182
Politični pregled.
Volilna reforma je tako rekoč zagotovljena. Premagana je največja težava, da se namreč zagotovi volilna pravica hlapcem. Temu so ugovarjali nekateri poslanci, a naposled so se pa le premislili, in samo osem jih je glasovalo proti volilni pravici hlapcev. Sklenilo se je pa, da mora kdo šest mesecev bivati v dotičnem kraju, da boie volil v novi kuriji. To so pač sklenili na željo nekaterih fabrikantov. Če bodo hoteli kacega delavca pripraviti ob volilno pravico, bodo ga odpustili iz dela, da bode moral delo iskati. Delavci bodo morali biti bolj oprezni glede štrajkov, ker ob vsakem štrajku jih mora več iti dela iskat v druge kraje in bodo zgubili volilno pravico. Najbolj Čudno bode pa, da marsikdo, ki bode volil v mestih ali pa kmetskih občinah v skupni kuriji ne bode volil.
Tisočletnica ogerske države praznuje se sedaj v Budimpešti. Te slavnosti se pa ne udeleže nemadjarske narodnosti, ker nočejo proslavljati tisočletnice prihoda Madjarov, svojih zatirateljev v Evroro. Eumunski metropolit je celo prepovedal duhovnikom se v svojem poklicu udeleževati teh slav-nostij. Nekaj renegatov raznih narodnostij so pač nabrali Madjari, da proslavljajo to tisočletnico, da bodo potem trdili, da so bile zastopane vse narodnosti ogerske države. Največjo neumnost so pa storili hrvatski poslanci. Bili so pri seji, v kateri se je s posebnim zakonom uvekovečila ta slavnost. Tako «o nekako priznali, da je Hrvatska del Ogerske. Mislila se je stvar tudi predložiti saboru, ali gospodje se boje, da ne bi opozicija kaj ugovarjala.
Volitev župana dunajskega se je vršila v sredo. Voljen je za župana Strobacb, prvim podžupanom dr. Lueger, drugim podžupanom pa dr. Neumavr. Poslednji je nemški na-cijonalec. Sprva niso mislili nobenega nemškega nacijonalca voliti, a so poslednji izjavili, da drugače izstopijo iz meščanskega kluba in začno proti krščanskim socijalistom najhujši boj. Krščanski socijalisti se jih pa precej boje, kajti gibanje na Dunaju ni toliko krščansko, kakor nemškonarodno. Začel je agitacijo proti liberalcem Schonerer. Dr. Luegerju se je posrečilo dobiti vodstvo protisemitske stranke jedino zaradi tega v roke, ki so bili Schonererja s tem uničili, da so ga spravili v ječo.   Posebno protisemitski uradniki so skoro vsi bivši
nemškonarodni dijaki, katere je zbiral okrog sebe Schonerer o svojem času. Že to, da so morali dr. Neumavrja voliti za župana, je znamenje, da imajo nemški nacijonalci glavno besedo.
Tajna volitev. — Državni zbor je sklenil, da se bode volitev poslancev v peti kuriji tajno vršila. Odklonil je pa z majhno večino predlog, da bi volilne može tudi tajno volili, kar bi bilo jako umestno V tej kuriji volijo delavci, kateri so odvisni od gospodarjev in bi torej le prav bilo, ko bi se tajno volilo, da bi se nanje pritiskati ne moglo. Ravno tako je obžalovati, da se je odklonil predlog, da bi se volilo ob nedeljah in praznikih. Temu predlogu so se upirali posebno konservativci, češ, da bi s tem se oviralo posveČevanje nedelj. Ta izgovor je povse prazen, kajti drugače bi ne bil zagovarjal volitve ob nedeljah duhovnik dr. Scheicher. Tudi v Belgiji, kjer že dolgo vlada katoliška stranka, se voli ob nedeljah. Volitvi ob nedeljah le tisti ugovarjajo, ki se boje, da bi hlapci in delavci prišli volit, ker so prepričani, da ž njih stranko ne bodo volili. S tem, da volitev volilnih mož ne bode tajna in da se bode volilo ob nedeljah, zgubi volilna reforma mnogo na svoji veljavi.
Srbija in Ogerska. — Minolo soboto opoludne so v Belemgradu zažgali dijaki ogersko zastavo pred spomenikom kneza Mihaela. Dogodek se je izvršil tako naglo, da redarstvo ni moglo zabraniti. Zvečer so hoteli dijaki napasti ogerski trgovski muzej, toda bili so prisiljeni umakniti se. To je odgovor Srbov na milenijsko razstavo v Budapešti, ki se ie otvorila en dan pred to demonstracijo Srbi pač ne morejo pozabiti tlačanstva, katerega morajo njih brati Srbi v Ogerski prestajati pred samovoljnimi Madžari. Ta pojav v Srbiji je pa pomenljiv posebno za to, ker velja ob ednem kolikor toliko celi Avstro-Ogerski. Vidi se, da vpliv avstrijski zgineva v Srbiji, in kdo drugi je temu kriv, nego oholi Madžar. Stvar bodo hoteli pač olepšati, a madež ostane Seveda madžarsko Časopisje pa rohni kar more nad Srbi.
Rusija. — Velikanske priprave se vrše po celej Eusiji za dan 16. t. m , ko bo slovesno kronanje carja v Moskvi. Deputacije iz cele Rusije bodo pohitele takrat v Moskvo. Pa tudi doma bodo vsa večja in manjša mesta slavile to pomembno slavnost. Kronanja se udeleže tudi zastopstva vnanjih držav in celo Vatikan bo poslal k tej svečanosti svojega zastopnika in sicer nuncija Agliarda z Dunaja.
Zveza balkanskih držav pa Francija in Rusija. — Razni listi poročajo, da Turčija in Rusija delati na to, da se sklene zveza balkanskih držav. K tej naj bi pristopile Srbija, Bolgarija, Rumunija, Grška in Turčija. Iz druge strani se čuje o balkanski zavezi brez Turčije. Lepa ideja, katera se bo pa težko uresničila. Mej posameznimi državami so pač taka nasprotstva, da jih ni moč z lahka premagati. Ko bi vsaka država vrgla v stran svoje sebične namene in bi ji bil nad vse splošni blagor, bi to šlo, a to se bo težko zgodilo. Ta balkanska zveza bi stala pod pokroviteljstvom Rusije in bi se pridružila rusko-francoski zvezi napram avstro-ogerski-nemško-laški zvezi.
Francija. — Novo ministerstvo je sestavljeno iz samih zmernih republikancev. Predsednik in minister poljedelstva ob ednem je Meline, minister notranjih stvari Barthon, vnanji Hanotaux, financ Cocherv, kolonij Dechamel, trgovine Lebon, vojske general Billot. Radikalci so kar izven sebe, ker se pri sestavi ministerstva ni nič na nje oziralo. Nameravajo sklicati radikalni tabor in pretijo celo republičanskemu predsedniku Faure-u, da ga bodo prisilili, da odstopi. Upajo, da se zmerno ministerstvo kmalu zopet umakne radikalnemu, ki bo vse poskusilo, da odpravi senat. Sedanja vlada ima le neznatno večino v zbornici in nasprotniki ji bodo lahko torej tem lažje in vspešneje nagajali.
.