Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster, General.
THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO the BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA.
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva.
"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL."
VOLUME III— LETO III.
Single Copy 3c
CLEVELAND, O., V TOREK, (TUESDAY) OCT. 12th, 1920.
ŠT. 241. (NO.)
Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
Posamezna številka 3c
UVlifl PONUDILI GENERALU I, WRANGLU MIR?
POROČILO SEVEDA PRIHAJA IZ VARŠAVE.
s London, 11. okt. — Poročilo iz Varšave, ki je do-. v Berlin potom brezžičnega brzajava, pravi, da je Jetska vlada poslala na glavni stan generala Wrang-svojega delegata z mirovnimi pogoii.
"ARIZ, 11. okt. — Francosko vojno ministrstvo po-
h°ca, da
je general Budenij, sloviti kavalirijski vojsko-
zbira', ^i^ivno pretrgal vezi s sovjetsko vlado ter da . a l)r°ti-boljševiške rekrute, z namenom, da napravi |,oh»<l na Kijev.
Nil- , ?^*J*)0jševiški uporfriki so baje tudi zavzeli mesto glavno rusko pristanišče ob Črnem
Rusko-poljsko premirje še ni podpisano.
lili " °kt. — Rusko-poljsko premirje in preli-Se ;!!'n£! mirovna pogodba še sedaj ni podpisana. Kot
?Sedilo sporazuma
javlja, da se mora s podpisanjem odložiti do torka besi-i' k0r PreJe nemogoče, prirediti ukrajinsko
tiled
ft. ..
lriJo se tudi številne nepotrjene govorice, da je
ra mirovnima delegacijama prišlo do ponovnih nespo-r0v^m°v* ^oda znano je, da je tajnik boljševiške mi-poii ?.^gaeije nocoj nekoliko pred 9. uri telefoniral ^egaciji, da se opraviči, ker ukrajinsko bese-
ni bilo dogotovljeno.
1^. °godba obsega sedemnajst členov in dva pristav-se nahajajo mirovni pogoji, drugi obsega pa
njevid. Pr< teku
v +2re!iminarna mirovna pogodba mora biti odobrena
ormalna izmenjava WiT**31® ligtin se mora izvesti še&l dni po ratifi-
PROHBIGUA OSTANE KOT JE.
NAJVIŠJE SODIŠČE PRAVI, DA JE POSTAVNOST 18. AMENDMENTA ABSOLUTNA.
Washington, 11. okt. — Najvišje sodišče je danes odklonilo še enkrat razmotrivati svojo odločitev z ozirom na prohibicijski amendment in dele vsilnega zakona, ki je bila podana 7. junija tega leta.
Peticijo za ponovno razmotri-vanje sta vložila Christian Fei-genspan, pivovar iz Newarka, N. J. in pa George C. Dempsey, prodajalec pijače na debelo iz Bostona, Mass.
Predsednik pravi, da ni obljubi! pomoči Srbiji.

Washington, 11. okt. — v Beli hiši je bilo danes objavljeno uradno besedilo govora predsednika Wilsona, ki ga je obdrža-val na osmi plenarni seji mirovne konference, da se s tem po-bije napad senatorja Spencerja, ki je v nekem svojem govoru izjavil, da je predsednik Wilson obljubil voj&sKt) pomoč Romuniji in Srbiji.
To uradno besedilo' je podal Fred A. Carlson iz Chicage,, ki je bil na mirovni konferenci u-raden stenograf za Združ. države. Glason>..uradnega besedila se je Wilson izjavil na sledeči način:
''Kako more kaka sila kot so Združene države na primer — in jaz ne morem govoriti v imenu nobene druge — potem ko podpiše pogodbo, katera vsebuje eleihente, o katerih se ne veruje, da bodo stalni, iti tri tisoč milj daleč preko morja in potem poročati svojemu ljud-; stvu, da j mir sveta poravnan?
na po-
^y^najstih dni po podpisu in formalna izmenjava listin se mora izvesti še Ug0(j! v Hiestu Libau. Ako se vsem tem pogojem ne
p' tedaj se premirje smatra pretrganim.
Post -°^ Premimimi pogoji, bodo obe armadi obdržali tO(ja0janH' ki jih boste imeli ob času pr&nehanja bojev,
^ Pogojem, da ruske in ukrajinske čete takrat ne 3e.pi manJ kot 15 kilometrov od predlagane poljske me-)i° ms'begajoč 15 kilometrov, bo obsegal nevtralno zo-?rmadama ter bo pod upravo one strani, katera Pogodb ^ ^ritori'i P° določbi preliminarne mirovne
Novo "reško vprašanje".
11. okt. — Evropa se rahaja pred novim
Sejw61!1®111, ki je podoben reškemu vprašanju. Poljski
ValZ%°wski organiziral svojo armado ter zavzel
W . 'na, glavno mesto Litvinske. Zwlikowskija so ^ ,
w Izboči;	•	t -i	t i • \.' i • •stvu, da j mir sveta por
V S Za SVOjega P°ve'Jnlka P°!Jskl P^bivalei Toda yendar pri{akujej0 ^
?°Vorn .em ko poljska vlada ne prevzema nikake od-idlagi teh pogodb države kot na osti za njegova dejanja.	, primer Romunija, Cehoslovaki j a
tVinelrr,	__ ----1—:i„ „ -tr----t —j—i— jn gr'|r)ijaj da ako se določb teh
pogodb ne bo držalo, da bodo Združene države poslale svoje armade in mornarice, da vsilijo te določbe."
Senator Spencer je izjavil, da izjava, ki jo je pripisoval predsedniku Wilsonu, je bila podana v senatu od senatorja Reed in da je senator Johnson iz Calif pr ni je odgovoren, da se jo je dalo v kongresni rekord z dne 4. decembra 1919.
St. Louis, 11. okt. — Senator Združenih držav, Selden P. Spen cer, je danes izjavil da ni med "uradnim" besedilom, ki ga je podal Wilsori in pa med besedilom. katero je navajal on, nikake fundamentalne razlike. Senator pravi, da je to samo besedna igrača, ki pa ne more zakriti dejstva, da je predsednik obljubil vojaško pomoč Romuniji in Srbiji, ako bi bila katera izmed teh držav napadena. (Oči-vidno je cela zadeva samo strankarskega pomena, kajti republikanci niso nič manj prepričani kot demokratje, da bi Združene države nikdar ne šle pomagat Srbiji ali Romuniji, pa najsibo, da je predsednik rekel tako ali tako, ako bi ne bili pri tem direktno prizadeti kaki trgovski interesi Zedinjenih držav. — Op. ured.)
^Wa y.lnska vlada se je umaknila v Kovno/ Litvinska Pa napada poljsko vlado, češ da je ona podprla je pj r v skega, (ja je zamogel zavzeti mesto. Zeligowski
^ zavzetjem mesta odstopil od poljske armade. Je^on, 11. okt. — Državnozborski odsek za zunan-Moks*6Ve je sprejel resolucijo, v kateri se izjavlja za pri-°kraja Vilna k poljski republiki.
?.^l naroČil nu-
al' da volijo.
^Oib^.ll. okt. —(Kardinal v°tls danes v splošnem "HiS(: katoliške ženske v f a se vdeležtjo volitev,
h* svojel?a tajn,ika
t V8e ieno izjavo, pozivlja-> da Une raznih katoliških st°tf jo is to tako.
AVnij
napovedala vojno 7 Turkom.
&W v>V|' °kt. — Na bli-v ^ova °^u se je pričela zo-Semkaj je do-
K n°va
Vj^ii JJlc
Ad °' da je Armenija nar«;-cl^>0Vedala vojno tur-v J Sar;1'<jna'istom, ki so za-
v!ia,miS in naPreduJej° 0(.(	'kega črnomorSkega
' 1 atum. Nova država
^ baje tudi obljubila
8q h ni°ncem. Armenske
na
ŽIVLJENJE BREZ DRAGULJEV BREZ VREDNOSTI.
Pariz, 11. okt. — Ko je sloviti francoski lepotici, Mile. Soubeyran. njen zaročenec vzel dragulje, ki so bili vredni $100.-000, je ona izvršila samomor s tem, da si je prerezala žile. Pustila je notico, v kateri pravi: "Življenje brez mojih draguljev je brez vrednosti."
— V salon Mihaela Belles na
12. cesti in St. Clair sta prišla Walter Gladiš in Peter Den ter zahtevala, da se jih pusti v klet, da vidita, če' je taifi kaj žganja Dejala sta, da sta vladna detektiva. Gostilničar jima je sicer odprl klet, a obenem pa je poklical policijo, ki je navihanca, ki sta stikala za žganjem aretirala, sodnik Beebe,pa ju je obsodil na $25 kazni, ker sta se

Pohodu proti Kars. izdajala za detektive.
Proti organiziranemu delavstvu v Minneapolisu.
Minneapolis, 11. okt. — V tem mestu se vrši eden izmed najtrpkejših bojev proti organiziranemu delavstvu. Bizniški interesi so se za ta boj dobro pri. j pravili in organizirali ter se poslužujejo proti delavstvu sodnih injunkcij in bojkota proti časopisju, ki neče podpirati njih teženj.
Delavstvo, ki je na drugi stra ni tudi dobro organizirano, je odgovorilo z bojkptom velikih trgovin ter patronizujejo povečini le manjše trgovine v zunanjih delih mesta.
Banke, ki so se pridružile boju proti organiziranemu delavstvu, tudi trpijo, kajti delavstvo se je poslužilo svojega običajnega orožja. Delavske organizacije dvigajo svoje vloge ter jih nalagajo na državno banko severne Dakote, katero je ustanovila državna administracija, ki je v rokah Nepristranske lige.
Ko so bili aretirani in poslani v ječo štirje delavski vodje, so podali naslednjo izjavo:
"Šerifi so prišli zahtevajoč, da plačamo kazen, se ponovno nismo marali ukloniti. Mi nimamo nikake lastnine, toda če bi imeli miljon dolarjev, bi ne marali plačati niti enega centa tem krvnim psom minneapolske industrije. Vredno je, da je človek pol leta v ječi, da s tem strga krinke raz obraz tem brezvestnim zarotnikom minneapolske industrije in da se delavstvo vzdramix k boju za protek-cijo svojih pravic in svobodščin^ katere so napadli ti malenkostni tirani, ki so pijani moči, katere v resnici ne posedajo."
Na drugi strani je "Zveza meščanov", kot se nazivi je pro-ti-delavska organizacija, poslala vsem trgovcem, ki oglašajo v delavskih glasilih, naslednje pismo:
■"Ali se zavedate, da denar, katerega plačujete, je oni denar, ki plačuje račune za te radikalne voditelje, da morejo izvrševati svoje načrte, katerih namen je ustrahovanje industrije?
"Ali verujete v neunijsko delo in ako verujete, ali se zavedate, da z vsakim dolarjem, ki ga plačate tem časopisjem, podpirate boj unijskega delavstva proti neunijskemu. — Premislite to."
Nekateri trgovci, ki so člani te "Zveze meščanov", so že na robu bankerota kot posledica bojkota od strani delavstva in bodo najbrže prisiljeni, da odstopijo od proti-delavske organizacije.
Farmerji proti padanju cen žitu.
Washington, 11. okt. — Danes so se pričeli zbirati tukaj producentje pšenice, koruze, volne in bombaža iz vseh Združe
Kako se vrši zasega-nje zemlje na Siciliji.
Milan, Italija. — Nemirnost delavstva v Italiji je na jako ču-
BREZDELJE V ANGLIJI SE VIŠA.
KAJ BO NAPRAVIL PARLAMENT DA DOBI DELO ZA
nih držav. Jutri se bft otvorilo den in slikovit na"n našla iz" i 400.000 BREZDELNIH.
zborovanje, in pričakuje se, da se bode obrnilo na vlado Združeni]^ držav, da prepreči nadalj-no padanje cen v zgoraj navedenih pridelkih
raza tudi med kmečkim prebi valstvom. Tudi kmetje so se naučili klicati "Vive Lenine!" Zdi se kot da je v zaspano življenje južne Italije in na otokih
Številni farmerji priporočajo, prišlo nekoliko življenja. Kmet da se preneha s prodajo pšenice no^ei° ostati za mesti. De
za toliko časa, da se cena, ki sedaj znaša S2 do $3 bušelj, zviša.
Zbirajoči delegat je so mnenja, da je treba podvzeti radikalne korake, kajti prepričani
lavci so zasedle tovarne, kmetje pa polja.
Posamezni slučaji zaseganja zemlje so se pripetili tudi že v .bližini Rima, Bologne, Ferrare,
- ybliz
i m Trevisa, "toda gibanje je našo, da so za padanje odgovorni vzelo precejšen zanos na Sicili-
—	Clevelandska zveza prote-stantovskih duhovnov se je izjavila proti bivšemu županu Da. visu, ki kandidira za governer-ja na republikanskem tiketu ter je odobrila demokratskega kandidata A. V. Donaheyja. Davisa se dolži ,da je odgovoren za "nemoralnost", ki vlada v mestu.
—	Naročnikom v "Žužemberku" t. j. med 31. in 45. cesto, ki niso v zadnjem času dobili lista redno, prosimo, da nam to opro-ste, ker smo imeli sitnosti z raz-našalcem. Kdor želi dobiti liste, katerih ni prejel, naj se blagovoli oglasiti v našem uradu in se my bo radevolje postreglo.
Upravništvo!
razni špekulant je, ki hočejo far-merja ogoljufati za njegov trud, nato pa prodajati moko po visokih cenah, odirati konzumen-te in delati pri tem velikanske dobičke.
Farmerji so apelirali tudi na predsednika Wilsona, da zatre aktivnost trgovskega odbora za toliko časa, da se kongres snide v decembru.
Senator Arthur Capper iz Kansasa je poslal o položaju v Washington naslednjo poročilo: "Kadar pride tako daleč, da se z ducatom jajec lahko kupi več kot bušelj ovsa, tedaj mora biti nekaj narobe. Uganja se špekulacijo, ki je v veliko škodo producentu in eventualno tudi v škodo konzumentu. Špekulan-tje skoro vedno stavijo, da bode cena padla, kar navadno v resnici povzroči padanje cen. Izza 15. julija, odkar je dovoljeno zopet špekulirati z žitom, se je od vsakega bušlja pšenice, ki je bila producirana v Ameriki, vzelo 40c, dasiravno svet potrebuje vsak funt pšenice, ki se jo je produciralo. Pretekli teden je cena padla za 12c, s či-mur se je znižala pod $2 za bu-šel. Poljedelska visoka šola v Kansasu je preračunala, da stane več kot toliko farmerja samega, da pridela bušel ozimine. In pretekli torek je cena zopet padla 11 do 13 centov."
— V četrtek zvečer bo govoril v Clevelandu v Grays Armory znani republikanski senator Hiram Johnson iz Californije, ki se je tudi _ potegoval za republi-i belimi zastavami marširalo na
ji, kjer so delavski odnošaji še veliko slabši in je obdelovanje zemlje še precej podoben onemu iz fevdalnih časov. Tamkaj so se socijalisti in zadružne organizacije domenili, da zase-žejo velika posestva, ter jih raz-dele med siromašno kmečko delavstvo. Kot se izjavlja, je namen tega, da se odstrani veriž-ništvo in špekulacijo z zemljo ter doseže obdelovanje zemlje direktnim potem, toda zadružne organizacije garantirajo last nikom obenem tudi izplačitev imjemnine, katero naj določa komisija, zastopajoča, kmete, lastnike, izvedence in konzumen-te.
Zasedanje se izvršuje že v provincah Syracuse, Trapani, Alcona in Marsala. Samo v provinci Trapani se je zaseglo 15.000 akrov zemlje. Zaseganje se je izvršilo vzpričo velikega entuzijazma, petja ter mahanja zastav. To delo je izvršeno običajno čisto mirno in brez nasilja. Končano je v par minutah. V enem slučaju je lastnik, baron Camerata, sam izročil svoje veleposestvo v provinci Syracuse. Takoj, ko se posestvo prevzame, zavihra nad starim gradom, ki je bil sezidan pred več sto leti, rdeča zastava in za stražo se nastavijo kmetje na konjih.
Tudi katoliška cerkev se vde-ležuje tega gibanja, kateremu v nekaterih slučajih načeljuje duhovni in menihi. Pred par dnevi je 2000 katoliških kmetov z
kansko predsedniško nominacijo, toda je bi! za republikanske magnate preveč ' 'radikalen". Sedaj bo Johnson govoril za izvolitev Hardinga. Johnson je poznan kot eden najzagrizanej-ših nasprotnikov mirovne pogodbe, zato se pričakuje, da bo ost vsega njegovega govora naperjena proti mirovni pogodbi, ligi in pa proti Wilsonovi administraciji. Isti večer bo govoril v Clevelandu tudi Wilsonov zet in bivši državni zakladničar Mc-Adoo. Demokratični predsedniški kandidat Cox pa bo govoril v Clevelandu v soboto.
— Vsem onim tujezemcem,
ki so postali državljani tekom
grad blizu Alcano ter zavzelo več posestev. Gibanje je čisto ekonomskega značaja in najbrže ne bo dovedlo do nikakih kon fliktov..
—	621etni Chas. Davis je bil v nedeljo zadet od avtomobila, ter resno poškodovan. Crepin-jo je prebilo v avtomobilski nesreči John Sanisloju, stanuj o-čemu na 2676 Grand ave. v raznih nesrečah so dobili manjše poškodbe še« sledeči: - Frank Beclar, 1386 E. 52nd St., Avgust - Housa, 4102 E. 123. St. in 16-letna Elsie Svoboda.
—	v nedeljo dne 17. oktobra
priredi društvo '1Kras" št. 8 S.
armadne službe, med katerimi	t-v____ „„
. , j. j j.* m	. , . v„ D. Z. v Slovenskem Domu na
je tudi dosti Slovencev, in ki se
nimajo v rokah državljanskih papirjev, se svetuje, da se registrirajo za volitev v petek in v soboto, 15. in 16. oktobra, dasiravno do tega časa še ne bodo napisani vsi državljanski papirji. Kakor hitro bodo izdani papirji, bo sodnija obvestila tozadevne volilne odbore, ki bo na volilni dan gledal, da bodo vsi taki novi državljani deležni volilne pravice.
Holmes ave. veliko veselico, na katero se opozarja vse .člane, kakor tudi ostalo občinstvo.
— Socijalistični klub št. 27.
v Clevelandu priredi v soboto zvečer dne 30. oktobra v bivši Birkovi dvorani velik javen ljudski shod, na katerem bo govoril o predsedniških volitvah Joško Oven, v angleškem govoru bo nastopil pa John J. Wil-lert.
London, Anglija. — Angleška javnost se je šele pravkar začela zavedati resnosti brezpo-selnostnega vprašanja, ki se je pričelo kazati že sredi meseca avgusta, ko so se pojavili prvi znaki brezdelja. V Coventry se je pojavilo nekako sovjetsko gibanje, ki sicer nikakor ne zastopa pretežne večine delavstva, toda vendar dokazuje nevarnost, da se bo to revolucij onar-no gibanje vedno bolj širilo, ako se bo prepustilo delavce brez Tlela in brez finančnih sredstev, da sami vodijo boj za obstanek vzpričo vedno naraščajoče draginje..
Zmerni delavski voditelji gledajo z grozo na vedno naraščajoče vrste nezaposljenih delavcev v številnih industrijah, in to ob času, ko se cena živežu in drugim potrebčinam brez pre-stanka viša. Gotovo je, da ko se zopet otvori parlament, se bo vlado hudo napadalo, ker ni storila ničesar, da bi bila v stanu kosati se s krizo, kot je sedanja.
Že več mesecev se nič ne sliši o gradbi javnih naprav, o katerih se je govorilo po sklepu premirja kot j . vudatv«, katerega se bo vlada poslužila, da prepreči brezposelnost v velikem obsegu. Zakon proti brezposelnosti bo veljaven šele s prihodnjim mesecem, toda tudi potem bi bila to jako neznatna pomoč, kajti 15 šilingov podpore na teden vzpričo sedanje draginje ne bo pokrilo potreb delavstva in njegove družine.
Sicer ni pri rokah nikakih točnih podatkov, to/ia sodi se, da je v Angliji brez dela okrog 400.000 mož. vštevši 200.000 bivših vojakov. Velika teško-ča nastaja tudi v slučaju pristaniških delavcev; 20.000 teh delavcev v Londonu in 8000 v Liverpoolu dela samo en ali dva dni v tednu. Ker delajo često pol dneva ali en dan, nakar so en dan zopet doma, sploh ne bodo deležni brezposelnostne nagrade, ki jo določa novi zakon, kajti tista se bo razdeljevala le med one delavce, ki so brez dela tri dni brez presledka. Toda navzlic temu bodo moVali pristaniški delavci prispevati v fond kot določa zakon. Zato bodo transportni delavci zahtevali od delavskega ministra, da deluje na to, da bodo oni dobivali določeno tedensko plačo brez ozira koliko časa so zapos-ljeni, denar pa naj "bi se dobil s tem, da bi se na vse blago, ki se sprejme v pristanišču naložilo poseben davek.
Pristaniški delavci bodo najbrže zahtevali 4 funte šterlingov garantirane tedenske plače, toda jako malo upanja je, da bodo to zahtevo dosegli.
- /
avijatiška nesreča ' v planinah.
Geneva, Švica, 11. okt. — Misterija, ki je obkoljevala usodo nekega finskega častnika in italijanskega pilota, ki sta se s "Savoia" biplanom podala iz Italije na Finsko, in se ju je pp-grešalo že od 7. septembra, je bila rešena včeraj, ko so našli i dvoji zmrznjeni trupli blizu vrha gore Toedi, skoro 12.000 čevljev visoko.
BTRAN 2.
"ENAKOPRAVNOST"
OCTOBER 12th, 1920.
44

IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS ~ Owned and Published bv
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
Bus8ine8 Place of the Corporation. __ 6418 ST. CLAIR AVE.
SUBSCRIPTION RATES:
By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00
Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50
3 mo. $2.00.
United States .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00
Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c_ SINGLE COPY 3c
Lastuie in izdaia ea
Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba.
6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE.
Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravništvo.
CLEVELAND, P., V TOREK, (TUESDAY) OCT. 12th, 1920. ______io4__
WILSON V KAMPANJI.
pravic in svobodšČin, je obsojena na smrt in z njo demo-' kratična stranka.
Poročano je bilo, da se bo predsednik Wilson podal na govorniško turo, v kateri se bo zavzemal za sprejem mirovne pogodbe, lige narodov in seveda tudi za izvolitev governerja Coxa na predsedniško mesto. Ampak to se radi Wilsonovega zdravja ni moglo izvesti, zato se je Wilson podal v literarno kampanjo ter podaja od časa do časa pismene izjave na ameriško ljudstvo, priporo-čujoč jim, da brezpogojno odobrijo vse tiste dokumente, katere je skovalo v Parizu par samovoljnih- zvitorepih in pohlepnih imperijalistov.
V svoji izjavi pravi, da ge veseli, da se v kratkem izvede o tem' vprašanju pravi narodni referendum, in da bode Jjudstvo samo podalo svojim zastopnikom naročilo, da odobrijo miroyne dokumente. Ali želi ameriški narod držati svojo častno besedo in odobriti Versaillsko mirovno pogodbo, vprašuje Wilson.
To je precej hinavsko vprašanje, da ne rabimo hujšega izraza.
Ta isti Wilson, ki sedaj govori o časti ameriškega ljudstva, je zastavil čast in spoštovanje ameriškega ljud stva v obliki onih štirinajstih točk, ki so tvorile podlago premirju, potem pa je pljunil na one točke ter se pridružil mešetarjem in barantačem ter zapil čast ameriškega naroda, o kateri ima sedaj polna usta.
.Ali misli Wilson, da je ameriško ljudstvo tako kratkega - pomiua, da je že pozabilo to najnagnusnejše \Zn dajstvo aro^mkih idealov, kar jih pomni zgodovina a-meriškega naroda?
Ameriško ljudstvo se zaveda, da je bilo ogoljufano. To je vzrok, da je demokratična predsedniška kampanja letos tako klaverna. Cox sicer hodi okrog in pogreva neke vrste idealizem, ki nekoliko diši po Wilsonovem, ampak ljudje ostajajo mrzli.
S tem seveda ni rečeno, da bo kaj pridobljenega, ali da bo prihodnja vlada, ki pride v roke republikancem, naprednejša. Ampak ljudstvo instinktivno čuti, da je bilo ogoljufano in sedaj hoče izpremembe, pa naj bo taka ali taka.
Ni, dvoma, da bi bili republikanci, ako bi bili na krmilu za časa vojne, ravno taki ali celo slabši, ampak tak izgovor ne bo odrešil demokratov njih pogina. Wil-sonova administracija, katere avtokracija je izražena v imenih Palmerja, Burlesona in v prikrajšanju civilnih
Mr. Colby, tajnik državnega departments, je kaj priden učenec Burlesona in Palmerja in kmalu jih bo celo prekosil . Pred kratkim je izpodil dva korespondenta časnikarske agenture "Federated Press" od konferenc, ki jih prireja državni department za časnikarske poročevalce. Prizadeta korespondenta sta Mr. Hanna in Mr. Todd. Jezico Mr. Colbyja je vzbudil Mr. Hanna s tem, da je protestiral proti prizadevanju državnega tajnika, češ, da podaja pobarvana poročila o raznih mednarodnih dogodljajih. 2e pred njim sta se nad to taktiko Colbyja pritožila pri svojih listih dva druga korespondenta in sicer Stanley M. Reynolds od "Baltimore Sun" in pa Harold P. Stokes od "New York Evening Post". Medtem ko sta ta dva zastopnika konzervativnih listov ušla jezi državnega tajnika, pa je isti zlil ves svoj žolč nad zastopnikoma radikalne časnikarske agenture. Seveda dandanes je že v modi, da se proti radikalcem nastopa, kot da konstitucija ni bila namenjena zanje.
Clevelandski direktor za javno varstvo, Mr. Sprosty je odredil, da radikalne organizacije ne dobijo več dovoljenja za ples. Torej radikalcem tudi ni dovoljeno, da bi se zabavali. Svojih poslancev ne smejo voliti, pisati na smejo, govoriti tudi ne. Ne bo dolgo, ko se jim bo prepovedalo tudi misliti.
NOVICE IZ DOMOVINE. 1 --I
Lokalne novice.
— Helo rojaki! — Da bi se
kontest za nove naročnike "E-nakopravnost" tem bolje obne-sel, so se collinwoodski "Jadran-čani" takoj, oglasili in darovali v prid stroja, da pripomorejo k temvečjemu uspeha kontesta. Oni pravijo, da ne mirujejo pre. je, da, bo "Enakopravnost" dobila najmanj 5000 stalnih, dobrih novih naročnikov. Darovali so: Albin Prapotnik $2.00, To? ny Godina $1.50, Leo Bostjan-čič $1.25, 'Gospod Rdečebradec' $1.50, G. M. Kabay $1.00, Karl Kotnik $1.00, Louis Kranjc 50c, Mary Kuhelj 50c, Tony Mila-vec 50c, Annie Kuhelj 25c. Skupaj $10.00 — Toda predsednik pevskega društva'"JadraiV', Albin Prapotnik ni bil povsem za-dovljen s to kolekto ter je predlagal, da se začne nabirati še enkrat, in da je on sam pripravljen darovati $10, ako se s tem strinjajo tudi ostali, ki so ponosni na to, da imamo delavci v Clevelandu svoj list. Njegov predlog je bil sprejet in darovali so: Albin Prapotnik $10.00 Leo Boštjančič $2.00, Kari Kotnik $2.00, "Gospod Rdečebradec $2.00, Tony Godina $2.00, G. M. Kabay $2.00. Skupaj | $20.00. — Vsega skupaj se je ! torej nabralo $30.0Q. Poleg tega' ! so se nekateri gornji rojaki tu-| di prijavili, da hočejo sodelovati j pri kontestu za nove naročnike z željo, da jih tudi rojaki-delav-
ci posnemajo in gredo na delo za dnevnik ''Enakopravnost."— Priglasili so se: Albin Praprot-nik, Leo Boštjančič, Kari Kotnik, Tony Godina in G. M. Kabay. — Želimo da, bi se rojaki po vse naselbinah zavzeli za naš delavski list "Enakopravnost". Rojaki, na plan!
Naročniki pozor! — Vse cenjene naročnike v Clevelandu in Collinwoodu prosim, da mi vsako nerednost pri dostavljanju lista takoj sporoče potom dopisni, ce ali pa iistmeno. Pod mojim vodstvom bo viadal red in lahko ste prepričani, da bom storil vse da se bo list redno dostavljal. Ne odlaši 'te s poročili, storite takoj. Z; upi-vništvo: Ludvik Medvešek.
— Neki tat je vdrl v stanovanja Leonan Grilla in Viljema Edelmana na 1453 W. 117. St. Odnesel je obleke in srebrne posode v vrednosti $250. Edina sled, ki je je pustil za sabo, je odtis čevlja št. 8., ki ga je napravil, ko je 'stopil na posteljo, da prižge luč. Druge tatvine, ki so bile sporočene policiji so: -Jakob Sogalovic, 1904 E. 71. St., kateremu so odnesli za $500 kožuhovine, Jos. Pelki, št. 15081 Waterloo rd., katerega so napadli na Woodhill rd. ter mu vzeli $5, George Hazljt, 750 E. 103. St., odnesli $50 iz stanovanja in Herbert Fritz, 1389 E. 111th St., v katerega stanovanju so dobili tatje za $200 kožuhovine.
Slovenska gimnazija v Ajdovščini? Od zasebne strani smo doznali, da je vlada sklenila o-tvoriti slovensko gimnazijo v Ajdovščini. Svoje jasno stališče o tem vprašanju preciziramo v eni prihodnjih številk.
Samomor neznanca. — Kr. o-
rožniki v Miramarju so včeraj popoldne aretirali radi sumljivega vedenja nekega 40 let starega moža. Odvedli so ga na svojo postajo in ga zaprli v zato določeni prostor. Čakali so, da se vrne v urad poveljnik orožni-ške postaje, kateri naj bi areti-ranca zaslišal. Po parurnem čakanju je končno prišel g. maršal, ki je ukazal, da mu privedejo aretiranca v pisarno.
Vzklik groze se je izvil iz grla orožniku, ki je odprl vrata za. ,pora. Sredi lokala je gugalo na pasu telo aretiranca. Takoj so obvestili zdravnšiko rešilno postajo. Medtem so prisotni poizkušali z umetnim dihanjem rešiti samomorilca. Ves trud zastonj. Ko je prišel zdravnik, je dognal, da je nesrežnež že zdavnaj mrtev. Ne ve se, kdo da je, ker se ni našli pri njem nobena listina.
GOSTILNIŠKI PROSTORI
NA 6023 ST. CLAIR AVENUE,
na 6023 St. Clair Avenne,
so brezdvoma dobro poznani vsakemu Slovencu in Slovanu, kjer je podjetne vestno vodil eden izmed najstarejših Slovencev v naselbini. Mr. JOHN GRDINA. Sedanja lastnika
SEVER in NAGODE
vodita to podjetje v splošno zadovoljstvo vsem obiskovalcem, s prijazno in čedno domačo postrežbo.
Prostorne in čedno opremljene ter prenarejene
DVORANE
so na razpolago cenjenemu občinstvu za razne prireditve, kot društvene seje, veselice ter druge domače zabave. Za naklonjenost cenjenega občinstva se prijazno priporočava
SEVER & NAGODE,
6023 St. Clair Ave.
minusi!!

■IBM
■FiilHlliTBriiliiltilaliilariirBTiilalitiHlEiTBTiilBliilHliilaliilalMlBiii
IIIBIII
KONTEST 2A PRIDOBIVANJE
— £->
Nuga-Tone
RAZVIJE MOČNE IN STALNE ŽIVCE. BOGATO. RUDEČO KRI. ŽIVAHNE MOŠKE IN ŽENSKE
Vsak organ in vsaka funkciia telesa. se zanaša na močno živčno silo za zdravo živlienie in delo. Nuea— Tone je bogat fosforus za živce in za železo v krvi. Sestoia iz osem vodilnih zdravilnih medecinov. naiboli nriporočanih od znamenitih zdravnikov.
Želodčne nadloee. neorebava. slaba prebava. zabasanost. bolan glavobol. jetrne nadloee. plin v želodcu in drobovju, kislina v želodcu, smrdliivt) dihanje, bel jezik, davliivi* žolč. dviganje zavžite jedi. pekoč občutek, bolezen v želodcu, in druge zerabliive bolečine so hitro odpravljene z vdo-rabo čudežnega zdravila Nuea-Tone. Da vam dober tek. povečalo bo vašo težo in spali boste Jobro in se počutili kot nova oseba. Nuea-Tone krepi. eoji in oiačuie vse najslavnejše oreane. Gradi močne, utrjene in ko-renjaške moške in zdrave in krasnei-še ženske. Na tisoče ljudi jemlje in hvali Nuga-Tone. Izrežite to naznanilo in ga vzemito v lekarno, dobite eno steklenico Nuga-Tone in ako ni ste popolnoma zadovoljni vrnite o stalo in vrnjen vam bo denar. Ako ne morete dobiti zdravila pri vašemu lekarnarju, nam pošljite $1.00 in dobili boste zdravilo za cel mesec z naprej plačano poštnino.
Drueeist: You can get Nuea-Tone from vour jobber or from the National Laboratory. 329 So. Dearborn St. Chicago. 111. Guaranteed. Retail price SI.00.
Ameriška Jugoslovanska Tiskovna Družba, ki iz^* ja delavski dnevnik "ENAKOPRAVNOST" je sklenila prirediti velik kontest ali tekmo za pridobivanje novi naročnikov. Tekma bo trajala dva meseca, in sicer se prične 1. novembra 1920 ter se konča s 31. decembj0111 1920. Te tekme se lahko vdeleži vsak naročnik nasega lista. Kdor pa še ni naročnik in se želi vdeležiti is|e' naj obenem s prijavo pošlje naročnino za celo leto. Sk1® nilo se je pa tudi, da se bo vse one,ki se bodo v tekmi naJ" bolj odlikovali poleg 25 provizije nagradilo še s posebni mi darili. Nagrad je 8 in sicer so sledeče:
1.	Zlata žepna ura.
2.	Zlat prstan z napisom "Enakopravnost".
3.	Zlata kravatna igla.
4.	Cekin za $5.00.
5.	Fountain pero.
6.	Dr. Kernov angleško-slovenski slovar.
7.	Poezije Ivana Zormana.
8.	Roman "V močvirju velemesta".	^
Prvo nagrado dobi oni, ki bo nabral največ n°vl naročnikov, in ostala darila se bodo razdelila po soia^ mernem številu pridobljenih naročnikov. Za tekrfl0 D" šteje samo nove naročnike.	; g
Rojaki, prijavite se k tej tekmi, za katero boste 1 le vrlo poplačani v obliki nagrade, temveč tudi z za^ stjo. da ste nekaj storili za delavsko podjetje, ki je e * no te vrste med ameriškimi Slovenci. Agitacija z*1 11 list ni težavna, kajti vsakdo ga pozna kot nevstrašn^ branitelja delavskih pravic. Torej delavci, na dan, P* dobite novih naročnikov in razširite naš Ijlst v vsa slovensko delavsko hišo v Ameriki.
Prijava za kontest se konča 25. oktobra 1920. rej na delo!
lliaill|Bill|B|ll|B|ll!B|ll(Bl!!lSl!!
IIBIII
I IB l|fB|ll|B|ll!B!ll
II B II BIH
IIIBIIIIBIIIIBTfllBIIIIBIlllflllllBllllBtl. ^»IIBIIIiB III! lili lull iiBlllIB'11
Skušnjave Tomaža Krmežljavčka.
iiiiiiiiiiih
"O — o prezvvišeni! Kri in življenje dam za sveto cerkev, kri in življenje za vas."
Tako je zaklical Tomaž in je zopet 'poljubil škofu roko in ker ni mogel jzprešati nobene solze, je med zobmi brizgnil malo sline na roko. Škof je pa mislil, da je padla Tomažu solza ginjenosti iz oči in poslovil se je od njega tako prijazno, da so ga župan in nad-učitelj, občinski odborniki in ključarja kar zavidali in začeli gledati v njem bodočega imenitnika katoliške stranke.
Po molitvi so duhovniki in povabljenci ^edli za mizo. Tomaž je sedel poleg župana in nasproti nad-uitelju.
Najprej je prišla na mizo šildkrotna juha $ emo-cki iz šildkrotne krvi.
"Vas imajo :pa škof zelo radi," je menil župan in gledal, kako j l Tomaž. "Vi boste še lahko poslanec."
"Kakor odloči božja volja in spoznanje prevziše-nega," je odgovoril Tomaž.
Mežrjar je >potem prinesel na mizo štokš s kislim zeljem.
"Postno bomo jedli," je menil župan, "ampak moja punica, ki pomaga v kuhinji, je rekla, da bo veliko in dobro."
Župan je povedal resnico; prišlo je na mizo mnogo in same dobre stvari.	/
Po šildkrotni juhici in štokšu je prišla na mizo ribja salama, potem marinirirana tunin-riba, poterfi ocvrte domače ribe, potem na olju pečene morske ribe, potem postna raca, o kateri je pojasnil župan, da je same ribe in končno sirovi Štruklji.
Med obedom se je le malo govorilo. Slišalo se je največ samo cmakanje in žvenketanje krožniko^Kin vilic ter nožev. Zivahneje pa je postalo »pri črni kavi. Govoril je tehant, govoril je župan in govoril je nadučitelj in vsi so z vnemo slavili škofa in kar puhteli same verske gorečnosti, kakor bi se hoteli škofu vsaj toliko prikupiti, kakor se mu je prikupil Tomaž.
Pojedina je trajala dobre tri ure in končala se je z molitvijo. Kaplan Matjok je pri molitvi tako vpil, da ga je škof z veliko nevoljo gledal in vsi so vzdihovali: ''popolnoma je pijan". Samo župan ni nič rekel, ker je bil sam pijan in je le Tomaža za rokav cukal in ga tituliral z "gospod poslanec''.
Po obedu se je odpravila vsa družba iz farovža v bližnji gozdič, kjer je stala kapelica Marijine družbe i nkjer je bilo fcbrano že vse prebivalstvo Blatne Li-gojne.
Gozdiček, v katerem so postavile Marijine- device kapelico, je bil okrašen kakor božično drevo. Vse veje dreves so bile prepletene z girlandami iz raznoboj-nega papirja in posute z drobnimi kosci belega papirja, kakor da leže na njih snežn?*fcosmi. Največ skrbi so posvetile Marijine device okrašenju kapelice in okrog nje stoječim drevesom, vrh tega pa so poleg vhoda postavile dva mlaja, na katerih so viseli pozlačeni orehi, jabolka in pomoranče.
Ko je prišl iz farovža- pomikajoča se družba do vhoda, je prevzišeni obstal in z občudovanjem rekel;
"Oh, kako je to lepo! Prekrasno! Ta dva mlaja —^ kakor dve butari."
Pijani kaplan Matjok se je tej poetični primeri na glas zasmejal, a je hitro vtihnil, kajti prevzvišeni ga je očitajoče pogledal, tehant Čefuta pa mu je pokazal svoje črne zobe in -»vojo težko pest.
Pri vhodu so bile v polkrogu tazpostavljene Marijine device. Nekatere so imele celo bele obleke, vse pa na modrem traku svetinj ice. Korak pred njimi pa je stala županova najmlajša hčerka, za katero si je bil župifn izgovoril, da bo naprej pela in je vsled tega
plačal skoro dve tretjini vseh stroškov za kapelico.
Z dopadajenjem je pogledai prevzvišeni številni zbor Marijinih devic, privoščil tei in oni nekaj besed ter potem odstopil nekaj korakov, tako da je stal med duhovniki. In začela se je pozdravna pesem.
Županova hčerka, vsa zbegana in rdeča v obrazu je povzdignila svoj tanki glasek:
Tamkaj v altarčku Svet' Boštjan je trallalala Svet' Boštjan je trallalala ves razfičefajlan — lan — lan

le h«;
Bodi pozdravljen oj presvitli trallalala oj presvitli trallalala.

In zdaj je ves zbor Marijinih devic zahreščal:
Bodi pozdravljen oj presvitli trallalala oj iDresvitli irallalala Ti naš knez in ško-ško-škof!
Petje je bilo strašno in Tomaž bi si bil gotovo zamašil ušesa, da je utegnil. A pozabil je na to, ko je videl kako stresa škof glavo, kakor da ga je komar ■pičil.
"Kdo je — trallalala? Kakšen trallalala? Jaz sem škof, knezoškof, da knezoškof, pa ne trallalala. Tudi ne presvetli trallalala, sploh noben trallalala, ampak škof."_
Marijine device so se drle kar so mogle in niso nič razumele, kaj se prevziseni huduje na tehanta Ce-futo. Tomaž pa se je bil hitro prerinil v ospredje in je stal poleg kaplana Matjoka ter z zadovoljstvom poslušal škofovo hudovanje.
(Tu je bil konfisciran kratek odstavek.)
Zopet je zapela županova hčerka in je za njo zaoril zbor:
Tamkaj v altarčku Svet' Boštjan je trallalala Svet* Boštjan je trallalala
Toda škof ni več poslušal petja, nego se 3e ..^j doval nad tehantom, katerega je obsipal z uajhu-1* p3 očitanji in dajal izraza svojemu ogorčenju. Te ^ je se je kaplan Matjok naenkrat postavil na Prs';C -up-čez široka pleča pred njim stoječega kmetskega nika stegnil svojo roko proti škofu.
''Kaj hočete?" je vprašal Tomaž,in je P0^ Matjoka za roko1. "Ali ste znoreli?"	orjŠ-
"Seveda! Saj so škof rekli, da moram v 11 nico. In zdaj se bom poslovil."	2a-
In zopet je stegnil roko in je hotel svoj P ]$8 svedrati škofu pod uho. Tomaž je pijanega kaP potegnil nazaj.	..
tak*1 ^
"Prevzišeni so že dovolj razžaljeni —
mota," zavpil Tomaž glasno in z ogorčenjem- J
''Res je— res je," je naglo zaklical škof. no prav, da ste me spomnili —* razžaljen pen1' je ji" sem razžaljen, na smrt sem razžaljen. I*1 * ^lo'1 bom blagoslovil, ne, in še pogledal je ne bom,
se bom koj odpeljal, odpeljal, da odpeljal.'
, i 0^
Zaman so duhovniki prigovarjali škofu- m ^ ne, zaman so poskušali mu raztolmačiti n,ieg° ^.g0 ti-to. Škof se je hudoval, da se Marijine device ^g{ pale več peti in plahe so stale pred vhodom» je mlade piške v viharju. Končno se je škof . 0yjjiKl šel v farovž in vsa družba za njim. In vsl..
so se trudili, da bi škofa pomirili, pa niso mc Škof je ukazal upreči in se je še tisto uro Ljudstvo se je bilo strahoma zaradi škofoVL' roK(1' poskrilo. Samo Tomažu je dal škof pri °.c' °eI1o duhovnikom pa je obljubil, da bodo že deli, kar jim ima povedati.
(Dalje prihodnjič)
Vrata so se zaprla, odbrenke-tala je sablja po produ; sivca prhata, voz drdra, in gadje vriskajo, da bi žalost zaspala. .
Stoj, Joža, stoj! Bela postava teče z Galjotovega, še enkrat te hoče videti; ozri se, minuto počakaj, le eno še' . . Ne slišiš, Jela te kliče! O da jo vidiš, kako lavi vriske iz dalje ter išče med njimi tvoj glas . . . Zakaj ne počakaš? Svoje vroče srce bi vrgla tvojim konjem pod kopita! Ne dojde jih. Burja vije za tabo; ne burja, tvoje dekle sloni pod jablano in joče . . .
Joža ne sliši; ali vrisk zamre na gadjih ustnicah in roka se skrči ob srcu, kjer čuva pramen njenih črnih las.
GADJE GNEZDO
DENAR V JUGOSLAVIJO
Vsi Bolni Moški i nt Ženske!
NE ČAKAJTE še naprej, kajti vsak dan pomeni večje trpljenje in bolečine. Ne čakajte — ne trpite — PRIDITE ŠE DANES. Ako mi ni mogoče Vam pomagati, Vam bom odkrito povedal.
nehajte trpeti — nehajte se pritoževati —
nehajte skrbeti
Jaz sem uspešno zdravil	Ali trpite radi
Nove in zastarele bolezni, kot so	\jbJ_- \jj"\"7*V— slabih živcev, bolečin v hrbtu, utrioa-
krvni. kožni ali nervozni neredi, že-	jfiq&hvA jnia srca. slabega srca. slabesra in
lodčne, črevesne in ieterne nadloee.	Kj iS J jjj teškecra čutenja, nemirnosti, slabeča
tudi revmatizem, bolečine v hrbtu ali	W ji.'■A 'l vida. slabosti trlidov. ulia. bolečin, ka-
SK LEPIH jrlavobol. zaortie. nemir-	tarha. kaoania v crlu. bolečin v že-
nost. izpahke in katarh v glavi, nosu	lodcu ali iznahkov? Ta znamenia so
ali crrlu. Ne odlošaite. temveč oosve-	svarila, da izgubljate zdravje in
tuite se z menoj takoi.	krenkost.
Povest iz dni trpljenja in nad.
Spisal Vladimir Levstik
(Nadaljevanje.)
Toda skesano povzame:
"Naj Jela ne ječo, vojna bo kmalu pri kraju."
In Tone pokima:
''Kmalu; Bog, da sva zraven. Za veliko gre."
"Dolgač bo gledati zdaleč," se meni Benjamin. "Kdor to zamudi, je zamudil za zmerom; še takrat bo zemlja krvava, potem nikoli več."
'"Kako misliš, prerok?" se smeje mati prisiljeno.
"Tako, da je zadnjikrat. Nemara bom tudi jaz še na vrsti; ves dan hodi slutja ko senca z menoj."
"Slutnje so bedarije!" roji Kastelka. ''Kdor sluti, izkupi; modra glava se z ognjem ne igra."
Tedaj se zganejo vsi štirje: ura pri fari bije deset. Gadje vstajajo.
"Čas je, mati," de Joža. — "Zdravi bodite in mislite name. Bog vas živi!"
Glas 3e mu trese, mehkoba ga je obšla. Ali matere ne poljubi: na ustnicah hrani dišavo Je-lih las.	...
"Zbogom,, mati!" pristopi Tone., "Da se vidimo, da trčimo še na iKastelčevem!"
"Zdrava bodita, gada!" Trdo jima stiska roke. ''Ko vaju vidim spet, se ne bom več branila umreti. Vrnita se, kakor odhajata; hudo je počivati v tuji zemlji."
Sablji zvenita čez prag. Gada vesta, da je čas; težko bi jima bilo s Kastelkino solzo v srcu. Toda vse ni pri kraju: Janez ju spremlja na postajo.
"Tam zajočemo vsi trije," premišlja Joža. "Pa njemu je dobro; z Zino bosta sedela zvečer jn čebljala ,ko naju morda že v«č ae iio. "Uboga Jela z glavo je bila ob mizo ..."
Že na vozu se spomni, plane doli in v hišo:
"Mati, besedo!"
Kastelka se zravna izza okna. Cemu se vrača otrok? Jokala je, malo, prav malo sme tudi ona.
"Kaj 'bi rad? Si pozabil kaj?'
"Da, mati." Joža sede tesno k nji. "Da bo mir pri duši: kadar se vrnem, napravite svatbo brez čakanja, kaj ?"
Vdova mu gleda globoko v oči.
-"Ne, ne," se nasmehne sin • tf,
ter zardi po lase. "Le tako . . Težko je; dekle se mi smili."
"Da, sinko," hlipne .stara; ne more se več zmagovati. "Kar hočeš, stori; ti boš gospodar. Le; vrni se, Joža, pridi zdrav . . ."
Bogve zakaj se spomni na lepem, kako jc majhnega po nedolžnem tepla s palico, ko je bil Tone kriv; kakor zdalje ga vidi ječati v kotu, in sama ječi, srce se ji zvija kesanja. Ves čas jo bo grizel črv 'za tisti dan!
"Odpusti, zlati moj!" hrope za njegovim vratom. "Če sem bila krivična, trdav s teboj, po-1 zabi . . . Nikoli vas nisem božala, ne tebe ne bratov, in vendar je bilo vse moje življenje ljubezen do vas! Vrni se, Joža; vsak dan in sleherno noč te čaka mati — čaka te zemlja, ki sem jo zate pripravila, tebi hranila . . "
Gadje solze ji kapljajo v roko. To je trenotje brez imena; kar živi, ni bilo enakega, nikoli več se ne vrne. In gospa ne ve, kaj dela.
Izpozabi se, oberoč stisne Ježo za glavo, vzdigne jo k sebi, poljubi ga v sredo čela, prav med oči.
Tako čudno se ji zazdi to dejanje, du strahoma sune fanta od sebe . . .
PRIDITE K MENI
Uspehi štejejo
Električno zdravljenje in direktno vzbrizgavanje sokrvice, vakcine in bakterine, katerega se poslyžujem, vas zagotavljajo o uspehu. Posvetujte se z menoj sedaj. Ne odlagajte niti en dan.
URADNE URE:	If ETUTE1 A ¥ V OB NEDELJAH
Od 9. dop. do 8. zveč. I 9 0 fvlji 1^1 I"*j M M J jT Od 10. dop. do 2. pop.
DRUGO NADSTROPJE REPUBLIC BLDG.
John Nemeth pres.
Komaj dnevi so minili, toda železen' prst je črtal na severu in jugu, na vzhodu in zahodu; rdeča meja loči dvoje svetov.
Kastelka stoji z Janezom na griču za hišo; sive oči ji merijo obzorje, misel ves daljnji svet. Solze je zdavnaj obrisala, moči povezala v-trden snop; čelo ji sili naprej, roke se gibljejo, široko, drzna guba deli obrvi: — vdova čuti nevidnega .sovražnika in si ne da skočiti za vrat. Četrt stoletja ni šla za življenje in smrt; zdaj stoji drugače nego takrat. Ona že ve, da je Bog in zlodej ne žmoreta, ne, nikoli! Volja sega na drugi konec sveta, in mati veruje vanjo, saj ni le njena volja: to je duša zemlje, katero je ona vzdramila.
"Takšen pokoj naokoli," govori Janez kakor iz sanj. "Čudna je misel, da streljajo tam s ka-noni."
"Dobro se čuje," pravi Kastelka; ona ne laže!
"Streljanje, mati? Zdi se^ vam! Komaj vročino slišim pe-
ANCHOR LINIJA
LADJA "CALABRIA"
odplove 23. oktobra
proti
DUBROVNIKU IN TRSTU. a za tretji razre^ ...........• •.....3
In poleg še $5.00 vojnega davka. Zglasite se pri najbližjem zastopniku ANCHOR parobrodne črte.
647 EUCLID AVE.
Vrata zaoadno od Star gledališča
CLEVLAND, O.
frata vzhodno on Bond's trgovine
Slovenskem Stavbinskem 8c Posojilnem Društvu
6313 ST. CLAIR AVENUE Odprto tudi zvečer, razven ob sredah.
-	_ Jaz, KAREL BLATNIK
sedaj stanujoč na 6202
ijl	šel pred enim mesecem
iz Granville, 111., kjer ^ \	sem delal do zadnje spo-
mladi v premogokopu, hudo zbolel na jetrih tako, da nisem bil za no-, -	beno rabo, dasiravno še
le 20 let star. Tukaj sem se precej obrnil na slovenskega zdravnika Dr. Albert Ivnika, kateri me je ozdravil, da sem se-'v'" daj zopet popolnoma zmožen za delo. Dasi sem ' ' •	imel številno drugih
zdravnikov a bili so brezmesni. Ga priporočam rojakom.
ALBERT IVNIK,
ln	6408 St. Clair Ave.
1 ADNE URE: 10—12 dop, 2—4 pop. in 6—8 zvečer.
"Sam Bog ne pomni takega: na gosto, kakor pesek z voza. Ti nalašč ne slišiš, ali mati čuje, in zemlja."
"Zemlja?" Gad se odmakne, da bi ji bolje videl v obraz.
"Zemlja," ponavlja vdova, — mirno, kot bi knjigo brala. "Po zemlji prihaja. Misli si, da te zbode trn v peto; mari ne čutiš povsod, v glavi in v srcu ? In to je hujše od trnja; misliš, da nje ne boli?"
"Koga?"
"Zemlje . . . Sinoči mi je bilo, kakor bi govorila pod menoj in mi tožila. Kastelka, pravi, sam hudič jih je dal; premisli, kaj delajo! Vso kožo mi slečejo, ves drob izdero ... In mrliče spuščajo vame; vse belo mrtvih je v meni. Strah me je, pravi, kadar spite ljudje ..."
"To vam je odleglo, ko ste se zbudili!"
'Zakaj? Saj jih slišim, podnevi, ponoči . . Toda vse krogle lete mimo Jože in Toneta. Ne u-pajo si; ne smejo."
Kdo jim ne da?"
Zemlja; ona ju veruje."
Široko strmi Janez materi v obraz; ali se ji meša?
ar-.
Vdova gleda bistreje ko kdaj.
"Enkrat se mi je v sanjah vrag prikazal. Pomni, mi pravi, dobro zapomni, Kastelka:— Bog Sf ne bo ravsal zate z menoj ! Pozabila si ga, zapisala si dušo zemlji, da ti služi; paradiž si prodala prsti za svoje bogastvo in svoje otroke. Na zadnjo uro se vidiva, stara! In meni se je zdelo, da odgovarjam: Pridi, zlodej, kar pridi! Samo da ohranim gade in grunt, drugo mi je deveta briga; kar držim, ne izpustim, če me tudi vzameš po smrti."
(Dalje prihodnjič)
v življenju
II	JESEN je tu, in zima se bliža. —
Kaj je prijetnejšega za dolge jell!	senske večera, kot gramofon v ni-!	ši. In pomislite, tako poceni ga	/ [.]	dobite!
j	GRAMOFON, kot ga kaže slika,	J|1
i,';	ob enem s petimi ploščami moje
|	izbire, samo za $20. Ta ponudba
i|j	velja samo do	J||§j|p
| 10. novembra, 1920 Opi
j|jj	MOGOČE se vam inštrument pri- ŽKlIŠlp ljubi in si boste zaželeli pozneje
III	boljše vrste gramofon. Pa imate mi	zopet to ugodnost ako kupite po 1	gornji ponudbi, da lahko gramo- brake, lever |	ion zamenjate za boljše vrste l'j!	stroj. Do Božiča bodem vsak tak |	gramofon vzel v račun za polno
ceno.
I1)! KDOR si želi nabaviti finejše vr-jj|i ste govoreči stroj, ki je obenem lep
del pohištva, naj si ogleda moje	turn-table
"Monophon stroje". Cena istih je ill od $100 do $375.00. Sedaj pa se 'jii vam nudi izvanredna prilika kupi-I ti iste po znižani ceni in sicer
1 za 20 ODSTOTKOV.
x In celo na obroke lahko plačujete! I NE ZAMUDITE TE KRASNE PRILI-| KE, KI SE VAM NUDI SEDAJ!
TA GARAŽ
postavljen^ na vaše zemljišče, ter enkrat prebarvan, vas velja s ključem in ključavnico
$195.00 THE O. S. GARAGE BUILDING CO. 4(? 105th St.
Tel. Btll: Eddy 9395 Graditelji vsakovrstnih garažov.
HORN
REPRODUCER
NEEDLE HOLDING SCREW
SPEEDS REGULATOR
WOOD MOTOR BOARD^
EDINA SLOVENSKA TRGOVINA IN POPRAVLJALNICA.
Sprejema se vsakovrstna dela. Delam ključe ter Popravljam
WINDING CRANK
^kalnike, samokrese *Hiške? itd.

filiUSIM BRITVE, ŠKARJE TER SPLOH VSE, KAR REŽE IN KOSI.
^e'ika zaloga električnih likalnikov, pušk, patronov in pasti za vsakovrstne živali.
Zaloga najfinejših britev, škarij, brivnih
strojev ter sploh vse brivne priprave. Vse blago in delo je jamčeno.
F. K, BAUZON,
T, .	BARBER SUPPLIES.
lel- Cen. 3596 K.	5920 ST. CLAIR AVE.
Frank Cerne
6031-6033 ST. CLAIR AVE. §|' j|
DR. L. E. SIEGELSTEIN
Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša specijaliteta. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9th St.
Uradne lire v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne.
Zlatarna in trgovina muzikalicnih inštrumentov
OCTOBER I2th, 1920.	1	"ENAKOPRAVNOST"	^ ........ """ STRAN 3.
1	wfcy v
STRAN i
"ENAKOPRAVNOST™
oc
D
o
[omoE
[omoao
[OE^ZOE
:
o
o
M
D
o
Q
o
D
o
o
D
o
j j
;
o
vV AMERICA
Always first
35^5
M
.FOR PRESIDENT
VSCE PRESIDENT
Kot so ženske države Maine volile v septembru, tako bodo volile ženske celega naroda
v novembru.
S tem, da je podeljena volilna pravica ženskemu spolu Amerike, bodo slednje pametno in patrijotično vporabile velik privilegij, dan jim prvič skupno sirom" dežele. Volile bodo' za predstavnika Republikanske stranke, za: Hardinga in Coolidge-a.
Kajti ženske vedo: Da je izvedla Republikanska stranka največjo socijalno in humanitarno reformo izza časa, ko je bil suženj osvobojen, njej in njenemu vodstvu gre zasluga za splošen Amerikanizem.
One vedo: Da je bila Republikanska stranka najglavnejša in najuspešnejša a-gencija vseh drugih reform, kakor tudi za varstvo in boljše življenske pogoje za žen-stvo in otroke naše domovine: doma, v šoli, in tovarni.
One vedo: Da se nositelji zastave in izvoljeni zastopniki Republikanske stranke, zavedajo, da jih čaka še mnogo dela. v dosego boljših sredstev in dela za oskrbo zdravja in dobrobita naših žensk in otrok, in da se bo Hardingova administracija zanašala v veliki meri na sodelovanje in pomoč naših patrijotičnih žen, da pripomorejo do potrebnih ter zdravih soc-ijalnih reform.
One so žrtvovale v tej zadnji vojni več nego kdo drugi izmed nas; kajti nobena žrtev ne,more biti tako velikanska kot onax matere, žene, ljubice. Njih goreča in ne-utrudljiva navdušenost in podjetnost je delala čudeže v poizkusih, da popravijo ono,
kar je zanemarila kratkovidna vlada in povrnejo zdravje in udobnost svojim dragim, ki so se borili in krvaveli na tuji zemlji; in hkoravno je navdajala grozna muka njih srca, ko go darovale ono, kar jim je bilo najdražje, so doprinesle žrtev voljno, ker je bila slednja, za varnost in čast naše preljube domovine.
Toda one ne sankcijonirajo pogodb, katere zahtevajo od njih, da doprinesejo zopet slične žrtve v služabništvo tujezem-skih intrig ali imperijalističnih naklepov. One ne bodo nikdar pripustile, da se jim vzame sinove in može in se jih pošlje v daljne kraje, da se vojskujejo in umrjejo ne na klic njih lastne domovine temveč na poziv neke Lige. katero bodo vodile in kontrolirale tujezemske države.
One vedo da čast naroda NI zaprisežena v tem paktu skrivnih intrig in mračnih posvetov; da Liga Narodov ni luč, ki bi razsvetljevala pot do miru temveč je začasen sen, ki vodi v močvirje nadlog in v brezkončne vojne.
Ameriške ženske so zveste in napredne Amerikanke, zanesljive stražkinje svojih domov in svoje zastave. One bode gledale na to, da postane "Old Glory" zopet ponosen emblem popolne ameriške neodvis-- nosti ,moči in napredka in svetilnik celemu svetu. One bodo-volile, da izroče ta simbol v oskrbo Republikanskih prvoborite-ljev:	•
Harding in Ccsolidge
«
Republikanski Narodni Komitej.
oaocomoE
[0EZ30
IOOOE
MALI OGLASI
BODITE PAMETNI in kupite AR—BU MAZILO
za rane. izpahke, liša.ie, opekline in kožne bolezni. To dobite v vsaki lekarni in denav nazai, ako niste zadovoljni.
THE AR—BU LABORATORIES CO. 14017 Darlev Ave.. Cleveland. Ohio.
NA ŽEMTOVANJU Antona Opeka na Glass Ave. pri Set-nikarju je bila nabrana svota $7.15 za S. N. Dom. Novoporočenca se prav lepo zahvaljujeta vsem gostom, za njih navzočnost, še posebno pa znanemu muzikantu Špehku, katerega se priporoča vsem rojakom.
OCTOBER 12th,
CHARLES BOITZ,
krojaČ , •;».
Zastopnik moderne krojač
družbe. ■ « 6729 Bonna Ave. Cleveland. •
Oddaljeni rojaki se lak*° brnejo name pismenim P°° in jih obižčem.
POHIHŠTVO ZA 6 SOB _
se proda poceni skupaj mezno. 476 East. 149th S •^ zu bulevarda.	".
NOVOPOROČENCA JOHN >n GEL A TRAVEN, rojena Pire. ? ustanovila svoje bivališče na
POD UGODNIMI
pogoji se proda trgovina, GROCERI-|E. 47. St. se zahvaljujeta
ahne?s zahval
pogoji se pruua uguviua, unuvuiu- , —•	*—------ -
JA in CONFECTIONARY. Zglasiti1 jateljem in udeležencem sva
tako
se je na G902 St. Clair Ave.
241—43
Strbjepis naprodaj!
Popolnoma nov s slovenskimi terkami; odda se ga tudi v rent. Obrnite se na John Jaklich, 1426 E. £>lst St.	241-43
POZOR!	POZOR!
'
Cenjenim Jugoslovanom naznanjam, da izvršujem vsakovrstno
KLEPARSKO DELO
kakor tudi napeljavo žlebov in pokrivanje streh. Se priporočam
LEOPOLD LADIHA 1368 East 53rd St.
SPLAČA SE
pisati po naš katalog phonogra-fov raznih vrst in plošč za iste.
so pripomogli d d
praznovanja. Posebno se
ta slovenski godbi Trig'a^' ^ ,. e wizvesf!)1
igrala tako krasne in ia komade.	/ —"^j!?
MOŠKA IN ŽENSKA POD®? NIČA J. R. Z. V COLLI-
W00DU 11 oktob^
ima v čertek zvečer, 14. ^ važno sejo v Kunčičevi v° , Pričetek ob 7. uri. Na dne^ redu je poleg drugi«
stvari	jjoP-
VOLITEV DELEGATA ZA 1 NJO KONVENCIJA ki se bo vršila v Chicago-
Vsi '
THE
NOVELTIES DESPATCH 14619 Westropp Ave. N. E. CLEVELAND, O.
(241)
i
€X5)<šX®®®®®®®®®tSX5>®®®C5X5X5)®<5X5)®®®
n [1!
len Eft?< &B
ZOBOZDRAVNIK
6204 St. Clair Ave.

Bridgework-Platework in ruvanje zob naša specijaliteta. Zobje se očistijo brezplačno s pogodbo.
URADNE URE: OD 9. DO 8. ZVEČER.
Ob nedeljah dopoldne od 9? do j ... e.
m Hm
D
Tel. Central 2373 R.
Gramofonske Plošče
zahtevajte novi cenik
Velika zaloga ur in zlatnine.
Wm.
Sitter
6805 ST. CLAIB AVENUB
Cleveland, O.
A---=
Ustavite «e
pri tej uri io
ste no pra-
vem prostoru
sejo* naj nikdo ne izostane-
Tajni*
Najmodernejši pogrebni
v Clevelandu ^
Frank Zakrajs^
pogrebnih p i embalmek .
1105 Norwood P
Tel. Princeton 1735 Rosedale 4893
Avtomobili za krste, P°

pogrebe in drugep£.

STALNO DOBRA PLAČA Zglasite se pri J
New Jersey Company-
FRANKLIN F ®®©>;
THE W—K DRU^V
St. Clair, vogal Add;» t
Edina slovenska te*3 v Clevelandu.
Mi izpolnjujemo recepte točno in
JOHN KOMlN Lekarnar
fiHliiiriilliilli
LIBERTY BONDI IN VOJ NO VARČEVALNE ZNAMKE.
Prodajte sedaj. Mi plačamo v gotovini tako j.Simon, zanesljivi prekupčevalec, sobp 216 Len noxBldg.,, drugo nadstropja. Vzemite vzpejačo. Vogal deveta cesta in Eucli davey nad Sin ger Sewing Machine Co. Odp;-io do 6. ure zvečer.	3
Pozor Pevci dr. "JAl Dne 19. tega mesee^^ izvanredna seja v Kunč'1- ^, f rani, točno ob 8. uri mamo več važnih stvai'
diti v prid društva.
bodo tudi pravila in ar treba urediti vse glede , Da ste gotovo navzoči ^
l. boštjan*'*^
Zaprt avtom°u naprodaj- ^
za sedem ijudi, pripi"3"1 ®nza Pjl roke, krste, pogrebe a ' elo!r vatni posel; proda se P° oSlje ki ceni, ker sem PreZ' $>• da bi opravljal še ta^' .
Zglasite se na ^°ri!0daj;1 ican Banki ali pa v f •. Grdina & Co., prodaj8
JOHN J. GRP1^ n 6127 St. Clair *
—Oba. telefo"8
Za bolezni in
PAIN-EXP „
Tvoru iška znamka reg. v p*4.
Prijateljev