štev. 175. Trst, v ponedeljek 24. junija 1912 Tafcsj XXXVI'. IZHAJA VSAK DAN tud! ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. iNsnUiiine štev. se prodajajo po 3 nvč. (Sstot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini. Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-jj.^ini, Dornbergu itd. Zastarele Stcv. po 5 nvč. (10 Rtofc.) OOLAt-l RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CK.NE: Trgovinski in obrtni oglasi po O st. mm. osrntaice, zahvale, poslanice, oi^laM denarnih 7uvodov po st mm Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 2<> K. vsaka niJiijna vrsta K Alali oglasi po 4- stot. beseda, najmanj pa -lO.itot. Oglase sprejema Inaeratai oddelek uprave »Edinosti". — Plačuje «e izključno le upravi „Edinosti". Pi2Člji\>o In t0£ijiV0 v Tr» lu. Glasilo političnega društva „Edinost'' za Primorsko. „ V edinosti je w (Narodni dokćga nam. s t .posebnimi tramvajskimi vozovi. Dopoldne! j poset sokolskega telovadišča. Zvečer ob; 10 : Slovanska beseda na Žofinu. Posebna j , vabila. Slavnostna obleka ali sokolska, i V ponedeljek, 1. julija : dopoldne od- j kritje spomenika Palackega, popoldne i poset telovadišča. V torek, 2. julija : ob 6 zjutraj odhod v Jičin na povabilo tamošnjega mestnega občinskega sveta. V sredo, dne 3. julija : Razhod. tiransko dovršeni. Posebno občudovanje I lu za Gradcem odstopila, ker se je po je pobudil znameniti francoski pilot G a r-r o s, ki se je tekom petih minut dvignil v višino 1000 metrov in delal tako predrzne in obenem tako posrečene evolucije, da je občinstvo kar strmelo začudenja. Rus Semenenko je ostal v zraku skoraj štiri ure. Avstrijski pilot B1 a s c h k e, pod pseudonimom Czakay, se je dvignil na Etrichovem monoplanu z dvema pasažir-jema nad 3500 metrov visoko in je tako nadkrilil svetovni rekord v vzletu z dvema pasažirjema, ki ga je imel dosedaj Francoz Prevot. PODLISTEK iz Rdeče ljiše. chevalier de M&ison Rouge). 121 tiOinan iz časov francoske revolucije. — Spisal Aleksander Damas star. .Zakaj se priča ne oglasi, ko jo kličejo?" je vprašal predsednik. »Občan predsednik," je dejal Fouquier, na podlagi neke nove ovadbe je bil priča aretiran v svojem stanovanju; takoj ga privedejo. Bila je še neka druga važnejša priča, toda niso je mogli najti," je nadaljeval Fouquier. Genevieva je obledela in se zgrudila. V tem hipu je vstopil Lorin v spremstvu dveh orožnikov. Takoj za njim in skoz ista vrata je vstopil Simon in se kot tukaj zelo ugledna in važna oseba vsedel v bližino sodnifcov. „Vaše ime in priimek?" je vprašal predsednik, „Maksimilijan Jean Lorin." „Vaš stan?" „Svoboden mož." „Ne boš več dolgo," je dejal Simon ter mu pomolil pest. „Ali ste z obtoženko v sorodu?" kvarilo kolo pri avtomobilu. Voltve v Združenih državah. CHICAGO 22. (Izv,) Dosedanji predsednik Tafc je bil proglašen za predsedniškega kandidata s 501 glasom, dočitn je Roosevelt dobil samo io7 glasov. Ker je namreč Roosevelt proklamiral absti nenco, je pri oddaji glasovnic za proglasitev kandidata oddalo 344 njegovih pristašev prazne glasovnice. Roosevelt izjavlja, da skliče samostojno koncil, po katerem se bo dal proglasiti za predsedniškega kandidata. „Ne, toda imam čast se prištevati k njenim prijateljem." „Ali ste vedeli, da je nameravala odvesti kraljico?" »Kako naj bi to vedel?" „Saj Vam je bila morda zaupala." »Meni, članu termopilske sekcije ? Molčite vendar!" „Toda videli so Vas včasih pri njej?" „Videli so me celo večkrat pri njej." „Vi ste jo poznali kot aristokratinjo ?" „Poznal sem jo kot soprogo nekega strojaija." „Njen soprog v resnici sploh ni izvrševal te obrti." »Ah, tega ne vem, njenega soproga nisem smatral za svojega prijatelja." »Pripovedujte nam o njem." „Oh, prav rad ! Bil je podlež . . ." »Gospod Lorin, imejte usmiljenje I" je dejala Genevieva. Lorin se ni dal motiti in je nadaljeval: „Ta človek ni žrtvoval ženske, ki stoji pred vami morda radi svojih političnih nazorov, temveč da si je utešil svoje osebno sovraštvo; smatram ga skoro za tako podloga, kakor je Simon." Dixmer je obledel kakor mrlič; Simon je hotel govoriti, toda predsednik mu je namignil, naj molči. Vsesokolski zlet v Pragi. Prihod Amerikancev. V soboto ao prispeli v Prago udelež« niki sokolskega zleta iz Amerike. Prvi amerikanski gostje* so prispeli ob 9*30, Sokoli pa ob io'o6 dopoldne. Velikanska množica je pričakovala dragih gostov iz daljne Amerike, katerim se je odpeljalo do Podmoklih nasproti odposlanstvo češkega sokolstva. Vseh skupaj je prispelo iz Amerike 834 oseb, ki so se pripeljale preko morja z nizozemskim parnikom „Nevr-Amsterdam". V prvem razredu se jih je vozilo le malo, drugi razred je bil popolnoma zaseden, v medkrovju pa se jih je vozilo kakih 200. Med amerikanskimi gosti ste dve skupini aktivnih sodelovalcev pri zletu, ki jih je „Zdi se, da dobro poznate vso povest, povejte nam kaj več o tem," je dejal Fouquier. „Oprosti, občan Fouquier," je odvrnil Lorin in vstal s sedeža, „povedal sem, kar sem vedel." Pozdravil je in zopet šel. „Občan Lorin," je nadaljeval obtožitelj, „ti si dolžan sodišču pojasnila." „Naj mu zadostuje to, kar sem povedal .. . Ali ta ženska je nedolžna, ponavljam : udala se je samo sili. Ej, poglejte jo vendar enkrat, ali je podobna zarotnici? Prisilili so jo, da je storila to, kar je storila, to je vse." „Ali meniš?" „Prav gotovo." „V imenu zakona zahtevam, da se postavi priča Lorin pred sodišče radi spora-zumljenja s to žensko," je dejal Fouquier. Maurice je vzdihnil. Genevieva si je z rokami zakrivala obraz. Simon pa je vzkliknil od veselja: „Občan obtožitelj, rešil si domovino." Lorin je stopil, ne da bi česa odvrnil čez ograjo, šel k Genevievi, ji spoštljivo poljubil roko in dejal z ravnodušnostjo, ki je globoko ganila navzoče: „Dobro jutro, občanka. Kako se kaj počutite?" odposlala „Ndrodni Jednota Sokolska" in „Fugner-Tyrševa" župa, in ena skupina Slovencev. Nadalje so zastopstva hrvatskih, slovaških in slovenskih sokolskih društev, odposlanstvo ženske skupine in deputacija delavskih sokolskih društev. Na kolodvoru je občinstvo viharno pozdravljalo mile goste. Damam so izročali cvetlice. S kolodvora so se „Amerikanci" odpeljali na Žcfin, kjer jih je sprejel slavnostni odbor sokolski. Zvečer seje vršil na Žofinu slavnostni sprejemni večer, na katerem je pozdravil amerikanske goste praški župan dr. Greš v imenu mesta Prage, v imenu češkega narodnega aveta dr. Jan Podlipny, v imenu ameriške vlade pa amerikanski konzul Brittain. V imenu amerikanskega sokolstva se je zahvalil dr. JiČinsky. Srbi na vseeoVolskem zletu. Danes odpotuje iz Belgrada v Prago 500 srbskih Sokolov. Francozi v Pragi. Poleg predsednika zveze francoskih telovadnih društev (Union des socićtes de gymnastique de France) Charlesa Ca^a-leta, drugega predsednika Sansboeufa in tretjega predsednika Leroya se udeleži praškega slavja tudi znani prijatelj Slovanov Louis L e g e r, član francoskega instituta in profesor slovanske literature na Francoskem kolegiju, ter znameniti politični in narodnogospodarski pisatelj Andre Cheradame. Ruti. Udeležbo pri sokolskem zletu v Pragi je priglasilo 650 članov ruske sokolske zveze, poleg njih pa se udeleži slavnosti tudi okrog 800 ruskih srednješolcev. Šolske razmere no RoroJkem. (Dopis iz KoroSke). Odveč bi bilo naglašati, da je zdravo šolstvo podlaga vsaki kulturi in pogoj eksistenci vsakega naroda. Koroški Slovenci smo to resnico bridko občutili z vsemi njenimi posledicami, žal, da samo z negativne njene strani. Da se koroški Slovenci nahajajo danes v tako žalostnem stanju, imajo pripisovati največ dejstvu, da nimajo nikakšnega zdravega šolstva, temveč je vzgoja njihovega naraščaja izročena zistemu, ki zasleduje vse drugo, nego vzgojevalne cilje. Vsa praksa koroškega šolstva v slovenskem delu dežele nam dokazuje, da njegov smoter ni vzgoja zdravega, treznomislečega ljudstva, ampak demoralizacija naroda, da bi se preko de- LII. Nadaljevanje. Ves ta prizor je šel mimo Maurica kakor fata morgana. Opirajoč se na ročaj svoje sablje, je videl, kako padajo njegovi prijatelji povrsti v prepad, ki ne vrača svojih žrtev; ta podoba smrti je bila zanj tako grozna, da se je vprašal, čemu se on, tovariš teh nesrečnežev, sploh še oprijema roba propada, namesto da bi se udal omotici, ki ga je vabila za seboj. Koje Lorin sel poleg Genevieve, se je ta pripognila k njegovemu ušesu rekoč: „Oh, moj Bog, ali veste, da se nahaja Maurice tu?" „Kje pa?" „Ne poglejte takoj tja ! Vaš pogled bi ga lahko ugonobil." „Bodite brez skrbi." „Za nami stoji, pri vratih. Kaka bridkost zanj, če bova obsojena!" Lorin je pogledal mlado žensko z nežnim, usmiljenim pogledom. „Obsojena bova," je dejal, „rotim Vas, da nikar ne dvomite o tem. Prevara bi bila pregrozna, ako bi bili tako nespametni, da bi upali." »Oh, moj Bog," je pripomnila Genevieva, „ubogi prijatelj, ki ostane sam na tem svetu 1" (Dalje.) Stran II. „EDINOST" št. 175. V Trstu, dne 24. junija 1912. moraliziranega ljudstva tem lažje udejstvo-vale agresivne nemško-nacijonalne težnje. Nemški nacijonalci so si prav dobro v svesti, da z zdravimi značajnim narodom ne opravijo ničesar, da bi bila ravno značajnost najzanesljivejša jez proti vsem njihovim aspiracijam. Zato se pa vsa njihova politika v obmejnih krajih osredo-točuje v prvi vrsti na to, da slovensko ljudstvo korumplrajo na najrazličnejše načine: bodi s podelovanjem raznih podpor (Siidmarka), bodi na drug- način; pred vsem pa so se vrgli na šolstvo, da z nje -g ovo pomočjo Že v kali pokvarjajo cele slovenske generacije. Že dejstvo, da nad 100.000 koroških Slovencev nima nobenega zastopnika niti v deželnem šolskem svetu, niti v okrajnih šolskih svetih, nam dokazuje, da je nemško-nacljonalcem pred vsem na tem ležeče, da slovensko ljudstvo \oropajo \ vsakršnega vpliva na vzgojo svoje mladine. Slovensko ljudstvo je sicer dobro dovolj, da plačuje visoke Šolske doklade — v tem oziru nemško-nacijonalna večina gotovo ne bo na nje nikdar pozabljala — toda, da bi to ljudstvo v šolskih vprašanjih tudi so-odločevalo, to bi se seveda ne strinjalo z nemško-nacijonalnimi računi. Tako mora slovensko ljudstvo s svojim lastnim denarjem plačevati in vzdrževati Šolstvo, ki deluje naravnost na njega narodno in gospodarsko propast. Koroška šola že od daleč ni več to, kar bi morala biti spričo šolskih zakonov ter spričo vzvišenega namena Šolstva sploh — vzgojevalnica vrednih članov človeške družbe —, temveč je to Šolstvo nemško-nacijonalna večina degradirala na nivo germanizacijskih zavodov, kjer se zastruplja naša nežna mladina z najstru-penejšim sovraštvom do vsega, kar je slovensko. Ta rabeljski posel nad slovensko mladino izvršuje danes sto in sto v nem-ško-nacijonalnem duhu vzgojenih učiteljev, ki se prav dobro zavedajo, da so vršili svojo nalogo le tedaj v popolni meri, ako so delovali v šoli in izven nje za „ogroženo nemštvo". Nemško-nacijonalno uči-teljstvo na slovenskem Koroškem, ki se rekrutira večinoma iz rojenih Slovencev, je posebno na deželi največja opora ger-manizatoričnemu gibanju in nastopa često z največjo brezobzirnostjo napram slovenskemu prebivalstvu. Nemško misleče uči-teljstvo pač lahko dela neovirano v tej smeri, ker se mu ni treba bati nikakega nasprotstva ; nasprotno, pridobiva si s tem le naklonjenost šolskih oblasti" ter priznanje nemških raznarodovalnih društev, bodi v tej ali oni obliki. Take razmere so omogočene na Koroškem pač edino le vsled tega, ker so popolnoma zagospodovali v deželi nemški nacijonalci, ki nočejo poznati nad seboj nobene oblasti; saj naše šolske oblasti v resnici niso nič druzega, nego izvrševalne institucije nemškega „Volksrata". Kljub vsemu pritisku in neverjetnemu terorizmu je tudi na Koroškem še nekaj takih učiteljev, ki so si ohranili svojo narodnost ter so pred vsem Čuvali svojo poštenost; toda kaj zmore majhna peščica proti ogromni večini onih, ki so se prodali za Judeževe groše, zlasti ako se upošteva, da imajo slovenski učitelji proti sebi vse oblasti, ki jih na najbrezobzir-nejši način preganjajo in šikanirajo. Ce so izteknili kje takega učitelja, ki slučajno ni trobil v njih nemško-nacijo-nalni rog, so takoj poskrbeli — kakor se je izrazil nekoč načelnik nemškega Schul-vereina —, „dass der Mann unschadlich gemacht wirda, in ni pomagalo nič : ubogi revež je moral v najzakotnejšo vas, ki so jo mogli sploh iztekniti. Ker se je polagoma pojavil že tu in tam kak slovenski učitelj, je postalo koroške »Teutone« strah pred njimi in iznašli so novo sred« stvo : namestili so slovenske učitelje krat-komalo na Nemško, upajoč, da na eni strani napravijo „neškodljive", na drugi strani pa jim zlomijo energijo. danes je 9 slovenskih učiteljev v prognanstvu na Nemškem katere deželni šolski svet kljub Intervenciji poslanca Grafenauerja noče premestiti, kamor edino spadajo — na Slovensko — ker ne dovoljuje tega nemški „ Volks-ratu. Zato pa, obratno, nameščajo na slovenskem Koroškem večinoma slovenščine nezmožne učitelje. Se Žalostnejša perspektiva v tem oziru se nam odpira v bodočnost, ako pomislimo, da hočejo to peščico slovenskih učiteljev izolirati s tem, da zanaprej onemogočijo vsak nadaljni naraščaj. Na celovškem učiteljišču so namreč začeli dosledno odklanjati slovenske fante, ki se nameravajo posvetiti učiteljskemu poklicu. Ta dejstva nam kažejo vso brutal nost nemško-nacijcnalne klike v deželi, ki se v boju napram Slovencem ne straši več nobenega sredstva. Resnici na ljubo moramo priznati, da se je naš poslanec Grafenauer mnogo trudil, da bi napravil konec tem neznosnim razmeram; ali kaj se hoče, ko pa njegovi tovariši v „Slovenskem klubu" nI majo nobenega smisla za težnje koroških Slovencev, dasi bi bila to njih moralična dolžnost. Saj ta klub, katerega član je naš poslanec, za koroške Slovence Še ni prav ničesar storil, dasi je — kakor zatrjuje njega načelnik sam — na Dunaju zelo uvaževan. Trst, Dalmacija in Hrvatje v Trstu. Pod tem naslovom priobčuie „Riečki Novi List" od minulega petka iz Trsta daljši dopis, v katerem se dopisnik pritožuje, da je narodna eavest v Dalmaciji še malo razvita, da so dalmatinski Hrvatje zelo Blabo poučeni o razmerah Hrvatov v Trstu, ker dalmatinski listi nimajo prostora za to, da bi se bavili s temi vprašanji. V dokaz — pravi dopisnik — da je narodna zavest v Dalmaciji še na zelo nizki stopnji, je to, da so po naših primorskih mestih Italijani, kakor pred desetleti. Potem nadaljuje dopisnik: „Ali ni n. pr. žalostno, kakor se v sredini Dalmacije, v lepem mestecu, ki je dalo naše najstarejše pesnike, dva mlada profesorja sprehajata s svojima bodočima soprogama, ki sta v tesnem sorodstvu s hrvatskima županoma in narodnima poslancema, pa italijančijo, da je groza. Ali še slabše spričevalo za nas, ako zahtevamo v javnih uradih vse hrvatski, a naše domače parobrodno društvo v hrvatskih Atenah nad vrati svojega nadzorstva niti nad vrati drugih sob nima hrvatske table; ali ko vidimo po VBej Dalmaciji na trgovinah Hrvatov se vse polno dvojezičnih, da, celo le samoitalijanskih napisov ? Koliko se je n. pr. v zadnji dobi pisalo in se piše o izvajanju jezikovne enakopravnosti pri državnih oblastnijah in uradih, a še naš jezik kljubu temu zapostavlja ne-le od strani uradov, temveč tudi zasebnikov. Ne čudim se, da je cel kup italijanskih tožb in prošenj, pa znam tudi za nemško, katero je neki Nikolaus Petrič iz Bola naslovil na neko ravnateljstvo v Zadru, Ali to ni osamljen elučaj, ker kateri trgovec dopisuje z uradi in trgovinami v Trstu v hrvatskem jeziku ? Pa niti temu se ne čudim, ko pozitivno znam, da niti cvet naše inteligence n. pr naši zdravniki, ki imajo mnogo posla posebno s tukajšnjimi narodnimi družbami, dopisujejo samo italijanski in nemški !" Posneli smo gori navedeno iz omenjenega obširnega dopisa, ker bi se glavnem vse, kar dopisnik očita dalmatinskim Hrvatom, moglo — mutatis mutandis — očitati tudi izventržaškim — in v prvi vrsti kranjskim Slovencem. Novi dohodi za pomlad in leto ! Čevljarska zadruga V Mirnu pri Gorici v TRSTU, Tia Barriera veccliia 88 in Via del liettorl 1, v GORICI, na Starem trgu 1. —V SPLITU, ul. Star. suda 314. naznanja slav. občinstTu, da je preskrbela svoje prodajalne s svežim poletnim, Urnim in barvanim obuvalom ličnega kroja in 9ela ter fineaa in trpežnega usnja. i POHIŠTVO SOLIDNO: in : ELEGANTNO BV PO ZMERNIH CENAH RAFAELE ITALIA TRST - VIA MALCANTON - TRSI UMETNI ZOBJE ftOM, KI IMrOČUjO OJIlM Plombiranje zobov. , ______________~___ diranje zobov brez = vsake bolečine = Dr. i. Cer mak V. Tuscher zobozdravnik konces. zobni tehnik - TRST - ulloa della Caserma it. 13, II. n. ZALOGA TOVARNIŠKEGA POHIŠTVA R BLAHA- TRST ULICA CASERMA ŠT. 4. TELEFON 16-32. PREJ „MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU" POPOLNE UREDBE ZA HOTELE, PENZIJE, GOSTILNE IN KAVARNE. POHIŠTVO PO VSAKOVRSTNIH CENAH. SPECIJALITETA : DIVAN O POSTELJA (nSPAVAJ PATENT") OD GLASOVITE - TVORNICE JACKEL Z DUNAJA. - Oglase (Inserate) treba naslovljati na na Uredništvo liita, in na na Tiskarno »Edinost«, na na „Narodni Domu in ae aa sHotel Balkan" v Trstu, ampak edino ni „lnserntnl oddelek" našega Usta = ali na Upravo. = Uredništvo, Tiskarna, Narodni dom ia Hotel Balkan nimajo z oglasi nikakega opravila. To aaj si dobro zapomnijo oni, ki naročajo oglase v naiem listu in £el6f da bala Isti točno uvrščeni. — — — —» Dr. Pečnik Irst, via S. Catcrina štev. 1 Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: g— 9 & 2 — 3 in Specijalist za kežne in - - vodne (spolne) bolezni: 11 % — 1. ALEK8 FRANC MAYER - TRST žgalnica ka-e TELEFON 1743. Najbo jšl vir za dobivanj* oećene k*ve. IL DE mit Goldoni' Trst, Pidzza Carlo ioldonl št. 2. Pijačo tiaram© In prve rsite. Oa^oplal in ilustracije. POSTREŽBA TOČNA. Za obilen obisk se najtoplije priporoča FRANJO MARINŠEK. 3G DE ZflLOG/l PflUMTINSKEffl VINU (lastni pridelek iz Jesenic pri Omiša) WU Filip Ivanišević - Trst ulica Valdlrivo št. 17. — Telefon št. 14-05 i Prodaja na drobno in na debelo.-j GOSTILNE: .All'Adria-, ulica Nuova It 11 1» ,Ai fratelli dalmati, ulica Zudecche 5t. 3, v katarik ■ toči svoja vina I. vrsto. * u ■■ -u 71 TRATTORIA [J i jnr Aotico pompei" | i Trst, Piazza Carlo Goldoni 4 Pri porote M iltraam oMlnitra. - Toćl m lamtno tlno: ttnu), Utrako, furlansko ln belo. dttinfoldako pivo. Donata kuiilnjfc ■ rmuomtniml mrrilmi in Korklml Jedili. — 2« oMlen obisk m toplo-prloorota FRANJO MASZNŠBl Zakaj naj rabimo samo „Osramove" svetilke? 1. „Osramove" svetilke posedujejo potegnjeno svetilno žico, imajo zato več odporne sile kot svetilke s kovinasto žico z zastarelo brizgano svetilno žico. 2. „Osramove** svetilke prihranijo v nezmanjšani meri 70 °/„ toka. 3. „Osramova" svetilka daja čudežno belo in prijetno svetlobo. 4. Vsaka pristna „Osramova" svetilka mora nositi napis „Os-ram". Kdor skrbno pazi na tor se obvaruje izdelkov, ki nimajo ničesar opraviti z „Osramom-4. Dobiva se povsod l Družba Osramovih svetilk z- o z. Dunaj. - Domače vesti. Odprt grob. Snoči je preminil 26-letni Fran Bačer v mestni bolnišnici na pljučnici. Bil je vrl narodnjak ter skrben gospodar. Pogreb pokojnika se bode vršil v ponedeljek 24. t. m. ob 4 in pol popoldne iz mestne bolnišnice v cerkev sv. Jakoba in od tam na pokopališče. Promocija. Gospod GaŠo Stoj kovic, odvetniški kandidat v Rovinju, starešina društva „Slovenije", promovira v sredo, 26. t. m., na dunajskem vseučilišču za doktorja prava. Zavlačevanje Imenovanj sodnikov. Nad 30 mest sodnih uradnikov je pokriti na Primorskem; večina teh mest je izpraznjenih Še od lanskega leta. Avskul-tantje s sodniškim izpitom čakajo že cd lani, da jih imenujejo za sodnike, a še vedno ni odločitve. Kaj delajo na Dunaju ? Sramota za moderno državo, da štedi na tak način ! Kaj porečejo na to naši poslanci ? Čemu pohaja tako pogostokrat na Dunaj znani — „prijatelj* Slovencev in I Uelikanska zaloga pohištva in fapecari] :: Paolo Gastwirtb :: TRST, oL Stadion ft. 6 • Telefon 22-85 m SlefalBča Fenlce) Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti. Kolosalni iibor. ; 11 : D C 3C —ir: f R. Gasperini, Trst; Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št 10 ■a Prevozno podjetje mmmm tar. avstrijski* trt. ftslssmls 2051 Urejie razeartiMe IMmssiMi »m i2 milile, tataTitin]e i* ha. POSlLJATVE, POTEGA KOVČEOOV. NAJDOGOVORNEJSE CENE. Zastopstvo tvrdka „CEMENT" Tovarna cementa „PORTLAND- v Splletn. NA DROBNO. CENB BREZ KONKURBNCB. PRODAJA NA DROBNO. H1-!" [JI SSI asa t s3! V Trstu, dne 24. junija 1912. „EDINOST" št. 175 Str..n III. gospodar na višjem deželnem sodišču v Trstu, Rinaldini ? Kaj se kuha proti Slovencem ? Ali morajo samo Slovence pošiljati v puste kraje in Italijane nastavljati le po mestih ? Še enkrat : kaj se kuha proti Slovencem ? Kedaj bodo sledila imenovanja ? Zakaj se ni Tujach že preselil v Koper in zakaj mu plačujejo v Motovunu po 6 K več na dan? Zakaj niso zasedli mest sodnikov v Puli in si stem prihranili potrebo, da morajo pošiljati tja sodnike iz drugih krajev in jim plačevati dijete? Kedaj poneha to poljsko gospodarstvo ? Nemoralna je taka uprava ! Kedaj bo konec temu in kedaj pridejo imenovanja ? Gospod urednik! Ne moremo pisati komentarja, ker nam pretrpke besede silijo v pero, a nočemo, da bi bila „Edinost", naša edina zaščitnica, zopet zaplenjena. Napravite Vi vse umestne korake in bodite uverjen, da Vam bo za to marsikdo hvaležen. Naj bi vendar enkrat zadovoljili toliko uradnikov, ki so žrtve nenaklonjenosti gotove gospode, ki bi rešila vso zadevo imenovanj v 14 dnevih, ako bi le hotela, in ne bi bilo še le treba čakati, da minejo polletja in meseci. Na tržaškem Južnem kolodvoru morajo vladati v zadnjih časih res neke čudne razmere. Dogaja se namreč, da se drznejo posamezne osebe javno sramotiti in psovati slovensko narodnost in slovensko delavstvo in uslužbenstvo, ne da bi zato kdo zmigal s prstom. Tako smo bili že z več strani opozorjeni na nekega subakordanta Makovca, ki je komaj štiri ali pet mesecev pri železnici, pa se drzne v svoji jo-cijalnodemokratski zagrizenosti obkladati ljudi, ki ne trobijo v socijalnodemokratski rog, z vsemi mogočimi priimki. Niti po-grel se še ni na svojem mestu in že misli, da je ves kolodvor njegov, to pa seveda, ker mu drugi dajejo potuho, drugi, ki sami niso nič boljši od njega. Opozarjamo torej novega postajnega načelnika in pa načelstvo obratnega in spektorata na to počenjanje socijalnode-mokratskih hujskače v in odločno zahtevamo, da se tu napravi mir in red. Ka ukreneta omenjeni načelstvi v zadevi redne in nemotene vršitve železniške službe, ni naša stvar, z vso odločnostjo pa protestiramo proti temu, da bi se naša narodnost blatila nekaznovano po ljudeh v javni železniški službi! Brez dvoma je, in odlični Slovenci pri znavajo, da ima »Slovenski Ilustrovani Tednike za slovenski narod velik kulturen pomen ter da je Slovencem tak list res potreben. Glonar, ki je eden prvih slov. kritikov in ki je gotovo najbolj strog, piše v 4. zvezku »Vede« : »Slovenski Ilustrovani Tednik« si je postavil lepo nalogo in ima možnost, da se razvija in bo imel za naše kulturno življenje kdaj še velik pomen.« Vsem bratom, ki se udeleže I. zlata „Zveze slovanskega Sokolstva" v Pragi, naznanjamo, da bo odhajal posebnni vlak v sredo, 26. junija t. I. iz Ljubljane z juž. kolodvora ob 3 50 pop. » » » drž. kolodvora » 3 54 » » Vižmarij......... 4 04 » » Medvod......... 413 » » Škofje Loke........ 4 26 » » Kranja.......... 4*43 * » Podnarta (Krope)..... 5 05 » » Radovljice........ 5"25 * » Lesec......... . 5 36 » » Javornika ......... 5*54 » » Jesenic.......... 5 59 » ! » Celovca......... 8 18 zvč. » Sv. Mihaela........11*55 p. n. » Selztala......1*30 p. n. 27. jun.' » Linca.......4*09 zjutraj » » j Prihod v Prago 27. t. m. ob 11*42 dop. Vozne cene v Prago in nazaj so naslednje : razred II. III. * Ljubljana juž. kol......52*60 32*20 Vižmarje.........52 60 32*20 Skofja Loka.......5I-40 31 "50 Kranj ..........5080 31*20 Radovljica........49 60 30*60 Javornik.........49-— 30 20 Jesenice..........49-— 3020 Celovec.........46*— 2860 Sv. Mihael........36 40 23*— Line...........2310 14*70 Vozni listki so veljavni 30 dni ter se vsak udeleženec lahko vrne s poljubnim .vlakom po isti progi; izvzeti so samo : brzovlaki, na katere pa se dotična razlika doplača. Slovenski Sokoli potujemo v civilnem kroju, sokolski kroj mora ponesti vsakdo v kovčegu s seboj. Na ljubljanski postaji in med vožnjo se bodo prodajale neobhodno potrebne adresne tablice za prtljago po 50 v kom., ! kakor tudi znaki z napisom »Slovenska ' Sokolska Zveza« po 20 v. Vsem udeležencem naznanjamo, da se bo nahajala pisarna »Slov. sokolske zveze« v hotelu »Adrija« na Vaclavskem na-mestju, kjer se bodo dobile eventualne informacije sleherni dan zleta od 9 do 11 dopoldne, izvzemši na dan sprevoda. Bratje, ki bo naroč li pri »Slov. so-kolskem krožku» ali pa pri zveznem predsedstvu privatna stanovanja, naj se takoj po prihodu posebnega vlaka v Prago zglase v navedeni pisarni, kjer dobe natančne naslove svojih stanovanj in druge informacije. Vozni listki za posebni vlak se bodo prodajali že dan pred odhodom posebnega vlaka pri postajnih blagajnah, nakar op zar jamo v prvi vrati ljubljanske brate, da se jih poprej nabavijo ter tako preprečijo naval pri blagajni pred odhodom vlaka. Predsedstvo slov. sok. zveze. Slovanski gostilničarji 1 Vest, ki jo je te dni priobčila „Ed.nost" o narodnem izdajstvu nekega našega gostilničarja, je treba popolniti, da ni samo g. Vouk, ki se je, upamo, samo trenotno, izneveril naši stvari, temveč da jih je še kakih 5 ali 6, za katere vemo, da so na dan volitev v gostilničarskem kousorciju stopili v službo kamore. Ker še vedno ne moremo verovati v pravo izdajstvo teh naših ljudi, jim kličemo: »Nazaj v naš tabor, izgubljene ovčice! Odpustimo vam, samo glejte, da se poboljšate !« Pridite vsi skupaj z ostalimi slovanskimi gostilničarji danes, v ponedeljek, popoldne ob 3 na javfti shld, kjer bodete slišali, kaj nam je napravila kamora in na kak način se ji je posrečilo izvoliti si odbor iz svoje srede. Javni shod se vrši v gostilni »Balkan" (Ex-grota) v ul. Tivarnella po sledečem dnevnem redu : 1. Razprava o zadnjih volitvah v go stilniškem konzorciju. 2. Stališče naših gostilničarjev napram bodočemu občnemu zboru konzorcija. 3. Organizacija naših gostilničarjev za bodoče volitve, ki se bodo vršile kmalu, kakor upamo. Nobeden gostilničar, ki le malo čuti slovansko, ne sme izostati. Pridite vsi do zadnjega! Dosti nam je škodovala kamora in zato je zadnji čas, da ji pokažemo zobe! Sklicevatelji. IV Naročite si Izhaja v Ljubljani ter stane 2 a Četrt leta 2 K, za pol leta 4 K in je najbolj zanimiv in zabaven časopis. tf Zdravilno pivo dvojnega kvasa Odlikovano na : 7 razstavah.: Val zdravniki ga priporočajo. 8. ŠTEFAN Glavna zaloga v Trstu, via Valdirlvo Št. 32. — Telefon št. 2201. Odlikovano na : 7 razstavah. : Mnenje gospoda dra. W. plem. BEICH R0HRWIGA primarija moravske deželne bolnišnice G. J. SERRAVALLO Trst. Potrjujem, da sem jako zadovoljen z Vašim Izdelkom ŽELEZ-NATO KINA -V INO SERAVALLO (Vino di Chlna Ferruglnoso Ser-ravallo) ter ga pripisujem jako rad v slučajih malokrvnosti. MERAN, 20. septembra 1908. Dr. BEICH-ROHRW/G. Moja stara izkušnja je in ostane, da je za odpravo poletnih mehurčkov kakor tudi ^ svrho dosege in ohranitve nežne, mehke kože in bele polti najbolj Se svetovno znano milo Iz lilijlvega mleka 8teckenpferd, zn: mke „Steckenpferd", Bergmann A. Co., De&in (Tetscben; na Labi. Komad po 80 vin se dobiva v leka nah, mirodilnicah, paifemerij h in drugih trgovinah. Ravno tako se je obnesla Bergmannova lili-jina krema „ManeraJ za ohranitev nežnih be.ih damskih rok; v tubah po 70 vin Be dobiva povsod. 99 Slavija ti Bogomil Fin& = = urar in zlatar = = Tržaška mala kronika. Trst, 23. junija. Zaradi hazardne igre. Včeraj sta bila aretirana igletni Peter Salič in 23letni Lazar Vukovič, oba Dalmatinca, stanujoča v ul. Punta del Forno št. 5, ker sta igrala na javni cesti „bankuc". ,,Kako bom soldat, k' sem fantič premlad", si je mislil igletni Lujo Bošnjak, doma iz Nerezin, in jo je zato tudi hotel potegniti v Ameriko, ne da bi bil počakal vojaškega nabora. Vkrcal se je na parnik Austro Amerikane „Argentino*, ki je bil pripravljen, da odplove v Ameriko, to^a policiji se je zdel možakar sumljiv, pa so ga aretirali. Imel je ponarejeno delavsko knjižico in potni list. Namesto v Ameriko je „odplul" torej v — luknjo. Z okna Je padel včeraj popoldne 4letni Pepi Preic na Vrdeli Št. 1616. Uoogi otrok se je, pavši z višine kakih treh metrov, poškodoval precej nevarno. Prepeljali so ga v bolnišnico. Zdrava — mrtva. V ulici Carpison št. 6 stanujoča 74letna Ivana Andrič je bila do snočnjega večera popolnoma zdrava, kar jo je prijela slabost in v par trenot-kih je bila mrtva. Poklicali so zdravnika rešilne postaje, a ta je mogel konstatirati le smrt. Truplo so prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Justu. Širite „Edinost". Trst, ulica Vincenzc Bellini St. 13 lusrotl curtre jt. iitoia lOTeiel Bogat Izbor ur vsake vrste, kakor tadt| ahunoT, prstanov z dijamanti in bres dljaman* tov, ženske verižice, zlate I In nrcbrne za mofike, f rgr. po konkurenčnih cenah ozoj. zaoorov. banka v Prosi Rezervni fondi K 53,758.285-24. Izplačane odškodnine in kapitalije Kron 115,390 603 61. Dividend se je doslej izpl. K 2^98 081-85. Po velikosti druga vzajemna zavar. naše države z vseskozi slov.-narodno upravo. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavar. na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Zavaruje tudi proti vlomu. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene. Glavni zastopnik v Trstu 0. CEGNAR, ulica Caserma 12, TELEFON St. 21-47. - - Čevljarnica - - 111 I) 1 v-v Leonardo Renna VgR, [{UfOVCK Trst, ul. delle Acque 4. Velika izbera moških, ženskih in otroških čevljev, prejemajo se naričila in nopraTila po zmernili cena* čevljarski mojster Trst, ul. Barr. vecchia 40. Zclosn Izdelanih domačih čevljev. Sprejemajo se narorila p.t meri. Velikanska zalosa manufakturnesa Masa JE > u CL a C O U v ca |> 1 UMITE ulica liuoua 36 s podružnico ulica Nuoua38, oosais. Lazzaro Naznanja Bvojim cenj. odjemalcem in slav. občinstvu, da prodaja zaradi pre-napolnjtnja blaga pO zelo znižanih cenah man f-kturno blago vsake vrste za pomladansko in po'etno sezono in sicer : velika izbera volnenega blaga za ženske in moške obleke. Zefir, voiie, perkal in batist vse v najmodernejših barvah, kakor tudi ogromne zaloge vsakovrstnega perila na meter platnenega in bombaževega blaga. Trliž, žima in volna za žimnice, (matrace), posteljna pogrinjala in vsakovrstna zagrinjala bele in barvane. Velikanska izbera narejenega perila za ženske in moške in sicer : srajce, pletenice, ovratnike, ovratnice itd., vse po najzmernejših cenah. Bazne svile, okraski In drobnlne za MJe In tudi krojače. * r> « 3 rt O d < Cfl m JT O 3 sr c rt 3 n rt « Stran IV. „EDINOST" št. 175. V Tr?tn. dne 24. junija 1912. g>AfcGVL Družbi sv. Cirila in Metoda }e posfal g. Jos. Rakovšček od Sv. Lucije ob Soči 17 K, katere |e darovalo pri pogrebu g. J. Velikonje zbrano učiteljstvo mesto venca pokojnemu nadučitelju. — Mesto venca pok. pesniku Aškercu so darovali Družbi Mozirski tržani 38 K 40 v z geslom, katero je dan svojega odhoda 11/10. 1894 v „zlato tr-žansko knjigo" vpisal Mozirju: Mozirje, ti dika savinske doline, Ostani ponos mi slovenske očine 1 Kot Tvoje planine vsak trdno mi stoj, Ko bije za dom in svobodo se boj! Anton Aškerc 1. r. Za CM obrambeni sklad so se nadalje prijavili: 1049. Milka Mankoč, 18. kamen, poslala ženska podružnica v Trstu 200 K; 1050 in 1051. podružnica v Rojanu pri Trstu, plačala 400 K; 1052. Josip Ber-nik, mizarski pomočnik v Chicagi poslal 200 K. Društvene vesti. Tržaška sokolska župa. Redovne vaje za one brate, ki; se udeleže zleta v Pragi, se vrše; Še danes ob osmih zvečer. Dolžnost vsakega brata, da ■v V^j pride! Kdor ni izvežban v re-dovnih vajah, nima pravice do nastopa v sokolskem kroju. Ambroži č, nač. T. S. Ž. Vesti iz Goriške. Javna na«i!stva in goriški sodniki. Ali Fte videli že nastop kakega surovega (ne menimo torej vseh) korporala pri vojakih ? Ako ga se niste, pojdite si ga ogledat na vojaško vežbališce. Ko je doslužil svoja tri leta, postaja redar, ako mu je sreča mils, bo Ji kje v kaki vasi, bodi v mestu. Kot tak se zaveda svoje moči, ravna surOvo z občinstvom, kakor prej z vojaki, in ga naravnost izzivlja. Dogoditi se more, da mu vročekrven kmet ali meščan v takih okol-nodtih prismoli klofuto. Klofuta pa pomenja javno nasilje in sledeči zapor, ki traja mesece in mesece : medtem doma njegova dru-z na strada in on trpi moralno vse življenje!.... Dve tretjini vseh razprav pred goriško sodnijo Be vrši vsled obtožeb radi javnega nasilja! Redar primeže in krivec, ki ni zakrivil nič druzega, nego da je dal v pijanosti — redarju klofuto, je obsojen na večmesečni zapor ! Pred dnevi je sodni dvor pod predsedstvom sodnega svetnika M. E-utarja nekega j nesrečneža, k.i je bil obtožen J radi juvnega nasilja, malicijoznega poškodovanja iu žaljenja javnega funkcijonarja-redarja, obsodil na 6 tednov ječe. Sodni dvor je šel torej globoko pod najnižjo po zakonu določeno mero. Radi tega vsa čast takim sodnikom, ki razumejo položaj in značaj našega kakor tudi furlanskega ljudstva, ki se ne pušča žaliti od nobenega, tudi ne od kakega takega redarja. Vsa čast tudi državnemu pravdništvu, ki se zaveda svojega težkega stališča v takih slučajiii in ki postopa izredno milo z obtoženci. Naj bi vendar poučili take javne funkcionarje, kaj je njihova dolžnost in kaj zahteva dostojnost. Priznati je pa tudi treba, da je med redarji ljudi, ki obžalujejo, da so med njimi taki kolegi in ki razumejo •vojo nalogo in — občinstvo. Mi se pa obračamo do naših poslancev, naj se tozadevno posvetujejo z ministrom notranjih strani. Izpit za tentka ročna dela. Gospića Marija Perfeta iz Ložice pr: Plaveh je napravila v Gorici izpit za ročna dela z dobrim uspehom. Birma V okolici. V ponedeljek, 24. t. m., bode birmoval goriški nadškof v Mirnu, isti dan popoldne v Sovodnjah, 25. v Biljah, 26. v Vrtojbi, 27. v Renčah, 29. v Št. Petru, 30. v Prvačini in popoldne na Gradiikuti in 1. julija na Vogerskom. Svilodnl trg. Tržni komisarijat je raz-j glasil sledeči odlok, ki se tiče svilodnega trga: Svilodni trg se otvori 22. junija na trgu Sv. Antona in bo t ;ajal do konca pridelka; prodajalci morajo prodajati le na tem kraju; trg se otvori vsak dan ob 5 zjuiraj, med 5. in 7. uro je dovoljeno le tehtanje svilodov, po 7. uri še šele lahko kup-čuje. Prepovedano je umeševanje mešetarjev, ki nimajo dovoljenja od tržnega komisarijata ; vse blago, došlo na trg, se stehta proti majhni odškodnini na javni tehtnici; mesto i tržni komm* *"> nobčeval srednjo ceno svilodov. Vsakdo, bi bi se ne oziral na gornje odločbe, bo kazzovan z globo do K 200. Izpiti na c. kr. ženskem učiteljittu. Pred izprasevalno komisijo pod predsedstvom g. ravnatelja Zniderčiča so napravile izpit za ženska ročna dela sledeče gospice : Ida Be-nussi, Karolina Kaloper, Ordinea Ca-runchio, Katerina Franko, Alojzija Hirsch, Karmen Janchi, Elza Lanzi, Jolanda Ma-lusi, Marija PoČkaj, Amelija Rimbaldo, Geor-gina Segala, Elza Segnan, Roza Faiutti Cezira Veronese, Regina Vlah, Ana Vivoda Celestina Kozulid, Eleonora Ribolj, Frančiška Jerman, Ana Smolničar, Dinka Voda-novič, Leopolda Čeme, Marija Hubel, Ur šula Mohorčič, Marija Samokec. Za otroške vrtce: gOBpiee Benussi, Cherubini, Dessanti, Dinelli, D;etrich, Filipas, Floriani, Hirn, Jurisovič, Letič, Matejčič, Mencin, Mazui. Oražem, Pagan, Perlotti, Povidori, Ponikvar, Povodnik, Potepan, R;>cco, Rovis, Segalla Starac, M. Štefan in S. Štefan, Susič, Faiutti, Venier, Vojvoda, Caharija, Vasiljevie. tržtffin posojilnico in hranilnico V lastni Ufit registrovana zadruga z :: omejenim poroštvom:: Telefon SL95Ž. Trst Pfozza Caserma 2, L n. (nhod po glnonlh stopnicah), Jo 51/, 7, In n« amortlsaoljo xa dalj-o dobo po dogovora Brtallai vlog« sprejema od vsakega, Se tudi ni ud in ^^^ M 1| 01 jOt obrestuje t |4 |0 Bntal davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga M lahko po eno krono. Posojila daj« na vknjiibo po dogovora Na menjioe po 6%, na sastave o o o o Urada* are: od 9.—12. are dopolodne in od 8.-6. popoludne. Izplačuje vsaki dan ob oradnih orah. — Ob ned®- -s ijah in praznikih je orid zaprl Poštno - hranilničnl račun 816 004. laa sajstederseje srejese varnostno oalioo za ekranbe vredne«', papirjev, lletle Iti. kakor tudi hranilne puiloe, s kateriau se najuspefineje navaja Stediti svojo deco. BEVK<3- SE 1 alumeria - Buf Trst, via Carlo Ghega št 8. Vsakovrstno prekajeno meso, kuhano in surovo. Izvrstno vino, črno in belo. Prvovrstno pivo. cccccccccccc: Priporoča se za obilen obisk JAKOB VOL PIX. Vesti iz Istre. Razstava ročnih del na Ciril Met. šoli v Kopru. Na mešani encrszr. ljudski Šoii v Kopru je bita včeraj in je še danes razstava šolarskih ročnih del in sicer so razstavljena dela toliko dečkov, kolikor deklic. Razstavljena dela dečkov sestoje iz risarskih del po naravi in iz raznih kopij, dekliška deia pa iz raznovrstnih ženskih ročnih dei. Dela so jako lepo razvrščena po mizah tn razvešena po stenah. Vsa razstava kaže velik trud in marljivost voditeljice ter pridnost učencev in dela vso čast voditeljici gospe Mariji Kregau. V šolski sobi, kjer je razstava, nadzirajo razstavljene predmete veči učenci, ki više svoj posel z velikirr ponosom in ki imajo prsi odičene z narodnimi kokardami. Šolo obiskuje letos 49 učencev, a za prihodnje leto pričakujejo, da to število poskoči na 100. i Ljudevit Komerički tapecirar in dekorater naznanja slavn. občinstvu, da je otvoril svojo delavnico v kateri se izvršujejo vsakovrstna tape-cirarska dela kakor tudi paientovane Trst, ulicadel Toro št. 13. SPOrtM tTjOlllBB StlUKfl i&ristide Gualco - Trst via S. Servoto 2. — Telefon 329, Rom. VI. Odlikovana terorna ceu! In cementnih :: plošč, teracou In umetnega kamna. Sorejema vsakovrstno delo r cementu. CVne /merne, delo točno • • • • C s Meti za jiliice I Kuhalne priprave iz aluminija, planinske steklenice, noži in vilice, planinske palice, priprave za led, železa, snežni obroči, nahrbtniki. Vsakovrstne obleke: Sweater, planinske hlače, gamaSe, Cepiče iz čiste volne, rokovice. Steklenice Helios, več dni gorke in mrzle po 4 krone komad. Modni predmeti za gospode* srajce, ovratnice, zapestnice in nogovice. Za člane športnih in planinskih društev BARUCCA MIZARSKI MOJSTER Jrsi, Klica San francesco i'^Issisi 2. Specijalist z* popravljanje roulet na oknih. Na željo se menjajo pasovi In zmetl. Jahtčl za popolno delo in is oe boli konkureoc. Nova udarna m sladkana v Trstu A. JERIČ - Trst ! ul Commerciale 328 (Pendlce dl Scorcola) Priporoča cenj. občinstvu svojo novo pekarno in sladčičarno. Dobi se večkrat na dan svež kruh in sladčice. Prepečenci in konfektura. — Likerji in raznovrstno vino - v steklenicah. ===== POSEBNE CENE. ulica S. Antonio 12 (nasproti Kred poslopja) EIHfiuettASiEii! MILI OGLASI m rsfeut« pm 4 ■M. >mli. Mastss tlikiM to. m4« m nčantOa —fcral ni Nit-nuja petatojMu saata 40 liol Plača m tak«! Ins. o44«tka iCPft C O sostanovalec s hrano ali brez nje v IvjI/v OC sredini mesta. I ooudbe pod „Hianak na Ioseratni oddelek Edinosti 1322 Rnnrtc delavci dobijo takoj dela pri kamenolomu nUt/HI v Borštu. 1213 U T 1*9 rt «1 prepoznano sredstvo za uničenje stt-mur d" d j nic. Zaloga: ulica Stadion Štev 10. Naročila : Ferriera Trst 37, - Stric j ar. 480 fintnn Itl-llČlT krojaški mojBter v Gorici HIllUM IVrilOlb, tekaliSče Frana JoBip St. 36. Izdeluje obleke po meri v vaakem kroju. Sprejema tudi naročila izven Gorice. Pri naroČilu sadobtoje prana mera. V zalegi ima raznovrstne blago ter razpufiilja uzorce na ogled Cene zmerne Carniel Umberto EL'.iLi'V dolkl. Via Contl 18 (vogfti ulloe Ferriera). Skladište testenin italijanskega rib. naj. flntjilh olj. mtnla« ln »ira. B »ravno maalc Fina vina. Pivo v buteljka*. Posvreiba na dom. Poitne pošiljat v« po 6 kg. Nizke otce meblirana soba ae odda v najem. Ulica S. Marco 4, Ilf. n. 1310 Josip Gregorič, Trstu pri p iroča slavnemu občinstvu tu m na deieli avojo dobroznano trgovino jestvin in zalogn vsakovrstnega olja; po naročilu ae po&ilja tudi na dom; hvaležni pozdrav. 1160 v ^folfjl mizarski mojster, Trat. ulica Kron 6SOO!! AUTOMOBILI FORD \9\) Največja tavamH izdehvaale letno 4C C00 vq*< edlftsea tipa CHASSIS 20 HP ieot rozain tipov kećšj lto«j» „FOKD" j« aajpopolaajta, uajhltrajl« ta &*J«koaomliinajiii k»r Jih obstoji. GENERALNI JASTOPKIK ANTON SKERL . TRST Plazza Goldoni 10 -11, Tel 1734 yslika nntriln girag«, Biloa det Bauhl 16, v»o*i u'.iua Boaekvti« TELČF0I 2247. flTOTK PITEUlf GOODIilCH f»m»r1k»n«kr»> Automobili na posodo po un«rat oonl. *i.T»tTO tn TađrivranJ« nTtotaobllov, — — Bolida« poair*** Prva in edina pisarna — v vojaški stvari — (kencesijonlrana od o. k. namestniitva) Trst, ulica della Caserma 5, II. n. M Daja nasvete in informacije o vsem. kar se tiče novačeoja in vojaške službe. Izdeluje in odpo&^ja vsako vrsto prošenj vojaškega značaja — oproščenje od vaj, enoletno pro stovoljstvo, ženitve, dosezanje zakonith ugodnosti glede prezenčne službe, vsprejetja v vojaške Sole it