PMttto pTriom ? rfltiftB » DU PoHfceCTIr Bn ISH®* UreduUtr« < ipttTM IJublJana, Kopitarja« 1 Tolof«« U41-U-U. UaaaAu narotaln« n Ur. rt Cefc ra*. LJubljana m naročnin« ln UJM u Inaerata. Uključn« it-•topatvo «a atrUie ti l talij« U laoiamatvat OPI B. A. MIlana, Bokop.l«ov a« vrafiamo. SLOVENEC J A N U A K • 1945 31 SREDA Sorajetische Durchbruchsversuche zwi-schen oberer Weichsel und (Mer verhindert Deutscher Gcgennngrilf errcichte die Nogat zwischen Marienburg und westlich Elbing — In Ostpreussen bis zu 30 km Ranm gewonnen Schwcre Kampfe beiderseits St.Vith gegen angreifende USA-Divisionen DNB. Aus dem Fiihrerhauptquartier, 30. Januar. Das Oberkominando der Wehrmacht gibt bekannt: In Ungarn setzte der Feind seine Angrilfe zwischen Plattensee und Donau von Siiden und Norden her fort Gegenangriffe dcutscher und un-garischer Verbande warfen die Bolsche-vvisten aus einigen Einbruchsstellen. 40 Panzer und 20 Geschiitze vvurden im Bereich eines Armcekorps vernichtet Die Besatzung von Budapest ervvehrte sich im Burggelande heftiger von Schtachtfliegern unterstiitzter Angriiie von Westen und Norden. Zvvischen der obcren W e i c h s e 1 nnd der Oder verhinderten unsere Divisionen in harten Kiimpfen die Dorchbruchsvcrsuche starker sowjeti-seher Krafte. Bei O h t a u versnchte der Feind ans seinem Briickenkopf heraus weiter nach Westen zn stossen. Im Ranme von Steinan zerschlugen unsere Verbiinde starkere Krefte des Gegners nnd stelltcn die Verbindung zu der sich*«" verteidigendcu Besatzung des Ortes wiedcr her. , Im O b r a - Abschnitt nnd nordlich 'der N e t z e bei Driesen griff der Feind mit starken Panzerkraften in vvestlieher Richtung an. Schvvere Kampfe sind im Gange. Zvvischen S c h n e i -d e m ii h 1 nnd K u 1 m schiebt sich der Gegner vveiter nach Norden vor. Am Unterlauf der Weifchsel scheiterten schwachere feindliche Angriffe, wah-rend ein eigener Gegenangriff iiber die nntere Weichsel nach Osten die Nogat zvvischen Marienburg und \vestlich Elbing errcichte. Die Be-satzung von Elbing verteidigt sich hart-narkig gegen starke feindliche Angriffe. la Ostpreassen brachen unsere nach Westen angreifenden Divisionen den feindlichen Widerstand nnd re-wannen bis zn 30 km Raum. Aufkla-rungskrafte erreichten in kuhnem Vor-stoss den Briickenkopf Elbing nnd fiigten dabei dem Feind schvvere Verluste zu. ' Nordlich von KBnigsberg wur-den die feindlichen Angriffe in erbitterten Kampfen, in die auch deutsche Seestrcitkrafte mit sichtbarer Wirknng eingriffen, aufgefangen. Bei den gestrigen Kampfen in Ostpreussen vvur- Domobranski novinci so prisegli zvestobo Slovesna zaprisega domobranskih novincev na Stadionu - Napredovanja ui odlikovanja domobranskih častnikov, podčastnikov in domobrancev - Učinkovit mimohod na Kongresnem trgu den 53 Panzer nnd 24 Geschiitze vernichtet An der kurlandischen Front kam es nur zu iirtliehcn Gefechten. Im W e s t e n vvurden auch gestern Angriffe der Kanadier gegen unseren Massbriickenkopf Gertruidcnberg durch den Artitleriefeuer zerschlagen. Schvvere Kampfe mit dem Feind, der seine Angriffe am Abend und in der Nacht vortsetzte, halten an. An der R ur-Front vvurden mehrere feindliche Angriffe abgevviesen, nordwestlich L i n n i c h voriibergehend verlorene Orte im Gegenstoss wieder gewonnen. Beiderseits S t V i t h stehen unsere Verbiinde in schwerem Kampf gegen die auf breiter Front angreifenden ameriknnischen Divisionen. Nordostlich der Stadt brach der Gegner nach hef-tigen Kampfen in unsere Stellungen ein, im siidlichen Abschnitt wurde er abgevviesen oder in nnserem Haupt-kampffeld niedergezwungen. Im oberen E1 s a s s setzte der Gegner die Angriffe aus seinem 111 - Briik-kenkopf nordlich Kol m ar fort. Es gelang ihm, in einem Abschnitt auf dem Siidufer des K o 1 m a r - Kanals Fuss zu fassen. Die im Gebiet von T h a n n und S e n n h e i m angreifenden feindlichen Verbande blieben unter hohen blutigen Verlusten liegen. In Mittelitalien vvurden nord-vvestlieh Faenza durch Stosstrnpps mehrere stark besetzte Kampfstiinde des Feindes gesprengt. In der H e r -z e g o w i n a vvarfen unsere Trunpen den Gegner aus dem Raum von Most ar weit nach Siiden zuriick. Auch an der D r i n a nnd bei V i r o v i t i c a an der mittleren D ran sind erfotg-reiche Unternchmungen gegen Bandcn-kriifte im Gange. Angloamerikanische .Terrorflieger griffen am gestrigen Tage Stfidte in Westfallen nnd im franinahen Ranm an. Grosscre SchSden entstanden in den Wohngebieten von K r e f e 1 d und K a s s e 1, ausserdem vvurden mehrere Krankenhanser der Kinderheilanstalt B e t h e 1 ernent schvver beschadigt. Britische Kampfflugzeuge warfen in der vergangenen Nacht Bomben auf die Reichsha up t s t a d t London fiegt vveiter nnter unse-rem Vergeltungsfeuer. Sovjetski prebijalni poskusi med zgornjo Vislo in Otlro preprečeni Nemški protinapad je dosegel Nogat med Marienbnrgom in zahodno od Elbinga — V Vzhodni Prusiji dobljenih do 30 kilometrov ozemlja Težki boji proti napadajočim ameriškim divizijam ob obeh straneh StVitha Ftlhrerejev glavni stan, 30. 1. DNB. iVrhovno poveljstvo oboroženih sil ob- '^Na Madžarskem je nadaljeval sovražnik z juga in severa s svojimi napadi med Blatnim jezerom in Donavo. S protinapadi so vrgli nemški in madžarski oddelki boljševike^ iz nekaterih vdornih mest Na območju enega armadnega zbora je bilo uničenih 40 oklepnikov in 20 topov. Posadka Budimpešte je vzdržala na področju budimpeštanskega gradu silne z borbenimi letalci podprte napade z zahoda in severa. Med gornjo Vislo in Odro so preprečile naše divizije v trdih bojih probojne poskuse močnih sovjetskih sil. Pri O h 1 a u je skušal sovražnik prodreti iz svojega mostišča dalje proti zahodu. Na področju Steinaua so razbili naši oddelki močnejše nasprotne sile ter zopet vzpostavili zvezo z žilavo se borečo posadko tega kraja. Na odsekn ob O b r i in severno od N e t z e pri Driesenu je ^ napadel sovražnik z močnimi oklepniškimi silami v zahodni smeri. V tekn so težki' boji. Med Schneidemiihlom in K u 1 m o m prodira nasprotnik nadalje proti severu. Ob spodnjem teku Visle so se izjalovili šibkejši sovražni napadi, medtem ko smo z lastnim protinapadom preko vzhodne Visle proti vzhodu prodrli med Marienburgom in zahodno od Elbinga do N o g a t a. Posadka E l b i n g a se trdovratno brani proti močnim sovražnim napadom. V vzhodni Prusiji so zlomile naše proti zahodu napadajoče divizije sovražni odpor ter zasedle do 30 kilometrov ozemlja. Izvidniške sile so do segle v drznem sunku mostišče Elbing ter zadale pri tem sovražniku težke izgube. Severno od K8nlgsbcrga smo Erestregli sovražne napade v ogorčenih ojih, v katere so posegle z vidnim učinkom tudi nemške pomorske sile. Pri včerajšnjih bojih v vzhodni Prusiji smo nničili 53 oklepnikov in 24 topov. Na kurlandskem bojišču je prišlo le do krajevnih spopadov. Na zahodu je topniški ogenj tudt včoraj razbil napade Kanadcev na našo mostišče ob M a asi Gortraiden-borg. Težki boji s sovražnikom, ki jo napadal tudi še zvečer in ponoči, še trajajo. Na bojišču ob Roeru smo odbili več sovražnih napadov, severnovzhodno od L i n n i c h a pa smo s protisnnkom ponovno ravieli začasno izgubljeno kra0b obeh straneh S t. Vitha bljejo naši oddelki težke bojo z angloameri-Škimi divizijami, ki napadajo na široki črti. Severnovzhodno od mesta je vdrl nasprotnik po silovitih bojih v našo postojanke, na južnem odseku smo ga zavrnili ali ga prisilili v naši glavni bojni črti ob tla. V zgornji Alzaciji je nasprotnik š® daljo napadal s svojega predmostja pri 111 u , severno od K o I m a r j a. Uspelo mu je, da je prišel na nekem odsekn na južni breg kolmarskega prekopa. Na področju T h a n n a in S e n n -h e i tn a napadajoči sovražni oddelki so obležali z visokimi krvnimi izgubami. V srednji Italiji smo razbili » napadalnimi četami severnozahodno od F a e n z e vež močno zasedenih sovražnih postojank. V Hercegovini so vrgle naše čete nasprotnika s področja pri M o -s t a r j n daleč nazaj proti jugu. Tudi ob Drini in pri V i r o v i t i c i ob srednji Dravi potekajo aspešni nastopi proti tolovajskim silam. Angloameriški strahovalni letalci so napadli včeraj podnevi mesta v Vest-f a I i j i in bližnjem zaledju bojišča. Večja škoda je nastala v stanovanjskih predelih Krefelda in Kasla, ra-een tega so bombe znova težko poškodovale več bolnišnic otroškega zdravilišča Bethel. Britanska bojna letala so vrgla v pretekli noči bombe na prestolnico Nemčije. London leži še nadalje pod našim povračilnim ognjem. Beneš in Moskva Madrid. Zunanjepolitični dopisnik madridskega »Hoja del Lunes« se sklicuje na ugotovitev londonskega »Obsendonu iin Sovjetsko zvezo zelo napeti« ter piše, da spada »češkoslovaško« vprašanje k mnogim ostalim, ki vedno bolj kale odnose med Moskvo in zavezniki. Kremeljska diplomacija spremenljivo nadaljuje svojo dvojno iin varljivo igro, »češkoslovaški« problem pa .nami kaže enako toot vsi ostali prave Stalinovo imperialistično namerno, Ljubljana, 80. januarja 1945. Se megla je valovila v ranem torkovem jutru, ko so se Ljubljančani, odhajajo« v službo in po vsakodnevnih opravkih, čudili, kam neki tako strumno korakajo dolge čola domobrancev po Dunajski cesti. Vsepovsod so se namreč zbirali domobranski novinci, ki so odhajali naprej proti Stadionu, kjer naj bi bila slovesno opravljena zaprisega. Kljub snegu je bil Stadion učinkovto okrašen. Na visokih drogovih 90 plapolale nemške in slovenske zastave, s paviljona z ollarjem pa je gledal po Stadionu volik domobranski orel. Kaj mikavno so se v te pestre slike uvrščale globoko sklonjeno in zasnežene vrbe in razna druga okrasna drevesa, ki obrobljajo stadionska pobočja. Sta-dionska arena sama je bila primerno pripravljena in očiščena velikega mehkega snega. Pod tribuno v sredi aTcne je bil postavljen učinkovit govorniški oder, pred katerim je bilo v lepi vrsti postavljeno različno orožje, kakor strojnice, nvino-me»ti, pa tudi bobni, s čimer so bile simbolično nakazane dolžnosti domobranstva in njegova naloga v sedanjih odločilnih časih. V velikem pravokotni); u so se postavile prihajajoče domobranske čete v »rotni, na dessnetn krilu so se zbraili častniki slovenskega domobranstva na čelu z generalnim inšpektorjem slov. tlomobramstva gen. Kapnikom, poveljnikom domobranstva polkov. Kreaierjom in častniki štaba, medtem ko so ostale. stranice podkve zasedle posamezne domobranske četo iz Ljubljane iin ljubljanske okolice. Ob pol devetih je pristopil k oltarju višji vojni kurat dr. Lenčeik in daroval najsvetejšo daritev, Tako je bila dana domobranskim novincem tik pred zaprisego priložnost, da se duhovno pripravijo in poglobe v resnost prisege. Obhod postrofenih čet Po sv. mašri 90 bile opravljene še zadnje priprave za zaprisego in na levem krilu podkve se jo že postavila častna četa SS-mož z nemškimi častniki, nakar je generatori inšpektor slovenskega domobranstva pi«tihcn an ver-vvandete Landeswchrmiinnor ans. — Spodaj: General Rosener 1 je razdelil ranjenim domobrancem ranjonsko značke. hodnega moža. Uporabljajte ga brezobzirno proti tolovajem! Dokler imate orožje se borite do zadnjega! Brez časti je tisti, ki odvrže orožje, da bi si rešil življenje, in če jie porabil zadnji linboj, gre s kopitom na sovražnike. Vojak ne kapitulira in ne jibeži, dokler more uporabljati orožje. Izpričajte kot vojaki Slovenskega domobranstva, dn ste ob vsakem času pripravljeni izvršili svojo dolžnost! So ljudje, ki so nekoč prisegli os -bani. ki jib danes ni več ali pa so svojo domovino izdali. Kdor hoče ostati zvest taki prisegi, izdaja svoj narod, svojo domovino, svojo družino in se sam izključuje iz narodne /.ajetl-nice. Prisega za nas ni prazna beseda, marveč pomeni zn nas vse najglobljo obvezo. L njo ne pripadate več samemu sebi, marveč ste se obve/.ali vojaški skupnosti. To pa pomeni, da v trenutkih največje nevarnosti zn vašo domovino, matere, žene in otroke poznate lc eno: neizprosen boj zn vuš narod! Če torej sedaj polagate sveto prisego, mislite vedno na to, da vas more le smrt odvezati prisege in zvestobe domovini. Sprejemam vas v lit J no tovarištvo mojih vojakov in vam izrekam, dragi tovariši Slovenskega domobranstva, prisrčno dobrodošlico. Pokažite, da ste vredni in dostojni borili sc za svojo svobodo in svojo domovino. Vaša prisega, ki jo polagate tudi n« Vodjo velike nemške države, zahteva od vnis, da ostanete zvesti tudi njemu. V sili in v nevarnosti se morete nanj in na njegove može zanesti. Bodite mu zvesti! Slovesna zaprisega Gromko so zadonela povelja po areni in dala navodila, naj se domobranski novinci pripravijo na prisego, štiri skupino so odkorakalo v sreilo podkve, ki so jo tvorilo postrojeno domobransko čete. V vsaki skupini je bil nemški podčastnik z dvema vojakoma, njim nasproti pa domobranski čaptnik, jiotlčast-nik in domobranec. Medtem ko so v teh skupinah po en častnik, podčastnik in domobranec kot zastopniki svojih tovarišev položiild roko na meč, kl ga je držal nemški podčastnik, so po postroje-nih četali domobranci dvignili desnico (Nadaljevanjo na 2. strani.) u »SLOVENEC«, sre3a, 5T. jannarja 1940 Sfer. 24 Prisega domobrancev novincev (Nadaljevanje e prve strani) k prisegi. Poveljnik slovenskega domobranstva polkovnik Krener je po mikrofonu govoril besedilo prisege naprej in v krepkem zboru so ponavljali novinci besedo za besedo. Vsa arena je odmevala. Napredovanja častnikov, podčastnikov in domobrancev Ko so minili resnobni trenutki zaprisege, je z govorniškega odra sporočil general lt&sener vsem zbranim, da so v Slovenskem domobranstvu napredovali z veljavnostjo od 1. januarja 1945 poveljnik Slovenskega domobranstva, dosedanji podpolkovnik Franc Krener za polkovnika, za majorja sta bila povišana stotnik Dušan Meničanin, ki je padel 9. decembra 1944, ter stotnik Vuk Rupnik. Za stotnike so bili povišani nadporočniki Miloš šabič, Branko Loskovšek in Rafko šu-šteršič. Za nadporočnike Slovenskega domobranstva so napredovali poročniki: Silvo Klukec, Alojzij Martine, Metod Krajger in Stanislav Urbančič. Dalje je bilo imenovanih za poročnike 35 podčastnikov in en domobranec, povišanih več podčastnikov, imenovanih 51 podčastnikov in 70 kaplarjev. Takoj zatem sta kernila general Rosener in prezident Rupnik k vrsti častnikov Slovenskega domobranstva, ki so stali pred govorniškim odrom. Tu sta osebno čestitala poveljniku Slovenskega domobranstva in drugim povišanim častnikoni. Istočasno pa je general RSsener izročil junaškim borcem Slovenskega domobranstva številna od- likovanja in značke v apak prtonanja za junaštvo v bojih • komunističnimi tolovaji. Odlikovanja — najvidnejše priznanje Železni križec II. stopnje sta prejela major Vuk Rupnik in nadporočniik Drago Furlan. Vojni zaslužni križec il. stopnje z meči sta prejela poročnika Jože Kranjc in Ivo Erznoinik. Značko za boj z ban-diti v bronu so prejeli nadporočnika Ivan Boh in Franc G rum, poročnika Janko Petrič in Franc Vovk ter narednika Feliks Butolo in Alojzij Hegler. Ranjenako značko v srebru je pripel general Rosener nadporočniku Dragu Furlanu. To značko so prejeli še dva podčastnika in štirje domobranci. Niso je pa mogli osebno sprejeti v areni, ker so morali zaradi težkih ran ostati v postelji. Navadno ra-njensko značko 60 prejeli: stotnik Miro-ljub Stamenkovič, poročnik Franc Frie, višji narednik Sikst Pižmoh, narednik Danilo Furlan, kaplar Anton Rus in Marjan Šenčur ter domobranci Ivan Rotar, Jože Hočevar, Štefan Zupančič, Rudolf Lojk, Janez Sojer, Jože Medved, Alojzij Bajt, Ignacij Žnidaršič, Jože As, Anton Penca, Franc Gorše, Andrej Blazuti, Franc Meden, Franc Omaban in Franc Golf. Potem ko sta stisnila roko vsakemu od ranjenih domobrancev, sla krenila general Rosener iu prezident Ruipnik nazaj h govorniškemu odru. G. prezident je stopil pred mikrofon in nagovoril novo zaprisežene domobrance. ,Da boste slovenskemu narodu samo v čast!' Nagovor generalnega inšpektorja slovenskega domobranstva generala Leona Rupnika Vojaki — domobranci! Sedaj ste prisegli. To pomeni, da ste pred Kosom, pred svojimi nemškimi in slovenskimi tovariši pred svojim narodom, pred svojim orožjem in pred svojo domovino zastavili čast, da se boste hrabro in neodjenljivo borili za obstoj in življenje našega naroda tor za ohranitev in varstvo naše lepe domovino proti sovražnikom, ki hočejo uničiti naš narod, našo domovino in končno vso Evropo. Zakaj hočejo naši sovražniki vse to uničiti? Zato, ker hoče židovski narod, ki ga vodi sam satan, ker hoče ta narod, ki je bil napačno imenovan celo izvoljeno ljudstvo, postaviti zlato kot edinega boga na svetovni prestol, sebe napraviti za edinega gospodovalca nad vsemi ljudmi to ljudi ponižati na stopnjo brezdušnih, brezmiselnih sužnjev, pograbiti vse dobrino in užitke tega sveta in g tem območja vseh drugih narodov spremeniti v puščavo. Kdo so naši sovražniki? To so oni ljudje In narodi, ki si ntvarjajo, da bo žid i njimi delil svoje gospostvo in svoj plen in verujejo v zlatega moloha. Pustili so se po Židih nalagati, opehariti, -kupiti in prisiliti v topovsko krmo in so v varljivem upanju na lažni raj postali neodločno orodje svojih židovskih gospodarjev in tako morilci, roparji, požigalci in grabežljive, krvoločne zveri. V kolikor te zveri prihajajo z vzhoda, so to boljševiki, pomagajo pa jim kot brezvestno, zaslepljeno orod.io tisti, ki smo jih morali spoznati kot bogataške gangsterje s lapada. Tudi izmečki našega lastnega slovenskega naroda so so dali omamiti od židovskih obljnb in so kot boljševiki stopili v tabor sovražnikov. Te zveri poznate vi, pozna jih naš narod, pozna jih naša domovina kot nosilce največje sramoto in največjo nesreče, kar jih jo kdaj prišlo nad naš narod. Zločine teh narodnih izdajalcev in hogotajcov, to jo, njihove nmore, rope, požige, plenjenja, skrunitve, pustošenja in razdejanja po-inate rl, domobranci ,eami najbolje, polna jih naš trpinčeni narod, pozna jih naša opustošena domovina. Če bi nemški vojak in vi, hrabri moji slovenski domobranci, tem iidovgkim najemnikom pustili uspevati, bi ie pomorili vse poštene, dostojno misleče, verne, narodu in domovini ivesto slovenske rojake skupaj i njihovimi otroki, ali pa bi jih prisilili v topovsko krmo in delovne sai-nje, njihovo premoženje oropali, domove, vasi, mesta požgali in razdejali, narodovo grudo in njeno zaklade pa latriili Židom. Kratko: Ne bi bilo več ne slovenskega naroda, ne slovenske domovino. Kdo pa se je loperstavll satanskemu židovskemu ma-likovanju zlata, splošnemu ■asninjenju in opnitoše-njn lomijo tn kdo se bije proti ilemu? To so oni ljudjo in narodi, ki še verujejo v vsemogočnega Boga, ki se zavedajo svojega naroda in nalog, ki mu jih je previdnost naložila, ki so ohranili izročila »rojih davnih prednikov v časti, ki so ponosni na krvno skupnost mod pradodi in najmlajšimi vnuki ter vsem narodom, ki čuvajo svojo domovino kot svetinjo in neločljivo v njej ko-reninijo. To so narodi Evrope, našo širše domovino, v katere sredi je največji, nemški narod vzel nase boj proti iidovgkim kvarilcom sveta in ga še danes skupaj t Evropi »vestlmi ljudmi In narodi junaško in za račun najvoijih žrtev vodi, da bi rešil Evropo in vse njeno narode pred iidovskim nasiljem in i njimi ustvaril novo, pravično, lepo, blagoslovljeno dobo miru, dola, napredka In pro-cvlta za vse narodne skupnosti našo celino. V vrstah branilcev Bvropo stoji tudi naš mali slovenski narod. V vrstah borcev boljši svet se bori — ramo ob rami i nemškim vojakom — tudi našo hrabro in udarno Slovensko ^Domo-branstvo, v katoro sto bili sedaj sprejeti kot polnoveljavni, disciplinirani in Visoka morala nemškega v vojaka Berila. Nek vojni poročevalec objavlja izjave znanega generala oklepniških Čet Nehringa o sijajni bojni morali njegovih čet General je izrazil svoje pra. pričanje, da so nemški vojaki, kar so boja tiče, mnogo boljši kot boljševiki. »Vsakdo mora paziti, kod prihaja sovražnik, držati postojanke in streljati. V ni-kakem še tako obupnem položaju ne sme izgubiti upanja. Treba je vzdržati, izpolniti svojo dolžnost, predvsem pa se Je treba boriti.« General je nadalje poudaril, da eo napravile čete med pohodom nadčloveška dejanja. Umik proti zapadu se je izvršil v popolnem redu. Njegova bojna skupina je dokazala, tako piše vojni poročevalec, da napravita lahko vodstvo in vojaštvo, ako ju preveva neuklonljiva volja za boj ter do ohranitve domovine tudi najbolj nemogoče stvari, kadar gre za usodo nemških žensk in otrok. Taka je ljudska vojska Berlin. V majhnem spodnješlezijskem mestu Militschu je presenetilo 5 boljševiških oklepnikov, natovorjenih s pehoto, 5 mož ljudske vojske, ki so nakladali orožje. Oklepniki so drveli naravnost proti hiši, v kateri so bili moški. Ti pa so mirno pustili, da so se jim bojni vozovi približati, nakar so izstrelili z kletnih odprtin oklepniške posti ter uničili s presenetljivim strojniškim ognjem večino na oklepnikih vozeče se pehote. Pri tem je delavec Adler uničil dva oklepniška tipa T-34, podnareduik Mau-ritz pa še tretjega, ki je obstreljeval hišo. Ostala dva oklepnika sta se nato umaknila. Nemški vojščaki so dokončali svojo nalogo ter rešili skladišče orožja. častiti vojaki, da bi svojo dolžnost do Boga, naroda in domovine popolnoma in čisto izpolnili; če treba do smrti, zakaj bolj častna in lepša je smrt, kot strahopetna saniopredaja ali celo suženjska uklonitev židovstvu poslašnim sovražnikom. V pričakovanju da boste slovenskemu narodu vedno in povsod samo v čast, vas pozdravljam in vam sedaj v imonu vsega slovenskega naroda čestitam kot polnovoljavnim vojakom, ki bodo gvoj narod in svojo domovino zmagovito hranili. Po govoru, ki je a svojimi tehtnimi mislimi prevzel srca vseh navzočih, Je sprejel general Rfiaener še raporte častnikov, nakar se je mogočna slovesnost v eta d ionski areni zaključila. Vrli domobranci so se takoj nato začeli pripravljati, da strumno odkorakajo po Dunajski cesta nazaj v mesto, kjer je bil na Kongresnem trgu pred uršulinsko cerkvijo pripravljen prostor za mimohod. Mimohod zapriseženih novincev Nekaj minut pred enajsto so prispeli pred nunsko cerkev general Rdsener Im prezident Rupnik ter ljubljanski škof dr. Itožman kakor tudi nemški častniški zbor ter domobranski častniški »bor na čelu s poveljnikom polkovnikom Krener-jem in štabom. Točno ob enajstiih je prikorakala domobranska godba, ki se je postavila na Kongresni trg nasproti odru, takoj za njo pa je že korakala prva domobranska četa s strumnim korakom. Krepko je bil takt boben domobranske godbe, toda Še krepkeje so udarjali domobranci ob tla, ljo so v pozdravu šli mimo odličnikov in častnih gostov. Četa za četo je pozdravila najvišja vojaška predstavnika, posebno se Je odrezal častni vod domobranstva. Za zaključek mimohoda je nastopil godbenl vod SS mož, ki je v strumnem koraku ob zvokih udarne koračnice prikorakal na Kongresni trg in nato zaigral 6e udarnejšo koračnico častni četi SS mož, ki bo v dovršenem in do skrajnosti enotnem paradnem koraku pokazali izredno disciplino in znanje. Tudi vod godbenikov Je nato krenil ob zvokih koračnice za častno četo, s čemer je bila manifestacija zaključena. Iz obrambne bitke na vzhodi; Berlin 80. I. Med Blatnim jezerom in Donavo Je obnovil sovražnik svoje napade proti Južnemu delu nemškega vdornega področja ter je poglobil svoj vdor zahodno od prekopa Sar v iz proti severu. Vzhodno od prekopa pa so iz-vojevaJe nemške čete napram s podporo oklepnikov mapadajočim boljševikom popoln obrambni uspeh. Tukaj so uničile nemške čete v vojnem poročilu omenjenih 33 sovjetskih oklepnikov. Med jezerom Velencze in Donavo so odbile nemške čete prav tako številne sovražne protinapade, ki so bili izvedeni v nasprotju s prejšnjim dnem, skoraj izključno samo z močnimi pehotnimi oddelki Tudi posadka Budimpešte je uspešno branila svoje postojanke, tako da je dosegel sovražnik le v severnem delu omejen vdor. V Karpatskem predgorju in na gor-nješleizijskem industrijskem področju so nadaljevali boljševiki z osredotočenimi silami s svojimi napadi. Težišča obrambnih bojev bo bila jugozahodno od Os-wiecima, med Nikolajevom in Hinden-burgom, zahodno od Ratlbora in pri Oderwaldu. Sovražnik Je pla&Jl svoje vdore z izgubo številnih oklepnikov. Severnozapadno od Kosela so odstranile nemške čete mostišče Krappitz. Nemške čete so razbilo pri tem dve obkoljeni sovražni bojni skupini ter naštele na enem mestu 600, na drugem pa 150 padlih boljševikov. Ob ostalih mostiščih ob Odri med Koselom in Steinauom so preprečile nemške čete vsak sovražni poskus razširjenja. Samo na obeh straneh Steinaua so lahko Sovjeti povezali 6vo]e postojanke ter prodrli nekaj kilometrov pro.ti zapadu. V Steinau samem jo vzdržala hrabra posadka vse napade. K posadki pripadajo tudi deli podčastniške šole Jauer, ki Je v poslednjih dneh zadala sovražniku težke izgube, Mladi 18 do 20 letni vojaki se borijo tu ob Odri z boljševiki tako hrabro, da lahko primerjamo ta boj z borbami nemške častniške šole Metz ob Fort Driaatu v preteklem poletju. Primer bojnega duha te podčastniške šole je bil 20 letni kaplar Helnrich Schatz iz NU-remberga, ki je bil odlikovan z železr nim križem I. razreda ter bil za svojo hrabrost povišan v narednika. V pol uri je v boju b sovražno oklepniško skupino s 5 oklepniškimi pestmi uničil 4 sovražne oklepnike, V naslednji noči Je uničil s svojimi tovariši v boju iz bližine neko vdrlo sovjetsko četo. Tudi pri Glogau in pred Lisso je vladalo živahno bojno delovanje. Iz boljševiških poskusov, da bi prodrli proti jezerski verigi zahodno od Obre, so se na tem področju ponovno razplamteli težki boji. Nemške čete so deloma s protisunkom odbile napade. Posadka Poznanja ej ponovno odbila sovražni naval. Ob Netzi in Bidgo-škem prekopu so nemški oddelki v ogorčenih bojih s proti severovzhodu prodirajočim sovražnikom, ki je tu ojačil svoj pritisk, ker ob sj>odnji Visli med Kulmom in Marienburgom kljub številnim silnim napadom ni mogel napredovati. Iz nemških protinapadov med zalivom Frischea Haff in Allensteinom ter iz obrambe sovražnega navala proti južnemu in vzhodnemu delu nemškega vzhodnopruskega bojišča so nastali sprememb polni boji v vzhodni Prusiji — Nemški sunek proti vzhodnemu boku do Elbinga prodrlih sovražnih oklepniških oddelkov je napredoval predvsem ob železniški progi od Wormditta v El-bing ter dosegel področje Preussisch-Hollandn. Kot je javilo vojno poročilo, je uničila spodnjesaška 131. pehotna divizija 147 oklepnikov pri Liebstadtu. Z juga napadajoči sovražnik io dosegel več, vendar medtem, že zajezenih vdorov, nasprotno pa se je izjalovil njegov naval na Senzburg, kjer poteka bojišče v ostrem kotu proti severu. Težišče bojev je bilo zopet pri Konigsbergu. Tukaj so poslati boljševiki v boj ponovno močne pehotne in oklepniške 6ile, ki so kljub ogorčeni protiobrambl nemških čet prodrle do področju južno in seveiv no od trdnjave. V Kurlandiji pa j« boljševiško napadalno delovanje nadalje popustilo. — Močnejši napadi Južno od Frauenburga so 6e izjalovili Po naknadnih poročilih je vdrl podčastnik Strauss, iz 3. čete oklepniškega polka 36 v sredo jugovzhodno od Liepaje presenetljivo v neko sovražno pripravljalno postojanko ter v najkrajšem času uničil 7 sovjetskih oklepnikov. ■ >w Zadnja poročila z vzhodnega bojišča Betfin, 30. jan. Mednarodni poroče- I osti na težiščih zimske bitke je napa-ski urad javlja s šlezijskega bo- dalo nemško letalstvo predvsem sovražne oskrbovalne kolone v zaledju. Sovjeti so zopet izgubili mnogo vozi/ in dragocenega vojnega gradiva. Nemški borbeni in lovski letalci so uni- valski jišča: Na odseku ob Odri je sovjetski pritisk v splošnem popustil. Jugovzhodno od Glogaua so dobili nemški oddelki pobudo v svoje roke. Nemške čete so zopet razbremenile mesto Steinau, ki je bilo prejšnji dan obkoljeno. Več boljševiških bataljonov je bilo obkoljenih ter razen majhnih ostankov popolnoma pobitih. Madžarsko bojišče: Ob južnem boku nemškega vdornega področja med Donavo in Blatnim jezerom so prešle nemške in madžarske čete v protinapad ter vrgle močne sovjetske sile nazaj proti jugu. Neka močna oklepniška bojna skupina je prodrla preko Perkate in Dunapentele, kjer je branila nemška posadka Sovjetom prekoračitev Donave. Med jezerom Ve-neneze in Donavo so Sovjeti nadalje pritiskali s severa. Na nekaterih mestih so bile nemške črte pomaknjene nazaj. Skupno so izgubili Sovjeti v tej bitki 41 bojnih voz in 23 topov. Nemško-madžarska posadka Budimpešte se je ubranila močnih sovjetskih napadov ter zajezila dva vdora. Strahovalni napadi sovjetskega letalstva so povzročili nadaljnjo težko škodo na znamenitem mestnem okraju okrog grada. Berlin, Kljub temu, da je slabo vreme na področjih zimske bitkte na vzhodu že ves čas omejevalo letalsko delovanje, so močni oddelki nemških borbenih in lovskih letal neglede na vse težkoče ves dan napadali sovražnika. Poleg sovjetskih oklepniških Junafcu-stotnifcu Schumacheriu , i'. ;' $ 'iSMmmm Dobro leto ie tega, kar srno ga videli, kako je na Kongresnem trgu stopil pred krste mrtvih kočevekhi junakov in jim spregovoril besedo v slOvo. Potem emo ga videli v maiju lanskega leta, kako je zastavno korakal v sprevodu s Stadiona po svečami zaprisegi naših domobrancev. Slišali smo o njem nekaj pozneje, da ee je pridružil borcem Meničaninovega bataljona in da ramo ob rami z našimi slovenskimi fanita razbija satanski obroč ži-flov»ko-boij»eMW« der Serie A —E ungiiltl«. Nach dieser Zeit diirfen atso -diese Wehr-aaaebtslebensmittolkarten von don dazube-atimmten Htindlern ln Laibach (Anko — Verdijeva nI. nnd Verbič — Stritarjeva nI., ■oirie die Metigerel Mnsar — Sv. Petra o.) biw. von den dazubestlmniten Gaststafcten (Bestaurationen der Hotels Metropol, Slon nnd Union, sowle Dentsohea Hans) noch von den B&ekern in Lodbaoh nloht mehr elnge-16»t werden. GOlttgkeit besiUen also ab L Feber IMS ai, Wehnnachtslebensmlttelkarten der Se-rls F —H and naclifolgende Bucbstaben. Opozorilo Uprava policije, oddelek ia protiletalska saščito v Ljubljani raiveljavlja >se izkaznice ca prosto kretanje ob protiletalskih alarmih, ki so bile iidane od tuk. oddelka pred 1. januarjem 1945 ia sicer ■ 10. februarjem 1945. Po navedenem dnevn to jo od 11. fe-Krnajja 1945 dalje, veljajo samo Se ii-kazuiee zelene oz. rujavkasto barve, izdane po X. januarju 1945 od tok. oddelka pripadnikom slovenske narodnosti odnosno izkazniio od nemškega letalskega častnika pri Višjem SS- in policijskem vodji za XVII obrambno okroije ta državljane nemške države. Pripadniki slovenske narodnosti, ki aelzogibno potrebnjejo itkazniee za kretanje ob protiletalskih alarmih naj viole tozadevne prošnje pri Upravi policije, oddelek za protiletalsko zaščito v Ljubljani, Mestni dom II. nadstropje. Z lir 6,— kolkovane prošnje morajo vse-obvati sledečo podatke: Ime in priimek prosilca ter krstno Ime očeta, poklic, rojstne podatke, točen naslov bivališča ter številko in dan Izdaje osebne izkaznice z navedbo oblasti ki je isto izdala. Za izdane Izkaznico se mora plačati 10 Hr v gotovini. Pregled vodovodnih napeljav Šef pokrajinske uprave jo pred kratkim izdal naredbo za omejitev porabe električnega toka ter a tem v zvezi v SI. 11 tudi navodila glede vodovodnih napeljav. Dalje je izSla nairedba za omejitev porabe vode iz mestnega vode voda ljubljanskega, ki so po njej hišni gospodarji in stanovanjski najemniki dolžni paziti, da se v njihovih hišah in stanovanjih ter poslovnih prostorih vodovodne pipe in vsd iztoki stalno zapirajo tako trdno, da popolnoma drže vodo. Zaradi navedenih predpisov pregledujejo organi mestnega vodovoda hišne vodovodne napeljave. Zato spet opozarjamo hišne posestnike in najemnike stanovanj, naj takoj popravijo vse hiSne vodovodne napeljave in zamenjajo pomanjkljiva tesnila pri pipah ali straniščnih iztokih ali pa to naroče poklicnim instalaterjem. S tem se bodo izognili vsom neprijetnim posledicam ugotovitev uradnih pregledov. Nova slovenska oddaja v ra^.m Jadransko primorje Radijske poslušalce opozarjamo, da se bodo za Primorske Slovence od 1. februarja dalje vršile na valu 266 m naslednje razširjene slovenske oddaje: Ponedeljek: od 18.15 do 18.30 Slovenščina za Slovence, od 18.30 do 19.00 Poročila, glasba. Torek: od 15 do 15.30 Otroška ura v besedi in glasbi, od 18.30 do 19 Poročila, glasba. Sreda: od 18 do 18.30 Slovestvema ura, od 18.30 do 19 Poročila, glasba. Četrtek: od 18.15 do 18.30 Slovenščina za Slovence, od 18.30 do 19 Poročila, glasba. Petek: od 18 do 18.30 Narodopisna ura v besedi in glasbi, od 18.30 do 19 Poročila glasba. Sobota: od 18 do 18.30 Resne in vesele za del »pust, od 18.30 do 19 Poročila, glasba. Nedelja: od 9.45 do 10 Verski govor, cd 15.30 do 10 Slovenska kulturna ura, od 19.15 do 19.30 Poročila. Sprememba veljavnosti vojaških živilskih nakaznic Po poiaka IL janaarja 19» ligobljo sedaj veljavne vojaške živilske nakaznice >UW< sertje A —E svojo veljavnost. Po tem &asu se odrezki le-teh ne morejo več uporabiti pri za to določenih trgovoih v Ljubljani (tt. Anko — Verdijeva ulica in Verbič — Stritarjeva nlioa, kakor tudi mesarija Mnsar — Sv. Petra oesta), odnosno v za to določenih gostinskih obratih v Ljubljani (restavracije hotelov Metropol, Slon ln Union ter v Deutsohee Haus) nltl pri pekih v Ljubljani u kruh. Od L februarja t. 1. dalje so veljavne vojaške živilske nakaznico samo sorlj F — H in sledečih začetnic. Delitev moke za januar Ljubljanski potrošniki prejmejo pri svojih stalnih trgovoih krušno moko na le preostale odrezke januarskih živilskih nakaz-nie in sicer: L Na osnovno flvllsko nakaznico dnevno po Itn g moke; 2. na dodatno tlvllsko nakaznico »UD« ln »N« (za noseče lene): dnevno po 124 c; I. na dodatuo živilsko nakaznico >TD«: dnevno po 211,5 g moke; 4. na dodatno tlvllsko nakaz nt eo »NTD«: dnevno po 281.3 g moke; 5. na dodatno ttvllsko nakaznico sa kruh za bolnike: dnevno po 82.1 g moke. Moko naj nabavijo upravičenci vsekakor do 9. februarja. Po tom roku je nakup moke na januarske odrezke Izključen. Zbrane ln nalepljene odreake predložijo trgovci po zapovrstnem redu, kot jo bil objavljen za oddajo januarskih odrezkov, v soboto 10. februarja t. 1. Mestnemu pre-skrbovalnemu uradu v palači Bata, Z ozirom na to, da so mnogi potrošniki nakupili že kruh, poudarjamo, da J« trgo-veo dolžan oddati stranki vso pripadajočo količino moke. Svarimo trgovce prod kakršnim koli bf-ganjom odjemalcev, čoS da Jim pritiče moka samo na dol predloženih odrezkov, za drugi del naj pa kupijo kruh. Naročilnice za krtih ali moko za februar Pokazala so Je potreba, da se pridelijo potrošniki pri nakupu kruha ali moke pekom ali trgovcem kot stalni odjemalci. Zato naj trgovoi tiatim strankam, katere predložijo za nakup moke Januarsko osnovno živ. nakaznico, odrežejo od februarske osnovne živ. nakaznice prazen šrafiran pravokotni k (velik približno 6XJ cm), ki ee nahaja na levi strani krušnih odrezkov. V ta prazen odrezek naj vpišejo priimek, ime ln bivališče potrošnika ter številko februarske osnovne živ, nakaznice, od katere je odrezan. Tako izpolnjen oiirezok bo elulll kot naročilnica za moko za februar. Vse take naročilnice za moko ene družine naj spnejo skupaj ln Jih predložijo v papirnatih vročicah (na vreč4oo naj napiše, koliko naro-(Hlnio jo v njej) Prevodu, Novi trg 4-II-, soba št. 14, najpozneje do II. febr. L 1. Tudi vse tiste stranke, ki želijo kupovati moko pri trgovoih. naj oddajo naročilnice za moko trgovcu. Vse tiste Btranke pa, ki stalno kupujejo kruh pri poku, naj predložijo osnovno živ. nakaznico za februar izbranemu peku, ki bo naročilnico odrezal jn enako opremil, kot je to določeno gori za trgovce. Tudi poki morajo oddati seznam s priključenimi nn Točilnicami Prevodu do 12. februarja t. 1. Prejem naročilnice za kruh'ali moko potrdi prejemnik (pek ali trgovec) na ta način, da pritisne svoj žig poševno če« sre dino glave nakaznice. Pri tom pripomiuja mo, da morajo trgovci rozon tega potrditi prejem oetalib naročilnic še posebej s svo jim žigom na za to določenem prostoru kakor doslej. Trgoveo bo toroj v primeru odvzema nnročilnice za moko žigosa! nakaznico dvakrat, Totrošnlki, kt se hranijo stalno v gostinskih obratih, bodo oddati naročilnico za kruh gostinskemu obratu. Peki smejo prodajati kruh od 1, februarja naprej samo tistim svojim stalnim odjemalcem, od katerih so prejeli naročilnice za kruh in samo na tiste osnovne nakaznice, ki so jih žigosali a svojim žigom. Krnh smejo oddajati za tekoči dan alt u pro : tekle dni. 1 Delitev kruha ali moke na dodatne žl I vllske nakaznice za meseo februar bo objavljena naknadno. Do te objave ni dovoljen« prodaja kruha ali moko na dodatne nakaznice. V tihi samoti pleter&ke kartuzije Sivi mož, na slovenski zemlji najibrž sedaj edini, ki je imel srečo, da je govoril s sv. Janezom Bos kom. To je kar-tuzijanski duhovnik Ludovik Marija de Massiac. Na našo prošnjo je popisal, kako mu je ostalo v spominu srečanje • svetnikom. Takole pravi: »Dvakrat sem videl don Boska v zasebni avdiencL Prvič sem ga videl leta 1883., ko je na poti po Frajicu^kem obiskoval zavode, ki jih je bil tam ustanovil. Prišel je tudi v Pariz, kjer se je dalje časa mudil. Iz Pariza grede se je vračal skozi Dijoo- Tu je imela odličnu katoliška markiza de Saint-Seine čast, da je don Boska sprejela v svojo palačo. Obiskal je tudi kolegij oo. jezuitov; jezuitje so bih tedaj izgnani iz dežele in so kolegij vodili 6vetni duhovniki Don Bosko se je prikazal samo za nekaj trenutkov, ko so bili goienci pri razvedrilu. Ustavil ne ie pri prvi gruči, ki je nanjo naletel in tako so le štirje z njim govorili. Eden mu jc rekel: »Oče, priporočam vam skušnjo iz modroslovja, ki jo moram čez dva meseca napravidl« Don Bosko je odgovoril: »Molila bova za to.« Drugi in tretji sta nekaj podobnega prosila in dobila isti odgovor. Zadnji, ki mu je bilo določeno, da bo pet let bogoslovec v Rimu in tri in petdeset let kairtuzija-nec, in ki sedaj te vrstice piše, mu je tudi priporočil svojo skušnjo. Toda dobil je tale resni odgovor: »Molila bova, da bi dobro napravila zadnjo skušnjo v življenju!« Meseca maja 1887 je don Bosko pri- šel v Rim, da bi bil pri posvetitvi cerkve Srca Jezusovega, ki jo ie Leon XIII. izročil salezijaucem. Cerkev ie bila posvečena 14. maja. Teduj sem bil v Francoskem zavodu, kjer je prebivalo okrog 80 bogoslovcev. K posvečenju je šlo le nekaj zastopnikov, med katerimi »em bil po previdnosti božji tudi jaz. Bilo je nemogoče in prepovedano, da bi bili prišli na avdienco k don Bosku, ki je bil tedaj zelo slab in izčrpan, saj je čez osem mesecev že umrl. loda naš vodnik diakon Durfort, poznejši Skof, je storil v^e. da bi niyn izjnisloval avdienco. Posrečilo se mu je in mi smo pokleknili pred don Boskom. Diakon ga je po italijansko prosil, naj bi molil /a nas, da bi mogli dobro izvrševati »veto služl»o. na kattro smo sc pripravljali. Don Bosko je odgovoril: »Dt-cje poti je pred duhovnikom: ena Jrži v pekel, knuior oujde z mnogimi dušami, ki jih bo oogubil. dniga pelje ▼ večno blaženost v nebesih, kamor pojde z neštetimi dušami, ki jih bo rešil. Prosimo Boga, naj nam da milost, da bomo rešili mnogo duš.« Tako je pripovedoval sivolasi duhovnik'Ludovik Marija de Massiac peterim 'ljubljanskim salezijancem, ki jih je septembersko neurje 1911 zujclo v svoj vrtinec in so v pleterski kartu-zrji našli varno zavetje in gostoljujmo streho. Poročilo častitljivega kartu-zijanca pa je nov dokument, kako nadnaravno je vplival don Bosko na vse številne obiskovalce. Prav ta vedtia nadnaravna usmerjenost je rodila don Boska svetnika, ki ga danes slavi vc soljna Cerkev. čašnost, V spomin Antona Vidicu V bojih s komunisti je junaško padel domobranec Vidie Anton. Obenem s svojim poveljnikom stotnikom Meoičaninom je daroval svoje mlado življenje na 9. dec. 1944. Bil Jo eden izmed onih, ki jih z mirno vestjo lahko prištevamo med slovenskih domobrancev. Bii je im pobožen, zaveden slovenski fant Za domovino in za vero umreti mu je bil ideal. Ko so ga svarili naj nikar ne bo pr »pogumen, je odvrnil: »Moram tako. Kaj bi bilo 8e bi vsak gledal le nase.< Za teboj ne žalujejo, dragi Tone, samo tvoji starši, bratje in sestro ampak vsa St. Peterska tara. Pogrošala te bo težko božjepotna Trškogorska cerkev, kjer si bil več let ministrant in cerkovnik. Naj ti ves tvoj trud poplača Trškogorska Marija. Počivaj v miru, dragi Tone I t Odvetnik dr. Jože Vorlič Komaj 42 let star je umrl ljubljanski odvetnik dr. Jože Voršič, ko še ni mogel v življenju pokazati vsega tega, za kar je bil zmožen pri svojih velikih talentih. Pa že to poklicno ln javno delovanje, kar ga je pokazal v svojem razmeroma kratkem življenju, je dovolj jasno izpričevalo njegove organizacijske in gospodarske zmožnosti, ki bi našle tako plodno delo pri obnovi našega javnega življenja po vojni. Doma tam od Sv. Tomaža, brat znanega odvetnika dr. Voršlča iz Celja, Iz Številne kmečke družine, je po srednji šoli v Mariboru prišel v Ljubljano, kjer je študiral pravo, a se obenem marljivo udejstvoval v katoliških akademskih društvih. Po doktoratu je stopil kmalu javnost, toda ne kot politik, temveč kot pisatelj pravnih razprav iz gospodarskih in finančnih vod. Prav zaradi svoje znan stvene resnosti se mu je odprla pot na nadaljevanje študij v inozemstvu, kjer je napisal tudi več razprav v angleškem jeziku. Ko se je vrnil domov, je stopil pisarno pokojnega dr. Natlačena, po ka terem je prevzel tudi urejenb pisarno, ko je njegov šef stopil na čelo slovenske uprave. To pisarno je vodil do zadnjega Kot odvetnik je spadal med najboljša mlajše moči ter je pokazal veliko uspe hov. Kot praktičnega pravnika ga bo ljudstvo zelo pogrešalo. Tisto ljudstvo, kateremu je rad stal vedno ob strani svojimi nasveti in zmožnostmi, saj jo bil tajnik bivše Kmečko zveze, zadnji čas pa podpredsednik upravnega sveta Za družne gospodarske banke. Vedeli smo, da je žc dolgo bolehal, da pa gredo njegove moči tako h koncu, nismo verjeli. Iskal je zdravja svoji dolgotrajni bolezni v južnejših krajih, odkoder se je vrnil v Ljubljano — umret. Tako je umrl odvetnik, pravni znanstvenik, gospodarstvenik, javni delavec prav v dobi največje zrelosti, ko je imel pred sabo še vse polje dela, ki bi ga tako potrebovalo. Danes bomo položili v grob njegovo izmučeno telo. Njegovi užaloščeni gospe soprogi pa sožalje našega lista, ki ga je pokojni tako uspešno zastopal in branil v času bivših tiskarskih pravd. Naj počiva v mirul Pogreb pokojnika bo danes, v sredo dopoldne, ob pol deseti uri z Zal na pokopališče k Sv. Križu. Mbeiu rojen zn ampak za več nost. (£v. iSfntiMluv liostka.J Koledurt Sreda. II. prosinca. Juuez R.nko, s po Aiiavaleo tu ustanovitelj ruda; Ludoviku Alb., vdovsi Julij, »poznavale«. Četrtek, t. svečsna: Ignacij AnUj., Skof, mučeneo la eerkvenl uč -•■Hi Ilrigita Skot., devica; Sever, Ikof. Lekarniška »lu/ba: Nočno slulbo Imajo lekarne: di Plocoll. Dunajska oesta «; mr. UoJevar, Celovška o. II; mr. Oarlus, Moste, Zaloška o. ZATEMNITEV OD 18 DO 7.10 Specialist zs otroške bolezni dr. Marijan Steg-nar LJUBLJANA, Cankarjevo nabrežje 1, HI. nadstr. Telefon II. 39-94. ordinira samo za posete na domu. KULTURNI OBZORNIK S Za lepo domačo slovenščino >Jutro< je pod naslovom »Skrb za naš jezik« prineslo kratko razmišljanje o razvoju našega jezika, kjer dobrohotno omenja mojo jezikovno razpravico, ki je izšla nedavno kot priloga knjigi »Jasen odgovor«. Pravi, da je razveseljiv pojav, da Slovenci posvečamo tako skrb in ljubezen domačemu jeziku. Potem pa pravi, da opažamo v razvoju knjižne slovenščine dve smeri. Prvo bi imenovali »romantično«, ki vedno opozarja na prvotne vrelce jezika, na ljudski govor. Drugo bi imenovali »realistično«, ki razvija stilistiko, besedje in izrazje v skladu z vedno večjo družbeno funkcijo naroda in njegovo življenjsko stvarnostjo. Zato je v jezikovni teoriji in praksi manj »ozkosrčna«. — Nato pa vpaaša: Katera struja ima prav? In odgovarja: Dejansko ne more na lo nobena obveljati na celi črti. »Realistu ne smejo pozabiti živih vrelcev našega jezika, ljudske govorice. »Romantiki« pa se motijo, če menijo, da nam more to trajno zadostovati in ustrezati današnjim že močno diferenciranim jezikovnim potrebam. Tem mislim moramo le pritrditi. Ne moremo imeti dveh različnih jezikov: enega prvotnega, drugega modernega. Med »tem« je treba napraviti kompromis. »Romantiki« ne gremo tako daleč, da bi bili nasprotni vsakemu napredku v jeziki! Ihiltura napreduje, z njo se širi obzorje in zahteva novih Izrazov. A razvoj jezika mora biti kakor reguliran potok, ki mu je tok odkazan, ne pa kakor hudournik, ki dere, kjer hoče, in ruši, kar hoče. Sicer nam jezik zdivja, kakor zdivja rastlina, ki ee ji preveč gnoji. O tem sem napisal »tiri daljše članke, ki bi jih bil prinesel »Slovenec«. Ker je pa zdaj tako skrčen, zanje v njem ni prostora; zato danes to tukaj samo na Kratko omenjam. Ko pa bo spet dana možnost, bomo o" tem več spregovorili. Kajti vredno in potrebno je, da si pridemo v tem na jasno, in upam, da se bomo 7. dobro volio tudi sporazumeli. Nekateri so kupili »Jasen odgovor«. ko še ni imel priloge »Za lepo, domačo slovenščino«. Vzrok je ta, ker je bila knjigoveznica z delom tako preobložena, da ni mogla priloge pravočasno sešiti, oziroma: založba je »Jasen odgovor« toliko prezgodaj javno naznanila. Kdor je »J. o.< kupil dobi tam, kjer ga je kupil, če 6e priglasi osebnO ali pismeno, prilogo zastonj. J. Kalan. jaov. Zadulnle« »s pokojno gospo Julko Maček vdovo Počlvavšek bo v četrtek 1 februarja ob pol osmih »J. v oorkvi Marijinega Oznanjenja. V počastitev spomina pok. dr. Joalpa Vorllča Je daroval nam»«to ovetja na njo-rov grob g. dr Vladimir Mnrko Vlnoen. Jovl konferenci za župnijo Mar. Or.nanjenjn 3U0 lir v korist u hotnih družin Ho« plačnjl Namesto venca na grob pok. gospe Koze Karis »ta darovala Noloa in Stanko Palčič UO Ur za slep«. Mesečna rekolekc4Ja »a gospode s aku domsko Izobrazbo bo v srtijo II. Januarja 1945 ob 18 » Križankah. KongreracIJa gospodlčen tn kongrega-elja učltvljle sporočata, da zaradi hudega mraza odpade na Svočnloo skupno sv. obhajilo In shod. Cs bo mraz popustil, bo redni shod » ponodeljek 5. februarja. Za vse častilce sv. Rešnjega Tcleea se le od 1. 1859. ves k prvi četrtek v mesecu v urlullnskl corkvl redno obhaja pobožnost t čast najsvotejšomu Zakramentu. Tudi Jutri bo ob pol sedmih kratka pridiga In »v. maša i blagoslovom. Namesto cvetja na grob blagopokojnega odvetnika dr. Jožeta Voršlča je darovala gospa Nlja dr. Natjačonova M0 lir za slepe otroke. V počastitev spomina iolega biago-pokojnlka Je daroval ta »lope otroke njegov rojak ln prljatoJJ g. Alojzij Somenlč, trgoveo v LJubljani, znesek 1000 lir. Plemenitima darovalcema »e oprava uvoda »a slepe otroke v glubonemnloi iskreno zahvaljuje. Učite se strojepisja) Nori eno-, dvo ali trimesečni tečaji pričenjajo I., I. ln », februarja. — Praktično snanje, koristno v»a-koinur sedaj ln v bodoče v zasebnem aH javnom pokliou. Učne ure dogovorno po želji obiskovalcev. Vpisovanje dnevno. — Informacije, prospekti: Trgovsko oBUlšče »Chrlstofov učni savod«. Domobranska IS. Za stare tn onemogle t mestnem savetl šču v Japljevl uliol je v počastitev »pomlna primarlja g. dr. Petra Kruha podaril g. dr. Miro Jamlek. zdravnik v LJubljani. 100 Ur; ga. in g. mg. ph. Leuatek sta t počastitev spomina pok. ge. Itoze Karis podarila S00 lir; rodbina JulIJa Pahorja pa v počastitev spomina pok. dr. Franca OSstla 200 Ur. — Najtoplejša aabvalal Oni dijaki letnika 1I2T, ki so blU v *o-boto od dola odpuščeni, naj »e zglaaljo da-nn> ob pol desetih v pisarni državne kla-siAno gimnazije v Sublčevi uliol. kjer dobe potrdila o delu. — Ravnateljstvo. NOVI GROBOVI + Marija Magdalena Koceli. V Zavetišču sv. Jožefa je v nedeljo zvečer izdihnila svojo dušo in. Marija Magdalena Koceli. Rajnica Je pred 50 leti vstopila v uršulinski samostan v Skofji Loki. Tam je kot otročka vrtnariea mnogo let delovala med najmanjšimi, katerim je bila ljubeča duhovna in krušna mati. Posebno goreče in iznajdljivo je zbirala prispevke za mieijone in je z njimi pred vojno več sto zamorčkom pripomogla do milosti svetega krsta. Od I. 1941. je živela pri svojih sorodnikih v Skofji Loki, zaradi bolezni pa zadnje leto v Zavetišču, od koder je sedaj odžla domov. Naj ji sveti večna luči Rajno uršulinko priporočamo v sv. molitev. Njen pogreb bo v sredo, 81. januarja, ob desetih dopoldne t Zal iz kapelice sv. Marije. + Možina Matija. V Zaplani nad Vrhniko je te dni umrl daleč naokoli zdani Možina Matija, po domače »Matiček«, oče 9 otrok. Živel je več let v Ameriki. Bil je naročnik »Domoljuba« skoraj 50 let. Doživel Je redko starost 79 let. Naj mu sveti večna luči Preostale tolaži Bogi iei KI IVO »iW 4TIC.4« ,M' »NEDOLŽNO SE JE PRIČELO« P r e d • t s v e ob 16 ia 18 tEL TEL KI!VO »srOfl.ia »TAKOJ SE VRNEM« Predstave ob 1( lu 18 KI\O »r\io\« »USODA NA VELETOK U« Predstave ob 16 In 18 U4C V IM! MALI OGLASI NALIVNO PERO sivo, temno mcliruno. sera zpubila. Ker mi je drug »|H>min nn umrie-aa moža, prosim poltenega anjditclja, da ga odda proti visoki nagradi v ogl. odd. »Slovenca« v I. nadstr. SMUČI dvakrat rabljene, za srednjo postavo, prodam po ztnorni ceni. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 688. I SANI sa vprego prodam ali zamenjam. Kovač, Je- ffličeva ul. U. I PRODAM KRAVO ki bo v 14 dneh tele-tlla. Studenec It. 10. D. M. Polje. I POZOR I Kupniem vreče in vse tekstilne odpadke ter pločuui po najvišji ceni. GltEBENC Alojzij, Gallusovo nabrežje 39, Ljubljana. LEPOSLOVJE slovensko in tuje tei ostale izvirne knjige in prevode kupuje Janci Dolžan, knjigama -Stritarjeva nlica. STABEJSI GOSPOD žetd znonjtn t »vrho ž c n i t b e' z dobrosrčno izobraženo gospodično, varčno, ki Je vajena gospodinjstva. Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro: »Zvon ljubezni« šlev. 6S9. ž t Dotrpel je moj ljubljeni mož, brat, »trie in svak. gospod Viktor Staro •trojni stavec Pogreb dragega pokojnik« bo v četrtek, 1. februarja 1945, ob '/i9 dopoldne s Zal, kapele sv. Krištofa, na pokopnlilče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 30. januarja 1941. Žalujoča žena MARIJA Id ostalo sorodstvo. MMHMHBBBMBBMMMMMBBMBMMf i 'I Umrl je gospod NECEMFR JANEZ delavec na sekciji državnih želernlc n. 2n1ujnty oMali. ZAHVALA. Vsem. ki »e nisle uMrašill snežnega meteža, ne naporne poti in ste na5o blago MIMICO po zasneženi, nedostopni gazi spremili do rrn-na, jo počastili * krasnimi venci in ji govorili globoko občutene besede v poslednji zbogom — »prejmite oaio nejisVrcnej*o zalivalo! Bog vam bodi plačnik ra vaše ljubezni |>olno po?.rt\»vanje v počalčenje naše nepozabne, zlate Mimice. Ljubljana, dne 30. januarja 1045, GOMU-SEK - AKOF >SEOVENEC«, aroSa, Januarja 190 Sfe* stV Nova cerkev v Knežaku na Notranjskem f 1iiiks K^lll^ ' t fžr^fimrai :_' ■ Bajti* *yjilEMfcjih „..,. j- , jHk B®- «7 i ^TMMr-' Hi KSHghk ? ^dBPfflffp*1--' m HM v" / 11 jMHHRaffijrf^g^^ ^Jtr iKimi Zunanjščina cerkve ▼ Knežaku. Župnija Kneiak pod Snežnikom na Notranjskem je praznovala leta 1938 stoletnico ustanovitve lastne župnije. Tedaj so farani z župnikom Janezom Kalanom, nečakom prelata Janeza Kalana, sklenili, da podero staro, premajhno cerkev ter da zgrade nov božji hram, ki bi bil vreden vasi in ponos vse soseske. Tako so leta 1938 podrli staro cerkev, toda ne •vse: ohranili so to, kar je umetnostna komisija, ki si je pred porušen jem cerkev ogledala, določila, da ostane še novim časom v izpričevalo umetnosti starih rodov. To sta prezbiterij s starim, bogatim in dragocenim baročnim oltarjem, ter lep zvamik, ki silno estetsko vpliva na okolico. Odbor za novo cerisev se je tega držal ter je poveril arhitektu Franeu Tomažiču načrte za novo cerkev. Po njegovih načrtih so v zadnjih letih 1943-44, ko so drugod vihrale vojne nevihte in revolucije, zgradili novo cerkev, ter jo notranje lepo opremili. Cerkev je zgrajena kot troladjasta cerkev z lesenim stropom. Srednji glavni oltar je posvečen Marijinemu Vnebovzetju ter je ostal tak, kakor je bil. Pač pa je umetnik, ki je prevzel ferskoslikanje — profesor A. Černigoj iz Trsta — lepo okrasil v prezbiteriju stene s prizori iz Marijinega življenja, strop pa z angeli, ki obdajajo Marijino slavo. Zanimivi sta stranski ladji, katerih ena se imenuje »Katoliška ladja« in no6i Sv. Trojico v oltarju, nad njo na loku stene pa sta naslikana apostola sv. Peter in Pavel s slovenskimi citati iz sv. pisma, s katerimi je potrjena od Boga ustanovljena sv. Cerkev ter poslana učeča cerkev med svert. Leva ladja pa se imenuje »Slovenska ladja« ter je oltar posvečen sv. Emi, slovenski svetnici, sliki na steni nad njo pa predstavljata škofa Barago in škofa Antona Martina Slomška, med njima pa je z velikimi črkami napisana prošnja Slovencev za proglasitev blaženim imenovanih svetniških škofov. Tako sta z ladjami poudarjena vesoljna katoliška Cerkev tor slovenska vernost. Posebno »slovenska ladja« je gotovo posebnost te nove notranjske cerkve. Stirop je ves poslikan z oraaimeniti, kakor so znani iz starejših slovanskih cerkva. Loki pa so poslikani s simboli Marijinimi iz lavre-tanskih litanij, taiko da je razmeroma mnogo slovenskega branja. Na lokih prezbiterija eo naslikano še freske sv. Jožefa kot varuha sv. Cerkve, sv. Janeza Evangelista, sv. Stanislava Kostka in sv. Vladimirja. Med dragimi manjšimi okraski ▼ ladji pa je več simbolnih okraskov pa tudi svetniških glav (sv. Jurij, sv. Anton puščavnik itd.). Te zadnje v slogu starih gotskih glav, kakor so znane v naši umetnostni zgodovini iz pomembne Suhe pri Škofji Loki. Slikar — prof. Černigoj — riše sedaij tudi sv. Križev pot. Notranjo opremo in stransko oltarje je izvršil arh. Maks Strenar. Tako vidimo, da je nova cerkev v j Knežaku zelo pomembna tako po lepi g moderni simbiozi stare oerkve z moder- |§ no stavbo, ki jo zračna, prostorna in g čista. Slikar Černigoj, nekdanji kubist, g pa je dal s freskami podobo moderne g cerkvene slikarije, ki budi pozornost in g bi zaslužila posebno oceno. Kneza k se g je tako pridružil s svojo cerkvijo onim g številnim goriškim cerkvam, ki so do- g bile v zadnjem desetletju moderno ob- g ličje, kakor ga nimajo naše cerkve. Zup- g nik Kalan je pokazal z ureditvijo cer- g kve moderen okus ter je tako s pomoč- g jo slovenskih umetnikov postavil lepo in g sodobno cerkev svojim faranom in naj- g lepši spomenik svojega dušebrižniškega = dela. Farani in on so lahko na cerkev g ponosni. g Freske sv. Antona ▼ cerkvi ▼ Knežaku. = Jaslice v Blatni Brezovici »Katoliška ladja« z oltarjem sv. Trojice. Na Svečnico ponavadi podiramo domače jaslice, ki smo jih postavili pred liožičem. Preden pa jih poderemo in jih 6pet spravimo za drugo leto, se nam zdi omembe vredno, opozoriti širšo javnost na kult takih jaslic v vrhniški okolici, zlasti v Blatni Brezovici, ki je gotovo nekaj posebnega med nami. Pri večini našega ljudstva je navada, da postavljajo jaslice v »bogkov kot«, povsem različna pa je navada po premožnih iti že naravnost meščanskih hišah vrhniške okolice. Tu jih postavljajo na široke mize ob steni, na klop ali predalnik omaTe: niso torej nameščene trikotno, temveč so štirikotno ponekod naravnost takih razsežnosti, kakor smo jih vajeni v cerkvah. Tudi slog teli jaslic je tak, kakor smo ga vajeni po naših cerkvah in je vzet po ilustriranih zgodbah svetega pisma, ki je že nekako kananiziran za naše ljudstvo. Zanimivo je, da v Blatni Brezovici, kjer sem si ogledal takšne jaslice, ne uporabljajo več mahu, temveč barvano žaganje, s katerim posipajo hribček in speljavajo po njem celo mrežo belih, s peskom posutih steza, stu-denčkov, po katerih se pretaka resnična voda, napeljana iz vodovoda. Vse pa osvetljuje elektrika. Vsa poljana je posejana š palmami in južnim grmičjem, v ozadju pa stoji sveto mesto Betlehem. Te jaslice so po par metrov dolge, tudi do štiri, ter zavzemaijo velik del hiše, vsekakor take ploskve, da niso več tiste intimne jaslice v kotu, temveč že javne. In tako jih tudi booijo obiskovat ljudje iz sosednjih vasi ter sosedje kaT tekmujejo med seboj, kdo bo naredil večje, lepše in bogatejše. To tekmovanje pa je mogoče samo zato, ker so umetniki doma kmetje sami, zlasti ker imajo med seboj tudi pravega ljudskega kiparja, samouka, od katerega je izšel ta kult velikih jaslic, po katerih naj ta vas tudi zaslovi med nami. Ta umetnik je gosp. Petrič. Toda preden smo prišli k njemu, smo se ustavili pri Laurinovih, kjer smo najprej videli ta tip jaslic, potem pri Zalaenikovih, kjer so postavili v betle-hemsko panoramo nad 60 figuric. Dve leti so se »kunštvali«, pravijo, sedaj so pa takšne, kot so si jih želeli. Prav tako g je pri Jerajevih in po drugih hišah te g lepe vasL • s Dih ti zastane, ko stopiš v sobo gosp. g Petriča, sobosldkarja in namestnika žu- = pana, Ne samo zato, ker vidiš v sobi pi- g salni stroj in radi jo, da ne govorim o g elektriki, temveč se ustaviš ob ogromnih g jaslicah, ki segajo od vrat ob vsej steni = do oken v nasprotni steni. Sedem kva- g dratnih metrov površine zavzemajo, za g njimi na steni pa je razprostrta panora- g ma betlehemskega mesta prav kakor v = kakšni cerkvi To so že prave kulise. Ne bom našteval vseh oseb, dreves, pastirčkov in živali, potočkov in stezž, tudi ne jame in svete skupine v njej, samo povem, da je tu nad štiristo figuric. Bilo pa jih je nad 600, kakor pravi g. Petrič, pa so jih ponesli vaščani k svojim jaslicam. G. Petrič jih namreč sam — izdeluje in od njega je izšel ta kult velikih jaslic, ki bo zanimal tudi naše »jaslico-loge«. Sedem let že vliva v mavec modele, kakor jih je sam izdelal, in to v realizmu postav iz zgodb, tako ni čutiti nikjer ljudskega diletantizma, temveč že prenos meščanskega okusa na vas. Takih domačih jaslic nisem še videl, saj je samo v spremstvu sv Treh Kraljev 13 kamel in konj. Toliko ljubezni domačega umotnika-obrtnika do jaslic Še nisem našel in prav zato zasluži pozornost v javnosti, kakor jo budi v vsej okolici: saj je vsak dan obiskalo njegove jaslice nad sto ljudi 1 Toda g. Petrič ne dela teh figuric za »ekspert«, s čimer bi z lahkoto izpodrinil tovarniško tovrstno blaigo, temveč zase in sosede, za doma, da počasti božični čas in pokaže svojo ustvarjalno moč. Bilo bi zanimivo, da bi evoje jaslice nekoč razstavil v Ljubljani. »Ko bo čas zato in prilika!« je rekel skromni umetnik. Za Svečnico bodo podrli jaslice po naših domovih. Naj se še sedaj spomnimo te lepe slovenske vasi Blatne Brezovice pri Vrhniki, kjer se je kult jaslic posebno razvil po zaslugi g. Petriča, katerega domače jaslice so gotovo »uni-cum« med hišnimi jaslicami pri nas. l Ko smo torej videli, da se približuje sovražniku z belim robcem v roki, smo zažgali kupe suhih vej, ki smo jih nalašč zato pripravili, da bi sovražnik mislil, da taborimo, nato pa neopaieno zbežali v nasprotno smer pod vodstvom mladeniča, ki je na svojem konju bil podoben Amaconki. Ker je kraje dobro poznal in bil po rodu Rus, nas je srečno rešil iz nevarnosti. Prišli smo že zelo daleč, ko je pri-dirjal za nami naš ruski odposlanec in nam poročal, da so razbojniki zahtevali za prost prehod nič manj kot polovico vsega blaga in živali, a iuko odkupnino bi lahko prosto potovali po vsej Rusiji. Seveda smo se smejali in rekli naj počakajo. Morda čakajo ša zdaj. Seveda nismo mogli zateči se k ruskim oblastem, prvič, ker je bilo težko priti do njih, drugič pa, ker smo pod naslovom gospe Crusove vodili s seboj prepovedano blago. Če bi ga ruske oblasti odkrile, ki gotovo končalo na vrvi in tudi nam bi se ne godilo dobro. Ko smo prišli v bližino Verkulsko-ja, se je »gospa« morala odpovedati vlogi Amaconke in se skriti v nosil-nico, ker je to bilo njeno rojstno mesto in bi jo tudi v ženski obleki mogli prepoznati. Kako je ubogi mladenič jokal, ko smo šli mimo njegove hiše, kjer je brez dvoma jokala njegova mati. V mestu smo pustili ruskega sla z nekaj denarjem, da bi po našem odhodu šel k mladeničevi materi in jo odvedel za nami v Hamburg, kjer bo našla svojega otroka. Drugi dan smo, hvala Bogu, srečno dospeli v Arhangelsk. Bilo je 18. ju-Ijia. Potovali smo 1 leto, 3 mesece in 3 dni. Sel se je pribliia hovrainiku z belim robcem V Arhangelsko pristanišče je pravkar dospela ladja iz Hamburga, ki se je v kratkem nameravala vrniti. Vkrcali smo se z vsem blagom, tudi s prepovedanim, ki sem ga v času, ko smo ostali v Arhangelsku, imel varno spravljenega pod ključem. Ko sem na dan odhoda odšel iz hotela ob roki dražestne gospe, so me brez dvoma uslužbenci zavidali, ker sem kljub svoji starosti imel tako mlado soprogo. Na pomolu se je policijski uradnik, ki je moral nadzorovati, da nič prepovedanega ne gre iz države, globoko priklonil moji »gospe«, ki mu je odzdravila z ljubko kretnjo in, prijaznim nasmehom. Seveda se nismo smeli smejati, a le s težavo emo zadrževali smeh. Ko smo dospeli na krov, smo odhiteli v kabine, da smo mogli dati duška svojemu veselju. Ko je ladja zapustila pristanišče, se je »gospa« spremenila v elegantnega mladeniča, ki je samozavestno prišel iz kabine, stekel na krov in pozdravljal od daleč svojo g domovino z robcem in krikom »hura«. g 7. oktobra je dospela v Hamburg g mladeničeva mati. Ne bom opisoval g ginljivega snidenja med materjo in si- g nom. Jokali smo vsi, celo tisti, ki niso g ničesar vedeli o njuni zgodbi in so le g slutili resnico. V veliki hvaležnosti sta g pokleknila pred me in se mi nista ne- g hala zahvaljevati. Odpotovala sta vsa g srečna, jaz pa sem ostal in se zahva- g ljeval Bogu, da me je smatral vred- g nega, da sem storil to dobro delo. g Mati in sin sta odšla k sorodnikom v g Koln. S prijateljem sva ostala v Hambur- g gu skoraj 4 mesece, da sva prodala s vse blago. Kot svoj delež sem dobil S skoraj 4000 funtov, nato sem odpotoval g v Haag in ob prvi priliki odrinil proti g Londonu, kjer sem se izkrcal 10. ja- = nuarja leta 1705, po desetih letih in devetih mesecih odsotnosti ter po tolikih dogodivščinah. V Londonu me je čakal velik kup pisem, ki sera jih prebiral cel mesec. Mnogo jih je prišlo z mojega otoka. Poročila so bila zelo dobra: divjal.ov ni bilo več na spregled, število prebivalstva je narastlo: mnogo evropskih ladij se je spremenilo v veliko vas, ki bo kmalu postala trg in morda v do-gledncm času celo mesto. Dali so ji ime Crusoe. Ne vem, ali mi boste verjeli, da mi vest, da je kraj dobil ime po meni, ni napravila niti najmanjšega veselja. Po vsem, kar sem doživel, se mi človeška slava zdi tako zelo ničeva. Medtem ko pišem te zadnje vrstice, sem že dopolnil 75. leto, a se kljub temu počutim zelo dobro, kljub potepuškemu in razburkanemu življenju, polnemu duševnega in telesnega trpljenja. Prijatelji mi pravijo, da sem srečen človek. Morda imajo prav. Toda to srečo v življenju eem si vsaj deloma ustvaril sam, ker se nisem preveč razburjal ob raznih neprijetnih dogodkih, pač pa močno zaupal v svoje sile in pa v pomoč božje Previdnosti. A da sem znal tako živeti, je zasluga moje dobre matere, ki je v svoji globoki vernosti smatrala trpljenje kot delež človeškega življenja in to po božji odredbi, ki naj bi koristilo tistemu, ki zna prav trpeti. Zato me jo strogo vzgojila, ker me je v svoji veliki ljubezni hotela pripraviti na resno življenje, če se mi je kot otroku zgodila kaka majhna nesreča, me ni ljubkovala, ampak mi je rekla: »Jokaš? Sram te bodi! Nikdar ne boš postal mož, če boš jokal zaradi bolečin!« Če me je videla v nevarnosti, fe sicer pazila, da se mi ne bi zgodila prevelika nesreča, a je pustila, da sem si pomagal sam. Nekega dne sem padel v mlakužo sredi dvorišča in sem začel vreščati. Mati je prihitela na moje vpitje, ko pa je videla, da ni nič hudega, mi je mirno rekla: »Čemu kričiš, tepček? Ni ti bilo treba pasti. Zdaj si pa pomagaj sam, da prideš iz mlakuže.« In res 6em sam prilezel na suho. Tako sem se že v najnežnejših letih naučil pomagati si sam v vseh težavah. Zdaj so moja leta, morda meseci, morda dnevi že šteti. Čakem, da odrinem na pot, od koder ni vrnitve, v skrivnostno a gotovo onostranstvo, kamor ponesemo s seboj račun o dobrih delih, ki smo jih storili, ali jih opustili, ah pa slabo opravili. Zbogoml I f 11 KONEC 29 Črni križ + 11 časopisov sem pozneje zvedela o strašni nesreči, katere žrtev je postala žena komercialnega svetnika. — •Eno leto pozneje sem dobila sporočilo o Ahilovi smrti. Ne vem, če morete razumeti, kaj pomeni za krščansko ženo, če si njen posinovljenec sam vzame življenje. Morda bi bila njegova pot srečnejša, če bi ne bila nikdar prestopila praga tiste revne koče na Korziki. A imela sem dober namen. Naj mi Bog odpusti, da sem bila tako slabo orodje njegovih večnih in nedoumljivih načrtov! Opisala sem Vam, kar ste želeli, kolikor mi je pač bilo mogoče. Bodite prizanesljivi pomanjkljivemu poročilu, ki izhaja iz utrujenega srca in nespretne roke stare ženske. Spoštljivo Vas pozdravlja Tulja Kadczinski. XVI. »To pismo bi bil moral prejeti teden dni prej,« si je mislil dr. Sly... >To, kf.i piše njegova rediteljica o njegovi nen..v.adn; duševni občutljivosti, je bržkone resnično. Brez dvoma je čutil, da ga ogrožajo sovražniki.« V bistvu pa ni bilo tako tažno, da je Kadczinski skušal zbežati. Morda se s tem razvoj dogodkov niti ni zavlekel. Načrt, ki ie na njem temeljila skrivnostna žaloigra, se je polagoma kazal vedno bolj jasno iz dogodkov, ki navidezno niso imeli nikake zveze med seboj: strašna misel maščevanja, i'e bila gonilna sila zločina. Mali črni rižec pa je bil simbol vedno čuječe krvne osvete.' Pera! To je bilo ime, ki ga je klical Sigmar v blodnji. Prokletstvo prav te Pere je še živelo in se je začelo strahotno uresničevati. V prvem razgovoru Sigmar ni priznal 'mnogo dr. Slyju. Bolniku je bilo silno težko izkopati iz spominov dogodek, ki bi ga bil rad črtal iz dolžne knjige svojega življenja. Dr. Sly ga je takrat vprašal, če ima sovražnike. Po dolgem oklevanju mu je Sigmar priznal, da ima res sovražnike in (la po zadnjih dogodkih skoraj ne dvomi več, kdo so ti sovražniki. Silno težko mu je bilo podati še podrobnejša pojasnila. Tedaj pa ga je dr. Sly vprašal naravnost: . »Ste bili nekoč na Korziki? Grm križec me navdaja z mislijo, da gre tu za kakšno krvno osveto.« Šele po tem se je Sigmar odločil, da mu je povedal nekaj stvari. Ko ga je v mladih letih gospodar nekoč poslal v Ajaccio, je tam zapeljal kmečko deklico, ki je služila v hotelu. Ker se je branil, da bi se poročil z zapeljanim dekletom, so mu dekletovi sorodniki zagrozili s krvno osveto. On pa stvari ni vzel preveč resno in pozneje skoraj pozabil na ta dogodek. Že takrat so mu poslali majhen črn križec in skrivnostno grožnjo: V tem znamenju se bo izpolnila nesreča tvoje hiše, če ne zadostiš za svoje dejanje. »Meni pa se je vse zdelo le nesmisel,« je takrat rekel Sigmar; »toliko bolj, ker v naslednjih dvajsetih letih nisem čutil ničesar od te osvete. Ravno nasprotno. Moje življenje je bilo polno uspehov v poslih, v družini. Tudi moj drugi zakon je bil srečen. Tedaj pa se je nenadoma pojavi! črni križ in drugi dan se je zgodila nesreča. •.« Dvajset let — to se je ujemalo! V tem času mu je v lastnem sinu rastel maščevalec, v čigar srcu je zorela strašna setev nesrečne matere. Njegovo maščevanje pa n: bilo po kor-ziškem običaju. Korzičan kratkomalo zahode sovrnžnika ali člana ije^ove družine. Ahjl Kadczinski pa svoje žrtve ni hotel umoriti, hotel jo je nučiti do smrti po satansko zamišljenem načrtu. Koliko je bila udeležena Julita j\ri zločinu, zagrešenem nad Marijo Sigmar? Je bila le slepo orodje v Kadczin-skijevih rokah ali pa je vedela za skrivnost njegovega maščevanja? Od kedaj sta se oba poznala in v kakšnem medsebojnem odnosu sta bila? Na vsa ta vprašanja je še bilo treba najti odgovor. Vendar pa se je zdelo dr. Slyju potrebno, da 6e čimprej vrne v Beaulieu, da prepreči nove napade na Sigmaria. Če je bila , Kadczinskijeva življenjska naloga, da se maščuje za nesrečo svoje matere, tedaj se ne bo več dolgo obotavljal, da dopolni svoje delo. Zelo verjetno bo poskusil z novimi napadi v bližnji bodočnosti. Kajti bil je zelo bolan. Brez dvoma je sam čutil, da so dnevi njegovega življenja šteti Sprememba vremena zaradi njegovega nenadnega odhoda gotovo ne bo koristila njegovemu zdravju. Zelo verjetno je zaradi nepričakovanega srečanja s Sigmar jem moral spremeniti svoj načrt. Drugače bi bil zelo zadovoljen s podnebjem v Men-tonu. Ker 6e je tukaj pojavil Sigmar, je moral nujno pobegniti. Ostala je samo ena dežela, katere podnebje so njegova pljuča še prenesla: Egipt. Ker pa se je tukaj njegovo stanje poslabšalo, je opustil vsako upanje, da bi še utegnil ozdraveti in je zato imel samo še eno težnjo, da bi dokončal svoje maščevanje! Dr. Sly je takrat v Kairu nestrpno čakal na Sigmarjev pristanek za Kad-czinskijevo aretacijo. Brzojavka, ki pa ni vsebovala njegove privolitve, jo | prišla prepozno v Kairo in je Sly ni rabil več. Medtem se je odgrnil nov pajčolan, ki je zakrival vso to zadevo. Kadczinski je bil Sigmarjev 6in. Nihče ni računal s to usodepolno okoliščino. SIy je razmišljal... Najboljše je, če prinese Sigmarju osebno to sporočilo. Sreča je bila zdaj beguncema milejša kot na potovanju iz Marseillesa v Aleksandrijo. Odpeljala sta se z brzo-vlakom, ki odpelje iz Kaira ob petih zjutraj in dospe v Aleksandrijo okrog poldne. In prav to soboto odpelje že ob eni parnik iz Aleksandrije v Mar-seilles. Telefonska zveza je bila pretrgana in ko je SIyjeva brzojavka dospela na policijski urad, je parnik že odplul. Kljub temu bi ne bilo težko zasledovati Kadczinskegn, če bi bilo mogočo pozvati na pomoč policijo. A za to Sly ni imel pooblastila. Svojo nalogo jc že davno izpolnil in storil je še več. Fiir »Ljudska tiskarna«, 7.a »Ljudsko ti"*«*"1 no: Jožo Kramar!« — Herajiss:rire», rani';!*' tol*i Jožko Krošel.t — Sclirlftlclter, urodul*' Janko nafner 535348482353532353484853485302010001002300484823000200010101005348235323234823482301022323484823484823010002235348015323232348532353 5555555555555555555555555555555555555555555555%U55555555555555555555555555555555555555555555555555555555555