IZDAJA ZA GORIŠKO I3f BENEČIJO RSKI DNEVNIK , . --------GLAS ker so predstav-Ki raznih političnih skupin, e rimi se je danes razgo-obljubili, da bodo dali j končni odgovor jutri. So-po komentarjih predstav-°X Skupin- kl 50 ^ih Podali no niwg°VOrU 2 Mayerjem, in Pisanju današnjega tiska, so so ilCni opazovalci mnenja, da Stavnayfrjeve možnosti za sestavo vlade ugodne. ličf"aeiIno ie med drugim sta-7 socialistične stranke, ka-ere predstavniki so si po razdoru z Mayerjem pridržali odgovor na jutri, ko se bodo Posvetovali z glavnim odbo-rorn. Socialistični predstavnik Rene Mayer, r Lussy je izjavil, da mora so-odločiti, cialistična skupina razmišljati in razpravljati o določenem številu «novih idej«, ki jih je nakazal Mayer. Kar se tiče golistov, pa je predsednik parlamentarne skupine Diethelm izjavil, da je dobil «med razgovorom zelo ugoden vtis, zlasti zaradi načina, kako Mayer gleda na razna vprašanja«. Predsednik demokristjanov Teitgen pa je izjavil, da je dobil ugoden vtis pri proučevanju Mayerjevega programa, zlasti glede njegove volje, da «francoskemu gospodarstvu da nov razvoj s pogumno politiko na področju stanovanj, izvoza in kmetijstva«. Ob zaključku jutranjih razgovorov je Mayer izjavil časnikarjem, da je sprejel predstav- Pred trgovinskimi pogaanji med Jugoslavijo in Turčijo Številne novoletne čestitke iz raznih krajev domovine (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 2. — Predsednik jugoslovanske zvezne vlade maršal Tito še vedno prejema jz raznih krajev domovine in iz inozemstva številne novoletne čestitke> v katerih mu jugoslovanski narodi in prijatelji iz tujine želijo dolgo življenje m mnogo sreče za dobro vsega jugoslovanskega delovnega ljudstva in naprednega človeštva sploh. Med drugimi so poslali čestitke jugoslovanski poslanik v Atenah Radoš Jovanovič, jugoslovanski poslanik v Buenos Airesu Mišo Pavičevič jugoslovanski poslanik in osebje poslaništva v Egiptu, člani jugoslovanskega poslaništva ' v Moskvi, na Dunaju v Ankari itd. Sofiji maršalu Titu in inozemstva ni minister lord Aiexander, glavni tajnik laburistične stranke Morgan Philips' in svetovalec jugoslovanskega poslaništva Petrič. ‘nike raznih parlamentarnih in I časnikarju, ki ga je vprašal, senatnih skupin in da so mu ali misli potovati v Ameriko,' ti predložili skupno resolucijo, je Mayer odgovorih «Ze več Tuniški bej podpisal 40 dokumentov TUNIS, 2. — Tuniški bej je podpisal približno 40 dokumentov, odkar se je 20. decembra vdal francoskemu pritisku in se odločil, da pristane na reforme, ki jih predlagajo Francozi. o ustavni reformi. Dodal je, da je zadovoljen, «ko vidi, da se glede temeljnih točk reforme ustvarja široka večina«. Mayer je svoja posvetovanja nadaljeval tudi popoldne in je sprejel predstavnike neodvisnih, skupine republikanske in socialne akcije (golistični odpadniki), zmernih in radikalov. Nato je sprejel še bivšega predsednika Daladiera in socialista Julesa Mocha. Nocoj je Mayer zaključil prvo vrsto razgovorov, glede katerih je izjavil, da so mu nudili priliko, da odgovori na številna vprašanja, ki so jih postavile parlamentarne skupine o njegovem programu. Jutri mu bodo te skupine dale odgovor, ki ga bo skrbno proučil, preden da predsedniku republike dokončen odgovor, in sicer jutri zvečer ali pa v nedeljo zjutraj. Danes zjutraj je predstavnik socialistov dal razumeti, da n.e ^o njegova stranka morda v neposredni opoziciji proti Maserjevi vladi, čeprav bo odklonila sodelovanje v njej. S tem bi nastal položaj, kakršen je bil, ko je prišel na oblast Pmay, in bi prišlo do vlade, catere obstoj bi bil v veliki meri odvisen od vzdržanja socialistov pri. važnih glasovanjih. Seveda ne bi v tem primeru prišli golisti v vladno koalicijo. Dejstvo, da so socialisti, golisti in katoliški republikanci zahtevali jutri nova razgovore, kaže, d.a. so Mayerjevi načrti na splošno naleteli na boljši sprejem kakor načrti Bidaulta ali Soustella. Nocoj pa je Mayer izjavil, da predvideva njegov program začetek pogajanj z ZDA v prihodnjem februarju. Nekemu tednov se govori o tem potovanju (verjetno je mislil na govorice, da bo bivši ministrski predsednik Pinay obiskal ameriškega predsednika). Vsekakor bi rajši napravil to potovanje kot ministrski predsednik. Toda predvsem je potrebno odobriti nakazila za bivše borce in zagotoviti izenačenje proračuna. To izenačenje bo mogoče doseči z omejitvijo izdatkov, ker slepa ulica, v kateri smo obtičali, odgovarja preveč optimističnemu ocenjevanju možnosti posojl«. Ce bo Mayer dal jutri ali v nedeljo pritrdilni odgovor predsedniku Auriolu, domnevajo, da se bo lahko v torek predstavil skupščini in zahteval investituro. Angleški listi o vatikanski gonji „New Statesman and Nalion" in „Spectalof" zavračata govorice o preganjanju vere v FLRJ in prikazujeta Stepinčeve medvojne zločine LONDON, 2. — Največji angleški tedniki, kot «New Statesman and Nation«, «Specta-tor« in drugi, objavljajo na vidnih mestih članke in dopise, ki odgovarjajo na kampanjo, ki jo vodi Vatikan proti Jugoslaviji v zvezi z napovedanim obiskom maršala Tita v Londonu «New Statesman and Nation« piie, da pri sodelovanju med Jugoslavijo in Veliko Britanijo sploh ne gre gledati na notranje rei$me. Članek ugotavlja, da so popolnoma netočne trditve o preganjanju vere v Jugoslaviji in poudarja, da država presega svoje ustavne predpise in daje cerkvi pomoč v obliki subevencij. Časopis navaja tudi izjave patriarha srbske pravoslavne cerkve Vikentija. k' je kategorično zavrnil obdolževanja o preganjanju vere v Jugoslaviji, «New Statesman and Nation« piše dalje, da katoliška hierarhija v svojih pritožbah ni soglasna kajti večina duhovnikov se vključuje v duhovniška združenja, ki želijo sodelovanja z državo. Časopis meni, da bi moral Vatikan jasno povedati da je njegovo sovraštvo do Jugoslavije nastalo samo zaradi tega, ker so v tej državi uvedli agrarno reformo in nacionalizacijo, kar je odvzelo katoliški cerkvi večji del njenega bogastva. Angleški tednik opozarja nadalje, da je katoliška cerkev v času ustaškega režima obnovila svojo srednjeveško prakso pokristjanjevanja z ognjem in mečem, niti s prstom pa ni zganila, ko so ustaši poklali četrt milijona Srbov. List «Spectator» pa piše o Stepincu in poudarja, da je ta zagrebški nadškof obiskal Paveliča že drugi dan po njegovem prihodu v Zagreb, kamor je prišel skupaj z nemškimi četami Stepinac je tedaj poslal vsem duhovnikom uradno okrožnico, v kateri je pozval duhovnike, naj sodelujejo s tem zločincem in kvislingom. Tudi ta list ugotavlja, da v Jugoslaviji ni nobenega preganjanja cerkve in da so vse vesti o tem netočne. | AZIJSKI SOCIALISTI pred konferenco v Rangunu 5. januarja se bo v burmanskem glavnem mestu začela azijska socialistična konferenca, ki ji bosta prisostvovala tudi predstavnika Zveze komunistov Jugoslavije Milovan Djilas in dr. Aleš Bebler LONDON, 2, — Včeraj opolnoči je odpotoval iz London a Clement Attlee, ki bo prisostvoval azijski socialistični konferenci v Rangunu. Na poti v Burmo se bo ustavil v Pakistanu in v Indiji. RANGUN, 2. — Konferenci socialističnih strank azijskih držav, ki se bo začela 5. januarja v Rangunu, bosta kot gosta prisostvovala tudi pred. stavnika Zveze komunistov Jugoslavije Milovan Djilas, član Izvršnega komiteja ZKJ, in dr. Aleš Bebler, član CK ZKJ. Dejstvo, da je ZKJ edina evropska stranka, ki je dobila vabilo, naj prisostvuje konferenci v Rangunu, priča o velikem ugledu Jugoslavije v očeh burmanskih in drugih azijskih socialistov in ljudstev sploh. Z druge strani kaže sestava jugoslovanske delegacije na pozornost, ki jo v Jugoslaviji pripisujejo socialističnemu gibanju azijskega kontinenta. Poleg predstavnikov socialističnih strank Indije, Indone- NOV DEMOKRfSTJANSKI UDAREC ifa»H|anskemu parlamentarizmu Za demokristjane je parlament samo Šb demokratična maska za prikrivanje nnhove samovolje - Burna proceduralna razprava pozno v nofi in demoknstjanski diktat ns obletnico fašistične razpustitve parlamenta (Od našega dopisnika) i kričati- «Tretji januar!« rim, 2. - Demokristjanska . SloJe za ^^Šovimla' večina je danes zadala nov | lucijah v zvezi S sceioovmi iJ-udarec italijanskemu parla-1 konskim načrtom o spremembi mentarizmu. ki vedno bolj de-! volilnega zakona. Resolucij ]e generira v poslušno orodje I bil° Predloženih 216, predsed- vlade in sil. ki so za njo. Pol stvo..Pa ie v soglasju z večino nekem čudnem naključju se je i to zgodilo prav v prvih jutra-nih urah 3. januarja — obletnice Mussolinijeve razpustitve parlamenta. To so podčrtali tu-di poslanci opozicije, ki so. ko je kazalec na veliki uri v dvorani Montecitoria prišel do številke 12, začeli skoraj soglasno Razen tega je maršal Tito prejel številne čestitke tudi °J-h vseslovanskih izseljeniških organizacij iz raznih kra- NajVeč čestit* Pa delovnih v i''?**1 rePublik od nih kolektivov, množic- kultnrneamZaCi:i- sindikalnih. Stvenih Dr°SVetnih ter znan-stvemh .n umetniških ustanov. Turski minister za trgovino , EOSD°darstvo Enver Gireli e no poročilih iz Ankare včeraj sporočil, da se bodo 12, ja- sklenit začela pogajanja' za zum trgovinskega spora-pmed Jugoslavijo fi „ p°gajania bodo o i7o^njen bo tudl sPorazum mea obem ' prometnlh zvez in Tur-v Anka- Kot Gireli da prometnih državama zr>ano. se je minister e dni vrnil iz Beogra- Predv^rSk' .listl Poudarjajo sem njegovo izjavo, ki Rn,,Je **a* Pred odhodom iz da ®racia da se bodo gospo-j odnosi med obema dr-?nlaima razv'jali vzporedno s ročjihVan:iem na 0StaHh P°d' ,Clani rte|egacjje Jugoslovan. e ^udske armade, ki so že ri tedne na obisku v Burmi, o dospeli danes v Rangun po m°|S^t^neVn?m obisku v bur-s 1 državi San. Jugoslo-ansti visoki častniki so prišli angun z ladjo iz Mandate- «hii svečan ^ Sin°Č‘ Pnre' Predsednik P°Slovllni banket’ Mandalo mestnega odbora izročili ^ °b t6:i PriIožnostl delega„ Vod^’ jugoslovanske {»«» i8 gen Vučkoviču ljo v° . lpl°mo in zlato meda. pom Pomin na obisk v tem turnerr, nem burmanskem kul. Stev Sredižču' °d vsee* burmanski listi že na vidne* *a^etka obširno jn obisku i”1 mestu poročajo o delegacijeEoslovanske vojaške Danes začetek zasedanja 83. ameriškega kongresa Senator Robert Tatt voditelj republikanske skupine - Lovett za nadaljevanje vojaške pomoči prekomorskm državam • V torek in sredo razgovori med Eisenhower]em in Churchillom Listi Pozdn v njihovi državi. kih juBn~iraV^a-’0 obisk viso-V njihovi jV?nskih častnikov io iunašt— -avi in P°udaria- tov; ni vo vojni. JLA v zadnji sve- Brilei se poslavlja lontJiLondona nanji min^’ ^ ~ Britanski zu-ya jen 'ster %ien in njego- k°sii0 na Sta danes priredila Poslajjj,3 Sast jugoslovanskemu Sfi U v Londonu Brileju, rif>ravlia na odhod Iz >na. ‘V*0či So bili tudi obramb- WASaiNGTON, 2. — Republikanska skupina v novem senatu je danes zjutraj soglasno izbrala za svojega voditelja senatorja Roberta Tafta. Senator Styles Bridges iz New Hampshira je bil imenovan za začasnega predsednika, senator William Knovvland iz Kalifornije za predsednika poli ličnega odbora republikanske senatne skupine, senator Eu gene Millikin iz Colorada pa za predsednika republikanske komerence Za popoldne je bil določen nov sestanek, zato da imenujejo člane važnejših senatnih odborov in da razpravljajo o postopku. Kongres, ki je bil deloma zamenjan na zadnjih volitvah, se bo prvikrat sestal jutri ob 18. uri. Ob tej priliki bodo najprej izvolili predsednike nosameznih odborov in nedvomno bodo potrjena imenovanja, ki so jih določili republikanci, ki imajo večino v obeh zbornicah kongresa. Tako bo Taft voditelj večine. Demokratični senatorji pa So danes soglasno izvolili za predsednika demokratične parlamentarne skupine senatorja Lyndona Johnsona iz Terasa. Johnson, ki ima 44 let, bo predsedoval tudi političnemu odboru demokratične par-lamentarne_ skupine. Na današnjem sestanku republikanske skupine ni bil navzoč senator Wayne Morse iz Oregona, ki je bil sicer izvoljen na republikanski listi, toda velja za neodvisnega in je pri zadnjih volitvah podpiral demokratičnega kandidata Stevensona. V predstavniškem domu so republikanci imenovali za predsednika predstavnika Josepha Bartina iz države Mas-sachussetts. Parlamentarna skupina v predstavniškem do-mu pa je imenovala za svojega predsednika Charlesa Hal-lecka iz Indiane. Za voditelja demokratične parlamentarne skupine^ predstavniškem domu pa je bil iz. voljen Sam Rayburn, doseda. nji predsednik predstavniškega doma. Obrambni minister Robert Lovett je objavil včeraj polletno poročilo svojega ministrstva za proračunsko leto 1952. ki se je končalo 30. ju-nna li»52. Poročilo pravi da ie Amerika dokončala pripravljalne razdobje svojega oboroževanja, vendar bo treba tudi za ohranitev in nadaljevanje dosedanjih uspehov v bodočnosti še krepkih naporov. Zdaj so Združene države v tem pogledu sredi reševanja svoie naloge, ne pa že na koncu, pravi Lovett, in poziva k vztrajnemu, neprekinjenemu razvoju v obrambnem načrtu. Lovett pravi, da je nadaljevanje ameriške pomoči zavezni-Kom in prijateljskim državam v ostalem svetu nujno za varnost vseh udeleženih držav. »Združene države so izpostavljeno trajni, ne samo začasni nevarnosti«, nadaljuje poročilo, «Naš vojaški načrt je bil in mora tudi ostati prilagojen trdi resničnosti tega dejstva«. Razvoj ameriške vojaške sile v prihodnjih letih bo še nadalje zahteval znatnih denarnih sredstev, je dalje rečeno v poročilu. Čeprav bodo bodoče zahteve manjše kakor pa zahteve v prvih letih oboroževalnega prizadevanja — razen če bi se svetovni položaj poslabšal — vendar bodo še znatne. Združene države so dokončale pripravljalno razdobje svojega obrambnega o-boroževanja s tem, da so mnogo vložile v industrijske in strojne naprave. Obrambni minister odsvetuje v poročilu take proračunske izpremembe. ki bi zmanjšale vojaško pomoč prekomorskim državam. ((Preprečitev morebitnega bodočega napada zahteva poleg razvoja naše lastne obrambne moči tudi lazširitev vojaške pomoči našim zaveznikom in prijateljem v tujini« — izjavlja Lovett. «Načrt izgrajevanja obrambne sile in industrijskega oporišča v Evropi ter dajanja pomoči drugim državam je danes prav tako pravilen, kakor je bil pred tremi leti, ko smo ga odobrili«. • V pooblaščenih krogih se je izvedelo, da se bo Churchill sestal z Eisenhovverjem v New Yorku v torek in sredo. Churchill bo prispel v New York v ponedeljek in po razgovorih z novim predsednikom bo v četrtek v Washingtonu obiskal predsednika Trumana. O svojih razgovorih z Eisen-howerjem bo moral Churchill poročati v Londonu, toda domnevajo da bo verjetno pripravil svoje poročilo na Ja-maiki in v tem primeru ne bo moglo to poročilo prispeti pred koncem prihodnjega tedna v London, kjer ga bodo proučili na izredni seji vlade, ki jo bo sklical ministrski podpredsednik Eden. uredilo tako, da bi glasovali i največ o 15,’ je vse resolucije, ki so predlagale zavrnitev zakonskega načrta oziroma odklonitev podrobne diskusije združilo, medtem ko je večino resolucij sploh odklonilo, češ da nimajo neposredne zveze z zakonskim načrtom. Glasovati bi morali o resoluciji, ki jo je predložil poslanec Targetti (PSI) in ki je predlagala enostavno zavrnitev zakonskega načrta. Med. tem je skupina demokristjan-skih poslancev vložila pismeno zahtevo, naj bodi glasova-nje.tajno. Ta na videz presenetljiva zahteva (pri tajnih glasovanjih vladi stalno «uha. jaj> nekaj glasov) se je kaj kmalu pokazala kot oni proceduralni trik, s katerim namerava vlada v kratkem času odpraviti vseh 2000 popravkov, ki so bili predloženi k zakonskemu načrtu. Demokristjani so namreč postavili tezo, da pri tajnem glasovanju ni mo. goča izjava o glasovanju, do katere ima sicer pravico vsak poslanec. Ce bi bilo tako, bi demokristjanski glasovalni stroj na praktično nemih sejah hitro odpravil vse popravke. Razvila se je dolga diskusi-1a o proceduri z vsemi mogočimi razlagami pravilnika, ki ne vsebuje nobenega podobnega določila. Opozicija je predlagala, naj se prepusti predsedniku pravica, da v vsakem posameznem primeru dovolijo izjave o glasovanju ali ne. ali pa da se njihovo število omeji. Tudi predsednik Gron-chi je izrazil podobno stališče in se poskušal izogniti načelni razpravi o vprašanju, ker o-sebno verjetno ni hotel, da bi prejudiciralo tako važno proceduralno vprašanje. Smisel današnje seje pa se ie verjetno najbolj’ pokazal v trenutku, ko je Gronchi — ki ie sicer demokristjan, vendar pa je doslej kazal veliko samostojnost v_ razlaganju pravilnika in včasih tudi prišel v navzkriž s svojo stranko — nenadoma napravil obrat za 180 stopinj, umaknil svojo te- zo in naznanil, da začenja na- katerem so razpravljali in od-čelno diskusijo, ali so pri taj-1 ločali, temveč predvsem to, da nem glasovanju dopustne iz-1 se demokristjani požvižgajo na jave o glasovanju. Teza. ki so | parlamentarizem, ki jim je sa-jo postavili demokristjani, j e j mo je demokratično maskirano ta: če je glasovanje tajno, ni dopustno, da poslanec javno pove. kako bo glasoval in zakaj bo ravnal tako. Bistvo teze pa seveda ni v tem (kajti pri tajnem glasovanju ima poslanec pravico, da nihče ne ve, kako je glasoval, ne pa tudi dolžnosti, da to ohrani zase; poleg tega pa je ((izjava o glasovanju« obenem oblika diskusije o predmetu, o katerem se glasuje), temveč v želji da se pridobi čas za izglasovanje volilnega zakona. Čeprav so nekateri neodvisni poslanci, na primer bivši liberalec Corbino, prosili predsednika, naj ne dovoli, da se zaradi kakšnih trenutnih koristi prejudicira parlamentarna praksa, je bil Gronchi očitno že vprežen (predpoldne je imel dolg razgovor z De Ga-sperijem, pred nenadno spre-membno svojega mnenja pa je za kratek čas prekinil sejo) in dal vprašanje na glasovanje. Opozicija je iz protesta zapustila dvorano. Ko je demokristjanski glasovalni stroj odločil, da se pred tajnim glasovanjem molči, je prišla na vrsto Target-tijeva resolucija Vendar jo je ta umaknil in v diskusiji, ki je sledila, so tudi ostali poslanci opozicije, pa tudi nekateri neodvisni, umaknili svoje resolucije, ki so imele podobno vsebino. Med njimi je bil tudi_ poslanec Cucchi. Tako je končno prišla na vrsto resolucija demokristjanskega poslanca Codacci-Pisanellija To ime, ki ima nekam čuden vzok v zvezi z dogodki v italijan- orodje za izvrševanje njihove samovolje. A. P. Britanska vlada o delovanju atlantskega sveta LONDON, 2. — V svojem poročilu v spodnji zbornici o de. lu atlantskega sveta v pretek, lem mesecu v Parizu izjavlja britanska vlada, da so države atlantskega pakta še vedno pred nevarnostjo nenadnega napada in pred nevarnostjo razbitja zavezništva od znotraj. Poročilo poudarja tudi, da čeprav ne more atlantska zveza zmanjšati svojih o-brambnih naporov, mora vendar preprečiti, da bi oboroževanje preveč ne vplivalo na gospodarstvo Zahodne Evrope. Poročilo pravi dalje, da se zdi, da je nevarnost splošne vojne danes manjša zaradi od. ločnosti držav NATO in njihovega oboroževanja, ter da ni dopustno zmanjšati teh naporov, dokler ne bodo vsi načrti izpolnjeni. Nato dodaja, da so bili obrambni načrti Velike Britanije sicer nekoliko spremenjeni, toda ta sprememba ne prinaša količinskega znižanja oborožitve. Dejstvo je. da bo Velika Britanija izdala v prihodnjem proračunskem le. skem parlamentu ob prihodu !tu zneske kakor v pre- 1» . • . . i .. 1.1_ fašizma na oblast, je skupno s 3. januarjem dalo povod za ponovne aluzije opozicije; med prepirom, ki je nastal, so trije kominformitsični poslanci skoraj pretepli socialdemokrata Lombarda, ki 50 ga rešili samo uradni sluge Končno je bila izglasovana tudi ta resolucija, ki odobrava zakon in priporoča začetek podrobne diskusije. Pozno ponoči, ko to poročamo, je seja še trajala. Glavni vtis z današnje seje ni proceduralno vprašanje, o teklem. Razen tega bodo kom. binirane sile NATO v programu za leto 1953 številnejše in bolje opremljene kakor sile, s katerimi so razpolagali ob koncu leta 1952. Poročilo omenja nato spora, zum za izgraditev v Evropi novih vojaških naprav in no. vih letališč za skupni znesek 80 milijonov šterlingov in sporazum o ustanovitvi novega pomorskega' poveljstva za Sredozemlje. Vzgledi iz borbe nemškega delavstva Sindikalni obračun, ki so aa napravili konec leta tržaški, italijanski in francoski delavci, je močno pasiven. Delavstvo v omenjenih dveh drtavah in na Tržaškem ozemlju je razdvojeno zaradi «ideoloških, nasprotij»; milijoni delavcev sploh niso sindikalno povezani, drugi milijoni so organizacijsko ločeni in izkoriščajo njihovo energijo za cilje in interese, ki niso cilji in interesi delavcev. V Italiji, v Franciji in v Trstu morajo delavci braniti tisti minimum, ki so ga dosegli, ter se borijo za to, da ohranijo vsaj te tako slabe polo. žaje. V gospodarskem in družbenem. življenju delavci v teh državah malo pomenijo. Na gospodarsko življenje imajo delavci tu malo vpliva m se v sedanjem položaju ne morejo boriti za dnsegn naprednih in socialističnih ciljev. Čeprav se bo zdelo marši komu čudno, pn so delavci v Zapadni nemški republiki mnogo bolj močni, združeni v enotnem sindikalnem gibanju in se borijo na naprednih po. zicijah. V Zvezni nemški republiki je nemškemu proletariatu kljub porazu in njegovim hudim posledicam, kljub delitvi Nemčije in vojaški o-kupaciji in kljub tradiciji sindikalne razcepljenosti po raznih ideologijah uspelo obnoviti sindikalno gibanje na e-notnih osnovah. DGB (Zveza nemških sindikatov) je edina in enotna organizacija nemških delavcev. Ta zveza je vzgojila delavce in ustvarila v njih zavest in miselnost verske in politične strpnosti ter je iz sindikata izločila vse težnje po plemenski diskriminaciji V Nemčiji je delavstvo organizirano po raznih strokah in so delavci in uradnik i iste stroke organizirani v istem sindikatu. Sindikat je popolnoma neodvisen od delodajalcev, od vlade in njenih organov, od verskih usta nciv in od političnih strank ter je popolnoma demokrati, čen r>GB trdi o odnosih z raznimi strankami, da so množične sindikalne odgani- zacije šola demokracije, da pa še ne pomeni, da bi se v njih pripravljali za vstop v eno ali drugo stranko. Enotni sindikat se mora naslanjati na delavski razred in tako postati važno sredstvo za o-krepitev demokracije in resnično naprednih strank. Sindikat ne more nadomestiti strank v njihovih funkcijah, ker ima lastne naloge; in stranke, ki si resnično borijo za demokracijo in socializem ter za družbeno enakoprav. nost, se morajo le veseliti, da sindikat opravlja svojo nalogo. Organizacijska in akcijska sindikalna enotnost D GB je osnovni steber, na katerem sloni in se krepi enotnost nemškega sindikalnega gibanja. Načela tega gibanja so med drugim tudi naslednja: Ker bi bila vsaka demokracija nepopolna, če bi se omejevala samo na politično plat, deluje nemško sindikalno gi. banje tako. da se lahko iz politične demokracije izlušči tu- di gospodarska demokracija. Delavci morajo odločati o u-sodi ljudstva in države, kateri pripadajo in ne smejo biti predmet izkoriščevanja v rokah kapitalistov. Zavest e-notnosti delavcev v enotnem sindikatu je pogoj za tako borbo, ki bo dala politični demokraciji tudi gospodarsko o-snovo. Zato se delavci borijo za soudeležbo pri upravljanju in pri delitvi dobička v vseh socialnih ustanovah. Zadnji kongres DGB je utrdil enotnost sindikalnega gi. banja ter potrdil svoj napredni razredni in dejansko revolucionarni problem. Na tem kongresu so med drugim postavili naslednje programske točke; 1. združitev Nemčije; 2. borba za popolno zaposlitev delavcev in za racionalno izkoriščanje vseh proizvajalnih sil; 3. soupravljanje organiziranih delavcev v vseh gc-spodarskih in družbenih ustanovah; 4. sprememba zasebne lastnine ključnih industrij v kolektivno lastnino (predvsem rudarstva, železne indu. strije, kemične industrije proizvodnje električnega toka, prometa in kreditnih zavodov); 5. socialna pravičnost s pravično soudeležbo vseh delavcev pri celotnem narodnem dohodku, pri čemer je treba zagotoviti življenjska sredstva vsem nesposobnim za delo, starim in invalidom. Zveza nemških sindikatov zahteva poleg revizije zakona o ustanavljanju podjetij tudi razširitev zakona o soupravljanju železne in premogovne industrije na podjetja ke. mične industrije, Tu imamo primer učinkovitega in resnično razrednega sindikalnega gibanja in njegovih velikih sedanjih možnosti. Zato moramo tržaške delavce, socialiste, dosledne sindikaliste in vse demokratične sile opozoriti na ta dej. stva in na te zglede; tako bodo delavci tudi v Trstu začeli politično sindikalno akcijo, ki bo ustvarila pogoje, da bo imelo delavstvo zopet avantgardno vlogo. zije in Burme, ki sklicujejo konferenco, bodo pri njenem delu sodelovali še predstavni ki socialističnih strank iz Japonske, Malaje, Pakistana, E-gipta, Sirije, Libanona in Tunizije. Od mednarodnih poli. tičnih organizacij bodo ran-gunskemu sestanku prisostvovali predstavniki Socialistične internacionale in Mednarodne zveze socialistične mladine. Sedanjo konferenco je pripravil sestanek, ki je bil lani marca, tudi v Rangunu. Ob tej priložnosti so sklenili sklicati prvo azijsko socialistično konferenco in sestavili priprav. Ijalni odbor s sedežem v burmanski prestolnici. Ob isti priložnosti je bilo sklenjeno, da se ustanovi azijska socialistična federacija, katere vodstvo bi stalno zasedalo v Rangunu. Iz dnevnega reda, ki je bii sestavljen na omenjeni konferenci, je mogoče sklepati, da bodo na rangunski konferen. ci razpravljali o vprašanjih, ki so zelo važna za smer razvoja socializma v Aziji. Predvsem bodo izmenjali mnenja o splošni azijski problematiki, o vprašanju agrarne reforme v posameznih azijskih deželah, o stališču azijskega kontinenta do vprašanja ohranitve miru v svetu, o organiziranju stalnega aparata socialistične konference in o deklaraciji o načelih in ciljih azijskih socialističnih strank. Delegati bodo prikazali stališče strank, ki jih predstavljajo, in omogočili kristalizacijo enotnega stališča do reievanja splošnih azijskih vpraianj. To bo obenem tudi priložnost za še tesnejšo medsebojno povezavo azijskih socialistov in azijskih na. rodov sploh. Čeprav je bil marčni sestanek; v Rangunu sklican zaradi pripravljanja sedanje konference, so se že tam pokazala vprašanja, glede katerih večina azijskih socialističnih strank popolnoma soglaša. Te stranke obsojajo kapitalizem cbenem pa zavračajo politiko kominforma kot izrazito imperialistično in torej nasprotno ciljem in načelom socializma. Na političnem področju — kot je razvidno iz materiala, objavljenega po omenjenem sestanku — težijo azijske socialistične stranke k uresničenju političnih in socialnih demokratičnih pravic, vzpostavitvi demokratične uprave, mednarodnemu sodelovanju z vsemi miroljubnimi deželami v svetu in k odločni borbi za ohranitev spodkopanega svetovnega miru. Na področju gospodarske akcije se te stranke zavzemajo za podružabljenje sredstev za proizvodnjo, izgradnjo socialističnega gospodarstva, planiranje in zagotovitev dela vsem ljudem. Pri tem vztrajajo pri ohranitvi popolne neodvisnosti azijskih narodov. Med malim številom vprašanj, v katerih azijske socialistične stranke niso soglasne, je odnos do socialističnih gi- banj v Evropi in do Socialistične internacionale. Večina teh strank ima negativno stališče do evropskih socialističnih gibanj. To stališče izhaja iz razširjenega mnenja, da evropski socialisti ne kažejo dovolj razumevanja niti zanimanja za specifično problematiko nerazvitih azijskih dežel in da se ne upirajo s potrebno odločnostjo kolonialistični politiki nekaterih držav. Socialistične strinke v Aziji so sicer mlade, vendar pa danes pomenijo resen faktor v družbenem in političnem razvoju tega kontinenta. Prisvajajo si v večji ali manjši meri marksistično ideologijo in hočejo za svoje dežele izvojeva-ti pravico za svoboden demokratičen razvoj in enakopravnost z razvitihai deželami sveta. Uoouorl egiptovske vlade proti imenovanju Nahasa KAIRO, 2. — Egiptovska vlada je danes objavila izjavo, v kateri pravi, da zakon o epuraciji strank ne priznava mesta častnega predsednika. Zaradi tega še vedno velja ugovor proti imenovanju Nahasa za častnega predsednika nove vafdistične stranke. Vlada ugovarja tudi imenovanju Fataha el Tasila za člana vafdistične stranke. Obtožujejo ga, da je favoriziral svoje sorodnike, ko je bil pravosodni minister. Ministrski podpredsednik in notranji minister Soliman Ha-fez je poslal državnemu ministru Raduanu zaključno poročilo epuracijskega odbora, ki je izvedel preiskavo o upravljanju javnega premoženja Poročilo navaja šest bivših ministrov proti katerim bi morali sodno nastopiti, ker so vedeli, za primere zlorabe oblasti. Med temi so bivši glavni tajnik vafdistične stranke Fuad Serag el Din. bivši minister za javna dela vafdist Osman Moharam in minister za narodno gospodarstvo v Na-hasovi vladi Hamed Zaki Se ni ugotovljeno število žrtev eksplozije v Vaiparaisu VALPARAISO, 2. — Požar, ki je nastal zaradi eksplozije v zalogi razstreliva, so pogasili. Sedaj nadaljujejo z odstranjevanjem ruševin in z iskanjem trupel ponesrečencev. Do sedaj so ugotovili, da je nesreča terjala 49 smrtnih žrtev, toda bojijo se, da bo to število narastlo in morda preseglo 100. Od 350 ranjenih se jih 50 še vedno bon s smrtjo. Medtem so javili, da so are. tirali nekatere odgovorne osebe, ki so brez dovoljenja odre. dile vskladiščenje razstreliva v pristanišču. Predsednik Car. los Ibanez del Čampo je odredil tri dni državnega žalovanja. Pogreb žrtev bo jutri na državne stroške. Za pomoč družinskim članom žrtev bo vlada predložila parlamentu poseben načrt zakona. Ike, pozor, pozor! Do smrti bi nam bilo žal, če ne bi postregli s slovenskim prevodom najbolj mastnih ocvirkov iz včerajšnjega uvodnika fašističnega direktorja slavnega «11 Piccolo« v včerajšnjem uvodniku trža. škega De Gasperijevega dnevnega glasila «La coda di pa-glia«. Poslušajte: *...kajti Stalin je voditelj, ki vidi daleč in ima Tita za izgubljeno ovco, kateri se ne smejo zapreti vrata staje, iz katere je začasno ušla. Tito je komunistični trn, zaboden v bok protikomunističnih demokracij Zahoda, je sejalec razprtij, ki bo držal svoje obveznosti do zaveznikov vedno viseče, je diktator, ki bo igral vedno le na propagandistične karte. (^(Metoda, ki jo sedaj Rusija uporablja do Tita, je ona, katero vidimo: ne se brigati zanj, pustiti ga živeti, ne favorizirati njegovega zadržanja mučenca, ki ga nenehno ogrožajo, spoštovati jugoslovanske meje, ne nasedati provokacijam, ki bi jih hotel Beograd počenjati na teh mejah. zato da bi napolnil statistike in se jih potem posluževal v odnosih z zaveznik t«. «Sedaj je Moskva prišla do prepričanja, da če bi bil Tito kakšen Pieck ali Gottiuald, ne bi služil v takšni meri, kot služi, odkar se je pridružil zaveznikom. Prav on in nihče drugi je Stalinov človek previdnosti)). ((...Moskva... zanjo je dovolj( da pusti, naj deluje njen v na na- trojanski titovski konj ki je Pr}Pravljen korakati proti Italiji od katere jugoslovan. ski glavni štab zahteva ključ-ne točke za rešitev Trsta, Padsko nižino Rim,, Vatikan, De Gasperija, papeža in — kdo ve? — morda tudi atlant. ske vojaške baze v Livornu m Neaplju skupaj z vrlim admiralom Carneyem!)t *Ljudje kot Tito so prava mana, ki je tadla z neba ne » prid Zapadu, temveč prid Vzhodu. Pomislite primer, če bi bil danes mesto avanturističnega Broza v Beogradu Pašič, oče »n ustanovitelj jugoslovanskega zedinjenja. Ob tej uri bi bili sporazumi med sredozemskimi naro-i* usi sklenjeni, general Winterton bi poveljeval mešanem italijanskb-jugoslovan-skim enotam. Jadransko morje bi bilo rr^ost ki združuje, namesto ° VS6h Predelih mesta. Nekatera podjetja ze zastaret, b0 ^ liti na Ia.jlh m°rda prese- ki so obno. na drug konec- to velia ar,m!L-^lektrarno pli" nekatera narno, kurilnice in skladišča. Mesto naj M bil0 razdelje. o majhnih stan'l en°t, ki bodo -svojo prodajalno; oSot ali1’ no na vanjskih vsaka K vrtecVpTtu-ki jij bo d?ri?0 311 instlt»t. beležTe NekaTtakT^^0 °’ Povezano naSelij bo * rekli čeIrtVeki°bon0t°’, lahk° io bo lmela svo. ter t,"5fnaZI:i0'-kopališče- Pošto stven SP°rtM 111 zdrav- tvene ustanove. Razlik med Posameznimi predeli mesta, “akrsnjh je danes še precej, °rej ne bo več. V središču mesta pa naj bi v bodočih letih zgradili name-fto nekaterih starih, nizkih bajt velike poslovne in stanovanjske zgradbe, kakršno že zidajo ob Titovi cesti. Tu ne-Je .bodo morda zgradili kdaj "ovo opero, knjižnico, zaprto opališče. tu bodo glavna u-Pravna poslopja. Tudi univer. a se bo povečala v smeri Prol> >uRu . .. . :,, naselji ob večjih ce-w m železniški progi še boki ?azPr°stiraIi zeleni pasovi, oodo sKozi središče mesta Povezovali Rožnik, Tivoli in D a ■ Tu bodo .Ljubljančani ved vi? našli P0Č>tek in raz-se r;, Tak zeleni pas naj bi nij azProstiral tudi ob seda- voht° ki uIici' Tudi Ti-1 Parfc naj bi se razširil Vp„„VSe> terase okrog Cekino-§a gradu in na prostore eiidanjega velesejma V načr VelikP„PrevVide1na Že saditev nek^ konjskega dirkališča 1 za Slsenskim hribom ali ga velesejma za Stadionom in še nekaterih drugih javnih prostorov. Novih zgradb po načrtu ne bi več zidali strnjeno kot včasih, in z zaprtimi štirikotnimi dvorišči v sredini. Nasprotno. Vse velike stavbe naj bi bile sezidane tako, da bo od vseh štirih strani dovolj svetlobe in zraka. Nova stanovanjska poslopja bo treba opremiti z raznimi modernimi napravami, ki bodo gospodinjam olajšale delo: s pralnicami z vsemi sodobnimi pripomočki, s plinsko napeljavo, z garažami za otroške vozičke v prizem-lju. da ne bo treba vozičkov prenašati po stopnicah, in z otroškimi igrišči tik ob hiši. Zelo važna bo tudi pravilna ureditev prometa. Železni, ški promet bodo razdelili. Skozi mesto naj bi v bodoče vozili samo potniški vlaki. Železniško postajo in progo skozi mesto pa bo treba poglo. biti Tako se bo mesto lahko brez ovir razširjalo proti severu, kjer so za to najbolj u-godni pogoji, saj so tam tla suha, nosilnost zemljišč je pre. cejšnja, pa tudi lep razgled je od tod. Do glavne postaje pa tudi ne bo preveč daleč s katerega koli konca mesta. Ves tovor pa naj bi se prevažal po obvozni poti, ki bi vodila od nove ranžirne postaje ne. kje pri letališču skozi predor pod cesto pri Ježici in potem okrog Rožnika do tržaške proge na Viču. Železnice pa naj bi bile elektrificirane; s tem bi bilo konec umazanije okrog prog. Tudi cestni promet bo treba bolje porazdeliti. Upoštevati bo treba sodobna prometna sredstva — avtomobile, ki jim je treba omogočiti hitrejšo vožnjo. Široke glavne ceste bodo služile za nedkrajev-ni promet, in za zvezo med posameznimi deli mesta. Kri. žišča bo treba razširiti, kot je to že urejeno v Ajdovščini. V bližini javnih zgradb bo treba pripraviti večje prostore za parkiranje. Notranji promet bo razbremenil tudi predor, ki ga kopljejo pod Gradom. Od glavnih cest pa bodo vodile ožje ceste in kolesarske steze do naselij in hiš. Tudi za pešce bo treba graditi bolj široke pločnike. S temi stvarmi, ki so tu le na kra'fko omenjene, se bodo Ljubijžnifiarii lahko bt>lj podrobno seznanili v prospektu, ki ga bo v kratkem izdal urad za regulacije. Morda se s kakim predlogom v načrtu ta ali oni ne bo strinjal, toda prospekt bo izšel prav zato, da bodo volivci z vsem seznanjeni in da bodo lahko povedali svoje pripombe in pomisleke. Graditev mesta v bodočnosti ■je zadeva, ki se še kako tiče vsakega prebivalca. Zlasti važ. no pa je, da bodo najprej gradili taka poslopja, ki jih. najbolj potrebujejo, zlasti stanovanjske zgradbe in šole if: mm v , 'i3ž m «s«s ■; m fP51 'S' akademija UREDITEV SREDISCA LJUBLJANE — DO — družbene organizacije M — muzej, p — 4 D — denarni zavod, G — garaža, H — hotel, I — industrija, K — kultura, promet, S — šole, T — trgovina, U — uprava Tolmač: Ko mm f or mistična pro. paganda nikoli ne govori o podrobnostih vojaške službe v svojih deželah; tozadeven molk je zelo značilen. Vojaškim pripravam Sovjetske zveze in njenih podložnic v Vzhodni Evropi ni mogoče, glede na njihov obseg in značaj, pripisovati čisto obrambnih namenov. Pa saj je še pred nedavnim moskovski radio go. voril o «pravičnih, progresivnih in neizogibnih vojnah« in poudarjal, da so vojne, ki jih vojuje Sovjetska zveza «naj-pravičnejše in najsvetejše«. Te izjave spadajo popolnoma v okvir sovjetske «mirov-ne» kampanje in propagande proti zakonu o obvezni voja-ški službi v zahodnih deželah. Znana je nedavna kominfor-mistična agitacija proti dveletnemu vojaškemu roku v Belgiji in krik kominformi-stičnega tiska proti obvezni vojaški službi v Franciji 'n raznih drugih zahodnih deželah. Kominformisti pa lepo molčijo o vojaški službi v deželah pod njihovo kontrolo. Kakšna pa je ta služba, o kateri ne črhnejo nobene besede? Naj podamo malo odgovora; Sovjetska zveza: splošna vojaška obvezna služba za dobo najmanj 2 let. Poljska: vojaška obveznost za 2 leti in 3 mesece, za ne-katere rodove vojske 3 leta. Češkoslovaška: 1 leto pred-vojaške vzgoje, nato dveletni obvezni rok. Madžarska: dveletna obvezna služba, novi zakon predvideva triletno. Bomunija: 2 leti. Bolgarija: 2 leti. Te številke so že precej zgovorne, pa še ne povedo vsega. Treba je še primerjati pogoje vojaškega službovanja v posameznih državah. V Sovjetski zvezi pokličejo pod o-rožje navadno mladino od 19 let; kdor je obiskoval srednjo šolo, mora k vojakom še 1 leto prej. Službovanje je v kopni vojski za navadne vojake nominalno 2 leti; mnogo jih pa mora služiti do 5 let, kar velja zlasti za specialne oddelke in za tiste, ki znajo tuje jezike. Podčastniki služijo 3 leta; glede sovjetskih zasedbenih čet v Evropi je pa potrjeno, da služijo podčastni. ki 4 leta, vojaki pa tri. Trajanje službe v sovjetskem letalstvu in v mornarici je pa še daljše. V mornarici služijo najmanj 5 let, v letalstvu najmanj 4 leta. Ce pa . vojak napreduje za podčastnika, kar se vedno lahko dogodi, se služba podaljša za nadaljnjih 5, 10 ali 15 let. Le malo podčastnikov doseže častniški čin, napredovanje je zelo počasno. Napredovanje je odvisno bolj od političnih idej kot od vojaških sposobnosti; bivši člani Komsomola so v privilegiranem položaju. Služba v sovjetski vojski je trda. Navaden vojak dobi v prvih treh letih 30 rubljev na mesec — to je okoli 100 lir na dan; sovjetski general-ma-jor dobi letno več milijonov. Primerjajmo te zneske s cenami: v Moskvi stane 1 kg črnega kruha 200 lir, sladkorja 1500 do 1800 lir, masla oko- li 4.000 lir; 25 cigaret stane 350 do 900 lir, kos mila 350 lir. Vojak, ki služi v Vzhodni Nemčiji, mora plačati za 10 dkg čokolade 1300 lir, dva-tedenski zaslužek. To pa še ni vse. Ukaz, ki so ga pred kratkim objavili v Moskvi, določa, da dobijo vojaki v garnizijah Vzhodne Nemčije in satelitskih držav le polovico svoje plače, ostanek se jim pa vpiše v dobro dnma. Tako dobi sovjetski vojak le 50 lir na dan, kdaj pa dobi v dobro vpisan denar, pa ni znano. Vojaki pa imajo še različne dajatve, tako morajo tudi vsako leto prispevati za darila Stalinu k nje. govemu rojstnemu dnevu. Aktivni vojaki se lahko štejejo za srečne, če dobijo v vsej dolgoletni službi enkrat do- pust; niso redki primeri, ko služi vojak v Nemčiji ali Avstriji sk.ozi 5 let, pa ni bil ves čas niti enkrat na svojem domu v Sovjetski zvezi. V pr-, vih dveh letih je tudi zelo težko dobiti poseben dopust, za primer smrti; nekaj dnevnih dopustov, kot so običajni v vojskah drugih držav, ne poznajo. Iz vojašnic vojaki ne smejo posamič, ampak le v skupinah pod nadzorstvom častnika ali podčastnika. Ce bi službovanje v oboroženih silah ZSSR in kominfor-mističnih dežel imelo kako pozitivno plat, bi to kominlor-inistična propaganda gotovo povzdigovala do neba. Popoln molk o vsem tem pa že sam dokazuje, da bi vsaka primerjava z vojaščino drugih dežel izpadla v sovjetsko škodo. ....................... umnim,,, it» ptihpeuhl II Rijavec 100, Morgan 100, Sre-zavec 100, Gornoač Marija 100, Lukovec Pina 100, Iskra Zofija 50, Antončič 100 Peterka Tea 100, Jakomini 100, Celihar 100, Gustinčič Jakob ostanek od izleta v Roč 5000, Gustinčič Ervin 500, Ferjančič 500, Živec Peter 100, Debeljak Andrej 200, Batista Anton 300, Marc Ignacij 500, Cergolj ITHUJH UPORHBLJH V SOttlHLIJI v imenu OZN fašistične metode Predstavnik Somalije razgalil delovanje italijanske uprave - Aretacije, deportacije in ubijanje domačinov - 1/ somalijski skrbniški svet je imenovala uprava nepismene ljudi - Rimska vlada hoče premotiti OZN in si prilastiti Somalijo Zadnje dni zasedanja Organizacije združenih narodov so doživeli delegati prav tistih držav, ki tako radi podčrtavajo smisel Italije za pravičnost in demokratično pojmovanje kot izraz stare latinske civilizacije, neprijetno presenečenje, Ko je namreč skrbstveni odbor podal najprej svoje po. ročilo o mandatnih ozemljih, je nato zaslišal še predstavnike nekaterih političnih strank s teh ozemelj. Tako je prišel do besede tudi voditelj Mladinske lige Somalije Abdulah Isa; dasi je italijanska uprava v Mogadisciu poskusi la vse. da bi preprečila njegov odhod v New York. Ža. vedala se je pač, da bo povedal o razmerah v svoji domovini marsikaj, kar italijanski vladi ne bo prav. Abdulah Isa je navedel mno- go primerov, podprtih z doku. mentiranimi dokazi, iz katerih je razvidno, da izvaja Italija v Somaliji isto politiko osvajalca. ki so je vodili nekdanji fašistični upravljači, ker so mislili, da je prišla zanje ura. zgraditi italijanski afriški imperij od Libije in Tunisa, čez Egipt, Sudan in Centralno Afriko do obal Kenije in Gvi. nejskega zaliva. Somalijski voditelj je med drugim navedel, da je poslala De Gasperijeva vlada v Somalijo precejšnje število nekdanjih fašističnih funkcionarjev, ki so v zadnjih dveh letih vpeljali tam iste razmere kot so vladale pod fašizmom. Zlasti ustvarjajo Italijani med domačini razpoloženje, kakor da se Italija ne bo nikdar več umaknila iz Somalije, da bo ta dežela postala zopet itali- """"""»»'"m..... POZOR PRED iiimiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiitiiii«iiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiillinilllllll|||||||||)||||||||||||||t|||||||||||||||||||||||| janska kolonija in da Somalij-ei leta 1960, kakor določa sklep OZN, ne bodo dobili politične samostojnosti. Italijani se ponašajo od prvega dne, ko so deželo zapustili Angleži, kakor da so oni gospodarji So. malije, na njeno prebivalstvo pa gledajo kot na svoje podložnike. Abdulah Isa je priznal, da se njegovi sorojaki bojijo, da bo italijanska vlada izkoristila zamotani mednarodni politični položaj in premotila stiž in da bi imela s svojo prisotnostjo v Afriki priliko, da bi se zopet vmešavala v izvenevropske politične dogodke. Kdor pozna le površno gospodarsko zemljepisje ve nam. reč, da bel človek zaradi podnebja ni toliko sposoben^ da bi mogel v Somaliji opravljati poljedelska ročna dela v takšni meri in obliki kot bi narava od njega zahtevala. Se domačini ne vzdržijo ob vročini in pomanjkanju vode tega OZN. da ta ne bo držala ob- dela ter se ga izogibljejo in ofSS* Valentino ljubimec. Se ’ v avgustu ji-T * tis f° bolečino - • Udl1 velik film-je, tisto jutro -činn ,-budil z grize- k°r • tisoče Zt ?flodcu in ka' ničnjh moteni žrtev kro' st0P>l 'k beli „J .Prebavi; je -'•?ode. bikarbone tt P-° ^ ko io io C. Skoraj brz. Kljub vsem'1’ je omedlel-rešili nnaporom, da bi 'entino um°^°-Živl-'en^e- Va' Uhko pa br! ,ze v nekaj dneh. Zapomnite si: sredstvo, m «/e nevarno di In a /e, soda» ni splošno zdravilno če jo nezmerno uporabljate bi vedel"* 1,°' SC danes živel, če Vati SOrj’ 0 nevarno je uži-Prej n 0 bikarbono, če se počilo m u§°tovi, kaj je povzro-Na^°‘nje v Prebavi. i° na 2 nobeno drugo zdravi- in ta!fSVfrtu n' tako popularno zdravl ° .po?ost° rabljeno za Pa iah^n^e manjših bolezni, ki tie 0r , narastejo iz običajne j el)avne motnje v opekli-so J? tnehurje. In prav zato pre . ravniki pričeli opozarjati sode n®kontrolirano uporabo fični’, lfa^i v nekaterih speci-»kodi- °ko’iščinah je odločno nin0E1IVa' Takih okoliščin ni skrain lcam !ei_ da se resnejšim napako, pri- 'am ”al n7' 'abko izogne, če bo "Vaj. 80ve nasvete, krvi e sren „ *>vii„ . e dova3a dovolj je r ajskim organom«, zdravnik. «Zato dovoljujejo vaše ledvice, da sol in vodo absorbira vaše tkivo. Predpisal vam bom neslano dieto. Verjetno imate težave tudi s prebavo: za to vam bom papisal poseben recept«. Podjetnik se je strogo držal diete ,in jemal predpisana zdravila. Zateklost gležnja je izginila, debelost popustila, hodil je že spet na delo, ko se mu je pripetilo, da se je izneveril zdravniškim predpisom in se spet poslužil sode kot »starega zanesljivega« sredstva. Nekega dne potem, ko je že nekajkrat spet vzel sodo, se je obsvestil, nakar so ga takoj prepeljali v bolnico. Tam so ugotovili, da se je izneveril predpisom zdravnika in se poslužil svojega domačega zdravila. Soda bikarbona mu je povzročila resne posledice v pljučih. Ce bi bila doza le za spoznanje močnejša, bi sledila smrt. Tako pa je pacient ozdravel. Gotovo se nikoli več ne bo dotaknil sode. Uživanje prevelike količine sode povzroči lahko tudi preveč alkalija v krvi. Ce vzame- mo sodo nevtralizira najprej želodčno kislino, povzroča pa da se nato kislina še v večji meri izloča, tako da morate jemati vedno večje količine zdravila, če hočete doseči u-speh, Ta škodljivi krogotok lahko vodi do zastrupitve, z alkalijami ali alkaloso, če se uživajo prevelike količine sode Neki delaven trgovec tridesetih let si je navadno dal prinesti za kosilo kar nekaj obloženih kruhkov in kavo v svojo pisarno. Medtem ko je kar naprej delal je med delom na hitro pogoltnil hrano, kar mu je seveda povzročilo motnje v prebavi. Kaj je bilo enostavnejšega kot poseči v predal po sodo bikarbono? Nekega dne, ko je imel važno konferenco, mu je začela prebava nagajati že kar po zajtrku. Vsako uro je vzel zvrhano žlico sode in se z občutkom kakor da bi bil pijan, odpravil na konferenco. Ravno ko so razpravljali važno vprašanje, se je nezavesten zgrudil v stolu. Zdravnik je ugotovil aikalo-so. Preveč sode je nevarno t! Na sliki vidimo umetni pristan, ki je sedaj zasidran pri obrežju Temze na strani Essexa, kjer sedaj gradijo novo čistilnico petroleja. vrgtlo iz ravnotežja razmerje med kislino in alkalijami v trgovčevi krvi. Več dni ni bil sposoben za delo in za v bodoče mu je zdravnik predpisal drugo zdravilo za prebavne motnje. Soda bikarbona bo brez dvoma še v naprej važna sestavina nekaterih zdravil po receptih. In zdravniki jo bodo še vedno predpisovati za številne zunanje in notranje motnje. Tako nam je jasno, da je na srečo meja med dobrimi in slabimi učinki tega zdravila na človeško telo. Prvo pravilo naj bi bilo, da je nevarno, če se sodi preveč vdamo. Medtem ko lahko zmerna količina sode pomaga, lahko nadaljnje uporabljanje velikih količin povzroči škodljivi krogotok kisline, telo slabo absorbira določene hranljive elemente in tako lahko nastane alkalična zastrupitev. Osebe, ki trpijo na obolenju srca in ledvic naj se je posebno izogibajo. Soda je zelo nevarna pri želodčnih čirih. Kakor da, bi hotela podčrtati to, kar nas je naučil primer Valentina, je usoda nedavno uprizorila nekako drugo uprizoritev tega primera z drugim priljubljenim hollyvoodskim zvezdnikom. Al Jolsona, ki je s svojo prekipevajočo življenjsko silo zabaval ameriške čete na Kore-jl, so napadle, tako je mislil, prebavne motnje. Tudi on se je zatekel k sodi in »preizkušeno in zvesto gospodinjsko zdravilo« je namesto pričakovanega olajšanja odprlo pot u-sodnemu srčnemu napadu. Kakor skoro vsa zdravila, tako se tudi soda mora jemati s poznavanjem njenih dobrih in slabih lastnosti. Zato drugič dvakrat premisli preden jo vzameš s police! ljube in dala somalijskemu ljudstvu samostojnosti. Od svoje strani pa si skuša Italija pridobiti naklonjenost nekaterih domačinov, ki so se s svojim političnim zadržanjem kompromitirali že pod fašizmom. Kako spoštuje italijanska u-prava v Somaliji načela OZN razvidimo najbolje iz tega, da je imenovala v tako imenovani skrbniški svet Somalije takine domačine, ki so nepismeni. ljudje brez zaslombe med ljudstvom in od ItaliJ • kupljeni zagovorniki 'talijan-skih kolonialnih teženj. s?.. opozicijo pa je onemogoči somalijska uprava s tem, noče določiti svobodnih vo^ i tev, pri katerih bi Soma ijci sami izbrali svoje zastopnik v skrbniški svet. Nešteto somišljenikov M' -dinske lige so italijanske o a-sti pozaprle, deportirale, mno go pa jih je zavoljo svojega protiitalijanskega prepn«a ^ na tajinstven način izgini^ Nekaterim plemenom- odkriti nasprotniki sedanja uprava vzela zemljo ali na iih je preselila v nerodovitne kraje, na vzeto zemljo pa naseljuje italijanske ko- “ožba somalijskega političnega voditelja nam »pet dokazuje, da > ahoionialni politiki ni navadila, kako je treba ravnati s tujimi narod,. Čeprav je prišla v Somalijo že leta 1889, je komaj 16 let kasneje trajno zavojevala pokrajino Ben^lir in se 1927. se ji je posrečilo, da je dejansko zavladala v severnih predelih Somalije m tja do Adenskega zaliva To pomen da je Italija naletela v deželi na narod, ki se m pustil zlepa podjarmiti in da uganja rimska vlada, dasi ima oprav-ka z ljudmi, ki pripadajo k črnemu plemenu, rasno po- litiko. v. Pri milijonu domačinov vi v Somaliji le okrog Italijanov civilistov, od katerih se je vsedlo kar 3500 v glavno mesto Mogadiscio. Ne glede na to ustvarja Italija v svetu mnenje kot da je prav od te dežele odvisno, da reši svoje populacijsko vprašanje in spravi tja vse svoje brezposelne, ki jih je na milijone, ter ves letni pribitek prebivalstva. Ce pomislimo, da je naselila Italija do leta 1939, ko je bila na vrhuncu svoje ((slave« v Eritreji le okrog 72.500 in v Libiji, ki je bila tako blizu Siciliji, največ 100.000 svojih ljudi, potem je očitno, da ji je šlo leta 1949 -1950, ko se je tako potegovala, da bi ji OZN vrnila navedene kolonialne posesti, samo za pre- zi- 4500 ga označujejo za suženjsko delo. Sklicujoč se na svoje latinsko poreklo, Italijani misli: jo, da so celo nekaj več kot ostali evropski narodi, kaj šele kot črnci iz Somalije, katerih zemlja povrh vsega nima posebnih prirodnih bogastev. Ob ponosu na svojo ((latinsko civilizacijo« pa bi Italijani prav zato želeli, da bi oni zavzemali vlogo gospodarja, domačini naj bi jim pa opravljali teika in suženjska dela. V resnici-si je Italija začela prisvajati najboljšo zemljo ob reki Scebeli, kjer je organizirala nekaj farm (Villagio Duca degli Abruzzi) ter v pokrajini Genale. Na teh in podobnih krajih je gojila sladkorni trs, bombaž in oljčna semena, za predelavo teh produktov pa je- z velikimi kapitalnimi sredstvi postavila o-Ijarne, tovarne za sladkor, milo in podobno. Po izgubi ne samo svojih kolonij, ampak celo po propadu kolonializma pa se prav Italija poslužuje že zdavnaj preživele in zavržene miselnosti ter prakse kolonialnih držav. Toda medtem ko si današnje kolonialne države belijo glave, kako bi rešile prav pereče vprašanje črncev, prihaja Italija kot zaupnica OZN, ki ima v Somaliji samo to nalogo, da deželo upravlja in pomaga domačinom,' da bodo le. ta 1960 čim bolj sposobni za samostojno upravo svoje do-r jvine, z metodami preganjanj, zapiranja, deportacij, zahrbtnega izigravanja doma- činov, intrigiranja v mednarodnih ustanovah kot je OZN, samo da bi dobila to zemljo zopet v svojo neomejeno oblast. Poročilo iz New Yorka dodaja, da so izvajanja somalijskega predstavnika vzbudila med delegati OZN velik vtis. Nič čudnega za tiste, ki še ne poznajo taktike italijanskih vlad, kadar se poslužujejo ježeve politike in politike belih zastav, samo da se najprej nekam vgnezdijo, nato pa postanejo nesramni. Ravnanje italijanske uprave v Somaliji pa ne preseneča nas Slovencev, ki živimo v dotiku z italijanskimi šovinisti in ki smo doživeli pod peto italijanskih vlad, ko so leta 1918 prišle med nas s sladkimi besedami, da so nas že nekaj mesecev kasneje začeli zapirati, čez nekaj let pa preganjati z naše zemlje, deportirati, ubijati, streljati in nas hoteli imeti za manjvreden narod ter za svoje prave sužnje. OZN v resnici ni doživela prve preizkušnje z Italijo sedajle v Somaliji; še pred letom 1949—1950 je izročila Zavezniška vojna uprava v Trstu kot longa manu OZN nad o-zemljem STO žezlo in moč šo. viništičnim tržaškim Italijanom, ki so iste vrste kot njihovi kolegi pri upravi v Somaliji. Dogodki teh let v Trstu in okolici dokazujejo, da ti gospodje najbolj uživajo tedaj, kadar delajo krivico. Zato je naravnost tragična ironija, da je dala OZN Somalijo v skrbstvo Italije; to pomeni i toliko kot izročiti volku ovco! nialiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiifiiiiiinniiniimnnniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,,,,,,,,,,,,,,!,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,!,,,,,,,!,,,,,!!, P j J L (J Attiiio Tamaro: Dae anm di rstoria 1943-1945 "7 I Vendar nuna smisla še podrobneje prikazovati in dokazovati fašistične ideje tega iredentističnega zgodovinarja, analizirati njegove panegirike fašizmu, hvalisanje korporativizma, občudovanje Mussolinija in podobno. Važno in značilno je predvsem dejstvo, da se v današnji Italiji mirno lahko tiskajo taka dela, da se pod znanstvenim videzom izdajajo apologije fašizma Značilno je slednjič tudi to, da dobivajo taki fašisti in iredentisti kot je Tamaro, čedalje večji vpliv v šovinistični gonji italijanskih političnih strank in iredentističnega tiska proti Jugoslaviji. Vredno pa se je dotakniti še enega izmed neštetih problemov, ki jih v svojem obsežnem delu obravnava Tamaro. Gre namreč za vprašanje italijanskega klerikalizma in odnosa Vatikana do fašizma. Fašist Tamaro namreč na moč zamerja Vatikanu njegovo politično prilagodljivost in iznajdljivost ter njegov prehod s fašističnih na demokristjan-ske pozicije. «Nekateri so se drznili misliti«, piše Tamaro, «da je božja previdnost obkrožila z izdajami delo Mussolinija, da bi skozi nesreče in kalvarije Italija našla pot zveličanja. Toda za kakšen greh naj bi se pokorilo ubogo italijansko ljudstvo, na katerega so padale vse posledice eventualnih izdaj? Cerkev ni nikdar dejala, da bi bil fašizem greh, nasprotno je tisočkrat blagoslovila fašistične znake in ljudi.« (II., str, 202). Dalje zamerja eksponentom vatikanske politike, ki so zapustili potapljajočo se faši- stično ladjo, se priključili an- J vo. Mar ni fašizem rešil tlfacicflnnfirnii I__ , -: H1 _ v tifašističnernu gibanju in si skušali ustvariti čim močnejše pozicije v CLN ter pri tem iz taktičnih razlogov sodelovali tudi s komunisti in socialisti. Tamaro jim očita nenačelnost, opozarja jih na znano encikliko Divini Redemp-toris, ki jo je objavil marca 1937 Pij XI. in na katero se je zlasti v Sloveniji belogardizem tako skliceval. Zlasti ogorčeno pa obsoja Tamaro one klerikalne italijanske politike, ki bi se radi prikazali kot žrtve fašizma. Da bi ne ostal sam in premalo prepričljiv v takih trditvah, citira še delo Dipiera «Storia critica dei partiti italiani« (((Kritična zgodovina italijanskih strank«). «Mar ni cerkev«, piše Di-piero, «sekundirala 'fašizmu? Fašizem je izjavil, da je istoveten s katolicizmom in da tisti, ki napada religijo, napada tudi državo; običajni sofisti, danes antifašisti, so kar se da naglo označili fašistično državo kot konfesionalno drža- nm- skega vprašanja, mar ni preganjal antiklerikalizma, mar ni uničil masonerije, mar ni odklonil brezbožni materializem? Mar ni imela cerkev v fašizmu svojo najmočnejšo oporo, mar ni iz vrst duhovščine, posebno podeželske —-rekrutiral fašizem svoje najbolj aktivne agente? Kako se more torej danes italijanski katolicizem razglašati za preganjanca fašizma? V imenu demokracije? Kakšne? Morda zato, ker se je v političnem ustroju fašizem ravnal po istem hierarhičnem načelu, ki je vodilno za cerkev?« (hi., str. 100). Tako torej Tamaro v svoji užaljenosti bere levite Vatikanu in visoki duhovščini katoliške cerkve. Vsekakor zanimiva potrditev znanega dejstva, da je bila visoka cerkvena hierarhija tesno povezana s fašizmom, zanimiva toliko bolj, ker prihaja izpod peresa fašista. (Konec). V angleških ladjedelnicah so letos splovili največjo 35- tisoč-ionsko petrolejsko ladjo sveta, «World Enterprise«. Franc 100, Počkar Josip 100, Vovk Ema 100, Povh Avgusta 400, Živec Ivanka 500, Zerjul Josip 200, Penko Marija 500, Tomažič Iva 200. Bandel Franc 200. Gržini Josipina 100, Mahne Ivan 100, Višnjevec Marija 100, Poleš Ivanka 300, Tosconi Mila 50, Rupena Antonija 50, Cesar Anton 200, Jerman A-lojz 300, Skocaj Emilija 100, Marinčič Anton 100, Prelog Josip 100, Likar Marija 200. Ar-mocida Marija 100, Stok Milja 100, Jančar Ivan 300, Pizent Antonija 300 Tervizon Viktorija 500, Tuljak Rudolf 300. Pulger Antonija 500, Ostrouška Pavla 100. Mozetič Avgust 100, Cebron Marija 200, Mozetič Štefanija 100, Sosič Pavla 200* Mozetič Marija 200, Mozetič Marija 100, Božič Ana 200, Franjo 200, Furlan Viktorija 200, druž. Ginori 500, Ženko Ivanka 200. Tavčar' Milan 200, Brundula Franc 150, Cižek Ana 300, Zonta Leopolda 400, Prelog Josip 300, Pizent Silva 300, Ciželc Ana 200. Kuret Justina 200, Mezgec Ivanka 200, Hočevar Viktor 500. Sancin Rozina 200, Oblak 1000, Kerže 2000, Košuta 300, Ribač Ana 200, Boštjan 100, Frondolin Marjo 200, Rožerca 300, Pahor 300, Poropat 300, Ivan 200 Veljak 200, Plocar 500 Zvokel Marija 500, Tomažič' Stanko 500, Gigante Ana 100, Cergolj Vida 250, Petaros Ernest 200, druž. Svab 500, Stupar Franka 100, Cernotti Francka 300, Blazina Albina 200, Gerlica Antonija 200, Sancin Anton 200, Sancin Anton 200 Vatovec Marija 300; Svab Bogomila 250, Cekotin Fani 200, Suša Amalija 100, Tinta Marija 2 0 N. N. 100, Krkoč Dolfe loo! Premrl Fani 500, Vran Viktor 300 druž. Mihočič 400 Saksida Ivanka 200, Filipčič Jožefa 300, Barič Anton 200, Pahor Anton 100, Kocjančič' Ivanka 100, Klun Marija .100, Volk Cvetka 100, Teršar Vale.ija 200, Ličen Justa 200, Lukač Emil 300, M. J. 100, Kante Viktor 100, Kavčič Vinko 100 M. J. 500, Benco Lojze 100, Kukanja Franc 100, Perossa Rudolf 200, Kukanja Albina 500, Klun Josip 200, Sirca Herman 100, Riosa Ivan 200, Mikulus Feliks 100, Birsa Robert 200, Pu-rič Milan 100, Kandare Alojz 100, Suban Leopold 100 G. Ana 500, N N. 50, Kovačič 100, Pegan Rozalija’ 200 Mi-helj Irena 200, Strukel’ Ana 100, Miklavec Albert 100 Čepar 100. Počkar 100, Satej' Marija 100, Kovačič Lidija 300, Zupan Marija 100 Gregorič 200, Regent 300 Modon 100, Povh 100, Volk Pina 1000, Volk Pina 200, Bizu Viktorija 100, Hrovatin 500, Babič Vida 500, Breda Krajgher 200 Manfreda Francka 200, Laurenti 200, Milič 200, Senica 250, Turk Jože 200, Turk 100, De Belli 50 Ju-riševič Vlado 500. Faganel Josip 500, Stok Mihael 500, Zei-hen Marija 50, Bertos Marghe-rita 200, Posega I. P. 600. Hrovatin 200, Ker Berta 100 K-ščanc 100 J. A Uljenik’200, Ražem Milka 100, prelac Marija 100, Sturm an 100, Lavrenčič 150, Brus 300, Bršič Pavla 100, Stok Ugo 100, Devetak Angela 100. Muškovič 500, Grk Kristina 50, Roda Milka 100, Volk 300, Roth Liča 250 Mahnič Marija 100, Floridan Marija 300, Stopar Marija 100, Štolfa Leopold 500 Strukel Katarina 500, Lah Ana 150, Hrovat Ladislav 500, Boškim Ste-fi 400, Čandek Martin 200, Zla-tič Pavla 200 Godina Ljudmila 250, Pertot Riko 200 Tome Rudolf 50, Ščuka Vera 100, Grgič Srečko 109, Bratina Karel 100, Kojuta Bori.-? 100, Hrovatin Cveta 100, Stoka SrečSo 1.00, Savi I,ic er a 100, Ades ESio 50, Molinari Josip 200, Ferjai-nek Sergij 50. Gustinčič Zofija 200, Kovač Josip 100 Črnigoj Karel 100. N. N. ’ 300, Stoka 200. Milazzi 200. Plesničar 50!), Škerlj Ivan 1000 Ze-ga Pavla 500, Danica U&rnar 200, Nada Gašperšič 200. Koren Jože 500, K. Škerl 1000, Perhauc 1000, Lipovec 200, Zupančič 200, Petaros Ktrtne-la 50, Parovel Tončka 50. Petaros Stefan 100, Berce Antonija 200, Bizjak Slava 100, Ra-potec Frančiška 100. Zi^ec Ana 50. Pečenik Olga 200, Petaros Štefanija 50, Furlani’ Marija 50, Petaros Marija 50, Zobec Marija 40, De Pinte Marija 50, Petaros Marija 50 Milka Zobec 50, Rapotec Josipina 100, Petaros Ivan 70, Parovel Vera 100, Saba Frančiška 100, Petaros Olga 100, Petaros Urša 50, druž. Vlasta 100 Kosmač Vesna 100, druž. Marija 50, Petaros Zdenka 100, Hrvat Roza 100, Petaros Antonija 150, Petaros Alojzija 100, Sancin Ljuba 50, Stranj Ana 100, \lf\ P i 4 P Vremenska napoved za danes: V K r M r Se vedno nestalno in oblačno f IV L/Tl L vreme z možnostjo padavin. — Temperatura se bo nekoliko znižala. Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 8.2: najnažja pa 6.6 stopinj. STRAN 4 ZADNJA POROČILA ». JANUARJA 1953 :::i *U RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 7.15: Slovenske narodne. 21.00: Poje zbor Lonjer - Katinara. — Trst II.: 22.00: Pestra operetna glasba. 22.30: Mozart: Koncert za fagot in orkester. — Trst I.: 11.30: Simfonični koncert. 14.00: Poje Giacomo Lauri Volpi. — Slovenija: 16.00: Po naši lepi deželi 17.40: Poje Ljubljanski komorni zbor. Stavke v New Torku ob začetku novega leta Stavki 82111) uslužbencev avtobusnih podjetij se je pridružila stavka težakov v pristanišču, ki zahtevajo zvišanje mezd in protestirajo proti preiskavi v pristanišču - Novoletne nesreče in zločini NEW VORK, 2. — Novo leto so je v New Yorku začelo s stavkami: največja stavka vozačev avtobusov, kar jih pomni zgodovina mesta, je paralizirala del mestnega prometa, danes pa se je ustavilo delo tudi v pristanišču zaradi stav ke pristaniških delavcev. Razlogi za stavko, Ki je za jela 17 pristaniških odsekov in ki se grozi razširiti na vse o-stalo pristanišče, pa tudi na Boston. Baltimore m Philadelphio. se v prvi vrsti gospo-darski: težaki zahtevajo povišanje plače za 42 centov na uro Vendar je stavka obenem tudi protest proti preiskavam o »protiameriškem delovanju«, id iih trenutno izvajajo v pri-stanišču. Prav zaradi tega se utegne stavka razširiti tudi tja. kjer mezdne zahteve niso tako občutne ali kjer jih sploh ne postavljajo. Predsednik sindikata pristaniških delavcev Joseph Ryan je naročil vsem članom AFL v bližnjih pristaniščih, naj ne razkladajo ladij, ki bi prišle tja zaradi stavke v New Yorku. Obenem stavka 8200 uslužbencev osmih prevozniških podjetij, ki na 120 progah prevažajo dnevno 3.500.000 oseb v središče mesta in nazaj. Sindikalni voditelji so odklonili ponudbo župana Impelliterija, da bi posredoval. Zaradi stavke je na podzemeljski železnici nepopisna gneča, čeprav je zaradi Novega leta večina u-radov zaprta. Sindikati so odklonili županovo posredovalno ponudbo, ker je Impelliteri izjavil, da je stavka domenjena med podjetji in sindikatom CIO, da bi se lahko povečale prevozne tarife. Sindikati zahtevajo. za delavce 4(Mirni delavnik. pri čemer bi naj plača o-stala ista. kot je veljala doslej za 48-urni tedenski delavnik. Newyorški listi se medtem ukvarjajo s predvidevanji in prerokovanji za Novo leto. «New York Times« piše, da so to leto «preroki verjetno nekoliko bolj optimistični kot lani«, da z ((gotovostjo napovedujejo šest dobrih mesecev brez povečanja brezposelnosti in brez velikih stavk.« Po teh prvih šestih mesecih postajajo besede prerokov «bolj ne-gotove, vendar ne napovedujejo katastrofe, temveč samo negotovost.« Nato pravi list, da je bila ob lanskem Novem letu na dnevnem redu diskusija o o-boroževanju, o evropski enotnosti o Koreji, o Kitajski in o hladni vojni, in da bodo o istih stvareh zelo verjetno go-vorile tudi vesti v prihodnjem letu «New York Herald Tribune« pa zatrjuje, da se v novem letu »ponovno pojavlja upanje, da bo svet dosegel ravnotežje in mir«. To upanje razlaga republikanski list z menjavo vladne stranke v ZDA . Kot vsako leto je bilo tudi letos v ZDA za novo leto mno. go smrtnih nesreč Največ žrtev so zahtevale prometne ne. sreče: doslej poročajo o 115 mrtvih. Skupno doslej javljeno število mrtvih pa znaša 143;; ostanek odpade na požare in druge nesreče. Statistike predvidevajo 410 mrtvih do nedelje opolnoči. Novoletnim nesrečam se pridružujejo zločini, ki so ve. činoma posledica preobilnega uživanja alkoholnih pijač v proslavo novega leta. Ko se je 23-letni Fred Langer vrnil s Silvestrovega slavja, je z revolverjem ubil svojega očeta, 18-letni Thomas Tucker pa se je znašel s svinčenko v trebuhu točno opolnoči. Prav tako so opolnoči »za šalo« ustrelili 17-letnega Philipa McGuira v Kimioreunionu, neka Ray A-keridge pa je izbrala isti čas za samomor. V Bloomingtonu je neki oče štirih otrok ubil svojo ženo, nato pa še samega sebe Senca Voznesenskega MOSKVA, 2. — P. N. Fedo-sejev, bivši urednik revije «Boljševik», političnega glasila CK sovjetske kominformovske partije, je danes izjavil, da priznava utemeljenost obtožb in kritik, ki jih je prejšnji teden proti njemu naperila »Pravda« zaradi »grobih napak«, ki jih je zagrešil pred štirimi leti. , V pismu, ki ga je poslal »Pravdi«, priznava Fedosejev, da je pred štirimi leti napravil napako, ko je dovolil objavo članka, ki je hvalil brošuro «s protimarksistično vsebino«, ki jo je objavil takratni podpredsednik vlade Nikolaj Voznesenski, 'ki je bil odstavljen leta 1949. Istega leta je moral zapustiti uredništvo «Boljševika» tudi Fedosejev. V svoji «samokritiki» priznava Fedosejev, da je imel REKE V JUGOSLAVIJI IVOVI NAPAM V V • ponovno naraščajo na Me Carranov zakon Zaradi novih padavin je voda v vseh rekah Bosne in Hercegovine ponovno močno narastla Tudi Sava nevarno narašča - Marsikje je prekinjen cestni in železniški promet Po poročilih .jugoslovanske meteorološke službe je voda v vseh rekah Bosne in Hercegovine prejšnjo noč zr.antno na-rastla. Reka Vrba je v bližini Banje Luke presegla svoj nedavni maksimum. Voda v Savi pa je zlasti narastla v bližini Zagreba. Vodna gladina v reki Uni je za en meter višja od normalnega stanja. Pri kraju Bosanski Novi je bila davi voda v tej reki samo 14 centimetrov nižja kot pred nedavnim, ko je prodrla v nekatere predele mesta. Tudi vodna gladina v reki Sani se je približala svojemu nedav-nemum maksimumu. Le Bosna m Drina nista dosti narastli. Neretva pa medtem še vedno grozi, da znova poplavi večje napačne pojme o politični eko- ' površine. Vodna gladina te re- nomiji in obljublja, da se bo za svoje napake pokoril in poboljšal. ke je prejšnjo noč dosegla pri Mostarju nekaj nad 10 metrov višine, davi pa samo nekaj centimetrov manj kot 11 me. trov. Zaradi tega stanja je znova prekinjen na mnogih mestih cestni in železniški promet. Zaradi naglega taljenja snega in močnega deževja so tudi v Sloveniji zelo narasle vse reke. Največja nevarnost poplav grozi Dolenjski, kjer je Krka v okolici Kostanjevice narasla za tri metre nad normalo. Ogroženi so številni mo. stovi, zaradi poplav pa je prekinjen tudi promet na glavni cesti Ljubljana - Zagreb. Angleški pastor za kontiqentirafl|e rojstev LQNDON, 2. — V svoji novoletni pridigi je dr. William Snow, protestantski pastor iz južnoangleškega kraja Bognor Regis zatrdil, da ni izključeno, da bo kmalu potrebno posebno dovoljenje, če bo kdo hotel imeti otroka. Pastor trdi, da največja nevarnost za svet ni tretja svetovna vojna, temveč preobljudenost. V pridigi je dejal; «Ker pride vsak dan na svet 55.000 novih ust, ki hočejo hrane, je nujno potrebna neka oblika mednarodnega nadzorstva nad rojstvi. Preobljudenost bo mogoče odstraniti z epidemijami, lakotami, z atomsko vojno ali pa s splošnim sporazumom.« Po pastorjevem mnenju bi bilo treba ustanoviti, ko bo dosežen v svetu trden mir, svetovni parlament, ki bo vsako leto določil kontingent rojstev za posamezne dežele; torej bo potrebno posebno dovoljenje za vsak porod. Dr. Snow je poročen že 18 let in ima štiri otroke. Komentarji angleškega tiska o delu Trumanove ko misije, ki zahteva revizijo Mc Carranovega zakona Z ^ : ::K:: lijll V1 iilli! ::::::::::::::: PO ZMAGI 4:1 XAI> AMERIKO Ze določen potek Sedgman in Mc Gregor - profesionalca Idirke po Italiji S 100.000 dolarji ju je Kramer zvabil v svojo profesionalno skupino; (zaslužila pa bosta lahko še več) Organizatorji kolesarske dir-1 ških in ženskih smuških sko- PARIZ, 2. — Predsednik francoske teniške zveze Pierre Gillou postavlja v svoji lestvici najboljših igralcev tenisa na svetu v preteklem letu na prvo mesto Avstralca Franka Sedgmana, ki je pravkar prešel k profesionalcem. Izmed evropskih igralcev je zasedel prvo mesto Italijan Faustu Gardini, ki pa je šele na 16. mestu, naslednji je Danec Kurt Nielsen na 19. in tretji Belgijec Philippe Washer na 20. mestu. Pripomniti pa je treba, da štejejo Ceha Jaroslava Drohnyja za Egipčana — torej neevropskega igralca, — ker ima pač egiptovsko državljanstvo; Drobny je namreč na lestvici drugi. Američan Tony Trabert ni bil ocenjen, ker je imel premalo tekem. Gilloujeva lestvica je za prvih deset naslednja; 1. Frank Sedgman (Avstra- ••■■■ -L;.. Z dvobja dvojic za Davisov pokal: zadaj Tony Trabert (ZDA), ki skuša prestreči žogo Avstralca Franka Sedgma-na (v sredi); v ospredju Ken Mc Gregor. Američana Vica Seixasa na sliki ni videti. Avstralski par Je po zmagi za svojo državo prešel med profesionalce. lija); 2. Jaroslav Drobny (E-gipta); 3. Ken Mac Gregor (Avstralija); 4. Vic Seixas (ZDA); 5. Mervyn Rose (Avstralija); 6. Gardnar Mulloy (ZDA); 7. Eric Sturgess (Južna Afrika); 8. Art Larsen (ZDA); 9. Herbert Flam (ZDA); 10. Dick Savitt (ZDA). Lestvica teniških igralcev LOS ANGELES, 2. — Frank Sedgman, ki je prvi na lestvici teniških igralcev vsega sveta, ter njegov rojak Ken Mc Gregor sta sprejela ponudbo za 100.000 dolarjev, ki jima jo je stavil Jack Kramer za prestop v njegovo profesionalno skupino. To vest je objavil sam Kramer, ki je napovedal, da bosta Avstralca prišla v nedeljo v Los Angeles, kjer bosta podpisala pogodbo ter kmalu nato nastopila v tamkajšnjem avdi-torijumu. Sedgman bo igral proti Kramerju, Mc Gregor pa proti Seguri, obojeročnemu igralcu lz Ekvadorja, ki je trenutno prvak profesionalcev ZDA. Kramer v zadnjem času ni mnogo igral, ker je bil bolj zaposlen z organizacijskimi posli, vendar zatrjuje, da je v odlični formi, ker je treniral s Frankom Parkerjem in Se-gujro. Kramer je dejal, da namerava s svojo skupino igrati dobrih pet mesecev v Ameriki, en mesec v Južni Ameriki, nakar bi šel za poldrugi mesec v Evropo, potem pa še v Južno Afriko, Severno Afriko, Avstralijo in Novo Zelandijo. Avstralska igralca sta zapustila avstralski tenis približno v takem položaju, kakršen je nastal v Ameriki, ko sta pred leti Kramer in Dick Gonzales prešla k profesionalcem. ke po Italiji (Giro dTtalia) so v glavnih obrisih že pripravili potek te dirke za letošnje leto. Dirkači bodo po startu v Milanu vozili na jugovzhod po Lombardiji in Emiliji čez Mar-che, Abruzze in Puglie v Cam-panio, kjer bodo zavili zopet proti severu čez Lazio, Umbrijo, Toskano, Ligurijo do Piemonta, kjer bodo zavili proti vzhodu do Benečije in nazaj do Milana. Glavne strmine bodo v prvi polovici dirke v srednjem Apeninu, v drugi polovici pa nekje v Alpah in Dolomitih. Seveda so v programu tudi etape na kronometer. Ni še določeno, kje bodo sedeži etap, vendar se za to doslej potegujejo mnoga mesta, kot na primer Salsomaggiore, Močena, Bologna, Ferrara, Ra-venna, Riccione, Rimini, San Marino, Follonica, Livorno, Piša, Bagni di Casciana, Firenze, Montecatini, La Spezia, Bordi-ghera, Turin, Bormio, Brescia, Bergamo, Verona, Gradež i. dr. Tudi nekatera mesta iz Švice in Avstrije so postavila ponudbe za sedež etape. V pravilniku ne bo kakih novosti, pač pa študirajo možnost, da bi znatno povečali nagrade za zmagovalce v posameznih etapah; to zaradi tega, ker se dogaja, da tekmovalci, ki so dosegli dobro mesto na splošni lestvici, proti koncu dirke ne marajo ničesar več tvegati, da ne bi pri tem postavili v nevarnost priborjeno mesto, ki jim jamči lepo nagrado na koncu dirke. Ce bi pa bile tudi za zmago v posameznih etapah določene večje nagrade, bi pa verjetno še marsikdo kaj poskusil. kih. v umetnem drsanju in hokeju. Tekme v poletnem športu pa bodo od 9. do 16. avgusta v Dortmundu v Nemčiji in sicer za moške v atletiki, košarki, nogometu, plavanju, tenisu in mogoče v hokeju na travi. Zenske tekme pa bodo v atletiki, plavanju, tenisu in mečevanju. V zvezi je včlanjenih 14. držav Z vseh vetrov Tommy Lavvton, ki je bil dolgo let srednji napadalec angleške nogometne reprezentance, je prestopil v klub druge lige Bretford, kjer bo opravljal posle vodje kluba. Košarkarica Triestine Baitz je tudi na skupnem treningu v Modeni, kjer se italijanska ženska košarkarska reprezentanca pripravlja za tekmo z Belgijo, ki bo v Bruslju 10. januarja. Pierre Dumesnii je poskušal postaviti svetovni rekord v plavanju na 200 m prsno v klasičnem stilu. To mu sicer ni uspelo, pač pa je postavil pri tem francoski rekord z 2:40.5. Sigvvard Nordlund, švedski trener, je prišel na povabilo italijanske zveze zimskih športov v Milan. Vodil bo trening za dolgoprogaše italijanske smučarske reprezentance. LONDON, 2. — Razni britanski listi danes znova napadajo ameriški Mac Carranov zakon o priseljevanju. Na splošno pa hvalijo poročilo ko. misije, ki jo je ustanovil predsednik Truman, in ki obsoja omenjeni zakon ter zahteva njegovo revizijo. «Daily Mirror« pravi, da pomeni poročilo omenjene komisije ((začetejc upornega gibanja« proti zakonu, «ki je raz. buril vse ameriške prijatelje«. '«Times» pozdravlja poročilo komisije. Po kratki politični razčlembi Mac Carranovega zakona o prišeljevahju in naturalizaciji pravi ((Times«, da se zdi ta zakon mnogim Amerikancem neprimeren. Komisija predsedni. ka Trumana je v včeraj .izdanem poročilu predlagala politiko, ki zagovarja predvsem nasprotno, kar določa Mac Carranov zakon — večje priseljevanje, odpravo narodnost, nega ali rasnega razlikovanja in spregled vselitvenega določila, da je treba skrbno preiskati politično preteklost tudi začasnih obiskovalcev. Ce bodo ta priporočila zmagala jih ne bo z veseljem pozdravil le sleherni priseljenec, am. pak tudi potniki, ki jih poti vodijo do ameriških mej ali na ameriška letališča, in tiste množice ljudi vsepovsod po svetu, ki z zaupanjem gledaje v tradicionalno ameriško strpnost in gostoljubnost do tujcev. Toda načrt, ki ga je izdelala komisija, si bo moral u-treti pot proti močnemu na. sprotnemu toku v svetovnih zadevah. Za generala Eisenho-werja je pričakovati, da bo podprl spremembe v sedanjem slabem zakonu. Toda moral bo nastopiti z velikim političnim pogumom, če bo hotel podpreti delo komisije«. «Daily Telegraph« poudar-1 ja, da komisija odločno ugotavlja, da Mac Carranov zakon «uzakonjuje politiko in načela, ki so nepremišljena in žaljiva za državo«. Razumljivo Je, da šo zagovorniki Mac Carrapov^ga za. kona v ZDA ostro reagirali na poročilo predsednikove komisije, zlasti pa senator Mac Carran, ki je predsednik senatnega pravnega odbora. Senator je izjavil, da je o-menjeno poročilo »propagandistični izbruh«. V obrambo tega zakona se je izrekel tudi demokratični senator Willis Smith, ki je tudi član omenje. nega odbora. lahko zaprosi za pomilostitev še ameriškega predsednika. Eisler epuriran BERLIN, 2. — Agencija »DPA« poroča, da je danes začel delovati novi tiskovni u-rad ministrskega predsedstva Vzhodne Nemčije, ki je nadomestil razpuščeno ministrstvo za informacije, ki mu je načeloval znani pisatelj Gerhard Eisler. Novi urad vodi Kurt Blechan, ki je bil včasih načel, nik ministrstva za informacije. Iz vzhodnonemških virov ni nobene vesti o usodi Gerharda Eislerja, ki je znan po svojem dramatičnem odhodu iz ZDA. Eisler je 2id. Kominformsko čiščenje na MaGŽarskem... Tako mi mislimo Mednorodne študentovske športne tekme v letu 1953 Atalanta - Pro Patria Bologna - Udinese Fiorentina - Lazio Inter - Juventus Roma - Napoli Sampdoria - Novara Spal - Palermo j Torino - Milan | Triestina - Como Lucchese - Piombino _ LONDON, 2. — Mednarodna j pa(lova . Marzotto športna univerzitetna zveza objavlja, da bodo tekme v zimskem športu letošnje leto od 2. do 8. marca v St Moritzu in sicer v smuku, v mo- Vicenza - Treviso Livorno - Alessandiria Fanfulla - Genoa Pisa - Parma x 1 Odklonitev revizije procesa proti zakoncema Rosenberg NEW YORK, 2. — Apelacij-sko sodišče Združenih držav je potrdilo odločitev nižjestopne. ga okrožnega sodišča, ki odkla. nja revizijo procesa proti Juliju in Ethel Rosenberg ter Mortonu -Sobellu, ki so bili ob. sojeni zaradi vohunstva v prid Sovjetske zveze. Eksekucija Rosenbergovih je bila odrejena za teden, ki se začne 11. januarja Sobell pa prestaja svojo kazen 30 let ječe v jet-nišnici v Alcatrazu. Apelacijsko sodišče je v svo. ji odločbi izjavilo, da obsojenci v svojem prizivu niso navedli ničesar takega, kar bi upravičevalo revizijo procesa. Pretekli torek si je zvezni sodnik Kaufman pridržal odločitev o prošnji zakoncev Ro senberg za pomilostitev, pri čemer je opozoril obrambo, da BUDIMPEŠTA, 2. — Organ madžarske kominformistične partije je objavil danes članek, v katerem obžaluje, da se mnogi člani partije «ne’ borijo z zadostno odločnostjo za izvajanje politike partije in ne preganjajo dovolj energično 'sovražnikov ljudstva«. List naznanja, da bodo ob obnavljanju članskih izkaznic strogo preisaali delavnost vseh članov partija, ki bodo morali predložiti bilanco tega, kar so v prejšnjem letu naredili za izvrševanje kominformistične politike. ...in na Finskem STOCKHOLM, 2. — Raul Falmgren, glavni urednik glasila finske kominformistične stranke «Vapaa Sana« je bil odstavljen. Finski socialistični dnevnik «Suomen Socialdemokratu« se vprašuje, kako daleč bo šlo čiščenje v finski kominformistični partiji, ki se je začelo pred kratkim. List opozarja, da Herta Kuusinen, predsednica kominformovske parlamentarne skupine ni smela govoriti med parlamentarno proračunsko debato in j® namesto nje govoril KINO V T II S T I Rossetti. 16.00: ((Zlata kočij**, Anna Magnani, D. Lamont. Exielsior. 14.30: «Odrske luS* Charles Chaplin, Nazionale. 16.00: «On in ona«,' Tracy, K. Hepburn. Fenke. 16.30: »Čudovita osvo) tev«, R. Donat. Filodrammatico. 16.00: ((Oddalji ni bobni«, G. Cooper. Arcobaleno. 16.00: «Sijajna šala* G. Grant, G. Rogers, Astra Rojan. 16.30: ((Trgovina '• belim blagom«, E. Rossi Drago Alabarda. 15.30: «Mala kneginji1 Shirley Temple. Ariston. 15.30: «Lepotice v neW sih«, R. Hayworth. Armonia. 15.30: ((Zadnja osvoji tev», J. Wayne, G. Russell. Aurora. 15.00: «Mirni mož«, I Wayne, M. 0’Hara. Garibaldi. 14.30: «Bedniki», W Rennie, D. Paget. Ideale. 16.00: «Njegovo veliča* stvo se poroči«, J. Povvell. Impero. 15.00: «Mirni mož«, j Wayne, M. 0’Hara, Italia. 16.00: «Reka», P. VValter* Viale. 16.00: «Fanfan la Tulipt’ G. Lollobrigida, G. Philipe. Kino ob morju. 16.00: «VeW’ harmonija«, P. Muni. Moderno. 16.00: «DogodivščW kapitana Hornblowerja», Peci Massimo. 16.00: «Afrika vrešči* Gianni in Pinotto. Savona. 15.00: «Rudniki kralj* Salamona«, S. Granger D. Ker1 Secolo. 16.00: ((Tomahavk«, V*1 Heflin. Ferroviario. (S. Vito.) 15.' «Dekle z Donave«, M. RooK. Vittorio Veneto. 16.00: «Divna # godivščina«, M. Gaynor. Azzurro. 16.00: «Prostor na so* cu», M. Clift, E. Tyalor. Belvedere. 16.00: ((Poljub či», M. Lanza, K. Grayson. Marconi. 16.00: «Dva tedna bežni«, J. Povvell. Novo cine. 16.00: ((Osvajalci Si|’ te«, J. Pavne. Odeon. 16.00: «Ana», S. Manga*1 R. Vallone. Radio. 14.00: «Ana vzemi puS**” B. Hutter.. glavni Pessi. tajnik stranke Ville Vladna kriza v Indoneziji ? DJAKARTA, 2. — indonezijski obrambni minister, Sultan Hamangku Buvono, je danes odstopil Zdi se, da je odstopil zaradi nesoglasji s personalno politiko novega načelnika glavnega stana polk. Ban-bangu Sugenga. Podpredsednik vlade Pravo-to Mangkusasmito je začasno prevzel tudi obrambno ministrstvo. Vlada se je sestala, da bi proučila položaj. Zdi se, da bodo poskušali na vsak način preprečiti vladno krizo, čeprav ni izključeno, da bosta oba socialistična ministra v sedanji vladi sledila zgledu obrambnega ministra, ki je tudi socialist. TEL AVIV, 2. - Predstavnik izraelska vojske je danes sporočil, da je bilo v zadnjem tednu ubitih 19 Arabcev, ki so se »pretihotapili« na izraelsko ozemlje. Dodal je, da so bili med obmejnimi incidenti ubiti še trije Arabci, 18 pa jih je bilo ujetih. Predstavnik je poudaril, da so te številke ((izredno visoke«. V prejšnjem tednu je bilo med obmejnimi incidenti 10 Arabcev mrtvih, eden je bil ranjen, 38 pa so jih ujeli. RADIO SOBOTA, 3. januarja 1953 JUUOSL.OVAN8ULE CONE TRSTA 254.6 m ali 1178 kc „ 7.00 Poročila. 7.15 Slove«? narodne zikovni pogovori (ponovite^ 17.30 10’ veselih in okroglih. Jugoslavija v glasbi. 18.15 ce Ravel: Dafnis in Kloe fonična suita. 18.30 Morja v cesta. 18.45 Virtuoznosti P^pr je zbor Lonjer - Katinara, Uni. 13.00 Večerne vesu. ««•* Ji,* Od sobote do sobote. TRST II. 306.1 in ah 980 kc-seK 11.30 Lahki orkestri 12.15,; vsakega nekaj. 12.45 porofjj ■ 13.00 Šramel kvintet in Pe « duet. 13.30 Kulturni obi-Oflj-13.40 Zabavna glasba, 14.00 PJ, Čila. 14.30 Ritmična alnsha. 1*3 14.30 Ritmična glasba. Plesna glasba. 18.15 Mac Do'L Koncert za klavir št. 2. 18.41 meriški zbori. 19.00 Pogovor ** no. 19.15 Pestra operna g'a ^ 19.45 Poročila. 20.00 Večerni K, cert. 20.40 Lahke melodije. 5* Za ples in kratek Čas. 21.30 •} 12.00 Opoldanski koncert. Poročila. 12.40 Od melodije melodije. 14.40 Lahka 9 ba. 16.00 Po naši lepi de) 16.40 Zabavni zvoki. 17.40 Ljubljanski komorni zbor. 3? Glasba za prijeten zimski ve** 19.40 Zabavne melodije. 20.30 veselih minut. 21.15 Pesmi do*J če zdaj zaigrajmo, s plesom vlt lo teden končajmo... 22.15 plesni orkester Radia Ljubil* ( ( I i i e C E d k si tt Z! d. V či P' K šč Ckalleb Ulickmb 174. Prevedel p ref. dr. Fr. Bradač li, »Ampak, ampak, nesmisel. Saj vendar niste nikomur kima-Pickwlck? To je pomota, pomota.« ,1e rekel gospod Perker. «Ta gospod mi je podal svojo vizitko,« je odgovoril gospod Pickvvick, jemaje jo iz žepa. «Vzel sem jo, ker si je ta gospod to želel - odkrito rečeno, hotel sem si jo ogledati, ko bom utegnil. Jaz » Mali advokat se je glasno zakrohotal in, vrnivši vizitko Penastemu možu, ga je poučil, da Je vse to bila pomota, teT je poJepetal gospodu P!ckwicku, ko je mož zlovoljno odhajal, da je to samo porok. «Kaj?» se je začudil gospod Picktvick. »Porok.« je odgovoril Perker. »Porok!« Da. gospod Tu jih je okrog pol ducata. Porok vam je za kakršenkoli znesek in si zaračuna za to samo pol krone. Čud- na kupčija, kaj ne?« je rekel Perer ter njuhal «Kako? Ali se res ti ljudje preživljajo s čakanjem tukaj in s krivo prisego pred sodniki, in za pol krone ( Krona - četrt libre, približno 60 din> delajo zločine?« je rekel gospod Pickvvick, ves prestrašen pri tem odkritju. «1 no, o kriv prisegi bi ravno ne govoril, dragi gospod,« je odgovoril Perker. «Prehuda beseda, dragi gospod, prehuda. To je zakonita laž, dragi gospod, nič več.« Na to je advokat zmignil z rameni, se nasmehnil, spet ponjuhal in šel v pisarno sodnega pisarja. p To je bila nenavadno umazana soba z zelo nizkim stropom in starimi, v mnogo polj razdeljenimi stenami in tako slabo razsvetljena, da so na mizah že gorele velike lojeve sveče. Čeprav je bil zunaj še bel dan. Na enem koncu so bila vrata v lastno pisarno sodnika, okrog katerih Je bilo zbranih mnogo advokatov in službujočih pisarjev; klicali so Jih noter po seznamu v istem redu, kakor so bili pozvani. Vsakokrat, Ce so se odprla vrata, da bi vstopila ena izmed strank, je skušala priti noter druga stranka; gospodje, ki so šele čakali, da bodo pozvani k sodniku, so se glasno pogovarjali, in ti, ki so že bili tam, so začeli razne osebne prepire, tako da je bil tak hrup, kakor le more biti v tako majhnem prostoru. Pa tudi to niso bili edini glasovi, ki so udarjali na uho. V pregradi za leseno ograjo je stal sodni pisar z naočniki, pred katerim se je prisegalo, in spet drug pisar je nosil zdaj cele zvezke protokolov v zasebno sobo sodnika v podpis. Tu je bila tudi cela množica klientov s pisarji, ki so morali prisegati, in ker nikakor niso mogli vsi hkrati prisedi, so se gnetli h gospodu z naočniki nekako tako, kakor če se cela množica ljudi tlači med prltliCna vrata v gledališče, kadar ga Njegovo Veličanstvo počasti s svojim obiskom. Drug uradnik si je zda.1 pa zdaj napenjal pljuča s klicanjem imen t:stih, ki so že prisegli, da bi jim mogel vrniti njihovo prisežno izpoved, potrjeno že po sodniku, kar je povzročalo nove spopade. In vse te stvari, ki so se godile hkrati so povzročale tak hrum, kakor bi si ga mogel želeti samo najbolj čil in togoten človek. Potem je bil tam se drug sloj ljudi — ti, ki so čakali, da bi prisostvovali roku na podlagi povabila, ki so ga izposlovali njihovi zastopnik' pri čemer Je bil advokat nasprotne stranke lahko navzoč ali ne, in katerih posel je bil ta, da so tu pa tam poklicali ime advokata nasprotne stranke, da bi se ugotovilo, da ni navzoč brez njihove vednosti. Na primer: Na zid naslonjen je stal tik zraven sedeža gospoda Pickwicka paglavec kakih štirinajstih let z dlskantom in blizu njega pravni pisar, basist. Neki pisar je prihitel noter s celimi zvezki papirjev in gledal okrog sebe «Sniggle in Blink,« je kričal diskant. • «Porkln in Snobb,« je godrnjal bas. «Stumpy in Deacon,« je kričal novi prišlec. Nihče ni odgovarjal in potem so na najbližjega človeka, ki je vstopil, kričali vsi trije, toda on Je kričal spet po nekom drugem in nekdo drug je glasno rjovel po nekom cisto drugem in tako je šlo kar naprej. Ves ta čas je bil mož z naočniki neprenehoma v delu, sprejemajoč prisege pisarjev; prisego so opravili neizpremenjeno, ne glede na interpunkcijo in navadno v tej le obliki: «Vzemite knjigo v desno roko, to je vaše ime in pisava, prisegate, da je vsebina te vaše prisežne izpovedi prava, k temu vam pomagaj Bog, šiling dobite nazaj, jaz ga nisem dobil.« «Poslušaj, Sam,« je rekel gospod Plckwick, »mislim, da bi bil habeas corpus že lahKo napravljen.« «No,» je odgovoril Sam, «&e b le dubil ml soj korpus odtod. Tu je hedu pr j eten, de nas tku doug držeja fcuki. Jest b tu že desetkat naredu, zapoku in tku dale.« Za kakšno vrsto težavnega in nevodljivega stroja je smatral Sam Weller listino habeas corpus, ne vemo, zakaj pristopil je Perker in poklical gospoda Pickvvicka vstran. Ko so b;le običajne formalnosti opravljene, Je bilo telo gospoda Samuela Plckwcka kmalu nato izročeno biri&u, ki naj bi ga spremil k upravniku fleetske jetnišnlce, kjer naj bi ostal, dokler ne bo znesek odškodnine in stroškov v procesu Bardel-love proti Plckvvicku popolnoma plačan in poravnan. «In to bo trajalo presneto dolgo,« je rekel gospod Plcktf* in se smejal. «Sam, pokliči izvoščka. Perker, dragi prija teli Bogom torej!« ^ «Pojdem z vami, da vidim, da ste na varnem,« je fe Perker. »Hvala,« je odgovoril gospod Plcktvick, «jaz bi želel iti ^ Samom. Brž. ko se tam malo razgledam, vam bom pisal m ^ čakal. Za zdaj z Bogom!« Nato je gospod Pickwick stopil v kočijo, ki se je ravno t peljala, birič je vstopil za njim in, ko je sedel Sam na ko* so odrinili. «Res čuden Človek,« si je mislil Perker, ustavivši se, d® obleče rokavice. «Ta bi že znal napraviti bankrot, gospod,« je opomnil • zu stoječi gospod Lovvten. «Ta bi že znal ugnati sodine eks^ Corje! In upiral bi se jim, tudi če bi mu govorili o aretacij1' Advokata seveda to strokovno pisarjevo ocenjevanje { spoda Pickwicka ni očaralo, zakaj odšel je, ne da bi mu odgovoril. Kodja je drdrala po Fleetski ulici, kakor navadno drd1^ kočije. «Konji teCejo bolje,« je rekel kočija?, «če imajo Pl pred seboj,« (kako so neki tekli, ko niso imeli pred seboj d1' in zato se je držal za tovornim vozom. Kadar se je voz us1^, je obstala tudi kočija. In Ce se je voz pomaknil, se je porna | la tudi kočija. Gospod Pickwick Je sedel nasproti biriču Id rič je sedel s klobukom med koleni, žvižgal neko melodij® gledal skozi okno. Cas dela čudeže in tako je prevozila s pomočjo tega ^ nega, starega gospoda tudi kočija pol milje. Ustavili so rej in gospod Plckwick je zlezel iz kočije pred vrati fl«e jetnišnice. 4 P' iz ni P< di Pl VI da iti Pi: Mi Pr ttit I so Ma VZ( te« Ma dol je, evr P te Uai nio (Nadaljevanje sle kar in’ klo Vet Po, Pa Bic od\ dik je ttie do vPl: T list Maj Kol, Sodi Poti Pom ttier *rhf L0 Pten številka 93-808 In 44 638, - Poštni 30 . 12 In od 15 • 18 — Tel. Odeovornl urednik STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO ULICA MONTECCHI St 6 III. nad. - Telefon š oredal 502 — UPRAVA: ULICA SV FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska številka 73-38 — OGLASI: od 8. 73-38 — Cene oeiasov Za vsak mm višine v širini 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir — Za FLRJ za vsak mn. širtne 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din - Tiska Tiskarski zavod ZTT - Podružn Gorica Ul. S. Pelllco l-II Tet 33-82 - Rokopisi se ne vračajo. di" NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed IJud. repub. Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega -a Ljubljana Trg revolucije 19 tel. 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606-90332-7 - Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ. •