Političen list za slovenski narod.
Po polti prejeman vel).: Za oelo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 fld., za četrt leta 4 fld., za en mesec 1 fld. 40 kr.
T administraciji prejeman, velja: Za oelo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta 3 fld.. m en mesee 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto
Posamezne številke veljajo 7 kr.

Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v .Katol. Tiskarni"
Vodnikove ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ae ne sprejemajo.
VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vzak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/»6. uri popoludne.
Štev. 228.
V Ljubljani, v četrtek 5. oktobra 1893.
Letnik: XXI.
Shod volilcev v Slovenjem Gradcu.
Ii Slov. Gradca.
Predzadnjo nedeljo t. j. 24. sept. t. 1. je sklical naš dični državni poslanec g. Fr. Robič volilni shod v Slov. Gradcu, da bi poročal o svojem delovanju. Vkljub neugodnemu deževnemu vremenu privrelo je mnogo mož k shodu. Gledali smo tu zastopnike duhovščine, učiteljstva in najveljavnejše može kmečkega stanu iz cele okolice; videli tudi, kar nas je posebno presenetilo, celo može iz tužnega, pa probujajočega se Korotana.
Vsa ta množica je sledila z velikim zanimanjem marljivo sestavljenemu poročilu g. poslanca, ter že med govorom in posebno ob sklepu z živahnim odobravanjem svojemu zadovoljstvu dajala duška. Eo je potem predsednik zborovanja g. dekan dr. Suc v kratkem govoru še povdarjal glavne zasluge g. poslanca, je samo po sebi umevno, da so volilci z navdušenim trikratnim .Živio!" izrazili svojo popolno zadovoljnost in naprosili poslanca, naj še v prihodnje tako marljivo deluje v blagor štajerskih Slovencev sploh in posebej še svojih volilcev. Se ve, da so potem izražali volilci razne želje svojemu poslancu, tako n. pr. naj deluje za spremembo lovskega zakona, domovinske pravice itd. G. poslanec obljubi, da se bo oziral na želje svojih volilcev ter po moči deloval za njih vresničenje. Na zadnje še vrl kmet iz 'okolice poslanca posebej zahvali za njegove zasluge, katere si je pridobil za slovensko šolstvo. Prosi ga, naj bi se še v prihodnje tako čvrsto potegoval za to lepo nalogo, katero si je postavil — za versko-narodno šolo, katere slovensko ljudstvo tako zelo želi.
Pri tem S6m bil — kar naj tako mimogrede omenim — priča malega prizora. Dva g. učitelja, ki sta bolj v ozadju stala, pri izraženi želji, naj bi g. poslanec še v prihodnje deloval za versko-narodno šolo, nevoljuo zamrmrata: .Saj je sedanja
verska"! ter zapustita dvorano. — Torej avstrijski škofje, katoliški shodi in g. poslanec Robič — čemu vender tako hrumite in zahtevate versko šolo, saj jo že imate?! — Nikari se ne smešita, gospoda! Ne pozabita, da nam je ločiti med postavo in pa taktičnimi razmerami na posameznih šolah. Da je pri nas na Slovenskem dosti vrlih, vernih in vzgled-nih učiteljev, ki vkljub brezverskim postavam v svojih šolah skrbe za vzgojo mladine na verski podlagi, kedaj smo še to tajili ? In k tem hvalevrednim učiteljem tadi tudi omenjena gospoda prištevamo. Da so pa tudi na Slovenskem marsikateri učitelji, ki z veseljem trobijo v rog liberalnih šolskih postav in skušajo z besedo iu vzgledom nežni mladini polagoma zatreti verski čut ter jo uzgojiti v .modernem" duhu, kdo bi mogel to tajiti? Zato in ravno zato, da bi se onemogočilo tako postopanje in se vsa vzgoja postavila na trdno versko stališče, zato zahtevamo iu bomo zahtevali versko šolo! Toliko v pojasuilo gospodoma. Pa brez zamere!
K sklepu zaklicali smo trikratni .živio" presv. cesarju, hvaležni, da nam je dal ustavo in tako omogočil tudi nam Slovencem prosteje gibanje ter upanje jasnejše bodočnosti.
Po oficijelnem delu smo v prijateljskem pogovoru še nekaj časa skupaj ostali in še v mraku razlegale so se mile slovenske pesmi po trgu slovenje-graškem. Tedaj se je res pokazalo, kaj bi moral biti Slovenji Gradec in kaj bode morebiti kmalu — namreč slovensko središče čisto slovenske okolice!
Ogerski proračun za bodoče leto in Hrvatska.
Iz Zagreba, 2. oktobra.
Ogerski proračun za bodoče leto je po ekspozeju finančnega ministra dr. Wekerla prav ugoden, kajti ima mali presežek, kar se ni moglo pred nekimi leti misliti. V istini se mora priznati zasluga sedanjemu finančnemu ministru, da je vredil do
nedavna tako razrovane finance ogerske države-Tukaj seveda ne smemo dalje popraševati po sredstvih, ki jih je upotrebljaval pri svojem poslu. Vsakemu je namreč znano, da je davčna snaga naroda že zdavnej tako napeta, da komaj zmaguje vse zahteve od strani finančnih oblastij. Posebno se to opaža v onih krajih, kjer je državna uprava zapustila narod, da se ni mogel gmotno povzdigniti. Takih predelov pa se nahaja žalibog največ na Hrvatskem, in vendar se tudi tukaj z vso ojstrostjo pobirajo davki, kakor v naprednih krajih. Je-li je to umno državno gospodarstvo, narod le izžemati, a pri tem mu ne pomagati, da gmotno napreduje? Tako gospodarstvo se samo obsoja, a posledice so vselej žalostne. Žalostno je, da taka osoda tepe večidel Hrvatsko, dočim se za Ogersko v vsakem pogledu bolj pazi.
Čudno je, da se finančni minister pri letošnjem ekspozeju ni spomnil Hrvatske niti z eno besedo. Po navadi je vsako leto pri proračunu bila navedena percentualna svota za Hrvatsko. Seveda je bila vselej premajhna in iz ogerskih dohodkov se je moral pokrivati primanjkljaj po trditvi dotičnega ministra. Potem pa se je kričalo in pisalo po časopisih, da Ogerska vzdržuje Hrvatsko. Vse to pa je bila sleparija od strani ogerskih državnikov, kajti dokazalo se je temeljito, da Ogerska do sedaj ni plačala za Hrvatsko nobenega krajcarja, pač pa ima od Hrvatske lepih dohodkov, kar pa seveda noče na noben način priznati nobeden Mažar. Ta ma* žarska brezobzirnost se je zdela celo našim maža-ronom predrzovita ter so sami v hrvatskem saboru svečano izjavili, da Hrvatska sama sebe vzdržuje iu da ne bo treba pomoči ogerske. Od tega časa je prenehalo napadanje glede navidezne finančne nezmožnosti od strani hrvatske, a radi tega bržkone tudi ni letos minister dr. Wekerle omenil Hrvatske pri proračunskem ekspozeju.
Verjetno je pa tudi, da je zamolčal izdatke, ki spadajo na Hrvatsko, samo da ugodi oholosti ma-
LISTEK
Fantheon.
Arabeske. Napisal Josip Jaklič.
XX. Pseudos.
Mej drugimi kipi stala je v grajskem parku, — tam, kjer se križati dve stezici, — tudi iz belega kamna izklesana podoba bnjne žene, najbrž kake starohelenske boginje. Dasi še precej poznam klasiško bajeslovje, vendar nisem mogel uganiti, kaj da prav za prav predstavlja.
Na kresno noč hodil sem zopet samcat po parku. Po vrhovih gora žareli so kresovi. Nikjer ni bilo videti nikakega človeka, a vendar se mi je zdelo, da mi udarja na uho neko tajinstveno šum-ljanje. Nevede nosil sem menda v žepu praprotino seme. . . .
Bližala se je dvanajsta ura. . . .
Šel sem ravno mimo neznane mi podobe. Vstopil sem se pred njo in jo začel ogledavati. Svetil je mesec. Grajska ura bila je polunoči. Zamišljen zrl sem na kameniti kip, in ko je udarilo zadnjič, vprašal sem poluglasno samega sebe: .Kaj neki predstavlja le-ta tajiustvena podoba?"
Dobil sem takoj odgovor: .Jaz sem boginja Pseudos !"
Začuden, da ne rečem, prestrašen, ozrl sem se krog sebe. Nekako mrzlo me je spreletelo, in čutil sem tudi, da se mi ježš lasje na glavi. Ne trdim, da sem strahopetnež, bojazljivee, a čul sem že tolikokrat v svojih mladih letih od rajnke babice, — Bog jej daj dobro, — da je kresna noč bajen čas, da je polunočna ura ura duhov, in da se na križ-potjih najrajši shajajo besi in slična nesnaga.
Ce prav človek takim pravljicam ne veruje, vendar mu v sličnih trenotkih prihajajo kaj rade na misel, pa bodisi še tak junak, neke tajinstvene zone se ne moreš ubraniti.
Prestrašeno in nemiruo pogledal sem krog sebe. A bilo ni nikjer ničesar. Stare smreke, ki so senčile mramorni kip, so šumele, kakor navadno, samo da se mi je šumenje igel dozdevalo nekako vilinsko. Precej potihoma povprašal sem,tedaj zopet: .Cegav je neki ta kip?"
Oči sem bil široko odprl in nekako nemirno sem pričakoval, je-li bodem dobil kak odgovor in odkod; mislil sem namreč že sam pri sebi, da se mi je samo zdelo, da sem čul besede: .Jaz sem boginja Pseudos!".
Svetil je ščip in zadeval s svojimi srebrnimi žarki kamenito podobo pred menoj. In tedaj sem
opazil, kako se premikajo mramorne ustnice, in zopet sem začul: .Jaz sem boginja Pseudos!".
Sedaj sem bil na čistem. Znal sem že izza mladih nog, da morejo na kresno noč govoriti celo mrtve stvari, in da jih čuje ter razume oni, kdor ima pri sebi praprotino seme. Nosil sem je tedaj nevedč seboj. Ona čudna groza zginila mi je, kakor bi trenil, saj sem vedel sedaj, da se ne razgovarjam niti 8 kakim črtom, niti s kakim mrtvecem, temveč z višjim, vzvišenim božanstvom.
Precej Hegmatično — jaz sem vedno flegmatik — pripomnil sem tedaj, seveda ne brez nekakega perečega sarkazma: .Kaj je prav za prav Pseudos, pozabil sem sicer že izza gimnazijalnib let, vendar toliko se še spominjam, da v bajeslovju nisem tega imena čul nikdar."
Božiča mi odvrne istotako llegmatično : .Vidim, da niste bili nikoli poseben Grk in da bi grške slovnice sami nikdar ne bili iznašli, če bi je ne bili že drugi pred Vzmi. Vendar toliko bi si pa bili že lahko zapomnili, da bi sedaj znali, kaj se pravi Pseudos po naški. Ce ste imeli kedaj Bach-mann-ovo slovnico v rokah, videli ste gotovo, da mu služi .pseudos" celo kot paradigma, in da je to gršk izraz za laž. Seveda takrat, ko so še starodavni Heleni polegali v oljčno senco na Atiki iu na Peloponezu, tedaj še nisem imela svojega sedeža
žarski, češ, tu Bi razločka v mažarski državi med Hrvatsko in kako drugo županijo. In vendar je kraljevina Hrvatska zavezna država z Ogersko, saj ima svojo avtonomijo in svoj vlastiti teritorij. Ali v novejšem času se prav pogostoma dogaja, da se kraljevina Hrvatska prav rada izpušča v vseh važnih slučajih, kjer bi se morala omenjati, a naši poslanci nimajo toliko pogumnosti, da bi se zavzeli pri taki priložnosti za čast svoje domovine. To pa ne bode obrodilo z dobrim plodom ter bi moglo biti za našo samostalnost sčasoma prav škodljivo. Če je že tako ponašanje iinančnega miuistra in ob enem predsednika ogerskega ministerstva nasproti Hrvatski razžaljivo, kako bi mogli označiti pa njegovo ravnanje glede odmerjenja naših dohodkov. Od 17 milijonov goldinarjev dohodkov iz Hrvatske dobi ona le nekaj čez 7 milijonov goldinarjev. Ogerska ima vsega presežka 16 milijonov goldinarjev, Hrvatska pa le 52.000 gld. Je-li to verjetno' Po našem mnenju na noben način ne.
Na Hrvatskem so davki tako veliki, kakor na Ogerskem ter bi se potemtakem le vjemalo, ko bi se sodilo o dohodkih po davčni osnovi in po številu prebivalstva, da dobi Hrvatska presežek najmanj 500.000 gld. Po katerem ključu so zopet tukaj Mažari računali, ni poznato, saj si oni za vsak slučaj vzemo nov način proračunavanja, ki more biti le njim na korist. Naš vladui list, kateremu mora biti vsa ta zadeva vendar-le malo čudna, seveda brani proračun, češ, v zadnjih dveh letih se je povečal za 900.000 gld., ali le vsled računov zemljiščne odveze in odkupnine nekih regalnih pravic.
Ali le-ta obramba je kaj vodena. Res je, da so se dotične svote podelile po poznatem ključu med Ogersko in Hrvatsko, ali je tudi res, da ravno odkupnina regalnih pravic na Hrvatskem več ne nosi, nego na Ogerskem, pa je vkljub temu pri nas tako majhen presežek. Ta mali presežek je sploh neverjeten in pri sklepnih računih se bo gotovo nedvojbeno pokazalo, da znaša mnogo več, nego je izkazan, in vendar ima Hrvatska toliko potreb, katere bi mogla pokriti s presežkom že zdaj, ne pa še-le čez tri leta.
Gotovo seveda ni, da dobi tudi potem dolično svoto, če se izkaže presežek večji, kajti Mažari najdejo pri takih prilikah vedno tak izgovor, da pokrijejo svojo krivico, a Hrvatska pa ostane pri tem vendar-le prikrajšana.
Politični pregled.
V Ljubljani, 5. oktobra.
Občni zbor gorenjeavstrijskega ljudskega društva je bil v nedeljo v Lincu. Knez Lieehtenstein je pri tej priliki v jedrnatem govoru razkladal, kako bi se dalo pomoči obrtnemu stanu. Najprej je potrebno, da se poostri dokaz sposobnosti, premeni § 37. obtnega reda, omeji število podružnic obrtov in trgovin ter odpravijo pomočniki, ki delajo na svojih domovih. Potem je treba skrbeti za daljši razvoj zadrug, posebno za to, da se napravijo zveze mej raznimi zadrugami. Govornik je
priporočal osnovo samostojnih rokodelskih zbornic. Naposled je govornik priporočal posvečevanje nedelj in praznikov. Hudo je obsojal postopanje liberalcev in socijalnih demokratov v obrtnem vprašanju. Končno je pa knez še ob kratkem omenil, kako se mora s zakonodajo pomagati kmetu. Deželni odbornik Billau je govoril o delovanju deželnega odbora, dr. Kern pa o uzrokih socijalne bede. Ysi govori so bili jako odobrovalno vsprejeti.
Avtonomija južne Tirolske. Glasilo tirolskih konservativcev „Tiroler Stimmen" naglašajo, da se je treba ozirati na deželno jednotnost in pa na državno korist, ako se razpravlja o tem, da bi se italijanskemu delu tirolske dežele dala večja samostojnost. Iredentovskega gibanja na južnem Tirolskem ni prenizko ceniti, kajti v resnici imajo ondu iredentovci glavno besedo. Potem pa pride tudi finančno vprašanje v poštev. Nemški Tirolci nikakor ne bodo plačevali za Italijane, da bi se potem ložje bolj postavljali. Italijanski del Tirolske je vsekako v ugodnejšem položaju v finančnem oziru, dokler ostane v zvezi z nemškimi deli dežele. — Ta glas pač kaže, da tisti liberalni listi nimajo prav, ki so nedavno trdili, da se tirolski konservativci ne bodo ustavljali avtonomiji južne Tirolske, če le vlada v to privoli. Iz odločne pisave glavnega glasila konservativnih Tirolcev smemo sklepati, da bi se konservativci ustavljali, ko bi vlada tudi hotela ustreči željam Italijanov.
Shod narodne stranke v Bzencu na Moravskem. V nedeljo je bil v Bzencu na Moravskem shod narodne strauke. Mladočehi so pa, kakor je že njih navada, hoteli shod preprečiti s kričanjem, kar se pa jim ni posrečilo, ker je okrajni glavar poklical dragonce, da so pognali razgrajalce izpred mestne hiše, v kateri je imelo biti zborovanje. Pač žalostno za Mladočehe, če se morajo že poulične druhalji posluževati v svoje namene. Shod se je potem mirno vršil. Koncem se je sklenila resolucija, v kateri se izreka zaupanje zastopnikom narodne stranke v državnem zboru in pozivlje vse zastopnike češkega naroda, da vzajemno delajo v državnem zboru na to, da se obnovi nekdanji železni obroč desnice. Moravski poslanci morejo le v zvezi s Poljaki, Jugoslovani in nemškimi konservativci v državnem zboru kaj doseči.
Ulični napisi v Pragi. Praški mestni svet je sklenil proti odločbi ministerstva notranjih stvarij, da se morajo odstraniti samo češki napisi nlic in zopet napraviti dvojezični, kakor so bili poprej, pritožiti se na upravno sodišče. Ob jednem je sklenil prositi ministerstvo notranjih stvarij, da podaljša obroke za premeuo uličnih napisov za tako dolgo, da bode tudi upravno sodišče razsodilo. — Pri tem se pa nekaj prav čudnega v Pragi dogaja. Novim ulicam se pa dajo jedino češka imena, ali vlada se prav .nič ne izpodtika nad tem. To je nekako sumljivo. Dozdeva se nam, da to dela vlada nalašč, da se bode pozneje na to sklicevala, ko bodo v kakem mestu Cehi prosili za dvojezične napise, sklieevajoč se na to, da je vlada v Pragi tudi za-ukazala napraviti dvojezične napise. Rekla bode, da se je v Pragi držala načela, da kjer so že bili dvo-
jezični napisi, morajo tudi ostati, kjer jih pa še ni blo, je pa puščala, da so ee napravili, kakoršni so se hoteli. Ravno tako pa tudi v drugih mestih ne bode silila dvojezičnih napisov, če jih dosedaj še niso imeli.
Novi namestnik moravski je nemškim liberalcem jako po godu, iu s tem mislimo, je pač dovolj povedano. V ministerstvu je imel personalni referat. Njega imamo Slovenci zahvaliti za marsikaterega slovenščine ue zadostno veščega sodnjega uradnika na Štajerskem in Koroškem. Vladni listi ga jako hvalijo in posebno naglašajo, da je zmožen obeh deželnih jezikov. Odkritosrčne tečemo, da baš to naglašanje znanja obeh deželnih jezikov pri imenovanju višjih uradnikov v nekaki čudni luči nam kaže Taafldjevo vlado. To bi moralo biti umljivo samo na sebi, da se za deželo, ki je po večini slovanska, ne bode imenoval namestnik, ki bi slovanščine ne znal, in bi se to nikakor ne smelo zmatrati za kako uslugo, ki se z imenovanjem takega uradnika naredi slovanskemu prebivalstvu. Češki listi niso s tem imenovanjem nič posebno zadovoljni. Pens-Boo-den ima sedaj 68 let in je večino svojega službovanja bil v sodniški službi.
Civilni zakon na Ogerskem. Vlada še veduo nima od kralja dovoljenja, državnemu zboru predložiti predlogo o uvedenju civilnega zakona. Vladni in drugi liberalni listi zatrjujejo, da se poprej v zbornici ne začne budgetna debata, da vlada dobi to dovoljenje. Po tem takem je kmalu pričakovati odločitve. Ce kmalu ne dobi vlada dovoljenja, bode morala odstopiti, ker je razglasila mej svet, da poprej ne pusti obravnavanja budgeta. Nova vlada bi pa pač tako ne pritiskala na krono, in mislimo, da bi jej ne bilo baš težko, v zbornici dobiti večine. Ogerski liberalci so že malo v skrbeh, da se njih namere izjalovijo. Iz vseh njih glasil že jasno odseva ta skrb.
Pruske volitve. Volitve za pruski deželni zbor so razpisane. Volitve volilnih mož bodo dne 31. oktobra in volitve poslancev pa dne 7. novembra. Narodni liberalci, konservativci in katoliki upajo, da ohranijo dosedanje mandate ali pa še katerega pridobe. Svobodomiselna stranka bode pa najbrž nekaj zgubila. Državnozborske volitve so-mej to stranko zasejale razpor, kateri še ni poravnan. Sicer glede na deželnozborske volitve ta razpor nima tolikega pomena, ker nasprotje se je sukalo le bolj o vojaški predlogi. V drugih načelnih vprašanjih ste pa obe frakciji te stranke jedini. Slogo le ovira osebno nasprotje, ki se je porodilo ob hudih agitacijah pri državnozborskih volitvah. Ptotisemitje eo že pridno pri delu. Nadejajo se, da tudi pri de-želnozborskih volitvah kaj pridobe, kar je varojetno pri njih neutrudnem agitovanju. Zaradi tega se pa liberalci novih deželnozborskih volitev posebno ne vesele.	_
Dnevne novice.
V Ljubljani, 5. oktobra.
(Prevzvišeni gospod knezoškof ljubljanski)
povrnili so se danes popoldne z gorenjskim vlakom iz Briksena na Tirolskem v svojo rezidencijo.
sredi mej velikimi mogotci na Oljmpu. Potiskali so me še bolj na stran, in laž, ali kar je naposled isto: „gr.aeca fides", ni bila v uajboljšem slovesu. Zato tudi ne vem, če me Hesiod omenja v svojej theogoniji. — Od tedaj pa se je seveda marsikaj popolnoma spremenilo in preinačilo. . .
„In v čem obstoje te premembe?"
„V čem? No v tem, da je slava druzih Olymp-Ijauov obledela z malimi izjemami že zdavna, v tem, ko moja narašča od dne do dne. Kolikor tava ljudij po božji zemlji ter tlači s svojimi elegantnimi čreveljčki ali okornimi kvedri mater zemljo, toliko častilcev imam jaz dandanes. — Oče laže sinu, sin očetu ; soproga možu, mož soprogi; prijatelj prijatelju ; država državljanom, državljani državi; nevesta in ženin lažeta celo pred oltarjem. ... Zdi se mi, da je celi svet velika laž, oziroma da sem jaz istovetna s svetom. . . ."
„Prav! Toda če praviš, da je vse govorjenje le dolga vrsta lažij, kdc mi je porok, da mi tudi ti ne lažeš? . .
„Gotovo lažem: saj sem boginja laži. Jezik nam je vendar v to, da ž njim zakrivamo svoje misli. Toda tudi v laži je vselej nekaj jedra, nekaj resnice. . . . Sicer Te pa ne silim, da mi veruj. . .
»Pretiravaš, to vidim, in sicer pretiravaš močno.
No jaz Ti tega ne zamerim; zdi se mi povsem umevno, da vsak berač svojo malho hvali in vsak cigan svoje kljuse. — Vendar oprosti I Laž dandanes vendar še ni tako vseobča, kakor mi pripoveduješ Ti....."
Zvonek grohot zazvenel mi je ua ušesa. „CeIo Vaše življenje — od rojstva pa do groba — ni dandanes druzega nego velika laž. Kedar pozdraviš n. pr. koga: „Jako me veseli, da Vas zopet vidim", a v srci si pa raisliš: »Najraje bi Ti vrat zavil", lažeš se. Lažeš, kedar praviš, da si vesel, lažeš, kedar trdiš da si nesrečen. Lažeš se, kedar se kažeš poštenjaka, lažeš se, kedar hliniš požrtvovalno rodoljubje, ker v resnici nisi druzega nego samoljub, koristolovec, egoist. . . Lažeš se, kedar zagotavljaš komu neraz-rušno prijateljstvo ali ljubezen, v tem ko Ti tako-rekoč uže žvenketajo v žepu Brebrniki, za katere ga bodeš prej ali slej s poljubom izdal . .
„„Ali kaj moremo mi za to, če igraje steremo to ali ono srce, in kedar smo je štrli, če se zopet igramo z njegovimi črepinjami. To je ravno cinizem življenja: mi pa smo pri tem popolnoma nedolžni .....""
„Lagati zoaš izborno; prekosil bi kmalu celo mene — boginjo laži! Kako že pravi pregovor? Ah, da! „Kedor se jedenkrat zlaže, ne verjame
mu nihče ničesar več". Pameten človek zlaže se tedaj raje kar po večkrat ob jednem. In potem mu zopet vsakdo verjame. Tako delaš tudi Ti! Laž opravičuješ zopet z lažjo . . . Reci raje jedenkrat po pravici, da lagaje uničite marsikoga, ne pa igraje .... Meni uže lahko resnico poveš, dasiprav Ti tudi vsako laž rada in z največjim veseljem odpustim. čim večja je, tembolj me veseli!"
„„Žal mi je, a jaz sem navajen govoriti resnico. Ne lagaje, temveč igraje steremo v življenju premnoga srca in ne redkokedaj svoja lastna. In kaj moremo mi za to? Življenje je krivo, da se moramo kakor otroci vedno igrati. In otroci smo vedno, od zibelke pa do groba! V mladosti igramo se z žogo; v mladeniški dobi hazardiramo s srci; v moških letih igramo kot izurjeni igralci uže staro toda zelo težko igro „mož in žena", ali pa tudi kaj druzega; in na stare dni? No, tedaj igramo, če uže druzega ne, pa vsaj žalostno vlogo .... A pritoževati se proti življenju nam tudi ui možno, saj kje bi dobili kom-petentnega sodnika ...?""
Utrudil sem se tolike duhovitosti.
„Prav imaš. Kateri zakonik tudi prepoveduje tako igro?" pristavila je boginja smehljaje.
Pot mi je mej dolgim govorom stopil na čelo. Segel sem tedaj v žep po robec, obrisal si potno
(Slovenski otroški vrtec v Mariboru.) Društvo sv. Cirila in Metoda je že dne 12. januvarija bilo vložilo na deželni šolski svet prošnjo za dovoljenje slovenskega otroškega vrtca v Mariboru, katerega bi prevzele šolske sestre. Ker v šestih mesecih ni bilo nobene rešitve, je družba dne 10. jul. z nova vložila prošnjo. Zopet nič odgovora. Dne 1. septembra je pa družba poslala deželnemu svetu tretjo proŠDjo. Ker tudi na to prošnjo ni bilo odgovora, je smatrala to za znamenje, da je nerešitev prošnje smatrati tako, da je deželni šolski svet prošnjo vzel na znanje, da torej nima nič proti osnovi. Društvo je zatorej naznanilo mariborskemu mestnemu svetu in deželnemu šolskemu svetu, da odpre vrtec dne 15. septembra. Mariborski mestni svet je pa sedaj hitro odredil, da se vrtec zapre, dokler ne pride dovoljenje iz Gradca. Ta rešitev je došla poprej, nego se je vrtec odprl. V osmih mesecih bi bil pač deželni šolski svet že lahko pretresel, če bi vrtec, ki se ima odpreti, zadoščal postavnim zahtevam, zatorej je pač mnenje opravičeno, da se stvar navlašč zavlačuje. Družba se je v tem že obrnila do učnega ministerstva. Več o tem jutri iz seje vodstva družbe 8v. Cirila in Metoda.
(Iz Grosnpelj): O otvorjenju dolenjske železnice spregovoril je »Slovenec" pred tednom v uvodnem članku. Nam se zdi potreba omeniti nekatere podrobnosti v tej zadevi na grosupeljski postaji. Pred prihodom slavnostnega vlaka zbrala se je velika množica ljudi na naši postaji. Gledali smo med drugimi vse odlične občinske zastopnike iz Grosupelj in bližnjih občin. Točno ob naznanjeni uri pripelje ee lepo okinčan vlak z ekscelenco ministrom Bacque-hemom, državnimi in deželnimi poslanci ter zastopniki drugih oblastij. Spredaj pred postajo čakal je g. Fran Košak. župan grosupeljski v spremstvu domačih in sosednih odličnjakov slavnostnega vlaka. Tudi lepo število domačih deklet v narodni noši, s pečami na glavi, vstopilo se je v lepem redu ob železniškem tiru k vsprejemu odličnih gostov. Ko ob prihodu vlaka izstopi ekscelenca minister, pozdravi ga g. Fran Košak v izbornem uagovoru, dekle v narodni noši pa podd ministru lep šopek. Kakor je bilo videti, ugajala je vidno ministru narodna noša naših deklet. Potem je bil mali zajutrek na postaji, kojega so se udeležili ekscelenca in njegovo spremstvo. Ob tej priliki povabil je minister po svojem tajniku k sebi tudi duhovščino. Bil je navzoč prečast. g. M. Sitar, s katerim se je minister dlje časa prav prijazno razgovarjal.
(Dnhovniške vesti z Goriškega) Č. g. Jak. Ganeva imenovanje župnikom v Romansu ; č. g. Jož. Fa-bijan, doslej župnik v Cepovanu, župn. pri sv. Luciji na Mostu; č. g. Dominik Moretti, doslej kapelan v Ogleju župnijskim upraviteljem v istej župniji; č. g. Evgen Jordan v Eonkah in č. g. Jakob v Komnu. C. g. Anton Geat, ki je letos izvršil bogo-slovske študije, dobil je službo II. kaplana v Ogleju.
(Slepar v škofovski obleki.) Po Evropi potuje neki Janez Audo, ki slepi s tem, da se predstavlja za kaldejskega škofa ter se drzne nositi tudi škofovske insignije, da bi ložje zbiral denar in mašne štipedinje. Zato opozarja dunajski nuncij škofe v
čelo ter se odkašljal. Dostavil sem nato še nekaj — kaj, ne vem prav za prav že več, a gotovo je bilo kaj izredno duhovitega. No, boginja odvrnila mi ni ničesar .... Z robcem otresel sem bil menda iz žepa praprotino seme . . .
Stal sem še nekaj časa pred kipom, toda brez vspeha. Cul nisem nobene besede več. Ura v grajskem stolpu odbila je jedno: ura duhov je minola. Mesec jel se je nagibati k zatonu in smrekove sence postajale so daljše in daljše. Počasnih korakov odšel sem in premišljal čudoviti dogodek. Blodil sem še dolgo, dolgo. Naposled dospel sem v domačo vas.
Jutranje soluce prikazalo se je na višnjevoze-lenkastem nebu in se zrcalilo v rujavkasti vodi vaške luže. Petelin na bližnjem kozolcu odprl je uže na vse zgodaj oči, ponosno zletel na gnojišče in veselo zakukurikal. Okna malih, na polu zidanih, na polu lesenih, uže razpadajočih koč odpirala so se irugo za drugim. Tu pa tam prikazal se je na vežnih vratih zaspani obraz kacega prebivalca. Dihanje mu je nepravilno, usta se široko odpirajo in nehote se mu zdeha ....
Prišel sem domov, odprl vrata, ulegel se oblečen na posteljo in zaspal . . .
Avstriji, naj ga ne puščajo darovati sveto mašo ali sploh opravljati kako drugo sveto opravilo.
(Lov.) Za škodo po divjačini napravljeno spoznale so oblasti za leto 1890 v Avstriji 71.056 gld. odškodnine. V Dalmaciji, na Kranjskem in v Bukovini se ni nič odškodnine plačalo. V Dalmaciji ne, ker je tam lov prost, na Kranjskem in v Bukovini pa ne, ker tukaj leta 1890 divjačina slučajno ni nič škode napravila!? Nekaj novega za kmetovalce in vrtnarje! — Vsaj tako so bere v statističnem letopisu ministerstva za kmetijstvo. — Na Pruskem pa so prepovedali nedeljski lov. Tako so prišli zajci ob nedeljsko veselje, prodajalci divjačine pa ob nekaj zaslužka. Kakor znano, namreč nedeljski lovci nikjer niso Nimrodi.
(Z Dolenjskega:) Poročali ste že o nesreči, ki se je zgodila kočevski pošti pri Orteneku. Zal, da so se že prej tukaj nekemu vozniku konji splašili in da najbrže ni bila zadnja nesreča s pošto. Med ljudstvom je velika nejevolja; zakaj se vendar ne napravi kaka pregraja, da bi se zaprlo o času, ko pride hlapon. Sploh pa je železnična cesta na tem kraju tako speljana, da priprosti kmet mora občudovati veliko modrost ouih, ki so sploh kaj imeli opraviti pri tej železnici. Četrt ure peš hoda se križate deželna in železnična cesta štirikrat!
(Iz Radovljice): God presvitlega cesarja smo obhajali s slovesno službo božjo, katere so se udeležili vsi c. kr. uradi. — Preteklo nedeljo, 1. okt., potegnili so pri Radovljici iz Save vdovo Lizo Su-steršič z Lancovega^Že dlje časa je bolehala na umu.
(Z Brezij): Od Velikega Šmarna do rožno-venške nedelje smo imeli vsako nedeljo in praznik službo božjo. Odslej je ne bo več. Pač pa bo vsak dan ob 9. uri sv. maša zaradi onih, ki se pripeljejo z dopoldanskim vlakom. — Čast. g. Ivan Šašelj, župnik v Adlešicah, je poslal kot darovanje svojih župljanov za brezijsko cerkev 52 gld., za kar se prisrčno zahvaljujemo, tembolj, ker zidanje nove cerkve še ni dogotovljeno in denarja primanjkuje.
(Olepšava deželnega stolnega mesta.) Iz meščanskih krogov prejeli smo te-le vrstice: Ljubljanski mestni odbor ima v svoji sredini tudi takozvani odsek, kateremu je nalog skrbeti za olepšavo deželnega stolnega mesta. Ljubljanska mestna srenja ima v lasti nekdanjo Jalenovo hišo na Reseljevi cesti. Kdor se hoče potrud.ti, naj se poda na omenjeno cesto in prepričal se bo, kakošeu kras da je to posestvo ljubljanskemu mestu. Videl bo podrte in polomljene stare ograje tik ceste, vse baže starih lesenih sten pri raznovrstnih kočah na dvorišču hiše itd. Vprašamo: koliko časa se bo še ta podrtija gledala in trpela, zakaj se to ne odpravi na tej takozvani najlepši ljubljanski cesti? Ko bi bilo to posestvo last kakega privatnika, bil bi ga mestni odbor že pred desetimi leti prisilil, da odstrani vse nedostojnosti, za mestno posestvo pa je vse dobro. Zares Jalenova hiša na Reseljevi cesti je pač najlepši dokaz, kako neumorno deluje mestnega odbora odsek za olepšavo deželnega stolnega mesta!
(Harmoniji.) Ker je bila vest o izdelovanju didaktofonov, harmonijev in tamburic prepovršna, dodajemo še, da se izdelujejo mimo didaktofonov prav navadni harmoniji s stalno, a tudi s premikajočo klavijaturo, kakor tudi s pedalom. Mali harmoniji in didaktofoni se dobivajo že po ceni 16 do 18 gld.! — Na tamburi-pevanki in na citri-pevanki lahko vsakdo prav kmalu svira po notah in ker je vsak glasbenik prepričan, da je petje le onemu lahko, ki zna svirati, tedaj vsem onim pevcem in pevskim zborom, ki si ne morejo naročiti didakto-fona, priporočamo radi nizke cene (5—7 gld.) zadnja dva inštrumenta, ker poleg tega, da se bodo petja lahko naučili ter se popeli do krasne pevske umetnosti, se bodo tudi lahko zabavali kot tamburaši. Naročila se pošiljajo na tvrdko: J. Lenarčič & Comp. Vrhnika na Kranjskem. Daja se tudi na obroke.
(Reške novice.) 29. septembra si je srbski kralj Aleksander I. ogleda) z očetom Lovrano in zaliv „Quarnero". Povsod je bil srčno pozdravljen. — 30. septembra se je škof dr. Juraj Posilovič odpeljal v Senj. — Letošnje domače vino točijo liter po 40 kr. To je kapljica! Zal, da se i nam bliža nesrečna filoksera. — V Reki se bode kmalu zidal židovski tempelj. Ze iščejo zanj primernega prostora. Sedaj Se shajajo židje v neki hiši. V mažarski Meki se vsestransko napreduje.
(Kaj je panslavizem ?) Dne 25. sept. je sklenil požunski komitatski zastop. da morajo vsa žu-
j
pa^tva svoja uradna pisma spisavati v mažarščini. Temu predlogu se je že v zastopu jako upiral mala-vaški odvetnik dr. Derer. Dokazal je, da je predlog nepostaven, ker narodnostni zakon zagotavlja rabo njih jezika občinam. Ta predlog pa tudi ni izvedljiv, ker v mnogih nemažarskih občinah ni toliko ljudij veščih mažarščine, da bi se moglo sestaviti županstvo in občinski odbor, nikar še voliti. Zastonj je govornik ugovarjal, niso ga poslušali. Proti temu sklepu se je pritožil dr. Derer na ministerstvo. Mažarski listi sedaj zaradi tega napadajo Slovake, očitajoč jim, ker se potegujejo za svoje naj-primitivnejše pravice, »panslavizem" in »panslavi-stično rovanje". Sedaj vemo, kaj je vse Mažarom „panslavizem".
(Nova prednica pri Uršulinkah v Gorici.) Cč. mm. Uršulinke izvolile so si preteklo soboto prednico č. m. Alfonzo Hoenig.
(Premog — kočevski zaklad.) Piše se nam: Kdor bi mislil, da je kočevska dežela sedaj res brez zanimivosti, ta bi se hudo motil. Premogova tla, kar jih je že in kar jih še morda bo ta montanska
I družba pokupila in v svojo peBt dobita, so tako bogata tega črno-rujavkastega »dijamanta", da rudarjem niti meter na globoko ne treba kopati z vrha, pa so že pri premogu! Pa ne le prodani teren ima ta zaklad v toliki meri v sebi, nego tudi sosedni mu posestniki so lastniki te bogate zaloge. Izvestno si bodo ti tudi vedeli izkoristiti ta naravni zaklad, in ga ne bodo za slepo ceno dali si iz rok zviti od kakega raliuovanega Žida, kakor si morda že kateri izmed njih sanj«.
(Osemstoletnica I. križarske vojske.) Na spomlad 1S95 bo osemsto let, odkar se je pojavila v vsej sili katoliška ideja v Evropi ter spravila na noge mogočno vojsko v osvobojenje sv. dežele. V Cler-montu se uže pripravljajo ua dostojno slavije osem-stoletnice.
(Vatikanska zvezdama.) Imeniten italijanski gospod, vnet čestilec zvezdoslovja, podaril je vatikanski zvezdami blizu šest metrov dolg daljnogled, izdelan na Francoskem v slovečej hiši Gauthier. Ta je eden največjih daljnogledov ter je konstruiran v natančno fotografovanje solnčnih peg. Pa reci kdo, da črtijo pravi učenjaški strokovnjaki Vatikan, da cerkev je sovražnica znanstvenega napredovanja!
(Predrzna tatvina v Gorici.) V soboto večer vstopi človek v urarnico g. Fl. Hiecke-ja v gosposki ulici. Da si pokazati razne ure in verižice. Dela se dolgo, kakor bi pomišijal, katere bi si zbral. Kakor bi trenil, zagrabi tri ure in verižico, plane na ulico in kakor bi ga nesel veter, spusti se v beg proti Kornju. Vsi napori ga doteči in vloviti, bili so zaman. Poreden dolgoprstnež odnesel je urarju vrednosti kacih 40 gld.
(Zdravje v Ljubljani.) Od 24. do 30. t. m. je bilo v Ljubljani 17 novorojencev, 24 jih je pa v tem času umrlo. Mej poslednjimi je bilo 11 tujcev, 14 pa iz zavodov. Umrl je 1 za grižo, 6 za jetiko, 1 za vnetjem sopilnih organov, 1 za želodčnim ka-tarom, 1 vsled mrtvouda, 3 vsled starostne oslabe-loste, 2 vsled nezgode, 1 vsled samomora, 8 za različnimi boleznimi. Zbolel je 1 za ošpicami, 4 za škarlatico, 5 za tifuzom in 2 za grižo.
(Ustrelil) se je danes dopoludne v šentpeterski vojašnici hornist Smrekar od 5. komp. 17. pešpolka. Zakaj, ni znano.
(Umrl) je v Trstu dne 2. oktobra g. Vineenc Thomann pl. Montalmar, komtur, stotnik v pokoji. Rajni je bil oče gospoda okrajnega glavarja v Kočevju.
(Novi vodovod v Begun jah) nad Cerknico bode to jesen dodelan in ž njim tako odstranjeno vsako nadaljuo pomanjkanje zdrave pitne vode v ondotnem kraju.
(Vsled neprestanega deževja) je Ljubljanica te dni močno narasla in ne manjka veliko, da prestopi bregove po barju.
(Vožna pošta iz Kočevja v Ljubljano) in nasprotno, je vsled otvoritve železnične proge istega imena, s 1. oktobrom t. I. prenehala, pač pa obstaja še poštna zveia mej Kočevjem-Rib-uico in Rakekom, koje lastnik pa je g. Pau-ser, poštar v Ribnici.
(Izpod Šmarij na Dolenjskem.) Toliko zaželena dolenjska železnica je torej stekla. Po pravici moramo reči, da prekaša vse naše pričakovanje. Prav lepo so narejene male postajice, elegantni so železniški vozovi, izborna je vožnja po železnici. Kdor se je kedaj vozil po južni železnici, ne more se z lepa odpočiti od trudapolne vožnje, a tu gre pa
tako gladko in mirno, kakor po mizi. Prijeten in poln slikovitih prizorov je tudi kraj, kjer vozi dolenjska železnica. Vse to nam ugaja in pravici na ljubo ponavljati še enkrat: lepa je dolenjska železnica. A nekaj druzega moramo opomniti: slabe, zanikerne so privozne ceste, vodeče k postajam in to osobito okrajne ceste. Ni nam na misel, da bi danes govorili o druzih okrajnih cestah, omenjamo le okrajne ceste vozeče čez Sturje na Grosuplje. Ta cesta je radi nerodnih kanalov in druzih nedo-statkov v takem stanu, da odsvetujemo vsakemu voziti se po tej cesti z vozom na peresa, ker bi moral sicer pri vsakem kovaču ostajati in dajati popraviti svoj voz. Žato živo priporočamo cestnemu odboru, da že vendar kaj stori za to eesto in da dela na to, da se ta cesta preloži pri Grosupljem bližej postaje. Sedaj ko imamo postajo ua Grosupljem, je to neobhodno potrebno. Drugi časi, druge potrebe. Stala ta cesta ne bode mnogo, treba je le dobre volje. Upamo, da nas v to zadevne oblasti ne puste na cedilu.
Narodno gospodarstvo.
Ustanovni shod za kmetijsko podružnico v Črnem Vrhu.
Iz črnega Vrha nad Idrijo: Na povabilo č. g. vikarija J. Hladnika in g. nadučitelja J. Pipana se je zbralo dne 1. t. m. v šolskih prostorih blizu 50 črnovrških kmečkih posestnikov, da se posvetujejo o ustanovitvi kmetijske podružnice za Črni Vrh. Č. g. vikar pozdravi prišlece, ki so se zbrali vkljub zelo neugodnemu vremenu v obilnem številu. Nato pojasnjuje pomen društev sploh ter v ta namen kaže na zadruge obrtnikov. Zatem slika bedo kmetijskega stanu ter vse svoje trditve dokaže s statističnimi podatki, ozirajoč se zlasti na naše domače kranjske razmere, kjer je že pred desetimi leti vimjižen dolg presegal za več milijonov vrednost kmetskih posestev. C. kr. kmetijska družba za Kranjsko se trudi za prospeh kmetijstva in zlasti zadnja leta prav vspešno deluje po svojih podružnicah. Zato koncem razloži gosp. vikar vse koristi, ki jih imajo udje od podružnic, povdarjajoč zlasti potrebo, da se za Orni Vrh osnuje posebna podružnica, ker ima kraj zaradi visoke lege in mrzlega podnebja posebne potrebe. — Navzoči posestniki so z velikim zanimanjem poslušali pouk, in se je precej pri posvetovanju oglasilo nad 35 novih udov, nad 10 udov pa, ki so bili dosedaj vpisani pri idrijski, logaški, godoviški in col-podkrajski podružnici, je izjavilo, da pristopijo k domači podružnici. — Število udov se bode gotovo še zdatno pomnožilo, in podružnica bo prav blagodejno delovala za črno-vrhško občino. Bog daj svojega blagoslova!
Društva.
(Slovensko bralno društvo v Domžalah.) Vabilo na ustanovno slavnost, katero priredi .Slovensko bralno dtuštvo" v Domžalah v nedeljo, dne 8. oktobra t. 1., v gostilni gosp. J. Jermana v Domžalah. — Vspored slavnosti: Ob 5. uri popoldne vsprejem gostov iz Kamnika in okolice. — Ob 3. uri popoldne vsprejem došlih gostov iz Ljubljane. — Sprevod po Domžalah. — Pozdrav. — Vspored petju in godbi: 1. H. Sattner: .Za dom med bojni grom", moški zbor. 2. .Narodno kolo iz Slavonije", udarja tamburaški zbor. 3. Lj. Hudovernik: .Naša zvezda", moški zbor z bariton-samospevom. 4. J. Kocjančič-Bartl: .Danes tukaj, jutri tam", udarja tamburaški zbor. 5. Dr. Benj. Ipavec: .Pozdrav", mešani zbor. 6. Dr. Gustav Ipavec: .Savska", moški zbor s samospevom. 7. Bartl-Ipavec: .Domovini", udarja tamburaški zbjr. 8. Dr. G. Ipavec: .Sovo lastovke",
čveterospev, pojo gg. Stefančič, Pohlin, Štele, Pin-tar. 9. Bartl: .Venec vojaških pesmij", udarja tamburaški zbor. 10. J. Kocjančič: .Njega ni", zbor z bariton-samospevom. — Pevske in tamburaške točke izvaja iz posebne prijaznosti pevsko društvo .Lira" iz Kamnika. Začetek koneerta ob 6. uri zvečer. Vstopnina h koncertu 20 kr. za osebo. K obilni udeležbi uljudno vabi	ODBOR.
Telegrami.
Dunaj, 4. oktobra. V Galiciji jih je 12 zbolelo in 4 umrli za kolero, na Ogerskem pa 18 zbolelo in 12 umrlo.
Budimpešta, 4. oktobra. Sodišče je obsodilo Miho Csolicsa, kateri je nameraval umoriti kneza primasa Vaszarvja in hudo poškodoval tajnika Medarda Kohla, v desetletno ječo. Zagovornik in državni pravdnik sta vložila pritožbo.
Budimpešta, 4. oktobra. Liberalni klub je odločil Perczela za predsednika zbornici poslancev. Klub se je izrekel za nasvet peticijskega odseka, da zastran vladarjevih govorov v Borossebesu in Kiseku ni treba ničesa storiti in se naj dotična peticija dene v arhiv.
Budimpešta, o. oktobra. Začela se je debata o peticijah zastran vladarjevih govorov v Borossebesu in Kiseku. V imenu skrajne levice predlaga Barta, da se vladi izreče nezaupnica. Apponji je predložil načrt adrese na krono, v kateri se naglaša lojalnost in neomahljivo zaupanje ogerskega naroda v vladarja, in prosi, da bi Njega Veličanstvo Ogrom brezpogojno zaupalo in pregnalo skrbi, katere so vzbudili odgovori.
Frankobrod, 4. oktobra. „ Frankfurter Zeitung" je izvedela, da so tuje vojne ladije v Riu de Janeiro naznanile načelniku vsta-škega brodovja, da bodo s silo preprečile obnovljenje bombardovanja.
Madrid, 4. oktobra. Včeraj jih je 37 zbolelo in 7 umrlo za kolero.
Madrid, 4. oktobra. Zgube Španjcev pri napadu Maročanov na trdnjavice pri Melilli bile so večje, kakor se je sprva poročalo. Kakih 100 vojakov je bilo ranjenih, od katerih jih je pa že 38 umrlo.
Čikago, 4. oktobra. Nadvojvoda Franc Ferdinand je včeraj zvečer odpotoval v Novi-Jork.
Umrli so:
3. oktobra. Ernestina Wallner, profesorjeva hči, 4 leta, Kolodvorske uliee 32, oslabljenje.
V bolnišnici:
2. oktobra. Marija Markel, gostija, 67 let, vsled raka.
Tuj c i.
3. oktobra.
Pri Maliču: V ajda, uradnik; Kleiber, Feilhuber, Bock, Utler, Grieger, potovalci, z Dunaja. — Rauzinger, Verderber, in Bruner, dež. sod. svetnik v pok., s soprogo, iz Kočevja. — Puntsehlard, zasebnik, iz Maribora. — Schild s sestro iz St. Polten-a. — Wittig s sinom s češkega. — Steidl, župnik, iz Št. Jurja. — Deseppi, zasebnik; Zaumattri, inžener, z Reke.
—	Lončar s soprogo iz Postojine. — Križman s soprogo iz Rajhenburga. — Roikli, zdravnik, iz Bleda. — Kun iz Pariza.
—	VVogrine, tesarski mojster, iz Brežic. — Scbuldes, trgovee, iz Brna. — Kantz, trgovce, iz Zagreba. — Griinhut, trgovec, iz Gradca. — Wallek, potovalec, iz Prage. — Cuchv»alder iz Celovca. — Malli, potovalec, iz Celja. — Schubert, potovalec, iz Brna. — Drobeš iz Ljubljane. — Tribitsch, poročnik, iz
Pulja. — Lipner, Jshn, Gauderak, Obermaier iz Budimpešte.
Pri Slonu: Pongari, Coleman s soprogo iz Trsta. — Ginger, Rosenthal, trgovca; Berger, Geiringer z Dunaja. — Kramer, trgovec, iz Boglara. — Kadunc iz Drage. — Šumah, župnik, od sv. Mikaela. — Kotarba od Svatnikov. — Pogačnik, župnik, iz Kotelj. — Skerbinc, župnik, iz Vogerč. — Ticotti iz Milana. — Bulcar iz Prage. — Suppan iz Marijnega Celja.
—	Palme iz Bistre. — Koritnik iz Blok. — Hauptman iz j Starega Trga. — Veternik iz Trbovelj. — Baron Minotelli iz
Pulja.
Pri bavarskem dvoru: Vorštnik, Bejfuss iz Trsta.
—	Tominc iz Grostiplja. — Bergman, župnik, od sv. Lenarta.
—	Miiller iz Celovca. — Krauland, nadučitelj, iz Mozelja. — Sevar, trgovec, iz Nove Vasi. — Gliebe, bogoslovec, iz Gradca.
Pri Južnem kolodvoru: Ambrosini iz Vidna. — Kert iz Trbiža. — Košar iz Ilir. Bistrice.
Vremensko sporočilo.
J Cas	Stanje		Veter	Vreme	1 Mokrine ! na 24 ur v mm
opazovanja	zrakomera v mm	toplomera po Celziju			
| 7. u. zjut. 4 2. u. pop. ! 9. u. zveč.	727-7 7274 729-6	9-0 13-4 11-2	si. zap. n brezv.	megla dež megla	15-40 dež
a.	iasto ns orezv. megia
Srednja temperatura 112', za 1-9° pod normalom
Zahvala.
487 (1)
Za mnoge dokaze srčnega sočutja povodom smrti našega nepozabnega soproga, oziroma očeta in starega očeta, blagorodnega gospoda
Ignacija Seemann-a
izrekamo svojo najiskrenejšo zahvalo.
V Ljubljani, dne 5. oktobra 1893.
463 1	žalujoči ostali.
Na prodaj je im 90 cm. visok
a
z ličnim okvirom vred, popolno izgotovljen, za nizko ceno
O5 j^oldinarjev.
FR. TOMAJT,
podobar in pozlatar,	482 6—2
v Ljubljani, sv. Petra cesta štev. 4.
Večjo množino tirolskega in dolenjskega
le pristno blago, — ponuja po primerno nizki ceni v posodah, od aO litrov višej	- _ ,.
Jos. Paulin
426 13
v Ljubljani, Marijin trg št. 1.
Umetne zobe in zobovja
stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombovanja
A. PAICHEL,
(io8) 35 zobozdravnik
pri Hradcckcga mostu I. nadstr.
I> u n a j 8 k a borza.
Dni 5. oktobra.
Papirna renta 5%, 16% davka .... 96	gld. 95	fcr.
Srebrna renta 5%, 16* davka ....	96	.	70	.
Zlata renta 4%, davka prosta.....119	.	25	„
avstrijska kronina renta, 200 kron . .	96	.	25	„
Akcije avBtro-ogerske banke, 600 gld. . .	998	.	—	.
Kreditne akcije, 160 gld................336	„	75	.
London, 10 funtov stri........126	.	10	.
Napoleondor (20 fr.)........10	„	01	.
Cesarski cekini....................5	„	97	„
Nemških mark 100 ..................62	.	—	.
Dnč 4. oktobra.
Ogerska zlata renta 4%.......116	gld.	30
Ogerska kronina renta 200 kron . .	93	„	80
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	146	„	50
5 % državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	161	.	25
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....194	„	75
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4%	98	.	80
Zastavna pisma .... „ 4'/«*	101	„	10
Kreditne srečke, 100 gld.......194	.	75
St. Genois srečke, 40 gld.......67	.	75
4% srečke dunajske parobrodne družbe . .	137	gld. — kr,
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	18	.	50
Rudolfove srečke, 10 gld.......—	.	—
Salmove srečke, 40 gld........70	.	—
Windischgraezove srečke, 20 gld.....65	.	—
Ljubljanske srečke.........24	.	25
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	150	,	—
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. y.	2880	„	—
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	104	„	—
Papirnih rubeljev 100......131	,	50
Nakup in prodaja Tfca vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjseza dobitka. Kalantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
E R C U K"
Kollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrassa 74 B.
AJTPoJaanlla vvseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti a 1 o ž o n 11» irluvulc,