V - Štev. 181 (1271) PHIHDHSKI DNEVNIK tiLASSLO OSVOBODILNE FRCNI £ SLOVENSKEGA NARODA %A TRŽAŠKO OZEMLJE Spedizione in abbon. post. j. gr. TRST nedelja 31. julija 1949 Cena 20 lir - 2.50 din Otes i kominfoniišstou do ljudski: oblasti! Spričo M CU111 B truit,-]" nainovejšeg « manevra utr;'l *0minformističnih social- £lou;fci teži na tern> d“ W 2 Ms rn i sodelovanjv. zaurli pro-teio „Z™7ani« « svojih vrstah, je to/oiST® ^izirati odnos kom-C°ni o ljudske oblasti v borb* ln ,^° vPrašanj vsakdanje in bonf^T delovnega ljudstva Kaki zwllenisl-e pogoje, v con-^D odnc|s ljudske oblasti v T-Jj imajo kominformisti, ki staše ?***» k s°delovanju pri• cSe ^sfce fronte? Kost* Kji -Pni 4 vprašanje enot-Oibanin ?.?ga demokratičnega UsPešnn ?w™enjske važnosti za mteriaiiz„°’ub0 ■ Pr°iL reakcLii in Keon . ’ Je enotnost delov- Keoo ’ 3e enotnost delov- coST tem boli potrebna v ,Mt ste;« xe 7,KO)'a ljudska ob- "Wurrm? t°?.n proU pritisku in J* aneurom V-? z« NlherMf lta}l3 ki jih anglc- •>toi l2Zi*upmva ust,varia * cone TrZ- uu 3’ugosiouan-fakor j rcaskega ozemlja. In »lična nl-V co.ni -A kominformi-l°u objekt?, trzaških social-patrio-itoJijj tLno 77(1 Uniji interesov K»[ja 7*® šovinistične buržoazije, Ki oinB.0JU^1 za kominformistič-S, j;,; 0a . ljudske oblasti v coni lita jo , rjas"ki kominformisti dik-oltrošjo ^l‘nformistom Istrskega žortl ji ta odnos je iepo pona-'l?strPno 'rakset‘oh, ko je takrat litenioritovoril Vldaiiju: eZe-v zid, tjaai.lia se zaletim z glavo dokaz,o/. , * na ta način mogli V co* *^°r p coni B?». 5a,IJi:o ... Se kominjormisti de-tl ter • tacajo z glaoo v zid. okua JeJa zid P................ riij vpa premehka, teric lvlri,0,tireVol"Uctonarnc salto* le® isto ", 7 oblasti, ki vršijo da-tei VršiUTrki 50 te morala % nn,eZllnnska reakcija. Pt, . n. iU“JQ ■’ dot govorno dokazu- 70 omfi,.,. , aoKazu- S/«S!Cl0,!arni enačaj * olla^ZT^ md- Zhano vani je v.,.. H italijanska ’ „35? dui' rePa liud?;• j i zaradi Jd,r^!.ob!“ti o ol)pezni ‘enjaoj 10.000 Zir Tr»m , Uk M. dciaj0 za tisfe cželait- Jznen cont b, .p *■. 1,0 7e W! poduset zaradi ^irj? 5e Prepreči špekulacija z di d t,,! na škodo delovnih lju~ %C0«i B. Ca je bil to edini je bil merodajen za tališče organov ljudske ■ i itnrrd° e**» naib°tj Pa de~ ■ e kn°ininformist’ fc‘ i'e še y in a Kfcrenn oblast podvze-m 55 je n tfazlog je enostaven nemo hj> ®r9l/lli »lio 'OOče ovreči s stvar• In, s-OC»o kC Ji c> v Trstu pa ima• .OCi .• "Kezoncal.,11. j . '«nti. V coni B primanj- ,a“ci i2 - ......... dij bi mogli de- ■° Jfrgfj S> ce b; hoteli) odje- c ^Cr p ie odvzema pravi- itif r««kn;i1 p COl|i B, o čemer j»5 tisk i”' kominformi- «» PL0(veb»r, ;.° razkokodakal, pa t-c • !jadn; Pnhit':, da m nič res, C>h -tka oblast grozila z od* r„°''anJa- Ljudska ob-'i dclm, 'reo na stališču, da kj.fn°, ali ,Ce' fci delajo v Trstu »a ’’jtanoVn°na"'stanjeni v Kopru, s. P^ejg,. J primanjkuje, ali pa Ponj, ^Kds/,' po drugi strani pa '%■ °hia n. 0 ( Postavila na con de[ay^‘Qt'ično stališče, da '"■»L6, Potico,So zaposleni o boi; > o u . stanovati v tistem r"7 »to i?er«»». delajo. To te,n tr«. Sc!at; .J07 i;: Trsta ne mo* •itil, > ,Car jj(l Co,ii B in živeti v VJ “no/, zaradi znane po-in n' ampriške vojaške Sc**ka la0, Gosperljeve vlade t*Sit^oiiZ.ne more plače' Pfr^nno"?*1 reapcija kriči, je 'f4l'in Prot; „°r.J0 ta n k rep na-H, ^ka renk j. Naravno je, da tlt J.^repo 'e,ia ne more od o* t«re oii,j i fji ga jc ljudska ob-\ , i*rskJ jena prejeti v in-rit|,’ *ii don,.:f;a delounega Ijud-žrtfe ca ostra-\ J«,o uj0 zlvljenja. Da isto \yr:,ora,i8,i'p« * «• czPoselniht hi jim de- "talif„iL”PhoWa M !%pNi t„rnske reakcije s V' !ju£r°"! 'str*kega "dc-oiurionar’na ■cije, j,, s ,0 je, v bistvu, f)Q ^0^ . ’1U.. Vnb^h>ul:j2“dew“ 2 zapleni te ital i, 7 o te,u Pr‘* in ir"f °r reofcci* =a- in «0 Sr ^ tn tudi « tem %nH!!tib PL °mW/o)'mis(i 2”a' >,J°- Zun,„ci{ah 2 italijansko %> 4«lemb0 bar,c pa je s ^urfPre8aain’ na Podlagi cako-S tisf i ta ukr špekulacije, ? it lcJannšnj,ePi so zabtepalj tu-,V.JPonunJJ■kominformisti, ki ? zaPUstili svoje hžlka- bi nn„ 11 rajii pohajajo, fc to11 pri deluj. t% ,5(tij? do zaplembe ri- ^rinbe j® Prišlo ic eno- Odjgovor vlade FLK»J na noto ambasade SZ ©d julija t» I. Sovjetska ambasada v Beogradu ščiti zločinske ruske belogardistične emigrante, ki so postali kominf or mistični propagandisti Vlada FLRJ ne bo dopustila, da bi kdor koli, ne glede na to, kdo ga ščiti, skušal uničiti socialistični red nove Jugoslavije, ki so ga njeni narodi ustvarili s krvavimi žrtvami ZAGREB. 30. (Tanjug) — Ministrstvo za, zunanje zadeve FLRJ je izročilo danes sovjetski ambasadi ” Beogradu noto, a katero odgovarja na noto ambasade SZ od 25. julija t. 1. in v kateri je med drugim rečeno: Sovjetska ambasada je če s svojimi notami večkrat intervenirala v prid belogardistov, zaprtih ruskih emigrantov, ki jim je jugoslovanska oblast odvzela pravico bivanja v FLRJ. Na te note je vlada FLRJ odgovorila in naštela celo vrsto prepričljivih dejar.j in pojasnila svoj postopek o aretaciji in odvzemu pravice bivanja, česar pa sovjetska ambasada ni upoštevala, temveč je poslala novo noto, v kateri bi hotela na silo dokazati, da jugoslovanske oblasti brez vzroka zapirajo ;n preganjajo sovjetske državljane, ki živijo stalno .v Jugoslaviji. V noti sovjetske ambasade se zatrjuje tudi, da se nahajajo te osebe «pod režimom nevzdržnega zapora« in da so vzroki preganjanja sovjetskih državljanov «izključno v tem, ker jugoslovanske oblasti vidijo V njih pristaše prisrčnih odnosov med narodi Jugoslavije in ZSSR«. Kdo so osebe, v prid katerih intervenira ambasada Sovjetske zveze in dela takšne napore? Predvsem so to emigranti, belogardisti, bi so morali zaradi svoje protirevolucionarne delavnosti pobegniti iz ZSSR. da bi mogli pod zaščito reakcionarnih in iiloiaši-stičnih režimov stare Jugoslavije vršiti svoje protisovjetsko in protijugoslovansko delovanje. Njihovo sovražno delovanje, tako v odnosu do ZSSR kakor tudi v odnosu do revolucionarne borbe jugoslovanskih r.arcdov pred vojno, kakor tudi njihovo sodelovanje i fašističnimi okupatorji v času vojne, je dobro znano jugoslovanskim narodom. Ministrstvo za zunanje zadeve je prisiljeno glede r.ote sovjetske ambasade od 25, julija t. 1., ponovno opisati dejstva, bi dokazujejo moralni in politični značaj zaprtih oseb, sovražnikov Jugoslavije, bi so si po vojni pridobili sovjetsko državljanstvo in ki jih ambasada ZSSR v Beogradu smatra za prvoborce jugoslovansko - sovjetskega prijateljstva. Ambasada ZSSR dobro ve po omenjenih notah jugoslovanskega ministrstva za zunanje zadeve, da je ARSENIJ BOR1MOVIC tesno sodeloval med vojno z okupatorjem, da ie bi- med okupacijo javni tožilec v Travniku,, da je večkrat sestavljal obtožnice proti zaprtim članom narodno-osvobodilne-ga »ibanja, ki so. bili skoraj vsi ustreljeni. Borimovič je tesno sodeloval z najbolj znanimi ustaškimi zločinci, c predsednikom vojnega prekega sodišča dr. Vignjevičem, c poveljnikom Krenom in z načelnikom ustaške policije v Sarajevu dr. Tukom. Pq osvoboditvi Jugoslavije je navezai stike s sovražniki FLR Jugoslavije, širil propagandni material proti novi Jugoslaviji in proti Sovjetski zvezi. Rovaril je proti podpisovanju jugoslovanskega narodnega posojila. Dne 20. aprila 1948 je izjavil: »Sovjeti se bojijo našega povratka v domovino, ker smo vsi intelektualci in bi kot takšni prav gotovo vplivali na ljudstvo«. ANATOLIJ BOLATAREV je povzročil kot tehnični ravnatelj državnega posestva «Crvena brda« pri Negctinu na Vardarju s svojim saboterskim delovanjem pogin številnih glav živine in prizadejal tako državi za 1 milijon dinarjev škode. Na ta način je hotel na silo kompromitirati kmetijski državni sektor in je pomagal kulakom v njihovi propagandi proti socialistični graditvi na jugoslovanskem podeželju. VLADIMIR POPLAVSKI je bil v septembru 1. 1948 pobudnik ustanovitve tajne teroristične organizacije, ki sq jo sestavljali nekateri mladinci, ki je imela'v svojem programu izvajanje atentatov v cilju uničenja socialnega reda v FLRJ. On je avtor protizakonitih letakov destruktivnega značaja, ki jih je njegova organizacija razdeljevala. NATALIJA KISELJEVSKI je bila 1. 1921 članica protirevolucionarnih odredov generala Vran-gla in sicer v sanitetni službi. Iz Sovjetske zveze je emigrirala v Bolgarijo, nato pa v Jugoslavijo. Po objavi resolucije Informacijskega urada je postala aktivna propagandistka in propagirala nasilni Najnovejša koncepcije doktrine »Amerika Američanom” Novs* meja ZDA je na Trumanov vojaški „možganski trust" nabira informacije po zapadni Evropi - Železnica Aljaska-Kanada-ZDA FRANKFURT, 30. — Danc.s popoldne so prispeli S Frankfurt šefi ameriških glavnih stanov, general Bradley, general Vandenberg in admiral Denfeld. Sprejel jih je ameriški guverner za Nemčijo Mc Cloy, skupno z ameriškimi poveljniki zasedbenih get. Admiral Denfeld je izjavil ob prihodu: «Prišli smo v Evropo, da izmenjamo misli z vojaškimi poveljniki držav-podpisnic atlantskega pakta«. General Bradley, ki je najprej popravil vtis svoje izjave, dane nedavno V ZDA, po kateri atomsko orožje ne daje garancije za zmago v vojr.i. Nato pg je dejal, da bodo pri razgovorih v Evropi dobili informacije od atlantskih držav p njihovem «obrambnem» sistemu in moštvu, s katerim razpolagajo. «Vlade sicer odločajo dokončno, je dc.ial general, toda ne smemo pozabiti, da bodo slonele ie odločitve na priporočilih vojakov«. Po njegovem zaenkrat ne bodo sprejeli Nemčije v krog atlantskih držav. Medtem je zasedala sl Washing-tonu parlamentarna komisija za zunanje zadeve, ki so ji poročali zunanji minister Acheson, vojni minister Johnson ter nekateri vojaški poveljniki. Razpravljanje se še nadaljuje seveda za zaprtimi vrati, prav tako ya razlagajo na javnosti nedostopen način tudi načrte vojaške pomoči v krogu ameriškega glavnega stana. V Washingtonu menijo danes poučeni krogi, da bodo generali, ki so na obisku v Evrcpi, povedali evropskim kolegom držav podpisnic Bruseljskega pakta, da morajo brezpogojno ustvariti enotno poveljstvo vseh zapadnih oboroženih sil-, ako računajo na oboroževanje s strani ZDA. Menijo pa tudi, da je ameriško vrhovno poveljstvo že poprej izdelalo koordi- Medsebojno obtoževanje angleških imperialističnih leadersov zaradi nastale krize LONDON, 30. - Današnji At-tleejev govor v njegovem volivnem kraju Walthamstow y londonski okolici lahko označimo za prvi pričetek volivne kampanje s strani laburistov. Ministrski predsednik .ie predvsem odgovarjal na nedavni Churchillov govor. Podobno ka-kar Churchill ni bil v rokavicah, tudi Altlee ni štedil besed. Očital mu je, da zastopa bogataše in mo-aotce. da ne pozna problemov Velike Britanije, da nastopa v parlamentu kakor mlad površneš in da je že leta 1926, ko so sklenili povratek funta k zlati podlagi pokazal svoje namene: zniževati mezde s pomočjo pospeševanja brezposelnosti. Celo konservativni kolegi Churchillovi, da se ne strinjajo z bivšim predsednikom. Nato je At-tlee skušal zavrniti kritike glede finančnega položaja Velike Britanije in trdil, da se je industrijska proizvodnja povečala bolj kakor v drugih džavah. Potem je polemiziral z volivnim programom konservativcev, ki ga je označil za reklamno zanko. Priznal je nato, slavnega razloga. Ker so ribiči vozili ribe v Trst, kjer je rib na pretek, je domači trg ostajal brez rib; v tovarnah pa se je zmanjšala proizvodnja konzerviranih rib. Oblast je ribiče opozorila, kakšnim posledicam se izpostavljajo, če se odredbe ne bi držali. In tako se je zgodilo. Tistim, ki se niso držali odredbe, je v interesu istrskega prebivalstva ljudska oblast zaplenila ladje in jih izročila takim ribičem, ki so pripravljeni delati v interesu delovnega ljudstva. Naravno, da proti tem ukrepom italijanska reakcija kriči. Ce z njo kričijo tudi kominformisti, in celo grozijo ribičem, ki se ukrcajo na zaplenjene ladje, je to le nov dokaz, da je kominformistična gonja na liniji interesov italijanske reakcije, ki sovraži vsak ukrep ljudske oblasti, ker je naperjen proti da bodočnost. Britanije ne bo lahka. Seveda ni pozabil na stavke, češ da jih ne sme biti več. Nova mednarodna zveza rumenih razbijaških sindikatov, ki je včeraj končala svoj kongres v Londonu, je v načelni izjavi poudarila, da bo »aktivno protikomunistična«. Novi kongres bo imela v novembru. za. sedež si bo najbrže izbrala London. nacijske načrte, v zvezi z glavnim stanom zapadno-evropskih držav y Fointainebleauju, ki mu poveljuje britanski maršal Montgomery. Kako malo pa veljajo evropski vazali lahko sklepamo iz komentarjev poučenih ameriških krogov, p.o katerih s.q ameriški poveljniki obvestili poslance, da bo ameriško vrhovno poveljstvo tudi samo izdelalo načrte za skupno akcijo na področju severnega Atlantika. Ti poveljniki so tudi označili poslancem kot novo mejo ZDA reko Ren. To je paš najnovejša koncepcija Monroejeve doktrine ((Amerika A-meričanom!« Iz vseh vesti je precej jasen zaključek, da pomeni obisk ameriških generalov v Evropi dokončno izdelavo strateških načrtov pod vodstvom Američanov. Kot glavno nalogo je baje genercl Brad-ley označil priprave i a strateška bombardiranja ier istočasno obrambo pomorskih poti in izkrcevalnih mest na področju severnega Atlantika. V. Washingtonu na splošno računajo, da bodo skoraj vsi govori poslancev in senatorjev pioli načrtu oboroževanja inozemstva pritisnjeni ob zid z Vojaško govorico. Bolj ali manj vojaške narave je tudi predlog, ki ga je danes izglasovala senatna komisija za zunanje zadeve, s katerim zahteva naj predsednik Truman prične pogajanja s Kanado, da bi zgradili novo železnico. ki bi povezala med seboj Aljasko, Kanado ir. ZDA. Senator Magnuson, demokrat, ki je avtor predloga, je poudaril njegov strateški značaj. Železniška proga bi bila dolga 1800 km. Lansko leto je podoben predlog senata zavrnila poslanska zbornica. Vse bolj jasno postaja, kaj je mislil Truman s svojo «IV. točko« o razvoju zaostalih dežel. Na podlagi raznovrstnih dosedanjih priprav, izjav in predlogov kaže, da mislijo Američani na podobne osnovne in delovne metode, kakršne so uporab ljali s. ((južnoameriških državah, kamor je ((INSTITUTE OE INTER AMERICAN AFFAIRS« pošiljal stotine in tisoče najrazličnejših strokovnjakov, za katero pravijo, da tvorijo v teh republikah element trajnosti. Ameriško ministrstvo za zunanje zadeve namreč izdeluje svoje predloge prav po teh dosedanjih receptih. Poslužiti se mislijo seveda tudi OZN ter različnih njenih organizacij (FAO, Unesco, ICEAO, BIT, Svetovna banka, Mednarodni monetarni fond in tudi IRO), ki naj bi služile za videz objektivne nevtralnosti. Glavno vprašanje pri vsem tem pa so fi nance. Vladni krogi za enkrat ne govore o velikih številkah, marveč se skuša vzbuditi zanimanje kapitalistov, ki naj bi sodelovali pri «raz' voju« zaostalih dežel v obliki privatnih investicij. Precejšnja zapreka pa je zahteva finančnih krogov, da država jamči ir. zavaruje vse take investicije y. polni meri. Potem si Trumanovi svetovalci v ((National Advisory Councib niso še soglasni. Mnenje mednarodnih opazovalcev glede bodočega razvoja Trumanove «IV. točke« je, d.a ima vendarle precej dobrih izgledov. Predvsem zato. ker bi lahko prevzela naloge Marshallovega plana. To utegne biti posebno važno ako bi ta plar, predčasno prepadel. KATKE VESTI PULJ (Tanjug) — Maršal Tito je sprejel včeraj na Brionskih otokih delegacijo s kongresa pomorščakov in Jadjedelniških delavcev, ki so izročili razne darove. Maršal Tito se je z delegacijo zadržal v daljšem pogovoru. SARAJEVO — Na obletnico ljudske vstuje v Bosni in Hercego-vi, 27 julija, je bilo na novo ustanovljeno 60 novih kmetijskih ob- njej in proti vsem špekulantskim elementom. S sabotiranjem ljudske oblasti so kominformisti poslali orodje reakcije in imperializma. Njihova «tdeološka» borba ni več le breznačelno in brezglavo klevetanje, ampak se pretvarja v kriminal. Proti kominformističnim kriminalcem pa bo ljudska oblast branila interese delovnega ljudstva z istimi sredstvi, ki jih ima na razpolago za vse protiljudske in protirevolucionarne škodljivce. S klevetanjem in lažmi, kakor je bila ona o javni hiši v Izoli, so se kominformisti le osmešili; s sabotažnimi akcijami pa tvegajo nekaj več kot posmeh delovnega ljudstva in njegove oblasti. Tako je tudi s Če plati razkrinkan manever, ki sc skriva za ponujenim sodelovanjem tržaških kominformističirili social-patriotov. delovalnih zadrug, ki štejejo 1938 družin. V pripravi je ustanovitev še 100 takšnih zadrug, katerim se bo pozneje pridružilo še 150 zadrug. BEOGRAD — Člani političnega in gospodarskega mednarodnega instituta pri ministrstvu za zunanje zadeve FLRJ so poslali sovjetski reviji «Novoje Vremja« odprto pismo, s katerim obsojajo članek te revije, ki trdi, da je Jugoslavija prešla v tabor meščanskega nacionalizma, kot breznačelen in brez podlage. BEOGRAD, 28. — Plata Klapčič je dosegla nov jugoslovansiki rekord na enosedežnih jadralnih letalih, ki jc letela 81 km daleč in presegla dosedanji rekord Jane Gobič, ki je znašal 27 km. BUDIMPEŠTA — Danes so se začele komemorativne svečanosti ob stoletnici smrti največja madžarskega pesnika Petefija, ki je padel komaj 26 let star v bitki 30. julija 1849 v vojni za neodvisnost. MONTECATINI — V Monteca- tiniju se vrši mednarodni teniški turnir, na katerem sodelujejo: Avstrija, Italija, Cile, ZDA in druge države. Od Jugoslavije sodeluje samo Branovič, ki bo igral s Italijanom Galdinijem. SIDNEY — Nogometni klub Hajduk iz Splita je v Sidneyu danes premagal reprezentanco Avstralije s 3:2. Gledalcev 30.000. BRUXELLES — Jutri se bo bivši belgijski ministrski predsednik sestal z bivšim kraljem Leopoldom III. NEW YORK — Ameriško potniško letalo «DC 3» se je ponesrečilo, pri čemer je bilo 14 mrtvih. SKOPJE, 28. — Izšla je prva številka revije «IDNINA» glasila mladih makedonskih književnikov, ki se bavi zlasti s kulturno preteklostjo Makedonije. Izšla je tudi prva številka časopisa «GLAS PIRINSKE MAKEDONIJE« glasila prosvetnega društva Makedoncev in bivših bolgarskih emigrantov iz Makedonije. Namen časopisa je povedati resnico o življenju in razvoju jugoslovanskih demokratičnih sil in o položaju Ma-keodncev v Pirinski Makedoniji (Bolgarija). REYKJAVIK, K. — Včeraj so vrgli s pedali živila jn drugi material ekspediciji Paul Emile Vik-tor-ja, kj se je znašla sredi Groen-landije v velikih težavah- Včeraj in danes odvrženo blago tehta 70 ton in ga bo Viktor-jeva ekspedicija uporabila, da si zgradi osred-njo raziskovalno postajo, ker bi bil povratek članov ekspedicije od konca tega meseca dalje celo težaven'. preobrat socialističnega reda v Jugoslaviji. SIMEON PAPKOV je med vojno sodeloval z okupatorjem; po objavi resolucije In-formbiroja pa je bil kriv širjenja klevet proti FLRJ in razen tega dobavlja’ lažne informacije r.eki tuji državi o položaju v Jugoslaviji. Razen tega je. poizkušal vplivati na vojaške osebnosti jn jih nagovarjal na izdajo. VSEVOLOD KONGRATENKO je pošiljal lažna poročila o Jugoslaviji neki tuji državi, vršil ova-duško službo in se posvetil propagandi proti obstoječemu redu v Jugoslaviji. VALENTINA BERNIKOV je delala za račun tuje obveščevalne službe. ALEKSEJ LEONOV je tudi delal za račun obveščevalne službe tuje države. FJODOR SALAMOV je bil agent Gestapa in od leta 1941 deloval intenzivno za račun informacijske službe. Bil je r.enehno v najtesnejših stikih z gestapovskimi olicirji Schubertom in Bondoi--čukom. Peter Oranski je sodeloval 1941 med okupacijo pri pokolju v Kragujevcu kakor tudi drugje. Med vojno_ je bila vsa njegova rodbina v službi okupatorja in je sodelovala v raznih akcijah, ki jih je okupator organiziral. Njegov oče in njegov brat sta bila obsojena zaradi sodelovanja z okupatorjem in ker sta vršila Jugoslaviji sovražno aktivnost. Peter Oranski je bil sokriv sovražnega delovanja svojega očeta in brata. Pq njihovi aretaciji je s svojim delovanjem nadaljeval. NIKOLAJ NOVOSELCEV je bil med okupacijo v tesnih stikih z gestapovskim agentom Petrovskim, bivšim belogardističnim oficirjem. Po vojni je nadaljeval s svojim, Sovjetski zvezi in novi Jugoslaviji sovražnim delovanjem. Po objavi resolucije IU se je aktivno zavzemal za zrušenje socialnega reda FLRJ. VASILIJ KOZLICEV duhovnik, je leta 1947 stopil v stike z ilegalno organizacijo VMRO, ki je imela nalogo s terorističnimi metodami zrušiti socialni red Ljudske republike Makedonije in ustanoviti s pomočjo tuje države ((neodvisno Makedonijo«, pod vodstvom Vanče Mihajlova. V svojstvu člana te organizacije mu je bila dodeljena naloga čitati s prižnice povelja vrhovnega štaba organizacije, ustanavljati na terenu in voditi ilegalne organizacije, nabirati v cerkvah živež za teroriste in jim dajati zatočišče kakor tudi pomagati rodbinam teroristov s cerkvenim denarjem in nabranim živežem, itd. ALEKSANDRA KALASNIKOV je bila obsojena pred vojno zaradi falzificiranja železniških voznih listkov za znižano vožnjo, ker je bila uradnica pri glavni direkciji železnic. Med vojno je bila v tesnih stikih z vojnim zločincem Dragim Jovanovičem, šefom specialne policije v Beogradu. Po osvoboditvi je delala za račun tuje obveščevalne službe. NIKOLAJ STRADECKI agent nemške obveščevalne službe in uradnik pomožne policije, se je boril v vrstah SS-čet na vzhodni fronti, od kjer je pošiljal nemškim časopisom poročila o prisrčnem sprejemu nemške vojske s strani sovjetskega ljudstva, o bedi sovjetskih državljanov, itd. ANDREJ FILIPENKO je med vojno delal za nemške oborožene sile in nabiral med ruskimi emigranti dobrovoljce za borbo proti ZSSR in proti jugoslovanski narodno osvobodilni vojski, »ruskega korpusa« belogardistov in Bil je eden izmed organizatorjev tajnik poveljnika tega «korpusa». Imel jo dovoljenje za svobodno kretanje v nočnih urah po Beogradu, dovoljenje, ki so ga nemški okupatorji izdajali samo osebafn, v katere so imeli popolno zaupanje. Javno je nosil orožje in dobival prehrano iz nemških skladišč. Izražal se je na najnesramnejši način o predsedniku sovjetske vlade Stalinu' in proti jugoslovanskim partizanom. Vsak dan je sprejemal na svojem domu člane nemških oboroženih sil. JURIJ LOBACEV zet zloglasnega belogardističnega generala, je med vojno služil v nemškem propagandističnem apara-tu. Dnevni tisk je objavljal njego-ve karikature, v katerih je veličal moč hitlerjanske vojske in smešil ZSSR, Rdečo armado in predsednika sovjetske vlade Stalina. Ko je Rdeča armada prispela v Jugoslavijo je sovjetska obveščevalna služba iskala Lobačeva zaradi njegovega sodelovanja z okupatorjem toda njemu je že pred tem uspelo vriniti se v vrste Rdeče armade, s katero je odšel na Madžarsko kot tolmač in na ta način se je izognil kazni. Iz seznama zaprtih oseb, ki ga je ambasada priložila svoji zadnji noti od 25. julija, izhaja, da je ambasada izbrala in imenoma navedla samo tiste osebe, ki so vršile protijugoslovansko delovanje in katerih preteklost se smatra kot popolnoma neoporečna. Kljub temu ambasadi (Nadaljevanje na 2. strani) Čakamo dejanj da bomo mogli soditi (Ob izpreuiembi v šolski upravi) Prehod najvišjega mesta pri šolski upravi iz vojaških (polk. Marshall) v civilne roke (prof. An-dri) je dal šovinističnemu časopisju povod, da se zopet obregne ob slovenske šole, o čemer je naš tisk že obvestil slovensko javnost. Prav gotovo se bomo na to vprašanje še povrnili, danes pa želimo osvetliti to ((demilitarizacijo« z drugega vidika. Vsem je gotovo še v prav živem spominu preganjanje slovenskega naprednega učiteljstva po dvojici Simoni - Baraga. Pod njuno «u-pravo« so če noč ukinjali šole, odpuščali učitelje in Baraga je brskal po šolskih torbicah učencev in celo — učiteljic; njegov šef pa se je v svojstvu zavezniškega častnika za šolstvo spozabil tako daleč, da je osebno aretiral učitelja. V tem času je bila uvedena za slovenske (in samo za te) učitelje praksa, da ne odloča dokončno o njih namestitvi šolska (pa bilo magari vojaška!), temveč policijska oblast, in to še povrhu vojaška tajna policija (FSS), kakor da smo sredi najbolj srditih vojnih zaoletljajev na sovražnem ozemlju. Prav gotovo niso uvedii nikjer na svetu v šolski upravi, v mirni dobi, v »zaupnem« upravljanju tako metodo, ki gotovo nad-kriljuje še metode v kolonialnem sistemu. Tako so bili odstranjeni iz naših šol učitelji — domačini, ki so po svoji kvalifikaciji porok, da bi dvigu slovenske šole močno koristili. Med temi učitelji je tudi tovariš, ki je pri vseh instancah uspel, da so priznali njegovo nekdanjo prekinitev službovanja v Trstu kot posledico fašizma. Priznana so mu bila vsa službena leta, urejeno njegovo službeno razmerje in treba je bilo le, da bi bil nastavljen. Toda stopila je vmes s svojim »veto« FSS in — fašistična krivica traja še dalje. Slovenskega učitelja (in še to ne vsakega, temveč le demokratično mislečega) so s svojo FSS-ovsko metodo oropali najosnovnejših državljanskih pravic. Kričeč primer nam nudi primer tov. Klavdije Troštove, bivše učiteljice v Gro-padi, katere «greh» je bil, da je bila organizatorka OF. Visoki funkcionar vojaške uprave, ki je v zadevi Troštove izjavil, «da je mesto učitelja samo v šoli in da SE JE ONA BAVILA S POLITIKO«, je popolnoma pozabil, da je šovinistični profesorici dovoljeno kandidirati pri občinskih volitvah celo na fašistični listi. Prof. Cos-sutta, ki je, da osvežimo spomin, lansko leto povzročila, da so se otroci slovenske šole v ulici sv. Frančiška vpisovali v šolo na cesti, sme svobodno izražati in propagirati svoje šovinistične in fašistične ideje; dosledna antifašistična borka, ki nosi sledove tudi svoje medvojne aktivnosti proti nacifašizrau, pa naj bi bila — državljan tretje vrste. Dovolj je take diskriminacije, dovolj je ponižanja! Z zaključkom vrste »častnikov za šolske zadeve« se mora zaključiti tudi to sramotno poglavje v zgodovini slovenskega učiteljstva. Vsi učitelji in profesorji imajo pravico do enakega postopka po obstoječih predpisih; vsi so pred zakonom enaki in za oceno vsakega naj bo odločilno njegovo šolsko delo; medtem ko je izvenšol-sko politično in javno udejstvovanje državljanska pravica vsakega svobodnega državljana, pa četudi je to slovenski napredni demokrat. Dokončno naj se odpravi vmešavanje FSS v civilno upravno poslovanje. Le izvedba vseh teh sprememb bo dokazala, da je šolska uprava resnično demilitarizirana. Čakamo faktov, da bomo mogli soditi 1 Goethejeve slavnosti Govor Thomasa Manna - Nemški komentarji Mesonovega govora FRANKFURT, 30. — V Pavlovi cerkvi je te dn; govoril Nemcem v okviru letošnjih Goethejevih slavnosti znani nemški pisatelj Thomas Mann. Nato je izjavi! novinarjem, kaj misli o raznih nemških vprašanjih. Zanimivo je, da niso mogli doseči novinarji od njega nikake izjave, ki bi obsojala komunizem. Nasprotfto, Mann je sprejel povabilo iz Weimara, ki je kakor znano komunistično mesto, in dejal, da je njegov obisk namenjen vsej Nemčiji in da bo zato obiskal tudi v.zhodna področja. Kakor znano, so podelili Goethejevi nagradi, ki sta dve, za Za-padno in za Vzhodno Nemčijo, letos z obeh strani prav Mannu. Slavni pisatelj, ki se je bil takoj po vojni Nemcem zameril, ker jih je karal zaradi udanosti Hitlerju, misli menda ostati v Nemčiji. Doslej je živel, v ZDA. BERLIN, 30. — «Berliner Zei-tung«, ki izhaja na sovjetskem področju, prinaša danes uvodnik v katerem obravnava govor ameriškega zunanjega ministra. Acheso-na, ki ga je imel yčei-aj pred parlamentarno komisijo za zunanje zadeve, in ga obtožuje, da je prikazal Sovjetsko zvezo kot bojaželjno velesilo, da bi na ta način opravičil ponovno eboroženje ZDA in njegovih satelitov. List piše: ((Acheson je bolj občutljiv glede izrazov kakor je bil Hitler. Ne reče ((napasti hočemo sovjete«, marveč «ho. čemo se braniti pred sovjeti«. Res je, da ima ZSSR najmočnejše oborožene sile v zgodovini. Res je, da je dežela močno. Toda Acheson prav dobro ve. da nima Moskva najmanjšega namena napasti svoje sosede. V resnici špekulira ta gospod z miselnostjo ljudi, ki imajo polne glave imperialističnih idej Kanada pomorska orožarna OTTAWA, 30. — Po najnovejših poročilih bo spremenil atlantski pakt Kanado y pomorsko orožarno. Vojne ladje za britansko in druge evropske mornarice bodo odslej najbrže gradili v Kanadi Ladjedelnice v Halifaxu, Montrealu in Vancouveru so že dobile prvo naročilo treh ladij za protipodmorni-ško bojevanje. Opozarjajo na strateško razporeditev naročil zaradi varnosti pred bombardiranjem. Trije imenovani kraji leže namreč daleč Vsak sebi. in ki si ne morejo predstavljati, d.a je lahko neka sila močna vendar pa nima namena napadati in ropati bližnjih narodov«. Ponovno zahteva list naj se vse okupacijske čete umaknejo, da bi tako znatno zmanjšali nevarnost vojne. Kara okupacijske sile in zlasti ZDA, ker nikakor nočejo izprazniti Nemčije. «To jasno kaže, zaključuje dnevnik, kaj si je treba misliti o tem načrtu oboroževanja Zapadne Evrope«. Eerico Martini pri maršalu Titu BEOGRAD. 30 (Tanjug) — Maršal Tito je danes popoldne sprejel Enrica Martinija, opolnomočencga ministra in izrednega poslanika republike Italije. Pogovoru je prisostvoval pomočnik ministra za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler. Obisk je imel namen preučiti razna viseča vprašanja med obema državama, v prvi vrsti vprašanje tekočih trgovinskih pogajanj, t Med pogovorom je maršal Tito izrazil prepričanje o potrebi nada-lievanja in okrepitve medsebojnih dobrih sosedskih odnosov, zlasti gospodarskih, v interesu obeh držav. Slavka v Saint Nazairu še vedno traja PARIŠ, 31). — Večina francoskih sindikatov nadaljuje z akcijo, da bi dosegli uvedbo ((počitniških na-grad«, ki so bile že odobrene osebju ustanov socialnega zavarovanja. Najživahnejše je gibanje y severni Franciji. V Lillu so včeraj sklenili, da napovedo tud; splošno stavko, če bo trebp Y Clermont-FeiTandu so opozorili sindikati industrije gume, da bodo pričeli stavkati, ako delodajalci ne bodo odobrilj počitniške nagrade. Sindikat lesnih delavcev zahteva za čas 15dnevnih počitnic 3ledensko plačo. Splošna stavka delavcev ladjedelnic v Saint-Nazaire še traja. sinjiii ukrep TRST, . - Kot poroča italijan- ske novinarska agencija «ANSA» je radio Beograd javil, da je madžarski notranji minister izdal dekret o konfiskaciji s strani vlade pasu ozemlja v širini 50 metrov vzdolž vse madžarske meje. Konfiscirano ozemlje bo dostopno samo madžarskim obmejnim stražam. Sforza, logika, Trst in dr. Stari lisjak Conte S j or za je glede Trsta predsinočnjim v rimskem senatu povedal sledečo moško miroljubno besedo: vDobbiamo dichiarare che p er guanlo cara ci siti questa citta, noi vogliamo che torni alTltalia in un’atmosfera di pace, perche se per riaverla dovessimo fare anche un minimo gesto di guerra, allora noi pregheremmo questa eroica citta di attendere ancora...» Kakor vidimo ne more po teh besedah atlantskega italijanskega zunanjega ministra nihče več dvomiti, da misli vrniti — seveda ne takoj! italijanska klerofašistič-na vlada Trst Italiji z vojno. To seveda De Gasperija. m motilo, da je tri minute nato izjavil ter njegov tržaški sGiornale di Tri ost en na veliko napisal z mastnimi črkami napisal čez pol strani; «Ni druge rešilne poti za mir in Za Italijo kot je atlantski pakt!». Torej, da boste vedeli, iz vsega tega logično sledi, da atlantski pakt n; napadalni pakt, še manj pa takšen pakt, ki pripravlja novo vojno vsaj glede Trsta. Vid ali bo iz tega izvlekel nov dokaz za «baratto», in ne samo «baratto», temveč tudi einfame«. Tessera al primo hallerino Komedija Vidalijevth social-pa. triotičnih kominjormistov za elam-po» razdeljevanje partijskih izkaznic je v polnem teku in bo kmalu dospela do kulminccije. V raznih celicah — javljajo — bodo združili to razdeljevanje s komin-formističnimi pnreditvami plesov boogic-tvoogie, spirou, samba in podobno. Kaže, da bodo — po De-stradijevem receptu pridobivanja novih kadrov na čisti sodal-patriot-ski V id ali jev i liniji tržaškega kom-infarmizmu — dodelili «gratis tes-seron najboljšemu balerinu. Prav zares si jo bo — v teh dneh '-pasje vročine — krvavo zaslužil Odgovor PLOJ ambasadi .SZ (Nadaljevanje s 1. strani) ni uspelo in ji tudi ni moglo uspeti, kajti vsi zaprti belogardisti so uživali vso zaščito s strani protiljud-skih režimov stare Jugoslavije, kakor tudi zaščito fašističnih okupa torjev med vojno. Tako na pr. SUZANA BELUBEKOVA, katere ime se nahaja na omenjenem seznamu, je med okupacijo bila dobro znana «pjevačiea» in prostitutka v kavarni «Kazbek» v Beogradu; po vojni je bila aretirana zaradi kraje in prostitucije. Po objavi resolucije Informbiroja je začela direktno delovati proti obstoječemu redu v FLRJ. ALEKSEJ KHIZKO je med vojno deloval za račun obveščevalne službe tuje države, med okupgeijo pa za Gestapo. Bil je dobro znan organizator ruskih belogardistov, ki jih je pošiljal na sedež ruskega korpusa dobrovoljcev za borbo na vzhodni fronti. Po vojni je s svojim sovražnim delovanjem nadaljeval, da bi uničil obstoječi red v FLRJ. To je moralno in politično lice omenjenih protirevolucionarnih tr lementov, teh belogardistov brez domovine, ki so vedno biii pripravljeni vršiti najnesramnejše in naj-odurnejše akcije proti vsemu tistemu, kar ie napredno in demokratično služeč pri tem kateremu koli gospodarju. V svoji noti pa predstavlja ambasada ZSSR v Beogradu takšne elemente kot vzore pobor-nikov prijateljskih odnosov med r.arodi FLRJ in ZSSR. To stališče dokazuje najmanj to, da ima sovjetska ambasada v Beogradu zgrešene pojme glede oblike, ki bi jo morali imeti odnosi med FLxU in ZSSR, to se pravi med narodi FLRJ in ZSSR. Na ta način svojetska ambasada ne samo zavestno žali vse narode na-z države in demokratičnega reda, po katerem se oni ravnajo, temveč doprinaia k poslabšanju odnosov med FLK.' in ZSSR. Čeprav je vlada ZSSR dala po vojni sovjetsko državljanstvo tem belogardističnim elementom, ona po drugi strani ui nikdar predlagala jugoslovanski vladi, da bi ge ti elementi vrnili v Sovjetsko zvezo niti ni šla za tem, da bi ona sama izvršila repatriacijo. Ravno nasprotno, predvsem pa po objavi resolucije IU, so ti in drugi elementi sličnega kova dobili novo ohra-britev za svojo protijugoslovansko delavnost. Delovali so l prepričanju, da bo njihova aktivnost proti socialistični Jugoslaviji imela zaščito pri sovjetski ambasadi v Beogradu, ker so oni sovjetski državljani. Tudi je nedopustno, da vlada ZSSR, kot izhaja iz note ambasade, smatra, da morajo jugoslovanske oblasti tolerirati protirevolucionarno in ovaduško delovanje teh elementov samo zaradi edinega razloga, ker jim je vlada ZSSR naklonila uo vojni sovjetsko državljanstvo. Kar se aa tiče jugoslovanskih državljanov, o katerih je ambasada ZSSR nepravilno trdila, da gre za sovjetske državljane in katerih imena se tudi zapisana na imenovanem seznamu, pa je zunanje ministrstvo že večkrat dalo v svojih prejšnjih notah odgovor z dokazi, v katerih izjavlja, da sq te osebe državljani FLRJ, ker niso nikdar zahtevale niti dobile pravico izbrisa jugoslovanskega državljanstva. Zaradi tega predstavlja intervencija ambasade ZSSR v njihov prid nedopustno vmešavanje y notranje zadeve FLRJ. Z obtožbo jugoslovanskih oblasti, da proti zaprtim osebam postopajo z «nevzdržniml» in ((nečloveškimi# metodami, hoče sovjetska vlada skriti v predmetnem vprašanju resnico o položaju v Jugoslaviji pred demokratičnim javnim mnenjem ZSSR in vsega sveta, kakor tudi V glabi veri predstaviti v nepovolj-l»i iuči dejansko socialistični značaj ljudskih oblasti naše države. Vlade FLRJ odklanja z najglobljim ogorčenjem te tendenciozne trditve in ugotavlja, da so metode, katerih soyjetska vlada dolži jugoslovanske ljudske oblasti popolnoma tuje in neznane demokratičnemu in socialnemu redu, ki je bil v Jugoslaviji uresničen v teku revolucionarne borbe narodov naše države. Vlada FLRJ je bila prepričana, da bodo dejstva, ki jih je zunanje ministrstvo Izneslo v javnost v prejšnjih notah, prepričala sovjetsko ambasado o utemeljenosti ukrepov jugoslovanskih qblasti in da bo sovjetska ambasada v interesu ohranitve svojega lastnega prestiža in prestiža Sovjetske zveze, prenehala z intervencijo v prid teh protirevolucionarnih elementov, In prav zaradi tega ni jugoslovanska vlada objavila nobene svojih not, čeprav bi mogla objava seznaniti javnost o določenem delovanju sovjetske ambasade v Beogradu, ki nima nič skupnega z delovanjem diplomatičr.ih predstavništev ene socialistične države v drugi socialistični državi. Sovjetska vlada je objavila noto ambasade ZSSR v Beogradu z namenom, da bi ponovno ohrabrila sovražno tik protijugoslovansko kampanjo in dala svojo podporo početju reakcije v Jugoslaviji kakor tudi protirevolucionarnim elementom v njihovih naporih, da bi podkopali socialistični red v FLRJ. Vlada FLRJ. odločno odklanja vse trditve, ki jih vsebuje nota ambasade ZSSR v Beogradu in jih smatra, da spadajo v isto vrsto s premišljenim žaljenjem in k°t so. vražno dejanje do FLRJ ter ponovno izjavlja, da r.e bo dovolila nikomur ne glede na to, od koga uživa podporo, da bi delal na miniranju graditve in razvoja nove socialistične Jugoslavije. Vlada FLRJ bo tudi v bodoče podvzemala vse zakonite ukrepe proti vsem tistim, ki bodo poskušali uničiti sociali, stični red, ki so ga ustvarili narodi Jugoslavije * svojo revolucionarno borbo za ceno ogromnih žrtev in ki ga gradijo ter ga danes utrjujejo za ceno ogromnih naporov. Ob zaključku poudarja vlada FLRJ, da ne bodo mogli belogardi stični elementi, ki so med drugo svetovno vojno dobili sovjetske državljanstvo, nadaljevali z bivanjem v FLRJ. če r.e bodo spoStova-11 veljavnih zakonov v tej državi. T.I3ŽAŠKI DNEVNIK To je izjava dr. Palutana, potem ko je več mesecev neprestano obljubljal skorajšnjo ugodno rešitev tega vprašanja Zelo uspelo javno zborovanje tržaških upokojencev je imelo med demokratičnim prebivalstvom Tržaškega ozemlja velik odmev. U-pokojenci so prejeli z vseh strani pisma delavcev, brezposelnih in mladih delavcev v zn«k solidarnosti z njihovo pravično borbo. Takoj po končanem zborovanju je odšla na predsedstvo cone delegacija upokojencev, da bi razpravljala s predsednikom o vprašanju povišanja pokojnin in o obljubah, ki jih je prav v tej zvezi dal sam dr. Palutan dva dni pred tržaškimi občinskimi volitvami. Ista delegacija se je vrnila zaradi takratne odsotnosti dr. Palutana na predsedstvo še v četrtek 38. t. m. Sprejel jo je sam dr. Palutan, ki se je pa glede načrta za povišanje pokojnin izrazil takole: ((Popolnoma razumem, v kakšnem težkem položaju se nahajajo tržaški upokojenci; zato so lahko prepričani, da bodo našli pri meni vedno potrebno pomoč in uvidevnost. Kar se pa tiče načrta za povišanje pokojnin tržaškim upokojencem, moram na žalost javiti, da ne pride niti v poštev. Ko je bila na predlog Enotnih sindikatov ustanovljena posebna komisija, ki je izdelala ta načrt in je bil v to vključen tudi predstavnik predsedstva cone, sem ta načrt celo predložil vojaški upravi, za kar se danes kesam; moral bi bil že takoj v začetku odbiti zahteve Enotnih sindikatov kot neizvedljive. V zvezi s pismom, ki sem ga poslal Zvezi ES za upokojence dne 10. junija in v katerem sem izjavil, da bo načrt prav gotovo v naj- SICELP zavlačuje z izplačilom odškodnine kmetom v Lonjerju in drugod Na uredništvo našega lista je prišla včeraj večja skupina kmetov iz Lonjerja, Koloni-ovca in Katinare, katerim je podjetje SICELP napravilo veliko škodo pri gradnji nove strateške ceste. Pritožili so se nam, da mnogi niso še dobili izplačane odškodnine za škodo in odvzeta zemljišča. Med volivno kampanjo so jim z vseh strani obljubljali, da se za zadevo zanimajo in da bo v nekaj dnevih izplačana vsa škoda vsem prizadetim. Volitve so že mimo, zdaj je vse utihnilo. O škodi, ki so jo imeli zlasti v Lonjerju in drugod na njivah, vrtovih, vinogradih in travnikih, smo Že večkrat obširno pisali jn zahtevali, da gradbeno podjetje napravi svojo dolžnost in izplača, kar dolguje prizadetim kmetom. Vsa zadeva se vendar predolgo vleče in je skrajni čas, da se dokončno reši. Naši kmetje nimajo denarnih zakladov, poleg tega pa jim je letos toča še dvakrat napravila veliko škodo na pridelkih, posebno na trtah, ki so kmetom teh krajev glavni vir dohodka. Zanimali smo se takoj prj kmečkih sindikatih, ki zastopajo interese naših kmetov, kako stoji sedaj vsa zadeva. Izjavili so nam, da je podjetje obljubilo, da bo čez nekaj dni začelo izplačevati odškodnino. Sindikatom priporočamo, naj v nasprotnem primeru energično in brez odlašanja nastopajo, da ne bo podjetje SICELP več zavlačevalo z izplačilojn. Postopanje podjetja SICELP zasluži javno grajo in razkrinkanje. Tak način poslovanja in odnosa do prizadetih kmetov nas spominja na metode iz časa fašizma. Vedno bolj kriiičen položaj uslužbencev tovarne Gasilni Položaj v lovarnj GaJlin.j postaja vse bolj kritičen. Kot smo že poročali, je prejelo 64 uslužbencev tvrdke «Ceinenter» obvestilo, da so s prihodnjim tednom odpuščeni. Toda to še ni vse! Sedaj grozi še vse večjemu številu uslužbencev tovarne Gasilni odpust. Sindikalne organizacije so se tako obrnile do združenja indusirijcev, da bi pre prečile izvršitev tega ukrepa; kot smo izvedeli, so se včeraj zjutraj Olioei. ki lelujeif) v Sloveniji se vrnejo v Irst 1. avgusta Otroci, ki so na letovanju v počitniških kolonijah v Sloveniji, in sicer v Kranju, v Zg. Šiški, na Viču, na Lescah in v Logatcu, se vrnejo 1. avgusta z vlakom, ki pride v Trst ob 20.30. Starši naj čakajo otroke na postaji. vršila že prva pogajanja med sindikalnimi predstavniki in predstavniki združenja industrijcev za rešitev tega problema. KezuUati še ni' Belpoggio 4; Godina, trg Sv’*5 ba 1; Madonna del Mare, Piave 2; PizzuJ-Cignola, Corso' Picciola, ul. Oriani 2; Zanettiif Commerciale 26. — Harabagiifj Barkovljah in Nicoli v S*1® imata stalno nočno službo. :JI \ ti ROJSTVA, SMRTI IN POB* Civilne poroke nonene. Cerkvene poroke: mehanik <3 Mario in gospodinja Grubišič ra. mehanik Beaco Marcelo iHj spodinja Iglič Marija, kovač vini Ferruccio in slaščičarka F Umberta, železničar Brana Kad« delavka Selva Romana, šofefa gorovič Karel in dnevničarka Silvana, elektrotehnik Buna in šivilja Rihter Livija. Umrli so: 60-letna De Roza, vd. Pasutto; 64-letni D»’ bro Karel; 59-letni Salvagno nio; 63-letni Bisiani Cesare; ni Petrovič Alojz; 2o-Ietna lini Livija: 68-letna Dreins j pina. vd. Degiorgi; 60-letna gliarini Katarina, vd. Canelj£ letni Lombardo Mario; Nussdorfer Alojz: 27-letni mcl* Arduino. 41 Danes nas je v prvih I danskih urah nenadoma za, no zapustila naša ljubljena, draga mama Antonija Cink, vd, FflU v 71. letu starosti Pogreb bo v ponedeljek l-jL sta ob 16.30 iz hiše žalosti v niku pri Trstu. Trst 30. julija 1949. Globoko potrti sporočam0 lostno vest: Viljem, Rado. Pepi. gt sinovi; Valerija, por. goj, Draga. por. Balza, por. Brandolin. hčere: n in ostali sorodniki. Izvleček razsodb Z razsodbo 25. VI. 1949 je ^ v Trstu razglasilo domnev#10 FRANA CALZIJA pokoj. Ivfj Tereze Gojča z učinkom ” 1945. DR. TONcl Krojaška delavk TRST ULICA VALDIR^-*! izdeluje moške o# ženske plašče OBRAČA, POPRAVLJA PO IZREDNO NIZKIH C#, MALI OGLA! POMOČ v gospodinjstvu dnč^i sedme in pol do 16 iščem-L. 6000 in hrana. Naslov na P. D. TOVARIŠ, ki je pripravlje0 j v družbi z drugim tovarišem’ yj sobo z uporabo kopalnice 111 j fona v sredini mesta. Telet0 št. 85-76. Jel"’ KINO NA OPCINA0 predvaja samo še DANES v NEDELJO 31. t. m. ob 16 in w j na prostem ob 20.30 velefilm: -Ha V X II 1» (1 U J»' 01 To je strastna zgodba o ljubezni in vohunstvu v okviru sil0'1' dogodkov svetovne zgodovine. V glavnih vlogah igralci s'1'* tovnega slovesa. Med njimi ERICH VON STROHEIM. IZBRAN SPORED PRIHODNJEGA TEDNA r BSEGA: V PONEDELJEK in TOREK zanimiv razgibani film .... V SREDO in ČETRTEK pa zopet nekaj za mlade in stare: Prihodnjo SOBOTO in NEDE. LJO težko pričakovani film: PRIDITE VSI; » A S I L J Tarzanove rižitzig!* AN6ELI BREZ RAJ* PRIDITE mil umu ......................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... FltAMČI&EK S. FINŽGAB k II.IJ ST RI RA M. ‘BAMBIČ 10 DEVETO POGLAVJE Barbari, ki so prebivali krog Bizanca po Evropi in po Aziji, so na zimo radi zahajali v carsko mesto. Nekateri so vlačili dragoceno krzno s seboj, da so ga prodajali, drugi so hodili zamenjevat žlahtne kamne za tkanine in steklo, orožje in konjsko opravo. Toda ljudi s takimi nameni ni bilo veliko. Poglavitne množice so tvorili klateži potepuhi, ljudje brez doma in brez svojcev, ki so živeli od dne do dne, katerim je bil gospod, kdor jim je nasul več jedi in natočil boljše pijače. Bili so hinavci, zavratni morilci, pretepači in tatje, godci in glumači — nekateri sicer ne razbojniki, toda lenuhi, ki so rajši jedli podarjen kruh, kakor da hi sami sejali in želi. cesti in potegnil Iztoka za seboj. Nista dolgo sedela v skrivališču, ko se pridrevi konjiča mimo. «Tunjuš!» sikne Radovan. uTunjuš!« ponovi Iztok. Huni se niso ozrli ne na levo ne na desno: kakor privezani so sedeli na konjih. Nekateri so se naslanjali z glavami na konjske vratove in dremali, dasiprav so jezdili silno hitro. Radovan je dvignil pest, ko je odvihral mimo rdeč plašč. »Sinko, Tunjuš Je smrdljivec! Boj se ga! Živi ob zvijači«. «Pa je dober mojemu očetu!# MTvoj oče je slep, če misli, da mu je. Radovan, ki cestuje od Visle do Bospora, vse ve. Se enkrat: Tunjuš je smrdljivec, malopridnež, sentjavec«. »Upravdi se laže, Slovene čisla!« »Hahaha! Upravdi se laže in se ne laže. Njegov hlapec je. Med nami čeljusta in zabavlja čezenj, v Bizancu se plazi po vseh štirih z rilcem ob tleh kakor prašič in liže Upravdi čevlje. Med Slovene pa nosi razdor«. »Razdor?« se začudi iztok. «Ali ne veš, da so Antje nocoj Premnoge so mikali zanimivi dogodki in bizantinski cirkus. To so bila nemirna bitja, ki so nesrečna v redu in pokoju, ki nimajo obstanka na svoji postelji in pri svoji mizi: samo ven, brez smotra in namena. Radovan in Iztok sta se ponoči spustila na dobro cesto, ki je držala od Donave proti Bizancu, Hodila sta spešno, da bi se čim dalje odtegnila taboru, preden bi Jih pogrešili. Proti jutru sta zaslišala konjski skokot. »Za nama gredo«, omeni Iztok. »Sinko, ne boj se! Kdo bi bil tako neumen in tako moder, da bi mu kanila v pamet taka misel: Iztok na poti v Bizanc!« Izginili preko Donave, ne da bi ča- Topot se je bližal, Radovan je l kali posveta današnjega dne? Kdo trdil, da se ni ničesar bati, pa jo je jih je podpihnil? Tunjuš, sentjavec! vendar pobrisal v gosto grmovje ob | Vse sem zvedel od Antov«. Peket se je zelo oddaljil. Zlezla sta izza grmovja ter potovala dalje. Bilo je temno jutro. Pokrajina neobdelana in zapuščena. Tiho sta spela popotnika po cesti. Iztok je povešal glavo. Megleno | jutro, smrtna tihota, ponočni beg brez slovesa od očeta, od Ljubinice, vse ga je prevzelo, da se mu je užalilo. Skoraj se Je kesal, ltcr je z begom prizadel očetu bridkost, kakršne mu ni vseh devet njegovih bratov, ki so padli pod mečem. In še to grenko razočaranje, da je Tunjuš hinavec! Ko bi bil imel lok in strelico in da je bil blizu tega Huna, brez pomisleka bi bil sprožil. Vleklo ga je s silo nazaj, da bi šel v tabor in povedal očetu o hunskem izdajstvu. Se niže Je povesil glavo. Njegov korak je skoraj zaostajal za Radovanom. Ta ga je tiho opazoval. Nekatere krati ga je pogledal po strani in mu z veliko izkušenostjo bral z lica notranji boj. »Pa se vrni, sinko!« Radovan se je nenadoma ustavil. Iztok se je prebudil kakor iz sanj. »Vrni se, Iztoče! Toži se ti po domu. Ni kratkočasna takale samotna pot, po kateri hodijo ubogi godci. Vrni se! Se je čas!« »Ne, očka, naprej, naprej! Zamislil sem se, kar si govoril o Tu- njušu. Zato je bilo žalostno moje srce«. »Torej naprej! Pokonci glavo in pozabi! Na večer sva gotovo že v veseli družbi!# Iztok Je dfignil glavo, pozabiti pa ni mogel. Iskreno je želel in sveto prisegel na Peruna, da se mora še srečati s Tunjušem. Proti večeru sta zagledala pred seboj prijazno dolino. Preprežena je bila z obdelanim poljem; na rebri je slonelo nekaj koč, ob cesti je samotarila majhna trdnjava. Pred vasjo je gorel ogenj. »Vas Vreza«, omeni Radovan. «Tisti ogenj netijo popotniki kakor midva. Družbo sva našla!« Radovan je krenil s ceste preko i polja naravnost proti osnju. Kakih dvajset oseb je čepelo In ležalo po tleh. Nekateri so bili divji, čisto podobni Hunom, samo da so bili razoglavi in so imeli dolge lase spletene v kite. Bili so rodu Varhuoov. Sami so se radi nazivali za Obre, da so bolj sloveli in so se jih ljudje bali, Drugi so bili prebivalci izza Črnega morja, alanskega rodu. Ko sta se približala ognju, je Radovan udaril na plunko in zapela sla z Iztokom poskočno pesem. Vse se je zganilo in se ozrlo od ognja. Družba je planila pokonci in pričela poskakovati in kričati. Povabili so ju hitro k sebi, odgrnili pepel in izvlekli iz žerjavice kose pečene kozlovine. Iztok se je čudil Hadovanovi modrosti in pretkanosti. »Slovena? Hej, od kod? Z vojske, kjer so počesali Hilbudija?« «Zakaj naju žališ, prijatelj! Slovena sva, prihajava daleč od Visle in se ne meniva za vojsko. Kdaj je godec sukal meč? Kdaj je pevec tulil kakor volk?« «Pij, godec, in ne jezi se! A Hilbudija so Sloveni vendarle poklali. Kakor podgane pred vodo so bežali tod mimo njegovi konjiki in trosili strah pred Svarunom po deželi«. nadovan je izpraznil rog z vinom, Natočili so še in dali Iztoku. »Le pij, sinko, da poplakneš cestni prah in zapoješ kakor slavec«. Zopet je zapela plunka, divji glasovi so jo spremljali z besedami, ki so bile znesene iz vseh rodov. Ko so ljudje v naselbini čuli petje in godbo, so prišli radovedni k ognju. »Bežite«, je kričal na pol nag Varhun, kosmat po prsih in bedrih. »Bežite, Sloveni gredo! Dva sta že tukaj! Pohrustajo vas, iz vaših črev nastavijo lisicam zanke!« (Nadaljevanje sledi.) ADEX - I Zl/* 14. - 15• avgusta v Trblt. d it;* sr. mm isi Re9epe0 Jezeru . Vpisovanje do 9. Vlil. PrLp valnem uradu «ADPIA-E^° d. ulica F. Severo 5-b, Telcfn|i AD EX - IZV 28. avgusta v Lliilflfuue & Kevec „ . , ooVT Vpisovanje pr| v=el' * ujtf uradih. — Informacije °° sf' «ADRIA-EXPRE»SS», ul. št. 5-b. Telefon 29.243. Kopališče Sv. Ntkolaj (iunfuni: liu|iali;u opozarjamo na novi red vožonj uh ,,,[ niliili k parniki in avlobiiHi v kopališču Sv. Nikolaj, kidati veljuvon viik m n s n k avgust - Posebno pa opozarjamo n» \,J. ob 8.15 iz Trsta s parnikom «!tula» ali «l/cltnr Pisani* M odhod parnika iz Sv. Nikolaja ob 18.45 in z avtobusom ob ISTRSKI DN EV NIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU . ULICA C. »ATT8STI 301o PRITI. - TEL.. 70 S šoMo ladjo po Reportaža z enomesečne plovbe gojencev Pomorskega tehnikama iz Pirana po Jadranskem morju s svojo šolsko ladjo »Jadran" 5 se poživi delo mladinske organizacije med plovbo, je bil takoj sklican mladinski sesta-«i teni sestanku smo v prvi ''1SU obravnavali možnosti, kako bi Prebrodili čimprej začetne težave n Pomanjkljivosti, tako pri rednili Jan kot pri urejevanju ladijskih osiorov. Zato smo si napovedali taoi/anjc v delu in čistoti pri niV Prostorov in sicer plovbe-• 1 Proti strojnikom. Poleg tega cs Podlog, da se izda sten. s, katerega smo soglasno sprejeli h?, lazsirili v toliko, da bosta iz-Vsot dva: ptovbeni in strojni. r»fn °8dčlek je določil svojega ren^^3 Za s*en'tes, ki je odgovo-na i. - čimprej izšel ter da bo nam 3 .etni višini- Po tej točki . Je dijak iz III. strojnega raz-rirrl poda' kratek politični prečili ’■ Pakar smo sestanek zaklju-t»i- -n,_ urno šli na izvršitev naših to? ladijski intei^j 0<^l0dom 'z Bačišču smo ni i1 j Se po1 Ure kopanja, dokler čimv °b 10 odPil,ta Proti Pio-Lovi') Smo ot)rnili okoli rta ka P r Pa severncm koncu poloto- Ploč ^ r 03 ter VZC*‘ ^Urs na luko in t? *u!ca aelc v gradnji V bodoče nadomestovala do-km'' Iuko Matkovič, ki je 24 tem i oba*e ob reki Neretvi. S luki' b *30d° laC^c pristaiale v tej n« L. odpadla navigatorno težav. Plovba vežj,, u JUkl lallko pristajale tudi sredi ■ §one- 2 izgraditvijo te luke po edn° iztovarjalo na železniške bodn'“'?a p° reki’ poleg tega pa i, ^ luki lahko pristajale tudi i)n~ . e’ i2 katerih se bo nepo- V;, terri^j e,lla Praznina dobre luke ob £ deld obale. opa^?rn° vpluli v luko, smo takoj fcia > ' 1 ’• te se vsenaokrog živahno vodo-jrudi. Ozračje je pretreslo skaj k!’rTnw,ic — razstreljevanje se ds e -’e treba odstraniti, da in Prostor velikim skladiščem in objai!m Pristaniškim napravam Vlak t .orn' veselo je zažvižgal hal J, °.Je Polno natovorjen odpu-Gr' Potranjost dežele. niiarn p,V,e luke ie nov dokaz *LRJ. rin n«*, jli-iavo sPodarskr> a • , noCe dr2avo g<> derniz.rar .vlgmtl; vso deželo mo-dišč n* m dobiti čim več izho-Petletk P ° Nal°go Prve ,*^eJike> Pred nami so že dok Kari a - k j ’ t-11 iiaiiii au ‘emveč"nuSamo izpolnienc' c Prekoračene ~ " ' Tudi mi skupnost in‘V3Ufil.i ' in s svojimi mladi- se bomo kmab l ili lovno ' ,U vkliučih lovno Pri in svežimi v to de- Pren o vij e n o'l c o; *3 ^ * gradil' nažo Qb 3 „o !,P dom<>Vino. Nttlčinp jprddne’ sredi največje te«. ’ :mo odpluli ir pioč na so nočno vožnjo. K v teku naše plovbe smo u9a nočna vožnja Odohn- * . je l. na nočno vožnjo. Dan miren, nebo jasno. Sonce je sitj?0 Pripekalo in vsak se je slJ''Pred vročino pod palubo. Le krr> ui°de organe je bilo videti na ken;u 'adje. Pluli smo v Pelješač-tsr[.,j Zalivu v smeri otoka Sčedro, trot; erim smo obrnili ladjo tripl dt°ku Sušac, do katerega smo 4- okrog polnoči. Dijaki 3- in hort),,'Va so se spet vadili v astro-S J Navigaciji. Va(lra0^vično hitrostjo je drsel de So n,) Po morski gladini. Zvez-Vzho^uPo*agorTla začele bledeti, na f«. Burts? ie pojavila jutranja zo-p8la„rd?i izvidnik je opazil otok točne ravno v kursu — dokaz *il8rušklaVgaciiske sll|žbe. Luč pa-bo]j r,„fu,a. svetilnika se je vedno nismo ob zJugbUlevala, dokler 20 ^.'^'Ntilnik I. reda, viden nad ’ Soso8x- Pr*Pluli do otoka, kj ima eseirn _______________________**,i_ čev. če nekaj manjših oto- fcarsji.,,. *ti milj, je velika opora ^ sredieiT 'adli' ki Pl°ve ponoči , ?o vJa- .ranskega m°rja. svetli 5.®niu si je vsakdo ogledal *rt!t>a odu toda kmalu je bilo Prije] s ■' na čiščenje in vsak je Po deiuV°Je orodje v roke. Takoj Poub .p Pa se je pričel praktični diti d- a dan je bilo treba odre-vSe deviar s»remuef.J' ysi Pb Vsakp' VSe Priprave za to delo. !eHj kompasu so bili razpore- da Vs., *’ ki so beležili kurs lad-Valsnietdi dijaka, ki je opazo-‘jteo jtriel E°nca P° goniometru. Ker die jn J_ točno odrejeno pozicijo 'acijo obeh kompasov za dijaki so pazljivo ?adca, j, am je bila poznana smer ailr0 0D 0 spričo mirnega morja ^terat n-V'3t delo. V dveh krogih, *tran je 'j levo, drugič na desno 'hsg > ladja zavzela vse možne "Pdatk " tako smo dobih Za potrebne deviacije Vse jzručunanje D,.? smeri. h ‘^ali eiv Tako, Plece5^njim sti 'mcem večerji °ba č, > J' f81‘ k, a«aij ter ezeru. 'teano1 bločno upreti, smo pripravili zaveslali proti Veli-Pr' ožini smo se mo- l «11 na««"'? “‘"■vn. da smo pre-Jlalkih Odwr° StrUj°- Se llekai 'din, Odrivov in in amn Sili; nu hr,. “‘i Je„.""v *n Ze snl° bili na *uitPl3ala vili lakomerno so se u« 1 le čnf v votio* 2 rahlimi rem , drsel Proti otočku, b,v>. stala siva stara stav-se‘'!-U,t smo ‘."'‘'Postan. Cez nekaj ter jali o pristali ob otoku in ra . °bšii ve k dali smo si stavbo Ve]m a °tok. Bredi skal so Sloje - okra« otoka. Samostan na tem otoku se je imenoval Sv. Marija Jezerska. Od oto. k:i smo odveslali na nasprotno stran jezera v naselje, imenovano Babina kuča. Vsled nastopajoče noči si žal nismo mogli bolj podrobno ogledati obale in notranjosti o-toka, zato smo kmalu odrinili od brega in šli nazaj na ladjo. Prijeten večer je kmalu vzdramila pesem, ki je sprva tiho, nato pa vedno močneje zvenela čez jezero. Prijetno je bilo slišati slovenske pesmi tu doli, na Mljetu. Noč nas je že popolnoma zajela, ko smo prispeli do ladje. Trudni od veslanja smo kmalu sladko zaspali. V Budvo Se vsi zaspani smo zgodaj zjutraj skočili iz postelj in pohiteli na krov ladje ter začeli dvigati sidro. Sg pred peto uro smo odpluli iz zaliva ter vozili ob otoku proti najjužnejši točki našega potovanja — proti Budvi. Hitro so se vrstili o-toki in otočiči, a do Budve je bilo še daleč. Ko smo pustili Mljet za seboj, se je na levi pokazal otok Sipan, nekoliko dalje otok Lopud, med njima pa mali otoček Rudo. Ko pa smo zapluli med otok Kolo-čep in otočič Sv. Andrije, na katerem je svetilnik istega imena, smo že opazili polotok Lepad in od strani obrise Dubrovnika — najlepšega jugoslovanskega letovišča na jugu. Vedno bolj sfno se bližali mestu in kmalu zapluli v preliv med otokom Lokrumom in obalo. Popoldne smo pustili za seboj Cav-tntski greben ter se bližali Kotorskemu zalivu. Vsi radovedni smo z zanimanjem pričakovali, da se za Ostrim rtom obrnemo v Kotorski zaliv. Kmalu smo res dospeli do zaliva ter nato usmerili ladjo proti Zeleniki, da dopolnimo zaloge vode. Po vkrcanju vode smo odpluli proti Budvi ter še istega dne dospeli tja. Drugi dan zjutraj smo jutranji tek nekoliko podaljšali in sicer do plaže, ki je pol km oddaljena od mesta. Med dopoldnevom smo imeli pevske vaje, ostali čas pa smo porabili za izdelavo sten-časa in za razne druge malenkosti. Po kosilu smo se odšli kopat na prej omenjeno obalo, kjer smo se pošteno osvežili, kajti veda je bila vsled burje, ki je bila pred par dnevi tu, močno shlajen?.. Privoščili smo si tudi malo smeha in zabave, s tem da smo uprizoril; reševanje utopljenca, kateremu smo potem nudili prvo pomoč, seveda na način, ki vzbuja veselost in smeh. Vsi veseli smo se proti večeru vračali na ladjo, po večerji pa je odšla večina dijakov na koncert v moderni hotel Avala, ki ima krasen položaj na obali. Fr-en Današnji športni spored Danes se bodo na športnem igrišču v Kopru pomerili' lahko-atleti Trsta .ir; Istre. Pričakuj emo precej ostro borbo. Zadnja srečanja so pokazala, da so se začelj Tržačani približevati Istri. Vendar smo mnenja, da bo šporlnj krožek v Piranu dal zopet zgled in še naprej vodil pred tržaškimi atleti. Ce pogledamo posamezne športne discipline, bomo videli, da bo v teku na 100 m gotova zmaga Tranija, ki spada s svojim časom 11.3 že v višjo skupino. Prav tako je zelo dober čas Pierobona na 1.500 m. V skoku v daljino m višino bo v lepem ln gotovem stilu po vsej verjetnost, zmagal Venturini. Ostale panoge so še naslednje: 400, 800 m 5000 metrov. V hoji na 5000 m bo pa borba med samimi Tržačani, smatramo pa, da bo Sabadin (Rdeča zvezda) resen konkurent. V metih bomo morali posvetiti več pozornosti in je to še vedno slaba stran naših atletov... * * * V Umagu bodo plavalne in veslaške tekme, ki jih bo priredilo športno društvo Umag. Na sporedu So sledeče discipline; 100 m prosto, 400 m prosto ter štafeta 4x100 m prosto. Tudi ribiči nočejo zaostajati za ostalimi športniki m zaradi tega se bodo tudi pomerili med seboj in sicer na 100 m dolgi progi. Ker je to »port, ki se ga lahko udeležijo vsi ribiči, ga bo ZDTV podpirala. * # * Prv; dan tekmovanj v košarki za pokal ((Bratstva in enotnosti« bo za okraj Buje V Umagu. Tekmovalo bo 8 moštev in po končanem tekmovanju bo finale v Kopru. * * * Prav tako bo tekmovanje v košarki za pokal «Peter Ganduriou v Sv. Nikolaju. Tekmovanj se bodo udeležili tudi Tržačani. * * * Za prihodnjo nedeljo se pripravljajo mednarodne tekme v veslanju, o katerih bomo še pravočasno poročali, Iz Portoroža jje odšla prva skupina pionirjev Pred odhodom na svoje domove v Slovenijo sc nas pionirji povabili, naj jih še obiščemo. Totograf je vzel s seboj še fotografije, ki Jih je ob prvem obisku napravil, da bo spomin še na sliki. Saj ne more odreči, kadar ga kar sto ir, več parov živih oči tako lepo prosi: Tovariš fotograf, že zame eno. Ce bi samo o teh naših malih gostih pisali, bi napolnili vso stran. Vedeli smo, da se jim je Portorož prllubil, pa smo vseeno vprašali, kako so se počutili. Za vse je odgovorila Slavka Božin iz Idrije, ki je tudi načelnica tietje čete: «Ce rečem stokrat odlično, je še premalo povedano. Najbolj sg mi je dopad- 10, ker smo se lahko potepali, pa fige jedli. Pa smo včasih poslepari- 11, da smo dobili več. Eno roko na desno, drugo na levo, v obeh pa smo prinesli fige v usta«. Obrnila se 'e protj morju in vsa prevzeta rec,'i.'-'(i': «Oj morje, morje, kako si iepo>. Kako ft je delovala organizacija za časa počitnic? Kar obsuli so nas z imeni in odgovornimi za razne referate: oCibej Slavka zp disciplino in snago, Perne Marija za sten-čase, Lapanja Francka, načelnik IV. čete itd.«. Na obrazih jim je čitati, da bodo odnesli r.a svoje domove vtise morja in lepot obnovljenega Portoroža. Kozjak Marija bp povedala v Kranju, kako je še morje veselo zapluskalo, ko so prišli tudi najmlajši, da ga pozdravijo. Isto bo povedala v Celju Vrbovšek Martina, v Tržiču Pesjak Jožica, v Prapro-čah Demee Roža, v Stični Frantar Vera, v Trzinu Svoboda Sonja, v Hrastniku Ačkon Dovja in Vabič Gele. V Ljubljano pa bp ponesla ta pozdrav od morja petletna Katka. Ziv obroč okoli nas je bil vedno večji. Kar čez ramena sq gledale glavice er.a drugi, imena pa so se kar usipala na nas. Da, to bodo pozdravi od tam, kjer so preživeli 21 tako lepih dni. Saj se jim že kar pozna, da bodo težko odšli. Se bi radi ostali in v plitvem morju plesali kolo. Kaj vse so doživeli in shranili y svoje še majhne.toda bistre možgančke. Pripovedovali bodo doma o morskemu klobuku, ki so ga prve dni imeli za morsko zverino, o velikih ribah, o belih galebih, o parniku «Vida, ki ima poleg imCna tudi rdečo zvezdo, kot nekdaj partizani. Kako ta parnik vozi ljudi v Trst in ga tam zvedavo ogledujejo, kot da prihaja iz drugega sveta. No, pa je to skoro res. V coni B se gradi in obnavlja, to so videli tudi naši pionirčki, v Trstu pa nič. Se to bodo povedali malčki doma, da so videli in srečavali polno delavcev, ki tudi letujejo in počivajo ob tej lepi obali Istre. Vsi lahko počivajo v vilah in hotelih, kjer so nekdaj paševali in gospodovali naši izžemalci. Vodstvo teh hotelov in restavracij imajo danes naši partizanski invalidi. Tisti, ki so dele telesa pustili v gozdovih in zalivali smreke s krvjo, zato da so lahko prišli sem tudi tako majhni pionirčki nove Jugoslavije. Tako, malčki iz Slovenije. S tega mesta vam kličemo srečno pot in na svidenje prihodnje leto! Boršt napreduje Lju&lvb naše vasi je z navdušenjem prijelo 'za delo y novem trimesečnem tekmovanju. Čuti, da je le od dela odvisno izboljšanje življenja. SJcupno dela. da bo skupnost,; bolje. Sedaj gradi sedež za krajevni ljudski odbor, ker je potreben. Sedež mora biti lep in dostojen, ker bo v njem naša ljudska oblast. Tekmujemo in delamo, da bomo naš gospodarski načrt čim prej dosegli. Ko se bomo za nekaj let ozrli nazaj in ugotavljali naše uspehe, bomo lahko s ponosom dejali: «Ceprav smo moral; skoz; toliko težav in zaprek, smo veliko napravili. Pot', ki je močil ruševine, ko smo na teh gradili novo Življenje, je obrodil dober sad. Tistim pa. ki niso pomagali, bomo dejali: V; ne razumete novega življenja in novih ljudi.« Požar zaradi razbite svetilke v Rižani V noči od 29. na 30. julija je v bližini meje na Rižani nastal velik požar v hiši nekega Suberja. Požar je nastal, ker je gospodinja padla z gorečo petrolejko, ki se je razbila in tako povzročila ogenj. Gasilci iz Kopra so takoj prihiteli na pomoč in se jijn je po velikem trudu posrečilo, da so požar omejili, da se nj razširil. Skoda je velika. * * * Tovariš Pobega Benjamin iz Pobegov, naj dvigne na odseku za javno varnost NZ v Kopru denarnico z osebno izkoznico in drugimi dokumenti. Napisal bom dogodpk, tako kot sem- ga doživel: v času, ko so v naše kraje pridrli naci-fašisti. Kakšne pol ure od naše vasi je na visokem griču nad reko Dragonjo vas, v katero sp pridrveli Nemci in jo obklolili. Kurirji so povedali, da iz druge strani prihajajo tudi v našo vas. Tedaj se je pričel splošen beg iz vasi. V vinograde ;n gozdove. «Kam pa vi, čemu bežite?«, je u-stvarjrl starček kakšnih 60 jet ljudi, ki so bežali mimo njega... ((Nemci prihajajo, Vane. Ali se jih Ti ne bojiš? Jih boš kar na pragu počakal?« «Kam pa naj bi bežal? Kaj pa bodo počeli s starčkom? Saj niso tako brezsrčni, da bi človeka takoj pobili. Mislim, da dovolijo govoriti. Nemški znam, pa se bom že kako izgovoril. Ali vam ni žal pustiti toliko vina, koruze, žita in vsega » «0, Nemci vzamejo vseeno, ne da bi koga vprašali!? «Zakaj pa naj bi meni pokradli, s?j nisem še nikomur nič žalega napravil?« «Mar jim bo za vasia, «Naj bo kar hoče,‘na milost Boga ostanem doma!« «Za vas je lahko, Vane, ker znate nemški. Toda za nas... ali bi bili tako dobri in jih zaprosili, naj nam saj hiše pustijo. M; se jim moramo skriti, ker pravijo, da tudi otroke, starce in vse, kar je živega, vzamejo s seboj in odpeljejo bog ve kam«. «Torej se jih vendarle bojite?« «Saj smo vendar ljudje in nočemo še umreti«, je odgovoril neki vaščan. «No, le bežite, boste že videli, kaj se pravi pred Neme; bežati«! Komaj je Vane te besede izgovoril, so iz nasprotnega konca va- si pridrveli Nemci. Vaščan, ki ni več l govarjati pred ljudskim sodiščem, imel časa, da bi zbežal, se je pri-1 Bil je obsojen na 8 let obveznega družil Vanetu. «Kaj misliš, da te bom jaz zagovarjal?« »Nimam kam, Vane, saj vidiš, da jih je kakor mravelj. S teboj ostanem, pa naj napravijo, kar hočejo. Ze je pridrvel na motociklu švab-ski častnik in z znamenjem poklical še druge. Zbralo sc ie kakšnih 100 Nemcev, ki so z naperjenimi puškami obkolili Vaneta in vaščana. Vane se Nemcev ni prav nič. prestrašil. Vaščanu pa je tolklo srce v prsih in je že naprej čutil nesrečo, ki ga bo zadela. Ko so Nemci slišali Vaneta, da jim lepo odgovarja y. njihovem jeziku, so ga pustili in se obrnili do vaščana, ki jim seveda ni znal odgovoriti. Vane je vse to videl, pa n; spregovoril dobre besede za vaščana, ampak je Nemce ščuval, naj ga aretirajo, ker je hotel zbežati z ostalimi vaščani. Nemci so oropali vse hiše in naložili na svoje kamione poleg naropanega blaga tudi vaščana in se odpeljali. Pred odhodom so Vaneta pooblastili, da on odgovarja, če bi se še kdaj vrnili. Od tistega dneva dalje je Var.e hotel, da ga upoštevamo kot vaškega župana in se postavljal, češ «saj so me Nemci pooblastili«. Čeprav nas je od tedaj vedno strašil, da bo pripeljal Nemce, se mu ni posrečilo, da bi nas napravil za hlapce, ker smo se dobro zavedali, kaj Vane namerava z nami. Ko so ob osvoboditvi morali zapustiti Neme; tudi sosednjo vaj na hribu nad Dragonjo, je Vanr ostal doma iir raziimišljal p svojem pro-tiljudfkem delovanju. Predstavniki ljudske oblasti in NZ so ga neki dan prišli/iskat in se je moral za- dela. Takšen ni bil samo Vane iz Planjav pri Pučah, ampak smo imeli tudi .po drugih vaseh Istre take ljudi. Za svoje deio proti ljudstvu so končali prav tako kot on in morda še slabše. Vane se danes kosa, ker se je v svojih računih zmotil. Bolje bi bilo. da bi se bil tega zavedal takrat, ko se je nad nesrečo ljudstva smejal in bahal, da je višji kot «obr-;Uajtn:vnt». Takrat smo morali obdelovati njegova polja, da. se je on lahko po prijateljsko razgovarjal z našimi sovražniki. Čeprav sem njegov vaščan, se mi prav nič r.e smili, ker se dobro spominjam, kako je ravnal z menoj, ko sem bil pri njem na «žarnad'.». BARUCA GILDO To črtico nam jc poslal mlad tovariš iz vasi Planjave pri Pučah. Prav iz vrst mladine prejemamo zadnje čase več dopisov. Sedaj se je tem začetnikom-pionirjem v dopisništvu pridružil še tovariš Bo* rucd, ki'je poslal že nekaj več kot navaden ■ dopis. Njegova slovenščina je zelo popolna in je uredništvo dodalo samo malenkostne popravke. Takega sodelovanja želimo in s tem. vabimo vso mladino, da posnema tovariše Baruca, Fr-en-a, Bertoka, Bevka in ic nekaj drugih. Kdo je izgubil svetilko za kolo Pred dvajsetimi dnevi je nekdo izgubil pred gostilno na bivši postaj) pri Kopru svertčlko. Kdor lahko dokaže lastništvo, naj pride na okrajni odsek za notranje zadeve, soba št. .3. kjer jo .-lahko dvigne v popoldanskih urah. Mladinski ples v Bukovju nad Grojno Danes 31. t. m. priredi mladina iz Steverjana v Bukovju nad Grojno — pri gostilni Maraš — plesni večer. Vabljeni so vsi ljubitelji te zabave iz slovenskih krajev. Za udeležence je preskrbljena poleg raznovrtnih okrepčil tudi shramba koles. PRESKRBA BREZ KRUH IN TESTENINE NAKAZNIC Prehranjevalni urad v Goriči sporoča: S prvini avgustom t. 1. bodo kruh in testenine brez nakaznic. Vse odredbe, ki so bile jzdane za prodajo kruha in testenin brez nakaznic za vse ostale pokrajine Italije, bodo veljale tudi za Gorico. Cena kruhu izdelanem z 79,5 pšenične moke, kakor današnji, ne bo smela presegati 100 lir za kg. Istočasno prehranjevalni urad obvešča vse prodajalce, da morajo do nakasneje 2. avgusta oddati na omenjeni urad vse prejete odrezke v mesecu juliju. Odpust nameščencev prehranjevalnega urada Kakor znane, je vlada v Rimu sprejela sklep, da bodo s 1. avgustom odpravili živilske nakaznice za kruh in testenine. Zaradi tega ukrepa se bodo razpustili pokrajinski in občinski prehranjevalni uradi in tako bodo uradniki, ki so bili r.a teh oddelkih zaposleni, z današnjim dnem pomnožili vrste brezposelnih. V Gorici je takih nameščencev 17, od katerih so 4 poglavarji družine ženo in otroki. Da bi se tem ljudem na kakšen način pomagalo, je že v petek šel poslanec Cec-cherini k goriškem županu in se z njim posvetoval q tej zade/i? Včnaj so se zglasili tudi pri prefektu vendar r.i znano, kaj o v razgovoru z njim dosegli in če so sploh našli kakšno praktično rešitev, da bi zaposlili, če že ne vse odpuščene uradnike, vsaj one štiri ki imajo družine. Slinavka tudi v Fari Občinski zdravnik v Fari je javil pretekli petek, da je zasledil- pri mere slinavke med govejo živino y hlevu Evgena Marica. Zato je bila Fara razglašena kot območje okuženo po tej bolezni med živino in zato ne smejo lastniki spuščati goveje živine na javne prti ter morajo podvzeli vse predpiuue mere, da bi se bolezen še bolj ne razširila. IZGONI Iz zapora so ta dni izpustili 22-letno Salvini Ano, kjer je odsedela kazen, ki jo ji je naložilo tukajšnje sodišče. Kvestura ji jc včeraj izdala izgonski list, s katerim jo je odposlal? v njen rojstni kraj Palazzuolo dl Romagna (Firenze). Ista usoda je zadela tudi 28-letne-ga Fcrruglio Alojza iz Tavagnacca pri Vidmu. Tafferuglia so ujeli na meji. ko je hotel ilegalno v Jugoslavijo. DVE IZKAZNICI IN DENARNICA Včeraj sta 22-letna Perko Egle iz Podgore in 2-letni Tribisson Genti-le s Placute, prijavila policiji, da sta izgubila osebno izkaznico. Perkova je poleg osebne izkaznice izgubila tudi listnico in izkaznico o brezposelnosti. KINO VERDI. 15: «Usoda», M. Dietrich. VITTORIA. 15: ((Roparji na kopnem«, A. Ladd. MODERNO. 15: »Zenske iz morja«, C. Morris. CENTRALE. 15: «Ha da veni«, M. Douglas. EDEN- 15: «Iz Tarzanove džungle«. GORIŠKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI • SVETOGORSKA ULICA 42 • TEL. 749 Likerji in pecivo proste cone Brezposelni pa se bodo lahko še vedno s praznimi žepi in želodci sprehajali pred polnimi izložbami po goriških ulicah IZ SLOVENSKE BENEČIJE Župnik v Ažli, Sv. Jakob in tatovi Glavni od treh ali žlirih pripomočkov, p katerih se največ govori v zvezi » omiljenjem gospodarske krize in brezposelnosti v Gorici in bližnji okolici, je uvedba proste cone, od katere se je pred njeno upe-Ijavo mnogo več pričakovalo, kakor pa more dati. To je bil tudi vzrok, da je večina meščanov nad njo razočarana, saj razen tistih nekaj lir, ki jih prištedijo na sladkorju in kavi, nimajo pd nje nobene praktične koristi. Rečeno je bilo, da to ni prosta cona po vzorcu Reke ali Zadra, ampak mora ostati njeno območje tesno povezano z ostalo pokrajino in državo, torej nekakšna odprta prosta cona. Tudi ni njen namen, tako so govorili po prvih neuspehih, poceniti nekatere potrošne predmete, ampak ustvariti r.ove industrije, ki naj bi zaposlile nove delavce in tako omilile brezposelnost. V ta namen je država določila proste kontingente blaga, od katerih ne pobira užitnir.e in jo stane la žrtev po več milijard letno. Ce pogledamo praktičen učinek teh ukrepov, vidimo, da se je odzvalo vabilu samo nekaj destilerij in slaščičarn, ki si obetajo bolj mastne in lahke zaslužke od kontingentov blaga po znižani ceni, ki ga bodo dobila posamezna podjetja pod ugodnimi pogoji za predelavo. Praktično bo to v zelo majhni meri rešilo brezposelnost, ker tako de-stilerije kot slaščičarne zaposlijo razmeroma majhno število delavcev in še ti morajo bili strokovno usposobljeni. Med brezposelnimi pa je največ, strokovno neusposobljenih delavcev, ki tukaj ne morejo priti v poštev. Poleg tega pa smo lahko že takoj y začetku opazili pri posameznih podjetjih poskus špekulacije s kontingentiranim blagom m so se lakih manevrov udeležila tudi podjetja iz Trsta in od drugod, ki so hotela monopolizirat; sebi v prid nekatere dobave blaga. Naravno, da so se temu uprla druga podjetja, ki niso mogla do korita in tako so prišle nekatere špekulacije na ušesa tudi carinskim oblastem in nekaj časa je že kazalo, da bo že po prvih ponesrečenih poskusih vsa zadeva s prosto cono propadla. Kakor znano, je šef dr. Poterzio kot izvedenec pred meseci v Rim ir. tam ‘posredoval pri pristojnih ministrstvih. Dogovorili so se, da bodo vprašanje proste cone ponovno proučili in izdali primerne ukrepe, ki naj bi preprečili špekulacije in kopičenje državnega denarja v žepih maloštevilnih špekulantov. Po poročilu ((Giornate di Trieste«, ki ima kot demokrščansko glasilo monopol za vesti, tako pri trgovski zbornici kakor pri nekaterih drugih uradih, bo te dni prišel od finančnega ministrstva v Rimu uraden odgovor in uredba, ki bo določala razdeljevanje kontingentirane-ga blaga. Po tej uredbi bodo prejela posamezna destilacijska podjetja alkohol za predelavo po znižani ceni, le če bodo poleg tega uporabila pri predelavi vsaj še po 30% alkohola Po normalni ceni. Z izdelki bodo morali zadostiti najprej potrebam domačega trga, in sicer bodo morali prodajati po odgovarjajoči znižani ceni svoje izdelke po vsej go-riški pokrajini. Blago,ki bo namenjeno temu notranjemu trgu (predvsem likerji raznih vrst), bo nosilo posebno etiketo na steklenicah. Preostanek proizvodnje bodo sme- li prodajati izven na*e pokrajine. Ker bodo kontingenti ■ omejeni, ne bodo destiferije proizvajale, toliko blaga, da bi povzročile resno konkurenco podjetjem izven proste cone. ;. Zato je tudi zanimanje med zainteresiranimi podjetji vedno' manjše in bo tako verjetno tudi ostalo, če ne bo možnosti za špekulacijo in lahek ter nagel zaslužek. Enaki predpisi bodo v veljavi tudi za proizvodnjo sladkega peciva Čokolade in drugega podobnega blaga, kjer bodo tudi morali (vsaj tako prav; uredba) prodajati izdelke najprej na domačega trgu po lastnih cenah ali z običajnim dobičkom in izvažati le morebitni presežek. Ce se bodp podjetja odzvala v dovoljr.ji meri, do. sedaj so se oglasili le redki, potem smo Goričani obsojeni, da bomo piii likerje in jedli pecivo. Seveda,? e č£ bomo imeli dovolj denarja! ker čeprav bo blago nekaj ceneje, p.ačati ga bo pa vendarle treba. Brezposelnost in druge nadloge današnje' krize pa bodo ostale še najprej ne-izpremenjene. Ob koncu pa naj omenimo, da še vedr.o pričakujemo pred več meseci obljubljeno javno razpravo c prosti coni, ki naj bo razčistila številne dvome in poučila javnost o več ali manj v tajnost zavitih procedurah na tem področju. Po takratnih zagotovilih bi morala taka razprava biti že zdavnaj. Sicer pa je znano, da so obljube dosti lažje kot pa dejanja.. ...... Župnik v Ažli je postal znan med beneškimi Slovenci po svojih večkratnih nastopih proti našim kulturnim in . športnim manifestacijam, katerih ne more videti, čeprav je tudi sam, vsaj po imenu, Slovenec. Na praznik sv. Jakoba, ki ga v tej vasi obhajajo z veliko slovesnostjo; se je znesel s prižnice nad organizatorji in udeleženci mladinskega praznika V Sovodnjah. Ze med tednom se je-zanimal-pd vasi in zbiral imen?, onih, ki so šli na ta mladinski festival v Sovodnjah. Prav tako ni pozabil posvariti starše, naj ne zaupajo svoje mladine organizatorjem takih prireditev, češ d? imajo pri tem glavni namen pohujševati njihove otroke. Kako je tako podtikavanje ne samo zlobno, ampak tudi smešno, se je lahko prepričal na lastne oči vsakdo, ki se je udeležil prireditve v Sovodnjah in .-bo verjetno Za preslabo v goriškem okraju dobro kaže Počitniško taborjenje v Čezsoči pri Bovcu _ ; I Pionirji osnovnih šol in sedem- V okraju Nova Gorica je že 26 kmečkih obdelovalnih zadrua ietk tolminskega okraja taborijo v 3 prelepi vasi 'Sezsoči, ki je krog :- Ob koncu junija je letos delovalo v okraju Nova Gorica že 26 kmečkih obdelovalnih zadrug s skupnim številom 1682 družinskih članov. Zemlje imajo te zadruge zlasti v nižinskih krajih že skoraj skupno 1951 ha. Sedaj, ko je žetev zaključena, se je pokazalo, da je letošnja letina boljša od lanske in da je hektarski donos pri žitu za okrog 600 kg večji od lani; Izkazalo se je tudi, da je donos največ narastel na večjih površinah in da so se zato najbolj izkazale obdelovalne zadruge. 2e pred par dnevi smo omenili, da je zadruga v Vi-Pavj pridelala po 25 stotov pšenice na ha. Pa tudi druge zadruge so se izkazale in tako je ona v Rihem-berku pridelala 23 stotov, zadruga Dobrovo v Brdih pa 20 stotov pšenice na ha. Seda; že nekaj tednov deluje v teh krajih 11 kombinira-' nih mlatilnic,'’ki hitijo mlatiti žito. Da bi bili življenjski pogoji zadružnikov čim boljši in bi se zadruge še bolj okrepile, so v Prva-čini na Vipavskem in v Biljah v Brdih, ki sta središči zadružnega sektorja, ustanovil; dve posebni trgovinj za člane obdelovalnih zadrug. Po drugih krajih pa so za te člane ustanovil; v zadružnih trgovinah posebne odseke. Da bi pripomogli k izboljšanju življenjske ravni delovnega kmeta v goriškem okraju že izvajajo prodajo kmetijskih pridelkov po novi uredbj o vezani trgovini. Blagovni, promet je zelo živahen ih je bil n. pr. plan nakupa tekstilnega blaga po vezanih cenah-za u:vo polletja dosežen s 104%, v zagotovljeni priskrbi pa z 114%. Tudi v prosti prodaji je bil predviden plan presežen 89%. Zaradi olajšanja preskrbe so odprli še nove trgovine jn “e je njihovo število dvignilo nd 231, na 258. Od novoustanovljenih tsgovin poslujeta o ve za prosto pioda.ic. Za izb liiaiije t reskrn; delavcev in uslužbencev de'uje 27 menz, 6 delavsko-uslužbensk ih restavracij, 3 menze za učence v gosp . li A lesov, trame, .____„ I! vezane šče, turnir, parkete in drva nudi najugodneje TRGOVINA Oglejte Kmetovalci, pomnite! KMETIJSKA NABAVNA in PRODAJNA ZADRU6A zo. j. v TRSTU Urad in skladišče: ULICA U. FOSCOLO št. 1 — TEL. U4-386. Prodajalna v TRSTU: UL. S. MERCADANTE 4 — TEL. 88-19-Prodajalna v MILJAH; ULICA G. MAZZINI 1. Tu jc gusputliirsliii tis!;iiun;i It malin/ iliiniaainui/, zato kupujte pri ujej ust: sinji: kmetijske potrebščino CENE UGODNE BLAGO PRVOVRSTNO Najlepše in najbolj upoštevano obmorsko kopališče Gornjega Jadrana. — Kopanje, obala za sončenje, igre, restavracija, bar, bife, koncerti, ples. — Novost wcekcnd hišice z dvema f tremi posteljami. Informacije pri upravi kopališča. — Prodaji voznih listkov, vstopnic za kopališče, najem iveekend hišic in informacije pri potovalnem uradu «ADRIA - EXPRESS»> TRST, ULICA F. SEVERO 5-b, TELEF. 29.243. — Ves mesec julij in avgust bo igral izbran orkester vsc.k popoldan in zvečer. k P Odhofl parnikov in motorne jadrnice izpred nomola ribarnice NEDELJSKI VOZNI RED: VOZNI RED Iz Trsta: Iz Sv. Nikolaja: Ob DELAVNIKIH: 7.30* 9.15 Iz Trsta: Iz Sv. Nikolaje- 8.15 10.15 8.15* 12.30* 9.15 11.45 10.00* 15.00* 10.15» 12.30» 11.00* 17.45* 10.45 17.30 12.05* 19.45* 11.30* 18.30* 14.00* 13.15 19.15 15.00* 13.45 20.00 14.30* 21.15 21.30* llenn /u Ijti in nnzaj in rslnp a hniiulieče: OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH; odrasli 200 L, otroci 130 &• OB DELAVNIKIH s parniki . • odrasli 200 L,’ otroci 130 L-Z motorno jadrnico «Levante» odrasli 170 L,' otroci 120 h- Gornji vozni red velja v celoti ob lepem vremenu dočin* velja urnik označen z zvezdico ob i-sakem vremenu Redna avtobusna proga TRST Sv NIKOLAJ TRST ODHODI V TRSTU Z AVTOBUSNE POSTAJE: OB NEDELJAH: iz Trsta: 8.00, 10.00, 13.30, 13.45; iz Sv. Nikolaja: 12.25, 12.30, 19.00, 22.40. OB DELAVNIKIH: iz Trsta: 8.30, 10.00, 13.45; iz Sv Nikolaja; 12.25. 13.00. 22.40. l.nmr tja ia nazaj itislnpieinn v liupaHaču ni i/račiinniia! odrasli |„ IH«, nlruci L 1211 lllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllll!lllll!lllllllllllllil!',,lllll,IIIIIIIIIIIIIllllllllllllllll|l|llll,l|,lm,|l,lll,,,l|,,l)JJ,l'|l',ll,,l,,l|ll,ll,ll'll,,,,ll'"lll,ll"l'l'l,"l'il'l'1llnl'l!"!l"l"l'll'llllll'"l"lll|l|l',,l"|!l'l'l|"l"1,l,!,!l1 '|l|,IIIIIII!lll,l,,ll1ll'IIII,ll|lll,l■|l||ll,,l,',lllll,,,l|i,l,ll,l,l,,l,l|ll|,l,,l'l,,II|tl|'ll,l,II,,,!I,u,l,ll,,,',n,l’,Ml,,,,,l|U,.!,,I,,l,,,,',,|l,ll|l,,,,l,l|l,ll,,'|l,',l,,'ll^l'''l',^|l|l^lllllllllHII|llll|llll|||^IMIIIIIIIIIMIIIII|llllllllllltlttll|1,,|lll „ -------------------------------------------------------------------------------------------------- .. .. 'Cv»č- 62 Ce pa pomnožimo samo teh 12.000 s 5, tedaj dobijno zgoraj navedeno število 60.000. Vendar pa to število ni dokončno, to se pravi, podvrženo samo naraščanju in upadanju normalnega demografskega razvoja. Ce bi to bilo tako, potem bi se narodnostna borba nehala sama od sebe. Slovenci Julijske krajine na sploh, tržaški Slo-, venci še posebej so danes še pod vplivom asimilacije. Zaradi tega b. bilo njihovo postopno naraščanje zelo problematično, če ne bi dotok s podeželja v mesto, k: se je v zadnjih desetletjih postoteril, sproti izpolnjeval izgube asimilacijskega procesa, posebno pa krepil odpor proti temu procesu. Ir. zato skušajo italijanski nacionalni podvreči Slovence tudi nasilni asimilaciji in izsiliti asimilacijski proces povsod, kjer bi se, a-ko bj bil prepuščen sam sebi. po njihovem mnenju, lahko ustavil. To asimilacijsko poslanstvo mora pa po nji-hovein dobrem ali krivem prepričanju nositi v prvi vrsti — sola. In medtem ko so ljudska štetja le posamezni prehodni pojavi v zgodovini narodnostne borbe v Trstu, je vprav borba za šolo njen glavn; in stalni pojav. Italijanska šola si prizadeva, da bj nadomestila spontano asimilacijo slovanskega elementa, slovenska šola pa se skuša upirati tej novi obliki asimilacije. Ta borba se bije predvsem na področju osnovne šole, ki -spada sicer v pristojnost občin, a jo v glavnem vzdržuje dežela. In ker so Italijani gospodarji tržaške in večinoma tudi istrske občinske in deželne uprave, po mili volji omejujejo slovensko šolo ali pa ji vsiljujejo italijansko Slovensko šolo omejujejo predvsem v Trstu. Italijanski nacionalisti skoraj dogmatično izjavljajo, da bi tudi mala slovenska osnovna šola v Trstu predstavljala žalitev za prevladujočo italijansko narodnost, kaj še, da bi kot nekdaj poverjali Slovencem juridieno stolico Italijani sicer lahko opirajo to nestrpno stališče do slovenske Sr le na svojeglavo tolmačenje nekega paragrafa splošnega državnega šolskega zakona ki nosi kakor načelo o ((občevalnem jeziku« pri ljudskem štetju pečat nemškega gerjnanizatorskega prizadevanja. Prav tako lahko v uradni polemiki trdijo, da je šolskim potrebam Slovencev dovolj zadoščeno s slovenskimi ali dvojezičnimi šolami na Angelo Vivante - JADRANSKI IREDENTIZEM lVlonchiiti hitrim /.n slovensko šolo i/ Trstu Maju kakor bi tržaška nacionalistična občina podržavila slovenske šolo. se odpove italijnski univerzi v Trstu * Slovensko osnovno šolo pri Sv. Jakobu je ustanovila Liri! Metodova družba že leta .1887 cera. V nekaterih okoljih, kakor jc tržaško, pa utegne vsili8 , potujčevalne šole celo roditi nasproten uspeh, to je skrhati sP0”' asimilacijsko silo okolja, namesto da bj jo povečalo. jL Pripomnimo naj še, da odpor italijanskega nacionalizma V A slovenski občinski šoli ne izvira samo niti v glavnem iz osne hj trebn, stv»' ih' nov, ampak tudi iz čustvenih alj simboličnih pogledov. TaK°j* ansk; nacionalisti, prav posebni) - separatisti čutijo dan85^, rbo, da ohranijo še naprej vsaj iluzijo, da je Trst neko jansko mesto, kjer zaradi teca ne morejo obstajati nikake P1.jj[l neke druge domače narodnosti. Videli smo že dovolj jasn°^3 podeželju in po tržaških predmestjih, V resnici pa sapu voditelji italijanskega nacionalizma v zanesljivih krogih priznavajo, da se Slovencem odreka njihova šola v mestu predvsem zato, da bi otroci, v glavnem proletarskih slovenskih družin, ki se zaradi dela zbirajo v velikem številu po tržaških predmestjih, bili prisiljeni hoditi x italijanske šole. Da pa so Slovenci po predmestjih res številni, dokazuje never. jetno nagli porast njihovih privatnih šol, s katerimi se upirajo šolski politiki italijanskih nacionalistov, ki jim odrekajo državno šolo. Naj navedemo en primer. Ciril-Metodova družba je otvorila leta 1887 v Trstu v predmestju Sv. Jakoba osnovnošolski razred, ki ga je sprva obiskovalo 74 učencev, V začetku letošnjega šolskega leta (1911) pa so imele šole Cirll-Metodove družbe (2 ženski in 1 moška, z več vzporednim; razredi) skupno 1537 učencev P°leg nekaj stotin otrok, kj so obiskovali '5 otroških vrtcev po predmestjih. Pred takimi številkami (da ne govorimo o moralni plati te zadeve, ki tud; ne spada v to naše raziskovanje, ki mu gre v prvi vrsti za ugotovitev med-sebojno borečih se sil) se človek nehote vpraša, alj italijanska šolska politika, ki izhaja iz prepričanja, da pospešuje asimilacijski proces, ne rine v prazno prav zaradi pomanjkanja slovenskih učencev, ki naj bi jih asimilirala. Kajti če v resnici seštejemo slovenske učence privatnih šol z učenci slovenskih občinskih šol in nemških državnih šol, pridemo do takega zaključka, da morepio izključiti, da bi stopale v asimilacijsko področje italijanske šole kake znatnejše skupine slovenskih učencev. Vsekakor pa je treba tej gotovo neznatni peščici primerjati množico slovenskih otrok, ki se zaradi pomanjkanja občinske državne šole (to je šole, ki bi bila pod italijanskim gospodarskim in kulturnim vplivom) yzgajajo v okolju, ki je iz odpora proti potujčevanju tako nabito šovinističnega duha, da je bila do nedavnega italijanščina izključena iz vseh. tržaških Ciril-Metodovih šol in sc tudi danes poučuje samo v nekaterih višjih razredih. Kakršno bo narodnostno naziranjc mladega rodu, ki bo izžel iz teh šol, si lahko mislimo. Tudi praksa torej potrjuje idealistično trditev Carla Cattanea: nacionalni «jaz» se okrepi, ko trči °b svoj «ne-jaz». Toda ni nam treba segati po filozofiji. Zadostuje, da opazujemo razne Drilike asimilacijskih procesov tudi izven Julijske krajine, in prepričali se bomo. da so ti procesi v bistvu odvisni od topografskih sprememb in od gospodarsko-sociallnega ustroja prizadetih narod, nosti. Dokler so Cehi hodili v nemške predele na Češkem ali dokler so Slovenci prihajali v Trst posamič kot razkropljeni in malodušni kmetje, jim je tu in tam sledila nagla in popolna asimilacija. Ko pa se je na Češkem zaradi industrializacije, v Trstu pa zaradi pro-cvita trgovine vseljevanje v mesta postoterilo in kakor so doseljenci prihajali iz kulturno razvitejših predelov in se stapljali s homoge-nejšimi narodnimi skupinami, je Pričela asimilacija prenehavati. In prav v tem trenutku se začnejo uporabljati sredstva, ki naj bj po. gnala zopet v tek zarjaveli asimilatorski stroj, odrekanje slovenskih občinskih šol je eno izmed teh sredstev. Toda šola, ki ni igrala tako rekoč nikake vloge v množični asimilaciji preteklih dob, danes ne more več kdo ve kaj prispevati k nadaljevanju asimilacijskega pro- stvarnost dan na dan ruši to iluzijo, toda prav zaradi tega °GM ta iluzija v nekaterih slojih neko skoraj mistično sllo in pr‘vlaC .I«1 Dokaz: raje kakor bj tržaška nacionalistična občina podržavil8 ^ venske šole v mestu, se odpove (ta izjava je bila podana že v'ccV i tali jamski univerzi v Trstu’ m, M V Istri so bilo pred slovanskim prerodom osnovne 5oleV,t(/ jamske in slovanske, redke in s„ komajda'’životarile.' Zelo Poif'A Pa J” b!10. ita!ijanske osnovne šoje tudi v strnjeno slovan**' vsakega asimilatoričnega središča oddaljenih krajih, ki so zar»dl j*:' ostali kljub italijanskj šoli slovanski." Toda hi.amo Ml pri<> i o rjans i soli ni uspelo izpeljati asimilacije niti v slovanskih • ^ ®° ‘’11' ^ italijanskim vplivom. V teh krajih je etnična prebivalstva ostala trdoživo slovanska in je prav pred kratK^ J znamenja nenadnega prebujenju. Drugje' pa je zaradi f 'U'j' epografskih ali družbenih činiteljev italijanska • a tv 1 rajih utegnila pospeševati asimiliranje. Toda daneN $$ Se ‘.T01 Mr«ta«tno že prebudili, sc to dogaja vedffi° 1 v5e^ rezu a j pa so dan na fjan manj gotovi in nezanesljivi. \ eni a i o tečemo, da italijanski nacionalisti radi pretiraval0 z (hugimj nameni) vplivnost italijanske šole, ki naj bi bil8 ^ J ni ko čudežno i»jgf 15 Bsimilatorlčno sredstvo predvsem v krajih. j n ne diuge oblike narodnega življenja. Eden izmed takih P' A* je Istra; toda vprav v Istri bijeta na eni strani Lega NaZ'° jugi strani pa Ciril-Metodova družba vsaka s svojimi šolami naj živahnejši boj za asimilacijo in proti nji. (Nadaljevanje * ~~ ~ montECCHI štev 6, lil. nad. — Telefon štev. 93-808. — UPRAVA: ULICA H. MANNA št. 29 Ielefonska številka 83-51. UREDNIŠTVO. ULICA MONTEC ^ ^ Cene oglasov; Za v5ak mm VI5ine v s.r.ni i stolpca: trgovski 40, firiančno-upravnl 6° osmrtnice .0 lir. OGLASI: od ?-J°-14_“i. ° _ Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Svetogorska ul. 42, Tel. 749 - Koper, ul. Battistl 30/a, Tel. 70. Odg. ? urednik STANISLAV RENKO. - Tiska Tržaški tiskarski zavod. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400 celnin.^ 777! !" 7 ~— ------------ „„ , Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374 — y , , * Con‘* B hi FLRJ: 55, 165, 32°i tiSK® -