PRIMORSKI DHEVNIK ________GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA [gto IV . Cena 15 lir - 10 j ugolir - 2.50 din_ TRST nedelja 31. oktobra 1948 bpeaizione m aDDon. postale n, o c/ Poštnina plačana v gotovini ut6V. /.OH. Padli so za našo svobodo Hlad.no novembrsko jutro 'e vstalo iznad Kraških goli-Rezek zrak napolnjuje kv- °*W:je. Nekaj teikega, svin-c.ene9a lega na dušo, kakor uieca mora, kakor trpek Vomin, ki ga ni mogoče od-jmati, ne zamamiti. Neodneh-I !>o se vrata nazaj. Trmasto n uporno kleče v srcu njihove Včiobe- Vdihne jim čar iivlje-in osvetluje veličino nji- Va h°ve irtve". . Po Openski cesti sem od ^Ptntdbora hiti kmetica. V movljah stoji njena domači-.a' H daj je sprejela pod stre-0 prvega partizana, ne Vomn: ki z več. Samo toploto čuti, i° je tedaj prevzela in ki ® vse od tistega časa ni več ‘aPustila. Razraščala se je v le1 in lepa ji je bila Ze sama Wsel nanjo. Družila jo je z 'vJienjem in snovanjem nje-bnri °^ro/c zn vseh dobrih, svo-s e Žejnih ljudi. Tako kot ® bili oni, je bila tudi sama Ponosna je bila na to. Ne-d^ano sz Je dopovedovala, ia ie leta ne smejo ovirati, niso opravičilo- «Ko bo opravljeno in bo svoboda iel0 ®re8 nami, moram s lahkim Cem stopati pred svoje otro-Videti morajo, da sem znatni fre^rati njihove najgloblje Nikoli ne smejo pred Pl °Jnur Povešati oči zaradi uhosti in sebičnosti svoje v atere. Pomagati jim moram njihovih naporih; tudi sa-8 rnoram izstisniti iz sebe e za našo svobodo». 5 to »m 0 se ie razodela tujemu ]^aku- Dokazati mu je hote-n’ kako je njegovo početje ^miselno. Vabila ga je med \ipe-Za vranico, med tiste, Pof ej° ustaviti vojno gorje• d i?771. Je njono telo zanihalo Urji, ki je vela preko Nata 1°" je tulila in odna- Qrn V. mesto njene poslednje aJo£e vzdihe.,. ,.t ali so jih možje, Zene in nVh*na' Sleflerni borec je ob ^ za trenutek obstal in se j rati zdrznil nad samim se-nad svojo počivajočo *Jfco ■* Sramoval se jo je % 'rcij, kajti borba je morala ”1 Jr Bort>a ni dopuščala raz-je’' tenja in odloga. Terjala ^Celega človeka in zahtevala njega vse, popolnoma vse, tC te ie treba tudi Življenje. bof treba dati življenje, ga jjj. 0 Pač dali, toda zgoditi se 5j ra*- Tako so sklenili v se-d'Kc ntje, predno so šli na ilj0tJO v ulico Massimo d’Aze-Der olem niso razmišljali bog ° tem’ Tudi o tem, kako siiu na,:rt izvedli, niso mi- krattisti dan. Vse je bilo sto-Pretuhtano do podtanko-Pri^°9nano- Postaviš stražo, Ce;> se v skladišče, prižigf-ipalico in jo pristaviš k na 9lni vrvici, ki je napelja-borf bencinskim sodom. Ne tCg° UR Nemci več polnili■ Iz ben • s^la.dišča ne pojde več k, Cln Za 'njihove avtomobi-katerimi prevažajo voja-h n° nastrellamcnto v Istro v Zra Kras. Visoko je buhnil t0 ak oblak sivega dima, na-hiena 3e Presekal ognjeni pla-^hJ.ant0v ?u bilo nikjer. s0).yu so se po ulicah, ki ie *1 sprejele vase. Kako se tttooa, godilo, da so jih . ’ nihče natančno ne ve. Pet S.teni nieslu je odjeknilo u. s relov in v mladi. Zehteči in sPc[ od. nja Se Rova is ODLOČILNE BITKE V MANDŽURIJI Osvobodilna vojska v Mjitojenu? Pet armad uničenih zahodno od Mdena - V ohtobru je huomintangova vojska zgubila 300.000 mož Druga važna strateška središča v rohah demokratične vojske - Opor 9C. kuomintangove armade NANKING, 30. — Na podlagi poluradnih vesti javljajo, da je kitajska demokratična vojska baje vdrla v Mukden. Včeraj je radio demokratične Kitajske sporočal, da je bilo pet armad pod poveljstvom generala Liao Yiao Haianga prestreženih in uničenih v odseku Tahušena za-padno od Mukdena. Med ujetniki je tudi šest poveljnikov vladnih divizij. Bojno polje je vse pokrito z vojnim materialom — s topovi, oklopnimi avtomobili in municijo, — ki je ameriškega izvora. Tudi vladni krogi v Nankingu priznava- jo, da je v pokrajini Tahušen velika bitka, a dostavljajo, da že od včeraj nimajo nikake vesti o poteku te bitke. Seveda takim izjavam nihče ne verjame. Radio demokratične Kitajske ceni izgube vladnih čet v oktobru v Mandžuriji na 300 tisoč mož in sicer kot posledico zmag demokratične vojske pri Cin-čovu, Cang Cunu in Tahušenu. Agencija France Presse poroča iz Pekinga, da so tamkajšnji listi prejeli vesti, da se je včeraj dopoldne pričela bitka za Mukden. Demokratična vojska je napadla prednje položaje na severu mesta. Bit-1 ka se nadaljuje kakih petnajst kilometrov od mesta, kamor se razločno sliši streljanje topov. Oblasti so že pričele z evakuacijo nekaterih služb in s koncentracijo uradov in družin v samo enem odseku mesta. Zadnja letala so zapustila mesto včeraj skupno z osebjem letališča. Kuomintangove čete so v Mandžuriji v vedno težjem položaju zaradi porazov, ki jih je doživelo 12 vladnih divizij 27. oktobra zahodno od Mukdena. Nocoj poroča radio demokratične vojske, da je demokratična voj- Stalinovi odgovori razgalili Šibkost vojralH hujskačev Velik odmev Stalinovih izjav v demokratičnih državah -Miroljubne ljudske množice v ZDA, Angliji in Franciji bodo zahtevale od svojih vlad račun o njihovi napadalni politiki - Agencija Tass o predlagani resoluciji glede Berlina ATENE, 30. — Radio «Svobodna Grčija« poroča, da so borci demokratične vojske 26. in 27. oktobra napadli monarhofašistične sile na vrhovih Virma severno od Kalos-mopi ter sovražnikovo postojanko Stilida. Kljub podpori topništva, metalcev min in mornarice monar-hofašistom so demokratične edinice prodrle do sredine mesta Stilida. Demokratične edinice so zavzele tudi vas Grameni Spermia v Ru-meliji. General Markos je ob drugi obletnici ustanovitve demokratične vojske, ki je bila 28. oktobra, izdal proglas, ki med drugim pravi: «V dveh letih junaške borbe je demokratična vojska, boreč se na vsem .ozemlju Grčije spravila iz boja nad 120 tisoč monarhističnih vojakov in častnikov in s tem položila trdne temelje za osvoboditev države od anglo-ameriških okupatorjev ih njihovih lakajev v Atenah. Dan zmage demokratične vojske, prednje straže oboroženega ljudstva, ki se bori za svojo neodvisnost, ni daleč in se vedno bolj bliža«. Borci in poveljniki na sektorju Gramos so ob drugi obletnici ustanovitve demokratične vojske poslali vrhovni komandi brzojavko, s katero izražajo neomajno zaupanje do te komande in generala Markosa, ter napovedujejo nove napade demokratične vojske na Gramosu. «Vzporedno z delovanjem drugih edinic demokratične vojske, ki operirajo v Epiru, Rumeliji, Tesaliji in na Peleponezu«, zaključuje brzojavka, «bomo povečali naše vojno delovanje za osvoboditev Grčije«. Da je monarhofašistična vlada v težkem položaju dokazuje tudi dejstvo, da je izdala ukaz za raztegnitev obsednega stanja po vsem grškem ozemlju. Ta ukrep je zahteval vojni minister Stratos, «da se bo ljudstvo zavedalo težkega položaja«. Za javno varnost bodo odslej skrbele vojaške oblasti. Ustanovili bodo vojaška sodišča in določili policijsko uro. Agencija AFP poroča, da se v vladi, vendar pa je opozicija mnenja, da je treba počakati izid razpravljanja o grškem vprašanju v OZN. iiocoj je predsednik vlade Sofulis izjavil, da je ostavka vlade neizogibna. Na današnji seji politične komisije OZN je pri razpravljanju o grškem vprašanju avstralski delegat predlagal, naj bi preučili skup- no resolucijo, ki naj bi jo sestavili s pomočjo neposrednih stikov v Parizu med predstavniki Grčije, Jugoslavije, Bolgarije in Albanije. Ponovil je avstralske pridržke glede poročila posebne komisije za Balkan, ki si je sama zadala nalogo za anketo. Beloruski predstavnik Kiseljev je izjavil, da podpira resolucijo, ki jo je včeraj predložil Višinski, ker je ostro obsodil angloameriško intervencijo v Grčiji. Navedel je nekatere stavke Stalinovih izjav dopisniku «Pravde» glede vojnih hujskačev in njihovih načrtov, ki so obsojeni na neuspeh, ter glede angloameriškega sabotiranja vseh dogovorov. Kiseljev je pripomnil, da so to vzvišene in pomembne besede, nad katerimi se bi morali vojni huskači zamisliti. Na pobudo jugoslovanske delegacije je politična komisija sklenila, da bo poslušala predstavnika Bolgarije o preiskavi opazovalcev posebne komisije za Balkan glede incidenta, ki se je dogodil na otoku reke Marice na grški meji. Na popoldanski seji je ponovno posegel v debato jugoslovanski delegat Bebler in ostro obsodil komisijo za Balkan (UNSCOB) ter še posebno poročevalca pred komisijo mehikanskega delegata Najera. «Obtožujem komisijo«, je dejal Bebler, «ne samo pristranosti, pač pa tudi dejanj in izjav, ki so zastrupile položaj na Balkanu in poostrile sedanjo napetost med Grčijo in njenimi severnimi sosedi«. Obsodil je nato podložniško politiko grške vlade ter njen teror nad ljudstvom, od katerega ta vlada nima več zaupanja, kar dokazuje tudi dejstvo, da je morala proglasiti obsedno stanje na Peloponezu, t. j. v pokrajini, ki je dokaj daleč od grških severnih sosedov. Zaključil je z izjavo, da povsem podpira sovjetsko resolucijo. Razpravljanje o grškem vprašanju se bo nadaljevalo v torek. V sredo bo imela glavna skupščina dve plenarni seji. Razpravljali bodo o poročilu politične komisije glede vprašanja nadzorstva nad atomsko energijo in o poročilu o mehikanskem predlogu glede poziva velikim državam naj podvojijo svoje napore za rešitev svojih sporov in vzpostavitev trajnega miru. Čeprav niso tega še uradno sklenili, potrjujejo, da se bo sedanje zasedanje skupščine zaključilo 10. decembra. Edino v primeru, da politična komisija ne bo dokončala svojega programa, se predvideva novo zasedanje v februarju v New Yorku. Palestinsko vprašanje pod vplivom volllov v ZOA NAR1Z, 80. — Pododbor Varnostnega sveta, ki ima nalogo sestaviti resolucijo glede incidenta pri Negevu v Palestini, je danes odobril francoski popravek k anglo-kitajski resoluciji. Peti paragraf resolucije se bi sedaj glasil: Varnostni svet poziva prizadeti vladi, naj umakneta one svoje čete, ki ,.£Q- napredovale preko položajev, na katerih so bile 14. oktobra, ker je začasni posredovalec pooblaščen določiti začasno črto, preko katere ne-sme biti nobenega gibanja čet. Določijo naj na podlagi neposrednih pogajanj s posredovanjem OZN novo linijo in nevtralne ali demilitarizirane cone, ki lahko zajamčijo, da se bo na tem področju premirje spoštovalo. Ce ne pride do sporazuma, bo novo linijo in nevtralne cone določil posredovalec. Ukrajinski delegat Manuilski je glasoval proti temu predlogu. Nedvomno se pri reševanju palestinskega vprašanja čuti vpliv bližnjih predsedniških volitev v Ameriki, ki bodo v torek 2. novembra. To se je videlo tudi v petek V Varnostnem svetu, ko je Truman dal nalog Marshallu, naj ne glasuje za angleško-kitajsko resolucijo, ki določa sankcije v primeru, da se ukaz o umiku čet ne sprejme. Tudi Marshallovo potovanje v London potrjuje te trditve. Vsekakor ni pričakovati jasnega stališča ameriške vlade glede Palestine pred volitvami. Posredovalec Buncke je članom Varnostnega sveta izročil spomenico, ki poziva prizadete stranke, naj se z njegovim posredovanjem neposredno pogajajo, tako da pride do pravega premirja, na podlagi katerega bi umaknili in demobilizirali čete, široki pasovi demilitariziranega ozemlja pa bi ločili nasprotnike. ska 28. t. m. zavzela važno strateško središče Tiehling 65 km od Mukdena in 29. t. m. mesto Hsimin 70 km od Mukdena. Kuomintango-va divizija, ki je branila Tiehling, je bila popolnoma uničena. Reorganizirana 96. kuomintangova armada pod poveljstvom generala Vu Hu Yena pa se je uprla in prestopila k demokratični vojski. V okviru volivne kampanje se začne proces NEW YORK, 30. — Jutri se po načrtu vouvne kampanje v ZDA začne proces proti 12 voditeljem komunistične partije ZDA. Ta proces je četrti in najbolj resen poizkus reakcije ZDA, da se postavi izven zakona komunistična partija ZDA in odpre pot fašizmu. Znani danski pisatelj Martin Nexoe je ob tej priliki poslal 12 voditeljev solidarnostno pismo. Nobena sila ne bo strla volje francoskih rudarjev PARIZ, 30. — Prefekt rodanske-ga departmana je sklenil razrešiti službe dva župana, in sicer prvega za mesec, drugega pa za osem dni. Kot vzrok čudnemu odloku se navaja njuno zadržanje s času stavke rudarjev. Kot znano, so se taki ukrepi v tej stavki že izvajali. Gre za župane, ki so se pokazali solidarne s stavkajočimi rudarji. Francoska splošna zveza dela je danes naslovila na vse delavce poziv, v katerem pravi med drugim: «Niti laži niti krivice niti krogle niti plini in niti oklopniki niso mogli streti vaše silne volje, da zagotovite uspeh svojim zakonitim zahtevam. Bliža se ura, ko bo vaša popolna zmaga ovenčala vašo hrabrost. Zavzeti rove je sicer mogoče, a ni mogoče prisiliti rudarjev ,da bi se vrnili v rudnike, in to je, kar velja«. Položaj glede iztovarjanja premoga v pristaniščih je napram včerajšnjemu dnevu nespremenjen: v dveh pristaniščih raztovarjajo stavkokazi, v enem vojaki, v osmih največjih pa je stavka popolna. V Marseillu, kjer stavka 3.500 pristaniških delavcev, se jim je pridružilo še moštvo sedmih ladij, ki so prispele v pristanišče. Okrog pet tisoč potnikov, ki je nameravalo v severno Afriko, ni moglo odpotovati. Od 1. 1944 do uveljavljenja načrta «za evropsko pomoč« je no-rala Francija na račun svojih zlatih rezerv dvigniti protivrednost za 1.589 milijonov dolarjev, na račun svojih dobroimetij v inozemstvu proti vrednost za 417 milijonov dolarjev, pod obliko posojil in pomoči iz inozemstva pa za 3.344 milijonov dolarjev, to je do 31. marca 1948 vsoto 5.350 milijonov dolarjev. Deficit plačilne bilance tekočih plačil z inozemstvom frankove cone se je dvignil v 1. 1947 na 1.700 milijonov dolarjev. Narasel pa bo še za okrog 1.350 milijonov dolarjev V letih 1948 in 1949. oenerallsimu Stalinu MOSKVA, 30. — Radio Moskva sporoča, da so se danes zaključile slavnosti za tridesetletnico «Kom-somola«. Ob zaključku je bila pre-Čitana resolucija generalisimu Stalinu, v kateri mu komsomolci zagotavljajo svoj globok patriotizem in neomajno privrženost stvari komunizma. Ro čitanju te resolucije je generalni tajnik Komsomola pozval navzoče, da zapojo Internacionalo. Radio Moskva je tudi sporočil, da je do 7. oktobra že več kot dva milijona komsomolcev izpolnilo proizvodne norme za vse leto 1948. Člani Komsomola so dobavili državi letos preko plana še 500 tisoč ton premoga, 250 tisoč ton petroleja, 750 tisoč ton kovin, 75 milijonov metrov blaga in prihranili za 250 milijonov in 80 tisoč rubljev surovin. i vonum so r: BUKAREŠTA, 30. — Nadaljuje se proces proti 12 osebam, ki so obtožene sabotaže in vohunstva. Po pričevanju večine prič bi morala organizacija obtoženih stopiti v ak. cijo ob primernem trenutku, da bi s silo odstranila vlado in režim, kar naj bi se zgodilo ob pričetku oboroženega spopada med Anglo-američani in SZ GORIČANI! NAŠI KANDIDATI: NAŠ ZNAK: ) 1) WINKLER Alfred, pok. Leopolda, učitelj Gorica 2) KUMAR Karlo pok. Karla, trgovec - Gorica 3) ŠULIGOJ Martin pok. Martina, urar - Gorica 4) MAKUC Anton pok. Andreja, trgovec Standrež 5) PAVLIN Bogomil pok. Ivana, gostilničar -Gorica 6) BASTJANCIC Stanislav pok. Franca, delavec - Podgora 7) HROVATIN Sikst pok. pok- Jožefa, računovodja - Gorica 8) MIKLUZ Karlo pok. Jožefa, delavec - Pev-ma 9) PRIM02IC Franc, sin Jožefa, kmet - Oslavje 10) RESCIC Anton pok. Antona, železničar -Standrež 11) PAGLAVEC Andrej pok- Andreja, uradnik - Podgora Vclivci in veli tke J Glasujte danes vsi strnjeno za listo DFS! Kritičen položaj v Grčiji Monarhofašistična vlada pred ostavko - Obsedno stanje po vsej državi - Demokratične edinice vdrle v mesto Stilida -Jugoslovanski delegat podprl sovjetsko resolucijo o Grčiji BEOGRAD, 30. (Tanjug) — Razgovor generalisima Stalina z dopisnikom «Pravde» je naletel na velik odmev v tisku in v javnem mnenju demokratičnih držav. List «Scantea» v Bukarešti poudarja dejstvo, da je generalisim Stalin strgal krinko z obraza imperialističnih vojnih hujskačev in odkril napadalne namene, ki jih angleško-francoško-ameriški vodilni krogi skušajo skriti za berlinskim vprašanjem, o katerem delajo toliko hrupa. Razgovor generalisima Stalina, poudarja »Scantea«, mobilizira narode vsega sveta v borbi proti izzivačero in vojnim hujskačem. Neodvisni demokratični list «Uni-versul« piše, da razgovor generalisima Stalina razkrinkuje šibkost vojnih hujskačev in razgalja njihova nemoč, da bi dosegli smotre, po katerih stremijo. Glasilo poljske delavske stranke «Glos ludu« poudarja veliko mednarodno važnost in važnost za mir, ki jo imajo Stalinovi odgovori. Sofijski list «Izgrec» poudarja, da narodi vsega sveta želijo mir in vidijo, da hočejo anglo-ameriški imperialisti novo vojno. Zato bodo še bolj strnili svoje vrste in se združili okrog Sovjetske zveze pod vodstvom generalisima Stalina. «Ra-botničesko delo« piše: ((Miroljubne množice v ZDA, Veliki Britaniji ProtiamerišKe demonstracije V SMS in Franciji bodo sedaj zahtevale od svojih vladnih krogov, naj podajo račun o svoji napadalni politiki, ki je vredna avanturistov. Jugoslovanski, češkoslovaški in madžarski listi v celoti objavljajo odgovore generalisima Stalina. Moskovski radio poroča, da objavlja danes ves sovjetski tisk poročila glede resolucije, ki so jo predložili v Varnostnem svetu glede Berlina. Agencija TASS izjavlja, da je razlika med resolucijo Varnostnega sveta in osnutkom, ki je bil izdelan 24. oktobra med razgovorom Višinskega z Bramuglio, sledeča: Dočim je Varnostni svet predlagal takojšnji preklic omejitev prometa med Berlinom in zahodnimi okupacijskimi conami in določil skrajni rok, za uvedbo vzhodne marke v Berlinu 20. novembra, je omenjeni osnutek resolucije določal istočasno izvedbo obeh ukrepov. Agencija TASS dostavlja, da bi uveljavitev resolucije, ki jo je predlagal Varnostni svet, imela težke posledice za gospodarstvo sovjetskega zasedbenega področja. FRANKFURT, 30. — General Clay je danes izjavil, da bo stopila v Stuttgartu v veljavo policijska ura od 21. do 4. zjutraj. Nadalje je dejal, da bodo v Stuttgartu zabra-njena vsa javna zborovanja, dokler ne bo končana preiskava o incidentih, ki so se pripetili 28. oktobra in med katerimi so manifestanti žvižgali ameriškim oblastem. Klil. Kongres xr Avstrije DUNAJ, 30. — Včeraj zvečer se je slovesno pričel 14. kongres avstrijske KP. Kongresa se kot gostje udeležujejo delegatje 14 držav, med drugimi minister pravosodja grške demokratične vlade Porfyro-genis, podpredsednik* vlade CSR Fierlinger, madžarski minister par-vosodja Ronay, senator Terracini iz Italije in drugi. Zapadne velesile v Berlinu morejo razmere v Berlinu normalizirati. «Te velesile«, izjavlja proglas, «nimajo več nikakega pravnega vzroka, da bi še nadalje ostale v Berlinu, ker so prekršile štiri-stranske pogodbe«. Nemški ljudski svet zahteva takojšnjo sklenitev miru z vso Nemčijo in umik vseh okupacijskih čet v enem letu po podpisu mirovne pogodbe. BERLN, 30. — Nemški ljudski svet je izdal ob priložnosti Stalinovega intervjuja proglas, v katerem obsoja zapadne velesile, da s svojim postopanjem ovirajo, da se ne Prebivalci iz Domja Za resnično svobodne in demohratične volitve ’ ZAVEZNIŠKI VOJAŠKI UPRAVI TRST Ko zasledujemo nepravilni postopek ZVU v vprašanju upravnih volitev za Tržaško ozemlje, kjer naj bi demokratično ljudstvo imelo svoje zastopnike v vseh organih javne uprave, energično zahtevamo po ljudskem volivnem odboru preklic odredbe 'št. 345, ker ni najmanj v skladu s sklepi mirovne pogodbe, ter daje možnost in volivne pravice esulom In fašistom vseh barv, ki so prišli v Trst do 15. septembra 1947, meedem ko izključuje volivno pravico osebam, ki so bile rojene v Trstu in so morale bežati v tujino zaradi fašističnega preganjanja. Ehlje zahtevamo, da ZVU čim prej izda drugo odredbo, ki naj daje pravico do volitev le tistim osebam, ki so na podlagi mirovne pogodbe državljani STO-ja, in tistim rojenim v Trstu, ki so morali zaradi fašističnega terorja zapustiti svoj rojstni kraj. Zahtevamo, da bo ljudstvo zastopano pri sestavljanju volivnega zakona in da ima pravico nadzorovati po svojih votivnih komisijah vse prehodne ukrepa in volitve same ter kontrolirati volivne imenike. Smrt fašizmu — svoboda narodu! Fi/rf6 z°rudilo pet teles . C,/lc 1 hted obešencl v ul. %r(9a Je bilo mnogo mladih Nekoč je vripovedo-7>ria ~end, kako je zjutraj od-ia °kno, kako se je zagle-sprv v hasprotno stran in ^0(ne-n* m°9la razumeti, kaj sf0jJ Jo vsi tisti ljudje na soSehodnikih in sobah 80 t Palače. se le čez dol-gibiijSa *e Oluščila, da so ne-nH \ da glave klonejo krat "uhlni kosom vrvi. Ta-kcingc onesvestila od bo-r0iHaj Ko se je zavedla, je UljCQ.a s talci po trZaških t>ii„ ,l' Neštetokrat je napra- hjimi pot od Coronea ul- Tigor. V nočeh brez Uji/ln 3e gledala pred seboj mučena lica. Zdelo iriu hoa - da ^ d°vorNo: *Ce' 1° j)0, 2 nami? Mi smo svo- j dokončali. Ali ne vidiš, Primi vrsta na tebi? Menjat *°rn' ^er sm0 moraM h s. Polagoma je oblede-a*na slika- Z njo je iz- ginil strah pred tveganjem. Stopila je v krog ljudi, ki so kovali svobodo. V tem krogu so bili openski talci, deset tisoči, ki jih je polirala rižarna, oni, ki so jih odgnali v Nemčijo, in tisti, ki so se borili v svobodnih gozdovih. Koliko jih je, ki se niso več vrnili! Po naših vasicah se belijo spomeniki nad skup-nimi grobnicami, nad kostmi, ki so sprhnele daleč v tujini■ V trdi kratki kamen so izklesana njihova imena■ Pod njimi napis. Najlepši, najprimernejši zanje. Kaj vse ni povedano v tistih besedah, štiri leta narodno-osvobodil-ne borbe krijejo, štiri leta napornih in slavnih zmag in celo dobo neutešne č-eljc po svobodi. Ob tej poslednji besedi se zdrzne srce in v duši znova vstane tisto večno vprašanje: «Cemu so padli?* Iz mrtvih grl prihaja odgovor: *Za va- šo svobodo». Za svobodo, ki smo jo izvojevali z njihovo največjo Žrtvijo in ki nam jo anglo-ameriški imperializem znova krati• Temu vprašanju se nehote pridruZujc drugo, še mnogo bolj grozotno in boleče: «Ali so padli zato, da pojdemo molče mimo njihovih grobov, da poteptamo v sebi idejo slovansko-itallj anskega bratstva, da dopustimo, da se na njegovem mestu razbohoti šovinizem? Ne, zato niso padli. -Toda kdor hoče danes zanikati narodno-osvobodilno borbo, zanika tudi njihovo Žrtev. Nevreden je ene same ure trpljenja, ki je bilo v rižarni, trpljenja talcev, trplje-nja nemških taborišč in težkih sovražnikovih ofenziv. Nevreden je, da izgovarja imena, ki nam morajo biti sveta, ki nam tesno zraščena v našo , junaško preteklost kaZejo pravilno pot naprej. MARA SAMSA Na članek tov. Branka Babiča uZa enoten nastop demokratičnih sil na upravnih volitvah», ki smo ga objavili v četrtkovi številki našega dnevnika, je Vidalijevo glasilo odgovorilo s člankom »Babic mascherato da jrate, nasconde nel-la manica un coltellos, v katerem z besedami svojega dobro znanega slovarja, poziv k enotnosti seveda enostavno odklanja. No, predvsem je potrebno Vida-lijevim pisunom povedati in posebej poudariti, da omenjeni poziv k enotnosti vsega depiokratičnega ljudstva v Trstu ni bil namenjen tisti, prat; zares majhni gručici patentiranih razbijačev okrog Vida-lija. P.oziv k enotnemu nastopu vseh demokratičnih sil našega ozemlja na predstoječih upravnih volitvah je bil namenjen tistim, ki resnično mislijo na interese tržaških delovnih množic. Razbijačem pa, ki so omenjeni Članek v Vidalijevem glasilu. napisali, m tistemu pičlemu številu ljudi, ki se z njim strinjajo, poziv na enotnost ni namenjen, iz enostavnega razloga, ker so ponovno dokazali, da jim v nobenem primeru ni do enotnosti. Ti ljudje namreč o neki enotnosti le govoričijo, dejansko pa jo razbijajo. Enotnosti namreč ni mogoče doseči s pretepaškim terorizmom niti s šovinističnimi parolami kot so »STiapi andi a Lttbiana». «S’ciavi duri«, «Crppa ti e tutta la tua raz-zau itd. Enotnost tudi ni mogoče ENOTNOST JE NUJNA! doseči z borbo proti Slcvensko-hrvatski prosvetni zvezi in z razbijanjem vsega, kar se po njihovem mnenju razbiti da. To je danes v Trstu vsakomur jasno. Hkrati pa je lahko vsakdo prepričan, da s pretepaškim terorizmom in s šovinističnimi parolami Vidalijevi razbijači ne bodo dosegli prav ničesar. Najmanj pa nam bodo preprečili, da bi čvrsto nadaljevali borbo za obrambo interesov tržaškega delovnega ljudstva ter nas prisilili, da bi se slepo pokorili Vidalijevemu razbijaštvu. Kajti kakor doslej, predstavljamo tudi dahneš ter bomo predstavljali tudi o bodoče ter se borimo in se bomo borili za resnične interese vsega demokratičnega življa v Trstu. Vedeti morajo namreč, da tista po njih imenovana ((Babičeva skupina» ne predstavlja le — kakor bi oni hoteli in kalcor neprestano pisarijo — le «u na sp aruta j razi cine nazionalista trotzkistan. Mi predstavljamo, kakor je ie zdavno vsem Tržačanom brez razlike zelo dobro znano in kar bi hoteli Vidalijevi razbijači iz zavesti Tržačanov nasilno izbrisati — obrambo ip borbo za interese vsega slovenskega življa na tem ozem- lju. To je eno. Hkrati pa smo predstavniki in nosilci ter zastopniki resničnih interesov tržaškega proletariata, katerega velika večina bo prav gotovo našla pravo pot, čeprav ga skuša sedaj Vidali zavesti na nacionalistične in šovinistične pozicije. In to je drugo, To pa so tudi dejstva, ki jih ni mogoče zbrisati. Borba za nacionalne in socialne pravice zatiranega slovenskega življa v Trstu je namreč neločljiva in nedeljiva od borbe za pravice in socialno osvoboditev vsega tržaškega delovnega ljudstva. Pri tem pa si je nemogoče zamisliti, da bi se ta borba mogla uspešno voditi brez pomoči nove Titove Jugoslavije, ki je socialno in nacionalno vprašanje rešila na temelju marksistično-leninistič-nih načel in ki sedaj z velikimi koraki stopa po poti do izgraditve socializma. V tej borbi pa j'e potrebna enotnost, je potrebna enotna jronta. In mi smo globoko prepričani, da je ta fronta mogoča. Mnenja smo, da je treba nad vsemi notranjimi spori daleč predpostaviti bgrbo za življenjske interese naših delovnih množic. Mnenja smo, da pri tem ne gre za posameznika, da tu ne gre za Babiča, temveč da je v vprašanju politično gibanje demokratičnih množic Trsta, gibanje, ki je izraz konkretnih teženj in interesov teh množic. Mnenja smo, da se z likvidacijo ne more tudi likvidirati teh teženj in teh interesov! in s stališča teh višjih interesov smatramo, da je prav lahko mogoče uresničiti v borbi proti imperialistom in njihovim hlapcem — domači reakciji — zares enotno fronto. Pri tem ni nujno likvidirati različnost gledanja glede vprašanj resolucije Informacijskega urada, o kateri traja diskusija lahko dalje na znotraj. Toda enotnost na zunaj mora biti ustvarjena! Vprašamo ljudi, ki budno spremljajo vse, kar se okrog Vidalija dogaja in ki se smatrajo za več ali manj njegove pristaše, ali so zares mnenja, da je stališče, ki ga je zavzel «11 Lavoratore» v odgovor na članek tov. Babiča, pravilno? Mar res mislijo, da stališče Vidalijevega glasila o tem tako važnem vprašanju odgovarja resničnim interesom demokratičnega gibanja v Trstu? Ali res vsi Vidalijevi pristaši mislijo, da je vse prav, kar Vidali počne? Mar menijo, da je odstra- njena vsaka sila, ki se upira Vidalijevemu razbijaštvu? Pozivamo vse demokrate, ki so jim resnični interesi tržaškega ljudstva pri srcu, da o stališču Vidalijevega glasila o vprašanju enotnega nastopa vseh demokratičnih sil, resno razmislijo! Pri tem prav nič ne menja na stvari, da je Vidnliju uspelo zavesti s frazami o internacionalizmu nekaj tukajšnjih Slovencev. Ti Slo. venči namreč s slovenstvom nimajo ničesar skupnega. Oni so le odpadniki; oni so privesek Vidalijeve šovinistične politike. Zato treba z gornjimi dejstvi računati. Zato pozivamo vse, ki jim je borba proti imperializmu in domači reakciji, a Za interese demokratičnega ljudstva resnično pri srcu in ki jim je jasno, da hočejo imperialisti in reakcija ob tem našem notranjem sporu profitirati. da zastavijo vse svoje sile, da do enotnosti pride, čeprav bi pri tem različna mnenja in gledanje na naša notranja vprašanja ostala in se na znotraj razčiščevala. Vidali pa naj si nikar ne domi-šljuje, da je že vse zavedel in vse razbil, čeprav se je prve dni po objavi resolucije IU zdelo, da je navidezno zmagal. Danes se vedno bolj jasno vidi, da se sile diferencirajo in prav gotovo ne v njegovo korist... Enotnost je nujna! Diktirajo jo višij; interesi! Nnie iiiive so podissa za našo borbo u bližnji prihodnosti. Od njih uspeha je oduisno ose nase bodoče delo. Zalo morajo danes osi ooriShi Slovenci na Kdo razbija SHPZ? Provokacije proti prosvetnim društvom «Tajništvo OF», poznano dete joidalijevskih razbijaških nagibov, je zopet izvedlo novo provokacijo proti slovenskim prosvetnim društvom. Četudi je temu otajni-itvu» prav dobro znano, da slo Venska prosvetna društva in u-stanove ne morejo sodelovati z novo «OF», je vendar razposlalo nekaterim društvom vabilo, da sodelujejo pri nekaki proslavi oktobrske revolucije. Provokaterski namen teh vabil je tako jasen in prozoren, da ga more spoznati vsakdo. Oktobrsko revolucijo so doslej Vsako leto proslavljale organizacije SIAU. Zakaj letos organizira tako proslavo samo slovenski «OF» in to v narodnostno mešanih krajih? Zato, da bi ob odpovedi sodelovanja prosvetnih društev mogli obtoževati: ((Glejte jih, ki so proti Sovjetski zvezi, proti Oktobrski revolucijil» Ta perfidna provokacija in podla profanacija pa jim ne bo uspela. Ljudstvo z vsakim dnem bolj spozna zahrbtno igro Vida-lija in njegovih trabantov. Proslava oktobrske revolucije naj se organizira kot prejšnja leta in naša prosvetna društva bodo sodelova-ia. kot so sodelovale že doslej. Ravnanje ((tajništva OF» je ne le protislovensko, ker cilja na u-ničenje prosvetnih društev, temveč tudi protisovjetsko■ Zato ne nosi odgovornosti le Vidali, edini gospodar v svojem taboru, temveč tudi kolektivno in posa-piič vsak član tako zvanega etaj-ništva OFt>. .Jigs31unuš“ kronika razbijačev Ker prosvetno društvo «Simon ilenko» nima lastnih prostorov, gostuje v Domu pristaniških delavcev p prostorih kulturnega krožka f/Kraljič«. Tu pa je vstop dovoljen le nekaterim. Kdor ni po volji Vida-lijevim razbijačem, tega predsednik L in njegova žena čakata na hodniku in spodita. Na pomoč pride tudi tajnik kulturnega kroška &Kraljič» I. L. V četrtek zvečer, ko sem hotela p dvorano k občajni prireditvi, me je Luxa na stopnicah ustavil in mi branil vstop. Takoj mu je priletela na pomoč neka ženska. Ne da bi vedela, za kaj gre, me je začela psovati. Ko sem jo vprašala, kdo je in kaj hoče od mene, ker jaz je ne poznam, je rekla, da je žena predsednika kulturnega krožka aKraljičs in bruhnila je vame: «Mi te conosso ti, merlals. V isti sopi pa se je obrnila do moža in vprašala: «Chi xe guesta?». Ko ji je tnož povedal moje ime, je seveda nadaljevala s psovkami in mi grozila, da me bo vrgla po stopnicah. Na pomoč je prišel tudi junaški l. L. No, temu se ne čudim. Se vedno drži stari pregovor: (Volfe 'dlako menja, navade pa ne#. O L-u bi lahko mnogo povedal vsak pošten pristaniški delavec. Povedal bi lahko njegovo preteklost, zaradi katere so se ga pošteni pristaniški delavci branili sprejeti v svoje Vrste. To dobro ve tudi predsednik •Kraljiča«. Isti pregovor velja za tri ljudi, ki so s smehom in z zadovoljstvom gledali v veži prizor, ki se je odigral na stopnišču. Prvi je B. P., ki mi je nekoč pripovedoval, da je bil vpisan v fašistično Stranko samo zaradi dela. Drugi je K. G., ki ga je po njegovem pripovedovanju aprila 1945 zajela jugoslovanska armada na Reki, ker je bil pri TODT na Reki. Tretji je C., ki je začel šele pred kratkim posedati Dom pristaniških delavcev. Ponavljam to, kar sem že sinoči izjavila, da so me do sedaj psovali in suvali samo fašisti. Smrt fašizmu - svoboda narodu! K. A. Štiri žrtve prometnih nesreč so vzeli v bolnico Kar štiri žrtve prometnih nesreč SO včeraj popoldne sprejeli v trža-iko bolnišnico na kirurški oddelek. Prvi je bil 431etni Furlani Josip iz Ulice Belpoggio 5. Tega so pripeljali V bolnico nezavestnega. V bolnici se bo moral zdraviti svojih 19 dni in deloma zaradi prask in udarcev ter zaradi živčnega pretresa. Vsega tega je krivo njegovo motorno kolo. S kolesom se je namreč zaletel V Dobrilo Ferdinanda iz Domia 56, ki se je vozil s kolesom pri Sv. Soboti. Medtem ko je vozila vojaška avtomobilska kolona, se je Furlan zaletel v slednjega. Tretja ponesrečenka, katero so prepeljali na kirurški oddelek nezavestno, je bila 291etna Furlan Marija iz Industrijske ulice. To so pripeljali z rešilnim avtom iz Bar-kovelj, kjer so jo dobili nezavestno. Ko je prišla ponesrečenka k sebi, je povedala, da se je s kolesom zaletela v tovorni avto. Zadnja, ki je iskala porniči v bolnici, je bila 661etna Zupar Štefanija iz ulice Tommaso Luciani 13. To je podrl voz s konjsko vprego na ulici Teotro Romano. Zdraviti se bo morala 8 dni. TRŽAŠKI DNEVNIK Letno poročilo Združenlhl^djedejnlc l^g hgjjg VOdStVO TOVamfl StrOjSV Sedenj! položaj druioe in s lem tudi položaj delavstva reševati nastali položaj mora rešili prisilim vu lei zastopnica države STO 29. septembra t. 1. se je vršila skupščina delničarjev, na kateri je bil odobren zaključni račun na dan 31. marca t. 1., ki pokazuje primanjkljaj y višinj 751,700.000.— lir. Poslovna doba 1946-1947 je bila tudi zaključena s primanjkljajem v znesku 675,200.000,— lir. Glavne bilančne postavke so: AKTIVA (številke v oklepajih se nanašajo na dobo 1946-1947): nepremičnine in zgradbe 8.205,9 milijonov (3.335,3), stroški za obnovo 4.710,2 milijonov (2.090,9), naročila v delu 19.295.2 milijonov (2.912,1), surovine 2.591,2 (1.411,0), vrednostni papirji in udeležba 7,7 milijonov (362,3; razlika izvira iz prodaje vrednostnih papirjev s stalnim donosom za 309 milijonov), gotovina in terjatve 4.096,2 milijonov (2.950). PAglVA: rezerve 105,2 milijonov (isto), aktivne razlike iz valutnih poravnav 3.834,3 milijonov (1.905), amortizacije 3.480,9 milij. (1.372,9), razni dolgovi 23.057,8 milijonov (10.430,5). Ta zadnja postavka vsebuje: 6.912,4 milijonov (2.875,1) prejetih posojil, 10.769,4 milijonov (4.308,2) naplačil od naročnikov. Kosmati dobiček znaša 619,7 milijonov lir (371.Q00>, Stroški 1.371,4 milijonov (675,5), in sicer: 267,2 milijonov (139,6) za splošne stroške, 147,1 milijonov (30,8) običajni odpisi obrata, 355,8 milijonov (83,7) pasivne obresti, 29.2 milij. (24,6) davkov, 176 milijonov (127.4) sklad odškodnin za osebje, 395,9 milijonov (195,7) za podpore in socialno skrbstvo. V tej poslovni dobi so ladjedelnice pričele gradnjo 7 ladij z nosilnostjo 27.100 b.tto ton; splovile so nadaljnjih 7 ladij z 46.800 b.tto reg. ton, naročnikom pa so izročile 3 ladje z 28.100 registrskih ton kosmate teže. Delo ostalih oddelkov: elektromehanifrne delavnice so izdelale 900 ton električnih strojev; oddelek za mostove in žerjave je izdelal za 700 ton elektromehanič-nih priprav ter za 3000 ton t bdelo-valnih del; železniške delavnice so skupno izročile državnim železnicam 375 novih odn. popravljenih vagonov; strojna tovarna pri Sv. Andreju je izgotovila pet ladijskih strojev za 16.600 konj. sil na os. V popravilu in predelavi sta pre-komornika «Biancamano» in «Au-sonia#. Poročilo upravnega sveta ladjedelnic navaja dalje, da so trenutno doki v ladjedelnici sv. Marka skoraj prazni, sv. Rok pa je v tej krizi že od konca leta 1947. Nasprotno pa je ladjedelnica y Tržiču v polnem delu in prav tako strojna tovarna pri Sv. Andreju. V poročilu stoji dalje, da so Združene ladjedelnice (CRDA) danes vključene v holding-skujjino «Fin-meccanica#, ki je bila ustanovljena v začetku letošnjega leta z namenom, da prevzame lastniški paket delnic IRIjja v podjetjih mehanične in, ladjedelniške, industrije ter izvede preureditve v finančnem in tehničnem smislu. Glede izgledov na naročila trdi poročilo, da italijanski brodarji čakajo na ukrepe vlade v korist ladjedelništva in plovbe, ki naj bi vsaj deloma pokrili razliko med cenami ladij domače in tuje industrije. Ro drugi strani pa tudi inozemske interesente odbijajo visoke cene kljub tehnično sicer popolnej- ši izdelavi tržaških ladjedelnic. (Zal pa nam ni znano, da bi bilo to poglavje, ki je vsekakor bistveno za obstoj in napredek podjetja, obdelano podrobneje. Na vsak način bi bilo v interesu stvari, da se to napravi. Op. ur.). Težave podjetja so se v tej dobi povečale zaradi pomanjkanja gotovine (Einaudijeva zapora kreditov V Italiji! Op. ur.), pa tudi zaradi izrednih finančnih potreb v zvezi z obnovo od vojne poškodovanih naprav. Od sklada rezerv za osebje so uporabili 162 milijonov lir (običajno se zdrava podjetja teh skladov ne dotikajo, ponekod je to tudi z zakonom prepovedano! Op. ur.). V tem težkem položaju je dobivala družba pomoč od IRI (kako?). Postavka družbinega premoženja je v zaključnem računu narasla zlasti vsled revalutacije v letošnjem letu. Na pasivni strani temu odgovarjajo odpisi za amortizacijo. Stroški za obnovo in preureditve znašajo 2,9 milijardi lir. Od pričetka obnovitvenih del do dne zaključka računa je bilo potrošenih 4,7 milijarde lir. Doslej ni znano, ali je skupščina, ki je razpravljala o prednjem poročilu, ki je le deloma povzeto, sklepala tudi o upravi družbe ter morda izvolila nov upravni svet. O poročilu bomo še spregovorili. Zaenkrat ugotavljamo, da mora država STO, odn. v njenem imenu VU, spregovoriti o tem, kdo je zastopal STO kot lastnika na skupščini, in ali je bilo ukrenjeno kaj, da se uredi položaj družbe nasproti IRI in «Finmeccanicas. Sicer bi državljani STO lahko lepega dne izvedeli, da Združene ladjedelnice niso več tržaška last, ker imajo toliko in toliko dolgov... Zato naslavljamo poziv upravnega sveta, uda je nujno in važno, da poseže vmes država s primernimi in pravočasnimi ukrepi, da odpravi sedanji težaven položaj industrije, ki daje zaslužek 14.000 ljudem# na upravo, ki je pristojna — na VU. Ze včeraj smo omenili, da se dogajajo v Tovarni, strojev Sv Andreja kaj čudne stvari, ki ne delajo prav nikake časti niti vodstvu niti odgovornim oblastem, kateri so namenoma preslišali vse upravičene proteste delavcev zaradi sprejetja bivših fašističnih elementov v službo ter so jih kljub vsemu namestili v raznih oddelkih naših tovarn. Tako so na primer premestili. kot smo že tudi objavili, obra. tovodjo Giraldi-ja ter postavili na njegovo mesto bivšega epuriranca, ki nikakor ni priljubljen med delavstvom. Seveda sta tovarniški odbor in notranja komisija takoj sklenila, da predložita urada za delo energičen protest zaradi takega postopanja z priljubljenim obratovodjem modelarskega oddelka Oiraidi-jem. Na izrecno prošnjo samega Giraldi-ja ni prišlo do te intervencije. V petek popoldne pa je ing. Rovetti poklical k sebi Giraldi-ja ter mu je zagotovil, da ne bo njegov položaj zaradi premestitve ničesar utrpel ter da je bil razlog za to samo ta, Odgovor na članek z dne 31-VII-1948 pod naslovom »Ravnanje večkratnega milijarderja s koloni" Ing. Rucalovich nam je na naš poziv končno vendarle poslal v objavo takšen svoj odgovor na naš članek pod gornjim nasloyom, ki je tako sestavljen, da ne izziva kazenske odgovornosti. Zal pa se g. ing. Rucalovich ni odzval našemu pozivu in nam nudil v objavo za svoje trditve tudi dokaze, kar bi mi zelo radi storili. Zato objavljamo danes na temelju določil ukaza št. 270 predpisov o tisku samo njegov odgovor, ki se glasi: «1) Gosp. Rucalovich ni večkratni milijarder in ni veleposestnik; on poseduje, vkupno manj od 50 hektarjev zemljišč, katera odpravlja neposredno in od katerih ima dohodke za svoj skromni način življenja. On ne izrablja in ni nikoli izrabljal kolone in najemnike svojih zemljišč', njegovi odnosi so bili vedno popolnoma prisrčni z vsemi koloni, ki so od svoje strani korektno in pošteno postopali. On je sodno postopal nasproti kakemu najemniku ali kolonu le, ko je bil prisiljen zaradi njihovih težkih neizpolnitev. V primeri potrebe pomoči odvetnikov je vedno cenil njihovo poklicno delovanje in nikoli ni odrekel plačila stroškovnikov o njihovem delovanju. Sleherna temu nasprotna trditev ne more biti storjena kot v slabi veri. 2) Med nemško zasedbo ni zahteval nemogočih dajatev, marveč je prejemaj, od najemnikov isto navadno v predvojni dobi dogovorjeno zakupnino, četudi so najemniki od svoje strani prejemali za svoje pridelke močno zvišane cene; ravno y dobi nemške zasedbe nekateri najemniki niso plačali nikake najemnine ne da bi bil najemodajalec mogel reagirati proti kaki izpolnitvi. 3) Kolon Ivan Morgan nikoli ni bil izgnan s posestva, ki je last ruku/h gosp. Rucalovicha, in poseduje in obdeluje še vedno zemljišča gosp. Puchalovicha. Obstoji le spor pred Komisijo za poljedelstvo med gosp. Rucalovi-chem in Morganom zaradi težkih neizpolnitev, zbog katerih se prvi pritožuje nasproti drugemu, toda fige niso predmet ne za dve niti v kakršnem številu ali množini. 4) Qd istega kolona Morgana, ki je ravno kolon v Domju, gosp. Ru-calovich ni nikoli zahteval, da mu prinaša 15 km daleč mleko, sadje in zelenjavo za domače potrebe. Nobeno zemljišče gosp. Rucalovi-cha ni oddaljeno od mesta 15 km. Kolon Morgan je prinašal pridelke za domače potrebe v času, ko je stanoval v bližini ul. Commerciale blizu hiše gosp. Rucalovicha in ko je Morgan šel stanovat v Domjo, je nadaljeval prinašati domače pridelke hodeč nič več kot 4 km do Sv. Sobote peš in potem s tramva- jem (dotični stroški se mu izdatno povračajo). Tako postopanje se nadaljuje tudi sedaj v popolnem sporazumevanju in zadovoljstvu obeh strank. 5) Gosp. Pucalovich ni «vrgel na cesto kolona Macorja#. Ta, ki ni bil kolon, ampak najemnik, je dal samohotno odpoved in je iz lastne volje zapustil zemljišča, katera je imel v najemu, da se preseli y Tržaško občinsko poljedelsko u-pravo. Trst dne 20. oktobra 1948. Giovanni Pucalovich)}. * * * Pripominjamo, da se o sporu med ing. Pucalovichem in njegovimi koloni razpravlja pred posebno komisijo in da spor še vedno ni rešen, kakor smo v našem članku tedaj tudi poudarili. Čim pa bo omenjena komisija izrekla svojo sodbo, iz katere se bo videlo, komu je dala prav, bomo o tem takoj poročali. 1,1 t Zaradi odhoda prodam komPletn zakonsko spalnic11 z vzmetmi ln žimnicami za lir, samsko spalnico za 38.000 ’ žimnice z vzmetmi, štiridelno om>r®; Kuhinjo z marmorji za 45.000 'ir-Šivalni stroj (Singer#, moderne ** store, štedilnike, motorno kolo, Pf*i proge in radijski aparat za 15.000 1 < TRST — Viale Raffaele Sanzio D' Tavčar sv. frafiška 22, 1 Telefon 15-2? Vsako količino koromačevega cvet/* kupim Amato Brezar, tka Gintlca BO - M (Mj €. / V'Ef2f'f tibhci*itift Najemnik: ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O. z' - i*f. ‘«/. 'Kiff/irpifTi ,$#• Tiska: LISTE, REVIJE IN BROŠURE, ENOBARVNE VEČBARVNE, KAKOR TUDI TRGOVINSKA PE^A-ROTACIJA - STEREOTIPIJA . CINKOGRAFIJA - KNJIGOVEZNICA KINO NA OPČINAH ■■■■ i—i. - _ -.teP TAJMO FOSLAMšTtfC predvaja DANES v nedeljo 31 t. m. ob 16 velefilm . . . - (štirih prijateljev — štirih junakov) v strahovito drznih in r' ničnih podvigih. Film je velepesem ljubezni in junaštva. OGLEJTE SI GA! OGLEJTE SI GA V PONEDELJEK In TOHEK . v pa sl oglejte ruski velefilm lAMAJlA, HCil Siti** (Opis filma (Tajnega poslanstva# velja tudi v.\ ta b]rnh V SREDO in ČETRTEK film plesa In melodičnih skladb Prihodnjo SOBOTO In NEDE-LJO pa se predvaja velefllrr izrednih svetovnih pustolovščin BELA VRTNICA L» »Z » ...M, Ž£JA p() pm0lEJ|J (BOJ ZA PETROLEJ) Ob delavnikih se začno predsthve ob 18, ob nedeljah in prazn. ob 1®- Del koroške zgodovine sre preko naših prosvetnih odrov Preteklo soboto in nedeljo p° gostovali openski igralci na joseku. Podajali so Miklovo m v Žižkovi dramatizaciji. Je to ~e desetic, odnosno en t0 so trije bi-W fcjer 26 stoletja biva slo-j0 s)ci rod, fcj je ohranil svo-, slovensko govorico, svojo i0 0 Vesem, svojo narodno no-tu ln ki hrani svoj narodni Narod’ ki hrani in Čuva jj(' jezik, ki mu je materin-f*a največji zaklad, tak na-U , ne more umreti, ker ga ®na sila ne stre. ladostna leta lepe, mar- ljive in zveste Zale, ki je živela le od dela lastnih rok, so podoba koroških kmetov, ki so mirni, marljivi in skromni. Lepa je zemlja, katero ljubi koroško slovensko ljudstvo, zanjo livi in Ce je traba, da tudi Življenje zanjo■ Kakor zemljo ljubi tudi svoj jezik, svojo pesem in običaje. Mirno vaško Življenje, najlepša leta Žalike - neveste pa je uničil in poteptal kleti TurCin. UniCil ga je te s po-moCjo izdajalca, vaškega priseljenca. Nikdar ne bi koroško ljudstvo tako trpelo v vojnem in mirnem lasu, Ce ne bi imelo izdajalcev v lastni sredi■ Tujec jih je zasejal, pritisk germanskih krempljev jih je rodil. Pohlep po trenutnem uživanju, trenutna oholost in ponujena nadoblast premami marsikoga, da pozabi na lastni narod in ga pomaga uničevati- Zgodovina Korošcev je ena sama veCna borba, je kakor žalostna pot Žalike v izgnanstvo. Številni punti, večkratne krvave borbe s sovražniki, preganjanje z lastne zemlje so nam Živa priia, da so Korošci taki, kot je bila Žalika v haremu. Kakor nista blesk in udobnost harema premamila lepe Žalike, ki se ni ustrašila poti nazaj v rodni kraj, tako se tudi tisoči in tisoči koroških Slovencev ne ustraHjo germanskih krempljev. Oni so in bodo ostali zvesti čuvarji svoje zemlje, svojega jezika in lepe koroške pesmh. Pozdrav je izzvenel kot bodrilo igralcem, da so se le bolj vživeli v Igro in jo izredno lepo podali. Občinstvu je še bolj približal koroško zemljo in njeno tetko usodo, ki tako sliči usodi naših tal in našega ljudstva. Vse priznanje in zahvala gre openski igralski skupini, ki nam z Miklovo Zalo odpira vrata v čudovit koroški svet, ki je pa nam Primorcem vendar vse premalo poznan. V teh dneh nam mora biti naše skupno hotenje, izkristalizirano v jasno misel slovenstva in njegove današnje progresivne vloge, še bolj Uvo. Zatreti mora vse škodljive kali, ki jih sejejo ljudje, ki nimajo s to jasno, progresivno slovensko miselnostjo nit skupnega. N M AU CRJESIZARO. Nmau črjes izaro, nmau črjes gmajenco, kjer je dragi dom z mojo zibeuko, kjer so me zibali mameča moja in prepivlali haji-hajo Šiša ocena, luba mameča, da be vidu jes še anbart oba, o da be slišou spou nameco sojo, pa be spjeulou dro haji-hajo (Narodna) Privlačno knjigo je 1 napisal OsHur IPatiČC, ki je z anketno komisijo OZN potoval po svobodnem grškem ozemlju - Sedaj jo imamo tudi v slovenščini Ta reportaža je bila letos nagrajena z. zvezno nagrado in je že prevedena v več jezikov. Oskar DaPičo $e je kot zastopnik jugoslovanskega tiska pridružil anketni komisiji, ki jo je poslal Varnostni svet v grške planine, da bi preučila vzroke državljanske vcjne. Komisija pa ni uspešno končala zaupane ji naloge, ker zastopniki zahodnih držav niso pokazali ne zadostne volje in ne potrebne resnosti, da bi dognali prave vzroke pojavov na Grškem. V. tem primeru bi pač morali sami obsoditi državnike svojih držav, ki so krivi, da na Grškem ne pride do miru, ker ne dopuste, da bi si grški narod sam. uredil svoje zadeve in strmoglavil režim, ki mu je bil vsiljen. Tako se je anketna komisija kmalu razšla, zastopniki držav ljudske demokracije pa so izkoristili priložnost in so skušali do dobrega spoznati grško osvobodilno gibanje. Zato so ti še ostali na osvobojenem ozemlju in so »e naposled sešli s poveljnikom grških, partizanov generalom 'Markosom, Oskar Davičo je to pot, ki je trajala od 12. do 21. marca, na 'd/robno opisal v. sl oji reportaži. Njegov obširen spis pa je po kvalitetah svojega sloga več kakor sanio publicistični prispevek k spoznavanju osvobodilnega gibanja na Grškem; pisec skuša kar se da mnogostranslco jyrikazati življenje na Grškem, zlasti še na osvobojenem ozemlju, in pri označevanju ljudi in opisih narave uporablja sredstva pripovedne umetnosti, samo da bralcem čim ' ji išfipiffifsšgt: Iz borcev, kulturnikov, politkomisarjev v četi, bataljonu in brigadi je bila leta 1944. na Štabu XXI. divizije ustanovljena igralska skupina. Cez tri mesece je skupina postala Igralska skupina IX. korpusa. V začetku maloštevilna se je sčasoma izpopolnila in razširila, ker so bile želje In zahteve poslušalcev in gledalcev vsak dan večje in obširnejše. V začetku leta 1944. so vsem poslušalcem zadostovali kratki udarni sporedi. Nekaj partizanskih in narodnih pesmi, kakšna recitacija ali odlomek, slika iz partizanskega življenja — in miting je bil pripravljen. Prebivalstvo primorskih vasi je z navdušenjem sledilo že sami slovenski besedi na odru, saj je skozi dolga leta tajilo v sebi želje in pravice človeka. Slovensko besedo so še poznali samo iz najintimnejših družinskih krosov, v javnosti posebno pa na odru je. niso smeli uporabljati. Svoje programe smo študirali pod vsemi mogočnimi pogoji in okoliščinami, v mali kmečki izbi, na seniku, na skednju, na malem domačem odru ali pod smrekami na prostem, v čistem gorskem zraku. S tako na-»tudiranim programom smo hodili od brigade do brigade, od vasi do vasi, prirejali mitinge in proslave. V bližnji okolici se je večkrat razvijala borba ali pripravljal napad; v tem zadnjem primeru smo bili vedno zaželeni, saj smo z udarno pesmijo in vedrim sporedom razvedrili in podprli borca, ki se je pripravljal na borbo ali napad. V poletju 1944. smo se vrnili z dramatskega tečaja v Beli Kraji- IGRALSKA SKUPINA IX. KORPUSA KOROŠKA JE DE2ELA JEZER (Prispevek k zgodovini kulturnega dogajanja med partizani.) na pri G. S. S. V času naše odsotnosti — dva do tri mesece — *e je položaj na Primorskem precej spremenil. Cerkljanska dolina je bila popolnoma svobodna, Trnovski gozd. Banjška planota itd. pa ves ali manj stalni dom naših brigad- Ti pogoji so deloma spremenili tudi naš način dela in dvignili kvaliteto naših prireditev. Pripravljali smo boljše in obširnejše sporede. Začeli smo pri znanih partizanskih skečih, prešli na dela M. Bora, Finžgarja, Čehova in nekaterih sovjetskih pisateljev. Delali smo resno in načrtno. Ob pohodih in med ofenzivo smo spremljali brigado, divizijo ali se premikali s štabom korpusa. Večkrat smo se med borbo spremenili v borce in bili porazdeljeni med čete. Ko se je brigada ustavila k počitku, smo mi prirejali v bližnjih vaseh mitinge. Prehodili smo neštetokrat Vipavsko dolino, Kras, Cerkljansko, Mrijako, Sevško in Poljansko dolino. Del skupine z Veselim triom je prehodil v poletju 1944. vso Slovensko Benečijo in Rezijo, prirejal tam mitinge z udarnimi pestrimi sporedi in navdušil prebivalstvo na skrajni slovenski meji za slovansko besedo in pesem. Kdor je sledil delu skupine, je uvidel, da je opravila veliko agitacijsko, propagandno delo in s tem mobilizirala množice za čim večio trdnost in revolucionarnost v borbi. Največ je skupina študirala in nudila leta 1944—45 v Cerknem. Nemci so med prvo ofenzivo požgali edino večjo dvorano na svobodnem ozemlju v bivši italijanski «kasarni» v Cerknem. Ko je Cerkljanska postala dom IX. korpusa, središče kulturnega Življenja na Primorskem in vseh množičnih zborovanj, je bila več-| ja dvorana nujno potrebna. Medtem ko so zidarji in tesarji vojne oblasti v hitrem tempu gradili dvorano, smo mi delali kulise, obleke, zastore in se temeljito pripravljali na predstave v novi veliki dvorani, ki bi sprejela okoli 2000 ljudi. Z vseh strani so v Cerkno dovažali material, potreben za gradnjo. Žeblje so nosili v nahrbtnikih iz Krope, les so vozili iz bližnjih cerkljanskih gozdov, žarnice in drug električni material Iz Trsta in Gorice, zastore in obleke smo delali iz svile padal ali iz zaplenjenega blaga. V 7 tednih je bila dvorana pripravljena. Dograjena dvorana ni razočarala ne nas, še manj pa vojsko in prebivalstvo. Bila je tako svojevrstna, tako primitivne, pa vendar moderna in okusno zgrajena, vsa v naravnem lesu, z velikimi slikami iz partizanskega življenja, z 9 m globokim odrom, z mirnodobsko narejenimi kulisami. s kabino in z aparaturo za predvajanje filmov. Imeli smo vsi občutek, da delamo in živimo na mirnem otoku in pripravljamo razvedrilo, zatočišče in počitek našim brigadam, borcem in aktivistom, ki so se v bližnji okolici borili s sovražnikom. To je bila naša naloga in to smo vemo izpolnili. Toplo in z navdušenjem sprejete predstave so nas bogato nagradile. Predvsem pa smo bili nagrajeni z zavestjo, da smo nudili vsemu primorskemu in gorenjskemu ljudstvu, ki se je ravno v teh mesecih shajalo v naši dvorani na številna zborovanja, vse. kar je bilo v naših močeh. Prihajali so iz daljne Slovenske Benečije, iz Trsta. Tržiča, Krasa in Slovenske Istre, Sevške in Poljanske doline. Odnašali so na svoje domove in v delovne kolektive mnogo sklepov, novih vesti, utrjenost v boju proti sovražniku in vest o veliki cerkljanski dvorani in igralski skupini IX. korpusa. Sovražnik se je v mestih začel zanimati za to «zloglasno» dvorano, ki mu je kvarila kampanjo o nekulturnih, brutalnih banditih — partizanih. V zadnji nemški ofenzivi aprila 1945. so Nemci prihrumeli v Cerkno in med drugim požgali tudi našo dvorano. No, dvorano so pač požgali, niso pa ubili v nas zavesti, da je pošteno služila svojemu namenu, da je pokazala vsemu primorskemu in gorenjskemu ljudstvu, kaj lahko naredi močna volja, iniciativnost in globoka zavest partizanov, ki vlagajo vse svoje sile in zmožnosti v borbo za boljše življenje. Predvsem primorski ljudje, ki so morali pozabiti na svoje pravice pod Italijo, so vse, Kar smo jim nudili, sprejemali s hvaležnostjo in globokim prepričanjem. Vse, kar je bilo revolucionarnega v naših sporedih, je krepilo njihovo revolucionarnost, vse, kar je dalo človeku razmišljati, je poglabljalo njihove misli in prepričanje, vse, kar je bilo vedro in veselo, je sprožilo njihov prirojeni temperament. Med takimi ljudmi je bilo lepo delati. Med zadnjo ofenzivo, ko so nemške edinice z vseh strani navalile na IX. korpus s trdnim namenom, da ga do konca iztrebijo, so nas pota pripeljala iz Cerkljanske doline na daljno Bohinjsko jezero. Naša skupina je bila dodeljena XIX. U. D. B. «S. Kosovela)), ki je čuvala položaj proti Gorenjski. Zvečer ob 11. uri smo že imeli predstavo, zadnjo v novi dvorani, ob 12. uri smo prejeli vest o ofenzivi, ki se je bližala, ob 1. uri smo že bili na poti in premišljali o bodočih dneh borbe in o uspehih naše obrambe. Edinice so bile raztresene na širokem sektorju Cerkljanske, Idrijske, Trnovskega gozda in Banjške planote. Naša brigada se je umikala proti Gorenjski. Vsi smo bili porazdeljeni po četah in bataljonih. Tudi kulturniki smo prijeli za puške. Po številnih poskusih, da bi prišli čez razne doline na drugo stran, kar je pomenilo izven obroča nemških edinic, smo bili prisiljeni, iskati prehod preko Porezna. Pozno ponoči smo prišli do vrha in tam skušali prenočiti in počakati ves naslednji dan v starih italijanskih bunkerjih, ki so ležali globoko zakopani v visokem snegu. Zgodaj zjutraj so nas Nemci napadli z najvišje točke hriba od vseh strani. Uspelo jim je razpršiti edinico, ki se je v naslednjih dneh v gručah premikala po različnih poteh proti Bohinjski. Od naše skupine jih je polovica odšla na primorsko stran, druga pa na Bohinjsko. Svoboda je prišla nenadoma in nas je presenetila, čeprav smo jo željno pričakovali. Saj si nismo mogli zamisliti svobode v pravem pomenu besede, svobode na Primorskem, kjer je še najstarejši niso poznali. Se niso utihnile zadnje strojnice brezuspešne nemške ofenzive, že so se edinice IX. korpusa premikale proti IV. armadi. Iz Vojskega smo se čez Trnovski gozd tudi mi premikali proti Krasu in Trstu. Iz še zasneženih hribov smo v strogi tišini šli čez Vipavsko dolino v največji nevihti in hudi burji. Iz nevihte pod Čavnom smo prišli y že toplem sončnem dnevu na Kras. V nekaj dneh smo bili že v Trstu, nato v Gorici, Tržiču, Tolminu, Kobaridu, Bovcu in po vseh večjih csntrih osvobojene Primorske. Povsod smo nastopali in prirejali mitinge, ki so jih ljudje na osvobojenem teritoriju sprejemali več kot navdušeno. Nastopili smo tudi v tržaškem radiu, tam prepevali in recitirali. Po dolgih letih se je iz Trsta zopet zaslišala slovenska beseda. Mislim, da je ni vasi na Primorskem niti borca IX. korpusa, ki se ne bi spominjal igralske skupine IX. korpusa, katere člani so bili: Joco, Irma, Pavla, Polde, Jože, Jurček, Ivo, Tugo, Janko, Jovo in dr. ter priljubljenega Veselega tria: Levček, Ganjo in Jožko. Prehodili smo nešteto kilometrov ter priredili okoli 220 mitingov in proslav. (Ponatis iz «Obzomika»). bolj približa junaško grško ljudstvo, ki se na svojih starodavnih tleh bori za svobodo in narodno samoodločbo. MGUST CESAREC PANKRAC m njegove žrtve Slovenski knjižni zavod je pravkar izdal v knjigi 252 strani p, prevodu S. Salija roman hrvat-skega naprednega pisatelja A&i glista Cesarca «Pankrac in njejj gove žrtve« (isairni nasl°U «2!ot-ni mladič in njegove žrtve Avgust Cesarec je stal dolga leta na braniku naprednih idej na Hrvatskem in je tudi padel kot žrtev ustaških klavcev. Roman vPankrac in njegove žrtve» je nOf stal l. 1927. Opisuje provincialne nravi na Hrvatskem v prvih le* tih po prvi svetovni vojni: nagla obogatitev drobne buržoazije, korupcijo, boje za krajevno oblast in ekonomsko izkoriščanje malega človeka, vse, kar se dogaja za fasado dozdevnih bojev za «narodno edinstvo« ali za «obranU bo hrvatstva« s strani koruptnHi in pozneje tujcem služečih me* ščanskih nacionalistov. Junak G®i sarčevega romana je Pankrac, značilen predstavnik povojne «jeune»e dorčep, ki poznq samo, en smoter: uživanje življenja. Temu žrtvuje vse, kar je s mlas dem človeku dobrega. Svojci te* ga Pankraca v hrvatski provinci so naglo obogateli, delno tudi zaradi neke zadeve, ki se je kotij* čala z umorom. Umor je ostat nepojasnjen in leži kakor mora na Pankračevem starem očetu in materi, in Pankrac, dasi je sani sodeloval pri njem, to spretno izkorišča in izsiljuje sredstva zd svoje potratno življenje. Ta zgodba dosega ponekod, posebej še v, poglavju, ki opisuj# smrt starega Srriuča v zagrebi škem. gledališču, znatno anape-tostfi. V njenem okvirni obračun napa Cesarec z domačo malomei ščansko družbo in odkriva prati do golote življenje v provinci, v tako imenovanih boljših hišah:j Uvod v knjigo z našlovom «Pa. doba Avgusta Cesarcan poteka iž peresa beograjskega kritika Elija. Finzija. * * * LENI RIFENSTAHL1, znana filmska igralka in režiserka, Hitlerjeva ljubimka, je prffla v Pariz. Povrnili so ji njeno premoženje na Tirolskem in sedaj se že pogaja z neko filmsko družbo, da bi dokončala svoj film «Nižava», čigar snimanje je bilo prekinjeno, ko je propadla Hitlerjeva Nemčija. Prejeli smo: ANTON MELIK: Jugoslavija, zemljepisni pregled. Državna založba Slovenije. Ljubljana. A. S. PUŠKIN: Povesti Ivami Peimuiia delkina- Slovenski knjižni zavod. Ljubljana. AVGUST CESAREC: Pankrac in njegove i-rtve. Slovenski knjižni zavod. Ljubljana. OSKAR DAVICO: Med Markoi sovimi partizani. Slovenski knjižni zavod. Ljubljana. Vjjj^aljevanje iz včerajšnje šte- To to - je nujno potrebno tudi za-»tih naPačna stališča italijan-te'1 *n avstrijskih tovarišev v 1 Vprašanju povzročajo resno arn°st. da bi slovenski komu-j..1 reagirali nepravilno in za-„ 11 resnično v nacionalistične Te slabosti v komunistič-ijj, vrstah skuša namreč spretno n^ri&iati tako slovenska buržo-a nacionalistična reakcija, ka-iija Seved<* tudi avstrijska in ita--Cj, n,ka, in vnašati zmedo ter raz-nacionaiistične, šovinistične fah v avstrijskem in itali-Ka*, narodu ter v nekaterih eh slovenskega prebivalstva rnih teritorijev. V , “• ,i ceni je specifičnost sloven- , e0q nacionalnega vprašanja? lrriar,1'° opraviti z enim malih, ^skih narodov, ki ni imel v Cj0J* zgodovini nikdar lastne na-(jaf a^ie države in ki ni živjl nik-cio združen v eni. četudi večna-državi. V kolikor je ži- V ( del naroda nenaj časa rod-komunističnih partij. Sele )tali^nisHčne partije Jugoslavije, in Avstrije so bile pod 6os( Uojn Kominterne sposobne to vprašanje dosledno v 6r0 1S3<. ko so objavile posebno \rarainatsko izjavo o slovenskem ie y^neni tipražanju. V tej izjavi »lij,,, Celoti točno označeno leni-H|K’rio'Stalin,sko stališče o nacio-vprašanja z ozirom na posebne pogoje, v katerih živi slovenski narod. Kako postavlja ta «lzjava» slovensko nacionalno vprašanje? To je važno ugotoviti, ker ta katerim so šli v borbo za svoje pravice napreanih demokratičnih Slovencev. V tistih časih se je proti tej napredni sku-jini najbolj besno zaganjala klika, kateri so pripadali ljudje, ki so si sedaj prilastili isti znak za to, da bi laže varali slovensko ljudstvo. Toda Goričani dobro vedo, kako je bilo takrat in kako je sedaj. Oni prav dobro poznajo g. Kem-perla in njegove tovariše ter se ne bodo pustili zavesti na stranpota. Počastimo spomin padlih junakov Po vseh slovenskih vaseh je naše ljudstvo postavilo spomenike junakom, ki so padli zato, da bi bilo življenje nas, ki smo ostali, lepše in lažje. Ti junaki so nam s svojo žrtvijo pripomogli, da lahko danes na volišču oddamo svoj glas za naše slovenske zastopnike, ki bodo v ob- pohotne namene ter se pri tem ni sramoval svojega očetovstva. Mož je pred sodniki iznesel v obrambo svoje nedolžnosti vse mogoče jalove izgovore, ki pa mu niso prav nič pomagali. Po zagovoru odvetnika Pascolijajd se ni imel na kaj oprijeti pri obrambi takega nesramnega človeka, so ga obsodili na dve leti zapora. Nato se je pričela razprava proti glavnemu uredniku lista «L’ora del Lavoratore«, Ferdinandu Mautinu iz Vidma. Mautina je tožil Oskar Tomini iz Gorice, katerega so v omenjenem časopisu z dne 2. oktobra t. 1. v nekem članku nazvali «starega brigadista«, ker je dne 25. septembra na čelu skupine provokatorjev in razgrajačev motil in oviral potek sindikalnega zborovanja v Gorici. 2e ob pričetku razprave, čim je predsednik prečital glavne točke obtožnice, pa je Tomini preklical obtožbo in s tem je bila razprava zaključena ter so Mautino oprostili. Popoldne okoli 16. ure se je pričela razprava proti trgovcema 43-letnemu Pasqualu Razzanu, rojenemu v Neaplju in bivajočemu v Krminu, ter 33-letnemu Guerrinu Cucitu iz Krmina. Trgovca so tamkajšnji orožniki zatožili, da sta lanskega leta silila dva vojaka, naj ukiadeta v vojašnici dva soda bencina in zaboj municije za samokres ter prodata njima to blago. Vojaka DFS je edina, ki ima v svojem programu gospodarsko im kulturno povezavo Gorice z zaledjem- Glasujte za njene zastopnike, da pomagate reSiti Gorico gospodarskega propada- t-si volit in naj dokažejo italijan-stvo Gorice. Se bolj jasna je bila v svojem pozivu Italijanska mladinska zveza, ki je znana po svojem šovinizmu in katere proglas objavljamo na drugem mestu. Vsa ta propaganda bi rada izpodkopala ugled DFS, kateri so podtaknili kot 12. točko k njenemu programu, da dela za pri-ključitev Gorice Jugoslaviji. Pri napadih na našo stranko in na njen program jim je vsako sredstvo dobrodošlo. Ker ne morejo preprečiti, da bi slovenski volivci glasovali zn svoje zastopnike, pa bi radi dosegli da bi bilo teh čim manj, zato skušajo vplivati vsaj na omahljivce ter jih pripraviti do tega, da bi glasovali zanje ali pa se vzdržali glasovanja za listo DFS. Zato je potrebno, da se vsi zavedamo velike važnosti današnjega glasovanja, ko si ustvarjamo temelje za vse naše delovanje v bliž. nji prihodnosti. Od tega, koliko zastopnikov bomo imeli Slovenci v novem občinskem svetu, je odvisno, ali bomo mogli uspešno ščititi naše pravice. Cim več bo tam naših zastopnikov, tem bolj močan bo njihov glas in morali ga bodo upoštevati, ko se bodo ti zastopniki potegovali za naše šole, za pravično odmero davkov, za obnovo gor iškega gospodarstva na podlagi spora- činskem svetu branili naše pravice in koristi. Danes popoldne bomo šli na njihove grobove, da jih lepo pripravimo za praznik mrtvih in da se jim zahvalimo za pravice, ti so nam jih priborili. Svojo hvaležnost moramo tudi dejansko pokazati in sicer s tem, da gremo že dopoldne na volišče in da tam oddamo svoj glas za DFS. Sele potem se bo lahko vsak od nas z mirno vestjo zaustavil ob njihovih grobovih in jim povedal: «Tovariši, junaki, storil sem svojo dolžnost in glasoval za stvar, za katero ste dali življenje!« Tri razprave pred sodiščem Stari pobotoež je prejel zasluženo kazen — Novinarja so oprostili — Vojaško blago sta hotela kupiti V petek dopoldne so sodniki na goriškem kazenskem sodišču pre- sta se s trgovcema že domenila za kupčijo in istočasno obvestila orožnike. Zadeva je prišla pred sodišče, ki pa je oba obtoženca oprostilo, ker nista zakrivila kaznivega dejanja. Nove večerne šole & 1. decembrom bodo odprli v več krajih na Goriškem posebne tečaje za ljudskošolsko izobrazbo, ki bodo trajali po S mesecev. Ti tečaji so namenjeni mladim in starejšim delavcem obeh spolov in bodo v večernih urah, ko je delo končano in so delavci prosti. Pouka bo od 10 do 15 ur tedensko in bo znašala učnina 25 del plače uradnika 12 skupine. Poučevali bodo po možnosti učitelji do-tjčnega kraja, ki so uspešno poučevali na kakšni ljudski šoli v preteklem letu. Avtobusni vozni red na pokopališče Na vernih duš dan in na praznik vseh svetnikov 31. oktobra in 1. novembra bo organizirana posebna avtobusna proga za obis\c pokopališča. Avtobusi bodo vozili z avtobusne postaje ul. IX Agosto v obeh dneh nepretrgano od 9.45 do mraka. V ponedeljek 1. novembra bodo vse ostale avtobusne proge razen proge za Bologno in Milan upoštevale nedeljski urnik. ALI SI ZE NAROČNIK •PRIMORSKEGA DNEVNIKA* Vino je bilo močnejše od njega Včeraj se je hotel 43-letni Franc Calavini malo sprehoditi in naužiti dobrega zraka. Ze v popoldanskih urah je zapustil občinsko hiralnico, kjer biva, in se podal v severni del mesta. Proti večeru pa, ko se je pričelo ozračje hladiti, se je zatekel v neko gostilno in se z žlahtno kapljico pošteno okrepil. Zvečer je bil že tako pijan, da ni mogel več Čitajte in širite Primorski dnevnik! čez prag in na pomoč mu je mora! prihiteti rešilni avto Zelenega križa, ki ga je odpeljal v bolnico Bri gata Pavia. * * * Zeleni križ je včeraj pripeljal v isto bolnico tudi 47-letnega zidarja Jožefa Bensa, ki se je ponesrečil pred županstvom. Ob padcu se je ranil v obraz in ramena, Urnik za javne lokale Goriška kvestura je odredila nov urnik za javne lokale, ki bo veljal od 1. novembra 1948 do 14. maja 1949. Vsi lokali v Gorici in podeželju se bodo odpirali ob 6. uri. Restavracije, gostilne, kavarne, bari in prodajalnice brezalkoholnih pijač v Gorici in krajih z nad 10.000 prebivalci, ostanejo odprte do 24. ure. V manjših krajih pa do 23. ure. Prodajalne z vinom v steklenicah, krčme s kuhinjo ali brez in sed-mice smejo biti odprte v Gorici in krajih z nad 10.000 prebivalci do 23. ure, v drugih krajih pa do 22. Isti predpisi veljajo tudi za krožke E.N.A.L. Opozarjamo, da javni lokali, kjer prodajajo samo alkoholne pijače, ne smejo biti odprti pred 10. uro ob delavnikih in pred 11. ob nedeljah ter se morajo zapreti ob 22. uri. V dneh volitev in ob praznikih je prepovedano točenje žganih pijač. KINO VERDI. 15: nOnečašSenai), H. Lamar. VITTORIA. 15: «Odsevi južnih morij*. D. Lamuor in J. Hall. CENTRALE. 15: «Junak ceste* Ma-cario. MODERNO. 17: »Velike nade», J. Mils in V Hoppson. EDEN. 15: «Slavna pustolovščina*, G. Cooper. ODEON. 15: «Gospod Arizone*, J. Mac Donald J. Farell, Tudi to je posledica vzgoje Včeraj okrog 12.30 so šli po končanem pouku učenci iz uršulinske šole v bližini trga Catterini. Dečki v starosti od 10 do 12 let so se takoj lotili trgati po Solkanski cesti lepake DFS. Pri tem so frko-lini še vpili in delali zelo neokusne Vsi slovenski volivci, ki zaradi bolezni ne morejo sami na volišče, naj takoj javijo svoj naslov na sedež DFS v ul. Montesanto 42. Fronta bo poskrbela za njihov prevoz na volišče, da bodo tudi oni lahko glasovali. opazke na račun Slovencev. Te opazke so bile take, da niso delale časti ne njim in ne njihovi šoli. V svoji petkovi številki skuša «La Voce libera* v nekem članku dokazovati, da slovenske šole v Gorici sploh niso potrebne, ker da vsi tukajšnji Slovenci prav dobro razumejo italijanščino (!) in ker boje hodijo slovenski otroci najrajši na italijanske šole. Gotovo je «La Voce libera* mislila pri tem na šole, kjer bi naše otroke vzgajali tako, da bi bili po- dobni onim trem ali štirim pagla cem, ki so jim učitelji že napo nili mlada srca s strupom inrzn^ in sovraštva do sočloveka. Prav po se zahvaljujejo za takšno vzgojo otrok in bomo stokrat rajši o držali naše slovenske šole, ki na bodo vzgojile otroke v dostojne 1 koristne člane človeške družbe. Naš in njihov program Italijanska mladinska zveza l1-razširila po Gorici lepake z nas e njo vsebino: . «Meščani, mladina! Vaša dolžno je, da glasujete! Kdor ne pomeni, da glasuje: 1) za spreje Slovencev v urade; 2) za dv°)eB nost; 3) za slovensko upravo in za priključitev Gorice k JUS0S viji*. , - Razen zadnje točke, ki se je r aila v bolni fantaziji tistih, sestavljali lepak, so vse ostale toc. del programa DFS, proti k^ere se borijo z vsemi svojimi sila • Ta lepak nam pokaže tudi, kalK je njihov program, ki se °meJ na to, kako bi prikrajšali Slov za njihove pravice in kako bi . radi potisnili v najtemnejši ko • bi jih skrili pred svetom in P glasili Gorico kot izključno i jansko mesto. ISTRSKI DNEVNIK BATTISTI 301/a PRtTL PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU Demokratičnemu delovnemu ljudstvu Istrskega okrožja Volivci, volivke! Starši! Ce nočete, da bodo po šolah vzgajali vaše otroke v janičarje, ki se bodo sramovali vas in vašega jezika, potem volite danes za listo DFS! učili samo dve razpravi. Prva je, Interesenti lahko navedejo, kje bila za zaprtimi vrati. bi želeli, da bi se tak tečaj vršil. Ko je sedel 54-letni Rudolf Mac- Vpisuje šolsko skrbništvo do 7. cari na zatožno klop, so morali po- j novembra t. 1. Na podle poizkuse sovražnikov ljudske oblasti, da bi zanesli razdor med naše delovno ljudstvo in uničili s tem našo enotnost, ljudsko oblast in sploh vse pridobitve narodno osvobodilne borbe, je naše ljudstvo odgovorilo z dejanji. Na laži in kLeu|fte, na pozivanje k razdoru je odgovorilo z dvomesečnim tekmovanjem pod geslom «Za obnovo, napredek in bratstvo*. Desettisoči udeležencev pri udarniškemu delu, sto tisoči izvršenih ur prostovoljnega dela, več zadružnih domov, katere je hotelo ljudstvo graditi kljub temu, da niso bili predvideni v načrtu o razdelitvi delovne sile in materiala,-, milijoni vrednosti, 8 odst. porast članstva fronte, vse to, smatramo, da so dovolj krepak odgovor kpičaden in političnim žonglerjem. Dejanja jasneje govorijo, kdo gradi enotnost, zadružništvo in bratstvo in kdo ruši in razbija enotnost delovnega ljudstva v korist angloameriškega imperializma. Na Tržaškem ozemlju pod upravo J A je ljudska oblast trdno v rokah delovnega ljudstva. S krvjo si jo je priborilo in zato si je ne pusti iztrgati. Tega naj se zavedajo vsi oni, ki niso za svobodo in uničenje fašizma ničesar prispevali in bi danes radi z lažnimi parolami uničili vse te pridobitve. Dvomesečno tekmovanje je za nami. Obračun smo položili javno 17.10. ob priliki zaključne manifestacije. Izvršeno delo je tako veliko, da čuti okrožni odbor SIAU za svojo dolžnost izreči vsemu delovnemu ljudstvu, ki je sodelovalo pri gradnji in obnovi naše dežele, VSE PRIZNANJE IN ZAHVALO! Obenem se zahvaljujemo tudi vsemu delovnemu ljudstvu cone A, ki je z udeležbo pri delu ali v drugi obliki pripomoglo k uspehom. Vse demokratične množice pozivamo k enotnosti, k nadaljnjim naporom za čimprejšni dvig naše dežele na gospodarskem in kulturnem polju, za utrditev ljudske oblasti. Sedanje tekmovanje naj nam služi le za uvod v popolno obnovo, napredek in bratstvo naše dežele in našega ljudstva. Smrt fašizmu — svobodo narodu! V Kopru, bučice, prav dobro; 91. Giassi ^ mano, Strunjan, za papriko, P '-Jci, 4 Be- dobro; 92. Olenič Ivan, Bertok grozdje, dobro; 93. Dambrosi ^ nato; Buje, za grozdje, dobro,■ Debarbo Ambrogio, za & dobro. Med imeni, ki jih navajajo raj, srečamo večkrat tovariše ^ zier Ivana in Jurija iz Ramani Giusta iz Kopra in v ^ ca Jožefa iz Valmarina. Ti s° ^ stavili po yeč vrst pridelkov s0 bili tudi po dve, tri diplome. ^ se v resnici potrudili razstaviti bre pridelke. In da so to so. morali svojo zemljo dobro lati. To pa je vredno še v poudarka, ker so pokazali s da znajo razumno obdelati z_e ^ in privabiti iz nje čim vec brih pridelkov. Takih razU^ kmetov jmamo se več. JVU . ja iskreno čestitamo na priZnaIV.,| jn so si ga v polni meri zasluzl želimo vsem v prihodnje še V in bogatejših pridelkov. CJežarji Delo pri gradnji zadružnega ^ ma je nekako zaostalo. Nisrn0^er '' primeru, da te ne plačata, Pa morala še to doslužili z 0 delom. ^1* Tako bosta v prihodnje da so organi javne varnos ji ljudskega miru in reda- ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ • din. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260. četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 Ur; Cona B: 144, 414, 792, 1440 Jugolir; FLHJ: 55, 165, 330, Mg,,)9 HHFDNISTVO- ULICA MONTECCHI St. 6, III. nad. — Telefon št 93-808. — UPHAVA: ULICA H. MANNA St. 2« Telefon 27-847 in jjjMM7-OGLASI: od 8.30-12 In od 15-18, tel. 27-847. Cene oglasov: Za vsak mm višine v Širini 1 stolpca: trgovski _ W.__flnančno-pravnl 60,jjirnrtnle*_70_Hr. _ _ Poštni tekoči račun za STO-ZVU: »Založništvo Primorski dr.evnlka. Trst 11- Izdaja^ŽALOZNfsTVČTTRŽAŠKEGA^ TISKA D. Z O, Z. — TRST. — Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. ‘74; za FLRJ: »Primorski dnevnik«, uprava: Ljubljana 6.90«0J'