g»- I., n M M m ai n t ■ ^ m rosnima pinmnb i iuuivul Leto XVII., st. 139 Ljubljana, četrtek 18. junija 1936 Cena 2 Din Upravmštvo; i^juoijaiia, tknalljeva Ulica b. — Telefon St- «122, 3123. 3121. 3125, 8126*» Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen* »urgova ul. 3. — Tei 3392, 8492. Podružnica Maribor: Gosposka ollca St 11. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova nttca St. SL — Telefon St. 190. Raiiunl pri poŠt ček zavodih: L.JUB-ijana St. 11.842. Praga čislo 78.180, Wlen St 105541. Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaša meseCno Oin 25.— Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1. Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. Okrog sankcij Cim bolj se bliža odločilni sestanek sveta in skupščine DN, tem večja je negotovost glede bodoče usode sankcij. Razdvojenost v tem vprašanjal je za sedaj še tako velika, da si je nemogoče ustvariti pravo sliko o namerah posameznih držav. Razen močnih načelnih nasprotij, ki zadevajo teoretično plat tega vprašanja, obstoje tudi v praktičnem pogledu precejšnje razlike, in to cedo v okviru posameznih vlad. Nepričakovani izpad angleškega finančnega ministra Nevilla Chamberlaina proti sankcijam je te razlike v pogledih posebno močno podčrtal pri angleški vladi. Po Chamber-lainovem izpadu se ne da več dvomiti, da je Edenova sankcijska politika naletela na odpor v angleškem kabinetu samem in da o homogenosti angleških pogledov v vprašanju sankcij ne more biti vec govora. Kakor v javnosti, tako sta se tudi v vladi pojavila dva tabora, katerih eden je za sankcije, drugi pa proti njim. Prvega vodi Eden, podpirajo pa ga tudi oba Mac Dona/Ida, oče in sin, vplivni sir Robert Ormsby-Gore ter lord Halifax. T~j je, kakor pravijo, tabor mlajših. Drugemu taboru pa se je sedaj postavil na čelo finančni minister Neville Chamber-laiti, ki v svoji protisanikcionistični akciji lahko računa na podporo notranjega ministra sira Johna Simona, lorda Hail-shama in bivšega zunanjega ministra sira Samuela Hoairea, ki je spet vstopil v vlado, to pot kot prvi lord admiralitete ali mornariški minister. Med nasprotniki sankcij lahko štejemo še dva vplivna angleška politika: sira Austena Chamberlaina in Winstona Churchilla; ta dva vedno na novo obračata pozornost angleškega javnega mnenja in merodajnih krogov na nemško nevarnost, ki se jima zcii v sedanjem položaju večja od italijanske. Zato se zavzemata za sporazum z Italijo v abesinskem vprašanju in za njesno zopetno sodelovanje v evropskih zadevah na strani obeh zapadnih velesil. Spričo te notranje razdvojenosti angleškega kabineta, ki prehaja po zad-ijem Chamberlainovem govoru do če-aije večjega zunanjega izraza, je seveda težko reči, za katero izmed teh dveh smeri se bo odločila sedaj Anglija uradno. Da bo v tem vprašanju odločalo med ^nigimi faktorji tudi — in ne v najmanjši meri! — angleško javno mnenje, o tem po dosedanjih skušnjah ne moremo več dvomiti. Baldwin, ki je enkrat to javno mnenje že izzval in pri tem risidra! svoj položaj premiera, a se je tedaj rešil z žrtvovanjem zunanjega ministra Hoarea, ki ga je sedaj spet poklical v vlado, bo skušal ubrati med obema ek-stremoma srednjo pot, da reši sebe in se izogne nevarnosti novih žrtev, slasti morebitne žrtve zunanjega ministra Edena, ki je preveč priljubljen, da bi ga mogel pustiti iz kabineta. To taktiko je pokazal Baldwin že takoj v odgovoru na prve interpelacije o Chamberlainovem govoru, ki sta mu jih postavila voditelja delavske in liberalne opozicije, ugledna prvaka major Attlee in sir Ar-chibald Sinclair. Tudi prvi komentarji angleškega tiska so pokazali, da je Bakhvinova pozicija v tem vprašanju zelo delikatna in da je za sedaj še zelo odprto vprašanje, kakšno stališče bo zavzela Anglija glede sankcij na sestanku v Ženevi, ki je že pred vrati. Neka kompromisna verzija se pojavlja v tem smislu, da se bo angleški kabinet spričo brezpomembnosti nadaljnjega izvajanja sankcij načelno sicer odločil za njih ukinitev, da pa v tem popuščanju napram Italiji vendarle ne bo šel tako daleč, da bi že na sedanjem ženevskem zasedanju priznal italijansko »dovršeno dejstvo« v Abesiniji. Anglija bi sicer pristala na spremembo dosedanje samici jske politike in bi bila pripravljena spustiti se celo v razgovore o reformi statutov DN, ne bi pa priznala aneksije Abesinije. Seveda bi taka taktika dosedanjo zmedo le še povečala. Važno je vprašanje, kako se bo spričo te razdvojenosti in nejasnosti angleškega kabineta odločila Francija. Kakor je znano, je Francija do sedaj skušala brzdati preveliko sankcionistično goreč-ncst angleških krogov. V Londonu so zato v protisankcionističnih vrstah, ki so v zadnjem času stopile v ospredje, pričakovali, da bo tudi na bližnjem zasedanju v Ženevi Francija tista, ki bo pod-vzela iniciativo za ukinitev sankcij. Nova francoska vlada pa je to pobudo odbila. Ker Angležem v takem položaju ni preostalo drugega, kakor da sami prevzamejo ta neprijetni predlog, ki vladi v angleški javnosti najbrž tudi sedaj še ne bi pridobil simpatij, je pobudo za ukinitev sankcij prevzel minister Chamber-lain za svojo osebo, kar se je lahko na zunaj tolmačilo le kot njegovo privatno mnenje. Obenem pa naj bi ta pobuda iz Londona zbližala angleško in francosko stališče ter s tem položila temelje za bodoče tesnejše sodelovanje v znaku nekdanje »entente cordiale« med obema za-p^idnima velesilama, kakor si baje to želi, tudi novi francoski zunanji minister Yvon Delbos. Kaj more v tej nejasnosti pogledov in stališč storiti Ženeva ? Prvi obrisi skromnega kompromisa so že na obzor- KOCKA JE PADLA Angleška vlada je imela včeraj važno sejo, na kateri je 1 sklenjeno, da se bo zavzela za ukinitev sankcij London, 17. junija, o. Angleška vlada je imela danes opoldne svojo običajno tedensko sejo. 0 seji sicer ni bil objavljen noben komunike, vendar pa je vsa angleška politična javnost prepričana, da je na njej padla definitivna odločitev o ukinitvi sankcij. Eden je na seji dobil navodila za svoj govor na jutrišnji seji spodnje zbornice. Poleg drugih razlogov so na angleško vlado vplivale tudi note, ki so jih davi poslale v London avstralska, kanadska in novozelandska vlada in v katerih so zahtevale, naj se sankcije čim prej ukinejo, ker imajo zaradi njib veliko gmotno škodo in je nastala nevarnost, da bo njihovo blago docela izločeno z italijanskih tržišč. Vlada se je postavila na stališče, da sankcije niso dosegle nikakega uspeha in da predvsem niso preprečile vojne med Italijo in Abesinijo. Zaradi tega Angliji sedaj ne preostaja nič drugega, kakor da prizna izvršeno dejstvo. Na jutrišnji seji poslanske zbornice bosta Eden in morda tudi Baldwin nastopila z vso odločnostjo, da paralizirata napade, ki jih napoveduje laburistična opozicija. Eden bo v svojem govoru odločno odklonil sleherno odgovornost za neuspeh sankcij proti Italiji in bo zvalil vso krivdo na večino držav, ki so članice Društva narodov, češ, da so brez prave volje pristale na sankcije. Vlada pričakuje, da bo v spodnji zbornici dobila veliko večino in da bo docela propadel napovedani laburistični predlog, da naj se izreče vladi nezaupnica, ker se je odločila za ukinitev sankcij. Po mnenju političnih krogov, ki se zbirajo okrog Foreign officea, bo Eden naglašal, da Anglija že od vsega počet.ka s sankcijami ni imela namena gospodarsko in finančno uničiti Italije, nego je hotela z njimi samo očuvati evropski mir v sedanjosti in bodočnosti. Ker to ni uspelo, je pripravljena v sporazumu z ostalimi članicami Društva narodov ukiniti sankcije in prepustiti odgovornost za razvoj mednarodnih političnih dogodkov onim, ki niso znali pravilno uveljaviti sankcijskih določb Društva narodov proti napadalcu in si tako ustvariti primeren precedens in osnovo za slične akcije v bodočnosti. Vsekakor se bo Anglija v Ženevi zavzela za popolno ukinitev sankcij in ne bo pristala, da se ukinejo le delno ali po preteku določenega roka, kakor se je v zadnjem času mnogo govorilo. Angleška vlada namreč smatra, da bi bilo nesmiselno ukiniti sankcije le delno ali pa morda šele jeseni. Ce bo skupščina Društva narodov kolektivno sprejela angleško stališče glede take ureditve italijansko-abesinskega spora s vidika Društva narodov, je pričakovati, da se bodo ob koncem prihodnjega meseca zopet obnovili redni trgovinski odnošaji z Italijo in da bo Italija dobila v inozemstvu celo potrebne kredite za eksploatacijo anek-tiranih abesinskih dežel. Kakor poročajo iz Adena, so tamkajšnje carinske oblasti že pričele dovoljevati uvoz blaga iz italijanske Abesinije. Doslej so vsako pošiljatev iz dežel, ki so jih Italijani že okupirali, zaplenili in prodali na javni dražbi, včeraj pa so dovolili uvoz dveh velikih pošiljk surovih kož. Reuterjev urad objavlja, da ni nobenega razloga za dvome, da bi angleška vlada ne bila pripravljena ukiniti sankcije, če bo tako želela Ženeva. Verjetno je, da bodo ostale udeležene države članice DN posebej obveščene o stališču, ki ga je zavzela Anglija glede vprašanja sankcij, kar bi zelo olajšalo skorajšnja posvetovanja Društva narodov Francoske skrbi Pariz, 17. junija, o. Opoldanski listi že potrjujejo, da se je angleška vlada na svoji današnji seji definitivno odločila, da se bo v Ženevi zavzela za ukinitev sankcij proti Italiji. Francoski vladni krogi so zaradi tega zelo v skrbeh in si ne morejo pojasniti, ali naj pomeni ta angleška odločitev, da se bo Anglija zopet vrnila k sodelovanju s Francijo in Italijo, ali pa, da se bo odpovedala kolektivnemu sodelovanju za ohranitev miru v Evropi. Ce ima današnji sklep angleške vlade ta drugi pomen, je pričakovati, da London ne bo pristal na jamstva za ohranitev mej teritorialnega stanja v vzhodni Evropi. Francoski-ruski pakt bi izgubil ves svoj današnji značaj in bi imela Francija od vsega tega zgolj škodo, ker bi v bodočnosti ne mogla računati niti na kolektivno sodelovanje zapadnih evropskih sil v obrambi francoskih vzhodnih mej. Nekateri pariški listi presojajo današnjo odločitev angleške vlade bolj optimistično. Tako poudarja »Excelsior«, da bo sedaj mogoče obnoviti streško fronto in da bo Francija lahko zavzela odločnejše stališče tudi napram Nemčiji zaradi prekršitve lo-karnske pogodbe. Vprašanje je seveda, aH se bo Italija zadovoljila zgolj s takojšnjo ukinitvijo sank- ju, a ti obrisi prihajajo za sedaj samo iz Londona in iz Pariza, še zmerom pa ostaja odprto vprašanje, kaj poreče na vse to Rim, glede katerega vemo, da mu tako London kakor Pariz v vsakem novem iskanju izhoda iz zapletene mednarodne situacije posvečata polno pozornost. ! cij- »Echo de Pariš«, glasilo francoskega generalnega štaba, pravi v svojem komentarju o včerajšnjem razgovoru francoskega zunanjega ministra Delbosa z italijanskim poslanikom Cerrutijem, da je italijanski poslanik zahteval za ponovno italijansko sodelovanje z zapadnimi evropskimi velesilami poleg ukinitve sankcij tudi brezpogojno priznanje italijanske aneksije Abesinije. Preden ne bo ves svet službeno priznal in-korporacije Abesinije v italijansko državno ozemlje, se Italija ne bo spuščala v nikakršno razpravo o kateremkoli evropskem ali drugem problemu. Glede na poslednji razvoj sankcijskega vprašanja so politični krogi s tem večjim zanimanjem pričakovali tudi rezultate današnje seje francoske vlade, na kateri je zunanji minister Delbos podal prvo podrobno poročilo o zunanjem političnem položaju, vendar pa doslej ni bilo mogoče zvedeti, ali so bili sprejeti tudi kakšni konkretni sklepi o francoskem stališču glede sankcij. Italijanski nasveti Franciji Rim, 17. junija, o. V svojih poročilih iz Pariza razpravljajo listi predvsem o včerajšnjem sestanku francoskega zunanjega ministra Delbosa z italijanskim poslanikom Cerrutijem in ugotavljajo, da se je razgovor vršil v prijateljski atmosferi. Franciji grozi nevarnost, da osrtane osamljena. Prav to jo bo prisililo, da se pridruži zahtevi po ukinitvi sankcij proti Italiji Fašistični 1 listi opozarjajo obenem, da ima Italija sedaj pod orožjem nad milijon vojakov, ki so pripravljeni za vse eventuelnosti. Kar se tiče pogojev za ponovno italijansko sodelovanje v evropski mednarodni po-Lštiki. poudarja »Gazzetta del Popolo«, da italijanska vlada ne bo pristala na nikakršne francoske zahteve, zlasti pa De na to, da bi Francija in Anglija izkoristili italijansko zmago v Abesiniji. Francija bi morala z večjo realnostjo gledaiti na razvoj dogodkov in vlada Ljudske fronte bi se morala brigati bolj za to, da bo Francija vsaj notranje-politično močna. V Parizu se uvidevni politični krogi upravičeno boje, da bi se Rim in London sporazumela mimo Pariza in morda skupno z Berlinom. V poučenih krogih potrjujejo vest, da Italija ne bo sodelovala pri nobenih razpravah o reformi Društva narodov, niiti pri pokrajinskih paktih, dokler ne bo razveljavljen sklep, ki je Italijo proglasil za napadalca. Italija ne bo sankcij nikoli priznala Rim, 17. junija. w. Diplomatski urednik agencije Štefani piše: Dočim v raznih državah Evrope razpravljajo o ukinitvi sankcij, je javno mnenje Italije v pričako. vanju dogodkov skrajno rezervirano. Uradni krog; zastopajo stališče, da so bile sankcije juridična zmota, in jih Italija kot nezakonite ne bo nikoli priznala. Sankcije niso mele nobenega praktičnega uspeha in jih je moralno obsodila vsa mednarodna javnost Kejr je v Abesiniji sedaj zopet mir, Se sankcije po to zadev., nih določbah pakta DN ne morejo obdrža_ ti dalje v veljavi. Dopisnik potrjuje, da bi bila Italija zopet pripravljena sodelovati v mednarodni politiki, toda brezpogojno šele po odpravj sankcij . Nemški računi Berlin, 17. junija, o. Berlinski diplomat, ski krogi kažejo za ukinitev sankcij, ki je malone že gotova stvar, mnogo zanl_ manja, pri čemer presojajo vso zadevo a svojega posebnega polftičnega vidika. Ce se ukinejo sankcije proti Italiji, je samo po sebi umevno, da ne bo mogoče odrediti kakih sankcij proti Nemčiji zaradi za_ 6edbe Porenja, ker bi pomenile samo še večjo nevarnost za evropski mir in bi povzročile popolno zmešnjavo v gospodar, skjh odnošajih celokupnega sveta. Ko bo_ do sankcije proti Italiji končno ukinjene, se Nemčiji zaradi zasedbe Porenja ne bo treba več bati nobenih represallj tn bo zopet lahko nadaljevala svojo ravno pot. Če ^ prizna italijansko izvršeno dejstvo v Abesiniji, bo nujno treba priznati tudi. izvršeno dejstvo v Porenju. Tudi Švica za ukinitev sankcij Bern, 17. junija, o- Politični krogi zatrjujete, da bo švicarska vlada še pred iz-redn m zasedanjem sveta Društva narodov poklala generalnemu tajništvu Društva narodov spomenico, v kateri bo razložila svoje siališče glede sankcij in zahtevala takojšnjo njihovo ukinitev. Ruždi Aras v Beogradu Na poti v Montreux se je turški zunanji minister ustavil v Beogradu ter se sestal z dr. Stojadinovičem Beograd, 17. junija, p. Snoči se je ustavila v Beogradu turška delegacija, ki bo zastopala turško vlado na konferenci v Mont-reuxu, ki se bo pričeli 22. t. m. in na kateri se ima izpremeniti lausannska pogodba o morskih ožinah oziron a ukiniti njene vojaške klavzule. Turška delegacija šteje 40 članov, po večini vojaških in pomorskih strokovnjakov, ter ji načeluje zunanji minister dr. Ruždi Aras. Turški zunanji minister je bil v Beogradu snoči zelo prisrčno sprejet in se je nastanil v turškem poslaništvu. Dopoldne se je odpeljal na dvor in se vpisal v dvorsko knjigo. Nato je bil v zunanjem ministrstvu, kjer se je sestal z dr. Milanom Stojadinovičem. Njun razgovor je trajal do poldneva. Kakor poroča nocojšnja »Pravda«, sta državnika izkoristila priliko, da se še pred konferenco v Montreuxu in pred izrednim zasedanjem skupščine Dru- štva narodov ponovno pomenita o najbolj perečih vprašanjih, ki zanimajo balkanske države. Turškemu zunanjemu ministru je bilo mnogo na tem. da se informira o stališču jugoslovenske vlade glede kolektivnega varnostnega problema in eventualnega sredozemskega sporazuma, o katerem se zadnje čase mnogo razpravlja. Ruždi Aras je želel podrobneje spoznati tudi stališče naše vlade glede turške zahteve po ponovni militarizaciji Dardanel. Po konferenci v zunanjem ministrstvu se je minister dr. Ruždi Aras odpeljal na Dedinje. kjer ga je sprejel knez - namestnik Pavle v avdienci in ga nato pridržal pri obedu. ... i Proti večeru je Ruždi Aras nadaljeval razgovore z dr. Stojadinovičem, nakar je ob 22. nadaljeval vožnjo v Pariz, kjer se bo zadržal dan ali dva in odpotoval potem v Montreux. Schachtova misija uspela Gospodarsko sodelovanje med Nemčijo in južno-vzhodno Evropo je zagotovljeno Sofija, 17. junija o. Med tukajšnjimi diplomatskimi krogi so izzvala Schachtova pogajanja v Sofiji pravo senzacijo- Tako na nemški kakor na bolgarski strani potrjujejo, da je Schacht v Sofiji in Atenah dosegel načelen sporazum, ki naj bi se sedaj razširil še na Budimpešto. Po tem sporazumu bosta Grčija in Bolgarija prešli sedaj docela v gospodarsko 6fero Nemčije. Ta preokret se bo pokazal v kratkem tudi v političnih odnošajih med Nemčijo in obema balkanskima državama Politični krogi pravijo, da je postavil dr. Schacht v svojem poslednjem potovanju novo podlago za stari nemški Drang nach Osten. Nemčija si hoče za bližnjo bodočnost zagotoviti potrebne balkanske sirovine za svojo industrijo, obenem pa tudi balkanska tržišča za svoje proizvode. Le tako se bo lahko Nemčija v bodočnosti vsa posvetila akciji za ponovno pridobitev kolonij. In čeprav bi že imela svoje stare kolonije, bi bila še vedno navezana na balkansko blago ker bi morala v kolonijah šele organizirati eksploatacijo tamkajšnjih si- rovim Izvedelo ee je, da se je dr. Schacht ▼ Atenah zanimal predvsem za to. ali bi bila Grčija pripravljena uvažati nemški vojni material in druge proizvode nemške vojne in- dustrije. poleg tega pa tudi sladkor, sukanec, bombaž in volno. Sofija, 17. junija. AA. Kralj Boris j© odlikoval predsednika nemške državne banke dr. Schachta z redom sv. Aleksan. dra Nevskega I stopnje. Nemški glas Berlin, 17. junija. AA. Današnja >Ger_ mania« priobčuje članek o potovanju gu_ verne rja nemške državne banke dr. Schachta po državah jugovzhodne Evrope in opozarja na prisrčne sprejeme, ki jih je doživel. List poudarja dalje, da dr. Schachtovo potovanje ni imelo političnih namenov, marveč je Slo samo za gospo, darsko sodelovanje med Nemčijo in državami jugovzhodne Evrope. Prihod v Budimpešto Budimpešta, 17. junija. AA. Predsednik državne banke dr. Schacht je ob 11. do_ poldne prispel z letalom iz Sofije na bu-dimpeštansko letališče- V njegovem spremstvu sta ravnatelj nemške državne banke J ost in šef odseka nemškega gospodarskega ministrstva Reinhardt. Osamosvojitev Sirije in Libanona Obe državi bosta postali samostojni in bosta že sprejeti v Društvo narodov Pariz, 17. junija, o. Zadnje dni sta se mudili v Parizu delegaciji iz Sirije m Libanona, ki sta se pogajali s francosko vlado za osamosvojitev obeh dežel. Kakor poročajo današnji listi, je bil dosežen popoln načelni sporazum. Francoska vlada je sprejela vse glavne zahteve prebivalstva Sirije in Libanona. Še to poletje bosta postali Sirija in Libanon dve popolnoma samostojni državi. Imenovali se bosta levantski državi. Ze na septemberskem zasedanju Društva narodov bosta bržkone sprejeti kot novi članici v ženevsko mednarodno ustanovo. Radikalno-socialistioni »Oeuvre« je objavil o tem sporazumu naslednje podrobnosti: Sirija in Libanon bosta postali samostojni državi, vendar pa bosta vezani s Francijo z zavezniško pogodbo. Tudi v vojaških zadevah bosta imeli svobodne roke. V obeh državah bo ostalo nekaj kontingentov francoske vojske, toda le za obrambo njunih mej, nikakor pa ne bosta prisiljeni v primeru vojne v Evropi poslati svoji vojski na pomoč Franciji. Sporazum generalnih štabov v Bukarešti Bukarešta, 17. junija, g. Na včerajšnjem sestanku šefov generalnih štabov držav Male antante pri kralju Karolu, ki je trajal dv« uri in sta mu prisostvovala tudi ministrski predsednik Tatarescu in zunanji minister Titulescu, je bil dosežen popoln sporazum glede vseh vojaških vprašanj držav Male antante. Konferenca načelnikov generalnih štabov je bila zaključena danes. Važna seja francoske vlade Pariz, 17. junija, o. Francoska vlada je imela danes dopoldne daljšo sejo. Najprej se je bavila z zunanje-političnimi vprašanji in je minister Delbos podal daljši ekspoze. Notranji minister Salengro je predložil vladi načrt zakona o prepovedi in razpusta vseh desničarskih borbenih organizacij in lig. Ni znano, ali so bili o tem vprašanju ie na današnji seji sprejeti kakšni defmitivni sklepi. Ministrski svet je končno razpravljal tudi o novih socialno-političnih zakonskih načrtih, ki bodo v kratkem predloženi parlamentu v odobritev. Načrti se tičejo nacionalizacije vojne industrije, reforme Narodne banke in drugih važnih problemov. Reforma francoske Narodne banke Pariz. 17. junija, g. Vlada pripravlja reformo Narodne banke. Po enem načrtu naj bi se v bodoče delila v dva oddelka in sicer v emisijski oddelek, ki bj imel urejevati eamo obtok novčanic, in pa * kreditni oddelek, kj bi moral skrt)eti za ureditev diskontnih in kreditnih vprašanj. Končno načrt o reformi še ni izgotovljen, ni pa izključeno, da bo že jutri predložen poslanski zbornici. Švicarska vlada proti francoskim socialistom Bern, 17. junija. AA. Policijska uprava je na zahtevo državnega tožilca prepovedala, da bi na današnji seji zastopnikov delavskih sindikatov ženevskega kantona govorili Leon Jouhaux in drugi zastopniki francoske glavne delavske zveze, ki so nameravali poročati tudi o poteku francoskega stavkovnega gibanja. Uradno izjavljajo, da je prepoved narekovala želja po ohranitvi švicarske nevtralnosti Delavska skupina na mednarodni konferenci za delo je objavila izjavo v kateri protestira zoper ta ukrep švicarske vlade. Prihodnji teden se bo vršila naknadna seja zastopnikov raznih delavskih sindikatov v nekem francoskem obmejnem mestu, najbrže v Annemassu. Žrtve nesreče v Ujpesti Budimpešta, 17. junija. AA. Izmed osmih oseb, ki so izginile pri nesreči z brodom, sta se dve prijavili policiji. Neznana je torej usoda še šestih oseb. Treba jih bo pač šteti med mrtve. Tako bo vseh smrtnih žrtev 15. Policijska preiskava je ugotovila, da je bil brod v dobrem stanju. Vse naprave na njem so popolnoma ustrezale zakonskim določbam. Brod je lahko vozil ne samo 40, temveč celo 60 oseb. Bržkone je bila vzrok nesreče pijanost nekaterih oseb na brodu. ki so povzročile paniko in nato katastrofo. v Rim Rim, 17. junija. AA- Včeraj je prispel v Rim novi avstrijski poslanik pri Kvirinalu, bivši zunanji minister Berger-Waldenegg. Dvajsetletnica smrtne obsodbe dr. Kramara I <» Beležke VojaSko poveljstvo t Pragi je dobilo 21. maja 1915. šifrirano brzojavko vrhovne komande avstro-ogrske vojske z ukazom: »Državnega poslanca dr. Kramafa in starosto Sokola dr. Scheiderja takoj aretirajte, prvega zaradi veleizdaje, drugega zaradi vohunstva. Brez odlaganja je treba izposlovati delegacijo dunajskega domobranskega divi-zijskega sodišča. Izvedbo ukaza nam spo-ročitel« Se isti večer ob 22. so dr. Kramafa aretirali, drugi dan pa so ga odpeljali na Dunaj v zapore vojaškega sodišča. Preiskava je trajala nad pol leta. Končno je bila sestavljena obtožnica in določena obravnava na dan 6. decembra 1915. Obtožnica je obsegala 105 na stroju pisanih strani in je^ navajala v 21 poglavjih »zločine«, ki bi jih naj zagrešila dr. Krama? in njegovi soobtožen-ci dr. Alojz Rašin, V. Cervinka in J. Zama-zal. Obtožnico je sestavil nadporočnik avdi-tor dr. Marko Preminger, ki je obtožbo tudi zastopal pri razpravi. Dr. Krama? je bil obtožen veleizdaje, ki jo je zagrešil baje s tem, da je dal pobudo za novoslovanski pokret, da je skliceval vseslovanske kongrese, sodeloval pri sokolskih zletih, govoril pri odkritju spomenika Františku Palackemu, imel stike z ruskimi državniki in politiki m se za časa aneksij-ske krize in balkanskih vojn udejstvoval kot velik prijatelj Srbije in srbskega naroda. Nadalje so bili pod obtožbo njegov nastop v začetku svetovne vojne, njegovi članki ob izbruhu vojne, v katerih ni bilo nobenih izjav lojalnosti napram Avstriji, in njegovi sestanki s praškim italijanskim konzulom Sabetto. Na osnovi njegovih osebnih stikov in dopisov s tujimi politiki in publicisti je obtožba delala dr. Kramafa soodgovornega za vse, kar so ti napisali ali ukrenili med vojno proti Avstriji. Končno je obtožnica naprtila dr. Kramafu odgovornost za vse, kar so njegovi češki rojaki storili veleizda-jnlskega v domovini, na bojišču ali v tuji- ni. Razpravo je vodil nadporočnik-avditor dr. Robert Peutlschmid, v civilu sodni inšpektor na Dunaju, zagovornik pa je bil drž. poslanec dr. Koerner, odličen češki pravnik. Proces je trajal pol leta. Dokazno postopanje je bilo zaključeno 19. maja 1916.. na kar je dobil besedo prvi obtoženec dr. Krama?. »Do danes sem bil navajen vse svoje življenje se boriti za pravice drugih, za prar vice in svobode svojega karoda. Danes se prvič v svojem življenju čutim v težki situaciji. da moram povzeti besedo v obrambo svoje pravice, svoje lastne svobode«. Tako je pričel dr. Krama? svoj zagovor. Dva dni je govoril. Analiziral je od točke do toč- ke svoje politično delovanje ia dokazal, da je vse, kar je storil, storil kot češki in slovanski patriot, ki se zaveda svojih dolžnosti napram narodu. Takšno delo p« ni zločin. Tudi zagovornik dr. Koerner je izpolnil svojo težko nalogo kar najsijajneje. Vsa obramba je bila seveda bob ob Bteno. Vojaški sodniki so imeli sodbo že vnaprej določeno. Razprava je bila samo farza, komedija, da se nasuje javnosti, pred vsem pa inozemstvu, pesek v oči da bi bil svet prepričan, da so Krama?u sodili po rednem sodnem postopku. V soboto zjutraj, dne 8. junija 1916., je vojaško sodišče izreklo sodbo »In Namen Seiner Majestat des Kaisers«: »Vsi obtoženci so krivi zločina veleizdaje, oziroma vohunstva in jih sodišče obsoja na kazen smrti na vešalih, to pa tako, da bo »Im Namen Seiner MaještSt des Kaisers«: Zamazal, tretji dr. Rašin in zadnji dr. Krama? kot glavni krivec«. Smrtna obsodba je učinkovala kakor bomba na vso evropsko, zlasti pa na slovansko javnost. Konsternirana je bila celo avstrijska vlada z ministrskim predsednikom grofom Sturghkom na čelu. Stilrghk se je na vse- načine trudil, da bi dr. Krama?a po posredovalcih pridobil za to, da bi na cesarja napisal prošnjo za pomilostitev. Dr. Krama? je to odločno odklonil, bil pa je pripravljen cesarju v pismu pojasniti vse svoje dejanje in nehanje, ne da bi ga prosil kake milosti. Stiirghk se je končno zadovoljil tudi s tem. Toda predno je mogel cesarju izročiti to pismo, je postal žrtev atentata dr. Frica Adlerja. Med tem je tudi najvišje domobransko sodišče potrdilo dne 20. novembra sodbo prve instance. Sedaj je bil potreben na sodbi samo še podpis cesarjev, pa bi se bila izvršila smrtna obsodba. Gotovim krogom se je Bilno mudilo, za to so še isti dan hoteli predložiti cesarju smrtno obsodbo v podpis. Ta naklep pa je preprečil cesarjev telesni zdravnik dr. Kerzl. ki je odločno prepovedal, da bi se sodba predložila še isti večer cesarju v podpis. Drugi dan, 21. novembra 1916., je cesar Franc Jožef umrl. Cesar Karel se seveda nI upal podpisati smrtne obsodbe in je dr. Kramafa in tovariše pomilostil. Na dan 20. obletnice smrtne obsodbe nad dr. Krama ?em in tovariši je imel vseučiliški profesor dr. Stloukal v praškem radiu predavanje. ki ga je zaključil tako-le: »Ob obletnici znamenite obsodbe nad dr. Krama?em in dr. Rašinom se klanjajo vsi ljudje dobre volje brez razlike političnih strank pred njih trpljenjem, ki nas simbolično opominja na vse žrtve mrtvih in živečih. Vi so jih morali doprinesti, da bi bil narod odkupljen in osvobojen.« na delu za narod In državo" Pod tem naslovom beremo v »Samoupravi«, službenem glasilu JRZ: »Pri vseh udeležencih kongresa JRZ je zbudil posebno pozornost pojav znanih jugoslovenskih veteranov g. dr. Korošca in njegovega sodelavca dr. Franca Smodeja, katerih imeni sta znani že našemu narodu. Njuna duševna moč je še vedno sveža ter ni prav nič popustila napram oni, ko sta herojsko nastopala proti avstro-madžarski tiraniji ter branila svoj narod ter njegove posvečene pravice za svobodno in samostojno življenje. Dr. Korošec je bil mož, ki je imel pogum Teči vsakomur, da je Jugosloven v časih, ko se je radi tega romalo v ječe in pod vešala. On je bil, ki je organiziral neenako borbo Jugoslovenov proti sužnjevanju Habsburžanom. Kot skromen nacionalni genij je dr. Korošec prepustil mlajšim, da nadaljujejo pričeto narodno delo. Ko je videl, da klonita duh in vera med narodom je ta stari borec pozabil na vse trpljenje in prizadejane mu krivice ter ponovno stopil na pozornico javnega življenja z visoko dvignjeno zastavo-jugoslovenske sloge. — Za > dobro Jugoslavije in jugoslovenstva je hotel žrtvovati vse kar ima in kar more, ne da bi mislil pri tem na svoja pozna leta. Prav tak veteran in eden od najbližjih sotrudnikov dr. Korošca, ki zasluži narodno priznanje je g. Franc Smolej, tajnik Glavnega odbora JRZ in član direktorija »Samouprave«. Tudi on je kakor njegov veliki voditelj potrpežljivo gledal, kaj se je delalo okoli njega ter čakal odločilne ure, ko bosta njegovo sodelovanje in aktivnost najbolj potrebna. (Bil je takrat na mestu enega vodilnih funkcionarjev Presbiroja ter zvesto služil diktaturi. Op. ur.) Gospod Smodej je s svojim govorom pokazal, da more kljub svoji dobrodušnosti ves vzplamteti, kadar se kdo dotakne njegovega svetega jugoslovenskega ideala. S svojim govorom je dokazal, da so dr. Korošec in prijatelji ne samo rešitelji naše državne ideje, nego tudi jugoslovenske misli, zedinjenja Jugoslovenov ter narodnega in državnega edinstva«. Velike priprave za snbotiški zlet Subotica, 17. junija, o. Zletni odbor pripravlja z veliko vnemo IV. pokrajinski sokolski zlet v Subotici. Vsak dan prihaja mnogo prijav udeležencev iz vseh krajev države. Zleta se bo udeležilo nad 20.000 jugoslovenskih, 3000 češkoslovaških Sokolov in 2000 bolgarskih Junakov. Doslej je prijavljenih 20 posebnih vlakov iz raznih krajev države, dva iz Bolgarije in več vlakov iz Češkoslovaške. Na zletu se bo zbralo nad 30.000 Sokolov in Junakov. Subotiški industrij ci, vinogradniki, čebelarji, obrtniki in sadjarji bodo priredili v dneh sokolskega zleta razstave svojih proizvodov in pridelkov. Zletni odbor je povabil na zlet tudi kraljevski dvor in vlado. Predsednik vlade je obljubil, da se bo zleta udeležil v spremstvu več ministrov. Novi predsednik upravnega sodišča v Celju Beograd, 17. junija AA. Imenovan je za predsednika upravnega sodišča v Celju dr. Ivan Likar sodnik upravnega sodišča v Celju. Za tajnika oddelka B Stola sedmorice v Zagrebu je imenovan Lojze Rant, sodnik sreskega sodišča v Cazinu. Zahteve slaščičarjev Beograd, 17. junija, p. V slavnostni dvorani obrtniškega doma se je pričel danes kongres slaščičarjev, ki so ustanovili svojo državno zvezo. Med drugimi je na kongresu govoril g. Kočevar iz Maribora, ki je kritiziral nezakonito delo v škodo slaščičarski stroki. Zahteval je, da naj pristojne oblasti prepovedo gostilničarjem dobavljati slaščičarske proizvode po naročilu. Ugotovil je, da se danes celo že mlekarji pečajo z izdelovanjem slaščic. Tudi avtomatskim buffe-tom bi bilo treba prepovedati izdelovanje slaščic. Zastopniki banovinskih hranilnic v Beogradu Beograd, 17. junija, o. V Beograd so danes prispeli zastopniki banovinskih hranilnic iz vseh banovinskih mest v državi. Ljubljansko banovinsko hranilnico zastopa dr. Ravnihar. Pod vodstvom senatorja Ku-kuljeviča so danes obiskali trgovinskega, finančnega in gradbenega ministra, V finančnem ministrstvu so zahtevali, naj se pravilneje regulira pravni položaj banovinskih hranilnic. Pri banovinskih hranilnicah je nastala bojazen zaradi neke pogreake v prvotnem zakonskem načrtu o banovinskih hranilnicah. Delegaitom so v ministrstvu pojasnili, da je ta pogreška popravljena in da banovinskim hranilnicam ne preti nobena nevarnost. Iz zdravstvene službe Beograd, 17. junija p. Iz higienskega zavoda je premeščen k obči državni bolnici administrativni . uradnflc Ivo Verbič, iz duševne bolnice na Studencu pa Avgust Vrinskelj k higienskemu zavodu. Odlikovanje Beograd, 17. junija, p. Upokojeni pod. predsednik Stola sedmorice v Zagrebu Ivan Vrančič je odlikovan z redom Jugo_ slovenske krone n. stopnje. Premestitev Beograd, 17. junija, p. Finančni pristav Ivan Božič je premeščen iz Ljubljaae k odseku za carine pri finančni direkciji v Zagrebu. Upokojitev Beograd, 17. junija, o. Kmetijski inšpektor pri kmetijski in ogledni postaji v Zagrebu dr. Armin Moškovič je bil upokojen. Dr. Moškovič je že dolgo let komercialni direktor »Jugoslavenske štampe«, Banovinska skupščina JNS v Nišu V nedeljo bo v Nišu skupščina Jugoslovenske nacionalne stranke za moravsko banovino. Kot govorniki n« skupščini so poleg drugih napovedani bivši ministrski predsed- Nikola UzunoviA ter senatorja dr. Albert Kramer in Jovan Banjanin. Z niško skupščino bo končano konstituiranje banovinskih odborov, ki so bili na novo uvedeni s spremembo strankinih statutov, izvedeno v letošnji pemladn. Zaključek reorganizacije stranke bo strankin kongres, ki bo 30. t m. in 1. julija v Beogradu- S pripravami za kongres se j« tudi včeraj Davil akcijski odbor JNS, ki zaseda te dni v Beogradu. Važna izjava ministra Dragiše Cvetkoviča Na svoji turneji po moravski banovini se je ustavil minister za socialno politiko g. Dragiša Cvetkovič tudi v Pirotu, kjer je imel konferenco s svojimi prijatelji. Govoril je o zlonamernem delovanju demagoških politikov, ki danes obljubljajo narodu vse mogoče. »Do popolne narodne svobode je moči priti samo z resnično in ne z lažnivo ter demagoško politiko. Mi ne bežimo pred uvedbo popolnih državljanskih svobodščin in rečem vam, da bo skoraj nastopil trenutek, ko bo prišel naš narod do svojega polnega političnega udejstvovanja s tajnimi volitvami. Nam očitajo, da smo v tem oziru počasni in previdni. Mi tega ne zanihamo. Toda pri uvajanju državljanskih svobodščin se ne smemo prenagliti. Nikoli se ne sme pozabiti, da je polno zapletenih problemov in da naše notranje edinstvo še vedno ni docela utrjeno. Mi smo nasledniki režimov, iz katerih ni mogoče preiti takoj v polno svobodo, ker bi to značilo preiti iz ene skrajnosti v drugo.« Tako g. minister Cvetkovič, ki je eden glavnih voditeljev JRZ. Pri nas smo navajeni čuti druge argumente proti očitkom, da še vedno nimamo popolnih državljanskih svoboščin. Saj je še pred dobrim tednom trdil direktor »Samouprave« in bivši pod-sef Presbiroja za časa diktature g. Franc Smodej, da nimamo državljanskih svobodščin, ker jih ne da — večina JNS senatorjev v senatu. Ker je »Slovenec« kot katoliški list po besedah sv. očeta »orodje resnice«, smo prepričani, da bo sedaj objavil tudi izjavo g. ministra Cvetkoviča ter tako korigiral mišljenje zborovalcev v Mengšu, da senatorji JNS ne puste uvesti polne politične svobode. £e o hrvatskem božiču Hrvatske klerikalce je močno zapekla proslava rojstnega dne bratov Radičev z njenim malce svojevrstnim poganskim ce-remonijelom, o kateri smo že poročali. Že pred proslavo so protestirala klerikalna glasila kakor »Katoliški List,« »Katoliški Tednik« in »Hrvatska Straža« proti temu, da- vodstvo HSS naziva to proslavo »hrvatski božiče. Na veliko zaprepaščenje klerakal-nih krogov, ki stoje danes v prvih vrstah mačkovcev, pa se je na predvečer proslave izrekel sam dr. Maček za ta »simboličen naziv« ter celo pohvalil idejnega organizatorje vse proslave g. Rudolfa Hercega, ker ga je tako lepo uporabil. Pričakovati je bilo, da bodo hrvatski klerikalci prijeli sedaj dr. Mačka zavoljo te pohvale in ga pozvali na red. Očividno pa imajo še preveč rešpekta pred gospodom predsednikom. Namesto, da bi se obraču-vali iz njim, so se spravili nad zagrebške liste, ki so pisali v duhu izjave dr. Mačka o poteku »hrvatskega božiča«. Očitajo jim, da so bogokletno uporabljali naziv »božič«, ki ga ni mogoče povezati z nobenim drugim dogodkom, najmanj pa z rojstvom bratov Radičev. Obenem pa so ostro pokarali tudi velikega ceremonijerja hrvatskega seljaškega pokreta, g. Hercega, da je z gledanjem vzhajajočega sonca sicer morda nehote uvedel neke nove simbole in obrede, ki močno diše po novem, modernem poganstvu, ki se pojavlja zadnje čase pri nekaterih velikih narodih. Se bolj pa je zdelala voditelje »Seljačke Sloge« zavoljo »hrvatskega božiča« sušaška »Istina«, glasilo klerikalcev za Gornje Primorje. Naganja jih kot »omejene ljudi« in »fantaste. ki polnijo hrvatskemu kmetu ušesa s frazami o seljaški kulturi. Hrvatski božič se je mogel roditi samo v povsem omejenih glavah ter bi mogel z njim osrečiti hrvatski narod tudi kak Jevtič ali slic-na gospoda «... Hud napad ^Hrvatske straže" na Mačkovega sodelavca Poročali smo že o krilatici »Zemljo kmetom. tovarne delavcem«, ki jo Je izrekel v nedeljo na konferenci v Zagrebu intimni prijatelj dr. Mačka, narodni poslanec dr. Žiga Scholl- Sedaj se javlja glasilo hrvatskih klerikalcev »Hrvatska straža« kije sicer običajno bolj mačkovska od dr. Mačka samega, ter očita dr. Schollu, da se je s to izjavo zelo oddaljil od politike dr Mačka in se povrh še hudo pregrešil proti katoliški etiki. >Vedeti je treba samo«, pravi list, »da se je te krilatice posluževal Lenin za časa boljševiške revolucije 1. 191.«. Po mišljenju »Hrvatske straže« je dr. Žica Scholl zaplaval v marksistične vode in zapustil ideologijo hrvatskega seljaskega pokreta organiziranega pod vodstvom dr. Mačka v'bivši HSS. Očitki so tako hudi, da se jih celo pisci sami malo žemrajo, ker izražajo upanje,- da je bila ta krilatica samo »besedna pomota« in da g- Scholl m tako mislil, kakor je v nedeljo govoril. Znižane železniške voznine Beograd, 17. jiinija. AA. Dovoljena je znižana voznina na državnih železnicah udeležencem razvitja zastave pododbora zveze vojnih prostovoljcev v Ljubljani, ki bo 28. junija. Državni uradniki imajo 75% popusta, drugi pa 50Ve. Popust velji- od 25. junija do 1. julija Isti popust je dovoljen delegatom ln članom združenja jugoslovenskih rudarskih in topilniških nameščencev, ki se udeleže skupščine združenja v Sarajevu 26. in 27. junija. Popust velja od 25. do 29. julija. V Berlinu aH v Zagrebu , Nemška teniška zveza nudi za finale v Berlinu Jugoslaviji 450.000 Din Berlin, 17. junija. Poročali smo ie, da je nemška teniška zveza predlagala naši, naj bi se finale med Nemčijo in Jugoslavijo igral v Berlinu, ker bi sicer Nemčija morala sodelovanje v Wimbledonu odpovedati. Po najnovejših vesteh je nemška zveza ponudila Jugoslaviji 450.000 Din, če pristane na ta predlog. Znesek je tako visok, da nehote vzbuja dvome, vendar je treba pomisliti, da je Nemčiji mnogo na tem ,da se von Cramm udeleži vimbledonskega turnirja, ker je on edini resen pretendent za svetovnega prvaka. Razen tega so igrišča v Wimbledonu travnata in bi sprememba lahko vplivala na igro obeh Nemcev, kajti v Zagrebu so običajna trda igrišča. Nemčija je sicer pripomnila, da bo svojo udeležbo v NVimble-donu odpovedala, če Jugoslavija ne bo pristala na njen predlog, vendar sta Cramm in Henkel kljub temu včeraj z aeroplanom odpotovala v Wimbledon. Nemška ponudba je sila mamljiva. Če naši igralci niso sigurni, da bodo v Zagrebu zmagali, bi skoraj kazalo, da se igra v Berlinu, kajti v Zagrebu bi dobili na vstopnini kvečjemu 100.000 Din, od tega pa bi bilo treba odbiti še davek. Seveda je to trgovska plat, ki s športno nima ničesar skupnega. Naši igralci so namreč prepričani, da bodo obakrat porazili Henkla in da bo odločil double, kjer pa Nemci nikakor niso močnejši od naših, če je račun pravilen, bi torej Jugoslavija morala zmagati s 3 : 2. Odločitev jc v rokah naše zveze. Naši teniški prvaki odlikovani Beograd, 17. junija, o. Jugoslovenski teniški prvaki Punčec, Palada, Kukuljevič in Mrtič »o odlikovani z redom Jugoslovenske krone V. Btopnje. Vprašanje Hnansiranja udeležbe na olimpiadi Beograd, 17. junija, p. V Beogradu se mudi predsednik SSS dr. Stevan Hadži, ki si prizadeva, da pospeši ureditev vprašanja o državni podpori za našo športno reprezentanco na berlinski olimpiadi. Dne 20. junija poteče čas za prijave, doslej pa SSS še vedno ne razpolaga s potrebnim denarjem. Dr. Hadži je izjavil, da je vlada obljubila pomoč, da pa do danes še ni izplačala ničesar. To vprašanje je treba urediti takoj, ker drugače naši športni reprezentanti ne bodo mogli odpotovati v Berlin. V Belgiji se pripravlja splošna stavka Bruselj, 17. junija w. Stavkovno gibanje v Bruslju zavzema vedno večji obseg. Okoli poldneva se je zbrala pred Ljudskim domom v Bruslju skupina 200 stavkujočih iz Anderlechta, ki je vzklikala splošni stavki in prepevala mednarodno himno- Večerni listi poročajo, da so se sestali akcijski odbori za stavko, ker hočejo proglasiti splošno stavko- V Gentu so V6i pristaniški delavci ustavili delo. Gibanju so se pridružili tudi delavci stavbinske obrti in kovinskih obratov. . Bruseljski župan je izdal odlok, s katerim prepoveduje zbiranje večjih gruč na javnih prostorih. Prepovedani 60 tudi vsi obhodu - Licitacije javnih del Beograd, 17. junija AA. Na predlog gradbenega ministra'je ministrski svet potrdil tele licitacije; Za gradnjo poslopja I. moške realne gimnazije v Beogradu dne 26. junija; predračunska vsota 5,081.380 90 Din; za gradnjo prvega dela drugega odseka državne ceste M. 32 od Prijepolja do Btje-lega polja, od km 73.738 do 82-436 dne 4. iulija; predračunska vsota 5,515-646.78 Din; za gradnjo tretjega odseka južnočepečke-ga prekopa dne 23. junija; predračunska vsota 1,320.409.80 Din; za gradnjo spodnje podlage odvoza pri km 3.487 državne ceste št. 2 Beograd-leta-lišče v Zemunu; predračunska vsota 2,305-203.90 Din. licitacija to 8. julija; za gradnjo ceste po Košutnjaku od podvoza v Rakovici do Suvega bunarja v Košutnjaku od km 1540 do 3-970, predračunska vsota 756.243.74 Din, licitacija bo 27. t. m. • za gradnjo trajnega mostu čez reko Sano v Bos. Novem na državni cesti št. 28, licitacija bo 2. julija; za dve električni dvigali za hrano v novem poslopju Narodne skupščine, licitacija bo 19- t. m-; za ureditev spodnje podlage ulice kralja Aleksandra od ulice Vojvode Babunskcga do Črne Potočke v Beogradu, licitacija bo 20. t. m., predračunski znesek 427.173.50 Din; za nakup in postavitev drobnih kock v ulici Kralja Aleksandra od ulice Vojvode Babunskega do Črne Potočke v Beogradu, predračunska vsota 829.090 Din, licitacija bo 22. t m-; za izgradnjo kontradicijskega prekopa lumbardnega sistema v djakovickem srezu, predračunska vsota 231-991-18 Din, licitacija 24. junija; za izgradnjo gornje podlage armiranega betonskega mostu čez reko Cetino pri Tn-Ijanah na državni cesti št. 36 Sinj-Metko-vič. licitacija 10. julija. Iz prometne službe Beograd, 17. junija, p. V železniški službi so bili premeščeni po službeni potrebi: prometniki Franjo Levičnik z Jesenic na Rakek, Zdenko Femc iz Kotoribe na Jesenice. Jožef Zen iz Poljčan za postajnega načelnika v Pesnici, Dragič Mihajlovič iz Murske Sobote v Ljutomer. Josip Pristov-nik iz Maribora na Pragersko, Jernej Šlibar s Pragerskega v Skofjo Loko, Ernest Jarec in Jakob Segula iz Zaloga v Ljubljano, Milan Stare iz Grosuplja v Logatec, Alojzij Pilaj iz Št. Uja v Maribor, postajni načelnik Peter Bavčer iz Dobrepolja za prometnika v Zalog, Lojze Cafuta iz Zaloga k železniški direkciji v Ljubljani, Karel Rikauf iz Logatca za postajnega načelnika v Do-brepolje ter nadzornika signala Jožef Škor-janec iz Maribora v železniške delavnice na gorenjskem kolodvoru v Ljubljani in Franjo Požgaj iz Ljubljane na koroški kolodvor v Mariboru. Upokojen je pomočnik prometnega ministra Zivojin Ilič. Beograd, 17. junija, p. Bivši strojevodja Peter Tom pri direkciji državnih železnic v Ljubljani je ponovno aktiviran, bivšemu zvaničniku Ludviku Prezlju pa se je kazen odpusta iz državne službe izpremenila v disciplinsko upokojitev. Upor v ameriški kaznilnici Newyork, 17. junija. AA. V kaznilnici v Richmondu so se uprli kaznenci. Osem obsojencev je zasedlo velik tovorni avtomobil sredi kaznilniškega dvorišča. Na avtomobil so vzeli s seboj dva paznika kot talca, nato pa ga pognali z vso silo proti glavnemu izhodu. Drugi pazniki so opazili njihovo početje in so pričeli na avto streljati iz strojnic. Kaznenci so nato enega paznika ubili, drugega pa ranili. Ranjeni so bili tudi štirje kaznenci Belgijski sindikat je objavil poziv delavstvu, naj mirno in dostojanstveno nadaljuje s sedanjim pokretom, dokler ne doseže vseh svojih zahtev. Liege, 17. junija Okoli poldneva se j» stavkovni položaj v mestu močno poostril. Agitatorji so ščuvali stavkujoče. da bi napadli in izpraznili skladišče orožja, kjer sa preizkušajo puške. Orožništvo je energično poseglo vmes in aretiralo 15 najbolj vidnih demonstrantov. Stavkujočih je v okolici Liegea že 3000-Delavci v tekstilni industriji bodo pričeli stavkati jutri, če ne bodo ugodili njhovira željam. Podpore za pospeševanje kmetijstva Beograd, 17. junija AA. Kmetijsko ministrstvo je dovolili naslednje podpore: gozdarski fakulteti v Zagrebu in kmetijski fakulteti v Zemunu po 50.000 Din. za pospeševanje gozdarstva in proučevanja nalezljivih bolezni. Zvezi agrarnih zajedndc za Slavonijo in Baranjo v Osijeku 50.000 Din, eno. loškima postajama v Mariboru dn Vršcu po 16-000 Din, Zvezi živinorejskih zadrug v Novem Sadu 100.000 Din, kontrolnima vzornima postaja v Zagrebu in Topcidea-u po 40.000 Din, centrailnemu čebelarskemu društvu v Osjeku 5.000 Din, kmetijski šoli v Valjevu 10.000 Din dn plemenski postaji pe rutninarske zadruge v Veliki Klani 2-OOCi dinarjev. , . „ ,, . . Beograd. 17. junija. AA. Kmetijski minister je nakazal banski upravi zetske banovine 40.000 Din. savske banovine 22.000 Din in primorske banovine 20.000 Din podpore za nakup plemenske živine. Nesreča ^ v rudniku Trepče Kosovska Mitrovica, 17. junija, p. V rudniku Trepče se je pripetila danes huda nesreča. Vagon žične železnice je podri i« do smrti pobil delavca Franja Adiževa. Prepovedana lista Beograd, 17. junija, p. Po odredbi notra, nJega ministrstva Je prepovedan uvoj listov »Echo« in >Telegraph« z Dunaju. Nesreče in samomorilni poizkusi Ljubljana, 17. junija Današnji dan je bil v znamenju številnih-nesreč, ki pa k sreča niso zahtevale nobeno smrtne žrtve. Na drugem mestu poročamo, da je čno bolna strojnikova žena Marija Elsner-jeva skočila v Savo in da sta jo dva kopalca pravočasno rešila. Ko so Elsnerjcvo z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico, je takoj, ko 6e je zavedla, ponovno dobila živčni napad in je skočila skozi okno. Pii« dTŽali so jo v bolnišnici. Reševalni avto pa je imel opravka se nai drugih krajih. Z Doba pri Gorjušah »o telefonirali, da se je tamkaj ponesrečil posestnikov sin Ivan Cerar od Device Marijo v Polju. Z očetem sta se peljala po seno* Med tem ko je oče nakladal, je šel Ivan napajat konja. Zaradi nadležnih brencljev je bil konj silno nemiren in je pri otepanju s kopitom pogodil Ivana tako nesrečno v glavo, da mu je zasekal globoko rano od 6enc do brade. Pri gostiln i čarki Majcnovi Ivani na Ižanski cesti so se ustavili pred gostilno kosci in naročili pijačo. Gostilničarka jim je prinesla liter vina, v tem je pa pridrvel po cesti neznan kolesar in jo podrl. Majcnovi je steklenica zletela na tla in se razbila, sama si je pa na črepinjah prerezala žile na roki- V Florijanski ul. si je pri nekem znancu prerezal z britvijo žile na roki brezposelni krojač Lovretz Jakob, rojen v Gradcu in pristojen v Juršince. Iz neznanega vzroka je poizkusil samomor, kar so mu pa pravočasno preprečili. Z reševalnim avtom so ga prepeljali v bolnišnico. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved za četrtek: Toplo, pretežno jasno. Zagrebška vremenska napoved za danes* V splošnem vedro, le ponekod oblačno, polagoma bolj toplo in stalno vreme. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Sedanje lepo vreme bo najbrže trajalo dalje in bodo morda le ponekod kratke no« vihte. Temperatura se bo še dvignila. Točno plaču) »Jutru« naročnino Varuj svojcem zavarovalnino '»JUTRU« s!. Y39. 3 CeMeE, TS. VI. TOB. £ (Parlament tujs/cega prometa Na zboru so bile prerešetane številne želje in potrebe naših krajev Ljubljana, 17. junija Občni zbori Zvezt za tujski promet spa. dajo med najzanimivejše manifestacije za gospodarski in kulturni prospeh naše do_ movine. Tako je bilo tudi danes dopoldne, ko so se v dvorani Zbornice za TOI zbrali pionirji tujsko .prometnega dela iz vseh pomembnejših krajev dravske banovine in z njimi predstavniki vse naše širše jav. nosti. Ko je predsednik dr. Mam otvoril občni zbor, je mimo drugih gostov po. zdravil pomočnika bana dr Majcna, komi. sarja zbornice za TOI dr. Logarja in taj. nika g. Plessa, zastopnika mestne obči. ne, načelnika tujsko.prometnega sveta dr. Steleta, zastopnika tujsko.prometnih in. teresentov, savske banovine, predsednika Zveze kopališč kraljevine Jugoslavije, upravitelja Varaždinskih toplic msg. dr. Radičeviča, direktorja zagrebške Zveze za tujski promet Dragomanoviča, zastopnika železniške direkcije Majcna, zastopnika poštne uprave kontrolorja Kita, zastopni. ka Zveze gostilničarskih združenj černeta, glavarja Društva ostrostrelcev Schreya, nar. poslanca dr. Fuxa za župansko zvezo, predsedn;ka S P D dr. Pretnarja, in zastopirka Skale Perčiča predsednika Prvega društva hišnih po. sestnikov Freliha, predsednika Touring. kluba, direktorja inž. Bartla, zastopnika Autokluba in JZSS direktorja dr. Pavlma, inž. šukljeta kot predstavnika Dolenjske, med zastopniki posameznih tujsko.pro. metnin društev pa blejskega župana Vov. ka, direktorja Rogaške Slatine Gračnerja in direktorja Dobrne dr štera, magistrat, nega direktorja šubiča iz Celja, ki je hkratu zastopal Mariborsko zvezo za tuj. ski promet, in župnika Krasno od Sv. Križa, ki je prišel zastopat najmlajšo čla. nico Zveze. Ko je predsednik prečital najprej brzo. javke s pokloni Nj. Vel kralju Petru H in Nj. Vis knczu.namestniku Pavlu ter s pozdravi ministru za trgovino in industri. jo dr. Vrbaniču in banu dravske banovine, je skupščina na dostojen način počastila spomin dveh zaslužnih pokojnih sodelav. cev Zveze, načelnika Vargazona in bivše, ga podžupana prof Jarca, ki je bil tudi ustanovitelj mestnega tujsko.prometnega sveta. V splošnjh obrisih je še poročal o najpomembnejših dogodkih preteklega leta in poudaril važnost nove uredbe o tujskem prometu, ki je na uspešen način razčistila nekatere poprej nejasne odnose. Ko je predsednik navajal zasluge raznih instanc, ki so šle delovanju Zveze zmerom ljubeznivo na roko, je še posebno toplo zahvalo izrekel našemu časopisju in novi. inarjem. V ocenjevanju gospodarskih izgle. dov tekoče sezone je izjavil, da vsa zna. menja kažejo na mnogo lepše in bolje, kakor se je zdelo lani ta čas. Eno breziup_ nih vprašanj naše tujsko.prometne orga. nizacije pa je še zmirom ostalo vprašanje voznih ugodnosti na železnici za nekatera naša letovišča, ki kljub vsem prizadeva, njem in intervencijam ne morejo priti v seznam privilegiranih krajev. Eden naj. bolj perečih problemov je tudi vprašanje boljše železniške zveze z Dolenjsko, ki ima vse pogoje za razmah tujskega pro. meta. a prav zaradi nemogoče železniške proge ne more priti do svoje veljave. Sledili so pozdravni nagovori. Nato je direktor Vlado Pintar podal kratek izvle. ček iz obširnega letnega poročila, ki so ga delegatje dobili v tisku in iz katerega smo tudi mi že včeraj povzeli glavne podatke. Računski zaključek izkazuje pri nekaj manj kakor 4.300 dinarjev prometa 2.159 Din prebitka. Skupščina je soglasno izrek, la uprav; razrešnico, nato pa je bil soglas. no izvoljen naslednji novi odbor: Cerer (Kamnik), inž. Gračner, načelnik železni, ške direkcije Jelačič, Lavtižar (Kranjska gora), predsednik Zveze gostilničarskih združenj Majcen, dr Marn, Maurič (Boh. Bistrica), Pavšič (Novo mesto), dr. Pav. lin, Schrey, dr. Souvan, dr. Štele, dr. šter, šubic, dr. Tičar in Vovk, v nadzorni odbor pa: direktor Rus, inž. Zupančič, inž. Diet. rjch ter namestnika Rihteršič (Celje) in Malešič (Metlika). V debati je direktor dr. Pavlin opozoril na nujno potrebo modernizacije ceste Ljubljana—Bled in nove cestne zveze med Selško dolino in Bohinjem, ki bi po načrtu iz Sorice skrajšala razdaljo Ljub. ljana—Bled za 24 km, razdaljo Trst— Bled pa za okrog 60 km. Kamniški župan Strgar in delegat Cerer sta v odločnih izvajanjih protestirala proti zapostavlja, nju Kamnika, ki 6e kljub dejstvu, da je izhodišče enega najvažnejših turističnih predelov naše zemlje, ne more preboriti v seznam letoviških mest. Direktor šubic je opozoril na potrebo motorizacije železni, škega prometa, zlasti na štajerskem, kjer so sedanje železniške razmere (pred vsem savinjska proga in proga proti Ljutomeru in Ormožu) po vsem nevzdržne. Prav ta. ko bi bilo nujno treba odpraviti primitivi. zem. ki vlada po naših poštah. Tudi Celje se že dolgo zaman bori za priznanje kot letovišče. Inž. šuklje je poudaril potrebo rekonstrukcije dolenjske proge in zbolj. šanja voznega reda. Pred vsem bi bilo nujno, da se ob nedeljah uvede na tej progi še en vlak. Direktor Cateških toplic inž. Miklav je predlogal, naj bi železniška postaja Dobova dobila naslov Dobova — Catežke toplice. Nekaj konkretnih predlo, gov je sprožil še narodni poslanec dr. Koče, nakar se je razvila debata o potrebi stroge revizije gostinskih obratov po vseh večjih krajih banovine. Na koncu je dele. gat škerlj iz Logatca naprosil upravo Zveze za intervencijo, da bi Notranjska dobila še en vlak. ki bj dopoldne vozil v smeri Rakek—Ljubljana, ponoči pa na. zaj, v nasprotnem primeru pa naj bi se vsaj nočni brzec za pol minute ustavljal v Logatcu. Opoldne je predsednik z opti. mističnimi perspektivami za bodočnost zaključil lepo uspel zbor. Kako je pobegnil dr. Bodi S pomočjo dobre znanke na Sušaku je odšel na Reko Beograd, 17. junija. Ko je že marsikaj drugega pojasnjeno v veliki tihotapski aferi, je treba naposled tudi povedati, kako je dr. Aleksandru Bo. daju uspelo pobegniti čez mejo. Dogodki, ki so se v Beogradu pred nekaj tedni zdeli malenkostni, se danes proučujejo od -tram policije, ker so važni za pojasni. >v marsikatere skrivnosti v tej kriminal_ ni aferi. Tistj dan, ko je bil dr. Bodi razkrinkan, je na policiji v Beogradu tako odločno na. stopal, da so visokega gospoda, ki se da povsod v inozemstvu titulirati za eksce. lenco, lepo pustili domov. Vsa afera je bila že odkrita, zločinsko početje dr. Bo. dija je bilo na dlanj — vendar je prav termi visokemu gospodu uspelo pokazati zastavil 10 dragocenih perzijskih preprog, vrednih nad 100.000 Din. Zastavil jih je za Gliicka Ivan Nečajev. V zvezi z afero Bodi & Comp. se je »Politika« informirala o predpisih, kj se nanašajo na take dogodke. Zapisniki ca. rinekih oblasti pričujejo, da je tihoraplje. nje preprog zelo priljubljeno in naši ca. riniki imajo s tem venomer opravka. Pred sedmimi leti je neki beograjski trgo. vec skušal na debelo tihotapiti s prepro. gami in finančno ministrstvo ga je kazno. valo z veliko globo. Državni svet pa je kazen iz formalnih razlogov razveljavil in podoba je, da ravno takšne rešitve držav, nega sveta ustvarjajo pogoje za širjenje tega plodonosnega posla. Pred štirimi leti so cariniki zaplenili veliko količino pre. prog, ki jih je skušal vtihotapiti trgovec Abram Bohor v Zagrebu. Perzijske pre. proge so prispele v Zagreto v štirih velikih zabojih. Tvrdka je bila hudo kaznovana V takih primerih ee plača redna carina, vom, da jih pritisnejo zaradi tihotapstva, blago zaplenjeno. Značilno pa Je, da naj. večja tihotapstva vršijo tujci. Zelo redko se tega posla lotijo naši ljudje, navadno eo to tuji državljani ali pa oni Gliicki in Nečajevi, ki so dobili naše državljanstvo. Kakšen bo carinski postopek v Bodijevi aferi? Ko bo preiskava zaključena in DR. ALEKSANDER BODI pete. Po zaslišanju ga je namreč preisko_ vrtini organ opomnil takole; —Gospod Bodi, da se bo preiskava čim Jažrje vodila, vas prosimo, da se ne odstra. nite iz Beograda. —O, prosim prosim! je patetično vzkli. knil dr. Bodi in dodal; — V ostalem, tu vam je moj potni list... m naš neslavni diplomat je segel v žep in ponudil komisarju pasoš ... Naslednji dam bi moral dr. Bodi spet priti v poslopje policijske uprave. Vse do 1L ure dopoldne ni bilo preiskovalnim organom nič sumlji. Veg-a — toda medtem je dr. Bodi imel rav. no dovolj časa, da je z brzcem pohitel na Sušak. Ko so mrzlično jeli iskati ekscelen_ co po Beogradu, je diplomat že našel na Sušaku neko damo, s katero je bil dobro znan precejšnjo dobo. Dama je bila čitala, da je dr. Bodi upokojen, ni pa vedela vzroka. »Odkod vi tu gospod minister?« — >Tako pač, penzionist, pa sem šel ma. Io na pot.« Ta dama je zaposlena na Reki, stanuje pa na Sušaku. Zato ima stalno propustni, co za prehod čez Rečino. — Rad bi si kaj nakupil na Reki, je de_ jal dr. Bodi. Obmejni organi, ki že dolgo poznajo mlado damo, so na njeno intervencijo pu_ stili dr. Bodija na Reko. In tam se je hrtro izgubjl. Zaman ga je pričakovala dama, ki ji je bil obljubil, da se bo še v teku dneva vrnil na Sušak. S prvim ve. čemim vlakom je dr. Bodi odpotoval da. 1 je ... po Evropi .... Pred odhodom pa je z Reke po telefonu sporočil v Beograd svoji ženi Lidiji; Srečno prispel. Preiskovalni organi še venomer iščejo preproge in druge dragocenosti. Eranco. sko.srbska banka je prijavila policiji, da je Pavle Gliick, lastnik »Antike«, dne 22. aprila pri njej iskal 40.000 Din posojila. Ker je banka odbila menično posojilo, je krivda dognana, bodo preiskovalni organi izročili udeležence afere carinskim oblast, vom, da jih pritisnejo zardai tihotapstva, šele potem pridejo na vrsto zaradi falzifi. ciranja in drugih deliktov, ki so jih izvršili v zvezj s tihotapstvom. Vsekakor so razni udeleženci te afere bili že precej časa sumljivi našim carinskim in policij, skim organom, ki so jih nadzorovali in je prav to nadzorstvo omogočilo, da je bila afera končno razkrita Preiskava se nadaljuje. Toda nova od. kritja ne pridejo več v javnost Zakaj ne? Preiskovalni organi so iz policijske pala. če odstranili vse predstavnike tiska in od. bijajo sleherno novo informacijo. Razume se, da vzlic temu vč ves Beograd, da se je preiskava razširila na razne nove ugledne osebe. Takisto ni mogoče ničesar izvedeti v zunanjem ministrstvu. Tu so vso zadevo izročili policiji in ministrstvo je desintere. sirano nad vsem, kar bo preiskava dogna. la, posebno tudi nad obsegom, ki ga bo še zavzela dr. Bodijeva afera. Ko je gospa Bodi imela vilo na Mirju Ljubljana, 17. junija V našem poročilu o razvoju Bodijeve afere vSloveniji smo zabeležili, da je bila v nekaterih mestih dravske banovine zaplenjena večja količina blaga, kii ga je Bodijeva družba pretihotapila prefko meje v državo. Zaradi skopih informacij, k.i so nam bile v interesu preiskave na razpolago. smo pri tem zagrešili krivo trditev, da so preproge n poslanika dr. Alelondn Bodija prihajale preko meje tudi na področju glavne carinarnice v Ljubljani. Na opozorilo poučenih krogov moramo to navedbo popraviti v (oliko, da je z vsem blagom, ki ga je Bodijeva družba tihotapila v državo, imela opravka sanvo osrednja carinska instanca v Beogradu, ki je edina poverjena, da se bavi z uvozom, ki je legitimiran z diplomatskimi spremnimi iisAi, s kakršnimi je operiral dr. Bodi. V Ljubljano in ostala mosta dravske banovine je del -vtihotapljendh preprog prišel 6amo zaradi tega, ker so krivci začutili, da so osrednje carinske oblasta njihovim manipulacijam na sledi, pa so hotela preproge, ki so jih imeld magacinirarne v Beogradu in OsLjeku, — skoraj vse tihotapljeno blago je prihajalo v Beograd z Dunaja preko Madlžarske, — spraviti na varno na periferiji države. Da so se pri tej reševalni akciji domislili prav Slovenije, je v zvezi z dejstvom, da je Bodijeva gospa, ki je po rodu ruska caiiigrantka, dalj časa bivala v Ljubljani in je svojčas tudi kupila na Mirju vilo za okrog pol milijona dinarjev. Kakor kažejo vsa znamenja, je bila soproga proslulega moskovskega posla, nika v veliki meri špiritu« agens cele afere, saj se je že od nekdaj — še davno, Tu poma^TIllLYSW/ Lase reši prhljaja, prepreči izpadanj« las ter sploh ugodno upliva na rast las. preden se jc poročila z dr. Bodi jem, —-ukvarjala s 6aminri dvomljivimi posli, ki so jo pogostokrat vodili iz Jugoslavije v razna evropska središča, od koder se je vračala zmerom bogatejša. Otroci tonejo po mlakah Maribor, 1". junija. Spet. je prišel čas smrtnih nesreč, ko nastajajo po poljih in travnikih radi deževja mlake, okoli katerih se otroci, ki so sami doma brez nadzorstva, igrajo in kjer jih potem nemalokrat doleti usodna nesreča. Včeraj sta se pripetili dve smrtni nesreči v bližini Radencev. V Murščaku pri Slatini Radencih se je triletna Štefanija Hvalečeva igrala v bližini hiše, medtem ko so bili starši na polju. Ko so se starši vrnili domov, pa ni bilo o triletni Štefki nikakšnega sledu. Takoj se je zbudil strah, da je mala Štefka utonila v mlaki v bližini hiše. Ko so jo pričeli iskati, so zares izvlekli iz mlake, ki je bila okoli dva metra široka in meter globoka, trupelce uboge Štefke, ki je pri igri okoli mlake našla v njej konec. Na sli-čen način je doletela smrt triletno posestni-kovo hčerko Angelico Klemenčičevo v Pa-ričjaku pri Radencih. Angelco so starši pustili samo doma. Dekletce se Je splazilo do mlake na travniku, se tamkaj igralo in nato utonilo. Starši se bodo morali zagovarjati zaradi malomarnega nadziranja. Drzen vlom v studenško cerkev Maribor, 17. junija. Preteklo noč so drzni vlomilci na pre. brisan račin vlomili v kapucinsko cerkev sv. Jožefa v Studencih pri Mariboru. Skle_ pajo, da so se storilci vtihotapili v cerkev že popoldne in se na primernem mestu dobro skrili ,nato so pa ponoči razbili vse štiri puščice in pobrali in njih gotovino. O. o. kapucini računajo, da je bilo v pušči. cah nad tisoč dinarjev. Ko so izvršili svoj posel, so izginili pri stranskih vratih pri Marijinem oltarju, a pomagali so si na ta način, da o odmaknili spovednico, ki je stala pred zapahnjenimi vrati. Gotovo so bili tudi dobro informirani o razmerah v cerkvi, saj so odprli vrata tako. da so odvili vijake in dvignili vrata iz tečajev. Bili so to menda brezposelni, ki so se slu. čajno potikali okrog cerkve. Sodijo, da je ista družba vlomila pred dnevi v cerkev v Limbušu, o čemer smo poročali. Milijon Slovencev naj prispeva milijon dinarjev za borbo proti jetiki! t • • Vročina je pritisnila Hladnemu zaključku pomladi kaj rado sledi vroče poletje Ljubljana, 17. junija. Dolgo smo tičali v negotovem, neodločnem stanju vremena. Skisal se je bil maj, zagrenil še junij v večjem delu svoje prve polovice: tako da je že pozabilo nebo. kako je zemlji in ljudem na kraju pomladi treba" mnogo, prav mnogo sonca. ■' Toda verovali smo v poslanstvo rožnika, da prej ali slej le razgrne nebesni svod in pošlje na zemljo bogati snop toplih sončnih pramenov. Na široko se je zdaj nad evropsko celino zasidral mogočni anticiklon, visoko razpeto, po večini jasno nebo je odrinilo vlažno dez nevihtnih dni in vlažnih poletnih motenj seveda tudi letošnja letoviščarska sezija ne bo. Skoro gotovo pa lahko pričakujemo, da smo z nevšečnim vremenom, ki je za nami, odtehtali dobršen davek na račun lepšega poletja. Tn kadar bo na večer, ko bodo tanki oblački nad vrhovi gora pordevali v večerni zarji, legal na dišečo zemljo v dolinah mehki pajčolan megle, bo prijetno vrra-doSčeno na Se srce z gotovostjo lahko pričakovalo spet lepega, sončnega dne. porojenega v zgodnjem jutru iz meglenega morja. Domače vesti * Spomenik vojvodi Vukn v BeogrSdn. Beograjska občina je dovolila Združenju četnikov postavitev spomenika vojvode Vuka na Topličinem venou. Spomenik je izdelal kipar Jovanovič, ki predlaga, naj bi spomenik postaviM baš tam, kjer so Avstrijci med okupacijo postavili kip Franca Jožefa. * Snovanje inženjerske zbornice v Spli. tu. Na glavni skupščini Združenja inže_ njerjev ta arhitektov, ki se je vršila na Bledu, je bilo sklenjeno, da se splitski in_ ženjerji ločijo od ljubljanske zbornice ter V Splitu ustanovijo svojo samostojno in_ »enjersko zbornico. Splitski inženjerji in arhitekti so že imeli svoj sestanek, na katerem so razpravljali o ustanovitvi sa_ mostojne zbornice. * Diplomirani so bili na gradbenem oddelku tehnične fakultete v Ljubljani gg. Ci-chocki Bruno iz Nabrežine, Puh Maks iz Ljubljane in Puppis Karel iz Slovenjgrad-ca. Čestitamo! * Poslušalcem radia. Jugoslovansko pevsko društvo »Triglav« iz Merlebacha (okrožje Moselle) bo imelo 28. t. m. od 17. do 18. koncert, ki ga bo prenašala strasbourška radijska postaja. Ne pozabimo prisluhniti! * Službeni list uprave dravske banovine od 17. t. m. objavlja uredbe o izpremembah občin, ki so bile že nedavno objavljene, na-redbo o opravljanju diplomskega izpita na ekonomsko-komereialni visoki šoli v Zagrebu. razpis o carinjenju tolščnih kislin ter objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin. Vseh je amaterjev glavna tema: odlične slike s filmom MIMOSA-EXTREMA * Novi grobovi. V ljubljanski bolnišnici je umrla gospa Frančiška Levčeva, vdova po mestnem cestnem nadzorniku- Pogreb Lo danes ob pol 18. — Po kratkem trpljenju je v ljubljanski bolnišnici podlegel zastrup-ljenju krvi g. Pavel Košenina. mesar in gostilničar pri Blaga ju na Šentjakobskem trgu. Mladega moža, čigar prerano smrt je povzročila majhna rana na nogi, je poznala vsa Ljubljania in širok krog prijateljev sočustvuje z vdovo in dvema otroeičkoma. Vzorni soprog in oče bo jutri ob 15. nastopil poslednjo pot k Sv. Križu. _ Na Vi-dovdanski cesti 9. je umrl g. Franc Matcko-vjp. višji sodni oficial v pokoju in bo pogreb jutri oh' 16. izpred mrtvašnice zavetišča sv. Jožefa. — V Skomarju nad Konjicami je umrl ugledni trgovec in posestnik g. Ivan Kovše. Pogreb bo jutri ob 10. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * O našem tujskem prometu z Nemčijo smo prejeli: Kakor je znano je 8. t. m- stopil v veljavo sporazum med Narodno banko in nemško Reichsbank, po katerem se turistična klirinška marka fiksira za traianie cele sezone po minimalnem tečaju 14 Din ki se bo še celo popravljal- Ni se pa moglo doseči, da bi se potni akreditivi glasili na dinarje, temveč se bodo še vedno kot dosedaj glasili na marke, vsled česar imajo nemški potniški uradi znatno zmanjšan interes za našo državo, ker po obstoječih deviznih predpisih ne morejo izdajati hoteilskih bonov. Da bi ee našla v tem pogledu hitra rešitev. se je Srednje-evropski potniški urad (Mitteleuropaisches Reisebiiro) v Benlinu odločil, da bi izdajal take hotelske bone v skladu z nemškimi deviznimi predpisi v slučaju, da bodo na njih cene označene v markah. Na ta način se bo v veliki meri ojačilo zanimanje nemških potniških uradov za naš turizem. Zato se obrača Zveza za tujski promet v Sloveniji na vse hotelirje, da^ javijo čimprej svoje cene v nemških markah (na podilagi 14 Din za vsako RM) direkciji Mitteleuropaisches Reisebiiroja, Berlin Pots-damer Platz in drugim potniškim uradom v Nemčiji, s katerimi ©o v zvezi, odnosno želijo poslovati. * Pri zaprtju, motnjah v prebavi, vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice. ITel. 22-21 KINO UNION Tel. 22-211 Ob 16., 19.15 in 21.15 uri VARLJIVA LJUBEZEN JOAN CRAWFORD in CLARK GABLE ♦ Fuzija splitskega in cetinsk€?a glo. dališča. V Split je prišel predsednik cen_ tralne uprave Združenja gledaliških Igral, cev Božo Nikolič iz Beograda. Njegov pri_ hod je v zvezi z vprašanji stalnega split. skega in cetinskega gledališča To zdru_ ženo gledališč« bi prirejalo predstave v Splitu, Dubrovniku, v šibeniku in na Ce_ tinju. Subvencionirano bi bilo od primor_ ske in zetske banovine in bj tako razpo_ lagalo z dvomilijonskim proračunom. Le_ tos bi delovala samo drama, prihodnje le_ to pa tudi opera. Pogajanja za združenje obeh gledališč baje uspešno napredujejo in je imel predsednik Združenja igralcev Nikolič že konference z načelnikom pro_ svetnega oddelka primorske banske upra_ ve, ki se mudi zdaj v šibeniku. + škofovska konferenca bo razpravljala o akciji društva »Plamen«. Pod naslovom — Ali bodo »Plamenaši«; izobčeni iz ka_ toliške cerkve — objavljajo zagrebške >Novosti« daljši članek, ki zatrjuje, da se bo v kratkem konferenca jugoslovenskih škofov bavila z akcijo, katero uvajajo društva za sežiganje mrličev. Zagrebško društvo »Plamen«, ki ima okrog 500 čla_ nov ter pripravlja gradbo krematorija v Zagrebu je pri svojem delu naletelo na od_ por v vrstah katoliškega klera. Društvo je dobilo od raznih inozemskih krematorijev vse načrte za zgradbo lastnega kremato. rija. Na razpolago je tudi že precej gmot_ nih sredstev. * Nov Badjurov vodnik po Sloveniji. V založbi ljubljanske in mariborske Zveze za tujski promet je pravkar izšla druga izdaja Badjurovega vodnika v nemškem jeziku pod naslovom »Kleiner Fiihrer durch Slovenien« Knjiga žepnega formata, ki nosi v svojem na. slovu skromno oznako »kleiner« je kljub svojemu stisnjenemu obsegu (šteje pa vendar nad 230 strani) v resnici velik leksikon tujsko-prometnih zanimivosti in lepot vse naše zemlje. Med tekstom je razvrščena kopa izbranih fotografskih posnetkov, na koncu pa je knjigi priključena majhna pregledna karta Slovenije, ki bo s pridom služila vsakemu obiskovalcu naših krajev. _ Dolžnost vsake zene je, da pazi na urejeno -tolico, ki jo doseza s prirodno FRANZ JOSEFOVO greneico, ako jo dnevno uživa v manjši količini. Prava FRANC JOSEFOVA voda deluje milo, prijetno, brzo in sigurno. _______ Ogl. reg. S. Dr. 16185^-i * Higienski zavod v Ljubljani obvešča, da bakteriološko-epidemiološki oddelek v dneh 18., 19. in 20. t. m. ne to sprejemal materiala v preiskavo zaradi gradbenih del in dezinfekcije na oddelku. * Babice z vsega sveta so zborovale. V dneh od 5. do 9 junija se je vršil v Berlinu VII. mednarodni babiški kongres, ki se ga je udeležilo okrog 1800 babic iz vseh kulturnih držav na svetu. Zastopano je bilo tudi društvo diplomiranih babic dravske banovine po svoji predsednici g. Kvartičevi, ki bo v nedeljo 21 . t. m- na občnem zboru društva v mestni posvetovalnici v Ljubljani povedala udeleženkam občnega zbora, kaj je videla in doživela na kongresu. Pri sprejemu delegatk je poleg mestne občine berlinske sodelovala tudi državna vlada. V imenu mestne občine je priredil kongresnim udeleženkam čajanko mestni nadžupan dr-Sahm in je vsaki delegatki v spomin poklonil lepo knjigo »Berlin einst und jetzt« z neštetimi slikami starega in novega Berlina. V imenu vlade je pozdravil babice na svečanem banketu notranji minister dr. Frick. Gostoljubje, e kakršnim so bile sprejete inozemske delegatke, je bilo brezprimerno. Kon gres je med drugimi važnimi točkami sklenil, da prosi vse vlade, naj prenehajo z brezumnim oboroževanjem in porabijo denar rajši za pomoč in zaščito materam in otrokom ter družinam vobee. Nadalje, naj bi se vlade vseh držav zavzele za to, da se zagotovi babicam dostojen življenjski minimum. Tudi dr. Frick je v svojem jedrnatem in stvarnem govoru naglašal, naj širijo babice. ki so takorekoč prave vzgojiteljice mater v zdravstvenem pogledu, mirovno misel po vsem svetu. Vse tuje delegatke so odnesle iz Berlina in iz Nemčjie zelo ugodne vtise o vsestransko izvrstni organizaciji in čudovitem redu, ki vlada v današnji Nemčiji. Kongres je bil ena najveličastnejših manifestacij za mir, za ohranitev ln čuvanje človeškega življenja, za ljubezen do bližnje- ga. Naše babice se lahko ponašajo e tem, da so se po svoji zastopnici udeležile mednarodnega babiškega kongresa. Obžalovati je le, da večina babic v dravski banovini nima nobenega smisla za svojo edino strokovno organizacijo in so še štiri petine babic izven društva, deloma zaradi vladajoče gospodarske stiske, ki prav posebno tare babice na deželi, deloma pa tudi iz brezbrižnosti in nerazumevanja. Društvo Je doseglo že precej uspehov in upa tudi 5e marsikaj doseči, od česar bodo imele korist vse babice, ne le te, ki so že zdaj včlanjene v društvu. Zato bi fcdlo pravično in pošteno, da vse, brez izjeme stopijo v društvo in naroče Društvo pričakuje, da se bo ob ugodnosti strokovno glasilo »Babiški vestnik«, ki prinaša vsak mesec dovolj poučnih stvari, nedeljskih povratnih vozovnic udeležilo občnega zbora čim največ članic. ♦ Idrijčani in prijatelji. Izlet k Sv. Trem kraljem ki je bil zaradi neugodnih vremenskih napovedi za 7. t.m. preložen, bo nepreklicno in ob vsakem vremenu v nedeljo 21. t.m. K sporedu, ki bo točno isti. kakor je bil že objavljen, ^e pridruži še proslava največjega idrijskega praznika' Sv. Ahacija, ki bo 22. t.m. De ja na bu bjenga mankalu u nedile zjetra ab sjedmih pr3d štacjunam. ♦ Kdor potuje v Italijo ali iz Italije, mora vedeti, da je italijansko poslaništvo v Beogradu izdalo naslednje obvestilo; »Od 10. junija ti. dalje smejo vsi tisti, ki potujejo iz Italije, njenih posesti ln kolonij v inozemstvo, kakor tudi vsi tisti, ki potujejo v Italijo, njene posesti in kolonije, nositi s seboj samo 300 lir v papirju in 50 lir v kovanem denarju. Italijanski bankovci vseh velikosti, ki se nahajajo v inozemstvu, pa zanje ne obstoje predpisana dokazila, da so bili zakonito izneseni iz Italije, se morejo akreditirati na brezobrestni račun, če se do 30. junija t. 1. po pošti dostavijo katerikoli podružnici italijanske Narodne banke (Banca d' Italia) v Italiji. Zgornji rok ee podaljšuje do 10. julija t.L za bankovce, ki se nahajajo v izvenevropskih državah-Omenjene bankovce morejo njihovi lastniki dostaviti v označenem roku tudi preko italijanskih konzulatov in sicer na svoj riziko in lastne 6troške. ♦ Vakufska tiskarna v Sarajevu. Svet islamske verske zajednice je sklenil usta_ noviti v Sarajevu vakufsko tiskarno za tiskanje muslimanskih verskih in šolskih knjig, Glasnika islamske verske zajednice in raznih tiskovin za islamske verske or_ ganizacije. Ni še sklenjeno, ali bodo kupili kako staro tiskarno, ali pa uredili novo. V kratkem bo razpisano mesto urednika mu. slimanskega verskega lista. ♦ Koruza kot edina hrana. Prebivalstvo v nevesinjskem srezu v Hercegovini je le. tos od začetka ztme porabilo za prehrano nad milijon kilogramov koruze- Koruza je edina hrana tega revnega prebivalstva Lanska letina je bila zelo slaba. Večji del koruze je razdelila države med prebival, stvo. nekaj brezplačno na račun javnih del, nekaj pa po zelo znižanih cenah in tudi na upanje. Do nove žetve, ki Tfctos obeta prav dobro, pa bo seveda še treba nekaj stotisoč kilogramov koruze. Ob taki sko. raj izključno koruzni prehrani ni čudno, da se v teh krajih pojavlja zloglasna »ko. razna« bolezen — pelagra. ♦ Neurje nad Virovitico. po nekaj vro. čim dnek se je vlila v torek nad Viroviti. co huda ploha in je med neurjem tudi močno grmelo. Nevihta je zatekla mnogo kmečkega prebivalstva pri spravljanju se. na. Strela je zahtevala tudi več človeških smrtnih žrtev. Iz vsega okraja beležijo že nad 10 takih smrtnih primerov. Strela je ubila tudi cestarja Margetiča, ki je s svojimi domačimi vedri 1 pod vrbovjem. Mož je imel pn sebi železne vile, v ka. tere je treščilo. Margetlč je bil takoj mr. tev, neka kmetica pa je bila hudo poško_ dovana ♦ Za nmor lastnega očeta v dosmrtno ježo. Vladimir Timilijevič, imovit kmet v Al-dincu v zaječarskem okrožju, se je po smrii svoje žene vdal pijači in ženskam, pa so zato bili neprestani prepiri v hiši. To je naposled dalo povod njegovemu sinu Savi, da je nagovoril svojega svaka Bora Ran-djeloviča, starega šele 21 let, da ubije starega. Obljubil mu je za to 10-000 Din in vse. kar najde pri ubitem očetu. Bora je pristal na to ponudbo. Ubil je Vladimirja in vzel iz njegovih žepov devet cekinov ter ostali denar in pobegnil. Oblasti so hitro razkrile in prijele oba zločinca, ki sta se sedaj morala zagovarjati pred zaječarskim okrožnim sodiščem. Sava, sin umorjenčev, je bil obsojen v dosmrtno, Bora. njegov svak pa na 18-letno ječo. ♦ Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo Izdelavo- Zane Grey o svojem romanu Betty Zane V tihem kotičku krasnega mesteca Wheelinga v Zahodni Virginiji stoji spomenik z napisom: »V spomin. na oblego Forta Henryja dne 11. septembra 1782, zadnjo bitko ameriške revolucije so postavile to ploščo oblasti države Zahodne Virginije « Da ni bilo junaštva neke deklice, ne bi bil ta napds nikoli vklesan, in mestece Wheeling ne bi bilo nikoli zraslo iz tal. Časih sem prebiral novele in članke po magazinih, ki so obravnavali Elizabeto Zanevo in njeno slavno deja-nje; vendar so bili v nekih podrobnosti h nezanesljivi, kar gotovo izvira iz tega, da se ponuja zgodovinarju naše zahodne obmejne pokrajine le silno skopo gradivo. Sto let so bile legende o Betki in Izaku Zanu priljubljen in pogost predmet razgovorom v moji rodbini; hranila jih je s tistim odpustljivim ponosom na prednike, kj ga ima menda vsak človek že po naravi- Moja babica je rada zbirala otroke okoli sebe in jim pripo vedovala, da je kot majhno dekletce klečala ob znožju Betke Zanove ter poslušala besede stare gospe, kadar je pripovedovala o ujetju svojega brata po indijanski princesi, o požaru utrdbe in o svojem lastnem drzno hrabrem dejanju, Ko sem bil še otrok, sem znal te zgodbe na pamet. Pred dvema letoma mi je prinesla mati staro zapisnico, našla jo je bila med vsakovrstno nerabno šaro, ki so jo znašali na dvorišče, da bi jo sežgali-Knjižica je bila najbrže mnogo let skrita za okvirjem stare slike. Bila je last mojega pradeda. polkovnika Ebene. zarja Zana. Z njenih porumenelih in od časa oglodanih strani sem posnel najvažnejša dejstva svoje zgodbe- In žal m, je le, da tega bogatega gradiva ni našlo vrednejše pero, kakor je moje. V naši hlastni, napredni dobi ni več junakov tiste vrste, ki so vsakomur, kdor ljubi viteštvo in romantiko, toli dragi. Nemara da so še junaki na. svetu, ki se prištevajo vrsti potrpežljivcev z žalostnimi obrazi, ki se le malokdo zmeni zanje, ko hiti mimo njih- Toda, ali se ne spominja vsak izmed nas hudega človeka, ki je pretrpel mnogo hudega in stvori! velika dejanja ali pa.-del na bojišču — človeka, ki mu je ime ozarjeno s slavo? Le malo nas je tako nesrečnih, da n« bi imeli prijateljev ali sorodnikov, ki se s trepetom ljubezni in češčenja oziramo nanje, k«~lar sanjamo o junaškem, požrtvovalnem dejanju, ki zveni po letopisih časa kakor napev lovskega roga, čigar zvoki se z vsa.ko noto čisteje in čisteje razlegajo v m razno oktobrsko jutro. Ako pripravi moja zgodba tistim, ki imajo take spomine, in tudi drugim, ki jih nimajo, prijazno urico, bom popla- čan- Clark Gable DANES OB 16., 19.15 in 21.15 premiera Constance Bennett ŠKANDAL DNEVA (NACH BttROSCHLUSS.) Film je v nemškem jeziku ! ! »elitni kino matica« [Pride: „G A N G S T E R J I" Iz Ljubljane u— Prošnja poštni direkciji. Stanovalci Milčinekega ulice v Spodnji šiški dobivamo poštne posiliatve samo enkrat na dan šele (K)poldne. Tako n. pr. je bila dopisnica iz P rek mu rja datirana tam 9. t. m., v Ljubljani pa 10- t. m., dostavljena šele 12. t m. popoldne. Za okoliš Ljubljana VII- bi bilo treba nastaviti vsaj še enega pismonošo, da bi stanovalci vsaj dopoldne prejemali pošto. Sedanji pismonoše pri vsej svoji pridnosti ne zmorejo tega dela in zato prosimo, da poštno ravnateljstvo čimprej ugodi naši prošnji, da ne bi dobivali pošte tako pozno, kakor kaka gorska vas. V imenu ostalih A. u— Ljubljanski državni konservatorij priredi prihodnji teden še tri produkcije 6 svojimi gojenci. V ponedeljek 22. t. m. je I. sklepna in v sredo 24. t. m sklepna produkcija gojencev konservatorija- V torek 23. t-m. pa bo v drami produkcija gojencev dramatične šole drž. konservatorija. V ponedeljek nastopijo gojenci solopevskega oddelka, oddelka za klavir, violino, čelo in druge orkestralne instrumente. Začetek to točno ob četrt na 7. Obe 6klepni produkciji sta v filharmonični dvorani. Začetek dramske produkcije ob 20. Za dramsko produkcijo so vstopnice pri dnevni blagajni v operi, za sklepne produkcije v fiilharmonični dvorani pa se dobe sporedi v knjigarni Glasbene Matice. u— »Jugoslovenska majka«, odsek Kola jugoslovenskih sester v Ljubljani vabi vse sestre Kolašice in prijatelje društva na čajanko, ki se bo vršila pod geslom »Pesem je življenja moč« 20- t m. ob 20. v restavraciji Zvezdi. Sodelovala bo mezzo-sopranist-ka gdč. Vida Rudolfova s pestrim sporedom, pri klavirju pa bo gdč. Kraševčeva. Za prireditev ni nobene vstopnine. u_ Umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v četrtek 18. t. m. izlet v Škof jo Loko. Ogled: Goričane, Gosteče, škof-ja Loka (4 cerkve). Puštal. Stara Loka, Suha. Odhod iz Ljubljane s Kongresnega trga točno ob dveh. Avtobus 21 DLn. Zglasiti se je do četrtka opoldne v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trgu. u_ Kaj dela Andula?, ena najuspelejših operetnih del letošnje operetne sezone, se ponovi zadnjič v nedeljo 21. t m v običajni premierski zasedbi. Posebno opozarjamo, da so cene za to predstavo izredno znižane- • u— Mali harmonikarji profesorja Ranči-| gaja. sloveči zbor, ki zadivlja, kjerkoli nastopi, so v sporedu kresne prireditve v nedeljo 21- t. m. na Ljubljanskem Gradu posebna točka. Nastopili' bodo ob 18. pri vhodu v grajsko poslopje in pod vodstvom svojega mojstra zasvirali naše narodne tako lepo, da jih bo veselje poslušati. Nudi se poseben užitek, ne zamudite ga- u— Društvo »Tabor« v Ljubljani. Drevi ob 20.30 v kemični predavalnici realke v Vegovi ulici članski sestanek s predavanjem. Predaval bo pisatelj Ivan Albreht, o temi: »Jugosloveni in Julijska Krajina«. Prijatelji društva vljudno vabljeni u_ Iz obupa v Savo. Včeraj dopoldne so kopalci v Savi opazili blizu črnuškega mostu neko mladenko, ki je hodila po bregu in s svojim čudnim, žalostnim vedenjem vzbujala pozornost ljudi- Naenkrat je obstala in se tik pod mostom vrgla v deročo Savo. Dva kopalca, ki sta se nahajala v neposredni bližini, sta se pogumno pognala za njo, da sta nesrečni co rešila gotove smrti. Na pomoč so poklicali reševalce, ki so nezavestno dekle prepeljali v bolnišnico. Pri sebi je imela samo zdravniško napotnico zo bolnišnico. Kakor nam poročajo iz bolnišnice, gre pri tej nesrečni zgodbi za 36-1 etno 6troj-nikovo ženo Marijo Elsnerjevo, ki je mati štirih otrok, a je že delj časa živčno bolna in je že nekajkrat prirejala podobne razburljive poizkuse. Nesreča v Črnučah je toliko bolj pozornosti vredna, ker ie mak* kasneje v popoldanskih urah prišlo v Tacnu do podobnega poizkusa obračunati z življenjem Tamkaj se je iznenada pričela utapljati 24-letna brezposelna služkinja Angela Erženova s Poljanske ceste, ki so jo kopalci iz soseščine le e težavo rešili iz valov. Mestni reševalci so jo z avtomobilom prepeljali v bolnišnico. u— Z lovsko puško se je po nesreči ustrelil. V Javorju se je 16-letni posestnikov sin Pavel Kuhel napotil v gozd z nabito lovsko puško. Na poti je naletel na nekaj psov, ki so 6e spopadli Zamahnil je s puško, da bi pse razgnal, puška pa se jo po nesrečnem naključju sprožila in naboji so ga zadeli v trebuh- Hudo ranjenega mladeniča so takoj poslali v ljubljansko bolnišnico, kjer pa je včeraj popoldne poškodbam podlegel. u— 27. do 29. avtomobilski izlet Plitrieo-Senj-Crikvenica. Informarje Okornova izlet-na pisarna, hotel Slon. Ljubljana. Kulturni pregled Dve produkciji operne šole Operno šolo, ki je neobhodno potrebni del drž. konservatorija, vodijo: ravnatelj g. Be-tetto, režiser je g. Ciril Debevec, muzi kalno vodstvo imata gg. dr. Danilo Švara in Bogomir Leskovic, plesni oddelek, ki ga morajo kajpada posečati vsi gojenci operne šole, je v rokah baletnega mojstra g. Petra Golovina. ki mu pri klavirju pomaga g-Vladimir Kumar. Pri obeh letošnjih produkcijah 12. in 15. t. m., ki so se vršile v opernem gledališču, je bilo zelo mnogo občinstva. To se je v prvi vrsti zanimalo za nastope in napredek svojih sorodnikov in znancev. Pri srcu pa je večini tudi prihodnost naše opere, ki je odvisna od znanja in sposobnosti naraščaja. Na obeh sporedih je bilo pet opernih ^cen iz Fidelia, Rusalke, Bajacov, Figarove svatbe, Traviate in Manon- V njih so nastopile pevke; Tratnikova. Igličeva, Polajnar jeva. Dolenčeva in Pavlovčičeva. Tratnikova je brez dvoma izmed vseh najmočnejša. Leo-nora, Nedda in Traviata so bolj ali manj izrazite dramatične partije in te »leže« Trat-nikovi odlično. Mislim, da ji ne morem reči večjega priznanja, kakor da jo imenujem mlajšo Gjungjenac, kateri sliči tudi po barvi glasu in načinu petja. Skoro bo Trat-nikovo v pevsko podobni stroki najbrž dosegla tudi mnogo obetajoča Ljudmila Polajnar (Rusalka). Silno prikupen, ljubezniv in odlično šolan glas odlikuje Igličevo. Zdi se mi, da tiči v njej koloratufka. Prilegajo se ji lahkotne, živahne partije mozartov-skega tipa (Suzana, Marcelina), dočim za Manon še ni dorasla in najbrž tudi ne bo. Tem trem pevkam je že sedaj operni oder odprt. Dolenčeva in Pavlovčičeva pa morata še pridno študirati. Med pevci, žal. nimamo niti enega tenorista. Prednost gre Frideriku Lupši, ki si krepko ln z uspehom v opero utira pot. Lepo barvan, v vseh legah izdaten in dobro šolan glas mu to pomagal hitro naprej- Kot Rocco, Povodni mož in Grieux je imel izredno močan uspeh. V parlando-partijah in partijah, ki ne zahtevajo izrazite pevnosti, je na prav krepkem mestu Drago Žagar. Močno sta ugajala Bri-šnik (Jaquino, Guillot) ter Hvastja (Ger-mont, Bretigny), tudi Janovsky (Tonio). V kratkem nastopu, za točnejšo presojo prekratkem je pokazal simpatičen glasovni material Polak (Figaro). Ženski zbor je pomagal pri Rusalki (šest gozdnih vil), celokupni zbor pri Manon. komorni zbor (pet pevk in štirje pevci) pod vodstvom g. Betetta pa pri Schubertovih plesih. Vse slike so bile tako scensko, kakor igralsko in pevsko razum no, zaokroženo in z velikim znanjem podane, za kar gre zasluga mojstru režiserju g. Debevcu in seveda obema glasbenima voditeljema gg. švari. in Leskovicu. Plesov smo videli šest; Ruski ples (Caj-ranovič) španski ples (Bizet), (Gregorc) in Schubertove plese. Naštudrral jih je moj-bertove plese. Naštudiral jih j etaletni mojster g. Golovin- Prinesli nam niso mnogo presenetljivega. Težko si je predstavljali vzgojne metode in načela te šole. Porazno neslovenski, tako po plastični plati, kakor reven po glasbeni je bil »slovenski* ples. »Slovenski« še ni, ako so plesalke oblečene v narodno nošo in ako za svojo muziko uporablja komponist narodne pesmi. Sicer si je pa nemogoče misliti »Slovenski ples. ker za to nimamo niti narodnih plesnih vzorov, niti plesno izrazitih narodnih glasbenih moti vov- Živahno ostro ritmizirana narodna pesem je lahko združena s plesom, ni pa že ples. Mnogo upanja vzbuja Zelenikova, pa tudi edini plesalec Frelih. V skupinskih plesih so nadalje lepo sodelovali; Janja Bavkartova, Avguštinova, Korunovičeva, Mi-ličeva. Mlejnikova, Šimenčeva, Ročnikova, Polajnarjeva, Jugova in Pavlovčičeva. Plesnemu zboru je treba energične roke, strumne discipline in smotrnosti. Material je prožen, inteligenten, nadarjen, lep in bi se dalo z vztrajnim, strogo metodičnim delom narediti iz njega zelo mnogo- Upajmo, da bo to g. Golovin tudi v bodočnosti dosegel Bilanca celoletnega dela operne in plesne šole je v splošnem razveseljiva. Ni nam treba gledati z bojaznijo v bodočnost slovenskega opernega odra. — 5- Klopčičeve „Preproste pesmi" v ruskem prevodu A. Bezimenskega Moskovski dnevnik »Pravda« je v svoji številki z dne 21. maja posvetil pod zaglav-jem »Stihi Mile Klopčiča« domala celo kolono enemu najvidnejših in najizrazitejših predstavnikov mlade slovenske poezije. Znani ruski pesnik A. Bezimenski objavlja najprej kratko beležko, v kateri v zgoščenih besedah karakterizira Mileta Klopčiča kot poeta, nato pa sledita njegova prevoda Klop-čičevih pesmi »Dete ne mara spati« in »Tri otrokove želje« iz zbirke »Preproste pesmi«, ki jih je predlanskim izdala Tiskovna zadruga v seriji »Slovenske poti«. Bezimenski ugotavlja najprej, da izhaja Mile Klopčič »iz vrst borbene mladine poldrugmilijonskega slovenskega naroda (Jugoslavija)«, nato pa nadaljuje; »Klopčič je sin rudarja, zato je snov večine del ki jih vsebuje njegova prva zbirka (»Plamteči okovi«), vzeta iz življenja slovenskih rudarskih revirjev. A ni se zaprl 6amo v to okolje, temveč je z mnogovrstnimi pesniškimi sredstvi izrazil trpljenje delovnih ljudi iz mest in vasi, njih borbo in protest. Leta 1934. je izšla njegova zbirka »Preproste pesmi«, ki je v Sloveniji naletela na nenavadno živahen odziv. Njih pretežni del je napisan v imenu otroka.« Oba priključena prevoda zgovorno pričata, s kolikšno ljubeznijo in s kako izrednim razumevanjem se je 9loveči ruski pesnik lotil svojega dela, hkratu pa je prevajal s tako široko pesniško svobodo, da je njegov prevod povsem nova, samostojna umetnina. Za primer naj navedemo samo eno kitico iz »Treh otrokovih želja«, ki ima v tekstu Bezimenskega točno enkrat več verzov kakor izvirnik; Da bi tretji žulj postal nasmeh, da bi ga očetu dal. Rad bi videl vsaj enkrat, da bi oče 6e smehljaL V ruščini pa: Pust ulibkoj stanet tretja, tretja černaja mozolj! Mi ved videli na svete toljko gore, toljko bolj Ja otcu otdam ulitku, čtob uvidetj, nakonec, čto hotj razik v etoj žizni ulibnu sja moj otec Zapiski »Knjiga za *vakog«. naša najcenejša, v cirilici pisana knjižna edicija, objavlja v svoji drugi številki, ki je pravkar izšla, delo mladega sovjetskega pisatelja Mihaj- la Ni kiti na »Sibir«. Knjižica obsege 112 strani, stane samo 2 Din in se dobi v vseih knjigarnah ter prodajalnah časopisov. Prva številka te edicije, »Sovjetski humoristi«, je popolnoma razprodana in jo je mogoče dobiti samo še pri Administraciji »Knjige za svakog«, Rimska 8, Beograd, če se pošlje naročnina za deset številk v znesku 16 Din ali za pet številk v znesku 9 Din. Naročnina se pošlje s poštno nakaznico na navedeni naslov alg na čekovni račun »Knjige za svakog«, Poštna hranilnica Beograd, št. 57.390. Lastnik izdan j a »Knjiga za svakog« je beograjski časnikar BranisHav Mesarovič. Zanimiva akcija dunajske »Presse« Kakor je razvidno iz dunajske »Neue Freie Presse« 9. t.m. je ta list z enim največjih založništev na svetu, z londonsko trdloo Hutchinson & Co., sklenil dogovor, po katerem bo prevzel prevode literarno dragocenih knjig, ki so izšle v nemščini, italijanščini. madžarščini, češčini, slovaščini, poljščini, srbohrvašč'ni in slovenščini v angleški jezik in oopvright za Anglijo, njene kolonije ter 'Ameriko. Po pregledu njih vrednosti jih bo oddal založnišrtvu Hutchinson & Co. »Presse pravi v svoji objavi, da pridejo v poštev le odlična literarna dela, ki so že izšla v knjigi ali r*a se pripravljajo za knjižno izdanje, pa še niso razpolagala s svojim copyrigbtom v Angliji, nienih kolonijah in v Zedinjenih državah. Ta akcija nai bi omogočila, da bi postale knjige uspešnih avtorjev omenjenih jezikov dostopne tudi angleškim in ameriškim bralcem, po tej poti naj bi se pospeševalo tudi mednarodno literarno sodelovanje- List prosi založnike in avtorje del resnične literarne višine, nai bi svoie dopise naslovili na: Sekretariat der »NTeu-en Freien Presse«. Wien I.. Fichtegasse 11. Kupujte domače blago: Žrtve ranih nesre*. Pri nekem podjetniku ▼ Trbovljah zaposleni 35-letni delavec Martin Piki iz Tržiča se je poškodoval pri razkladanju drv. Drva eo se veula nanj ter mu polomila več reber. Zdravi se v ljubljanski bolnišnici. _ Na Ižanski cesti ie neki kolesar podrl na tla 64-letno gostilni-čarko Ivano Majcenovo, ki je nosila neko steklenico. Pri padcu se je žena s črepinjami steklenice tako hudo obrezala, da eo jo mo-rai odpremiti v bolnišnico. — V Pod'ipi pri Vrhniki je na neki njivi pičil gad 3-letnega mizarjevega sinčka Ivana Malova-šiča. Otroka so takoj odpeljali v ljubljansko bolnišnico. u— Konj ga je potolkel. Včeraj eo pripeljali na kirurški oddelek 12-letnega kmečkega fanta Janeza Cerarja od D M. v Polju, ki je šel z očetom na travnik pri Dobu. Med delovnim odmorom je Janez peljal živali napajat, pri tem pa ga je eden izmed konj tako silovito udaril s kopitom v sence, da je fantovo življenje v nevarnosti. u_ Razstava MEKKA preprog samo od 22. do 24. t m. v Ljubljani, Šelenburgova 7-1. nadstropje. Interesenti oglejte si brez-konkurenčno blago. Iz Celja nudbe za omenjene obrate, kakor tudi prijave za ostale paviljone treba poslati v zapečatenih kuvertah z odgovarjajočo označbo. Uprava »Mariborskega tedna« si pridržuje pravico proste odločitve glede vpo-slanih ponudb. a— Rokoborbni preizkusi z žalostnim koncem. 24-letni sedlarski pomočnik Ivan Ajd iz Ruš se je poizkusil s svojim prijateljem v metanju in rokoborbni spretnosti. Pri tem je po nesrečnem naključju priletel v brzojavni drog s toliko silo, da si je stri desno ključnico m da ao ga morali prepeljati v splošno bolnišnico. a— Salto je zakrivil nesrečo. Z ozirom na sobotno nezgodo pri izstrelku živega človeka iz topa nam sporoča g. Aleksič, da je smolo zakrivil sam pomočnik, ker je hotel v zraku napraviti salto. Sedaj pa je čil in zdrav ter spet uspešno nastopa. a— Ustavljeno postopanje. Državno tožilstvo drž. sodišča za zaščito države v Beogradu je ustavilo kazensko zasledova- nje zoper inž. Josipa Grudna, prejšnjega podnačelnika tukajšnjih železniških delavnic, ker ni našlo osnove za pregon. Postopanje se je bilo začelo na podlagi neke ovadbe, ki »o jo pri tukajšnji policiji podali gg. Zelan Lovro, Slabe Martin in Tum-pej Rudolf. Ze preje je bilo na enak način ustavljeno postopanje proti Francu Kristlu, nameščencu v isti delavnici. a— Dekletce je pilo lizol. Delavčeva hčerka Ivanka Boličeva. stara štiri leta, iz Košakov, je segla po steklenici, misleč, da je v njej sladka medica, in je napravila nekaj požirkov. Ubogo dekletca so prepeljali takoj v splošno bolnišnico, kjer so ji zdravniki rešili življenje. a— Včeraj so našli na tramu v hlevu obešenega 24-letnega posestni kovega sina Franca Šilca iz Selc pri Spodnji Voličini v Slovenskih goricah. Fant je bil zadnje čase otožen in ni z nikomur nič govoril. Obesil se je na kravjo verigo. Vzrok obupnega dejanja ni znan. nega dobička od leta 1927. odpisala ogromno v^oto 158 milijonov Din. Na duhioznih terjatvah pa je lani odpisala le 0.13 milijona Diin nasproti 0.4 milijona Din v prejšnjem letu. Trboveljska premogokopna družba. Pri občnem zboru Trboveljske premogo-kopne družbe, ki se je vršil dne 17. t. m. pod predsedstvom gospoda Andreja Luqueta v Ljubljani, je bilo sklenjeno, da družba izplača dividendo od ti0/* t j. Din 12.— na delnico in se bo vnovčil kupon st. 23 po-čenši z 18. junijem 1936 pri družbeni blagajni v Ljubljani in pri ekspoziturah družbe v Beogradu in Zagrebu po odbitku 10%-nega davka na dividende. 1003 e— Odlikovanje dveh zaslužnih funkcionarjev Rdečega križa. V torek zvečer je bila v klubski sobi v Celjskem domu seja 3reskega odbora Rdečega križa. Predsednik g. dr Juro Hrašovec je prisrčno pozdravil delegata iz Ljubljane inšpektorja Josipa Westra, ki se mudi kot ministrski odposlanec pri vitjem tečajnem izpitu na celjski gimnaziji. Nato je povzel besedo g. inšpektor Wester, ki je sporočil, da je letošnja glavna skupščina RK v Beogradu osvojila predlog banovinskega odbora v Ljubljani, da se odlikuje dolgoletni zaslužni predsednik sreskega odbora RK v Celju in ugledni nacionalni delavec g. dr. Juro Hrašovec z redom Rdečega križa, dolgoletna izredno agilna tajnica sreskega odbora šolska upra-viteljica gdč. Ivanka Zupančičeva pa z zlato kolajno Rdečega križa. Ob tej priliki je g. inšpektor omenil vzvišene humanitarne in patriotske naloge društva Rdečega križa ter njegovo nadvse važno delo in je podčrtal, da je celjski sreski odbor eden najbolj aktivnih in najbolj vzorno urejenih organizacij RK. Čestital je odlikovancema k visokemu priznanju v imenu predsednika banovinskega odbora g. dr. Krejčija in vsega banovinskega odbora ter v svojem imenu. Po izročitvi odlikovanj in diplom sta se g. dr. Juro Hrašovec in gdč. Zupančičeva v lepih besedah zahvalila za odlikovanji in izjavila. da bosta z odborom vred vestno nadaljevala svoje delo v korist države in naroda. ki so jima v prvi vrsti posvečene vzvišene naloge RK. Navzoči so nato iskreno čestitali zaslužnima odlikovancema. Čestitkam se pridružujemo tudi mi. e— V gledališču bo drevi zaključek dramske sezone. Ljubljanska drama bo uprizorila ob 20. Vernenillovo učinkovito komedijo »Sestrična iz Varšave«. Neabonenti še dobijo vstopnice v predprodaji v trafiki g. Frajleta. e— Po nesreči ga je zabodel v prsi. V torek sta se vračala posestnik Franc Kolšek in 25-letni posestnikov sin Ernest Bošna-k, oba iz Podvrha. iz Braslovč domov. Kolšek, ki je bil vinjen, je hotel Bošnaku pokazati, kako bo zabodel nekega moškega, pri tem p z. je zamahnil tako nerodno z nožem, da je zadel Bošnaka in ga zabodel v levo stran prsi. Bošnaka so prepeljali v celjsko bolnišnico. e— Kino Union. Danes ob lfi.Sf) in 20.30 komedija »Veselo srce« in tednik. Iz Maribora a— Maribor je čist. Na predlog beograjske centrale so tukajšnje oblasti izvršile v zvezi z Bodijevo afero hišno preiskavo pri dveh Mariborčanih, pri katerih pa niso ničesar našli. Tudi se je ugotovilo, da ni v času od januarja t. 1. naprej bilo nikakšne diplomatske ter carine proste selitve preko Maribora. Maribor je torej ostal v tej aferi čist. a— Profesorjevega nezgoda. Ko je včeraj okoli poldneva hotel 49-letni profesor Leopold Gaiser prekoračiti Vetrinjsko ulico ob stiku Glavnega trga. ga je povozil neki avto. Ranjenega profesorja so prepeljali v bolnišnico. Rotovške novice. Danes ob pol 19. bo v mestni posvetovalnici VIII. seja mestnega sveta, na kateri se bo obravnavala oddaja tlaka za hodnike v novih šolah v mag-dalenskem predmestju. nadalje povišanje delavskih mezd pri zgradbi magdalenekih šol ter odstop javnega sveta garnizonski upravi. a— Vojvodinja Mecklenburška v Mariboru. Včeraj je prispela v Maribor vojvodinja Mecklenburška. ki je sorodniea Nj. Vel. kraljice Marije. Prispela je v spremstvu dvorne dame in se je nastanila v radvanj-skem gradu grofa N. Jurkoviča. a— Mariborske tržne premestitve. Z ozirom na prireditve Slomškove družine 21., 28. in 29. t. m razglaša mestno poglavarstvo: mesarske stojnice pridejo na Vojašni-ski trg, vozovi s sadjem in mestne tržne stojnice za sočivje. mleko in sadje na Vodnikov trt trajajočem nazadovanju tendenco k stabilizaciji. Oddaja cementa ©e je nasproti prejšnjemu letu nekoliko povečala, vendar še zaostaja za prejšnjimi leti. Tu tvori veliko oviro visoka trošarina na cement, ki tudi zadržuje gradbeno delavnost. V bilanci za preteklo leto je montanska posest in posest zemljišč vnešena z vsoto 49-5 milijona Din (prejšnje leto 50-5). Investicije, to so visoke zgradbe, rudniške in strojne naprave in predčasno odkrivanje na dnevnih kopih, je ocenjeno v bilanci z vsoto 84-9 milijona Din (prejšnje 1. 91.7, leta 1932- 110 milijonov). Ta vrednost investicij se je zadnja leta zmanjšala predvsem zaradi znatnih odpisov. Družba je v lanski bilanci odpisala na nepremičninah 14.7 milijona Din nasproti 16.6 v letu 1934. Kakor se zdi, bodo v prihodnjih letih odpisi še j manjši, ker je glavna postavka, ki je v ! zadnjih letih zahtevala mnogo odpisov, že skoro docela odpisana. To postavko tvori vrednost predčasnega odkrivanja, ki je znašala še leta 1925. 53.2 milijona Din, sedaj pa le še 61 milijona Din. Znatni odpisi so bili zadnja leta izvršeni tudi pri vrednosti rudniških naprav, ki so bile leta 1926. po izvršeni valorizaciji izkazane z vsoto 69 milijonov, sedaj pa znaša ta postavka po izvršenih odpisih navzlic novim investicijam le še 34 milijonov. Vrednost strojnih naprav, ki je v zvezi z obsežno racionalizacijo obrata narasla od 10.6 milijona Din v letu 1926. na 31.6 milijona Din v letu 1932-, je v novi bilanci odpisana na 28.0 milijona Din. Družbeni dolžniki, ki so la-ce in ostalih obratov je v bilanci vnešena z vsoto 12.0 milijona Din (prejšnje leto 13-6, leta 1932. 17.9). Zaloge premoga, cementa, apna in obratnega materijala so ostale skoro nespremenjene na višini 18.2 milijona Di. Družbeni dolžniki, ki so lani nekoliko nazadovali, so letos do6egli zopet izredno višino 167.8 milijona Din (v prejšnji bilanci 161.3). Na pasivni strani zaznamuje bilanca poleg 200 milijonov Din delniške glavnice še 81 milijonov Din raznih rezerv. Postavka upnikov, ki je v bilanci za leto 1932. narasla na 71-5 milijona Din, zadnja leta stalno nazaduje in se je lani ponovno skrčila od 45.7 na 38.8 milijona Din. Nazadovanje te postavke, ki je bilo lani v zvezi z izplačilom pokojninskega fonda uradništva, kaže, da je finančno stanje podjetja zelo ugodno, saj bo podjetje, če se bo postavka upnikov v sedanjem tempu zmanjševala, čez nekaj let brez dolga. Či^ti dobiček družbe se je lani podvojil in je znašal 12.4 milijona Din nasproti 6.5 2.0, 2-4, 182, 30.0 in 43.7 milijona Din v zadnjih šestih letih. Skupaj, s prenosom iz prejšnjega leta izkazuje račun dobička in izgube .14.3 milijona Din čistega dobička, ki se bo porabil za izplačilo 6% dividende, za kar bo potrebno 12 milijonov Din. Divi-denda znaša 12 Din na delnioo z nominalno vrednostjo 200 Din nasproti 10 Din v letu 1934-, dočim za leti 1932- in 1933. družba ni izplačevala dividende. Račun izgube in dobička izkazuje s prenosom dobička iz prejšnjega leta vsega 52.6 milijona Din kosmatega dobička nasproti 51.8, 48.7, 54.7, 79.4, 98.6 in 109.6 milijona Din v prejšnjih šestih letih- Zaradi manjšega čistega dobička v prejšnjih letih je lani družba plačala le 6.7 Din neposrednega davka (brez trošarin, taks in samoupravnih davščin) nasproti 12, 8.3, 14.6, 21-1 in 29.4 milijona Din v prejšnjih šestih letih- Neposredni davek, ki ga plačuje druž" ba, se je torej v zadnjih letih skrčil skoro na eno petino. Izdatki za socialno skrbstvo so zaradi manjših izdatkov za pokojnine nekoliko nazadovali na 10.4 milijona Din ( v prejšnji bilanci 11.1). Upravni stroški so ostali na 6koro nespremenjeni višini 6.05 milijona Din. Za odpise nepremičnin je družba porabila 14.7 milijona Din nasproti 16-6, 18.0. 16.8, 18.8, 18.2 in 19.6 milijona Din v zadnjih šestih letih. Družba je tudi v najslabših letih lahko vršila odpise v neokrnjenem obsegu m je iz doseže- Gospodarske vesti = Nova ureditev plačilnega prometa z Italijo. Finančni minister je izdal tale odlok: 1) Narodna banka lahko uvoznikom blaga v Italijo na njihovo zahtevo v zameno za klirinške avize izda klirinška nakazila na Ure, ki se lahko prodajajo na domačih borzah za plačila iz Italije uvoženega blaga prsd 18. novembrom 1935. 2) Uvozniki blaga iz Italije lahko izjemno od odloka št. 13.320/8 z dne 5. decembra 1935. svoje obveznosti nasproti italijanskim upnikom urede tako, da pri vsakem vplačilu poravnajo 50% na zbirni račun italijanskega nacionalnega instituta za menjavo pri Narodni banki v Beogradu, drugih 50% si pa nabavijo z odkupom klirinških nakazil na lire na domačih borzah preko pooblaščenih zavodov. 3.) Narodna banka ima pooblastilo, da izda potrebna navodila za izvedbo teh transakcij o plačilnem prometu z Italijo. = Blokirani dinarji se lahko porabijo za vpis državnih blagajniških zapiskov. Kakor smo že poročali, je finančni minister izdal odlok, da se začne izdajanje blagajniških zapiskov tudi z rokom 6 in 12 mesecev. Obrestna mera za blagajniške zapiske z rokom treh mesecev ostane tudi nadalje 4%, za zapiske z rokom 6 mesecev 4 in četrt %, z rokom 12 mesecev a 4 in pol %. Tako bodo blagajniški zapiski s 6 ali 12 mesečnim rokom nosili boljše obresti in bodo nudili dobičkanosnejši plasman od 4°/o nih tromesečnih zapiskov. Pomembno je, da je finančni minister odredil, da se za vpis blagajniških zapiskov lahko uporabijo blokirani dinarji, ki leže za zdaj ali brez obresti pri Narodni banki, ali pa z minimalnimi obrestmi pri katerem poblašče-nem zavodu. Seveda možnost plasmana blokiranih terjatev teh dinarjev v blagajniške zapiske ne ustvarja obenem osvoboditve in deblokiranje teh terjatev. Nadzorstvo nad temi blokiranimi dinarji, plaaira-nimi v blagajniške zapiske, bo ostalo še nadalje. Tako bo moči blokirane dinarje, ki zdaj leže neplodno, spet plasirati. Vpis blagajniških zapiskov za 6 ali 12 mesecev se bo vršil pri Narodni banki in pri njenih podružnicah ter pri Državni hipotekami banki. Poštni hranilnici in njenih podružnicah. Na vse blagajniške zapiske se bodo obresti plačale vnaprej. Eskontiranje teh blagajniških zapiskov tako trimesečnih kakor tudi šest-in dvanajstmesečnih je zagotovljeno pri Državni hipotekami banki in Poštni hranilnici. Zato je pričakovati, da bodo tudi ti blagajniški zapisi s 6 in 12 mesečnim rokom v kratkem vpisani v celotnem znesku 200 milijonov Din. Rekonstrukcija cesto Ljubljana-Susak. Banska uprava je te dni razpisala več licitacij za rekonstrukcijo državne ceste št 52, in sicer v odseku od Ribnice do Gorenje vasi (km 365 do 40.87) s predvidenimi stroški 16 milijona Din. nadalje v odseku Kočevje-Dolga vas (km 52.5 do 57) s predvidenimi stroški 1-3 milijona Din v odseku Briga-Banja loka (km 71-9 do 73.4) s predvidenimi stroški 0-95 milijona Din in v odseku Krlkovo-Fara (km 78 do 79-9) s predvidenimi stroški 2.9 milijona Din. = V trgovinski register sta se vpisali naslednji tvrdki: Podravska montaneka industrija R. Hilty, Maribor (izkoriščanje rudo-elednih pravic na podlagi dovolitve rudarskega glavarstva v Ljubljani od 8. januarja ti.; imetnik Rudolf Hilty, tovarniški ravnatelj v Mariboru); A. Toroš carinsko poered-ništvo v Mariboru. — Pri tvrdki »Triumf<, podjetje za predelovanje in trgovino z industrijskimi proizvodi, družba z o. z. v Ljubljani, je izbrisana poslovodkinja Meta Meglerjeva, vpi6al pa se je poslovodja dr-Vendelin Megler, industrijec v Ljubljani. = Dobave. Komanda podvodnega orožja Kumbor sprejema do 5- julija ponudbe za dobavo petrolejekih plinskih svetiljk, do 10. julija za dobavo 4.600 kg bombaževine za čiščenje, do 15. julija za zgradbo štirih kom- | pletnih manjših ladij in 236 vesel ter do 17. julija za dobavo petroleja za gorivo in čiščenje, špirita, bencina ter. plinskega olja-Dne 6. julija se vrši pri ekonomskem ode-lenju gen. direkcije drž. žel. v Beogradu ofertna licitacija za dobavo 8025 m jermenov za pogon generatorjev za vagoneko električno razsvetljavo, 8. julija za dobavo turbo-generatorjev in raznega drugega materiala za razsvetljavo lokomotiv. Dne 15. julija se vrši pri kr. banski upravi vardareke banovine v Skoplju ofertna licitacija za oddajo dimnikarskih rajonov v Leekovcu, Velet? u in Prizrenu. Dne 24. t- m. bo pri upravi vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu ofertna licitacija za dobavo železnih cevi za paro in 8000 m platna amerikana, 25- t. in. za dobavo raznega usnja, 18.587 koče v za konje, konjske opreme ter lesenih vijakov, 26. t- m. za dobavo 5.670 m2 tilca, sedlarskega sukanca, raznega usnja in 15-890 ko-cev za konje, 27. t m. za dobavo trofaznili elektromotorjev, klinker-ventilov in ventilov za paro, 30 t. m. za dobavo varovalk za razvodno ploščo, rebraetih cevi ter raznega železa, 4. julija za dobavo strojnih jermenov, 6. julija za dobavo bele in pocinkane pločevine, žice, navadnih žebljev, in raznih gumbov. 8. julija za dobavo rezervnih delov za mitraljeze, rezervoarja za olje ter azbestne vrvice. Borze 17* junija Na ljubljanski borzi se oficielni tečaji deviz danee niso bistveno spremenili. V privatnem kliringu so avstrijski šilingi nadalje popustli in so bili zaključeni po 8.75, prav tako so nazadovali funti, ki so ee nudi U po 248. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.65. v angleških funtih po 246.08 in v španskih pezetah po 6.6750, dočim 6o se grški boni nudili po 29.25. Nemški klirinški čeki eo bili v Ljubljani zaključeni po 13.95. v Beogradu po 13.8763 in v Zagrebu po 13-92, odnosno za konec junija po 13-8450 in za konec julija po 13.60. Na zagrebškem efektnem tržišču vlada čvrcta tendenca. Vojna škoda je bila najprej zaključena po 364, pozneje pa po 3G6 (v Beogradu po 361.75 do 362.50). Promet je bil še v 7°U investicijskem posojilu po 82, v 7®/* stabilizacijskem posojilu po 83, v 798 Blairovem posojilu po 76 in 76-50 Beogradu po 76), nadalje v delnicah PAB po 232 in v delnicah družbe Izis po 15. Devize Ljubljana. Amsterdam 2979.58 _ 299417, Berlin 1756.08 — 1760-96, Bruselj 744.54 — 749.60, Curih 1424-22 — 1431.29, London 221.70 — 223.75, Newyork 4372.49 — 4408-80, Pariz 290.11 — 291.55, Praga 182.04 — 18315. Čarih. Beograd 7, Pariz 20-3725 London 15.5875, Newyyork 309-50. Bruselj' 52.3250, Milan 24.35 Madrid 42.2250, Amsterdam 209.10, Berlin 124-60, Dunaj 58.40, Stook-holm 80.3750 Oslo 78.34, Kobenhavn 69-59, Praga 12.79. Varšava 58.10, Efekti Zagreb. Državne vrednote; Vojna škoda 362 — 363 4°/« agrarne 46 _ 47, 6»/o beg-luške 67.26 — 70, 7«/. invest 80 — 82. 7«/* stabiliz. 83 — 86, 7®/« Drž. hip. banka 92 bL 7% Blair 76 — 76.50, 8°/« Blair 8550 -J. 87; delnice: PAB 231 _ 232, SeCerana Osi-jek 135 bL, Izis 15 — 17-50. Beograd. Vojna škoda 362-75 — 36360 (361.75 _ 362.50), 4«/e agrarne 48 — 49, begluške 68.75 — 69 (68.50 — 68.75), 7°/» invest 83 — 84, 7% Drž. hip- banka 87.25 _ 88 (87-50). 7«/i Blair 76 — 76-50 (76), »»/• Blair 86 bL Narodna banka 6300 — 6340, PAB 230 — 231 (229 — 231). Blagovna tržišča ŽITO + Chieago, 17. junija- Začetni tečaji; pšenica; za julij 87.875, za sept 89.125. za dec. 91.125; koruza; za julij 92.125, za sept 50.626. za dec- 54.625- -f Novosadska blagovna borza (17. t. m.) Tendenca stalna. — Pšenica: baška in sremska 121—123; okolica Sombor in ba-natska 120—123, baška ladja Tisa 128— 130, ladja Begej 127—129; slavonska 132 —124. Oves: baški sremski in slavonski 104—106- Koruza: baška, sremska in banatska 98—100 Moka: baška in banat-ska »Og« in »Ogg« 195—205; »2« 175—185, »5« 155—165, »6« 135—145, »7« 115—125, »8« 102.50—105 Otrobi: baški, sremsiki in banatski 100—104. + Budimpeštanska terminska borza (17. t m.) Tendenca stalna, za julij 11.75 — 11-76, za avg. 11.80 _ H-83-BOMBAŽ + Liverpool, 16. junija. Tendenca dobro vztrajajoča. Zaključni tečaji: za julij 6.S5 (prejšnji dan 6.33), za dec. 5.92 (5-91). -f- Newyork. 16. junija. Tendenca dobro vztrajajoča. Zaključni tečaji; za junij 11.75 (11-69), za dec. 11-25 (11.15). & & » & « « $ & & & & & $ * m m * $ » $ & & $ V NEDELJO, 21. JUNIJA Velik dogodek za bralce Jutra Začetek novega romana BETTY ZANE tZPOD PERESA ZANA GREYA Novo delo slavnega ameriškega pisatelja je zgodovinski roman iz ameriške revolucije. Pripovedovalo bo našim bralcem o tistih davnih, burnih časih, ki jih označujeta dve dobi: Borba rdečega in belega p 1 e-menaza življenskipro-stor; Borba mlade Amerike za osvobojenje izpod angleškega jarma. Obe krvavi borbi sta bili enako dramatični in enako bogati s primeri velikega, požrtvovalnega junaštva. BETTY ZANE, prababica pisatelja Zana Gre-ya, je historična figura, slavno znana v ameriški zgodovini. __________________ _& & * $ * & « & » $ K * Zračna pošta drugod In pri nas Opozorilo poštni upravi, da se razmere izboljšajo & « * * & Kolikim Ljubljančanom, kolikim trgovcem v bližini Ljubljane, na Gorenjskem ali Dolenjskem je znano, da je pismo, oddano okoli druge ure popoldne v plavi nabiralnik na vogalu glavne pošrte še isto popoldne okoli šeste ure na Dunaju in isti večer okoli devete UTe v Berlinu, odnosno ob 4. popoldne v Celovcu ali ob 5. v Gradcu? Ta pisma se dostavljajo naslednji dan 6 prvo pošto ali še isti dan eno ali dve uri kasneje, kakor gori navedeno, če so oddana z. ekspresno pristojbino. Seveda mora biti pismo opremljeno poleg redne pristojbine še z dodatkom 2 Din za Avstrijo in z 2-50 Din za Nemčijo. Koliko ljudi ve, da lahko ob 11. dopoldne oddamo pošto za Sušak, ki bo dostavljena še isto popoldne, odnosno že pred tretjo uro popoldne, če nosi znamke za ekspresnino? Kdo ve. da je do pol 5. zjutraj oddana pošta isto popoldne lahko že v Bukarešti, Sofiji, Nišu, Skoplju, Budimpešti, Bratislavi ali Pragi, da je lahko trikrat na teden še isto popoldne v Splitu, Sarajevu in Dubrovniku? Kdo ve, dia je lahko do pol 6- v Berlinu, do 8. na Dunaju oddana pošta že ob L popoldne v Ljubljani m še pred tretjo uro v rokah naslovljenca. če nosi ekspresnino, in da je ekspresno pismo, oddano n. pr. v Zagrebu do pol 4., na Sušaku do 5 popoldne, že ob 8. lahko v rokah Ljubljančana? Poštne uprave v drugih državah skrbno obvestijo vsak teden ali pa celo dnevno po časopisju in tudi s posebnimi letaki, ki se dobe tam pri vsaki pošti, občinstvo o možnostih hitre poštne službe. Samo pri nas pošta ni interesirana na tem, da bi občinstvo vedelo, katerih zvez'se lahko poslužuje in katere možnosti so za nujni odgovor. Najbrž ni interesirana na tem, da bi zaslužila velike vsote, ki bi jih prinesla dodatna framkatura za zračno pošto. Gotovo je, da se dajo vse navedene možnosti in še nebroj drugih koristno izrabiti, če pošta skrbi za to, da ne samo izrablja te možnosti z direktnim odprem-Ijanjem marveč tudi občinstvo o tem obvesti in stalno obvešča o vsaki izpremem-bi ali novi zvezi- Znani so nam primeri, ko je lanska leto ekspresno zračno piimo šlo iz Ljubljane z opoldanskim letalom preko Sušaka v Zagreb, da tam ni bilo preneseno na 30 minut kasneje odleti vše letalo za Dunaj, ampak da je romalo naprej na Zemunsko pošto, tam ležalo čez noč in romalo lepo po zračni poti naslednje popoldne nazaj v Zagreb in je z istim letalom, na katerem ni bilo mogoče pismo prenesti prejšnji dan, letelo najprej na Dunaj in je tako bilo dostavljeno točno cel dan in celo noč kasneje, kakor bi lahko bilo. Znan nam je tudi primer iz lanskega leta, ko je zračno pismo iz Londona prišlo isto popoldne v Zehmn, pa ga poštni uradnik ni dal ne nočni vlak za Ljubljano, « katerim bi bilo pismo naslednje jutro v Ljubljani in dostavljeno še pred 10. uto, pač pa je zaradi modre znamke >z avionom« moralo čakati vso noč in še pol dneva, dokler ni letalo popoldne poneslo pisma v Zagreb, SušaK in Ljubljano, kamor je prišlo okoli pol osme zvečer. Seveda je bila pisarna že zaprta in tako je bilo Tvsmo dostavljeno šele naslednje jutro- Za kai enostavno. če gre tudi komplicirano! Da se pa naš zračni poštni promet, ki v drugih državah kaže od leta do leta podvojen in potrojen obseg, ne razvija in ceilo nazaduje je kriva znatno poštna uprava sama. Premagan strah pred starostjo Resnejše Kakor 11914 Kdaj zmore človek največ? Zopet na površju Modras v klobuku Naskok angleške odprave na Mount Everest se ni posrečil. Ekspedicija pod vodstvom znanega hribolazca Ruttledgea se je morala vrniti, ker je spoznala, da je nemogoče doseči zadnjih 500 m pred vrhom Privabil ga je Nevarno zgodbo z modrasom je doživel kmečki sin Sebastijan Torlano iz St. Leon-harda pri Meranu. Po nedeljski maši se je mladenič razgovarjal z drugimi vaškimi fanti, pri čemer je sedel na starem zidu poleg pokopališča. Svoj klobuk je položil poleg sebe. Ko je hotel pol ure pozneje oditi in je pograbil klobuk, je planila iz njega skoraj pol metra dolga kača in ga pičila v roko. Sreča je hotela, da se je bil fant nekoliko dni prej pri sekanju dreves v gozdu vonj po mleku nekaj ranil v prste in je imel roko obvezano, kača pa je bila ugriznila baš v obvezo. Obvisela je na njej in so jo Torla-novi tovariši takoj ubili. V klobuk je bila splezala menda zavoljo tega, ker imajo kmetje v tistih krajih navado, da čistijo klobuke z razredčenim mlekom in jo je privabil mlečni duh. Po tem dogodku so ostanek starega zidu podrli, pri tem pa so odkrili še drugega modrasa, ki so ga pokončali. Petero ženskih čutov Žena se je oblačila. Mož jo je prosil: »Pohiti, draga, drugače bova zamudila«. »Takoj bom pripravljena,« je dejala žena-Pri tem .ie bila šele ob začetku oblačenja. Ce'o četrt ure je posvetila svojim trepalnicam in obrvim. Potem si je nakapala nekaj at'opina v oči. Ko je nato videla vse kakor skozi pajčolan, je s tem postopkom prenehala. Menila je, da so ji oči dovolj zapeljive. Sedaj je začela šminkati svoje ustnice in si je nadrgnila celo nebo Pri tem je izgubila čut za okus- Naj bi jedla, kar bi hotela, čutila bi le ta okus na svojem nebu. Sedaj je sledil parfem: Orchidea de la nuit. Razpršila je ta omamno močni parfem po svoji obleki. Cele ure ni čutila nobenega drugega vonja razen vonja te mešanice. Na glavo si je nataknila klobuk, najnovejši model- Med tem ko je bilo eno njeno uho popolnoma pokrito s trajnimi kodri in čopki, je položila klobuk kakor školjko čez drugo uho. S tem je skoraj popolnoma izgifbila sluh. Mož je zaklical nestrpno: »Hitreje, hitreje!« Žena je sedaj res pohitela. Ko je končala z obleko, si je nataknila be-lo-črne, usnjene pvveznjene rokavice. S tem je izgubila čut tipanja. Mož je postal že nervozen; »Zakaj morava biti prav midva zadaja? Pohiti vendar!« Žena je odgovorila z glasom užaljene ne-čimernosti: »Saj tudi prva nočem biti tam.-. Vem natančno, kaj delam... To mora končno uvideti vsak človek, ki ima svojih pet zdravih čutov skupaj.~c A, Si, predsednik ali lord major, tedaj menimo s polno pravico, da je prišel razmeroma mlad do te časti. Sodnik more v mnogih državah izpolnjevati svoje funkcije do sedemdesetega leta, marsikakšen vojskovodja je izvojeval svoje odločilne bitke šele v starosti, ki daleč prekašajo petdeseto leto. A vse to je relativno, prav dobro si lahko predstavljam marsikakšne poklice, kakor poklic akrobata ali gorskega vodje, kjer bi morali starostno mejo potegniti nižje, ker tako velevajo zahteve telesne in živčne moči. Toda pri najboljši volji si ne morem predstavljati, zakaj bi moral biti baš funkcionar strokovne organizacije v mladeniških letih.« »Ljudje ostajajo čedalje več časa mla di,« je menil neki govornik, »in med svoji mi znanci poznam 921etnika ter 971etnika, ki sta duševno tako čila in telesno tako prožna, da bi bila po mojem mnenju pripravna tudi za funkcijo strokovnega pred sednika, za kar naj bi bili petdesetletniki baje že prestari. Koliko let je štel Kant, ko je napisal svoja tri glavna dela? Ko liko let je bilo Hindenburgu, ko je postal državni predsednik? Dandanes smo, hvala bogu, že premagali strah pred starostjo — baš zavoljo tega pa ne morem razumeti, da bi morali petdesetletnike v dobi ko je mogoče ostarele ljudi pomladiti, vreči tako rekoč med staro šaro.« Denar preplavlja Ameriko Dve milijardi dolarjev za bojevnike iz svetovne vojne V ponedeljek se je začelo v Newyorku nakazovanje, odnosno izplačevanje bonov, katere je že pred meseci odobril ameriški kongreg udeležencem svetovne vojne. na. vzlic vetiu predsednika Roosevelta. Naka. žila prejmejo vsi, ki so služili v vojski za časa, ko se je Amerika pridružila kr_ vaveči Evropi, in sicer dobi vsak bojev, nik povprečno 550 dolarjev. Najmanjša od_ škodninska vsota znaša 60, največja pa 1500 dolarjev, kar znese blizu dve milijar_ di, ki jih bodo razdelili med 3,518.000 upra_ vičencev, Dostavitev teh bonov predstavlja doslej največjo poštno akcijo, kar jih pomni zgo_ dovina te ustanove. Nakazila obsegajo 25 .poštnih voz papirja Ameriška vlada je že pred dnevi razglasila po radiu, naj na določeni dan počaka doma vsak interesent, ker mora lastnoročno potrditi prejem bo_ na, sicer se bon vrne državni blagajni. Kdor hoče z vnovčenjem bona počakati, prejme tri odstotke obresti, toda v Ame_ riki sodijo, da se bodo le redki poslužili te ugodnosti. Večina bojevnikov bo bone zamenjala takoj in porabila denar za živ. ljenjske potrebe, kar bo močno poživilo denarni obtok. Dve milijardi dolarjev bosta na ta na. čin prišli med ljudi in lahko si mislimo, da bodo zopet dobro zaslužile tvornice in trgovine. Trgovina in industrija sta se na to že pripravili z inseriranjem v listih in z drugimi reklamnimi sredstvi Poznavalci ameriških razmer sodijo, da bodo bojev, niki porab;h velik del denarja za gradnjo hiš in nakup avtomobilov. Neki šofer v Washingtoau je izjavil, da se ne bo do. taknil denarja, marveč bo-gotovino nalo. žil za svojega sina v banko. Ker šteje njegov sjn komaj pet let, se bo nabrala z obrestmi čedna vsotica do tistega dne, ko bo otrok absolviral študije tako daleč, da pojde lahko v Evropo študirat medici, no. Mnogi bivši vojaki bodo z denarjem ee, veda poplačali tudi dolgove, ki so jih na. redili na račun pričakovane odškodnine-Prvotno je bilo namreč določeno, da se bo. jevnikom izplača odškodnina šele 1. 1945. toda parlament je plačilo pospešil, kar bo nedvomno dvignilo gospodarsko blaginjo ameriškega prebivalstva. Pariška poletna moda Popisni urad za medvede je v znamenja imprimeja ter velikih in malih klobukov Usodepolna gostija Nesreča s preobteženim splavom pri Ujpešti »Jutro« je že poročalo o nesreči, ki se je primerila te dni motornemu brodu na povratku iz Ujpešte v madžarsko prestolnico. Skupina uslužbencev budimpeštanske cesne železnice je priredila v Ujpešti ribjo pojedino, po gostiji pa veseljačenje ob pivu in vinu.' Okrog polnoči so se tramvajski uslužbenci židane volje vračali proti domu. Na motorni brod, ki prenese do 40 potnikov, se je vkrcalo 70 ljudi, kar je bilo odločno preveč. Ob prepevanju pesmi in zbijanju šal je brod odrinil od brega- Bil je že sredi vode, ko je neki gost opazil, da Ima brod luknjo, skozi katero vdira voda. Obvestil je o tem družbo, ki je zaradi vinjenosti izgu- Strah pred tribunami Vsa romunska javnost je še vedno pod vtisom katastrofe v Ck)troceniju. Ves tisk. zahteva neprestano, naj krivce pozovejo na odgovor in jih težko kaznujejo. Preiskava se energično nadaljuje. Zdi se, da bo imela ta nesreča za posledico neštevilno procesov. Listi zahtevajo za ponesrečence odškodnino. ki naj jo plača občina, ta pa naj si denar preskrbi na ta način, da se krivcem zaplenijo imetja. Zanimivo je. da je nastal po katastrofi v Rumuniji pravi panični strah pred tribunami. Športni klubi, posebno ru-mnnska nogometna zveza, so bili zavoljo tega prisiljeni preiskati nosilnost svojih tribun. Z vprašanjem sankcij proti občinski uprav? in z vprašanjem odškodnin se jr bavil tudi ministrski svet. T.V1' zahtevajo objavo točnih številk o žrtvah, da se ustavijo fantastične govorice. bila razsodnost in se je kompaktno zbrala na drugem koncu vozila To je postalo usodno. Brod se je nagnil in začel potapljati ter je bil kmalu pod vodo. Večina izletnikov ni znala plavati in je bila v strašnem položaju. Na bregu reke so ljudje videli nesrečo in pozvali na pomoč gasilce in vojaštvo, ki je dalo na razpolago 24 čolnov. Vso noč so žarometi razsvetljevali reko, reševalci pa so lovili utopljence. Do tretje ure zjutraj so potegnili iz valov sedem trupel, pogrešajo pa še vedno 20 oseb, med njimi brata slovaškega politika patra Himne Po nesreči je reka sama naplavila na breg pet žrtev, sedemnajst ljudi pa eo živih rešili iz vode. Med mrtvimi je tudi aran-žer izleta, blagajnik društva tramvajskih uslužbencev Kaspar Horvath- Ko je družba prišla na brod, je opozarjal povratnike, naj enakomerno obtežijo vozilo, da se ne zgodi kaj neprijetnega. Toda nihče ga ni poslušal in tako je nastala katastrofa. Pri reševalnih delih se je posebno izkazal neki Keszegi, ki je sam rešil šest oseb. Zaradi neplačane najemnine v Manterru, nedaleč od Pariza, se je med lastnikom male najemniške hiše in najemniki odigrala drama, pri kateri sta bili dve osebi ubiti, ena pa smrtno nevarno ranjena. Najemniki, družina brezposelnih, že več mesecev niso plačali najemnine. Zaradi tega je prišlo med njimi in lastnikom do hudega prepira. V prepiru je lastnik hipoma izvlekel samokres ter ustrelil 571etnega najemnika ter njegovega 261et-nega sina, drugega sina pa je težko rantt. I Letošnjo pomlad je bila na poti skozi Švedsko laponska ekspedicija na smučeh, da bi ugotovila uspehe dolgoletne prepovedi lova na medvede. S to prepovedjo so hoteli ustaviti izumiranje teh živali- Ugotovitve tega »zglaševalnega urada za medvede«, kakor so ga imenovali na Švedskem, so razveseljive za prijatelje živali, manj razveseljive morda za laponsko prebivalstvo Našteli so skupaj 74 medvedov, ki živijo v polni prostosti, kar pomeni, da so se medvedi v teh letih na Laponskem zelo razmnožili. Ta porast njihovega števila se je pokazal na neprijeten način z napadi na črede severnih jelenov. Laponci zahtevajo sedaj, naj bi del kosmatincev spet po-strelili. ANEKDOTA Neka dama je dejala slikarju Whistlerju: »Davi sem se sprehajala ob Temzi. Zrak je bil tako prozoren, da me je spominjal skoraj na nekatere vaših slik « — »Da«, je menil slikar z resnim obrazom, «Dolagoma se tudi narava navadi teh trikov.« VSAK DAN ENA »V listu čitam strašno razburljiv sestavek. Če mi obljubiš, da se ne boš vznemirjala, ti ga hočem prebrati na glas.« (»Tidens Tegn«) Nepremagljivi Mount Everest Drama izkušenega gorskega vodnika Strmoglavil je v prepad iz višine 1000 m VSAKEMU NI MOGOČE ITI V KOPALIŠČE VENDAR MORE VSAK ŽRTVOVATI DIN 100— (20 DO 25 VELIKIH STE. KLENIC) TER MESEC DNI Pl. TI MESTO DRUGE VODE NAŠO ZNAMENITO RADENSKO Z RDEČIMI SRCI! Francosko poštno ministrstvo je bodalo novo znamko, ki bo napravila veselje filatelistom. Znamka predstavlja fizika in aeronavta Jeana Francoisa Pilatra, ki se je ubil na vožnji z balonom L 1785. Igra z 240 km na uro S kakšno brzino leti teniška žoga? «—* Američani, ki se ne ustavijo pred nobeno skrivnostjo, so poskusili rešiti tudi to skrivnost. S filmskimi kamerami so snemali skozi zrak brzeče žoge, pri teh poskusih pa so jim rabili najboljši poklicni igralci, Tilden, Vines in Stoeffen. Tilden je pri tej svojevrstni teniški tekmi ostal zmagovalec. Njegov najbolj brzi servis, Jd se je končal sicer v mreži, je dosegel sekundno hitrost 67.5 m, to je nekaj več nego 240 km na uro. Stoeffen je dosegel le 214 km, Vines pa komaj 206 km. Zlato iz morske vode Pred Francosko akademijo znanosti je znani raziskovalec Georges Claude poroča! o svojih poskusih, da bi pridobival zlato iz morske vode. Njegov rezultat je ta, da so vsi takšni poskusi brez haska. Na nekem potovanju po severnem delu Tihega oceana je skušal iz 168 kubičnih metrov morske vode s posebno aparaturo pridobivati zlato. V vsakem kubičnem metru je bilo dragocene kovine komaj za desetinko milicama. to pa predstavlja manjšo vrednost nego 0.2 centima. Bolje bi bilo, je končal učenjak svoja izvajanja, če bi se potrudili dvigniti zlato, ki se je j>otopilo z ladjami na dno morja. Angleški vojni minister D u f f-C o o p e r je izjavil v nekem govoru, da se mu vidi sedanji evropski položaj resnejši kakor leta 1914. Ali je petdesetleten mož že prestar, da bi lahko bil predsednik britske strokovne organizacije? O tem vprašanju so pred kratkim razpravljali na neki konferenci v Bourne-mouthu. 68 udeležencev sestanka je trdilo, da je petdesetletnik že prestar za funkcijo predsednika, ki zahteva nenavadne prisebnosti, bliskovite sposobnosti za odločitve, posebne energije in delovne volje, 55 drugih udeležencev pa se je energično uprlo temu naziranju. »Nikakor ne trdim, da bi bil petdesetletnik že prestar za velika in odločilna dela«, je izjavil mister Jex, eden izmed nasprotnikov »prestarih« predsednikov. »Bilo bi tudi nezmiselno, če bi tako mislili, kajti izkušnja nas uči, da razvijejo nekateri ljudje vse svoje sposobnosti šele v višji starosti. Toda za funkcije predsednika in tajnika strokovne organizacije se mi zdi petdesetletnik vendarle prestar.« Neki drugi udeleženec je izvajal: »Ce postane kdo s petdesetim letom ministrski Šest in dvajsetletni salzburški gorski vodnik Jo ing. Karel Jax. Batjel F., Cigler, Pipenbacher, Plankar, Lukežič Iv. poročnik Stariha. Hoharher Arhar Dav.. Rot. Ko-sirnik, Gregorič. Schweitzer Gregorc, Kos. Škof, Lazar. A^har Fr„ Horjak- Vabijo se obenem tudi Hermesovi motociklieti, ki posedujejo motorje, . Pokalna tekma Korotan; Bratstva t Kranju. V nedeljo 14. t. m je Korotan na svojem igrišču ▼ pokalni tekmi porazil jeseniško Bratstvo z 8:2 (2:2). Prvi polčas je Bratstvo z velikim elanom in požrtvovalnostjo prišlo dvakrat v vodstvo, toda ta del igre je bil še precej izravnan. V drugem polčasu pa se* je moštvo Bratstva izčrpalo in še z daleka ni bilo kos tehnični premiči Korotana, ki je v odlični igri zabil 6 krasnih golov. Poraz Bratstva bi bil še večji, če ne bi bil izvrstni vratar rešil vrste nevarnih situacij. Revanžna tekma bo v nedeljo na Jesenicah. Tekmovanje za prvenstvo Maribora v olimpijskem desetoboju bo v soboto in nedeljo na stadionu Železničarja. V soboto ob 17.: tek 100 m, skok v višino, met krogle, skok v daljavo in tek na 400 m: v nedeljo ob 9.: tek 110 m zapreke, met diska, skok s palico, met krogle in tek na 1500 m. Tekmovanje bo priprava za državno prvenstvo v olimpijskem desetoboju 11. in 12. julija v Mariboru. SK Ljubljana. Danes obvezen trening pr-ve skupine; od 17. do 18. lahek tehnični trening; od 18. dalje trening na dva gola. Erber. Eržen. Aljančič, Lah II sigurno. SK Ilirija, težkoatletska sekcija: Vsi dvi-g<"č: in boksači se pozivajo, da se s'alno udeležujejo treningov v ponedeljek, sredo in petek v kopališču Ilirije od 18. do 20-ure. Novinci in telovadci, ki čutijo sposobnost za ta šport dobrodošli, da ustanovimo nov kader mladine in da tudi Slovenci v bodoče častno zastopamo težkoatletski šport- ml—b———i ....... Zoper trdo stollco, hemoroide in črevesni katar je naravna FRANZ - JOSEFOVA grenčica, večkrat na dan použita, dobro sredstvo. OgL rtg. a. br. 1M85/SS Iz Julijske Krajine žitni monopol V poslednjih petih letih so s podporo kmetijskega ministrstva zgradili po vsej državi in tudi v Julijski Krajini večje število silosov. Kmetje so neobvezno odaajali svoj pridelek v silose in žito so nato prodajali v času konjunkture, tako da se je dosegel sorazmerno čim večji dobiček. Ljudje so se tako zavarovali zlasti proti prekupčevalcem, ki so ob času žetve potiskali cene navzdoj. Na zadnji seji vlade je bil sprejet poseben dekret, s katerim se ima organizirati žitni monopol in obvezna skupna prodaja žita. Vsi kmečki posestniki bodo morali v bodoče žito, kolikor ga zase ne rabijo, oddajati v silose ali druga skladišča ali pa ga celo sami hraniti, prodajali pa ga bodo pokrajinski odbori posebnega državnega zavoda za žitni monopol, v katerem bodo zastopniki režima in kmetijskih organizacij. Pridelovalcem bodo njih žito plačevali deloma v obrokih. Cena žitu je določena na 108 odnosno 123 lir za stot. Vse stroške za organizacijo, zavarovanje in ohranjevanje žita bodo zaračunali pridelovalcem. Lani je bila cena prvotno določena na 115 lir za stot dobrega žita. Pozneje so ljudje prejeli še po 15 lir za vsak stot. Letos, ko bo, kakor je napovedal kmetijski minister Rossoni, žetev zelo slaba bi cene v svobodnem prometu gotovo še precej narastle. Vprašanje pa je, ali bodo tudi letos izplačali pridelovalcem Izkupičke, ki bodo segali preko omenjenih cen. Žitni monopol ima vsekakor tudi Se svoj posebni pomen. Po uradnih interpretacijah naj se z njim disciplinira kupčija z žitom in moko. Režim bo hkratu lahko tudi uravnaval porabo moke in uvoz žita iz tujine. Predvsem pa bo žito rezervirano za vojsko. Iz življenja na deželi BLED. Kino Bled predvaja danes zadnjikrat ob 20.30 film »Poslednji valček« s Sve-tislavom Petrovičem in Camilo Hom v glavni vlogi. V petek in soboto »David Copper-field«. Naše gledališče OPERA Četrtek, 18. funija: Lucia di Lammermoor. Red Četrtek. RADIO izvleček iz programov Petek, 19. junija Ljubljana 11: Šolska ura; Kosovo in slepi gu6lar (g. Vekoslav Mlekuž). — 12: Iz naših dolin in planin (plošče). — 12.45: Vreme. poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. _ 13.15; Daljni vzhod v raznih skladbah (plošče). _ 14; Vreme, borza. — 19: Cas, vreme, poročila, spored obvestila. _ 19.f>0; Nac. ura; Pomen in bistvo Narodnega gledališča (Ciril Debevec iz Ljubljane). — 19.50; Pe6mi v orkestralni obliki (plošče). — 20.10; Ženska ura: Obisk v dunajski umobolnici Steinhoff (ga. Hočevar-Megličeva). _ 20.30: Koroške pesmi poje zbor »Sava«, vmes harmonika solo in radijski orkester- — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Kratke skladbe za godalni kvartet (plošče)- — 22.30; Angleške plošče. Beograd 17: Godalni kvartet. _ 18.05; Koncert orkestra. — 18 30; Pesmi. _ 20; Prenos iz Zagreba. — 22; Plošče. — Zagreb 20: Prenos prireditve »Sklada«. — 20.30; Moški pevski kvartet. _21: Hrvatski skladatelji. — 23: Lahka in plesna muzika. — Praga 19.20; Lahka godba orkestra. — 20.05; Veliki sodobni pevci. _ 20.30: Zvočna igra. _ 22.15: Plošče. — Varšava 19-50; Mešan glasbeni program. — 21; Simfonični koncert. — 22.15: Lahka godba in ples. — Dunaj 12: Koncert orkestra. _ 15.20; Mladinski koncert — 16 05: Orkestralen koncert. — 17.30; Koncertna ura. — 19.30: Nesmrtne dunajske melodije._20.10; Ljubav- ni dueti iz Bittnerjevih oper. — 21; Zborovski koncert. — 22.20; Beethovnova IX. simfonija. — 2340; Plošče. _ Berlin 20.10: Operna glasba na ploščah _ 21; Koncert orkestra. — 22.30: Lahka codba in ples. — Miinchen 19.20: Komorna glasba. — 20.10: Spevoigra. — 21.20; Prenos iz Berlina. — 22-30: Nočni koncert. — Stuttgart 19: Pesmi-20-10; Italijanska noč. _ 21.10: Komorna elasba taroka. _ 22.30; Lahka in plesna muzika. — 24: Nočni koncert iz Frankfur-ta. . Bratje kovači denarja so bili včeraj po daljši razpravi strogo obsojeni Ljubljana, 17. junija Pred malim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s Fran Kovač. 6e je danes zagovarjala petorica kmetskih fantov iz Otečjega vrba pri Velikem Gabru na Dolenjskem. Bili so obtoženi, da so lani ponarejali 20 dinarske kovance in jih spravljali v premet, in to: posestnikovi sinovi bratje Ivan, Franc, Anton in Ignac Kastelic in poljski delavec Anton Fine iz Peči v litijskem srezu. Bratje Kastelic doslej še niso bili kaznovani, pač pa je Fine 1. 1934. v Novem mestu že sedel zaradi ponarejanja denarja in mu je torej ponarejevalca umetnost že precej znana. Obtožnica pravi, da so bratje lani in letos do februarja pripravili 20—25 komadov in. so jih spravljali v promet deloma na Dolenjskem, deloma v Ljubljani na tržnici. in v drugih trgovinah na ta način, da so kupovali razne stvari za par dinarjev in plačevali s potvorjenimi kovanci. Kako so kovali denar • • • Anton Fine je Francu Kastelicu na prošnjo razkazoval na njegovem domu umetnost ponarpianja 20 dinarskih kovancev s pomočjo peščenega modela. Po prvih neuspelih poizkusih jima je vendar kljub slabemu materiialu in skromnrn razpoložljivi sredstvom uspelo, da so bili kovanci sposobni za promet. Ko s prvotnim peščenim modelom nista uspela, srta Ivan in Franc Kastelic poskušala z modelom iz mavca, ki pa se tudi ni kaj dobro obnesel. Zato je Ivan kupil v Trebnjem 1 kg bakra, iz katerega je dal napraviti model, sestoje? iz dveh plošč- Na tem si je s tolčenjem po pristnem kovancu napravil model-negativ. Razstopino zlitine iz kositra, svinca in bakra ie nato vlival v model, in sicer nad številko 19, zaradi česar je tudi rob na levi strani priia na falzifikatih vzbočen ali pa okrušen. Tako izdelan komad je še opilil na robovih in mu dal potrebni videz pristnosti. Pri tem delu, pravi obtožnica, sta mu pomagala tudi Anton in Ignac. Pri hišni preiskavi so policijski organi našli razne kovinske odpadke z odtisi kovancev, razne de>le falzifikatov, žlice za vlivanje zlitine, železni lonček ln ponvico, ki so jih falzifikatorM uporabljali za top-Ijenje materiiala in druge priprave Bakreni model ie Ivan tik pred preiskavo skril v gnoini jami, model iz mavca p* ie rflZ* bil v kose in te zavrgel v hosti.JVse Izdelane kovance so obtoženci razpečali, razen dveh, ki so jih še imeli pri sebi. . .. In kako se zagovarjajo V zagovoru je Ivan povedal, da je pri-šei na mised ponarejanja denarja, ko Jc v časopisju bral o tem- V Stvari so obtoženci zelo skesano priznali krivdo, le Anton, ki je izmed vseh obtožencev največ priznal, je oporekal, da bi bile vse navedbe izpovedi v policijskem zapisniku točne. Anton Fine se je zagovarjal, da se je šeSe po dolgotrajnem vztrajnem Francetovem prigovarjanju vdal, ko ga je France dobro opu in mu je nato pokazal, kako se kovanci izdelujejo. , V teku razprave, ki je trajala vse dopoldne, je bila zaslišana le ena priča in sicer višji policijski nadzornik Maitija Močnik, ki je potrdil, da je policijski zapisom ■vseskozi točen. Državni tožilec dr. Fellacher je predlagal, naj senat vse obtožence strogo kaznuje, ker kot sinovi premožnega kmeta niso bili v toliki stiski, da bi si po kaznivi poti morali preskrbeti denar. Dr. Kamušič. ki je branil brate Ka-stelice, je p-rosil za pogo jno ne .'milejšo kazen, za Ignaca pa oprostitev, ker je svoje dejanje zagrešil še v času, ko'je bil m-loletnik. Prav tako je Fincev zagovornik dr. Egon Stare predlagal oprostitev, češ da je njegov zagovor glede pijanosti popolnoma verjeten. Stroga kazen Posvetovanje senata je trajalo skoro polni dve uri Ob 13. je predsednik objavil sodbo, ki sc z malimi izjemami pridružuje obtožnici. Za svoja dejanja so obtoženci prejeli precej hudo kazen in sicer: Franc Kastelic 2 leti robije in 360 Din denarne kazni ter izgubo častnah državljanskih pravic za dobo 2 leti. Franc 2 leti in 4 mesece robije, 480 Din denarne kazni in izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 M. Anton 9 mesecev strogega zapora 240 Din denarne kazni in povrniti mora neki oškodovatfki 20 Din. Ignac 4 mesece strogega zaipora in 120 Din denarne kazni, Anton Fine pa 1 leto robije m 120 Din denarne kazni ter izgubo častnih državljanskih pmavic za dobo 3 let Prestati mora tudi pogojno odpuščeno kazen, ki mu je bila naložena v Novem mestu. Vsem obtožencem je bil v kazen vštet preiskovalna zapor, Kastelici pa morajo solidarno povrniti tudi stroške kazenskega postopanja- Državni tožilec je proti razsodbi vložil pn-ziv. Anton Fine je kazen takoj sprejel. Kastelici pa so si pridržali zakoniti rok za premislek. še en roparski načrt Zahorikove družbe Novo mesto, 17. junija. Zahorikova družba, ki s strahom pričakuje dan sodbe, je zdaj, ko državni pravdnik sestavlja obširno obtožnico, priznala še en načrt drznega zločina. Roparji so nakanili oropati g. Ivana Šmalca, trgovca na Mirni. V ta namen so si že v januarju ogledali Šmalčevo hišo in izdelali načrt, po katerem bi z lahkoto dospeli v hišo in oplenili starega trgovca. Da mož slovi po vsej Miren-ski dolini kot velik bogataš, je dobro vedel zli duh Peter črček, ki je zasnoval tudi ta rop, kakor onega glede Amerikanca La-muca. Roparjem je prišlo na ušesa, da hrani trgovec g. Šmalc doma najmanj pol milijona gotovine. To je bando napotilo, da so se priplazili v temnih januarskih nočeh dvakrat do hiše, — in že so nameravali izvršiti vlom in pobrati trgovcu denar. Če bi se bil Smalc količkaj postavil po robu, bi ga na mestu ubili, in tudi ostalim domaČim ne bi prizanašali, če bi prihiteli gospodarju na pomoč. Strahoviti zločin, ki bi se bil nedvomno končal s pobojem, pa so k sreči in nehote preprečili vasovalci, ki so se vračali od 6vojih deklet, in to v obeh nočeh, ko se je ' roparska tclpa nadejala, da pride do velikega bogastva. Poleg razkritja tega načrta se pričakuje, da se bodo pri razpravi, do ka- tere nI več daleč, odkrila le druga nečedna dejanja, ki jih ima na vesti zloglasna zaprta družba. Obvezne proste vaje ia leto 1936. Kakor znano, je letošnji subotilki pokrajinski zlet, ki ima značaj savezne prireditve, nadomestilo za odgodeni II. vsesokolski zlet v Beogradu ker se slednji ne bo mogel toliko časa vršiti, dokler ne bo zgrajen primeren stadion za slične prireditve v naši prestolnici. Zato so za subotiški zlet in vse župne ^iete, okrožne in društvene nastope predpisane beograjske proste vaje za članstvo in naraščaj, dočim bo si župe za svoio deco uredile to vprašanje interno vsaka za sebe. Na sutotiškem zletu bo vežbala deca samo iz Subotice in okolice s posebnimi vajami, ki za ostale župe niso predpisane- V ljubljanski župi je tehnično vodstvo že izdalo dežje proste vaje in tudi potrebne note. ki se jih dobi v župnem starešinstvu. Sokolska hranilnica r Splita. Splitski Sokoli so sklenili na posebnem sestanku, da bodo ustanovili v okvirju dništva posebno sokolsko hranilnico na zadružni osnovi. Deleži bodo znašali 25 dinarjev, da bo s tem slehrnemu Članu Sokola omogočeno pristopiti k tej usta no vL Različnim sokolskim zdravstvenim in poljedelskim zadrugam se je tako pridružila še sokolska hranilnica ter ni izključeno, da ne bo še kje drugje kako društvo ali četa sledila splitskemu zgledu. ZAHVALA Za premnoge dokaze Iskrenega sočutja bi sožalja, Id smo £h prejeli ob nenadomestljivi Izgubi naše iskreno ljubljene mame, stare mame, tete in tašče, gospe FRAN JE HRAST, roj. JURMAN, VDOVE PO RAVNATELJU MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE, kakor za mnogoštevilne vence in cvrtje, se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, zdravnikom sanatorija »Leonišča« za požrtvovalnost, čč. sestram nsmiljenkam, ravnateljstvu ta uradništvu Mestne hranilnice ter končno vsem prijateljem in znancem, Id so blago pokojnlco v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku. LJUBLJANA, MOSTAR, BUDAPEST, dne 17. Junija 1886. Žalujoči ostali. -< i>\"ii.vv? ins-i '»-> !n'> V globoki žalost! naznanjamo vsem sorodnikom in znancem pretužno vest, da nas Je po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili svete vere za vedno zapustil naš dragi ta ljubljeni mož, zlati atek Pavel Košenina MESAR IN GOSTILNIČAR Pogreb dragega se bo vršil v petek, dne 19, junija ob 3. uri pop. iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 17. Junija 193«. LENČKA KOŠENINA, soproga; MATEVŽEK, MAJDICA, otroka — in ostalo sorodstvo. T JI patrulj d JI cman v si i (c ah. ULiJULOJULOJ »Stiskač« Je prebijal previdno poslednjo steno. V gornjem nadstropja je nočni čuvaj pregledoval bančne prostore □□□□□□□□□□□ Copyright »Pantheon« & »Jutro«. »In sedaj, gospoda, naprej jinimi palicami (za golf »Ob tem času je nočni čuvaj v gornjih nadstropjih. Ako bi slišal kaj sumljivega, bi gotovo še preiskal vse Poslednja ovira je padla. Vstop v banko je prost. »V kleti nekaj ni v redu.« er filRKtlm CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.—- davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—» Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din l.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objava oglasa Din 17.—w Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »J'itra« n««« <• « «_ odgovor, priložite vin v znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana« Beseda 1 Din. Iavek 3 DU. ta šifro ali lajanj« aaslova 6 Din- Najmanjši tnesek 17 DbL Frizerja (ko) za trajno ,vodno in železno ondulacijo, sprejmem. Nastop po dogovora. Prvorazredni, starejši imajo prednost. Jovo Naumovič. frizer, Banjaluka, Vrbaska. 141 Iti—1 Plačilnega natakarja (natakarico), poštenega — treznega, kateri je sposoben za kavarno, iščem za L VH. 36. in drugo natakarico. Ponudbe na kavarno »Stritar«, Ljubljana. 140S7-1 Mlekarja veščega v izdelavi polno mastnega trupi sta. treznega iD resnega, sprejmemo. Ponudbe z navedbo doseda njega deln ter zahtevo plače. Nastop 1. julija. Kaufer, mljekara Hercego vac. 14008-1 Vsaka Deseda 50 (»r: Iavek 8 Din ca dajanje mslcrv® j Din, uajnjaojst tn»4>et' 1? iMn Brivski pomočnik dober delavec išče stalno nameščenje. Naslov v vs«b posl. Jutra. 14150-2 Več pletilj sprejmemo za takojšen nastop. Plača po dogovoru. Tajner, Črnomelj. 1(3823-1 Perfektne pletilje za rokavice, takoj »prej-mem. Naslov v vseh posl. Jutra. 14153-1 Mladega pomočnika pravkar izučenega za pekarno, »prejme takoj slaščičarna in pekarna. Žužek, Škofja Loka. 14151-tl Frizerko starejSo, sprejmem kot kompanjonko, oz. ji oddam salon, ugodno v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra, pod »Najem« 14154-1 Mlajšega uradnika ki obvlada zlasti nemški jezik, je vešč strojepisja in ima nekaj prakse v bančnih likvidaturnib poslih, sprejme banka v službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bančni uradnik« 14163-1 Prvovrstno frizerko pTOti dobri plači, takoj sprejmem. Gjud, Stari trg Ljubljana. 14159-1 Krojaški pomočnik damski, vešč nemščine, do bi mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Lab-ko začetnik«. 14156-1 Vzgojiteljico t perfektnim znanjem nemščine, sprejmem k 2 in 5-letni deklici. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Energična«. 14166-1 Brivskega pomočnika hitrega in dobrega bubi-štucerja, sprejme takoj salon Ivo Jereb, Kranj. 14165-1 Mladenka zdrava in poštena gre v pomoč gospodinji ali k otrokom. Naslov v vseh posl. Jutra. 141,32-2 Šivilja z večletno prakso, dela po najmodernejših krojih, se priporoča cenj damam na dom. Naslov v vseh posl. Jutra. a 14136-2 Brivski pomočnik dober delavec, išče službo v Lj. ali Mariboru. Govori srbohrvaško, nemško in madžarsko. Filip Exle, Dev. Mar. v Polju 10. 14170-2 dsetfend (£e) fieseda 1 Din, iavek 8 Din za šifro »11 dajanje aasio-va A Din Najmanjši znesek 17 Din. Tapetniškega vajenca sprejme R. Sever, Mestni trg 2. 114167-44 Jeeeda l Din, Iavek 8 Din ta šifro ali lajanje naolova 5 Din NajmanjB m »»<"!; 17 Din RoIIeifIex 6x6 prvi model, kakor nov, Tessar 1:4,5, in 4 filtri, rnslon zoper solnce, primerno prodam. Vprašati v dro-geriji Gregonč, Ljubljana. Prešernova ulica. 13814-6 Med cvetlični, dobro blago, kupujemo. Kmetijska družba v Ljubljani, Novi trg 3. 14101-6 Model za cementne cevi 40 cm. kupim. Ponndbe na Pirnat, Bevško. Trbovlje I. 14162-6 G. Th. Rotman: Miha Klapoub in njegovi prijatelji 60 Oba sta potrpežljivo čaMa, pet minut, deset minut, četrt ure! Nato pa -živijo! — je gospa Krofova odšla iz kuhinje po nov kos mila! Kakor bi trenil, je bil Menelik spodaj; vzel Je sušilno vrv, ki je bila v kuhinji, jo privezal na lonec in se z drugim koncem vrvi zma goslavno vrnil k prijatelju na streho. Naslove kupcev in prodajalcev hra-niinih knjižic dobite iz biro Agencija Ljubljana \Volfova 3/1. nad. Odgovor /.namka Din 3.- 14155-6 Beseda 1 Din. davek b Dui za šifro ali dajanje .vdova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Gospodinje Crešnje hrustavke in višnje dobite za vlaganje poceni v vsaki množini z dežele. Dajte 8voj naslov v o^l. odd. Jutra da ponudim osebno. 14149-34 Dragocenosti Vsakovrstno zlato kntaje po najvišjih eenah Čeme - juvelir Ljubljana. VVolfova ulica 3. Živali Beseda 1 Din. davek S Din. la šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 DiiL Dve lipicanski kobili polnokrvni stari 7 in 8 let proda Graščina Šmarje pri Jelšah. 14174-27 Beseda I Din. iavek S Dto ta šifro al: lajanje naslova 5 Din. Najmanjši tneset 17 Din Dvoje koles iz litega železa, za avto mobile, bo prodanih na javni dražbi, dne 33. t. m. ob 10. uri v Kamniku. — Sutna 87. 14060-10 X Bet-eda 1 Din, iavek Du* ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši enesefc 17 Din Kolesa nemških znamk nova 600. rabljena od 1(90.- naprej edino pri »PROMET« Nasproti Križanske cerkve. 14139-21 »Adler« moško in damsko kolo. popolnoma novi, pokremani. najnovejši model, naprodaj. Fugnerjeva 7. desno pritličje. 14175-1,1 Kolesa kromirana in poniklana nemški fabrikat po neverjetno nizkih cenah. Nova trgovina. Tyrševa 36. 14171-1.1 Beseda 1 Din, davek S Dir. ta šifro ali dajanje naslov-Din. Najmanjši znesel 17 Din. Tih pisalni stroj Ondenvood Noiseless 77. srednjevelik. prenosljiv, i zvrnim kovčegom in tas taturo za vse poklice in je zike, v najboljšem stanju komaj rabljen. prodam. Vprašati v drogeriji Gre gorič, Ljubljana Prešerno va ulica. '3816-29 Beseda 1 Din. davek 3 Du. ta šifro %l! dajanje naslova Din. NajmanjSI znestk 17 Din Plise, entel, ažur gumbe, gumbnice, niono grame, izvrš' 'ikol Matek & Mikeš. Ljubljana poleg notela Štrukelj. — Žepni robci, plenice, ročna dela. 169-30 Britje 2 Din, striženje 4 Din Obiskujte najcenejšo brivni co »RAPID«, Tyrševa/Du najska št. 31. 1S682 -30 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali lajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Hranilne knjižice vnoviite najbolje potom moje pisarne. Solidno poslovanje! Priložite tnamko! Rudolf Zore, l.jnbljana, Gledališka 12. Telefon 38-16- 168-16 Hranilne knjižice vseh denarnih zavodov vnovčuje in prodaja najbolje za takojšnjo gotovino ALOJZU PLANINŠEK, ag. bančnih poslov. Ljubljana, Beethovnova ul. Ii4 I. nad. Telefon 35-10. — Znamke z odgovor. 14080-16 Bančno kom. zavod Maribor. Aleksandrova 40, ?vršuje Dajbolje nakup in prodajo HRANILNIH KNJIŽIC .seh denarnih zavodov. Za odgovor Din 3 znamk. 17316-16 Stanovanje tJassda 1 Din davek 8 Din ta šifro al! dajanje naslova " Din Najmanjši tnesek 17 Din. Sončno stanovanje 2 sob, lepo, kabinet, kopalnica in pritikiine, oddam takoj z« 900 Din uesečno na Sv. Petra cesti 79. Nova hiša. 14143-31 Komfortno stanovanje 4 sob. oddam za avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Odrasle«. 14145-31 Za knjižice Mestne hranilnice tU Kmetske posojilnice iobavl stavbeno mizarska iela v oajsolidn.-jši izdela v-1 znano mizarsko podjetje. Dopise na ogl. odd. Jutra d »št 50«. r 174-16 >00.000 Din gotovine deloma v knjižicah Mestne hranilnice, iščem takoj na I mesto za posesivo, tovarno itd. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Popolna igurnost« 14129-16 Beseda 1 Din. davek 3 Diri ta šifro ali dajanje uaslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Blizu mesta Celja vila naprodaj (krasen razgled) 6 stavljenim materialom za 80.000.— Din, tudi stavbene par. cele, šlmonovlč. Zagreb Pantovčak 53. 13544-20 Lokali lie*eda l Din. davek 8 Din ta šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši coe«ek 17 Din. Lokal v Gosposki ulici, oddam Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Din 400.-« 14144-19 Štirisob. stanovanje s pritiklinami v centru, oddam s 1. julijem. Istotam oddam tudi skladišče vel. lil krat 4 m. Poizve se sv. Petra cesta pri Goričar. 14176-31 Trisob. stanovanje lepo, v veliki vili. sredi vrta. pritlično, prazno ali deloma opremljeno oddam. Strcliška ul. štv. 36. ,. 14164-31 Stanovanja Beseda 1 Din. davek 8 Din. za šifro ali lajanje naslova t Din Najmanjši znesek 17 Din Dvosob. stanovanje lepo v mestu, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dvosobno«. 14147-213 Stanovanje v vili 2-3 sobe. komfortno z U[>o rabo vrta, iščem za takoj po možnosti Tivoli, Vrtača. Rožna dolina, Bežigrad ali centrum. Javiti na telefon 28-66. 14172-21a Sobo odda Bnseda 1 Din. davek 3 Dli ta šifro ali dajanje oa#lov-Din. NajmanjSI 17 D!o Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam boljšemu gospodu. Turk, Streiiška ul. 32/1. 141,10-23 Prazno sobo lepo, veliko oddam takoj na Aleksandrovi cesti. Poseben vhod, parket, elektrika. Naslov v vseh posl. Jutra. 14158-23 Letovišča Beseda 1 Din. Iavek 3 Din. ta šifro ali lajanje naslova " Din. NajmanjSI znesek t7 Din Za m jena za ljeto-valište na Jadranu! Na plaži blizu Splita nudi se moderno uredjena vila sa 6vim konfortom za vri-jeme od mjesec dana (ju-iij ili august) u za m jenu za vilu u Sloveniji u planin-skom predjeln ili ljetovali-štu. Adresa i bliže informacije kod ogl. odd. Jutra 14146-08 Beseda 1 Din. iavek 8 Din ta šifro »li dajanje naslova 1 Din NajmanjSI tnesek 17 Din Grafolog, hirosof N. Sadlucki v Ljubljani-ostane še do junija — potem Novo-Mesto. Sprejme vsak dan: od 9-16, in 14-19. Naslov: Ljubljana Hotel »Slon« soba (it. 14152-31 Sobo čisto ln zračno s brano ali brez. oddam 1 ali 2 gospo doma ali zakonskemu paru. Naslov v vseh posl. Jutra. 14160-23 Opremljeno sobo strogo separirano oddam Pred Škofijo 20/III. 14142-33 Sobo lepo, s posebnim vhodom oddam. Naslov v vseh poel. Jutra. 14168-33 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam enemu ali dvema boljšima gospodoma. Naslov v vseh posl. Jutra. 141T3-33 Vsaka besed* 2 Din; iavek 3 Din. za šifro ali dajanj« aaslova 5 Din lainisnjS' znesek f' Din »Blondinka 533« dvignite pismo v podružnici Jutra, Maribor. 14180-34 Razno Beseda t Dtf. Iavek b Din. ta šifro ali dajanje naslov« i Din Najmanj« uiesAk 17 DU. Hotel „TROHA" BLED Znatno znižane cene, ob nedeljah zabave. Sobe že od 10 Din naprej, dijaki, trg. potniki samo 5 Din. Porcija rib samo 10 Din. Postrvi po velikosti. — Desetdnevni abonma samo 440 Din inkl. vse takse. Vsak večer plesna zabava. Telefon 2059 Suha drva. premog. * tcarbopakete m ^ dobite pn I. POGAČNIK Bohoričeva oL St. 5 Med mestom In deželo posreduje Jutrov mali oglasnik f Beseda 1 Din Iavek 3 Din ta šifro al injanje oaslova Din. Najmanjši znesek 17 Din. Fotoaparat dober, najraje Spiegeire flex, kupim. Benčič Vinko Tyrševa 90. 14178-7 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je oče, stari oče, brat, gospod IVAN KOVŠE TRGOVEC IN POSESTNIK V S KOMAR JU dne 17. t. m. ob pol 3. uri popoldne, previden s tolažili sv. vere, po dolgi mučni bolezni, izdihnil svojo blago dušo. Pogreb se bo vršil dne 19. t. m. ob 10. url. V SKOMARJU, dne 17. junija 1936. Rodbine: KOVŠE, ŠTEFANCIC, učitelj in VEŠKOVNIK. ljubosumne "^"Nbčutila sem, da II se je ljubezen mojega moža do mene ohladila. Z 20 leti sem imela prikupen obraz ter svežo, jasno polt, a domače delo in vzgajanje dveh otrok je povzročilo, da sem dobila brazde in gube. S 30 leti sem bila že videti, kakor da jih imam že 40. Tedaj sem čitala, da je neki sloviti zdravnik na Dunaju izvršil presenetljivo iznajdbo odkril je Biocel, ki omogoča ženam povrnitev mladostne zunanjosti. Takoj sem si nabavila tubo hrane za kožo z Biocelom in zvečer sem jo uporabila. Ze naslednja jutro je bila videti moja koža bolj sveža in jasna. Za teden dni pa mi je mož dejal: »Nada, ti si res videti mlajša!« V enem mesecu pa so že moje tovarišice govorile o izpremembi moje zunanjosti.« Biocel je za kožno tkivo vitalna hrana, katero je dr. Stejskal profesor dunajskega vseučilišča, pridobil iz skrbno izbranih mladih živali. Biocel je vsebovan samo v rožnati kremi Tokalon, hrani za kožo, ki hran? in pomlajuje Vašo kožo, ko Vi spite. Od* pravlja brazde in gube. Čez dan pa uporabljajte belo kremo Tokalon (brez masti). Ta krema razkraja eajedalce, zožuje razširjene znojnice ter napravi temno, hrapavo kožo mehko, belo in gladko. Uspešni rezultata so zajamčeni, sicer pa se denar vrne. Umrl je naš dobri, skrbni oče, brat, stric in tast, gospod FRANC MATEKOVIČ v. sod. ofic. v p. Pogreb bo v petek, dne 19. junija 1936 ob 16. uri pop. iz mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa, Vidovdanska 9, na pokopališče k Sv. Križu. DRAGO, FRANCI, SVETKA — otroci, in ostalo sorodstvo. f V neizmerni žalosti naznanjamo, da je naša srčno ljubljena mama, stara mama, teta in tašča, gospa LEVEČ FRANČIŠKA VDOVA PO MESTNEM CESTNEM NADZORNIKU dne 16. t. m. po daljšem trpljenju, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo v četrtek, dne 18. junija 1936 ob pol 6. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 17. junija 1936. Žalujoče rodbine LEVEČ, SLANOVEC in BUCIK. Eau de Botot prijetnega okusa in odlične arome. Izredno sredstvo za izpiranje ust in grla, desin-ficira in ugonablja škodljive klice, krepi dlesni. Zahtevajte povsod propagandno steklenico z čašo za Din 8.—. Generalno zastopstvo: D. Pechmajou & Co., Zemun. IMSEDir Urejuje Davorin Ravljea, — Izdaja m konzorcij »Jutra« Adolf SibnDcat. — Za Narodno oaftacno d. d. kot tiakarnarja Franc Jezeršek. — Za tnaeratn! del je odgovoren Aioja Novak* Vat s ttfubljaiu