlja vladne narcdlie o pravomocnosti madžarskih zakonov v ozimljih, ki so imajo izprazniti in jo prisuio po r.nrcKovaisko odkoulia oa-ij* in vojasite posaaKe mora seuieij! p* govornost!) odprto pismo na pokril!)- j stajati vedno noznoinejša in lahko do. skega namestnika, v katerem sumniči dr. vede do incidentov. — Nato je nov:,m i. ____1.1 i- 1 _ 1___11 J.. K a vsa ona oaonca, vee uruzamio življenje. sri-di katerega raste, so razvija in dozoreva dijak, sodeluje pri uasta- ................. -.....------------ . ... . . , - janju njetrovih narodnih, političnih čn- Pirkmalcria mčmMH - Vi so mr.«Asn.,, h. M da r štev in naziranj. Ako jo okolica nacijo- jih očitali banuhski Klerikalni listi a la|b» upoštevati OMatljiv«t IranohV, nalna, radikalna, podjetna, »kratka -<=—*- « *»'• -"•»*-.«"». "-t e*--« ekozinskoz nacionalizirana, tedaj bodo odtod izfili dijaki narodno krepkojši, samoravMitnojši In agilnejšt, ne<*o oni, ki se šolajo v kakem nemškem gnezdu, kakor je Celovec. Saj smo videli v preteklosti. kako mnogokrat so nemšku-tareka mosta žc v zgodnji mladosti narodnostno demor.iUziraia dijaški nara- «Straža». O teli r.::ltr.i.Hh (ki jih cirrto! l:-r -..e va*nft=1 v bodočn* pismo na navajali ie -lugosavija« malostj, kajti Francija stoji uasjv>la o' "Imn preiskava.-' i iskava se je r*rlčclj proti »Jugoslaviji:-,; ?;irnallstlčni l^pov pa ie doflčno vest sti- zacelo! iirane člane, z daljšim nagovorom ro-1 zdravil, omenil r.ajvatncjSe dogodke Izn podr"avl!cnia naših sledallšč tet -vil natančen program za bodočo sere. 5ku*nje novi repertoar, ki fe de-sestavljen in pripravljen, so sc p're- i pričele. Sezona se ot"orl dne 24. rep tembra. Višja pedago gu šola v Beogradu. 1 rziršl tako, kakor da bi se vršila' proti i Kakor javljalo Iz Beograda, Izdeluje po. . .t... . 1 ___I: : . .. nnaiSunoa lltlrivp i, - luvško senienis"--- no bo oilkUinjalo ze-r.anjih kandidatov - dijakov. , dr!u. Pi-kmaieri«! Oa bi bolje drsalo, si sebna komisija v nattčttein mlulstrsh-j i js dal Pesek dne 1(5. t. m. sporočiti Ai načrt zakonu o preuredbi vRjc pedaj«. Ptuia», da jc rjetdba preiskav« proti vod-' Sk« Sole. PcdagoSka sola dobi muca; V v. a kom slučaja pa jc gledati, da' ji okrainestt giavarstva! To so suha dej-1 fakoltete. 1 ciiinnjui urut j . st\u. da se vrli letošnja velika akun nlla je takoj s ond v Beogradu po- ^ 8. septembra v Ljubljani trebne korake ter Predoeiti_ jugosKv,^ , d'oma,.. t vansla vladi nujnost izprazniti po tn-1 ' s, ^^^^ an.mski mirovni pogodb, Madžarski ^ P , ufj zbotovJa pripadajoče dele. Dalje se bodo trna-! c. 01 vzeti 1 z domačili modicinskih fakultet. Petru. Beograjska -Republika« p:5s: o kraljičini nosečnosti. I-to velja, čo1 Velik v življenju je izpolnil kralj Pe-H prestolonaslednik umrl in bi bila ri na.ro.', ki mu je svoboda vso, ki je bil prvi. ki so jo dvignil proti nasilju in ki jo dvignil zastavo svobode in jo ponese' do končne borbe in zmage, so dviga ob cesti, ki vodi sredi blagoslovljenega šumadijskega polja od Natalin-cev proti Arangjelovcu, rložen hrib aad neznatno srbsko vasjo Topola Na hribu stoji ponosna stavba, za-dužbira kralja Petra, v starem bizantinskem slogu zidam, cerkev z veliko grobnico, ki naj bo zadnjo počivališče rodbino Knragjorgjcvit-ev. Nad zgodovinsko vasjo Topolo, rojstnim krajem rodbine Karagjea^jevičav, kjer je zaplamtela prva srbska vstaja pod Karagjorgjem, je začel kralj Peter kmalu po svojem nastopu graditi zadnji dom svoji rodbini. Veličastna stavba še ni bila gotova, ko je dal kralj Peter prepeljati v rodbinsko grobnico smrtne ostanke svojega o5eta Aleksandra m matere Persid". On izbruhu svetovne vojne nionit- mentalno delo še ni bilo končano, sovražnik je spoštoval zadužbino kralja Petra in jo čuval. Takoj po osvoboditvi se je nadaljs-valo delo, ki jo sedaj že končano. V kraju, kjer so je rodila našemu na- j vsakemu zdel še veliko bolj čuden in rodi' svoboda, odkoder so poleteli so- j nenizumljb koli - osvoboditelji, si je izbral kralj I Toda tajnost tega vseučilišča bo t«-Peter mesto za svoj zadnji počitek, j koj jasna, ako navedemo sledeče po-Med svojimi bo, meri potomci onih, [elrobnoeti. Zdravniški doktorat, sa na ki j-3 povedel njih dede in očete Orni imenovani univerzi prodaja po 165 do- rozi. Ako upoštevamo, da stoji ameri- pričuo prodajati doktorate, in pridejo ška valuta napram vsem valutam sveta silno visok, posebno pa napra-m valutam gori navedenih držav, poleni se bo lov za vrasliingtonskim doktoratom Gjorgje v borbo za. svobodo Šumadije in Sroije, v borbo, ki jo je končal on r, osvoi>oditvijo Jugoslovanstva. SCdor hoSe biti doktor... V Franciji. Nemčiji in Avstriji se vrši v zadnjem času velika propaganda ^a doktorate na f VVashingt.on«. čudili so boste, zakaj, in to tem bolj, ker so pri rednem postopanju zn dosego doktorsko diplome, zahtevajo na vsakem vseučilišču rilo- larjev in je umljivo, da na tak doktorat ne dajo nič niti v Ameriki. Po podatkih cFederation Bulletinm je bilo to vov in Število posetnlkov tega vseuči Iieča skoro toliko, kolikor število prodanih doktorskih diplom. Ker vseučilišče ni imelo nikakih stalnih dohodkov in zato tudi ni moglo zgraditi stavbo ia predavanju« in vzdrževanje prnfeor tako do potrebnega denarja. L. 1908 jo obstojal profesorski zbor iz enega homeopata, enega profesorja za izobraŽevanje bolničark, enega far-makologa in enega profesorja za očesne bolezni. L. 1909 je bil rektor H. P. Holler, znan radi svojih velikih goljufij, Za njim je prišel Larkcque, ki je bil istotako sodto preganjan, ker jc falzi-ficira.l svojo lastno zdravniško diplomo. Profesor Postel, ki je predaval ke mijo, astronomijo in psihiatrijo, je istočasno anonsiral po listih, da je horo- jaka. Spočetka so bili dijaki sami Atae rikanci, pozneje pa so prišli na icjJ misel tudi tujci, ki so polni denarji posebno vojni dobičkarji. Denarja de sti, zakaj pa si torej ne bi kupil kak diplomo. Hotelo se jim je pač naslove in diplom. Da bi cela stvar izgledal s"eoaneje in verjetnejše, dal je rekte Holler overiti svoj podpis še po javnot notarju — zakaj pa ne bi še ta za,sluz — a podpis javnega notarja je potrd še poslanik ali konzul dotičnega di žavljana. Tako je vsaj vsakemu pa1«' Kaj v žep. Švicar-ko poslaništvo v shingtona je n. pr. dolgo časa podpi« skop in si je služil denar s prorokova- .......„---------- _. .... -----, - , t njem. Zanimivo je Ulii to. da dobi vsak lo te Slaparje. Šele 1. 1919 je zahteval dijak, ld pripelje na. to univerzo novega j vseučilišče v Ženevi, da se prepon dijalm, četrtino vsote, ki jo mora pla-; podpisavaaje takih diplom svioarskii čati žrtev, ^ . -• - Razven ehieajniii naslo)-o\-, tiodi-ljuje to vseučilišče še 33 rliplom najrazličnejših vrst in vse to se more doseči jo dveletnem »študiranju> in po plačanju pristojbin. V ostalem so profesorji tako podjetni, da dovoljujejo plom tudi licitacijo pristojbine, kakor so pač- 1_________-1---it t državljanom. A zdi se, da so odmrli e>či tudi Ameriki, ker se ameriško zdravnik drastvo trudi, da. izposluje od držav da se imenovanemu sleparskemu v;' učllišču prepove vsako izdajanje d jev, --o prišli profesot-ii na misel, 'ia'nremozenislce, prilike posameznega di-' Domače vesti * 0 priliki smrti nagega kralja ja mestni magistrat ljubljanski Se isti večer, ko se je za smrt zaznalo, poslal v imenu občinsko uprave glavnega mo. sta Ljubljano sožalno brzojavko kabinetni pisarni Nj. Veličanstva kralja v Beogradu. ® Spomenik kralju Petru. V vseli fioograjskih lcrogib se Hvo razpravlja vprašanje o spomeniku pokojnemu kralju. Splošna jo želja, da se v Beogradu postavi dostojen spomenik umrlemu kralju kot prvemu kralju ujedi-njenih Srbov, Hrvatov in Slovencev. * Maska kralja Petra. Iz Beograda poročajo: Čim jo bil podpisan protokol o kraljevi smrti, jo bil poklican kipar Gjoka Jovnnovit', da suame od jnrtvega kralja obraza masko. * Venec ljubljanske omladine. Aka-I. društvo »Jadran* je v imenu ljubljanske otnladinc dalo položiti na mrtva Bki oder Nj. Veličanstva t Kril ju Osvoboditelju - Panom prodaja ali »repušth v . ..i ,n, oziroma, jim oddaja * njih posamezne prostore. Člani načelništva: so dr. Karel Triller, odvetnik; dr. Milko Brezi-gar, odvetniški kandidat; igo Stem-bov, stavbni svetnik; Ernest Iiieng, vedemdu^trijalec, in Gustav Omahen, stud. med. —- vsi v Ljubljani. * Zglaševalna dolžnost v naših zdravi, llščlb in letovlšilh. llradno se razglaša: V krajevnih občinah Bled. Bohinjska Bistrica, Bohinjska Srednja vas, Dovje. Gorje, Koroška Bela, Kranjska gora, Radovljica, Rateče in Uibno. r krajih: Breznica, Moste, Vrbo, Žirovnica, Lesce, Zapuže, Begunje, foljee, Zgošo in Brezje (vse v politiouem okraja radovljiškem), nadalje v krajih: Dolenjsko toplice, Dobrna pri Celju ln Radenci pri Ljutomeru morajo stanodajalci vsakomur, ki najame pri njih ■ stanovanje, takoj predložiti v izpolnitev ! zglasilne liste, ki se dobivajo pri občin- j lep venec j skom uradu. Tojee izpolni rglaetlm Iiit, j l jubljanska i v dveh enakoglasnili izvodih, ki ju mora i akademska omladina •■. | stanodajalec potrditi s svojim podpisom ^ * .Mesto Maribor pri pogrebu kralja, i ter ju še isti dan ali, če jo prišel tujec > Iz Maribora nam poročajo: Kraljevega pozno na večer, drugi dan do 9. ure izro-1 pogreba udeleži tudi deputacija niariborsketra občinskega, sveta pol .vodstvom župana Grča rja. V deputaciji bodo zastopane vso stranke. Tudi I mariborska sokolfka Hupa Stopnike U pogrebu. • Osebne Izpremembe čili ali poslati županstvu (v Rimskih top- j Ucah orožnlštvu v RogaSkI Slatini zdra-1 viličkemu nadzorniku^ v presojo in za.bc-! ležho. En izvod zglasilnega lista ostane ! pošlje za-! pri županstva, dragi izvou pa se po !u-j panstvu vldira ln vrne stanodajalcu. Ko v državni i tujeo odpotuje aH tudi le izpremeni sta- službi. Minister za iiarodftp zdravjo je novanje, je to javiti s tem, da predloži Viktor a Jetniku rja. pisarniškega , stanodajaleo svojedolmo po županstvu pomočnika pri zdravstvenem odseku 1 vidirani in vrnjeni zglasilni list, v katere-za Slovenijo v Ljubljani, imenoval za j ga je tuje« vpisal dan in smer odhoda, pisarniškega oficijanta na dosedanjem; Dolžnost, gostilničarjev, upravičenih pr«-tlužoetiem mestu. — Ivan T i 11 e r, j nočevatl tujce. da vodijo knjigo, se s kanclist pri okrajnem sedišeu v Breži-jtem ne razveljavlja, t-ah je na lastno prošnjo vpokojen. — • Občinske volitve v Ljubljani. Do-S od n i sluga Ivan Srimšek v Cerk-' polnilne volitve v ljubljanski občinski nlci je na lastno prošnjo vpokojen. I svot se bodo vršile dne 20. septembra. * Wendel pri Pašlču. Dne 16. avgu- Volilo se bo B občinskih odbornikov tita j • posetil minfctrsk^sa predsedni-ka Paslea nemški publicist in prijatelj naEcg.i narod? Hermann Wcndel. ki ss nahaja, kakor znano, v Beogradu. Dr. CUilar aretiran na Bledu. Ka- in 6 namesnikov namesto razveljavljenih komunističnih mandatov in sIctt na podlagi volilnega imenika za usta-votvorno skupščino. Za podporno društva Jugoslovanskih kor poročajo zacrrobško »Novosti*, je, akademikov v Ljubljani Gospod Emil bil m. val itev o sodne oblasti na Bledu 'Štefanovi C. odvetnl kandidat, je da- aretiran sourednik »Jiitamjoga Listam dr. Miljntiii Oihlar (Nehajev), Wv8i urednik »Narodnega dela-. Dr. C.ihiar je are tiri n zaradi protidrfcivnih izjav, kateri je zagrešil povodom svojega biva.ija na Bledu. Nahaja se sedaj v sodnem zaporu v Radovljici, odkodar ga prepeljejo v Ljubljan o. * Odkritje spominske plošče pisatelju Podllmbarskemu. Prejeli smo: V nedeljo, dne 28. avpusta t« I- odkrijemo na slovesen način spominsko '»lo-ščo našemu Podlimba.rskemu. K tej t-lavnosti vabimo vsa narodna društva, korporai-ije in narodno občinstvo, ki naj pride počastit spomin onega izmed onih. ki so bili za svoje narodno del > in prepričanjo preganjani in uničeni. Pod Limharkso goro je rojstna, vasica Pranja Masi j a, ki si je. nadel pisatel jr-ko ime Podlim b ar-Bki. V njegovo ob držami cesti ležečo b^o, »pri Nejčetii«, vzidajo te dni spominsko ploščo, ki bo pričala poznim rodovom, da slovesnki narod ve cenit' svoje može. ki niso samo delali fn trpeli za narod, temveč tudi umrli zao.i. Odkritje bo dopoldne ob 11. uri in popoldne ljudska veselica s sodri> vanjem pevskih zborov, godbe itd. V Domžalah na kolodvoru bodo na razpolago vozovi ki bodo izletnike za. nizko ceno zeljali v KraSnjo in nazaj. Nudi se občinstvu celodneven prijazen '.zJet v znani Črni graben. V Krašnji lobe zletniki po zmerni ceni kosilo in iruga, telesna okrepčila. Za kosilo in vožnjo se je zglasiti pri odboru za odkritje spominske plošče. Natančnejši spored sledi. — Odbor. roval podpornemu društvu jugoslovanskih *k;idemikov v Ljubljani 400 kron. Iskrena hvala! Posnemajte! * Koncert v Kolezljl preložen. Koncert v ljubljanskem kopališču »Kolezija« je preložen na nedoločon ča«. * "Kolo Jugoslovanskih sester« ima izredno odborovo seio v soboto dno 20. avg. oh troh popoldne v pisarni Splošne-ga slovenskega ženskega društva. Rimska costa 9. Zavedajte se svoje dolžnosti in pridite točno. Za ženski kongres pa je glavna seja vteb odborov ravnotam ob potih popoldne. * Zborovanje blagajničnlh zdravnikov Slovenije. Ob prilik' III. jugoslov. lekar-skoga kongresa v Ljubljani se vrši v petek dne 9. septembra oh 9. uri dopoldne v mali dvorani »Narodnega doma« zborovanje blagajničnih zdravnikov z naslednjim dnevnim redom: 1.) O bodočih nalogah socialnega zavarovanja — poroča dr. Bleiwels. 2.) Stanovsko vprašanje 3.) Slučajnosti. Kolegi — gostje dobrodošli! * Prodaja železniških voznih listkov. Da s* pred odhodi vlakov naval potnikov pri osebnih blagajnah na glavnem kolodvoru v Ljubljani. Mariboru glav. kolodvor in Zagreb juž. kolodv. kolikor mogoče omili, je južna železnica odredila, da je do nadaljnega ena izmed osebnih blagajn od 7. do 19. ure vedno odprta. Občinstvo si vsled tega vedno lahko kupi vozne listke naprej za vse vlake, ki odhajajo do 24. ure dotičnega duo, razven za dunajske D-brzcvlake št 4 in 508. * Tragična smrt ruskega begunca. Na glavnem kolodvoru v Ljubljani je peljal * Iz Narodne Obrane. Iz Beograda | včeraj opoludne Krisperjev hlapee Josip poročajo, da je začasni odbor »Narod-j Oumijung, niski begunec, velik tovorni ne Obrane« ponudil predsedstvo orga- ! dvovprežni voz, naložen s težkimi zaboji uizacije vojvodi Stopi Stepanoviču, slavnemu vojskovodji in zmagovalcu na Cerju ter bivšemu komandantu n. srmije na solunski fronti. Vojvoda Stepa Stepanovie je sprejel ponujeno predsedstvo. mila. Ko je peljal čez tir, je padel en zaboj raz voz in udaril onega konja po zadnjih nogah, ter ga precej poškodoval. Konja sta skočil«, voz je odletel In hlapec je padel tako nosrečno pod voz, da mu je Šlo kolo čez hrbet. Obležal je na Ahitnrljentom iz Slovenije. Abitu- I mestu mrtev, rijenti, ki nameravajo nadaljevati svo- « Pogreša se bivM uslužbenec cestne je študije na visokih šolah, naj v last- nem interesu nemudoma pošljejo natančne podatke o dosedanjih študijah, železnice v Ljubljani Jožef Krašovec. Mož, ki jo bil od 1. 1014. v ruskem ujetništvu, je šel dno 6. t. m. od doma, češ o nameravanem študiju (kje. stroka) j da gre iskat službo in se še ni vrnil. NI in o premoženjskem stanju podpisane-1 izključeno, da so mu je pripetila kaka ura društvu. -— Podporno društvo ju-1 nesreča, ali pa jo pobegnil, goslovanskih akademikov v Ljubljani.' * Nabori v Mariboru. Letošnji glavni univerza. j nabori za mesto Maribor se bodo vršili v * Vsetn Primorcem! Opcijski rok sa Gambrinovi dvorani dne 5. in P. septem- jngoslovansko državljanstvo je podalj-lbra. An n V',i 'n i r-i pisi nrvlnfl.-i sr> sa -ririoh-i * išan. Natančnejši podatki se še priob-! * V Črni gori nc marajo rokovnja-3ijo, ! Cev. Beograjskim listom se poroča s * Novi bankovci. Novi bankovci r>ojCetinja: Okolo 20 črnogorskih rokov-10 in 20 dinarjev, katere je Narodna J njačev. pristašev kneza Nikole, ki so banka naročila v Ameriki, se puste v j se tri leto skrivali v črni gori, je po-najkrajsem času v promet. i begniio te dni v Italijo, kjer so izjavili, * Potne olajšave za obisk praškega-d« i™ v Črni gori ni več obstanka, »elescima. Na prošnio generalnega kw !lh k™6*.'6 ne,,f,J(> veu Podpirati in konztiia češkoslovaške republike je skrivati, zlasti odkar je postal pravo-mlnistrstyo saobrača.ja dovolilo potne niocen zakon o zaseiti države. olajš;ive iu znižane ceno za potovanje * Telefonska centrala na Rakeku. Pri k vzorčnemu velikemu semnju, ki se vrši o i 1. do S. septembra v Pragi. Ilajšave bodo veljale od 29. avgusta do 11. septembra. * Stavbeno dijaško društvo. V Ljub- J poštnem in brzojavuem uradu Rakek se je otvorila telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet z omejeno dnevno službo. Iz Laškegla jioročajo: V z.,dnji seji fjan. s je ustanovila Kdrifa, kateriise ie občinski odbor bavil k vprašanjem jo namen, da preskrblnje svojim čla-! napeljave vodovoda ter so g. inžonjer nom. zlasti dijaškim organizacijam.!Widra n&nrosil, da zadevo v;-estran-cenena in zdrava stanovanja. Zato zi-jsko prouči. Izvolil se je tudi šestčlan-da nakup.tje ali jcml.jo hiše v najem ter yski priprovllalni odhor. kateremu je opravi ia it» nj>ravl>» hi?« Vi jih pot/>m' povorjena naloca. da rim pre.i uRTn« pmbho. dtai se dffHht oiirtaal nadaljevalna Kola. ' • Padec z aeroplana. V Novb« Radu1 je v soboto padel z a< vopUna kapitan Nikrfa Miletif. Vsled r.oprevidnega manevra je isgubil ravnotelje. Aero-plan je začel naglo padati t višino 150 metrov. Miletič si jo zlomil desno noga ter se težko poškodoval na glavi. * Umrl Jo v Postojni gospod Peter K r a I g b o r, posestnik in trgovee, soustanovitelj Notranjske posojilnice, po eeli Notranjski znan narodnjak. K. v m. p.l * Agnosdran samomorilec. Sainomorile«, ki Je skočil konoem minulega tedna ob Gruharjevem kanalu pod vlak, je. kakor smo sedaj izvedeli, OOletnl delaven Frane Sive iz Bizovika. Mož je rad popival in ker je večkrat zapil ves svoj zaslužek, sta se r, ženo vedno prepirala. Tako tudi na dan samomora. Sive je odšel od doma t besedami: »Saj me ne boste več videli!« Malo predno je Izvršil samomor je govoril čisto mirno z neko žensko, s katero sta stala ob tiru. Ko mu je ženska rekla, da j« vroč dan. ji je odgovoril, di njemu ne bo dolgo vroče. Kmalu nato je izvršil vpričo ženske samomor. | * Izgubil se je mlad pes, siv volčje pasme. Kdor bi ga našel, naj ga odda proti nagradi pri J. Kalmlč, Sv. Petra cesta !7. * Dva vagona jajc v Dravi. Prod par dnevi je zavozila mariborska veletvrdka HImm!er približno dva vagona jaje v Dravo. Ljudje, ki so videli to čudno eks-pedicljo, so se naravno silno zgražali. Očlvldno je t.vrdka nakupila veliko množino jajc in čakala, da so podraže, a j« njene načrte pokvarila vročina in tako pač ni bilo dragega izhoda, kakor da je romalo smrdljivo blago v Dravo. * Dva prijatelja. I. Bolha tn Jožo Naohtlgall sta popivala r raznih okoliških gostilnah ljubljanskih in zaključila svoje veseljačenje v Strukljevl gostilni, kjer sta se razšla in odšla popolnoma pijana. Drugi dan je pogrešil Bolha 800 EL V pljajii domišljiji jo obsodil svojega to-variša, da mu je ukradel denar pri Štruklju, in ga je ovadil orožnikom. Obrav-nava jo jasno dokazala, da to nI bilo res, in Je bil Naehtlgall oproščen, Naehtigall je toži! s svoje strani Bolho radi taljenja časti. Zadevo pa sta končno poravnala tako, da je plačal Bolha samo stroške. * Pri dela ponesrečil. Včeraj sjutraj je prišel 311etnl delavec Anton Scboenherr v opekarni v Lajtoršperku r. desno roko v stiskalnico ta opeko, ki mu jo je popolnoma zdrobila Prepeljali so ga takoj v bolnico. * Z drevesa je padel, lltetnl Albin Mog-lič, sin posestnika v Prevaljah, je splezal na drevo, da bi trgal sadje. Pri tem se mu ! je zlomila reja pod nogami In je padel tako nosrečno na tla, piše med dr.: S kraljem Petrom, Izvršilcem zaobljubljene misli tro-imenega naroda, se je končala mame .lita perioda našo zgodovine, življenje, v katerem vidimo sijajne uspehe, prepletene z bolestjo, preokreti in tragedijami in končno z neprimerljivim triomfom. S svojo smrtjo je kralj Peter odšel v car-stvo naše narodne poezije. »Balkan« piše: Sodobniki ne morejo ceniti veličine kralja Petra, ki kakor polbog pripada veliki epopeji. »Demokratija« pravi, poudarjajoč brezmejno, v najtežjih časih dokazano ljubezen kralja za domovino in narod in naglafujoč, da je bil eden od najupt-a v-nejših vladarjev: Kralj Peter je bil prvi vojak narodne svobode. Peter Mrkonjič je bil ljubezen Boene in Hercegovine. Kralj Peter ie bil nada. Hrvatske, Slovenije, Vojvodine in Dalmacijo. On je bil vera Srbije, Južne Srbije in Črne gore! -- Frank Heller: 65 Blagajna velikega vojvode Roman. Ali ni obljubil, da nas do zvečer vse pobesi? Ali hočete to . preprečiti prijatelji? Samo ena pot je, samo eno sredstvo: obesimo mi njega takoj! Mrtvi molče! Ako ga obesimo, potem potopimo ladjo, ki je prišel z njo na otok tedaj naj le pride angleška mornarica in naj nam dokaže najmanjšo krivico. Obesimo ga kar tukaj, potem pa v pristanišče... Gospod Bekker je umolknil, veliki vojvoda ga je poslušal in gledal s zaničujočim in ravnodušnim pogledom ... opazoval je svoje sovražnike in se s precej čudnim občutkom prepričal, da so imele besede gospoda Bekkerja na zarotnike precej velik, ako že ne popoln uspeh! On je obljubil zarotnikom, da vse pobesi — ako ostane živ, ko pride oklopnjača, tedaj so lahko gotovi, da bo držal svojo besedo... Gospod Bekker je imel prav: obesiti ga morajo... takoj, njegovo jahto pa potopiti. Potem pa naj pride oklopnjača! Iz mrmranja in trepetanja se je polagoma razvilo kričanje, ki je vedno bolj naraščalo, zarotniki so ga dvignili iz stola tn iskali primerno mesto, da bi mogli izvršiti ekse-kucijo. Črnobradi narednik je slekel svoj jopič, gotovo je hotel prevzeti nalogo krvnika, to je bilo lahko brati na njegovem obrazu. Potem se je obrnil k patru Ignaciu, ki je stal v kotu in mrmral še vedno svoje psal-me in mu rekel: vrata, ko )e stopil mož r uniformi, ki je spremljal mlado damo — ko pa je dama stopila malo bližje, da jo je obsijala slabotna luč — tedaj je mislil, da se mu je zmešalo... Bila je madame Pelotard... Stopila je v preddvorje počasi... kot da se ne more orijentirati... gledala je okoli sebe... Tudi vsi drugi so jo začudeno opazovali... Nikdo pa ni opazil, da je to priliko izkoristil Luis Hernandez, ki se je izmuznil skozi vrata in izginil v temno noč... VL poglavje. Za časa strahovlade na Minorki se pojavi Napoleon Bonaparte. Črnobradi narednik je zaklenil vrata in ukazal vojaku, da naj ostane na svojem mestu na straži, potem se je pa s svojim neprijaznim obrazom obrnil proti mladi dami. Stala je še vedno pri vratih, široko je odpirala svoje oči in njeni pogledi so preplašeno tavali po ti čudni družbi in vsakega njih nekaj časa opazovali. Bilo je videti, da vsega tega, kar se godi tu naokoli prav ničesar ne razume... njen izraz na licu se je vedno menjal, sedaj je bil začuden, sedaj preplašen, a ves čas se je trudila, da se pokaže hrabro. temno... Naenkrat ma je pa zgmbf) vojak in pripeljal semkaj. — Kaj ste delali vi, grof? Povejte mi! Kaj so vam naredili, zakaj ste zvezani?* Veliki vojvoda jo je pogledal j obupnim pogledom — kako naj pripravi na to, kar se ima vsak tre. notek zgoditi... toda to skrb mu j« odvzel neki tretji... to je bil gospod Bekker iz Holandije. Gospod Bekker sicer ni bil posebno doma v francoščini, toda toliko jc vendarle poznal ta jezik, da je razumel vsaj tretjino tega, kar sta govo. rila veliki vojvoda in mlada dama, S zaničljivim in zlobnim smehljajem se je priklonil in rekel: «Senorita, jako nas veseli val obisk, toda opozorili vas moram, da se mora tukaj govoriti samo Span-sko, ako se sploh sme govoriti!® Zaničljivo ga je pogledala, ni m« odgovorila, pač pa je še enkrat vprašala velikega vojvodo: «Zakaj ste zvezani? Povejte mi, kaj se prav za jirav godi! Prosim in rotim vas, povejte mi, kaj naj vse to pomeni!» Gospod Bekker je sedaj razumel te besede in se je hrupno zasmejal: «A tako! Visočansvo je blagovolilo potovati ineognito! Gospod grof Narednik se ie znova zarežal, da je ste postali sedaj visočanstvo! Sefio-šla njegova črna brada na dvoje in i rita, dovolite da vam povem in raz-vprašal: | jasnim, česar ne veste: ta gospod, ki "Zakaj ste nam izkazal to čast? | ga nazivljete grofa, sploh grof ni!» Ali ste morda tudi vi dopotovali s 1 Pogledala je Bekkerja zaničljivo tajinstveno jahto senorita?« in rekla v slabi španščini: Preplašeno in začudeno ga je po «Ni grof... ničesar nočem več sli- gledala, potem je pa obrnila svoj po gled v stran in ni ničesar odgovorila ... v tem hipu je pa zapazila velikega vojvodo zvezanega po vsem telesu. ,.____