Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačiin 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejemali, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezno številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne".
-V
A
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., češe tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vreduištvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/»6- uri popoludne.
Ätev, SO.
T,iut?!i&ni. v ponedeljek 15. februvarija 1892.
Imetnik XX.
Prisilno zavarovanje proti požaru.
Na Dunaju, 10. februvarija. I.
Deželni glavar štajerski, grof Wurmbrand, nasvetoval je s tovariši, da naj državni zbor sklene postavo, da se uredi prisilno zavarovanje, katero naj potem posamezue dežele izvrše na podlagi državne postave. Ta svoj predlog je danes utemeljeval v precej dolgem govoru; iz tega in tudi drugih govorov hočem podati kratko poročilo, ker dotična zadeva je vredna vsekako resnega preudarka.
Tudi vlada sama je že naznanila v najvišjem prestolnem govoru, da hoče državnemu zboru predložiti postavo za prisilno zavarovanje proti požaru, in, kakor se sliši, izdeluje se že dotični postavni načrt v ministerstvu, o katerem se bode še tekom leta posvetoval državni zbor.
Kolikor je sedaj znano, je namen vlade, le postavno prisiliti slehernega hišnega gospodarja, da mora zavarovati svoje poslopje, toda pri zavarovalnici, pri kateri koli hoče; deželni glavar štajerski, grof Wurmbrand, pa hoče, da se postavno izreče prisilno zavarovanje, dalje naj se izreče monopol za dežele, to je, da smejo le dežele same izvrševati prisilno zavarovanje proti požaru. Utemeljeval je svoj predlog s sledečimi razlogi:
Navaja, da so se izrekli zh prisilno deželno zavarovanje deželui zbori: Štajerski, moravski, solno-graški, gališki, tirolski, zgornje - avstrijski, koroški in češki. V štajerskem deželnem odboru se je izdelal natančen načrt, in sicer na podlagi obširnih vsestranskih poizvedovanj, in prav iz teh poizvedb mora odločno protiviti se, da bi se le prisilno zavarovanje izreklo, ne da bi se deželam priznal monopol. Na Štajerskem je naštetih 300.000 poslopij, od katerih so tri četrtine zavarovane, ena četrtina pa ne, ker dotieuiki nočejo ali ne morejo zmagati visoke zavarovalnine, ali pa ker jih zavarovalnice sploh nočejo sprejeti v zavarovanje, ker so dotična poslopja morda v nevarnosti zaradi požarov.
Privatne zavarovaln;ce sprejemajo najrajši v zavarovauje ona poslopja, katera niso tako požarno-nevarna ter se rade ogibljajo nevarnih objektov. Resnično je, da so premije pri trdno zidanih poslopjih primerno nizke, a zelo visoke so pri lesenih stavbah in slamnatih strehah.
Vzemimo kmeta, ki ima s slamo krito hišo, hlev in druga poslopja, in ki zavaruje ta poslopja, recimo, za 3000 gld.; gotovo mora nad 20 gld. zavarovalnine na leto plačati. To je precejšnja davščina in morda znaša polovico ali blizu toliko, kakor tak kmetski gospodar mora plačevati rednega zemlji-ščuega davka.
Ni čuda torej posebno ob tako slabih letinah, pri tolikem zadolženju kmetskih domov, da marsikateri gospodar opusti zavarovanje, ali pa le za malo svoto zavaruje svoja poslopja.
Tako je torej ravno najrevnejši del — mali kmetje in kočarji — brez zavarovanja. Zadostovalo pa ne bo, ako se proglasi postavno prisilno zavarovanje, ker privatne zavarovalnice bodo silno visoke premije od takih poslopij zahtevale, oziroma morale zahtevati.
Ako pa bo zavarovanje imela v lasti dežela, ter bodo po postavi vsi brez izjeme morali pri njej zavarovati, bode vsled mejsebojnosti dotična premija tudi za taka poslopja toliko zmerna in znižana, da jo bodo tudi revni gospodarji zmogli, ker deželna zavarovalnica bo imela skrb le za to, da se zmanjša revščina njenih deželanov.
Skrbeti bode morala, da bodo premije nizke, ter ne bo iskala dobička.
Govornik je navajal dalje v utemeljevanje svojega predloga dosedanje vspehe zavarovalnic posebno v Švici, na Bavarskem in ua Saksonskem. V Švici imajo pokrajinske zavarovalnice, katere imajo ves monopol; prav tako na Saksonskem in Bavarskem. Brez tega, — pravi, — bi odločno ugovarjal prisilnemu zavarovanju, ker bi bilo le na dobiček privatnim zavarovalnicam tako občno prisilno zavarovauje.
Namen ljudsko gospodarske postave more le ta biti, da se zložijo dobra in slaba zavarovanja, ozi-
roma manj in bolj varna zavarovalna poslopja, ter da se tako omogoči tudi revežem zavarovanje njihovega imetja.
To pa, da se nekako zravnajo razliko v premijah in da se sploh zavarovalnina zniža, morejo le deželne prisilue zavarovalnice, kar se more doseči s prihranitvami pri stroških za agente, za oznanila; istina je, da zuašajo taki stroški celo do 40 odstotkov cele zavarovalninske svote. Očitanju, da bode uprava deželne zavarovalnice draga, gotovo dražja kakor privatnih zavarovalnic, se govornik odločno protivi z dokazi, kakeršne nam daje bavarska deželna zavarovalnica, kjer so se premije za več kakor 50 odstotkov znižale! Kakor je razvidno iz uradnega letnega poročila, znižale so se premije v prvem zavarovalnem razredu od 191/, vinarja za 100 mark vrednosti v 1. 1882. na 7'/» vinarja, torej skoro na dve tretjini 1 Prav tako se je zuižala premija tretjega razreda od 23 vinarjev ua 15, v četrtem razredu od 26 na 19 vinarjev. Kar pa zadeva upravne ali administracijske stroške, navaja sledeče podatke. Švicarske deželne zavarovalnice imajo 2'/,, k večjemu 6 odstotkov stroškov pri upravi zavarovanja. Nasprotno pa je znauo, da znašajo upravni stroški zavarovalnice graške 29, oni zavarovalnice „Aziende" 31 odstotkov svote premij I
Za začetek nasvetuje predlagatelj, naj bi se deželne zavarovalnice pečale le z zavarovanjem proti požaru, če ravno ne more tajiti, da bi prav deželne zavarovalnice bile najsposobnejše vzeti v roke tudi druga zavarovanja, namreč zavarovanje proti toči, proti živinskim boleznim, zavarovanje poslov in drugih delavcev za čas onemoglosti, oziroma starosti. Z veliko gorečnostjo je poudarjal nadalje, kako slabo je stanje malega kmeta. Država od kmeta veliko zahteva, malo pa zanj skrbi. Ako kmetu hiša, njegov dom, zgori, zapado siromaštvu ali vsaj zadolženju. Nekdaj se sa zatekel pogorelec v skupni gozd, kjer si je nasekal potrebnega stavbenega lesa, in imoviti sosedje so mu pomogli, da je kmalu si zgradil nov dom. Sedaj ni tako in politiška gosposka zahteva pogostoma, da mora nov dom kriti z opeko, katere ne more kupiti. Ako dobi na up denarja,
LISTEK
Spominski list.
Upokojeni duhovnik č. g. J. Ž a n v Smartnem pod Šmarno goro nam je blagohotno poslal naslednje pismo pokojnega Davorina T rs t e n j a k a:
Blagorodni gospodine! Ker imam sedaj v cerkvi polno opravila, zraven še boleham, kakor po navadi, ne morem Vam z obširnimi razpravami postreči, vendar na bistvene točke Vaših vprašanj hočem Vam odgovoriti.
Dasiravno ime gore „Triglav" utegne biti topično in značiti goro s tremi glavami, ker glava se je rabila tudi pri starih Slovencih za pomen ; rt gore, Bergspitze, zato Lipoglava, vrhunec gore, na kateri stoji lipa, vendar je znalo ime tudi nastati po češčenju solnčnega božestva Triglava. Priložena knjižička, katero vam poklonim v znak spoštovanja svojega, Vam bode bistvo Triglavovo na-tenko razjasnila.
Babina Gora gotovo po Babi, boginji zemlje — matere črne zemlje. Bohinje ali Bohinj pa ne
bi jaz izpeljeval iz italijanskega „fuoco", marveč bi kazal na ime gališkega mesta: Boh ni a in trJil( da je „Bohinj" prav staro slovensko ime. Opomnim Vas na beseda, po Koroškem znano: bohoten = üppig, b o h = Speck, razbuhnoti = vor Ueppig-keit zerplatzen. Prvotni pomen je: pinguescere, tol-čen biti, tolst biti, zato imena gostih z drevjem ob-raščenih hribov: Tolst, Tolščec, toda: Bohinj, Bohinje = eine Gegend mit üppigem Waldwuchs.
Nomen, mislim, da pomeuja ,,Weideplatz", pri nas na Štajerskem, noma, nama, nema = Alpenweide, gršk vsp.i?, lat.: nemus. Koreuika nam po-menja: klanjati se. Tudi „Bača" ne bi jaz izpe-Ijaval iz italij. bacio = gegen Norden gelegener Ort, temveč iz bača, ded, oče. Vi še imate ua Gorenjskem rodbine: Starabačnik. Ako imate Babčna Gora, Babji Zob po Babi, Triglav po Triglavu, zakaj ne bi Bača opominjal na priimek Peruuov, kateri se veli: ata, ded, bača, v solčavskih planinah so gore: Baba, Ded in Devica.
Bitu je, mislim, da po bitji, ker zgodovinska sporočila govori o nekakšni bitvi v Bohinji; vendar imen junakov ne poznamo.
Črtomira je Prešeren skoval, Valchunus,
Waldungus in kako vse nemški kronisti pišejo, je stoloval na Koroškem, in mislim, da se je zval Vladuh, ker ga je Anonym. Satisb. prestavil v lat. Domitian, od domare, vladati.
Ko bi jaz imel čas, Bohinj obiskati, bi gotovo našel dosti gradiva, ali tako zmirom moram tekati za plugom.
Pobirajte, kolikor mogoče, zbudil bode Bog nam slovenskega Grimma, kateri bode vse vedel porabiti. Jaz le goščo čistim in iz rude kopam, mnogokrat zagazim, pa ni drugače pri na novo začetih vednostih. Zraven tega živim oddaljen od bibliotek, sam pa si ne morem vseh potrebnih dragih bukev kupiti, ker moji dohodki so pičli.
Ako me bodete drugokrat za pomen kakšnega imena vprašali, pristavite, kako selo leži, ali je kraj vode, hoste, kakošni je svet —• močvirnat, peščenat itd., ker tako Iožje se pride do prave razlage!
Da ste mi zdravi!
Vaš spoštovatelj Davorin Trstenjak, župnik.
Na Ponikvi, 4. aprila 1871.

zgradi si drago hišo, katere vrednost ni v nikaki razmeri z vrednostjo zemljišča njegovega. Ako slede slabe letine, ne zmaguje obrestij od posojila, upnik mu odpove posojilo, vse posestvo pride na kant in navadno se proda za tako ceno, da so le v najsrečnejšem slučaju plačana zemljišča; hiša pa, hlev in drugo poslopje, za katerih zgradbo se je zadolžil, se nič ne pošteva, in tako gre marsikateri pošten ter tudi priden gospodar s palico beraško iz svojega doma!
Dolžnost modre državne in deželne uprave pa mora biti, da kmetu varuje njegovo imetje, njegov dom; to pa doseže, če skrbi, da ima svoja poslopja zavarovana za nizko zavarovalnino ter da imoviti pripomorejo slabejšim, revnejšim. S tem pa se bo tudi doseglo, da se zniža število propadlih kmetij, da se zbrani naraščaj osiromašenih gospodarjev, da se zabraui število dolgov. Resnično moramo namreč priznavati, da veliko dolgov na kmetijah prihaja odtod, da se pogorelci zadolže, ko zopet zgradijo hišo in gospodarska poslopja._____
Donavska parobrodna družba.
ii.
Trgovski minister Bacquehem je nadaljeval tako-le: Jedenkrat sem že našteval slabe nasledke, ko bi družbo pustili brez pomoči. Ta družba oskrbuje javne koristi. V prvi vrsti je vožnja osebnih ladij po gorenji Donavi. Če družba tukaj ustavi vožnjo, gotovo bodo prebivalci zahtevali, da na drug način preskrbimo promet. To pa bi bilo težko brez kake parobrodne družbe. Vlada je torej uvidela, da mora to družbo podpirati ter jo obvarovati popolnega propada. Vprašanje je bilo, katera in kolika bodi državna podpora.
Dvoje je bilo mogoče. Država bi mogla zagotoviti vsa sredstva, da bi si družba preskrbela potrebno število ladij, uredila pokojninski zaklad itd. Toda to bi stalo prevelike svote, zato se je vlada odločila za omejeno podporo na leta. Vlada hoče namreč to zboljšati pri družbi, kar je najbolj potrebno; v prvi vrsti pa je treba zboljšati ladije, potem si bode že družba sama pomagala. Sicer pa je sedanja uprava že mnogo storila.
Nekateri gospodje govorniki pa dvomijo, da bi se sploh družbi moglo pomoči na noge, češ, da je že preveč zagazila v dolgove. Ali javno mnenje o tej družbi vendar prečrno sodi, in časnikarska poročila si jako nasprotujejo. Tako se čuje na jedni strani: Družba še ni v tako slabih razmerah, s&ma si lahko pomaga na noge in ne potrebuje državne podpore. Na drugi strani pa se sliši : Družbi se sploh več ne more pomagati, odveč bi bila vsaka državna podpora itd
Nekateri so tudi nasvetovali, naj se družba podržavi. Ta misel ni nova, ker smo jo že lansko leto slišali. Tudi vlada seje pečala s to mislijo, toda odločila se je proti podržavljenju, ker se ne dado lahko pregledati nasledki državne vožnje z ladijami v tujih državah, in ker bi taka vožnja lahko provzročila resne prepire. Sicer pa tudi praktična potreba no zahteva, da bi morali družbo podržaviti. Res je, da prejšnja uprava ni bila najboljša in da je družba sedaj v denarnih stiskah, ali svoje dolžnosti kot prometno podjetje je le izvrševala ter služila državnim gospodarskim in
trgovskim koristim. Zato ne morem priporočati negotovega in dragega poskusa s p o d r -žavljenjem.
Nekateri zopet ugovarjajo državni podpori, češ, da družba uasproti državi nema nobenih dolžnostij. A temu ni tako. Družba bi brez podpore ne mogia uzdržavati vožnje po vsej Donavi. Ker pa moramo skrbeti za promet že z otirom na posamezue dežele ker moramo iz trgovskih ozirov vzdržati tovorni promet po vsi Donavi, ker nam to zagotavlja nekako neodvisnost od tarifov obrežnih držav, zato so precej velike dolžnosti, katere prevzame družba v prvih paragrafih pogodbe. Poleg tega pa bode tudi država v prihodnje mogla govoriti pri delu novih ladij, pri določevanju tar fov, pri upravi vsega podjetja; dalje se družba zaveže ob vojski svoje ladije prepustiti državi za vojaške namene, prevažati pošto, donašati primerno zneske v pokojninski zaklad itd. Država bode v prihodnje tudi imela dva svoja zastopnika v upravnem odboru.
O visokosti pndpore je trgovski minister rekel , tako-le: Nakateri dvomijo, da bi nasvetona podpora zadoščala. Tudi vlada misli, da bi prenizka podpora bila brez vspeha, previsoke pa ne moremo dovoliti z ozirom na državne finance. Vlada je to vprašanje natančno proučila iu se prepričala, da bi zadostovalo na leto 500.000 gld., in sicer 250.000 gld. podpore, katere bi družba ne vrnih, in 250.000 gld. brezobrestnega posojila. To pa deset let, to je od 1891 do 1900. Družba bi morala prevzeti vse naštete dolžnosti nasproti državi, vlada pa bode natančno pazila na upravo in poslovanje družbe, katera brez vladnega dovoljenja ne bode moglo storiti nobene večje premernbe.
Tako minister. Mi pa dostavljamo ne željo, temveč opravičeno zahtevo, da vlada porabi ves svoj vpliv, katerega jej daje nova pogodba z družbo. Dolžnost vlade je, da se pri družbi odpravijo vsi nedostatki, da se napravi red v upravi, podpira trgovina in tako pospešuje ugled države na zunaj. Če se bode to zgodilo, potem moremo pozabiti nevoljo, katero je vzbujalo v vseh krogih prejšnje prav turško gospodarstvo pri tej družbi, in le potem moremo opravičevati tudi naše poslance, da so glasovali za podporo.
Politični pregled.
V Ljubljani, 15. februvarija. .Seišra^fi? «le&eie.
Reforma tiskovnega zakona, V soboto je imel sejo odsek za pretresovanje tiskovnega zakona. Vladni zastopnik, sekcijski šef dr. pl. Kral, je pojasnil, kako misli vlada o tej stvari. Njegova pojasnila so se glasila kaj neprijazno vsaki pre-membi sedanjega tiskovnega zakona. Vlada ne more opustiti objektivnega postopanja, noče razširiti kom-petence porotnih sodišč v tiskovnih zadevah, odreči se ne more časniški kavciji. Edino, kar se tiče popravkov, bi vlada dovolila potrebno premembo tiskovnega zakona. Vladni zastopnik, ministerski svetnik Sagasser, se je izrekel za male premembe glede na kolportažo. Sekcijski svetnik dr. pl. Froschauer se je pa izjavil proti odpravi časniškega kolka, kateri nese državi 1,625.000 gld., torej več, nego je proračunjen borzni davek. Samo malo premembo tega davka bi vlada dovolila. Odsekovi člani z vladnimi pojasnili niso bili zadovoljni in so izvolili pod-
odsek, ki se bode posvetoval o vladnih izjavah in ukrepal, kaj je sedaj storiti.
Grof Kuenburg. Levičarski minister grof Kuenburg pri vsaki priliki naglaša svoje nemško politično prepričanje. Tako se je te dni odpovedal odborništvu nemškega društva v Lincu, ali v svojem pismu je zagotavljal društvu, da se bode še zana-prej zanimal za težnje tega društva. To ostentativno naglašanje nemštva pač ne more vzbujati prevelikega zaupanja Slovanov v vlado, v kateri sedi grof Kuenburg. Kateri drugi minister se upa tako odločno naglašati svoje prejšnje politično mišljenje?
Češko. Češki listi se pritožujejo, da vlada ni preskrbelo za prostore češki bogoslovni fakulteti, katera ima nad 150 slušateljev. Dobro je še, da je nadškof kardinal grof Sehonborn dal prostore fakulteti v knezonadškofijski bogoslovnici. Nemška bogoslovna fakulteta pa ima lepe prostore, če tudi ima samo 50 slušateljev.
Češkonemška sprava. Gregr bil je sedaj prišel do prepričanja, da je postopanje češkega plemstva v vprašanju nove razdelitve okrajev patri-jotično. „Narodni Listy" pišejo celo za skupno postopanje vseh čeških strank. Menda so že Mlado-čehi spoznali, da sami n:kjer nič ne opravijo.
Ogersko, Cesar je podelil ogerskemu trgovskemu ministru Baross u veliki križ Leopoldovega reda. Ogerski mii.isterski predsednik je najbrž porabil ves svoj vpliv, ko je bil na Dunaju, da se dš, ogerskemu trgovskemu ministru isto odlikovanje, kakor se je avstrijskemu. Vsekako je pa pomenljivo, da je avstrijski trgovski minister bil odlikovan takoj pri razglasu novih trgovskih pogodeb, ogerski pa še le sedaj.
V si»ss j © države,
Srbija in Bolgarija. Srbski minister notranjih zadev je zahteval od vseh prefektur uradne izkaze o bolgarskih emigrantih Vseh emigrantov je po teh izkazih v Srbiji 16, trije so že bili v Srbiji pred 1885. letom, eden je agent Gagarinovega podjetja, 6 je vojaških begunov, eden ima turški, eden ruski potni list.
Srbija. Katičevi prijatelji delajo na to, da bi bil zopet on voljen predsednikom skupščine, in močno agitujejo zanj. Vlada je pa proti njegovi zopetni izvolitvi. Poleg radikalnih disidentov bodo najbrž zanj glasovali tudi liberalci. Ko bi bii voljen, bila bi to velika nezaupnica za vlado.
Rumunija. Prva poročila o rumunskih volitvah glase se za vlado jako ugodno. Vladni kandidati so dobili v več krajih veliko večino. Izid prvih volitev bode ugodno vplival na prihodnje volitve. Pričakovati je, da se dobi trdno večino in tako naredi konec vedno ponavljajočim se mini^ter-skim krizam.
Belgija. V sekcijah belgijske zbornice se sedaj bije boj za to, ali naj se pri premembi ustave kralju dovoli pravica, obrniti se do volilcev, ko bi mu kak zbornični sklep ne ugajal. Ko bi se pri ljudskem glasovanju večina ne izrekla za sklep parlamenta, zgubil bi veljavo. Nasprotniki te nove naprave trdijo, da je to nepotrebno, ker kralj sme itak razpustiti zbornico, če mu parlament ne ugaja, in zborničnim sklepom lahko odreče sankcijo. Ko bi se vpeljala taka določba in bi se volilci izrekli proti kakemu zborničnemu sklepu, bila bi to nezaupnica za zbornico, ki bi se potem morala razpustiti. Kralj je pa odločno za tako določbe in je celo zapretil, da odstopi, ako se ne vsprejme. Kralj belgijski je j bil dosedaj strogo ustavni vladar in še nikdar ni j odrekel sankcije kakemu zakonu. Tako tudi v bodoče j ne misli svojevoljno ovirati parlamenta, pa tudi ne i mara potrjevati sklepov, ki bi se morda ne strinjali i s pravim narodnim mnenjem. Da v dvomljivih slu-| čajih izvč, kako sodi narod, hoče omenjeno ljudsko ; glasovanje. Mnogi poslanci pa neso za to glaso-| vanje, ker se boje, da bi se zlorabilo, kakor se je j za Napoleona III. v Franciji.
Slovensko-konservativno časopisje.
IV.
Kako razširjajmo katoliško narodno časopisje? Vak narod ima tako časopisje, kakeršno si zasluži sam, kajti na občinstvu, katero čita časnike, je ležeče, katera načela bodo prevladala v njega časopisju, ali konservativna ali pa liberalna. Vendar bi liberalno časopisje niti nemško, niti slovensko ne imelo toliko moči in ne bi razlivalo zlobnega strupa tako obilo v narod naš, da naši narodnjaki sami k temu ne pripomorejo s sodelovanjem pri liberalnih časnikih in z ujih naročevanjem. Žalostna istina je torej, da verni Slovenci sami pomagajo plesti bič, s katerim nas topo nasprotniki naši.
Naše konservativno časopisje se bode do cela ojačilo le tedaj, ako olikano in neolikano občinstvo spozna pomen in korist katoliškega Časopisja, ako mu vdahnemo zavest, da je vestna dolžnost vsakega katolika na vso moč pospeševati in podpirati katoliški tisek. K pospeševanju in razvoju naših konservativnih časnikov more vsakdo kaj pripomoči. Mnogi s pridnim dopisovanjem, drugi z obilnim uaroče-
vanjem, zopet drugi s priporočanjem in razširjanjem. Priporočajmo toplo naše konservativne slovenske liste prijateljem, znancem in kmečkemu občinstvu. Včasih treba je edne prijazne besede in ta ali oni se bo naročil ua priporočeni mu časnik. Včasih zadošča, da kakega dobromislečega gostilničarja, predsednika kake čitalnice, oskrbništvo kakega kopališča le opomnimo, da naroči ta ali oni list, in rad nam bode ustregel. Tudi s posojevanjem dobrih časnikov pospešujemo naše časopisje. Ako posojujemo dobre liste, občinstvo tiste bolje in bolje spoznava ter dobiva veselje in zanimanje za čitanje. Marsikdo na kmetih morda še ni imel nikdar nobenega časnika v rokah; ako mu parkrat posodimo svoj časnik, prikupi mu se kmalu tako, da nam ga vrne z opomnjo:
„Nisem znal, da je list tako podučljiv in zabaven, zanaprej ga bodem naročil sam."
Navedemo še jeden praktičen način za razširjanje slovenskih konservativnih časnikov, ki je lahek in po ceni: Zahtevajte po vseh javnih shajališčih, ) kamor redno zahajate in puščate svoj denar, slo- | venske konservativne liste I Ako se ravnate vsi in povsodi neustrašeno po tem pravilu, veliko hodete
pomagali našemu "časopisju. Dobilo bode s tem vedno več naročnikov, zajedno pa tudi, kar je poglavitno, vedno večjo javno veljavo. Ako bomo namreč zahtevali po gostilnah, hotelih, kavarnah, čitalnicah, kopališčih itd. konservativne naše časnike, morali si jih bodo dotični gospodarji prej ali slej naročiti in s tem se nam bodo pomnožili naši naročniki.
Pa tudi liberalci bodo dobili tem potom naše liste v roko. Začeli jih bodo čitati in primerjati s svojimi liberalnimi listi, in stavimo, da se bode marsikateremu streznilo v glavi, ko bode primerjal liberalno pa konservativno časopisje. Zginili bodo predsodki in krive sodbe, katere je imel v načelih in idejalih, katere zastopa konservativno časništvo, in morda bo ta ali oni liberalec pustil „svoj list" pa se naročil na konservativni časnik, uvidevši, da konservativna načela imajo modro in trdno podlago, načela liberalizma pa so pogubna in puhla. Saj ] vemo, kako pristransk postane človek, ako čita | vedno le eden list, kako mu se vtepo v možgane i nazori in duh tistega lista. Pa če tudi ne prido-I bimo tem načinom nobenega liberalca za našo stvar,
Italija in Švica. Italijanski vladni parlamentarni krogi imajo malo upanja, da bi se skle-< nila s Švicj trgovska pogodba. Če se Švicarji ne ' bodo hoteli udati, hočejo Italijani na meji storiti jako odločne naredbe, da preprečijo vsako tihotapstvo. S tem, da se ta pogodba ne sklene, dobi srednjeevropska gospodarska državna zveza precejšnjo luknjo v veliko veselje Rusov in Francozov.
Italija. Po vseučiliščih so razni neredi. Povod neredom je to, ker je učni minister zaukazal, naj se odpravi razvada, po kateri so se vsprejemali na vseučilišča dijaki brez mature za redne slušatelje, če so le obljubili, da pozneje napravijo zlelostni izpit. Tudi drugi izpiti so se dosedaj tako odlagali. V ministerstvu so že dolgo čutili, da je treba odpraviti te razvade, ali dolgo se niso upali kaj ukreniti, ker so se ta zla jako globoko vkoreninila. Tudi sedaj se misli, da bode minister umaknil svojo na-redbo.
Izvirni dopisi.
Iz ljubljanskega Vrha pri Vrhniki, 23. februvarija. Kdo neki bode od tu pisal, mislil si bode marsikateri bralec. Ko sem se pred kakimi štirinajstimi dnevi peljal iz Borovnice na južno stran in z višine Javorča gledal na Vrhniko in nje prekrasno okolico, vzbudila se mi je nehote misel, kako je to, da tako velik in lep kraj, kakor je ravno Vrhnika, nima železnice, in zakaj so jo naši očetje rajši delali čez močvirje po ovinkih in potem po gozdu, kakor pa naravnost iz Ljubljane na Vrhniko in dalje v Logatec, kjer bi stala dvakrat manj in bi bila veliko krajša proga.
Ker sera jaz že od mladosti jako radoveden, nisem se mogel vzdržati, da bi o priložnosti ne "vprašal kakega Vrbničana o tej stvari. In kaj sem zvedel? Tedanji naši očetje niso hoteli železnice in
,Proč
ž njo, mi jo
Torej gospodje, kateri imata kaj besede, in katerim je kaj na povzdigi Vrhnike, ali ne bi bilo dobro, ko bi še enkrat poskusili zaradi postaje?
Prepričan sem, da škode nobeden od tega ne bode imel, ampak marsikateri velike dobičke, največje pa gotovo Vrhnika in nje okolica.	v
Brežan.
Iz Cerkelj, 11. febr. Podružnica sv. Cirila in Metoda pri nas vrlo napreduje ter si pridobiva novih prijateljev. O veselici sv. Treh Kraljev dan se je nabralo pri tomboli kakih 40 gld. za to družbo; dokaz,, da se narodna zavest vedno bolj utrjuje. Naše častite gospe in gospice, na čelu jim g. Vavken-ova, so zložile 26 gld., lepa jim hvala za to požrtvovalnost. Župnija Cerklje je sedaj vpisana kot pokroviteljica vplačavši znesek 105 gld. Pri nas se je v prospeh te družbe največ trudil g. Jak. Hočevar in — ne motimo se — tudi izmed vseh župljanov naj-globokeje segel v žep. Tudi posestnik Šter ima zanjo lepe zasluge.
Pa še v drugem oziru zelene Cerklje napredujejo, olepšujejo se namreč. Zasluga zato gre gosp. zdravniku Ed. Globočniku, ki si je še eno hišo ob cesti pred vasjo sozidal in jo elegantno uredil. Vsak tujec jo pozorno ogleduje in občuduje. Blagoslovljena je bila 21. januvarija. Novosozidana hiša nam pa tudi dokazuje, da se iz Kranja vrnivši g. zdravnik ne misli več drugam seliti, ampak si je v priljubljenih Cerkljah izvolil stalen dom. On ljudem streže, ljudje pa njemu. Bog daj srečo v uovej hiši!
Okrasje novega deželnega gledišča.
Ob svojem času smo poročali, koliko opravičene nevolje so vzbudili pri verno-uravnih Ljubljančanih nespodobni kipi, s katerim se je okrasilo z danaidnim darom kranjske hranilnice zunanje lice novega deželnega gledališča. Omenili smo že tudi, da je odbor
vsi z jeduim glasom so rekli: ne potrebujemo!"
Mislili so si, ako mi železnice nimamo, bode
se na Vrhniki še ravno tako zaslužilo z vožnjo med	j „Katoliške družbe" sklenil izročiti deželnemu gla-
Trstom in Dunajem, kakor prej, a le prekmalu so	j varju kranjskemu spomenico, v kateri naj bi odločno
uvideli, kako so se zmotili.	< oporekal proti tem potvorom, žalečim versko-nravni
Dalje sem bil pa zopt t radoveden, ker Vrhni-	j čut našega naroda pa zahteval, da se odstranijo,
•čanje vidijo in spoznajo, kake koristi so postaje,	i To namero je odbor „Katoliške družbe" izvršil ter
zadostovale bi žalostne skušnje stariše v in vzgojiteljev, ki pričajo, kako destruktivno vplivajo taki umotvori na nravnostno mišljenje in življenje mladine.
Z ozirom na estetična, etična in verska načela, katerim se je vsakemu katoličanu klanjati i v lepih umetnostih, podpisano društvo iskreno obžaluje, da so se taki izdelki potvorjene umetnosti postavili kot krasilni kipi na pročelje novega gledišča ter da se namerava v istem smislu slikati tudi gledališčna dvorana.
V imenu krščanske mladine, kateri so omenjeni potvori brez dvoma v spodtiko, v imenu krščanskih starišev in vzgojiteljev, katerim se s tem njih pre-važna naloga obtežuje, v imenu slovenskega naroda, verno-nravnega, ki ne more in ne sme trpeti, da bi se ž njegovimi žulji gradila in krasila poslopja, ki s svojim zunanjim licem bijejo v obraz krščanskemu poštenju, protestujemo slovesno proti tem potvorom ter prosimo, naj zastop dežele kranjske, pomneč besed Aristotelovih: „Oblastva naj čujejo nad tem, da se nikjer ne izpostavljajo nespodobne sohe in slike", stori vse potrebno, da zadosti žaljenemu versko-nravnemu čutilu prebivalstva in da se odstranijo izpodtakljivi kipi raz poslopje deželnega gledišča ter da se v tem smislu primerno prenaredi načrt za slikanje glediščne dvorane.
Tako slove spomenica „Katoliške družbe". — Nadejamo se, da bo zadostovala. Trdno smo uver-jeni, da bo deželni zastop z ozirom na velike gmotne žrtve ugodil tej pravični zahteva. — Ako bi pa to ne zadostovalo, tedaj seveda moralo bo govoriti ljudstvo samo. In ta glas našega ljudstva bo uprav v gledališčnera vprašanju jako rezek. Torej: Videant consules!
Dnevne novice.
V Ljubljani, 15. februvarija.
zakaj se ne potrudijo, da tii se vsaj na Javorcu postaja napravila. In kaj sem zopet zvedel?
V tem oziru se je pred kakimi petimi leti naredila prošnja na vodstvo južne železnice, katero je postajo takoj dovolilo in ob enem tedanjega g. načelnika vprašala, kje si ravno žele postajo. A glejte bistro glavo! Odgovoril je blizu tako-le: „Aha, mi je ne potrebujemo !"
Omenjeni gospod se je pač oziral na kakih pet do deset malih posestnikov, kateri so zaslužili bore krajcarje z vožnjo lesa in žaganic v Logatec. On ni pomislil, ko bi se postaja napravila, da bi j se petkrat toliko zaslužilo.	;
A dandanes se le silno redki vozovi z lesom obloženi srečujejo v Logatec, ker gozde na Vrhniki ; in okolici je večinoma že uničila sekira, le umnejši in premožnejši posestniki imajo še, kateri pa nočejo j vse en dan posekati.
Ker so sedaj na Vrhniki druge razmere, mislim, da sedaj ne bi bilo nobene škode za Vrhniko, i ako bi se postaja na gori omenjenem prostoru na- ; pravila. Ako niso postaje v Borovnici, Logatcu in j drugod na kvar, ampak le v povzdigo kraja in ' blagostanja, gotovo tudi na Vrhniki ne bode izjeme. !
I
f France Cegnar.
i
vendar bode veljalo tako naše častništvo v javnosti vedno več; čitali bodo naše časnike tudi naši največji nasprotniki že iz radovednosti, češ, kaj neki pravijo k temu „klerikalni listi". Tudi inserati bi se tako pomnožili v naših časnikih, kajti trgovci, obrtniki, rokodelci in drugi dajejo svoja naznanila le v take liste, ki so obilno razširjeni in imajo mnogo naročnikov.
Terjajte torej, rojaki, povsodi po javnih krajih in shajališčih slovenske konservativne časnike; to ravuauje vas ne stane niti vinarja, le nekoliko poguma je treba, a vspeh bo lep in gotov. Ali nam more mari kdo zameriti, ako ravnamo tako? To ravnanje je naravno in pravično tako, da nam radi tega ne more najzlobuejši nasprotnik očitati ničesar. Za pošten denar sme vsakdo in povsodi terjati pošteno postrežbo tudi v oziru časnikov. Ako se pa ne ganemo in ne zahtevamo, kar nam gre po pravici, potem ni čuda, da smo povsodi zaničevani in pretirani. Zapomnimo si besede slavnega Windthorsta, •katere veljajo tudi o časopisju: Brez agitovanja ne doseže se v javnem življenju ničesar."
izročil po posebnem odborovem odposlansvtu g. deželnemu glavarju naslednjo spomenico:
Blagorodni gospod deželni glavar!
Z velikanskimi troški gradi dežela Kranjska novo gledališče v Ljubljani. Že pred pričetkom zidanja so se proti grajenju novega gledališča važni in dobro utemeljeni pomisleki, katere so narekovali j finančni oziri.
Toda ko so vkljub temu sklenili odločilni faktorji, da se bode gradilo gledališče, nadejati smo se smeli, da se bo pri zgradbi oziralo vsaj na versko- ■ n ravno čutilo našega naroda. Žal, spoznati mo- j ramo, da smo se varali v kaj opravičeni nadi. j Poleg ogromnih gmotnih troškov morali bodo tr- ! peti Slovenci tudi duševno kvar.
Zunaj na zgradbi deželnega gledališča postav- j Ijene so namreč kot krasilo novi zgradbi pol-nagi ! kipi, ki žalijo sramežljivo oko, ki so vzlasti nedo- j rasli mladini v nravnostni izpodtikljej, k1 bijejo v ! obraz načelom krščanske nravnosti in! krščanske vere.	!
A to ni dovolj. Sklepati iz načrtov za olepšavo gledališke dvorane bodo v gledališčni dvorani slike, odlikujoče se z — nagoto.
„Katoliška družba za Kranjsko", kateri je namen pospeševati versko-nravno mišljenje in življenje v deželi, izjavlja zato proti temu slovesno svojo oporeko ter v imenu razžaljenega versko-nravnega čutila svojih udov odločno protestuje, da bi se sploh, vzlasti pa na deželne troške, take ne-
Pred sklepom današnje številke smo iz Trsta dobili žalostno poročilo, da je sinoči ob četrt na 12. uro umrl znani slovenski pisatelj France C e g n a r. Rodil j se je dne 8. decembra 1826 pri sv. Duhu poleg i Stare Loke, hodil v prve šole v Skofji Loki, gimna-| zijo je dovršil v Ljubljani leta 1849, pozneje pa j stopil v službo pri pošti in brzojavu v Trstu, Pa-zinu in zopet v Trstu, kjer je bil kot nadkontrolor tudi umirovljen. Že kot učenec na ljubljanskem liceju je vrejeval šolski list, pri katerem so mu pomagali Svetec, Jeriša, Bohinec in Merhar. Pozneje (leta 1849) je pomagal pri listu „Sloveniji, leta 1850—1851 pri „Ljubljanskem Listu". Od 1. 1860 do 1868 je poučeval slovenščino na tržaški gimnaziji, prelagal uradne spise, dež. zakonik za Trst in Primorje, bil nekaj časa mestni odbornik, snoval čitalnice in vodil narodna društva slovenska, sodeloval pri „Ilirskem Primorjanu" in „Primorcu" in naposled pri „Edinosti", dokler mu neso odpovedale telesne in duševne moči. Cegnarja smemo prištevati najmar-ljivejšim pesnikom slovenskim, ki se odlikuje z uglajeno besedo z ozirom na prejšnje naše slovstvene razmere, lahkim slogom in živahno domišljijo. Prve svoje pesmice je pričel objavljati v „Novicah" že 1. 1849., navaduo je prelagal iz raznih slovanskih jezikov in nemškega. Oglašal se je tudi „Sloveniji", v „Vedežu", „Ljubljanskem Časniku", v Bleiweisovem „Koledarčku" in Janežičevem Glasniku". Večja njegova dela so 1. Zbrane njegove pesmi, katere je natisnil I. Leon v Celovcu. „Glasnik" je pisal o njih: „Muoge iz-med njih so pravi
,	ur	i — n-----o	---r" " "
e s t e 11 č n e in n e n r a v n e s p a k e na ogled po- biseri sioveuskega pesništva. Sploh so velike pesniške stavljale na gledališkem poslopju.	j ,0pote jn to,iko čiste jn ČBdaei dft ^ bodo brgz
izpodtike brali mladi in stari, duhovni in neduhovni." — 2. Marija Stuart. Tragedija v petih dejanjih po Frideriku Schillerju. — 3. V i 1 j e m Teli. Spisal F. Schiller. — 4. Babica. Obrazi iz življenja na kmetih. Spisala češki Božeua Nemceva, poslovenil Franc Cegnar. — 5. Valenštajn. Spisal Schiller, poslovenil Cegnar. Mnogo Cegnarjevih izvirnih in preloženih del so radi sprejeli v šolska „Berila" in „Cvetnike". V Trstu je Cegnar marljivo deloval in pomagal tudi pri političnih listih. Za gledališče je preložil opero „Campa" ter igri „Deborah" in „Rodoljubi". Cegnar je bil torej jako vnet narodnjak in odličen slovenski pisatelj. Ako-ravno je v svojih prevodih rabil nenavadne oblike, vendar so brez dvoma blagoglasni, uaravni, umevni in svojstvu našega jexika tako primerne, kakor b»
Ni tukaj umestno obširneje pojasnjevati, da je popolno napačno temeljno načelo nemške moderne umetnosti, ki trdi, da je nago telo človekovo ali, kakor pravijo, da je „arhitektonična lepota človeka" najvišji smoter lepim obrazovalnim umetnostim. Zato trdimo, da je predstavljanje golega človekovega telesa — ne-estetičuo.
Jednako obsodbo zasluži vpodabljanje golote vzlasti v etičnem oziru.
V tem oziru je namreč telo Človekovo — ako-ravno bi bilo v čutnem svetu vrhunec lepote — nelepo vsled greha. Iu zato ono ne more biti predmet obrazovalnim umetnostim, ker te vpodab-Ijajo samo lepe predmete. Toda ako bi vseh teh vednostnih dokazov proti nagoti v umetnosti ne bilo,
bili izvirno delo izvrstnega pesnika. Tudi o Oegnarju veljajo Horacijeve besede: Non omnis moriar, kajti Ceguarjevo ime bode v našem živelo na veke. Pokoj njegovi duši!
(Državni zbor.) V soboto je nekda sklenil rai-nisterski svet, da se obravnava o dunajskih prometnih napravah v državnem zboru odloži do meseca aprila in da se državni zbor razide koncem tega tedna. Poljski in konservativni klub namreč zahtevata, da se deželni zbori snidejo že prve dni meseca sušca.
(Umrl) je sinoči, kakor se nam brzojavlja, veleč, g. Fran Mikuš, nadžupnik in dekan v Konjicah na Štajarskem. Pogreb bode v sredo zjutraj. Upamo, da nam kateri prijateljev o pokojniku obširneje poroča.
(Umrl) je dne 12. t. m. v Št. Petru pri Gorici preč. g. Auton Domicelj, bivši vikarij v Ornem Vrhu nad Idrijo, za rakom v želodcu. Rodil se je dn6 10. junija 1834 v Zagorju na Notranjskem in bil v duhovnika posvečen I. 1859. N. v m. p.!
(Častno občanstvo.) Iz Velikih Lašč se nam ; brzojavlja: Odbor občine Videm pri Vel. Laščah je dn^ 13. t. m. enoglasno z „živio"-klici izvolil za častnega občana g. Danijela Šufljaja, c. kr. okr. sodnika v Laščah.	j
(Poročil) se je danes v Žužemberku g. Anton Belec, znani posestnik, kleparski mojster in vrli narodnjak v Šentvidu nad Ljubljano, z gospico Jo-sipino Zavodnikovo iz Žužemperka. — Dn3 3 t. m. se je poročil g. Vilko Rohrmann, pristav sadjarske in poljedelske šole na Grmu, z gospico Matildo Koračinovo.
(Utopljenec najden.) Iz Planine se nam poroča, da so v nedeljo 14. t. m. našli utopljenca Jakoba Goljo, ki je že 29. novembra lanskega leta na potu v Malne zginil pod vodo. Ker je bila voda ta čas precej velika, je bilo vse iskanje brezvspešno. V nedeljo pa zapazi grajski lovec Vodopivec, stikajoč za racam', v nekem stranskem tolmunu Unice pod Ivanjim Selom kos obleke. Ko blizu stopi, spozna truplo utopljenčevo. Nosu in prstov manjka, glava mu jo silno otečena in tudi drugi život močno napet; 11 tednov je ležal v vodi.
(Srečen lovec.) Iz Planine se poroča, da se je pretekli teden ondi mudil svetli knez Windisch-Graetz zaradi ponočnega lova na čakanju. Ustrelil je tri večere zaporedoma okoli 10. ure iz svojega šotora v Bukovcu vselej starega močnega lesjaka. V nedeljo se je povrnil na Dunaj.
(Predpustna dogodbica.) Piše se nam: Sreča je opoteča, to je minoii teden skusil tudi g. Eiija Predovič v Ljubljani. Po južni železnici je namreč dobil na tukajšnjo postajo 104 prašiče. V Vod-raatu pod Ljubljano pa ie imel 8 enakih ščetincev, katere je menda hotel v družbi z onimi slovesno pripeljati v Ljubljano. Nekjo za železničnim nasipom je združil vso čedo ter jo prignal na šentpe-tersko mitnico, kjer je pokazal vozni list, glaseč se le na 104 rilce. Užitninski pazniki pa so jako natančni, obrnejo ti vso slamo na vozu in preiščejo koše, torej je naravno, da so prešteli tudi g. Predovič a svinjsko jato, in glejte, šteli so dobro, kajti našteli so j h 112 in ne 104, kakor je bilo zapisano na voznem listu. Ker pa ravnateljstvo užitninskega zakupa matljivo skrbi za mestno korist, bilo je milostnega mnenja, naj bi g. Predovič neprostovoljno poklonil primerno svoto v dober namen. Dotičoi neprostovoljni dar je nekda znaten.
(Na novomeški gimnaziji) je bilo koncem prvega poluletja 210 učencev; mej temi je bilo 24 odličnjakov, prvi red je dobilo 123, drugi 57 in i tretji red 6 dijakov.
(V Trstn) je umrl umirovljeni svetovalec deželnega sodišča Karol Dejak, rodom Senožečan.
(Mlad umetnik.) Raoul Koczalski je še-le sedem let star Poljak, pa že slaven umetnik na gla-soviru. Prirejal je koncerte na Dunaju in drugih večjih mestih ter povsod vzbujal občudovanje. Prihodnjo sredo bode koncertoval v Ljubljani v „Tonhalle". Začetek ob '/»8. uri zvečer.
(V Novem Mestu) je bilo v minolem letu 1891 rojenih 45 otrok, 21 dečkov in 24 deklic. Umrlo pa je 35 oseb, 14 moških in 21 ženskih. Najstarejši moški je štel 82, ženska 79 let. Porok je bilo 9.
(Imenovanje) Štajersko finančno ravnateljstvo je imenovalo c. kr. davčnega kontrolorja H. P ayer j a davkarjem, pristava V. Horaka in E. Bernerja davčnima kontrolorjema.
(Štajerske eskomptne banke) upravni svét naznanja, da je uradnik Ernest Bann er t izneveril 136.355 gld.
(Pevsko društvo „Ljubljana") je včeraj imelo občni zbor v stoklenem salonu ljubljanske čitalnice. V odbor so bili izvoljeni gg.: Alojzij Je nič, predsednik; Anton Gutnik, podpredsednik; Fr, Tavčar, tajnik , Josip Vidmar, blagajnik; J. Zalaznik, Vinko Pregl, Iv. P a v š e k , Fr. Saje in Ivau Boltavzer odborniki; Zmagoslav Bajee in Štefan F r a n c o t, pregledovalca računov.
(Novo društvo.) Ministerstro je vsled pritožbe proti odloku prve instauce potrdilo pravila „Delavskega izobraževalno-podpornega in varstvenega društva" v Ljubljani.
(Prvo slovensko pevsko društvo „Ljubljana") vabi na plesni ven ček, kateri bode v nedeljo, dné 21. februvarija t. L, v steklenem salonu ljubljanske čitalnice s sodelovanjem vojaške godbe slav. c. in kr. pešpolka baron Kuhn štev. 17. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopuina za osebo 50 kr., za družino dveh oseb 70 kr., za družino treh oseb 1 gld. Vstopnice dobivajo se do dne 21. februvarija dopoldne v prodajalnici g. J. Zalaznika na Starem Trgu, v trafiki|g. J. Šešarka (Čitalnica) in zvečer pri blagajnici. — Plesni red : Pred polunočjo : Polka. Valček. Polka fran^ I. kadrilja. Mazurka. Polka. Polka fran^. II. kadrilja. Valček (dame volijo). Po poluuoči: Polka fran^. Valček. III. kadrilja. Mazurka. Valček. IV. kadrilja. Polka fran^. Polku hitra.
(Domačo maskarado) priredé v nedeljo, dné 21. t. m., v gostilni g. Hausenbichlerja v Žalcu. Začetek ob 8. uri. Vsopnina 50 kr. Svira šmarijska godba.
do 30. junija 1893; dalje postavni načrt o državnih podporah v olajšanje škode po uimah. Ta načrt se je izročil budgetnemu odseku, da ga takoj reši. Zbornica je sprejela nujni predlog odseka za presojo strahu, na borzi dne 14. novembra, da vlada takoj predloži vse akte kazenske preiskave, in akte o preiskavah na borzi. Zbornica je v tretjem branju sprejela postavni načrt o donavski parobrodni družbi s 125 glasovi proti 44. Proti so glasovali nemški nacijonalci, Mlado-čehi in antisemitje,
v Praga, 15. februvarija. Včeraj so sta-ročeški deželni poslanci soglasno sklenili, da obdrže mandate in da se ohravnave o nera-ško-češki spravi odlože, dokler niso izdelane vse predloge.
Lvov, 14. februvarija. Cesar je dovolil novo višjo gimnazijo v Buczczu, počenši z 1. 1893.
Belgrad, 14. februvarija. Včeraj so ra-dikalci sklenili sprejeti odpoved predsednika skupščini, Katipa; njegov naslednik bode Tavšanovič ali Eista Popovič.
Rim, 14. februvarija. Auditor sv. stola, msgr. Boccali, je danes zjutraj za pljučnico umrl.
Tujci.
12. februvarija.
Pri Južnem kolodvoru : Förster, slikar, z Dunaja.
Pri avstrijskem čaru: Lazar, stud. iur., iz Opatije — Gričar s soprogo iz Kranja. — Peršin iz Trsta. — Cerar posestnik, iz Blagovice. — Pirkovič iz Kolovrata.
Pri bavarskem dvoru: Birk, ključar, s soprogo, iz Ljubljane.
SJrsarži HO:
10.	februvarija. Elizabeta Prepeluh, gostija, 78 let, Kla dežne ulice 10, marasmus. — Janez Šuštar, delavec, 38 let, Tržaška cesta 33, jetika.
12. februvarija. Janez Hudnik, sprevodnikov sin, 7 mesecev, Dunajska cesta 7, convulsionem. — Anton Drugovie, delavčev sin, 3 mesece, Poljanski trg 5, katar v črevih. — Jera Alič, delavka, 57 let, Cesta v mestni log 10, influenca.
V bolnišnici:
11.	februvarija. Jožef Hrovat, gostae, 82 let, marasmus.
za 15° in 16° nad normalom.
.¡i,.
Radovljica, 15. februvarija. Upokojeni duhovnik gosp. Urevec je danes popoldne ob 3. uri umrl.
Dunaj, 14. februvarija. „Conservative Correspondenz" poroča, da bode vlada še v tem zasedanju zahtevala kredit za draginjske doklade c. kr. uradnikom in slugam.
Dunaj, 15. februvarija. Vlada je predložila državnemu zboru postavni načrt, da se trgovske razmere s Srbijo začasno vrede
msi
I > u n a j 8 k a t> o
r z a.
najboljše italijanske desert no vino za slabotne, bolehne ' in okrevajoče.
/¿A:lA "j 'te*$i Steklenica 1 gld.
ff^?] ~ Piecolijeva lekarna
«:v {yjj C* A
i	„Pri angeliu"
"■■■i;:/^	v Ljubljani, Dunajska cesta.
Vnanja naročila se proti povzetju svote točno izvršujejo. (1313) 6
Dn6 15. februvarija.
Papirna renta 5%, Iti % davka ....	94 gld.
Srebrna renta 5%, 16% davka ....	94
Zlata renta 4%, davka prosta.....111 "
Papirna renta 5%, davka prosta . . .	102 "
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	1038
Kred tne akcije, 160 gld........305
London, 10 funtov stri........118 "
Napoleondor (20 fr.)................9 "
Cesarski cekini ....................5 "
Nemških mark 100 ..................57 !
60 kr.
05 „
70 "
25 . 38'/,.
59 , 92 V,,
Dne 13. februvarija.
Ogerska zlata renta 4 °b.......
Ogerska papirna renta 5%......
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....
Zastavna pismaavstr. osr. zem. kred. banke 4 «/o Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4l/a%
Kreditne srečke, 100 gld.......
St. Genois srečke, 40 gld. ......
107 gld. 80 kr. 102 „ 55 „ 138 „ - „ 147 181 96 100 185 60
75 75 15 40
Ljubljanske srečke, 20 gld..............22
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	17
Budolfore srečke, 10 gld.......20
Salraove srečke, 40 gld........60
Windischgraezove srečke, 20 gld.....57
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	156
Akcije Ferdinandove sev, želoz. 1000 gl. st. v.	2835
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	88
Papirni rubelj . . ...............1
Laških lir 100.........• .	4-5
gld. 25
„ 10 „ 25 „ 50 „ 50 „ 75
5 kr.
imenjarnična delniška družba na Dunaju,
5	"" I., Wollzeile števT 10.
Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize.
Ruznu naročila i/.vrSč se imjtožneje.
Izdajatelj: Dr. Ivan Janežič.
Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gališke propinaoljske zadolžnioe. 4l/j % zastavna pisma peštanske ogerske komer-
oijonalne banke. 4'/,% komunalne obveznloe ogerske hipotečne banke z 10% premijo.
Na te papirjo daje posojila avstro-ogerska banka in podruž-nice njene.
goldinarjev
se dobi z jedno
4S.
zemljiščnokreditno promesa
¡I 1 gld. iu 50 kr. kolek. Žrebanje dne 15. februvarija.
Odgovorni vrednik: Ignacij Žitnik.
Tisk Katoliške Tiskarne v Ljubljani.