5. leto* Poštnina pavialirana. Posamezne številke 1 D. V Ljubljani, v petek, 22. septembra 1922 Naročnina za kraljevino m SHS "tefcfcjp 15 D. Letno 180 D Inozemstvo; MeS«ftio 20 D Letno 240 D ^ostoipna mm vrsta Para, večkrat popus JUGOSLAt f Plačano do: p• »• Licejalna knjižnica Uredništvo; Wolfova ulica l/l Teletom 360 Pavšalni frank«. prav«: S. Teleta* 4« Ljubljana. ‘ *® ne vračajo. je priložiti znam i odgovor Spioien odpor proti sedanjemu režimu. JBGINA DEMOKRAT. POSLANCEV NA DAVIDOVfCEVI STRANI. — BOJAZEN PRIBiCEVICEVIH PRISTAŠEV ZA MANDATE, — ZEMLO-RADNIKI IN RADIKALI ZA ZAGREBŠKO RESOLUCIJO. t>^0gTad' 21 - sept* ^zv-) Prvega J^oora se sestane demokratski po-klub. ki bo razpravljal o u-*&Z0l Davidovima in Veliknviča na *_ - - Davidovima in Veljkoviča na Us kongresu. Že danes se ;j “kko ugotavlja, da Pribičeviče-^ akcija proti udeležencem na za-»rspsKem kongresu ni uspela. Velika demokratsk, poslancev vstra-r&a stališču zagrebškega kongresa, r* manjšina v demokratskem kiubu f e*V da se vprašanje zagrebškega ongresa pusti nerešeno. To pa ne ^,ed nasprotstva proti zagrebškim "^olucijam, ampak iz bojazni, da bi gojitev zagrebških resolucij prijala do takojšnjih volitev, pri kate-bi pa nekateri demokrati ne bili izvoljeni v skupščino. Iz bojazni ** mandate se manjšina v demokrat-p ea?. klubu oklepa Pribičeviča. Tudi *jribičevič je prišel do prepričanja, j® je v manjšini v demokratskem **hibrt, da ne bo uspel s svojo gonjo ® se zato z vsemi silami zavzema Ckcijo manjšine, ki je iz poveda-I® razlogov za to, da se odloži rešitev vprašanja glede zagrebškega ^bgresa, Beograd, ?i. septembra. (Ir,.) Zagreb* ®1 kongres javnih delavcev zelo vpliva na jfao mnenje v Beograda, Politične resoln-kongresa dobivajo vedno več razumeva-jkpri vseh treznomislečih. Boj v demokrat, r*6®! klubu se zaradi tega zasleduje t veliko Petostjo, Predsednik demokratske stranke iubr, Davidovič m bivši finančni minister * Toja Veljkovič zastopata odkrito in do-stališče utrditve narodnega in držav* ’®a edmstva na podlagi poravnave plemen-J81** nasprotij in uvedbe moderne uprave. Na strani pa se minister za prosveto Pri-cevič slejkoprej javno izjavlja za smernice •OiVrskega predsednika Pašiča, namreč za ^kompromisno centralizacijo., 2e danes je popolnoma gotovo, da bo imel Davidovič velike večino v demokratskem klubu in da bo politiko stranke zopet stavil na ono stališče, ki ga je zavzemala za časa pokojnega Milorada Draškoviča. Začetkom oktobra bodo o tem začeli razpravljati v demokratskem klubu. Pričakuje se splošno, da bo to vprašanje, kakor tudi vsi odnošaji do radikalcev, ki stoje v ozadju Pribičeviča, popolnoma odpravljeni Ljuba Davidovič si pridobiva vedno Več simpatij, celo v neodvisnih krogih, dočim Svetozarja Pribičeviča splošno obsojajo. Beograd, 21. sept. (Izv.) Pokrajinski odbor zemijoradniške stranke je na svoji seji soglasno odobril udeležbo strankinih pristašev na kongresu javnih delavcev v Zagrebu. Odbor si je obenem osvojil zagrebško resolucijo in obenem obvestil glavni strankin odbor v Beogradu, da mora sprejeti zagrebško resolucijo cela stranka. — Tudi iz južne Srbije prihajajo poročila, da so sklepi zagrebškega kongresa našli kar najboljši odziv. Vse je uverjeno, da bo kongres imel najbiagodejnejši vpliv na no-tranje-poiitične razmere. • Beograd, 21. sept. (Izv.) Med radikali se z veliko napetostjo pričakuje, kako se razvijejo razmere v demokratski stranki z ozirom na krizo, ki je nastala z udeležbo vodilnih demokratov na zagrebškem kongresu. Splošno se opaža, da dobiva Stojan Prot it v radikalnih krogih vedno večji vpliv. Odobrava se Profičev ostri nastop proti današnjemu režimu in njegov odkrit pozdrav kongresu. Zagreb, 21. sept (Izv.) »Narodna Politika« javlja z Beograda, da predsednik narodne skupščine dr. Ivan Ribar ne namerava odstopiti, ker. za to ne vidi razloga.Razen tega se nikakor noče pokoravati diktaturi ministra Svetozarja Pribičeviča. Kemalisti pred Carigradom. — Turki hočeio prekoračiti Dardanele. °JAČEVANJE TURŠKIH CET NA OBALI MALE AZIJE. — KEMALISTI Zahtevajo trakuo. — interniranje krščanskega prebivalstva. - RAZBURJENJE V CARIGRADU, - AMERIKA SE NE UDELEŽI NOBENE VOJAŠKE AKCIJE. n London, 21., sept. (Izv.) General tederic Mourich je brzojavil listu «hUaily Chronicle« iz Carigrada: J^ška konjenica se ojača ob meji , evtralnega pasu na obali Male Azi-® PH Dardanelam Turške čete se ir^gorria zbirajo v vedno večjem Sevflu in zasedajo obal Male Azije. Sa* Por°čaj°, Je Mustafa Kemal *£sa pozval ministre, naj pridejo iz wgt)re v Smirno, kjer se je včeraj /?»la seja o vprašanju, ali naj se na- ^'hje vojna, ali pa naj se sklene Razburjenost in bojazen krščan-Prebivalstva v Carigradu na-jri^ata. Sodijo, da bi izpraznitev Is-jjptta in Canaka ob sedanjih prilikah Sla imeti za posledico požar, id Sim .Vebfc° ve® kakor pa oni v tir r^* Angleški vrhovni poveljnik y0 Charles Harrington je izdal izja-pg’ v kateri proglaša angleške skle-Sedb 5 britanske čete imele za-nevtralne cone, dokler o tem Orni, ne odločijo Zavezniki. Dalje Lem |a’ bi moral smatrati pohod °®Hstov za vojaško akcijo. k0rTariX 21. sept. (Izv.) Debata na >2u!e,renci o vprašanju bližnjega spin* i se v Prvt vrStI bavila s Turt«- stališčem zaveznikov do *L‘ Ločim ojača Anglija svoje itain Dardanelah, sta Francija in hati * tPP^nia, da je treba odpokli-spoonrf-^i ^a se Preprečijo neljubi ie j Lord Curzon je izrazil svo-p0 vl^udenje nad tem sklepom, ki se govrT?0vern mnenju ne strinja z do-e0S]?OTna.iz let 1915 . m 1920. Franje obrmfS-trski predsednik Poincare ’ da se ta sporazuma ne °°ska v? n'd medležeči slučaj. Franci m- a b°če na vsak način do-6bta « ureditev vprašanje ori-CUr20ri Odgovoru na opozorilo lorda ^ da morajo biti medzavez- Ldca železniška nesreča Lr^ v MEHIKI, liajo^bdon, 21 sept. (Izv.) Listi jav-±0redn mW Yorka: Ekspresni vlak Hitler .Mežico je skočil s tira, pri PSeh. 36 b° ubitih 50 in ranjenih 70 niške čete v Canaku, je izjavil Poincare, da to stališče glede vprašanja morskih ožin ne more veljati, ker bi čete morale bojevati s hrbtom proti morju. Poincare je naglašal tudi zmernost kemalistov, ki doslej še niso pokazali , da nameravajo napasti Dardanele. Ojačenje čet utegne pomeniti izzivanje, italijanski veleposlanik grof Sforza je razvijal v imenu italijanske vlade enako stališče. — Orientska konferenca se bo najbrže vršila v Benetkah, čim bodo mogli kemalistični odposlanci priti tjakaj. London, 21. sept. (Izv.) >Dafiy Mail« javlja iz Carigrada: Zastopniki angorske vlade so sporočili generalu Harringtonu, da upajo kemalisti, da bo nastopala antanta na-pram njim prav tako tolerantno kakor napram Grkom, ki so obstreljevali turško obal. Turki nameravajo prekoračiti Dardanele, da preprečijo grška grozodejstva nad turškim prebivalstvom v Evropi, predvsem seveda v Trakiji. List omenja, da bi moglo Turke odvrniti od tega načrta le, ako se Trakija vrne Turčiji. Sicer pa bi posegli kemalisti po orožju le v slučaju napada s strani zaveznikov. London, 21, sept. (Izv.) »Daily Maik poroča iz Washingtona, da je bilo po zaključku ministrske seje, ki se je vršila v Beli hiši, uradno objavljeno, da se Zedinjene države ameriške v nobenem slučaju ne udeleže vojaške akcije zaveznikov proti Turčiji, London, 21. sept. (Izv.) Vesti iz Carigrada se glase, da so kemalisti odredili, da se vse krščansko prebivalstvo iz ozemlja pri Smirni in Aidinu umakne v notranjost dežele. davtoodviC bo vodil volitve. Beograd, 21. septembra. (Izv.) »Balkan« pravi o krizi v demokratski stranki, da ie predsednik demokratskega kluba Ljuba Davidovi« obvestil svoje prijatelje, da je dobil potom atenskega poslanika BaiugdiiCa prepričanje, da mn bo poveri- izvedba volitev PRED RAZKOLOM V SLOVENSKI LJUDSKI STRANKI, BeogTad, 21. sept. (Izv.) Včeraj se je v narodni skupščini nenadoma pojavil predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Aton Korošec. Prišel je v Beograd, da se orientira o političnem položaju. Nekaterim novinarjem je dr. Korošec izjavil, da so vse vesti o kakem razkolu njegove stranke neresnične. Kljub temu se v parlamentarnih krogih zatrjuje, da je prišlo med dr. Korošcem in dr. Gosarjem do nesoglasij, ki morajo dovesti do razkola v slovenski ljudski stranki. AFERA KRALJEVIČA GJORDJE SE POOSTRUJE, Beograd, 2L sept. (Izv.) Kraljevič Gjordje se še vedno brani sprejeti sklep vlade in odpotovati v Niš. Zastopnik ministrskega predsednika Ti-motijevič je imel doslej več sestankov s princem in ga je skušal pripraviti do tega, da upošteva ta sklep, toda ves trud je bil doslej zaman. Notranji minister Timotijevič je zaprosil kraljeviča Gjordja včeraj popoldne za sestanek, na katerem je izjavil kraljeviču, da ga zadnjikrat vpraša, ali hoče odpotovati v Niš. Princ je to odklonil. Sedaj pričakujejo v tem vprašanju novih odločitev ki morajo izvirati iz nepopustljivega stališča kraljeviča Gjordja. VPRAŠANJE PREHRANE PRED MINISTRSKIM SVETOM. Beograd, 21. sept (Izv.) Popoldne od 3. do pol 9. ure je bila seja ministrskega sveta pod predsedstvom ministra za notranje stvari Koste Timo-tijeviča. Na tej seji so v prvi vrsti razpravljali o vprašanju prehrane. — Predložen je bil zakonski načrt, ki ga je vlada v načelu sprejela. Ta zakonski načrt predvideva gotove ukrepe za prehrano pasivnih krajev in za one pokrajine, ki so trpele vsled elementarnih nezgod. Ostala vprašanja so bila odgodena do prihodnje seje ministrskega sveta, h kateri prideta tudi ministrski predsednik Pašič in minister za zunanje posle dr. Ninčič. Ravno tako je bilo tudi odgodeno vprašanje demisije muslimanskih ministrov Viloviča in Omeroviča. DOPOLNITEV INVALIDSKEGA ZAKONA. Beograd, 21. sept. (Izv.) Ministrstvo za socialno politiko je predelalo in dopolnilo načrt invalidskega zakona. Zastopniki udruzenja vojnih invalidov so z velikim zadoščenjem sprejeli določbo tega načrta, po kateri bo ministrstvo za socialno politiko izplačalo invalidom namesto pokojnine odpravnino v obliki dodelitve zemlje in tudi v denarju, Ta zemljišča preidejo popolnoma v last invalidov z dedno pravico za njihove družine. RAZPRAVA O NEPOSREDNIH DAVKIH. Beograd, 21. sept. (Izv.) Finančni odbor ima svojo Sejo v torek 26. t. m. pod predsedstvom svojega načelnika dr. Veljkoviča. Eden prvih zakonov, s katerim se bo ta odbor bavil bodo neposredni davki. Vsi člani finančnega odbora so bili brzojavno pozvani v Beograd. Upati je, da se bodo do nedelje polnoštevilno zbrali v prestoiici. PAŠI C V PARIZU. Pariz, 21. sept. (Izv.) Kakor poročajo listi, je danes dospel v Pariz jugoslovanski ministrski predsednik Nikola Pašič. Curih, 21. septembra, Berlin 0.38, New-K>rk 534.50, London 23.69, Pariz 40.90, Milan 22.55, Praga 16-10, Budimpešta 0.22, Zagreb UT, Varšava 0.07, Dunaj 0.0025, avstrijske krone 0.00875. Berlin, 21. septembra. Dunaj 1.905, Budimpešta 56.42, Milan 5942.55, Praga 4494-35 Pariz 10.761.50, London 6242.15, Newyork 1393.25, Curih 26.117.30. Zagreb, 21. septembra. Devize: Dunaj 0.09325—0.09825, Berlin 4.80—5.10, Budimpešta 2.65—3.05, Bukarešta 46—48, Italija 286.50—291.50, London 300.50—306.50, Nesv-york 58—59, Pariz 504—512, Praga 203-207, Švica 1267—1237, Varšava 1.025—1.075. Valute: Ameriški dolarji 66.50—68.50, av- strijske krone 0.093—0.103, bolgarski levi 0 —43, češkoslovaške krone 19350—201-50, francoski franki 496—0, nemške marke 4.90 —0, romunski leii 0—45, švicarski franki 0— 1207, italijanske Ure 280—290, poljske marke 0.95—1.05. Beograd, 21. septembra. Današnja borza zaradi praznika ni poslovala- Zakaf razkrinkavamo? V bankah se koncentriralo ogromni kapitaii, ki odločilno posegajo v Wk rodno gospodarstvo. Naša država ttči v težkih ekonomskih nepritikah. Posebno sloji, ki žtve od fiksnega zaslužka, se nahajajo naravnost v obupnem položaju. Razumljiva je, da ekonomsko slabo stoječi sloji iščejo v dnevni borbi za življenski obstanek izhod iz mizerije, ki ogroža obstoj posameznika in celote. Pri iskanju po izbott šanju živijenskih prilik ni nič čudnega, če se borci za eksistenčne pravice ustar vijo tudi pri bankah, kjer se koncentrira narodno bogastvo, ustavijo z namenom, da kritično premotre, če se bogastva, last delovnih slojev, ne uporabljajo jz-ključno le v umazane interese sebične in individualne kapitalistične družbe, ki je največja povzročiteljica današnje bede najširših slojev. Kakor so banke lahko koristne, tako lahko tudi ogrožajo gospodarske interese celega naroda. iz teh načelnih vidikov smo se tudi mi pričeli zanimati za poslovanja, kt s*» bila bodisi posredno ali neposredno izvedena potom bank. j Zanimivo je za mm postalo raziskovanje tembolj, ker se je vnel med ravnateljem Kjamenarovieetn in ravnateljem Praprotnikom ter njegovimi zavezniki 'bankarski boj, ki je odkrit afere, globoko posegajoče v gospodarsko življenje najširše javnosti. Popolnoma prav ima r jutro*, ko pravi, da strogo poslovne stvari gospe* darskih podjetij ne spadajo v dnevno politično borzo. Toda le samo strogo po slovne stvari, Kakor hitro pa poslovni ljudje uganjajo kapitalistične orgije * zaupanim jim denarjem, denarjem, ki so ga zaslužili naši izgarani delavci, mttji trgovci in obrtniki, tisti trcnotek pa menda za nobenega pametnega človeka ne more veljati načelo: molči in trpi, da se bančni parasiti lahko igrajo z bogastvom, ki je last vseh. 1 \ Naš list se je vtaknii v bankarski boj šele, ko smo spoznali, da so prišle tik dan afere, pri katerih je prizadet ekonomski interes vseh trpečih slojev in /so smo se prepričali, da se je z bančnimi poslovanji oškodovalo vitalne nacijonaih* tn državne interese. Dokler smo glasniki našega javnega življenja, si te prat vice, ki je obenem ndša dolžnost, ne damo odvzeti, pa naj mladoUberalid skr magogi kriče, kolikor jim drago. ’ i r Pri celi zadevi nas kaj malo zanimati osebi Kamenarovfčeva tn Praprotftšr kova. Obe imeni navajamo pri svojih razkritjih samo v toliko, v kolikor nam neobhodno služita za označbo tega, kar hočemo obravnavati. Demokratsko časopisje se prav po nepotrebnem trudi dokazati, da smo mt zastopniki ene izmed vojujočih se bankarskih skupin. Nasprotno, Vsa javnost prihaja do uverjenja, da iznašamo bankarske afere izključno le z namenom, da razkrijemo ljudstvu, kje je eden glavnih vzrokov težke ekonomske krite, kt upropašča tisoče in tisoče nedolžnih žrtev. In razkrili smo marsikaj. Razkrili smo, da se je nacijonalizlrata »Trboveljska premogokopna družba* tako, da je naše narodno gospodarstvo oškodovano za milijone> da je družba še naprej prepuščena dunajskim čifutom, ki slabo plačujejo delavstvo in draga prodajajo premog. Dokazali smo, da se je falsificiralo bančne knjige, da se zakrijejo milijonski izdatki, da bi ostalo prikrito, kako so nepošteni poslovni ljudje m škodo spioš~ nosti uganjali kupčije v osebno korist in v korist političnih skupin. Dokazali smo, da se je s kupčijami svinca itd. oškodovalo naše kulturne fonde in odvzelo sredstva za uspešno propagando ob priliki koroškega plebiscita. Zopet samo v osebno korist in v korist političnih Skupin. Če so pri tem prizadeti politični privrženci dr. Žerjavove grupe, nas zopet osebe kot take čisto nič ne zanimajo, ampak zanima nas le, kako vlači ta stor pina svoj navidezno čedni državotvorni gospodarski in kulturni program M solnce samo zato, da ostanejo v senci prikrite gospodarske manipulacije, šhodr Uive državi in sestradanemu ljudstvu. Naš namen je umazani kapitalistični sistem popolnoma razkrinkati. Pri tem našem svetem delu nas ne bodo oplašili pljunki pobesnelih političnik dervišev. Uspeh našega boja je ie danes jasen: Spoznanje prihaja tn ljudstvo, sestradano in ubožano, obračunava s tistimi, ki so nad njim zagrešili toliko gor/at - - —; ■ — Medzaveznliki ultimatum Bolgariji, BOLGARIJA MORA RAZPUSTITI REVOLUCIONARNE ODBORE, KI DELUJEJO POD KRINKO KULTURNIH DRUŠTEV. pritožila in dokazala, da tvorijo ta »kultur« Beograd, 21. septembra. (Izv.) »Politika« poroča iz Sofije, da je predsednik medzavez-niške komisije stavil bolgarski vladi ultimat, v katerem zahteva v imenu zaveznikov od Bolgarije, da takoj razpusti bolgarska bratstva. Komisija zahteva to radi tega, ker se Se kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev na društva« revolucionarne odbore, ki odpošiljajo svoje pristaše v Makedonija Med pristaši tega rvolucipnamega gibanja.. tako>« zvanimi »makedonstvujaščimi«, je ta nstr izzvala veliko nejevoljo proti Franauz Muslimanska ministra grozita z demisiio. VZROK ZA GROŽNJO JE, KER VLADA ŠE NI IZPLAČALA HAGA, Beograd, 21. sept. (Izv.) Muslimanska ministra Vilovič in Omerovič sta na včerajšnji seji ministrskega sveta načela vprašanje izplačila haga v Bosni. Kakor znano, je to vprašanje že več kot eno leto odprto in so ga spretno izrabljali levičarski muslimani. Ker to vprašanje še vedno ni rešeno, so iz njega skušali skovati politični kapital in sicer na ta način, da so desničarje obdolžili pred muslimani, da so krivi oni, da hag še sedaj ni plačan. Desničarska skupina (Maglajlič) je sklenila usta-vati to proti sebi naperjeno kampanjo in je zaradi tega koncem julija t, 1. sklenila z vlado dogovor, po katerem se je finančni minister dr. Ku-manudi obvezal, da bo agrarni direkciji v Sarajevu stavil vse potrebne kredite na razpolago. S tem dogovorom se je strinjal tudi minister za agrarno reformo Miletič. Vsled napadov levičarskega muslimanske* ga poslanca Kapetanoviča je izdal finančni minister o tej zadevi uradni komunike. Vendar pa dr. Kumanudi ni držal svoje obljube. Namesto d« bi 25. avgusta izplačal zahtevanih lč milijonov dinarjev in dne 1. septembra drugi obrok lO milijonov, je šeU 26. decembra 1.1. dovolil kot prvi ofi* rok 10 milijonov dinarjev. Zaradi te* ga sta muslimanska ministra včeraj zahtevala naj finančni minister Izpolni svojo obljubo, toda dr. Kumanudi se je tudi sedaj izgovarjal, da to ni mogoče iz finančnih razlogov. -Vsled tega bosta najbrže musliman^ ska ministra Vilovič in Omerovič demfsipnirala, kar se utegne zgoditi že jutri. Ali ste že član Jugoslovanske Mati cel miri: »JUGOSLAVIJA* 22. septembra 1922. štev. 218. ji Iz moralnega moMrla. (Izpoved g. Avg. Praprotnika pred sodiščem.) Dne 9. sept. t. !. je bil pred zagrebškim sodiščem zaslišan g. Avg, Praprotnik, bivši generalni ravnatelj Jadranske banke, sedaj glavni ravnatelj Slavenske banke. Njegova izjava znaša 12 s pisalnim strojem popisanih strani pa jo vsled pomanjkanja prostora ne moremo priobčiti v celoti, ko smo to storili z dr. Kavč-nikovo Izjavo. Vendar objavljamo nekaj naj interesantnejših izpovedi. Zelo obširno govori g. Praprotnik o svincu in o koroškem fondu t^r polemizira z g. Kamenarovičem. Seveda pravi, da ni ničesar kriv. Nadalje pravi g, Praprotnik: »Ravno tako stoji stvar z odtisi Klučev od bančnih prostorov, katere sem resnično napravil v vosku. Kakšen kazil j iv čin da je to, tega toži-žitelj ne pove.« »Nekega dne sem našel F.amena-rovičev predal odprt, ker je pozabil kliti. V tem predalu sem našel kopirno knjigo g. Kamenaroviča, v kateri e bilo mnogo kopij pisem, v katerih ie posameznim članom ravnateljstva obtoževal dr. Ažmana in dr. Kavč-nika. Moj delikt obstoji v tem, da sem si nabavil potom odtiska kluč do ravnateljevega predala, da morem še nadalje v njegovi knjigi zasledovati njegove zanimive opise dr. Ažmana in dr. Kavčnika članom ravnateljstva.*t »Da sem od dobičkov banke stavil na razpolaganje dr. Žerjavu za obče narodne namene in njegove strankarske svrhe dvakrat večje svo-te, to je resnica.« »Oni iznos pa, ki ga navaja obtožnica, da sem ga vzel, pa ne pravi, da sem ga vzel zase, ni ničesar drugega, kot v javnosti že tolikrat omenjeni izdatek za obče in strankarske svrhe po dispoziciji dr. Žerjava. To sem namreč izvedel tako. da sem otvoril dva fingirana konta, s katerih so oni dvigali denar, medtem pa sem od dobičkov banke zbiral v posebni priročni blagajni ravnateljstva to svoto, katero s o oni dobili. Ko je bila odobrena svota izčrpana, sem jaz iz priročne ravnateljske blagajne vzel tozadevno svoto, jo predal blagajni banke in dal naravno preknji-žiti to predajo kot kritje odprtih kon-tov. Ko nisem vzel ničesar zase, temveč sem delal v najboljši veri, da o-pra\’ljam za bančne interese koristno delo, more o tem odločati samo civilna razprava, nikakor pa ne kazensko sodišče.« Mislimo, da k tem izpovedim ni treba nobenega komentarja. Napravilo ga bo od tega za obče narodne i strankarske svrhe dr. Žerjava namenjenega denarja vzdrževano »Jutro« ki bo očitalo nam, da smo podpirani od bančnega kapitala... Je hudo vrela kaša, kajne gospodje. Posledice Nemcem prijazne politike. Pri nas je v poslednjem čas” opaziti Nemcem izredno prijazen politični kurz. Ne samo v Vojvodini, kjer so nemške kolonije, ako izvzamemo agitatorje okoli »Kulturbunda*, vedejo nasprvti svoji novi državi še precej neoporečno, marveč tudi v Sloveniji, kjer je postopanje Nemcev vse preje nego lojalno, je naša politika napram Nemcem skrajno popustljiva in prizanesljiva. Oporišče ima ta Nemcem prijazna politika v naših političnih strankah. Vse naše stranke, izvzemši narodno - socialistične, računajo namreč z nemškimi glasovi pri prihodnjih volitvah, kar nedvomno ne ostane prikrito onim državnim uradnikom s starim mišljenjem, ki očitno pokazujejo, da raje občujejo z »bolj olikanimi« Nemci riego s Slovenci. ‘ Ne glede na to, ali bodo imele nase na nemške glasove reflektirajoče •stranke od svojega neslovenskega zadržanja koristi ali ne, moram reči, da nam tako postopanje neizmerno škoduje. Nemci znajo namreč našo dobroto izborno izrabljati v svoj prid. tako n. pr. je knez Windischgratz svojo avdijenco pri Nj. Vel. kralju izkoristil v to svrho, da je v našem narodu vzbudil upravičeno slutnjo, da ima ta nemški knez, kot poprej v stari Avstriji, tudi še danes zaslombo v najvišjih krogih. S tem si je utrdil svojo pozicijo, dočlm se je slovenskim kmetom In delavcem Jelo majati zaupanje v državo. Kam vede naša popustljivost po-kazuje tudi n?jnovejši slučaj nemškega barona Arturja Hoscheka pri Sevnici, ki je kratkomalo zapovedal orožnikom, da preganjajo one revne slovenske otroke in žene, ki bi se zalotili v graščinskih gozdovih pri nabiranju malin, katerih segnije v do- tičnih gozdovih na vagone. Kako mu je moglo biti naše orožništvo kar tako tebi nič meni nič na razpolago, to je drugo vprašanje, o katerem bo še govoTa v Beogradu. Ko je lansko leto slovenski poslanec Poljanec ob o-tvoritvi koroškega deželnega zbora prosil nemško - avstrijske orožnike, da aretirajo njegove napadalce, se mu ne le nihče ni odzval, temveč so se mu celo rogali. Pri nas pa taka poslušnost, kadar zapoveduje nemški baron!! Pri sodni obravnavi, ki se je vršila v zgornji zadevi pred okrajnim sodiščem v Sevnici, re nemški odvetnik dr. Zanger Iz Celja, ki je zastopal barona Hoscheka, niti najmanj ni pomišljal javno citirati nemškega pesnika Schillerja. Ker je baron Ho-schek pravdo zgubil, se dr. Zanger nikakor ne more pomiriti, kajti njemu ni prav, da okrajni sodnik baronu Hoscheku ni priznaval nikakih predpravic, temveč je sodil pravično po zakonu, ki je za vse državljane enak. Zato je navalil proti okr sodniku v Sevnici z jako čudnimi sredstvi, o katerih bom govoril po končanem procesu. Dr. Zanger ju namreč ne gre v glavo, da bi mogel nemški baron izgubiti pravdo proti ubogi slovenski raji. Nerazumljivo se mi zdi, da ima nemški odvetnik tako se šopiriti na naših tleh. Treba mu bo poklicati v spomin, da so na Koroškem prepovedali izvrševati odvetniške prakse edinemu slovenskemu odvetniku in koroškemu domačinu dr. Schauba-chu! Glede barona Hoscheka naj podčrtam danes samo to, da je bilo na veleposestvu, ki ga upravlja v imenu svojega očeta na Planini pri Sevnici, posebno državno nadzorstvo dvigjeno in da ima velike uspehe s svojimi intervencijami v Beogradu. Zaključujem: Naši Nemci so postali vsled naše prevelike popustljivosti tako oblastni in ošabni, da se ne zadovoljujejo več niti z razsodbami na podlagi zakonov in vesti naših poštenih in pravičnih sodnikov, marveč hočejo uživati tudi na tem polju privilegije, ki so jih vajeni iz prejšnjih časov. Zato kličejo na pomoč državo in apelirajo na vse višje inštance, kjer odločajo Nemci, kakor na pr. pri celjskem okrožnem sodišču, kjer je celo kvalifikacija slovenskih sodnikov v rokah Nemca. Ako pomislim na »koroško justico«, ako jo smem tako imenovati, za katero je merodajno mnenje »Heimatsdien- sta«, potem se moram nehote vprašati: zakaj neki se štulimo ravno na polju prava v ospredje in hočemo biti vzgled onim narodom, ki nas smatrajo kulturno za manjvredne? Naša, Nemcem prijazna politika rodi žalostne sadove. Narod ima občutek, da je naša država le kopija stare Avstrije. Smatram, da se morajo onemogočiti vsi privilegiji nemških knezov in baronov, njihova posestva pa razdeliti med naše kmete in delavce in s tem popraviti stoletne socialne krivice. Z nemškimi knezi in baroni se mora postopati kot z ostalimi državljani v smislu ustave, ki ne priznava plemstva! B. Politične vesti Raje odgovorite! Gospoda okoli »Jutra« hodi okoli resnice, kakor mačka okoli vrele kaše. Mi smo prinesli dobesedno izjavo dr. Janko Kavčnika, bivšega pod-ravnatelja Jadranske banke, katero je podal pred zagrebškim sodiščem. V tej svoji izjavi pravi dr. Kavčnik dobesedno: »Mene je obvestil Praprotnik, da se je sporazumel s podpresednikom Jadranske banice Bogdanovičem, da se da nekaj denarja v svrhe demokratske stranke, da pa bi tega ne izvedeli uradniki, se bo osnovalo nekoliko flngiranih kontov, na katere se bo dvigal denar.* »Glede navajanja, da je Praprotnik odnesel iz blagajne 2,300.000 K s pomočjo falzificiranih ključev ali s pomočjo duplikatov, izjavljam, da gre v tem slučaju za ravnateljsko blagajno, v kateri se shranjujejo dokumenti zavoda. Izjemoma so se nahajali v tej blagajni dobički nekaterih sindikatov, kateri se niso hoteli knjižiti v bančnih knjigah.« In dalje: »Dodati moram še, da sem v kolikor se spominjam, zapiral blagajno samo z utikačem, pa je bilo na ta način omogočeno Praprotniku samo z utikačem odpirati blagajno. Mogoče, da je Praprotnik na ta način samo z utikačem odprl blagajno in vzel z blagajne dva milijona tristotisoč kron ter jih v banki naložil na konte, iz katerih so demokratska stranka o-ziroma njeni člani dvigali svote, o katerih sem že preje govoril.« Ljudje torej, katerim je po izjavi njihovega lastnega pristaša in pomočnika dokazano odkod in z kakšnim denarjem vzdržujejo svoja ko-ruptna glasila, sumničijo druge prejemanja bančna pomoči. Gorpodje kar dotaknite se vroče kaše In ovr-zite od nas objavljene podatke, pred-no pa napadete naš list, navedite številke in dejstva, kot smo jih navedli mi. Drugače Vam bomo postregli z novimi izjavami. Kako je nastala Narodno-socialistična stranka ? Vsled tega vprašanja se je vnela med dr. Kukovcem in »Slovenskim Narodom« ostra polemika. Dr. Kukovec pravi, da je nastala narodno socialistična stranka kot nekak protest proti takratnemu konzervativnemu desnemu krilu, »Slovenski Narod« pa pravi, da je nastala vsled tega, ko je mladinska struja odklonila, da bi sedanji narodni socialisti dobili v času nominiranja predstavnikov v začasno narodno predstavništvo svojega zastopnika. Oboje je napač- no. Narodno socialistična stranka Je nastala samo vsled tega, ker so ljudje videli, da takratna narodno - napredna stranka ni ničesar storila za zboljšanje neznosnih razmer, v katerih je že takrat živelo naše delovno ljudstvo, ker so široke ljudske mase uvidele, da so povsod brez zastopnika. Zato so se sedanji narodni socialisti odločili, da ustanove lastno stranko, ki ne bo imela samo lepega programa in ki ne bo 3amo sprejemala lepih resolucij, temveč ki bo imela na čelu ljudi, ki se bodo tega programa in teh resolucij tudi držali, ne pa samovoljno vodili politiko po svojem lastnem kurzu. Zato je nastala Narodno - socialistična stranka in njen triletni obstoj je pokazal, kako potrebna da je bila ta ustanovitev. Kako in zakaj so izgubili demokrati Ljubljano? O tem vprašanju prinaša včerajšnji »Slovenski Narod« interesantno rekriminacijo, katero ponatiskujemo: »Ko so bile lani volitve v občinski svet ljubljanski pred durmi, so zastopniki, — da se poslužujemo dr. Kukovčevih besed — »starokonser-vativne struje« predlagali v strankinem načelstvu, naj se stopi v stik z narodnimi socialci kot najsorodnejšo stranko in naj se skuša ž njimi sklopiti volilni dogovor glede skupnega nastopa. Ta predlog je bil soglasno sprejet in imenovan je bil tudi delegat, ki naj vodi te pregovore. Ta delegat je pripadal mladinski struji, a ni izvedel poverjene mu naloge. V drugi seji načelstva so »starokonser-vativci« znova stavili predlog za kooperacijo z narodnimi socialci. Ta predlog pa je propadel, ker je proti njemu nastopil z vso odločnostjo minister dr. Gregor Žerjav, ki je med drugim povdarjal, da ne kaže vezati usode z narodno-socialno stranko, ki je — verba insissima — »muha enodnevnica«, marveč da je treba vstopiti v kolaboracijo s socialnimi demokrati, ki so »stranka bodočnosti« in glede katerih že ima v rokah od merodajnih oseb gotove obljube in obveze. Kljub ugovoru »starokonserva-tivnega« krila je ostalo pri tej odločitvi in demokratska stranka je stopila v borbo izolirana, obljube in obveze. merodajnih oseb med socialnimi demokrati so se namreč izkazale za ničeva ter izgubila — zahvaljujč se dalekovidni politiki svojih voditeljev — Ljubljano!« Le pred svojim pragom pometajte. Gospod dr. Kukovec se je spravil na narodne socialiste in jim očita breznačetnost, češ, da se vežejo I »starokonzervativci« — kakor pravi dr. Kukovec — ter prorokuje, da j® nenaravnim zaveznikom kazen za P®* tami. Mi sicer o kakih podobnih zvezah ničesar ne vemo in gre kvečjemu za skupen boj proti izvržkom našega političnega življenja, vendar P* g. dr. Kukovcu v njegovem lastnem interesu nujno svetujemo, da molči o pregrehah napram načelnosti. Ali J® pozabil, da je pristaš in član klike* ki je pogazila v osebnem in strankarskem interesu prav vsa svoja načela, vsa svoja gesla, katera je ob času volitev nosila na s-ojfh praporih?!* Ce je pozabil, mu burno mi prav lahko in radi osvežili spomin. Potem P& zopet lahko gospod doktor spregovori besedo o pregrehah napram načelnosti. Položaj v demokratski stranki« Podpredsednik glavnega odbor* demokratske stranke minister ver dr. Krstelj je takoj po svojem prihoda ves dan konferiral z uplivnlmi iA' stopniki svoje stranke. Najprej se j* dolgo razgovarjal s predsednikom demokratske stranke Ljubo Davido* vičem, potem z zastopnikom ministrskega predsednika ministrom Tl* motijevičem in prosvetnim ministrom proslulim Svetozarjem Pribičevičem. Razgovori so trajali zelo dolgo, po* sebno z zadnjima dvema. Kdaj da si sestane klub demokratskih poslancev še ni gotovo, vendar pa najbrže ne pred 1. okt. Demokratski politiki pričakujejo, da bosta ministra Timoti* jevič in dr. Krstelj našla izhod iz se* danjega zamotanega in zelo opas* nega stanja v katerem se nahaja demokratska stranka. Kakor izjavljajo Davidovičevi prijatelji, še ni gotovo^ ali bo izstopil iz stranke, če Pribiče* vič pridobi večino v stranki za svojo politiko v srbo-hrvatskem vprašaniu, vendar pa bo Davidovič v tem slučaju odložil vso odgovornost za vse posledice, ki bodo nastale iz te polk tike. Komunistični nemiri v Bratislavi. Listi poročajo iz Bratislave: Za včeraj popoldne je sklicala komunistična zveza javno skupščino delava skih organizacij. Na skupščini je nastopilo več govornikov. Po sklepu skupščine se je razvil proti železniški postaji sprevod udeležnikov, ki so nosili na čelu povorke zastave in bandera. Na Urbanovem trgu je neki udeležnik razbil stekleno izložbeno okno tvrdke Tancky, nato je razbil udeleženec sprevoda še eno okno. — Množica je drvela dalje in je oplenila trgovinske prostore zlatarske tvrdke Redinger. Nastopila je policija, ki Je prijela 24 oseb. škoda ni velika. V mestu je vzpostavljen mir in red. — Kakor poroča »Prager Tagblatt«, je policija aretirala vsega skupaj okoli 30 oseb.____________________ Gospodarstvo Poljedelski minister o prehrani v naši državi. Sotrndnik zagrebškega »Večera« se ie o tem vprašaniu razgovarjal z ministrom Pudjem, ki je položaj opisal sledeče: Kar se tiče našega vina, bo letina letos izborna. Suša je občutno škodovala le v Hercegovini. Po ministrovem mnenju bomo letos pridelali preko 4 milijcr ne hektolitrov vina. Ker imamo v drfa* vi še ogromne stare zaloge, se država Dr. Fr. Steli: Zgodovinska razstava slikarstva aa Slovenskem. (Konec.) Prihajamo v Layer]evo sobo št. V. le -ovršen pogled nam pove, da s® ie velika loba cerkvene umetnosti končala. Nastopita ie doba idejnega in formalnega epigon-tva. ki mu stoji ob rojstvu Kreroser-Schmidta in rokodelske, kruhoborske izvršitve, ki je tako lasno vdarila na Jav že pri Potočniku. Najboljši te generacije in smeri ie Leopold Layer. Povdarili smo že njegovo zvezo s Kremser-Schmldtom. Za to zvezo Je z ikonoffraiične strani zanimiva posebno slika št. 31, ki popolnoma jasno ilustrira to razmerje. ‘Skupina prigovarjajočega in na malika k&žočega moža' je namreč vzeta Iz Krtmser-Schmidtovega mučeništva, sv. Kastne, rablja, ki kurita ogenj in kažeta nage hrbte, sta posneta tudi z velesovskih slik. Znano Je dalje, kako ulogo igra v ti Soli Kremser-Schmidtovo mučeništvo sv. Stefana in smrt sv. Jožefa ter cela vrsta dragih. Tudi 41 način obdelave je ravno pri najbolj značilnem delu Layerjevih slik pri-krojen po gorlopisanem Kremser-Schmidto-vem. Poglejte v tem oziru križev pot (št. 1) In sv. Florijana (št. 32), ki sta za nazoren poduk najbolj prikladna. Kosmičaste utrinke srvetlobe na površini pri Kremser-Schmldtu so nadomestili gosti kratki črti-časti potegijaji čopiča, kar ni nič drugega kot v grafičen shema prenesen virtuozni Kremser-Schmidtov način. Ta stran Layer-Jeve umetnosti Je sicer njegova slabla, a v toliko zanimivejša, ker je ustvarila šolo, maniro, z umetniškega stališča ali tudi splošnega, magari nacijonalnega stališča pa je bolj dragocena in večje pozornosti vredna druga stran, brez katere bi Layerja morali uvrstiti brezpogojno v vrsto njegovih učencev in epigonov, to se pravi slikarjev rokodelcev. Toda Layer Je pri vs! svoji zunanji odvisnosti od svojega vzornika imel toliko' prirojene slovenske lirike in smisla za idiliko svetih scen, ki jih je slikal, da se v okviru njegovih zmožnosti vseeno pojavi tu in tam poteza, ki nam ga omili In ki njegovim boljšim in samostojnejšim delom vrednost, dvigajočo jih nad nivo lokalnih proizvodov. Layerjeva zbirka naše razstave sicer ne spada med naipopolnejše njene dele, vendar tudi glede njegove umetnosti podaja vsaj najnujnejše temelje za presojanje njegovega načina, njegovih kvalitet in njegove vplivne sfere. Tako ga s kvalitativne strani razmeroma dobro označuje Rojstvo (št. 10). Dogodek je pojmovan idilično pripovedno, četudi je prestavljen v abstrakten miljS fantastične preteklosti in klub idealizmu v obleki, je pastir, ki vodi kravo Jezusu v dar, tako domača kreacija, vzrastla Iz našega osredja in v duhu naivne narodne poezije zasnovan ,da je to delo prvo cele razstave po starosti, ki ga občutimo neposredno kot proizvod sočasnosti, kot deležnika duha ob katerem se je vzgajala naša mladost in ob katerem se je vstvarlala božična poezija naših očetov. Iz istega duha Je vzrastel tudi sv. Luka s svojim volom (št. 5) ali bolje teličkom, ki se Je tako domače približal njegovemu pisalniku. Takozvanlh umetniških problemov Layer ne pozna, on tam »voj* rokodelstvo ie a predajo dogodkov, ki so mu dani kot temata in za tisto dozo naivne poezije, ki Je lastna njegovemu sren; ta kjer to začutimo ob Layerjevih sicer rokodelskih slikah, tam se srečujemo z umetnikom Layer)em. V ti sobi je še cela vrsta slik, ki so dela anonimnih njegovih nčencev .naslednikov ali mogoče njegove delavnice. Družijo Jih skupne iko-nografične poteze, skupen kolorizem in sorodnost v obdelavi. Večinoma so plod naivnega razpoloženja duše in to je pri njih, kar nam jih dela ljubše kot bi zaslužile radi svojih kvalitet Od Layerjevega zeta Egartnerja visi samo ena signirana stvar (št. 29); že ta se vidi, kako daleč so nasledniki za svojim mojstrom, še bolj bi to dokazala dela Goetzlov in če stopite v naslednjem VI. oddelku pred Polaganje v grob Mihe Kavke (št. 12), Vam bo Jasno, da v tem krogu ni bilo več poti navzgor. Vendar Je med tem dozorel Sloveniji po svojem šolanju na Dunaju (Slovenec Kavčič je profesor na akademiji) in v Italiji nov umetnik, ki je dal umetniško obeležje generaciji naših romantfleov, ki so imeli svoje žarišče v Prešernu in Copu; prvi umetnik na Slovenskem, ki ie svojem Življenju in delovanju ozko spojen z narodno kulturo — Matevž Langus. V VI. oddelku se nahajajo njegove verske stvari, skice za njegove freske, ki se nahajalo na Šmarni gori, pri frančiškanih in v stolnici v Ljubljani. Kdor pogleda te skice In pomisli na baročni iluzionizem, ki ga predstavlja v Ljubljani Ouagllev strop ljubljanske stolnice, ali Jelovškov cerkve sv. Petra, bo razumel, zakaj ga le fig nazval zadnjega baročnega slikarja bfvie Avstrije. Četudi temelji po svojem koiorizmu na sodobnem na- zarenstvu In je za naš in tudi baročni čut naravnost grob, je po svoii kompoziciji vendar skoz in skoz — baročni tradiciji — značilna za čas nazarenstva, ki se ie navduševalo ob Rafaelovi in sploh umetnosti italijanske renesanse, Je Madona (št. 4), ki Je Rafaelova zasnova prenešena v kolorit in izrazna sredstva Langusova. Mnogo zanimivejši kot cerkven slikar pa je Langus kot portretist, kakor ga nahajamo v VII. oddelku. Zanima nas podoba matere Josipine Turnograjske, ki v kompoziciji ponavlja motiv Primčeve Julije in ima okoli ramen celo podoben pajčolan. Datirana je z letnico 1831 in nas, ker Je tudi po načinu slikarja izredno sorodna, utemeljuje o pravilnosti nazora o postanku Juliiinega portreta v sredi 30 let. Omenjeni portret, kakor tudi par drugih, posebno velika podoba treh otrok (št 28) nam priča, da Langus laska svojim modelom, da Jih slika v okviru njihove fizionomije lepše kakor so, da jih idealizira. Obrazi so samo mleko in kri, nikjer nobene gube, vse izglajeno, kakor v naravi ne obstoja- Tudi v tem se kaže duh časa. Rad da Langus svojim podobam domače ozadje, posebno pogled na Ljubljano in njeno okolico se večkrat ponavlja. Vendar obstoja poleg omenjenih idealiziranih tudi vrsta čisto realističnih portretov, med katerimi sta posebno značilna in po svoji obdelavi sorodna Podoba M, Ksaverlje (št. 24) in Podoba starca (št. 3). Langusovi portreti imajo razen umetniške tudi posebno veliko kulturno-zgodovtasko vrednost. V sosednjem oddelku VIII se seznanimo z Langusovo nečakinjo In učenko Henriko, W Je tudi dobra Portretistka in se po svo- I Jem stališču napram modelu že bolj približa realizmu, ki sledi Langusu v 2. polovtoi XIX. stoletja. Drugi dober portretist srede XIX sto« letja je Langusov nekoliko mlajši sodobnik Mihael Stroj. Po svojem značaju se lo3 od Langusa najprej v tem, da ni tako Intim« kakor ta; tudi on laska do neke meje svojim modelom, vendar ne v istem smislu la v taki meri kot Langus; razlikuje se pa od njega posebno v tem, da poda več dni* kakor zmore Langus in je v tem oziru večji kot umetnik, čeprav se njegova uloga v kulturnem življenju svoje dobe ne da niti od daleč primerjati Langusovi. Klasičen I* kot dokaz, do kakega verizma se more v tem oziru Stroj povspeti, portret škofa A* A. Wolia (št. 49). Kdor pazno sledi razstavi, lahko op«®** kako koncem XVIII. stoletja cerkvena umet- nost, če ne začne ravno stopati števill&M> v ozadje, vsekakor zaostaja kvalitativno ** posvetno. To lahko oparimo pri Potočniku, ki je za cerkve delal očividno rokodelsko, Herrlein Je že itak bolj posveten v svo i® nagnjenjih, isto je pri Langusu, ki dela ** cerkve očividno za kruh. Razen tega stopajo na dan temata, ki so bila poprej vet ali mani nesamostojna. Tako n. pr. pokra^ lina. Najstarejša samostojna pokrajina »• naši razstavi je Sentpetersko predmostj® Herrleinovo (IV, št. 23), Langus ima že v*5 Pokrajin, dokaz, da se j« krog zapimanla za njene lepote razširil, kajti nedvomno 1* stremljenja fiksirati naravno lepoto sta na slikana oba njegova Bleda. Fantastika se »• drži Haynejevega Kranja (št. 35); dru2* Vrste pa so pokrajine Karlngerjeve, ki J najdemo v VUl in DL oddelku. On le m* 218 JUGOSLAVIJA" 22. septembra 1922. Ktrart 3. za,izvoz našega vina, zla-t tem erJu? pske dežeIe in Nemčija Valuti odnaHi Sdi preve,ike ra2like v * CeSkoen^ena Je konvencija trudi, da 1’ ,toda naža vlada se '• Polisi«/™? slično konvencijo tudi ^asučL lada ie zadrugam zasigu-bavo Dn«^01'10 ?a graditev kleti in na-Mbj v . ^e-. Kljub velikim količinam bbom» u, ,^ cene vinu radi njegove kvalitete ne bodo padle. |0 siah*-Set^e tol3aka, je položaj mno-^elana otov^eno Je> da so letos ftihft ? s, Abakom mnogo manjše po-^Pren'u 'ansk° leto. Vzrok temu {{jjr s a .Skupna cena tobaka, vsled Drebivaf 50ienie tot>aka ne rentira in je fife2D Vo v vedno večji meri opušča. ®t obh5° Je potrebno, da se odkup-» m. ^viš3, tem bolj, ker je tobak U Prop^ej ^ Prideiek, ld letos k Pridelek ^ lahko sliv je izvrsten. Izvozili S do 6000 vagonov. Med producenti je zavladalo nekako nezadovoljstvo, ker dinar raste, a cene padajo. Povdariti se mora, da se je postavilo mnogo zadružnih velikih in modernih sušilnic, tako, da se bo izvažalo le prvovrstno blago. Cene se gibljejo do 8 dinarjev; producenti pa se z vsemi silami trudijo, da bi cene povišali. Kar se tiče borze za slive, se o tem še ni razpravljalo; na. vsak način pa se bo morala osnovati. Cene moke bodo težko padle. Vzrok je ta, da ni zadostne konkurence. O nevarnosti gladu ni niti misliti; treba je samo dobre organizacije za razdelitev in hiter transport, da se onemogočijo razne špekulacije. Z našo lastno žetvijo bomo lahko krili svoje potrebe; ako pa bomo še žito uvažali iz inozemstva, bi moglo biti govora celo o padanju cen za moko. Teh 1000 vagonov, ki nam jih nudi Romunija, pa je premalo, da bi moglo zadobiti kak večji vpliv na prehrano in cene. Dnevne vesti. * IX. {■• nienovanla' Za asistenta zdravnika Suj. 'k razredu, z določilom, da opravlja jj. *i'idravnrka v zdravilišču v Topol« imenovan dr. Vaso Savič. Pravni Juhart ^r' *g0 J0SlP Turk, Fran Bidovec so imenovani za tl jT *°4nike-laiike iz trgovskega sta-"fcenovani pri deželnem sodišču Bunc, dr. Janko Kersnik, fcld assi- Josip Medved, Josip Urbanc Voltman. Delegacija ministrstva financ v Ljub-^Javlja uradno: Po pojasnilih general-SGije posrednih poreza z dne 5. sep-^ !j* 1922 ^tev- 21.881 so prošnje, potrdi-zadevajoč reguliranje draginj, državnih nameščencev takse proste, ^1« l** ®ro^Diam u20tii- Na potrdilih v Vah n- 24 zal{0aa 0 teh draginj skih doli Jri^_ Ust štev. 70, kos 27 — 1922) pa Ut o»ora označiti, da so izdana za regulira- ^žbenih prejemkov in da so kot taka t« Prosta. Ako se pa ugotovi, da prosilcu It Jlpadajo zahtevane draginjske doklade, ^Plakati taksa tako za prošnjo ka- ^ *a negativno rešitev (glej razglas ministrstva financ št B II. 1189-*d Izide v najkrajšem času v Uradnem Prodaja baraki. Svoječasno objavlje-1^*88 pr°daie treh barak invalid- dotna v DoL Toplicah se v toliko iz-w. ***** da se bo rečenega dne t- j. dne 30. 1922 prodalo na javni dražbi le Iti *rak. Izklicna cena je 26.000 dinar-r*£ina, katero morajo udeleženci po-začetkom dražbe pa znaša 2.600 trgovini z dekleti* Peta komisi-^4 narodov je razpravljala na svoji *« v bodočnost, o kateri govori ntT1« razstava Narodne galerije v *°rei osnovna nit historične raz- »n, v 01 11118 odprte oči in navno dušo, ■ c R Oo °vtne odkrila marsikaka dosedaj pre-ueP°znana lepota — dedščina naše ^ .^kiostl. Kogar pa značaj rna-**1 po ,e Podan, globlle zanima, bo se-0(j 3 * kulturni zgodovini in bo tam J°8l6d ^rov na to, kar mu je na prvi Ho tuje. Skušali smp eno ali tod620 mal° podčrtat! tudi v tem 540 Vorin ^er smo iTneli namen izpeljati Hit osnnvnih ne nit osnovnih razvojnih točk °Weč * na5ega slikarstva, nismo smeli lQV5 raMZ.ZaCrtane8a P° materialu v*e t,,, delitvi in nje- t*5 wsanu"T1 uternelieneea P°ta- Več kot I ^ le k Pd Vam !tak pove rnateria' sam. g ratko dobo na razpolago, si osva- ^00». tem temeljitejše s pogostim ob- — Avtomobilska nesreča. Ko Je šofer Andrej Zbor, uslužben pri Dravski diviziji, vozil z avtomobilom proti Kranju, se je avto prekucnil in šofer je pri padcu zadobil zelo težke poškodbe. Zdravi se v ljubljanski bolnicL — Strašna nesreča v zlatem rudnika, V zlatem rudniku mesta Jackson v Kaliforniji je iz neznanega vzroka začelo goreti in sicer 2800 čevljev pod zemljo. Ogenj se je razvil v pravcati požar, id je zrušil rov in tako povzročila, da je pod zasipam našlo žalostno smrt 48 rudarjev. — Samomor. Soproga moskovskega tovarnarja Iv. Protopopova se je posvetila gledišču in sicer je sprejela angažma na berlinski operi. Njen mož se je temu odločno protivil. Ko pa se je uveril, da ie ves njegov trud zaman in da žena v kratkem odpotuje, se je pretekli teden v Beogradu v hotelu »Srbija« zaprl v svojo sobo in obesil. — Utonila Je v po oku pri GlobJKr.n v radovi ikem okraju 4 lesa stara 01gi.'a l. n-dič. Njena mati se je v svojih opravilih le za trenutek oddaljila od nje, med tem časom pa je dekletce zašlo v vodo. — Vlom. V Lazah pri Planini je med časom, ko so se domačini '.nudili na polju, neznan tat vlomil v hišo posestnika Janeza Ne-mingerja in mu ukradel «000 kron. — Smolo je imel brezposelni vrtnar Alojzij Mušič, o katerem Je znano, da ima predolge prste. Pretečeni torek je pohajkoval na Ladji pri Medvodah. Ko se je znočilo je prosil tamošnjega gostilničarja Jožefa Možino, naj mu da prenočišča Možina se ga je usmilil, Mušič mu je pa v zahvalo ponoči pobral iz kuhinjske kredence tobaka in denarja v vrednosti 6729 kron. Toda dolgo-prstnež je imel smolo. Bil je namreč pravočasno opažen, nakar se je spustil v divji beg denar in tobak pa vrgel od sebe. Posrečilo se; mu je, da je pobegniL Ljubljana. =• Francoski konzulat v Ljubljani, V Ljubljani je osnovan francoski konzulat za območje Slovenije. Francoski vicekonzul, gospod Paul Joseph Flach, ie že nastopil svoje mesto v LjubljaanL Pisarna francoskega konzulata se nahaja začasno, do definitivne naselitve v novem poslopju Ljubljanske Kreditne banke, na Krekovem trgu štev. 10. — Lep jesenski dan. Po dolgem času smo imeli včeraj zopet krasno vreme. Vse je hitelo iz zaduhlih in ohlajenih stanovanj v prosto naravo, kjer nas je prepričalo ljubo solnčece, da imajo njegovi žarki moč. Dal nam Bog še mnogo tako lepih jesenskih dnjL * Telepat pred Narodnim domom. Danes, v petek, ob 5. url popoldne bo napravil telepat g. Svengali eksperiment pred Narodnim domom. Predmet je fingirana kriminalna afera. Brez vstopnine. = Telepat SvengalL V Ljubljano je prišel znani telepat Svengali, ki bo priredil tu dve izvajanji, v soboto in nedeljo zvečer. Predvaja telepatijo, reši vsako dano nalogo, ne da bi se dotaknil medija: čitanje misli. Dalje sugestija v budnem stanju, različni eksperimenti z mediji v budnem stanu. Nekaj eksperimentov v salonski magiji. — Kakor je razvidno bodo njegova izvajanja zelo zanimiva. Časopisje se je povsod, kjer se Je g. Svengali mudil, izražalo zelo pohvalno o njegovih strokovnih izvajanjih. Opozarjamo, da g. Svengali ni izmed onih, ki z vsakovrstnimi prevarami izvabljajo publiki denar. Njegova izvajanja so vseskozi stvarna in znanstvena. Pripominjamo, da je g. Svengali — z pravim Imenom Leo Sker-binc — naš rojak, mariborski Slovenec — Med izvajanji igra godba. Predprodaja vstopnic (po 15, 10, 7 in 5 Din, dijaške po 3 Din) v Narodnem domu, L nadstropje v soboto Od 15. ure dalje. Izvajanja V veliki dvorani Narodnega doma obakrat ob pol 9. uri zvečer. sc Raznašalka in prodajalka časopisov ga. Klun nas naproša, da z ozirom na neko notico v »Slov. Narodu« objavimo, da na ljubo nekaterim svojim starim »kontam« res kupuje nekatere liste, ki jih ne dobi v dotič-nih upravništvih, v trafikah, a Jih prodaja za isto ceno, brez dobička. Sicer pa je časopisna kolportaža danes vsakemu prosta in torej ne more biti govora o kakem kaznjlvem verižništvu, kakor trdi omenjena notica. Zato je tudi grožnja s policijo prazna. * Sreča v nesreči. Pretečeno sredo Je šla delavka Alojzija Jančar, stanujoča X Ste- panji vasi po Grubarjevem nabrežju. Ker pa je bila precej natrkana, ji je bila pot preozka in naenkrat je zdrknila v hladpo kopelj Grubarjevega prekopa. Na srečo se je pa oprijela neke vrbe in klicala toliko časa, da je priklicala pomoč. Ko je bila zopet spravljena na suho, se je vinila glasno pevaje domov v Štepanjo vas. *■> Umrl je v deželni bolnici na zadob-ljenih poškodbah Tomaž Urbajs, o katerem smo zadnjič porOČali, da se je ponesrečil pri Obiranju sadja. = Nepošten spremljevalec. Dne 20. t m. je posestnik in strojar Jernej Plestenjak iz Polhovega gradca popival po ljubljanskih gostilnah. In ko so ga pozno ponoči v neki gostilni radi policijske ure postavili na cesto, se mu Je pridružil neznan moški ln mu ponudil prenočišče. In res sta šla pod neki kozolec, kjer je Plestenjak kmalu prav sladko zaspal. Ko se je v jutro prebudil, le spremljevalec že izginil, z njim vred pa 1« izginila tudi Plestenjaokova denarnica, v ka ter! Je bilo 31.000 kron. = Uspešen lov tukajšnje policije. Pretečeni pondeljek so policijski organi aretirali večjo družbo nevarnih vlomicev, ki so končno priznali, da so zadnji čas v Ljubljani izvršili 19 vlomov. — Policijske vesti. Na kolodvoru v Zidanem mostu Je bilo iz zaprtega železniškega voza ukradeno en zaboj toaletnega mila, v približni vrednosti 4700 kron. Milo Je bflo last trgovca Vaso Petričiča iz Ljubljane. — Na velesejmskem prostoru je bila ukradena akademiku Cirilu Legatu usnjata denarnica rujave barve, z vsebino 120 Din, potni list ter nekaj razglednic. — Iz nekega kozolca na Ižanski cesti je bil dne 15. t m. ukraden Iv. Šušteršiču suknjič sive barve iz vojaškega blaga ter s temnozelenkasto križasto podlago, vreden 1500 kron. — Slikarski potnik Anton Segovič je dne 19. t. m. pozabi pri izstopu iz vlaka štev. 47. a v Zagorju 15 slik, ki predstavljajo »Ujedinjenje« vrednih 1800 Din. — V kavarni »Zvezda« v Ljubljani, so neznani zlikovci razrezali več plišastih sedežev. =* Tedenski zdravstveni Izkaz. V Jašu od 3. do 9. t m. je bilo v Ljubljani rojenih 30, umrlih 20, od teh 10 tujcev. Vzrok smrti: 3 življenska slabost, 3 Jetika, I otroška vročica, 1 zastrupljeni, 2 možganska kap, 1 srčna hiba, 2 rak in 5 naravnih smrtnih vzrokov. Nadalje so prijavljeni slučaji nalezljive bolezni: 1 Škrlatica, I griža in 1 otročiška vročica. Maribor. Mariborska porota. — Uboj vsled ljubosumnosti. V sredo je stal pred mariborsko poroto ruski begunec iz Strnišča pri Ptuju, Benjamin Mihailovič Svečnikov. Dne 31. decembra 1921 je vsled ljubosumnosti ubil z vodovodno cevjo ptujskega zdravnika dr. Scheichenbauerja. Obtožen je bil umora. Obdolženca je celo državni pravdnik zagovarjal, ker Je storil dejanje v razburjenosti, vsled morečega ljubosumja. Svečnikov je bil obsojen radi uboja na štiri leta težke ječe. Glasbena Matica. Orkestralni odsek je Jiml dne 18. t m. svoj četrti redni občni zbor in sl je Izvolil sledeči odbor: Načelnik dr. Ciril Kraševec, podnačelnik Franček Serajnik, tajnik Rudolf Rakuša, blagajnik Hugo Mascher, arhivar Albin Horvat in odbornika g. Avgusta Šantlova In Jože Lah. Redne vaje se vršijo vsaki pondeljek in četrtek od 20. do 21. ure v Glasbeni Maticu Prvi letošnji koncert se vrši dne 4. novembra, na kar opozarjamo vse prireditelje v ogib kolizije. — Vsi člani, ki se niso udeležili občnega zbora, so naprošenL da pridejo k prihodnji vaji dne 21. t m. CeUe. Turlstovskt vlaki. V nedeljo dne 24. t m. vozita jutranja turistovska vlaka do Velenja oz. Trbovelj, ter večerni turistovskl vlak iz Velenja v Celje zadnjič. Od 1. oktobra dalje tl vlaki izostanejo. Vprašanje novega mostu čez Savinjo. V »Novi Dobi« je nekdo napisal članek, v katerem opisuje nujno potrebo, da se kmalu zgradi nov savinjski most ter nasvetuje, da bi se precej dohodkov lahko dobilo za kritje glavnice, za zgradbo novega mostu s tem, da bi se uvedla mostnina za pešce, vozove, avtomobile itd. Nasvet ni neumesten. Vendar pa ne vemo, če bi bilo izpeljivo, da bi se mostnina pobirala tudi od pešcev. Naval, ki ie na tem mostu posebno ob nedeljah, ko prihajajo ljudje v mesto v cerkev, zelo velik, bi ne dopuščal, da bi se mostnina v redu pobirala In bi zato trebalo veliko pobiralcev. Kar se pa tiče vozil, ld vozijo čez ta most, pa je stvar druga. Od vozil pa bi se lahko pobirala mostnina in bi bila tudi na mestu. Ta mostnina bi se lahko pobirala že sedai pii starem mostu, ko se ga mora vedno ln vedno popravljati, kar ie stalo že in Se bo stalo ogromne vsote. Saj bo že prihodnje sklenjeno popravilo stalo čez 100.000 kron. Z^to bi pač bilo umestno, da se uvede mostnina za vozila, za pešce naj se pa to opusti. Celjski šahovski klub prične prihodnji teden s klubovim turnirjem. Občinska mesnica v Celja. V seji občinskega sveta se je sedai def. sklenila otvorltl obč. mesnico v najkrajšem času. O akciji, kako se jo namerava ustanoviti, smo že poročali. Ob tej priliki bi svetovali, da bi se meso prodajalo na več stojnicah, da odjemalci ne bodo primorani predolgo čakati. Prodaja mesa se naj uredi tako, da bo v vseh ozirih fnnkcijonlrala brezhibno, potem bo gotovo tudi lepo uspevala Na Urški gori bodo v soboto 23. In v nedeljo 24. t m. koline. Celjani, ki se žele udeležiti zleta naj se v soboto s popoldanskim vlakom odpeljejo do Slovenjgradca, kjer prenočijo. Povratek čez Guštanj in Maribor. Plavulišce »Diana* je vsled nastopivše jeseni od 20. septembra dalje zaprto. b. Cene sladkorju v Celju. Kristalni sladkor 76 K kg. v kockah 86 K kg. Kavarno Prešern na Krekovem trgu bo sedanji lastnik popolnoma preuredIL Umrlo je v mesecu avgustu v Celju in celjski javni bolnici skupno 22 oseb. V mestu so umrle 3 osebe, v bolnici pa 19 oseb. Pokrajina. Sv. Lenart pri Vel. NedeljL Stev. 37 »SL Gospodarja« je prinesla prav jezuitsko hinavsko blatenje našega tukajšnjega učiteljstva. Nepodpisani obrekovalec, dopisunče najnižje vrste, je v članku nagromadil toliko natolcevanj, obrekovanja in sličnih njega vrednih stvari, da se nam zdi, da je obiskoval kako posebno strokovno šolo za te poštenega človeka nevredne »čednosti«. Vrgel se je na naše požrtvovalno učiteljstvo, ki žrtvuje vse svoje moči naši mladini ta je skušal oblatiti, kakor je oblaten njegov jezik. — Učiteljici sta na prošnjo tukajšnjega trgovca sprejeli na hrano njegovega učenca (dopisunče je iz tega, menda radi večjega efekta — naredilo trg. pomočnika), ker mu on ni mogel drugje dobiti primerne hrane fn da si obenem nekoliko izboljšata svoje gmotno stanje. In vsled tega Jima podtika »Slov. Gospodar« vse mogoče m nemogoče stvari in to na način, ki so ga poznali le srednjeveški jezuitje, ki so prodajali odpustke in nebeške sedeže. Opozarjamo merodajne činite-lje, naj ukrenejo potrebno za zaščito našega požrtvovalnega učiteljstva pred napadi take nizke vrste individuov. Sokolstvo. Glavna_ skupščina Jugoslovnskega Sokolskega Saveza se vrši dne 29. oktobra t. 1. v Zagrebu v saborni dvorani. Dnevni red: 1. otvoritev skupščine, 2. poročilo starešinstva, 3. poročilo T. O. 4. poročila odsekov, 5. poročilo uprave Sokolskega Glasnika, 6. prireditve J SZ v letu 1923, 7. predlogi žup, 8. slučajnosti. Na skupščino pošlje vsaka župa za 500 članov oo enega delegata. Predlogi žup se morajo poslati Savezu 14 dri pred skupščino. Dne 28. oktobra t. 1. se vrši ob 8. uri zvečer zaupni sestanek delegatov vseh žup. Dne 28. oktobra ob 8. url zjutraj se vrši seja T. O. Jugoslovanskega Sokolskega Saveza. Zahvala češkega Sokolstva. Predsedstvo Češke obce sokolske je poslalo Jugosloven-skemu Sokolskemu Savezu sledeči dopis: MUl In dragi bratje. Predsedstvo COS le sprejelo takoj v prvi svoji seji, ki se ie vršila po Vašem uspelem zletu v Ljubljani t zadoščenjem in z velikim veseljem na znanje poročilo staroste dr- Scheinera, načelnika dr. Vanička ln predsednika zletne komisije br. Vincenca Stepaneka o tem, da je naš zlet k Vašemu bratskemu narodu z ozirom na Vašo veliko požrtvovalnost, bratsko vo- , moč m ljubezen končal s popolnim uspehom, kajti stvoril je novo, nerazdružno vez med obema našima narodoma ter združil naše In Vaše Sokolstvo. Dobro se zavedamo, da i* bila to predvsem Vaša prijateljska pomoč In požrtvovalnost, s katero ste se lotili vseh del, ki so bila potrebna, da se Je zamogel uresničiti ta naš zlet, vsled česar smatramo za svojo prvo dolžnost, da se Vam najiskre-nejSe zahvaljujemo za vse. Vaš prelepo uspeli zlet je znova dokazal nezlomljeno tn nezlomljivo čilost Jugoslovenskega Sokolstva, kakortudi moč vseh treh združenih v en nera^druZljiv, mogočen in zmagovit Sa-vez. Fiili smo srečni, da smo zamogli prisostvovati temu prelepemu -prazniku slovanske moči in vzajemnosti. Čestitamo Vam Iskreno k popolnemu uspehu zleta. Ceško-Slovenska Obse Sokolska Vas pozdravlja ter Vam želi obilo uspeha pri pozletnem delu. Nazdarl Ljubljanski Sokol začne zopet redno telovaditi v prenovljeni telovadnici (Narodni dom) v pondeljek 25. septembra popoldne po sledečem urniku: moško deca (od 6. do 14. teta): torek in petk od 5. do pol 7., ženska deca (od 6. do 14. leta): pondeljek in četrtek od 4 % do 5 %, moški naraščaj (od 14. do 18. leta): pondeljek in četrtek od 6. do 7 )4, ženski naraščaj (od 14. do 18. leta): sreda m sobota od 5% do 7., člani (od 18. leta) I. oddelek: pondeljek, sreda in petek od 7 K do 8 H, II. oddelek: iste dneve od 8 H do 9 članice (od 18. leta): torek in sobota od 7. do 8. ure. Vpisovanje v posamezne oddelke vedno pol ure pred začetkom telovadbe. V naraščaj in deco se sprejema samo proti pismenemu dovoljenju starišev oziroma njih namestnikov. Zdravo! Iz zletnega odbora. Zleta! odbor oziroma posamezni odseki izvršujejo likvidacijo vsesokolskega zleta. Likvidacija zahteva dosti dela. Večina predmetov je že razprodana, tako n. pr. slama, les tz veseličnega prostora in druge podrobnosti. Telovadišče še ni prodano, pač pa se začne s podiranjem tribun v prihodnjih dneh. Vs* tozadevne govorice o prodanih tribunah in lažnjiva poročila nekaterih časopisov 0 milijonskih podporah od strani vlade so izmišljena. Zletni odbor bode podal po končani likvidaciji točen obračun, iz katerega se bo Sokolstvo lahko prepričalo o verodostojnosti poročil naših nasprotnikov. Zleta! odbor ima v zalogi Še mnogo državnih zastav, katere priporočamo v nabavo vsem društvom. Istotako priporočamo društvom, da si nabavijo za njihove prireditve razglednice JSS. Izletni odsek I. Jugosl. vsesok. zleta t Ljubljani poživlja vse brate, ki so svoječasno sodelovali pri tem odseku, da do pondelj-ka vrnejo izletne odznake br. tajniku Izletnega odseka Stanku Leskovic-a (reč. asistent v računovodstvu delegacije rrrinisti stva financ, Krekov trg, ur. ure od pol 8. do 14-). Šport in turistika. Športni teden 192% Spored lahkoatletk’-nlh tekmovanj za prvenstvo Slovenije. V dneh 23., 24., 27. in 28. septembra se vrSe na prostoru SK Ilirije, Ljubljana lahkoatle-tična tekmovanja za prvenstvo Slovenije z« leto 1922. Spored Je sledeči: V soboto Ti. septembra točno ob 15. Predtekl na 100 ul Skok v višino brez zaleta. Skok v višino t zaletom. Finale 100 m. Skok s palico. Met kroglje. Tek na 800 m. Met diska. Troskok. Štafeta 4 m. V neajo 24. septembra, dopoldne ob H. propagandni štafetni tek skozi mesto. Start in cilj: Prostor SK Ilirija. Štafete tečejo po sledeči progi: Gosposvetska cesta, Bleivrei-sova, Aleksandrova. Dunajska ter po Gosposvetski cesti nazaj na prostor SK Ilirije. Predteki na 200 m. Tek na 1500 m. Finale na 200 m. Skok v daljavo brez zaleta. Skok v daljavo z zaletom. Met kopja. Tek na VO m. Med finalom rokometne tekme SK Ilirija SK Jadran, olimpijska staieta 100 + 200 + 400 + 800 m. •V sredo 27. septembra. Prostor SK BWp je. Začetek ob 16. Petoboj. Tek na 10.000 m, PeŠiioja na 3000 m. Pri pešhojl $e tekmuje aa prostoru SK Ilirije. Start in cDJ tek« aa 10 tisoč metrov, je na istem prostoru. V četrte* 2$. septembra. Damska tekmovanja aa prostoru SK Ilirije. Začetek točno ob 1& Predteki na 60 m. Predteki na 100 m. Skok v višino z zaletom. Predteki na 200 m. Mi* kroglje. Finale 60 m- Finale 100 m. Skok v daljavo z zaletom. Finale 200 m. Met diska. Met kopja. Štafeta 4 X 60 m. Enotna vstopnina za vsaki dan znate 8 Din. Dijaki 3 Din. Klub kolesarjev in motociklistov »lUrtia* v Ljubljani priredi ob priliki športnega tedna ▼ nedeljo dne 24. t m. ob 9. uri dopoldne »Motociklistično dirko za prvenstvo Slovenije« na km 10. Proga Gaštej—Medvode. Vo*l se v sledečih kategorijah: a) pomožni motoc-H (D. K. W.), b) motorji do 250 kub. cm, «) motorji 'do 500 kub. cm, d) motorji nad 500 kub. cm. Startati imajo pravico vsi motociklisti člani klubov včlanjenih v Jug. koL sav. Prijavnino Din 20 je nasloviti na klubovo kavarno »Prešern« in mora vsebovati: Ima, klub, znamko tovarne in HP motorne *fl*. Vsi tekmovalci morajo imeti na Startu kla-bovo izkaznico in certifikat motorja. Zbirafr šče tekmovalcev ob 7.30 pri Jesihu v Medvodah, kjer se imajo javiti vodstvu dirke t svrho tehtanja motorjev In vozačev. — Po poldne ob 13- uri štart kolesarske dirke 4* prvenstvo »Slovenije« na progi Ljubljana*-*-Vransko—Ljubljana km 100. Start: pri km 1 na Dunajski cesti. Cilj: pri km Z na Dunajski cesti približno ob 15.45. uri Prijavnino V znesku L’in 2 ie nasloviti na klubovo kavarno »Prešern«. Prijave za obe dirki se zakftur čljo v soboto 23. t m. ob 23. url — Odboc. iiMi i il Zgodovinska razstava slovenskega *B-karstva (Obrtna Sola) bo odprta samo še ds 25- t m. Kdor sl je še ni ogledal, naj jo gotovo obišče te zadnje dni, za katere je vstopnina znižana na 2 Din za osebo, da se rum slojem omogoči obisk razstave. Poleg tega priredi umetnostno zgodovinsko druitva X petek, soboto in nedeljo na razstavi razkazovanje in z razlago slik. Danes r petek dne 22. t m. ob 3. popoldne bo razlagal občinstvu razstavljena dela vseučlliščni profesor dr. Izidor Cankar, v soboto ob 3. pdpoMne konservator dr. Franc Stele, v nedeljo ob 10. dopoldne zopet dr. Cankar, v nedeljo ob 9. popoldne pa bo razlagal slike m$gr. Vftttot Steska za delavstvo. Nihče naj si razstave n e pozabi ogledati, ker pozneje morda sploh ne bo imel več tako lepe prilike, da si ogle-da zgodovinska dela slovenskega slikarstva. Opozarjamo občinstvo tudi na zbirko »Sla* venska narodna umetnost, katero je ravnokar Izdala Narodna Qalerlja v obliki 27 rf» produkcij v »vetlotlsku po najrazličnejših delih naše moderne. Zbirka se dobi pri blagaM razstave ln stane samo 30 Din. ....— ■ .......... I" ■ Društvene vesti. »Bratstvo*. Prvi mesečni sestanek #e vrši v soboto, dne 23. t m. ob & url zvečer v salonu restavracije »Pri Lozarju«. Na dnevnem redu je poročilo o društvenem delovanju in poročilo o solnograškem kongra* su. Vsi člani so dolžni se sestanka brezpogojno udeležiti. Pletene jopice rokavice, nogavice po šalil mi mi: a. BfniioviCnr.sLK.Soss, Ljubljana, Mestni trg 19. Stran 4. .JUGOSLAVIJA*, 22. septembra 1922, SteVr#8' MALI I OGLASI PROftAJA: Namiznih jabolk Pagonov. Naslov trgovina Prane Švare, Pesnica pri Mariboru. 512 vec ENONADSTROPNO HIŠO S trgovino v Ljubljani, Na-llov v upravi Usta, 628 NA BLEDU hotel Kaps št. 14 pod gradom, popolnoma nov s 25 notranjimi prostori, 15 popolnoma mobilira-nih sob, pripravno za hotel 2 krasnim vrtom, električna razsvetljava, za 3 milijone 200,000 K- Naslov: Franjo Stopar, vinski trgovec, Šmihel št 16 pri Novemmestu. •527 SlUZil £: IŠČEM SLUŽBE kot paznik ali sluga pri kakem podjetju. Naslov v upravi lista. 524 strica. Za hrano In obleko preskrbljeno. e. 521 RAZNO 2 DRUŽABNIK za trgovino z mešanim blagom v lepi tari na Gorenjskem tik cerkve se išče, Potreben kapital kron 100.000. Krasno stanovanje na razpolago. Ponudbe pod: »Brez konkurence«, na upravo lista. 517 se čedno pohištvo in nekaj denarja. Ponudbe pod »Samostojnost« na upravo lista. 518 VINAGRADNIK 2a 6 johov velik vinograd pri’'Celju se sprejme s 1, novembrom t. 1. Ponudbe na »Prvo jugoslovansko lesno industrijo, Zavodna pri Celju. 513 AMERJKANC1 — POZOPJ Družabnik z gotovino . kron 500.000 za plodonosno trgovino z deželnimi pridelki in z špecijaiiteto na drobno in debelo (na deželi), kateremu je Zasiguran dobiček, se išče. Javiti se je pod št. 500.000 na upravo lista. 526 UČEN EC se sprejme v trgovino z mešanim blagom; prednost imajo le tisti, ki so dovršili šolo z dobrim uspehom in so fizično močno razviti. Trgovina Gustav Sevšek, Dobova. 523 SLUŽBE IŠČE absolventinja trgovskega tečaja ter z enoletno prakso v špecerijski trgovini kot začetnica v Kaki pisarni event. trgovini. Cenj. ponudbe pod št. 514 na upravo lista. 514 HIŠA Z GOSTILNO z vsem inventarjem in ca 50 hi vina, dva vrta za ceno kron 1,600.000. Ferdinand Dečman, Celje, Gosposka ulica št 34, 525 MLAJŠI TRGOVEC na deželi išče marljivo gospodinjo v starosti do 40 let, četudi z otrokom, začasno v svrho skupnega gospodarstva. Zeli UČENEC v starosti 16—13 let se prejme takoj pri Antonu Marčič, usnjar, Slov. Bi- n mr t>roda se jejj| mlin I# POSeSfVO v bližini kolodvora in Dol. Toplic, 70 oralov v izmeri travnike, njive, ozdovi zaraščeni. Cena in 450.000'—. Poizve se v notarski pisarni, NOVOMESTO. Di samostojnež* mlinarji za tako}. Ponudbe p* ..mlinar"' na An. Drago Beselialc, UB” Sodna ulica štev- > Pozor I Pozor I sredini mesta THaribor se takoj odda pritlični del hiše, v kateri se nahajajo lokali, primerni /a vsako trgovino, pisarno ali kak denarni 2avod. Ponudbe pod »pritličje hiše41 podružnici „Jugoslavije44, THanbor, Pozori fe.' Pozor I Električni streli proizvod AEG, električni števci proizvod AEG, Žarnice Tungsram, vse elektrotehn. potrebščii potrebščine v zalogi po ugodnih cenah. Elektrotehn. tvrdka Karol Florijančič, Celje, Proračuni brezplačno I Prvovrsten pšenični zdrob, valjan ješprenček prodaja mn zadruga, mm on e Istotam se kupuje po naj višji dnevni :: ceni ajda, proso in krompir* n Uliti' imillllliiiiiliiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiilliniiimiiliiiillimillllllltlli .nfrniimiimiiiimiiiiiHiii 1 MODELE ČEVLJEV v celih serijah iz lepenke po modernih kopitnih oblikah ali amerikanskih oblikah izrezane, dobavila za tvornice obuvala in čevljar lev. Apartne. elegantne oblike. Velikanska izbira novitet za vsako sezilo. ZGORNJE DELE izdelulem iz od naročnika mi doposlanega materilala prvovrstno, hitro in poceni. Posebna delazmožnoet v montiranju zgornjih delov za TOVARNE OBUVALA. nakan, reoaratura in rrodala ČEVLJARSKIH STROJEV. Zahtevajte prošnekte od RALPH P. RICHTER, Subotica VI. POUČEVANJE v vseh strokah moderne, mehanične izdelave obuvala. ZAHTEVAJTE PROŠPEKTEl tmiminnHimiiiiiniinmiiiimHiMnHiriMmiiiiiniiinirnnniinimiiiiiitifiiimimiui?: iiiiiiiiimiiiiiiimiirtiiiimimiiimitiiiiiiuiiiiiiini! Novost za Ipslauijo! Ravnokar došlo nepremočljivo: Impregnirano blago za dežne plašče, športne jopiče za dame in gospode, kolesarske in avtomobilne jopico, ter pelerine za šolarje izdeluje v lastni delavnici po meri in en gros Fs Potočnik krojacnica za dame in gospode Ljubljana, Selenburgova ulica 6, Tr aois! a 1 kg © Tilsit i 5 kg* © nudi po na mžji ceni • FR. OZOM, sirarna AŠKA SLATINA.I Potniki uHmeriko, pozor! UNITED • AMERICAN • LINES • 1$ prevaža potnike z najnovejšimi brzopamiki p1 I It iipt v New-York, jj Vozne liste ter vsa potrebna pojasnila ŠIMOM KMETEC, zastopnik za Sloves Ljubljana, Kolodvorska ulica 26, Čašica »ega v .......... I katnega Mg* » nepopisen Priporočamo: j Cognac Dalmatia Medicini in druge izbrane likerje, žganja, ekstrakte In *l*« Frca dalmatinska adlikocana parna destilati V. THORPURGO, SPLIT Zastopnili: fidolf Kordin, Ljubljana, BjBthomovatfj} Poziv © § i © to : Izvršujoč sklep konstituirajočega glavnega zborovanje od 28. maja 1922 ter pozivom na sklep seje ravnateljstva od 17. julija 1922 objavlja podpisani odbor s tem 11“ : 9 I I na ion nove emisije m jnpovm in to od Din 1,500.000'- na Din 2,500.000-z izdajo novih 100.000 delnic po nom. Din 100 —« 'Emisija delnic se bo izvedla pod sledečimi pogoji: 1. Stari delničarji imajo pravico na vsako staro delnico po eno delnico nove emisije po tečaju od Din 100'— po komadu, ter Din 10'— vpisnihe po delnici 2. Z delnicami, katere po starih delničarjih ne bodo optirane, razpolaga Upravni Odbor na ta način, da jih prepusti subskribentom nove emisije, ki dosedaj niso bili delničarji .Jugoslovetttkos novlnskog d d" po nominali ter Din 15— vpisnine po delnici, pri tem si Upravni Odbor pridrži pravo reparticije. 3. Delničarji, kateri žele izvršiti svoje pravice opcije, dolžni so predložiti svoje »tare delnice na prekolkovanje v času'od 1. do 30. septembra 1922 in sicer pri onem denarnem zavodu, pri katerem so do sedaj vplačevali za naše društvo ali pri enem od zavodov, pri katerem se vrši vpis sedanje emisije. 4. Vpisovanje nove emisije delnic „Jugos1ovenskog novinskog cL d.“ začenja S 15. septembrom t. L in traja do 31. decembra 1922. 5. Vpis in vplačilo nove emisije vršilo se bo na sledeči način: pri vpisovanju se vplača 50 % od vsake delnice ter Din lO— oziroma Din 15 — vpisnine po komadu; vplačilo preostalih 50 ®/0 mora sledeti najpozneje do 31. januarja L 1923. 6. Na položena vplačila se bo izdalo začasno potrdilo, a pri vplačilu celokupnega iznosa delnica društva. Ta emisija je deležna dobička tekočega leta. 7. Za uplačevanje fungira: »Jadranska banka d. d.“, Beograd; »Prva Hrvatska Štedionica44, Zagreb; »Francusko-Srpska banka A. D.14, Beograd; »Hrvatska Eskompina banka d. d.“ Zagreb; »Slavenska banka d. d.44 Zagreb; »Jugoslavenska banka d.