PRIMORSKI DNEVNIK je zaCel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni c Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. EÌil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Cena 650 lir - Leto XLII. št. 30 (12.355)
Trst, sreda, 5. februarja
I
_i 'S.
Q C
i—
c
m -i. c >
_ G 2)
IP
S-:
G
m
o-
O
o
c
G
fH
z
z
r~n
Z
559
inije)
1
723
“si
•S
I
Ponovna zaostritev na Bližnjem vzhodu
Izraelci preusmerili manjše libijsko letalo
Sirija zahteva sklicanje VS OZN
TEL AVIV — Izraelska vojaška letala so včeraj okoli 13. ure po italijanskem času prestregle in nato preusmerile manjše libijsko civilno letalo približno sto kilometrov vzhodno od Cipra. Letalo so nato prisilili, da je pristalo v letalski vojaški bazi Ramat David v severnem Izraelu, po skrbnem pregledu in identifikaciji potnikov so nato proti večeru letalo spet izpustili, tako da je spet redno poletelo v Damask.
Letalo vrste »Gulfstream« ameriške proizvodnje je letelo na progi med Tripolisom in Damaskom, na krovu pa je imelo devet potnikov in tri člane posadke. Med potniki so bili tudi člani neke sirske diplomatske delegacije, ki jo je vodil namestnik glavnega tajnika stranke »Baath« Abdallah al Ahmar.
Vest o zračnem napadu je najprej objavila libijska državna radij-ska postaja, nato pa jo je še po* trdil glasnik izraelskih vojaških oblasti. Slednji je še dodal, da letalo pregledujejo, da s potniki ravnajo dobro in da bodo letalo po temeljitem pregledu tudi izpustili.
Sirija je takoj ostro obsodila »gusarsko dejanje, za katero nosi Izrael vse odgovornost« ter zahtevala takojšnje sklicanje Varnostnega sveta OZN. V tej zvezi se je oglasil tudi izraelski zunanji minister Ša-mir, ki je obtožil Libijo, da je pro-tiizraelska svetovna centrala terorizma in da ima torej »Izrael pravico, da se zaščiti pred teroristično nevarnostjo vsakič, ko dobi o tej tehtne podatke«.
Vendar pa so se tokrat ti podatki izkazali za zgrešene. Izraelske vojaške oblasti so bile verjetno prepričane, da je med potniki preusmerjenega letala vodja »Ljudske fronte za osvoboditev Palestine« George Habaš. Ko so Izraelci spoznali napako, so letalo nemudoma izpustili, tako da je že okoli 20. ure pristalo v Damasku, kamor je bilo namenjeno.
To ni prvič, da se Izrael poslužuje takih »protiterorističnih« metod. Leta 1973 so namreč prav tako preusmerili arabsko linijsko letalo, ker so mislili, da prevaža teroriste, ki pripravljajo atentate v Izraelu.
0-
Glavni odbor razpravljal o smernicah za delovanje n ^	$ jih
Vizzinijev zakonski os I po mnenju SKGZ nesprejemljiv
TRST — V ponedeljek se je v Gregorčičevi dvorani v Trstu sestal glavni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze, da bi izvolil novi izvršni odbor SKGZ ter razčlenil glavne programske smernice dela. Po izvolitvi izvršnega odbora je prevzel besedo Boris Race, ki se je uvodoma zahvalil za opravljeno delo vsem članom starega izvršnega odbora, nato pa v daljšem posegu razčlenil sedanjo politično situacijo.
V svojem prispevku je Race izha-
jal iz problemov in smernic, ki jih je obravnaval nedavni občni zbor SKGZ. V tem okviru je naglasil, da je občni zbor ponovno poudaril pomen politike miru še zlasti ob meji; nesmisel asimilacijske politike ob današnji stopnji razvoja uničevalnih sredstev; nujnost sožitja med manjšino in večino ter prijateljstva med sosedi; obsodil politične sile, ki iz nestrpnosti vnašajo razdore in dezinformacijo, obenem pa se pritožil nad delom tistih sil, ki Slovencem tako'- trmasto odrekajo
narodnostne pravice.
»Na občnem zboru — je nadaljeval Race — smo utemeljevali upravičenost naših zahtev in pričakovanj, da bomo zaščiteni do take mere, da se ohranimo. Naše zahteve niso nič posebnega, nikjer ne presegajo tistega, kar terja vsaka manjšina. Ne zahtevamo privilegijev, ne moremo pa sprejeti take vsebine zakona, ki bo zgolj potrdil današnje stanje in brezpravnost na raznih področjih. Zaradi tega smo izrekli negativno oceno Vizzi-nijevega predloga in smo podrobno utemeljili kritične pripombe.«
V nadaljevanju je predsednik Race polemiziral zlasti s krščansko demokracijo in se vprašal, kako da ta stranka oziroma njeno tržaško glasilo La Prora noče razumeti stališča Slovencev in jih primerja (SK GZ, ki je sicer ne imenuje, pa tudi druge politične sile) z odborom za obrambo italijanstva Trsta. V tem okviru La Prora govori o nasprotnih si nacionalizmih, o manjšinskih nacionalizmih in pripisuje Slovencem maksimalistična stališča. Obtožuje jih, da se zavzemajo za popolno ločitev obeh skupnosti, za zapiranje v hermetično zaprte o-grade.
NADALJEVANJE NA 3. STRANI
Poslanska zbornica bo drevi odobrila finančni zakon
Hude polemike v vladni večini zaradi uvedbe »davka na zdravje«
Jugoslovanski predpisi za leto 1986
Maloobmejni promet do 20 odst. celotnega
RIM — Danes boi kot vse kaže poslanska zbornica odobrila finančni zakon. Včerajšnji dan je bil zelo zahteven, saj so se ves dan vrstila glasovanja o neštetih popravkih k prvemu členu finančnega zakona, ki je v povratnem besedilu določal, da bo znašal državni primanjkljaj v letu 1986 110 tisoč milijard lir. Z vrsto popravkov, ki so jih odobrili v prejšnjih dneh, se je ta primanjkljaj bistveno povečal zaradi novih izdatkov za krajevne uprave, javne prevoze, civilno zaščito, posege za Rim in posege za izvajanje reforme kazenskega zakonika ; novo finansiranje izvajanja te reforme so predlagali radikalci, zdaj pa so glasovali poslanci PSI in KPI.
Vendar pa je bilo osrednje vprašanje, o katerem je včeraj tekla beseda, novi »davek na zdravje«, ki ga je Predlagal minister Goria in ki je bil vključen v 31. člen finančnega zakona. Ta člen sedaj predvideva, da je treba plačati prispevke za zdravstveno oskrbo na osnovi vseh dohodkov, torej tudi dohodkov nepremičnin in od kapitala ter da morajo ta prispevek plačati vsi, ki imajo najmanj štiri milijone in največ 100 milijonov lir letnega dohodka. Minister Goria je včeraj dejal, da bo zagovarjal to določilo tudi v senatu; izrazil je začudenje, da je prišlo do polemik, češ da je bil predlog soglasno odobren v komisiji, ki je obravnavala to problematiko. Zakladni minister vztraja pri tezi, da je določilo popolnoma v skladu z ustavnimi načeli, češ da obvezuje vsakega državljana, da po svojih močeh prispeva za zdrav-
stvo. Tako bodo ljudje, ki imajo enake dohodke, plačali tudi enako vsoto za zdravstveno oskrbo. Ta člen je zagovarjal tudi poročevalec večine socialist Sacconi, ki je dejal, da ni razloga, da bi ne plačevali prispevka na nekatere dohodke; v glavnem odobreno besedilo zagovarjajo tudi komunisti in republikanci.
Vrsta kritik pa prihaja iz KD. Predsednik proračunske komisije Cirino Pomicino je včeraj dejal
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Cenejše plinsko olje
RIM — Kriza v organizaciji OPEČ se odraža na ceni petroleja in torej tudi na ceni petrolejskih proizvodov v Evropi. Ker se je poprečna cena plinskega olja v Evropi v tem tednu znižala, se bo cena tega proizvoda znižala tudi v Italiji: od polnoči velja liter plinskega olja za avte 651 lir. V prihodnjih dneh se bo znižala najbrž tudi cena bencina, vendar se bo za to moral sestati medministrski odbor za cene. Če ne bo vlada zvišala davka na bencin, se bo cena slednjega znižala za 20 lir za liter.
BEOGRAD — Kot ocenjujejo v Beogradu, bo letos maloobmejni promet z Italijo privlačnejša oblika trgovanja kot doslej, predvsem zaradi posebnega sistema plačevanja irt drugih ugodnosti. Novi devizni predpisi so, tako ocenjujejo v Jugoslovanski izvozni in kreditni banki (JIK), ugodnejši za maloobmejni promet, vendar bo potreben določen čas, da se bodo gospodarstveniki prilagodili novemu sistemu. Za takšen promet z Italijo je registriranih 47 podjetij, ki so se konec januarja uskladila glede razdelitve kvot v okviru 400 milijonov dolarjev, kolikor naj bi letos znašala obmejna menjava z Italijo. Lani so takšne kupčije dosegle znesek 350 milijonov dolarjev ah petino skupne vrednosti menjave z Italijo, to hkrati pomeni, da ima Jugoslavija z Italijo bolj razvito maloobmejno trgovanje, čeprav ima podobne sporazume sklenjene tudi z nekaterimi drugimi sosedi.
Letošnja resolucija predvideva, naj bi maloobmejni promet dosegel največ 20 odst. trgovine s katero od sosednjih držav in to je odstotek, ki bo v menjavi z Italijo, gotovo dosežen. Zaostaja pa maloobmejna menjava z Madžarsko, kjer naj bi obmejni aranžmaji dosegli višino 100 milijonov dolarjev, kar bi pomenilo le 12 odstotkov skupne menjave, z Romunijo 40 milijonov dolarjev (ali 7,7 odstotka skupne menjave) ter z Bolgarijo 20 milijonov dolarjev (5,3 odstotka).
Maloobmejni promet z Grčijo naj bi se letos po načrtih gibal nekje pri 50 milijonih dolarjev, vendar gospodarstveniki močno dvomijo o realnosti te številke. Avstrija za zdaj ne sprejema sporazuma o maloobmejnem prometu. V zameno zanj omogoča tako imenovane sejemske kompenzacijske kupčije. Plačevanje takšnih aranžmajev bo po vsej verjetnosti izvzeto iz siceršnjega prometa na jugoslovanskem tržišču. Kaže, da se bodo morala nekatera manjša podjetja, ki so se doslej ukvarjala, z maloobmejno trgovino, posloviti od te dejavnosti, ker jim je zvezna vlada predpisala precej strog cenzus.
Vprašali smo za mnenje
Tombesi in Svetina o lažeh in resnici v izvorno-uvozni dejavnosti Trsta
NA 5. STRANI
___	i
Reagan imenoval »predsedniško komisijo« za ugotovitev vzroka nesreče Challengerja
NEW YORK — Ametriški predsednik je imenoval posebno predsedniško komisijo, ki bo proučila vzroke za zadnjo katastrofalno neshečo vesoljskega plovila «Challenger«. 12-člansko komisijo, v kateri so nekateri znani ameriški strokovnjaki za polete v vesolje, vodi bivši državni sekretar William Rogers, njen podpredsednik pa je bivši a-stronavt Neil Armstrong, prvi človek, ki je stopil na Luno.
Omenjena komisija bo delala vzporedno s posebno strokovno komisijo, ki jo je za proučitev vzrokov nesreče »Challengerja« ustanovila ameriška agencija za polete v vesolje — NASA. Ob imenovanju komisije je predsednik Reagan izjavil, »da je njena naloga ne samo proučiti vzrok, oziroma vzroke za nesrečo, temveč tudi zagotoviti, da bodo bodoči potniki v vesolje z zaupanjem osvajah vesoljska prostranstva in da bodo ZDA lahko znova z optimizmom in navdušenjem razvijale svoj vesoljski program«.
Predsednikov tiskovni predstavnik Larry Speakes je ob imenovanju omenjene predsedniške komisije izjavil, da ta korak ne pomeni »nezaupnice« vodstvu NASA, ki je ameriški vesoljski program vseskozi vodilo z največjo stopnjo profesionalnosti. Z vprašanji ameriškega vesoljskega programa se v ZDA po imenovanju včerajšnje komisije ukvar-
jajo kar tri komisije, dve predsedniški, ena proučuje vzroke nesreče «Challengerja«, druga bodočnost ameriškega vesoljskega programa, tretja pa je komisija, ki jo je ustanovila NASA za proučitev vzrokov zadnje katastrofalne nesreče.
Glavni upravitelj NASA dr. William Graham, ki je član predsedniške komisije, ki bo proučila razloge za nesrečo, je ob imenovanju izjavil, da »bo NASA vse polete v vesolje z vesoljskimi plovih 'Shuttle’ ustavila, dokler ne bodo znani vzroki nesreče«.
Komisija NASA, ki proučuje vzroke za nesrečo je medtem ugotovila, da je imela NASA z družbami, ki so izdelovale in sestavljale bočne rakete na trdo gorivo (te so verjetni vzrok za nesrečo) veliko težav. Preiskovalci očitajo vodstvu družbe Lockheed, da pri sestavljanju omenjenih raket ni upoštevalo varnostnih predpisov, kar je lansko leto pripeljalo do dveh manjših nesreč
Strokovnjaki še posebej proučujejo tehnologijo izdelave, sestavljanja in polnjenja bočnih raket na trdo gorivo. Omenjene rakete so sestavljene iz 4 glavnih delov, vsak glavni
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
SUPERVELESLALOM ZA SP
Marc Girardelli vendarle zmagal
ŽENSKI SLALOM ZA SP
Na Piancavallu prva Charvatova
Nogomet: prijateljska tekma
Danes v Avellimi Italija - ZRN
DANES V A-l IN A 2 LIGI
Stefanel v Milanu Segafredo doma
NA 10. STRANI
•	Polemike
NADALJEVANJE S 1. STRANI
da vlada ni spoštovala dogovorov in da bi morala v najslabšem primeru predvideti prispevke tudi za dohodke nad sto milijonov lir. Po njegovem mnenju je treba predvsem priznati, da vprašanja zdravstvene reforme ni mogoče pavšalno načenjati v o-kviru finančnega zakona. Tudi demokristjan Cristofori je mnenja, da je treba to obdavčenje odpraviti, še zlasti pa so kritični liberalci, ki pravijo, da niso več pripravljeni slepo slediti vladni politiki po novem obdavčenju, ampak da je treba vprašanje reševati z zmanjšanjem stroškov. Vrsta kritik prihaja tudi iz strokovnih krogov, med katerimi naj omenimo predvsem sindikalno organizacijo UIL, ki poudarja, da gre za določilo, ki bo brez vsakršnega dvoma prizadelo prav najšibkejše.
Razprava o finančnem zakonu se torej bliža koncu sredi vrste polemik, ki se bodo nedvomno prenesle v senatno zbornico, tako da je zelo verjetno, da besedilo, ki ga bo danes odobrila poslanska zbornica, ne bo dokončno, ampak ga bo senat še enkrat spremenil. To pa tudi pomeni dodatno zavlačevanje, saj sedaj že ni več gotovo, da bo zakon res odobren pred koncem februarja.
•	Challenger
NADALJEVANJE S 1. STRANI
glavni del pa je razdeljen še na dve sekciji, tako da je raketa sestavljena v bistvu iz 8 delov. Rakete na trdo gorivo, ki se v zemeljski orbiti avtomatično odklopijo od »Shuttla«, v o-cean pa se spustijo s posebnim padalom, so skonstruirane za večkratno u-porabo. Strokovnjaki so ugotovili, da so bili nekateri deli desne bočne rakete že večkrat uporabljeni, vendar pa NASA kategorično zavrača možnost, da bi bil lahko to vzrok za nesrečo.
Nekateri strokovnjaki, ki so bili v preteklosti zaposleni pri NASA izjavljajo, da so omenjene rakete na »Shut-le« vgradili kot alternativo, zato, ker kongres v začetku 70 let, ko so razvijali to vesoljsko plovilo, ni odobril potrebnih finančnih sredstev, ki bi bila potrebna za razvoj povsem nove rakete za večkratno uporabo, ki naj bi poganjala »Shuttle«. Omenjene rakete so se po mnenju strokovnjakov doslej pokazale za zelo zanesljive, vendar imajo 3 bistvene pomanjkljivosti: da njihovi motorji povzročajo velike vibracije, da med poletom ni mogoče regulirati moči njihovih motorjev ali jih celo ustaviti in, da je polnjenje z gorivom zelo komplicirano in nevarno.
Uporabljeni deli raket so zato, ker jih spuščajo v morje, zelo podvrženi koroziji, vendar pa NASA po trditvah strokovnjakov nima ustreznih rentgenskih aparatov za pregled korozije in še posebej trdnosti zvarov, ki so med delovanjem motorjev najbolj o-bremenjeni. Uporabljene dele raket strokovnjaki NASA pregledujejo vizualno, kar je po mnenju nekaterih strokovnjakov zelo nezanesljiva metoda.
Že v dosedanji preiskavi je prišlo na dan, da so vzroki za nesrečo verjetno tudi v zmanjševanju finančnih sredstev, ki jih je kongres odobraval NASA. »Dokler bodo politiki in ne inženirji v bistvu odločali o tehnoloških rešitvah, bo obstajala nevarnost takšnih nesreč«, sodi na primer eden izmed pionirjev tega projekta.
UROŠ LIPUŠČEK
V zvezi z imenovanjem upravnega sveta RAI
Craxi namiguje na vladno krizo ce ne pride do »razčiščen] a«
REM — Zadeva v zvezi z novim upravnim svetom italijanske radiotelevizije bi lahko sprožila novo politično nevihto, ki bi jo' bilo težko ukrotiti. Alarm je sprožil sinoči predsednik vlade Bettino Craxi. Med pogovorom s časnikarji v enem od odmorov med glasovanji o prvem členu finančnega zakona je namreč Craxi izrazil upanje, da »pride čimprej do izvolitve novega u-pravnega sveta RAI brez novih polemik, ki bi jih le s težavo nadzorovali in ki bi predstavljale zelo visoko politično tveganje.« Craxi torej namiguje, da obstaja nevarnost krize v odnosih med večinskimi silami in torej nevarnost vladne krize o tem vprašanju.
Tudi vprašanje upravnega sveta RAI bi moralo torej biti predmet preverjanja, o katerem čedalje vztrajneje govorijo. Pri tem še zlasti vztraja Spadolini in ob naraščanju zahtev po preverjanju narašča tudi polemika o zamenjavi v predsedstvu vlade, čeprav podpredsednik vlade Ferlani trdi, da gre »samo za hipoteze«, v krščanski demokraciji narašča nezadovoljstvo in čedalje
vztrajneje se pojavljajo težnje po »ponovni osvojitvi« Palače Chigi. Tako eden najzvestejših Farlanijevih pristašev, poslanec Prandini obtožuje, da osebni interesi prevladujejo nad splošnimi, »ki terjajo močno vlado, ki bi bila z odločnostjo in voljo kos resnim vprašanjem v državi.« Podtajnik KD Bodrato pa je ironično komentiral, da »kdor se nahaja v tem stanju, ga noče spremeniti« medtem ko se za spremembe zavzemajo samo tisti, ki so zunaj.
Podtajnik v predsedstvu vlade Amato je medtem zanikal vest, po kateri naj bi se bila Craxi in De Mita sestala in razpravljala o tem vprašanju. »Brali smo o pogajanjih in srečanjih, ki naj bi zadevali bodoče etape vlade in, kolikor mi je znano, predsednik vlade pri takih pogovorih ni sodeloval,« je dejal Amato. Craxi pa je ironično dodal, da je kaj lahko ugotoviti, iz katerih demokristjanskih virov prihajajo te vesti, nikakor pa ni mogoče ugotoviti, iz katerih socialističnih virov naj bi prihajale.
G. R.
Povračilni ukrep SZ
v
Stiri Francoze izgnali iz Moskve
MOSKVA — Včeraj je sovjetski zunanji minister odredil izgon štirih francoskih diplomatov iz Moskve kot takojšnji povračilni ukrep za sobotni izgon štirih sovjetskih državljanov iz Francije. Francoske oblasti so namreč slednje proglasile za »nezaželene« v zvezi z odkritjem vohunske dejavnosti, zaradi katere so aretirale upokojenega častnika francoskega vojnega letalstva Sou-risseauja.
Trije od izgnanih francoskih diplomatov iz Moskve so bili člani francoske vojaške misije, četrti pa je delal v trgovinskem sektorju. Sovjetski povračilni u-krep je pravzaprav izzval začudenje, saj ni SZ leta 1983 reagirala na izgon 47 sovjetskih državljanov iz Francije, ki so bili obtoženi vohunstva.
Spet incident z ribiško ladjo
SAN BENEDETTO DEL TRONTO — Italijanske tiskovne agencije poročajo, da je v noči med ponedeljkom in torkom ob 23. uri in pol jugoslovanski patrolni čoln prestregel pri otoku Visu italijansko ribiško ladjo »Giglio azzurro« pri čemer je bil laže ranjen njen lastnik, 57-letni Giuliano Carfagna. Ko so jugoslovanski stražniki spustili signalne rakete, da bi ladjo ustavile, se je ta skušala oddaljiti, zaradi česar so izstrelili rafal. Carfagno so le obvezali v bolnišnici v Komiži, moral bo pa plačati slano globo, kot se mu je baje že zgodilo v enakih okoliščinah leta 1978 in 1983, ko se je ista ladja imenovala še »Maga Circe«.
Prvi pogoj za rešitev bliznjevzhodne krize
Jugoslavija in Egipt soglašata o nujnosti države za Palestince
KAIRO — Predsednik predsedstva Radovan Vlaj-kovic, ki se mudi na uradnem obisku v Egiptu, se je včeraj znova sešel z gostiteljem, egiptovskim predsednikom Mubarakom. Skupaj z voditeljema diplomacije obeh držav Raifom Dizdarevičem in Besmatom Abde-lom Megidom sta izčrpno analizirala vse pomembnejše teme, ki zanimajo obe strani. To se še zlasti nanaša na Sredozemlje, Bližnji vzhod, palestinsko vprašanje, dejavnost gibanja neuvrščenosti ter na odnose med državama. še posebej gospodarske.
V pogovorih so dejali, da je jugoslovansko - egiptovski dialog na vrhu naraven in nujen. Naraven zato, ker pravzaprav predstavlja izraz tradicionalnih odnosov med državama, nujen pa zato, ker poteka v času zelo zapletenih mednarodnih odnosov. Predsednika in njuna sodelavca so posebno pozornost namenila bližnjevzhodni
krizi in palestinskemu vprašanju in se strinjali, da je ključ za odpravo te krize rešitev palestinskega vprašanja. Kot so poudarili, je palestinsko vprašanje mogoče rešiti le z uresničitvijo pravic Palestincev do samoodločbe oziroma z ustanovitvijo palestinske države na lastnem ozemlju.
Predsednik predsedstva SFRJ Radovan Vlajkovič je ob uradnem in prijateljskem obisku v Egiptu imel intervju za kairski dnevnik Al Akhbar. Izrazil je globoko prepričanje, da bo vrhunsko srečanje v Harareju nadaljnji korak pri krepitvi enotnosti in akcijske sposobnosti gibanja neuvrščenih. To je še več kot obveznost neuvrščenih držav, da bi se lahko še nadalje učinkovito spoprijemale z vsemi problemi, katerih reševanje je njihov pa tudi svetovni življenjski interes. Samo tako neuvrščenost lahko nadaljuje svoje zgodovinsko poslanstvo, je dejal Radovan Vlajkovič. (dd)
Države OPEČ pred hudo dilemo
Zvišati proizvodnjo ali znižati ceno nafte
DUNAJ — Težave v okviru organizacije držav izvoznic petroleja se nadaljujejo. Predstavniki posameznih držav, ki so se zbrali v avstrijskem glavnem mestu nikakor ne morejo najti skupni jezik in skupno strategijo, da bi ohranili raven cen in produkcije. Bitka se bije v glavnem med dvema tendencema: prvo zagovarjata Saudska Arabija in Kuvajt, ki sama razpolagata z več kot polovico rezerv petroleja med državami OPEČ. Te dve državi bi hoteli okrepiti proizvodnjo, da bi povzročili padec cene na tržišču in tako spravili v težave države, ki niso članice organizacije, predvsem Veliko Britanijo, ki noče omejiti svojo proizvodnjo v Severnem
morju.
Druga tendenca je tista, ki jo zagovarjajo v glavnem Libija, Alžirija in Iran: treba je znižati produkcijo, da bi ohranili raven cen petroleja.
• Države, ki zagovarjajo prvo tendenco so pripravljene pustiti, da cena petroleja pade celo pod 10 dolarjev za sod (trenutno je cena nekje okrog 18 dolarjev), vendar je slišati čedalje več pripomb, da bi zlasti južnoameriške države ne mogle prenesti takega bremena. Države Latinske A-merike nujno rabijo denar, ki jim ga prinaša petrolej, saj z njim plačujejo dolgove, ki so si jih nakopali v preteklosti, ko je cena petroleja bila visoka.
Izjava državnega sekretarja Shultza
Saranski bo izpuščen
NEW YORK — Ameriški državni sekretar George Shultz ja potrdil, da so se ameriški in sovjetski predstavniki sporazumeli o izpustitvi, enega izmed najbolj znanih sovjetskih oporečnikov Anatolija šaranskega v okviru »redne« vohunske izmenjave med obema blokoma. Do izmenjave, o kateri je prvi poročal zahodno-nemški desničarski časopis »Bild« naj bi prišlo že v naslednjih dneh.
Ameriški državni sekretar je izjavil, da bi izpustitev tega znanega sovjetskega oporečnika židovskega porekla prispevala k nadaljnjemu »ugodnemu razvoju« med ZDA in SZ.
Sovjetske oblasti so Šaranskega 1978. leta pod obtožbo, da je vohunil za ZDA, obsodile na 13 let težke ječe in življenja v delovnih taboriščih. Sovjetske oblasti od obtožbe proti temu sovjetskemu oporečniku, ki je poleg atomskega fizika Saharova eden izmed najbolj znanih sovjetskih disidentov in kritikov sovjetskega sistema, niso odstopile niti potem ko je bivši ameriški predsednik Carter dal javna zagotovila, da se Šaranski nikoli ni ukvarjal z vohunstvom v korist ZDA.
Kot izjavljajo predstavniki ameriške administracije, sta se o tem problemu med lanskoletnim srečanjem na vrhu v Ženevi pogovarjala tudi Reagan in Gorbačov. Po sestanku v Ženevi so sovjetske oblasti približno ducatu sovjetskih državljanov dovolile emigracijo na Zahod. Prav tako pa naj bi postopno dovolile večjemu številu sovjetskih državljenov židovskega porekla, da emigrirajo v Izrael. Vsi ti koraki naj bi bili po mnenju Washingtona del ofenzive sovjetskega voditelja Gorbačova pred njegovim letošnjim obiskom v ZDA. (UL)
Čedalje vztrajnejše napovedi v ZRN in drugod
Berlinski most prizorišče množične zamenjave agentov
BONN — Po napovedih, ki se čedalje vztrajneje širijo, bo v prihodnjih dneh prišlo do doslej največje zamenjave agentov med Vzhodom in Zahodom. Napovedujejo, da bo Zahod izročil na mostu čez reko Spree v Berlinu 10 do 12 vohunov, ki so bili obsojeni zaradi vohunjenja v korist Sovjetske zveze in drugih vzhodnoevropskih držav, v zamenjavo za določeno število zahodnih vohunov, M so bili obsojeni na Vzhodu. Med njimi je tudi znani sovjetski disident Anatolij šaranski, ki je bil obsojen na skupno 13 let zapora zaradi vohunske dejavnosti, v prid ZDA. Uradno ga v SZ imenujejo »agent imperializma«. Od leta 1970 je nekajkrat prosil za vizum, da bi odpotoval iz SZ.
Do izmenjave naj bi prišlo 11. februarja v Berlinu, vendar še niso urejene vse podrobnosti v zvezi z izmenjavo agentov. Priprave so potekale več mesecev in v pogajanja so bili vpleteni tako Washington in Moskva kakor tudi Bonn in Vzhodni Berlin. Pomembno vlogo na pogaja-nj:h je imel tudi vzhodnoberlinski odvetnik in Honeckerjev zaupnik Wolfgang Vogel, ki je znan kot posredovalec pri številnih občutljivih zamenjavah in drugih zapletih, ko so se skupine vzhodnonemških državljanov zatekale na zahodnonemško predstavništvo v Vzhodnem Berlinu ali veleposlaništvo ZRN v Pragi.
Baje sta si Bonn in Washington zaman prizadevala, da bi pregovorila Moskvo, da bi dovolila najbolj znanemu sovjetskemu oporečniku Andreju Saharovu obiti iz države. Kot poroča ameriška časopisna agencija UPI sta pri pogajanjih za zamenjavo agentov sodelovala tudi ameriški rabin Ronnie Grenwald in veleposlanik ZDA v Bonnu Richard Buri.
Tudi iz Izraela prihajajo odmevi na napovedano izmenjavo agentov. Slišati je, da je Washington obvestil Izrael, da bo SZ izpustila Šaranskega, toda iz vladnih krogov je prišlo sporočilo, da ministrski predsednik Šimon Peres ni dobil nobenega u-radnega obvestila o tem iz Washingtona.
Zahodnonemška zvezna vlada za zdaj še ni izrekla svojega uradnega mnenja o zamenjavi. Vladni predstavnik za tisk Ost ni hotel ne potrditi ne zanikati poročil o bližnji zamenjavi agentov. Tudi ni hotel po-
vedati, ali bo do zamenjave prišlo pred obiskom predsednika ljudske zbornice NDR Boršta Sindermanna v Bonnu. Sindermann bo prišel na obisk v Bonn 19. februarja.
Anatolij Šaranski, ki je star 37 let in naj bi ga zamenjali skupaj z desetimi drugimi zahodnimi agenti, je devet let presedel v sovjetskih zaporih in taboriščih. Njegovo zdravje je po zahodnih poročilih hudo prizadeto. Envin Lutze, vzhodnonemški agent, ki je bil obsojen v ZRN, pa bo potoval čez berlinski most v nasprotno smer skupaj z vzhodnimi agenti, ki so doslej sedeli v zahodnih zaporih. Vzhodni Berlin je posebej zahteval Lutzeja
Zadnja zamenjava agentov, ki je vzbudila veliko pozornost in pri kateri je tudi sodelovala Zvezna republika, je bila lani 11. junija na zavezniškem prehodu na mostu Glienic-ker Brucke v Berlinu. Takrat so na tem prehodu zamenjali 25 ameriških
agentov za 4 sovjetske agente, ki so bili zaprti v ZDA. Toda do zadnje zamenjave samo nemških agentov je prišlo 4. decembra 1985. Po obvestilih zvezne vlade so bile to »majhne ribe«.
Do tako imenovane krožne zamenjave je prišlo maja 1982, ko so izpustili osem Nemcev, ki so bili zaprti na Vzhodu. Nekateri so bili obsojeni na dosmrtno ječo. Potem so v zamenjavo za sovjetskega majorja Alekseja Kozlova, ki je bil zaradi vohunjenja zapri v južnoafriški re publiki, izpustili šest Nemcev iz zaporov v NDR, sedmega iz zapora v ČSSR in osmega iz Angole.
Leta 1969 so v zamenjavo za kak ducat zahodnonemških agentov, zaprtih v NDR, izpustili sovjetskega vohuna Jurija Nikolajeviča Loginova, ki je bil tudi zaprt v Južnoafriški republiki. Razmerje 1 proti 12 dokazuje, kako pomemben je moral biti Loginov.
Maja 1978 so sovjetskega vohuna Roberta Thompsona, ki je bil obsojen na 30 let zapora, zamenjali za ameriškega študenta, ki je sedel v vzhodnonemškem zaporu. Obsojen je bil, ker je hotel nekomu pomagati, da bi zbežal čez mejo. Nekdanji socialdemokratski poslanec Alfred Fremei, ki je bil leta 1961 obsojen zaradi vohunjenja v korist vzhodnega bloka, je.J.eta 1966 odpotoval v ČSSR v zamenjavo za nemško novinarko Martino Kischke in tri druge Nemce, ki so sedeli v sovjetskih zaporih.
Tudi eden izmed najuspešnejših sovjetskih vohunov v ZRN Heinz ' Felfe, ki je do leta 1961 vodil vri zahodnonemški zvezni obveščevalni službi referat ZSSR, ni odsedel vseh 14 let zapora, kot je bil obsojen. Leta 1969 so ga zamenjali za tri nemške študente, ki so bili zaprti v Sovjetski zvezi.
Do velike zamenjave agentov je prišlo tudi leta 1971, ko so izpustili sedem vzhodnonemških vohunov, zaprtih v ZRN. Med njimi je bil Hans Adolf Walczak, ki so ga odkrili kot sodelavca sovjetske skupine agentov okrog sovjetskega diplomata Boro-vinskega.
Okrog mostu v Berlinu že čakajo fotoreporterji, morda bodo morali čakati še nekaj dni.
BOŽIDAR PAHOR
S ponedeljkovega glavnega odbora SKGZ
Iz poročila predsednika Raceta
Odločno nasprotujemo zavlačevanju
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Vse to pravi KD, da izhaja iz prepričanja, da je po mnenju SKGZ in desnice sožitje nemogoče. Glasilo KD nadaljuje zato z učno uro o sožitju o tretji poti, seveda poti, ki jo predlaga KD, ki da je modra in da zagotavlja pravične in uravnovešene inštrumente sožitja.
Potem ko je poudaril, da bi od KD vendarle pričakovali bolj pošteno merilo v ocenjevanju stališč Slovencev, ne pa grobe in žaljive klasifikacije, je Boris Race ugotovil, da ni to edini primer, da KD gleda tako zviška na stališča Slovencev, medtem ko je neprimerno bolj pozorna do raznih odborov za zaščito italijanstva.. V svoji polemiki pa je šla La Prora še dlje in pripisala Slovencem trditev, da je KD nacionalistična. S tem v zvezd je Race poudaril, da ne gre za nacionalizem krščanske demokracije. »Nacionalistične sile pa so pognale strah v kosti desnosredinskim strankam, in torej tudi KD, ki so jim v premnogih primerih popuščale. Dogaja se tako, da politiko desnosredinskih strank do slovenske manjšine ne oblikujejo več stranke same, pač pa jo diktirajo desničarske nacionalistične sile.«
»Če je KD s teorijo o nasprotujočih si nacionalizmih — je dejal Race — hotela opravičiti blokiranje sa-
mega zakona, češ ob tolikih razlikah ne more priti do zaključka, pri tem pa pripisati nam odgovornost, da še nimamo zakona, bi lahko izbrala drugačno pot. Jasno pa naj bo, da z odločnostjo, s kakršno zavračamo ocene in sodbo tržaške krščanske demokracije, zavračamo tudi vsakršno zavlačevanje in se pridružujemo zahtevi, da mora senat nadaljevati z razpravo o zakonu ne glede na to, ali vlada izdela osnutek ali ne.«
V nadaljevanju se je Race dotak-
Poročilo tajnika Dušana Udoviča
Širok razpon obvez za nadaljnje delo
TRST — Tajnik Zveze Udovič je v uvodnem poročilu na zasedanju glavnega odbora izhajal iz posegov in zaključkov občnega zbora. Navedel je vrsto konkretnih vprašanj, ki jih je treba poglobiti. Obravnaval jie Zvezo samo, njeno delovanje, organiziranost in notranji pretok informacij ob upoštevanju in krepitvi notranje avtonomije članic in odborov in ob istočasni krepitvi deželne povezanosti, da se sami ne bomo delili na razne kategorije.
Naslednje odprto vprašanje se nanaša na strategijo in taktiko našega boja za globalno zaščito in širše za naše pravice. Odprto je vprašanje sožitja Slovencev in Italijanov in še zlasti so ti pojmi neobdelani v gospodarstvu in v kulturi, kot tudi dileme, ali smo dovolj odprti, ali so utemeljeni očitki o zaprtosti in kaj je z integracijo. Ta vprašanja se nanašajo tudi na odnose z italijanskimi organizacijami in ustanovami, ki so odprte do nas in z delovanjem enotne slovenske delegacije, njeno vlogo in njeno učinkovitostjo.
Nato je Duško Udovič prešel na obravnavo konkretnih vprašanj in raznih področij delovanja Zveze. Poudaril je utrjeno zavest, da bodočnost naše skupnosti temelji na zdravih gospodarskih osnovah in obravnaval povezovanja v širšem prostoru. Gospodarski odbor je izdelal načrt, katerega nosilec pri izvajanju bodo ustrezne organizacije članice Zveze.
Glede kulturne politike je v ospredju krepitev naših zmogljivosti uveljavljanje enotnega kulturnega prostora, krepitev osrednjih kulturnih ustanov in izkoriščanje kulturnih objektov. Zanimiva je pobuda osrednjega kulturnega centra v Trstu, ki bi bil odprt za vse in poudarjena potreba za kulturno revijo, kot tudi združevanje slovenskih in italijanskih kulturnikov. Končno je Duško Udovič še obravnaval odprta vprašanja v zvezi s publicizacijo osrednjih ustanov in zlasti Glasbene matice.
Šoli moramo posvečati čim večjo pozornost, njeni avtonomiji in strukturam. Isto velja tudi za telesno kulturo, ki se je izredno okrepila in razvejala in kjer so odprta vprašanja glede kadrovanja, nekaterih idejnih' dilem, pa tudi športnih centrov in med njimi takega centra v Trstu.
Naša sredstva množičnega obveščanja preživljajo tehnološko preosnovo in je treba skrbeti za stalni vsebinski, tehnološki in kadrovski razvoj, povezovati je treba informacijo treh pokrajin. Še zlasti pa so važni napori za informiranje italijanske javnosti. Z mladino se ukvarjamo na raznih ravneh, preko specializiranih organizacij, kot so taborniki, s športom, šolo, saj se mora s temi vprašanji ukvarjati Zveza kot celota, specifično pa odbor za mladino, ki povezuje naše slovenske probleme s splošno problematiko, ki zanima mladino. V videmski pokrajini je treba skrbeti za tesnejšo povezanost in razširiti delo osrednjih članic. Končno je tajnik omenil še napore za načrtno kadrovanje. Navedel je tudi, da bodo seje glavnih odborov bolj tematske, da se posamezna vprašanja bolj obdelajo in poglobijo.
Iz razprave na glavnem odboru SKGZ
Odločna obsodba nacionalističnih napadov
nil tudi enotne delegacije in dejal, da se bo treba čimprej dogovoriti, kaj narediti, da se iniciativa ne prepusti desničarskim silam. Prav tako se bo treba dogovoriti, kako naj Slovenci reagirajo na pojave nestrpnosti, med najvažnejšimi vprašanji pa je seveda vsebina Vizzinijevega zakonskega osnutka in sodba, ki jo bo o tem dala enotna delegacija. Pri tem je Race poudaril, da je občni zbor SKGZ označil osnutek kot nesprejemljiv, ker ne vključuje celovito videmske pokrajine in je pomanjkljiv glede šolstva, kulture in gospodarstva.
Ob koncu je Race tudi odločno obsodil kampanjo proti slovenskemu gospodarstvu, ki jo je začel H Meridiano. Tednik namreč odkrito poziva finančne oblasti, naj vendar preprečijo zunanjetrgovinsko dejavnost pripadnikov naše skupnosti.
TRST — V razpravo so na glavnem odboru, po poročilih predsednika Raceta in tajnika Udoviča posegli številni diskutanti.
VITO SVETINA je izhajal iz zadnjega članka v Meridianu in ga ocenil kot grob napad na gospodarsko prisotnost manjšine, na našo željo, da bi bili kot skupnost osebek tudi v gospodarski dejavnosti. S tega vidika nam Meridiano v bistvu jemlje pravico, da bi bili polnopravni italijanski državljani. V bistvu gre za napad na našo zahtevo po globalnem zaščitnem zakonu, Meridiano pa v tem pogledu odraža nazadnjaške sile, ki ustvarjajo pogoje za zaprto mejo. Prav zato, je dejal Svetina, moramo biti odprti, povezam in najti 'sožitje ter aktivno gospodarsko povezovanje z ostalimi silami.
JOŽE PIRJEVEC je naglasil, kako zadnji napad potrjuje nujnost da oblikujemo medij, s katerim bi lahko prišli v stik z italijanskim javnim mnenjem. Potrebna nam je revija, ki je sposobna govoriti Italijanom.
EDVIN ŠVAB je poudaril, da je treba Meridianu odgovoriti. Pri tem je opozoril tudi na absurd, kako se tisti, ki napadajo manjšinsko gospodarstvo borijo za prisotnost francoskega kapitala, se pravi za obstoj rafinerije Aquila.
FILIBERT BENEDETIČ je uvodoma opozoril, da je Primorski dnevnik premedlo obravnaval nove norme o prihajanju tujcev v državo, nato pa naglasil, kako je odločna reakcija Slovencev pozitivno vplivala
na vsebino pobude Trouver Trieste v Parizu. Obžaloval pa je, da italijanski mediji o tem niso poročali.
FRANC ŠKRLJ je menil, da maramo biti kot manjšina bolj agresivni in konkretno ukrepati. Opozoril je tudi na probleme izobraževanja, zaposlovanja in demografskega upadanja.
DARKO BRATINA je naglasil, da moramo predvsem vztrajati na dejstvu, da če smo kot manjšina polnopravni italijanski državljani ima to nekatere pravne posledice. V boju proti nacionahstom pa bi se morali posluževati tudi ironije, osmešiti njihova stališča in dokazati, kako nacionalisti obnavljajo scenarij preteklosti!’
BORIS ISKRA je poudaril, da napad Meridiana odraža dva aspekta: najprej _je to zadnji člen v verigi napadov na globalno zaščito, saj so se naši nasprotniki doslej v svojih kampanjah dotaknih vseh poglavij naših zahtev. Začeli so z napadi na rabo slovenskega jezika, nadaljevali z napadi na . kulturo, sedaj pa se lotevajo gospodarstva. Po drugi stram pa je napad tudi odraz poskusa nam nasprotnih sil, da si zagotovijo sredstva iz tako imenovanega paketa. Stopnjevanje teh napadov pa dokazuje negotovost in bojazen naših nasprotnikov.
ADRIJAN SEMEN pa je opozoril, da pri javnih oblasteh ni posluha za naše potrebe, kar nas obremenjuje, saj nimamo več sredstev za nekatere dejavnosti, za financiranje gostovanj in za uresničevanje skupnega kulturnega prostora.
-------Marko JValtritsch -----------
ENO STOLETJE SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOL V GORICI
55.
V Gorici so domobranci dali pobudo za ustanovitev šolskega sveta, na čelu katerega je bil prof. Anton Kacin, v njem pa so bili učiteljica Pavla Makuc, delegat nadškofa dr. Alfonz Čuk in zastopnik prefekture dr. Lojze Vogrič. V Gorici je bil septembra 1944 tečaj za učiteljice. V šolski stavbi pod Kapelo so jese-1944 odprli slovensko osnovno šolo in slovensko Simnazijo. Medtem ko so na osnovni šoli poučevale v glavnem domače učiteljice, je bilo na gimnaziji, ki io je vodil Joža Lovrenčič, kar precej profesorjev iz Kranjske, kajti precej domačinov je odklonilo sodelo-vanje z domobranci. V osnovno šolo je bilo vpisanih v šolskem letu 1944-45 230 učenk in učencev, tako iz Gorice kot iz nekaterih sosednih krajev. Šolo je vodila Pavla Makuc, poučevale so na njej še Angela Kacin, Gita Podobnik, A. Janežič - Gaberšček, Nada Silvester. Katehet je bil Stanko Mazora. Podrobne podatke ? delovanju te šole je referentka za šolstvo pri gori-skem okraju OF Mila Oblokarjeva dobila iz tajništva
šole. Gimnazijo pa je obiskovalo okrog sto dijakov.
Večina slovenskih družin v mestu, še zlasti intelektualci in trgovci, ki so v glavnem simpatizirali z Osvobodilno fronto in tudi sodelovali z njo, pa svojih otrok niso poslali v to šolo, ki se je osnovala z dovoljenjem okupatorja. Kako bi sicer pošiljali svoje o-troke v šolo v kateri je profesor prihajal poučevat oblečen v osovaženi domobranski uniformi, v uniformi človeka, ki je prisegel zvestobo Adolfu Hitlerju. Sodelovanje so odklonih tudi številni profesorji, med
Otroci v slovenskem vrtcu v Šolskem domu v Ulici della Croce v letu 1949. Na sliki sta tudi vzgojiteljici Ana Roset in Dorotea Lorefice ter postrežnica Mirka Merkolj
temi Andrej Budal, Josip Nemec itd. Zaradi tega so bili profesorji na gimnaziji predvsem uvoženi, učiteljice na osnovni šoli pa so bile znane domačinke. O-svobodilna fronta pa je s svojo obveščevalno službo bila seznanjena z vsem kar se je dogajalo na tej šoli. 230 učencev osnovne šole ni bilo le iz Gorice. Nekateri so bili tudi iz neposredne mestne okolice, drugi pa otroci družin, ki so se v varstvo nacistov v Gorico zatekle z ozemlja, ki je bilo že osvobojeno po partizanih. Da je bilo teh učencev sorazmerno malo dokazuje tudi podatek, da se je leto dni kasneje, v prvem šolskem letu po osvoboditvi, samo v mestu Gorici vpisalo v slovenski osnovni šoli v Ulici della Croce in v Ulici Randaccio skoro 500 otrok, in da so takrat slovenske osnovne šole delovale v vsej goriški okolici, Štandrežu, Podgori, Pevmi, Štmavru, Solkanu, Kromberku, na Ajševici, v Šempetru in v Vrtojbi. Lahko mirno ugotavljamo, da je v domobransko osnovno šolo pod Kapelo zahajala le ena tretjina slovenskih učencev iz mesta.
Obe šoli, osnovna in gimnazija, sta penehalj z delom konec aprila, 1945, ko so se okupacijske sile vseh narodnosti umaknile iz Gorice pred napredovanjem slovenske partizanske vojske.
* * *
Takoj ko je 1- maja 1945 Gorico osvobodila slovenska partizanska vojska, se je pričela akcija, za ponovno zakonito odprtje od fašizma ukinjenih slovenskih šol v Gorici in na podeželju. V Gorici je pri Narodnoosvobodilnem odboru deloval šolski odsek, na čelu katerega je bil Oskar Venturini.
Še nič dokončnega o uporabi obljubljene nove zgradbe
Kako bo s šolskimi prostori na Katinari?
Ob začetku šolskega leta 1984/85 smo mnogo pisali o prostorski stiski na katinarski osnovni šoli Fran Milčinski in na oddeljenih oddelkih nižje srednje šole Sv. Ciril in Metod. Tako na osnovni kot na nižji srednji šoli niso imeli takrat več dni pouka iz protesta zoper pomanjkanja primernih prostorov. Po več kot dveh mesecih okrnjenega pouka so je položaj na obeh šolah »normaliziral« z začasno preselitvijo enega od razredov italijanske osnovne šole iz šolskega poslopja v Ul. Marchesetti, kjer ima svoj sedež šola Milčinski, v poslopje bivše policijske kasarne na Rdški cesti.
K »rešitvi« takratne katinarske afere je bistveno pripomogla obljuba tržaških občinskih oblasti, da bo občina zgradila za italijansko osnovno šolo na Katinari novo montažno poslopje. Objekt naj bi zgradili na vrtu šolskega poslopja na Reški cesti, v bistvu za poslopjem nižje srednje šole Sv. Ciril in Metod. V novi montažni zgradbi naj bi imela italijanska osnovna šola štiri učilnice in večji večnamenski prostor. Občinski upravitelji so predvidevali, da bodo stroške krili z deželnim prispevkom v višini 600 milijonov lir. Dežela je nekaj mesecev kasneje prispevek tudi odobrila.
Od takratnega protesta in obljub je minilo že dobro leto, dela za novo zgradnjo pa se še niso začela. »Znašli smo se pred birokratskimi težavami«, se je na vprašanje kdaj bo montažna zgradba nared izgovarjal občinski odbornik za šolstvo Vattovani. »S prispevkom dežele bomo lahko krili le obresti, za objekt smo morali zaprositi Rim za posojilo, s katerim bo gradnja omogočena. Načrt objekta je v splošnem pripravljen, prav tako natečaj za oddajo del v zakup. Po teh birokratskih formalnostih bi morala montaža hitro steči; delo bi moralo biti nared v približno dveh mesecih. Po predvidevanjih bi lahko stekel pouk v novem objektu če že ne septembra, pa skoraj gotovo decembra ali januarja prihodnjega leta«, je povedal odbornik Vattovani.
Po obljubah oh. izteku »katinarske afere« bo v novi zgradbi dobila svoje prostore italijanska osnovna šola na Katinari. V našem telefonskem pogovoru je odbornik Vattovani potrdil, da je nova struktura namenjena italijanski osnovni šoli, takoj pa je pripomnil, da ni še nič določenega o dokončni ureditvi, oziroma razporeditvi italijanskih razredov. Bil je namreč mnenja, da po vsej verjetnosti ne bo mogoče vseliti vseh razredov italijanske šole v nov objekt; za sedaj je po njegovem, tudi glede na vse manjše število učencev, še prerano govoriti o dokončni ureditvi. O tem naj bi odločali šele potem, ko bo nova zgradba montirana in opremljena.
Izjave odbornika Vattovani ja so bile le potrditev nekaterih govoric, ki so zadnje čase krožile med starši kati-narskih otrok: po teh vesteh naj bi namreč italijanska o-snovna šola, kljub novemu šolskemu poslopju, še vedno ohranila nekaj prostorov (en razred) v poslopju na Reški cesti, kjer ima svoj sedež nižja srednja šola Sv. Ciril in Metod.
Kaj reči ob, vsem Um? Katinarska nižja srednja šola še vedno ne razpolaga z zadostnim številom učilnic in drugih prostorov (profesorska zbornica, knjižnica itd.). Konec 1984. leta je Združenje staršev privolilo v pregraditev ene od učilnic v prvem nadstropju, da bi na ta način »pridobili« še en učni prostor. Starši so pristali na pregraditev, ker jim je bilo obljubljeno, da je rešitev začasna in da bodo pregraditev podrli, ko bo šola, po preselitvi italijanske osnovne šole v novo montažno zgradbo razpolagala z zadostnim številom prostorov.
Odbornik Vattovani je pripomnil, da ni bilo doslej še nič dokončno sklonjenega o ureditvi in uporabi nove šolske strukture na Katinari. Upati je, da bodo občinske in šolske oblasti sprejele tako odločitev, ki bo zadovoljevala obe šoli na Katinari, slovensko in italijansko. Sicer bi o-stalo vprašanje šolskih prostorov, kljub novemu objektu, še vedno nerešano.
Nadaljuje se spor med sindikati in občinsko upravo
Se danes stavka smetarjev
Stavka občinskih smetarjev, ki jo je oklicala enotna sindikalna zveza CGIL - CISL - UIL, se bo nadaljevala še danes. Oklicala jo je, ker občinska uprava ni upoštevala in izvajala že sprejetih sklepov obnovljene delovne pogodbe. Zaostritve odnosov med občinsko upravo in sindikati ni omililo niti ponedeljkovo srečanje z odbornikom za osebje. Nasprotno. Naslednje srečanje med predstavniki občinske uprave in sindikalne zveze je napovedano za petek. Istega dne se bo sestal tudi občinski svet, ki bo verjetno razpravljal tudi o tem problemu, saj sta socialist Agnelli in komunist Monfalcon vložila nujni vprašanji občinskemu odboru, v katerih ga v bistvu pozivata naj reši spor, ki se je odprl med zveznimi sindikati in občinsko upravo.
Smetarji se bodo vrnili na delo jutri, delali pa bodo po enotnem urni-kn, od 7. do 13. ure. To pomeni, da ne bodo opravljali nadurnega dela, odpadla pa bosta popoldanski in nočni turnus. Tudi v petek bodo smetarji delali po enotnem umiku, v soboto pa se bodo spet zbrali na skupščini, da bi ponovno ocenili nastali položaj.
Od danes do petka se bo zvrstila še vrsta skupščin občinskih uslužbencev. Danes se bodo na sedežu občinske izpostave pri Sv. Ivanu zbrali na skupščini zaposleni v občinskih izpostavah; jutri bo v domu za ostarele v Naselju sv. Nazaria skupščina zaposlenih v tem domu, v petek pa se bodo v športni palači zbrali uslužbenci zaposleni v športnih objektih.
Zadovoljiv uspeh letošnjega Motor showa
Tudi letošnja že šesta izvedba Motor showa se je zaključila z zadovoljstvom prirediteljev v luči številnih pozitivnih komentarjev
Motor show je nudil priložnost, da so se v Trstu zbrali številni prijatelji in prvaki motociklističnega in avtomobilskega športa; v okviru raznih konferenc, srečanj in razprav so med drugimi tržaško prireditev obiskali svetovni prvak v motociklizmu v razredu 125 kub. cm Gresini in J motokrosu Rinaldi, poleg njiju tudi šesti uvrščeni na rallyju Pariz - Dakar Orioli in predsednik italijanske motociklistične zveze Žerbi. V nedeljo so pred številno publiko predstavili Carnei Trophy 1986, v okviru razprav pa je letošnji Motor show nudil dve zanimivi srečanji: prvo o športni medicini, drugo o motociklizmu in ekologiji. Največ uspeha so imele razne prireditve in ekshibicije, prireditelji pa so zadovoljni tudi nad uspehom tečaja o prometni vzgoji, ki so ga priredili tržaški mestni redarji in katerega se je udeležilo preko 400 otrok.
pismo uredništvu
Ob podelitvi prvih Diracovih kolajn
Vrh nobelovcev za fiziko v Miramaru na simpoziju o najmanjših delcih
Dvojezičnost
v rajonskih svetih
Rajonski sosvet za področje Sv. Jakoba - Pončane in Sv. Magdalene je v preteklih dneh razdelil med občane tiskovno vabilo na javni posvet o gradbenem odpustu, ki je bil včeraj na sedežu ENAIP. Vabilo pa je napisano samo v italijanščini.
To se nam zdi zelo čudno, kajti v preteklosti je že obveljala praksa dvojezičnih razglasov, vabil in programov. Poleg tega je ta rajonski sosvet pred dvema letoma izglasoval resolucijo, s katero se obvezuje, da se bo načelo dvojezičnosti uveljavljalo še naprej.
Nekaj podobnega se je prav pred kratkim zgodilo v Barkovljah, kjer je vodstvo rekreatorija naročilo slovenski prevod napisov pod fotografijami o krajevni zgodovini, a jih potem ni razobesilo.
Sprašujemo se, ali gre tudi v primeru šentjakobske konzulte za nerazumljivo odstopanje od javno sprejetih obveznosti glede uporabe slovenskega jezika tudi s strani demokratičnih sil in klonite v pred nacionalističnimi pritiski?
Tajništvo Slovenske skupnosti
Pojasnilo
Tržaškega okteta
Rad bi naši javnosti natančno pojasnil, da Tržaški oktet ni nastopil na 3. srečanju primorskih oktetov v Ricmanjih ne zaradi obolelosti v ansamblu, temveč zaradi smrti družinskega člana pevca okteta.
Tržaški oktet je bil na srečanju redno prijavljen in zatrdno odločen.
da nastopi (v zadnjem trenutku, ko smo zvedeli, da je revija posvečena Trubarju, smo že natisnjene pesmi v sporedu zamenjali s Trubarjevimi skladbami), kar pa mu je nenadno preprečila višja sila.
To pa iz izvajanja napovedovalca Aleksi ja Pregarca ni bilo razvidno; nasprotno; napovedovalec si je privoščil nekaj pikrih pripomb in odkritih podtikanj na račun ansamblov, ki so na reviji odpovedali svoje sodelovanje, in to ne da bi se prej posvetoval z organizatorjem, če je umestno, da v takšnem tonu opraviči nastop manjkajočih oktetov. Zakaj se ženski oktet iz Skednja in Sovodenjski nonet nista udeležila srečanja, mi ni znano; imam pa vso pravico braniti Tržaški oktet, kajti občinstvo v dvorani in poslušalci pred radijskimi sprejemniki bi si lahko napravili napačen vtis, da sd poslednji hip izmišljujemo bolezni, ker nam ni do nastopanja na množičnih manifestacijah ali, kar je še hujše, da nastopamo samo tam, kjer delijo denarne nagrade.
Hvala lepa za gostoljubje.
Boris Pangerc
predsednik Tržaškega okteta
# Zaradi napeljave vodovodnih in plinskih cevi bo od danes prekinjen avtomobilski promet na Lonjerski cesti pri Sv. Ivanu. Delali bodo na odseku med Ul. Comici in hišno številko 82. Iz podobnih razlogov bo začasno prepovedano parkiranje avtomobilov v Istrski ulici med hišnima številkama 104 in 110/1 ter na območju, obsegajočem Ul. Mioni od hišne številke 1 do 3, Ul. Conti med Ul. Mioni in Ul, Ghirlandaio ter del Trga Perugino
Jutri in v petek bodo v gosteh pri Centru za teoretsko fiziko v Miramaru nekateri izmed najuglednejših fizikov na svetu. Zbrali se bodo nobelovci Abdus Salam, Steven Weinberg in Carlo Rubbia, ki so o-pravili pravcato revolucijo na področju fizike najmanjših delcev, ter eden izmed začetnikov te revolucije, Nizozemec Gerard Hooft. Prišla bosta tudi mladi ameriški fizik Edward Witten, kandidat za Nobelovo nagrado, in kozmolog Jakov Zeldovič, prestižni predstavnik tako imenovane »moskovske šole«. Udeležili se bodo simpozija na temo »Perspektive fizike najmanjših delcev« in prve podelitve Diracovih kolajn, ki jih miramarski center namerava odslej periodično podeljevati.
Dvodnevni simpozij bo omogočil zaokrožen pregled sedanjega stanja fizike najmanjših delcev, tako s teoretičnega kot z eksperimentalnega vidika. Govor bo o problemu poenotenja temeljnih sil, o črnih luknjah in raznih kozmoloških hipotezah. Beseda pa bo tekla tudi o najnovejših pospeševalnikih subatomskih delcev, zlasti o tistih, ki jih gradijo v ZDA in v Ženevi.
Dela bo uvedel ravnatelj miramar-skega centra Abdus Salam v četrtek ob 9. uri, nakar se bodo zvrstila predavanja. Steven Weinberg
s teksaške univerze (ZDA) in dobitnik Nobelove nagrade iz leta 1979 bo govoril na temo »Neskončnosti. Od polj do nizov (angl. strings)«. Edward Witten s princetonske univerze bo podal pregled teorij o »su-per-nizih«; Nizozemec G. Hooft bo obravnaval problem kvantizacije črnih lukenj; Goričan Carlo Rubbia pa bo govoril na temo »Bodočnost eskperimentalne fizike najmanjših delcev«.
V četrtek popoldne bodo dela na simpoziju prekinili, in sicer zaradi predstavitve zbirke esejev Abdusa Salama z naslovom »Ideali in resničnost«, ki bo v prostorih Krožka za kulturo in umetnost s pričetkom ob 18. uri. Knjigo bodo predstavili fiziki Antonino Zichicbi, Carlo Rub-
bia in Paolo Budinich. Gre za zbirko esejev o znanstvenih, filozofskih, verskih in političnih problemih, ki jo je v teh dneh izdala tržaška pokrajina.
Simpozij se bo nadaljeval v petek. Med drugimi bosta govorila Edward Witten in Jakov Zeldovič, prvi o nekaterih vprašanjih moderne geometrije, drugi pa na temo »Fizika, kozmologija in družba«. Ta dva, Witten in Zeldovič, sta tudi prva dobitnika Diracovih kolajn, katerih slovesna podelitev je predvidena v petek ob 11.30. Miramarski center je poimenoval svoja priznanja po angleškem fiziku Paulu Diracu, odkritelju protimaterije, ki je preminil pred poldrugim letom in ki je bil večkrat gost v Trstu.
V petek umestitev predsednika Rubbie
V petek, 7. t.m., bodo na sedežu deželnega odbora v Trstu umestili nobelovca Carla Rubbio kot predsednika znanstvenega odbora za projekt »Svetloba sjnhrotona«. Na to mesto je prof. Rubbio imenoval minister za znanstvene raziskave Luigi Granelli letošnjega 17. januarja. Odbor bi moral nekako do konca tega leta izdelati načrt za pospeševalnik elektronov, ki ga bodo zgradili na zemljišču Centra za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah. če bo šlo vse po sreči, bodo prva dela na terenu stekla na začetku prihodnjega leta, elektronski pospeševalnik pa bi moral biti zgrajen do leta 1992. V njegovih laboratorijih nameravajo proučevati možnosti uporabe ultravioličnih in »mehkih« rentgenskih žarkov, ki se sproščajo ob pospeševanju gibanja elektronov v določenih pogojih.
Openski osnovnošolci in pravljični svet v pričakovanju sobotnega pustnega slavja
Do bo na letošnjem jubilejnem Kraškem pustu vse živo, si lahko predstavljamo, le malokdo pa ve, da na openski osnovni šoli »F. Bevk« že te dni vre kot v pokritem loncu, šolarji in učiteljici Vida in Elena se mrzlično pripravljajo na sobotni pustni sprevod. Ni malo, če pomislimo, da je šolarjev skoraj sto, da si je vsak razred izbral »temo«, da so vsi skrbno zbrali odpadni papir in uporabni material in da si vsak sam izdeluje masko ali obleko.
Ko smo jih včeraj popoldne obiskali, sprva kar nismo mogli verjeti. Šolski hodnik je bolj podoben gradbišču kot šolskemu prostoru, lončki z barvami so razpostavljeni po dolgi mizi, po stopnicah pa se sušijo živalske glave, smreke in še marsikaj. Delavci, v tem primeru otroci, pa ob veselem žužnjanju barvajo, lepijo, pomerjajo in sprašuje potrpežljivi učiteljici za nasvete, četrti razred, ki je bil včeraj na delu bo v pustni povorki predstavil pravljico o Janku in Metki, v spremstvu gozdnih živali in s pravo, pravcato hišico na kolesic. Učiteljica Vida nam je pove-
dala, da so tudi starši otrok z navdušenjem sprejeli predlog, da se tudi letos udeležijo pustne povorke, kajti že lansko leto je navdušenje preseglo vsako pričakovanje. Pri »koreografiji« zato rade volje sodelujejo, nekaj podjetnih očkov si je namreč prevze-
lo nalogo, da izdelajo najzahtevnejše rekvizite. Vse ostalo pa delajo otroci sami.
Priprave na letošnji pust, ki so se začele že takoj po božičnih počitnicah, spadajo v okvir dopolnilnega pouka, pri katerem v glavnem gojijo
glasbeno vzgojo in ročne dejavnosti. Skoraj vsi otroci spoznavajo orff inštrumente, najraje se učijo flavte, kot smo včeraj ugotovili, pa jim tudi oblikovanje preprostega materiala ne dela prevelikih preglavic. Na napihnjene balone prilepijo časopisni papir, počakajo, da se zmes posuši, nato pa nanjo narišejo obraze. Pred našimi očmi je tako počasi pridobival pravo obličje Janko, čisto po naključju pa se bo vanj skril deček, Janko po imenu; Mojca bo Metka, Jernej bo volk, dlje pa si raje ne upamo, saj bi prav gotovo nastala zmešnjava. Poleg teh dveh pravljičnih oseb so v pripravi še Sneguljčica s princem in čarovnico, ogrodje voza tudi dobro obeta, sicer pa vam vsega ne smemo povedati. Najbolje bo, če se v soboto odpravimo vsi na Opčine, kjer prav gotovo ne bo manjkalo veselja in zabave.
Podjetnim openskim šolarjem in njihovima učiteljicama Vidi in Eleni pa že danes želimo, da bi poželi kar največji uspeh. Na tolikšno navdušenje se prav zares malokdaj naleti.
(mi)
Drago Ocvirk v DSI
Gost rednega ponedeljkovega srečanja v Društvu slovenskih izobražencev je bil tokrat Drago Ocvirk iz Ljubljane. Predavanje je bilo? izrazito teološko, kot je povedal že naslov predavanja sam; »Od Svetega k Bogu«.
Predavatelj je poudaril, da je zmotno misliti, da lahko »sveto« istovetimo z bogom. To »sveto« je zadnja temeljna stvarnost, ki je onstran bogov. Vsak naraven pojav lahko vzbuja občutek »svetega« — grom, blisk, slap, — pa tudi posamezni ljudje — duhovniki, vrači, genialne osebnosti... »Sveto« pa ne vodi k bogu, nasprotno — odvrača ga od njega. V nadaljnjem razmišljanju si je predavatelj postavil vprašanje kje je most med svetim in bogom? Ta most je etika, ki vodi onkraj »svetega«, ki omejuje človeka, in onkraj razuma. To je težnja k svobodi, k osebni človekovi osvoboditvi tega, kar je, k resnici.
HJ
•	V soboto, 8. februarja bodo v Ljudskem vrtu v Ul. Giulia odkrili doprsni kip bivšega tržaškega župana Giamnija Bartolija. Kip je izdelal tržaški kipar Nino Spagnoli.
•	V četrtek dopoldne se bo na tržaškem županstvu sestala komisija načelnikov skupin. Določila bo dnevni red seje občinskega sveta, ki bo v petek zvečer.
v'
Se o zlonamernem pisanju tržaškega tednika Meridiana o zunanjetrgovinski dejavnosti
Stališče posl. Tombesija Svetina: Napad na gospodarstvo manjšine
Po hudo tendencioznem in premišljeno strupenem članku, ki ga je o tržaški zunanjetrgovinski dejavnosti objavil tednik II Meridiano, se je naš odgovorni urednik obrnil na predsednika tržaške Trgovinske zbornice Giorgia Tombesija, da bi izvedel za njegovo mnenje. Tombesi mu je v nevezanem pogovoru pojasnil svoja stališča, nato pa jih je dan kasneje želel sam oblikovati v formalni pismeni obliki, ki jo objavljamo v dobesednem prevodu.
Predsednik Trgovinske zbornice Tombesi jo v zvezi z vprašanjem o zakonitosti in naravi podjetij, ki delujejo na izvozno-uvoznem področju in še posebej o poslovanju po avtonomnem računu dejal, da je zelo težko ugotoviti zlorabe tistih vrst, o katerih je mnogokrat slišati zelo splošne pritožbe. Dejstvo je namreč, da imajo podjetja, ki so zakonito registrirana in katerih lastniki izpolnjujejo vse formalne pogoje, polno pravico izvajati svojo dejavnost in ne morejo biti diskriminirana samo zato, ker njihov lastnik pripada manjšini ali pa samo zato, ker obstajajo generični sumi, da določeno podjetje deluje v imenu ali za račun tretjih. Obstajajo namreč podjetja italijanskih državljanov, pripadnikov manjšine, ki zaradi osebnih poznanstev in obvladanja jezika, pogosto z veliko lahkoto delujejo ha jugoslovanskem teritoriju. Toda — je dodal Tombesi — obstajajo tudi tukajšnja uveljavljena tradicionalna podjetja, ki delujejo v Jugoslaviji s prav tolikšnim uspehom.
Predsednik zbornice je poudaril pomen avtonomnega računa tako glede na blago, oproščeno carinskih dajatev, kot z ozirom na kompenzacijske px>sle. Medtem ko bi prva oblika morala služiti za znižanje ravni življenjskih stroškov na obmejneim območju, je druga namenjena razvoju dejavnosti krajevnih trgovinskih podjetij.
Italijanska vlada — je pripomnil Tombesi — je avtonomne račune vedno ščitila pred omejevanji in krčenji, ki jih je bilo od časa do časa treba izvajati tudi v naši državi, kot na primer z uvedbo predhodnega piologa.
Izrazil pa je obžalovanje, ki ga jo ob priliki zasedanja italijansko-jugoslovanskih mešanih zbornic v Milanu pwsredoval tudi ministru Bojaniču, ker tudi Jugoslanija ne ravna v istem smislu. Zaradi svojih razumljivih valutarnih potreb, je namreč tudi avtonomne račune izpostavila administrativnemu omejevanju.
Poslanec Tombesi je ob koncu izrazil željo, da bi nov devizni zakon katerega natančne prepise tukajšnji gospodarstveniki še ne poznajo, z jugoslovanske strani uresničil prav takšno spoštovanje avtonomnega računa.
O istem argumentu smo se pogovarjali tudi s predsednikom Slovenskega deželnega gospodarskega združenja dr. Vitom Svetino, saj je v organizacijo včlanjena velika večina iz-vozno-uvoznih podjetij, katerih naslovniki so italijanski državljani slovenske narodnosti.
Kako ocenjujete nepričakovani napad na straneh tednika II Meridiano?
Ko se sprašujemo za razloge takega pisanja, se nam zdi nerazumljivo, da so napad sprožili prav v času, ko so se na jugoslovanski strani dokončno dogovorili za način in višino poslovanja po avtonomnih računih glede na generalno blagovno menjavo med sosednjima državama. Nujno moramo zato iskati razloge v naših notranjih, deželnih razmerah.
V prvi vrsti gre za ugotovitev, da je napad vezan na stopnjevanje kampanje tržaških nazadnjaških krogov (in tednik II Meridiano je eden njihovih zvestih glasnikov) proti sprejetju globalne zakonske zaščite za našo skupnost. Znano je, da se Slovenci borimo tudi za priznanje naših specifičnih pwtreb na področju gospodarstva in torej za pogoje, ki nam bodo omogočili enakopraven razvoj Vse pa kaže, da je poleg napada na rabo slovenščine, na našo kulturo in šolstvo, sedaj na vrsti brezobzirni napad na našo gospodarsko dejavnost.
V drugi vrsti pa gre za prav tako očiten razlog: mnogim je trn v peti vse, kar diši po sodelovanju z Jugoslavijo in po odprti meji. Dokaz je že samo dejstvo, da je tokrat pod udarcem edini gospodarski inštrument, ki je ne le učinkovit, temveč tudi zelo pomemben za gospodarstvo Trsta in Gorice, za zaposlitveno raven ne le v zunanji trgovini, temveč v vsem terciarnem sektorju (gostinstvo, turizem, trgovina na drobno). To poslovanje sedaj ne le grobo napadajo, temveč celo grozijo s finančnimi inšpekcijami in ščuvajo pristojne, da bi mu na vsak način spodkopali temelje.
Če se je poslovanje po avtonomnih računih v zadnjih treh, štirih letih tako razvilo, je v veliki meri prav zasluga odprte meje in dobrososedskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo, po drugi strani pa tudi prispevka in tvornega deleža slovenskih gospodarstvenikov iz Italije. Le ti se namreč niti zdaleč ne čutijo drugačni od svojih kolegov italijanske narodnosti, s katerimi skupaj poslujejo po avtonomnih računih ali v zunanji trgovini nasploh. Nasprotno, prav zaradi svoje resnosti in podjetnosti in zaradi boljšega poznavanja italijanskega in predvsem jugoslovanskega tržišča, so bolj uspešni in zato marsikomu trn v peti.
Z včerajšnjo proslavo v Gregorčičevi dvorani
Upokojenci so se spomnili Prešerna
Proslave ob 100-letnici rojstva igralca Moissija
Nadaljujejo se kulturne pobude ob stoletnici rojstva tržaškega gledališkega mojstra Alessandra Moissija. Danes, ob 17. uri, bo v dvorani Baroncini, na sedežu zavarovalne družbe Assicurazioni Generali, .v Ul. Trento 8, predstavitev televizijskega programa o Moissiju, ki ga je zrežirala Lilla Cepak za tretjo televizijsko mrežo. O umetniku samem bodo spregovorili njegovi nekdanji sodelavci Maria Fabbri, Miranda Campa, Nico Pepe in Roberto Campa.
Ob 18. uri pa bo v Krožku za kulturo in umetnost v Ul. S. Carlo 2, srečanje z igralci Pressburgerjevega dela »Odrski junak, ljubezenski fantom - Moissi«. Delo deželnega Stal-nega gledališča je v preteklih dneh doživelo velik uspeh, zato bo v gledališču Rossetti na sporedu še do 9. februarja.
»Sex in heaven« v gledališču Ananian
V gledališču Ananian bo v soboto, 8. februarja, nastopila skupina »Sex in heaven«. Na koncertu se bosta predstavili še skupini »XX Century Zorro« iz Pordenona in »E.T. Schi-mitz«, pri kateri med drugimi igra tudi bivši član skupine O’ Cangaceiro Maurizio.
Začetek koncerta ob 20.30. Vstopnina 5 tisoč lir.
Tudi Društvo slovenskih upokojencev iz Trsta se je pridružilo s svoje sinočnjo prireditvijo v Gregorčičevi dvorani Prešernovim proslavam, ki bodo v teh dneh na programu v številnih naših društvih in šolah.
Govornik na proslavi, ki ga je vedno številnemu in zvestemu občinstvu predstavil predsednik društva prof. Vladimir Turina, je bil prof. Josip Tavčar. »Na tej proslavi bi želel govoriti predvsem o našem narodu, o
odnosu do nas samih, ker sem prepričan, da je to važno in pomembno in da tudi to dolgujemo spominu na našega velikega pesnika. Želel bi, da bi Prešerna praznovali malo drugače, da bi ga praznovali z zaupanjem v naš narod, v njegovo prihodnost. Tako bomo lahko tudi rekli, da se njemu in njegovemu spominu nismo izneverili, da smo v njegovem imenu napredovali in da mu lahko tudi danes obljubljamo, da bomo še napre-
dovali in po tej poti tudi vztrajali.«
V tem duhu optimizma do vsega, kar zadeva nas in našo kulturo, pa tudi naše uveljavljanje kot majhnega naroda, je nato izzvenelo celotno njegovo predavanje, ki je prav gotovo vzpodbudno vplivalo na pazljive poslušalce; ob njegovih besedah, da tudi mi nekaj pomenimo, da se lahko enakovredno uveljavljamo, če je naše delo dobro in kvalitetno, so se počutili verjetno pomembnejši, boljši. »Značaj vsakega naroda mora biti trden in trezen« je še dejal govornik. »Le, če bomo s takšnimi občutki gledali na naloge, ki nas čakajo in na probleme, ki jih bomo morali reševati, potem bomo lahko tudi nekaj dosegli. Če tako gledamo in razumemo probleme že kot posamezniki, potem je še pravilneje, da jih gledamo in delamo v našo korist tako tudi kot narod.«
Igralec Stane Raztresen, se je na tem večeru omejil le na svoj poseg v zvezi z našim jezikom. Ni dovolj, je dejal, da govorimo svoj materin jezik; prav je, da ga govorimo lepo in pravilno. Naj bodo zato, je dejal, tudi Prešernove proslave priložnost, ko se nad tem zamislimo in se odločimo, da bomo svoj jezik tako spoštovali, da ga bomo tudi let» in pravilno govorili.
Pisanje Meridiana torej nadaljuje in razvija miselno logiko, ki jo v Trstu poznamo že'dolga leta: to je logika rente, najmanjšega odpora in lahkih zaslužkov. Vsaka večja podjetnost je takoj ožigosana, vzamejo ji pravo veljavo, uspešnost pa pripišejo dejstvu, da gre za »podaljšek ali celo sponsorizacijo Slovenije oziroma slovenskih podjetij iz Jugoslavije«.
Slovenski gospodarstveniki v Italiji smo prepričani, da smo v desetletju po podpisu osimskih sporazumov s svojo dejavnostjo samostojno in v marsičem uspešno dokazali, da je dolgoročno in resno začrtano gospodarsko sodelovanje s širšim zaledjem in predvsem z Jugoslavijo tista pot, ki lahko zagotovi gospodarski razvoj naše dežele. Prav tako smo prepričani, da bomo tudi v prihodnje, ob ugodnostih paketa za Trst in Gorico in ob uresničevanju osimskih sporazumov, lahko s skupnimi prizadevanji in enakopravno z ostalimi podjetniki celotne Furlanije - Julijske krajine, zagotovili pogoje za gospodarsko rast in blagostanje naših krajev.
Velike ugodnosti, ki jih našemu območju obeta paket, moramo torej izkoriščati v tej mednarodni razsežnosti?
Nedvomno bo njegova dejanska u-činkovitost povezana z odpiranjem obmejnega območja in z njegovo povezavo s širšim mednarodnim zaledjem. Danes si na primer ne moremo zamišljati znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki je v paketu dobila pomembno mesto, brez mednarodnih dimenzij, brez sodelovanja z znanstvenimi inštitucijami sosednjih držav. Take mednarodno uveljavljene inštitucije so zelo blizu, v Ljubljani in v Zagrebu, del Trsta, zlasti ožjih krogov, pa se temu sodelovanju odreka in upira, saj vidi v odpiranju in v širini nevarnost za svoje ozke gospodarske interese. Možnosti uresničevanja in izkoriščanja ugodnosti paketa torej lahko postavimo pod vprašaj, če bomo tem ožjim nazadnjaškim krogom dovolili, da še naprej ustvarjajo neugodno in napeto ozračje ob meji, da nadaljujejo s svojo kampanjo proti naši manjšini in proti sodelovanju z Jugoslavijo, temelječo na lažeh in natolcevanjih. Slovenski gospodarstveniki v Italiji smo odločeni vztrajati po poti sodelovanja in skupnih prizadevanj za uresničevanje gospodarskega razvoja v prihodnosti.
Zapisala
VLASTA BERNARD
Podpore za dijake in študente
V soboto, 22. februarja zapade rok za predstavitev prošenj za šolske štipendije, ki jih podeljujeta sklada »Gregorio Ananian« in »Babette Wall-mann« dijakom tržaških višjih srednjih šol in študentom tržaške univerze. Vse podrobne informacije nudi družbena služba centra v Ul. Pascoli 31 ob delavnikih od 8. do 13. ure.
Ob 3. srečanju oktetov Primorske
Razstava v Babni hiši
Vsaka obletnica budi v nas različna čustvena razpoloženja in oživlja sPomine, ki bi sicer utonili v pozabo. Letos bo Trubarjevo delo kot kdajkoli Trej stopilo v našo zavest, ker je letošnje leto za Slovence »Trubarjevo le-io« (umrl je pred 400 leti). Letošnje kulturne prireditve, ki bodo posvečene niemu in njegovemu delu, bodo v nas utrdile samozavest in ponos, da ima-^ svojo kulturo in svoj jezik, ki sta povsem enakovredna vsem drugim kul-wram in jezikom sveta.
Tudi v Ricmanjih bo letos slovensko kulturno društvo Slavec pri-redilo vrsto kulturnih prireditev, ki bodo v duhu Trubarjevega leta. Prva pri-reditev je bila kot smo že poročali, 2. februarja. V Babni hiši so odprli Tazstavo slikarja — naivca Claudia Clarija z Opčin. Clari slika na steklo po Vzoru hlebinskih naivcev. Njegova dela bodo razstavljena do nedelje, 9. februarja. Slikarja je predstavil predsednik Sergij Cesar (na sliki levo, ob niem slikar Clari).
Po otvoritvi razstave je bilo v Babni hiši srečanje oktetov Primorske {srečanje oktetov v Ricmanjih je postalo že tradicionalno, saj letos poteka Ze tretjič).	.	M. SLOSAR
Socialdemokrati podpirajo metanizacijo kraške planote
Pokrajinsko tajništvo PSD! je proučilo vprašanje metanizacije na kraški planoti, za katerega je krajevno prebivalstvo zainteresirano v veliki meri. V tiskovnem poročilu pravi med drugim, da je PSDI skupno s sindikalnimi silami posvečala posebno pozornost vprašanju metanizacije tako na deželni kot tudi krajevni ravni, kjer pa velik del kraške planote ni povezan na distribucijsko mrežo. Raztegnitev tega servisa, ki je po mnenju stranke bistvenega pomena za krajevno življenje, na vse prebivalstvo tržaške pokrajine, predstavlja vsekakor velik finančni napor, ki z gospodarskega vidika ne nudi takojšnjih učinkov. PSDI pa je mnenja, da korist, ki se jo' s tem servisom nudi skupnosti, opravičuje uresničitev tega načrta.
Pokrajinsko tajništvo socialdemokratske stranke obenem dodaja, da je že pred lanskimi majskimi upravnimi volitvami v okoliških občinah evidentiralo nekatera področja, kjer obstaja realna možnost raztegnitve metanske mreže, kar bi bilo1 možno uresničiti v kratkem obdobju glede na dejstvo, da v njihovi bližini obstajajo dekompresijske kabine ACEGA.
Tiskovna nota se zaključuje z ugotovitvijo, da pa morajo zainteresirane občine razpravljati in rešiti razna vprašanja, kot so birokratska praksa, izbira sistema upravljanja tega servisa in iskanje finančnih sredstev.
Urnik javnih lokalov ob pustu
Tržaški kvestor je na prošnjo gostincev odredil, da bodo lahko javni lokali v tržaški pokrajini v noči med 11. in 12. februarjem (na pustni torek) odprti brez omejitev urnika. Odprtje je fakultativno, od posameznih gostincev je torej odvisno ali se bodo poslužili te možnosti ali ne.
Tržaški kvestor je nadalje sklenil, da bodo lahko gostinci in upravitelji javnih lokalov v pustnem obdobju, od G. do 11. februarja, lahko podaljšali umik v nočnih urah vse do 4. ure zjutraj.
•	Med sprehodom po Ul. sv. Frančiška je včeraj popoldne 65-letnega bivšega'marešala policije Gina Bordata iz Ul. Carpineto 5/2 obšla slabost. Moški se je nenadoma zgrudil na tla. Mimoidoči so nemudoma poklicali na pomoč Rdeči križ, kljub hitremu posegu zdravnika in bolničarjev pa za moškega, ki je bolehal na srcu, ni bilo več pomoči. Bordato je podlegel infarktu.
#	Zaradi del na prvem odseku velikih cestnih povezav so uvedli prepoved parkiranja na Drevoredu Čampi Elisi na odseku med ulicama Tartini in Morgagni.
• V Uradnem listu z dne 30. januarja je bil objavljen urnik za pismeno preizkušnjo natečaja za 50 mest za zdravnike državne policije. Pismeni izpit bo 3. in 4. marca, ob 8. uri v Rimu v prostorih Mednarodnega rimskega centra CIR (Rome - Ergife hotel Palače, Ul. Aureli a 619, Trg Massa).
Ob 5. obletnici smrti našega dragega
Ivana Kocjana
se ga z ljubeznijo spominjamo
vsi njegovi
Dolina, 5. februarja 1986
Ob izgubi dragega Luciana T enee j a izrekata iskreno sožalje družini
KD Vesna in ŠD Mladina
Kriški mladinski krožek in prijatelji izrekajo iskreno sožalje Aienu in Nikotu Tenceju ob prerani smrti očeta.
Z občnega zbora KD Rovte -Kolonkovec
Zadovoljiv obračun opravljenega dela in dokaj bogati načrti za prihodnost
Pretekle dni smo poročali o treh u-spelih predavanjih o vinogradništvu, ki jih je s sodelovanjem Kmečke zveze organiziralo KD Rovte - Kolonko-vec. Predavatelja sta bila strokovnjaka dr. Vitjan Sancin in dr. Mario Gregorič. Predavanja so lepo uspela.
V soboto zvečer pa je irndo društvo svoj redni občni zbor; tokrat sicer brez volitev novega odbora, ker so se člani društva skupno dogovorili, da bodo izvedli volitve novega odbora le vsako drugo leto.
Glavni poročili sta na občnem zboru imèla v slovenščini in italijanščini predsednik Sergio Zampieri in tajnica Jolanda Gustinčič, ki sta podala nekak obračun opravljenega dela in dala tudi več predlogov za prireditve, oziroma delovanje društva v tej sezoni.
Med drugim sta povedala, da se je društveni odbor sestal v preteklem delovnem letu na 21 rednih in 9 izrednih sejah, da so imeli v pretekli sezoni Prešernovo proslavo, dan, posvečen 8. marcu, proslavo 40. obletnice osvoboditve z nastopom ženskega pevskega zbora Ivan Grbec iz skednja, večer filmov inž. Sergija Cesarja, več predavanj o vinogradništvu, nastop dramske skupine KD Tabor z Opčin, pa še tradicionalni poletni praznik, turnir briškole, martinovanje in kar 11 skupnih izletov.
Društvo je organiziralo tudi tečaj za spoznavanje slovenskega jezika, ki se nadaljuje tudi letos in ga vodi uči-
teljica Meri Vecchiet, obiskuje pa ga 12 tečhjmkov oziroma tečajnic.
Tudi tečaj za krojenje in šivanje je potekal v pretekli sezoni, nadaljuje pa ga društvo tudi letos, pod vodstvom učiteljice Adrijane Regent.
V	preteklem letu je imelo društvo srečanja s predstavniki Gorske skupnosti, Kmečke zveze, ZSKD in s Prosvetnim društvom Kolonkovec, v, zvezi z vprašanjem ustanovitve krajevno zadruge.
V	društvu so opravili razna obno^ vitvena dela; tako so preuredili dimnik, da je mogoče društvene prostore ogrevati s plinom, uredili so odtok greznice in opravili še druga dela.
Razne prireditve, kot so proslava
Dneva slovenske kulture, pa 8. marca in vse druge, bodo stekle tudi letos, med temi tudi tečaj v briškoli, za katerega poteka prav v teh dneh že vpisovanje.
Že v soboto zvečer bodo imeli v društvu Rovte - Kolonkovec pustno prireditev, na kateri nameravajo nagraditi tri najboljše maske.
Občni zbor je v imenu ZSKD pozdravil Ignacij Ota, ki je med drugim obvestil, da bo zveza poskrbela za pevovodjo, če bo društvo izvedlo svojo zamisel o ustanovitvi svojega pevskega zbora, za katerega se je že prijavilo kar lepo število pevcev. Društvu je svoje pozdrave poslalo tudi KD Fran Venturini od Dom ja.
Nova pralnica v Rojanu
Z zadovoljstvom beležimo uspehe naših delovnih in podjetnih ljudi. Med takšne uspehe lahko prištevamo obnovitev in odprtje edine pralnice v Rojanu, v Ulici Barbariga št. 5, ki jo upravljajo Pavel Kalc, njegova mat« Julka in oče Mirko. Tu je že bila pralnica, sedaj pa so jo novi lastniki preuredili in obnovili ter kupili še nekaj novih strojev, tako da razpolagajo z 9 pralnimi stroji, dvema sušilnicama in enim likalnim strojem. Mlademu podjetnemu lastniku čestitamo in mu želimo veliko uspehov
gledališča
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
V	TRSTU
Slovensko stalno gledališče v Trstu gostuje s Cowardovo komedijo Hudomušna prikazen v petek, 7. t.m., ob 20. uri v Portorožu.
VERDI
Danes, 5. februarja, ob 20. uri (red B/C) bo na sporedu druga predstava Rossinijeve opere »La donna del lago«.
ROSSETTI
Danes ob 20.30 (red prost) bo Teatro Stabile Furlanije - Julijske krajine predstavil »Eroe di scena, fantasma d'amore« G. Pressburgerja. V abonmaju odrezek št. 7. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Predstava traja 3 ure.
Danes ob 18. uri bo v Krožku za kulturo in umetnost četrkovo gledališko srečanje s skupino, ki nastopa v gledališču Rossetti.
CANKARJEV DOM
Velika dvorana
Jutri, 6. februarja: Retrogardistični dogodek KRST POD TRIGLAVOM - na velikem odru CG. Premiera.
V	nedeljo, 9., v ponedeljek, 10., in torek, 11. t.m., ob 19.30 ponovitve.
Mala dvorana
V	soboto, 8. t.m.. ob 10. uri: Ura pravljic z Zvezdano Mlakar.
Okrogla dvorana
Jutri, 6. februarja, ob 10. in 18. uri: To ni nobena pesem, to je ena sama ljubezen. Recitira Marijan Benedičič.
Velika dvorana Slovenske filharmonije
V	soboto, 15. t.m., ob 19.30: Komorni ciklus »Slovenski komorni ansambli«. Člani in gostje ansambla Camerata Slovenka.
Srednja dvorana
Danes, 5. februarja, ob 19. uri: Lite-rami večer Društva slovenskih pisateljev.
PRIMORSKO DRMSKO GLEDALIŠČE
V	petek, 7. t.m., ob 20. uri: Pier Paolo Pasolini: Orgija. Predstava bo v Solkanu za red petek-S in izven. Režija — Mario Uršič.
V	soboto, 8. t.m., ob 20. uri ponovitev.
kino
ARISTON — 15.30, 22.00 Ginger e Fred, kom., I 1985, 126’; r. Federico Fellini; i. Giulietta Mastna, Marcello Ma-stroianni.
EXCELSIOR I 16.30 — 22.15 Troppo forte, kom., I 1986, 110’; r. Carlo Verdone; i. Carlo Verdone, Alberto Sordi
EXCELSIOR II 16.30-21.45 I racconti di Canterbury, er. dram., I. 1972, 100’; r. Pier Paolo Pasolini; i. Laura Betti, Hug Griffith. (CO)
FENICE Danes zaprto.
GRATTACIELO — 16.30, 22.15 Rocky IV, dram., ZDA 1985, 91'; r. Sylvester Stallone; i. Sylvester Stallone, Dolph Lundgren.
NAZIONALE I — 16.30, 22.15 Invasion USA, dram., ZDA 1985, 107’; r. Joseph Zito; i. Chuck Norris, Richard Lynch.
NAZIONALE II — 16.30, 22.15 Rambo 2 - La vendetta, dram., ZDA 1985, 93'; r. George Pan Cosmatos; i. Sylvester Stallone, James Cameron.
MIGNON — 16.30, 22.15 Dr. Creator -specialista in miracoli, fant., ZDA 1985, 110’ ; r. Ivan Passer; i. Peter O’Toole, Mariel Hemingway.
EDEN 15.30—21.30 Mary l’eccitatissima prima di fare l’amore, pom., (CO)
NAZIONALE III — 16.00, 22.15 Odissea del piacere, pom., (OC).
CAPITOL Danes zaprto.
ALCIONE —	16.00,	21.30 Amadeus,
dram., ZDA 1984, 157’; r. Milos For-man; i. Tom Hulce, F. Murray A-braham.
LUMIERE FICE — 16.00, 22.00 Mask -Pietro la maschera, dram., ZDA 1985, 120’; r. Peter Bogdanovich; i. Cher, Sam Elliot.
VITTORIO VENETO — 16.00, 22.00 E’ arrivato mio fratello, kom., I 1985, 115’; r. Castellano e Pipolo; i. Renato Pozzetto, Carin McDonald.
RADIO — 15.30, 21.30 Sensuals Love, porn., (OC).
Prepovedano mladini pod 14. letom (O) -18. letom (CO)
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD Vesma in ŠD Mladina vabita v nedeljo, 9. t.m., ob 15. uri v Dom A. Sirka na otroško pustno rajanje.
KD I. Grbec - Skedenj priredi v ponedeljek, 10. t.m., od 16. do 18. ure otroško pustno rajanje, od 20. ure dalje pa pustovanje za odrasle. Poskrbljeno bo za pijačo, jedačo in veselo razpoloženje. Vabljeni!
KD F. Venturini priredi tradicionalni pustni ples v centru A. Ukmar Miro pri Domju v soboto, 8. t.m., v nedeljo, 9. t.m., in v torek, 11. t.m., od 20.00 do 1. ure, otroško pustno rajanje pa v ne-neljo, 9. t.m., od 14. do 18. ure. Vse dni bo igral narodnozabavni ansambel Taims. Vabljeni!
KD Kraški dom priredi pustni ples v maskah z ansamblom Ideja v petek, 7. t.m., ob 21. uri v občinski telovadnici v Repnu.
KD F. Prešeren in pustni odbor priredita v gledališču F. Prešeren v Bo-Ijuncu PUSTOVANJE s sledečim sporedom; jutri, 6. t.m., od 20.00 do 0.30, sobota, 8. t.m., od 21. do 4. ure, nedelja,' 9. t.m., od 20.30 do 0.30, ponedeljek, 10. t.m., od 20.30 do 0.30 ter v torek, 11. t.m., od 21. do 4. ure. V petek, 7. t.m., od 20.30 do. 2. ure bo mladinski ples z ansamblom Nočni skoki. V nedeljo, 9. t.m., od 14.30 do 18. ure bo otroško pustno rajanje z zabavnim programom. Vsak večer vas bo zabaval ansambel Pomlad razen ponedeljka, ko bodo igrali Veseli godci. Za jedačo in pijačo je poskrbljeno.
KD Rdeča zvezda in ŠK Kras prirejata v okviru praznovanj dneva slovenske kulture v športno-kulturnem centru v Zgoniku: 23. t.m. ob 17. uri koncert godbe na pihala iz Nabrežine. Sodeluje domači pevski zbor. Vabljeni!
razstave
V	'Tržaški galeriji. Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja svoja dela Jože Ciuha.
V	prostorih Tržaške kreditne banke v Ul. F. Filzi 10 razstavlja svoja dela grafik Mauro Tonet.
V	galeriji Cartesius — Ul. Marconi 16 je do 11. februarja, na ogled skupinska razstava jedkanic, na kateri sodeluje 16 slikarjev
izleti
SPDT prireja ob 6. pokalu Skdanc v organizaciji ŠD Mladina, avtobusni izlet v Ravascletto, kjer bo 16. februarja tekmovanje v veleslalomu. Vpisovanje je na sedežu ZSŠDI v uradnih urah, cena izleta pa je 12.000 lir. člani SPDT, ki se želijo udeležiti tekmovanja, naj se zglasijo pri odgovornemu smučarskega odseka Pavlu Pachimi (tel. 742-488).
čestitke
Danes praznuje 91. rojstni dan naša draga AMALIJA CASTELLANI, še mnogo zdravih in srečnih let ji želijo sin Avgust z ženo Marijo, vnukinji Alenka in Marina s pravnukoma Aleksandrom in Pavlom.
KOORDINACIJSKI ODBOR MLADIH KOMUNISTOV ZAHODNEGA KRASA
prireja v soboto, 8. januarja, ob 21. uri v Ljudskem domu v Križu
PUSTNI PLESNI KONCERT
z znano skupino PRIZMA. Vstop z vabili, ki jih dobite pri članih Koordinacijskega odbora in v baru' Ljudskega doma
-		
včeraj-danes		mali oglasi
Danes, SREDA, 5. februarja
AGATA
Sonce vzide ob 7.22 in zatone ob 17.16 — Dolžina dneva 9.54 — Luna vzide ob 4.52 in zatone ob 12.52.
Jutri, ČETRTEK, 6. februarja PAVEL
Plimovanje danes: ob 00.29 najnižja — 0 cm, ob 06.20 najvišja 36 cm, ob 13.42 najnižja — 53 cm, ob 20.40 najvišja 26 cm.
Vreme včeraj: temperatura zraka 3,5 stopinje, zračni tlak 1014 mb rahlo pada, veter 20 kilometrov na uro severo-zahodnik — burja s sunki 45 km na uro, vlaga 48-odstotna, nebo rahlo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 8,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE:	Alice Romanelli,
Melody Pecchiari, Julia Gobbo, Valentina De Rosa, Flore Grisetti, Gabriele Savio, Michele Bussani, Serena Bertuzzi.
UMRLI SO: 82-letna Adalgisa Ban-del, 88-letna Lucia Pest, 56-letna Anna Scotti por. Stancic, 78-letna Vittoria Segala, 75-letna Emilia Buttignon, 80-Iefna Maria Zusich vd. Voric, 65-letna Zita Metili, 87-letna Teresa Po-lese, 65-letni Ermanno Gobis, 81-let-na Ernesta Giugovaz por. Burolo, 92-letna Antonia Vucetic vd. Vucetic, 88-letni Raffaele Parrello, 86-letna Lorenza Sancin vd. Micheli.
DNEVNA in NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 3. febraurja, do sobote, 8. februarja 1986.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30)
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 26. Trg XXV. aprila 6 (Borgo S. Sergio), Lungomare Venezia 3 - Milje.
Nabrežina (tel. 200466) in Boljunec (tel. 228124) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
(od 19.30 do 20.30)
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. aprila 6 (Borgo S. Sergio), Ul. Settefontane 39, Trg Unità 4.
Nabrežina (tel. 200466) in Boljunec (tel. 228124) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
(od 20.30 do 8.30 — nočna služba)
Ul. Settefontane 39, Trg Unità 4, Lungomare Venezia 3 - Milje.
Nabrežina (tel. 200466) in Boljunec (tel. 228124) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure teL <761; predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razna obvestila
TPK Sirena vabi na pustovanje v soboto, 8. t.m., od 20.30 dalje v prostorih pomorskega sedeža. Zabaval vas bo čarodej Vikj & C. Poskrbljeno za dober prigrizek in prijačo. Vabljeni člani in prijatelji.
V torek, 11. t.m., bo v Ljudskem domu v Križu otroško pustno rajanje od 15. do 18. ure, od 21. do 4. ure pa bo pustni ples. Igra ansambel Ideja iz Bistrice.
Športna šola Trst priredi v nedeljo, 9. t.m., v Kulturnem domu v Trstu veliko otroško pustno rajanje od 15. do 18:30 in pustni disko za nižješolce in dijake nižjih razredov višjih šol od 19 .do 22.30. Nastopil bo tudi znani televizijski animator Mito TREFALT.
ŠK Kras in KD Rdeča zvezda vabita na pustno rajanje, ki bo v osnovni šob 1. maj 1945 v Zgoniku v soboto, 8. t.m., od 16. do 18. ure. Pridite!
Moški In ženski zbor Tabor vabita na PUSTNO OSMICO. Za žejne in lačne bo na voljo domače vino, kraške specialitete in slaščice. Do petka od 18. do 22. ure, v soboto od 14. do 19. ure.
PRODAM vespo PX 200, letnik 1982 v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Tel. 040/212417.
VELIKO TRŽAŠKO PODJETJE išče sodelavca/ko za zunanje delo. Možnost dobrega zaslužka za osebe vseh starosti. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, 34137 TRST, pod šifro »NUJNO«.
PRODAM moto guzzi 350. Telefon 040/ 224407.
LEKCIJE iz matematike nudim za vse stopnje. Tel. 003865/21972.
OSMICO je odprla Marija Gombač v Lonjerju št. 291/1. Toči belo in črno vino.
PRODAM akacijeve kole. Tel. 040/ 226322 ob uri kosila.’
Ul. Calatafimi 17, Nichelino — TO.
ZARADI POTOVANJA prodam pando super 45, rabljeno malo časa. Telefonirati v večernih urah na št. 040/229224.
OSEBI, ki ima smisel in veselje za delo v vinogradu, dajem v najem delno obdelano površino približno 1.200 kv. m. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Grijan«.
OSMICO ima odprto Ignac štrajn -Mačkolje Križpot. Toči belo in črno vino.
PRODAM alfetto 2000, rjave barve, ko-manj prebarvano, letnik ’77; motor ja-wa 350. letnik 1979 v dobrem stanju za 550.000 lir; avto daf 33 variomatic, obnovljen motor, 4.500 km. prodam cel avto ah samo motor za 550.000 lir. Telefon 040/228932.
PRODAM fiat 126 edina lastnica. 55.000 km z avtoradiom. Telefon 040/228409.
OSMICO je odprl Karlo Pegan v Zgoniku štev. 58. Toči pristno kraško belo vino in teran,
PRODAM vinograd. 2.000 kv. m v Dolini^ Telefon 040/228373.
IZKUŠENA otroška negovalka nudi u-sluge, po možnosti v jutranjih urah. Telefon 040/947950.
PRODAM gorilnik na plin. Telefon 040/422128.
NUJNO iščem v najem 1 sobo za zdravniško ambulanto na področju Nabrežine - Sesljana - Proseka. Tel. po 20. uri na št. 229450.
ZAVAROVALNA AGENCIJA UNIPOL — Milje, Trg Curie! 2/A, išče uradni-co/ka za začasno zaposlitev (doba 1 leto). Po možnosti trgovska izobrazba. Prošnje in curriculum vitae poslati na zgornji naslov do 15. februarja.
Prispevajte za
Dijaško matico
menjalnica
4. 2.	1986				
Ameriški dolar . .					1.625.—
Kanadski dolar . .	•				1.120,—
švicarski frank . .					800,—
Danska krona . . .					182,—
Norveška klona . .					216,—
švedska krona . .					214,—
Holandski fiorini . .					600,—
Francoski frank .					219,-
Belgijski frank . .					31,—
Funt šterling . . .					2.220,—
Irski šterling . . .					2.040,—
Nemška marka . .					677,—
Avstrijski šiling . .					96,—
Portugalski eskudo .					10,—
Japonski jen					7,50
španska pezeta . .					10,-
Avstralski dolar . .					1.080,—
Grška drahma . .					10,—
Debeli dinar . . .					4,—
Drobni dinar . . .					4,—
135®
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
TFT ST - ULICA F. FILZI IG -	SI-^^C
r
informacije SIP uporabnikom
Menjava telefonske številke
1
Družba SIP obvešča, da je včeraj, 4. februarja t.l., menjala telefonsko številko približno 2.700 abonentom tržaške občine, katerih številke se začnejo z 79. Interesenti so bili že obveščeni.
Na razpolago bo avtomatska telefonska služba, ki daje uporabnikom ustrezne napotke. Nova telefonska številka bo objavljena v novem telefonskem imeniku 1986/8/.
Za nadaljnje informacije se lahko poslužite št. »12« (informacije v zvezi z naročniki — brezplačna služba).
avtomobil in človek
Ritmo turbo diesel srednja luksuzna limuzina
Dvatisočkubični motor s turbinskim polnilnikom na izpušne pline, petstopenjski menjalnik, servovolan so glavne značilnosti novega ritma turbo diesel, ki so ga te dni začeli prodajati. Ritmo je sedaj na voljo v osmih različicah, ki gredo od preprostega ritma 60 L do športnega ritma abarth 130 TC. V ta okvir sodi tudi novi turbo diesel, ki se ponaša s skrbno izdelavo in z vrsto dodatne opreme, ki bi jo sicer imeli samo za doplačilo. Dvolitrski štinvaljnik s turbinskim polnilnikom zmore 80 KM in požene avto do najvišje hitrosti 170 km na uro. Motor je opremljen z intercoolerjem, ki hladi izpušne pline, preden gredo v turbino: vstopna temperatura znaša 660 stopinj, v primerjavi s 750 stopinjami pri drugih dizlih s polnilnikom in 900-950 stopinjami, kolikor znaša temperatura pri bencinskih motorjih.
Notranja izvedba jd kar se da škrbina: gre v bistvu za različico super, le da je armaturna plošča nekoliko bolj preprosta. Manjka na primer merilec vrtljajev, ki je tudi pri dizlih, še zlasti pri tistih s turbinskim polnilnikom, koristen inštrument. Za doplačilo dobite še pomično streho, lahka platišča, deljen zadnji sedež, varnostna pasove za zadnje sedeže ter koristno napravo, ki vas obvešča, če je kaj vode v gorivu.
Kako vpliva stres na človekovo zdravje
radiotelerisfija
italijanska televizija
V okviru 6. Motor Showa, ki se je te dni končal na Tržaškem velesejmu, so v petek ugledni predstavniki sodobno medicine razpravljali o negativnih posledicah, ki jih stres, napori in večna sila povzročajo človekovemu zdravju. Prizadevamo si, da bi vsak dan čimveč in čimprej vse opravili, zato sploh ne pomišljamo, ko je treba sesti v avtomobil in prevoziti dolge poti ali pa čimprej priti na drugi konec mesta. Živčna napetost, ki jo povzroča mestni promut obremenjuje delovanje srca, krvni pritisk, prebavne organe in tudi ledvice. Organizem, ki ni navajen na kako drugačno obliko gibanja, pri tem toliko bolj trpi, kajti tudi piloti, za katere bi lahko sklepali, da samo sedijo v jeklenih ko-
Ni vse kar se
Pri prikazu plovil, m katerih lah-ko bivamo daljše obdobje in nam n bistvu nadomeščajo stanovanje, je skoraj obvezno, da spregovorimo nekaj splošnega tudi o notranjosti, posebno o tistih malenkostih, ki nam tokò rade zagrenijo življenje.
Prva osnovna zahteva je primer-na višina v kajuti. Za italijansko Proizvodnjo je ta postala pravi konjiček, sap lahko vidimo jadrnice in druga plovila prav nemogočih oblik, da so lahko zadostili zahtevi po pri-rneTni višini. Nesmiselno je torej pričakovati, da bomo na 7-metrski jadrnici brez težav stali pokonci in lrneli plovilo, ki se ne bo zazibalo °b vsakem valu. Kdor hoče pri majhnih razsežnostih imeti dobre plovne zmogljivosti, se mora sprijazjiiti, da bo v podkrovju le spal, vzrav-’kPi bo le kuhal ob vhodu, kjer bo Glava nad vhodom v kajuto. Povsem drugače je ob večjih razsežnostih.
Pri daljši jadrnici, od 9 do 12 metrov, je lahko višina v kajuti precejšnja, saj ne bo iznakazala oblik ln prizadela plovnih sposobnosti.
Višina pa ni vse. Kdo ni še z za-nrstjo gledal prospektov italijanskih laht in morda kdaj stopil celo na-nie? Topli podi, na stenah mehke °bloge, pa draga tikovina, mahago-nii. da se lahko naše dnevne sobe ^krijejo. Ves ta blišč pa je na mor-lu skrajno vprašljiv. Odločno na-sPr°tujemo toplim podom. Podkrov-le je že res lahko suho, a bodite Prepričani, da boste morali prej ali stej v podkrovje vsi premočeni s
njičkih, so stalno podvrženi strogemu režimu, ki gre od telovadne do pravilne prehrane.
Okrogle mize o voznikovem zdravju so se udeležili prof. Cazzato, direktor nevrološke klinike, prof. Ferdinando Gobbato, direktor Instituta za delavsko medicino, kardiolog Scardi in drugi. Omenjeni strokovnjaki so se v glavnem strinjali z dejstvom, da bi moral vsak, ki se poklicno ali samo rekreacijsko ukvarja z vožnjo, poskrbeti za primemo fizično kondicijo, brez prevehkega zanašanja na razna poživila ali na lastne sposobnosti in zmožnosti. Prav slednje namreč privede v mnogih primerih do nesreč, ki imajo lahko tudi usodne posledice.
zlato sveti
predvidljivimi posledicami za topli pod. V najboljšem primeru se boste izmazali z neestetskimi madeži, bodite pa prepričani, da se bo topli pod prej ali slej spremenil v idealno kulturo najrazličnejših plesni. Nekoliko boljša varianta je pod iz ne-pološčene tikovine, a tudi ta zahteva precejšnje vzdrževanje, še najboljši so podi iz plutovine, ali iz posebnih oblog, ki jih imamo navadno v kopalnicah. Tudi take obloge pa bi morali z lahkoto odstraniti in občasno posušiti na soncu. Iste ugotovitve veljajo za obloge sten. V nobenem primeru ne bi smele vpijati vlage. Povsem drugače je za pograde in naslanjače. Tu smo prisiljeni zaradi boljšega počutja rabiti naravna vlakna in penasto gumo, ki pa nam ne bi smela povzročati večjih težav. Vsekakor pa mora biti boj proti vlagi in plesnobi osnovno pravilo za vsakogar, ki dalj časa živi na morju. Podkrovje mora torej imeti primerne odprtine, da lahko kajuto prezračimo, okna morajo seveda biti vodotesna in dovolj močna, da jih valovi ne strejo. Ob tem ne bo odveč, da podpremo tisto notranjo razporeditev, ki predvideva takoj ob vhodu v podkrovje neke vrste predsobo, kjer se lahko preoblečemo, da ne bomo z vlažno, ali celo mokro obleko zmočili osrednjega bivalnega prostora.
To seveda velja za jadrnice, ki imajo odprte kokpite. Pri motornih jadrnicah in motornih kajutnih čolnih je navadno kokpit pokrit.
Prvi kanal
9.30 Televideo
10.30	Gelosia - nadaljevanka v štirih delih
11.30	Taxi - TV film
12.00	Dnevnik 1 - kratke vesti
12.05	Halo... kdo igra - opoldanski program z Enrico Bonaccorti
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik 1 - tri minute o...
14.00	Halo... kdo igra? - zadnji poziv
14.15	H mondo di Quark
15.00	L’olipiade della risata
15.30	Antiche genti italiche
16.00	Smučanje - slalom - ženske
16.30	Pac man - risanke
15.55	Danes v parlamentu
17.00	Dnevnik 1 - kratke vesti
17.05	Magic!
18.00	Dnevnik 1 - kronike
13.30	Italia sera - dogodki in osebnosti
19.40 Almanah jutrišnjega dne 19.50 Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Professione pericolo! -TV film
21.30	Politična tribuna
22.15	Dnevnik
22.25 Srečanje s kinematografijo
22.30	Športna sreda
24.00	Dnevnik -'Danes v parlamentu in vremenske razmere
Drugi kanal
9.30 Tele video
9.55 Smučanje - veleslalom ženske
11.00	Televideo
11.55	Cordialmente
12.55	Veleslalom - ženske
16.30	Poročila
16.40	Veleslalom - ženske - posnetek
17.40	Desetnica
17.55	Ko se korenin zavemo -dok. serija
18.50- Obalno-kraški obzornik
19.10	Risanka 19.2Q Cik - cak
19.24	TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenske razmere
20.00	Film tedna: Atomska postaja
21.40	Portret
22.00	Dnevnik
Koper
13.00	Smučanje - svetovno prvenstvo
14.15	TV novice
14.25	Uboga Klara
15.10	Film
16.45	Otroški program - risanke
18.30	Pacific international airport -TV film
CANALE 5
8.35 Alice - TV film
9.00	Una famiglia americana -TV film
9.50	General Hospital
10.45	Facciamo un affare - kviz
11.15	Tuttinfamiglia - kviz
12.00	Bis - kviz
12.40	II pranzo è servito -vodi Corrado
13.30	Sentieri - TV roman
14.30	La valle dei pini - TV roman
15.30	Una vita da vivere - TV roman
16.30	Hazzard - TV film
17.30	Doppio slalom - kviz
18.00	Webster - TV film
18.30	C’est la vie - TV film
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig - Zag - kviz
20.30	Visitors - TV film
22.30	Big Band - tednik
23.15	La grande boxe 0.15 Ironside - TV film
RETEQUATTRO
9.00	Destini - novela
9.40	Lucy show - TV film
10.00	Verdi dimore - film
11.45	Magazine
12.15	Mr. Abbott e famiglia
12.45	Ciao Ciao
14.15	Destini - novela ^
14.00	Agua viva - novela
15.50	Donne proibite - film
17.50	Lucy show - TV film
18.20	Ai confini della notte
18.50	I Ryan - TV film
19.30	Febbre d’amore - TV film
20.30	California - TV film
21.30	Detective per amore - TV film
22.30	A cuore aperto - TV film
23.30	Agente speciale - TV film
0.30 Mod Squad i ragazzi di Greer -TV film
1.30	Agenzia Uncle - TV film
ITALIA 1
8.30	Gli eroi di Hogan - TV film
8.50	La casa nella prateria -
TV film
9.40	Fantasilandia - TV film
10.30	Wonder woman - TV film
11.30	Quincy - TV film
12.30	L’uomo da 6 milioni di dollari -TV film
13.20	Help - kviz
14.15	Deejay Television
13.00	Dnevnik 2 ob 13. uri
13.25	Dnevnik 2 knjige
13.30	Capitol - TV serija
14.20	Nogomet: Italija - Nemčija
15.15	Dnevnik 2 - kratke vesti
16.15	Pane e marmellata
17.30	Dnevnik 2 - kratke vesti
17.35	Iz parlamenta
17.40	Più sani più belli
18.15	Odprti prostor
18.30	Športna poročila
18.40	Le strade di San Francisco -TV film
19.45, Dnevnik
20.20	Dnevnik 2 - Šport
20.30	La rabbia degli angeli - film
22.00	Dnevnik 2 - večerne vesti
22.10	La casa del tappeto giallo -film
23.40	Dnevnik 2 - zadnje vesti 23.50 Trastevere - film
Tretji kanal
11.55	II carnevale
12.55	Smučanje - svetovno prvenstvo
14.00	Ruščina
14.30	Francoščina
15.00	Sergio Perticaroli
15.55	Colloqui sulla prevenzione
16.25	Corso Basic
17.00	Dadaumpa
18.10	L’OrecchioccMo - glasbena oddaja
19.35	Canada, Canada
20.05 Le avventure di Jean Jacques Rousseau
20.30	Un lupo mannaro americano a Londra - film
22.10	Delta
18.55	TV novice
19.00	Odprta meja
Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA tudi naslednji prispevki:
OPČINE — Začetek 20. Kraškega pusta
GORICA — Konferenca o decentralizaciji proizvodnje državnih podjetij PARIZ — Tržaška kuhinja na Trouver Trieste
TRST — Predstavitev turistične ponudbe dežel Alpe - Jadran v Londonu
GORICA — Za zaščito starih stavb TRST — Debata o slovenski pravljici v Slovenskem klubu GORICA — Občni zbor ŠZ Olympia GORICA — Odbojkarska prvenstva SOVODNJE — Nogometno prvenstvo C lige
19.30	TVD Stičišče
19.50	Rugby time
20.30	Film
22.00	TVD Vse danes
22.15	Otroci ločitve - film
postaje
15.00	Chips - TV film
16.00	Bim Bum Barn - risanke
18.00	La casa nella prateria -TV film
19.00	Gioco delle coppie - kviz
19.30	La famiglia Addams - TV film
20.00	Risanke
20.30	OK! R prezzo è giusto - vodi Gigi Sabani
22.25	Filmski tednik
23.15	Cannon - TV film
0.15 Strike force - TV film
1.15	Quincy - TV film
TELEPADOVA
12.00	All’ombra del grande cedro -nadaljevanka
13.00	Mama Linda - TV film
14.00	Alla ricerca di un sogno -TV film
15.00	Con affetto tuo Sidney -TV film
15.30	Proposte commerciali
16.00	Filmska rubrika
16.15	Dokumentarec
16.45	Risanke
18.15	Leonella - TV film
19.30	La città degli angeli - TV film
20.25	L’incidente - film
22.00	Leonela - TV film
23.10	Nogomet: Prato - Padova
TRIVENETA
14.00	TV film
15.00	Monitor
15.30	A noi piace freddo... - film
17.00	Risanke
18.00	Filmski program
18.30	Una signora in gamba - TV film
19.00	Monitor
19.30	Disperatamente tua - TV film
20.15	California - film
22.00	Dražba preprog
TELEFRIULI
12.30	A tuttamore - TV film
13.00	Lamù - risanke
13.30	Senorita Andrea - risanke
15.00	Super mouser - risanke
15.30	Musicale
17.30	Dokumentarec
18.30	Sherlock Holmes - TV film
19.00	Telefriuli sera
19.30	Senorita Andrea - TV film
20.30	Senso - film
22.30	Telefriuli notte
23.00	Šport
radio
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 -
8.00	Dobro jutro po naše: Koledarček;
7.40	Pravljica - Narodnozabavna glasba; 8.10 Almanah: Gledališki glasovi po stezah spominov; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 - 13.00 Pisani listi: Poljudno čtivo - Sestanek ob
12.00	- Lahka glasba; 13.20 Cecilijan-ka 1985: moški zbor »štmaver«, nato: Glasbena priloga; 14.10 Čas in prostor: Gospodarska problematika, nato: Glasbene skice: 15.00 »Čarobni globus«; 16.00 Zbornik: Od Milj do Devina, nato: Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Poezija slovenskega zapada; 18.30 Glasbena priloga.
RADIO KOPER (Slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 O-tvoritev - glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis, ep; 6.30 Jutranjik;
6.45	Cestne informacije, objave; 7.00 II. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev -danes na valu Radia Koper; 13.40 Glasba drugih celin; 14.40 Zanimivost, Pesem tedna; 15.00 Glasbeni kiosk;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.40 Fantje po polj’gređo: ansambel Toneta Žagarja; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER (Italiianski program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.33,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Radijski koledar; 7.00 Dober dan; 8.00 Cordialmente vostri; 9.32 Lucianov! dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 1010 Otroci pojejo; 10.35 Prost vstop; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po žljah; 14.33 Glasbeno popoldne; 15.00 Rotocalco di culura e arte; 15.45 Sublime;
17.00	Beseda in glasba; 16.15 Edig Galletti; 17.00 Sestanek s Kompasom;
17.45	Vela e motori; 18.10 Glasbena oddaja: 18.32 Iz klasičnega repertoarja; 19.00 Jazz; 20.00 Nočni program.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 17.00,
19.00	Poročila; 6.00 - 9.00 Jutranja oddaja; 9.00 Radio tudi mi; 10.30 Pesem skozi čas; 11.00 Odprti prostor;
11.10	Pronto quiz; 11.30 Una vita -4. del; 12.03 Via Asiago Tenda; 13.20 Karavana; 14.03 Master- city; 14.30 Športna oddaja; 16.25 II Paginone;
17.30	Jazz; 18.00 Objektiv Evrope; 18.30 Večerna glasba; 19.15 Verska oddaja;
19.20	Na naših trgih; 20.00 Operazione radio; 21.06 Variete; 21.33 Športna oddaja; 22.08 Danes zvečer tvoj glas; 23.05 Telefonski poziv.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30,
17.30,	18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.00 Jutranja oddaja; 8.05 Radio 2 predstavlja; 8.45 Soap-opera all’ Italiana: Andrea; 9.10 Taglio di Terza; 9.32 Salviamo la faccia; 10.13 Mulini a vento; 10.30 Radiodue 3131; 12.10 Deželni program; 12.45 Discogame; 15.00 -
18.30	Scusi, ha visto il pomeriggio?; 18.32 Ure ob glasbi; 19.50 Kulturne zanimivosti; 20.45 Jazz; 21.30 Radio-due 3131 - nočni program.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 6.00 Prometne informacije; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Govorimo1 makedonsko in srbohrvatsko; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Ali poznate...; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.00 Iz naših krajev -Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 - 15.25 Popoldanski mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.25 EP; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Naj narodi pojo; 18.30 S knjižnega trga; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Glasbena medigra; 19.50 Likovni odmevi; 20.00 Četrti koncertni večer Simfonikov RTV Ljubljana;
22.15	Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Zimzelene melodije; 22.50 Literarni nokturno, Robert Hass: Junaška prispodoba; 23.05 Jazz za vse.
ti in morje
jugoslovanska televizija
Ljubljana
11.30 Benji - štirinožni detektiv -film
zasebne
Zaradi zapletenega političnega položaja v Gradesu
Po krizi v pokrajinskem merilu sedaj kriza tudi v vodstvu KZE
Pogovor v Novi Gorici
Prekvalifikacija statusa prehoda med Podsabotinom in Štmavrom
Nesoglasje med strankami sedanje petstrankarske večinske koalicije v go-riškem pokrajinskem merilu utegnejo dobiti širše posledice od predvidenih. Kot je znano, je do krize prišlo, ker so republikanci in socialdemokrati v Gradežu pustili demokristjane in socialiste na cedilu ter se povezali s komunisti in zelenimi. Zaradi tega sta KD in PSI (pridružila se jima je tudi SSk) sprožili krizo v pokrajinski u-pravi. Odborniki teh treh strank so konec prejšnjega tedna dali ostavko. Pridružila sta se jima, pa čeprav z drugačnim razlogom, tudi odbornika PRI in PSDI.
Pokrajinski vodstvi KD in PSI pa nameravata nadaljevati z razbitjem koalicije z republikanci in socialdemokrati tudi v drugih upravah, kjer je sedaj to sodelovanje. To pomeni Krajevna zdravstvena enota, občine Gorica, Krmin in Gradišče
V vodstvu Krajevne zdravstvene enote je pravzaprav že sedaj položaj precej nejasen. V vodilnem odboru so trije demokristjani s predsednikom Calzolarijem, dva socialista, dva komunista, en socialdemokrat in en republikanec.
Slednji, ki je doma v Gradežu in je sedaj z novo koalicijo izvoljen tudi za župana, je zaradi afere z bolnišnico v Gradežu že pred časom dal ostavko. Socialdemokrat Esposito, nekdanji predsednik KZE in sedanji podpredsednik, je prav tako odstopil.
Sinoči je bil v Gorici sestanek vodilnega odbora KZE. Pokrajinsko vodstvo KD je naročilo trem zastopnikom te stranke, da dajo ostavko. Enako naj bi napravila tudi dva socialistična predstavnika. Krajevna zdravstvena enota ostaja torej brez vodstva prav v trenutku, ko je treba odločati o pomembnih točkah zdravstvene politike na Goriškem. Zaradi tega tudi ni bilo skupščine KZE, ki so jo napovedovali že za konec januarja. Demokristjani in sociahsti obtožujejo republikance in socialdemokrate, da so tudi v deželnem oziroma pokrajinskem merilu na strani njihovih somišljenikov v Gradežu. Sicer sta deželni tajništvi PRI in PSDI obsodi-li početje Gradežanov. To je napravilo tudi pokrajinsko vodstvo PRI za Goriško. Pokrajinsko vodstvo PSDI pa o tem molči. V njem so močne sile, ki podpirajo stališča socialdemokratov v Gradežu.
Zaradi tega sedaj ni še znano, kaj bo s pokrajinsko upravo. Koalicija KD - PSI - SSk bi razpolagala le z 12 svetovalci, to je s polovico v pokrajinskem svetu. Odbomiški mesti republikanca in socialdemokrata bi morali pripasti demokristjanu in socialistu. Ni še znano, kako bo v upravnemu odboru KZE, saj bi se ta moral vsekakor obnoviti čez kak mesec, u-poštevajoč nova zakonska določila. Ni še znano, če bo kriza segla do Gorice in drugih občin. V Gorici je
bil v ponedeljek predvideni občinski svet odložen in tudi ni znano, kako bo z imenovanjem zastopnikov občine v razne komisije.
Sicer pa so politična vprašanja na Goriškem tudi drugačnega značaja. V Tržiču in Ronkah socialisti sodelujejo s komunisti in socialdemokrati. V Ronkah so v taki koaliciji tudi republikanci. Demokristjanom vse to ne gre v račun. Še posebej ne, ker je Tržič po številu prebivalstva druga občina na Goriškem in peta v deželi. Sedaj se čuje tudi, da bodo socialisti vstopili v levi odbor v Štaran-canu, kjer so komunisti lani sestavili enobarvni odbor.
Stvari so torej zapletene. V prihodnjih tednih bodo pohtiki imeli celo vrsto sestankov in preverjanj. Vse to v času, ko prihaja tudi do drugačnih pomembnih odločitev. V občinah morajo namreč sklepati o novem občinskem davku TASCO.
Medtem je pokrajinsko tajništvo KPI dalo popolno podporo svoji svetovalski skupini v Gradežu, ki je pomagala pri izvolitvi republikanskega župana. Tajništvo KPI meni, da bo moral novi odbor v Gradežu skrbeti za to, da se rešijo odprta vprašanja, ki zanimajo prebivalstvo tega kraja. V tiskovnem poročilu je tudi izrečena ostra kritika na nekatere časopisne izjave pokrajinskega tajnika socialistične stranke na račun komunistov.
Predsednik jugoslovanskega dela Stalne mešane komisije za izvajanje Videmskega sporazuma o maloobmejnem potniškem prometu med Jugoslavijo in Italijo Tone Poljšak, se je v Novi Gorici sestal s predstavniki Krajevne skupnosti Kojsko in prebivalcev Podsabotina. Slednji so ga seznanili s predlogi in željami tega dela Brd, da bi prehod za maloobmejni promet v Podsabotinu ohranil sedanji status, to je da bi ga lahko še nadalje uporabljali za prehode s prepustnicami Videmskega sporazuma. Gre za znane težnje, o katerih so razpravljali tudi na seji Rajonske konzulte za Pevmo, Štmaver in Oslavje. O zadevi SO' prebivalci Podsabotina poslali na razne naslove tudi posebno vlogo s podpisi. Prehod v Podsabotinu naj bi po teh predlogih in željah ohranil sedanji status v bistvu zato, ker bi drugačna rešitev prizadela neposredne stike in sodelovanje med prebivalci ustreznega dela Brd v Jugoslaviji in Italiji.
Tone Poljšak je v pogovoru dejal, da je sklep o prekvalifikaciji prehoda Podsabotin iz maloobmejnega v prehod za dvolastnike, sprejela Stalna mešana komisija za maloobmejni promet na svojem zadnjem zasedanju 12. in 13. decembra lani v Novi Gorici. Šlo je za pobudo z italijanske strani, ki da jo je narekovala težnja k varčevanju z mejnim osebjem in sredstvi. Stike med prebivalci Podsabotina, Štmavra in Oslavja bodo ohranjali z ustreznim režimom prehodov tudi potem, ko bo blok v Podsabotinu prekvalificiran v dvolastniškega. Do-
dajmo, da se bo to zgodilo menda v kratkem.
V teku so tudi pogovori za skrčenje urnikov prehodov za eno do največ dve uri dnevno, na nekaterih mejnih prehodih. V poštev prihajata tudi prehod na Rafutu in Mednarodni mejni prehod Učeja pri Kobaridu.
Medtem je Carinarnica v Novi Gorici predlagala pristojnim italijanskim obmejnim organom, da naj bi prehod za maloobmejni promet v Solkanu bil odprt eno uro dlje. Podaljšanje umika je potrebno zaradi povečanje prometa prek tega prehoda, ki ga beležijo v zadnjem času odkar je mejni prehod v Šempetru zaradi popravil in modernizacije začasno zaprt.
Koncert v avditoriju
Po uspelih koncertih v Massi, Ta-rantu, Bariju in Arezzu se je dvojica Hae Sun Kang in Veroniqui Foursin predstavila v soboto, 25. januarja v goriškem avditoriju v sklopu Večernih koncertov.
Koncertne turneje, ki jih združenje Lipizer organizira za zmagovalce istoimenskega natečaja za violino, se vedno bolj izkazujejo kot imenitna odskočna deska za mlade talente in obenem kot uspešna re-klamizacija samega natečaja. Program, ki sta ga mladi umetnici predstavili, je bil izredno zahteven in kakovosten: Od Bacha (Partita v E-duru) preko Tartinija (Vragov tril-ler, Beethovna (Sonata št. 2), Schuberta (Sonatina) do modernih skladateljev Szymanowskega (Mythes Op. 30) in Wyeniawskega (Polon-naise brillante). Vse skladbe so bile odigrane brezhibna, prizadeto in hkrati živahno.
Korejska violinistka Kang, katere izvajanje v Gorici že poznamo iz recitalov, ki jih je imela v našem mestu, lahko samo še potrdi milino in čistost svojih izvedb, perfekcioni-zem in virtuozizem, zraven tega pa jino zadržanost, ki kljub temu pritegne poslušalca.
S svojim barvitim igranjem in dosledno spremljavo je pianistka Ve-ronique Foursin pripomogla, da so violinske teme prepričljivo izstopale pri skupnem igranju, ni pa zaostajala za violinistko v klavirskih solo odlomkih. Dr. Patrizia Nicoleteti lo odlomkih. Dr. Patrizia Nicoletti stopu skladb na programu.
darovi in prispevki
Za goriški Zeleni križ so z raznimi nameni prispevali: Anna Ciuffarin, Stefania Ciuffarin, Bruna Ciuffarin Barbieri 150 tisoč lir, Anita Rossani 30 tisoč lir, sestre Armano 20 tisoč lir, Maria Policardo 20 tisoč lir, družina Policardo 30 tisoč lir, Giuseppina Plesnizer 20 tisoč lir, Elisabetta Ciuffarin vdova Gallino 100 tisoč lir, Eli-sabeta Ciuffarin 50 tisoč lir.
Ob 50-letnici poroke darujeta Štefanija in Ludvik Nanut 100 tisoč lir za Kulturno društvo Oton Župančič v Štandrežu. Ob praznovanju zlate poroke Štefanije in Ludvika Nanuta so darovali hči Zalka ter sinova Danilo in Ivo 60 tisoč lir za vzdrževanje spomenika NOB v Štandrežu.
V počastitev spomina Amalije Buttalo darujeta Vilko in Danica Cotič 30 tisoč lir za Podporno društvo za Goriško.
Namesto cvetja na grob Marije Pahor darujeta Miro in Pepa Košuta s Kontovela 110.000 lir za društvo krvodajalcev v Sovodnjah.
kino
Gorica
VERDI 18.00—22.00 »Rambo II.«.
CORSO 18.00—22.00 »L’anno del dragone«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA 17.3(1-22.00 »Cristine star penetration«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR Zaprto.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 »Mladi zaljubljeni zdravniki«. 20.00 »Plačanec«.
SVOBODA 19.30 »Ženska v rdečem«.
DESKLE 19.30 »Butnskala«.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale, Trg Republike, tel. 72-341.
PROGREDÌ:
Danes v Gorici ob 11. uri Rosa Casagrande vd. Cantelli iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče.
Drevi otvoritev v avditoriju
Problemi urbanistične ureditve Gorice in Nove Gorice
V goriškem avditoriju bodo drevi ob 18.30 odprli razstavo o arhitekturi in urbanistični zgodovini mesta. Prireja jo združenje goriških arhitektov. Pripravili so jo v sodelovanju z gori-ško občino ter pokrajino in z društvom primorskih arhitektov iz Nove Gorice ter s jinančnim prispevkom Kmečke banke. Razstava bo odprta do 15. februarja (vsak dan od 10.30 do 12.30 in od 17.30 do 19.30, ob praznikih pa od 10.30 do 13. ure).
Do razstave prihaja na pobudo tukajšnjih arhitektov, ki hočejo ovrednotiti to področje. Ker bodo na razstavi prikazani tudi trenutki arhitektonskega razvoja Nove Gorice, sodelujejo tudi arhitekti iz sosednjega mesta. Gre za nadaljevanje sodelovanja, ki se je pričelo že pred nekaj leti. Lani so v Šmartnem v Brdih goriški in novogoriški arhitekti priredili skup no razstavo tudi Fabianijevih del.
Arhitekti hočejo vzbuditi med publiko pozornost na razvoj goriškega mesta z urbanističnega vidika in tudi na to kar oni sedaj pripravljajo. Razstava, na kateri bomo videli okrog, šestdeset panojev, je razdeljena v dva dela. V prvem bomo lahko videli razvoj Gorice od 18. stoletja do petdesetih let našega stoletja, t.j. do trenutka, ko je bila začrtana nova držav-
na meja. Posebno pozornost bodo posvetili preučevanju obeh urbanih središč, Gorice in novega mesta, ki je zraslo onkraj meje. V drugem delu pa bodo razstavljeni osnutki goriških arhitektov. Vsakdo med njimi je svobodno izbral svoja dela, tako da bo razstava kar se da raznolika.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Pontoni & Bassi, Raštal 52, telefon 83-349.
Splošna revizija dovoljenj za uporabo strupenih plinov
Krajevna zdravstvena enota obvešča, da je ministrstvo za zdravstvo odredilo splošno revizijo dovoljenj za uporabo strupenih plinov, ki so jih izdali ali obnovili v razdobju med 1. januarjem in 31. decembrom 1981. Zainteresirani morajo v goriški po krajini predložiti svoje dovolilne izkaznice uradom; 1. sektorja KZE v Ul. Mazzini 7 skupaj z ostalimi dokumenti, ki jih predvideva zakonski odlok.
Za obnovo dovoljenj morajo pred' staviti kopijo kazenskega lista in sodno spričevalo o dobrem vedenju.
Novi urniki mejnih prehodov
Na podlagi sklepov Mešane komisije za izvajanje videmskega sporazuma o maloobmejnem prometu sta vodstvi goriške in novogoriške mejne policije oblikovali nove, skrajšane urnike odprtja treh prehodov 2 kategorije. Novi umiki stopijo v ve Ijavo s ponedeljkom, 17. febraarja na mejnih prehodih na Rafutu, \ Števerjanu in pri Vipolžah. Na po sameznih prehodih bodo v prihod njih mesecih delovali s. sledečim ur nikom.
RAFUT: februarja od 8.30 do 17. ure; marca od 7.30 do 17. ure; apri-
la od 7.30 do 19. ure. Prehod bo zaprt ob nedeljah in v dnevih, ki so v Italiji ali Jugoslaviji priznani kot praznični.
ŠTEVERJAN :	mejni prehod na
Humu bo po novem umiku februarja in marca odprt ob delavnikih od 7. do 18. ure, aprila pa od 7. do 18.30. Ob nedeljah bodo prehod odpirali uro kasneje, ob 8. uri.
VIPOLŽE: prehod bo februarja in marca odprt vsak dan od 6. do 18. ure, v mesecu aprilu pa od 6. do 19. ure.
Oba dokumenta morata biti izdana v zadnjih dveh mesecih. Nadalje je treba predstaviti zdravniško potrdilo vojaškega zdravnika ali zdravnika K ZE, ki opravlja službo nekdanjega občinskega zdravnika, staro ne več kot mesec dni in z overovljenim podpisom, iz katerega mora izhajati; da prosilec ne trpi zaradi telesnih ali psihičnih motenj, ki bi mu preprečevale varno uporabo plinov, da ne kaže znakov motenj zaradi alkohola ali mamil, da njegovi čuti za vonj, sluh in vid izpolnjujejo predvidene minimalne standarde (da sliši tih glas z razdalje 8 m in da z obema očesoma premore vsaj 14/10 vida).
Predložiti je treba tudi kolek v vrednosti 2.500 lir in, v primeru da je na izkaznici že izrabljen ves prostor za obnove, sliko s podpisom na hrbtni strani.
Izgubljeno-najdeno
V uradu mestnih stražnikov imajo ha razpolago sledeče predmete; tri motorna kolesa, kolo tipa »cross«, dve zložljivi, tri ženska in eno moško kolo, sponko iz dragocene kovine, verižico iz dragocene kovine, par sončnih očal in dva para očal za vid, denarnico z denarno vsoto, majico, več snopov ključev. Kot običajno obveščajo, da lahko predmete dvigne kdor dokaže, da je njihov zakoniti lastnik.
V spomin Marije Koritnik-Pahor
Pred dnevi so pokopali Marijo Koritnik vd. Pahor. Pokojna se je rodila 20. 6. 1899 v družim veleposestnika Valentina Koritnika v Dolenji vasi pri Senožečah. Po končani osnovni šoli je obiskovala tečaje nemščine in gospodinjsko šolo šolskih sester v Tomaju.
Po prvi svetovni vojni se je poročila s Francem Pahorjem s Poljan pri Doberdobu in skupaj sta ustanovila novo domačijo v Sovodnjah ob Soči. Kljub težkim časom sta vseh šest o trok vzgojila v narodnozavednem duhu. Najstarejši Vladimir se je že zelo mlad začel udejstvovati v boju proti fašizmu; in kot je bil že prej njen dom odprt vsem bogoslovcem goriškega semenišča, prijateljem brata Franca Koritnika, tako je tudi za sinove sošolcev bil vedno kruh na mizi. Vedno je imela posluh in rado 1 darno roko za vse potrebne. Kljub hudi nevarnosti, ki je pretila vsej družini, je vsak teden pekla kruh, da so ga potem nosili v taborišče v Gonarsu. Ko so Vladimira zaradi njegovega delovanja zaprli najprej v Renčah, potem pa ga premestih v rimsko jetnišnico Regina Coeli, je hrabro še naprej podpirala NOB. V njeni hiši so našli zatočišče ranjeni in preganjani partizani. Mož Franc je kljub skrbi za številno družino oskrboval Gradiškuto in primorske odrede partizanske vojske s prepotrebnimi živili.
Po končani vojni vihri so jo čakale še težke preizkušnje. Najprej ji je umrl zaradi tetanusa najmlajši sin Edi, 1982 pa je prav tako tragične smrti umrl sin Marij na službeni poti v Jugoslaviji.
Kljub zunanji krhkosti je vse to hrabro prenesla. Od moževe smrti 1968 je po lastni izbiri živela sama v veliki hiši Pahorjevih ponosna na uspehe svojih otrok in vnukov. Do zadnjega je hotela biti samostojna. Obdelovala je svoj vrt in budno sledila vsem dogodkom v bližnji in daljni okolici.
Že od vsega začetka je bila zvesta bralka Primorskega dnevnika in večine periodičnega tiska v zamejstvu.
Odprta vprašanja Ločnika
Rajonski svet v Ločniku je pred dnevi priredil srečanje s prebivalstvom, na katerem so ob prehodu v novo leto skušali podati oceno ó delovanju rajonskega sveta v lanskem letu, o odprtih vprašanjih, ki najbolj zanimajo prebivalce v rajonu in o prizadevanjih v. bodočem delovanju. Predsednik sveta Mario Perco se je vseh teh vprašanj dotaknil v izčrpnem poročilu o življenju in delovanju ne samo rajonskega sveta, ampak cele ločniške skupnosti.
Ločnik je Perco obravnaval kot vas v okviru goriške občine, v kateri — kot je navedel — živi 3.678 prebivalcev (47 manj kot pred enim letom). Pozornost rajonskega sveta je v preteklem letu, kljub večmesečnemu vodilnemu premoru v delovanju, padla
Prešernova proslava v Dolu
V Dolu bo tamkajšnje kulturno društvo Kras nocoj proslavilo Dan slovenske kulture. Prireditev bo v prostorih osnovne šole na Palkišču s pričetkom ob 20. uri. Pred pričetkom kulturnega sporeda si bodo lahko obiskovalci ogledali razstavo slik Lojzeta Spacala, ki so jih kulturnemu društvu posodili nekateri domačini.
Kulturni spored obsega recital z glasbo in dramskimi vložki, ki so ga pripravili gojenci goriškega dijaškega doma Simon Gregorčič pod vodstvom mentorja Stena Vilarja. Recital o Cankarju nosi naslov »Le enkrat še, da bi videl njen obraz«. Za kulturni užitek in prijetno počutje bo poskrbel še mladinski pevski zbor Oton Župančič iz štandreža, ki bo nastopil pod vodstvom Elde Nanut.
predvsem na urbanistična vprašanja in odnose z občinsko upravo. Na področju javnih del sta že skoraj zaključena dva železniška podvoza, za tretjega pa mora občinska uprava še izpolniti nekatere obveznosti. V tem okviru bodo morali preurediti tudi bližnje ceste. Perco je tudi omenil razširitev ceste proti Gradiškuti, za katero je pristojna pokrajinska uprava, in ureditev ceste k opekarni, ki jo bo finansirala briška gorska skup nost.
Med pomembnejšimi posegi, ki jili bodo morali uresničiti v prihodnjih mesecih, je predvideno popravilo o snovne šole, ureditev športnega igri šča, rajonski svet pa si prizadeva tu di za razširitev pokopališča.
Na skupščini je bil nato govor o kulturnem življenju, ki je v Ločniku dokaj pestro. Poleg raznih društev in krožkov, ki si prizadevajo, da bi ohra nili živo domačo furlansko kulturo, se je tudi rajonski svet aktivno vključil v kulturno življenje s prirejanjem ve cerov furlanske literature.
razna obvestila
»
Mladinski odsek KD Sovodnje priredi v nedeljo, 9. februarja pustni ples v domačem Kulturnem domu. Pričetek ob 20.30. Zaželene pustne šeme.
Predstavil je nad 40 svojih del
Velik uspeh slikarja Možine
na zadnji razstavi
radijski odmevi - radijski odmevi
Ali jeste galebe?
V bogati, živahni in hkrati raznoliki povojni likovni stvarnosti, ko so se slogi in tehnike tako pogosto menjavale, smo bili Slovenci vedno in povsod ustvarjalno prisotni. V nekaterih primerih so naši zamejski likovniki zavzemali celo pionirske položaje na našem področju. Eden takih je tudi Livio Možina, ki je pred par dnevi razstavljal v tržaški občinski galeriji. Čeprav se je škedenjski mojster v petnajstih letih, odkar javno nastopa, v svoji stroki že krepko uveljavil, moramo o njem spregovoriti kaj več, kajti prvih pet let je pogosto razstavljal v Trstu in na Tržaškem nasploh, nato je nekako utihnil in razstavljal le drugod po Italiji in se šele lani ponovno vrnil pred tržaško občinstvo v galeriji »Tribbio«, sedaj pa, kot smo rdkli, v občinsko galerijo.
Govoriti o Možinovem slikarstvu ni lahko, ker ga v resnici ne moreš vključiti prav v noben čisti slog, pia čeprav ni nikakega dvoma, da je najbližji »hip>errealizmu«, to je tistemu stilu, ki je nenadoma izbruhnil in zablestel leta 1960, se naglo iz Amerike razširil v Evropo in se kaj kmalu v Ameriki izživel, v Evropi p>a še nadaljuje svoje bolj umirjeno življenje. Nastal naj bi bil kot odgovor na pogosto neprepričljivo abstraktno likovno govorico, ki se je v času po drugi svetovni vojni, rdkli bi, kar razbohotila v najrazličnejših svojih ena-čicah. Hiperrealizem se je kazal, o-ziroma se kaže odnosno, izraža v nekakšni tekmi slikarja z realnostjo, saj likovnik skuša motiv prikazati v vsej njegovi pwpolnosti in sicer tako kar se tiče barve, kot tudi kar zadeva mo-
Dialogi 11-12
Zadnja dvojna številka mariborske »revije za kulturo v vseh oblikah« prinaša sicer z zamudo pred bralca številno zanimivo čtivo, tako z leposlovnega kot teoretičnega gledišča. Po daljši krizi, ki se je lotila tudi Dialogov, se je sedaj revija izmotala na površje in ponovno opravlja pomembno funkcijo v slovenskem kulturnem p*rostoru.
V tem izjemno kratkem zapisu (daljši oris bo še sledil) naj omenimo samo to, da sta v reviji zastopana dva naša pesnika, in sicer Marij Čuk ter Jakob Renko. Prvi se po daljšem času predstavlja v revialni obliki z novimi pesmimi, ki napovedujejo drugačna, doslej še neznana izhodišča, drugi pa je prispeval štiri svoje poezije.
tivne podrobnosti. Od tod tudi naziv sloga, torej »hiperrealizem«, kar pomeni še več kot realizem, še več kot stvarnost.
In v tem je Livio Možina vsekakor mojster. Včasih bi zares ne znal ločiti motiva, to se pravi stvarnosti od njene upodobitve. Hkrati pa je zanj značilna še ena posebnost: ostal je namreč domač. Svoje motive izbira ali doma na svojem domu, oziroma na svojem dvorišču, ali pa v svoji bližini, konkretno na našem Krasu, tostran ali onstran moje, vendar pa v glavnem v svoji soseščini. Kvečjemu stopi še kdaj po motiv kam v bližnjo slovensko Istro.
Takrat je Možina razobesil na stene tržaške občinske galerije nič manj kot 42 svojih del, v pretežni večini manjših ali zelo zelo majhnih olj in le nekaj nekoliko večjih platen. Kar se motivike tiče, je na razstavi še naj-
Prav pred 125 leti je bila v Trstu u-stanovljena »Slavjanska narodna čitalnica«, prva takšna ustanova med Slovenci, medtem ko so podobna društva že prej imeli drugi slovanski narodi v Avstriji.
v Trstu
več Krasa in to živobarvne jesenske motivike, ko prevladujejo tople rjave barve in rdeči ruj, tako v čisti pokrajini ,kot tudi v motivih, ki prika-zujqjo kmečko domačnost, živino na paši, kokoši na dvorišču ali pa tudi že obran latnik, ko je z njega odpadlo tudi že skoraj vse listje, ki je seveda vse rdeče. Tokrat je pripravil tudi štiri serije malih olj, ki prikazujejo pokrajino, vendar pa v nobenem primeru ne gre za sicer klasične štiri letne čase. Končno sta tu dva večja zimska motiva: veliko olje, ki prikazuje Kras v oklepu snega in ledu, pa tudi le zasneženi Kras. Bolj malo je tokrat značilnih Možinovih tihožitij.
Vsekakor je mojster dal tokrat na ogled razmeroma mnogo platen, kar dokazuje, da zelo veliko dela. Eno njegovih olj pač ni katerokoli olje. Vsako njegovo platno zahteva zelo veliko ur in tudi dni zavzetega dela.
(Fre)
»Slavjanska čitalnica« je imela svoje prostore v palači, kjer je sedaj Banca commerciale italiana na vogalu Ul. Dante in Trga Mazzini, svoj u-stanovni občni zbor pa so imeli člani -rodoljubi, kot so se sami imenovali, v
Norveška radijska igra, nosilka prve nagrade »Prir Italia«, pripoveduje o življenju odraščajoče Kristine Larsen, ki se prebija proti svojim sanjam — želi namreč postati gledališka igralka — preko strašnih medvojnih razmer in raznovrstnih ponižanj, ki jih mora doživljati kót kurirka, gospodinjska pomočnica in prisiljena partnerka opolzkega de-narnika. V norveškem Bergenu se odvijajo neizpolnjeni dnevi, nihajoči med upanjem in praznino, dekle odrašča in vpija vase nemško okupacijo, nastope (gledaliških) direktorjev, ljubezenska snubljenja in zalezovanja bolj ali manj simpatičnih, prav gotovo pa ne sanjsko lepih interesentov, čas odteka hitro, vse prehitro in ko bo Kristina rodila mnogo prestaremu izkoriščevalcu o-troka in ga bodo dali v rejo nikdar uresničene nacistične superdržave, tedaj se bo mozaik pravzaprav sklenil povsem do kraja, življenje bo izvrglo samo sebe v docela popače-
nekdanjem hotelu Grande na pravtako nekdanjem Trgu Grande, ali sedaj Trgu Unità.
Že ime samo pove, da to ni bilo le slovensko čdtalniško društvo, temveč, da so se v njem zbirali Hrvati, Srbi, Čehi in tudi Poljaki, ki so na tem področju živeli. V programu svojega delovanja je čitalnica vključila nastope pevskih zborov, razne igre, recitacij-ske večere in seveda plese, v njeni organizaciji pa so bili tudi jezikovni tečaji, ki jih je nekaj časa vodil tudi Fran Levstik in še predavanja, ki so jih imeli med drugimi Maks Pleter-šnik, urednik »Slovensko-nflmškega slovarja«, prof. Janez Jesenko in pesnik Franc Cegnar.
Čitalnica je bila za tedanje čase ne samo pomembno zbirališče slovenskih intelektualcev, temveč tudi ustanova, ki je želela v svoje delovanje pritegniti tudi delavski razred in tako postati nekakšna učilnica za vse sloje slovanskega, predvsem slovenskega ljudstva.
Za čitalnico v Trstu so kasneje zrasle podobne ustanove še na Opčinah, pri Sv. Ivanu, v Skednju in še drugod.
no in istočasno realno podobo in v pričetku ostro odklonilna možnost u-živanja galebjega mesa bo postala skorajda normalno dejstvo, ki potrdi vse ostale dogodke.
V prevodu Darinke Hribar, z glasbo Anastazije Purič in v režiji Borisa Kobala, je nastala igra, ki je pred avditorij ves čas prihajala v strnjenih radiofonskih ritmih: predvsem režija si je s pomočjo dekliškega zbora zamislila predlogo kot stalno prehitevanje dogodkov, ki o-srednjit junakinjo pravzaprav ves čas odplavljajo, odplavljajo nekam na rob, v drugi plan, iz katerega se skuša sicer vitalna Kristina brez pravega uspeha pomakniti v svetlobo, v lepšo podobo sveta in težke sedanjosti. V ostrih in hitro odrezanih ritmih, drveči montaži, je od-plavljanje doživelo svoje poosebljenje, pripetljaji si- sledijo v tako zgoščenem zaporedju, da pomenijo v bistvu že blokado, ki duši osrednjo junakinjo in jo slednjič pribije točno tja, kjer in kamor so pribiti vsi razen svetlo upajočih mladih in do-raščajočih ljudi.
Nemara ja bila izvedba nekolikanj predolga, ali pa bi bilo treba zorni kot obrniti in zaobrniti, prav gotovo pa je neusmiljenost nizanja dogodkov, izražena z zaporedjem prizorov in radijskih izrazov, dosledno in prodorno izražala poslednjo izpoved igre. Znotraj tako zasnovane »predstave« je Maja Blago-vič občuteno iskala svet, ki ga ni; Silvij Kobal in Bogdana Bratuž kot oče in mati, sta z vsem zoperstavljanjem podčrtala igro življenja; Mira Sardoč si je srhljivo dramaturško linijo receptov za pripravljanje divjačine, tudi galebov, zamislila v smislu neodgovorne kulinarične poznavalke, ki ji ni mar življenjske prispodobe, katero v bistvu ves čas kruto zastopa; plastična sta bila tudi mladi ribič Nikolaj Toneta Gogale ter gospodinjin sin Stojana Colje — slednji dokazuje svojo izrazno moč v karakternih vlogah, ki so mu premalokrat podeljene; in slednjič je z decentno in prefinjeno igro prepričal Stane Starešinič v vlogi zvodniškega pa tudi na moč dvojnega in prikritega Olsena.
Prav gotovo izvedba, ki je več kot dostojno predstavila nekoliko nenavadno, izrazito in pravzaprav precej kruto prispodobo in doživetje sveta, ki se razkriva na koncu koncev v dolgi in varljivi cesti brez pravega izhoda.
JANEZ POVŠE
Bila je pomembno zbirališče izobražencev
125 let »Slavjanske čitalnice« v Trstu
Ob podelitvi nagrade Nonino Claudu Leviju Straussu in Nutu Revelliju
Preprost in pošten kmečki svet ostaja v vseh nas
Ni ga sodobnega italijanskega pisatelja, ki ne bi bil dobil vsaj ene od znanih literarnih nagrad Viareggio, Campiello, Strega, ki ga ne bi bili fotografi in televizijski snemalci ovekovečili v svoje aparate v Saint Vincentu, Stresi, Rimu, Benetkah, Ta-ormini, Chiancianu, ali kateremkoli drugem kraju, kjer se dandanes na Pretek delijo literarne nagrade. Ker le pomenijo tudi toliko in toliko več Prodanih romanov in drugih knjig, potem je čisto razumljivo, da se za nagrade potegujejo tudi založniki. Marsikdaj, ko ob koncu leta ugotavljamo, kdo vse je dobil v tistem letu literarno nagrado, čudno ugotovimo, da je ta velika založba dobila s svojimi književniki toliko nagrad, druga spet toliko, tretja prav tako in tako naprej. Leto kasneje spet pogledamo, kako je s stvarjo, pa ugotovimo, da je prišlo do rotacije. Vsakdo je ostal Pri svojem, nihče ni bil prizadet. Še najmanj pisatelji, ki jim vsako povečanje naklade pomeni tudi povišek honorarja.
Sicer pa je Italija dežela, kjer ljudje knjige premalo berejo. Lažje je za Pevca lahke glasbe doseči milijon prodanih gramofonskih plošč in kaset kol Pa znanemu pisatelju, ki ima siioja dela prevedena v tuje jezike, doseči Petdeset tisoč prodanih izvodov enega samega romana. Kaj ve še pesmi! ce se tiskajo v tisoč izvodih, ki jih v glavnem pokupijo pesnikovi prijale 'j. je to že velik uspeh. Gianni Boc Ca, pomočnik glavnega urednika u-Olednega dnevnika La Repubblica, je v Gorici dejal, da je njegova mono-Orafija o generalu Cadorni, ki je iz-sja pred letom dni pri Mondadoriju, dosegla izredno naklado 15.000 izvodov, in da je to v italijanskem lite-Tarnem svetu pravi best-seller. V an-Oleško govorečem svetu bi bil s tako naklado pogorel, je še dejal Rocca.
Take nizke naklade niso nič čudne-
ga. Mario Soldati, danes priljubljen pisatelj romanov in povesti, je svoje prvo delo, zbirko povesti, izdal sredi dvajsetih let nekje v Piemontu. Prvi prevod nekega Soldatijevega dela, ene teh povesti, ki jo je poslovenil naš Andrej Budal in ki je zagledala luč v Koledarju Goriške matice le par mesecu po izidu originala, je bila tiskana v pet tisoč izvodih, kar šestkrat toliko od v originalnem italijanskem jeziku napisane zbirke. To je ugotavljal sam Mario Soldati, ko sem mu pred leti pokazal Budalov prevod, za katerega sploh vedel ni. Ker je njegova druga žena Hrvatica, iz Gorskega Kotarja, in ker sinova znata hrvaško, je tudi takoj ugotovil, da gre za jezik, ki je zelo podoben hrvaščini.
Te misli o nakladah knjig in o literarnih nagradah so mi prihajale na misel, ko sem prejšnjo soboto v žga-njarni Nonino v Percolu, mali podjetniški vasici blizu Vidma, bil prisoten na letošnjem nagrajevanju, že dvanajstem po vrsti, nagrajevanju, kjer obrtno-industrijska podjetnost ze povezuje z. literaturo, ljubeznijo do kmečkega sveta in dobršno mero reklame. Mario Soldati, ki predseduje žiriji že dolgo vrsto let, je stalno mečkal v ustih svoj »mezzotoscano« in ugotavljal, da je Furlanija še zadnji košček evropskega sveta, kjer je ohranjena ljubezen do starih kmetijskih navad in še posebej do starih kmečkih jedi.
Na to nevsakdanjo svečanost v žga-njamo, kjer nekaj desetin delavcev pripravlja pod spretnim strokovnim vodstvcl.i lastnika Benita Nonina specialna žganja, ki se zelo dobro prodajajo in ne manjkajo v kleti najbolj petičnih oseb, je prišlo tudi letos okrog štiristo gostov. Prišli so literati, novinarji, klienti, prijatelji iz vse Italije, pa še nekateri iz kake druge evropske dežele. Najprej, kot
Claude Levi - Strauss
vedno, sprejem pod veliko tovarniško lopo, kjer so delavci žgali posebna žganja in jih seveda ponujali gostom, ki so imeli na voljo tudi karnijski pršut, salamo ovito v zelenjavo in začimbah, klobase in frico, vse to zalito s prijetnim verduzzom. Potem pa za obloženimi mizami v tovarniški hali -skladišču, ki se za to priložnost spremeni v veliko restavracijo, kjer te servirajo v karnijsko narodno nošo oblečena dekleta, ki ti prinesejo na mizo karnijske dobrote, ki jih pripravlja s svojimi kuharicami nič manj kot znani Gianni Corsetti, gostilničar najbolj tipičnega karnijskega gostišča, tistega hotela Roma v Tolmeču, kjer se moraš telefonsko najaviti, če hočeš, da ti bo kaj dal na mizo.
No, sredi vsega tega gastronomskega vrveža, se na odru pred mikrofonom vrti in dirigira Gianola Noni-
no, soproga mojstra, ki skrbi za izdelavo sortiranih žganj in ki ji furlanski prijatelji pripisujejo trgovsko in reklamno žilico, da je znala iz male žganjarne napraviti veliko podjetje, ki pošilja žganja v specialnih steklenicah (ki ostanejo lahko za okras v vsakem stanovanju, potem ko so ostale prazne) po vsem svetu. Vse to pa \i je uspelo, ne da bi plačevala drage rasopisne ali televizijske reklame. Denar raje vloži, v literarne nagrade, v velike pojedine. Pa bodo vsi dnevniki, tedniki, mesečniki govorili o tej nagradi in jo povezovali z žganjem. Prav tako delamo mi v tem trenutku. Petdeset, sto, morda več milijonov lir bo sorazmerno bolj uspešnih kot desetkratna vsota plačana v izrazito reklamne svrhe.
Literarna nagrada Nonino je nastala v prvi polovici sedemdesetih let. Najprej je imela le ozek furlanski značaj. Dobili so jo novinarji za kak članek v specializiranih revijah, za tehnične spise, za filmske oziroma televizijske zapise. Pa še nekatera kmetijska posestva so dobila nagrade. Zato ker so skrbela za ovrednotenje posebnih sort trt, posebnih sort grozdja, iz katerih tropin so potem Noninovi pričeli izdelovati posebne sorte žganja.
V kasnejših letih je nagrada Nonino pogledala čez pokrajinske in deželne meje, v Italijo, pa čeprav je ohranila še vedno posebno zanimanje za furlansko podeželsko realnost. Pa še novinarji so ostali vedno v posebnem zanimanju ocenjevalne žirije. Giuseppe Lisi, Gina Marpillero, Mario Rigoni Štern, so dobili prve nagrade. Leta 1983 je prišel na vrsto Leonardo Sciascia in že smo bili v vrhu sodobne italijanske literature.
Pred dvema letoma literarna nagrada Nonino že gre v svet, prekorači italijanske meje. Prvo mednarodno
nagrado dobi brazilski pisatelj Jorge Amado, italijansko nagrado pa Piero Camporesi. Lani je bil v mednarodnem merilu na vrsti črnski senegalski pesnik Leopold Sedar Senghor, italijansko nagrado pa je dobil novinar Giorgio Bocca.
Letos je mednarodno nagrado dobil antropolog Claude Levi-Strauss. Nuto Revelli pa je bil ocenjen kot dobitnik nagrade med Italijani. Za delo iz furlanskega sveta je bil nagrajen Nico Naldini za knjigo »Nei campi del Friuli«, v kateri opisuje mladinske dogodivščine skupno s Pier Paolom Pasolinijem. Pokrajinska uprava v Pordenonu pa je dobila tehnično nagrado, ker skrbi za ovrednotenje starih sort trt.
Nuto Revelli, Piemontežan, navezan na svojo zemljo, je pri Einaudijo izdal celo vrsto povesti in romanov o življenju na podeželju. Govori o povratnikih iz vojne, o kmetih, o ženskah, govori predvsem o ljudeh, ki so vedno bili potisnjeni v stran.
Claude Levi Strauss, že skoro osemdesetletni očak, med očeti strukturalizma, znan antropolog in raziskovalec, profesor na številnih univerzah, neumorni pisec, je na svojem zahvalnem govoru v Percotu povedal, da moramo ohraniti stare navade in običaje v današnjem svetu, ki ni le več svet plastike, marveč že svet kompjuter jev. Ročno delo obrtnika in kmeta sta sila pomembna tako za nadaljnji razvoj človeštva kot za ohranitev starih vrednot, ki jih ne smemo zavreči v trenutku ko dominirajo nove tehnologije. »V trenutku ko ste meni, zaradi mojega raziskovalnega dela, dali nagrado,« je še dejal Levi Strauss v Percotu, »ste dokazali, da si prizadevate ohranjati in varovati te stare navade.« A koliko časa še, bi se vpra-šali TTli?
MARKO WALTRITSCH
Smučanje: na včerajšnjem superveleslalomu za SP
Girardelliju je vendarle uspelo
CRANS MONTANA (ŠVICA) — Luksemburžan Marc Girardelli je na včerajšnjem superveleslalomu osvojil svojo prvo zmago v tej sezoni in s tem tudi zopet prevzel vodstvo na skupni lestvici za svetovni pokal.
Girardelli je tako osvojil 18. pokalno zmago in tretjo v superveleslalomu. Na drugo mesto se je uvrstil Zahodni Nemec Markuš Wasmaier, na tretje pa Švicar Peter Muller.
Italijani se tokrat niso izkazali. Najboljšo uvrstitev (17. mesto) je o-svojil Heinz Holzer. Zelo poprečni so bili tudi Jugoslovani. Rok Petrovič je osvojil 31., Čižman 35., Benedik 54. in Kuralt 60. mesto. Križaja v Crans Montani ni bilo.
VRSTNI RED VELESLALOMA: 1.
Girardelli (Luks.) 1’47”34; 2. Wasmaier (ZRN) 1’47”48; 3. Muller (Švi.)
Marc Girardelli
1’47”64; 4. Heinzer (Švi.) 1’47”65; 5. Stock (Av.) in Eder (ZRN) 1’48”05; 7. Alpiger (Švi.) 1’48”22; 8. Schick (ZRN) 1’48”32; 9. Strolz (Av.) 1’48”33; 10. Enn (Av.) 1’48”41; 17. Holzer (It.) 1’49”16.
LESTVICA SUPERVELESLALOMA
ZA SP: 1. Muller (Švi.) 40; 2. Wasmaier (ZRN) 35; 3. Zurbriggen (Švi.) in Girardelli (Luks.) 25; 5. Heinzer (Švi.) 24. točk.
SKUPNA LESTVICA ZA SP: 1. Gi
randelli (Luks.) 167; 2. Muller (Švi.) 164; * 3. Wimsberger (Av.) 137; 4. Stenmark (Šve.) 127;	5. Petrovič
(Jug.) 125; 6. Wasmaier (ZRN) 119; 7. Zurbriggen (Švi.) 115; 8. Strolz (Av.) 95; 9. Maier (It.) 94; 10. Križaj (Jug.) in Alpiger (Švi.) 90.
V petek bo na vrsti smuk za SP v Morzineu.
Smučanje: slalom za SP na Piancavalla
Prvo slavje Charvatove
Mateja Svet (Jug.) odlična četrta - Domačinke razočarale
PIANCAVALLO — Čehoslovakinja Olga Charvatova (letnik 1962), profesor telesne vzgoje, je včeraj v Pian-cavallu na odlično pripravljeni progi osvojila svojo prvo pokalno zmago. Polivalentna čehoslovaška smučarka je zmagala na včerajšnjem slalomu pred Francozinjo Ferrine Pelen in Švicarko Brigitte Òrtli.
Odlično četrto mesto si je prismu-čala mlada Jugoslovanka Mateja Svet, pokalne točke pa je osvojila tudi Veronika Šarec z 11. mestom.
Povsem pa so odpovedale Italijanke. Še najboljša je bila Daniela Zini s 16. mestom, medtem ko se je morala Bonfinijeva zadovoljiti z mestom niže.
VRSTNI RED SLALOMA: 1. Charvatova (ĆSS’R) 1’28”08; 2. Pelen (Fr.) 1’28’Tl; 3. Òrtli (Švi.) 1’28”19; 4. Svet (Jug.) 1’28”31; 5. Strobl (Av.) 1’28”35;
6. Hess (Švi.) 1’28”46; 7. Mogore (Fr.) 1’28”68; 8. Steiner (Av.) 1’28”79; 9. Kronbichler (Av.) 1’28”85; 10. Land-stiitter (Av.) 1’28”97; 11. Šarec (Jug.) 1’28”99; 16. Zini (It.) 1’30’Tl; 17. Bon-fini (It.) 1’30”15.
LESTVICA SLALOMA ZA SP: 1.
Hess (Švi.) 95; 2. Steiner (Av.) 83; 3. Pelen (Fr.) 59; 4. Schneider (Švi.) 45; 5. Landstatter (Av.) 43.
SKUPNA LESTVICA ZA SP: 1. Hess (Švi.) 186; 2. Walliser (Švi.) 186; 3. Schneider (Švi.) 170; 4. Figini (Švi.) 153; 5. Òrtli (Švi.) 136.
Danes ženski veleslalom
VALZOLDANA (BELLUNO) — V Valzoldani bo danes ženski veleslalom za SP. To je prvič, da je v tem kraju kaka pokalna tekma za SP.
Nogomet: danes ob 14.30 v prijateljski tekmi v Avellinu
Le »prijateljsko« med Italijo in ZRN?
Nogomet: Italija - ZRN (under 21)
Včeraj v Salernu brez zmagovalca
Italija — ZRN	1:1 (0:0)
STRELCA: v 82. min. Caudino, v 89. min. Carobbi.
ITALIJA: Zenga, Ferri, Carannante (od 46. min. Carobbi), De Napoli, Bonetti, Progna, Donadoni, Giannini, Mancini (od 46. min. Borgonovo), Fi-lardi (od 77. min. Berti), Baldieri (od 67. min. Comi).
SALERNO — V včerajšnji prijateljski nogometni tekmi reprezentanc pod 21. letom sta Italija in Zahodna Nemčija igrali neodločeno.
Čeprav so imeli gostje terensko premoč, pa bi lahko «azzurri« že v prvem polčasu povedli, toda sodnik jim ni dosodil vsaj ene več kot očitne 11-metrovke.
Ko je vse kazalo, da bodo Zahodni Nemci osvojili zmago, saj so dosegli zadetek osem minut pred koncem z Gaudinom, pa je Italija malo pred iztekom srečanja izenačila s Carobbi jem.
V italijanski reprezentanci sta bila najboljša De Napoli in Donadoni.
AVELLINO — Svetovni prvak proti podprvaku; dve različni nogometni šoli; od nekdaj velika nogometna rivala si bodo torej danes v prijateljskem srečanju v Avellinu stali nasproti. In to le nekaj mesecev pred mundialom v Mehiki.
Tekma med Italijo in ZRN naj bi bila vx vsakem primeru prava nogometna poslastica. Poraja pa se vprašanje, če bodo nogometaši v tem srečanju dali vse od sebe. Prvenstvene obveznosti pa tudi dejstvo, da bosta v reprezentanci ZRN igrala »Italijana« Rummenigge in Briegei, bodo verjetno dali tej tekmi še »poseben prijateljski značaj«.
Navijači, ki bodo do zadnjega kotička napolnili stadion v Avellinu sicer upajo, da bo tudi v tem srečanju prišla na dan že tradicionalna rivaliteta med reprezentancema in da bodo priča zanimivemu boju in lepi nogometni predstavi.
Naj omenimo, da so »azzurri« v dosedanjih 19 tekmah z Zahodnimi Nemci kar desetkrat zmagali in petkrat igrali neodločeno. Bodo danes Becken-bauerji varovanci delno popravili ta negativni obračun? Po drugi strani bo tudi zanimivo videti dvoboj med Interjevima nogometašema Bergomi-jem in Rummeniggejem in neobičajni italijanski napadalni par Altobelli -Serena.
POSTAVI
ITALIJA: Galli (Tancredi), Bergo-mi, Cabrini, G. Baresi, Viercbowod, Tricella, Conti Bagni, Serena, Ancel-lotti, -Altobelli.’
ZAHODNA NEMČIJA: Schumacher, Buchwald, Fiirster, Augenthaler, Her_ get, Briegei, Rolff, Matthaus, K. Al-lofs, Magath, Rummenigge.
SODNIK: Ioan Igna (Romunija).
Srečanje se bo pričelo ob 14.30 in ga bo neposredno prenašala italijanska TV (drugi spored).
Platini še dve leti?
RIM — Po pisanju agencije ADN KRONOS naj bi Michel Platini podaljšal pogodbo z Juventusom še za najmanj dve leti. Francoski as naj bi prejel letno več kot 750 milijonov lir.
Mladinski nogometni
turnir v Viareggiu
VIAREGGIO — Na mednarodnem mladinskem nogometnem turnirju v Viareggiu so včeraj dosegli naslednje izide: Bayem Miinchen - Ocean Side New York 2:1; Fiorentina - Roma 1:0; Nairobi - Nacional Montevideo 2:1; Inter _ Napoli 0:0.
Pri Milanu »tiskovni molk«
MILAN — Predsednik nogometnega društva Milan je včeraj izjavil, da so1 uvedli »tiskovni molk«, da bi tako preprečili vsemogoče (in večkrat izmišljene) vesti glede trenutnega stanja milanskega kluba.
REKORD V ENOURNI VOŽNJI
Braunu zopet spodletelo
SANTIAGO — Zahodnonemškemu kolesarju Gregorju Braunu je zopet spodletel poskus, da bi izboljšal svetovni rekord v enourni vožnji (ne na nadmorski višini). Rekorder tako ostaja Danec Hans Òrsted z 48 km in 144 m.
Paoletti profesionalec
SANTIAGO — Italijanski amaterski rekorder v enourni vožnji Roberto Paoletti je izjavil, da bo prestopil med profesionalce. Paoletti, rojen v Avstraliji pred 23 leti, trenutno živi v Brescii.
Od danes v Genovi italijansko dvoransko atletsko prvenstvo
GENOVA — Danes se bo v Genovi pričelo 17. italijansko atletsko dvo-ransko prvenstvo. V središču pozornosti današnjega dne bo gotovo »veteranka« Sara Simeoni, ki je z dvema zmagama (Firence in Budimpešta) začela letošnjo sezono.
Košarka: drevi v 20. kolu italijanske A-l in A-2 lige
Brezupna naloga Tržačanov, Goričani favoriti
Košarka: sinoči v 1. jugoslovanski ligi
Poraz Smelta Olimpije
Drevi bodo igrali 20. kolo v italijanski A-l in A-2 ligi.
V A-l ligi bodo košarkarji tržaškega Stefanela pred brezupno nalogo. V Milanu se bodo namreč spoprijeli z vodilnim Simacom, ki je doslej izgubil le eno srečanje, v nedeljo pa je, čeprav je igral brez Meneghina, slavil zmago kar sredi Turina proti Berloniju.
Čeprav je v športu in zato tudi v košarki vse mogoče, zares si ne moremo zamisliti, kako bi lahko tržaški košarkarji drevi poskrbeli za presenečenje. V nedeljo so v domačem srečanju proti moštvu Cantine Riunite zapustili zelo bled vtis. Upajmo le, da bodo Tržačani danes zaigrali nekoliko bolje in s tem tudi dobili novega samozaupanja za nadaljnja srečanja.
Drevišnji spored (20.30)
Simac Milan - Stefanel Trst; Mo-bilgirgi Caserta - Berloni Turin; Sca-
volini Pesaro - Arexons Cantù; Cantine Riunite Reggio Emilia - Grana-rolo Bologna; Opel Reggio Calabria -Sii versione Brescia; Bénetton Treviso - Livorno; Bancoroma Rim - Mulat Neapelj; Divarese - Marr Rimini.
Po lepem uspehu v gosteh proti Sangiorgeseju bo goriški Segafredo drevi igral doma proti moštvu Pep-perja iz Mester. Goričani so v tem srečanju favoriti. Z novima točkama pa bi se pomaknili še više na lest-
vici in se tako vključili v sicer oster boj za napredovanje v višjo ligo.
Drevišnji spored (20.30)
Segafredo Gorica - Pepper Mestre; Yoga Bologna - Fantoni Videm; Cor-tan Livorno - Fabriano; Sangiorgese Porto San Giorgio - Mister Day Siena; Giorno Benetke - Fermi Perugia; Liberti Firence - Ippodromi d’Italia Rieti; Jollycolombani Forlì - Rivesto-ni Brindisi; Annabella Pavia - Filanto Desio.
Šibenka - Smelt Olimpija 93:86
(40:44)
SMELT OLIMPIJA LJUBLJANA: Vujakovič, Zdovc 2, Polanec, Subotič 25, Hauptman 9, Todorovič 2, Tovornik, Djurišič 6, Kotnik 22, Kovačevič 20.
ŠIBENIK — V sinočnjem, 17. kolu prve jugoslovanske lige so košarkarji ljubljanske Smelt Olimpije izgubili v Šibeniku in tako še naprej ostajajo predzadnji na lestvici.
Ljubljančani so v prvem delu srečanja dobro igrali in bili tudi zasluženo v vodstvu. V drugem polčasu pa so domačini z dobrim »pressin-gom« onemogočili gostujoče »beke«, centri niso prejeli uporabnih žog in tako je bil poraz neizbežen.
V včerajšnjem derbiju kola je zagrebška Gibona tudi brez Dražena Petroviča zmagala v Zadru in je še nepremagana na vrhu lestvice.
IZIDI 17. KOLA
Zadar _ Gibona 87:94 (42:58); Ju-goplastika - Bosna 103:77 (51:44); šibenka . Smelt Olimpija 93:86 (40:44); Partizan - Rabotnički 124:85 (56:44); Budučnost - Sloga 90:80 (43:38); Borac - C. zvezda 98:90 (46:40).
LESTVICA
Gibona Zagreb 34; Zadar in Budučnost Titograd 22; Partizan Beograd 20; šibenka Šibenik 18; Jugoplastika Split, C. zvezda Beograd in Bosna Sarajevo 16; Borac čačak 14; Rabotnički Skopje 10; Smelt Olimpija Ljubljana 9; Sloga Kraljevo 6.
Guidina dal Sasso prva
tudi v teku na 10 km
SAPPADA — Guidina dal Sasso je osvojila državni naslov v smučarskem teku tudi na 10 km (zmagala je že na 20 km). Druga je bila Manuela Di Centa, tretja pa Paola Poz-zoni.
Strelci B lige: Marko Ban še naprej drugi
Kljub temu, da je v Vareseju dosegel le 17 točk, je Jadranov košarkar Marko Ban še vedno na drugem mestu lestvice najboljših strelcev B lige. Vodi seveda Boni (Panapesca), ki pa je v nedeljo dosegel »le« 21 točk.
LESTVICA STRELCEV: 1. Boni (Panapesca Montecatini) 503; MARKO BAN (JADRAN) 403; Della Fiori (Cagiva Varese) 384; Maguolo (Panapesca Monte-catini) 379; Bessi (Faciba B. Arsizio) 378; Sciacca (Faciba B. Arsizio) in Ma-setti (Ecocementi Ferrara) 367; Turel (Castor Pordenon) 365; Lana (Teorema Arese) 227.
3. AL: v znamenju naših enajsteric
Krasovi nogometaši so v nedeljo v 3. AL zanesljivo v gosteh premagali moštvo Campanelle (na sliki akcija s tega srečanja) in so sedaj skupno s Primorjem na vrhu prvenstvene lestvice. Primorec pa je tretji. Torej premoč naših ekip
v tej skupini
zvonko simoneta o zenski namiznoteniški a ligi
Krasovke računajo na pomoč svoje publike
V tretjem kolu povratnega dela ženskega namiznoteniškega prvenstva je Kras Globtrade na domačih tleh odpravil ekipo Coc-caglia s 4:1. Pred tekmo so bili v Krasovem taboru upravičeno zaskrbljeni nad izidom tekme, ker je bila Miličeva ves teden v postelji z gripo, Sedmakova pa je imela hude bolečine v hrbtu, kar se je poznalo tudi na tekmi in poleg tega je bila Ukmarjeva s šolo na snegu. Miličeva in tovarišice so se zavedale važnosti tekme in kljub težavam osvojile srečanje.
Coccaglio se je predstavil v običajni postavi in nudil močan odpor slovenskim igralkam. To pa je povečalo zanimanje za končni izid in športni užitek za namiznoteniške
sladokusce je bil zagotovljen. Škoda le, da je tej zanimivi tekmi sledila maloštevilna publika.
Tudi tokrat se je izkazala s svojo igro Bernardičeva, ki je dokazala, da je steber ekipe. Presenetljivo dobro je igrala Sonja Milič, ki je po treh setih lepe igre odpravila »pen-holdereo« Andreonejevo in kot nam je izjavila pred tekmo samo, je imela izreden občutek za njen slog igre. Največji strah pred tekmo pa smo imeli za nastop Sedmakove, ki v zadnjem času igra zares odlično (spomnimo se zmage proti Busnar-dovi), vendar so ji bolečine v hrbtu^ onemogočile izvajanje njenih od-ličmh Hop-spinov« in predvsem zaključnih udarcev. Vseeno je Damjana odlično opravila svojo nalogo in bila že na pragu lepe zmage, ko je v končnici tretjega seta klonila pred nasprotnico na razliki. Ta tekma pa jo je toliko »zmučila«, da je zapro-
sila trenerja Miličevo za Zamenjavo v sicer standardnem paru z Bernar-dičevo. Tako ni preostalo Miličevi drugega kot da sama stopi za zeleno mizo z Jasno.
Kras je tako z novima točkama še utrdil drugo mesto na lestvici, ker je Štetan Neapelj doma izgubil proti ekipi iz Verone.
Prihodnjo soboto bo Kras Globtrade gostil nevarno ekipo iz Maratee. Krasovim dekletom želimo, da bi v tem tednu okrevale in osvojile ponovni važni točki. Za to tekmo bo zelo važna prisotnost publike.
IZIDI 10. kola: Kras Globtrade -Coccaglio 4:1; Maratea - Recoaro 4:3; Barcellona - Vigor 1:4; Štetan Surgelati Arena 1:4.
LESTVICA:	Surgelati Arena 20;
Kras Globtrade 18; Štetan Neapelj 14; Recoaro Bočen, Maratea in Coccaglio 8; Vigor Temi 4; Barcellona 0.
Košarka: proti Kontovelu Electronic Shop
Domu derbi mladincev
Veliko zanimanja tudi na Motor Showu
Primotor klub se vse boli uveljavlja
Na razstavi Motor Show, ki se je te dni zaključila v Trstu, je veliko zanimanja pritegnil stand Primotor kluba. Stand je prikazoval tri različne dejavnosti motokluba; turizem, tekmovalno dejavnost in zbiranje starih motorjev. V okviru novoustanovljene sekcije ljubiteljev »veteranov« je Primotor klub razstavil nekaj starih motorjev, last
svojih članov. Eden izmed, motorjev je bil celo iz leta 1926.
Nova sezona 1986 bo posebno plodna za Primotor klub, kolikor je ravno te dni začela delovati ženska sekcija in to celo na dirkalni ravni. Klub je izkoristil priložnost Motor Showa za predstavitev motorja, s katerim bo letos Danilo Štoka tekmoval za itali-
jansko hitrostno prvenstvo (kat. F1 750 ccm). Štoka, ki bo treninge na Grobniku nad Reko začel v drugi polovici tega meseca, se bo udeležil tudi treh tekem za svetovno prvenstvo. Seveda bo svojo izkušenost posredoval tudi mlajšim članom, katere bo treniral. Mlajši člani bodo nastopali v kategorijah za serijske motorje. Letošnji dirkalni motor Danila Štoke, ki je a-daptiran na šasijo Segale, je pripravila dirkalna delavnica Mosport.
Barvei Primotor kluba na najbolj znanih italijanskih in evropskih dirkališčih bo branil tudi Enzo Chiapel-lo. Tretji tekmovalec je Sergio Bertoc-chi (Archimoto), ki podobno kot Chia-pello ni imel sreče v lanski sezoni, saj sta se oba ponesrečila med dirko v Rimu. Prva tekma italijanskega prvenstva bo 16. marca v kraju Misano Adriatico.
Celotno delovanje kluba je izredno pohvalil predsednik italijanske motociklistične zveze Francesco Zerbj, ki je obiskal stand Primotor kluba in se skupaj z deželnimi delegati CONI srečal s predsednikom ZSŠDI Odom Kalanom in predsednikom Primotor kluba Marijanom Semcem.
V ženskem odbojkarskem prvenstvu under 18
Friulexport ostal nepremagan do konca
FRIULEXPORT — LE VOLPI 3:0 (15:1, 15:1, 15:2)
FRIULEXPORT: Ušaj, Umek, Fo-raus, Žerjal, Pertot, Ukmar, Venier, D’Ambrogio, Garbini.
V tekmi, ki ni odločala več o ničemer, je združena mladinska ekipa Friulexport z lahkoto odpravili) slabega nasprotnika Le Volpi. O tekmi kot taki ni kaj povedati, saj je bila le-ta pravi monolog Friulexporta in zato je bila tudi igra razen dveh napadalnih akcij združene ekipe nasploh nezanimiva. (M. Kalc)
OSTALI IZIDI 14. KOLA: Volley 80 - OMA Armes 2:3, Virtus - Kontovel Electronic Shop 3:0, Breg - Sokol 3:0.
KONČNA LESTVICA: Friulexport 28, Breg 24, OMA Armes 16, Sokol in Virtus 14, Volley 80 6, Kontovel Electronic Shop 4, Le Volpi 2.
UNDER 16 ŽENSKE
Bor — SLOGA B 2:0 (15:9, 15:8) TRAJANJE SETOV: 23 in 19 min. BOR: Bandi, Knez, Sancin, Superina, Leghissa, Mauri, Pernarčič.
SLOGA B:	Ciacchi, Marucciei,
Skerk, Fabrizi, Gregori, Foschini, Lupine, Čufar, Citter, Pauhna, Hrovatin.
Prvi set je bil v začetku izenačen, nato pa so borovke s servisi strle odpor slogašic. Drugi niz je bil v zadetku prav tako izenačen, zaradi slabega sprejema slogašic, pa so borovke zlahka prišle do zmage. (C. Bandi)
UNDER 18 MOŠKI
NPT — SLOGA 0:3 (10:15, 12:15, 9:15) SLOGA: čač, Gulič, Hrovatin, Ker-Pan, Komar, Sain, Tavčer.
Slogaši so tudi v svojem zadnjem nastopu v tem prvenstvu zabeležili gladko zmago in tako osvojih drugo mesto na lestvici za letos nepremagljivim Interjem 1904, proti kateremu so obakrat izgubili. Nekoliko nepričakovano so v povratni tekmi klo-nili tudi proti Prevenireju, v vseh ostalih srečanjih pa so slavili s 3:0.
To je še toliko pomembnejše, če pomi sl imo, da so vsi igralci letnika '69 ali mlajši, kar pomeni, da bodo z isto ekipo nastopili v tem prvenstvu tudi v prihodnji sezoni. (Inka)
VOLLEY CLUB — BOR	0:3
(6:15, 3:15, 1:15)
BOR: Metton, D. in E. Starc, Ja-blanšček, Sedmak, Cappellini, Marega, Knez.
Borovci so odlično sklenili prvenstvo z zmago v pičlih v tridesetih minutah ha račun šibkega nasprotnika, ki so ga povsem nadigrali. Privoščili so si vrsto fines in nasprotniki, ki se sploh niso upirali, so jih lahko samo občudovali, točke pa so nizali samo zaradi predrznosti borovcev. (A. S.)
OSTALA IZIDA 14. KOLA: Prevenire- Inter 1904 3:1, Rozzol - CUS 1:3.
KONČNA LESTVICA: Inter 1904 26, Prevenire in Sloga 22, Bor 18, NPT 12, CUS 8, Lih. Rozzol 4, Volley Club 0.
UNDER 16 MOŠKI
BOR — LA MARMOTTA	2:0
(15:1, 15:0)
BOR: Marega, Jercog, Starc, Blasi, Hmeljak in Švab.
To je druga zaporedna zmaga »plavih«, ki so še nepremagani. Nasprotnik jim sploh ni bil kos, saj je celo grešil pri serviranju, v drugem nizu pa naši niso niti opravili popolne rotacije mest, saj se je niz prej končal. (A. S.)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP —
DOM 69:71 (38:37)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP — A. Pertot 2, Pupulin 4, Pertot 15, Cunja, Danieli 3, Brischia 9, Emili 19, Bogateč, Stanissa 16.
DOM: Corsi 20, Kocjančič 8, Orzan 25, Košuta 8, Cubrillo, Brinelli, Romano 10.
Okrnjena ekipa Kontovela je na domačem igrišču izgubila proti go-riškemu Domu. V začetku prvega polčasa so domovci prevzeli vodstvo, nato pa so domačini nadoknadili zamujeno in prešli v vodstvo.
V	drugem polčasu sta si bili ekipi povsem enakovredni in tako se je tekma odločila le v zadnjih minutsh, v katerih si je Dom pridobil nekaj točk prednosti in jih obdržal do konca. Pohvaliti je treba vso ekipo Kontovela zaradi požrtvovalnosti, pri Domu pa se je izkazal Orzan.
(D. Demdtrij)
BOR — BARCOLANA B 88:63 (33:33)
BOR: Peršič 3 (1:2), Jogan, Vec-chiet 2, Smotlak 6 (2:5), Štefan Semen 15 (1:8), Kovačič 8, Volk 17 (2:2), Pieri 26 (6:8), Petaros 5 (1:2), Kralj 2.
Borovi mladinci so proti slabi ekipi Barcolane B stopili na igrišče popolnoma nemotivirani, tako da se je prvi polčas zaključil celo p«ri neodločenem izidu. Čeprav se nivo igre ni izboljšal niti v drugem polčasu, so plavi vseeno visoko slavili zmago. Zaskrbljujoč je vsekakor odnos, ki so ga na tej tekmi prikazali vsi tisti igralci, ki nastopajo v članski ekipi. (Vato)
NARAŠČAJNIKI
BOR ADRIAIMPEX — FERROVIARIO 78:54 (40:22)
BOR ADRIAIMPEX:	Simonič 6
(4:6), Pertot 2 (0:1), Krasna 24, Škerk 19 (3:6), Sestan 2, Acerbi 8 (2:2), Smotlak 17 (3:11).
Borova okrnjena postava je že na začetku prevzela vodstvo in ob koncu prvega polčasa vodila z 18 točkami prednosti.
V	drugem polčasu so borovci slabše branili in Ferroviario se) je približal na 12 točk. Odtlej so naši igrali bolj zagrizeno in prednost povečali na 22 točk in tudi osvojili tretjo tekmo povratnega kola prvenstva naraščajnikov. Za dobro igro je treba pohvaliti Krasno, ki je redno zadeval koš, a tudi Simoniča, ki je borovce dobro vodil k zmagi. (Acerbi)
SOKOL — SGT	58:115 (24:53)
SOKOL: Tinta, Gerii 2, Šuligoj 12 (0:1), Tence, Stanissa 15 (1:5), Paulina 21 (1:3), Pizziga, Bogateč 2, Lesizza 6, Sosič.
Sokolovci so se enakovredno borili le v prvih osmih minutah igre, nakar je prišla do izraza premoč prvo-uvrščene ekipe na lestvici. Vsekakor bi morali naši igrati bolj zbrano predvsem v napadu, kjer so bili vse preveč pomanjkljivi. V prvem polčasu se je v obrambi odlično upiral Sosič, žal pa je moral že v 18. min. na klop zaradi pete osebne napake.
Drugi polčas je bil podoben prvemu, na dan pa je prišla tudi prevelika utrujenost zaradi hitrega tempa igre, ki so ga vsilili gostje. Tokrat je v režiji dobro opravil svojo nalogo Stanissa. (A. Pupis)
DEČKI
BOR ADRIAIMPEX — INTER 1904
121:62 (53:26)
BOR ADRIAIMPEX: Prelec 3 (1:2), Danieli 16 (2:4), Berdon 19 (3:6), A-rena 28 (4:6), Oberdan 24 (3:6), Ster-
ni 10 (2:3), Prešel 5 (1:2), Bajc, Ažman 6, Paulica 10.
TRI TOČKE: Oberdan.
Borovi dečki so z lahkoto dosegli peto zaporedno zmago. Nasprotniki so se enakovredno borili le v prvi četrtini igre, nato so »plavi« stisnili zobe in z zanesljivo obrambo ter hitrimi protinapadi spravili rezultat na varno.
Vsi igralci so dobro opravili svojo nalogo. Arena je solidno skakal pod o-bema košema, Danieli je vodil ekipo v napadu in Oberdan je odlično branil nasprotnikovega najboljšega košarkarja Pozzecca, ki je v vsej tekmi dosegel le 7 točk. Poleg njih bi omenili še presenetljivega Stemija in v napadu iznajdljivega Berdona. V naslednjem kolu bodo borovci počivali, nato pa se bodo spoprijeli z močnim Don Boscom. (Luka Furlan)
1. MOŠKA DIVIZIJA
PREVENIRE — SOKOL 64:51 (25:17)
SOKOL: P. Buzan 8, D. Buzan, Pahor 2, Ridolsi, Klanjšček 15, Žbogar, Devetak 15, Terčon 4, Vidoni, Pupis 7.
Sokol letošnjega prvenstva ni začel na^ravno najboljši način, saj ga je porazila povprečna tržaška ekipa Prevenire. Nabrežinci so igrali spremenljivo, še zlasti pa so odpovedali v prvem polčasu. Tedaj jim v napadu ni šlo od rok, tako da so po prvih dvajsetih minutah igre zbrali skromnih 17 točk. Na srečo niti Tržačani niso blesteli in Sokolu je tako uspelo obdržati stik z nasprotnikom.
Niti nadaljevanje se ni pričelo najbolj obetavno za goste, ki so po štirih minutah že zaostajali za 16 pik. Z uspešnimi menjavami obrambe je Sokol le nadoknadil zamujeno in se kmalu približal na 6 točk. Na žalost pa več ni zmogel. (M. Terčon)
MINIBASKET
TURNIR ZINI-ROSENWASSER BOR — DON BOSCO 23:55 (10:27)
BOR: Filipčič, Bandi 2, Ferluga 2, Hervatin, Martinolich 2, Vodopivec 7, Possega 6, Giacomini, Turk 4, Poro-patti.
V prvih dveh četrtinah so se borovci kar solidno upirali nasprotniku, ki pa jih je v nadaljevanju nadigral. Don Bosco jei bil objektivno močnejši in kljub vsej dobri volji mu naši niso bili več kos. (L Žerjal)
obvestila
ŠD BREG
obvešča, da bo vpisovanje za pokal Skdanc, ki bo v Ravasclettu, vsak dan do 12. t.m. od 20. do 21. ure na sedežu društva. Ker nedeljski izlet odpade, ŠD Breg vabi tečajnike in izletnike, da ponovno potrdijo svoj vpis.
SPDT
obvešča, da se danes na liceju »F. Prešeren« ob 21.00 nadaljuje predsmučar-ska in rekreacijska telovadba SPDT.
MEBLO
sporoča, da bo odhod avtobusa za pokalno tekmo v Nerveso v četrtek, 6. 2., ob 16.45 s Trga Oberdan, ob 17.15 pa iz Sesljana.
ŠD SOKOL IN SKD I. GRUDEN sklicujeta REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 7. februarja, ob 20.00 v društvenih prostori. Dnevni red: poročila, volitve novih organov, razno.
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da se bo plavalni tečaj na Al-turi začel danes, 5. februarja, ob 15.30.
Vesna Lutman znova zmagala
V okviru meddeželnih tekmovanj, ki se v tem času vrstijo v raznih krajih severne Italije, so lokostrelci briškega društva Naš prapor ponovno dosegli dobre rezultate. Med vsemi pa se je tudi tokrat izkazala Vesna Lutman, bivša državna prvakinja mladinskih iger, ki je zasedla prvo mesto v svoji kategoriji.
Sicer so tudi drugi tekmovalci Našega prapora v Spilimbergu dosegli dobre uvrstitve. Med mladinci je bil David Coceani 3., njegov brat Aleksander pa 6. Diego Makuc jo tokrat dosegel najboljši osebni rezultat v tej sezoni, ekipa briškega društva (Beno Vižintin, Milovan Lutman in Diego Makuc) pa se je uvrstila na 10. mesto.
Rokomet: Kras Trimac praznih rok
Kras Trimac — Pallamano Pordenone	29:36 (16:18)
KRAS: Klinc, Gruden, J. Milič, Marocelli (1), Simoneta (5), M. Milič, Predonzani, Košuta (3), Grilanc (1), Raseni (19).
Krasovi mladinci so proti Pordenonu izgubili z veliko razliko. Rezultat sam pa ne daje jasno slike o poteku tekme. Krašovci so igrali dobro, predvsem s tehnične plati, telesno pa nasprotniku niso bili enakovredni. Poznala se je tudi odsotnost Bettocchia in Kralja, tako da je Kras praktično igral brez levega krila.
Pri krasovcih gre vsekakor pohvaliti vse igralce, zlasti pa Rasenija, ki je dosegel rekordno število zadetkov.
Danes se bo nadaljevalo tudi prvenstvo naraščajnikov. Kras Trimac bo igral ob 18.30 proti Virtusu iz Trsta. Tekma bo v kulturno-športnem centru v Zgoniku. (Andrej Budin)
UNDER 18
zarja — zaule i-.i (0:i)
STRELEC ZA ZARJO: Žagar v 65’.
ZARJA: Zettin, Leban, Ferluga, it-ralj, Borelli, Zerbo, Schillani, Ra-tem, Kalc, žagar, Carli, Zeugna in
lomeč.
Neodločen izid je gotovo pravičen Rezultat tekme saj je vsaki ekipi v “istvu pripadal po en polčas. V prvem Polčasu so se izkazali gostje s hitro !Sr<>, predvsem v napadu, in zasluzeno prešli v vodstvo. V drugem pol-?asu pa so zarjani igrali kot prero-leni in takoj izenačili. CP. B.)
OSTALI IZIDI: San Luigi - Forti-mdo 4:0, Costalunga - Sant’Andrea .1> Roianese - Supercaffè 0:1, Opi-- San Sergio 3:2, Olimpia - Mon-«>ello 6:3, Domio - San Marco 1:3, Ldile Adriatica - Campanelle 2:0.
LESTVICA: Edile Adriatica 28, Su-Percaffè 27, Opicina 24, Zaule 19, an Marco in San Luigi 18, Costalun-Olimpia in Fortitudo 17, San Ser-p 16, Sant’Andrea 15, Domio in impancile 12, Montebello in Roia-^ H, Zarja 8.
NARAŠČAJNIKI
SKUPINA A — SERVOLA 5 STRELCI za Breg: ^Vara -	-	—
4:1 (2:0) M. Tamaro 2, 1, De Franceschi 1.
naši nogometaši v mladinskih prvenstvih
BREG: dottar, Bandi, P. Tamaro, Sandin, Bevk, Albino, Slavec, M. Tamaro, Hervat, De Franceschi, Švara (Paiano), Zahar, Bonzanini, Starec.
Čeprav so Brežani visoko zmagali, so s prikazano igro razočarali. Igrali so raztrgano in individualno. Nasprotnik je bil zelo slab, tako visoke1-ga poraza pa si ni zaslužil. Upajmo, da bodo naši v prihodnje bolj skupinsko igrali, kot sicer tudi znajo.
Od posameznikov bi pohvalili Renata Bandija. (M. Š.)
OSTALA IZIDA: Montebello - Campanelle 10:1, Chiarbola - Fortitudo 0:3.
LESTVICA: Domio 22; Fortitudo 16; Muggesana 14; Montebello 11; Breg 10; Campanelle 7; Chiarbola 5; Ser-vola 3.
SKUPINA B
S. LUIGI — KRAS	0:1 (0:1)
STRELEC: Alan Škabar v 9. min.
KRAS: Kočevar, Grgič, Mesar, Černe, Ferluga, Leone, Alan Škabar (Dragoni), Kavalič, žagar, Umek, Šuc (Milič).
Proti še nepremagani ekipi S. Lu-igija je Kras izbojeval izredno dragoceno zmago. Po mnenju trenerja
Adamiča se niso krasovci še nikoli tako potrudili. Pravokotnik pri Sv. Alojziju je bil bolj podoben komaj preorani njivi kot nogometnemu igrišču. Tekma je bila zato na nizki tehnični ravni. Igra je bila precej izenačena z nekaj zamujenimi priložnostmi na obeh straneh. Gostom je uspelo s pametno igro do konca ohraniti prednost zadetka, ki je padel že na začetku srečanja. Krasove barve je prvič, toda uspešno, branil Aljoša Milič, ki je vstopil v zaključnem delu tekme. (R. B.)
LESTVICA: San Vito 17; San Luigi in Kras 16; Opicina 15; Costalunga in Olimpia 11; Sant’Andrea 7; C GS 4, Sant’Anna 3,
NAJMLAJŠI
SKUPINA A
OLIMPIA — BREG	3:1 (2:1)
BREG: Giglifanò, Buzzi, Ota, C. D’Azzara, Zupin, Kozina, M. Gombač P. D’Azzara, Cah, Crevatini, R. Gombač (Majevski, De Grassi).
Naši si tako visokega poraza niso zaslužili. Domačini so dosegli gol takoj v začetku tekme. Brežani so reagirali in napadali, nevarno pa so
se odprli v obrambi, tako da je O-limpia izid povečala na 2:0. Brežani so razhko znižali ob koncu prvega polčasa z enajstmetrovko.
V drugem polčasu so Brežani stalno napadali, zadetka pa niso dosegli. V protinapadu pa so domačini dosegli še tretji gol.
Od Brežanov bi tokrat pohvalili Paola D’Azzaro. (M. Š.)
OSTALI IZIDI: Servola - Inter San Sergio 1:7, Triestina - Montebello 0:1, Costalunga - San Luigi odi., počitek Domio.
LESTVICA: Costalunga in Montebello 17; San Luigi in Triestina 15; Inter San Sergio 13; Breg 10; Olimpia 18; Servola in Domio 4.
SKUPINA B
GIARIZZOLE — PRIMORJE 1:0 (0:0) -
PRIMORJE: Blažon, Lukša (Štolfa), Škabar, Ligozzi, Gberbassi, Pras-selli, Tomasetic, Peter . Štoka, Žagar, Mitja Štoka, Trampuš.
Po šestih nedeljah je Primorje prvič prejelo gol. Res škoda, kajti naši bi lahko končali tekmo z 0:0. Igrišče je bilo razmočeno in igra ni bila posebno hitra, vseeno pa je bilo na o-beh straneh nekaj priložnosti.
V	začetku tekme bi lahko Primorje dvakrat prišlo v vodstvo. Žal mu to ni uspelo. Solidni Tržačani so proti polovici drugega polčasa povedli. Pro-sečani so dobro reagirali in z nekaj sreče bi lahko tudi premagali domačega vratarja. (Š. M.)
OSTALI IZIDI: Campanelle - San Pito odi., Opicina - Portuale 0:6, San Giovanni Campi Elisi 4:0, počitek CGS.
LESTVICA: Giarizzole 21, San Giovanni 19, Portuale 18, CGS in Primorje 12, Campi Elisi 8, Opicina 5, San Vito 4, Campanelle 3.
NA GORIŠKEM
GRADESE — MLADOST 1:1
STRELEC ZA MLADOST: Tomšič.
MLADOST: Gergolet, Quinzi, Spacal, Lakovič, Tomšič, Šviligoj, Nar-duzzi, Devetak, D. Lakovič, R. Devetak, Tonzar.
V	prvem srečanju povratnega dela prvenstva najmlajših je Mladost igrala neodločeno v Gradežu. Slovenski fantje so takrat igrah precej nezbrano in so 'domačinom dovoliU več prostosti kot običajno. Po prednosti, ki jo je Mladost dosegla v uvodnih minutah srečanja, so njeni igralci precej popustih in dovolih Gradežu, da je izenačil. (P. M.)
t
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 50.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 350.00, letno 3.500.00,-za organizacije in podjetja mesečno 500.00, letno 5.000.00, letno nedeljski 1.200.00 din.
Poétni tokocl račun za ltali|o
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 50101 603 45361 ADII • DZS 61000 Liubliana Kordelieva 8/11 nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50 000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalia po formatu. Oglasi iz dežele Furlamie - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 tel. 775275. tlx. 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja L JzTT m tiskaj ^Trst
Clan Mjansk«
zatoŽnfcov F1EG
5. februarja 1986
Najpomembnejši ameriški branik v Tihem oceanu
Filipini : otočje kot sod smodnika ob rastoči grožnji vietnamizacije
Strahoten umor v Rimu
RIM — Včeraj pred zoro je v Rimu strahotno končal svoje življenje med zobmi za mletje smeti tovornjaka mestne čistoče 47-letni Simon Matteucci, prestopnik iz Marseilla, ki je bil znan tudi italijanskemu sodstvu zaradi pretepov, nasilja in upiranja varnostnim silam.
Do tragedije je prišlo ob 3.30 na Trgu San Marcello, ko se je Matteucci baje sprl s tremi Španci, s katerimi je prej popival v neki pivnici. Trojica je baje Matteuccija najprej pretepla in ga nato živegh" vrgla v odprtino za mletje smeti tovornjaka mestne čistoče. To vsaj trdijo preiskovalci, ki so trojico Špancev že aretirali. Tragediji., ni prisostvoval nihče, saj so se pometači oddaljili, da bi pobrali posode za smeti. Le šofer, ki je ostal v kabini, je nenadoma opazil, da se je mehanizem za mletje smeti ustavil. Ko ga je šofer pregledal, je z grozo opazil med zobmi zagozdeno truplo. Na njegove klice so priskočili pometači, vzvratno zavrteli mehanizem, a za Matteuccija ni bilo več pomoči. Tako so poklicali policijsko izvidnico, da je preiskava nemudoma stekla. Po zasliševanju taksistov, čuvajev parkirnih prostorov in ponočnjakov so preiskovalci dospeli do pivnice na Trgu Santi Apostoli in od tod do treh Špancev, ki jih sedaj dolžijo strahotnega umora-. Lastnik pivnice je namreč potrdil, da je Matteucci zapustil njegov lokal prav v spremstvu treh osumljencev.
MANILA — še nikoli prej kot pred sedanjimi predsedniškimi volitvami niso bili Filipini v ospredju zanimanja zahodne javnosti kot v teh zadnjih tednih ko postaja vedno bolj očitno, da bi ta otoška država lahko končno obrnila stran svoje tragične zgodovine. »Filipini: otočje kot sod smodnika«, »Filipini kot Iran in Vietnam«. Taki in podobni naslovi na ameriških in zahodnih časopisih pa dajejo vtis, da bo ta nova stran krvava, da je Marcosov režim že tako vklenjen v lastne spone korpucije, političnega nasilja, avtoritarizma in gospodarske zavoženosti, da ne bo dopustil sprememb.
O Filipinih smo v teh dneh slišali in brali ogromno. Iz vsega tega bomo skušali izluščiti nekaj bistvenih postavk, da nam bodo razumljivejša sedanja dogajanja in da nas ne bo presenetil morebitni razplet ali zaplet po predsedniških volitvah. Filipini so otoška država, saj so sestavljeni iz 7000 otokov, od katerih je obljudenih le 900, kar 90 odstotkov ljudi pa živi le na 11 največjih otokih. Skupna površina vseh otokov znaša 300.000 kv. kilometrov, po zadnjih statistikah pa je na Filipinih živelo 54.252.000 ljudi.
Filipine je »odkril« leta 1521 Magelan na svoji poti do Sundskih otokov in okoli sveta: Prav na teh otokih pa je Magelan padel v spopadu z domačini, otočje pa je v naslednjih letih prišlo pod špansko, oblast vse do leta 1898, ko je v ameriško-španski vojni Španija izgubila Kubo in Filipine, ki so prišli
pod ZDA. Ameriška oblast je na Filipinih trajala z vmesno japonsko okupxicijo do 12. .junija 1946, ko so Filipini postali samostojna država, ZDA pa so si do leta 1991 izposlovali pravico do dveh vojaških oporišč, Clark in Šubic Bay, ki sta največji ameriški oporišči Od dolge španske nadvlade so Filipini o-hranili le pripadnost rimskokatoliški cerkvi, saj je katoličanov kar 84 odstotkov, španščina je v bistvu jezikovni relikt. Če se torej v verskem in duhovnem življenju pozna španski vpliv, pa se je vse ostalo življenje amerikaniziralo, seveda v najbolj negativnih značilnostih. Stalna prisotnost kakih 18 tisoč ameriških vojakov, ki na Filipinih potrošijo skupaj z najemnino za obe oporišči skoraj 600 milijonov dolarjev, je nedvomno globoko zarezala v družbeno stvarnost. Edina filipinska »industrija«, ki danes ne pozna recesije in krize, je tista, ki' nudi ameriškim vojakom »prijetno počutje«. Prostitucija in trgovina z mamili cvetela ob tihi podpori režima. Vse drugo pa je v razsulu, saj ima država skoraj 20 milijard dolarjev dolga, da ne uspe plačevati niti pasivnih obresti. V državi ima v svojih rokah 30 odstotkov bogastva le 5 odstotkov bogatinov, 17 milijonov ljudi pa živi v popolni bedi. Nič čudnega torej, da ima maoistična gverila »Nova Hjudska armada« vedno nove privržence in da lahko Filipinom zagotovi miren razvoj le drastičen premik, v bistvu poraz Marcosovega »predsedniškega para«.
Ambiciozen
načrt
Carla Sagana
MOSKVA — Sovjetska tiskovna agencija TASS je včeraj posredovala izjavo ameriškega vesoljca in predsednika ameriškega planetarnega združenja Carla Sagana, ki je za ameriško revijo »Parade« napisal, da bi bila skupna ameriško-sovjetska ekspedicija na Mars »uresničljiva tako s pobtičnega kot s tehnične ga vidika«.
TASS je predvsem popdčrtala tisto Saganovo izjavo, po kateri bi »uspeh misije postavil temelje uresničevanju trajnih človeških bivališč na Marsu in bi koristil miroljubnemu sodelovanju med ZDA in SZ«.
V vesoljskih poletih je po Sa-ganovih besedah v rabi ista tehnologija, ki je prisotna v oboroževalni tekmi. Z lahkoto bi torej lahko preusmerili sedanje tehnološke napore iz orožja v vesolje. Polet na Mars bi po Saganovih besedah stal manj kot Reaganova militarizacija vesolja, stroške bi si delili obe državi,
Ameriški vesoljski pilot zalo predlaga, da bi ZDA in SZ ponovno našle skupni jezik kot v drugi svetovni vojni in da bi združeno uresničile ta ambiciozni načrt. Obe državi sta navsezadnje že imeli tako sodelovanje, ko sta se v zemeljski krožnici leta 1975 združili vesoljski ladji »Apollo« in »Sojuz«.
Čenča
Jože Trobec
1.
Amerikanizacija v japonski prehrani
Japonski »kralj hamburgerjev« slavi izreden poslovni uspeh
TOKIO — »Po moji zaslugi so japonski otroci postali plavolasi,« trdi Don Fudžita 15 let po odprtju prve »ham-burger-restavracije« na Japonskem. Predsednik »McDonald’s Japan« slavi svoje zmagoslavje brez zadrege in lažne skromnosti v evforičnih tonih in s precejšnjo mero humorja, ki je tako redek pri Japoncih.
»Bil sem deček iz Osake. Svetovali so mi diplomatsko kariero zaradi podeželskega naglasa. Postal pa sem glavar carstva okroglega, z mesom obloženega kruhka, prave revolucije za deželo riža in surovih rib. V mladosti sem mnogo potoval, a sem se vedno izogibal srečanju z Japonci. Imeli so tako bolezenski videz, majhni, negotovi, brez dostojanstva. Če so taki, sem pomislil, je krivo dejstvo, da niso 300 let jedli mesa, odkar se je v 16. pa do 19. stoletja v eri Tokugava Japonska zaprla vsem tujim vplivom. Tedaj sem sklenil: da se izboljšajo, potrebujejo govedino, morajo se torej internacionalizirati, potrebujejo torej hamburgerje. Danes je japonska fizična zunanjost v svetu kompetitivna, postali so torej plavolasi.«
Plavolasi Japonci so še vedno redkost, a te provokativne izjave Dona Fudžite zgovorno dokazujejo, da je zadal hud udarec tradicionalni japonski prehrani. Ko je 20. julija 1971 v Tokiu odprl svojo prvo restavracijo, je marsikdo zmajal z glavo in mu obetal klavrni polom, štiri leta pozneje je prekoračil, mejo 10 milijard jenov (500 milijonov dolarjev), njegova japonska podružnica ameriške hiše »McDonald’s« pa je bila prva japonska veriga restavracij, ki je leta 1984 prekoračila mejo 100 milijard jenov
letnega zaslužka (5 milijard dolarjev). Uspeh pa se nadaljuje. Lani je tako Fudžita vnovčil 118 milijard jenov, imel je že 532 prodajnih centrov. V njegovih restavracijah so ocvrli kar 60 odstotkov vsega krompirja in spekli 12 odstotkov vsega mesa, ki ga iz tujine uvaža Japonska.
Letos bo »kralj hamburgerjev« skupaj s svojo šestdesetletnico rojstva praznoval tudi odprtje 600. restavracije. Vsako nedeljo se z zadovoljstvom smeje ob pogledu na brhka dekleta, ki se s snežnobelimi zobmi lotevajo njegovih »Big Mac« in pazijo, da ne bi z omako zamazale svojih tradicionalnih kimon.
Kako si lahko torej razločimo tak poslovni uspeh v državi, kjer je hrana predvsem paša za oči, obed pa poteka po pravem tradicionalnem ritualu. Fudžita trdi, da je vse to rezultat strateške lokacije okrepčevalnic, pametna reklama ob spoznanju tehnološkega napredka in postopne amerikanizacije sveta. »Nuditi 45 gramov govedine v 17 milimetrov debelem kruhu ob 16,7 stopinje Celzija«, to je Fudžitov recept uspeha. Obenem pa je treba po mnenju japonskega »kralja hamburgerjev« upoštevati japonski »čut manjvrednosti« in »navdušenje nad tujino«, ne da bi to dregnilo ob prirojeno in protislovno ksenofobijo.
Fudžita se torej ima za cesarja Meidži hamburgerjev. Kot je ta cesar pred 110 leti odprl vrata tujemu vplivu na, Japonskem tako je Fudžita odprl vrata ameriškemu hamburgerju. Sovražnikov nima razen italijanske pice, ki pa na njegovo srečo ni še prodrla na Japonsko.
V BRAZILIJI SE JE ZAČELO VSAKOLETNO PUSTNO NORENJE
SAO PAULO — V Braziliji se je že začelo pustno norenje s plesi, slavjem in pustnimi povorkami. Na inflacijo, revščino in kriminal so začasno pozabili v izbruhu naravnega, a tudi umetnega veselja. Celo predsednik republike Jose’ Samey je navedel, da bo sporočil zamenjave v vladi šele po 15. februarju, da ne bi skalil »pustnega rajanja kakemu ministru«, ali bolje rečena, kakemu bivšemu ministru.
Rio de Janeiro je kot vedno središče brazilskega pusta. Hoteli so že natrpani s tujci, po ulicah pa so v teku priprave za nedeljsko in ponedeljkovo povorko. Povsem razumljivo so se cene bliskovito dvignile.
V vsem tem veselju pa so varnostne sile okrepile budnost. Med brazilskim pustom namreč skokovito naraste kriminal. Ropi, posilstva, umori so namreč na dnevnem redu. Letos pa se bodo vsestransko potrudili, da bi te negativne pojave vsaj omilili, saj je to prvi pust v »svobodi«. In prav tema svobode bo po vsem sodeč glav-
no gibalo letošnjega brazilskega pusta. Ne pa samo politične svobode, temveč tudi premostitev vseh tistih ovir, ki jih je postavljala diktatura. Če torej lani ni smela televizija posneti razgaljenih pustnih šem, bodo bržkone letos to nadoknadili.
Ob vsem tem pa se marsikdo sprašuje, kakšna bo streznitev, ko se bodo Brazilci ponovno spoprijeli z inflacijo in s težkim gospodarskim položajem. Najmanj kar jih čaka, je hud maček in težak glavobol.
Obmejni incident
BANGKOK — Guverner vzhodne tajske pokrajine Ratchtani Danai Ket-siri je včeraj sporočil, da je predvčerajšnjim vdrla na tajsko ozemlje neka laoška enota, ki je odprla ogenj iz avtomatičnega orožja proti skupini hiš na bregu reke Mekong. Ubitih je bilo pet oseb, med katerimi štirje laoški begunci in neki tajski državljan.
Po trditvah guvernerja je tajska vojska sedaj v stalni pripravljenosti, da bi zavrnila morebitne nove napade laoških enot, ki skušajo onesposobiti in likvidirati režimske nasprotnike, ki so se zatekb na tajsko o-zemlje.
DOMA
|flp/ IN V SVETU
Slovenijales DOBRO POZNAN