Št 282. V Ljubljani, sobota dne 10. decembra 1910. Leto 1. I Posamezne številke po 4 vinarje. : ,1UTR0* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 3. uri zjutraj, A ob ponedeljkih ob 5. uri zjutraj. Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-niitvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem dom K 120: s pošto celoletno K 18- —, polletno K 9-—, četrtletno K 4'50, mesečno K 1*50. Za »ncserastvo celoletno K 28' J? Neodvisen političen dnevnik. : Posamezne številke po 4 vinarje. : Uredništvo In upravnlštvo Je v Frančiškanski ulici št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina apravništvu. Ne« tranklrana pisma se ne sprejemajo, roko* pisi se ne vračajo Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana 1» zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglaša-njo popust. Za odgovor se priloži znamko Mahničeva proslava v Pragi. .... da visoko držimo prapor katoliški pa tudi slovenski in slovanski. Tako se konča v »Slovencu* poročilo o proslavi Mahničeve šestdesetletnice v klerikalnem akademičnem društvu ,Dan‘ v Pragi. Komaj bi se bili spomnili na tako proslavo, ki se vrši v zaprtem zidovju klerikalnega zavoda v Pragi, ko bi poročilo o nji ne govorilo tako bobneče. Toda to je dedščina Mahničeva in jo najdemo na vseh poljih klerikalnega delovanja. Naravno je, da klerikalni študentje slave Mahniča, kakor bi bilo nenaravno, ko bi ga slavili narodni študentje. Naravno je, da so pri proslavi sodelovali praški teologi in par klerikalnih akademikov, kakor bi bilo nenaravno, ko bi bili zraven profesorji in cela češka in slovenska akadeinična mladina. Da so Čehi bili zadovoljni s proslavo, je naravno, ker žele češki mladini pokazati, kako dela in kake nazore ima katoliška slovenska mladina, nenaravno bi bilo, ko bi bili to prezrli. Društvo »Dan" v Pragi mora namreč pokazati tip katoliškega akademičnega društva, zato slavi Mahniča. Mi nimamo nič proti proslavi, ki so jo klerikalci dolžni svojemu prvemu vodji. Vendar si dovolimo dvomiti, da slovenska mladina, ki slavi Mahniča „visoko drži prapor katoliški, pa tudi slovenski in slovanski". Ako padejo take besede v slavnostnem govoru, ali v klerikalnem navdušenju, ni zamere, ampak v poročilu dvomimo o resnici teh besedi. Kdo je bil Mahnič, dobro vemo, vendar bi morda ne škodovalo, ko bi se ob šestdesetletnici, da se ne dela nikomur krivice, natančneje pregledalo njegovo delo ter se prav ocenilo. Potreba je nam tega zato, ker izhaja današnja doba iz njegovih časov in potem lahko vemo, pri čem smo. Gotovo je danes le eno: pred četrt stoletjem, torej pred 25 leti bi se ne bil našel slovenski akademik, ki bi bil slavil Mahniča. Takrat je mladina visoko držala prapor slovenski in slovanski, o tem ni dvoma, toda s tem praporom je šla proti Mahniču. Ko bi bil takrat kdo trdil, da bo čez 22 let akademična mladina slavila Mahniča in bo trdila, da »visoko drži prapor slovenski in slovanski", bi ne bil nihče verjel. Šla je — in danes slavi Mahniča. Zakaj? Zato, ker ji je učitelj. Dobro. Lepo je, da učenci slave učitelja, ampak kako je z Mahničevim slovenstvom in slovanstvom. Kaj je sploh narodnost po „Rimskem Katoliku" ? Kaj more biti klerikalcu slovanstvo? Zato se zadovoljite pri proslavah Mahniča s katoliškim praporom in tega držite visoko, a ne združujte, kar je po naukih vašega učitelja nezdružljivo. Priporočamo naprednemu dijaštvu, da odgovori šestdesetletnici škofa Mahniča s tem, da jasno spozna njegove nazore in spise ter pokaže njegovo pravo vrednost v naši narodni kulturi. Videlo se bo, kam vodi njegov katoliški slovenski in slovanski prapor. Iz slovenski kntfov. Iz Žirov. Naša vas je dobila novo cerkev in tako, si bo kdo mislil, smo preskrbljeni z vsem, kar je potrebno za dušo in telo. Žalibog, da nismo še tako napredovali in najbrže tudi še ne bomo kmalu. Kar bi bilo za našo vas in sosedne kraje v resnici potrebno, zato se ne zmeni nikdo. Sola, ki je gotovo najbolj koristna, je še vedno nastanjena v neki privatni hiši, kar gotovo ni napredek. Vso našo pozornost bi morali obrniti na to, da dobimo čimprej samostojno, pošteno šolo, ki bi bila ponos cele občine. Za zidavo cerkev in različnih domov je namreč vedno dovolj časa. — Zlasti pa pogrešamo v naši okolici zdravnika, ki bi lahko briljantno izhajal. Ali se ne bojite, da vam duhovnik ne pade z nove prižnice ? Kdo mu bo podelil prvo pomoč, če se pobije. — Malo več reda bi bilo potrebno po gostilnah, kjer vlada strašna nesnaga. Vse te nedostatke bi bilo treba odpraviti, potem bi se Žiri v resnici lahko imenovali — napredna vas. Torej, Žirovčani na noge! Splošol pregled Češko-nemška pogajanja. Kar se ni moglo doseči v Pragi, to upa Bienerth doseči na Dunaju; zato je pozval češke in nemške poslance, da nada-ljujo spravna pogajanja na Dunaju. Češki in nemški poslanci so izjavili, da se udeleže sej, ako jih skličejo predsedniki klubov. Pogajanja, ki se vrše te dni, ne obetajo velikih uspehov. Dr. Fiedler, predsednik enotnega češkega kluba ^ je v avdijenci pri Bienerthu izjavil, da se Čehi udeleže pogajanj. »Opavski Tednik" je priobčil pritožbe šlezijskih Čehov in je ponovil zahtevo, da se pri pogajanjih ne ozira na češke razmere, ampak na cel češki narod. „Mi poživljamo enotni češki klub, da zadeve šle-skih Čehov sprejme za svoje in da se zavzame z vso silo pri spravi na Češkem tudi za našo korist. Ako se bodo tudi nova pogajanja vršila brez ozira na nas, se bo s tem storila velika napaka. Da se pri pogajanjih misli tudi na nas, ni samo zahteva šlezijskih Čehov, ampak celega češkega naroda." Vlada si zelo želi češko-nemške sprave, vendar je veliko vprašanje, če bo imela na Dunaju večji uspeh, nego v Pragi. Vprašanje hrvaškega sabora. Poročali smo o članku „Pester Lloy-da", ki trdi, da se hrvaški sabor ne bo več sešel. Med tem je prišlo do konflikta med banom in Khuenom, ker je Khuen preveč hotel posegati v pravice bana. V uradnem listu izjavlja ban, da bo sabor čimpreje sklican, in sicer zato, da votira indemniteto in da izvoli 43 poslancev v ogrski par- lament. Po komunikeju, ki ga je izdala koalicija na banovo pismo, katero je bil pisal dr. Tuškanu, je izključeno, da bi nastala večina s kakim kompromisom med vlado in koalicijo. Zato se je ban obrnil na opo-zicijonalne stranke na klerikalce in Starce-vicijance. Obe stranki pa sta izjavili, da jima državnopravno stališče brani, da bi se aktivno ali pasivno udeležili volitve poslancev v ogrski drž. zbor. Ban Tomašič je torej v zadregah in se je podal z avtomobilom na Dunaj, da se tam posvetuje o tem, ali bi kazalo pod temi razmerami sklicati sabor. Car v Sofiji. Vesti, da pride car v Sofijo, so izmišljene. Istotako ni sklenjeno, da pride cesarica spomladi v San Remo. Zaprisega proti modernizmu. Uradni list brižinske nadškofije prinaša latinsko zaprisežno formulco proti modernizmu. Zaprisega se vrši med 12. in 31. decembrom. V posavskem seminarju so že prepovedali čitati časopise.*Ali bo to pomagalo, da ne bodo duhovniki več politizirali, ni znano. Razžaljeni Vatikan. Zaradi znanega Nathanovega govora ob priliki 401etnice, odkar je Rim glavno mesto združene Italije, je papež prepovedal katoliškim vladarjem, da ne smejo obiskati kvirinal, t. j. italijanski dvor, ako prej ne obiščejo papeža. V Vatikanu so namreč zelo razžaljeni, da ni rimska, oziroma italijanska vlada kaznovala rimskega župana Nathana zaradi njegovih besedi, ali da niso iz kvirinala poslali udanostne brzojavke, kakor so jih poslali z Dunaja in iz Ljubljane. Toda katoliški vladarji niso s to papeževo komando nič prav zadovoljni in si težko mislijo, kako bi morali ravno papeža vprašati, ali smejo obiskati italijanskega kralja ali ne. Doslej so se temu vprašanju izognili s tem, da niso delali vizite na kvi-rinalu v Rimu, ampak kje drugje. Tudi ministri zunanjih zadev so se shajali drugod. Ker pa je vendarle sitno izogibati se Rima, so naprosili katoliški vladarji saški in bavarski dvor, da bi posredovala pri papežu, naj bi odnehal od svojih zahtev. Upa se, da bo papež popustil od svoje strogosti. Ker se pripravlja v bližnji dobi poset avstrijskega prestolonaslednika v Italiji, je važno, kako se bo to vprašanje rešilo. Zanimivo pa je, kako hočejo zapovedovati v Vatikanu. Avstrijski prestolonaslednik v Nemčiji. Prestolonaslednik Franc Ferdinand je prišel včeraj kot gost nemškega cesarja v Berlin, od tam odide v Potsdam na lov. Obisk nima političnega pomena, je le odmev zveze Dunaj-Berlin-Peterburg. Boji v Wadaji. Med četami sultana wadajskega in masalitskega ter med posadkami nadporočnika Mola je prišlo do hudih bojev, v katerih so francoske čete izgubile mnogo moštva. Sam nadporočnik je baje med padlimi, enako je padlo par drugih častnikov. Število je neznano, vendar se poročila o porazu smatrajo kor resnična. Dnevne vesti. Naše vseučlliščno vprašanje. »Slovenec" pravi, da slovenska državnozborska delegacija v vseučiliščem vprašanju ni kapitulirala pred vlado. Dobro, sedaj še ni, ali kapitulirala bo prav kmalu, o tem smo trdno prepričani, ker dobro poznamo klerikalne poslance. Kar pa se tiče »belgrajskih manir" pri „Jutru“, sporočamo »Slovencu", da mu bomo dali dosti prilike privaditi se na njih popolnoma, kakor smo se mi morali navaditi na njegove rimske manire. Ne bodo odgovarjali! Klerikalci pravijo v »Slovencu", da ne bodo odgovarjali na naše in »Slov. Naroda" resnično poročilo o Peganovem shodu v Trnovem. To je tudi najboljše, ker nimajo kaj odgovoriti. Hoteli so delati v Ljubljani propagando za draginjo, a to vendar-Ie ne bo šlo in klerikalcem bo huda predla, ako se bodo zavzemali za interese veleposestnikov proti meščanom in malim kmetom. Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj, priredi danes ob 8. uri zvečer na Tržaški cesti v gostilni »pri Franceljnu" shod narodno-naprednih volilcev in volilk. Vabimo na shod vse somišljenike, ker pojasnilo se vam bode, kako so klerikalni hinavci oropali Ljubljančane interesnega zastopstva v občinskem svetu in fabri-cirali do 1000 novih volilcev v osebi oko-ličanskih kmetov, ki nimajo v Ljubljani drugega interesa, kakor interes do žepov Ljubljančanov, katerim drago prodajajo svoje pridelke. Pojasnilo se vam bode nadalje, kako hočejo klerikalci izmozgati Ljubljano z novim cestnim zakonom tako, da bodo morali Ljubljančani za pota po deželi prispevati, kolikor bodo prispevali udeleženci, ki bodo rabili pota. Pojasnili se vam bodo nazori ljudskih osrečevalcev, ki trde da v Ljubljani ni draginje, vsled česar so klerikalci v državni in deželni zbornici glasovali proti uvozu argentinskega mesa in odprtju mej, kar bi vsaj deloma omejilo vedno naraščajočo draginjo. Na shodu bodo govorili gg.: dr. Ivan Tavčar, dr. Ant Švigelj in Adolf Ribnikar. Velik manifestacijski shod za slov. univerzo v Ljubljani priredita v nedeljo] dne 18. t. m. akademični ferijalni društvi »Sava* in »Prosveta". Slov. vseučiliško vprašanje je sedaj zopet zelo aktualno zato so vabljeni vsi na ta shod naprednega LISTEK. MICHEL ZEVACO: ------ Otroci papeža. Roman iz rimske zgodovine. [180] Abat se je bil zbral. Izprva ves osupel nad to nenadejano srečo, se je takoj nato spomnil, da hoče Cezar zahtevati od njega kako zelo važno stvar, če ga obsiplje s toliko častjo, ko je v Tivoli vendar vse polno škofov in kardinalov, sposobnejših od njega, da svetujejo papeževemu sinu. Zato je nemudoma odložil prvotno krinko očaranosti in radosti. Njegov obraz se je izpremenil. »Svetlost," je dejal, »moje mnenje je pač tole: ako ne pride kak važen in nepričakovan dogodek, se bojim, da je položaj brezupen. Nesreča je v tem, da tragike našega današnjega položaja ni kriv slučajni in nezasluženi poraz vaših čet, Svetlost. Poraz je mogoče popraviti . . . Ne. Strašno je to, da se je njegova Svetost nahajal v takem razpoloženju duha, da se mu je zdelo potrebno, položiti morje med sebe in med Rim . . ." »Ali veste, abat, da ste zelo umen človek? Vse vaše besede so jako pametne in zelo resnične. In žal mi je, da se nisem že prej zatekel k vašemu bistremu duhu. Mož, kakršen ste vi, ne sme ostati v podrejeni službi ... Vsi naši škofje so prestari. Mi potrebujemo odločnih mladih pastirjev, mož, kakršen ste vi, Angelo ... In vseeno, prepričan sem, da moj oče še nikdar ni mislil na vas . . . Mitra bi se dobro podala vaši razboriti glavi . . .* Angelo je nekoliko prebledel. »Ako bi me Bog in sveti Oče pozvala, da naj vodim škofijo," je dejal z zamolklim glasom, »se mi zdi v resnici, da se papežu ne bi bilo kesati." »Nesreča je le ta, kakor sem rekel, da moj oče ne misli na vas! ..." »To je čista resnica, Svetlost!" Cezar je nekaj časa molčal, kakor da hoče dati abatu časa, da se vmisli v njegove besede. Nato je povzel: »Vi pravite, da bi mogel samo kak važen dogodek izpremeniti obraz položaja. Kakšne vrste bi moral biti ta dogodek po vašem mnenju? . . .* Abat ni odgovoril. Samo prst je dvignil ter pokazal kvišku, češ, da je ta neznani dogodek še tajnost Boga samega. Cezar je vstal ter stopil bliže k abatu: »Kaj mislite o mojem očetu?" ga je vprašal tesno v obraz. Abat je vzdrgetal. Razumel je, da njegova misel hodi natančno isto pot kakor Cezarjeva. Dvignil je oči do sobesednika ter odgovoril z zamolklim glasom: »Papež je zelo star ... to je moja misel! . . .“ »Objasnite se . . . Govorite brez strahu . . .“ »To, kar sem pravkar dejal, Svetlost, misel . . . Papež je prestar . . . truden je že vladanje je bilo slavno . . . trikrat sveto . . danje je že izčrpalo njegove moči . . ." »In vi mislite, da bi Rim potreboval peža? . . .« »Mislim, da se da sila upora zatreti samo z silo, ki se ji nihče ne bi mogel protiviti . . .* Cezar je stopil parkrat semintja po široki sobani. Nenadoma pa se je vrnil k Angelu: »Kaj bi vi storili za tistega, ki bi vas imenoval za škofa? . . »Vse! . . ." Toda, da vas imenuje, mora biti papež, kajneda? . . . Če bi bil jaz papež, bi vi imeli mitro, Angelo!" je vsa moja . Njegovo toda to vla- mlajšega pa-drugo Abat je čakal, molčeč in mrklega obraza. Razumel ie’ da je nepotrebno vse, karkoli bi mogel reči v tem trenotku Samo njegove roke so lahno drhtele. .... ”Afnšel0-: je povzel Cezar s tihim glasom, .ali hočeš biti škof ... m kasneje kardinal? . . .* Abat se je globoko naklonil, skoraj pokleknil je, in s komaj razločnim glasom je izpregovoril: »Jaz pričakujem vaših ukazov, sveti Oče! . . .* »Prav tako, abat," je dejal Cezar. »Vidim, da se nisem varal." Sedel je k mizi ter pričel pisati. Ko je končal, je pomolil abatu pergament, ki ga je bil pravkar podpisal. »Berite,« je rekel. »Med nama zdaj ni več nobene tajnosti. Sicer pa vam bo čitanje tega pisma povedalo česa pričakujem od vas." Abat je jel pozorno čitati, tehtaje sleherno besedo: »Draga sestra, abat Angelo, ki Ti bo izročil te vrstice, in v katerega 'mar?1 zauPanje, Ti bo povedal, zakaj nisem prišel za Teboj na Caprero. Vseeno pa se nadejam, da pridem tja čez nekaj dni. Menim, da je najin oče dobrega zdravja; toda ne upam si preveč vztrajati v tej nadi. Zadnjič, ko sem ga videl, se mi je zdel zelo slab, in bojim se nesrečnega konca. Ce bi se ta žalostni dogodek pripetil v kratkih dneh, naj me pride abat Angelo obvestiti. Z Bogom, predraga sestra. Abat Angelo Ti bo pomagal izkazovati najinemu očetu tisto postrežbo, ki je zahteva njegovo stanje; toda bojim se, da zdravila, ki jih prinaša, ne bodo mogla odpraviti zla. Jaz bom korakal proti Rimu, kjer bom čakal Tvojih novic z nestrpnostjo, ki jo gotovo razumeš. Tvoj brat, Cezar, vojvoda Valentinoiški. (Dalje.) dijaštva, ki jim je resnično na srcu ta pre-važna slovenska kulturna zahteva. Odlikovanje. Cesar je podelil tajniku ljubljanske tobačne tovarne, g. Ernestu Vlasaku, povodom njegove vpokojitve naslov cesarskega svetnika. Trnovski kaplan Gostiša. Komaj je ta mladi kaplanček prišel s kmetov — v mesto, se že usaja po Trnovem. Je tudi eden tistih, ki bi že zdaj rad s političnim rogoviljenjem in zdražbo med farani — napravil karijero. Ti mladi, napol izobraženi in napol dozoreli kaplani, mesto da bi se brigali za svojo službo, samo hujskajo mirne farane, potem pa kriče po prižnicah in shodih: »Vera je v nevarnosti!" »Vrazova Akademija", bo v nedeljo, 11. decembra ob polu 11. uri v Narodnem domu. Spored: 1. Pozdrav. 2. »Naprej zastava slave" (poje Glasbena Matica). 3. Ideja slovenskega naroda (govori dr. Ilešič). 4. »Lepa naša domovina" (poje Glasbena Matica). — Prva vrsta sedežev je določena za zastopnike društev itd., sledeče vrste naj se blagovolijo pustiti damam. Ljubljanski južni kolodvor. V zadnji seji železniškega sveta je zastopnik upravnega sveta juž. žel. na tozadevno interpelacijo odgovoril, da se bo s prezidanjem in razširjenjem ljubljanskega južnega kolodvora pričelo prihodnjo pomlad. Če bo le — res! Bo pač treba paziti, da se ta želez, gospoda ne bo več norčevala iz nas, ker je čas, da se ta prometna naprava čez petdeset let že enkrat razširi in potrebam primerno preuredi ! Upraviteljstvu mestne elektrarne bi svetovali, da pusti obločnice ob nedeljah saj polovico dalje goreti, nego do zdaj. Na jubilejskem mostu gore na desni strani ob nedeljah lev navadne 4 žarnice, ob levi pa vseh 16. Čemu neki ta zmešnjava? Tudi plinarna ne ravna prav, ker pričenja posamezne svetilke ugaševati že ob četrt na 11. ravno tam, kjer zahteva osobni promet po gledališču dobro razsvetljavo. Zunaj ob periferiji je razsvetljava tudi starim leščerbam podobna! Radoveden užitninski paznik. Poročajo nam: Neki užitninski paznik v Ljubljani je velik radovednež. Mož ima to lepo navado, da pri ženskah vse drugje preiskuje blago, katero prinašajo v mesto, kakor v košaricah; kakor soditi, se jako zanima za ženski spol. Večkrat se ga tudi čez mero nasrka. Tako ga je moral pred par dnevi stražnik s pomočjo nekega mesarja odpeljati na stražnico, da se je tamkaj streznil. Le malo več treznosti in previdnosti! Grda razvada. Več let se že dogaja, da vojaki tukajšnjih polkov, kadar imajo kako opravilo in rabijo vozove, hodijo od posestnika do posestnika, ter jih nadlegujejo, da jim posodijo vozove. Primeri se večkrat, da mora dotični posestnik hoditi od Poncija do Pilata predno dobi zopet svoj voz nazaj, še večkrat se pa prigodi, da dobi voz popolnoma pokvarjen, ter mu škodo noče nihče poravnati. Dobro bi bilo, da bi se ta grda razvada od vojakov opustila in se davkoplačevalce s tem ne bo nadlegovalo. Vojaško oblast pa opozarjamo na to in prosimo, ker ima tako vsak polk sam dovolj voz na razpolago,, da se vojakom iste izroči, kadar jih rabijo, da ne bodo nadlegovali drugih ljudi. Več ljubljanskih davkoplačevalcev. Za »Sokolski dom" na Vrhniki nabrala sta na nadvse dobro vspelem Miklavževem večeru vrhniškega „Sokola", gg. Anton in njegov tovariš iz Rima K 25 38. — Dalje se je nabralo meseca novembra t. 1. po nabiralnikih za »Sokolski dom" na Vrhniki v sledečih gostilnah: Pri »Kočevarju" K 9-43, pri »Korenčanu" K 9'62 in pri »Mantovi" K 7. — Neimenovani daroval K 6'14. — Vsem darovalcem iskrena hvala! Nazdar! »Narodno bralno društvo" v Zagorju ima svoj redni občni zbor v pon- Mali listek. „Veda“. Dvomesečnik za znanost in kulturo. Odveč je povdarjati potrebo in važnost v strogo znanstvenem duhu pisanega, po svoji vsebini vsakemu inteligentu pristopnega znanstvenega časopisa, ki naj uvaja probleme državnega in socijalnega življenja, filozofije in kulturnega žitja vobče. Prepričani smo, da je treba naši inteligenci trajnega pomočka, da si ohrani kontinuiteto svoje splošne izobrazbe in ne zakrkne v vsakdanjosti svojega ožjega poklica: prepričani smo, da je treba slovenskega vod-dnika na tej poti, ako se naj naše želje po samostojnosti narodne kulture približujejo uresničenju. V zadnjih letih se je razmnožilo število slovenskih znanstvenih delavcev tako, da je čas, ustanoviti vez, ki naj spaja uspehe njihovega dela z narodom. Tem kulturnim silam, ki so primorani bogatiti tujo, nemško kulturo, se mora otvoriti tribuna, ki jim nudi možnost podati rezultate svojega dela. To je povod, da je sklenila skupina mlajših slovenskih znanstvenikov, izdajati deljek, dne 12. decembra t. 1. ob 7. uri zvečer v bralni sobi pri gosp. Mariji Wein-berger. Na obilno udeležbo, osobito novih članov, uljudno vabi — odbor. Popravek. V naše včerajšnje gledališko poročilo se je vrinilo nekaj neljubih pomot, katere s tem popravljamo. Oni pasus, kjer je tiskarski škrat dramsko hyper-produkcijo spremenil v damsko, se glasi pravilno: Dramske novitete in reprize z letošnjega in lanskega repertoirja prihajajo sedaj za čuda pogosto iz gledališke čarovniške kuhinje; dobro razumemo, da treba sterilnost (in ne številnost) letošnje opere in operete umetno zakriva ti z dramsko hyperprodukcijo in vemo (ne vnemo!), da pri tem ne zadeva nobena krivda ravnateljstva itd. — Pri poročilu o »Knežni" naj odpadejo malo primerna ušesca pri besedi »gospoda"; da ne bo razburjanja; izrecno konštatujemo, da nismo imeli prav nobenega namena, žaliti g. P o v h e t a. — G. Nučič je dal kneza z aristokratskimi (ne arikratskimi.) in mondainskimi (ne mon-darnskimi) manirami. — Pri tej priliki naj tudi konštatujemo, da je zadeva z dnevno blagajno za sedaj dovoljno pojasnjena. —a— Zasačeni ptičji lovci. Pred kratkim je policija zasačila na Ilovici nekega posestnika in nekega dninarja, ko sta z limanicami lovila ptiče in ju aretirala. Čudno, nenormalno In nezdravo vreme imamo. Pred tremi tedni še sneg in 1—2° mraza, sedaj pa + 7o R. V četrtek popoldne si šel lahko iz mesta, ne da bi bil zagledal kje kako belo snežno liso. Pa kar ni normalno, je po navadi škodljivo. Prememba posestva. Tukajšnji hotel »Elefant" je kupila akcijska družba Leykam-Josefstal, za 700.000 kron. Dosedanja posestnica, gospa Josipina Gnesda, se preseli na Dunaj. Hotel ostane torej še vedno v zagrizenih nemških rokah. Samomor. V sredo zvečer se je ustrelil v svojem stanovanju na Marije Terezije cesti v Ljubljani stotnik Melhijor Holz-gethan tukajšnjega domobranskega pešpolka. Našli so ga šele v četrtek zjutraj mrtvega v postelji. Ustrelil se je naravnost v desno sence. Vzrok samomora ni zan. V Ameriko. Predvčerajšnjem je na južnem kolodvoru službujoči stražnik aretiral ravno pred odhodom gorenjskega vlaka, 18 letnega posestnikovega sina Jakoba Grajša iz Prezida, ker je hotel pobegniti v Ameriko, ne da bi poprej zadostil vojaški dolžnosti. Izročen je bil pristojnemu sodišču. Nevarna psa. V sredo ponoči sta ušla iz dvorišča tukajšnje predilnice dva nočna psa, napadla na Dunajski cesti nekega krošnarja in ga na desnem zgornjem stegnu nevarno ranila. Radi vožnje. Pred par dnevi sta peljala posestnik Anton Gabrovšek iz Butaj-nove pri Vrhniki in posestnikov sin Anton Tominc z deskami obložen voz čez travnik posestnika Franca Sečnika. Ko je Sečnik to zapazil, je pograbil sekiro in napadel Gabrovška. Sunil ga je z ročajem močno v prsa in udaril po roki. Tudi Tominc je bil na glavi lahko poškodovan. V tem tre-notku je prišel na lice mesta tudi posestnikov sin Jakob Sečnik. Ko ga je Tominc zapazil, je ustrelil proti njemu, a ga ni zadel. Zadevo ima sedaj v rokah sodišče. Koncert, kvartet & la Šramel, se vrši danes v »Narodni kavarni." — Začetek po gledališki predstavi. Vstop prost. Interwiew. Ker že nekaj dni prihajajo od vseh strani razna vprašanja in si razni radovedneži takorekoč podajajo drug drugemu dvomesečnik »Vedo", s ■ koje izdajanjem pričnemo meseca januarja 1. 1911. Omejiti bo »Vedi" delokrog na vprašanja splošnega interesa: Osredotočevati vse stroke znanosti v službi socialnega in kulturnega razmerja. Način njenega delovanja bodi: objektivnost, preglednost in poljudnost posameznih spisov. Med nami samimi hoče biti »Veda" činitelj socialnega in kulturnega napredka. Dosedanja neorganizovanost znanstvenega dela se mora umakniti stvariteljski volji. Pogledati hočemo svojemu narodu do dna duše in analizovati vse pojave njegovega življenja. Vknjižiti hočemo v „Vedi" kakor v glavni knjigi ves narodov »Imeti in dati", njegovo socijalno in umstveno vstvarjenje, njegovo bitje in žitje. Hočemo tudi, da prestopi naš zbornik ozke samoslovenske meje: Ker je treba med Jugoslovani najožjih stikov in smo si svesti velikih nalog, ki jih ima vršiti jugoslovanska inteligenca na kulturnem polju, bomo združevali v »Vedi" delo in naziranje jugoslovanske znanstvenosti ter prinašali (v latinici) poleg slovenskih tudi hrvatske in srbske članke v izvirniku, bolgarske pa v slovenskem prevodu. Poleg Jugoslovanov so nam najbližji Čehi, njih znanost in kultura. Samoobsebi vrata, ko hodijo v redakcijo izpraševat, kaj smo izvedeli pri sodovalilcih in ker vidimo, da ne bo miru, dokler vsega ne napišemo in tako ustrežemo hvalevredni radovednosti, smo se odločili, da napišemo, kar smo izvedeli. Stvar se je izvršila tako. Kakor smo poročali, so nas radovedne množice na ulici odrinili od sodovalilcev preje, nego smo mogli izvedeti kaj natančnejšega od njih. Ko smo jih pozneje hoteli obiskati v Sodnijskih ulicah, kjer smo jih zapustili, ni bilo soda in njegovih prebivalcev več tam. Izprevideli smo takoj, kake vrednosti je stalno bivališče in smo razumeli strogost, s katero je nastopal baron Schwarz proti našemu odgovornemu uredniku, ko je onkrat bil izpreinenil svoje bivališče. Neprijetno je sedaj v tem blatu in mrazu, ako človeka iščeš doma in ga ne najdeš. Kaj šele če ne najdeš njegovega bivališča in ga niti ne veš kje iskati. Pomislite, kaka zmešnjava bi bila, ko bi se vsi ljudje v sodih valili po svetu! Stari Diogen, ki si je prvi izbral sod za bivališče, je ostal vsaj stalno na enem mestu, da so ljudje pri njem dobili pametnih nasvetov za življenje, dandanes pa, ko se vse giblje in vrti, ni več tako. In tako nismo našli niti soda, niti sodovalilcev. Šli smo torej po mestu iskat, kakor je pred nekaj tedni iskal dr. L. Lenard nove stranke. K sreči smo naleteli na Bolteto-vega Pepeta in smo ga prav prijazno ogovorili : „Ti, Pepe, ki vse veš, ali bi ne mogel povedati, kje sta se nastanila sodo-valilca ?" Pogledal nas je po strani pa je rekel: »Kua pa mene sudavalilca am gresta. Pa tud če b vedu, b vam ne povedu, k ste od Jutra". Videli smo torej, da s Pepetom ni nič in da nič ne ve. Šli smo naprej in smo poizvedovali po hotelih. Obiskali smo Štruklja in Bavarski dvor, potem smo se pa brez uspehov vrnili domov. Prav slabe volje smo bili in smo sklenili drugi dan poizvedeti, kam so zavalili sod. Toda ko smo stopili v uredništvo, kako presenečenje. Eden od sodovalilcev je sedel že na stolu in je čakal vprašanj. Pozdravili smo ga prav. prijazno in smo začeli pogovor. »Povejte nam najprej," smo začeli, »za kako stavo se gre in zakaj valite sod po svetu". »Gre se za veliko stavo," je rekel sodovalilec. »Ako se vam ?di naše delo čudno, morain vam povedati, da se ljudje pečajo z različnimi stvarmi, eni s politiko, drugi s pisanjem, tretji s kupčijo: zakaj bi se mi s tem ne pečali. Verjemite, da smo videli že dosti večjih neumnosti na svojem potu, nego je naša neumnost." »Vaše podjetje je vendar čez vse čudno." »Prav nič, gospod," je odgovoril. »Svet potrebuje senzacije in neumnost kljub vsej svoji kulturi in celo vsled svoje kulture. Kdor zna to stran človeštva izrabiti, ta dobi igro in stavo. Morda je vam znan »Atta Troll". Mi smo popolnoma zadovoljni s seboj in s svetom. Ni nam sile." »Toda povejte, ali si upate preživeti še celih 11 let na potul" »Ko bi človek na to mislil, bi ne stavil niti za minuto, ampak treba je misliti na zmago ne na smrt. V tem dobimo svojo zmago." »Zakaj ste pa nas pustili tako čakati?" »Nam se ne mudi. Boljše je, da čakajo drugi nas, nego da bi mi druge. Žejna sva bila, zato sva šla k »Aelešu" pri mostu in ker je potem cesta navkreber, sva šla še k »Ruskemu carju". Cviček nama prav ugaja." »Ampak kako to hodite okoli sveta, da sta prišla skozi Ljubljano. Mi vendar ne ležimo na poti okoli svet." Gospod sodovalilec se je posmejal in mi smo razumeli ta smeh. »Kam pojdete jutri?" je umevno, da bo veda zasledovala razvoj češkega znanstvenega dela. Vrh tega nam je pa tudi treba pogledati ven v široki svet. »Veda" naj predstavlja sintezo našega znanstvenega in kulturnega življenja in naj oživlja slovenske duševne sile. Zgodovina razvoja služi sotrudnikom »Vede" za raziskavanje vseh socialnih in kulturnih vrednot, ki jih najdejo v našem narodu ali ki jih hočejo presaditi iz tujih tal k nam. V zgodovini razvoja je najlažje presoditi pravo, narodno gospodarstvo, filozofijo, umetnost in slovanstvo tako, kakor je potrebno za njih razumevanje. Po zgodovinski metodi bo najlažje premotriti natančno obstoječi gospodarski družabni in pravni red in vse pozitivne in negativne vplive, ki ga preobrazujejo, bodisi praktično ustvarjaje in razdiraje, bodisi teoretsko ute-meljevaje. Vsebinsko se prilagoja program »Vede" vsem pojavom sodobnega življenja, težnjam posameznih razredov, narodov, skupin, posameznih naziranj in smeri. V obzorje »Vede" spadajo: Javno pravo, gospodarstvo, socialna politika, občno družboslovje (sociologija) in filozofija, nadalje vsi kulturni in »Naprej, proti jugu. Prosim vas, napišite, da pridemo tja, ker je dobro, da ljudje vedo, zanimanje je večje in več razglednic se proda." »Kako vama ugaja Ljubljana?" »Prav zadovoljna sva. Vidi se, da je v mestu dovolj zanimanja za važne do-godbe." »Da," smo rekli, »pri nas je za vse mnogo zanimanja, posebno za tuje stvari. V ničemer nečemo zaostajati za svetovnimi mesti. Zato napredujemo." »To je politika," je rekel sodovalilec, »midva se ne brigava za politiko, sva in-ternacijonalna. Pardon, mudi se [mi v unionsko klet." Tako se je končalo in nismo več slišali o njih. Sedaj veste vsi in vse. „Divjak!“ v Mostah. Preji smo naslednje pismo: Slavno uredništvo! Z ozirom na notico »Proti »divjakom" v Mostah" v četrtkovi številki vašega cenjenega lista dovoljujemo si omenjeni »divjaki" poročati vam, da smo z velikim veseljem pripravljeni takoj se poročiti, ko bi to ne bilo zvezano s tolikimi stroški. Duhovniku je treba plačati za to toliko svoto, da jo v današnjih časih težko premore ubog delavec. Gg. kaplan Petrič in posili župan Oražem, ki bo pri tem zaslužnem opravilu lahko funkcioniral kot priča, naj blagovolita naznaniti dan, ko bosta imela samo pol ure časa, ki ga ne bo treba z zlatom plačati, in vsi mi »divjaki" pridemo in konec bo koruzništva" — a gg, Petriču in Oraž-rau bo uglajena pot v nebesa, kjer dobita za svoje zasluge za čuvanje in razširjanje krščanske morale gotovo zelo lep prostor. Plačati nam pa tako velikanskih poročnih taks pri najbolji volji ni mogoče, četudi nič bolj ne želimo, kot da bi bili naši otroci »zakonski". »Divjaki" iz Most. Strinjamo se popolnoma z vsebino tega pisma. Zakaj se dajo duhovniki za vsako poroko tako drago plačati? Ali ni njihova sveta dolžnost deliti svete zakramente ? Ako noče kaplan Petrič več gledati »pohujšanja", naj brezplačno poroči »divjake" in »pohujšanja" ne bo več. Ali brigajo se duhovniki za pohujšanje! Oni so nasprotniki t. zv. divjih zakonov samo za to, ker jim taki zakoni nič ne nesejo in s tem, da hočejo prisititi »divjake", da se cerkveno poročijo, si hočejo samo žepe napolniti. Oražem jim pa pri tem pomaga, ker »roka roko pere" in zato žuga, da bo dal izgnati iz občine vse divjake", ako se ne poročijo, izgovarja se pa na stroške, ki jih bo baje imela občina z nezakonskimi otroci. Nekje morajo vendar živeti tudi nezakonski otroci in taki divjaki menda niti klerikalci niso, da bi nezakonske otroke pobijali. Le poročite »koruznike", g. Petrič, ali poročite jih zato, ker je vaša dolžnost deliti svete zakramente in ne samo radi lepega zaslužka! N^Bovejšs »ieioasfe ta brsojavsa poročite. Državni zbor. Dunaj, 9. decembra. Današnja seja avstrijske državne zbornice je bila jako slabo obiskana. Pričelo se je prvo branje zakonske predloge o bančnem štatutu, Prvi se je oglasil k besedi češki agrarni poslanec Holy, ki je izjavil, da je odklonitev ogrskih zahtev glede predloge o izplačevanju v gotovini velik uspeh avstrijske po- socialni problemi, ki se zrcalijo v narodovi književnosti in umetnosti. Vsem tem pojavom našega javnega življenja je treba znanstveno ugotoviti značaj in jedro. Tehnično bodo zato tvorili vsebino tega dvomesečnika naslednji deli: 1. Razprave in članki. 2. Sodobni dokumentarični material ter memoare. 3. Slovenska znanstvena terminologija. 4. Pregledi in referati: a) Država in družba: Javno pravo. Sociologija. Slovani. Publicistika, b) Politična ekonomija: Gospodarstvo. Socialna politika. Denarni trg. Statistika, c) Filozofija. d) Kultura: Literarna kritika. Umetnost. 5. Ankete, tikajoče se vprašanj javnega prava, gospodarstva in slovanske kulturne in znanstvene organizacije. 6. Bibliografija. »Veda" se kot taka ne udinja nobenemu svetovnemu naziranju, nobeni znanstveni »šoli", toliko manj kaki politični stranki. Zato ne zahteva nikake medsebojne enotnosti v naziranjih sotrudnikov ali so-glašanju sotrudnikov z znanstvenim in kulturnim prepričanjem urednikov in izdajateljev. Vendar se nam zdi na tem mestu potrebno povdariti, da tvorijo uredniki in litike in za vso Avstrijo velikega pomena. V imenu „Slovenskega kluba" je govoril poslanec dr. Korošec, ki je izjavil, da se z ozirom na opozicijonalno stališče, katero zavzema »Slovenski klub" ne more navduševati za bančno predlogo, vsled česar bo njegov klub glasoval proti bančni predlogi. Baron Schvvarz odide. Dunaj, 9. decembra. »Slawisches Tagblatt" poroča iz najzanesljivejših virov, da vloži sedanji kranjski predsednik baron Schwarz v najkrajšem času prošnjo za vpo-kojitev. Za njegovega namestnika je, kakor se poroča z Dunaja, že določen sedanji podpredsednik, dvorni svetnik grof Chorinski. Obravnava proti Vaslču. Belgrad, 9. decembra. Belgrajska policija je Vasiča in vse dokumente, ki se tikajo njegove afere, zopet izročila sodišču. Vasič bo obtožen radi vohunstva in goljufije. Kakor se poroča, se bo obravnava proti njemu pričela že prihodnji teden in sicer dne 18. decembra. Najnovejša poročila izjavljajo, da je pravo ime falzifikatorja Vasiča — Mladen Serbijan. Srbsko-hrvatska koalicija in vlada. Zagreb, 9. decembra. Srbsko-hrvatska kodlicija si prizadeva, da bi na vsak način prehitela načrte bana dr. Tomašiča, ustanoviti močno vladno večino in skuša vsled tega ustanoviti močno protivladno večino. V to svrho se je vršila danes seja koalicije, katere se pa niso udeležili krščanski socijalci in Starčevičanci, ker so izjavili, da ne morejo poprej pristati na predloge koalicije, dokler se njih klubi ne bodo izrekli o njih. Časnikarji in dr. Pattay. Dunaj, 9. decembra. V državnem zboru je vladalo danes med časnikarji radi postopanja zborničnega predsednika drja. Pattaya strahovito razburjenje. Dr. Pattay se je namreč o poročilih lista „Neues Wie-ner Weltblatt“ izrazil skrajno zaničljivo in celo zahteval, da se odgovornega urednika odstavi. Radi tega so imeli časnikarji danes zborovanje, da se zavarujejo proti zopetnim takim eventualnim izrazom od strani drja Pattaya. Na shodu je bila spreta resolucija, da vzamejo vsi časnikarji postopanje zborničnega predsednika z ogorčenjem na znanje. Spor med koalicijo In Supilom. Zagreb, 9. decembra. Hrvatska in srbska napredna akademična mladina je sklenila prirediti v kratkem v Zagrebu velik shod, na katerega bo povabila poslanca Supila in njegova najhujša nasprotnika čla^ na koalicije, dr. Lorkoviča in Srba Pribiče-viča, da se natančno razjasni nasprotje med koalicijo in poslancem Supilom. Debata mnd imenovanimi tremi poslanci bo, kakor se pričakuje velezanimiva in dalekosežnega pomena. Seja čeških radikalcev. Praga, 9. decembra. „Česke Slovo" poroča, da je poslanec Klofač na seji čeških radikalcev predlagal, da se takoj skliče in sicer že v torek seja enotnega češkega kluba, na kateri se bo obravnavalo o na-daljneftl postopanju kluba napram vladi. Predlog je bil enoglasno sprejet. Kakor se poroča, je seja češkega enotnega kluba za torek že sklicana. f Dr. Lazar Kostlč. Dunaj, 9. decembra. Danes je nenadoma umrl na Dunaju znani srbski pesnik dr. Lazar Kostič. Še včeraj je bil pri njem srbski poslanik na dunajskem dv^ru, Simič, in mu lastnoročno izročil častno darilo kralja Petra. izdajatelji „Vede“ skupino, zvesto načelom onih krogov inteligence, iz katerih je izšla. Stavljamo sotrudnikom nalogo, da osvetlijo v »Vedi" probleme vsestransko kritično, ker le tako bo mogla snov poljudno razjasniti in postati vsestranski kulturen zbornik, ki bo s svojim delom res koristil naši narodni kulturi in vspodbujal inteligenco iz malodušnosti k spoznanju in ustvarjanju. Sodelovanje sotrudnikov vseh idejnih smeri nam je zato dobrodošlo, dokler odgovarjajo njihovi prispevki zahtevam eksaktne vede, znanstvene resnobe, umerjenosti in one strpljivosti, ki je znak izobra-ženstva. Da seznanimo čitatelje zlasti tudi s subjektivnimi nazori vodilnih mož slovanske javnosti, in to o temeljnih vprašanjih javnega prava, narodnega gospodarstva in slovanske znanstvene organizacije, bo prinašal naš dvomesečnik tudi ankete. Izdajatelji in uredniki „Vede“ so: dr. Albert Kramer (Dunaj), dr. Ivan Prijatelj (Dunaj), dr. Mihajlo Rostohar (Praga), dr. Bogomil Vošnjak (Gorica); zagotovljeno pa je že sedaj sodelovanje raznih odličnih sotrudnikov. (Konec.) Aretirana anarhista. Praga, 9. decembra. Danes sta bila v tukajšnji garnizijski bolnici aretirana dva vojaka, ki sta obdolžena, da sta razširjala med vojaštvom anarhistične ideje. Obenem je bilo aretiranih še 20 drugih oseb, ki so vse v preiskavi radi antimilitaristične gonje. Oba imenovana dva vojaka sta bila poprej člana antimilitaristične organizacije v Pragi, ki je bila pred šestimi tedni razpuščena. Seja ruslnskega kluba. Dunaj, 9. decembra. Rusinski klub je imel danes sejo, na kateri se je obravnavalo, kako stališče naj zavzamejo Rusini napram vladi v državni zbornici. Sprejet je bil predlog, da stopi klub v najstrožjo opozicijo. Rusini zahtevajo, da vlada nikakor ne sme predložiti v najvišjo potrditev nove volilne reforme za gališki deželni zbor, ki je bila sprejeta med najhujšo obstrukcijo. Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut. Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Mali oglasi. Beseda & vin. — Za one, ki iščejo službe 4 vin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo v naprej; zunanji inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer. Prazne že rabljene škatljc v vsaki velikosti in množini se prodajo v modni trgovini P. Magdič v Ljubljani, nasproti glavne pošte. 419 10 5 Moška obleka In perilo se proda. Kje, pove in-seratni biro .Jutra*. 409 10—5 Dijak iz četrte, pete ali šeste realke se išče za inštruktorja. Naslov pove inseratni biro .Jutra*. 429/4-1 Soba s kuhinjo se takoj odda na Tržaški cesti 4. 433 1-1 Iščejo se prostori v najem pripravni za trgovino in gostilno s koncesijo, v kraju kjer ni konkurence, v kaki večji fari ali trgu. Ponudbe naj se pošiljajo pod »Trgovina", pošta Št. Jernej, Dolenjsko. Nova enonadstropna hiša s trgovino, gostilno in drugim posestvom, na jako lepem kraju tik farne cerkve na Dolenjskem, se z novim letom odda v najem. Dopise sprejema inseratni biro »Jutra" pod »A. Z. 1q.“ Ceniki zastonj in poštnine prosti. POZOR! Kdor želi imeti dobro uro, naj zahteva z znamko „UNION“ ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri FR. ČUDNU urar in trgovec, Ljubljana Delničar ln zastopnik švicarskih tovarn »Union* v Blelu In Genovi. Uhani, prstani, briljanti. 8/10-1 m «1 is 1 po 5, 7, 9 in 12 K. — Lasulje za gledališča od 3 K naprej; brade 1 K, dolge 1 K 20 vin.; krep za brade meter 1 K; lim za brade, šminke, puder in druge potrebščine za maskiranje, vse po zmernih cenah. Barve za lase in brado v steklenicah po K 2-— in K 4'— priporoča S. STRMOLiI, brivec in lasničar Ljubljana, Pod Trančo št. 1. (zraven čevljarskega mostu.) Za slabokrvne in prebolele!! Pijte pravi pristni Maršala,, steklenica 7/10 K 1*50 Priporoča se tudi Malaga, steklenica 7/10 K 2'50 Najfinejše vino AV IB M O TJ T n prodaja na debelo po jako nizki ceni CASCIO Llngarjeva ulica štev. 1, (za škofijo). Lepa in koristna božična darila po že znano najnižjih cenah, dobite v modni trgovini PETER ŠTERK, Ljubljana, Stari trg 18. Franc Pausner krojač v Ljubljani, pri „Novem svctu“ javlja slav. občinstvu, da sprejema stare moške obleke v popravo ter izvršuje iz starih oblek nove za otroke po najnižjih cenah. Hisa ob Bohinjskem jezeru obstoječa iz dveh gostilniških sob z vso gostilniško in kuhinjsko opravo, nadalje se nahaja v hiši 14 meblovanih spalnih sob, veranda, vinska klet, ledenica, hlev za prašiče ter s popolnoma novo acetilenovo razsvetljavo, se proda. Okrog hiše so divji kostanji, lep sadni vrt in njiva. Natančnejša pojasnila daje lastnik FRANC ŠKANTAR p. Bohinjska Bistrica, Gorenjsko. Božična darila! Prodno s! nakupite božičnih daril, blagovolite si ogledati še moje Izložbe in presodite cene! Potrudite se potem v mojo trgovino, kjer se Vam dajo drage volje vsaktera pojasnila, da se prepričate in odločili se bodete takoj, da si nabavite svojih potrebščin le pri tvrdki H. Suttner, Ljubljana, Mestni trg ali Sv. Petra cesta Špeeljalna trgovina najnovejših precizij-skih ur (s spričevali točnosti) svoje lastne tovarne ur v Švici z varstveno znamko „Ibo“. Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine, juvelov ter briljantnih nakitov itd., istotako ogromna izbira klna-srebruega blaga, kakor: nastavkov, jedilnega orodja itd. itd., vse v najmodernejšem slogu. Postrežba strogo solidna! Cene najntžje ! Na pismena vprašanja se odgovarja z obratno pošto. — Telefon št. 273. — Brzojavni naslov: »H. Suttner". Cenik zastonj ln poštnine prosto! (i Fran Krapeš. FR. ŠEVCIK puškar, Ljubljana, Židovska ul. 7 priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih pušk ian. sa,aaa.ols:re30A7* lastnega Izdelka, kakor tudi belgijskih, sulskih in čeških strogo preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober strel. Posebno priporočam Inlike troeevke in puške Bock s Kruppovimi cevmi za brezdimni smodnik. — Priporočam tudi veliko zalogo lovskih potrebščin po n»jnižjih cenah. — Popravila ln narofibe se izvršujejo točno in zanesljivo. — Ccnovniki na zahtevanje zastonj in poštnine prosto. iz belega hrastovega OUUC iesa| trpežni, močni Sode O £ > F3 od finega špirita o « N •4-* •» Vinski sodi V Gl < x n -n o.» 3 SC 09 3. N —• 09 N S* 3- £ 2. od finega špir vsake velikosl krasni izdelek, iz belega hrastovega lesa, močne, trpežne, popolnoma nove iz tovarne špirita za fini špirit ln za vino pripravljeni, za vsako vino Izborni, takoj rabljivi za kar se jamči, odda v velikosti po 300, 400, 500, 600, 700 do 1000 litrov držeče, na zahtevo tudi 100 do 200 litrov ali manjše po prav solidni nizki ceni O It. A. lamama naslednik Avg. Tomažič, Ljubljana, Mar. Terezije c. L Pffl P nizke in solidne točna postrežba ZsZrojaisIlš:! salon, na- gospode Ivana Magdiča, Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 10 priporoča v idoči sezoni moderno angleško blago. sss &2J 9HHMII Največja božična okasion prodaja v konfekciji za dame in deklice, ter izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. Primerna koristna darila. Angleško skladišče oblek O. BERN ATO VIČ, Ljubljana, Mestni trg št. 5. Nekaj izborno ohranjenih automobilov A7*seli. Arelilsostl se ceno proda. Moje Ime jamči za solidno *n dobro postrežbo. — Zavod za popravo automobilov in trgovina Ing. JIJRIJ TIEJ, Dunaj XYII, Snntergasse 13. 1 N^jvečja zaloga najflnejšlh Prvi slovenski pogrebni zavod v Ljubljani Prešernova ulica štev. 44. Prireja pogrebe od najpriprostejše do najelegantnejše vrste v odprtih kakor tudi s kristalom zaprtih vozovih. — Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence, umetne cvetlice, kovine, porcelana in perl. Za slučaj potrebe se vljudno priporočajo __ Najnižje cene! TURK in BRATA ROJINA. “cCT Ljubljanska kreditna banka v Lfublfani. TSr 30J 4$ Stritarjeva ulica štev. s£. ===== Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici ----- Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4‘|2°|o. Za jesen in zimo: bluze, spodnja krila, hišne halje, pletene jopice, zimsko perilo, rokavice, kožuhovine, dežnike, moderce in vse moderne nakitne predmete. Damske klobuke ill tT[U