Štev. 137.
V Linbllani, v ponedeljek, dne 20. Jnnlja 1910.
Leto XXXVIII.
= Velja po pošti: ==
Za oelo leto naprej . K 26-— za pol leta » . » 13-— n četrt» » . » 8-50 ta en meBeo » . » 2-20 u Nemčijo oeloletno » 29*— sa ostalo Inozemstvo »38*—
sa V upravništvu: =
Za oelo leto naprej . K 22*40 za pol leta » . • 11*21
ia četrt >
» 5*6f
za en meseo » . » 1-9C Za poiUJanle na dom 20 t. na mesec. — Posamezne štev. 10 t.
SLOVENEC
Inserat!:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . . po 15 t za dvakrat . . . . » 13 » za trikrat . . . . » 10 » za več ko trikrat . ,> l>
T reklamnih notloah stane
enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Prt večkratnem objavljenjn primeren popust.
5 Izhaja: s
vsak dan, lzvsemšl nedelje in praznike, ob 5. uri popoldne.
oar UrednUtvo Ja v Kopitarjevi nliol štev. S/m. Rokopisi se ne vračajo; nefrankIrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi nliol štev. 6. TM = 8prejema naročnino, Inserate in reklamaoile. = - Upravnlškega teleiona štev. 188.	i
Današnja številka obsega 6 strani.
Cisto odkrito.
D u n a j, 18. rožnika.
Malo srečna taktika mladočeškega voditelja dr. Kramafa pri pogajanjih z baronom Bienerthom ponoči dne 13. novembra 1908 je izrinila češka parlamentarna ministra iz kabineta in položila temelj sedanjemu, Čehom in Jugoslovanom neprijaznemu vladnemu zi-stemu. Začetkom svečana minolega leta je baron Bienerth iznenadil javnost z drugo izdajo svojega kabineta. Zaradi lepšega je poveril poljedelsko ministrstvo proslulemu češkemu učenjaku dr. Brafu, ki pa ni imel nobenega stika s češko delegacijo in je hitro iz-pregel. Sedanje ministrstvo, katerega jedro je nemško-narodna zveza, je preživelo že dva predpusta navzlic neznatni svoji večini v zbornici. Vzdržuje se na nitih mednarodne politike, ki vežejo Dunaj z Berolinom in Rimom.
Stališče jugoslovanskih poslancev je bilo nasproti temu ministrstvu izpo-četka strogo odklonivno. Da se ojači opozicija v zbornici, je dr. šusteršič dne 10. svečana minolega leta sprožil jako srečno misel, naj se zveza vseh jugoslovanskih poslancev z vsemi češkimi parlamentarnimi strankami organizuje v enotno skupino. Vse češke stranke so Se isti dan soglasno sprejele to ponudbo in že drugi dan je bila kot taktična enota osnovana »Slovanska Unija«, h kateri so pristopili tudi Staro-rusini. Vsa češka in jugoslovanska glasila so ustanovitev »Slovanske Unije« pozdravila z največjim veseljem kot nov železen obroč, ki naj odbija nakane in napade od nasprotne strani. Nemška glasila so iz golid in čebrov izlivala gnojnico svoje kulture na ustanovitelje »Slovanske Unije«. Ponujali so Jugoslovanom ministra-krajana, da bi jih odtrgali od Čehov. Za to skedo leče se jugoslovanski poslanci niso prodali, ampak zvesti ostali svojim češkim zaveznikom, ko so minolo jesen z obstruk-cijo preprečili razpravo o vladnem jezikovnem načrtu za Češko in s tem odgovorili nemški obstrukciji v češkem deželnem zboru. Jugoslovanski poslanci so se prej in slej zavedali dolžnosti, ki jim jih nalaga slovanska vzajemnost. Pri vsaki priliki so podpirali češke zahteve v trdni nadi, da se morejo v boju za svoje pravice vedno zanašati na podporo češke delegacije.
Ob ustanovitvi »Slovanske Jednote« je dr. Kramar obširno zatrjeval in dokazoval v svojem glasilu, da je storjen prvi korak do politiškega avstro-slavizma. Izražal je upanje, da se »Slovanski Jednoti« pridružijo tudi Poljaki in Ukrajinci. Opozicijsko stališče »Slovanske Jednote« je bilo od dne do dne ugodnejše. Opetovano je vlada v zbornici ostala v manjšini in se morala prepričati, da se s sedanjo svojo večino ne more dolgo vzdržati na površju. V proračunskem odseku je proti nemškim glasovom obveljalo več resolucij, ki dokazujejo vladi in nemškim strankam, da je sedanji zistem nevzdržljiv in da dozoreva desetletja staro avstrijsko vprašanje narodne enakopravnosti.
»Slovanska Jednota« je v zavesti svoje moči meseca grudna sama predlagala, naj se izpremeni poslovnik in omeji parlamentarna anarhija. Vlada je bila že pripravljena s § 14. vzdržati se na krmilu in s krinko ustavnega absolutizma tudi sedanji zistem. Reforma poslovnika pa je nenadoma prekrižala ta načrt. Velik je bil tedaj uspeh »Slovanske Jednote«. Odprta in prosta so ostala parlamentarna tla, na katerih je Slovanom mogoče izvojevati narodna prava. Potrti in klaverni so zapuščali zbornico nemški liberalci, katerim je slovanska opozicija ovila vrv okoli vratov . In iz te mreže se niso še rešili. »Slovanski Jednoti« se ni treba vsiljevati, njen najboljši zaveznik je čas, v taterem morajo biti rešena nujna vpra-
šanja. Vlada sama mora iskati pomoči pri »Slovanski Jednoti«. In tako pereče vprašanje je finančna reforma. Te vlada absolutno gotovo ne dobi od sedanje svoje večine. Sedaj si je še pomagala z novim državnim posojilom, katero pa zadošča le za nekaj mesecev.
Drugo nujno in načelno velevažno vprašanje pa je italijanska pravna fakulteta. Ta je odškodnina za glasove italijanskim poslancem, brez katerih vlada nima večine in je prisiljena odstopiti. In to vprašanje je za »Slovansko Jednoto« v prvi vrsti jugoslovanska zadeva, gre se za kulturne in živ-ljenske koristi Slovencev in Hrvatov. Vseučilišča imajo sicer po svojem organizacijskem statutu poklic, da goje razne vede. Toda v parlamentarnem boju za slovanske visoke šole v Avstriji prevladujejo vedno le politični razlogi. Vseučilišča vzgajajo narodom inteligenco, ki more v raznih poklicih delovati za svoj narod. Tako je v Avstriji vsako vseučiliško vprašanje tudi politično. Saj Nemci v Avstriji vzdržujejo svojo politično moč in nadvlado v državni upravi in javnem življenju v prvi vrsti s svojo na vseučiliščih pridobljeno in vzgojeno inteligenco. Vsaka ne-nemška visoka šola povzdigne politično moč dotičnega naroda in v isti meri slabi nemško pretežnost. Vsaki nenem-ški srednji ali visoki šoli se Nemci ustavljajo iz narodne sebičnosti in nestrpnosti.
Že iz teh razlogov, ako obenem tudi ne vpoštevamo strogo kulturnih in praktičnih razlogov, je italijansko vseučiliško vprašanje za Slovence in Hrvate največje politične važnosti. Slovenci in Hrvatje se morajo povsod boriti še za svoj obstanek. Ako Italijani dobe — kjerkoli — svojo visoko šolo, ojačijo s tem svoje stališče na slovanskem jugu. Vsak italijanski izobraženec je neutrudljiv agitator za svoj narod tudi v uradu in marljiv delavec na narodnem polju sploh. Jugoslovani brez zavisti Italijanom privoščijo pravno fakulteto. Toda prvi pogoj je, da Jugoslovani obenem dobe vsaj enako vredno kompenzacijo, in ta je slovenska pravna fakulteta v Ljubljani; drugi pogoj je, da italijanska visoka šola ni trdnjava ob slovanski meji ali celo na slovenskih tleh, oziroma nabirališče in vzgojevališče italijanske propagande. V koliko je strah pred »i r r e d e n t o« opravičen ali ne, to vprašanje je za nas manjšega pomena. Avstrijska vlada je prva poklicana, da se bavi s tem vprašanjem. Naše trdno prepričanje je, da tudi popolna italijanska univerza v Trstu ne omeji irredente. Nasprotno si upamo dokazati.
Ako je torej to vprašanje tolikega pomena za nas Slovence in Hrvate, bi vsakdo upal in trdil, da nas bodo v tem boju brez najmanjšega pomisleka moralno in dejansko z vsemi močmi podpirali vsaj vsi češki poslanci brez izjeme. Na Poljake itak ne moremo zidati svojih upov. Pa kaj vidimo in ču-jemo? Možje, ki na raznih slovanskih kongresih in mnogobrojnih banketih kar plavajo v slovanski solidarnosti in ginevajo bratske ljubezni, sedaj pobe-šajo svoja kopja in odlagajo svoje ščite, ko Slovenci prihajajo s svojo opravičeno zahtevo. Izgovarjajo se, da je italijanska pravna fakulteta v Trstu ali na Dunaju le strogo kulturno vprašanje. Ako dobe Italijani le začasno svojo pravno fakulteto na Dunaju, to sploh ne škodi Slovencem, ker potem o sv. Nikoli tudi Slovenci dobč svojo pravno fakulteto. Ako sedaj Jugoslovani — tako modruje dalje znani češki politik — preprečijo italijansko pravno fakulteto, pomagajo le Nemcem do zmage in vzdržč sedanji zistem, ker z ozirom na sedanje ogrske razmere po volitvah je v Avstriji vsaka vladna izprememba iz-kjučena. In konečno bi odbili italijanske in rumunske poslance, brez katerih je češka Univerza v Brnu nemogoča.
»Difficile est satyram non seriberc.« Dovolj, pero se mi ustavlja, ker hočem
še upati, da slovanska vzajemnost ni prazna beseda in da »Slovanska Jednota« stori tudi drugi in tretji korak do političnega avstroslavizma. Ta je za nas Jugoslovane realne vrednosti, dočim so vsi cilji neoslavizma še dolgo ali pa vedno le — fata morgana.
Državni zbor.
Proračunska razprava.
Danes in v ponedeljek še se vrši razprava o tretji skupini državnega proračuna. Glasovanje o tej skupini bode v torek ob 10. uri. Ker so na vrsti bolj gospodarska vprašanja, je jako malo zanimanja za razpravo. Danes je bilo v parlamentu komaj 50 poslancev, v zbornici pa kvečjemu po deset v presledkih. Tukaj ostanejo ob sobotah in čez nedelje večinoma le isti poslanci, ki imajo dolgo pot do doma. Dunajskih poslancev in iz okolice pa sploh ne vidiš.
Danes je prvi govoril železniški minister W r b a. Ponavljal je večinoma isto, kar je govoril že v proračunskem odseku. Odločno je zopet zavrnil sproženo misel, naj bi država prodala ali dala v zakup državne železnice. Minister priznava, da naloge državne železniške uprave niso le fiskalne, ampak še v višji meri gospodarske. Letos utegnejo dohodki železnic še prekoračiti pro-računjeno vsoto. Kažejo se namreč uspehi zvišanih tarifov. Do konca maja presegajo dohodki proračunsko postavko za 25 milijonov. Ker letina dobro kaže, utegnejo se dohodki razmerno še zvišati.
Uprava se hoče potruditi, da ne prekorači proračun j enih izdatkov. Minister izraža upanje, da bodo bodoči finančni uspehi drž. železnic vedno ugodnejši. Uprava se hoče potruditi, da se znižajo letni prometni stroški. Zadnja leta je uprava plačevala premog po 8 6 kron, za bodoča tri leta pa je premog že zagotovljen po 7 6 kron. Ker državne železnice porabijo na leto povprek šest milijonov ton, znašal bode letni prihranek okroglo 7 milijonov kron. Minister končno izjavi, da vlada le tedaj še pred počitnicami predloži zakonski načrt 1 o k a 1 ni h železnic, ako zbornica dovoli vsaj takozvano malo finančno reformo, ki zviša osebno dohodarino in žganjarino. Ker pa je finančni odsek prekinil svoje delo, je malo upanja, da do srede julija dobimo železniško predlogo in deželam večje prispevke iz žga-njarine. Vse kaže, da se ustavi mlin vsled suše.
Dr. Benkovič.
Obširno in stvarno je govoril v prvi vrsti o železniških vprašanjih, ki se tičejo slovenskih pokrajin. Naglašal je, da vlada dela razliko med severnimi in planinskimi deželami. Posebno se vidi ta. razlika, ako pridejo vpoštev slovenske zahteve. Zastopniki in zagovorniki čeških premogovnikov zahtevajo, da se znižajo tarifi na železnicah in tako olajša konkurenca s pruskim premogom. Načeloma se znižanju tarifov ne ustavljamo. Zahtevati pa moramo že v interesu premogarjev, da se enako znižajo tarifi za premog tudi v naših planinskih deželah. Posledice slabe konjunkture in konkurence pruskega premoga so v planinskih deželah posebno občutne. Spodnja Štajerska in Kranjska sta navezani na južno železnico, katere tarifi so najvišji, odpravila je tudi vse specialne tarife. Železniški minister je sicer povoljno odgovoril deputaciji, vprašanje je le, ali bode hotel in mogel držati svojo obljubo.
Govornik zahteva dalje, da se izpo-polni telefonska zveza na Spodnjem Štajerskem in Gorenjskem in Zagreb po telefonu zveže s slovenskimi pokrajinami. Uprava državnih železnic je slaba, ker je ne vodijo trgovski veščaki in so večkrat merodajni politični in osebni oziri. Govornik zahteva, da sc čimpreje zagotovč zgradbe železnice od Polzele do Kamnika, belokranjska iu takozva-
na transverzalna železnica. Ostro grajaj postopanje proti Slovencem nemških uradnikov pri železnicah na Koroškemj koder nočejo poznati slovenskega ie* zika. To je nečuven škandal!
Slovenski poslanci v štajerskem ele-i želnem zboru so bili prisiljeni z oIh strukcijo odgovoriti nemškim mogot-t cem. Ti so upali, da bodo slovenski vo-* livci izražali nezaupnice svojim poslan* cem. Jako so se motili in varali. Slo* vensko prebivalstvo odobruje najodloč-nejši odpor svojih poslancev proti nem-ški strahovladi v Gradcu. Govornik izjavi, da bode glasoval proti prora* čunu. (Živahno odobravanje.)
Spor v socialni demokraciji.
Konflikt med nemškimi in češkimi socialnimi demokrati se ni omejil samo na strokovno organizacijo. Avtono-mistične težnje čeških sodrugov se vedno bolj razširjajo in so prekoračile tudi to polje. Kmalu bodo nastale v krajih, kjer so nemški socialni demokrati v večini, a kjer imajo zadostno število, popolnoma češka konsumna društva, ki se bodo ločila od nemške socialno-demokratične gospodarske organizacije. Kaj je vzrok temu gibanju? Social-nodemokratični deželni poslanec Va-nek je v brnskem listu »Rovnost« navedel vzroke. Čehi tvorijo v konsum-rrih društvih s strogo centralistično tendenco 90 do 100 odstotkov. Za njihove krvavo pridobljene denarje se nakupuje blago, seveda samo od nemških tovarnarjev. In tako pridejo milijoni, s katerimi bi si moglo češko delavstvo pridobiti neizmeren vpliv v gospodarskem in političnem življenju, samo v prid nemškemu kapitalu, ki uporablja češkega delavca samo pri najtežjih in najslabše plačanih delih ter poleg tega še izrablja njega in dru* žino politično nacionalno. Sodrug Va-nok zahteva, da podpira češko social-nodemokratično delavstvo češko industrijo in trgovino. Da nemškim sodru-gom to ni všeč, je umevno. Krivonosi dunajski socialnodemokratični voditelji se boje pač za svoje velikanske dohodke. Tako se vedno bolj ruši rdeča mednarodnost, ki je v Avstriji redila samo nemške Žide.
Novo gimnazijsko poslopje v Hovem mestu.
To notico v Vaši sobotni številki je treba nekoliko pojasniti, oziroma popraviti. Res je, da je novomeški gospod prošt dr. Elbert dne 16. t. m. od gosp. finančnega ministra dobil veselo brzojavko, da je to za Novo mesto velevažno vprašanje ugodno rešeno. Za stavbo je bila začetkoma določena le svota 240.000 K; posrečilo se je to svoto povišati na 330.000 K.
Prostor za stavbo meri 8000 kv. m.; gimnazijsko poslopje bo imelo še posebej lep predprostor, kjer so že drevesa zasajena. Ta, prostor je v korist novi gimnaziji gospod prošt zamenjal za drugi prostor. Tudi pri nakupovanju drugih parcel za stavbeni prostor je šel občini z vso vnemo na roko. Da se pa letos z novo stavbo ne bo pričelo, ne odgovarja resnici, ker zadevne oblasti hočejo, da mora novo poslopje letos na vsak način pod streho priti. Prav smešen pa je vzrok, da to ni mogoče, ker so prostori za letos v najem dani. Nerazumljivo je, zakaj gospod dopisnik v vseh listih to vedno goni. Kmalu bi tam gori na Dunaju mislili: Ti Novo-meščaui morajo biti pravi Abderiti; vsi in njim na čelu prošt nas vedno priganjajo, rešite vendar hitro ta akt, da pride stavba še letos pod streho; zdaj pa je mestni ekonom stavbeni prostor za celo solnčno leto v najem dal. Ali je znabiti to le sarkastičen udarec starega skušanega ekonoma, ki je velik ljubitelj učeče se mladine, na mestnega ekonoma? Češ. zavoljo malenkost-
ne najemščine jc zdaj še ta stari filister to zadevo^zopet za celo leto zavlekel. Svetovali bi gospodu dopisniku in drugim v tem slučaju in za bodočnost, naj se malo bolj o takih važnih vprašanjih informirajo, potem naj šele nastopijo v javnosti. To v pojasnilo, da dijaki, stariši in profesorji ne bodo vznemirjeni in da se tam gori na Dunaju in v Ljubljani pri c. kr. deželnem šolskem svetu ne bodo nam smejali in ne mislili, da žive v Novem mestu pravi pravcati Abderiti. Končno dostavimo še, da je gospod dopisnik gotovo imel dober namen, a zopet se mu je ponesrečilo, kakor že mnogokrat; včasih so gg. dopisniki-novičarji malo prenagli; je že tako.
Grozna železniška nesreta pri Versalllesn.
Pariz, 18. junija. V pariški okolici se je prigodila grozna nesreča. Neki osebni vlak je zaradi pokvarjenega stroja obstal v Villepreuxu. Potniki so izstopili. Naznanilo se je, da se ustavi ekspresni vlak, ki privozi iz Versaille-sa. Potniki so stali, ne da bi kaj hudega pričakovali. Kar se pripelje med nje neki brzovlak. Veliko oseb je bilo nevarno ranjenih in usmrčenih, nato je pa vlak zavozil še v osebni vlak, ki je stal na takozvanem mrtvem tiru. Strojevodja in kurjač sta mrtva, več izpre-vodnikov in potnikov je bilo ranjenih.
Pariz, 19. junija. Sinočno železniško nesrečo v Villepreuxu je zagrešilo postajno osobje. Službujoči uradnik je pozabil dati brzovlaku znamenje, da naj obstane. Strojevodja zato ni znižal brzine ekspresnega vlaka, ker vlak ne obstaja na villepreuški postaji. Strojevodja je sicer zaviral svoj vlak, ko je opazil, da stoji pred njim osebni vlak, a bilo je že prepozno. Ekspresni vlak je zavozil s tako silo v zadnje vagone osebnega vlaka, da so se vozovi popolnoma razbili in da so pričeli takoj goreti. Pogled na kraj nesreče je bil grozen. Povsod razvaline razbitih vagonov! Grozno kričanje ranjencev! Železničarji in potniki so izkušali gasiti, a so za to rabili malone celo uro, ker so bile štacijske brizgalnice zelo pomanjkljive in je manjkalo potrebne vode. Ko so pogasili požar, ki je vpe-pelil več vagonov, so pričeli šele reša-vati ranjence in nositi proč mrliče. Iz iVersaillesa sta došla na pomoč dva vlaka z zdravniki in s strežniki in z delavci. Ranjence so spravili v železniško skladišče, kjer so jih položili na slamo in na plahte. Do devetih zvečer so dobili 35 nevarno in 15 lahko ranjenih oseb. Petim ranjencem so morali na mestu odrezati noge. Med 20 mrtvimi žrtvami je sedem železničarjev in več otrok. Več mrličev niso mogli izpozna-ti, ker so popolnoma zgoreli. V groznem strahu je zbežalo več potnikov, ki so se vrnili šele pozno ponoči nazaj na postajo. Sreča v nesreči je bila, ker ni bilo v zadnjih vagonih veliko popotnikov, ker je veliko oseb, ko je vlak obstal, šlo na peron. Ranjence so prepeljali v versaillsko bolnišnico. Med razvalinami so našli odtrgane človeške ude. Mrliči so popolnoma zmečkani. Popotniki v brzovlaku so bili zaradi sunka vrženi s klopi. Postajenačelnik je suspendiran. Zagovarjati se bo moral pred sodiščem. Trdi, da je dal eks-presnemu vlaku znamenje, da naj obstane, a drugi to odločno zanikavajo. Lokomotiva in prvi vagoni ekspresnega vlaka so tudi grozno poškodovani. Večina, ranjencev ima zlomljene roke, noge in rebra. Več ranjencem je otem-nel um. Strokovnjaki izjavljajo, da so umrli večinoma potniki zadnjih vagonov osebnega vlaka v plamenu. Mrliče bodo pokopali na državne stroške.
Polzknšeno logaško zastrupljenih
V znani Hladnikovi zadevi se je nahajal nekaj časa v preiskavi paznik Štefan Zvan. Znano je našim brav<<;em, da je Hladnik vtihotapil iz zapora nekaj pisem, s katerimi je skušal vplivati na priče. Ko so Hladnika prijeli, da naj pove, kako da je spravil pisma iz preiskovalnega zapora, je Hladnik izpovedal, da jih je vtihotapil po pazniku Žvanu. Seveda je moralo sodišče preiskati zadevo in ker veljajo za paznike zelo strogi predpisi, se je moralo proti g. Žvanu postopati v smislu predpisov. dasi se ni Hladniku prav nič verovalo. Preiskava je dognala, da je gospod £van popolnoma nedolžen in Zvan zopet opravlja v uniformi svojo službo. Dognalo se je tudi, zakaj da je Hladnik obdolžil ravno Zvana. V preiskavi je enkrat obiskala Hladnima njegova žena, rojena Tolazzijeva. Ko sta se ločila na Jaodniku, jo je hotel
Hladnik objeti in poljubiti, a ker to predpisi prepovedujejo, je Žvan to za-branil. Hladnik je za to, da se nad vestnim paznikom maščuje, ovadil Zvana, češ, da je po njem vtiho-tapljal ona pisma, s katerimi je hotel vplivati na priče. Postopanje Illadni-kovo nasproti Zvanu je tistemu človeku, ki je poizkušal s tsrupcnimi krog-ljicami usmrtiti svojo dobro mater z očividnim in prozornim namenom, da jo podeduje, vzelo povsodi še tisto malo simpatij, ki jih je imel in je pokazalo ljubeznjivega sina značaj v taki luči, da se mora človek zgražati nad njim. Z Žvanom vse simpatizira, ker se je dognala njegova nedolžnost. Omenjamo še da je poveril gospod Zvan v preiskavi g. dr. Peganu zastopstvo v svoji zadevi.
O kvaliteti strupenih pilul so podali svoje mnenje graški izvedenci, ki se popolnoma vjema s prvotnim mnenjem. Pilule v steklenici poslane po Hladniku Hammerlitzovi gospej, so tako strupene, da se z njimi lahko zastrupi pet oseb.
Hladnik sam ni v zaporu več tako zmagovit kakor je bil začetkoma, ko je le vedno in vedno trdil, češ, da je nedolžen. Postal je otožen, pobit. Nič čudnega, saj se je neumornemu trudu preiskovalnega sodnika posrečilo, da se je nabralo proti njemu toliko dokazov, da se jim bo moral vkloniti. Pri prefriganem Hladniku bi se prav nič ne čudili, če bi pričel simulirati morebiti zmešanost, ki se jo tako radi oprimejo osobito zavratni zločinci, kadar izprevidijo, da so zblinile vse njihove spletke.
Štajerske novice.
š Organizacija slov. kršč. socialnega delavstva na Štajerskem. V nedeljo dne 19. junija 1910 se je vršilo v Celju zaupno zborovanje slov. kršč. soc. delavstva iz Spodnjega Štajerja. Govorili so gg. drž. poslanci dr. Ivan Ben-kovič in Gostinčar ter deželni poslanec dr. Zajec iz Ljubljane. Po burnem pritrjevanju od strani delavcev na izvajanja govornikov se je sklenilo pristopiti k Jugoslovanski Strokovni Zvezi, ki se je ustanovila v jeseni lanskega leta v Ljubljani ter tvori v političnem oziru del Slov. Ljudske Stranke. Ta vele-važna organizacija razširi svoj delokrog tudi na Zgornje in Srednje Štajersko, kar je tudi nujna potreba, da se tisoči slovenskih delavcev, ki so zaposleni v teh nemških krajih, organizirajo, da jih ne preplavi morje nemškega svobodomiselnega socialdemokratiz-ma ter tako reši taistim tisočem vero in materini jezik. S ponosom lahko gledamo na vrste slov. delavcev, ki se čim-dalje bolj združujejo pod praporom Slovenske Ljudske Stranke.
š Slovenska zmaga. V soboto, dne 18. t. m., so se vršile volitve v okrajni zastop šentlenarski v Slov. goricah iz skupine kmečkih občin. Glasov je bilo 62. Nasprotniki tudi zdaj niso prišli. V četrtek, dne 16. t. m., je volilo velepose-stvo soglasno tudi z 62 glasovi. S tem so volitve končane. Okrajni zastop ostane naš. S tem, da Nemci, oziroma liberalci, se sploh niso upali na volišče, so pripoznali, da je okrajni zastop dedna last slovenskega ljudstva kmečkega. Zavest, ki je gnala polnoštevilno naše može na volišče za posest svojega okraja, jo najboljši dokaz, da se ljudstvo Zaveda svoje dolžnosti, katero hoče tudi v prihodnjič v tem smislu izvrševati.
š Včerajšnji (19. t. m.) volivni shodi Kmečke Zveze v slovenjegraškem okraju so se izvršili nad vse krasno. Naš kandidat dr. Verstovšek si pridobiva vedno več tal. Dasiravno so se vrgli liberalci pod firmo »neodvisnih kmetov« s strašno silo v volivno borbo, vendar dožive ovinkarski koncipijen-tarji povsod s svojim Dauerrednerjem Johann Katz-Malobesednim veliko bla-mažo. Najboljše menda vleče to, da ima Katz baje celih 30 do 60 nevest, kakor se je sam pohvalil proti neki natakarici. Živele Katzove neveste! »Narodni List« je že vedel, zakaj ga je na-malal. Vse Katzove neveste bodo pri »svojih« agitirale zanj, ker je tako ši-kan fant. Liberalna stranka dela res z amerikansko reklamo za svojega kandidata. Dne 4. julija pa bo kljub temu sijajno zmagal dr. Verstovšek.
š Hofrat Ploj za Katza. Prihodnjo nedeljo, dne 26. julija, bo baje šel tudi popravkar hofrat Ploj na volivne shode za Katza. No, sedaj pa že vemo, da je z Verstovšekom fuČ! Če enkrat hofrat pokaže svojo korajžo, no, potem pa je že Katz na konju!
š Vsiljivost Plojeve »Sloge«. Konjska muha pravijo naši ljudje po Slov. goricah in krog Ptuja hofratovemu glasilu. Dasiravno pošiljajo naši pristaši
številko za številko nazaj, vendar se po židovsko ali, pardon, po hofratovsko zopet in zopet vsili, če jo pošlješ desetkrat nazaj, gotovo zopet desetkrat pri-roma k tebi. Prav po Plojevo! Tudi on je še vedno posili poslanec. Že na mnogih shodih so mu lastni volivci izrekli nezaupanje, vendar še pohaja s slastjo v zbornico.
š Iz nekdanje liberalne trdnjave. Štajerski liberalci zgubljajo trdnjavo za trdnjavo. Naša izobraževalna organizacija S. K. S. Z. jc cel Spodnji Šta-jer prerodila v krščansko narodnem duhu. Shod za shodom se vrši, eden lepši od drugega. V nedeljo, 19. t. m., je bil pri Sv. Bolfenku na Kogu blizo Središča, kjer je liberalcem še pred kratkim pšenica bujno cvetela, krasen shod. V velikem številu se je zbrala mladina, pa tudi stariši v bralni sobi po večernicah. Nastopili so trije domači fantje in dve mladenki. Imenom S. K. S. Z. je govoril F. Zebot iz Maribora. Na shod je prišlo tudi par liberalcev, ki pa so bili zelo »pridni«.
š Št. Ilj v Slov. goricah. »Društveni dom« se pridno dogotavlja, Otvoritev bo najbrž 14. in 15. avgusta. Že sedaj opozarjamo vsa naša slovenska društva, da se udeležijo slovesne otvoritve in blagoslovitve. Prihodnji teden se bo zanesljivo določil dan. — Strela je udarila dne 17. junija v Št. Ilju v gospodarsko poslopje posestnice Jožefe Scharman. Živino so rešili. Bila je le za nizko svoto zavarovana.
š Pred mariborskimi porotniki se je vršila v petek, dne 17. t. ni., zanimiva sodna razprava. Na zatožni klopi sta sedela 361etni Simon Mali in njegova žena Ana Mali, oba posestnika v Brezju pri Studenicah. Obtožena sta bila, da sta oba sporazumno zažgala dne 20. julija 1909 lastno hišo v Brezju in s tem oškodovala banko »Slavijo« za 1750 K in »Nord British« za 855 K zavarščine. Obtožena sta tudi bila goljufije, da sta v škodo upnikov dala sekati les in sta tiho odstranila več stvari. Oba sta tajila, da bi ju zadevala kaka krivda. Porotni obravnavi je predsedoval višje-sodni svetnik dr. Voušek, votanta sta bila dr. Reiser in Canjkar, zagovarjal je oba obtoženca odvetnik dr. Jos. Les-kovar, in sicer zelo spretno. Obravnava je trajala cel dan in še čez polnoč. Zanimivo je bilo in žalostno obenem, da je obtoženčev oče in ž njim vsi sorodniki z neko strastjo pričevali proti obtožencu. Porotniki So prvo in drugo glavno vprašanje zanikali z 8 proti 4 glasom, tretje in četrto pa potrdili z 9 proti 3 glasom. Sodhi dvor je nato krog 1. ure ponoči 18. t. m. obsodil Simona Mali na šesttedensko in Ano Mali na tritedensko poostreno ječo z vsak-tedenskim postom ter morata plačati sodne stroške.
š Za ušesa ga primi. Kako veliki Slovani so agentje banke »Slavije«, se vidi vsak čas bolj jasno. Strašnega radikalnega Slovana se navadno dela agent Werass v Mariboru. Njegovo slo-vanstvo je celo tako veliko, da pošilja zavednim Slovencem nemška pisma z nemško firmo. Krona njegovega radikalnega slovanstva pa so navadno njegove izpovedi pred sodnijo. V petek, dne 17. junija, se je vršila pred mariborsko poroto obravnava proti Simonu in Ani Mali. Kot priča je bil poklican tudi Johann Weras, glavni aeent banke »Slavije« v Mariboru. Čudili smo se, da je ta Weras kar sam rad se poslužil — nemščine. Nihče ga ni silil k temu, ampak kar iz velike ljubezni do slovenščine in njenih pravic pred sodnijo je izpovedal priča Weras v tevtonskem narečju. Velikega Slovana, župana pre-stolice slovenske, Člana mnogih slovanskih društev itd., pozivljemo, da prime svojega agenta Werasa v Mariboru pošteno za ušesa.
NAPAD NA VAREŠANINA — VEN-DAR-LE ZAROTA.
Sarajevo. Policijske poizvedbe sa dognale, da je takoj po napadu zažgala neka tretja oseba različne papirje, ki kompromitirajo Zerajiča kakor tudi njegove komplice. Poizvedbe na Dunaju, v Zagrebu in v Zemunu so dognale, da si je Zerajič začetkom meseca nekje pridobil denar. Nadalje so tudi doznali, da je došel Zerajič v Sarajevo z namenom, da napade cesarja in sicer se je organiziral napad z neke strani, kateri sc je šlo za cesarjevo osebo ali pa za to, da zmanjša vpliv cesarskih dni v Bosni in v Hercegovini.
Znanost ln umetnost.
*	Sv. Ciril in Metod v katehezi.
(Slov. Učitelj 1910, št. 6.) Gg. duhovnike opozarjamo na ta zanimivi članek ka-teheta-strokovnjaka.
*	Lepe podobice sv. Cirila in Me-toda se dobivajo v prodajalni »Katol.
tiskovnega društva« (Ničman); 1U0 podobic se dobi za 3 K. Razširjajte te podobice med šolsko mladino in med ljudstvom.
* Marijino kraljestvo na Jutrovem, Krasno in mikavno pisana knjižica našega pesnika Silvina Sardenka je primerna za darilo šolski mladini višjih oddelkov; knjigo krasi ljubka vzhodna podoba Matere božje. Cena zelo okusno opremljeni knjigi je 50 vin.; na 10 izvodov 1 izvod zastonj.
Missali v najnovejših izdajah so na razpolago v »Katoliški Bukvami« in se odlikujejo po posebno razločnem tisku, finem papirju in priročni obliki. (Glej oglas.)
MT Na vseh slovenskih gorah in hribih, na vseh točkah, ki so vidne daleč na okolu, naj se zasvetijo 4. julija ob 9. uri zvečer naši kresovi!
Pripravljajte se povsod za manifestacije 10. julija. Že sedaj nabirajte člane za svojo podružnico „Sloven> sk£ Straže"!
Dnevne novice«
+ Grozeča slovenska obstrukcija
stoji zdaj v Avstriji v političnem ospredju in zato se z njo bavi vsa javnost. »Vaterland«, ki je v italijanskem vse-učiliškem vprašanju, zlasti ko se je šlo za to, da ne pride fakulteta v Trst, igral takorekoč prvo vlogo, v soboto na uvodnem mestu apeluje na Jugoslovane, naj vladnega kompromisnega predloga ne obstruirajo. Zdaj, ko ni več nevarnosti, da pride laška univerza v Trst, ni povoda, da bi Slovenci iz svojih znanih patriotičnih in narodnih razlogov obstruirali fakulteto na Dunaju. Saj je načelo Slovanov, da imajo tudi Lahi pravico do univei-ze. »Vaterland« pa pozablja glavno stvar: da imajo pravico do univerze tudi Slovenci, in sicer veliko večjo kakor Lahi. Nato pred-očuje »Vaterland« Slovencem nevarne posledice eventualne obštrukcije: izzvali bi »resno notranjo krizo«, ki bi spričo izpremembe sistema na Ogrskem utegnila biti za avstrijsko polovico usodnega pomena. Končno pa pravi »Vaterland«: »Sicer pa je naloga vlade stremeti za tem, da ugodi opravičenim zahtevam Jugoslovanov v vseučiliškem vprašanju.« No, saj en nemški list, ki priznava upravičenost naših zahtev glede univerze! Tudi nekaj! Pa tudi v tisti češki javnosti, ki nas do danes ni razumela (razumejo nas izvestni Vse-slovani le tedaj, kadar nas rabijo), se je začelo svitati. Tako nastopa katoli-škonarodni poslanec dr. Horsky v »Čehu« 19. t. m. odločno za slovenske zahteve. Popisuje, kako so Slovenci Avstriji vdani in jo na jugu varujejo, kako pa so zato zatirani, tako od Nemcev, kakor od Lahov in vlade. Popisuje slovensko šolsko mizerijo in nasilja nemške večine zlasti na Koroškem. »Kdor ima le trohico pravicoljubja v sebi, ta mora stati na strani Slovencev!« tako vzklika »Čeh« in pojasnjuje potem, da eventualna slovenska, oziroma jugoslovanska obstrukcija ne bi bila naperjena proti laški fakulteti, marveč zoper vlado, ki meri z dvojno mero. Geslo Čehov mora biti: »Dajte Lahom, kar je laškega, Slovencem pa, kar je njihovega!« — Kakor se vidi, v Avstriji vendar še nekateri vedo, da smo na svetu, celo med Slovani . . . Malo pozno sicer, pa upamo, da še ne prepozno . . .
+ Shodi S. L. S. Včeraj sta se vršila javna ljudska shoda S. L. S. v Š m a r i j u in v Št. Juriju pri Grosupljem. Oba shoda sta bila mnogo-brojno obiskana. Prvemu je predsedoval deželni poslanec g. K o š a k, drugemu župan šent jurski g. P c r m e. Na obeh shodih je poročal državni in deželni poslanec dr. Šusteršič svojim volivcem o delovanju poslancev S. L. S v državnem in deželnem zboru in o načrtu deželnega odbora glede novega cestnega zakona. Volivci so poročilo s o g 1 a s'n o odobrili in izrekli svojemu poslancu popolno zaupanje. Tudi se je na obeh shodih ljudstvo izreklo soglasno za načrt deželnega odbora o noveir. cestnem zakonu.
+ Ustanavljajte podružnice »Slo venske Straže«! Danes so priglasil: ustanovitev podružnic »Slovenske Stra že«: 38. Senožeče. — 39. Šmarje pri Jelšah. — 40. Sv. Florijan pod Bočem. — 41. Gorica. — 42. Gorje pri Bledu. — 43. Sv. Križ pri Mariboru. — 44. Zalcc
—	45. Brežice. — 46. Cerklje p. Krškem
—	47. Dornberg pri Gorici. 48. Bilje na
GoriSkem. — 49. Gradno p. Kojsko na Goriškem. — 50. Kropa. — 51. Krka pri Zatičini. — Prosimo lepo iz vseh ostalih krajev nujnih naznanil. 10. julija naj manifestira vsa Slovenija!
+ Za ustanovnika »Slovenski Stra-ži« z zneskom 200 K je pristopil državni in deželni poslanec d r. Ivan šusteršič. Naj bi vzgled voditelja Vseslovenske Ljudske Stranke posnemali vsi somišljeniki. Vsi k »Slovenski Straži«!
+ Dopolnilna državnozborska voli« tev na Dolenjskem. V Šmihelu pri Novem mestu so se zbrali zaupniki S. L. S. iz novomeškega okraja, da se posvetujejo o kandidaturi za državni zbor, ker hoče dosedanji državni poslanec, deželni glavar pl. Š u k 1 j e, v kratkem vsled bolehnosti odložiti svoj mandat. Sklenilo se je soglasno priporočati kot kandidata deželnega odbornika profesorja E v g. J a r c a. V kratkem se zbc-ro tudi belokranjski zaupniki in potem bo odločil o kandidaturi definitivno centralni volivni odbor. Dosedanjemu državnemu poslancu pl. Šukljetu se je na sestanku ob živahnem odobravanju z ozirom na velike zasluge, ki si jih je pridobil s svojim mnogoletnim delovanjem v državnem zboru za Dolenjsko in za slovenski narod sploh, izrekla najtoplejša zahvala.
+ Po ceni fakulteta. »Venkov«, glasilo češke agrarne stranke, piše kako 3o Lahi fakulteto po ceni dobili. Čehi se že desetletja bore za drugo univerzo v Brnu, ker praška ne zadostuje in slušateljev že nimajo izlepa več kam djati, pravtako Rusini in Slovenci že celo večnost zahtevajo vseučilišče, ki jim gre, ne! — vlada in Nemci so vseučilišče dali Lahom, ki so ga kupili za bore — 15 glasov, s katerimi so vzdrževali klavrno večino barona Bienertha. 15 laških glasov več velja kakor vsi Čehi, Slovenci in Rusini skupaj. Laška fakulteta je res po ceni.
+ Za reciprociteto hrvaškega vseučilišča v Zagrebu. Včeraj se je vršil v zagrebškem vseučilišču velik dijaški shod ki so se ga udeležili tudi vseučiliški profesorji in hrvaški poslanci. Shod je zahteval, naj se prizna veljavnost izpitov na zagrebški univerzi tudi v avstrijski državni polovici, da se tako omogoči dijakom iz Dalmacije in Istre študiranje na zagrebški univerzi. Vse tozadevne resolucije so bile sprejete z navdušenjem. Hrvaški dijaki hočejo organizirati akcijo, da bi že sedaj vsi hrvaški dijaki iz Avstrije šli študirat na zagrebško vseučilišče, da bi tako avstrijska vlada ne imela drugih hrvaških uradnikov, kakor onih, ki so študirali v Zagrebu.
-f- Manifestacijski shod tržaških Slovencev v vseučiliški zadevi se je vršil preteklo nedeljo ob ogromni udeležbi. Na shodu sta govorila dr. Vilfan v imenu političnega društva »Edinost« in državni poslanec dr. Rybar. Na shodu je bila sprejeta naslednja resolucija: Tržaški Slovenci, zbrani dne 19. junija 1910 v Narodnem domu v Trstu odklanjajo očitanje, da nasprotujejo kulturnim zahtevam drugega naroda, katere so obrekovalci sami ponižali v predmet politične kupčije; povdarjajo svoje zahteve po slovenskih ljudskih šolah za tisoče slovenskih otrok v Trstu, po srednjih strokovnih šolah in po slovenskem vseučilišču; odobrujejo stališče »Jugoslovanske zveze« in složno postopanje državnozborskih poslancev, ki ne dopuščajo, da se na šolskem polju da nasičenim zatiralcem edino, kar jim manjka, dočim odrekajo oni, ki se danes upajo v imenu kulture obsojati Slovence, tem poslednjim najele-mentarnejše na kulturnem polju; izrekajo državnemu poslancu Rybaru zar upanje ter ga poživljajo, naj s tovariši vred nadaljuje zapričeti boj: za kulturo ln pravico slovenskega naroda. Ta resolucija je bila sprejeta z gromovitim ploskanjem. K resoluciji se je oglasil ea besedo, burno pozdravljen, dr. Jos. Mandič in predlagal, naj se pooblasti politično društvo »Edinost«, da naj pošlje na »Slovansko Enoto« brzojavko, v kateri izražajo tržaški Slovenci željo in pričakujejo, da bodo v tem tako važnem vprašanju vsi avstrijski Slovani in zlasti Čehi podpirali Jugoslovane in še posebej tržaške Slovence. Dr. Rybar je predlagal, naj se pošlje enako brzojavko tudi »Poljskemu kolu«, ker so Poljaki, žalibog, ravno taki afaristi, kakor Italijani in se ne brigajo za druge Slovane. Oboje je bilo z odobravanjem sprejeto. Zborovalci so se razšli pojoč slovanske himne.
-j- Za knezoškofijskega duhovnega svetnika je imenovan č. g. Avguštin Šinkovec, mestni župnik v Škofji Loki. Čestitamo!
-f Iz deželnega odbora. Za deželni muzej kranjski se nakupi zbirka slik pl. Goldsteina, ki predstavljajo domače kraje, med drugimi tudi sprejem cesarja Franc Jožefa in cesarice Elizabe-
te v Ljubljani lota 1856. — V okrajni cestni odbor loški sta imenovana Fr. Lužar v Novi vasi pri Rakeku in Ivan Turk v Ložu. — V zdravstveni zastop kočevski je imenovan c. kr. profesor v pok. Jožef Obergfoll. — V zdravstveni zastop Fara pri Kostelu je imenovan župnik Al. Češarek.
+ V kuratorij obrtnopospeševalne-ga zavoda je imenoval deželni odbor: Kot zastopnike malega obrta gg.: Fr. Končan, ključavničar v Domžalah; Ivan Ronke, zidar v Cerknici; Leopold Cigler, črevljar v Novem mestu; Jernej Ložar, krojač v Ljubljani; Fr. Pust, tesar v Ljubljani; Anton Rojina, mizar v Ljubljani; kot namestnike pa: Al. Finžgar, kamnosek v Škofji Loki; Matej Trpin, slikar v Ljubljani; Ivan Srebot, črevljar v Ljubljani; Ivan Pengov, podobar v Ljubljani; F. Šiška, kolar v Ljubljani; Iv. Sirk, mesar v Ljubljani; kot zastopnike domačega obrta gg.: Valentin Šolar, načelnik žebljarske zadruge v Kropi; Fr. Pakiž, župan v Damah pri Ribnici; kot namestnika: L. Eržen, načelnik sodarske zadruge na Češnjici; Miha Tanko, lončar v Nemški vasi pri Ribnici. Konstituiral se bo obrtnopospeševalni zavod v deželnem dvorcu dne 27. junija ob 10. uri dopoldne. Navzoč bo tudi zastopnik ministrstva.
+ Veliki nered v idrijskem okrajnem zastopu, pri katerem se je izkazala po reviziji, izvršeni od deželnega odbora, diferenca 62.163 K 15 h na škodo cestnemu skladu, je dal povod deželnemu odboru, cla je sklepal o tem, kako priti v okom za bodočnost takim razmeram. Vpeljale se bodo redne revizije vseh okrajnih cestnih odborov, uredilo knjigovodstvo in uprava denarjev, kajti dosedanja praksa se je izkazala kot jako pomanjkljiva.
—	Velik ogenj. V Petrinjah pri Št. Petru na Krasu nastal je v nedeljo, 19. t. m. ponoči tako nenadoma ogenj, da so se komaj rešili ljudje. Zgorelo je pet hiš z gospodarskimi poslopji. Nekaterim posestnikom zgorelo je prav vse do tal in niso mogli ničesar rešiti, niti najpotrebnejše obleke ne. Zgorelo je tudi nekaj prašičev. Nesrečni pogorelci so sami revni posestniki in zavarovani le za male vsote, zato se obrača podpisani duhovnijski urad do usmiljenih src, da pomagajo, kakor že v mnogih drugih slučajih, tudi sedaj nesrečnim pogorel-cem, bodisi v denarju ali pa tudi v obleki. — Duhovnijski urad v Št. Petru na Krasu.
—	Strela ubila mladeniča. Iz Pod-brezij se nam piše: Dne 18. t. mes. je treščilo v vasi Britof. Strela je ubila pridnega mladeniča Jožefa Škofic, ko je pripeljal voz detelje pred kozolec. 'Žalost matere-vdove nad izgubo edine-iga sina je velika.
—	Sokolska župa v Gorici. Na zlet primorske župe v Gorico dne 19. t. m. je prišlo okrog 600 Sokolov. Prišlo jih je iz Trsta okrog 200, idrijska župa je prinesla 100 Sokolov, iz drugih krajev Kranjske skoro 100, tako da je Sokolov z Goriškega bilo komaj 200. Ko so korakali po Korsu v Št. Peter, je napravilo najslabši vtis to, da niso znali korakati. Korakanje je bilo zelo klavrno. Eden od Sokolov je skušal dopovedati svojim bratom, naj lepše korakajo, z besedami: »Morste mal aufpasat naprej.« Ta opomin pri Sokolih ni imel sicer nobenega uspeha, a je vzbudil veliko veselost pri gledavcih, ki so stali ob strani. — V Št. Petru je izmed vseh teh 600 Sokolov nastopilo le 196 telovadcev pri prostih vajah. Pa še ti so strašno slabo telovadili. Naraščaja je nastopilo 112 v velikem neredu. Šolska oblast je sicer prepovedala šolskim otrokom udeležbo pri telovadbi; a Sokoli na take prepovedi žvižgajo, ker imajo potuho povsodi. Telovadili so večinoma otroci »Šolskega doma«. — Reda ni bilo nobenega. Po telovadbi, ki je trajala vsa skupaj komaj eno uro, se je začel ples, kar pravzaprav je bil edini namen cele prireditve. Splošna sodba je vseh nepristranskih ljudi, da je bila to prav slaba prežgana župa.
—	Nesreča. Jože Kastelic, kočarjev sin iz Podgaberja, je 17. t. m. opiral voz sena. Ko je pa uvidel, da ga ne zadrži, je hotel uiti. Zvračajoči voz ga je pa vjel za noge in mu zlomil desno nogo v goleni.
—	Razpisana srednješolska mesta. Od 4.—17. junija so bili objavljeni sledeči razpisi: Moderna filologija: Solnograd (g. D. 1. Kr.), Ileb (r. Fr. D., 25. VI.), Trutnov (r. Fr. D., 25. VI.), Idrija (r. D. 1. gr. in Fr. D., 10. VII.). — Klas. fil.: Kromeriž (g. L. G. d., 30. VI.), Feld-kirch (g., L. G. d.), Ljubljana (II. drž. g., L. G. slov. ali d., 10. VII.). — Zgo-dov.-zemljepis: Gradec (II. r., H., 30. VI.). — Mat.-fiz. skupina: Brno (I. r., M. Geom., 22 VI.), Dunaj IV. (r., M. NI., 10. VII.), Idrija (r., M. geom., 10 VII.) — Prirodopisna skupina: Ljubljana (I. drž. g., Ng., m. nI, 10. VII.). — Prosto-
ročno risanje: Idrija (r., 10 .VII.)'. — Telovadba: Ljubno (g., 30 VI.). — Suplen-ture: Lipnik (dež. r., Fr. D., Fr. E. in M. geom., 10. VII.), Idrija (r., asistentsk mesto za prostoročno risanje, 10. VII.). — Kratice in znaki kakor navadno.
—	Umrla je v Radovljici gospa Antonija Sila, vdova c. kr. okr. narednika, stara 64 let.
—	Slov. katol. akademično društvo »Dan« v Pragi ima dne 21. t. m. svoj II. občni zbor. Občni zbor se vrši v prostorih »Kolleja Arnošta z Pardubic« ob pol 8. uri zvečer.
—	Par črtic iz koperske razstave. Pred kratkim sem bil v Kopru. Pri tej priliki sem posetil razstavo, o kateri se je že mnogo pisalo in govorilo. Mislil sem si: Naj si jo oglodam, da vidim, kaj je na stvari. Odkrito priznam, da sem bil kar presenečen, ko sem ogledoval v resnici bogato opremljeno razstavo. Posamezni paviljoni so sezidani v primernem, zelo posrečenem slogu in vsi prostori, kjer se razstavljeni predmeti, so okusno okrašeni in razstavljeni predmeti so srečno razvrščeni. Opaža se fini okus pri razvrstitvi posameznih predmetov. Mnogo lepih, da, naravnost krasnih umotvorov ti kažejo posamezni prostori. Posebno veliko hvalo žanjejo prostori, v katerih so razstavljene cerkvene umetnine, potem kjer so razstavljena ženska ročna dela in pa kjer so razstavljeni predmeti za šport. Pa tudi drugi prostori nam kažejo mnogo zanimivosti. Tu vidiš stare narodne noše iz Istre, tam razne gospodarske in gospodinjske priprave. Zopet vidiš zelo stare slike, pa tudi moderne slike v secesiji. Opaziš najnovejše stroje in najbolj primitivno orodje. Vsi ti predmeti pa so zloženi v takem redu, da oko res uživa na tej lepi harmoniji. A kljub temu, da je ta razstava dostojna, da smem reči, naravnost lepa, vendar pa šteje do zdaj primeroma zelo majhno število obiskovalcev. Temu so skoro gotovo krivi nekateri prenapeteži, ki hočejo po vsej sili vtisniti celi razstavi popolnoma italijanski značaj, dasiravno so v razstavi predmeti tudi drugih narodnosti. Vsi napisi in navodila so edino le v italijanščini, tako da se tujci, nevešči temu jeziku, le težko orijentirajo. Še posebno veliko neprevidnost pa so storili s tem, ker so nad vhod v razstavo postavili velikega beneškega leva. Da so Koperčani v rodu Benečanom, je znano; vendar treba pomisliti, da je Koper v Avstriji in torej nikakor ne kaže staviti na pročelje razstavi mogočnega beneškega leva. Zmerni Koperčani to obsojajo, dobro vedoči, da taki odnošaji marsikoga odvrnejo, da ne gre v razstavo, ki pa je sama na sebi res vredna, da se jo poseti, ker nam nudi v pogled lepo število zelo zanimivih predmetov.
—	Iz okna je padel včeraj v nedeljo v Kjarboli nad Trstom štiriletni deček Bruno Furlan in se namah ubil. Mati je od žalosti zbolela.
—	Tisti irredentovec, ki so ga nedavno iz Trsta eskortirali v Celovec, koder ga bodo sodili, se piše Ferluga. Baje je ta mladenič z zvezi z bombami, ki so jih našli v tržaškem telovadnem društvu.
—	Umrla je v Kranju gospa Jožefa Babič roj. J e r a n, stara 82 let. Svetila ji večna luč! — V Gorici je umrl J o s. R e d 1, vpokojeni c. kr. višji gozdarski svetnik, star 76 let.
—	Strela je ubila preteklo soboto pet žensk, kmetic, ki so delale na polju, v mestu Liču v hrvaškem Primorju.
NAŠE UČITELJSTVO.
Iz Reške doline na Notranjskem.
Podružnica »Slomškove zveze« je imela zadnji četrtek v Košani svoj navadni shod. V ta namen se je sešlo v omenjenem kraju okrog 45 društveni-kov in tudi nekaj prijateljev šole m krščanskega učiteljstva. Zborovanje se je vršilo v sobi III. razreda košanske ljudske šole, katero je domači naduči-telj lepo in okusno okinčal. Hvala mu za ta velik trud.
Podružnični predsednik otvori ob napovedani uri zborovanje, pozdravi vse došle ude in neude ter se preide na to k dnevnemu redu. O prvi točki: »Šola in ljubezen do domovine« je govoril temeljito, navdušeno, premišljeno in zelo poučljivo premski župnik g. M. Škrjanec, za kar se mu je izrekla zahvala in priznanje za ta izborni referat. Poročevalca so navzoči naprosili, da se njegova razprava priobči v »Slovenskem Učitelju«, kar se tudi zgodi. Naslednja točka »Zemljepisje iz lastne izkušnje« je bila zanimiva, posebno radi tega, ker nam je g. predavatelj Ravnikar poda praktične zglede iz tega važnega predmeta v ljudski šoli glede na na to, kako ie poučevati mladino iz zemljepisja v višjih razredih, da podano tvarino otroci tudi v resnici umejo!
Tretja točka: »Varčna mla'dlffa varčni gospodarji« (poročevalec g. nad učitelj Ferdo Grad) je bila jako primer na za sedanje čase. Govornik je v svo-jem obširnem referatu razmotrival poljudno in znanstveno, podprto z res-ničnimi izgledi iz življenja, koliko lahko stori že šola pri mladini, da jo navaja na varčnost, kar je neizmerno ve-licega pomena za poznejše življenje!
Prav umestna in zanimiva je bila tudi zadnja razprava: »Stanovsko vprašanje mladih deklet«. G. Ravnikar je v tej razpravi kazal na dobre — pa tudi slabe strani pri odgoji mladih deklic, kojili poklic jc bil, je in še bo vedno kot najvažnejši, najplemenitejši in najkoristnejši v človeški družbi — to je: da postanejo enkrat dobre, pobožne, skrbne, delavne in marljive gospodinje in matere slovenske, ker od teh je odvisna boljša bodočnost našega naraščaja — in vsega slovenskega naroda! — Vse te referate so zborovalci poslušali s posebnim zanimanjem ter so končno izrekli nado, cla se priobčijo vsi svojedobno v našem stanovskem listu — »Slovenskem Učitelju«. — S tem jc bil izčrpan dnevni red! Prihodnji shod se vrši dne 14. julija pod Pre-mom v Reški dolini, na kar opozarjamo že zdaj svoje ude in somišljenike. — Končno bodi dovoljeno še omeniti, da je domači g. župnik Karol Lenassi pogostil vse Slomškarice in Slomškarje po staroslovenskem običaju, za kar se mu iskreno zahvaljujemo! Značilno pri tem zborovanju je bilo tudi to, da se ni čula niti ena pikra beseda proti našim stanovskim nasprotnikom. Tako je prav in modro! Pokažimo svetu, da hočemo edino le z delom koristiti šoli, z lepim zgledom pa povzdigniti svoj stanovski ugled pri slovenskem ljudstvu.
Ljubljanske Kovice.
lj Seja odbora S. K. S. Z. je danes ob 8. uri zvečer.
lj Seja »Jugoslovanske Strokovne Zveze« bo v torek, dne 21. t. m. ob pol 7. zvečer v pisarni »Jugoslovanske Strokovne Zveze«, hiša »Zadružne Zveze«, Dunajska cesta št. 32.
lj Včerajšnja velika vrtna veselica »Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov« na vrtu Rokodelskega doma« se je v vsakem oziru izvršila na čast društvu. Daljše poročilo smo odložili za jutri.
lj Dar. Neimenovan rodoljub je podaril »Slovenski Straži« 50 K, slovenskemu glasbenemu društvu »Ljubljana« pa 50 K. Naj bi vzbudil mnogo po-snemalcev, ki bi tako z dejanji kazali razumevanje za kulturno delo.
lj Na oklicih so bili včeraj: g. dr. Frančišek Derganc, ordinarij, z gospodično Hedvigo Tauber, g. Frančišek Orožen, c. kr. profesor, z gospo Hilde-gardo Brachtel, roj. Zeschko.
lj Sokolska župa je začela te dni hudo vreti in je ušla iz lonca po Ljubljani. Včeraj je župa plavala po mestu, na čelu ji muzika. Sprevod je bil kaj malo eleganten. Pred župo je kipel naprej ves mestni peteršiljček, otročad iz vseh kotov, za njim se je vila sama župa, na čelu ji brat Drenik, ki je zastopal menda deželni odbor, pri katerem je ravnokar avanziral. Ostali žu-parji niso napravili nobenega posebnega vtisa, bili so sami pristni ljubljanski obrazi; na deželi za žaltovo sokolsko župo namreč ne marajo. Udeležba iz Kamnika in Šiške je posebno lepo pokazala, cla ondi Sokoli nimajo več mesa za dobro župo. Vkljub temu pa je včeraj sokolska župa imela vendarle neko špecialiteto: bratje »telovadci« od 50 let naprej so tvorili namreč poseben oddelek, ki je sestojal iz samih lepo zavaljenih trebuhov, vravnanih v dve vrsti: to so bili župni ocvirki, kakor jih je nemudoma krstil ljubljanski vic, ki je ob strani gledal. Župarji. ki so korakali pred in za temi debelu-harji, so imeli vsi iz previdnosti rože v rokah ter so jih vsak čas tiščali k nosovom. Ker so si župarji izbrali ravno pripravni čas okoli opoldne, ko gre občinstvo iz nunske in šenklavške cerkve, ali pa se vrača iz Tivolija in vse misli ravno na župo, so imeli zadosti radovednih gledavcev; ker pa ni izpočetka nikomur padlo v glavo tako župo pozdravljati, so se župarski prijatelji, sorodniki in prijateljice hitro zmenili in tekli naprej k rotovškemu vodnjaku, da župo še bolj zvodenč. Tam so čakali na župo in je iz par tenkih vratov pozdravilo župo nekaj »Nazdarov«. Ker pri župi v nedeljah po stari ljubljanski navadi mora biti tudi puta, se je po Ljubljani opazilo tudi nekaj putk, ki so v redko župo metale rože in podobno sočivje. Ves sprevod je napravil silno klavrn vtis, mnogim so se pri korakanju mešale noge in sc tresle v kolenih kakor da bi župarji morali v resničen boj. šiškarski in nekateri drugi župarji
pa so po svoji Čudovito majhni postavi vzbujali splošno mnenje, da je to žu-parski »naraščaj«. Včerajšnja sokolska župa je bila še mnogo slabša, kot prejšnjo nedeljo in je napravila le vtis slabo pogrete mineštre.
lj Razstavljene risbe gojencev vad-nlce, učiteljišča in I. državne gimnazije. Včeraj, 20. t. m. in danes so razstavljena učna dela risarskih oddelkov učencev vadnice, učiteljišča in I. državno gimnazije na tukajšnji c. kr. pripravnici pod vodstvom gosp. prof. Franc Suharja. Na mnogih risbah se vidi dober uspeh in nekatere risbe, posebno v barvah, so prav dobre. Dandanes se mnogo polaga pažnje na to, cla se učenci privadijo takoj uporabljati čopič in barvo, da tako čim hitreje podajajo pravo obliko, kakor tudi kolorit predmeta v naravi; objednem pa se skuša tudi vzgojevati individualnost učencev, oziroma učenk. Najboljši uspeh se opaža v IV. razredu dekliške vadnice ter v II. in III. oddelkih učiteljišča, kateri vsebujejo nekaj prav izbornih risb.
lj Kranjsko društvo za varstvo živali bo imelo svoj letošnji redni občni bor danes zvečer ob 8. uri v srebrni dvorani hotela »Union« s tem sporedom: 1. Poročilo o društvenem delovanju v preteklem upravnem letu 1909; 2. poročilo blagajnikovo; 3. proračun za leto 1910; 4. dopolnilne volitve; 5. volitev dveh revizorjev; 6. prememba pravil in 7. slučajnosti. Vse prijatelje živali vabimo, cla se v obilnem številu udeleže tega zborovanja, na katerem se bode razpravljalo o razširjenju društvenega delokroga.
lj Ogenj na Barju. Danes ponoči je na Ilovici pogorela hiša Pavla Mrzli-karja. Pogorel je tudi hlev. Prebivalci hiše so si komaj rešili življenje, vse drugo je zgorelo. Ljubljansko ognje-gasno društvo je došlo na pomoč, prvi oddelek točno, drugi oddelek pa se je zopet silno zapoznil, ker zopet ni bilo ob pravem času konj na mestu. Tudi sicer se je opazilo tako malo točnosti, da bi pri kakem večjem požai*u v mestu take razmere v ognjegasnem društvu lahko postale usodepolne. Naj se ne čaka, da bo šele velika nesreča pokazala, kakih preuredb je treba med ognje-gasci!
lj Združeni pijonirski oddelki 28.
pehotne divizije so se pretekli teden zopet razdružili. Častniki in moštvo se je v soboto povrnilo k svojim polkom. V slučaju, da se prične prihodnje leto s poglobitvijo Ljubljanice v mestu, izostanejo pijonirske vaje v Ljubljani, lj Cirkus Henry pride v Ljubljaflo.
PORTUGALSKA PRED VSTAJO ?
Portugalska vlada je odstopila, ker kralj noče razpustiti zbornice. Portugalska poročila se glase zelo resno. Rc-publičani se namreč pripravljajo na vstajo in hočejo proglasiti republiko. Trdi se tudi, cla namerava kralj odstopiti.
Lizbona, 20. junija. Kralj jc pisal Lucianu Castru in ga prosil, naj izjavi svoje mnenje o krizi. Sodijo, da sestavi novo portugalsko vlado Anto-nio Acevedo.
Telefonska in hmmm poročila.
ODLOČILNA SEJA »SLOVANSKE JEDNOTE«.
Dunaj, 20. junija. Dr. šusteršič je sklical parlamentarno komisijo »Slovanske Jednote« na sredo 22. t. m. ob pol 10. uri dopoldne. Edini predmet bo stališče »Slovanske Jednote« v zadevi laške fakultete. Odločitev »Slovanske Jednote« se pričakuje v parlamentarnih in vladnih krogih z največjo napetostjo. V vladnih in nemških krogih se goji nada, da se razbije ob tej točki »Slovanska Jednota«. Jugoslovani kažejo mirno odločnost.
Dunaj, 20. junija. Neznani spletkar je spravil v sobotni »Slovenski Narod« brzojavko, kjer sumniči »Slovenski klub«, da spletkari v vseučiliški zadevi. V poučenih krogih, zlasti v »Slov. klubu«, je vzbudila ta brzojavka opravičeno veselost. Žalostno pa jc vsekakor, da celo ob tako resni uri znani spletkar ne miruje. Sicer pa se zavesa kmalu dvigne in videl bo svet dejanja, ki bodo popolnoma jasna. Zvršilni odbor bo jutri določil svoje predloge za plenarni zbor vseučiliškega kluba, ki sc snide v sredo popoldne ali četrtek zjutraj. Sklepi vseučiliškega kluba bodo edino merodajni za nadalj-ni razvoj zadeve. — Vse novico, ki se pošiljajo doslej v svet o »zahtevah« Slovencev ali njihovem postopanju, niso drugega kot spletkarije, deloma od nemške, deloma pa tudi od druge strani. — A te spletkarije ne morejo doseči svojega namena, ker hvala Bogu ne morejo nikakor vplivati na edino me-rodajno odločitev vseučiliškega kluba.
DEMONSTRACIJE PROTI LASKI
PRAVNI FAKULTETI NA DUNAJU.
Dunaj, 20. junija. Danes so bile pred vseučiliščem velike demonstracije nemških buršev proti ustanovitvi laške pravne fakultete na Dunaju. Nemškim buršem ne gre v glavo, kako naj bi bil sedaj nakrat Dunaj primeren za laško pravno fakulteto, dočim so jih prej vsi nemški poslanci hujska-li proti njej.
f MADEYSKI UMRL.
Lussinpiccolo, 20. junija. Gosposko-zbornični član, bivši minister Stanislav vitez pl. Madeyski je včeraj umrl v svoji vili na Velikem Lošinju. Mrliča prepeljejo v Krakovo, kjer bo pokopan v četrtek.	i ,
GENERAL VAREŠANIN POVIŠAN V BARONSKI STAN.
Budimpešta, 20. junija. Ogrski uradni brzojav uradno javlja, da je Varešanin povišan v baronski stan.
KOLERA V AVSTRIJI.
Lvov, 20. junija. Danes je zdravniška preiskava dognala, da je v Podwo-loczysku iz Rostova ob Donu došla in ondi umrla žena Puls umrla na azijski koleri. Novih slučajev ni. V Rusiji je zadnji čas nad 100 oseb umrlo na koleri.	i
NEČLOVEŠKI STARŠI. "
Trst, 20. junija. Do smrti sta pretepla svojega lOletnega sina Ivana zakonska Anton in Frančiška Gustin-čič pri Sv. Ivanu pri Trstu. Otrok je preteklo soboto vsled ran in udarcev v bolnišnici umrl. Policija je živinska stariša zaprla.
ČEHI NAJBOLJŠI TELOVADCI NA SVETU.
London, 20. junija. Pri sobotni mednarodni tekmi za svetovno mojstrstvo v telovadbi so priborili češki telovadci prvo (782 pik), francoski drugo (705 pik) in angleški tretje (633 pik) mesto.
BOJKOT GRKOV.
Solun, 20. junija. Bojkot proti Grkom se je razširil sedaj tudi na grške trgovce.
DVONADSTROPNA HIŠA SE JE PODRLA.
Lvov, 20. junija. Tu se je podrla danes zjutraj dvonadstropna hiša. 30 oseb je zasutih pod razvalinami. Doslej so izvlekli 6 mrtvih in 18 več ali manj ranjenih. Pod razvalinami bo najmanj 10 mrtvecev.
*	SILEN CIKLON.
New York, 20. junija. Tu je včeraj pol ure divjal silen ciklon. 10 oseb je mrtvih.	^
GROZEN SAMOUMOR.
Brandeis, 20. junija. Na grozen način se je usmrtil tu neki krojač. Nabil je samokres z malimi kamenčki in s peskom, ki ga je izstrelil v usta. Nesrečnežu je strel raztrgal glavo.
POVODNJI IN NEURJA.
Konstanz, 20. junija. Bodensko jezero vedno bolj narašča. Včeraj je pričelo v Švici iznova deževati. Voda je v Rolirschachu pridrla do glavnih ulic. Cela Mustad-dolina je poplavjena. Poslali so vojake na pomoč.
Kolin, 20. junija. V Arski dolini zopet vozijo vlaki. Povodenj je malone popolnoma uničila mesto Adenan. Po mestu je drla štiri ure 2 metra visoka reka. Po hišah je blato naplavljeno P/> metra visoko. Utonil je neki gostilničar s štirimi otroci. Trdi se, da je utonilo 150 oseb.
ŠKODA, KI JO JE NAPRAVILA V ŠVICI POVODENJ.
Bregenc, 20. junija. Škodo, ki jo je povzročila povodenj, cenijo na 1,800.000 kron.
VODJA »ČRNE ROKE« V AMERIKI PRIJET.
Sodišče 2. okraja v Nevvarku, N. J., je stavilo Italijana Avgusta Sarno, ki je baje vodja zloglasne italijanske organizacije izsiljevalcev in morilcev, pod velikansko jamčevino v znesku 60 tjsoč dolarjev. Dosedaj še ni nobeno ameriško sodišče kakega jetnika stavilo pod tako veliko jamčevino, kakor imenovanega Italijana. Sarnota, ki je že dolgo časa na glasu kot vodja orga-nizacjie La Mano Nera, so prijeli v New-Yorku, in sicer vsled obtožbe radi napada z bombami, cestnega ropa, vloma, nasilnega prihoda v tuja stanovanja, izsiljevanja in velike tatvine. Takoj potem, ko je bil v New-Yorku prijet, je država New -Jersey naprosila, da ga izroče tamošnjim oblastim, kar se je sedaj zgodilo. Jetnika so poslali v četrtek v Newark. Pred petimi meseci je Sarno stanoval na 5. ulici v Ne-warku, N. J., toda ko so tedaj razne druge člane imenovane organizacijo prijeli, jc neznano kam izginil. Vsled tega jc pričela policija tucli njega iska-
ti. Bežal je v Ne\v-York, kjer je živel najprej pod imenom Augusto de Martino v hiši 13 iztočna 117. ulica, kjer je pričel trgovino s kavo. Od tam se je kasneje preselil na iztočno 110. ulico, kjer so ga tudi prijeli. Zaprt je bil v Tombah, dokler se ni vse potrebno odredilo za njegovo izročitev oblastim države Ne\v Jersey. Osem njegovih sokrivcev so že preje zaprli in sedaj so vsi zaprti v Nevvarku, N. J. — Sarno je med drugim obdolžen, da je dne 30. julija 1908 z bombami napadel banko Salvadore d'Auria in 17. oktobra 1909 gostilno Vincenzo Guarrina. Oba poslopja sta bila vslecl razstrelbe razdejana. V marcu 1909. je s strupom omamil svojega rojaka Rafaelo Capagnolija in mu potem odvzel 710 dolal-jev. Na isti način je oropal tudi svojega rojaka Domenico Zerbano. Tudi njegove tovariše je sodišče stavilo pod velike jam-čevine, katerih najvišja znaša 15.000 dolarjev.
Razne stvari.
Proti avtomobilom. Francosko mestece Montgeron je edini kraj, kjer imajo antišofersko ligo. Člani te lige so vsi prebivalci in njihova dolžnost je, da pritečejo na cesto in jo v gručah zapro, ako opazijo, da kak avtomobil hoče prehitro voziti skozi mesto. Avtomobil, ki prehitro prevozi, se ustavi in pouči na ta način, da se mu razbije šipe ter poreže pnevmatike. Dostikrat pa vzajemni meščani razbijejo kar cel avtomobil. Če se pa avtomobilistom še drugega ne zgodi, pa pride mestni policaj in jih zapiše, ker so prehitro vozili. Meščani pa so zelo zadovoljni s svojimi uspehi.
Neobjavljen roman Ivana Turgen-jeva. Rojak pokojne umetnice Pavline Viardot-Garcia, Alfred Garcia, je pred nekaj dnevi sporočil neki privatni osebi v Peterburgu, da se je našel po smrti umetnice rokopis romana Ivana Tur-genjeva, ki doslej še ni bil objavljen in o katerem se tudi ni ničesar vedelo. Rokopis ima naslov »Življenje za umetnost«, roman v dveh delih. Posvečen je Pavlini Viardot. V rokopisu manjkajo tri strani v sredini romana. Na koncu je napisana opazka Pavline Viardot, v kateri se prosi, naj se ta roman ne priobči prej, predno ne mine deset let po njeni smrti.
Izseljevanje na Hrvaškem namerava vlada tako urediti, da hrvaške in srbske kmečke zadruge prevzemo zastopstvo prekomorskili parobrodnih družb. Upati je, da bodo te zadruge v nasprotstvu z agenti gledale pred vsem na dobrobit ljudstva in ne bodo izseljevanja umetno pospeševale vsled lastnega zaslužka. Raznim agentom pa to seveda ne bo všeč.
Koliko vina se je pridelalo po celem svetu leta 1909? Francoska je pridelala 63 milijonov lil, Italija 41, Avstrija 4'5, Potugalska 31, Rusija 2-4, Čilska 2 3, Grška 2-2, Ogrska 192, Nemčija 1-9, Rumunska 17, Turčija 15, Zedi-njene države 15, Bulgarska 1-2, Argentina 11, Švica 1, Srbija 0-65, razne države 1. Skupaj torej okroglo 130 milijonov hektolitrov.	r
Koliko je domačih živali na svetu? Gospodarsko ministrstvo v Washing-tonu je izdalo v svojem uradnem listu zanimivo statistiko o številu koristnih četveronožcev na vsem svetu. Po tem izvestju je na zemlji 580 milijonov ovac, 95 mil. konj, 7 mil. mul, 8 mil. oslov, 100 mil. koz, 21 mil. bivolov, 2 mil. kamel in 150 mil. prešičev. Največ pre-šičev je v Združenih državah, to je 50 milijonov, torej ena tretjina vseh prešičev na svetu.
Nov smodnik je iznašel angleški kemik Ilale, kakor se poroča iz Londona. Smodnik, če ga vžge, ne kaže nobenega plamena. Vest o tej iznajdbi se je hitro razširila med vojaškimi krogi in vzbudila veliko zanimanje. 26. maja je dospela v London komisija angleških, francoskih, nemških in avstrijskih strokovnjakov, ki so iznajdbo preizkusili. Pri poizkusih so bili navzoči tudi francoski, nemški in avstrijski vojaški atašeji.
Cigarete iz čaja. »Matin« poroča, da okscentrične angleške dame ne pijejo več čaja, ampak ga kade. Nekatere dame, ki so znane v Londonu kot pisateljice, pokade na dan 20 do 30 čajevih cigaret. V salonu neke dame iz aristokratskih krogov sc ponudi gostom vodno po obedu čajeve smodke. Nekoliko najbolj znanih londonskih gledaliških oseb prireja gotovo dvakrat na teden sestanke, pri katerih ne pijejo, ampak kade čaj. Neko društvo pisateljic v Kensigtonu jc ustanovilo žc posebni klub za kajenje tobaka. Prodajalci tobaka čudi zadostno ustrezajo novim potrebam; v Londonu je mogoče žc povsod kupiti čajeve cigarete.
Amerika — stomilijonska država. Liudsko štetje, ki sc je vršilo v ameri-
ških Zedinjenih državah že od novega leta, je skoro že končano. Zanimive so številke, ki jih nudi končno delo ljudskega štetja. Ameriška Unija bo v nekoliko letih država s sto milijoni pre-. bivalstva. Sedaj je vsega prebivalstva 91,424.423 in je ta številka od zadnjega ljudskega štetja narasla za 15,121.036. New York ima sedaj 4,563.605 prebival* cev, lansko leto pa je imel 4,730.350. Tu* di v Chicagu se je znižalo število prebivalstva. Sedaj jih je 2,282.926, koncem lanskega leta pa je bilo 2,610.681 prebivalcev. Na prvi pogled je to dejstvo malo čudno. Vzrok pa je temu izseljevanje delavskih slojev v okolico Ne\v Yorka in Chicaga vsled novih ugodnih železniških zvez in pa tudi ce« nejših življenjskih pogojev. Podobno se n. pr. vrši tudi v Londonu. Za ljud-< sko štetje v Ameriki je bilo treba ogromno število uradništva in seveda tudi velikansko vsoto denarja. Doslej; je veljalo ljudsko štetje v Zedinjenih državah 15 milijonov dolarjev. — Ljudsko štetje v Avstriji, za katero se že vrše obsežne priprave, bo 31. decem-s bra t. 1.	. . • ,	■
Zaradi dedščine — znoreli. Iz Bad* na se poroča o izrednem dogodku 14. t; m.: Pred letom je neka stara gospodična Weizenberger podedovala 150.000 K in je od tega časa živela s svojo staro služkinjo v vednem strahu pred drugimi ljudmi popolnoma samotno. Obe ženski nista eno leto zapustili stanovanja ter ste se ves čas živeli samo z jajci, maslom in. zemljami, kar jima je prinašal nek bližnji branjevec. Domišljevali ste si, da morejo biti vse druge jedi zastrupljene. Pred nekaj dnevi pa je Wei-zenbergova obolela in treba je bilo poklicati zdravnika, ki je tudi prišel. Ta je spoznal, da ste obe ženski postali popolnoma slaboumni v samoti. Zato je takoj odredil, da se ji odda v bolnišnico. To pa ni bila lahka naloga. Ko je prišel pred hišo rešilni voz, ste začeli obe zabijati vrata in okna, da so mogli le z največjo silo udreti v stanovanje.
Protest bosenskih deželnih uradni« kov ln učiteljev. Društvo bosensko-hercegovskih uradnikov je poslalo skupnemu finančnemu ministru Buri-anu vlogo, v kateri protestira proti za-postavljenju uradništva in učiteljstva ob cesarjevem prihodu. Oboje je postopanje vlade globoko žalilo. — Enake pritožbe je sedaj v Bosni povsodi čuti; vlada je naravnost nečuveno postopala in silila v ospredje le svoje mameluke, vse druge poštene in zaslužne elemente, pa je izključila iz cesarjevega obliž-ja. Cesar je marsikaj opazil in dal tudi razumeti, kako malo ga zadovoljujejo gotove odredbe vlade. Zabavna je tale vest, ki jo prinaša »Agr. Tagblatt«: K sprejemu v vladni palači so bili najpr-ve pripuščeni deželni uradniki; vlada je izbrala le nekaj malega svojih mož ocl dvornega svetnika naprej, ki so bili vladarju že vsi znani. Cesar, ki ve ceniti delo nižjih uradnikov, je vprašal; »Kaj so to vsi uradniki vlade?« Nato je ministrski predsednik Bienerth, ki je stal za cesarjem, čisto razumljivo zaše-petal: »Ne, to so samo oni, ki so zadovoljni.«
Judovsko gibanje. Dunaj, 14. junija. Dne 27. in 28. junija bo v Berolinu letno zborovanje sijonistov. Judovski nacionalni fond ima 2 milijona mark kapitala. Naseljevanje judovskih delavcev v Palestini napreduje, a počasi. Predsednik organizacije sijonistov, D. Wolffsohn v Kolinu, ki je pred kratkim nadzoroval judovsko federacijo v južni Afriki, ter jc potoval ocl tam v Palestino, je bil pred malo časa na »informacijskem« potovanju v Lvovu in drugih galiških mestih. Judovska federacija v Kanadi je sklenila, da vpiše umrlega angleškega kralja Edvarda v zlato knjigo nacionalnega fonda, v spomin, ker je bil napram judom pravičen in liberalen.
Brzojavna časnikarska zveza s p a mi ki na visokem morju. Iz Bremena
se poroča: Nemški državni poštni urad je sedaj ukrenil, da se omogoči sporočanje važnih političnih vesti in dnevnih novosti parnikom na visokem morju potom brezžičnega brzojava. Te časnikarske vesti se bodo poročale ladjam dvakrat na dan, ako bodo imele na krovu brezžični brzojav. Na koliko daljave se bode moglo brzojavljati po zraku, še ni natančno določeno. Po dosedanjih poizkusih z brezžičnim brzo-javom jo mogoče brzojaviti iz Nord-deiclia v Alžir, cla celo do Port Saida. Nemškemu poštnemu parniku »Kleist« se jc celo posrečilo, sporazumeti se od kitajske obali z angleškim brodovjem, ki je križarilo ob Boinbayju, torej čez Indijo v daljavi 5200 km. Severonem-ški Lloyd je sklenil, da vpelje na svojih velikih oceanskih parnikih brzojavno brezžično zvezo z nemškim državnim poštnim uradom na celini. To bo posebne važnosti za potnike, ki bodo vednp

poučeni, kaj se godi na suhem. Ravno-tako pa bo brezžični brzojav na parni-kih velikega pomena za varnost potnikov, ker bi se v slučaju nezgode lahko takoj potrebno obvestilo oblasti na suhem, da je treba pomoči.
THZKK OhlSli
Cene veljajo m 50 kg. Budimpešta 20. junija.
Pšenica za oktober 1910 ....	9 70
Rž za oktober 1910......6 91
Oves za oktober 1910.....7 05
Koruza za julij 1910.....5 38
Koruza za avgust 1910.....5 61
Efektiv: mlačneje.
Meteorologično poročilo.
Višina n . morjem 306*2/tj, sred. zračni tlak 736*0 tntti
?	Caa opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura po Celziju	VetroTl	Nebo	i*« Is1 a. >
18	9. zveč.	737 6	17 0	si, svzh.	dež	
19	7. zjutr.	738-6	15-9	sl. jjvzh.	jasno	3-5
	2. pop.	737-4	23 5	sr. jvzh.	del. obl.	
19j 9. zveč.		737'8	118-	brezvetr.	jasno	
20	7. zjutr.	737-4	13-9	sL vzh.	del. jasno	00
	2. pop.	7366	21-2	sl. jvzh.	del. obl.	
Srednja predvčerajšnja temp. 18'3<>, norm. 18*1.
Srednja včerajšnja temp. 19 2J, norm. 18-2J.
Preklic.
Jaz Anton Poljane iz Radeč pre-kličem vse žalitve, katere sem govoril dne 15. maja 1910 zvečer v v hotelu »Gmeiner« o gosp. Ignaciju Klopčiču, sodnem oficijantu v Radečah, in se mu zahvaljujem, da mi je žalitve odpustil.	1791
RHZPIS.
V občini Gorenji Logatec
se razpisuje službeno mesto gozdnega in poljskega	1790
čuvaja
od
z mesečno plačo 60 K in 20 % naloženih poljskih glob.
Za to službo sposobni prosilci naj vlože svoje prošnje pri podpisanem županstvu do 30. junija t. 1. — Prednost imajo vpokojeni orožniki.
frpstvs občine Grap bogateč,
dne 17. junija 1910.
Leopold Punčuh,
župan.
SUfiJMT
Specialiteta za kadilce.
Glavna zaloga
Lekarna Ub. pl.Trnkozcy ▼ Ljubljani
3427	Cena K 2 —.	52-1
Pridna, poštena
1786 3-1
prodajalka
nekoliko vešča knjigovodstva, zmožna slov. in nemškega jezika, z dobrimi spričevali, želi službo premeniti. Cenjene ponudbe pod — poštena — na upravo „Slovenca\
Pozor kolesarili
Močna kolesa od K 100*— naprej.
FinejSe vrste od K 150*— naprej.
znana kot nafinejSa z najlažjim tekom.
Glavna zaloga ..Puchovlh" koles
Fr. Čuden, trgovec v Ljubljani.
1011 Ceniki zastonj in poštnine prosti. (1)
C. kr. 27. domobranski pešpolk v Ljubljani oddaja za leto 1910/11 zakupnim potom
dobavo sena, slame, premoga in drv.
Ponudna razprava se vrSi dne 20. julija Db 8. uri zjutraj v proviantni pisarni, stara domobranska vojašnica I. nadst., vrata št. 74. — Natančnejša pojasnlia se dobe vsak dar. Dd 8—12. ure v omenjeni pisarni. 1783
Naznanilo.
Na c. kr. prvi državni gimnaziji v Ljubljani
(Tomanova ulica štev. 10, zraven „Narodnega doma")
bode v julijskem roku
vpisovanje za I. razred v nedeljo, dne 3. julija 1.1.
dopoldne od 9. do 12. ure v ravnateljev! pisarni S seboj je prinesti krstni list in zadnje Šolsko, oziroma obiskovalno izpričevalo. Sprejemni Izpiti bodo v ponedeljek, 4 julija cd 8. ure di>lje.
Zunanji učenci se lahko tudi pismeno zglase, ako dopoSljejo imenovane listine pravočasno ravnateljstvu; morajo se pa po em dne 4. julija pred izpitom osebno oglasiti v ravnateljev! pisarni.
Po odloku c. kr. deželnega Šolskega sveta z dne 28. avgusta 1894, štev. 2554. se smejo učenci, ki pripadajo po svojem rojstvu ali po rodbinskih razmerah c. kr. okr. glavarstvom v Črnomlju, Kranju Noveui mestu in Radovljici ali okr. sodiščem v Kamniku, Kostanjevici,'Mokronogu in Višnji gori, sprejemati v ljubljanske gimnazije samo po dovolj«uju c. kr. deželnega šolskega sveta. Dotični roditelji naj si torej pravočasno Izposlujejo to dovoljenje.
Ravnateljstvo c. kr. I. državne gimnazije.
v Ljubljani; dne 20. junija 1910.
St. 11331
RAZPIS.
1796 5-1
Za zgradbo cestiSča, hodnikoo in korltnic po trgu Ribnica, pulit, okraj KoCeoje na 2I.78S K 18 ti proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože do 2. julija t. 1. ob 12 ili opoldne podpisanemu deielnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za jedno krono, doposlati jc zapečatene z napisom:
Ponudba za preuzetje cestišča, hodnikov in korltnic po trgu Ribnica pol. okraj Kočevje.
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razventega je dodati kot vadij 5 % stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilar-novarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
DcZelni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbe cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled prt deželnem staobnem uradu.
Od deželnega odbora kranjskega
v LJubljani, dne 15. junija 1910.
Stev. 10385.
Razpis.
1795
Za zgradbo zaoarooalnth del na okrajni cesti pri Begunjah na 3113 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom Jasne ponudbene obraonaoe.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta aH doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože
do 9. julija 1.1. ob 12 uri opoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za jedno krono, doposlati je zapečatene z nadpisom: »Ponudba za preozetje gradbe za zanaroDanJe ceste pri Begunjah".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika neglede na višino ponudbne cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu ob uradnih urah.
1795	Deželni odbor kranjski.
Ljubljana, dne 17. junija 1910.
Razglas.
m
Dr. EMIL STARE naznanja, da je
il svojo
odvetniško pisarno
V Ljubljani, Sodna ulica št. 5.

Najcenejši vir oljnate slike
na platno, pločevino, les itd, za cerkve, pozlatarje, trgovine z umetninami, kot: Križeva pota, Madone, Kristuse i. t. d. nadalje najfinejše pokrajinske slike in portrete v vseh velikostih po naročilu. — Mnogo priznalnic č. duhovščine. Reelna tvrdka. — Najnižje cene. Velespoštovanjem Edvard Wabersich atelje za religijozne oljn. slike Rožnov pri Jabloncl, Češko	1785 (l-l)
Iz proste roke prodam
posestvo
enonadstr. hiša z vsem gospodar, poslopjem, tik farne cerkve Št.Rupert, pripravna za vsako obrt ali prodajalno. Stanovanje v I.nadstropju nese 300 K. Vse leži prosto. Cena 12.000 K. Kupci naj se zglase pri meni. Ivan Skufca; Praga 10; p. ViSnjagora. 1793 1 — 1
Radi družinskih razmer se da v najem dobro Idoča
Vsled sklepa c. kr. okrajnega sodišča Ljubljana z dne 15. junija 1910 upravna štev. A I	se vrši na prošnjo dedičev po dne 21. marca 1910 zamrlem Iv. Peterca
prostovoljna javna dražba
posestva vložna štev. 1235 kat. obč. Karlovsko predmestje obstoječega iz hiše štev. 21. ob Dolenjski cesti v Ljubljani in vrta dne 28. junija 1910. ob 9. uri dopoiudne v pisarni podpisanega c. kr. notarja v Ljubljani Sodna ulica štev. 9.
Ker se vrši dražba vsled prostovoljne prošnje dedičev, ostanejo upnikom, ki so pri tem posestvu zavarovani, njih zastavne pravice brez ozira na izkupilo pridržane. Vzklicna cena znaša 5400 K; dražbeni pogoji, cenilni zapisnik in zemljeknjižni izvleček se lahko v pisarni podpisanega med uradnimi urami vpogledajo.
Dr. Kari Schmidlnger, i. r.
(1782 3- 1)	c. kr. notar kot sodni komisar.
v večjem trgu na Spodnjem Štajerskem. Lepo sortirana zaloga blaga je prevzeti pod ugodnimi pogoji. — Ponudbe se prosijo pod »Dobra eksistenca«; poste restante Polzela v Savinjski dolini.	1792 3-1
Trezen strojnik
ki zna kovaštvo ali ključavničarstvo,
se sprejme v stalno delo s 1. julijem. Ravne tam dobi več dobrih
mizarskih pomočnikov
stalno delo z dobro plačo. Vstop takoj. ANTON KOLENEC, parna žaga, meha-1775 nično mizarstvo, Mirna. 3—1
1672 30-1
odstrižene in zmešane kupujem po najvišji ceni
HDniikraifak fr'zcr za ^amG 'n g°sP°d€
. ruuill aiocll Sv. Petra c. 32 Levčeva hiša.
Izdelujem vsa lasna dela.
1710
6—1
Sprejmem več
mizarskih
pomočnikov
v trajno delo. Simon Praprotnik, mizarski mojster, Ljubljana, jenkove ul št. 7.
Lepa triletna čistokrvna
bernhardinka
se v dobre roke poceni proda. Rodbinski list (Stammbaum) na razpolago pri I. Kranjc, 1736 Št. Ilj pri Velenju. 3-1
Hišnik
se sprejme takoj za neko hišo v Vodmatu. Zidar, tesar ali krojač ima prednost. - Več pove Adolf Hauptman, Ljubljana. 1755 5-1
posestvo
Proda se
v vinorodnem kraju na Dolenjskem od farne cerkve pet minut oddaljeno, z novo hišo z opeko krito, 2 kozolca, trije novi svinjaki, klet istotako krita z opeko in skedenj s podom. Okrog hiše so njive in travniki. Poleg travnikov je en kos gozda s smrekami, drugi kos z bukvami zaraščen. — Cena po dogovoru. Sv. Križ pri Litiji. 1773 (4-1)	Ant. Majde, posestnik.
Otuoriteu hotela
Vljudno naznanjam, da sem na Dobravi pri Bledu na Gorenjskem, postaja državne želenizce, otvoril prenovljen
hotel „STOL".
Hotel s 16 sobami je popolnoma novo in moderno opremljen. V dobro urejenih restavracijskih prostorih postregel bodem cenjenemu občinstvu z dobro jedjo in pijačo., Senčnati park in novo kegljišče sta na raz-g polago. Razgled in lega krasna. Kraj jako-miren in letovičarjem ~ zelo priporočljiv. V t bližini naravno lepi Vintgar in Bled. Cene" nizke, postrežba dobra in točna. Priporočam se v prijazno upoštevanje. Z odlič. spošt
Alojzij Zajec.
Tri žlice
železnatega vina lekarja
Piccolija v Ljubljani, c. in
kr. dvornega založnika, vsebujejo množino železa, ki jo mora zavžiti odrasli človek vsak dan, ako njegov organizem potrebuje železa, v nasprotju z drugimi izdelki, ki vsebujejo le tako množino železa, ki se dokazano nahaja v vsakem namiznem vinu, in torej nimajo nikake medici-niške vrednosti. Polliter-ska steklenica 2 K.
Priporoča tovarna
Ljubljana
1661
Neveste, ženini, gospodinje in gospodarji!
flnton Šare
v LJubljani, Sv. Petra cesta št. 8
hoče svojo zalogo radi preselitve svoje trgovino zmanjšati in prodaja perilo, platno, vezenje, sploh vse v to stroko spadajoče predmete
po izdatno znižanih cenah.
Lično in solidno, doma izdelano perilo
je iz najtrpežnejšega blaga in si ga lahko vsak ogleda, ne da bi bil prisiljen kaj kupiti. K obilnemu posetu vabi vljudno	1571
11. Sare, So. Petra cesta štev. 8.
50°|o prihranite
stroškov v gospodinjstvu na mleku, sladkorju in kavi; K«- kri, moč, zdravje do-
sežete in ohranite, ako pljete
SLADI
Kdor se hoCe o tem prepričati, dobi vsak 3601	knjižico brezplačno
v I8h:rni TrnHdCZU mm rotovža V LjDtliiBi
ali po pošti, vsak, kdor po njo piše.
to to
to to to to to to to to to to to to to to to to
Glavno zastopstvo
THE REX Co
Ljubljana
Selenburgova ulica Stev. 7
ima vedno v zalogi
pisalne stroje
L. C. Smith & Bros.
pisalne mize
in drugo pisarn, pohištvo,
vse potrebščine za pisalne stroje,
razmnoževalne aparate
ter
to to to to to to to to
vsakovrstnega papirja. ^ jg
Telefon št. 38.~	"
to
Zlate mtiflje-Serfht, fariz, Km Iti
ma j
se priporoča v izdelavo vsakovrstnih knjigoveških del. Specijaliteta: črtanje posloiitiih knjig
za denarne zavode, trgovce, tovarnarje, društva i. t. d. Vsako naročilo se točno in natančno po predpisu izvrši. Raznovrstni vzorci na zahtevo brezplačno.
ki je dobro uveden pri trgovcih in obrtnikih, se sprejme takoj. Ponudbe sprejema uprava »Slovenca" pod št. 1777. 1777 (3-1)
s 5 sobami, zraven lep vrt, podobna vili, se proda z proste roke v Hožni dolini pri Ljubljani 20 minut od Glavnega trga. Več se poizve pri gostilničarju 1727 Balija na Glincah preje Traun. 6—1
Stanovanje
se odda z 1 sobo ali z 2 sobama in s pritiklinami takoj ali za mesec avgust Rožna dolina Stev. 239, pošta Vič.
1753 3—t
Stanovanje
v vili, pot v Rožno dolino St. 216 pri Ljubljani se odda za avgustov termin v najem.
1692 1
Zupnim uradom ob priliki ka-nonične vizitacije:
Missale Romanum
najnovejše izdaje s proprijem za katerokoli škofijo v sledečih oblikah.
s) oblika male četvorke za podružnice in kapele velikost 30 X 22 cm trpežna vezava z rdečo obrezo K 26-—, najfinejše izredno trpežno marokinusnje z zlato obrezo K 32-—. bj oblika četvorke za manjše župne cerkve in podružnice velikost 31i/2X22 >/2 fino rdeče usnje na platnicah bogati zlati utisi z zlato obrezo K 42-—. c) oblika velike četvorke velikost 34X24 cm trpežno vezan z rdečo obrezo K 40-—, najfinejše izredno trpežno marokinusnje z zlato obrezo K 47-—.'
Prednosti tega misala
zelo velik razločen tisk, fin papir, priročna oblika, tanka in lahka knjiga. Ji oblika male pole velikost 36X25 cm fino rdeče usnje na platnicah bogati zlati utisi z zlato obrezo K 52-80. Dobč se tudi finejše vezave.
Kanontable pod celuloidom.
Praktična novost.
Cene nekaterih garnitur:
glavna tabla 24X17 cm K 4-80 27X18 cm „ 5-90 30X22 cm „ 6-10 28X19 cm „ 5-40 Večje kanontable v raznih slogih in izvršitvah se dobe od 8 kron do 25 kron.
Cene se razumejo za popolno garnituro, t. j. za glavno in obe postranski tabli. Prednosti kanontabel pod celuloidom: so zelo trpežne, jim ne škoduje ne solnce in ne vlaga so lahke in praktične, imajo lahko čitljiv, razločen tisek, zavzamejo malo prostora in se lahko umivajo ali drugače snažijo, se rabijo brez okvirja in šip in so nalepljene na prav trdo lepenko, da se ne morejo zviti. Preces anteet post Mlssam pro opportunitate sa-cerdotis dicendae. Accedunt hymni, litaniae, aliaeque preces etc. V obliki četvorke zu zakristijo z velikim tiskom. Vezano K 3-84. Ritus benedlctionis et impositionls primarii la-pldis pro ecclesia aedificanda, consecrationis ecclesiae et altarium et benedietionis signi vel campanae, vezano K 312.
Imi v Ljubljani. M
Rituale Romanum. (Velikost 13y2X9 cm) ša-grin zlata obreza K 6-—.
Rituale Romanum. (Velikost 23X14>/2 cm), ša-grin zlata obreza K 12-96.
Dannerbauer, Praktisches Geschaftsbuch fiir den Kurat — Klerus Osterreichs. Vezano 30 K.
Ob času prvega sv. Obhajila in sv. Rešnje Telo.
Nove spominke prvega svetega obhajila pod celuloidom, je založila «Katoliška Bukvama v Ljubljani«. Krasna podoba predstavlja Jezusa s sv. hostljo in primernimi podpisi. Podoba je na trdem kartonu in pod celuloidom tako prirejena da se lahko postavi ali pa obesi na steno, ne da bi se dejala v okvir ali pod šipo in ima torej iste prednosti kakor kanontable iz celuloida. Kdor hoče darovati prvo-obhajancu spominek trajne vrednosti, da ga bo imel lahko celo življenje pred očmi naj mu kupi za mal denar 80 vinarjev to sliko. Poštnina in ovojnina za vsak posamezen izvod znaša posebej 30 vin. Pri naročilu na več izvodov se pojavijo razmeroma manjši stroški za poštnino.
Hammerle, Ecce Panis Angelorum! oder das allerhl. Altarssakrament und der Priester Vor-trage fiir Priesterexerzitien K 3-36.
Lintel — Finster, das eucharistische Triduum. Ein Hilfsbuch fiir die Predigt uber die tagliche Kommunion K 1-50.
Diessel, das groOte Denkmal der giittlichen Liebe. Predigten und Betrachtungen uber das hochheiligc Sakrament des Altars 2 zvezka K 10-08.
Blattler, Manna In der Wiiste oder das Ge-heimnis der heiligsten Eucharistie in Vor-triigen dargcstellt 2 zvezka K 4-32.
Chaignon, der Seelentrlede eine Frucht der An-dacht zum allerhl. Altarssakramente und der Hingabe an die gottlichc Vorsehung, vez. K 4-80.
Stieglitz, AusgefUhrte Katechesen II. Beicht- und Kommunion-Unterricht, vezano K 3-60.
Bernbeck, Kalechetische Skizzen zuniichst fiir dio ungetcilte und zweitei)ige Landschule vezano K 4-32.
Schwillinsky — Gill, Anleitung zum Erstbeicht, Erstkommunion und Firmungsuntericht K 1-50.
Nagelschmitt, Die Feier der orsten lil. Kommunion der Kinder Predigten, Anreden und Skizzen K 3-84.
MUUendorff, Plus X. uls Forrterer der Vorebrung des allerheiligsten Sacramentes 30 v.
Prolzner, Die Sftere und tagliche Kommunion
der Kinder namentlich in geistlichen Erzieh-ungsanstalten und an Klosterschulen. 72 v.
Soengen. Das Llebesmahl des Herrn. Kommu-nion-Andachten, vezano K 1-98.
Beetz, Neues Leben. Ein bilderreiches Ubungs und Gebetbiichlein fiir Erstkommunikanten zugleich zur wiederholten Erneuerung des geistlichen Lebens, vezan K 2-64.
Wacker. Geschichten Ilir Neukommunikanten fiir die Zeit vor und nach der ersten hI. Kommunion, vezano K 2-16.
Schvvarzmann, Bereitet den Weg des Herrn, Erzahlungen fiir Erstkommunikanten, vezano K 2-40.
Jeglič Anton Bonaventura, Pastirski list o sv.
Rešnjem telesu 20 vin.
Pohl, Zum schBnsten Tag des Lebens. Erziihlun-gen fur Erstkommunikanten, vezano K 1-80.
Albers, Siehe dein KSnlg kommt zu dir I Erzahlungen fiir die Erstkommunikanten, vezano K 2.88.
Arndt, der helllge Stanislaus Kostka K 1-80.
Meschler, Leben des hI. Aloyslus von Gonzaga, Patrons der christlichen Jugend, vez. K 4-32.
Meschler, Der gBttllche Heiland. Ein Lebens-bild der studierenden Jugend gewidmet, vezano K 7-80.
Schmltt, Anleitung zur Erteilung des Erstkommu-nikanten-Unterrichtes, vezan K 4-56.
Leitgeb, Das groBe Llebesmahl heiliger Seelen. 31 Envagungen und Gebete vor und nach der hI. Kommunion fur Welt- und Ordenslcute, vezano K 3-50.
Walter, Das Allerheillgste Sakrament, das wahre Brot der Seele, vezano K 3-—.
Wiseman — Faber, die helllge Eucharistie. Das heil. Altarssakrament, oder die Werke und Wege Gottes, vezano K 2-40.
Louvignl, das verborgene Leben mit Christo ln Gott, vezano K 1-50.
Stieglitz, Reumotlve fiir die Kinderbeicht. K 1-20. vezano K 1'80.
Zapletal, Kurze Anreden zur Vorbereitung auf die erste hI. Kommunion 80 v.
Za mesec junij.
Hortmanns, Herz Jesu-Predigten, K 2-40.
Hurter, Entwttrfe zu Herz-Jesu-Predigten. K 110.
Hattler, Winke, Themen und Skizzen zu Herz-Jesu-Predigten. K 1-80.
Beck, Das hI. Herz Jesu und die M3nner. 78 v.
Hattler, Die 9 Liebesdienste zu Ehren des gtittl. Herzens Jesu in Betrachtungen dargelegt, vezano K 3-60.
Hattler, Der Weg zum Herzen Jesu, \ez. K 2 50.
Hattler, Der Geist des Herzens Jesu, geoifenbart in den hI. Evangelien, vezano K 2-40.
Leitgeb, Das dem hell. Herzen Jesu geweihte Jahr. Betrachtungen zu Ehren des hI. Herzens Jesu fiir Ordenspersonen und fromme Welt-leute, vezano K 3-30.
SeebOck, Klelnes Herz Jesu Brevler, Tagzeiten fur j eden Tag der Woche, vezano K 1-—.
Hattler, Stillleben Im Herzen Jesu. K 2-16.
Druge važne novosti.
Ender Anton, Skizzen fttr Predigten und Vor* trage. Broširano K 7'—.
Ta bogata zbirka znanega pisatelja je izboren pripomoček za cerkvene govornike ob raznih prilikah.
Vstaja Škenderbegova. Zgodovinska povest, broširana 60 vin., vezano 80 vin. Poveljnik turške konjenice se zaveda svojega pokoljenja, so postavi na čelo krščanske armade in premaga krščansko deklico. Povest je silno zanimiva.
Deutl Hermann, Exempelbuch fiir Predigt. Schule und Ilaus. Eine Sammlung ausgewahlter Bei-spiele vorvviegencl der neueren Zeit, uber sam-tliche Lehren des kath. Katechismus. K 4-80. Hickmanns geographisch-statistischer Taschen. atlas von čsterrelch • Ungarn. Vezano K 5-—. Podaja nam popolno najnovejšo Statistiko naše države in precizno dovršene zemljevide v priročni žepni obliki.
Jeglič Dr. Anton Bonaventura, Mladeničem 1. zvezek. Obramba vere K i'—. Ne le mladeniči temveč vsi Slovenci naj č.i-tajo to zlato knjigo, da bodo pravilno poučeni o resničnosti naše svete vere in jo vedeli braniti in zagovarjati pred neutemeljenimi predsodki in ugovori.
Beneš-Trebizsky, Kraljica Dagmar. Zgodovinski roman. Broširan K 3-20, vezano K 4-30. Ta povest je za probujo narodne zavesti izredne važnosti, popisuje nam pokristjanjenje polabskih Slovanov, onega naroda, ki se je naj-delj in najbolj vstrajno bojeval zoper nemško nasilje, katero je z mečem v roki vsiljevalo križ in najblažje verske svetinje izrabljalo v svojo korist.
Verne Jules, Pet tednov v zrakoplovu. Trije Angleži raziskujejo Afriko. Po zapiskih dr. Fer-gusona. Vezano v platno K 3'80. Jules Vernove spise prestaviti v slovenščino je srečna misel; naše ljudstvo bo sledilo geni jalnemu pisatelju širom sveta z napeto pozornostjo in se bo pri tem izredno izobrazilo, kei ravno spisi tega pisatelja so svetovno znani kot najboljši med priporočljivimi spisi, ki družijo zabavo s poučnim in vzgojnim namenom
Vse te knjige se dob? m«MHrni Ilirijo" prej Karol Florljan u Kranju
izdajatelj: Dr. Ignacij Žitnik.
Tisk: »Katoliško Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Ivan štefe.