Leto XVII., St. 4
V	organlsacljl Jo mol, kolikor moli — toliko pravico.
DnUitn in aprarai Lfdb-(na, poitel predal 390.
Deplsl mora|o biti bunklra-al la podpfaani ter oprem-IfMi i itampilfko dotižna ortfaalzacif«.
KttkopM a« na rraia)«. Ček, raba 13562.
Svoboda strokovnega organiziranja je zajamčena v mirovni pogodbi.
Po členu 35 zakona o zaščiti delavcev ima delavstvo pravico, da se v svrho zaščite svojih ekonomskih, kulturnih in moralnih interesov organizira v posebnih organizacijah. Delavcem je dano na prosto, da se združujejo po poklicih, ali pa tudi v organizacijah ne glede na profesijo, in te organizacije se zopet lahko združijo v krajevne, pokrajinske ali državne organizacije. V svojih za javnost izdelanih zahtevah zahtevajo delodajalci, da se svoboda organiziranja delavstva zelo omeji, v svojih zakulisnih zahtevah pa gredo še dalje. Te želje poslodavcev, da se delavsko pravo na svobodo organiziranja v strokovnih organizacijah omeji, podpirajo tudi gotovi ljudje, ki bi si hoteli prisvojiti monopol za ustanavljanje organizacij, čim bi se popolnoma ukinilo načelo svobode strokovnih organizacij.
Za nas je brezdvomno, da se bodo povodom revizije socijalne zakonodaje, mednarodne obveze, ki jih je prevzela naša država, strogo izvajale.
Med važne internacijonalne obveze spada tudi priznanje principa združevanja v strokovnih organizacijah.
Ta obveza ni morda le kaka konvencija, sprejeta od mednarodnega biroja dela, ki so veljavne le, če jih dotična država še posebej ratificira in uzakoni, marveč tvori ta obveza sestaven del versajlske mirovne pogodbe od 28. VI. 1919, s katero je bila končana svetovna vojna. Na podlagi čl. 387 te mirovne pogodbe so države-podpisnice ustanovile stalno »organizacijo dela« z nalogo, da izvršuje določen program.
V	programu te organizacije je tudi afirmacija principa svobode strokovnih organizacij.
Kaj se ima razumeti pod tem principom, je točneje določeno v čl. 427 versajlske mirovne pogodbe. V tem členu se posebej podčrtava kot zelo važen princip:
pravica združevanja delavcev, kakor delodajalcev, da dosežejo vse one cilje, ki ne nasprotujejo zakonom.
Brezdvomno je torej, da je načelo: da se smejo delavci v svrho zaščite svojih gospodarskih, kulturnih in moralnih interesov svobodno organizirati v svoje organizacije — sestaven del versajlske mirovne pogodbe.
Vsaka prekršitev tega principa pomeni brezdvomno kršitev mirovne pogodbe.
Ne da se tajiti, da je fašistična vlada v Italiji poskušala temu členu mirovne pogodbe dati posebno tolmačenje, skrivajoč se za pripombo v čl. 427, ki veli, da morajo države ta princip le v toliko izvesti, v kolikor ne bi »nastale kake posebne okolnosti«, ki bi ovirale izvedbo. Vendar je popolnoma jasno, da se v tej pripombi misli le na »izjemne prilike«, kakor na vojsko, notranje nemire, z eno besedo na stanje, ki se ga ne more smatrati kot normalno in trajno stanje. Italijanski fašizem smatra svoj režim kot nekako stalno vojno pripravljenost in oboroževanje, torej kot nekaj, kar noče akceptirati nobena druga država. Ravno vsled tega pa, ker si italijanski fašizem dovoljuje v tolmačenju določb versajlske mirovne pogodbe težke zlorabe, je njegova delegacija na mednarodnih delovnih konferen-
Jasen in odločen odpor delavstva proti reakcionarnim zahtevam delodajalcev, da se socialna zakonodaja poslabša, se čuti po vsej Jugoslaviji. Vršijo se shodi, protestne deputacije se oglašajo na okrajnih glavarstvih, da se zaščiti delavske zakone, na ministrstvo se pošiljajo vloge, da se socialna zakonodaja ne sme poslabšati, da se mora uvesti zavarovanje za starost in onemoglost.
Tisoče in tisoče organiziranega delavstva je povzdignilo svoj glas.
In v tem boju prihaja v Jugoslavijo ravnatelj mednarodnega biroja Dela v Ženevi, sodrug Albert Thomas. — Osebno hoče videti, kako se hoče poslabšati socialna zakonodaja.
Dne 28. februarja 1.1. se bo vršila širša konferenca URSSJ. skupno z Delavskimi zbornicami v Beogradu.
Konferenca se začne ob pol 7. uri zvečer. Govoril bo poleg drugih poročevalcev tudi direktor mednarod-nega biroja Dela s. Albert Thomas.
Beograjska, zagrebška in ljubljanska radio-postaja bo to konferenco oddajala po radiju, da bo slišala vsa Jugoslavija in še daleč preko mej, da delavstvo Jugoslavije potrebuje socialno zaščito.
Začetek te delavske ure je ob pol 7. uri zvečer. Kjer imate radio aparate, zvežite se ob tej uri in prisostvujte konferenci.
V dvorani Delavske zbornice, bo ta večer ob enem zaupniški sestanek.
DELAVEC
STROKOVNI ČASOPIS
Če hoče delavstvo uspeSno voditi borbo za zboljšanje svojeqa položajatsi mora prej ustvariti tisto sredstvo ki jeza to neizogibno
Hotefizmaqo,predenjetapogoji^ izvrien,je otročje	\.	t/fe-
K MARK.
Zavedajmo se, da je izboljšanje na- Jt š9ega položaja delo naših lastnih rok. Gradimo iz neorganiziranih „jazov“ organizirani, mogočni „MI“.
NAROfUE.DELJWSKO POUTIKFII- ;
cah v Genfu izpostavljena najostrejšim napadom. Vse delavske delegacije brez izjeme osporavajo italijanskemu delavskemu delegatu njegov mandat, čeprav zastopa ta delegat precejšnje število italijanskih delav-
cev. Vendar on ni delegat svobodnega, ampak le od države vsiljenega
delavskega gibanja, vsled česar pomeni njegovo delegiranje kršitev mednarodnih dogovorov. Leto za letom je fašistični režim prisiljen,
10. In 25, da« ▼ seen.
Stane posamezna iterflka
Din 2.—, mesečno Din 4.—, celoletno Din 48.—. Za Slane izrod po Din 1.—.
Oglasi po cenika. Telefon Mer. 3478.
braniti se pred proti njemu naperjenimi obdolžitvami in je izpostavljen zasmehovanju pred najvišjim mednarodnim forumom.
Vsled tega se hočemo lotiti vprašanja revizije socijalne zakonodaje, trdno prepričani,
da načelo popolne in neokrnjene svobode organiziranja delavcev v strokovnih organizacijah ne sme nikdar priti v razpravo in se sploh ne bo postavilo na dnevni red.
Dr. Živko Topalovič.
Ženevske konvencije znaiijo minimum delavske zašiite.
Delodajalci »žele«, da bi se socijalna zakonodaja prilagodila ženev. konvencijam, odklanjajo pa ratifikacijo konvencije o 8-umemi delavniku.
Tudi, organizacije poslodavcev se zavedajo, dla morajo pri svojih zahtevah za poslabšanje delavskega zavarovanja in zaščite delavcev v naši državi računati s tozadevnimi mednarodnimi obveznostmi nase vlade. Kjerkoli so gotova socijalna vprašanja bila regulirana z mednarodnimi konvencijami, sprejetimi na zasedanjih mednarodnega uradlai dela, im kjer je naša država te konvencije ratificirala, nei more iti poslabšanje dalje, kakor dovoljujejo mednarodni dogovori. Ali poslodavci bi ravno one konvencije radi izkoristili kot argument za poslabšanje naše domače socijalne zakonodaje. V vsehi njihovih predlogih in na vseh njihovih zborovanjih se sliši ista pesem: naši socijalni zakoni so tako revolucionarni, da gredo celo preko onega, kar predpisujejo ženevske konvencije. In če se to vedno ponavlja, potem bi kdo lahko mislil, da se je res izvršil težak zločin napram poslodavcem s prekomerno zaščito delavcev. Poslodavci pravijo, da ni-, česar drugega ne zahtevajo, kakor da se naši socijalni zakoni privedejo do one mere zaščite, ki jo predpisujejo ženevske konvencije.
S tem, da poslodavci tako govore. hočejo javnosti natresti peska v oči. Oni se pri tem sklicujejo samo na one konvencije, ki jih je naša država že uzakonila in ratificirala, odločno se pa protivijo ratifikaciji in uzakonitvi vseh ostalih ženevskih konvencij. Znano je, da je od vseh ženevskih konvencij najbolj važna ona, ki predpisuje osemurni delovnik. Pošteno bi bilo, kadar se naši poslodavci sklicujejo na ženevske konvencije in kadar zahtevajo, da naj bodo naši zakoni z njimi v skladu, da pristanejo naJ to, da se tudi pri nas ratificira ona konvencija, da se na ta način z mednarodno obveznostjo zasigura osemurni delovnik. Ali oni se tej ratifikaciji odločno upirajo. Za nje so ženevske konvencije samo v toliko dobre, v kolikor je v njih odredb, ki so za delavstvo manj ugodne, kakor jih pa predpisujejo naši zakoni. V vsem ostalem pa ženevske konvencije niso po njihovem okusu in oni se odločno protivijo njih ratifikacijam'. Mi tem potom javno pozivamo predstavnike poslodavcev, da ali prenehajo zlorabljati odredbe ženevskih konvencij ali pa da izjavijo soglasnost, da se ratificirajo tudi ženevske konvencije o osemurnem delovniku, o zabrani nočnega dela v pekarnah in prepovedi uporabljanja strupenih kemikalij pri delu, pa bomo potem' tudi mi s svoje strani pristali, da se res na podlagi ženevskih konvencij izgradi našai domača socijalna zakonodaja. Dokler pa poslodavci odbijajo, da se
DELAVSKO GLASBENO DRUŠTVO .ZARJA*
priredi v soboto, 1. marca 1930 ob 8. uri zvečer v dvorani Delavske zbornice
* VEČER '
V
po vzgledu ronacherjevega gledališča na Dunaju. — Veliko zabave bo na tem kabaretnem večeru, veliko smeha in plesa. Vrši se pri pogrnjenih mizah. Na programu je koncert burke enodejanke, komični prizori, kupleti. Programi se dobe v Strokovni komisiji. — Program velja kot vabilo. Sodrugi, pridite si po programe. — S programom je obenem že zagotovljen prostor.
ODBOR ..ZARJE'*.
uzakonijo ravno najvažnejše konvencije za delavce, tako dolgo je to prizadevanje le neiskreno varanje naše javnosti.
Še o neki stvari molče naši poslodavci, kadar govore o ženevskih konvencijah. Oni jih namreč predstavljajo kot' višek delavske zaščite in zavarovanja. To pa ni tako. Te konvencije so namreč mišljene kot minimum delavske zaščite in zavarovanja. Zato tudi pravi uvod v XIII. oddelku mirovnega ugovora od dne 28. junija 1919, da odsotnost take zaščite in zavarovanja pomeni za delavstvo krivico, bedo in pomanjkanje, ki ustvarja nezadovoljstvo in ogroža družabni mir. In v členiui 105.. točki 11. istega verza j Iškega1 mirovnega ugovora se izrecno navaja: »V nobenem slučaju se ne more dovoliti kateremukoli članu (državi) tegai u,-govora, da bi radi sprejetja ene izmed mednarodnih konvencij znižalo ali poslabšalo delavsko zaščito, ki je bila delavstvu priznana že z domačimi zakoni.« S tem1 je izrecno
potrjeno, da so konvencije iiajniž.'a mera mednarodne zaščite, ki se more ustvariti z ozirom na obstoječi položaj v: svetu in da je napram temu popolnoma naravno, da sc izvaja lahko tudi večja zaščita, kakor jo predpisuj ejo konvencij e.
Sramota bi bila za kulturno državo, da bi bila ravno na najnižji stopnji socijalnega skrbstva za delavstvo. Reduciranje zaščite na to stopnjo pomeni faktično zgubiti ves ugled države in našega gospodarstva pred svetom. Medtem pa naši poslodavci, kakor smo pokazali, ne samo da želijo to zaščito zmanjšati na minimum, temveč hočejo iti še daleč izpod te najnižje mere. Oni hočejo popolnoma uničiti osemurni delovnik, ki je ravno temelj vseh mednarodnih določb o zaščiti delavstva. S tem; poslodavci podirajo ženevsko dtelo in: če kdo, potem ravno naši poslodavci nimajo pravice, da se na to delo sklicujejo.
Dr. Živko Topalovič.
STROKOVNI VESTNIK.
RUDARJI.
Načrt novega rudarskega zakona.
Centralno tajništvo Delavskih zbornic je poslalo Generalni direkciji ministrstva za iume in rude sledeči dopis:
Z ozirom na Vaš d'0:pis od 30. januarja t. 1. opr. št. 1381 pošiljamo pripombe k definitivnemu projektu novega zakona.
Zelo nam je pa' žal, da ste stavili za odgovor le rok štirih 'dni, ker nam je bilo onemogočeno posvetovanje z delavskimi zbornicami in z zainteresiranimi delavskimi organizacijami.
I.
Takoj moramo komštatirati, -da zelo malo uipošteva ta projekt predloge, ki smo jih stavili pismeno Generalni 'direkciji ob priliki prvega projekta teiga zakona. Prepričani smo namreč, 'da so 'bili vsi takrat 'donošeni predlogi luipravičeni, radi česar smatramo za 'potrebno, ida izrečno povdarimo, da še danes •vztrajamo na teh predlogih. Zato prosimo, da jih upoštevate pri ponovni redakciji izakonskega teksta.
Ajko bo predložen zakon pred zakonodajni svet, prosimo, da detajlno seznani odgovorni referent naslovnega ministrstva s konkretnimi predlogi delavskih zbornic tudi ta svet.
II.
V	sedanji redakciji projekta je več zelo važnih ustanov, o katerih smo primorani izreči naše mnenje. Te so:
a)	Podporni fond. V prejšnjem zakonu so bile obvezne odredbe o takozvanem so-cijalnem fondlu. Od svoje strani smo zahtevali, 'da se da temu fondu značaj ustanov, kakor jiih imajo za ostalo delavstvo Javne borze dela. To je, da skrbi za strokovno napredovanje, zaposlovanje in za osebno podporo rudarjev. Sedanji projekt pa nima nikakiih določb o tem fondu. Ali naj to pomeni, da pušča rudarski zakon odprto vprašanje, katera institucija naij izvršuje funkcije za rudarje, kakoTŠne vrše Javne borze dela za ostalo delavstvo? Ali naj to pomeni, da spadajo rudarji v tem pogledu pod borze dela? Če je tako, potem mora obsegati no-I vi rudarski izakon tozadevna določila in ob-
enem' zaigotoviti, da plačujejo potom Bratovskih skladnje tudi rudarji in podjetniki prispevke za borze dela, kakor ostali delavci in delodajalci. Vsekakor bi bilo po-grešrao, če bi se ve-doma prepustilo, da se rešuje to vprašanje pozneje po raznih slučajnih prilikah ali da se ustvarjajo nepo-treibni spori med boirzatmii dela in rudarji, katerim ne morejo muditi iborze dela podpor, ker ni rešeno vprašanje prispevkov.
b) V pogledu zavarovanja rudarjev postavlja novi projekt le načelo, da bo o divo -jemo od splošnega delavskega zavarovanja in da bo samoupravno. Vprašanje notranje organizacije, priniosov in dajatev se pa odlaga na poznejši čas.
Smatramo za nuj no. potrebno., da se vnese v zakon še določilo, da ne smejo biti prispevki za to zavarovanje nižji, kakor prispevki za splošno delavsko zavarovanje in da bodo imeli rudarji iz svojega zavarovanja najmanj iste pravice, kakor jih ima ostalo delavstvo iz svojega.
c) Zelo se čudimo, da nima ta projekt niikakih določb, s katerimi bi bil natanko določen delovni čas v nudnikih.
Povsem ibi Uo umestno, da bi določil projekt, ko se bavi z delovnimi pogoji, tudi najelementarnejši princip delovnega časa, to je osemurnik.
Zahtevamo, da se vnese to določilo v zakon. Istotako sc mora uzakoniti, da traja delovni čas na >za življenje 0’pasnih krajih ali pa krajih z visoko temperaturo le šest ur dnevno.
d) Načelo paritetnega zastopstva delavcev v javnih ustanovah je zabeleženo v mednarodnih dogovorih o delavskem vprašani«. Nekatere od teh je uzakonila tudi naša držaiva.
Zato menimo, da je pravilno, da obsega tudi novi zakon odredbe, da bodo delavci zastopani paritetno z delodajalci tudi v u-stanovah rudarskega zavarovanja in v strokovnem rudarskem svetu, kakor tudi v ostalih institucijah, ki bi se ustanovile na pobudo državne oblasti.
III.
K poedinim točkam še pripomnimo. Ker priznava projekt princip kolektivnih dogovorov, bi moral vnesti v zakon tudi definicijo kolektivnih dogovorov in sicer talko, kakor smo svoječasno predložili. Menimo tudi, da je nepravilno, da je še ostala v čl. 122 odredba, da se more odpustiti delavce brez odpovednega roka radi nevljudnega obnašanja napram delodajalcu ali njegovi rodbin, dočim ibi moralo ibiti predpisano, da mora obstojati nevljudnost v kaznjivem dejan/ju.
Ker izgubi delavec z odpustom ibre.z odpovednega roka mnogo svojih pravic, bi bilo ibrezpogojjno potrebna, da se mti izda motivacija odpusta pismeno in da bi se mogel delavec proti temu odloku podjetnika pritožiti.
V	čl. 131 bi se morala vsaj ena četrtina delavske plače zasigurati pred eksekucijo.
Čl. 137 preveč omoigočuje ,prekoumo delo. V tem poigledu stojimo na prinoipijel-nem stališču, da se mora pravočasno dobiti za vsako podaljšanje običajnega delovnega časa, tci je 8-, odnosno 6-iumega, svoboden pristanek delavcev in rudarske oblasti.
Ker ne predvideva čl. 139 posebnih delavskih sodišč, ki naj ibi razsojevali v sporih, nastalih iz delovnega odnosa, či bi bila nujno potrebna določba, da se obravnavajo talki spori pred obrtnimi in okrajnimi sodišči prve stopnje, oproščeni vseh taks. Istotako bi moralo biti določeno, da sc razsodbe takoj izvrše, ne glede na pravico pritožbe.
IV.
Smatramo, da je preuranjeno, da izločuje novi projekt cementno industrijo iz pripadnosti rudarskega zakona in da prepušča možnost ustvarjanja samostojnih rudarskih zbornic.
Senovo pri Rajhenbursu.
Pregovor pravi, »da nova metla dobro pometa«. Samo to še manjka v prego-voru, kaj je potem ž njo, kadar se obrabi. Tako smo tudi v naš rudnik dobili novega inž. Verbiča. Mi proti njegovi nastavitvi nimamo popolnoma ničesar. Ali nekoliko in skoraj precej čudno se nam zdi, kako to, da pod njegovim vodstvom zaslužek rudarjev tako pada, da celo nekateri niti Dini 40.— dnevno ne zaslužijo in to v težkem akordnem delu. Izgleda, kakor da postaja rudnik Senovo za nas nekak »Straf-haus«.	m»'
Mi rudarji k tem razmeram samo tole povemo: Naj si ta ali oni višji ne predstavlja, da more rudar storitev izvršiti, ako so proge take, da. se morajo vozički pod prečnikom po talnini voziti, ne pa po tračnicah. Rudar ne more storitve izvršiti, ako ima na kraju tako slab zrak, da od istega bljuva.
Tukaj bi mi gospodom svetovali, da najprvo potrebne proge in jaške popravijo, izvedejo pravilno prezračenje rovov in videli bodo, da se bo storitev in zaslužek dvignil. V nasprotnem slučaju pa bomo primorani pozvati rudarsko oblast, da si ogleda na' licu mesta te naše »vzorne« jame. Zakaj delavci smo tudi ljudje in to hočemo biti in zato se bomo borili za naše pravice. Vi ostali rudarji pa vsi v Zvezo rudarjev Jugoslavije!
Mednarodni rudarski kongres.
Na podlagi sklepa seje izvrševalnega odbora mednarodne rudarske zveze, katera se je vršila dne 3. in 4. januarja t. 1. v Ženevi, se bo vršil mednarodni rudarski kongres v dnevih od 12. do 16. maja t. 1. v Krakau-u na Poljskem s sledečim' dnevnim redom:
1. Poročilo izvrševalnega odbora o delovanju od zadnjega kongresa v Nimes-u. (Poroča tajnik.)
2. Racijonalizacija. rudnikov. (Poroča Nemčija.)
3. Strokovna izobrazba rudarjev. (Poroča Holandska.)
4. Tarifna politika. (Poroča Anglija.)
5. Preseljevanje rudarjev. (Poroča Belgija.)
6. Boj proti vojni. (Poroča Francija.)
7. Nezgodno zavarovanje in poklicne bolezni. (Poroča Nemčija.)
8. Inšpekcija dela v rudnikih. (Poroča Francija.)
9. Delavski dopusti. (Poroča Avstrija.)
Vsak ilan in tlanica strokovnih organizacij mora biti tudi Slan kulturne organizacije
»SVOBODA"
Delavec je sam svoje usode kovai, sam svoj učitelj! Zato kujmo, zato se izobrazujmo, mesečnik „Svoboda“ je zato ustanovljen. Letošnja 1. In 2. Številka imata krasno vsebino in nov ovojni list.
I. V.:
Kaj mi mar organizacija!
(Črtice, kako živimo in delamo.)
»Tone, greva k Dalmatincu?«
Nagovorjeni je ravno spravil izplačano tedensko mezdo in rekel:
»Ne bi škodovalo?!... Umi, ali danes moram; v organizacijo. Zaupnik je rekel, da je sestanek.«
»Briga me organizacija,« je zaničljivo odgovoril Janez, ki je stal poleg. »Kaj mi pa da? Pojdimo na litrček črnega, Jaka. Po šestili dneh garanja se spodobi okrepčilo.«
Jaka, ki je že prej Toneta nagovarjal, je rekel veselo:
»Pameten človek. Tone. Pojdi še ti. Tam v organizaciji bodo že napravili brez tebe.«
Tone je še malo premišljeval, me-kaj mu je še vedno govorilo, da ga kliče organizacija in da je delavec sam kovač svojega človeškega dostojanstva. Ali prigovarjanje svojih sodelavcev je bilo tudi vabljivo, prav zaprav še bolj, kakor organizacija. Kajti tam, pri Dalmatincu ni treba premišljevati, tuhtati, se postaviti kot možak in človek, nego se^ lepo sedi pri vinu, se pije in kakšno veselo lomi.
»No, pa naj bo,« je rekel po tem kratkem: razmišljavanju. »Saj imata prav. V organizaciji se bom že še zglasil.«
Ko so tako sedeli pri vinu in je prvi liter iztekel, je dejal Jaka:
»Enega bi še lahko, kaj? Vsak tretjino. 8 Din ni konj in se niti ne pozna.«
In so pili, in so peli in bilo je veselo v zakajeni sobi, pri Dalmatincu...
*
V	kotu pri mizi gostilne-kleti je sedela družba osmih delavcev.
»12 do 14 ur morami delati,« se je jezil s stisnjenimi pestmi eden> od njih. »In nikogar ni, da bi to prepreči. Zakona nočejo upoštevati. 50% pa podjetnik ne plača. Tako, da delam zastonj.«
»Kaj misliš, da je pri meni drugače, France,« se je oglasil drugi. 30 Din dobim na dan. Kako naj živimo. Pa smo z ženo še štirje!«
Mrko je pogledal v kozarec in izpil.
»Še en liter,« je vprašala natakarica in držala že za -steklenico.
»Pa dajte,« je rekel resignirano. »Domov še pridemi.«
Tretji med njimi se je naslonil na komolec, kadil Cigareto im rekel:
»Organizacija kriči, da se to mo-
ra prenehati. Kolektivno pogodbo hoče.«
»Samo, da jo že skoraj predloži. Če je za kaj, bo morda šlo.«
»Kaj si ti član organizacije,« vpraša France.
»Bil sem. Pa saj veš, denarja ni. 30 Din na dan, kje zmorem za članarino, ki je 5 Din na teden.«
Kimali so vsi počasi z glavami in France je rekel:
»Kaj posebnega pa tudi organizacija ne da. Več plačaš na članarini, kot imaš koristi.«
»Premalo tudi delajo tisti v organizaciji. Bolj energično naj bi zahtevali. Potem bi se izplačalo plačevati članarino.«	•
Natakarica je postavila poln liter na mizo. Vsi so prijeli nehote za kozarce im jih nesli k ustam.
Dim1 v gostilni je silil v pljuča, v
oči.
* » ,
»Kje jih je pa več,« je vprašal tajnik organizacije zbrane.
Nekateri so skomignili z ramami. Nekdo pa je rekel:
»Pri Dalmatincu«!
»Pa naj jim. Dalmatinec pomaga,« je omenil drugi. »Povedal sem vsem, tudi neorganizirane sem pozval. Pa nič. Izmuznil se je vsak tiho na cesto in ... išči ga.«
»Seve, tako zabavno, kakor pri litru, ni na sestanku. Tu treba malo miisliti, sklepati, kaj povedati, nekaj ukreniti,« so se oglašali drugi. Saj veste, da je človeka, ki išče pomoči izven svoje srede in izven samega sebe, težko o čem prepričati.«
»Da, kajpada!... In članarino plačati? To je predrago... za to ni denarja ... premajhne mezde?!... Liter vina pa ni predrag im za to ima denar še pri tako majhni mezdi.«
»Ne jezi sc, Jurij,« se nasmehne sodrug poleg njega. »Pri vinu imaš požirek, pri članarini pa treba biti organiziran in tudi kaj vzdržati in
prenesti.«
»Saj si človek, ne?« je odgovoril Jurij. »Saj imaš v sebi kaj ponosa in zavesti, da miši cunja.«
»Vino pa je le vino,« se ponorčuje nekdo. »In če organizacija kaj doseže, dobi tudi tisti pri vinu.«
Vsi so se zamolklo nasmejali. Ali v tem1 smehu je bila jeza. prezir in pomilovanje.
Tajnik pa je rekel:
»Sodrugi! Mi se vsi zavedamo, da je delavcu, ki ni zaveden, ki sc sam sebe in svojega dostojanstva ne zaveda, zelo težko dopovedati, kaj naj naredi. Je kakor otrok. Trmo-
wmm
SLUŽBENI RED.
člen 1.
Območje, veljavnost in Izvrševanje službenega reda.
Sledeči službeni red je obvezen za celokupno delavstvo Cinkarne d. d. Celje ter stopi v veljavo po odobrenju Rudarskega glavarstva Dravske banovine. Izvodi službenega reda so delavstvu na vpogled v vseh obratnih panogah, v obratni pisarni in v odredilnici.
Vsak novo vstopivši delavec se inora tekom 14 dni seznaniti z določili tega službenega reda ter v obratni pisarni pismeno izjaviti, da so mu določila službenega reda znana.
Točno izvajanje službenega reda nadzoruje obratovodstvo podjetja potom svojih v to pooblaščenih organov.
člen 2.
Sprejem delavcev.
Vsak delavec brez razlike starosti mora predložiti pri sprejemu v delo po zakonu predpisane delavske izkaze, katere shranjuje vodstvo podjetja. Profesijonisti morajo istočasno predložiti spričevala o izučeni obrti, ki se jim pa po vpogledu zopet vrnejo. Pri izstopu iz dela se delavski izkazi s predpisanimi zabeležki zopet izroče delavcu.
Pogoji za sprejem delavcev so:
1. ne prekoračena starost 40 let, pri čemur so pa izvzeti polnopravni člani bratovskih skladnic ter delavci, ki so bili že svo-ječasno daljšo dobo zaposleni v Cinkarni in bili člani bratovske skladnice Cinkarne;
2. telesna sposobnost, katero konstati-ra na podlagi preiskave bratovsko-sklad-nični zdravnik.
Odpuščanje delavcev vrši obratovodja po predhodnem- zaslišanju obratnih zaupnikov. •
'	člen	3.
Razrešitev delovnega razmerja.
Delovno odnosno mezdno razmerje se razreši medsebojno s 14 dnevno odpovedjo. Odpust brez predhodnega odpovednega roka ni dopuščen. Pri izstopu mora delavec oddati od podjetja mu izročeno delovno obleko in coklje v skladišče materijala. Obrisačo, in milo se odda strežaju kopali-
XX«
Vhod v tovarno in izhod.
1. Vhod in izhod v prostore tovarne je dovoljen samo pri glavnih vratih, kjer je nameščen čuvaj; pri prihodu se vzame znamka, ki je delavcu določena ter pri izhodu zopet odda.
2. Brez dovoljenja obratovodstva se ne sme zapustiti pred določeno uro delavnih prostorov — izvzeti so slučaji nenadnega obolenja ali nezgode in pa izhod med opoldanskim odmorom od 12. do 13. ure na dom h kosilu.
Člen 5.
Uvrstitev in zaposlitev delavcev.
Delavsko osobje Cinkarne se deli v nastopne vrste;
1. plavžarji: to so: predtopilci, topilci, to-pilniški pomočniki, topilničarske rezerve, kurjači destilačnih in temperskih peči, kurjači plinskih generatorjev, me-nažerji, odvozniki rudnih ogorkov, čistilci plinovodnih instalacij v plavžu itd.; ,
2. delavci pri napravah za drobljenje rude in obratnih sredstev;
3. pražilci: dovozniku surove rude na pra-žilne naprave, odvozniki pražene rude itd.;
slav, ker mu baje branimo vino in si on tega ne pusti dopasti. Nezaupljiv, ker mu organizacija za članarino ne da tistega, kar si on predstavlja, da je organizacija, namreč neke vrste bratovščina ini da je po njegovem pisarna organizacije oblast, ki vse naredi, če le hoče. Da je organizacija strnjena množina »jazov« v trden »mi«, nočejo razumeti in ne znajo razumeti. Zato moramo te naše sotrpine vzgajati, jirm govoriti... govoriti... govoriti...
Mi veimo, da je rešitev delavca v rokah delavca samega. Tega tak nezaveden ne ve in misli, da je rešitev delavca v rokah nekega tretjega. Samo če ga kaj kot osebo doleti, tedaj pa pride k organizaciji im prosi, da mu pomaga. Tedaj pa nehote priznava. da je organizacija nekaj, kar lahko pomaga.
Nas ni veliko danes. A če bomo mioško stopali naprej, nas bo vedno več. Iz majhnega raste veliko.
Sedaj pa k dnevnemu' redu našega sestanka.«
Tudi tu je bil dim, ali na obrazih zbranih ni bilo mrkosti, obupa, resignacije, nego samozavest, odločnost in, življenje.
Zakaj nad njimi in v njih je živelo geslo: MI.
4. delavci tovarne žveplene kisline: stre-žaji reakčnih stolpov in črpalk za kislino, varilci svinca, strežaji koncentrač-nili aparatov in pomožno osobje;
5. delavci keramičnega oddelka: lončarji, kurjači sušilnice glinastih izdelkov in pomožno osobje;
6. delavci tovarne za cinkovo belilo;
7. delavci valjarne:	predvaljači, valjači, valjači-pomagači, vlivači in pomagači, rezarji in pomagači, kurjači rafinačnih peči in pomožno osobje valjarne;
8. delavci pocinkarne: cinkarji, čimžarji, klorerji, donašalci in odnašalci ter rav-nalci pocinkane pločevine;
9. strojniki in kurjači parnih kotlov: strojniki in pomagači v električni centrali, strojniki v strojarni valjarne, kurjači parnih kotlov in pomožno osobje;
10. profesionisti: električarji, zidarji, kovači, kleparji, strugarji, mizarji, kurjači itd.;
11. skladiščniki:	delavci skladišč cinkovih in pocinkanih izdelkov ter pomožno osobje za izkladanje in; nakladanje izdelkov Cinkarne;
12. premogarji: delavci za skladanje premoga in pralnice za koks;
13. čuvaji:	vratarji in strežaji kopališč, strežaji pisarn, itd.;
14. dninarji: delavci na dvorišču in pomožno delavstvo pri zidarjih, mizarjih, električarjih itd.
Uvrstitev v eno izmed navedenih kategorij ne odveže delavca od obveznosti, da mora, ako obratne prilike to zahtevajo, vršiti tudi druge, njegovim telesnim močem in sposobnostim primerna dela.
Razvrstitev delavstva se izvrši po predhodnem obvestilu obratnih zaupnikov, člen 6.
Delovni čas in odmori.
a) Delovni dnevi za obrate z nepre-kidnim obratovanjem: topilnica, plinarna, pražarna, tovarna za žvepleno kislino, koncentracijski aparat, tovarna za cinkovo belilo, pocinkarna, parna električna centrala, sušilnica glinastih izdelkov, pralnica za koks, so: pondeljek, torek, sreda, četrtek, petek, sobota in nedelja.
b) Delovni dnevi za obrate s prekid-iiim obratovanjem, to so vse obratne panoge, izvzemši pod točko a) navedenih — so redni delovni dnevi: pondeljek, torek, sreda, četrtek, petek in sobota.
Ob nedeljah počiva poleg tega delo dninarjev, profesionistov, skladiščnikov, delo v valjarni in v keramičnem oddelku, ako nujne obratne prilike ne zahtevajo drugače. Nadalje počiva delo v panogah s pre-kidnim obratom, ako nujne obratne prilike ne zahtevajo drugače, na: novega leta dan, na velikonočni pondeljek, telovo, vseh svetih dan, praznik ujedinienja (1. decembra), božič in Štefanovo.
Za nedeljsko in prazniško delo v panogah s prekidnim obratom se plača kakor za prekourno delo zakonito določeni pribitek.
Na velikonočno soboto, binkoštno soboto, božični večer in starega leta dan se dela v vseh obratnih panogah s prekidnim poslovanjem samo dopoldne.
Delovni čas je odmerjen v posameznih obratnih panogah tako-le:
a)	V topilnici:
1. Topilniško osobje ima biti zbrano pri obratujočih pečeh 1 uro pred počet-kom manevra. Manever prične v razdobju od 1. oktobra do vključno 31. marca ob 4. uri zjutraj, v razdobju od 1. aprila do vključno 30. septembra pa ob 3. uri zjutraj.
Odtnor za zajtrkovanje med delom ni iz zdravstvenih razlogov dopuščen.
Topilničarji zapuste plavž po izvršenem manevru, t. j. delih, ki so zvezana z obratom kurjenih peči, pretelitanju dnevne produkcije itd. Ker je v interesu o-brata plavžev, da se manever čim preje izvrši, je topilniško osobje dodeljeno v takem številu, da pri normalnih razmerah šilit ne presega 7 ur.
2. Menažerji dovažajo rudo in koks, odnosno mešanico, pripravljeno za šarži-ranje peči. Po štiriurnem delu nastopi 15 minutni odmor za povžitje okrepčil (zajtrka odnosno južine, če se dela dopoldne ali pa popoldne), ki se morajo donašati seboj na šilit. Zajtrkuje in juži-na se po očiščenju rok in zob brezpogojno in edinole v jedilnici. Uživanje hrane v skladiščih rude je zabranjeno. Ker je navedeno delo pogojno, se sme končati tudi pred potekom normalne delovne dobe 8 ur.
3. Odvozniki rudnih ogorkov morajo očistiti zbiralnike rudnih ogorkov, osna-žiti odvodne kanale ter odpremiti vse ostanke na od časa do časa odkazane prostore; poleg tega imajo navoziti ilovico vsem obratujočim plavžem. Po štiriurnem delu je dovoljen 15 minutni odmor za povžitje okrepčil; jesti se sme po predhodnem osnaženju rok in ust, brezpogojno1 le v jedilnici.
Okrepčila se morejo donašati seboj na šiht, donos v tovarno po svojcih je prepovedan.
4. Kurjači plavžev in plinskih generatorjev:	Radi neprekidnega obratovanja traja delovna doba 8 ur in se menja trikrat v 24. urah, in sicer točno ob 4. uri zjutraj, ob 12. uri opoldne in 20. uri zvečer. Izmena kurjačev se vrši tedensko in sicer na ta način, da nastopi vsak pondeljek ob 12. uri šiht ona partija kur-
jačev, ki je v preteklem tednu vršila nočni šiht; zvečer jo zamenja ona 'partija, ki je v preteklem tednu kurila dopoldne itd.
Značaj opravila kurjačev dovoljuje med 8 urnim delom in sicer po preteku štirih ur 15 minutni odmor za povžitje zajutrka odnosno južine.
5.	Čistilci plinovodnih naprav v plavžu pričnejo z delom istočasno kot piav-žarji. Po preteku štiriurnega dela nastopi odmor v izmeri 15 minut za povžitje zajutrka. Hrana se sme zavžiti le v jedilnici po predhodnem osnaženju rok in ust.
b) V pražiInici:
1. Pražilci delajo radi neprekidnega obratovanja pražilnih naprav v treh izmenah po 8 ur. Prvi šiht prične ob 4. uri in traja do 12. ure opoldne, drugi prične ob 12. uri in traja do 20. ure zvečer, tretji pa ob 20. uri zvečer in traja do 4. ure naslednjega jutra.
Izmena se vrši tedensko in sicer na isti način, kakor pri kurjačih v plavžu in plinarni. Pražilci smejo zapustiti pražil-ne naprave šele tedaj, ko je izmena polnoštevilno zbrana, da delo prevzame in nadaljuje. Značaj opravila pražilcev dovoljuje po štiriurnem delu 15 minutni odmor za povžitje južine.
2. Dovozn.iki surove rude na peči so zaposleni v dopoldanskem, če pa obratne prilike zahtevajo, v popoldanskem ali nočnem šihtu. Po štiriurnem delu nasjopi 15 minutni odmor za zavžitje okrepčil.
3. Odvozniki pražene rude pričnejo s šihtom ob 4. uri zjutraj. Glede odmora in zavžitja hrane veljajo ista določila, kakor za dovoznike surove rude.
4. Drobljenje rude se vrši v dopoldanskem, popoldanskem ali pa nočnem šihtu, kakor zahtevajo razmere v električni centrali. Glede odmora in južine veljajo ista določila kakor pod točko 2. in 3.
c) V tovarni za žvepleno kislino:
1. čuvaji stolpov in koncentračnih a-paratov delajo radi neprekidnega dela v treh izmenah po 8 ur. Partije se menjavajo istočasno, kakor v pražilnici, t. j. ob 4., 12. in 20. uri. Izmena se vrši tedensko na podoben način kot pri pražil-cih. Značaj opravila dovoljuje po štiriurnem delu 15 minutni odmor za povžitje zajutrka in južine.
2. Varilci svinca delajo od 7. ure zjutraj do 16. ure popoldne, vštevši enourni odmor med poldnem, t. j. od 12. do 13. ure. Obed se srne donašati. Je se brezpogojno v jedilnici, če se obed donaša v tovarno.
3. Za pomožno osobje tovarne za žvepleno kislino veljajo glede delovnega časa in odmora ista določila, kakor za varilce svinca.
d) V valjarni:
1. Pri osemurnem obratovanju prične valjarna z obratom ob 6. uri zjutraj. Po štiriurnem delu nastopi 15 minutni odmor, ’ ki ne šteje v delovno dobo. Šiht traja na to do 14. ure 15 minut. V odmoru se zavzemajo okrepčila, donašana seboj na šiht. Je se lahko v prostorih valjarne.
2. Pri 16 urnem obratovanju valjarne se dela v dveh izmenah po 8 ur. Prvi šiht prične ob 4. uri zjutraj, ob 8. uri nastopi 15 minutni odmor, šiht konča ob 12. uri 15 minut. Drugi šiht prične ob
12.	uri 15 minut in konča ob 20. uri 30 m., vštevši 15 minutni odmor, ki nastopi po štiriurnem delu.
3. Pri 24 urnem, obratovanju valjarne sc obratuje v treh izmenah po 8 ur in sicer od 4. do 12., od 12. do 20. in od 20. do 4. ure. Vsaka izmena ima po štiriurnem delu 15 minutni odmor, toda na ta način, da valjčni vlak ne obstane, pač pa obstane delo pri Škarjah; osobje Škarij in strežaj peči zamenja delno valjčno moštvo za dobo odmora, nakar gre na odmor ostali del valjčne partije, moštvo Škarij in rafinačne peči. Navedeno določilo ne velja za prvo partijo, ki vrši valjanje platin in nima moštva pri škarjali za zameno. Tu je 15 minutni odmor ob
8.	uri vštet v delovno dobo.
Tedenska izmena sc vrši pri onih partijah, ki delajo popoldne in ponoči in sicer na ta način, da nastopi popoldanski šiht v pondeljek ona partija, ki je delala v preteklem tednu ponoči itd. Dopoldanska partija, ki je izvežbana za valjanje platin, je stalna.
e) V pocinkam!:
Obratuje se neprekidno 24 ur v treh izmenah po 8 ur. Prva izmena prične z delom ob 4. uri, druga ob 12., tretja ob 20. uri. Čimžarji morajo prihajati 2 uri pred početkom dela svoje partije na šiht, da pripremijo potrebno zalogo čimžane pločevine, ter radi tega svoj šiht za toliko časa preje končajo. Po štiriurnem delu ima vsaka izmena 15 minutni odmor, med katerim se zajtrkuje odnosno južina.
Izmena partij se vrši tedensko kakor v pražilnici.
Ravnalci pocinkane pločevine na rav-nalnem stroju vrše svoj šiht istodobno s prvo partijo, t. j. od 4. do 12. ure. Po štiriurnem delu nastopi- odmor v izmeni 15 minut za zajutrek.
Sortiranje, adjustiranje in vezanje producirane pocinkane pločevine se vrši v skladišču in to od 4. do 12. ure. Po štiriurnem delu nastopi odmor za zavžitje jestvin.
f) V keramičnem oddelku:
1.	Stiskalnica mufljev obratuje po dispozicijah obratovodstva; začetek dela se ravna po tem, kako je razporejen strojni obrat z ozirom na kapaciteto električne centrale. Ako se dela od 7. do 16. ure popoldne, je od' 12. do 13. ure enourni odmor, med katerim se obeduje. Če se pa obratuje v dopoldanskem ali popoldan-
V(Slll3 štcdljiva gospodinja zah-■ JCSRd teva danes Izrecno našo
KOLINSKO CIKORIJO
ker je zelo okusna in redilna!
skem šihtu, nastopi po preteku štirih ur 15 minutni odmor, v katerem času se smejo povžiti seboj donešene jedi.
2.	Sušilnica obratuje neprekidno. Izmena kurjačev se vrši ob 4., 12. in 20. uri, tedenska izmena pa na isti način; po štiriurnem delu četrturni odmor, v katerem se morejo povžiti seboj donešene jestvine.
3.	Drobilne naprave in gnetilci obratujejo po dispozicijah obratovodstva z ozirom na obtežbo električne centrale bodisi v dopoldanskem, popoldanskem ali pa nočnem šihtu, v slučaju potrebe pa v treh šihtih, izmenami po 8 ur.
Obratuje se samo 8 ur dnevno in to v prvi, drugi ali tretji tretjini dneva, po preteku 4 urnega dela nastopi 15 minutni odmor, v katerem času se zajtrkuje ali južina. Odmor pri 8 urnem ali pa pri 16 urnem obratovanju ne šteje v delovno dobo, kakor je to slučaj pri neprekidnem obratovanju.
če je delavstvo keramičnega oddelka zaposleno preko poldneva, obeduje v obed-nici>»
g) V električni centrali:
Strojniki in pomagači se menjajo trikrat v 24 urah in sicer slično, kakor v drugili obratnih panogah z neprekinjenim obratom; izmena se vrši tedensko na podoben način, kakor pri kurjačih v plavžu, pražilcih itd. Značaj opravila strojnikov in pomagačev dovoljuje po preteku 4 urnega dela 15 minutni odmor, med katerim se zavživajo jedila.
h) Pri parnih kotlih:
Radi neprekidnega obratovanja se dela v treh izmenah po 8 ur, in sicer kakor pri drugih obratnih panogah, t. j. od
4.	do 12., od 12. do 20. in od 20. do 4. ure. Po štiriurnem delu nastopi 15 minutni odmor za zajtrk in južino. Izmena kurjačev je tedenska, kakor v pražilnici itd.
i) V strojarni valjarne:
Šiht strojnikov je prilagoden obratnim razmeram valjarne. Ako se obratuje neprekidno 24 ur, se vrši izmena trikrat, sicer dvakrat itd. Odmor po štiriurnem delu v izmeri 15 minut, ki je z ozirom na karakter dela mogoč.
j) V delavnicah profesijonistov:
Dela se od 7. do 16. ure z 1 urnim odmorom od 12. do 13. ure. Obeduje se v obedriici. Neodložljiva dela se vrše, ako to obratne razmere nujno zahtevajo, izjemoma tudi ob nedeljah in to od 4. do 12. ure. V tem slučaju nastopi po 4 urnem delu 15 minutni odmor, ki v delovno dobo ne šteje.
k) Pralnica za koks:
Obratuje se neprekidno 24 ur, izmena trikrat dnevno kakor v drugih panogah z iieprekidnim obratom in tedenska izmena istotako. Odmor po 4 urnem delu enak kakor pri obratnih panogah.
0	Zidarji pri stavbah itd.:
Delo se prične ob 7. uri in traja do 16. ure popoldne, vštevši 1 urni medopol-danski odmor. V poletnih mesecih se more delati tudi samo v dopoldanskem šihtu, t. j. od 4. do 12. ure ter veljajo v tem slučaju določila glede odmora, kakor drugod v podobnih razmerah, t. j. odnior nastopi po 4 urnem delu in ne šteje v delovno dobo.
m) V skladiščih:
1. za pocinkano pločevino: skladiščna dela se vrše od 8. do 17. ure vštevši enourni medopoldanski odmor;
2. za cinkovo pločevino: tu veljajo glede početka dela in odmora iste določbe, kakor pod točko m) 1;
3. za cinkov prah: šiht traja samo 4 ure, kar velja za sejanje produkcije. Za-vživanje jedil v tem skladišču je iz zdravstvenih razlogov prepovedano, tudi ni z ozirom na kratkotrajno delovno dobo potrebno;
4. za cinkovo belilo: tozadevna določila se izdajo, ko prične naprava obratovati.
n) V premogovnih skladiščih:
Premogarji počnejo skladati premog in ga dovažati v plinarno po potrebi, t. j. bodisi v dopoldanskem ali popoldanskem šihtu. Če obratne prilike zahtevajo, se dela tudi v treh izmenah po 8 ur. Po 4 urnem delu nastopi 15 minutni odmor za zajtrk ali južino.
o) Na dvorišču:
Dvoriščna, t. j. dninarska dela, se vrše od 7. do 16. ure z enournim medopoldan-skitn odmorom, med katerim se obeduje. Obeduje se v obednici. Po nedeljah in praznikih se vrše dvoriščna dela samo v slučajih neodložljive potrebe: odmetavanje snega ob dovlačilnicah, če grozi zastoj prometa itd.
p) Čuvaji In strežaji kopališč:
Čuvaji se menjajo trikrat dnevno po 8 ur. Izmena tedenska, kakor pri drugih panogah z neprekidnim obratom.
Vobče velja sledeče pravilo:
Donašanje jestvin potom svojcev je izvzemši obeda prepovedano. Jesti se sme le
v obednici, kjer se nahajajo pripreine za se-
Stran 4.
DELAVEC«
25. februarja 1930
grevanje jedil in je priključeno kopališče, kjer se morajo delavci pred zavžitjem hrane primerno očistiti in umiti. Kdor stanuje v bližini tovarne, sme hoditi med opoldanskim odmorom obedovati k svojcem. V izrednih slučajih dovoljuje obratovodstvo izjeme. V slučaju potrebe se izda dovoljenje, da se za časa odmora donaša kruh itd. iz trgovin v okolišu tovarne. Strogo je pa prepovedano uživanje jedi izven za to določenih odmorov in prostorov.
Izpretnembe delovnega časa, t. j. po-četka šilita v posameznih obratnih panogah, določa od časa do časa obratovodstvo, ako to zahtevajo obratne prilike. O tem se vsi-kdar pravočasno obvešča prizadeta kategorija delavstva in obratni zaupniki. Vzrok za izpretnembe je bodisi tehnične narave: obtežba električne centrale ali pa vremenske prilike: vročina, izredna zima itd. V teh slučajih se do skrajne možnosti upoštevajo želje delavstva, izražene potom delavskih zaupnikov.
Člen 7.
Obračun in Izplačilo.
Delavske mezde, odnosno akordni zaslužki se izplačujejo v gotovini mesečno, in sicer na sledeči način: Mezde se izračunajo mesečno; zadnjega vsakega meseca se izplača polovica zaslužka za pretekli mesec kot predujem in na 15. prihodnjega meseca ostanek zaslužka. Ako pade 15. ali zadnji na nedeljo ali praznik, se vrši izplačilo dan poprej.
Od zaslužka se odtegujejo:
1. na delojemalca odpadajoči prispevki za bolniško in pokojninsko zavarovanje, za rudarsko zadrugo;
2. predujmi;	«
3. drugi zakoniti ali dogovorjeni odtegljaji, n. pr. telesni davek;
4. odškodnina za po dokazani krivdi delavca pokvarjeno orodje, odnosno strojne dele, materijal in obratna sredstva; ocenitev škode se izvrši sporazumno z delavskimi zaupniki.
5. Globe, ki odpadejo po pravilniku bratovske skladnice v korist bolniški blagajni;
6. Vrednost dobavljenega premoga, oziroma drugega blagi.
Zaslužek se izplačuje samo v gotovini ter se sprejema v ovitkih, na katerih se točno označuje prejemnikov račun in posamezno označijo odtegljaji. Krčmarji in trgovci, ki imajo pri delavcih terjatve, ne smejo prisostvovati izplačevanju. Tudi jih ne smejo zastopati druge osebe. Delavcem, ki so odpuščeni, ali ki svojevoljno izstopijo med tednom, odnosno med 1. in 15. vsakega meseca, se izplača zaslužek takoj.
Ugovori zoper pogrešeno izplačane mezde v gotovini sc imajo prijaviti takoj pri izplačevanju; proteste zoper nepravilne obračune se vlaga najkasneje v treh dneh po izvršenem plačilu.
člen 8.
Zavarovanje zoper bolezen, nezgode in starostno zavarovanje.
Tozadevno veljajo določila pravilnika o bratovskih skladnicah.
Člen 9.
Obča pravila.
1. Vsi delavci se morajo dostojno obnašati, ogibati se prepirov in pretepanja med seboj ter se pri delu strogo ravnati po ukazih' nadzornih organov.
2. Delovni čas se ima izpolniti z odka-zanim delom. Prepovedano je obiskovati prostore, v katerih posameznik ni zaposlen, med delovnim časom se zbirati, imeti shode in posvetovanja ter raznašati po delavnicah lepake ali časopise.
3. Brez dovoljenja obratovodstva ne sme delavec med delom sprejemati nikakih obiskov.
4. Svojo obleko hranijo delavci v za to določenih prostorih. Umivajo se le v skupni umivalnici v kopališču, kjer je na razpolago topla voda, milo in obrisača.
Med delovnim časom hoditi v pisarniške prostore radi prošenj itd. je prepovedano.
5. Vsako onesnaženje delovnih prostorov, kopalnice, obednice, stranišč, dvorišča itd. je strogo prepovedano.
6. Vodne pipe je po vporabi trdno zapirati.
7. Prinašati v tovarno in med delom za-vživati alkoholne pijače je prepovedano. Pijanim delavcem je prepovedan vstop v tovarniške prostore.
Vsi delavci so dolžni čuvati imetje podjetja in ne smejo odnašati orodja in blaga iz tovarne, četudi je isto navidezno brez vrednosti.
9. Izven delovnega časa je vstop delavcem v tovarniške prostore prepovedan. Vstop na dvorišče tovarne je dovoljen le na dneve izplačila in v slučajih predlaganja prošenj, dostop v premogovona skladišča ob dnevih, ko se izdaja premog, v ambulančno sobo ob priliki zdravniških ordinacij.
10. Med delovnim časom hoditi v pisarno v zasebne svrhe, t. j. radi prošenj itd., je prepovedano.
11. Izvrševanje zasebnih opravi! v delavnicah podjetja je brezpogojno in strogo za-branjeno.
12. Kaditi je prepovedano: v topilnici in skladišču cinkovega prahu iz zdravstvenih ozirov, v delavnici mizarjev, sušilnici glinastih izdelkov in v tovarni za žvepleno kislino pa radi nevarnosti požara.
Člen 10.
Ravnanje s stroji, orodjem in delovnimi
napravami.
1. Vsak delavec je dolžan stroje in orodje, ki se mu izroče v uporabo ali varstvo, vzdrževati v rednem stanju; vsako poškodbo ali popravila potrebno stvar je brez odloga javiti nadzornemu organu.
2. Po dokazani krivdi ali malomarnosti pokvarjene dele strojev, orodja, materijah in obratnih sredstev mora delavec nadomestiti, odnosno povrniti povzročeno škodo.
3. Po končanem delu se mora oddajati orodje na mesto, ki je za shranjevanje istega določeno.
4. Pred odhodom iz delavnice je luči ugasniti in ogenj na ognjiščih itd. pogasiti.
Člen 11.
Delokrog nadzornih organov.
1. Od podjetja nastavljene nadzorne organe morajo delavci smatrati kot zastop- ' nike podjetja ter njih ukaze vestno izpolnjevati.
2. Nadzorni organi morajo njim podrejeno delavstvo poučevati in skrbeti, da se točno izpolnjuje določila službenega reda. Paziti morajo, da se uporabljajo vse priprave za varstvo delavcev. Tudi imajo pravico in dolžnost, vsak prestopek resno in strogo pokarati in v ponovnih slučajih prestopke naznaniti obratovodji. Prepovedano jim je pa delovno osobfe psovati in šikanirati, če stori nadzorni organ delavcu v katerikoli stvari krivico, se slednji lahko pritoži delavskemu zaupniku, ki prijavi pritožbo obra-tovodstvu.
3. Nadzornim organom je strogo prepovedano jemati od delavcev darila v kakršnikoli obliki, bodisi v tovarni ali pa izven tovarne.
Člen 12.
Dopusti.
Dopuste dovoljuje obratovodstvo po predhodni tozadevni prošnji.
Člen 13.
Prestopki delovnega reda in kazni.
Kršitev določb službenega reda se kaznuje:
1. z ukorom delovodje, odnosno obratovodstva,
2. z denarno globo četrtdnevne mezde,
3. z denarno globo poldnevne mezde,
4. z odpustom.
Kazni izreka obratovodstvo.
Z ukorom se kaznuje prvi prestopek službenega reda.
Z denarno globo četrtdnevne mezde se kaznuje delavstvo za lažje prestopke kot n. pr.:
1. če se točno ob določeni uri ne začne z odkazanom delom,
2. če se zapusti delo pred potekom šihta,
3. če se po storjenem delu ne shrani orodja na določenem mestu,
4. za onesnaženje delovnih prostorov, kopališča, dvorišča itd.,
5. puščanje odprtih pip v kopališču in pri vodnjakih s pitno vodo,
6. za kajenje in uživanje jedi v prepovedanih prostorih,
7. odpiranje tujih omar za shrambo obleke,
8. trganje razglasov raz uradne deske,
9. malomarno ravnanje z obleko in obutvijo, izdano od podjetja.
Z denarno globo poldnevne mezde se kaznuje:
1. dokazana neizvršitev dodeljenega dela,
2. slabo ali vedoma napačno storjeno delo, ako ni podjetju povzročena večja škoda,
3. spanje med delovnim čaSom,
4. pretep med delovnim časom,
5. vstop in izstop iz tovarne na nedovoljenih mestih, n. pr. skakanje črez tovarniško ograjo;
6. vlivanje nečistih plošč surovega cinka,
7. nezadostno mešanje šarže za plavže,
8. vlečenje, nedopražene rude itd.
Odpust pa sledi v sledečih primerih:
1. če se delavec tekom 14 dni od dneva sprejema izkaže nesposobnega za pogojeno delo,
2. če se uda pijančevanju in je bil radi tega večkrat breuspešno opominjan,
3. če zagreši tatvino ali poneverbo lastnine podjetja,
4. če svoje predpostavljene težko razžali, grozi z dejanskim napadom ali poškoduje,
5. če izda kako delovno tajnost podjetja,
6. če trdovratno zanemarja svoje dolžnosti glede dela in poslušnosti napram nadzornim organom,
7. če teden dni brez dovoljenega dopusta ne pride na delo,
8. če se mu dokaže, da simulira težko bolezen, doma pa opravlja poljska ali druga težka dela,
9. če pri sprejemu v delo prevara vodstvo podjetja s ponarejenimi izkazi, legitimacijami ali spričevali,
10. če radi malomarnega izvrševanja dela iti vsled neravnanja po ukazih nadzornih organov povzroči podjetju efektivno škodo v iznosu nad Din 1000.— in je znesek neizterljiv.
Delavec pa sme delo pred potekom odpovednega roka ali pa tudi brez odpovedi zapustiti:
1. če mu odkazano delo škoduje na zdravju,
2. če se preseli iz celjskega okoliša in ne reflektira več na delo v Cinkarni.
Člen 14.
Delavski zaupniki.
Glede izvolitve, delokroga itd. delavskih zaupnikov veljajo tozadevni zak. predpisi.
Člen 15.
Obratne nezgode.
V	slučaju nezgode v tej ali oni obratni panogi se je obrniti ponesrečencu po prvo pomoč na moštvo rešilne postaje, ki je razdeljeno na vse obratne panoge. Obratovodstvo skrbi, da so vsi nadzorni organi člani rešilne postaje. Vežbanje v tozadevnih poslih vodi od časa do časa bratovsko-sklad-nični zdravnik. Vobče veljaj pravilo, da je potrebna pri delu s stroji in pri vseh obratnih napravah previdnost.
Člen 16.
Zdravstveni predpisi.
Zdravniško pregledovanje zob se vrši redno vsak mesec na dan izplačila pred-
ujmov. Eventuelne izpremembe v to svrho določenega dneva se pravočasno razglasi na deski za uradne objave.
Pregledu zob se morajo brezpogojno podvreči:
1. vsi topilničarji, vključno kurjačev,
2. menažerji,
3. odvozniki rudnih ogorkov,
4. pražilci,
5. delavci tovarne žveplene kisline vključno varilcev svinca,
6. delavci tovarne cinkovega belila,
7. cinkarji, klorarji, čimžarji,
8. skladiščniki cinkovega prahu.
9. zidarji in pomožno osobje, ki je prehodno ali stalno zaposleno v plavžu.
Člen 17.
Delavske obleke in obutev.
Obleka in obutev, dodeljena delavcem od delodajalca, se shranjuje v za to določenih! prostorih in omarah. Uppraba je dovoljena edinole v tovarni. Kdor odnaša obleko in obutev na dom in jo doma uporablja, se mu odvzame.
Štev. 833/30.
Odobreno!
Rudarsko glavarstvo v Ljubljani,
dne 14. februarja 1930.
Rudarski glavar:
Ing. Strgar 1. r.
Dva jubileja dela!
V	Strojnih tovarnah v Ljubljani praznujeta dva naša sodruga jubilej 30 letnega delovanja v tovarni, ss. Maks Pavšek in Ivan Zoran. Prvi je strugar, ki je vstopil prvič v delo v Strojne tovarne leta 1897, nakar je po nekaj mesečnem prekinjenju vstopil drugič v delo leta 1900 in deluje od te dobe nepretrgoma do danes. S. Pavšek je član naše kovinarske organizacije in deluje že 10 let kot zaupnik. Poleg svojih dolžnosti do tovarne in organizacije je tudi skrben družinski oče svojima dvema sinovoma, ki se učita obrti, eden modelnega mizarstva in drugi fine mehanike, tako da bo rodbina ostala zvesta delavnim tradicijam svojega očeta. Dve hčerki ca obiskujeta še šolo.
Drug jubilant Ivan Zorko je po poklicu livar, ki je vstopil prvič v tovarno leta 1891, nakar je po parletni prekinitvi stopil zopet leta 1896 ter je od takrat ves čas zaposlen v tovarni. Zakonska družica mu je umrla lansko leto in mu zapustila nepreskrbljeno hčerko, dočim so štirje otroci, dva sinova tudi kovinarja iri dve hčeri preskrbljeni. Tudi ta naš jubilant je zvest član naše strokovne kovinarske organizacije in obenem tudi aktiven član naše zadružne organizacije Konzumnega društva za Slovenijo.
Delovanje obeh jubilantov sega v dobo, ko se je pričela obrtnija v Ljubljani počasi prilagojevati , industrijskemu načinu proizvajanja. Prehajala je v dotični dobi iz nekakšnega patriarhalnega razmerja v današnji moderni mezdni obrat. Takratno razmerje pomočnika do mojstra je vzgojilo posebne tipe, ki jih je dandanes že zelo malo. Pomočnik je bil v takratnih časih' v nekakem družinskem razmerju do svojega mojstra. On se je sicer podzavestno zavedal svojega interesa in je to včasih prav na puntarski način uveljavljal napram svojemu delodajalcu. Zato je pa imel manj smisla za kolektivno nastopanje in se je današnji tip moderne strokovne organizacije tudi težje uveljavil kakor pri današnjem mezdnem delavcu, ki svojega gospodarja niti ne pozna, tem manj še da bi imel z njim kak stik.
Delavstvo ljubljanskih Strojnih tovarn je pa ohranilo vendarle nekoliko teli starih tradicij. Taka tipa, kakor sta naša jubilanta, ne	preneseta na	primer, da	bi	kdo tovarni zavestno škodoval. Prav	neljubo jih
dirne, če kdo očita, da to ali ono delo v teh tovarnah ni bilo najboljše izvršeno. Na izdelke svoje tovarne in na njen renome je vezana njihova samozavest, da svoj posel dobro razumeta. Zato je tudi smernica dela strokovne organizacije nekoliko drugačna kakor v tistih tovarnah, ki so že prevedle	industrijsko	načelo, da	je	delavec
mrtev stroj. Strokovna organizacija se seveda tudi tukaj ne odreka niti enemu sredstvu,	da poboljša	materijelni	in	moralni
položaj svojih delavcev. Toda v tej borbi ni one divjosti, ki je navadno tam, kjer delavec nima foruma, da bi svoje zahteve predložil.
Želimo obema jubilantoma, da bi čim-preje doživela čas, ko bo čast in ponos vsega delavstva bolj upoštevan kakor je danes. Želimo jima, da bi njihovo dolgoletno službovanje prineslo tudi njima več in boljšega sadu.
Celje.
Z današnjo številko »Delavca« smo začeli pošiljati list našim članom na dom. O-pozarjamo vse\članstvo v Celju in okolici, da ako bi kdo lista ne dobil, naj takoj sporoči v tajništvo Saveza, ki se nahaja v občinski hiši v Gaberjih.
»Delavec« izhaja dvakrat mesečno in sicer vsakega 10. in 25. v mesecu.
Vsak član naj vedno plača svoje prispevke. Kdor bo v zaostanku s članarino štiri tedne, zgubi pravico do lista in se mu bo list ustavil.
Delavstvu »Cinkarne«!
Daneis priobčujemo »Službeni red«, kakršnega je Rudarsko glavarstvo Dravske1 banovine uradno potrdilo. Vsak član naj si. ga spravi, da se bo mogel pri eventuelnih krivicah, ki se mu bodo zgodile, po njem ravnati.
Opozarjamo vse delavstvo, da vztraja v organizaciji naprej. Vsega, kar smo želeli, da bi prišlo v ta »Službeni red«, nismo dosegli, ker je organizacija mlada. Ta »Službeni red« urejuje samo delovno razmerje delavca napram podjetju. Vsakdo bo
sedaj vedel, kdaji se ga sme kaznovati in ako je kazen krivična, se bo imel tudi priliko pritožiti.
Plačilno razmerje pa s tem »Službenim redom« ni urejeno in tudi biti ne more. Zato bo moralo cinkarniško delavstvo stremeti za tem, da dobi čimprej kolektivno pogodbo. To bo pa doseglo, ako bo organizirano in bo vladal med njimi duh solidarnosti.
Osobito pa opozarjamo vse delavstvo, da nam takoj sporoči, ako bi vodstvo Cinkarne ne plačevalo nadur s 50 odstotki poviška.
SMRJ, obl. tajništvo za Slovenijo.
Štore.
Članstvu v Štorah sporočamo, da bo v nedeljo, 2. marca tl., zborovanje. Z vodstvom »Železarne Štore« bomo morali spregovoriti resno besedo, da bo.videlo, da nima opravka z otroci.
Iz seje izvrševalnega odbora SMRJ.
Izvrševalni odbor je na svoji seji dne
13.	februarja 1930 sklenil imenovati za področje Dravske banovine s. Vinko Vran-karja iz Ljubljane ter ss. Zormana Franca in Karla Ažmana iz Jesenic za računske revizorje.
Revizorji bodo pregledavali poslovanje poedinih podružnic, pa bilo po nalogu izvrševalnega odbora ali po lastni inicijativi. Podružnice jim morajo predložiti kontrolne zapisnike, ki jih je v letu 1926 razposlal oblastni odbor za Slovenijo. Dati se jim mora tudi vpogled v vse drugo poslovanje, ki ga bodo zahtevali. Revizorji bodo v kontrolne zapisnike vpisali primedbe in navodila, po katerih sc imajo odbori podružnic točno ravnati. O vseh svojili ukrepih, ki jih bodo revizorji izdali, imajo revizorji poročati izvrševalnemu odboru v Beogradu in oblastnemu odboru v Ljubljani.
Bolniške podpore.
Plenarna seja centralnega odbora našega Saveza, ki je bila obdržana dne 1. in
2.	februarja t. 1., je soglasno sklenila, da se izdaja bolniška podpora do bodočega rednega kongresa. Pravico na prejemanje bolniške podpore imajo le delavci težke železne industrije in to: delavci, ki so zaposleni pri KID na Jesenicah, Javorniku in Dobravi; cinkarniški delavci v Celju; delavci železarne Štore, železarne Muta in delavstvo jeklarne Guštanj. V Bosni delavstvo železarne Zenica iri plavžarne Vareš.
Plenarna seja je pooblastila izvršni odbor, da v sporazumu s predstavnikom sekcije težke železne industrije s. J. .leramom in oblastnim tajnikom s. Vrankarjem izdela tabelo, po kateri bodo blagajniki podružnic izplačevali članstvu bolniško podporo. Pravico za sprejemanje bolniške podpore imajo:
1. Vsi oni člani, ki so se odrekli brezposelni in potovalni podpori. Oni člani, ki bi prejemali potovalno ali brezposelno podporo, nimajo, pravice do bolniške podpore.
2. Zenske članice v času poroda nimajo pravice do prejemanja bolniške podpore.
Bolniška podpora se ima izplačevati po naslednji tabeli:
Za I. in II. razred: po vplačanih 52 prispevkih po Din 5.— na dan skozi 40 dni; po vplačanih 156 prispevkih po Din 8.— na dan skozi 40 dni; po vplačanih 260. prispevkih po Din 10.— na dan skozi 40 dni; po 6 letnem članstvu po Din 10,— na dan skozi 60 dni.
III.	razred (ženske): po vplačanih 52 prispevkih po Din 5,— na dan skozi 30 dni; po vplačanih 156 prispevkih po Din 5.— na dan skozi 40 dni; po vplačanih 260 prispevkih po Din 5,— na dan skozi 50 dni; po 6 letnem članstvu po Din 5.-^ na dan skozi 60 dni.
Izplačevanje teh podpor se prične dne 1. marca 1930. Za prvih sedem dni bolezni se ne izplačuje podpor. Člani, ki žele imeti izplačano podporo, se imajo izkazati z odrezkom v prejeti hranarini od OUZD' ali Bratovske skladnice.
Centralna uprava bo poslala na vse v poštev prihajajoče podružnice formularju, na katerem bo vsak član z lastnoročnim podpisom potrdil, da se odpoveduje brezposelni in potovalni podpori. Blagajniki podružnic zaznamujejo te člane v članske imenike in v mesečni razvidnici za mesec marc. Izpolnjene formularje pa pošljejo centralni upravi.
Vajenci nimajo pravice do nikakih podpor, vendar v slučajih bolezni ali poškodb vajenccv revnih staršev naj podružnični odbori piredlože centralni upravi predloge s potrebno utemeljitvijo- in naznačeno višino izredne podpore. Vsaka taka izredna podpora se ima izplačati šele po dobljeni odobritvi centralne uprave.
Bodoči kongres pa bo z novim pravilnikom določil čas in višino bolniške podpore.
Sekcija težke železne industrije Jesenice.
Javornik.
Vse one delavce, katere se je poslalo svoječasno na brezplačen dopust do februarja in se jim obljubilo po 200 Din odpravnine, ako se jih ne bo več sprejelo v delo, se jc sedaj odpustilo in se jim izplačalo po Din 200 odpravnine, sprejelo pa se je sedaj vse od vojakov došle, poprej zaposlene, skupaj 27. Konjunktura se deloma, toda počasi zboljšava; pričakovati je v kratkem popolnega zboljšanja, ker je v cementnih tovarnah že ves produkt do oktobra ■A naročili prodan; torej imamo pričakovati tudi v težki železni industriji dobre zaposlitve.
Vsled1 tega je pričakovati, da bo KID še potrebovala! delavce in da bodo odpu-
ščeni zopet prišli do dela; tako smemo računati, da bo za naš kraj s koncern zime tudi konec brezposelnosti, ki je v vseli industrijskih centrih tudi v naši državi postala moderna z ozirom na zgolj profitar-ski instinkt naših podjetnikov, ki so brez vsakega socijalnega čuta. Do bodoče zime se bodo morda še bolj odprle oči našim sodelavcem, da bodo vendar spoznali, da brez organizacije se ne da več živeti.
Bratovska skladnica KID za brezposelne.
Krajevni odbor bratovske skladnice KID je od svoječasno lokalno zbrane vsote za brezposelne sklenil razdeliti to vsoto, ki je znašala nekaj nad 12.000 Din, kot podporo brezposelnim in sicer se je odmerilo, da se izplača enkratno do izčrpanosti te vsote vsem, ki so bili odpuščeni in dalj kakor 8 mesecev poprej člani bratov, skladnice, po Din 80.—, vsak od vojakov došli pa dobi poleg tega še Din 30.—. Vsem pa, ki so bili manj kakor 8 mesecev poprej člani, po Din 50,— ter vsakemu za vsakega otroka in ženo po Din 20.— kot družinsko doklado.
Po ugotovitvi upravičencev se je izkazalo, da ne bo nobenega preostanka od navedene vsote. Tako se je tudi iz te strani vsaj nekaj ukrenilo, vendar je bila ta vsota le slučajno na razpolago. Za bodočnost pa bo potreba drugače poskrbeti, če bomo hoteli nuditi brezposelnim pomoči. Inicija-tiva je v rokah organizacije.
Sekcija žičnih valjarjev na Savi.
Sodrug Bevc Martin se je težko ponesrečil pri delu. Raztrgalo mu je žareče železo meso na meči. On je eden od najstarejših zastonjkarjev in baš to nam je dokaz, kako nevarno delo je pri nas v našem oddelku. Pretresljiva bi bila statistika žrtev dela iz našega oddelka, če bi jo enkrat napravili; pa jo bo treba napraviti, da se b'odo merodajni faktorji malo bolj pobrigali za našo živi jensko varnost in da se ne bo na nos na vrat priganjalo, kakor je to včasih slučaj.
Sodrugi, v naši sekciji se bomo sicer morali enkrat pomeniti z našim gospodom ravnateljem KID malo pobliže, ker za celo leto* nagaramo toliko žice in to ob slabem akordu, da jo imamo ne le za doma dosti, temveč se jo zalaga na vse razne kraje in kadar založimo vse in se začne kopičiti lager, tedaj se nas; pa požene za najnižjo plačo k najslabšemu delu, pa bilo to v najhujši vročini ali pa v najhujšem mrazu. Tej kalkulaciji naših gospodov bo treba napraviti vendar enkrat konec. Saj bi se še dalo vse to razumeti, ko bi takrat, kad^r smo v obratu v akordu, res kaj posebnega zaslužili; toda v kolikor je pozimi malo manjša vročina, toliko večja potreba je za družino doma; poleti pa vsak zapravi v službi težke novce v strašni vročini ali pa gre v bolnico. Sekcijskemu odboru priporočamo, da nam izdela pravičnejši načrt plačilnb odmere v akordu, enako za zasilna dela. Saj se nas Roni včasih po prostoru kakor kaznence. Pa koncem vseli koncev, tri leta se mora vsak najmanj učiti, da se usposobi za naše delo. Zato vendar vsi, ki še niste v enotni organizaciji, spoznajte vendar, da brez nas ni žice. Spomnite se na Svetina, na Pu-celna in Hafnerja Jaka, ki_ še živi sicer,^ a ima za celo življenje strašen znak^ iz našega obrata ter nešteto drugih. Nihče ne ve, da-li ga isto ne zadene. Zatorej v vrste, branimo se! Med nami ni razlike in kdor jo ustvarja, mu pokažite hrbet.
Sekcija livarjev.
Pretečeni teden, pred 16. februarjem, je našemu obratnemu ravnatelju g. Bach-mannu padlo na um, da pošlje vse stare livarje iz jeklolivarne na brezplačen dopust, ker so bile niartinske peči obustavlje-ne radi čiščenja plinske kamre. Ko smo poslali obratnega zaupnika k ravnatelju, je ta le vztrajal na svojem, na kar je pozval obratni zaupnik še glavnega zaupnika, da sta oba intervenirala pri tehničnem ravnatelju v tej zadevi.
G. Bachmanu se je ob tej priliki izrazil, da par dni dopusta za take ljudi, kakor so livarji, ni nič, ker so buržujsko plačani in sicer se nimajo ničesar pritožiti.
Mnogo surovosti smo že zamolčali od g. Bachmanna, svetujemo mu pa, da se že vendar enkrat malo kultivira; g. Westnu pa svetujemo, da če že želi upeljati še kako novejšo racionalizacijo kjerkoli v tovarni, pa morda tudi v livarni, tedaj bo gotovo najboljša racionalizacija to, da pošlje g. Bachmanna v pokoj in mu da za vse življenje pošteno pokojnino, pa bo podjetje imelo le koristi od tega. G. Bachmann, za danes to samo kot aviza; povemo Vam pa, da se popolnoma strinjamo z izjavo g. carinika Mihaela Čopa iz Jesenic, ki Vam je povedal uprav opravičeno svoje mnenje o Vas, kateremu se' mi tudi priključujemo. Če pa se ne poboljšate, odnosno če se ne bo upošteval naš predlog, da se Vas upokoji, tedaj bomo pa prihodnjič poskrbeli za konkretne utemeljitve za izjavo g. Čopa.
Sekcija žrebljarjev.
Na večkratno našo pritožbo napram glavnemu zaupniku vsled nesnage v stranišču pri žrebljarni, ki ga uporablja še več sosednih oddelkov, smo od glavnega zaupnika dobili odgovor, da je on opetovano že doprinesel to pritožbo, da se mu je obljubilo vse; mi pa moramo konstatirati, da_ se ni naredilo ničesar. Če gremo na stranišče, mora imeti vsak eno palico seboj, da razbija okrog sebe dotlej, da opravi svojo potrebo; preganjati mora namreč s palico podgane. Sedaj bi'pa še prosili, ker smo proti podganam že sami znašli obrambo, da če že ne misli poskrbeti za redno snaže-n j e stranišča, naj nam pa vsaj plinske maske preskrbi.
G. tehničnega ravnatelja inž. Hoffmana prosimo, da nam te želje ne odreče, sicer bomo primorani poklicati na pomoč g. inšpektorja dela, ki bo pa moral gas-masko Prinesti seboj. — G. okrožnega zdravnika
dr. Kogoja tudi opozarjamo na to, naj si to ogleda.
Sekcija elektrodne tovarne na Dobravi.
Pri nas je sicer vse pri starem; organizacija napreduje nula trn m a. vendar ne moremo zamolčati, da je mnogih naših delavcev zadržanje in njihova neodločnost nerazumljiva. Za danes bi naglasili samo to, da naj vendar vsak prizna, da se oso-bito v taki tovarni, kakor je naša, dandanes brez dobre organizacije ne more izhajati, ker je naša produkcija vezana z največjo pažnjo pri delu in kakor hitro se kaj dogodi, smo pač v prvi vrsti krivi delavci, da se ne pazimo.
Tudi konjunktura je za nas jako nestalna in nobeni dan ne vemo, kaj nam drugi dan prinese. Ali ni res, da je dolžnost nas vseh, da smo za vse nepredvidene slučaje pripravljeni, to je organizirani. Ne pustite se torej v vašem lastnem interesu prositi in organizirajte se vsi, saj vidite, s kakšno resnostjo in odločnostjo organizacija deluje. Poskrbite vendar, da bo lahko v imenu nas vseh nastopala organizacija. Vse naše skupne želje bodo prišle do izraza ie tedaj, če se solidarno združimo. Ne bodite torej za cokljo.
RUDARJI.
V	revirjih TPD se zopet praznuje.
Silno nakopičenje premoga po zalogah raznih prekupčevalskih družb v lanskem letu iz špekulativnih namenov z ozirom na predvidevajočo letošnjo ostro zimo in tozadevna preskrba državnih železnic je omogočilo rudarskim podjetjem v državi v lanskem letu najboljšo konjunkturo. Oso-bito pri Trboveljski družbi se je delalo noč in dan. Ja, še celo ob nedeljah in praznikih se je moralo delati. Po odkopih in povsod po rovih je bila dnevna deviza: »več premoga, več premoga«. Tistim delavcem, ki so se upirali vsaj v gotovih praznikih (kakor Vsi svetniki) delati, se je grozilo s kaznijo. Storitev in produkcija sta dosegli rekord.
Ali po novem letu je bilo kakor da bi treščilo v revirje! Premog se je začel deponirati v skladišča. Družba je začela izjavljati, da naročil ni. In res je izredno mila zima prekrižala račune vsem privatnim trgovcem, družbi kakor tudi železniški upravi. Premoga se izredno manj porabi. Zaloge so vse polne. Samo Trboveljska družba ima deponiranih 70.000 ton premoga. A tudi po ’ ostalih rudnikih se premog deponira.
In kdo nosi v glavnem račun za to krizo? Zopet rudarji in nikdo drug. Privatni trgovec bo že počasi prodal svoj premog; izgubil ne bo ničesar. Železniška u-prava bo tudi porabila svoj premog. Družba bo tudi v dobi boljše konjunkture izpraznila svoje zaloge. Ali rudarji, ki izgube tedensko zaslužek enega dne in bi še dobro bilo, če ga za več dni ne bodo, pa izgube tega zaslužka ne bodo nikdar dobili nazaj. Že koncem januarja so praznovali, praznujejo v februarju, no, in kaj še bo na spomlad in na poletje?
Iz tega se jasno vidi, kako grozovito krivičen je sedanji način proizvodnje, ko se proizvaja vse za dobiček in špekulacijo, a ne pa za potrebo in za kar mora nositi posledice vedno le delavec. Mi vemo, da na tem ne moremo ničesar spremeniti, dokler se način proizvodnje ne izpremeni. Zakaj družba in vsakdo bo skušal dobro konjunkturo izrabiti za svoj dobiček, a eventuelni riziko pa zvaliti na rame delavstva. Organizirani delavci to razumejo, a, žal, večina neorganiziranih pa tega ne more in noče razumeti. Zato pa tudi vse dobre konjunkture služijo edino le interesom kapitalistov.
Ali eno je, preko česar ne moremo, ne da bi javno povedali in bi zelo radi videli, da nas vsa javnost in merodajni krogi slišijo. Lansko zimo, ko je bilo vse obupano vsled strašnega mraza, takrat je vsa prizadeta javnost obrnila svoje oči v črne sajaste revirje. »Premog, premog!« so vpili. Klicali so javno po časopisih: premoga ni, rudarji, podvizajte se s kopanjem! Rudarji so se klicu potrebe javnosti odzvali. Kljub strašnim naporom, pri katerih so si stotine in stotine rudarjev nakopale kal bolezni, ki jo bodo nosili v sebi do groba, so oni vztrajali. Izgledalo je, da rudar ne premaguje samo podzemskega elementa, temveč hoče zmagati tudi nadzemske-ga. Vkljub žrtvam, a uspelo je.
A sedaj pa dotični rudar, ves poln revmatizma, letos sedi doma v strahu, kaj bo, s čim bo družino preživel, a še z večjo grozo prežet, kaj bo, če bo končno vsled pomanjkanja naročil odpuščen iz — službe. Ta mora leži danes v srcu slehernega rudarja, ko gleda svojo družino, ki hoče kruha.
Mi torej mislimo, da je dolžnost vse človeSJce sočutnosti, da se merodajni krogi začno resno baviti s tem vprašanjem. Predpogoj je, da se pospeši razmah industrije in železnic, da se na ta način zasi-gura konzum premoga. Na drugi strani pa je nujna potreba, da se izpopolni že obstoječa socijalna zakonodaja v toliko, da pridejo tudi rudarji do svojega zavarovanja za brezposelnost. Kajti če je kateri poklic izpostavljen pogostim nevarnostim slabe konjunkture, je to rudar. Danes še polno zaposlen, jutri deloma, a pojutrišnjem pa že na cesti vsled pomanjkanja dela. To je deviza rudarjevega življenja.
No in končno še Trboveljski družbi nekaj besedi. Priznamo, da ima ona sedaj težkoče. Ali ona naj ve, da dober gospodar svojega konja ne hrani samo takrat, kadar mu orje, ampak tudi takrat, kadar mu počiva. Zakaj on ve, da ga bo še rabil. Mi tega celo ne zahtevamo od družbe. Ali dva predloga bi ji svetovali, da si jih osvoji, in sicer; naj se ne preganja sedaj rudarjev za vedno večjo storitvijo; vse nadure v jamskih obratih se naj ukine; drugič pa naj se sedaj, ko je čas, popravi-
jo proge in druge naprave, ki so v zvezi s spravljanjem, tako da ne bo, kadar pridejo boljši časi, treba reči, da imajo vse proge »huntprofil«.
To smo smatrali za potrebno, da povemo tako javnosti kakor družbi v blagohotno upoštevanje. Rudarjem pa kličemo: Vsi se organizirajte v Zvezi rudarjev Jugoslavije! Kajti le kot organizirani boste v stanju braniti svoje borno življenje.
sploSna delavska
ZVEZA.
Organizirano delavstvo Sladkogorske papirnice za zboljšanje svojih plač.
Poročali smo že, da je delavstvo te tovarne z ozirom na svoje slabe zaslužke stavilo podjetju zahteve za povišanje svojih plač. Preko vseh ovir se je le prišlo do prve razprave o teh upravičenih zahtevah. Razprava se je vršila 18. t. m. v Ljubljani pod vodstvom zastopnika Del. zbornice sodr. Kopača. Podjetje so zastopali lastnik g. Mauro Sessler, ravnatelj inž. g. Hajdo in predsednik zveze industrijcev g. inž. Šuklje; delavstvo 'pa zaupniki Špindler Karol. Friš Franc, Vogrin Franc in tajnik Splošne delavske zveze Jakomin.
Po prečitanju zahtev so delavski zastopniki iste utemeljili tako, da njih upravičenosti ni bilo mogoče ovreči, dasi se je g. Sessler izgovarjal, da on boljše plača kakor druge tovarne te vrste. Kje so slabše plače, kakor pri njem, pa ni navedel. Po obširni diskusiji, kjer so zastopniki delavstva iznesli razne želje in zahteve glede delovnih razmer v podjetjut ter opozorili na razne nedostatke, je izjavi! lastnik podjetja g. Sessler, da uvidcva potrebo po regulaciji mezd in ureditvi ter izboljšanju delovnih razmer -in da temu ni nasproten, da pa se tega na današnji razpravi pri najboljši volji ne more urediti. Tekom zadnjih let, pravi on, smo vršili reorganizacijo podjetja z velikimi investicijami, da dvignemo produkcijo in jo izboljšamo. Ta reorganizacija je sedaj v glavnem končana in upam, da se je produkcija dvignila na višino, ki mora odgovarjati tehnični izpopolnitvi obrata. Vse to pa moramo sedaj preštudirati in bomo na podlagi tega sestavili svoj predlog, kako si mi zamišljamo regulacijo plač in bomo ta predlog poslali zastopnikom delavstva. Treba bo, pravi, da gotova dela akordiramo in po produktivni sposobnosti delavstva določimo akordne postavke. Za vso to ureditev pa je potreba predpriprav in radi tega bi danes rešitev tega in ureditev mezd ne bila pravična, ker je to treba urediti tako, da bo (Jim trajnejše.
Zastopniki delavstva so izrazili svoj dvom, če ni to le zavlačevanje, ker vodstvo podjetja gotovo pozna kapaciteto svojega podjetja in so gotovo sami s seboj na jasnem, v koliko se da zahtevam delavstva ustreči. Doleg tega se je izboljšanje pri plačah obljubovalo že dve leti, in naj se dobra volja pokaže s tem, da se do časa, dokler se vse to končno ne uredi, da nek splošen povišek v gotovili odstotkih.
G. Sessler vztraja pri svojem stališču, da naj se toliko časa počaka, da oni to preštudirajo in sestavijo svoj predlog, da potem pridemo zopet skupaj in se vse uredi.
Potek razprave dokazuje, da se je naša zadeva pomaknila z mrtve točke in da bomo na prihodnji razpravi prišli do ureditve mezd. Verjetno je, da se zadevo nekoliko komplicira, vendar je pa na drugi strani tudi res, da se taka stvar na eni sami razpravi urediti in rešiti ne da. Mi srno videli, koliko razprav je bilo treba, pred-no se je uredilo mezdno razmerje v Združenih papirnicah Vevče, Medvode-Goričane in da je tudi tam trajala zadeva par mesecev. Delavstvo, ki je organizirano, bo svojo organizacijo še izpopolnilo, ker ona je prava garancija, da se bo mezde uredilo in izboljšalo. Pri akordu povemo pa že sedaj, da smo njegovi načelni nasprotniki; razume pa se, da. kjer je to neizogibno, se mora v akordu plačati tako, da delavec zasluži vsaj 20% nadnormalni urni zaslužek. Delavstvo je popolnoma pravilno povedalo na razpravi, da se s plačo od 20 do 30 Din ne da živeti, in kjer so nizke plače, delavstvo ne opravlja svoje dolžnosti z veseljem. Le kjer so znosni delovni pogoji in dobre plače, je prospeh podjetja siguren.
Za nedeljo 9. marca pa vabimo vse delavstvo tega podjetja, da se polnoštevilno udeleži zborovanja ob 1. uri popoldne v prostorih Andreja Strandler poleg tovarne, kjer se bomo o vsem tem pogovorili. Poroča tajnik Jakomin.
Mojstrana.
Naša strokovna organizacija se je lepo razvila tekom leta in je uspešno vršila svoje naloge. Danes je vse delavstvo v cementarni organizirano. Ce primerjamo razmere pred enim letom z današnjimi, je kakor dan in noč. Nekaj jih je seveda bilo, ki so nas postrani gledali in precej časa čakali, predno so postali naši člani. Toda tudi ti so spoznali, da je organizacija koristna, pa so vstopili v naše vrste.
Res je šlo od kraja bolj težko. Marsikdo ni imel zaupanja. Koliko pomislekov in raznih izgovorov je bilo. Pa smo premagali vse to in danes je naša organizacija trdna in nam vsem v ponos. Tudi vodstvo tovarne nas upošteva, ker se je uverilo, da nismo nikako strašilo, ki hoče v tovarni nered in zmede; mi smo ravno nasprotno: hočemo disciplino in red. Saj je tu vendar tudi skupen interes, da tovarna prospeva in napreduje, ker v dobro ido-čem podjetju je mogoče ustvariti tudi dobre delovne pogoje. Mi se zavedamo tudi tega, da mora pri delu napraviti vsak v polni meri svojo dolžnost, ker takrat ima pravico in sme zahtevati tudi, da se od strani podjetja napravi svoje. Potrudili smo se tudi v tem oziru in nam je vodstvo podjetja ob zaključku leta izreklo
svoje priznanje. Res je, da so tu in tam prišle kake zapreke ali spori, pa smo tudi
te premagali z dobro voljo naših zaupnikov kakor tudi z razumevanjem in lojalnostjo podjetja.
Razumljivo je, da ni mogoče vedno napraviti vse tako, da je v splošno zadovoljstvo vseh, ker se kljub vsemu našemu prizadevanju še najdejo posamezniki, ki delajo intrige in ovire, bodisi iz zlobnosti, bodisi iz nevednosti. Te bo treba poučiti, naj ne pljujejo v svojo lastno skledo.
Letos, kakor izgleda, bomo izšli tudi brez večjega praznovanja in dopustov, kakor je bilo vsako zimo vsled mpaza in pomanjkanja vode. Tudi zadnje dopuste in redukcije radi popravila strojev smo z intervencijo in dobro voljo ipodjetja prešli brez kakih velikih žrtev. One, ki so prizadeti. bomo podprli.
Kakor rečeno, ima naša organizacija s svojini odborom in zaupniki za seboj leto uspešnega in plodonosnega dela, ki so ga dosegli s svojim požrtvovalnim in nesebičnim delom. Ni pa še vse narejeno in u-rejeno. Mnogo je še treba dela... Zato je naša dolžnost, da smo v organizaciji složno pri delu, ki mora biti resno in stvarno, pa bomo dosegli ugled, rešpekt in nove uspehe. Naprej!
USNJARJI ŠOŠTANJA!
Sporočamo, da se vrši redni letni občni zbor naše strokovne organizacije v nedeljo, dne 2. marca ob 9. uri dopoldne v Zadružnem domu. Na občnem zboru poroča tudi tajnik našega saveza s. Jakomin. Vaša dolžnost, sodrugi, je, da pridete vsi in točno.	Odbor.
Zahvala.
Vsem kemičnim delavcem in ravnateljstvu kakor	tudi	uredništvu se najtopleje
zahvaljujem za denarno pomoč v znesku Din 986.—, katere sem prejel kot podporo za kritje pogrebnih stroškov moje umrle žene. Vsem skupaj srčna hvala!
V Mostah, dne 10. II. 1930.
Matevž Anderlin.
Tekstilni delavci v Kranju.
Splošno je znano, da so tekstilni delavci najslabše plačani in dobički tekstilnih tovarn največji. Po objavljenih statistikah Okrožnega urada za zavarovanje delavcev je v Sloveniji povprečna dnevna plača tekstilnih delavcev 25 Din. To je povprečna plača! V Kranju pa so plače naj-, slabše. V mnogih slučajih se delavke plača celo pod	2 Din	na	uro,	moške delavce
pa celo pod	3 Din	na	uro.	Ni potreba, da
povdarjamo,	da se	ob	taki	plači strada in
da se tu širi jetika. Naši lepi, zdravi gorenjski kraji so postali s tekstilno industrijo kraji, kjer je izvor tuberkuloza (jetika). Število obolenj je v tekstilni-oblačilni industriji največje in se za zdravljenje in podpiranje teh sorazmerno največ izda iz sredstev bolniškega zavarovanja, dasi se sorazmerno vplača v blagajno od teh delavcev najmanj vsled njihovih slabih plač. Ta bremena nosi seveda ostalo delavstvo, namesto da bi ta bremena nosila v glavnem podjetja, ki izstisnejo iz delavstva o-gromne dobičke. Pa ne samo to, v krajih, kjer se razvija kaka industrija, se gospodarsko blagostanje tudi drugih prebivalcev dviga. Zaslužek ima obrtnik, trgovec itd., toda to v Kranju ni slučaj. Kaj naj delavstvo ob plači 14.—, 16.—, 20.— do 25,— Din kupi? Ali je to pravično, da vse koristi tega dela pobaše nekaj tovarnarjev in delničarjev, ki so po večini inozemci? Ali je pravično, da se naše delavstvo tako sramotno plača in omogoča z zaščitno carino delati dobičke, ogromne dobičke?! Tu se godi vnebovpijoča krivica, ki je v škodo tudi narodnemu gospodarstvu. Kaj pravi k temu državljanski čut javnosti? Kaj pravijo k temu podeželske občine, ki bodo morale preživljati izžete in ostarele delavce, ko jih bodo podjetja čez čas metala na cesto njim na vrat? I u je potreba, da dvignemo glas vsi, ker ne gre samo za interese tega delavstva. Tudi oblast naj tu poseže vmes.
Da se podjetniki teh industrij v Kranju brezobzirno protivijo vsakemu izboljšanju plač, dokazuje slučaj, ki sc je zadnje dni odigral v tovarni »Inteks« v Kranju. Inšpekcija dela je z ozirom na zahteve, skromne zahteve v tem ipodjetju zaposlenega delavstva po povišanju plač, sklicala tozadevno razpravo. Podjetje je kratkomalo izjavilo, da o taki stvari siploh ne razpravlja. Komur se zdi, da je prema.-lo plačan, naj delo pusti in gre. Svoječasno je to podjetje izjavilo, da je pripravljeno dodati k plačam, ako se dokaže, da kako podjetje v Kranju boljše plača; toda kljub dokazom za to, katere je zbrala organizacija, niso hoteli niti pare 'povišati. Ko je organizacija stavila zadnji predlog, naj se vsaj zasigura za novovstopivše delavke Din 2,— na uro, za novovstopivše moške delavec pa najmanj Din 3,— na uro. ki naj bi se po polletni dobi zvišalo za 50 para pri uri, se je tudi to odklonilo brezobzirno. ,
To dovolj ilustrira, s kakimi socijalno čutečimi podjetji imamo opravka. Toda delavstvo bo kljub temu že našlo pota in način, da se ga pripozna kot človeka in da sc mu da za njegovo pošteno in trdo delo tudi tako plačo, kakor jo ima delavstvo drugih industrij.
Delavstvo tekstilnih tovarn, organiziraj se! Napravite svojo organizacijo močno!
O razmerah v teh podjetjih bomo prihodnjič obširneje pisali. Prinesli bomo zanimive stvari, da bo javnost presodila, če je delavec upravičen, da zahteva izboljšanje svojih plač v primeru z dobički, ki jih delajo tekstilne tovarne.
ŽIVILCI.
Peki — Maribor.
V	Mariboru smo predložili zadrugi pekov kolektivno pogodbo. Imela je konfe-
I	renco radi podražitve kruha.
Delavska Politika" zastonj!
99
Zadnji številki našega lista smo priložili poseben letak, namenjen za vse one delavce, ki še niso naročniki.
»Delavske Politike".
Prosili smo naše čitatelje, da nam pri delu za nabiranje naročnikov pomagajo s tem, da izroče tisti letak tudi svojim znancem in prijateljem.
Ker poznamo naše delavce in njihovo željo, da postane »Delavska Politika« lepega dne večji in vplivnejši list, smo sigurni, da so to delo dobro opravili.
Danes imamo ponovno prošnjo do Vas. Listu so priložene
naroiilne karte,
iz katerih vidite, da se ne strašimo žrtev.
Odločili smo se pošiljati vsakomur, ki napiše na priloženo karto
Zahtevali smo: plača I. kategorije Din 450— in II. kategorije Din 390.—, letno tri dni dopusta, vsak dan pol kilograma kruha, osemurnik ozir. 48 urnik v tednu. Pogodba veljavna S let.
Po dolgem debatiranju in obotavljanju je bilo začasno sklenjeno:
Pekarne se dele v tri kategorije in sicer:
I. kategorija s 3 in več pomočniki: t. kategorija Din 450.—, 2. kategorija Din 390.— ;
II. kategorija z 2 pomočnikoma: plača 1. kateg. Din 350.—, 2. kategorije 300.—;
III. kategorija z 1 pomočnikom: plača 1. kategorije Din 300.—;
3 dni dopusta na leto. Burnik oziroma 48 urnik v tednu, dnevno pol kilograma kruha. Pogodba se ne sklene za nikako določeno dobo.
Ta začasni sklep zadruge pekov se predloži občnemu zboru, ki ga ratificira.
Naslednji dan pa je bilo v »Jutru« in v drugih listih napisano, da so pekovski pomočniki krivi podražitve kruha. Mariborska »Mariborer Zeitung« je celo prinesla potem še dopolnilo k vsem tem poročilom. In to dopolnilo je bilo tako izmišljeno in iz trte zvito ter zlagano, da je razburilo vse pekovske pomočnike in tudi prebivalstvo. »Mariborer Zeitung« je prala peke in lagala svetu, kar pa je morala na zahtevo pekovskih pomočnikov preklicati, da niso pomočniki krivi podražitve kruha.
Tako se nam godi v Mariboru. Vendar nas vse to ne straši. Stojimo trdno za naše pravice in naša organizacija je steber naših zahtev. Podražitev kruha se je izvršila, da se poveča dobiček mojstrov, a nas so hoteli ipokazati prebivalstvu kot krivce. Ljudstvo pa dobro ve, kdo je krivec.	Pekovski pomočnik.
LESKI DELAVCI.
Maribor.
Podružnica lesnih delavcev v Mariboru je imela svoj redni občni zbor, ki se je vršil v pondeljek dne 17. februarja v gostilniških prostorih pri »Zlatem konju«. Obenem se je vršilo tudi zborovanje pomočniškega zbora, katerega so se udeležili tudi zastopniki mizarskih mojstrov. Na tem zborovanju se je izvolil pomočniški odbor za tekoče leto. Zborovanje je bilo kljub slabemu vremenu dobro obiskano. Takoj po zborovanju pomočniškega zbora se je vršil občni zbor podružnice mariborskih mizarjev. Predsedniško poročilo je podal sodr. predsednik Skuk, iz katerega je bilo razvidno, da podružnica ni tako napredovala kakor bi morala, to pa pač vsled nezavednosti članstva samega. Tajniško poročilo je podal sodr. Skrinjer, blagajniško pa sodr. Kopič, kar je članstvo vzelo na znanje. Občnega zbora se je tudi udeležil od centrale Osrednjega društva lesnih delavcev iz Ljubljane sodr. Bricelj, ki je v daljšem referatu obrazložil članom pomen strokovne organizacije ter ostro ožigosal nezavednost tamošnjih mariborskih mizarjev, kjer se niti ne zavedajo svoje lastne moči. Povdarjal je, da naj bo delavstvo pripravljeno za borbo, da ohrani svoje pravice, ki so zlasti v sedanjem času v nevarnosti bolj kot pa si sami predstavljajo. Vsaka borba zahteva žrtve in naj bodo tudi oni pripravljeni na vse, da si ohranijo osemurnik in našo skromno socijalno zakonodajo.
Omenil je med drugim tudi, da se bo drugo leto (1931) vršila na Dunaju vsede-Iavska olimpijada, za katero bi bilo potrebno, da bi bilo tudi s strani naših mizarjev in lesnih delavcev toliko zanimanja, da bi se vsaj nekateri člani strokovnih organizacij tudi udeležili te prireditve.
O starostnem zavarovanju je omenil to, kako velikega pomena za vsakega mizarskega pomočnika je ta starostni fond, katerega smo ustanovili, če bi se zavedali mizarski inomočniki svoje strokovne organizacije. Cim bodo občutili svoj težki položaj (tega danes menda še ne občutijo!), se bodo zavedli tudi, kam spadajo! V svojo strokovno organizacijo!
Povdarjal je dalje, kako velikega pomena za delavca je dobra knjiga! Vzpodbujal je navzoče člane, da naj z veseljem obiskujejo knjižnico Delavske zbornice, ker dobra knjiga nudi mnogo razvedrila in najde v knjigi najboljšo prijateljico in vzgojiteljico.
svoj točen naslov in prilepi nanjo znamko za 50 para,
»Delavsko Politiko" brezplačno za mesec dni na poskuSnjo.
Izročite to karto svojemu znancu ali prijatelju in mu svetujte, naj poskusi z
„Delavsko Politiko"
za mesec dni.
Napišite torej takoj svoj naslov na karto in jo pošljite na naš naslov: Maribor, Poštni predal 22.
Ako imate znance, ki se tudi zanimajo za list, razložite jim to in napišite gori tudi njihova imena.
"Delavsko Politiko"
se mora čitati povsod.
UPRAVA.
Sodr. Čeh iz Maribora je v svojem govoru apeliral na navzoče, da naj se zavedajo, da je edini izhod za zboljšanje delavskega pokreta edina močna strokovna organizacija, za katero naj se mnogo bolj zanimajo tudi mizarski pomočniki v Mariboru.
Delavci so bili z referati zadovoljni. Nato se je izvolil novi podružnični odbor, v katerega je bil izvoljen kot predsednik sodr. Skrinjer, ki je še mlad, a pričakujemo od njega, da bo s svojim energičnim mladostnim delom oživel mariborske mizarje k večji zavednosti' Zato želimo mariborskim sodrugom mnogo uspeha v tem delu. Pozdravljeni!	Niko	Bricelj.
Stari trg pri Rakeku.
Delavski oder iz Ljubljane gostuje v nedeljo 9. marca t. 1. pri nas. Igral bo veselo Igro, polno smeha in zabave, »Ženitev«. Predstava se vrši popoldne v dvorani Delavskega doma. Pred predstavo pa se bo vršil shod strokovno organiziranega delavstva, na katerem bo poročal referent Iz Ljubljane.
Pridite vsi, tudi neorganizirani, na ta shod, da boste videli, kaj je organizacija in kako je potrebna. Obenem pa bomo videli naše sodruge iz Ljubljane, člane in igralce znamenitega Delavskega odra.
Ljubljana.
Dne 20. t. m. smo spremili k zadnjemu počitku našega sodruga Dolenca. Sodr. Dolenc je bil član stare garde ljubljanskih mizarjev; star je bil 54 let. Bolehal je več lel na proletarski bolezni. Sodr. Dolenc je bil skromen, a zelo agilen član ljubljanskih mizarjev.
Kakor je bil skromen v življenju, tako je bil skromen njegov pogreb. Niso mu peli zvonovi in ni ga objemal oblak kadila — brez vsakih ceremonij! Sodrugi od podjetja Rojina so ga v častnem številu spremili k večnemu počitku! Edina njegova o-pora mu je bila strokovna organizacija, katere zvest član je bil do zadnjega.
Sodr. Dolenc! Pravice, ki si jo iskal, nisi TjaSel; bil si razočaran kakor marsikdo iz tvojih vrst. Sodrugi, ki smo še ostali in nas čaka ista usoda, naj se zavedajo, kje je naš spas! Stojimo v borbi do končne zmage! Kolikor moči, toliko pravic! Naš cilj naj bo enakost in resnica za pravico vseh ljudi. Naj ti bo lahka zemlja! Bricelj.
OBLAČILNI DELAVCI.
POZOR!
Vse dopise, namenjene Osrednjemu društvu oblačilnih delavcev in sorodnih strok za Slovenijo v Ljubljani je nasloviti na naslov: Anton Prezelj, Ljubljana, Velika Čolnarska ulica 10, in ne na Miklošičeva cesta 22.
Šušmarstvo v krojaški stroki.
Šušmarji, ali kakor jim pravimo »fu-.šerji«, so v krojaški stroki doma. Mojstri se pritožujejo, pomočniki tudi, a lek za to razširjeno bolezen imajo mojstri sami, le da se ga nočejo poslužiti. 'Mi smo že večkrat pisali o vzrokih šušmarstva, a krojaške zadruge se ne zmenijo, da bi v tej stvari napravile red. Odvišno število vajencev je tisto zlo, kar napravlja šušmar-je. Konstatirati moramo, da večje krojaške tvrdke ne zaposlujejo niti toliko vajencev, kolikor bi jih lahko po sklepih zadruge. Drugače je pri malih mojstrih. Oni imajo po 2—4 vajence, da jim garajo noč in dan brezplačno. Ti hočejo obogateti na račun vajencev. Ko je vajenec prost, ga mojster navadno takoj odslovi z izgovorom, da zanj nima dela, dasiravno mu je moral še dan poprej kot vajenec delati 12—14 ur dnevno. In kam naj se tak izučeni in odpuščeni vajenec obrne. Ako išče delo od mojstra do mojstra, ga ne najde. Krasti ne sme; ako krade, ga zapro in v kaznilnici mora šivati zastonj. In ravno čez delo v kaznilnicah so se mojstri v Mariboru najbolj jezili. Večkrat se dogodi, da se mlad krojaški pomočnik poroči in se mu družina ipomnoži. Ako tak pomočnik postane brez posla in ne najde dela pri mojstru, si išče delo posredno pri svojili prijateljih in poznancih in tako izvršuje obrt, katero nima nikjer prijavljeno. Kaj more v takem primeru storiti zadruga? Ničesar! Ako ga javi oblastem, mu tudi ta šušmarjenja ne morejo preprečiti, ker živeti mora on in družina. Če njega zapro, mora nekdo živeti družino ali pa mora krasti; vzeti mu
nima kaj. Z družino tudi ne more potovati iz kraja v kraj, ker ni denarja in tako oblasti navadno puste šušmarja pri miru, da šušmari naprej. Zgledi vlečejo in šušmarstvo se množi. Delo imajo vsled tega mojstri in ne pomočniki. Tako mojstri sami u-ničujejo svojo obrt. Iz dobičkaželjnosti zaposlujejo polno vajencev in ti jim potem šušmarijo. Ako hočete napraviti šušmarje-nju konec, potem ne jemljite več vajencev v učenje' gotovo vrsto let. Le na ta način bo red v obrti; ako pa se vajencem' nočete odpovedati, pa se čez šušmarjenje nikar ne pritožujte.
Kupujte in priporočajte domače proizvode
Adria-prašek za pecivo in vanilni sladkor
MONOPOLCI.
Kako se nam godi v tobačni tovarni?
Meščanski listi so prinesli nedavno, da so se v tobačni tovarni dogodile poneverbe. Delavci (in delavke) so nosili tobak iz tovarne in ga prodajali. Ogorčenje je zavladalo nad to tatvino oz. poneverbo. Obsojalo je vse te »nepoštene« in jim privoščilo eksemplarične kazni.
Mi smo proti tatvinam in poneverbam. Odločno smo proti. Ali ne samo proti tatvinam, ki jih zakrivi delavec in delavka, nego še bolj proti tatvinam, ki jih ne zagreši delavec in delavka, nego se te tatvine zagrešijo in redno dogajajo na delavcu in delavki.
Če bi meščanski listi pisali tudi o teh tatvinah in bi se »dobra« javnost razburjala tudi radi teh tatvin, bi nam bilo mnogo izboljšano. In izboljšana bi bila morala in čut poštenosti tudi v krogih, ki ne nosijo tobaka domov in ga na skrivaj ne prodajajo, a imajo vendar na razpolago in v uporabo dragocene vrste tobaka in tobačnih izdelkov in drugih stvari.
Hočem pa malo ipovedati, kako se nam godi, da bo javnost vsaj malo slišala, ali delavec trpi ali prijetno živi. Plačajo nas namreč imenitno: moški dobi na dan od Din 25—35, rokodelec od Din 25—35, ženska od Din 25—32.
Ali se da s tem živeti? In recimo samo štiričlanska družina? Kdor iz socijalno dobro situiranih krogov reče »da«, naj poskusi samo en mesec. Pa bo čutil, da se je zlagal.
Cerkveni in državni zakoni govore, naj se narod množi. Nič pa ne govore, kako se naj preživlja, če umira od gladu, slabe prehrane, tuberkuloze, če se sam ubija, to ni nič tako strašnega. Samo rojstev naj bo veliko. Eksistenca družinam, da bi nova življenja lahko vzdrževala, se krepila, da bi narod bil krepak telesno in duševno, je postranska stvar.
Monopolski delavci in delavke so v službi monopolske uprave, t. j. državne uprave. In če niti država noče misliti o problemu družinske eksistence, dasiravno dela ogromne dobičke, kdo naj potem še misli? In če se zgodi, da beda, trpljenje in vsakovrstno pomanjkanje zapelje reveža-•delavca, revico-delavko, da si nezakonito prilasti tobak itd., je to bolj razumljivo, kakor če si zakonito prilašča za mizerno plačano delo ogromne dobičke.
Na leto je približno dobička nad eno milijardo in sedemsto milijonov dinarjev. In če bi uprava zvišala mezde, da bi se ta dobiček zmanjšal samo za en milijon, bi bilo delavstvu zelo pomagano; a en milijon zgube pri eni milijardi in sedemsto milijonov je kakor pri tisoč dinarjih zgubiti pol pare. In z zboljšanjem položaja delavca in delavke pridobi država več kakor z izgubo enega milijona dinarjev.
Če bi to merodajni gospodje hoteli malo stvarneje premišljevati, bi videli, da imamo prav. Ali pri njih je naziranje tako: Delovnih moči je dovolj na razpolago; če nočeš ti delati za ta denar, bo ipa drug prišel, ki bo rad delal.
Res je pri temi, da smo mnogo sami krivi. Premalo ali preslabo smo organizirani. Zavednosti, da smo tudi ljudje, nam manjka in zato se ogibljemo organizacije. Ona dela sicer, kolikor more, a vsaka delavska zahteva se pri gospodi upošteva le toliko, kolikor vidi za njo moči. Poleg tega se pa mnogokrat za kakšno stvar vlagajo po štiri zahteve in vsaka od teh za-
Advokata
dr. Korun Milan dr. Jelenec Celestin
naznanjata, da sta preselila svojo pisarno v
V •
[I
»
(palača Državne hipotekarne banke)
litev je drugače sestavljena. Mesto da bi vsi vložili eno zahtevo in za tn zahtevo stali kompaktno, organizirani, kar bi imelo uspeli, izpolnitev zahteve, se cepimo in se gledamo z nezavednimi očmi, da smo delavci.
Ie misli so se mi pojavljale v glavi, ko sem čital v meščanskih listih krik o tatvinah tobaka v tobačni tovarni, ki so ga zakrivili nekateri delavci.
In odslej iščem vsak dan, če dobim v roke meščanski dnevnik, ki bo zavpil v o3 ^e'avstvu Plača na dan samo .. J' l!1 kako 1)0 to dejstvo ozna-čllV nh.J,° ,bo, kot tatv>no? Ali kot poneverbo.'' Ali kako drugače?
Monopolski delavec.
HOTELSKI, KAVARNIŠKI IN GOSTILNIŠKI USLUŽBENCI.
Strokovna organizacija hotelskih, kavarniških in gostilniških uslužbencev je bila inicijatorka za kulinarično razstavo, ki je bila v Ljubljani v dvoranah hotela »Union« od 4. do 6. februarja t. 1. — Uslužben-c' hotelskih, kavarniških in gostilniških ’podjetij so pokazali, koliko zdrave sile je v proletarijatu in da je on v resnici ustva-ritelj vsega. Dvorane »Uniona« so bile od jutra do večera vsak dan takorekoč natlačene obiskovalcev in je ta razstava bila nekak javen dogodek. — Razstavni odbor je bil sestavljen po večini iz strokovno organiziranih članov, kar se je čutilo pri razdelitvi čistega dobička. Ta se je porazdelil za same delavske in kulturne namene ter v podporo najsiromašnejših. Tako je dobila ogrejevalnica pri mestni klavnici podporo, revni otroci obleke, živila, premog, drva* v kuhinji Delavske zbornice hrano brezposelni, zveza delavskih Zen in deklet, glasbeno društvo »Zarja« itd. Odbor pod vodstvom ss. Vospernika, Babine-ka in Briifacka je pokazal, kaj zmore delavec! — K temu pripominjamo, da naj sedaj tako energično deluje po celi Sloveniji, da vsi še neorganizirani uslužbenci kavarniških, gostilniških in hotelskih podjetij vstopijo v svojo strokovno organizacijo.
STROJNIKI IN KURJAČI.
Čudno postopanje mestnega magistrata ljubljanskega. Lansko leto je prevzel mestni magistrat elektrarno v Mostah. V dnevnem časopisju smo čitali, da prevzame z elektrarno tudi osobje, katero je bilo s tem jako zadovoljno, v dobri veri. da pride pod upravo, ki ima več smisla za tehnična in socijalna vprašanja. — Dne 28. jan. t. 1. se je pa socijalnost gospodov na mestnem magistratu pokazala v tem, da je osobje dobilo odpoved sredi zime. Apeliramo na županstvo mestne občine Ljubljana, da naj po možnosti ta nesoci-jalni čin (popravi s tem, da zaposli vsaj družinske očete, ki so obenem ljubljanski občani.
Strojniki, pozor! Osrednje društvo strojnikov in kurjačev za Slovenijo priredi v kratkem višji strojniški tečaj pod vodstvom g. komisarja inž. Guliča. V tem tečaju se bo poučevalo o 'najnovejših visokotlačnih parnih napravah. Kdor od strojnikov hoče ta tečaj obiskovati, naj se zglasi osebno pri tov. tajniku Bevcu v torkih in četrtkih od 6. do 7. ure zvečer; pismeno pa na naslov: Osrednje društvo strojnikov in kurjačev, Delavska zbornica, pošt. predal 290. Ljubljana.
mlada, kristjanka, dobra gospodinja s precejšnjim premičnim in nepremičnim premoženjem Po stariših podedovano gospodarstvo je izvrstna baza za sigurno eksistenco. Ne iščem bogatega, nego značajnega in solidnega soproga. Ponudbe s popolnim naslovom pod „Davno zaželjena sreča“ naj se pošljejo na upravo .Delavca*.
33 let star, kristjan z lepim stanovanjem in posestvom želi znanja radi ženitve. Ne išče se dote, nego mila, zvesta soproga in dobra gospodinja. Ponudbe s popolnim naslovom pod .Idealen zakon' na upravništvo „Delavca“.
MAN JAVORNIK
LJUBLJANA
Domobranska c. 7, telef. 3157.
Mesar, prekajevalec in Izdelovalec vsakovrstnih mesnih izdelkov. Stojnica; Šolski drevored, poleg Zmajevega mostu.
Konzumi In draga pometla
samo pri tvrdki
TEODOR RABlC
Ljubljana, Kolodvorska ul. 26
L. MIKUS, LJUBUANA
MESTNI TRG 15
 Dežniki Na veliko!
USTANOVLJENO LETA 1839
Izdaja konzorcij »Delavca«. Predstavnik Ivan Vuk, Ljubljana. — Urejuje ter za tiskarno odgovarja Josip Ošlak v Mariboru. — Tisk Ljudske tiskarne d. d. v Mariboru.