Anketa - ZA in PROTI uvedbi enotne davčne stopnje..............str. 8 Divji prašiči odžirajo kruh kmetom.............................str. 9 cTUTEKS Ložnica 53 a 3310 Žalec tel.: 03/ 712 07 00 faks: 03/712 07 55 m Vabi vas kolektiv VANILIJA SLAŠČIČARNA, KAVARNA Latkova vas 221, PREBOLD Tel.: 03 / 700 21 13 POSLOVNE ENOTE: • ŠEMPETER, tel.: 03 / 570 10 80 • LJUBLJANA, tel.: 01 / 433 11 05 • ŽALEC, tel.: 03 / 571 94 58 MESTNI PLINOVODI D I S I R I H U C I I A I’ I I N A S V o, ^ MEDOBČINSKO DRUŠTVO INVALIDOV IN JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI - OI ŽALEC vljudno vabita na DOBRODELNI KONCERT v četrtek, 17. novembra 2005, ob 19. uri v Dom II. slovenskega tabora Žalec. Sodelovali bodo znani in priznani ansambli, skupine in posamezni pevci in glasbeniki. Izkupiček koncerta bo namenjen socialnim programom - pomoč invalidom. Vstopnina znaša 1.500 SIT. Od srede, 16. novembra, do začetka koncerta bo v avli Doma II. slovenskega tabora Žalec odprta razstava ročnih del invalidov. Prireditev nam omogočajo župani vseh šestih občin in Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Prisrčno vabljeni! KOTHIX - _ ma M GSM 041/612 283 KOTHIX IO Till K Te““ Or^AiB ^ " --- 03/710 30 97 GRRDNJC IN SUKOPUSKBBSTVO Telefon 037710 30 96 Igor KOTNIK, sep. 6-moil Nikole Tesla 6. 3310 Žalec i90r-kotnik@siol.net SUKOPL6SK8RSK8 IN ZIDftftSKfl D€lfl - IZDClflVfl V5€H VRST FfìSfìD (TOPLOTNE ffiSflDC K18SIČN6 ffiSfìM) - fìDfìPTBCUC OMCTl IN ZUNFINJe Ufi€DITVe - Delfi Nfl VIŠINI Z DVIŽNO KOŠflfiO i/iAoh/eó/cwró6ìM> že oc/leta 4365 UGODNfìPONUDBHTOPLOTNOlZOLRTIVNIHFfìSfìD KOMPl€TN€FINflUZflCIJ€OßJ€KTOV HORMANN garažna in industrijska vrata PRIDITE PO SVOJA VRATA '.-k,:J* Podjetje Matjaž je skupaj s svojimi pooblaščenimi prodajalci za Vas pripravilo nepozabno jesensko akcijo za VSE standardne dimenzije sekcijskih garažnih vrat EPU. DO KONCA OKTOBRA pa vam dimenzije vrat EPU: 2375x2000 -* 2375x2125 2500x2000 -* 2500x2125 nudimo že za neverjetnih 209.990,00 SIT Generalni uvoznik za vrata Hörmann v Sloveniji: mOtiOŽ Matjaž d.0.0. PE Ljubljana J j T: 03/71 20 600 T: 01/36 01 672 r: 03/71 mt&SfZtom www.matiaz.si info@matjaz.si Žalec, Savinjska cesta 87 tel. 03/713 26 60, 713 26 66 Nagradna igra za nakup nad 2.000 SIT! Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic 1. Franc Kartuš, Gubčeva 4, Žalec 2. Avgust Bogatin, Bezina 64, Sl. Konjice 3. Jože Ogrinec, Podgorje 4, Kamnik Branko ZOTTEL, s.p. Cesta žalskega tabora 19, ŽALEC Tel.: 710 13 70, faks: 710 13 71 Mobitel: 041 635 868 E-pošta: info@zottel.si Domača stran: http://www.zottel.si PROIZVODNI PROGRAM: • INOX sodi za vino • INOX mlini za grozdje INOX mlini za jabolka BRASLOVČE..........28.10. 2005 ob 10. uri ŽALEC..............28.10. 2005 ob 11. uri POLZELA............28. 10. 2005 ob 11. uri TABOR..............28.10. 2005 ob 13. uri VRANSKO............29. 10. 2005 ob 11. uri PREBOLD............29. 10. 2005 ob 16. uri KS Petrovče........28. 10. 2005 ob 11. uri Na podlagi Odloka o proračunu Občine Žalec za leto 2005 (Uradni list RS, St. 16/05) ter Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje in razvoj kmetijstva v Občini Žalce (Uradni list RS, št. 80/02,78/03 in 16/05), v nadaljevanju pravilnik, objavlja Občina Žalec Javni razpis za dodelitev nepovratnih sredstev za razvoj turističnih kmetij v Občini Žalec 1. IMF, OZIROMA NAZIV IN SEDEŽ NEPOSREDNEGA UPORABNIKA Občina Žalec, Savinjske čete 5,3310 Žalec. H. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za namen sofinanciranja razvoja turističnih kmetij v Občini Žalec in s tem k izboljšanju učinkovitosti razporejanja dela na kmetijah ter zagotovitvi dodatne zaposlitvene možnosti in povečanje dohodka. Okvirna višina nepovratnih sredstev, namenjena za sofinanciranje projektov, prispelih na javni razpis za dodeljevanje sredstev za razvoj turističnih kmetij za leto 2005, z možnostjo koriščenja do 31.12.2005, je 10.000.000 SIT. Sredstva bremenijo proračunsko postavko 042118 Občine Žalec. III. KONČNI PREJEMNIKI Končni prejemniki nepovratnih sredstev po tem razpisu so kmetije, fizične ter pravne osebe, ki opravljajo dejavnost na kmetiji in imajo stalno prebivališče v Občini Žalec. Sredstva se dodeljujejo skladno z določili Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje in razvoj kmetijstva v Občini Žalec. Pomoč se lahko dodeli, če pomeni vzpodbudo za izvedbo projekta oziroma je zanj nujno potrebna. Pri investicijah v kmetijska gospodarstva morajo biti podane ocena možnosti obstoja kmetijskega gospodarstva, zagotovitev prodaje izdelkov na trgu ter ustrezna poklicna sposobnosti in zmožnosti prejemnika pomoči. Upravičenci morajo vlogi za dodelitev sredstev za posamezni namen priložiti podpisano izjavo, da niso prejeli sredstev iz državnih in mednarodnih virov oziroma koliko sredstev so iz teh virov za posamezni namen že prejeli. IV. PREDMET PODPORE Predmet podpore so naložbe v obnovo ali novogradnjo ter opremo prostorov za opravljanje turistične dejavnosti ter rekreacijskih površin za namene turistov na kmetiji ter sofinanciranje stroškov, nastalih pri pridobivanju dokumentacije pri izdaji dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji in ureditev prostorov. V. POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV Splošni pogoji: I. Občina bo dodeljevala sredstva vlagateljem pod pogojem, da upravičenec poda izjavo, da za posamezni namen ni dobil sredstev iz državnega proračuna ali mednarodnih virov oziroma koliko sredstev je iz teh virov že pridobil. Dotacije za posamezni namen oziroma investicijo posameznemu upravičencu lahko skupaj znašajo največ do 40 % upravičenih stroškov investicije. 2. Vloga za dodelitev nepovratnih sredstev mora biti predložena v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije za ta ukrep. 3. Z izvedbo naložbe se ne sme pričeti pred izdajo odločbe o dodelitvi sredstev. 4. Nosilec kmetijskega gospodarstva in nosilec dejavnosti morata imeti prijavljeno stalno bivališče na sedežu opravljanja dejavnosti. 5. Nosilec kmetijskega gospodarstva mora porabiti najmanj 25 % delovnega časa za kmetijsko dejavnost na lastni kmetiji. 6. Nosilec kmetijskega gospodarstva in nosilec dejavnosti sta lahko stara največ 65 let v času oddaje vloge. 7. V uporabi mora imeti vsaj 1 ha primerljivih kmetijskih površin. Za 1 ha primerljivih kmetijskih površin se šteje: -1 ha njiv ali vrtov ali - 2 ha travnikov oziroma ekstenzivnih sadovnjakov ali - 4 ha pašnikov ali - 0,25 ha plantažnih trajnih nasadov ali - 0,2 ha zavarovanih prostorov pri pridelavi vrtnin, jagod ali jagodičja oziroma 0,1 ha proizvodnih površin pri pridelavi gob ali - 8 ha gozdov ali - 5 ha gozdnih plantaž ali - 6 ha močvirnih travnikov oziroma drugih površin. 8. Kmetijsko gospodarstvo mora biti vpisano v register kmetijskih gospodarstev, ki ga vodi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 9. Končni prejemnik mora v tekočem letu v skladu s kmetijsko dejavnostjo, ki jo opravlja, v predpisanem roku posredovati na agencijo osnovne obrazce o kmetijskem gospodarstvu. 10. Predloženo mora biti mnenje Kmetijskosvetovalne službe o ekonomski upravičenosti investicije ter ocena možnosti preživetja kmetije. 11. Predloženo mora biti dokazilo o finančnem stanju kmetijskega gospodarstva. 12. Predloženo mora biti dokazilo, da samostojni podjetnik ali pravna oseba ni v stečajnem postopku, v postopku prisilne poravnave ali postopku likvidacije. 13. Predložena mora biti vsa potrebna gradbena dokumentacija in pridobljena dovoljenja, v kolikor gre za gradbene ukrepe. 14. Predloženo mora biti pooblastilo lastnika oziroma morebitnih solastnikov kmetije, v kolikor gre za novogradnjo ali obnovo objekta. 15. Končni prejemnik mora imeti registrirano dejavnost oziroma jo registrirati pri ustreznem organu najkasneje eno leto po prejemu pomoči. 16. Dejavnost, za katero so bila sredstva dodeljena, se mora opravljati Še vsaj naslednjih pet let po zadnjem izplačilu sredstev. V tem obdobju se ne sme uvajati bistvenih sprememb oziroma odtujiti naložbe ali uporabljati naložbo v nasprotju z namenom dodeljenih sredstev. Kot bistvene spremembe naložbe za ta ukrep se štejejo spremembe, ki vplivajo na naravo naložbe ali pogoje izvajanja. Za višjo silo za ta ukrep se šteje, če nastanejo in dokler trajajo okoliščine, ki jih ni bilo mogoče predvideti in katerih posledic ni mogoče odvrniti: - kmetova smrt; - dolgoročna poklicna nezmožnost kmeta; - razlastitev velikega dela kmetijskega gospodarstva, če tega ni bilo mogoče pričakovati na dan, ko je bila sprejeta zaveza; - huda naravna nesreča, ki resno prizadene kmetijsko zemljišče gospodarstva; - nenamerno uničenje objektov za živino na kmetijskem gospodarstvu, epidemična bolezen, ki prizadene vso kmetovo živino ali njen del. O bistvenih spremembah ali nastopu višje sile mora končni prejemnik nemudoma oziroma najpozneje v tridesetih dneh obvestiti Občino Žalec, ki vodi ta postopek. VI. OMEJITVE 1. Sredstva se ne dodelijo vlagatelju, ki je za isti namen, kot ga navaja v vlogi za pridobitev sredstev po tem razpisu, že prejel javna sredstva Republike Slovenije ali sredstva EU. 2. Upoštevani morajo biti pogoji državnih pomoči oziroma pravilo »de minimis«. 3. Naložba mora izpolnjevati fizične omejitve za dopolnilne dejavnosti po predpisih o kmetijstvu. 4. Za vsa dodeljena sredstva se bo obračunavala akontacija dohodnine v skladu z veljavno zakonodajo. 5. Podpore za naložbe po tem javnem razpisu se ne dodelijo za: - plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu; - stroške poslovanja (npr. tudi stroški vzdrževanja in najemnina itd.); - bančne stroške in stroške poroštva; - stroške promocije; - rabljeno opremo; - nakup nepremičnine; - naložbe v prostore za zasebno rabo kmetov; - naložbe, katerih izvedba se je pričela pred izdajo odločbe o dodelitvi sredstev. VIL FINANČNI POGOJI DODELJEVANJA SREDSTEV 1. Finančna pomoč se zagotovi v obliki nepovratnih sredstev. Struktura financiranja je naslednja: - do 40 % upravičenih izdatkov se zagotovi iz proračunskih sredstev Občine Žalec; - do 60 % upravičenih izdatkov zagotovi končni prejemnik. 2. Višina sofinanciranja za naložbe v dopolnilo dejavnost je omejena: - najvišji znesek sofinanciranja na končnega prejemnika znaša 5.000.000 SIT; - najnižji znesek sofinanciranja znaša 1.000.000 SIT. 3. Sredstva se izplačajo na podlagi enega do največ štirih zahtevkov končnega prejemnika za izplačilo sredstev. Rok za izplačilo nepovratnih sredstev znaša do 30 dni od prejema popolnega zahtevka za izplačilo. Zahtevku mora končni prejemnik priložiti račune z izvirnimi dokazili o njihovem plačilu, začasno in končno gradbeno situacijo, potrjeni s strani pooblaščenega nadzornega organa in končnega prejemnika (v primeru večjih gradbenih del) z dokazili o njihovem plačilu,ter poročilo o opravljenem delu, podpisano s strani končnega prejemnika. 4. Končni prejemnik, pri katerem se ugotovi, da je sredstva pridobil nezakonito ali jih je porabil nenamensko oziroma del ni izvršil v skladu s programom, mora vrniti vsa pridobljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. VIII. RAZPISNA DOKUMENTACIJA Razpisna dokumentacija za javni razpis dodeljevanja sredstev za razvoj turističnih kmetij v Občini Žalec vsebuje: - povabilo k oddaji vloge; - navodilo vlagateljem za izdelavo vloge; - postopek za izbor končnih prejemnikov; - vzorec pogodbe; - seznam opravičljivih stroškov; - vlogo, ki vsebuje: - prijavni obrazec in - seznam obveznih prilog, ki jih mora predložiti vlagatelj. Vloga mora biti izdelana in oddana v skladu s to razpisno dokumentacijo. Razpisna dokumentacija je vlagateljem na voljo od dneva objave javnega razpisa do vključno 21. novembra 2005 vsak delavnik med 9. in 13. uro pri Tilki Potočnik na Občini Žalec, Savinjske čete 5,3310 Žalec, ali na spletni strani www.zalec si IX. ROK IN NAČIN PRIJAVE Vlogo je potrebno poslati s .priporočeno pošiljko na naslov Občina Žalec, Savinjske čete 5, 3310 Žalec, do 21. 11. 2005 (velia poštni žie 21 11 2005). ’ r 6 ' ' Vloge morajo biti oddane v zaprtih pošiljkah, opremljene z naslovom pošiljatelja in označene z oznako: »Ne odpiraj - vloga za javni razpis Razvoj turističnih kmetij«. r ’ Informacije v zvezi z javnim razpisom je možno dobiti na Občini Žalec osebno ali po tel. 713 64 36 vsak delavnik med 9. in 13. uro (Tilka Po-točnik). X. OBRAVNAVA VLOG IN POSTOPEK ODOBRITVE Odpiranje pravočasno prispelih vlog bo 23.11.2005 na Občini Žalec. Odpiranje vlog ni javno. Če vloga ni popolna, se vlagatelja najkasneje v roku 8 dni od odprtja vloge pisno pozove za dopolnitev. Rok za dopolnitev vloge je 5 dni od dneva vročitve poziva za dopolnitev. O vlogah odloči župan Občine Žalec z odločbo oziroma sklepom. Odločba o odobritvi sredstev je podlaga za sklenitev pogodbe o sofinanciranju. V tej pogodbi se podrobneje uredijo način in pogoji koriščenja dodeljenih sredstev. Občina Žalec bo spremljala namensko porabo odobrenih sredstev pri končnem prejemniku. Občina Žalec Izmenjava izkušenj za boljše življenje Gostje iz Westporta V Žalcu je bila na obisku 14-članska delegacija iz irskega mesta Westport. Prvi stiki med mestoma so bili vzpostavljeni lani na evropskem tekmovanju v urejenosti mest Entente Florale. Sledil je obisk žalskega župana in direktorja občinske uprave v Westportu in kasneje obisk njihovega takratnega župana in direktorja uprave v Žalcu. To sta bila bolj neformalna obiska, zdaj pa je prvič prišla na obisk uradna delegacija. Irci so svoj obisk organizirali sami, obiskali so Piran, Lipico in Ljubljano, sledil je obisk Žalca, nato pa so odšli na Dobrno in v Slovenske Konjice. Po ogledu mesta so se v Žalcu srečali z vodstvom žalske občine in nekaterimi občinskimi svetniki. Gostje in gostitelji so se na kratko seznanili z življenjem v obeh mestih, pri čemer so imeli gostje veliko zelo konkretnih vprašanj. Navdušeni so bili nad pokrajino, pohvalili so na primer organiziranost vrtcev na način, da občina pokriva velik del stroškov namesto staršev, niso pa se mogli načuditi, da občina s petimi osnovnimi šolami nima srednje šole. Veliko vprašanj se je nanašalo na urejanje okolja, na razvoj turizma in na podjetništvo. Gostje so si želeli predvsem konkretne stike s posameznimi organizacijami, predvsem s tako imenovano civilno družbo. Župana Brendan Mulroy in Lojze Posedel sta izmenjala simbolična darila. Pripravili so osnutek dogovora o sodelovanju v tako imenovanem »twinning towns« projektu, s katerim bosta mesti kandidirali na razpisu za evropska sredstva. Projekt bo prijavljen predvidoma novembra, prihodnje leto pa naj bi delegacija iz Žalca obiskala Westport. Direktor občinske uprave Stojan Praprotnik je povedal: »Cilj projekta oziroma sodelovanja med mestoma Westport in Žalec je predvsem izmenjava izkušenj, da si ogledamo kakovost bivanja na Irskem in da oni spoznajo, kakšen nivo življenja imamo pri nas. S tovrstnim sodelovanjem želimo tudi sami izboljšati kakovost bivanja.« K. R. Izredne seje ne bo Svetniki občine Žalec so imeli redno sejo občinskega sveta 10. oktobra. Najbolj razgreto ozračje je bilo ob koncu seje, ko je svetnik Andrej Vengust dal pobudo za sklic izredne seje na temo gradnje novega trgovskega centra TUŠ, ob sprejemanju rebalansa proračuna pa je svetnik Gvido Hribar vložil amandma o spremembi financiranja klubov svetnikov, tako da bi denar dobil tudi novoustanovljen Klub svetnikov za prihodnost občine. Na začetku seje so svetniki potrdili spremembe statuta občine, s katerimi so upoštevana priporočila iz revizijskega poročila Računskega sodišča v zvezi z delovanjem nadzornega odbora. Sledilo je poročilo o posledicah neurja avgusta letos. Skupna škoda v občini Žalec znaša nekaj manj kot 927,5 milijona tolarjev. Občina bo še v tem letu skušala kar najbolj sanirati lokalno cesto Zabukovica - Pongrac, predvsem udore ob Artišnici, da bi zagotovili varen potek prometa. Predvidena je tudi sanacija plazu s kamnito zložbo v Pongracu, nadomestitev asfaltne prevleke, v Libojah nadomestitev mostu in sofinanciranje še dveh nadomestnih mostov. Za sanacijo plazov bo pridobljena potrebna dokumentacija, predvidena pa je sanacija plazov Knap in Starki, ki jo bosta sofinancirala občina in Agencija RS za okolje. Predlog prvega delnega programa sanacije znaša dobrih 600 milijonov tolarjev. Rebalans proračuna je bil sprejet v predlagani obliki. Amandma Gvida Hribarja župan ni dal na glasovanje, ker bi morala po njegovih besedah predlog prej obravnavati pristojna komisija. Tako LDS še vedno dobi za delovanje kluba svetnic in svetnikov sredstva za osem svetnikov, čeprav trije niso več člani tega kluba ampak novoustanovljenega kluba za prihodnost občine. Gvido Hribar je napovedal v zvezi s tem prijavo na pristojne organe. V nadaljevanju seje so ravnatelji šol in vrtcev poročali o investicijskih vlaganjih v šole, nato pa so bile v prvi in drugi obravnavi sprejete spremembe odloka o merilih, kriterijih in višini obveznega prispevka za priključke na javno kanalizacijsko omrežje. Tisti, ki bodo v Šempetru prispevek plačali do konca tega leta, bodo imeli 20-odstotni popust, enako pa bo veljalo za druge občane, če bodo plačali v 60 dneh od prejema pogodbe. V drugi obravnavi je bil sprejet Pravilnik o dodelitvi finančne pomoči na področju izobraževanja in mednarodnega sodelovanja, potrjen je bil tudi spremenjen pravilnik o plačah in nagradah občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles ob- činskega sveta in članov drugih organov, tudi te spremembe se nanašajo na nadzorni svet. Med pobudami svetnikov je bila že omenjena pobuda o izredni seji, na katero ni bil povabljen tudi direktor Engrotuša. Pobudo je podpisalo 11 svetnikov, vendar je župan ni dal na glasovanje. Če bodo predlagatelji pripravili gradivo, bo ta točka na naslednji redni seji, ki bo že 7. novembra. Ob tem je župan povedal, da je dogovorjen sestanek z direktorjem Aleksandrom Svetelškom. V vroči razpravi je bilo govora tudi o pisanju odprtih pisem in novinarskih člankov. Andrej Vengust je predlagal sprejem kodeksa vedenja svetnikov, ki naj bi se vzdržali žalitev v medijih, predlagal pa je celo kodeks dela novinarjev, ki poročajo s sej. K. R. JAVNI RAZPIS PLUŽENJE SNEGA Občina Žalec objavlja javno zbiranje ponudb za izvajanje pluženja snega na lokalnih cestah, javnih poteh in nekategoriziranih cestah v ožjih lokalnih skupnostih Občine Žalec Predmet ponudbe je izvajanje pluženja snega na lokalnih cestah, javnih poteh in nekategoriziranih cestah, s katerimi v zimi 2005/2006 upravljajo ožje lokalne skupnosti - Mestna skupnost Žalec in krajevne skupnosti. Izvajanje pluženja se razpisuje za zaključene celote glede na potek cest. Ponudniki lahko dobijo razpisno dokumentacijo na sedežu Občine Žalec, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec, soba 40/2. nadstropje. Rok za oddajo ponudb je 10 dni od objave v časopisu Utrip. Občina Žalec Praznovala Mestna skupnost Žalec Računalnik za Gregorja Letošnji dobitniki grbov in plaket (od desne proti levi): Matija Lešnik, Jože Čehovin, Ivan Podpečan (Novem), dr. Ljuban Vlatkovič, Darko Sukič (Caffe Tropic), Novak in Matjaž Kač (Cantemus) Mestna skupnost Žalec praznuje svoj praznik 29. septembra, v spomin na leto 1964, ko je bil trg razglašen za mesto. Slavnostno sejo sveta mestne skupnosti v počastitev praznika so letos pripravili v dvorani Gasilskega doma v Žalcu. Med gosti so bili tudi predstavniki češkega mesta Žatec in nemških hmeljarjev s hmeljarsko kraljico. O opravljenem delu, načrtih in željah za prihodnost je govoril predsednik Mestne skupnosti Žalec Ernest Ramšak, ki je med drugim poudaril, da so od lanskega do letošnjega praznika največ postorili na področju komunale, čistega in urejenega okolja, prometa in parkirnih prostorov. S komunalnimi in občinskimi sredstvi so v šestih ulicah obnovili kanalizacijo, vodovod, javno razsvetljavo in električno omrežje. Tudi izgradnja objekta za zbiranje kosovnih odpadkov pri Surovini in uvedba ekoloških otokov za ločeno zbiranje odpadkov na posameznih mestih je znatno prispevala k čistejšemu in bolj urejenemu bivalnemu okolju, za kar gre priznanje tudi občinskemu vodstvu. Posebej pa je Ernest Ramšak izpostavil problem ureditve, obnove in prometa na Šlandrovem trgu, ki je že več let stalna tema na sejah mestnega sveta. Obnova bi predvidoma stala 300 milijonov tolarjev, kar pa je velik zalogaj tako za mestno skupnost kot za občino. V nadaljevanju je govoril tudi o področju šolstva, sociale, sta- novanjske, kulturne, športne in turistične dejavnosti. Mestna skupnost sodeluje s šolo predvsem na raznih prireditvah in proslavah. Ustanovitev UPI - ljudske univerze Žalec je pripomoglo k zelo uspešnemu reševanju izobraževanja odraslih. Glede stanovanjske problematike pa je Ernest Ramšak opozoril, da je od gradnje stanovanjskih blokov minilo že kar nekaj časa. Področje kulture, športa in turizma v veliki meri zelo uspešno vodi Zavod za kulturo, šport in turizem. Vsakodnevno se v Žalcu odvijajo prireditve, še posebej v času praznovanja občinskega praznika in praznika mestne skupnosti. Z ustanovitvijo zavoda so po Ramšakovih besedah dosegli namen, za katerega je bil zavod ustanovljen. Na slavnostni seji so podelili plakete in grbe Mestne skupnosti Žalec. Plakete so prejeli Vokalna skupina Cantemus, Matija Lešnik, Kolesarsko društvo Novak in Caffe - Tropic Žalec, d. o. o. Najvišje priznanje - grb mesta Žalec so prejeli dr. Ljuban Vlatkovič, Jože Čehovin in Novem, d. o. o., Car Interier Design Ložnica pri Žalcu. V kulturnem programu so nastopili Godba Liboje in Vokalna skupina Cantemus KUD Žalec. Slavnostno sejo so zaključili z družabnim srečanjem. T. Tavčar V prometu paziti nase in na druge S tiskovne konference o nevarni cesti Arja vas-Dravograd Z vidika prometne varnosti je ena najbolj problematičnih slovenskih cest glavna cesta prvega reda Arja vas-Dravograd (G 1/4). Občinski sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občin Žalec, Velenje in Slovenj Gradec so se zato odločili za skupno preventivno akcijo, ki so jo predstavili na tiskovni konferenci v Žalcu. Kot je povedal predsednik občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Žalec Milan Čadej, so sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu skupaj z občinami in v sodelovanju s policijskimi postajami Dravograd, Slovenj Gradec, Velenje in Žalec ob cesti Arja vas-Dravograd postavili 12 velikih plakatov, ki opozarjajo na dejstvo, da lahko hitrost pomeni tudi smrt in da sta na cestah zelo pomembni vidnost oziroma previdnost. STV je po- snela kratek film o prometu na tej cesti, po kateri povprečno na dan vozi 12 tisoč v Veliki Pire-šici do 15 tisoč motornih vozil v Velenju. Med njimi je okoli 2 tisoč tovornjakov, zaradi vstopa Slovenije v Evropsko unijo in edine cestne povezave s Koroško pa promet narašča iz leta v leto. Zaradi gneče, nepreglednosti in prehitrih voznikov so na tem 51-kilometrskem odseku ceste pogoste prometne nezgode, od začetka leta 2001 do konca leta 2004 je na njej umrlo kar 22 ljudi. Zadnji dve leti je opaziti rahlo izboljšanje, tudi zaradi številnih ukrepov - del ceste je bil preplaščen z novim asfaltom, policisti iz Velenja, Žalca in Celja pa so na odseku od Arje vasi do Velenja prisotni najmanj 9 ur dnevno. Pred kratkim je upravljavec ceste - Družba za državne ceste namestil tako imenovano profilirano ločilno črto, ki voz- nika opozori, kadar zapelje čez sredinsko črto. Vozniki vse pogosteje uporabljajo obvozne ceste, na katerih prav tako prihaja do hudih prometnih nesreč. Župan Mestne občine Velenje Srečko Meh je na tiskovni konferenci opozoril, da cesta pomeni omejitev tudi za gospodarstvo in da bi morala država za vzdrževanje te ceste nameniti veliko več denarja, saj je edina povezava s Koroško. Načrtuje se sicer gradnja avtoceste, ki pa je pred letom 2010 zagotovo ne bo. Pomočnik komandirja PP Žalec Boris Verdnik je potrdil, da je osnovni problem v prometni infrastrukturi in da samo z represijo ni mogoče preprečevati nesreč. Tudi zadnja nesreča s smrtnim izidom se je zgodila komaj 200 metrov potem, ko je voznica peljala mimo policijske patrulje. Robert Štaba z Republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je poudaril, da je varnost v cestnem prometu odvisna od prometne infrastrukture, vozil in voznikov. Res so zelo pomembne same ceste, vendar bi lahko veliko za lastno varnost in varnost drugih naredili vozniki sami. Pohvalil je sodelovanje občin in občinskih svetov za preventivo pri prizadevanjih za izboljšanje prometne varnosti. K. R. Gregor z darilom Gregor Hafner iz Žalca je učenec 4. razreda Podružnične šole Gotovlje. Posebnost tega razreda je, da so v njem sami fantje in da so medse lepo sprejeli Gregorja, ki ne vidi in potrebuje pomoč pri spremljanju pouka. Učiteljice so bile pripravljene na dodatno usposabljanje za delo z učencem s posebnimi potrebami. Da bo Gregor tudi naslednje leto lahko ostal v običajni šoli, so z darilom poskrbeli letošnji abrahami in abrahamke iz Ob- čine Žalec, ki so zbrali denar za računalnik z braillovo vrstico. Del denarja sta prispevala ERA, d. d., Velenje in Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Celje. Letniki 1955, ki so ali še bodo slavili 50. rojstni dan v letošnjem letu, so letos prvič v Novem Celju praznovali skupaj, pobudo za to je dal žalski župan Lojze Posedel. Njegova je bila tudi ideja, da bi ob tem pripravili dobrodelno akcijo. Zbrali so 1.050.000 tolarjev, ki so jih namenili za nakup računalnika Gregorju Hafnerju. Era je ob odprtju novega prizidka v Žalcu podarila 500 tisoč tolarjev, Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Celje pa je dodalo 200 tisoč tolarjev. V društvu ob tem pravijo, da bi morali vsi otroci s posebnimi potrebami imeti pravico do tehničnih pripomočkov, tudi če obiskujejo redne šole in ne zavod za usposabljanje slepe in slabovidne mladine. Tako so še vedno odvisni zgolj od staršev ali raznih donacij. Gregor je darilo dobil kar med poukom, izročili pa so mu ga župan in nekateri 50-letniki, Boris Krajnc iz ERE in Marija Fras ter Nada Močenik z društva slepih in slabovidnih. Zborček je zapel nekaj pesmic, otroci pa so bili še posebej veseli maskote ERE - Erika, ki jih je obdaril s sladkarijami. V imenu Gregorja se je za darilo zahvalila njegova mama Natalija. Hvaležnost je toliko večja, saj računalnik pomeni, da bo Gregor tudi naslednje leto lahko hodil v šolo v domačem kraju. K. R. Zlate maturante sprejel župan Župan Občine Žalec Lojze Posedel je v prostorih Sa-vinove hiše v Žalcu minuli petek pripravil sprejem za zlate maturante iz Občine Žalec. Kulturni program so pripravili kvintet harmonikarjev Harminet Glasbene šole Risto Savin Žalec in Lidija Koceli, ki je izpostavila, da vse zlate maturante odlikuje želja po znanju in ne le želja po uspehu. Že v osnovni šoli so dosegali lepe rezultate tudi na državnih in celo mednarodnih tekmovanjih. Zbrane zlate maturante, njihove starše in ravnatelje osnovnih in srednjih je pozdravil župan Lojze Posedel. Maturantom je čestital za uspeh in jim zaželel, da bi bili tako uspešni tudi v prihodnje, kar jim do sedaj osvojeno znanje in njihova marljivost gotovo omogočata. Ob koncu jim je podelil knjigo Evropa naše preteklosti in sedanjosti. Naziv zlati maturant iz splošne mature so osvojili Larisa Čehovin in Žiga Domjanič, oba iz Žalca in maturanta Gimnazije Celje - Center; Monika Kostanjevec je osnovno šolo obiskovala v Petrovčah, Sara Kališnik in Urška Leben pa v Šempetru, vse tri so maturantke Splošne in strokovne gimnazije Lava Celje; Jera Petriček iz Žalca pa je obiskovala Škofijsko klasično gimnazijo Ljubljana. Z odliko je poklicno maturo opravila Klavdija Karlovčec iz Petrovč, maturantka Poklicne in tehniške strojne šole Celje. T. Tavčar Župan Lojze Posedel in zlati maturanti Občina Žalec obvešča, da je podaljšan rok za oddajo vlog za štipendije za šolsko leto 2005/2006, in sicer do 25. 11. 2005. Razpis je bil objavljen v Utripu ševilka 9,28. 9. 2005. OBČINA ŽALEC objavlja na osnovi Pravilnika o podeljevanju nagrad in priznanj za inovacije razpis za podelitev nagrad in priznanj INOVATOR LETA 2005 v kategorijah: patenti, izboljšave izdelkov, izboljšave tehnoloških postopkov. Na razpis se lahko prijavijo fizične osebe - avtorji, katerih inovacije so razvite na območju Občine Žalec. Prijave na razpis sprejema do 30. novembra 2005 Razvojna agencija Savinja, Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec. Prijava na razpis mora vsebovati: • ime in priimek ter naslov inovatorja, • naziv in opis realizirane inovacije z navedbo značilnosti po kriterijih za ocenjevanje, • slike, načrte in opis prijavljene inovacije, ■ stopnjo realizacije inovacije. Komisija za izvedbo razpisa, ki jo je imenoval župan Občine Žalec, bo vloge obravnavala do najkasneje 10. decembra 2005. Vse informacije ter Pravilnik o podeljevanju nagrad dobite na Razvojni agenciji Savinja, tel.: 03/713 68 60. Zaradi ceste prekinili sejo Sanacija škode se je že pričela Svetniki Občine Vransko so se sestali na 17. redni seji, na kateri je bilo predvidenih 12 točk dnevnega reda. Seja pa je bila prekinjena že pri drugi točki in se je nadaljevala 13. oktobra. Na 17. redni seji je pri drugi točki dnevnega reda svetnica Marjeta Kapus prebrala pobudo režijskega odbora za preplastitev gozdne ceste v zaselek Jakov dol. Odbor je predlagal, da občinski svet pobudo podpre in od župana Franca Sušnika in občinske uprave zahteval spoštovanje in izvrševanje sprejetega proračuna Občine Vransko za leto 2005. Pobuda je vsebovala zahtevek za sprejem takojšnje aktivnosti, to je objave javnega razpisa za preplastitev, in poudarila izpolnitev sprejetih finančnih obveznosti s strani režijskega odbora. Župan Franc Sušnik odgovoril, da gre za izjemno zahtevno investicijo, ki je ocenjena na približno 60 milijonov tolarjev in da občina nima potrebnih sredstev za začetek te investicije. Planirano je bilo dodatno zadolževanje, ki pa je Svetniki Občine Braslovče so na 23. redni seji občinskega sveta največ časa namenili predlogu rebalansu proračuna Občine Braslovče za letošnje leto. Večjih sprememb ni bilo, razen pri sanaciji strehe na Domu krajanov na Gomilskem in temeljilo na predpostavki spremembe Zakona o financiranju občin. Le-ta še ni sprejet, zato trenutno nobena aktivnost na tem področju ni mogoča. Sušnik je še poudaril, da je že pri sprejemanju poračuna za leto 2005 opozoril na zahtevnost in obsežnost te investicije, česar pa občinski svet pri odločanju ni upošteval. Po razpravi o podani pobudi, v kateri so ostali svetniki izrazili razumevanje za podan argument župana, so svetnica Nsi in šest svetnikov Slovenske ljudske stranke, ki so bili mnenja, da je potrebno pobudo sprejeti ne glede na to, da ni potrebnih finančnih sredstev in tudi ne možnosti najetja kredita, sejo občinskega sveta zapustili. Župan Sušnik pa je sejo zaradi nesklepčnosti prekinil. Prekinjeno sejo občinskega sveta so nadaljevali 13. oktobra. Najprej so po krajši razpravi v drugem branju sprejeli odlok o zaključnem računu proračuna občine za leto 2004, nato obravnavali poročilo o izvajanju notranje revizije zaključnega računa proračuna za lansko leto. Revizijo je izvajala državna notranja revizorka Zdenka strehe na Kulturnem domu v Letušu zaradi dodatnih zahtevanih del. Za Dom krajanov je bilo treba dodatno zagotoviti 1,35 milijon tolarjev, za streho v Letušu pa 4,65 milijone tolarjev in za nov most v Braslovčah 2 milijona tolar- Habe. Poročilo je koristno in mora prispevati k takšnemu delovanju občinske uprave, ki bo popolnoma v skladu z ustreznimi zakonskimi prepisi. Ugotovljenih nepravilnosti je kar precej in odseva stanje, kot so ga lahko tudi pričakovali. Z odpravljanjem napak so že pričeli. Do naslednje seje občinskega sveta mora računska služba pripraviti ustrezen program odpravljanja nepravilnosti. Župan Franc Sušnik je dejal, da so se tudi za letošnje leto odločili za revizijo zaključnega računa in da se tokrat ne sme pojaviti nobena od pomanjkljivosti, ki jih je zapisala državna notranja revizorka Zdenka Habe ob reviziji proračuna za leto 2004. Svetniki so na seji dali soglasje dosedanji vršilki dolžnosti direktorice Osnovne šole Vransko - Tabor Majdi Piki in za 5 odstotkov podražili ceno toplote podjetja Energetika - projekt. Svetniki so potrdili tudi dogovor o sodelovanju Občine Vransko, Župnije Vransko in Zavoda sv. Rafaela Vransko in imenovali župana v svet Zavoda sv. Rafaela. T. Tavčar jev. Manjkajoča sredstva so se razporedila iz konta za gradnjo telovadnice, ker se v tem letu, kot je bilo planirano, gradnja še ne bo pričela, predvideva pa se v prihodnjem letu. Svetniki so obravnavali tudi amandma, in sicer za dodatno pomoč pri sanaciji gasilskega doma v Parižljah. Po krajši razpravi so namenili dodatni milijon za izvedbo fasade na domu, rebalans pa je bil sprejet le z enim glasom proti. Svetniki so obravnaval tudi več premoženjskopravnih zadev in odprodajo zemljišč, za katera je bilo ugotovljeno, da se v razvoju občine ne bodo potrebovala. T. Tavčar Svetniki Občine Prebold so se zadnji četrtek v septembru zbrali na redni seji. Najprej so potrdili poročilo o izvajanju notranjega nadzora Občine Prebold za leto 2004. Revizija je ugotovila precej pomanjkljivosti oziroma dala priporočila občinskim strokovnim službam za njihovo odpravo. Glede na letni proračun, ki presega 500 milijonov tolarjev, mora Občina Prebold notranjo revizijo opraviti vsako leto. Nadzorni odbor občinskega sveta pa je pregledal javna naročila v Osnovni šoli Prebold. Kot je povedala predsednica nadzornega odbora Petra Šorli, večjih pomanjkljivosti niso ugotovili, pri eni nabavi pa manjka določena dokumentacija. Svetniki so sprejeli sklep, da jim vodstvo šole pojasni manjkajočo dokumentacijo v zvezi z javnim naročilom malih vrednosti. Po skrajšanem postopku so potrdili spremembe odloka o obveznem priključevanju na javno kanalizacijsko omrežje. Po dokaj obširni razpravi so določili, da je obvezni prispevek za priključitev na kanalizacijo za obstoječe večstanovanjske objekte enak priključku za hiše, to je 240 tisoč tolarjev. Takoj pa naj bi se pričele priprave na sprejetje novega odloka. Brez razprave Tudi letos je Turistično društvo Gomilsko pripravilo tradicionalno prireditev z naslovom Vesela jesen na Gomilskem, ki traja več dni in poteka v Domu krajanov Gomilsko. S prireditvami pričenjajo danes, 26. oktobra, ko bo v dvorani odbojkarski turnir ženskih ekip za pokal TD Gomilsko. Na turnirju sodelujejo domača ekipa in ekipe sosednjih občin. Jutri ob 19.30 bodo odprli likovno razstavo amaterske slikarke Marte Vošnjak, s katero se bo pogovarjala je bil v drugi obravnavi sprejet lokacijski načrt za sedaj še nezazidano območje nasproti podjetja Schidel v Latkovi vasi. Na 15 gradbenih parcelah je predvidenih 18 stavb za obrt-noproizvodne dejavnosti. V nadaljevanju seje je preboldski občinski svet ukinil javno dobro na nekaj zemljiščih v središču Prebolda in potrdil predloge ukrepov za sanacijo posledic neurja 21. avgusta letos. Škoda na lokalnih cestah in javnih poteh je znašala 200 milijonov tolarjev, škoda na vodovodu v Matkah pa 20 milijonov tolarjev. Za štiri odseke cest so že narejeni projekti in se bo takoj pričel postopek izbire izvajalca, nato pa sanacija. Občinski svet Občine Prebold je sprejel tudi sklep o izstopu občine kot soustanoviteljice Regijskega študijskega središča, saj slednji ne dosega pričakovanih rezultatov. Potrdili so program priprave proračuna občine za leto 2006. Odlok o proračunu naj bi bil sprejet 22. decembra letos. Prav tako je bila na dnevnem redu informacija o izvajanju Zakona o preprečevanju korupcije. Nanašala se je na ukrepe za tiste svetnike, ki komisiji za preprečevanje korupcije niso oddali podatkov o svojem premoženjskem stanju. V spodnje- Magda Šalamon. V petek, 29. oktobra, se bo ob 16. uri v avli Doma krajanov pričela otroška ustvarjalna delavnica, na kateri bodo otroci ustvarjali nakit iz različnih materialov. Delavnico bo vodil Andrej Urankar, pomagali pa mu bosta Damjana in Špela. Organizatorji vabijo tudi starše otrok, da sodelujejo pri ustvarjanju. Najbolj pestro pa bo na Gomilskem v soboto. Od 9. do 12. ure bo pred Domom krajanov kmečka tržnica, ki jo bodo s svojimi proizvodi obogatili tudi cvetličar- savinjskih občinah je samo en svetnik, ki tega ni storil, in sicer preboldski svetnik Andrej Zagožen. Ker pa so svetniki izvoljeni na volitvah, jim nihče ne more odvzeti mandata. Sprejeli so tudi sklep o izdelavi idejne zasnove za novo občinsko knjižnico (ena od možnosti je tudi v graščini) in novogradnjo ali obnovo vrtca. Poleg tega je župan svetnike seznanil z izidom podelitve dveh koncesij na področju zdravstva. Medtem ko je zasebna zdravnica splošne medicine že pričela z delom, pa je zasebnica za pediatrijo in šolsko medicino odstopila od koncesije, ker je vodstvo žalskega zdravstvenega doma »zagrozilo«, da bo v tem primeru Preboldu vzelo drugega splošnega zdravnika, ki deluje v okviru javnega zavoda. Župan je ostro zanikal navedbe Marjana Goloba iz žalskega zdravstvenega doma, da bi pri pediatriji in šolski medicini šlo za spremembo zdravstvene mreže, saj je Prebold specialista šolske medicine že imel in ta naj bi pokrival več šol, ne le preboldsko. Svetniki so soglašali, da se Občina prijavi na razpis za sofinanciranje investicij v zdravstvu. V zdravstveni postaji nameravajo med drugim vgraditi dvigalo. K. R. ji, svečarji in še kdo. To bo tudi priložnost za prijetno druženje. Ob 18.30 bo TD skupaj s KS Gomilsko, OŠ Gomilsko in Trnava ter KD Gomilsko pripravilo kulturni večer za vse krajane, še posebej pa so vabljeni starejši krajani. Na prireditvi bodo podelili priznanja TD za najlepše urejene kmetije. Razstavo Marte Vošnjak in ustvarjalnih del iz otroške delavnice si bo mogoče ogledati še v nedeljo, 30. oktobra, od 8.30 do 12. ure. D. N. O rebalansu proračuna Gasilski dom PGD Parižlje - Topovlje bo v teh dneh dobil fasado. Jesen je vesela tudi na Gomilskem Nov čebelarski dom v Občini Tabor Taborski čebelarji so lahko ponosni na svoj dom. Člani Čebelarskega društva Ta- sedle, ki je bil v lasti Gozdnega bor so z velikimi napori postali gospodarstva Celje. Kot je po-lastniki objekta ob cesti na Pre- vedal predsednik društva Mile Gržina, so si v tem objektu uredili čebelarski dom, ki bo služil za potrebe društva, med katere spada v prvi vrsti izobraževanje. V domu bodo prodajali tudi med in druge izdelke iz medu, hkrati pa bo v njem tudi nekaj prenočitvenih kapacitet za planince. Ob odprtju doma so pripravili piknik. T. T. Upravni odbor sklada Vrtca Prebold vabi na dobrodelni koncert pod geslom NAŠI OTROCI USPEŠNI IN RAZIGRANI. Koncert bo v nedeljo, 20. novembra, ob 16. uri v dvorani Prebold. Nastopili bodo otroci iz preboldskega vrtca in ansambli iz naše okolice. V stopnice po 1.000 tolarjev bodo v predprodaji v trafiki in v Vrtcu Prebold ter eno uro pred koncertom. Zbrana sredstva bomo namenili nakupu didaktičnih igrač. Hmeljarska cesta 3, 3312 Prebold ■B: (03) 703 64 00 faks: (03) 703 64 05 obvešča da je objavljen Razpis splošnih pogojev za pridobivanje proračunskih sredstev na področju kmetijstva v letu 2005. Vlagatelji uveljavljajo sredstva po tem razpisu na podlagi pisne vloge za drugo obdobje od 1. 5. 2005 do 31.10. 2005. Vloga je predpisan obrazec, določen za posamezni ukrep, in predpisana dokumentacija k vlogi. Obrazci so na voljo na spletni strani občine (www.prebold.com), dobijo pa se tudi na OBČINI PREBOLD, Hmeljarska cesta 3, PREBOLD, v sprejemni pisarni, kjer se tudi oddajo vloge, in sicer najkasneje do 21. novembra 2005 na način, kot je navedeno na obrazcu vloge. OBČINA PREBOLD ŽUPAN Vinko DEBELAK, 1. r. Nov športnorekreacijski center Spomin na talce še živ Občinska vaja Grajska vas 2005 Ob mesecu požarne varnosti je občinsko poveljstvo Občine Braslovče v sodelovanju z Gasilsko zvezo Žalec in vsemi šestimi prostovoljnimi gasilskimi društvi v občini pripravilo operativno taktično vajo Grajska vas 2005. Vaja je bila v zaselku Selo v Grajski vasi na kmetiji Rizmal s predpostavko, da je požar nastal zaradi okvare na dotrajani elektronapelja-vi v skladišču sena nad hlevom. Možnost širjenja požara na sosednji kozolec in stanovanjsko hišo je bila velika. Na akcijo so se odzvala gasilska društva občinskega poveljstva Braslovče. Na objekt so izvedli dva napada iz dveh strani in pripravili ekipo za izvedbo notranjega napada. Zaradi potrebe po večji količini vode so pripravili gasilsko verigo, dolgo 800 metrov s črpališčem v reki Bolski, in predpostavljeni požar pogasili. V vaji je sodelovalo 75 gasilk in gasilcev z vsemi gasilskimi vozili. Ob zaključku vaje je sledil zbor vseh udeležencev. Obrazložitev in oceno vaje sta gasilcem podala poveljnik Gasilske zveze Žalec Franci Naraks in poveljnik občinskega poveljstva Milan Šoštarič. Vajo si je ogledal tudi župan Občine Braslovče Marko Balant, ki je v krajšem nagovoru poudaril, da je s prikazano vajo zadovoljen in prepričan, da so naložbe v opremo in izobraževanje gasilcev dobre in koristne. T. Tavčar Ob odprtju centra Največja letošnja pridobitev ob prazniku Občine Polzela je nedvomno nov športnorekreacijski center, ki so ga predali namenu minuli petek popoldne. Ob odprtju se je zbralo veliko občanov, največ otrok, saj bo nov športnorekreacijski center služil predvsem učenkam in učencem polzelske devetletne osnovne šole in za rekreacijo odraslih. Slavnostni govornik je bil župan Ljubo Žnidar, ki je poudaril, da staro igrišče pri šoli že davno ni zadoščalo potrebam šole in mladih ter tudi starejših. V novem centru je kar 13 igrišč za različne športne panoge, atletska steza in 70 parkirnih prostorov. Župan se je zahvalil vsem, ki so prispevali k temu, da je zrasel športni center. Najprej lastnikom zemljišč, ki so brez zapletov in z razumevanjem prodali zemljo, na kateri se nahaja objekt, Ministrstvu za šolstvo in šport ter Fundaciji za šport za denarna sred- stva, ki so jih prispevali in ki jih še bodo v letu 2006. šolski, temveč tudi naj-mlajši. Predvsem pa bodo varni, česar do sedaj ni bilo mogoče povsem zagotoviti. Izrazila je željo po ureditvi prometnega režima okoli šole. Predsednik Športne zveze Občine Polzela Simon Ogra-jenšek je v svojem govoru med drugim dejal, da je v občinsko zvezo vključenih 13 športnih društev z več kot 1000 člani, ki bodo lahko svoje dejavnosti še razširili, izboljšali pa so se tudi pogoji za delo. Nov športnorekreacijski center je blagoslovil polzelski mon Ograjenšek in ravnateljica OŠ Valerija Pukl. Prvo žogo je na košarkarskem igrišču vrgel v koš legenda slovenske košarke Ivo Daneu, atletsko stezo pa je še s štirimi osnovnošolkami pretekla Marina Tomič. V nadaljevanju sta se v košarki pomerila ŠD Savinja 2000 in KOŠ Polzela, v odbojkarski tekmi svetniki Občine Polzela in ekipa deklet z OŠ Polzela, sledil je dobrodelni turnir štirih ekip športnih zvezd Slovenije v malem nogometu. Za veselo vzdušje ob odprtju športnorekre- Marina Tomič s štirimi osnovnošolkami na atletski stezi Celotno investicijo ocenjujejo na približno 150 milijonov tolarjev. Največ sredstev pa je prispevala občina iz proračuna. Zbranim je spregovorila tudi ravnateljica OŠ Polzela Valerija Pukl. Čestitala je vsem, ki so kakor koli pripomogli k temu, da bo šola lahko že sedaj koristila športne površine. Največ zadovoljstva bodo našli otroci, ne le župnik dekan Jože Kova-čec, s prerezom traku pa so nov center predali namenu župan Ljubo Žnidar, predsednik Športne zveze Občine Polzela Si- acijskega centra so poskrbeli učenci polzelske devetletke in mladinski pihalni orkester Glasbene šole Risto Savin Žalec. T. Tavčar Poziv pravnim in fizičnim osebam za oddajo razvojnih pobud in potreb na območju Občine Tabor Občina Tabor je pristopila k izdelavi novih prostorskih aktov občine. Župan Občine Tabor poziva fizične in pravne osebe, da podajo svoje pobude za posege v prostor (za spremembo namenske rabe) na območju Občine Tabor. Vse pobude bodo ocenjene na podlagi kriterijev iz veljavne zakonodaje, strokovnih podlag in drugih relevantnih dokumentov. V predlogu prostorskih aktov bodo upoštevane tiste pobude, ki bodo skladne z navedenimi kriteriji. Zadnji rok za oddajo pobud je 30. 11. 2005. Obrazec za oddajo pobude dobite na Občini Tabor pri Lilijani Štor Krebs v času uradnih ur (ponedeljek 8.-12. in 13.-15. ure, sreda 8.-12. in 13.-17. ure in petek 8.-12. ure). Med govorom podžupana Stanka Novaka Na dan praznika Občine Polzela, 2. oktobra, ki ga praznujejo v spomin na leto 1942, ko so Nemci v Mariboru med talci ustrelili tudi dvanajst Polzelanov, je bila pred spomenikom narodnoosvobodilne vojne spominska slovesnost. K obeležju so položili venec in prisluhnili kulturnemu programu. O prazniku in usodnih dogodkih pred triinšestdesetimi leti je govoril podžupan Stanko Novak. »V talcih s Polzele, ki so bili ustreljeni v Mariboru, je bila domovinska zavest tako močna, da niso oklevali med izbiro izdaja ali smrt. Tisti Polzelani, ki jim je postavljen spomenik, pred katerim smo se zbrali, so bili še mladi in so verovali v svobodno domovino, za katero so darovali svoja življenja. Lahko pa bi se vprašali, kako je z vrednotami mladih danes. Nad tem vprašanjem bi se morali zamisliti starši, šola in tudi država. Čeprav je razdvojena miselnost v preteklosti naredila veliko rano do spoštovanja vrednot, pa to ne more biti opravičilo. V prihodnje bo potrebno ne samo pri mlajših, ampak tudi pri srednji generaciji in tudi pri starejših marsikaj spremeniti v smeri domovinske vzgoje. Za zaključek še misel: Žrtve druge svetovne vojne in po njej naj nam bodo v opomin in zgled za marsikatero vrednoto tudi v prihodnje.« V kulturnem programu so nastopili učenci polzelske osnovne šole. Vsem pa se je za sodelovanje na svečanosti zahvalil predsednik polzelske borčevske organizacije Avgust Palir. T. Tavčar Vaja Letuš 2005 Minuli petek so v okviru meseca požarne varnosti pripravili meddruštveno vajo, na kateri so sodelovala štiri gasilska društva iz občin Braslovče, Mozirje in Šmartno ob Paki. Letos je bilo gostitelj vaje Prostovoljno gasilsko društvo Letuš, vaja pa je potekala v zaselku Podgorje na kmetiji Mogel s predpostavko, da je požar na gospodarskem poslopju, v katerem je veliko sena, nastal iz neznanega vzroka, poleg tega pa je med vožnjo na intervencijo prišlo tudi do prometne nesreče. Voznik vozila je ostal ukleščen v vozilu. Na poslopju so izvedli več napadov, enota za tehnično reševanje pa je vzporedno z gašenjem poskrbela tudi za reševanje ukleščenega voznika. Župan Občine Braslovče Marko Balant, ki si je vajo ogledal, je izrazil zadovoljstvo nad dobrim sodelovanjem s sosednjimi gasilskimi enotami. T. Tavčar POTEPUH Vi samo uživajte Mi vaše počitnice jemliemresnol <§>'-1 '.5% I pojiotovanje s safarijem in oddihom v Zanzibarju ali v Dubaju • odhodi že od 579.000 Sl' IZJEMIO 11G0DN0:TURČIJA ■ 8-dnevno krožno potovanje-7 x polo, lil, f, letalo iljutfa ofcllljllt, srti»» m Mili,naMIWeoJ"” 111 ...., .POTEPUHOVI ADVENTI IN BOŽICNIIZLEH odhod3..12,12,7.200 sit, Ledene jaslice In božični sejem v GRADCU ieiallsit :Podrolineiše programe pošljemo tudi na dom M e-mail:Dotepuh@siol.net,www.mh-dolinar.si plačilonavecobrokov Žalec, Šlandrov trg 25, tel: 03/713 23 00,03/71323 01; fax: 03/71323 08 Posvet gasilskih društev v GZ Žalec Uspešne savinjske desetine PRODAJA REZERVNIH DELOV ZA AVTOMOBILE, KOMBIJE, MOTORJE IN KOLESA. Delovni čas: od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. Savinjska ulica 31, 3311 ŠEMPETER, tel.: 03/700 1611 obiščite nas in videli boste bolje Reška cesta 19, Prebold, GSM: 041 350 032 Pomoč vozilom na cesti, vleka motornih vozil, odkup poškodovanih vozil um MARJAN MUHOVIČ IVA, V Rečici ob Savinji je potekalo tekmovanje gasilskih desetin savinjsko-šaleške regije. Najboljše ekipe so se uvrstile na državno prvenstvo. Pri pionirkah je zmagala desetina iz Rečice ob Savinji pred desetino s Polzele in Šmartnega ob Dreti, pri pionirjih se je prvega mesta veselila desetina iz Andraža nad Polzelo pred Pobrežjem in Rečico ob Savinji, pri mladincih je zmago slavila desetina iz Braslovč pred Pobrežjem in desetino z Gomil-skega, pri mladinkah pa je prvo mesto osvojila desetina iz Andraža nad Polzelo pred Rečico ob Savinji in desetino z Gomil-skega. Med veterankami je zmagala desetina iz Gaberk pred Šmartnim ob Paki in desetino Kasaze - Liboje. Med veterani je slavila desetina iz Matk pred Šmartnim ob Paki in Svetim Lovren- cem. V članskih vrstah so se v nadaljnje tekmovanje uvrstile samo po dve desetini. Pri članicah B bosta to desetini iz Rečice ob Savinji in Groblje, med člani B pa desetini iz Rečice ob Savinji in Prebolda. V kategoriji A sta tako med članicami in člani zmagali desetini iz Andraža nad Polzelo, na državno prvenstvo pa bosta odšli tudi desetini iz Prebolda (člani) in iz Žalca (članice). T. T. Drobtinica letos že četrtič Srečanje starejših gasilk in gasilcev delu veteranskih desetin in rezultatih, ki jih dosegajo na tekmovanjih in pozval udeležence, da se tako aktivno v tovrstne dejavnosti vključujejo tudi v prihodnje. Udeležencem srečanja sta spregovorila tudi predsednik in poveljnik GZ Prebold Jože Veber in Branko Verk. Pohvalila sta delovanje komisije za veterane in ekipe za doseganje zelo uspešnih rezultatov na tekmovanjih. Čestitala sta desetinama iz Matk in Sv. Lovrenca, ki bosta Gasilsko zvezo Prebold, poleg dveh članskih ekip iz PGD Prebold - Dolenja vas - Marija Reka in članske ženske ekipe PGD Groblja, zastopali na državnem tekmovanju. V nadaljevanju večera ni manjkalo veselih in prijetnih pomenkov in obujanja spominov, kar pa je v nekem smislu tudi namen tovrstnih srečanj. D. Naraglav vsej Evropi na isti dan - letos 15. oktobra) je potekala pred Blagovnico Mercator v Preboldu in Blagovnico Žana - Supermarket Mercator v Žalcu. Na stojnicah so mladi aktivisti RK prodajali kruh pekarne Fijavž iz Šempetra, pekarne Kuder iz Levca, pekarne Roter iz Šentruperta in pekarne Brglez z Vranskega. Kruh se je prodajal po enotni ceni 300 tolarjev. Izkupiček od prodaje in prostovoljni prispevki bodo tudi tokrat namenjeni za prehrano socialno ogroženih otrok na osnovnih šolah v Preboldu in Žalcu. Kot je povedala Majda Pilih, so z letošnjo akcijo zelo zadovoljni. Vsekakor pa jo v prihodnje želijo še razširiti in vanjo vključiti še katero izmed krajevnih organizacij RK in pekarn. Vsem, ki so kakor koli pripomogli k temu, da bo zopet določeno število otrok iz socialno ogroženih družin deležnih brezplačne malice ali prehrane na šolskem letovanju, izreka prisrčno zahvalo in upa na podporo tudi v prihodnje. D. Naraglav Med seznanjenjem s sredstvi za gašenje začetnih požarov gorljivih materialov. Zato so v družbi Polzela, tovarna no- Nevarnost nastanka požara je posebno velika v tekstilnih tovarnah, kjer se nahaja veliko lahko vnetljivih in močno gavic, v tem mesecu, ki je mesec požarne varnosti, za vse zaposlene pripravili usposabljanje za gašenje požarov. Na tečaju so prisluhnili kratki obrazložitvi osnov gorenja in gašenja ter načinu ravnanja s sredstvi za gašenje začetnih požarov. Usposabljanje so vodili predsednik Prostovoljnega industrijskega gasilskega društva družbe Polzela Darko Jazbec, poveljnik Franc Tevžič, višji gasilski častnik Vojko Jelen, gasilka prve stopnje Ksenija Jazbec, Sebastjan Kotnik iz Prostovoljnega gasilskega društva Žalec in vodja službe varstva pri delu v družbi Polzela Bojan Grdjan. T. Tavčar Del udeležencev posveta Tako kot vsako leto v oktobru - mesecu varstva pred požari je Gasilska zveza Žalec tudi letos v dvorani gasilskega doma v Žalcu organiziralo posvet predsednikov, poveljnikov in tajnikov 35 prostovoljnih in prostovoljno industrijskih gasilskih društev ter občinskih poveljnikov, članov predsedstva, poveljstva in nadzornega odbora zveze. Program posveta, ki ga je vodil predsednik GZ Žalec Franci Skok, je zajemal aktualne teme z gasilskega področja. Poveljnik GZ Žalec Franci Na-raks je predstavil program dela v mesecu požarne varnosti. Program je sestavljen iz strokovno operativnega področja (organizacija operativnih vaj, ažuriranje alarmnih planov in operativnih načrtov), izobraževalne dejavnosti, preventivne dejavnosti (dnevi odprtih vrat PGD, pregled hidrantne-ga omrežja in analiza stanja v primerjavi s predhodnimi pregledi, priprava usmeritev preventivnih aktivnosti na področju seznanjanja prebivalstva v vseslovenski akciji »Požarna varnost v trgovskih centrih«) in organizacijskih nalog (organizacija delavnic za gasilke na teme prva pomoč - oživljanje, redovne vaje in kaligrafija, srečanje gasilk GZ Žalec in GZ Prebold ter srečanje starejših gasilk in gasilcev GZ Žalec). Izobraževanje v Gasilski zvezi Žalec je predstavil podpoveljnik zveze Jani Šalej, zadolžen za strokovno vzgojo. Do 1. oktobra se je v letošnjem letu na različnih tečajih in delavnicah v organizaciji GZ Žalec izobraževalo več kot 300 članic in članov, poudarek je bil predvsem na permanentnem izobraževanju (delavnice in posveti), na tečajih, ki jih organizira GZ Slovenije v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu, v Pekrah ali Sežani. 170 gasilcev, 59 mladih članov v starosti od 7 do 10 let pa je opravilo tečaj za bronasto značko »Preprečujmo požare«. V teku je tudi organizacija kviza za mlade, ki bo 26. novembra 2005. Na podlagi potreb gasilskih društev je že v pripravi program usposabljanja za leto 2006, ki bo precej obsežen in raznolik. Gasilci se moramo namreč za izvajanje intervencij nenehno usposabljati, prav tako pa moramo slediti novostim, ki se pojavljajo na področju finančnega poslovanja in delovanja društev nasploh. In če pomislimo, da moramo za vse žrtvovati svoj prosti čas in da za svoje delo ne prejemamo nobenega plačila, potem smo lahko na vse dosežke še posebej ponosni. Predstavniki gasilskih društev so bili ponovno seznanjeni tudi s spremembami pri podeljevanju odlikovanj predvsem tistih, ki jih podeljuje Gasilska zveza Žalec. Posvet so zaključili z zahvalo za vloženo delo na vseh področjih dela v gasilski organizaciji ter z mislijo, da je ena glavnih nalog vseh gasilk in gasilcev, vodstev PGD in PIGD predvsem pa vodstva GZ Žalec načrtovano vključevanje najmlajših v gasilske vrste, saj so temeljni porok za nadaljnji obstoj, kakor tudi za razvoj slovenskega gasilstva. Franc Čretnik Simona KODRIN, s. p. Rimska cesta 35 3311 ŠEMPETER Tel.: 03/700 06 30 Delovni čas: pon. - pet.: 8. - 18. ure sobota: 8. - 12. ure PREGLEDI VIDA v četrtek, 17.11.2005. NAROČITE SE! POPOLNA RAZPRODAJA SONČNIH OČAL! Kako pogasiti požar? Starejše gasilke in gasilci - veterani GZ Prebold na letošnjem srečanju v dvorani preboldskega gasilskega društva V gasilskem domu v Preboldu je potekalo letošnje srečanje starejših gasilk in gasilcev -veteranov Gasilske zveze Prebold. Tovrstna srečanja pripravljajo že od ustanovitve GZ Prebold, vsakič pa je organizator drugo gasilsko društvo. Veterani na ta način spoznajo delo društva in sredino, v kateri delujejo njihovi stanovski kolegi in kolegice. Udeležence srečanja je najprej pozdravil in jim zaželel dobro- došlico podpredsednik gostujočega društva Jože Jager. Sledil je kulturni program, ki so ga pripravili otroci OŠ Prebold pod vodstvom Janje Klančnik. O zgodovini preboldskega gasilskega društva je spregovoril Jože Jerman, vodja komisije za zgodovinsko dejavnost društva. V nadaljevanju uradnega dela srečanja je zbrane nagovoril predsednik komisije za delo z veterani pri GZ Prebold Ivi Lebar. Spregovoril je o uspešnem Tudi letošnja akcija v Preboldu je bila uspešna. Območno združenje Rdečega križa Žalec je letos že četrto leto sodelovalo v evropskem projektu Hunger day - slovenski projekt ob svetovnem dnevu hrane so poimenovali Drobtinica. Najprej je akcijo izpeljala Krajevna organizacija RK Šempeter. Pred dvema letoma se jim je pridružila Krajevna organizacija RK Žalec, lani pa Krajevna organizacija Prebold. Ideja za tovrstno akcijo se je že pred leti porodila na Finskem. Leta 2000 so jo uspešno izpeljali na Poljskem. Pod idejnim vodstvom poljskega RK in s pomočjo mednarodne federacije Rdečega križa in Rdečega polmeseca iz Budimpešte je bila leta 2001 uspešno poskusno izvedena tudi na Slovaškem in v Sloveniji. Pri nas je z akcijo pričelo Območno združenje Rdečega križa Slovenske Konjice. Glede na rezultat so se pri RK Slovenije odločili ta projekt ponuditi vsem območnim združenjem. Med prvimi petimi območnimi združenji je bilo savinjsko združenje RK s sekretarko Majdo Pilih, ki je tudi glavna organizatorica humanitarne akcije. Letošnja akcija (ta poteka po Zadovoljivo število rojstev Praznik tudi za naj mlaj še Občina Prebold je v Zelenem salonu preboldskega hotela organizirala že peto srečanje staršev in njihovih novorojenčkov. Sprejema so se tokrat udeležili starši novorojenčkov, rojenih od 1. januarja do 31. julija 2005. Tudi tokrat Starše je najprej nagovoril podžupan Franc Škrabe, ki je poudaril pomen in potrebo za skupno odgovornost pri rasti in vzgoji otrok tako staršev kot družbe, ki je odgovorna pomagati mladim družinam na vsakem koraku, saj so otro- Dodal je, da bo občina tudi v prihodnje skrbela, da bo življenje njenih občanov čim lepše in prijaznejše. Vse najlepše želje je staršem ob zaključku uradnega dela srečanja izrekel tudi ravnatelj Milan Jezernik. D. N. Skupinska slika novorojenčkov in njihovih staršev v preddverju preboldskega hotela Tokrat je bila v sejni dvorani precejšnja gneča. V okviru letošnjega praznovanja Občine Braslovče so pripravili tudi tradicionalni sprejem najmlajših občanov pri županu. Ob tej priložnosti so prejeli bon v vrednosti 30.000 tolarjev in knjigo pravljic. V občinski stavbi se je tokrat zbralo rekordno število naj- mlajših. Razlog za tolikšen porast pa ni v večji rodnosti, ampak v dejstvu, da so bili na srečanje povabljeni novorojenčki, rojeni v času od 15. novembra 2004 do 31. avgusta 2005. Župan Marko Balant je staršem izrekel prisrčno dobrodošlico in v nekaj stavkih poudaril na- men in pomen tovrstnih srečanj. Otroci so naše veliko bogastvo, zato je skrb zanje v prvi vrsti naloga staršev in družbe kot celote. Otrokom je zaželel ljubeč, varen in topel dom, predvsem pa veliko dobrega in veselo ter brezskrbno otroštvo. D. N. Praznik otroške grafike v Žalcu Dobitniki priznanj skupaj s Petrom Krivcem, Vladimirjem Makucem in ravnateljico Tatjano Zgank - Meža so prejeli bone v vrednosti trideset tisoč tolarjev. Na prvem sprejemu leta 2003 je bone prejelo 21 novorojenčkov, na drugem 22, na tretjem 24, na četrtem 19, na tokratnem pa 25 novorojenčkov. V letu 2003 se je rodilo 43 otrok, enako število je bilo tudi lani, letošnja številka pa obeta rekordno število rojstev. Območna organizacije Rdečega križa Žalec je v sodelovanju z občinsko organizacijo RK v mali dvorani Kulturnega doma na Polzeli pripravila krvodajalsko akcijo. Akcije se je udeležilo kar 184 krvodajalcev. Med krvodajalci je bil tudi Marjan Žagar, ki je kri daroval stopetkrat, njegov sin ci naše skupno bogastvo, krilo razvoja človeštva. V nadaljevanju je zbrane nagovoril župan Vinko Debelak. Staršem je izrekel čestitke in izrazil zadovoljstvo, da je v občini vsako leto zadovoljivo število rojstev, kar omogoča ustrezno zapolnjevanje prostorskih možnosti vrtca in šole ter pomlajevanje lokalne skupnosti. Damjan pa triinšestdesetkrat. Kot je povedala sekretarka območnega združenja Rdečega križa Žalec Majda Pilih, je bila ta akcija po številu krvodajalcev od vseh devetih, ki so jih letos pripravili v Savinjski dolini, najštevilčnejša. Naslednja, torej deseta, bo 3. novembra v Šempetru. T. Tavčar Pod naslovom Moj grafični original poteka 12. bienale otroške grafike - Žalec 2005, ki ga vsako drugo leto organizira I. OŠ Žalec. Letos je na natečaj na temo Moj grafični original prispelo 1332 grafik, ki jih je poslalo 120 osnovnih šol in vrtcev. Strokovna komisija v sestavi akademskih slikarjev specialistov, in sicer Petra Krivca, Črtomirja Freliha in Klavdija Tutte, je vse grafike pregledala in za razstavo izbrala 421 grafik, med njimi tudi deset najboljših, ki so na osrednji prireditvi v petek, 15. oktobra, prejele nagrade in priznanja. Ob slavnostnem odprtju bienala je bila v dvorani Doma II. slovenskega tabora prireditev, ki so ji dajali vsebino moderatorka Urška Jeršič s sogovorniki, organizatorji in gosti, predvsem pa mladi ustvarjalci I. OŠ Žalec, ki so pod vodstvom Polone Kuder ustvarili predstavo Slikanica življenja. Svoj delež so dodali še Meta Jakop in Darja Balant z izvrstno kostumografijo, Zdenko Puncer z računalniško podporo, Stanka Martinšek - Murgelj z osvetljavo in Matjaž Jeršič, ki je skrbel za zvok. Zbranim je najprej spregovorila ravnateljica I. OŠ Žalec Tatjana Žgank - Meža. Poseben pozdrav je namenila izrednemu profesorju Petru Krivcu, letošnjemu častnemu predsedniku akademskemu slikarju in grafiku Vladimirju Makucu in županu Občine Žalec Lojzetu Posedelu. V nadaljevanju je spregovorila o pomenu grafičnega bienala otroške grafike za žalsko šolo. Ob tej priložnosti je spomnila na ljudi, ki so orali ledino grafičnega bienala. To so bili likovna pedagoginja Dragica Sajovic, ravnatelj Franci Šuler in akademski slikar in grafik specialist Peter Krivec. Zahvalo je izrekla tudi sedanji likovni pedagoginji Neli Šuler. Župan Lojze Posedel je v svojem nagovoru izrazil veselje in zadovoljstvo, da se otroški grafični bienale odvija v Žalcu. Dejal je, da je z njim mesto pridobilo tudi tovrstno prepoznavnost v širšem slovenskem prostoru. Šoli in ostalim sodelujočim je čestital za prizadevno delo in obljubil, da bo občina tudi v prihodnje podpirala obstoj bienala, saj gre za zagnano in ustvarjalno delo otrok. Da temu posvečajo pomembno pozornost, pa priča tudi poletna slikarska šola akademskega slikarja in grafika Rudolfa Španzla. Občina Žalec 10 letošnjih nagrajencev otroškega grafičnega bienala nagrajuje z brezplačno udeležbo na naslednji poletni šoli, ki bo avgusta 2006. Sledila je predstava Slikanica življenja. Polona Kuder je znova poskrbela za pravi igralski spektakel. Po predstavi je napočil trenutek razglasitve nagrajenih del in podelitev priznanj in nagrad. Priznanja sta nagrajencem in likovnim pedagogom podeljevala častni gost Vladimir Makuc in ravnateljica Tatjana Žgank - Meža. Priznanja so prejeli: Tilen Kranjc, učenec 7. r., in likovna pedagoginja Nataša Rupnik (OŠ Danila Lokarja Ajdovščina), Tadeja Mesarič, učenka 5. r„ in likovni pedagog Jože Gutman (OŠ Bogojina), Jonatan Sobočan Zajc, 5. r„ in likovna pedagoginja Majda Zajc Sobočan, Jure Pirc, 5. r., in likovni pedagog Albin Lor-bar (OŠ Dušana Flisa Hoče), Jasmin Jušič, 8. r., in likovna pedagoginja Vesna Marion (OŠ Dragomirja Benčiča Brkina Hrpelje, Kozina), Mitja Šraj, 7. r., in likovna pedagoginja Alijana Zakonjšek (OŠ Primoža Trubarja Laško, POŠ Debro, Laško), Rok Borštner,7. r., in likovna pedagoginja Irena Mlakar (OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice), Grega Ivanič, 8. r., in likovni pedagog Luka Papič (III. OŠ Slovenj Gradec), Peter Avbelj, 8. r. devetletke, in likovni pedagog Slavko Zupan (VIZ Frana Miličinskega, Smlednik) in Maša Lesjak, 8. r., in likovna pedagoginja Neli Šuler (I. OŠ Žalec). Nagrajena grafika Sončni ples Maše Lesjak (I. OŠ Žalec) Ob zaključku je ravnateljica Tatjana Žgank - Meža podelila šopke in priložnostna darila, monografijo Žalca in Kogojev pivski vrček, Vladimirju Makucu, Petru Krivcu in Neli Šuler. Dogajanje 12. grafičnega bienala se je iz Doma II. slovenskega tabora preselilo v šolo, kjer je častni gost Vladimir Makuc slovesno odprl razstavo 421 izbranih grafik. D. Naraglav IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI * za osebna vozila * lažja tovorna vozila * traktorje * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe * katalizatorji Krvodajalstvo v družini Strah zaenkrat odveč Milan Vogrin Ptičja gripa je blizu nas. Virus so potrdili na poginulih labodih na Hrvaškem, ker pa ni obolela gojena perjad, pri kateri je večja verjetnost, da se okuži človek, je panika zaenkrat odveč, čeprav tudi pri nas že veljajo ukrepi za preprečevanje okužbe. Prepovedane so na primer razstave perjadi in tudi gojenje na prostem. Nekaj odgovorov na najpogostejša vprašanja o ptičji gripi, ki jih na svojih spletnih straneh objavlja pristojno ministrstvo, si lahko preberete na strani 28, na tem mestu pa kratek pogovor z ornitologom Milanom Vogrinom. Ko je pred dnevi kot strokovnjak sodeloval pri opazovanju vodnih ptic na ribniku Vrbje, se namreč ni mogel iz- ogniti vprašanjem o ptičji gripi. »Seveda je bilo kar nekaj vprašanj v zvezi s ptičjo gripo, ljudi to zanima. Lahko zagotovim, da ptičje gripe pri nas ni, ker ne živimo na območjih, kamor se ptice selijo iz Azije oziroma se ne nahajamo na njihovi selitveni poti. Pri nas se gosi in race tudi ne gojijo na prostem, kot na južnem delu Balkana, kjer je domača perjad na prostem in prihaja v stik z divjimi pticami. Prek domače perjadi se virus lahko prenese na človeka. Tudi če bi bila pri nas katera vrsta okužena s ptičjo gripo in ne gre za neposreden stik z obolelo divjo ptico, ni nevarnosti prenosa okužbe,« pravi Milan Vogrin in dodaja: »Ukvarjam se s pticami, z njimi sem v stiku, vendar možnosti okužbe z virusom ptičje gripe ne posvečam nobene pozornosti. V tem trenutku okužba pri nas ni mogoča. Lahko se pa okužimo, če potujemo v kraje, kjer je virus ptičje gripe, in pridemo v stik z obolelo živaljo.« O tem, kako se prenaša virus s ptice na ptice, je Milan Vogrin povedal: »Virus se prenaša z medsebojnimi stiki. To je podobno kot pri ljudeh, na primer s kapljičnim prenosom. Ptice so jeseni in pozimi zelo družabne. Pri njih je tako kot na primer na že- lezniških in avtobusnih postajah oziroma letališčih, kamor ljudje prihajajo iz različnih krajev. Ptice se na selitveni poti prav tako ustavljajo na določenih mestih, na primer v delti Donave. Za stik z divjimi pticami pa je zelo malo možnosti. To je podobno kot pri netopirjih, ki so najboljši prenašalci stekline. Menda je vsak drugi okužen s steklino, pa vendar ne zganjamo panike, ker ne prihajamo v stik z njimi. Tako je tudi pri pticah. Večja možnost okužbe je tam, kjer se perjad goji na prostem in domača perjad prihaja v stik z divjo.« In koliko je sploh ptic selivk na območju ribnika Vrbje? »Za ribnik Vrbje in celotno Slovenijo lahko rečemo, da se pravzaprav vse ptice selijo. Nekatere se selijo lokalno, letijo nekaj sto kilometrov na sever, jug, vzhod ali zahod, kar so za ptico majhne razdalje. Prave ptice selivke pa se pomikajo prav v Afriko - ne le v Sredozemlje in severno Afriko, transsaharske selivke letijo v osrednjo in tropsko Afriko, ali še južneje, lastovke na primer, bele štorklje letijo prav do južne Afrike. Podobno velja za vso Slovenijo. Taščica se pomakne na jug, lahko na Hrvaško, Italijo ali Španijo. Te, ki so čez zimo pri nas, pa pridejo s severa, se pravi, da se ptice selijo nekako »stopničasto« Spomladi pa na enak način nazaj. Labodi v Vrbju so morda naši ali priletijo iz Avstrije, čez dva tedna jih bo morda več ali manj, vendar je težko reči, ali bodo isti ali bodo prileteli od drugod. Le če so ptiči obročkani, lahko ugotovimo, od kod so.« Ribnik Vrbje je eno redkih mokrišč v tem delu Slovenije, zato je tudi zavarovan. Eden prvih, ki je opozarjal na njegov pomen za ptice, je prav Milan Vogrin, ki o svojem približno desetletnem raziskovanju pravi: »V naravi se vedno odkriva nekaj novega. V desetih letih se odkrijejo kakšne nove vrste, ki jih prej ni bilo, ne- katerih vrst, ki smo jih opazovali pred leti, pa ni več. Narava je dinamična. Sam potek zavarovanja poteka v smeri, da bo to nekakšna oaza za domačine in za tiste, ki želijo videti naravo, ne pa urejen mestni park. Se mi pa kljub temu zdi, da zadeva poteka prepočasi, so nekateri birokratski mlini, ki meljejo prepočasi.« K. R. Po davčnih opravkih v Celje? Opravki na davčnem uradu niso ravno priljubljeni, če pa se zgodi, da nas z žalske izpostave napotijo v Celje, je slaba volja hitro tu. Podjetniki z območja Upravne enote Žalec morajo že nekaj časa na primer po potrdila o plačanih prispevkih v Celje. Zakaj in ali gre za postopno ukinjanje izpostav davčnih uradov, smo povprašali na Davčni urad Republike Slovenije in dobili presenetljiv odgovor. Samostojni podjetniki namreč trdijo, da jih iz Žalca pošiljajo v Celje, odgovorni na Davčnem uradu pa trdijo, da podjetniki lahko še naprej urejajo zadeve v Žalcu. Ana Omerza z Davčnega urada RS pojasnjuje, da s 1. julijem letos Davčni urad Celje posluje po novem. »Pri spremembi organizacije dela na DU Celje smo zasledovali naslednje cilje: izboljšanje organizacije in ekonomičnosti dela, večjo učinkovitost in kakovost dela, hitrejše ukrepanje v primeru odstopanj, dobro sodelovanje, komuniciranje, vodenje in nadziranje dela ter enakopravno obravnavo vseh davčnih zavezancev. Reorganizacija pa nikakor ne pomeni ukinitev žalske izpostave kakor tudi ne drugih izpostav, gre le za prenos nekaterih funkcij na Davčni urad v Celju.« Kaj torej lahko davčni zavezanci še urejajo na žalski izpostavi in po katerih opravkih morajo v Celje? »Izpostave v reorganiziranih davčnih uradih še naprej opravljajo naloge odmere davkov za fizične osebe: dohodnine od dohodkov iz zaposlitve, iz kmetijstva, iz premoženja, od dobička iz kapitala in drugih dohodkov, davka na dediščine in darila, davka od premože- nja, davka na dobitke od iger na srečo, davka na motorna vozila, davka na promet nepremičnin, nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, komunalnih in drugih taks, prispevkov za socialno varnost za kmete, za prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje itd. Na izpostavi lahko opravijo vse potrebno tudi podjetniki: oddajo vloge (zahteve, davčne napovedi in obračune, predloge, prijave, prošnje, pritožbe, ugovore in druga dejanja), dobijo razna potrdila (o davčnih številkah, o plačanih davkih, o višini zavarovalne osnove, o višini katastrskega dohodka, o vpisu v davčni register in druga potrdila) in razne informacije.« Na žalski izpostavi je zaposlenih še devet delavcev, delo izpostave pa vodi Irena Vrečer. K. R. Anketa______________________________________________________ Za in proti uvedbi enotne davčne stopnje in drugih reform Vladni ekonomisti menijo, da bi morali v Sloveniji uvesti enotno davčno stopnjo (EDS). S tem bi ukinili dohodninske razrede in davčne olajšave, ostale bi le olajšave za otroke, odpraviti pa želijo tudi davek na plače. Predlagane spremembe naj bi po njihovem pozitivno vplivale na dohodkovni položaj države in tudi državljanov. Kot zatrjuje podpredsednik strateškega sveta vlade Jože P. Domjan se neto plače z EDS ne Spreminjajo, ampak posledično to pomeni, da se zmanjšajo bruto plače, ali povedano drugače, da se zmanjša obremenitev gospodarstva, ki bo na ta način privarčevalo velik del denarja, ki ga lahko vloži v nove investicije in zaposlovanje visoko izobražene delovne sile. Sindikati se s tem ne strinjajo in po mnenju Branka Mišiča iz Zveze svobodnih sindikatov je predlog označen za prvi korak k eroziji socialne države in s tem bistvenemu poslabšanju življenjske ravni večine državljanov. Enotna davčna stopnja pri davku na dodano vrednost pomeni, da se bodo za 11,5 % podražili osnovni življenjski stroški, hrana, stanovanja ipd. Uvedba EDS bi po ocenah sindikatov povzročila spremembo delovne zakonodaje na slabše, znižanje kupne moči delavcev s podpovprečnimi plačami, velike spremembe v zdravstvu, kjer se že po sedanjem predlogu sprememb zakona bistveno znižujejo pravice, spremembo pokojninske zakonodaje, verjetno tudi spremembo v financiranju šolstva in še kaj. Po mnenju sindikatov bi bilo ustrezneje poenostaviti dohodninsko zakonodajo in uveljaviti manj davčnih stopenj, kot jih je v sedaj veljavnem zakonu, ohraniti dve stopnji davka na dodano vrednost, z davkom na dobiček stimulirati nova vlaganja v razvoj in tehnologijo, uveljaviti davek na premoženje, odpraviti davek na izplačane plače (kar je po njihovem tudi edina svetla točka predvidene davčne reforme) in poenostaviti podjetniško okolje, o čemer se že dolgo govori, nič pa se ne stori v tej smeri. Dopuščajo tudi možnost, da se nekatere socialne pravice na novo definirajo, vendar le na podlagi širše in strokovne razprave. Argumentov za in proti enotni davčni stopnji in druge reforme, ki so v veliki meri povezane s predvideno davčno reformo, je veliko. Kaj pa o tem menijo nekateri naključno vprašani Savinjčani? Robert Štojs: »Enotna davčna stopnja, če bo do nje prišlo, bo zagotovo prinesla dvig cen hrane, storitev in še česa, kar bo negativno vplivalo na naš posel. Glede na to, da imamo obrate s prehrano in pijačo, to ne bo dobro ne za nas ne potrošnike. Uvedba EDS bo zvišala davčno stopnjo za hrano (verjetno) na enotnih 20 odstotkov. To pa bo najbrž prineslo slabšo kupno moč, manjši promet in tudi višjo inflacijo. Nisem za uvedbo enotne davčne stopnje in tudi nisem pristaš reform, ki bi še bolj obremenile nižji sloj prebivalstva, ki že tako nima denarja in je socialna varnost zanje še kako pomembna. Bojim se, da se bo s predvidenimi reformami zgodilo prav to, kar pa si država, kot je Slovenija, ki se smatra za socialno in pravično, ne bi smela dovoliti. Vsekakor pa sem pristaš za večji nadzor in selekcioniranje raznih socialnih in drugih pomoči. Jože Grobelnik: »Enotna davčna stopnja bo najbolj prizadela ekonomsko šibkejši sloj prebivalstva in to iz preprostega razloga, ker se bodo podražili osnovni življenjski artikli. Drugi učinki so sekundarnega pomena, ker jih prebivalstvo neposredno ne bo čutilo, bodo pa najbolj prizadeli prebivalstvo. Pri uvedbi enotne davčne stopnje je bolj ali manj jasno, kaj se bo zgodilo. Z zaostritvijo pogojev, ki jih prinašajo reforme na področju delovne zakonodaje, zdravstva, socialne politike in na drugih področjih, lahko prav tako pričakujemo precejšne spremembe. Upajmo, da ne samo na slabše. Kar se morda tiče bolniških odsotnosti, ki so velik problem v gospodarstvu, menim, da bi bilo potrebno zaostrit obstoječe stanje, da ne bi prihajalo do zlorab. V isti koš nikakor ne moremo metati tiste, ki so res bolni, in tiste, ki sedanji sistem izrabljajo.« Danica Pinter: »Načeloma sem za spremembe, saj so te gibalo družbe. Prinesle naj bi kaj boljšega, vendar ni vedno tako. Nekoliko dvomim v enotno davčno stopnjo, ker je toliko različnih razlag. Eni napovedujejo z njo razbremenitev gospodarstva in večjo konkurenčnost, sindikati, pa tudi mnogi drugi pravijo, da bo to prizadelo zlasti revnejši sloj prebivalstva. Reforme so potrebne in jim ne gre oporekati, če bodo prinesle izboljšanje, predvsem pa morajo biti dogovorjene in izpeljane brez velikih šokov. Mislim, da bi pri njihovih uveljavitvah morali združiti moči in poiskati najboljše rešitve. Kaj bo dejansko prinesla morebitna uvedba enotne davčne stopnje, najbrž čisto natančno nihče ne ve. Nikakor nisem za zmanjševanje pravic v zdravstvu, šolstvu, na področju sociale, sem pa za večji nadzor in s tem za zmanjšanje zlorab.« Andrej Ferlec: »Nobena stvar ni dobra, če se naredi na hitro. Tudi uvedba morebitne enotne davčne stopnje najbrž ne bo prišla kar čez noč. Kot sem zasledil, bi se naj uvedla leta 2007 z uvedbo evra. Do takrat je še čas, da se temelj ito naredijo študije, analize in druge strokovne podlage, predvsem pa je potrebno doseči nek dogovor in uvesti davčno stopnjo, ki bo nekje v sredi med obema sedanjima. Sicer pa nisem ravno pristaš tistih, ki zagovarjajo enotno davčno stopnjo. Če je tako v razvitih državah sveta, se postavlja vprašanje, zakaj hočemo biti mi pri tem bolj pametni od drugih. Ne vem, če je pametno, da se zgledujemo po Slovaški, kjer imajo menda edini EDS v Evropi. Sicer pa lahko le upam, da nas reforme ne bodo prizadele preveč, če bo boljše, pa lahko le čestitam predlagateljem.« Irena Solar: »Človek že več ne ve, komu bi verjel, kaj nas pravzaprav čaka. Vsak stoji na svojem bregu in vsak zagovarja svoj prav in to podkrepljuje z argumenti, analizami, številkami, kar je sicer potrebno. Kaj je bolj verodostojno od drugega, ljudje težko ocenimo, še posebno, če nismo iz stroke. Govora o tem, da vlado čakajo nehvaležne reforme, je bilo že veliko. Najbrž so reforme dejstvo, s katerim se bomo, hoteli ali ne, morali sprijazniti. Kaj nam prinašajo, pa je seveda vprašanje, na katerega bomo pravi odgovor dobili šele takrat, ko bodo že v veljavi. Jaz se jih ne veselim in mislim, da mnogo drugih tudi ne. Morda celo ne tisti, ki jih propagirajo in so zadolženi, da jih spravijo v življenje. Po tistem, kar sem slišala in prebrala o EDS, se nam ne obeta nič razveseljivega. Kot kaže, pa bodo tudi tokrat najbolj prizadeti tisti, ki so že sedaj v slabšem ekonomskem položaju.« Marjan Sanda: »Če bo enotna davčna stopnja prispevala k boljšemu življenju ljudi, jo pozdravljam in sem jo pripravljen podpreti. V nasprotnem primeru sem odločno proti uvedbi, saj že sedaj veliko ljudi živi na robu človeka vrednega življenja. Ko spremljam razprave o tem, pravijo, da nam bo šlo bolje, spet drugi, da ne. Komu verjeti, je nam, preprostim ljudem, težko presoditi. Vsekakor pa mislim, da imajo bolj prav tisti, ki so proti uvedbi enotne davčne stopnje, saj že preprosto dejstvo pove, če bo EDS 20-odstotna, bodo dražji vsi artikli, ki imajo 8,5-odstotno davčno stopnjo. Sem sodijo hrana, stanovanje ... Ekonomsko slabše situirani ljudje in revni bodo to bistveno bolj občutili. Bogati bodo še bolj bogati, revni pa še bolj revni.« Gregor Košec: »Reforma davčnega sistema, ki prinaša tudi enotno davčno stopnjo, je najbrž potrebna. Kot pravijo predlagatelji s strani vlade, se bo z uvedbo EDS razbremenilo gospodarstvo in povečala njihova konkurenčna sposobnost, kar bi bilo v sedanjih razmerah, ki vladajo na trgu, zelo dobrodošlo. Glede na to, kar pravijo tisti, ki uvedbe EDS ne podpirajo oziroma želijo, da bi bila bistveno nižja od predlagane 20-odstotne, pa bo najbrž držalo, da se nam s tem obeta še večje ekonomsko razslojevanje ljudi in negativno družbeno ozračje. Država bo morda pobrala manj davkov oziroma razbremenila gospodarstvo, kar seveda podpiram, izdatki države pa s tem najbrž ne bodo nič manjši. Po predlagateljih bi se naj dobički podjetij, zaradi ukinitve davka na plače, bistveno povečali in ta bi lahko dobiček vlagala v razvoj in tehnologijo. Če bo to res, bo dobro. Bojim pa se, da bo ta denar šel le v žepe lastnikov, kot meni tudi Mencinger, in ne bo pravega učinka.« OSREDNJE TEME oktober 2005 9 Divji prašiči odžirajo kruh kmetom Z okrogle mize: Peter Terglav (skrajno desno), Marko Januzovič, Janez Kastelic, Marjan Golavšek, Bojan Lipičnik in Igor Kotnik V zadnjem času so kmetje vse bolj obupani zaradi škode, ki jo na kmetijskih površinah povzroča divjad. Največji grešniki so divji prašiči, ki hrane ne iščejo več samo po gozdovih in gozdnih jasah, pač pa vse pogosteje uničujejo polja in travnike. Kmetje za to krivijo tudi lovce, češ da so dopustili povečanje populacije divjega prašiča in krmijo prašiče tudi ob povsem običajnih zimah, lovci pa pravijo, da jim odstrel predpisuje država oziroma Zavod za gozdove in da imajo kmetje pogosto nerazumne zahteve po odškodnini. Da bi dobili jasne odgovore, kdo je za kaj pristojen, je žalska izpostava Kmetijsko-gozdarske zbornice za kmetijstvo in goz- darstvo (KGZ) na Vranskem organizirala okroglo mizo o škodi, ki jo povzroča divjad v kmetijstvu. Da je problem pereč, je pokazala tudi udeležba na okrogli mizi, saj je bila dvorana kulturnega doma na Vranskem polna. Pogovor je vodil predsednik žalske izpostave KGZ Marjan Golavšek, na vprašanja pa so odgovarjali Janez Kastelic z ministrstva za kmetijstvo, Marko Januzovič in Peter Terglav z Zavoda za gozdove, predsednik Lovske zveze Slovenije Bojan Lipičnik in Igor Kotnik iz Kmetijsko-gozdarske zbornice. Marko Januzovič, ki vodi oddelek za gozdne živali in lovstvo Zavoda za gozdove Slovenije, je med drugim povedal, da zavod pripravlja letne načrte, ki so pred sprejetjem javno predstavljeni. V letnih načrtih je ocenjena populacija divjadi in določen minimalni odstrel posamezne vrste, tudi po starosti in strukturi. Divji prašič se giba po veliki površini, prehaja meje upravljavskih območij, zato je potrebno sodelovanje med lovskimi družinami. Bistveno je, da je v letnem načrtu določen minimalni odstrel in da navzgor to število ni omejeno, vendar nekatere lovske družine tudi minimalnega števila ne dosegajo. Zlasti je prenizek odstrel svinj, kar povzroča še hitrejše naraščanje populacije in škode na kmetijskih površinah. Leta 1998 je bila v Sloveniji evidentirana škoda zaradi divjih prašičev 36 milijonov tolarjev, leta 2004 že 78 milijonov. Marko Januzovič je poudaril, da je razlogov za takšno stanje več: odstrel ni sledil naraščanju populacije, letni prirastek divjih prašičev je bil podcenjen, lovci pogosto ne streljajo starejših divjih svinj, pretirano oziroma neselektivno krmljenje pozimi, zaporedna rodna leta gozdnih sadežev, pa tudi dejstvo, da so marsikje njive ob samem gozdnem robu oziroma v gozdnih kompleksih. Zaradi ogrcev majskih hroščev v travnatih rušah so te še bolj privlačne za divje prašiče. Lastnik Jcmetijskih zem- Tudi Maksi odprl vrata Utrinek z ogleda centra VDC Maksi v Žalcu Varstvenodelovni center Saša v Velenju je ob drugi obletnici ustanovitve pripravil dan odprtih vrat. Delavci in varovanci zavoda so prikazali utrip dela in življenja v vseh treh enotah zavoda, in sicer v enoti Ježek v Velenju, v Mozirju in v enoti Maksi v Žalcu. Dan odprtih vrat se je pričel na vseh lokacijah z ogledom prostorov in sodelovanjem v kreativnih delavnicah, kjer so predstavili dejavnosti, pripravili pogovor z obiskovalci in prodajo razstavljenih izdelkov. Varstveno delovni center Saša pokriva potrebe odraslih invalidov z motnjami v duševnem in telesnem razvoju v upravnih enotah Žalec, Mozirje in Velenje. V žalski enoti Maksi je zbrane najprej pozdravila namestnica vodje Tatjana Stante - Selčan in med drugim dejala, da so dejavnosti enote v Žalcu vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji za 27 odraslih z motnjo v duševnem in telesnem razvoju. Delo v mizarski delavnici, delavnici za kooperacijo in v lastnem programu ima varstvenozaposlitveni značaj, značaj individualne obravnave druženja in izkoriščanja prostega časa v manjših skupinah. Poleg osnovne dejavnosti potekajo v varstvenodelovnem centru še programi za zabavo, rekreacijo in nadstandardne dejavnosti. Navedene aktivnosti centra dvigujejo kakovost življenja uporabnikom, izgrajujejo njihovo samopodobo in jih krepijo, da so kos vsakdanjemu življenju. Žalski župan Lojze Posedel, ki se je s sodelavci udeležil dneva odprtih vrat centra Maksi v Žalcu, je izrazil zadovoljstvo in čestital centru za delo, ki je za duševno motene osebe zelo pomembno v njihovem življenju. T. Tavčar JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d. o. o. Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/713 67 50, faks: 03/713 67 70 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko 041/612 731 Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE. ljišč je dolžan zavarovati svoje premoženje, res pa je to izredno drago. Marko Januzovič je naštel več konkretnih rešitev, od povečanja odstrela do izobraževanja lastnikov zemljišč, kako čim bolj zavarovati kmetijske površine. Sprejeti je potrebno še nekaj podzakonskih aktov. Zakon o divjadi in lovstvu določa postopek uveljavljanja odškodnine na kmetijskih zemljiščih in gozdnih kulturah. Oškodovanec mora v treh dneh po ugotovitvi škode le-to pisno prijaviti pooblaščencu upravljavca, to je pooblaščencu pristojne lovske družine. Ime pooblaščenca mora lovska družina vsako leto javno objaviti na krajevno običajen način. Po pisni prijavi se oškodovanec in pooblaščenec na podlagi ogleda dogovorita o višini odškodnine (lahko v denarju ali drugače, na primer v koruzi). Če se v osmih dneh ne dogovorita, lahko oškodovanec pisno prijavi škodo komisiji, ki jo za lovsko upravljavsko območje imenuje minister. Najpozneje v petnajstih dneh mora komisija opraviti ogled in če tudi tokrat ne pride do sporazuma o plačilu škode, lahko katera koli stran s tožbo zahteva, da o višini odloči sodišče. Tožba mora biti vložena najkasneje v treh letih od dneva, ko je škoda nastala. A za tožbo se odloča le malo oškodovancev, saj pomeni precejšnje stroške. Bojan Lipičnik je problem osvetlil s stališča lovcev. Povedal je, da so lovci uspeli 95 % škodnih primerov rešiti v sporazumu z lastniki. Lovska zveza Slovenije ima veliko vlogo pri izobraževanju lovcev, nima pa neposrednega vpliva na njihovo ukrepanje, saj so lovske družine samostojne pravne osebe. Kmetje od njih zahtevajo višji odstrel, lovske družine pa imajo vse več starejših članov, saj se mladi zaradi velikih obveznosti večinoma ne odločajo za lovstvo. Ob tem se srečujejo še z očitki varuhov narave, da povsem po nepotrebnem streljajo živali. Zakon tudi ločuje med divjadjo in prosto-živečimi živalmi, med slednje sodi medved, škodo pa povrne neposredno ministrstvo za okolje in prostor. Bojan Lipičnik je povedal, da lovska zveza v celoti podpira rešitve Zavoda za gozdove, da bi zagotovili naravno ravnovesje. Ko bodo lovskim družinam podeljene koncesije in bo ustanovljen koncesijski sklad, se bodo škode pokrivale iz teh sredstev. Vodja oddelka za gozdarstvo Kmetijsko-gozdarske zbornice Igor Kotnik je med drugim povedal, da so kmetje dolga leta živeli v sožitju z naravo, sedanje razmere pa so nevzdržne. Kmetje pravijo, da ne vidijo več smisla v kmetovanju, da so neinformirani o pooblaščencih, ki ocenjujejo škodo, nekateri so arogantni in nekorektno ocenjujejo škodo. Po mnenju zbornice bi morali škodo ocenjevati kmetijski strokovnjaki, ne lovci. Zavrnil je tudi namige, da nekateri kmetje nalašč sejejo kmetijske kulture ob gozdnih robovih ter tako špekulirajo z odškodnino. K. R. O strategiji prostorskega razvoja V času od 26. do 30. septembra je v Občini Žalec in Občini Polzela potekala urbanistično planerska delavnica z namenom pridobitve usmeritev za izdelavo strokovnih podlag, urbanističnih zasnov in krajinskih zasnov v okviru SPRO in PRO. Prvi dan so se skupine seznanile s prostorskimi akti v Občini Žalec in Občini Polzela. Na kratko je bil predstavljen uvodni del regionalne zasnove Savinjske doline. Za zagotavljanje poplavne varnosti v Savinjski dolini je v teku izdelava državnega lokacijskega načrta, ki predvideva gradnjo zadrževalnikov. Skupine so se seznanile tudi s stanjem poselitve v Občini Žalec in Polzela. Posebno predavanje je bilo namenjeno celovitemu pogledu na varovanje okolja v Občini Žalec. Podeželju sta bila namenjena dva sklopa predstavitev, v prvem so udeleženci pridobili vplogled v razvojne programe podeželja, v drugem pa v nekoliko bolj teoretično obarvanem prispevku o splošnih kriterijih razvoja podeželja. Sledil je za- dnji sklop predstavitev: najprej je bil na vrsti projekt gospodarske cone Arnovski gozd, ki mu je sledil prispevek o kriterijih lociranja gospodarskih con. V popoldansekm delu so imele skupine terenski ogled. Tri projektne skupine so na zaključni predstavitvi 30. septembra v okviru 1. prostorske konference za SPRO predstavile svoje poglede na prostorski razvoj v Občini Žalec in v Občini Polzela. Povabila za sodelovanje v delavnici so prejele skupine iz lokalnega okolja: Aleksandra Geršak Podbrez-nik, Saša Piano (vodji skupine), Nejc Gosak, Janez Grom, Andreja Ravljen, (študenti Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani); slovenskega okolja: Ivan Stanič, Edi Koraca (vodji skupine), Barbara Mušič, Blanka Peris Duo (sodelavki Urbanističnega inštituta RS); iz tujine: Laura Zampie-ri, Sara Marini, Teresa Dardo (vodje skupine), Daniele Franzi, Valentina Piccinini, Elisa De Bridda, Beniamino Alessio (študenti IUAV Italija). Skupina iz lokalnega okolja je opozorila na nevarnosti, ki nastajajo v obravnavanem prostoru: to so nevarnosti poplav, nevarnosti širjenja urbanizacije v ravninskem, dolinskem delu obeh občin, neuravnoteženost med intenzvnim in sonaravnim kmetijstvom, neurejena zasnova prostočasnih dejavnosti. Skupina iz slovenskega okolja je svoje delo usmerila v pregled in zasnovo prometnih povezav med različnimi regijami v Sloveniji in njihovim vplivom na obravnavani prostor. Skupina iz tujega okolja je podrobno razčlenila probleme v prostoru in jih označila za stabilne, preobražene in občutljive. Delo te skupine so odlikovali predlogi o razporeditvi industrijskih območij, integraciji urbanega in naravnega in sodobni pristopi k reševanju ekoloških problemov. Vabimo vas, da si zaključno delo projektnih skupin ogledate na razstavi, ki bo predvidoma 15. novembra 2005 v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu. Lučka Ažman Momirski Razvojna agencija Savinja, m Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec, Slovenija; tel.: 386 (3)713 68 60; 713 68 64; fax: 386 (3)713 68 70; e-pošta: ra.savinja@zatec.si AKTUALNE INFORMACIJE - OKTOBER 2005 JAVNI RAZPISI V TEKU Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport - Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR, ukrep 1.4 gospodarska infrastruktura in javne storitve (UL RS št. 53/05) Razpis bo odprt do konca leta 2006. - Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR, ukrep 1.1 spodbujanje razvoja inovacijskega okolja (UL RS, št. 39-42/05) Razpis bo odprt do konca leta 2006. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo - Javni razpis za dodelitev nepovratnih sredstev občinam za spodbujanje izdelave energetskih zasnov občin, občinam, lastnikom in upravljavcem javnih stavb za spodbujanje izvajanja energetskih pregledov javnih stavb in ustanov in priprave investicijske dokumentacije za projekte učinkovite rabe energije, izrabe obnovljivih virov energije in soproizvodnje toplotne in električne energije (UL RS, št. 54/05) Predvideno obdobje porabe sredstev: do konca marca leta 2006. Informacije na e-naslov: dragotin.zivkovic@)gov.si. - Podaljšanje javnega razpisa za dodeljevanje sredstev za spodbujanje naložb v sisteme daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v obdobju 2003-2005 (projekt GEF) Razpis je odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do 30. 6. 2006 (UL RS, št. 53-54/05). Ministrstvo za gospodarstvo -Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj, ukrep 1.1 spodbujanje razvoja inovacijskega okolja (UL RS, št. 71-72/05) Obrazec za najavo je objavljen na spletnih straneh ministrstva (http://www.mg-rs.si). Najava mora biti posredovana na naslov: Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za podjetništvo in konkurenčnost, Kotnikova 5,1000 Ljubljana. Ministrstvo za kulturo - Javni razpis za izbor predlogov za bivanje slovenskih ustvarjalcev v stanovanju v Berlinu, ki jih bo v letu 2006 financirala RS iz proračuna, namenjenega za kulturo (v nadaljevanju: projektni razpis, oznaka JPRl-Berlin-2006) (UL RS, št. 89/05) Razpis se začne 7. 10. 2005 in konča 8. 11. 2005. Pristojna uslužbenka za dajanje informacij je ga. Pia Vrhovec, e-naslov: pia.vrhovec@gov.si, tel: 01/369 59 53. Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja - Javni razpis za ukrep Ribogojstvo, predelava in trženje iz Enotnega programskega dokumenta 2004-2006 (EPD) za leto 2006 (UL RS, št. 89/05) Predmet javnega razpisa: sofinanciranje naložb v ribogojstvo in predelavo rib. Vloge je potrebno oddati do 7. 11. 2005 (velja datum poštnega žiga). - Javni razpis za sofinanciranje programov akcij informiranja in promocije kmetijskih proizvodov na notranjem trgu EU (UL RS, št. 89/05) Vlogo je potrebno oddati do 30. 11. 2005. Informacije: ga. Štefka Videčnik, tel.: 01/478 93 57, www. arsktrp.gov.si, e-naslov: stefka.videcnik@gov.si. - Javni razpis za ukrep Izboljšanje predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz Enotnega programskega dokumenta 2004-2006 (EPD) za leto 2006 (UL RS, št. 89/05) Vlogo je potrebno poslati do 7. 11. 2005 (velja poštni žig). Informacije na agenciji, tel.: 01/580 77 32, e-naslov: aktrp@gov.si, spletna stran: www.arsktrp.gov.si. Agencija za učinkovito rabo in obnovljive vire energije - Javni razpis za finančne spodbude za investicije v povečanje energetske učinkovitosti obstoječih stanovanjskih stavb (UL RS, št. 26-28/05) Vloga se odda na pošti in mora biti oddana najkasneje do roka, ki bo določen v objavi o porabi sredstev razpisa. Razpisna dokumentacija je dostopna na spletni strani agencije: www.gov.si/aure. - Javni razpis za finančne spodbude investicijskim ukrepom za energetsko izrabo lesne biomase v gospodinjstvih za leto 2005 (UL RS, št. 26-28/05) Rok za predložitev vlog je do objave zaključka javnega razpisa v Uradnem listu. Dodatne informacije: razpisna dokumentacija je objavljena na spletni stani sofinancerja (www.gov.si/aure) in po tel.01/300 69 90 vsak ponedeljek in sredo od 9. do 12. ure. Zavod RS za zaposlovanje - Popravek javnega razpisa za pomoč za zaposlovanje dolgotrajno brezposelnih žensk (UL RS, št. 78/05) Namen razpisa je povečanje zaposlitvenih možnosti s subvencijo za zaposlitev dolgotrajno brezposelnih žensk za najmanj eno leto s polnim delovnim časom ali za krajši delovni čas pri neprofitnih delodajalcih. Upoštevale se bodo vloge, ki bodo dostavljene v vložišče Centralne službe zavoda do: - za tretje odpiranje do 12. ure 13. januarja 2006 ali oddane na pošto s poštnim žigom do vključno 13. januarja 2006 do 24. ure; - za četrto odpiranje do 12. ure 14. aprila 2006 ali oddane na pošto s poštnim žigom do vključno 14. aprila 2004 do 24. ure. - Javni razpis za spodbujanje novega zaposlovanja starejših (UL RS, št. 78/05) Namen javnega razpisa je ustvarjanje novih delovnih mest za posebej ranljive skupine brezposelnih oseb s spodbujanjem subvencioniranega zaposlovanja težje zaposljivih oseb, ki so starejše od 50 let, za najmanj eno leto s polnim delovnim časom. Upoštevale se bodo vloge, ki bodo dostavljene v vložišče Centralne službe zavoda do: - za drugo odpiranje do 12. ure 13. januarja 2006 ali oddane na pošto s poštnim žigom do vključno 13. januarja 2006 do 24. ure in - za tretje odpiranje do 12. ure 14. aprila 2006 ali oddane na pošto s poštnim žigom do vključno 14. aprila 2006 do 24. ure. - Javni razpis za projekte netržnih zaposlitvenih programov (UL RS, št. 78/05) Namen javnega razpisa je povečanje zaposlitvenih možnosti s subvencijo za zaposlitev brezposelnih oseb iz ciljnih skupin, ki se soočajo z ovirami pri vstopu na trg dela, za najmanj eno leto s polnim delovnim časom pri neprofitnih delodajalcih z možnostjo podaljšanja njihove zaposlitve do največ pet let. Upoštevale se bodo vloge, ki bodo dostavljene v vložišče Centralne službe zavoda do: - za drugo odpiranje do 12. ure 13. januarja 2006 ali oddane na pošto s poštnim žigom do vključno 13. januar 2005 do 24. ure in - za tretje odpiranje do 12. ure 14. aprila 2006 ali oddane na pošto s poštnim žigom do vključno 14. aprila 2005 do 24. ure. - Javni razpis za usposabljanje na delovnem mestu v učnih delavnicah in učnih podjetjih (UL RS, št. 79/05) Namen javnega razpisa je dvig usposobljenosti in zaposljivosti invalidov in drugih brezposelnih oseb z ugotovljeno zaposlitveno oviranostjo ter vzpostavitev pogojev za njihovo enakovredno udeležbo na trgu dela z odstranjevanjem ovir in ustvarjanjem enakih možnosti na območjih z nadpovprečno stopnjo brezposelnosti v RS. Rok za tretje odpiranje je do 12. ure 20. januarja 2006. Ekološki razvojni sklad - Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb 34PO05A (UL RS, št. 15-16/05) Razpis je odprt do porabe razpisanih sredstev oziroma najkasneje do 30.12.2005. Dodatne informacije lahko kandidati pridobijo na Ekološkem skladu RS, javnem skladu Trg republike 3,1000 Ljubljana, tel.: 01/241 48 20, telefaks: 01/241 48 60 in na spletni strani www.ekosklad.si. - Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb občanov 330BO5A (UL RS, št. 71-72/05) Razpis velja do porabe razpisanih sredstev, vendar najkasneje do 31.1.2006. Kandidat vloži vlogo z vsemi dokazili osebno ali po pošti na naslov: Eko sklad, j. s., Trg republike 3, 1000 Ljubljana. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - Javni razpis za dodelitev koncesij za izvajanje veterinarske dejavnosti dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije (UL RS, št. 4/05) Rok prijav je odprt do 31. 12. 2005. Podrobnejše informacije so na voljo na VURS-u, na tel. 300 13 09, vsak dan od 8. do 10. ure (kontaktna oseba mag. Eva Lavrenčič). Javni sklad RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja, Ribnica - Javni razpis za dodeljevanje posojilnih sredstev, namenjenih za namen »B« - spodbujanje razvoja turističnih destinacij - financiranje turistične infrastrukture in namen »C« - prenovo, modernizacijo ter izgradnjo javne in komunalne infrastrukture v okviru poslovnih con (UL RS, št. 82/05) Razpis bo odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do 15. 3. 2006. Prvo odpiranje prvih vlog bo 7. 11. 2005, drugo odpiranje bo 16. 1. 2006 in zadnje odpiranje 15.3. 2006. Razpisna dokumentacija je na voljo na spletni strani:http://www.rdf-sklad.si ali pri kontaktni osebi ga. Katji Zgonc, tel.: 01/836 19 53, faks: 01/ 836 19 56, e-naslov: katja.zgonc@rdf-sklad.si. TUJI RAZPISI - Razpisi v okviru programa PHARE, CARDS in ISPA. Več informacij na spletni strani: www.pcmg.si. Ostale informacije: Informacijska točka HMHBHBMNÉSÌìU/ omogoča lokalnemu prebivalstvu pridobiti informacije, nasvete, pomoč in odgovore na vprašanja o institucijah, zakonodaji, politiki in programih Evropske unije ter njenih možnostih financiranja. Vaša vprašanja nam lahko posredujte na elektronski naslov mirjana.bevanda@zalec.si ali pa nas obiščete na naših spletnih straneh www.ra-savinja.si. ČIPS Namenjen vsem, ki iščejo odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavcHtd.). Osebno in telefonsko informiranje. Nahajamo se v prostorih UPI - Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek6, Žalec, telefon: 03 713 35 65, e-naslov: cips@upi.si. Uradne ure: ponedeljek in torek od 12. do 14. ure, sreda od 8. do 12. ure, četrtek od 8. do 15. ure in petek od 8. do 12. ure. Svetovalno središče ISIO Žalec (UPI - LU Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6) Odraslim brezplačno pomagamo pri odločitvah za izobraževanje med njegovim potekom ali ob dokončanju. Na voljo so informacije o izobraževalnih, jezikovnih, računalniških ter drugih izobraževalnih programih (avtošole, glasbene šole idr.), informacije o izobraževalnih programih za brezposelne, o izobraževalnih programih obrtnih in gospodarskih zbornic, socialnih in zdravstvenih ustanov, knjižnic, muzejev ... Pomagamo pri pridobitvi štipendij in posojil ter pri odpravljanju učnih težav, svetujemo tudi glede možnosti zaposlovanja. Telefon: 03 713 35 65, e-naslov: ISIO@upi.si. Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel.: 03 713 68 60, faks: 03 713 68 70, http://www.ra-savinja.si, ra.savinja@zalec.si. Erin trgovski center zrasel Ob odprtju je bil posebne pozornosti deležen prvi mož Mercatorja Zoran Jankovič (drugi z leve, ob njem levo Boris Krajnc, desno velenjski župan Srečko Meh in direktor ERE Gvido Omladič) Era Velenje je svoj trgovski center v Žalcu pred dnevi povečala za 2400 kvadratnih metrov. V centru se odslej nahajajo tudi dve trgovini s tekstilom, trgovina z modnimi dodatki in picerija Bonita. Naložba je stala 450 milijonov tolarjev. Odprtje povečanega trgovskega centra je bilo obeleženo s prireditvijo, na kateri ni manjkalo glasbe. Na voljo je bilo kar nekaj kulinaričnih priboljškov in pijače. Prireditev je povezoval pevec Boštjan Dermolj, ki je poskrbel tudi za delitev sreče. Marsikdo je bil deležen nagrade, ki mu jo je prineslo žrebanje na kolesu sreče ali ob nakupu pri blagajni. Najsrečnejši dobitnik je domov odpeljal kuhinjo. Ob odprtju povečanega Erinega trgovskega centra sta zbranim spregovorila župan Občine Žalec Lojze Posedel in direktor poslovnega sistema ERE Gvido Omladič. Slednji je s predstavnikom občine Aleksandrom Žolnirjem novo pridobitev z izpustom balonov predal svojemu namenu. Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik uprave Mercatorja Zoran Jankovič. Prav v tistih dneh je bilo namreč veliko govora o tem, da bo »najboljši sosed«, potem ko je od ERE že odkupil trgovsko mrežo na Hrvaškem in v Makedoniji, kupil še njene trgovine in nekatere druge objekte v Sloveniji. Sicer pa bo o prodaji Erinih trgovin po Sloveniji Mercatorju odločala Erina skupščina. »Če bodo soglašali, bomo posamezne trgovine tudi kupovali,« pravi prvi mož Mercatorja Zoran Jankovič, ki je v zvezi s svojo prisotnostjo v Žalcu še dejal, da to ne pomeni nič posebnega, ampak je le odziv na vabilo, ki mu ga je poslal predsednik uprave ERE Gvido Omladič. D. Naraglav Erin center z novim prizidkom na dan slovesnega odprtja »Polzela« z novim programom v svet Utrinek z modne revije V polni dvorani ljubljanskega hotela Domino je Polzela, tovarna nogavic, ena naj večjih proizvajalk nogavic v Evropi, predstavila novo kolekcijo za jesen/zimo in pomlad/poletje 2006. Polzela letos praznuje 78-letnico obstoja in v teh letih si je ustvarila poslovna poznanstva in prijateljstva na vseh celinah. »Največji del proizvodnje gre v izvoz, kar je za slovensko modno podjetje še posebej vredno pohvale. Polzela v svet prodira s svojo lastno blagovno znamko,« je v pozdravnem nago- voru povedal predsednik uprave Polzela Alojz Došler. V tem duhu je potekala tudi modna revija, ki so jo poimenovali New York - Pariz in katere poudarek je prav v prizadevanju Polzele pri njenem prodiranju na tuja tržišča, v osrčja modnih prestolnic sveta. Na reviji so predstavili pestro barvno paleto ženskih hlačnih nogavic, nadkolenk, dokolenk, moških nogavic za vse priložnosti in seveda otroških nogavičk v pisanih barvnih kombinacijah. Predstavljen je bil tudi dopolnilni progam Polzela, ki letos preseneča z veliko izbiro novih modelov majic za prosti čas in spodnjega perila. Poudarek je bil tokrat na nogavicah, namenjenih ženskam za svečane priložnosti. Ta del predstavitve so poimenovali New York. V sklopu predstavitve, imenovane Pariz, so predstavili bogato paleto nogavic za pomlad in poletje. Po mnenju poznavalcev je Polzela predstavila kolekcijo, ki sodi v sam vrh modnih snovanj na tem področju. Revijo je vodil priznani igralec in pianist Jure Ivanušič, gostje revije pa so bili Bernarda Marovt, ki je pripotovala iz Milana, domači in tuji partnerji ter ambasadorji iz držav, v katerih ima Polzela že dolgo svoja predstavništva in trgovsko mrežo. Gostje so se nato zadržali na pogostitvi, ki jo je Polzela tokrat pripravila v novih prostorih Casinoja Ljubljana. Tokrat seje Jure Ivanušič predstavil kot pianist in šansonjer. Več kot 250 povabljenih gostov je do poznih ur uživalo v pripravljenem programu in predstavitvi iger na srečo, ki so jih za to priložnost pripravili v Casino Ljubljana. T. Tavčar grafično oblikovanje tisk multiprojekt d.o.o. • ulica heroja nandeta 37 • 2000 maribor • info@multiprojekt.si STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO JOŽE - LILJANA STROŽER, S.P. KASAZE 6g/E, 3301 PETROVCE Tel.: 03/714 01 00, faks: 03/714 01 01, GSM: 041 690 023, 041 608 312. SANACIJA STREH, ŽLEBOV TER TESARSKA DELA. POKRIVANJE CREATONA, ESALA, EKO TER VSEH VRST JEKLENIH KRITIN. /mi Z vami že 20 let t PODJETNIŠTVO oktober 2005 Vseživljenjsko učenje v invalidskih podjetjih Eden izmed najpomembnejših ciljev držav članic Evropske unije je dvig izobrazbene ravni prebivalstva. Tako je vseživljenjsko učenje postalo neločljivo povezano z zaposlovanjem oziroma opravljanjem dela. Znanje je pomembno za uspešno delovanje na vseh področjih civilne družbe in v zasebnem življenju. Vključevanje zaposlenih v izobraževanje naj bi bilo podprto s strani delodajalcev, ustvarjeno pa tudi spodbudno in naklonjeno delovno okolje. V Sloveniji se izvaja projekt Program pobude skupnosti Equal, v okviru katerega je RACIO SOCIAL iz Celja koordinator razvojnega partnerstva SINTEZA z naslovom »Spodbujanje in izvajanje vseživljenjskega učenja v invalidskih podjetjih«. V razvojno partnerstvo SINTEZA so vključene javne, zasebne in nevladne organizacije, ki s širokim poljem delovanja zajemajo številne vsebine na interdisciplinaren način. Program sledi dvema glavnima ciljema: usposabljanje in izobraževanje zaposlenih, ki so konkurenčna prednost vsakega podjetja, ter ohranjanje in ustvarjanje novih delovnih mest, s tem pa tudi večanje zaposljivosti za invalidne osebe. Poudarek je na vseživljenj- skem učenju, s katerim se bo dosegel napredek v osebnem in profesionalnem razvoju posameznika, socialni koheziji in gospodarski rasti, ki je povezana s poslovnimi cilji vsakega posameznega invalidskega podjetja. Dejavnosti v projektu temeljijo na spodbujanju motivacije in osveščanju ter razvoju prilagojenih inovativnih programov, metod dela za učenje in usposabljanju. Razvijale in preizkušale se bodo zlasti nove metode kot dodane vrednosti, ki bodo ustreznejše za dvig funkcionalne usposobljenosti ter dvig konkurenčnosti na delovnem mestu. V izobraževanje bodo vključene skupine ljudi oziroma zaposleni v invalidskih podjetjih, ki imajo največ 2-letno kvalifikacijo in so vedno manj konkurenčni na svojih delovnih mestih. Vlaganje v izobraževanje in usposabljanje zaposlenih postaja ena od ključnih dolgoročnih politik. Spodbujanje izobraževanja teče v smeri uporabe informacijsko komunikacijske tehnologije. Na ta način bodo lahko podjetja postala organizacije znanj, ki tudi od zaposlenih zahtevajo, da prevzamejo odgovornost za lasten osebnostni in profesionalni razvoj. Mag. Karmen Vodenik Juteks povečal prodajo Nadzorni svet Juteksa, d. d., se je sestal na svoji 28. redni seji. Dnevni red je obsegal pregled poslovanja v devetmesečnem obdobju letošnjega leta ter seznanitev z izvedbenimi investicijami. Čisti prihodek od prodaje v prvih devetih mesecih letošnjega leta znaša 6.936 milijonov tolarjev in je večji od enakega obdobja lani, in sicer za 3,6 odstotke. Prodanih je bilo 10,4 milijonov kvadratnih metrov talnih oblog, kar je za 3,2 odstotke več kot lani. Cene pomembnejših surovin so ostale na enakem nivoju kot na začetku leta, oziro- ma so se v manjšem delu pocenile; trend pa bo odvisen od bodočih cen nafte. Tekom tega obdobja je bila uspešno izvedena rekonstrukcija štirimetrske linije za izdelavo talnih oblog. Na ta način se je kapaciteta linije povečala za 30 do 40 odstotkov, odvisno od strukture proizvodnje. Nadzorni svet je uprava seznanila še z uvedbo Portala Juteks, ki bo omogočal hitrejšo in kakovostnejšo izmenjavo ter shranjevanje vseh poslovno pomembnih informacij znotraj družbe. V žalskem Juteksu so z letošnjim poslovanjem zadovoljni. T. Tavčar termotehnika toplotne črpalke hladilni sistemi Smo vodilno slovensko podjetje v razvoju in proizvodnji toplotnih črpalk za sanitarno vodo in ogrevanje in sistemov za uporabo obnovljivih virov energije. Zaradi povečanja obsega dejavnosti iščemo nove strokovne sodelavce za delo na področjih: a) konstruiranja elementov in sklopov za toplotne črpalke in hladilne sisteme, b) izdelave in montaže toplotnih črpalk za segrevanje potrošne vode in ogrevanje objektov, c) izdelave cevovodnih instalacij in sistemov ter montaže zemeljskih kolektorjev. d) izdelave regulacijskih krmilnih enot za toplotne črpalke in ogrevalne sisteme. Pogoji: a) IV. ali V. stopnja izobrazbe strojne smeri (želena energetika), b in c) inštalater, monter hladilnih in ogrevalnih sistemov, vodnih inštalacij IV. ali V. stopnja izobrazbe, d) IV, V. ali VI. stopnja elektro smeri z izkušnjami s tega področja. Od kandidatov pričakujemo strokovnost in prizadevnost pri delu ter izpit B-kategorije Nudimo: - zaposlitev za nedoločen čas, - delo na perspektivnem področju, - možnost dodatnega izpopolnjevanja, - delo pretežno v delavniških prostorih, - stimulativno nagrajevanje, - povrnitev stroškov prehrane in prevoza. Pisne prijave sprejemamo na naslov: TERMOTEHNIKA, d. o. o., Orla vas 27/a 3314 BRASLOVČE. Dodatne informacije na telefon: 03/703 16 20. Sladke dobrote vabijo Vanilija spet v Žalcu Slaščičarna Vanilija je v Žalcu dobro znana, čeprav je nekaj časa delovala samo v Šempetru. Sladke dobrote pečejo v Latkovi vasi, svojo enoto pa imajo tudi v Ljubljani. Ta mesec so slaščičarno ponovno odprli v Žalcu, vendar na novi lokaciji. Hiša že z barvo fasade opozarja na nekaj sladkega. Nahaja se nasproti župnišča, ob trgovini s tekstilom, ki ji Žalčani še danes pravijo Cilka. Lokal se ponaša z zanimivo opremo, seveda pa je najbolj privlačen pogled na vitrine, polne sladkih dobrot. K. R. Roman Brglez Pekarna-slaščičarna-trgovina Vransko 17,3305 Vransko BRGUZ1 Pekarna in trgovina Vransko, b 703 30 30; trgovina Žalec b 713 30 82; slaščičarna Žalec b 713 30 83; trgovina Griže b 713 30 80; slaščičarna Petrovče b 713 30 84; trgovina Ostrožno s1 428 20 60; trgovina Vrbje b 713 30 86; bar Vrbje b 713 30 87; slaščičarna Šempeter b 703 30 46; slaščičarna Polzela b 703 30 48; trgovina Zagorje ob Savi 566 02 80, trgovina Kamnik b (01) 830 82 70; trgovina Laze b (01) 834 70 12. Spoštovani kupci! Čas hitro, kar prehitro teče. Še pred kratkim smo se veselili in imeli lepo na naši in vaši skupni prireditvi za zvestobo, na kateri smo izžrebali tudi 20 potnikov, ki so se odpravili v Berlin k našemu Doriju, in tako smo znova dokazali, da naš slogan, Zvestoba se nagrajuje še kako živi, osrečuje in bogati naše življenje. Naj bo tako tudi v prihodnje! Še dober mesec in začel se bo veseli december, ko bodo v naše domove prihajali dobri možje Miklavž, Božiček, dedek Mraz. Da bo veselje otrok čim večje, vas vabimo, da si darila zanje priskrbite v naših lokalih. Pri tem vas naj spremlja misel, da zvestoba nekaj velja, predvsem pa osrečuje. Kolektiv prijaznih ljudi Brglez Razvojna agencija Savinja, sa Ul. hemta Staneta 3, 3310t*K, Stonwifa; tol: 380 (3)713 BS BO; 713 B8 04; ftr386(3J7J368 7ft»poSö. ra.MV*5ieratoe,i Ž4-EC DNEVI PODJETNIŠTVA ŽALEC 2005 Razvojna agencija Savinja vabi na dogodke v mesecu novembru. • Štiri podjetniške delavnice s področja e-poslovanja: Teme Okvirni datum (v primeru zadostnega števila prijav) 1. Kako uspešno predstaviti podjetja na spletnem mestu 7. 11.2005 2. Kako uporabiti računalnike v majhnem in srednjem podjetju 9. 11.2005 3. Kako uporabiti medmrežje v majhnem in srednjem podjetju 15.11.2005 4. E-poslovanje v malih in srednjih podjetjih 17.11.2005 • Šest delavnic »Razvojni program podeželja v obdobju do 2006 do 2013«, po ena v vsaki občini na območju Spodnje Savinjske doline. Vabljeni so odbori za kmetijstvo, kmetje, podjetniki in vsi prebivalci posamezne občine, ki vas ta tema zanima. • Delavnica »Delovnopravna zakonodaja« 8.11.2005 na ZZG v Žalcu. • Delavnica - okrogla miza »Vstopna točka VEM se predstavlja obstoječim in potencialnim podjetnikom« 23.11. 2005. • Konec meseca novembra za vas pripravljamo tudi okroglo mizo na temo aktualnih sprememb gospodarske zakonodaje, na katero bomo povabili predstavnike ministrstev, GZS, OZS in Japti. Vse dodatne informacije o vsebinah, terminih in lokacijah so dosegljive na sedežu Razvojne agencije Savinja v Žalcu in na naših spletnih straneh: www.ra-savinja.si. VLJUDNO VABLJENI! Podjetje SKIRO, d. o. o., iz Prebolda zaradi povečanega obsega dela zaposli: 1. osebo za montažo viličarskih gum na terenu in delavnici, 2. osebo za dostavo gum kupcem ter pomoč pri montaži na terenu. Pogoji: 1. vozniški izpit C + E ali E + B, 2. vozniški izpit B. Prijave na naslov SKIRO, d. o. o. Ribiška cesta 27,3312 Prebold Stanovanjska zadruga Atrij z.o.o. Lava 7, p.p. 1045 3001 Celje tel.: 03 42 63 110 faks: 03 42 63 136 e-mail: sz-atrij@siol.net PRODAMO CELJE • poslovnoskladiščni prostor - hladilnica v velikosti 90 m2, z manipulativnim prostorom, pisarno in sanitarijami v velikosti ca. 45 m2, z nakladalno rampo, v kompleksu skladišč, se odda v najem za 1000 EUR mesečno; VINSKA GORA • posestvo 4,6 ha, možna delitev na polovico, možnost nadomestne gradnje in nadaljevanje začete, lepa lokacija, asfaltna dostopnost, cena 23 mio SIT, koda 951; NAZARJE • parcela 2.300 m2, lepa idilična lega, v prostorskih planih predvidena za gradnjo, cena 35 EUR/m2; CELJE • Zvodno, industrijska hala v velikosti 400 m2 v eni etaži, 2 etaži, starost ca. 20 let, nedokončana stanovanjska hiša v velikosti 80 m2, starost 10 let, parcela v velikosti 7.800 m2, pretežno gozd, cena 15 mio SIT. Sa uì*i / .s he _(Uiùt oktober 2005 TURIZEM •TURISTIČNI KOTIČEK • irti# TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER Šlandrov trg 25, 3310 Žalec Telefon: 03 710 04 34, faks: 03 712 12 62 E-pošta: zkst.tic@siol.net lokalne perspektive. Tokratno druženje v Žalcu in spoznavanje Savinjske doline je uresničevanje tega projekta. Udeleženci so si v četrtek, 20. oktobra, najprej ogledali Ljubljano, popoldne po so se preselili v Žalec, kjer so se na UPI-ju udeležili aktivnosti v sklopu tedna vseživljenjskega učenja. V petek in soboto so spoznavali kraje Savinjske doline in obiskali muzej Rista Savina v Žalcu, petrovsko baziliko sv. Marije, dvorec Novo Celje, jamo Pekel, Rimsko nekropolo v Šempetru in gasilski muzej na Vranskem. D. N. Udeleženci tokratnega projekta pred dvorcem Novo Celje, ki jim ga je podrobneje predstavil Uroš Govek Minuli konec tedna se je v žalski občini v organizaciji UPI - Ljudske univerze Ža- lec mudila mednarodna delegacija iz Finske, Španije, Anglije in Slovenije in spo- znavala turistične zanimivosti Občine Žalec in drugih krajev Savinjske doline. Mednarodni turizem z lokalne perspektive Obisk je bil organiziran v okviru mednarodnega programa Socrates akcija Gruntvig dva učna partnerstva, kjer gre za mednarodno izmenjavo udeležencev v izobraževanju odraslih. Kot je povedala direktorica UPI - Ljudske univerze Žalec Franja Centrih, je UPI že pred letom dni v okviru te akcije sklenil mednarodno partnerstvo in projekt naslovil Mednarodni turizem z VABLJENI NA ZAKLJUČNO PRIREDITEV “NAJLEPŠI KRAJ, HIŠA, KMETIJA” s podelitvijo priznanj in nagrad V PETEK, 18.11. 2005, OB 19. URI v DOM II. SLOVENSKEGA TABORA ŽAL Z NAMI BODO JURE SEŠEK IN OKROGLI MUZIKANTJE. Vstop prost. \g Pod pokroviteljstvom Občine Žalec prireditev organizirata Zveza TD Občine Žalec in ZKŠT Žalec. Turistična tržnica ob svetovnem dnevu turizma Zveza turističnih društev Občine Žalec je ob svetovnem dnevu turizma 27. septembra in 100-letnici Turistične zveze Slovenije organizirala turistično tržnico. Dogajanje je bilo postavljeno na ploščad mestnega trga, kjer se je predstavilo vseh 12 turističnih društev, ki delujejo v Občini Žalec, svojo dejavnost sta predstavila tudi rudarski muzej Griže in krožek ročnih del Jelka iz Griž, za veselo vzdušje pa so poskrbeli glasbeniki pihalne godbe Liboje, ansambel Rimljani in drugi. V času turistične tržnice je bila organizirana tudi novinarska konferenca, na kateri so predstavili delo Zveze turističnih društev Občine Žalec in prizadevanja za razvoj turizma v Občini Žalec. Zbranim predstavnikom medijev so spregovorili in odgovarjali na vprašanja predsednica Zveze TD Občine Žalec Ivica Čretnik, župan Občine Žalec Lojze Posedel in v imenu Zavoda za kulturo, šport in turizem vodja TlC-a Majda Potočnik. Ivica Čretnik je povedala, da je bila Zveza TD Občine Žalec ustanovljena pred štirimi leti z namenom povezovanja turističnih društev na nivoju občine ter spodbujanja društev k urejanju okolice, vasi, krajev in mesta. Naloga zveze je izvajanje skupnih projektov z Zavodom za kulturo, šport in turizem Žalec, Razvojno agencijo Savinja in vključevanje v projekte Turistične zveze Slovenije. V zve- zi deluje 12 turističnih društev, v katera je vključenih približno 900 članov. Društva izvajajo številne aktivnosti, ki se kažejo v organiziranju čistilnih akcij, cvetličnih tržnic, v tekmovanju za izbor najlepših hiš in kmetij v posameznih krajih in v sodelovanju pri izvedbi tekmovanja Najlepši kraj, hiša in kmetija na občinskem nivoju. Sicer pa se z organizacijo prireditev zabavnega in etnološkega značaja trudijo popestriti življenje domačinom in gostom. Programe in projekte društev sofinancira Občina Žalec. Sredstva se dodeljujejo na osnovi kriterijev in meril, opredeljenih v Pravilniku o sofinanciranju programov in projektov s področja turizma. Vsako leto v mesecu decembru je objavljen razpis, na katerega se društva prijavijo s svojimi programi in projekti. Te ovrednoti posebna komisija. V letošnjem letu so izpeljali pustni karneval, cvetlične tržnice, srečanje TD s podeželja, kolesarjenje po Spodnji Savinjski dolini in pohod po hmeljski poti. V prihodnjem mesecu, 18. novembra, jih čaka zaključna prireditev tekmovanja Najlepši kraj, hiša, kmetija. Poleg naštetih projektov, v katera so vključena vsa turistična društva Občine Žalec, se zveza vključuje tudi v projekte in akcije Turistične zveze Slovenije. V projektu TZS Moja dežela - lepa in gostoljubna je mesto Žalec na regionalnem nivoju osvojilo prvo mesto v kategoriji srednje velikih mest, v kategoriji »izletniški kraj« je Šempeter osvojil drugo mesto, POŠ Liboje pa je v kategoriji »osnovne šole do leta 1980« osvojila 4. mesto. Na novinarski konferenci je župan Lojze Posedel izrazil veselje in po- nos, da je ideja o ustanovitvi Zveze TD Občine Žalec padla na plodna tla in da so v vseh krajevnih skupnostih v občini začela delovati turistična društva, ki danes bogatijo turistično ponudbo krajev in občine kot celote. Poudaril je, da se je po zaslugi TD marsikaj spremenilo na bolje glede urejenosti krajev, vesel pa je tudi, ker je mesto Žalec vsako leto med dobitniki priznanj Turistične zveze Slovenije. Ponosen je na posebno priznanje Nedeljskega za najbolj ocvetličeno mesto v Sloveniji. Vse priznanje je izrekel tudi za idejo o turistični tržnici, posebej pa je pohvalil delovanje TlC-a in vodjo Majdo Potočnik. Občina Žalec in Savinjska dolina sta pripravljeni sprejeti veliko večje število turistov kot doslej. Prav tako v dolini ne manjka naravnih, kulturnih in drugih zanimivosti, dokaj pestra in kakovostna je tudi gostinska in trgovska ponudba. Problem pa predstavljajo prenočitvene kapacitete. Izjema pri tem je le Hotel Žalec. Pri povečanju prenočitvenih kapacitet bo občina spodbujala zlasti kmete, da svoja gospodarska poslopja, ki so morebiti v propadanju, uredijo za tovrstne namene. V rebalansu proračuna je tako za investicije v kmečke prenočitvene zmogljivosti namenila deset milijonov tolarjev. Zinka Okorn (krožek ročnih del Jelka): »Danes smo tu po zaslugi TD Griže, ki nas je povabilo k sodelova-nju.Zelosmo vesele, da lahko širšemu krogu pokažemo, kaj delamo in znamo ter kakšni so naši izdelki. Danes je tukaj zelo prijetno in velja organizatorjem za zamisel in izvedbo izreči vse čestitke. Res je enkratno in le želimo si lahko, da bi bilo še večkrat tako.« Predsednica Zveze TD Občine Žalec Ivica Čretnik je k temu dodala: »Odkrito povedano je do organizacije te prireditve prišlo zelo na hitro, saj je nismo imeli v svojem letnem programu. Zanjo smo se odločili tako rekoč šele pred desetimi dnevi na osnovi razmišljanja, da bi ob svetovnem dnevu turizma pripravili poseben dan, s katerim bi dali svoj delež k obeležju 100-letnice TZS. Odločili smo se za turistično tržnico. Zelo sem vesela, da smo tako storili, še posebno, ker so se v to vključila vsa turistična društva. Pokazala so veliko mero ustvarjalnosti in kreativnosti, kar je vredno še toliko večje pohvale.« Tudi Majda Potočnik ni skrivala zadovoljstva: »Mislim, da je danes lepa priložnost za predstavitev vseh turističnih društev, ki že nekaj let delajo v okviru ZTD Občine Žalec. Predstavili smo se domačinom, ki morda ne poznajo dovolj turistične ponudbe svojih krajev, pa tudi gostom, ki jih bo v naslednjih letih zagotovo še več. Z današnjim obiskom smo zelo zadovoljni in mislim, da smo zadeli žebelj na glavico. Vsekakor pa moramo s tem nadaljevati tudi v prihodnje.« Zelo veseli in nasmejani so bili ob svoji stojnici rudarji v rudarskih uniformah, ki so obogatili turistično tržnico z eksponati rudarskega muzeja. Najzaslužnejši mož za ureditev muzeja Jože Hribar je dejal: »Mislim, da turistične tržnice v Žalcu še ni bilo. Upam in želim si, da bi postala tradicionalna. Svetovni dan turizma je pravi datum za tovrstno prireditev, ki je pomembna tudi za nas rudarje, Turistično in Hortikulturno društvo Polzela sta tudi letos pripravili natečaj za najlepšo ocvetličeno hišo, stanovanjski blok, kmetijo in objekt različnih dejavnosti. Prijavljenih je bilo 42 objektov, šestčlanska komisija pa je ocenjevala cvetje na balkonih in oknih, urejenost gredic, zelenic in zasaditev ter prvi vtis. Na sejmu Dobrot s kmetij, ki Svoj delež so prispevali tudi rudarji s predstavitvijo rudarskega muzeja. saj smo vključeni v mednarodno organizacijo za varovanje kulturne dediščine. Tudi v prihodnje bomo z našim rudarskim muzejem zelo radi sodelovali na takšnih ali podobnih prireditvah. Za tokratno pa vse čestitke.« In kaj o vsem tem pravi predsednica TD Šempeter Metka Vočko? »Zadnji čas je, da se daje turizmu večji poudarek. Vsi politiki govorijo, daje turizem za Slovenijo ena izmed najpomembnejših gospodarskih panog, a za to ne storijo prav veliko. Današnji dan je za vse nas, ki se v društvih ukvarjamo s turizmom, lepa priložnost za lastno promocijo in promocijo občine kot celote. V dolini imamo veliko naravnih in kulturnozgodovinskih vrednot, ki jih je vredno spoznavati in vključevati v turistično ponudbo. Vsekakor bi temu morali posvečati več pozornosti kot doslej in za to namenjati tudi več sredstev. Vesela sem, da je Zveza TD Občine Žalec, katere član je tudi naše društvo, pripravila tržnico in tako naredila pomemben korak k še večji prepoznavnosti naše doline in njene turistične ponudbe.« D. Naraglav je bil ob letošnjem občinskem prazniku, so podelili 6 priznanj za sodelovanje, 10 bronastih, 15 srebrnih in 10 zlatih priznanj. Slednje so prejeli Danica Blagotinšek, Podružnična osnovna šola Andraž, Irena Krk, Jelka Oder, kmetija Marjana Cevzarja, Jožica Čede, Terezija Dušič, Franc Košec, Klementina Košec in Martina Bašič. T. Tavčar Na tržnici so z medico zbujale pozornost »Rimljanke« iz TD Šempeter. Priznanja za »hiše cvetja« SADJARSKA KMETIJA ROJNIK c5 Nudimo namizna jabolka za ozimnico več vrst: GALA, JONAGOLD, IDARED, BRAEBUREN, MUTSU, GLOSTER... Rojnik Jože Podvrh 16, 3314 Braslovče Tel.: 03 5709 039 GSM: 041 762 775 e-mail: plavc@volja.net O. SERVIS BELE TEHNIKE ter SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILNIKOV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. 1 3311 Šempeter Telefon: 03/570 20 70 GSM: 041/709 186 POPRAVILA • PRALNIH STROJEV, • ŠTEDILNIKOV - plin, elektrika, • GRELNIKOV VODE, • SUŠILNIKOV, • MALIH GOSP. APARATOV, • OSTALA ELEKT. POPRAVILA SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV Martina Bašič in njena cvetlična hiša Živahna jesenska rapsodija Zadnjo nedeljo v mesecu septembru smo se odločali za ali proti uveljavitvi zakona o RTV. Prav tako kot ostale koalicijske partnerice smo tudi v SLS podpirali ta predlog in veseli smo, da ste se udeležili referenduma, kajti vsak glas je bil potreben za izid rezultata, ki pa je na veselje zagovornikov in predlagateljev zakona z minimalno prednostjo tudi uspel. V SLS smo poudarjali predvsem dve zahtevi, to je načelo regionalne zastopanosti članov programskega sveta in financiranje programov posebnega pomena pri lokalnih in regionalnih radijskih ter televizijskih postajah.V SLS zaupamo v ustvarjalce RTV programov, zato so se nam zdele razprave o discipliniranju novinarjev neutemeljene in ne postavljamo vprašanj, kako poroča RTV, ampak predvsem, o čem poroča. Kar prevečkrat smo bili priča medijskemu molku, glede na dogajanja in trditve, katere smo v stranki podpirali, nazadnje pa niso prišle v javnost. Zavzemamo se za korektno in nepristransko poročanje, ne glede na usmeritev in prepričanje poročevalcev. V času mednarodnega obrtnega sejma v Celju je potekala tudi okrogla miza o vlogi in razvoju obrti in podjetništva v Sloveniji. Sklepi in poudarki kluba za razvoj podjetništva, ki ga vodi Janez Sušnik, tudi predsednik državnega sveta, so, da prejšnja vlada ni bila naklonjena obrti in malemu gospodarstvu. Po njegovem se še vedno ne spoštuje dovolj pomembna vloga tega dela gospodarstva za razvoj Slovenije. Obrtnik ne more biti vsak, potrebno je veliko znanja in izkušenj, zato je to delo potrebno v naši družbi ustrezno ovrednotiti. Vlada obljublja številne ukrepe za izboljšanje podjetniškega okolja, potrebno pa je tudi pospešiti izobraževanje za tehnične poklice. Eden od ukrepov je že sprejet. Plačilo DDV po prejetem plačilu. Potrebno pa je odstraniti še številne birokratske ovire, ki preprečujejo lažje in boljše poslovanje ter razvoj. Povzetek predavanja Razvojni izzivi na področjih socialne varnosti dr. Marjana Česna v Ljubljani___________________ Predavanje je bilo razdeljeno na dva dela. V prvem delu je bilo podanih nekaj informacij o dosedanjem ekonomskem in socialnem razvoju slovenske države in družbe od osamosvojitve. Poudarjeno je zlasti obdobje po letu 1996, ki je sledilo sporazumu Slovenije in Evropske Unije (EU) o pridružitvi. To obdobje še vedno traja. Zanj so značilna razmišljanja političnih strank in civilne družbe o razvojnih možnostih Slovenije v skupnosti držav EU pa tudi zunaj nje. Razvojni cilj Slovenije je zelo visok: pospešeno dohitevanje najbolj razvitih držav Evrope. Doseganje cilja terja s strani nosilcev oblasti realistično načrtovanje ter jasne in pravočasne odločitve o potrebnih razvojnih strategijah. Tudi na poglavitnih področjih socialne varnosti: zdravstvo, brezposelnost, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, socialno varstvo. Področja socialne varnosti v razvitih evropskih državah so tako pomembna, da bo doseganje strateških ciljev Slovenije (in tudi drugih držav EU) odvisno od družbenega soglasja za ustrezne spremembe »socialne države«. Za Evropo je značilna visoka raven socialne varnosti na javni račun. Takšno varnost ogroža v zadnjem desetletju egoizem globalizacije svetovnega gospodarstva in hitro socialno razslojevanje družb. Radodarni javni socialni sistemi so nastali pred desetletji, v času gospodarskega razcveta po drugi vojni, v popolnoma drugačnih ekonomskih, političnih in predvsem demografskih razmerah, kot so sedanje. V prvotni vsebini in obsegu so se zato izživeli. V drugačnih razmerah, ki so nastale s koncem sobivanja kapitalizma in socializma, pojavom novega kapitalizma ter demografskimi spremembami (staranje prebivalstva in razpad klasične družine), se morajo evropske države odločiti za »novo (drugačno) socialno državo«, če hočejo vzdržati razvojne pritiske drugih delov sveta in ohraniti ljudem prijazen obraz. Kaj lahko prispevamo upokojenci k doseganju razvojnih ciljev slovenske države? Po zaslugi DeSUS-a smo dosegli rast pokojnin z rastjo plač zaposlenih (kar uspe upokojencem le v zelo redkih državah). Da pa ne bomo deležni očitkov, da se zavzemamo le za visoke pokojnine in da nam ni mar za usodo drugih, je potrebno poudarjati našo pripravljenost dati več mlajšim generacijam, ki so v aktivnem Slovenska ljudska stranka Ena od bistvenih tem v sklopu 14. tabora SLS pa je bila z naslovom: »Prihodnost Slovenije je prihodnost mladih«, ki sta jo organizirala SLS in njen podmladek Nova generacija. Nova generacija si bo prizadevala za večjo vključenost mladih v organizirano civilno družbo, saj je to edina priložnost, da se pridobijo veščine in znanja, ki pomembno nadgradijo siceršnjo dobro teoretično izobrazbo. Omizje se je zaključilo z ugotovitvijo, da bodo morali mladi svoje probleme reševati sami, to pa zahteva več akcije in družbene angažiranosti, saj sta znanje in izobraženost edinstvena priložnost, ki jo je treba znati izkoristiti. Ob sprejemanju predlogov reforme davčne politike, ki zajema kmetijstvo, pa je bilo na posvetu in ob organizaciji SKZ pri SLS v Juvanju v Zg. Savinjski dolini, posebej poudarjeno, kje se trenutno nahaja slovensko kmetijstvo in da je zaostanek za evropskim zagotovo precejšen, ter da nove obdavčitve pomenijo veliko breme za slovenskega kmeta. Sploh za manjše kmetije je nesprejemljivo vodenje knjigovodstva, obračunavanje amortizacije ter tako dokazovanje stroškov. Prag priznanih normiranih stroškov je potrebno uskladiti s podobnim v sosednjih evropskih državah. Skupna ugotovitev vseh prisotnih je bila, da se vodstvo SLS zavzame, da se doseže takšna davčna politika, ki bo enostavna in primerljiva s sosednjimi državami. Samo na tak način lahko zagotavljamo slovenskim kmetom delno konkurenčnost v evropskem prostoru. Tako kot smo se dokazali na minulem referendumu o RTV je naša naloga tudi priprava na lokalne volitve, ki so že skoraj na pragu, kajti vsak glas je pomemben. V imenu vodstva stranke SLS se vsem in vsakemu posebej zahvaljujem za oddan glas in ponoven dokaz, da nam ni vseeno, kam in kako pluje naša barka. Lep jesenski pozdrav ! Janez Jager SDS Kaj je v zadnjih tednih najbolj aktualna tema je verjetno težko predpostaviti. A zanesljivo Evropo, bolj kot cena nafte, pretresa strah pred ptičjo gripo. Njena zajezitev in s tem preprečitev katastrofe, je torej prva skrb Evropske unije. Ni pa to edina razburljiva vest, ki prihaja iz sveta; potres, ki je prizadel področje Indije in Pakistana je terjal ogromen davek. Domača dogajanja so jesensko razgibana in verjetno bodo napovedi o »vroči« politični jeseni kar držale. Po referendumu o Zakonu o RTV so se strasti predlagateljev hitro umirile. Poraz je jim je dodobra izčrpal besednjak, končno pa tudi sami niso verjeli tega, kar so razlagali. Bistvo je bilo zgolj v tem, in volivke in volivci so to doumeli, da se glavni državni medij otrese partijske ingerence, s tem pa nastopi čas odhoda režimskih trobil v arhive zgodovine postkomunizma. Z uveljavitvijo novega zakona o RTV bo nacionalni medij institucionalno primerljiv tistim v modernih evropskih državah, njegovi uslužbenci in predvsem novinarji pa si bodo kruh služili s svojim delom; politične kariere v tej ustanovi ne bodo več možne, pa naj gre za levo ali desno provenienco. Tu je pravzaprav najvažnejša sprememba novega zakona, ki je ravno zato zbudil predvsem v LDS in SD tolikšen odpor. Za jesensko pestrost dodatno skrbijo v največji opozicijski stranki s svojimi razlagami o zgrešenih napovedih davčnih sprememb, ki da bodo bogatim prinesle še večje bogastvo, revnim pa še večjo revščino. Demagogija, ki sicer hitro najde ušesa, utemeljitve pač ne. Ta slog poznamo, geslo pa je sledeče: nikar spreminjati, dokler gre nam dobro. A vsaka zgodba se konča, tudi tista o uspehu se je, vtis pa je večji, če konec ni ravno srečen. Oktobrska seja občinskega sveta je potekala v duhu slavospeva ob sprejemanju rebalansa proračuna, kar pomeni, da je vse na svojem mestu. Da, vse je pod kontrolo, le natančen pogled pokaže, kdo kontrolira koga. Za SDS ni sprejemljivo stalno povečevanje izdatkov za službe, ki ne ustvarjajo dodane vrednosti, saj je denar potrebno najprej »napraviti« in šele nato imamo kaj deliti. Odločno preveč pobere Javno komunalno podjetje (vsa opravila iz urejanja okolja in prostora le ne sodijo vanj). ZKŠT je prav tako nenasiten (dobri kulturni in turistični projekti bi se ob dobrem delu morali z dobičkom prodati na trgu, športne prireditve pa tudi s pravim pristopom pokrijejo vsaj osnovne stroške). Končno je pač tako, da biti všečen, pomeni sicer (kratkoročno) večjo podporo volilnega telesa, a le do neke meje. Ko nastopi kritična točka, je polom popoln, kar vemo iz izkušenj, le cena je nesorazmerno visoka. Napredek je zgolj ime za trdo delo, h kateremu sodi mnogo več kot palica in korenček. Tu naj bi šlo za razum par excellence in ne za dresurne veščine po načelu čigar oblast, tistega vera. Iz tega zadnjega, mislim, da izhaja tudi problem izgradnje trgovskega centra Engrotuš v Žalcu. Prepričan sem, da bo po otvoritvi v Tušu kupoval marsikdo, pa ne zaradi oblasti ali vere; prva bo že preteklost, druga pa že sedaj ni dovolj goreča. O sami »vroči temi Engrotuš« pa bo verjetno še v kratkem slišati precej, saj ostaja od tistega, kar smo slišali na zadnji seji, ko smo predlagali izredno sejo na to temo, še veliko odprtega, nejasnega, predvsem pa verjetno razkazovanje mišic ne bo rešilo problema. Kakor se vsaka vojna konča za pogajalsko mizo, se bo tudi ta »lokalni spopad« moral rešiti s pogovori in na koncu ne bo nobena politična moč izšla kot zmagovalka. Zmagovalec je le razum, ostali subjekti so razumu podrejeni in pravilno funkcionirajo le ob izpolnitvi pogoja ravnovesja. Občinski odbor SDS Žalec je imel 8. oktobra svoj tradicionalni piknik na Šmohorju. Kar lepo število se nas je zbralo, pa še vreme nam je služilo, ko so sončni žarki obsijali sicer hladen in rahlo vetroven dan. Prijetno vzdušje smo odnesli v dolino, pa še nekaj kostanjev in kakšna goba je bila vmes. Za OO SDS Žalec Januš Rasiewicz Med nami je še prostor SOCIALNI DEMOKRATI Za nami je prvo leto v opoziciji. Leto, ki smo ga dobro izkoristili za krepitev stranke. Nekaj pomembnih nalog smo opravili, a čaka nas še veliko dela. Želimo več! V petek, 21. oktobra 2005, smo pričeli z akcijo »Med nami je še prostor«. Z novimi člani želimo dodatno okrepiti stranko pred lokalnimi volitvami, ki bodo potekale naslednje leto. PRISTOPNA IZJAVA Ime in priimek: Ulica in hišna št.: Kraj: Poštna št.: Pošta: Tel.: Datum rojstva: Stopnja izobrazbe (osnovna, srednja ...) Poklic: Zaposlen/a (naziv podjetja in kraj) ali drugo (upokojenec, študent) Datum pristopa: v OO SD Podpis: Sem državljan/ka Republike Slovenije. Vstopam v SD in sprejemam program in statut. Bodi zraven pri ustvarjanju dogodkov. Prijavnico pošlji na naslov SOCIALNI DEMOKRATI, Ulica žalskega tabora 1, 3310 Žalec, ali pokliči na tel. 041 726 546 in dogovorili se bomo za sestanek. DeSUS S kongresa LDS v Ljubljani *LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE obdobju in si ustvarjajo lastno življenje. To se sicer že vseskozi dogaja. Vendar je treba močneje kot do sedaj sporočati javnosti »odhodkovno plat pokojnin«: prenose drugim v naravi, denarju in storitvah (na primer podaljševanje delovne dobe po lastni odločitvi in v mejah preostale sposobnosti, večjo pripravljenost za prostovoljno delo ipd.). Drugi del predavanja je bil namenjen razmeram v zdravstvu (v tokratni klavzuli naj bi bolj poglobljeno razpravljali prav o zdravstvu). Najprej je bilo poudarjeno, da je zdravje odvisno predvsem od nas samih. Od vsakega posameznika, ki se zavestno odloča za zdravo ali nezdravo življenje. Zato je skrb in odgovornost za lastno zdravje in zdravje družine temeljni dejavnik razvoja zdravja v prihodnosti. V javni zdravstveni službi pa so razvojni napori usmerjeni v premagovanje razkoraka med zdravstvenimi potrebami, zahtevami in pričakovanji bolnikov ter razpoložljivimi človeškimi, materialnimi in javnimi finančnimi viri. Teh pa v Sloveniji ni tako malo, kot mnogi mislijo. Iskanje razvojnih poti za bolj učinkovito uspešno javno zdravstveno službo se začne pri vprašanju, kaj imamo in kako bi lahko bolje uporabili sedanje vire. Izraženo je bilo prepričanje, da bi lahko imeli mnogo bolj učinkovito zdravstveno dejavnost z boljšo organiziranostjo procesov zdravljenja in gospodarno porabo virov. Če samo z racionalizacijami v zdravstvenem sistemu ne bomo dosegli zadovoljivih uspehov, bo treba iskati za potrebe zdravstva nov javni ali zasebni denar. Vprašanje je le, kdo ga bo dal. Če pa tudi dodatni denar ne bo pomagal, je na voljo še zadnji, najmanj zaželen ukrep, to je načrtno omejevanje (racioniranje) pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Če bo to resnično potrebno, se je treba držati določenega vrstnega reda poseganja v pravice, ki bo najmanj prizadel zdravstveno varstvo ljudi, in sicer: pravice do denarnih plačil, pravice do ne-zdravstvenih storitev, pravice do zdravil in medicinsko-tehničnih pripomočkov ter prav na koncu pravice do zdravstvenih storitev, zaradi katerih se ljudje pravzaprav zavarujejo. Predsednik Občinskega odbora DeSUS-a Žalec Ivan Jelen V zadnjem času se veliko govori o načrtovanem trgovskem centru v Žalcu. Veliko misli je že bilo povedanih in napisanih, od tega veliko slabih in malo dobrih. Vsekakor se mi zdi škoda pisati o tem, toda naj vseeno napišem, da bi se morali vsi neposredno sodelujoči vprašati, kaj počnejo, zakaj to počnejo in kaj hočejo s tem doseči. Občanke in občani občine Žalec, predvsem pa prebivalke in prebivalci Žalca in bližnje okolice pa se moramo vprašati, ali potrebujemo še en trgovski center in ali potrebujemo novo avtobusno postajo. No, pa pustimo to. Šolsko leto se je že začelo in šolarji so se že navadili šolskih klopi in učenja. Prav tako pa so se že pričeli razni pogovori o obremenjenosti otrok v šoli in tudi izven nje. Seveda je prav, da šolarji dobijo, kolikor se le da, znanja in razgledanosti, vendar ne za vsako ceno in na vsak način. Pretirano obremenjevanje lahko privede do problema, ki se ga trenutno redko kdo zaveda, saj se pokaže šele na dolgi rok. Govorim o asocialnosti. Danes je na delovnem mestu poleg znanja zelo pomembna komunikacija in iznajdljivost ter sodelovanje s sodelavci, saj je le tako možno doseči zastavljene cilje v zadanem roku. Tako je potrebno že od malega razvijati sposobnost komuniciranja in medčloveškega sodelovanja na vseh ravneh. Mogoče lahko kot primer navedem osebo, ki nikoli ni potratila veliko časa za razvijanje komunikacije in medčloveških odnosov, je pa porabila ogromno časa za pridobivanje znanja. Tako je sedaj vodja precej velikega oddelka, vendar imajo vsi njegovi podrejeni težave z njim, saj enostavno ne zna povedati, kaj je potrebno narediti in kako je potrebno stvar narediti. Po drugi strani pa bi sam več kot odlično opravil, vendar ima kot vodja oddelka drugačne zadolžitve. Tako je le vprašanje časa, kako dolgo bo še ostal na mestu vodje oddelka. Namen tega pisanja je predvsem ponoviti misel, ki jo je na zadnji seji občinskega sveta predstavila ravnateljica II. osnove šole Žalec: »Mi polagamo veliko pozornost znanju, prav tako pa vzpodbujamo komunikacijo in sodelovanje med otroci, saj vemo, da je to zelo pomembno za prihodnost, kijih čaka.« Seveda pa se s pretirano obremenitvijo v šoli posledično pojavi obremenitev doma, saj starši želijo, da njihov otrok pridobi čimveč znanja in s tako zagotovi kar najlepšo prihodnost. Otrok pa tako nima časa niti možnosti razvijati komunikacijo in medčloveške odnose pri druženju z vrstniki v igri. Danijel Novak LO SMS Žalec Prepričljiva zmaga Jelka Kacina v tekmi za novega predsednika največje opozicijske stranke pomeni dokončni zaton politične elite, ki je vladala od same ustanovitve stranke. Na Kongresu LDS v soboto, 15.10. v Ljubljani so bili navzoči vsi dosedanji predsedniki LDS (Školč, Drnovšek, Rop), a vsak od njih v svoji vlogi. V boj za predsednika so se potegovali trije kandidati Jožef Školč, Ivo Vajgl in Jelko Kacin, ki je prepričljivo zmagal. V LDS smo dobili novega predsednika in s tem verjetno tudi nove prijeme za vodenje stranke, ki so tudi nujno potrebni v tem času, ko smo v opoziciji. Kakšni bodo ti prijemi je težko oceniti, a sigurno to nekaterim ne bo všeč. Uvodni nastop Jelka Kacina je temeljil na konsolidaciji stranke, ki mora strniti svoje vrste in vso svojo moč pokazati navzven kot močna opozicijska stranka. Kot predsednik namerava stranko organizacijsko bolj učvrstiti in več posluha nameniti strankarski volilni bazi. Po izvolitvi je njegov govor ob ovaciji delegatov bil jasen. SD in Janez Janša bojte se nas!!! Jelko Kacin se je pred skoraj 50. leti rodil v Celju, doštudiral kot prvi diplomant obramboslovja, večinama pa ga bolje poznamo kot poslanca v Evropskem parlamentu, kot ministra v vladi, poslanca v Državnem zboru, predsednika številnih odborov in komisij, kot Občinskega svetnika in predsednika Pokrajinskega odbo- ra LDS Gorenjske. Večina pa se ga spomni kot prvega človeka za informiranje v času 10-dnevne vojne, kjer je svojo nalogo opravil več kot odlično. Njegova pokončna drža je bila v tistih časih sila pomembna. Ne gre pa pozabiti tudi na izvolitev podpredsednikov stranke (izbira med njimi je bila težka, ker so bili vsi zelo kvalitetni). Na koncu sta bila z veliko premočjo izvoljena nekdanja generalna tožilka in pravosodna ministrica gospa Zdenka Cerar in nekdanji gospodarski minister v Ropovi vladi ter zdajšnji poslanec - praktično naš sosed, Velenjčan dr. Matej Lahovnik. S svojo izvolitvijo zaokrožujeta novo ekipo, ki bo poskušala v štiriletnem mandatu svoj politični kapital čim boljše vnovčiti. LDS OO Žalec je bil na kongresu zastopan z 9 delegati in je bil eden izmed močnejših odborov. LDS IO Žalec podpira izvolitev Jelka Kacina za novega predsednika in naša skupna naloga bo dober rezultat na lokalnih volitvah drugo leto. Milan Čadej, predsednik Sveta LDS OO Žalec in občinski svetnik Prispevki političnih strank niso lektorirani v uredništvu. Po poteh Andraža Srečanje najstarejših na Polzeli Utrinek s pohoda Ena od rekreacijskih prireditev ob prazniku Občine Polzela je bil 18. vodeni pohod po poteh Andraža. Pohoda se je udeležilo več kot 60 udeležencev. Letošnji pohod se je pričel na športnem igrišču v Andražu. Pohodniki so se podali proti zaselkoma Podsevčnik in Jajč do domačije Pirc v zaselek Sevčnik, nato v sosednjo Lož- Strelke DU Vrbje znova državne prvakinje Vrbenčanke tudi tokrat na najvišji stopnički Na državnem prvenstvu upokojenk in upokojencev Slovenije v streljanju z zračno puško v Ljubljani so znova na najvišjo stopničko stopile strelke Društva upokojencev Vrbje. Lovoriko najboljših strelk med upokojenkami so osvojile že tretjič in s tem dokazale, da je njihova ekipa neprestano v dobri formi. Prvenstva v Ljubljani so se udeležile ženske in moške ekipe iz upokojenskih društev Slovenije, ki so zmagale na 12 pokrajinskih tekmovanjih, in lanskoletni državni prvaki v ženski in moški kategoriji. Ekipa DU Vrbje v sestavi Karolina Ferme, Romana Jurhar, Pavlina Glušič in Tilka Breznik se je na državno prvenstvo uvrstila neposredno. Letos se je državnega prvenstva udeležila tudi ekipa Šentruperta nad Laškim, ki je na pokrajinskem tekmovanju premagala ekipo DU Šempeter. Slednja je lani na državnem prvenstvu osvojila tretje mesto. Letos je šempetrskim strelkam le za las spodrsnila udeležba na državnem prvenstvu, so pa zato znova ostale nepremagljive njihove kolegice iz Vrbja, ki so suvereno premagale drugo- in tretjeuvr-ščeno ekipo DU Škofja Loka in DU Novo mesto. Trikratnim državnim prvakinjam so ob vrnitvi predstavniki KS in krajevnih društev ter ostali krajani pripravili sprejem, ki ga je oznanila gasilska sirena. Sprejema sta se udeležila tudi župan Občine Žalec Lojze Posedel in direktor občinske uprave Stojan Praprotnik. D. Naraglav Marinka Ribič med zahvalo nico skozi Toplovec nazaj na igrišče v Andraž. Pohod je trajal slabe štiri ure. Organizator, Planinska sekcija Športnega društva Andraž, je za vse pohodnike na poti poskrbel za topel napitek, na koncu pa so jih pogostili s pečenim kostanjem. Pohodniki za opravljen prvi pohod prejmejo bronasto, za tri pohode srebrno in za pet pohodov zlato spominsko značko. Za desetkratno udeležbo podelijo posebno priznanje. To priznanje je letos prejela Danica Padjan iz Celja. T. Tavčar Učenci iz Trsta v Braslovčah Osnovna šola Braslovče se že dalj časa srečuje z zamejsko Osnovno šolo Ivana Cankarja iz Trsta. Tokrat je na obisk v Braslovče prišlo 35 učencev in štirje profesorji na čelu z ravnateljem šole Emilom Boletom. Gostje so prisostvovali pri pouku, fantje so odigrali tekmo v malem nogometu, dekleta v odbojki, ogledali V okviru slovesnosti in prireditev ob prazniku Občine Polzela so drugo nedeljo v oktobru izkazali pozornost starejšim krajanom. V dopoldanskem času je bilo srečanje bolnih in ostarelih v župnijski cerkvi združeno s sveto mašo, ki jo je daroval domski kurat Janez Bračun ob somaševanju dekana Jožeta Kovačeca. Sledilo je srečanje krajank in krajanov, starih osemdeset in več let, v bližnjem gostišču. V pozdravnem nagovoru je podžupan Stanko Novak poudaril, da je Polzela ob letošnjem občinskem prazniku bogatejša za nekaj novih objektov. V imenu organizatorja srečanja, Društva upokojencev Polzela, je predsednica društva Gertruda Terčak zaželela vsem prijetno počutje. Z besedo v pesmi pa se je v imenu povabljenih za pozornost zahvalila Marinka Ribič. Za prijetno vzdušje so poskrbeli člani kvinteta Lastovka. T. Tavčar Učenci obeh šol, ki so se pomerili v malem nogometu, z ravnateljema OŠ Braslovče Emilom Ribičem in OŠ Ivana Cankarja iz Trsta Emilom Boletom ter športnim pedagogom Mojmirjem Benčanom pa so si tudi trg Braslovče, šolama, učenci pa so si iz- menitosti. Braslovčani bodo Dogovorili so se, kako bodo menjali tudi elektronske na- spomladi prihodnje leto ob- med šolskim letom pripravili slove. Popoldne so si ogledali iskali Osnovno šolo v Trstu, internetno konferenco med mesto Celje in njegove zna- T. Tavčar Odslej tudi spominski pohod Planinsko društvo Prebold, ki ga prizadevno in uspešno vodi predsednik mag. Dušan Vedenik, je v začetku tega meseca organiziralo izlet v neznano. Planinci so spoznali Polhograjsko hribovje in njegovo okolico. Letos bodo prvič organizirali tudi spominski pohod. Planinsko društvo Prebold je aktivno skozi vse leto. Poleg organiziranja planinskih izletov, izobraževanja in usposabljanja članov so letos pričeli z izgradnjo bivaka na Golavi, ki bo nudil zavetje tistim, ki se radi povzpnejo na ta lep savinjski vrh. V program tradicionalnih pohodov pa so letos dodali še enega, to je 1. spominski pohod Franca Serca, ki bo v nedeljo, 13. novembra (Prebold-Marija Reka). Pohod je namenjen spominu na pokojnega preboldskega župnika Franca Serca, ki je bil dolgoletni član PD Prebold. N. D. Po cerkvah sv. Marjete V polzelski župniji že kar trinajst let romajo po cerkvah sv. Marjete. Seznanjajo se s cerkvami, posvečenimi tej svetnici, in spoznavajo kraje in življenje ljudi, ki tam prebivajo. Sveta Marjeta je zavetnica polzelske župnije. Zamisel za romanje je dal župnik Jože Kovačec. V teh letih so obiskali in si ogledali večino Marjetinih župnijskih in podružničnih cerkva v Sloveniji. Letos so se odpravili na avstrijsko Koroško. Najprej so se ustavili v župniji Šmarje-ta v Rožu, kjer jih je sprejel slovenski župnik Janko Krištof in jih po maši pogostil z medico in drugimi dobrotami. Pot jih je nato peljala v Globasnico, kjer jih je sprejel slovenski župnik Peter Stiker in jih popeljal na bližnjo goro sv. Heme, kjer so si ogledali izkopanine nekdanjih cerkva in staro romarsko cerkev Marijinega vnebovzetja. Nekdaj so ji pravili Jung - gora. Po njej se imenuje ta pokrajina Podjuna. V Vogrčah, kjer jih je prav tako sprejel slovenski župnik iz Pliberka Ivan Olip, ki soupravlja to župnijo, so si ogledali gotske freske, veliko dragocenost farne cerkve sv. Florjana iz 15. stoletja. Vožnjo so nadaljevali do zadnje postaje letošnjega romanja, do sv. Marjete nad Pliberkom, ki je podružnica župnije Pliberk. V cerkvici, ki stoji na višini 780 metrov, so zaključili letošnje romanje z večernicami. Veseli in zadovoljni so se polzelski romarji z dvema avtobusoma vrnili domov, hvaležni domačemu župniku in dekanu Jožetu Kovačecu za dobro organizacijo in obljubo, da bodo tudi prihodnje leto romali po cerkvah sv. Marjete. T. T. Mercator Trgovski center Levec - supermarket Električni halogenski grelec United HH 4166 Vzglavnik dim. 60x 80 cm Prešita odeja dim. 140x200 cm Odeja dim. 150x200cm 3.990.-Sl 1.599. s, 4.999. s, 4.899.s, OUTLET Moška in ženska kolekcija Labod jesen/zima 2005/2006, po izjemno ugodnih znižanih cenah. __________________ Mercator Pika Srečanje veteranskih organizacij Naj pesem pove, kaj čuti srce Skupinska slika dobitnikov medalj s predsedniki vseh treh veteranskih organizacij in županom Občine Polzela Ljubom Žnidarjem Na parkirišču pred občinsko stavbo na Polzeli je potekalo letošnje srečanje veteranskih organizacij Spodnje Savinjske doline iz II. svetovne vojne in osamosvojitvene vojne 1991. Na prvem srečanju, ki je bilo organizirano lani ob prazniku Občine Žalec, je polzelski župan Ljubo Žnidar sprejel obvezo, da bo gostitelj naslednjega srečanja Občina Polzela. Svojo obljubo je ob občinskem prazniku Občine Polzela tudi izpolnil. V dopoldanskem delu so udeleženci srečanja lahko uživali na sejmu Dobrote s kmetij, si ogledali gobarsko razstavo in se udeležili športnih aktivnosti. Med sabo so se pomerili v tenisu, šahu, streljanju z zračno puško, metanju pikada in krogov. Svetniki OS Občine Polzela in člani veteranskih organizacij pa so se med sabo pomerili na igrišču za odbojko. Zanimiva je bila predstavitev Slovenske vojske in Policije. Nekateri pa so se popeljali tudi na kratko vožnjo s terenskim vozilom. Osrednji del srečanja veteranskih organizacij Spodnje Savinjske doline se je pričel ob 13. uri s pozdravnimi govori, kulturnim programom, podelitvijo športnih priznanj in družabnim srečanjem. Po pozdravu moderatorja so se na odru zbrali predstavniki vseh treh veteranskih organizacij. V imenu Območnega združenja borcev in udeležencev NOB je zbranim spregovoril predsednik združenja Viljem Petek. Z govori sta nada- X ljevala predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Zdenko Terpin in sekretar regijskega veteranskega združenja Sever Franci Bevc. V imenu gostitelja je zbranim spregovoril župan Občine Polzela Ljubo Žnidar. Izrazil je zadovoljstvo nad tovrstno obliko srečanja veteranskih organizacij, ki so vsaka v svojem času prispevale neprecenljiv delež za samostojno in neodvisno Slovenijo. Ob zaključku uradnega dela srečanja so razglasili rezultate športnih tekmovanj in najboljšim trem na vsakem področju podelili medalje. V streljanju z zračno puško je bila pri ženskah najuspešnejša Karolina Ferme, druga je bila Pavlina Glušič (obe ZZB) in tretja Milica Čremožnik (ZVVS). Pri moških je zmago slavil Ivan Novak (ZWS), drugi je bil Igor Orešnik (Sever) in tretji Jani Puckmaister (ZVVS). V pikadu je zmagala Karolina Ferme, druga je bila Dragica Viharnik in tretja Gabrijela Gluhak (vse ZZB). Pri moških je prvo mesto pripadlo Rafku Novaku, na drugo in tretje mesto pa sta se uvrstila Ivan Novak in Branko Strmec (vsi ZVVS). V metanju krogov je bila najuspešnejša Dragica Vinarnik, na drugo oziroma tretje mesto pa sta se uvrstili Gabriela Gluhak in Pavlina Glušič (vse ZZB). Pri moških je zmago slavil Ivan Novak (ZWS), drugega oziroma tretjega mesta pa sta se razveselila Janez Meglič in Rudi Knez (oba ZZB). V šahu je zmago slavil Branko Setnikar, drugi je bil Štefan Šincek (oba ZVVS) in tretji Aleš Masnec (Sever). V tenis turnirju dvojic sta zmagala Zdravko Korotaj in Franc Bevc (Sever), na drugo mesto sta se uvrstila Jože Hlade in Franc Jurgec, na tretje pa Stanko Kuder in Janez Šmigovc (vsi Z WS). V družabnem delu srečanja je za glasbo skrbel ansambel Hops s prijatelji. D. Naraglav Prvi oktober je svetovni dan starejših. Društvo upokojencev Vrbje ga je počastilo s tradicionalnim srečanjem svojih članov. Že deveto srečanje je bilo v dvorani Doma krajanov. Zbrane je uvodoma pozdravil in spregovoril o pomenu svetovnega dneva starejših predsednik dru- Pod tem imenom je bilo na domačiji Krčmarjevih v Petrovčah srečanje ljudskih pevcev in godcev. Prireditev je lepo popestrila zadnjo septembrsko nedeljo. Zasluge za to ima Zlatko Krčmar, ki se je samoiniciativno odločil za organizacijo prireditve in jo tudi izvrstno izpeljal. Pri tem so mu pomagali domači, svoj delež pa so dodali sponzorji in vsi nastopajoči, ki so se rade volje odzvali njegovemu povabilu in tako zagotovili bogat program. K temu je svoje dodala tudi povezovalka Jožica Ocvirk. Prireditev je potekala na dvorišču Krčmarjeve domačije, ki je zaradi restavratorske in zbirateljske žilice lastnika Zlatka že sama po sebi nekaj posebnega. Tej posebnosti pa daje svoj delež tudi kapela tik ob hiši, ki jo je Zlatko postavil v zahvalo Lurški Mariji. Imel je hudo prometno nezgodo in zaobljubil se je, da bo, če bo ponovno shodil, v zahvalo postavil kapelo s kipom Lurške Marije. V Lurdu v Fran- štva Ernest Lužar. Udeležencem srečanja je v nadaljevanju spregovoril tudi predsednik Krajevne skupnosti Vrbje Dušan Pungartnik. Posebno priznanje so podelili zakoncema Dragici in Srečku Krajncu, ki sta pred dnevi praznovala zlato poroko. Najstarejša na srečanju je bila 96-letna Jožica Fijavž. V kulturnem programu so nastopili harmonikarji DU Vrbje, Pevke treh vasi, kvartet Grmada iz Celja, vrbenski pevci in ansambel Ajmarček. T. Tavčar Sport, sonce našega življenja Ob dnevu starejših Zlatoporočenca Dragica in Srečko Krajnc, Jožica Fijavž in predsednik DU Vrbje Ernest Lužar Tudi po zaključku uradnega dela srečanja petje in glasba nista utihnila. Glavni organizator Zlatko Krčmar tretji od desne proti levi ciji je bil doslej že sedemkrat. In kaj ga je pripeljalo do odločitve, da je organiziral srečanje ljudskih pevcev in godcev? »Ta ideja ni od včeraj, saj jo gojim v sebi že nekaj let. Letos, ko sem bil na seminarju ljudskih pevcev in godcev v Šentjurju, pa je ideja znova dobila krila. Odločil sem se, da jo organiziram v lastni režiji, ob sodelovanju povabljenih pevskih skupin in godcev. Večina vabljenih se je odzvala mojemu povabilu in danes sem zelo vesel, da nas je toliko. Petje mi daje moč, veselje in zato mi ni bilo težko organizirati tega srečanja. Seveda pa bi brez pomoči sponzorjev in marsikaterega posameznika bilo vse skupaj težko izpeljati. Vsem, ki so mi na kakršenkoli način pomagali, se iskreno zahvaljujem, hkrati pa upam, da lahko na njih računam tudi v prihodnje, saj želim, da bi prireditev postala tradicionalna.« D. N. Gobarski piknik na Brnici Članice in člani Društva upokojencev Kasaze - Liboje so pred dnevi pripravili gobarski piknik pri planinskem domu Brnica. Predsednik Komisije za šport in rekreacijo Bojan Dosedla je v svoje roke prevzel organizacijo nabiranja gob ter razstavo gob s strokovnim predavanjem, za pripravo piknika pa je poskrbel predsednik društva Marjan Videc. Zgodaj zjutraj so se članice in člani društva odpravili nabirat gobe. Nabrali so jih več kot 80 vrst. Strokovnjaka za gobarstvo Katarina in Franc Rak sta gobe razvrstila po razstavnem prostoru, ostali pa so prisluhnili predavanju. V velikem loncu je Jerica Čretnik že kuhala gobarsko juho. Za glavno jed sta poskrbela Srečko Feldin in Marjan Oblak. Predsednik društva se je v imenu vseh udeležencev zahvalil Katarini in Francu Raku za strokovno razlago o gobah. Piknik je potekal v prijetnem in veselem vzdušju. Vseh udeležencev je bilo več kot štirideset. F. Č. Med metanjem pikada Športnika leta Vodja športne sekcije Ivan Vidmajer in predsednik DU Petrovče mag. Ivan Glušič podeljujeta pokal za športnika leta Janezu Grobelniku. Pod tem naslovom je Društvo upokojencev Ponikva pred dnevi pripravilo že šesto olimpiado. V šestih športnih panogah se je pomerilo več kot 200 upokojencev iz devetih društev. Olimpiado si je ogledal tudi predsednik stranke Desus Slovenije Karl Erjavec, ki je društvu upokojencev Ponikva, ki ga vodi Ivan Jelen, čestital kot organizatorjem in jim zaželel, da bi se tudi v prihodnje rekreirali in družili. Najpomembnejše je bilo druženje, a tudi rezultati niso bili brez pomena. Vrstni red v vlečenje vrvi: 1. DU Andraž nad Polzelo, 2. Ponikva, 3. Šempeter; suvanje krogle moški: 1. Srečko Kavalar (DU Levec), 2. Ivan Lesjak (Petrovče), 3. Ivan Jelene (Ponikva); met krogle ženske; 1. Veler Štefka (Ponikva), 2. Tilka Breznik (Vrbje), 3. Ivica Razgoršek (Šempeter); met kro- gov moški: 1. Janko Sredenšek, 2. Franc Mandle, 3. Martin Zagoričnik (vsi Ponikva), met krogov ženske: 1. Veler Štefka, 2. Lojzka Jelen (obe Ponika), 3. Milica Lesjak (Vrbje); piko moški: 1. Ernest Lužar (Vrbje). 2. Zvone Guzej (Petrovče), 3. Tone Fužier (Šempeter); pikado ženske: 1. Marica Verdev, 2. Milka Vovk (obe Ponikva), 3.Jo-žica Lužar (Vrbje);rusko kegljanje moški: 1. Franc Falant (Galicija), 2. Ludvik Gorenjak, 3. Vlado Ve-selak (oba Levec); rusko kegljanje ženske: 1. Milka Vovk (Ponika), 2. Katica Hlupič (Vrbje), 3.Marija Romih (Žalec); streljanje z začno puško moški: 1. Jože Žgank (Petrovče), 2. Srečko Kavalar (Levec), 3. Leon Perdan (Vrbje); streljanje z zračno puško ženske: 1. Tilka Breznik, 2. Karla Ferme (obe Vrbje), 3. Marija Gajšek (Gotovlje) itd. Po podelitvi pokalov in priznanja je bilo družabno srečanje. T. T. Društvo upokojencev Petrovče ima zelo razvejano društveno dejavnost, ki se odvija v 21 sekcijah. Med najaktivnejšimi je športna sekcija, ki zelo uspešno zastopa barve svojega društva na športnih srečanjih Zveze društev upokojencev Občine Žalec in pri drugih meddruštvenih tekmovanjih. Letos se ponašajo z deseti- mi osvojenimi pokali in petintridesetimi medaljami. O njihovih dosežkih so spregovorili tudi na tradicionalnem zaključnem srečanju vseh sekcij v Arji vasi, kjer ima društvo svoje športnorekreacijske površine. O delu društva v letošnjem letu je spregovoril predsednik mag. Ivan Glušič in izrekel vse čestitke za dosežene športne rezultate, hkrati pa pozval članstvo, da se še v večji meri vključuje v društvene aktivnosti. O delu in rezultatih športne sekcije je govoril Ivan Vidmajer in s predsednikom društva Ivanom Glušičem podelil letošnja pokala za športnico in športnika leta. To sta Dragica Štrajher in Janez Grobelnik. D. N. Veliko razlogov za dobro voljo Letošnji hmeljarski starešina in princesa z županom Prvo oktobrsko soboto so savinjski hmeljarji letošnjo sezono obiranja zapečatili s hmeljarskim likofom, kot se spodobi za tako pomembno opravilo. Likof, ki je bil prvič v Petrovčah, so organizirali Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Zbor hmeljarskih starešin in princes Slovenije, Občina Žalec in Hmezad - Kmetijska zadruga Petrovče. Vzdušje je bilo veselo, saj je slovensko hmeljarstvo očitno premagalo dolgoletno krizo. Prireditev se je pričela z mašo v petrovški baziliki, nadaljevala pa pod šotorom pri kmetijski zadrugi s kulturnim programom, v katerem so nastopile ljudske pevke s Ponikve, Sa- vinjski oktet, godbi Zabukovi-ca in Liboje, sopranistka Andreja Zakonjšek ob spremljavi Irene Kralj in Klobasekov Pepi. Program je povezoval Franci Podbrežnik. Poleg hmeljarjev in strokovnjakov s področja hmeljarstva, vodstva Občine Žalec in petrovške zadruge so bili med gosti tudi namestnik župana češkega hmeljarskega mesta Žatec Martin Ošlan, predstavnik nemških hmeljarjev območja Halertau Josef Witmann ter nemška hmeljarska kraljica Verena Kuffer. Zbrane pod velikim šotorom pri zadrugi so nagovorili predstavniki vseh organizatorjev, glavna pozornost pa je bila namenjena letošnjemu hmeljarskemu starešini Ivanu Razboršku in princesi Mojci Serdoner. Odkrili so zapis njunih imen na kipu starešine in princese, župan Lojze Posedel pa je združenju hmeljarskih starešin izročil izvirnik listine, ki jo je 4. oktobra leta 1890 cesar Franc Jožef podelil žalskemu županu Francu Hausenbic-hlerju. Združenje hmeljarskih starešin in princes je za izredne zasluge podelilo priznanja trem hmeljarjem: Karliju Orožimu z Gomilskega, Lojzetu Rojniku iz Spodnjih Grušovelj in Ivanu Osetu iz Drešinje vasi. Govorniki so se seveda dotaknili tudi letošnje hmeljske letine in položaja slovenskih hmeljarjev, ki se po mnogih letih končno izboljšuje. Seveda so še sveži spomini na vse težave, tudi ob prevzemu hmelj išč od Hmezada kmetijstva v stečaju. H globoki krizi je pripomogla tudi narava, lanska letina je bila končno spet povprečna, letošnja pa celo boljša od pričakovanj. Dokler ne bo prevzet ves hmelj, je o številkah težko govoriti, vendar pa povprečni pridelek letos znaša 1.600 kg na hektar, to pomeni skupno do 2.400 ton. Po besedah Jožeta Časa (Hmezad Export Import Žalec) je letošnji pridelek v glavnem prodan. Po- Del udeležencev akcije na gradu Žovnek Čistili grad Žovnek Člani Turističnega društva Braslovče so v svojem programu dela za leto 2005 načrtovali delovno akcijo pri urejanju gradu Žovnek. Člani društva se zavedajo, da je grad Žovnek zanimiva turistična točka, ki jo obišče veliko domačih in tujih turistov, zato je prav, da je okolica urejena. Akcijo so izvedli ob sodelovanju članov Kulturnozgodovinskega društva Žovnek Braslovče. Predsednik društva Franc Kralj je povedal, da so najprej popravili in očistili pot, ki vodi na grad Žovnek, nato pa so se posvetili urejanju in čiščenju gradu. Ugotovili so, da so opravili veliko dela. Akcije se je udeležila večina članov društva. T. Tavčar Jesen na tržnici Preboldska kmečka tržnica, ki je letos obeležila že pet let delovanja, vsake toliko časa poskrbi za kakšno prijetno presenečenje, povezano bodisi s kakšnim praznikom ali letnim časom. V soboto, 15. oktobra, je bila tržnica v znamenju jeseni in vonja po pečenem kostanju in okusnem moštu. Osrednji prostor je ponujal prijeten jesenski aranžma z bučami, koruzo, kostanjem, solato, mačehami ... Obiskovalci so tokrat z veseljem segali po pečenem kostanju in moštu. Otroci pa so na temo jesen ustvarjali na eni izmed stojnic. D. N. Skupinska fotografija stalnih prodajalcev na tržnici in Franci Govek, ki je tokrat skrbel za peko kostanja Spomin na življenje na vasi Še pred desetletjem so bili jesenski večeri na podeželju nadvse živahni. Razlog za to so bila najrazličnejša kmečka opravila, zlasti ličkanje - ko-žuhanje koruze. Pod kozolci se je zbralo staro in mlado, iz nji- hovih grl pa je prihajala prijetna pesem. Večer, ki se je pogosto raztegnil dolgo v noč, sta bogatila glasba in humor. Ob vsem tem ni manjkalo pečenih bučnic in kostanja, potice, jabolčnika in drugih dobrot. To je zdaj v pretežni meri le še spomin. Siliranje in obiranje koruze s stroji je to idiliko izrinilo s kmečkih dvorišč. Prav zato je hvalevredno, kjer se trudijo ohranjati spomin na preteklost. Leta 2003 so s tovrstno dejavnostjo pričeli v Društvu podeželskih žena in deklet Občine Tabor, ki ga vodi Mateja Kovačič. V Domu krajanov so pripravili zanimivo etnografsko, kulturno in zabavno prireditev in se odločili, da jo bodo pripravili vsako leto. Obljubo držijo, saj so pred dnevi izpeljali že tretjo. Tudi tokrat je za prostor pod kozolcem, kjer se je običajno »kožuhalo«, služil oder dvorane, okrašen z dobrotami jeseni. Tekmovalci iz posameznih kra- jevnih društev so se pomerili v ličkanju, vezanju in luščenju koruze. Prireditev je vodil in povezoval Lipe Tekavc, predsednik PGD Loke. S petjem so prireditev popestrili pevke in pevci pevskega zbora Pevskega društva Tabor na čelu s pevovodjem Milanom Kasesnikom. Za zabavo in ples pa je poskrbel Duo Zimm. Na tekmovanju je bila najuspešnejša ekipa Turističnega društva Tabor, na drugo mesto se je uvrstila ekipa vaške skupnosti Miklavž, tretja pa je bila ekipa Pevskega društva Tabor. Prireditve se je tudi letos udeležil župan Vili Jazbinšek, ki je vesel in ponosen na pestro kulturno in zabavno življenje v občini. D. Naraglav godbene cene so bile za auroro 3 evre, za bobek in ostale sorte 3,5 evrov, za golding pa 4 evre za kilogram. To je neto cena, ki jo dobi hmeljar, za proste količine pa je cena še nekoliko višja. Kot se za hmeljarski likof spodobi, je bilo obiskovalcem na voljo veliko piva, igral je ansambel Rimljani, za dodatno navdu- šenje pa so zvečer poskrbeli še Atomic Harmonik. Hmeljarski likof bo verjetno odslej vsako leto v Petrovčah. Tako bodo spomladi kmetijsko sezono pričeli z Jožefovim sejmom, zaključili pa z likofom, je povedal predsednik upravnega odbora zadruge Franc Gajšek. K. R. Naš dom kmalu odprt Martina Felicjan z gosti med ogledom doma V Župnijski Karitas Vransko se je pred petimi leti porodila želja po gradnji doma za starejše. Začeli so tako rekoč iz nič. Projekta so se lotili z velikim zanosom, trdno odločeni, da bodo uspeli, je povedala vodja Župnijske Karitas Vransko Martina Felicjan. Želeli so zgraditi dom za starejše, ki bi bili sprejeti v varstvo ne glede na versko prepričanje. Dom, ki so ga poimenovali Naš dom, bo že prihodnji mesec lahko sprejel prve stanovalce. Župnija Vransko, ki je bila investitor doma, je ustanovila Zavod sv. Rafaela Vransko, ki je s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve pridobil koncesijo za opravljanje dejavnosti institucionalnega varstva starejših. Odprtja 5. novembra se bo udeležil tudi minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Janez Drobnič, dom pa bo blagoslovil mariborski škof dr. Franc Kramberger. Vrednost celotne investicije je 337 milijonov tolarjev, od tega so morali za 200 milijonov najeti kredit. V domu je 20 enoposteljnih in 8 dvoposteljnih sob, 2 apartmaja, jedilnica, prostor za fizioterapijo, kuhinja, upravni prostor in kapelica. Naš dom je oddaljen 100 m od cerkve, 130 m od trgovine, 200 m od zdravstvenega in kulturnega doma ter avtobusne postaje, je v središču trga Vransko, a izven prometnega vrveža v naravnem okolju. Vodila ga bo mag. Mojca Hrastnik, delo v domu pa bo v začetku našlo 18 ljudi. Minulo nedeljo je župnijska Karitas Vransko pripravila srečanje občanov, starih sedemdeset in več let. Drugi del srečanja so pripravili v jedilnici novega doma. Od 260 povabljenih se je srečanja udeležilo več kot polovica, med njimi pa so bili tudi tisti, ki bodo kmalu našli svoj drugi dom prav v teh prostorih. Ob tej priložnosti so si udeleženci srečanja dom z zanimanjem ogledali skupaj z Martino Felicijan in vranskim županom Francem Sušnikom, ki je med drugim dejal, da je novi dom zelo pomemben za občino, saj bo tu našlo delo 18 ljudi, v bistvu pa izgradnja doma odraža tudi skrb za starejše občane, ki so potrebni pomoči in ki bodo tukaj našli zatočišče, deležni pa bodo polne oskrbe in nege. Prijazne članice vranske Karitas so goste postregle z okusnim kosilom. Za veselo vzdušje je poskrbel družinski kvintet Goti. T. Tavčar ® FOTO zÉÈjM \L ŠLANDROV TRG 41, ŽALEC ^ V GS 0 r-j TEL: 03/ 710 08 88 no Ì VSAK TOREK AKCIJA g ~ DIGITALNIH FOTOGRAFU: -20% 1® f VSAK ČETRTEK AKCIJA È & ob razvijanju filma in izdelavi g (i) VSAJ 20 FOTOGRAFIJ VAM PODARIMO ft) * 2 FILMA Z 36 POSNETKI w KONEC AKCIJE 30.11.2005 OBČINA ŽALEC Sreda, 2. november, ob 9. uri jesenske delavnice za osnovnošolce; Dom II. slovenskega tabora Žalec, GŠ Žalec, dvorana MS Žalec; informacije: TIC Žalec - 710 04 34. Četrtek, 3. november, ob 9. uri jesenske delavnice za osnovnošolce; Dom II. slovenskega tabora Žalec, GŠ Žalec, dvorana MS Žalec; informacije: TIC Žalec - 710 04 34. Petek, 4. november, ob 9. uri jesenske delavnice za osnovnošolce; Dom II. slovenskega tabora Žalec, GŠ Žalec, dvorana MS Žalec; informacije: TIC Žalec - 710 04 34. Sobota, 5. november, ob 8. uri bolšji sejem; tržnica Žalec; informacije: TIC Žalec - 710 04 34. Sobota, 5. november, ob 8. uri pohod po Savinjski planinski poti - Dobrovlje; zbirno mesto pred trgovino Kili v Libojah; informacije: Planinsko društvo Liboje -714 03 56. Sobota, 5. november, ob 8. uri pohod po Šaleški planinski poti - Kavčič, Gonžar, Jurko, Paški Kozjak; odhod izpred pisarne PD Žalec od 8. uri, izpred POŠ Trje ob 8.15; informacije: PD Žalec in PD Galicija - 041 736 157 in 041 662 883. Nedelja, 6. november, ob 8. uri pohod po Savinjski planinski poti - Dobrovlje; zbirno mesto pred trgovino Kili v Libojah; informacije: Planinsko društvo Liboje -714 03 56. Sreda, 9. november, ob 17. uri mladinski abonma in izven: Bernarda Gašperčič: KATARINA (KUD Teater za vse Jesenice); Dom II. slovenskega tabora Žalec; informacije: TIC Žalec - 710 04 34. Četrtek, 10. november, ob 17. uri cicibanov abonma in izven: Damjana Golavšek in Sten Vilar, NAJBOLJŠI PAR, otroški muzikal (Društvo Muzikalček); Dom II. slovenskega tabora Žalec; informacije: TIC Žalec - 710 04 34. Petek, 11. november, ob 18. uri odprtje razstave likovnih del Franca Ferranta; Savinov likovni salon Žalec; informacije: TIC Žalec - 710 04 34. Sobota, 12. november, ob 6. uri pohod po Levstikovi poti Iz Litije do Čateža; odhod izpred pisarne PD Žalec; informacije: Planinsko društvo Žalec - 041 736 157. Sobota, 12. november, ob 7. uri ekološka pot Žetale; odhod izpred restavracije Nekropolis v Šempetru; informacije: Planinsko društvo Šempeter - 031 501 244. Sobota, 12. november, ob 19.30 martinovanje; Hmeljarski dom KZ Petrovče; informacije: Turistično društvo Petrovče - 031 397 496. Nedelja, 13. november, ob 18. uri 5 ŽENSK.COM, komedija (Špas teater) za izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec; informacije: TIC Žalec - 710 04 34. Sreda, 16. november, ob 10. uri odprtje razstave ročnih del invalidov; Dom II. slovenskega tabora Žalec; informacije: Medobčinsko društvo invalidov Žalec - 031 230 861. Četrtek, 17. november, ob 19. uri dobrodelni koncert Medobčinskega društva invalidov Žalec; Dom II. slovenskega tabora Žalec; informacije: Medobčinsko društvo invalidov Žalec - 031 230 861. Petek, 18. november, ob 18. uri jesenski literarni večer s slovenskimi književniki; Savinova hiša; informacije: TIC Žalec - 710 04 34. Petek, 18. november, ob 19. uri zaključna prireditev izbora NAJLEPŠI KRAJ, HIŠA IN KMETIJA; Dom II. slovenskega tabora Žalec; informacije: TIC Žalec - 710 04 34. Petek, 18. november, ob 19. uri Sobota greha, komedija (KD Galicija); Dom Svobode Griže; informacije: KUD Svoboda Griže - 041 709 179. Petek, 18. november, ob 19. 30 jubilejni koncert harmonikarjev DU Vrbje z gosti “Glasba nas združuje in razveseljuje”; Dom krajanov Vrbje; informacije: Kulturno društvo Vrbje - 040 233 016. Sobota, 19. november, ob 9. uri odprto prvenstvo Šempetra v ju-jitsu za kadete in kadetinje; telovadnica OŠ Šempeter; informacije: Ju-Jitsu klub Aljesan Šempeter - 041 719 586. Sobota, 19. november, ob 18. uri koncert skupine Petrovški vandrovčki ob 10-letnici delovanja z gosti; Hmeljarski dom KZ Petrovče; informacije: Kulturno društvo Petrovče - 570 76 08. Sobota, 19. november, ob 19. uri Večer na vasi; Zadružni dom Ponikva; informacije: Kulturno društvo Ponikva-041 911 531. Nedelja, 20. november, ob 8.30 turnir v pospešenem šahu; klubski prostori ŠK Žalec; informacije: Šahovski klub Žalec - 041 667 288. Četrtek, 24. november, ob 20. uri abonma narodno-zabavne glasbe in izven: VESELE ŠTAJERKE in ANSAMBEL SPEV; Dom II. slovenskega tabora Žalec; informacije: TIC Žalec - 710 04 34. Petek, 25. november, od 15. do 18. ure sejem smučarske opreme; telovadnica UPI Žalec; informacije: Smučarski klub Gozdnik Žalec - 041 638 188. Sobota, 26. november, od 9. do 18. ure sejem smučarske opreme; telovadnica UPI Žalec; informacije: Smučarski klub Gozdnik Žalec - 041 638 188. Sobota, 26. november, ob 18. uri turnir v košarki - trojke; POŠ Trje; informacije: Športno društvo Hofrein - 070 720 464. Nedelja, 27. november, od 9. do 16. ure sejem smučarske opreme; telovadnica UPI Žalec; informacije: Smučarski klub Gozdnik Žalec - 041 638 188. Nedelja, 27. november, ob 10. uri adventni sejem; Novo Celje; informacije: TIC Žalec - 710 04 34. Nedelja, 27. november, ob 14. uri 33. revija domačih ansamblov; Dom Svoboda Liboje; Kulturno društvo Svoboda Liboje; Informacije: Marjan Vrenko -040 308 953. Nedelja, 27. november, ob 17. uri 33. revija domačih ansamblov - ponovitev; Dom Svoboda Liboje; Informacije: Marjan Vrenko -040 308 953. Sreda, 30. november, ob 17. uri Skupščina Zveze športnih društev Občine Žalec; Dom II. slovenskega tabora Žalec; Informacije: TIC Žalec - 710 04 34. OBČINA PREBOLD Petek, 4. november, ob 19. uri zaključna prireditev »Naš kraj lep in urejen«; dvorana Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 5.november, ob 8. uri kmečka tržnica - Martinova tržnica; parkirišče pred OŠ Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 5. november izlet na Slavnik; PD Prebold (Špela Breznikar, 703 64 00, Nuša Dvoršek, 705 35 40). Nedelja, 13. november 1. pohod Franca Serca: Prebold-Marija Reka; PD Prebold (Špela Breznikar, 703 64 00, Nuša Dvoršek, 705 35 40). Petek, 18. november, ob 20. uri gledališki abonma KUD Veseli oder, Velika nedelja: Cilika in Drašek; dvorana Prebold; DPD Svoboda Prebold (Milena Dolinar, 041 356 059). Sobota, 19. november, ob 8. uri kmečka tržnica; parkirišče pred OŠ Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Sreda, 23. november, ob 18. uri bralni večer z znanim domačinom; dvorec Prebold - knjižnica Knjižnica Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40). Petek, 25. november, ob 17. uri otroški gledališki abonma CINGULI RENGULI (glasbeno-gledališka predstava), Klarisa M. Jovanovi in Milivoj M. Roš; dvorana Prebold: DPD Svoboda Prebold (Milena Dolinar, 041 356 059). OBČINA POLZELA Nedelja, 6. november, ob 10.30 zahvalna nedelja na Gori Oljki (maša in družabno srečanje; Župnijski odbor - Jože Kovačec 03 705 00 03). Sobota, 12. november, ob 7. uri pohod od Litije do Čateža; odhod izpred občinske zgradbe na Polzeli (Nandi Glavnik, 031 323 353, Zoran Štok, 031 611 879). Sobota, 19. november, ob 17. uri Zapojmo Ceciliji - slavje zborovodij, organistov in pevcev ter srečanje zakoncev jubilantov; Župnijska cerkev na Polzeli; (Župnijski odbor - Jože Kovačec 03 705 00 03). Petek, 25. november, ob 17.30 predavanje »Karikativnost skozi čas« -dr. Tadej Jakopič; prostori pod cerkvijo na Polzeli (Karitas: Zdenka Jelen, 031 697 290). Sobota, 26. november, ob 6. uri pohod po dolini Glinščice; odhod izpred občinske zgradbe na Polzeli (Zoran Štok, 031 611 879). OBČINA BRASLOVČE Sobota, 5. november pohod v neznano; Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Maja Kumer, 031 340 988). Sobota, 12. november ohod po Martinovi poti marino ob Paki; Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Martin Slemenšek, 041 579 326). Petek, 18. november, ob 20. uri 2. predstava v okviru občinskega gledališkega abonmaja - komedija v izvedbi gledališke skupine Šmartno v Rožni dolini: Trije vaški svetniki; Prosvetno društvo Braslovče (Občina Braslovče, 703 84 12). Sobota, 26. novembra, ob 10. uri 2. adventni sejem v Kulturnem domu Letuš Kulturno društvo Letuš v sodelovanju z vrtcem in šolo Letuš (Eva Mogel, 588 53 08). Sobota, 26. november, ob 10. uri igrica za otoke »Volk in 7 kozličkov« v Kulturnem domu Letuš; Kulturno društvo Letuš (Eva Mogel, 588 53 08). Nedelja, 27. november pohod na Čemšeniško planino (1204 m); Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Natalija Marovt, 041 627 631). UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE ŽALEC ENERGIJA IN ZDRAVJE Na Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Žalcu že pet let deluje krožek Energija in zdravje in vsakič znova se rojevajo nove ideje, nova znanja, nova prijateljstva. Naše teme pogovorov izhajajo iz najrazličnejših življenjskih modrosti, ki se jih učimo vnašati v vsakdanje življenje. Pozorni smo na celostno negovanje naše biti, zato so srečanja bogata z raznolikimi vajami. Srečujemo se vsak torek ob 16. uri (informacije na telefon 713 68 80). Pridružite se nam in postanite nova iskrica v čudovitem plamenu duhovnega zorenja. Neli Kač Četrtek, 17. november, ob 18. uri dan slovenskih splošnih knjižnic; Medobčinska matična knjižnica dobi svoj ekslibris. Četrtek, 24. november, ob 18. uri Franci Horvat in Toscana. àwLTURA MLADIH Draga učenka, dragi učenec! Prve letošnje počitnice so pred vrati. Delno bodo praznične, delno pa so lahko ustvarjalne. Spet te vabimo, da jih preživiš v naši družbi. Organiziramo 3-dnevne delavnice, različnih oblik in zvrsti. Tvoj prispevek za posamezno delavnico je 500 SIT na dan, torej 1500 za vse tri dni. Program je pripravljen tako, da si lahko prisoten tri dni, saj se bodo dogajale različne stvari, lahko pa prideš tudi na posamezen dan, se pa moraš tako tudi prijaviti. Prispevek plačaš naši hostesi ob prihodu. PLESNA DELAVNICA - vodi jo Breda Stepan, potekala bo na odru Doma II. slovenskega tabora v Žalcu med 9. in 12. uro (če bo prijav veliko, bomo udeležence razdelili v starejšo in mlajšo skupino). IZDELOVANJE NAKITA (uhanov, zapestnic, ogrlic ...) - delavnico bosta vodili Damjana in Živa Božičnik, odvijala pa se bo v avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu med 9. in 12. uro. GLASBENA DELAVNICA - vodili jo bosta Vesna Pobežin in Katja Florjančič, potekala pa bo v prostorih Glasbene šole Žalec med 9. in 12. uro (izdelovanje instrumentov, petje in igranje na različne instrumente ter gibanje). OBLIKOVANJE GLINE IN DAS MASE - potekali bosta dve delavnici, in sicer bo: -prvo vodila Mihaela Jezernik med 9. in 12. uro. -drugo pa Barbara Zupanc med 13. in 16. uro. Delavnici bosta v dvorani Mestne skupnosti na Hmeljarski ulici 3. Dobimo se na parkirišču nasproti UPI - Ljudske univerze Žalec. Prijavnice pošljite ali prinesite na naš naslov ali oddajte v TIC Žalec na Šlandrovem trgu 25 (Savinova hiša). PRIJAVNICA ______________________________, UČENEC/KA ____RAZREDA OSNOVNE ŠOLE_________________ SE PRIJAVLJAM V POČITNIŠKO DELAVNICO, ki bo potekala med 2. in 4. novembrom 2005, in sicer (obkroži ustrezno): 1 DAN 2 DNI 3 DNI 1. PLESNA DELAVNICA 2. IZDELOVANJE NAKITA 3. GLASBENA DELAVNICA 4. OBLIKOVANJE IZ GLINE a) med 9. in 12. uro b) med 13. in 16. uro OBVEŠČAMO PA VAS TUDI, DA JE BREDA STEPAN ŽE PRIČELA S CELOLETNO PLESNO DELAVNICO NA ODRU Doma II. slovenskega tabora Žalec, IN SICER: OB PONEDELJKIH OD 16.30 DO 18.00 ZA MLAJŠO SKUPINO IN OB SREDAH OD 17.00 DO 18.30 ZA STAREJŠO SKUPINO PLESALCEV. MESEČNI PRISPEVEK ZA POSAMEZNEGA UČENCA JE 2000 SIT, PLAČATE PA V ZAČETKU VSAKEGA MESECA OB PRIHODU. GLEDALIŠKI ABONMA OBČINE BRASLOVČE 2005/2006 Spoštovani abonenti in ljubitelji gledališkega abonmaja Občine Braslovče, prihaja čas za ogled gledaliških predstav, ki se že tretje leto zapored organizirajo v okviru občinskega gledališkega abonmaja. Pretekli dve leti je gledališki abonma organiziralo Kulturno društvo Gomilsko, v letošnjem letu pa je njegovo organizacijo prevzelo Prosvetno društvo Braslovče. Na odrih v Braslovčah, na Gomilskem in v Letušu se bo predstavilo šest odličnih gledaliških skupin od blizu in daleč, ki bodo s svojimi deli popestrili petkove zimske večere. Za vas smo izbrali naslednje gledališke predstave: Mrtvi ne plačujejo davkov, Trije vaški svetniki, Cilka in Drašek, Sobota greha, Ah moški, pri nas pa bo gostovala tudi gledališka skupina iz Boršta. Cena abonmajske karte znaša 4.500 SIT. Karte je možno kupiti v Knjižnici Braslovče, na Občini Braslovče, v Osnovni šoli Braslovče, v trgovinah Pauer, KZ Braslovče, Lorger v Kamen-čah in pri predsednikih kulturnih društev. Na voljo pa bodo tudi vstopnice za posamezne predstave po ceni 1.000 SIT za predstavo. Vabimo vas, da se skupaj nasmejimo v letošnji sezoni gledaliških predstav. Trideset let KD Gomilsko S plesom, pesmijo in glasbo obeležen jubilej Im w i -.-naj i t k « m. h m if ; in tu uJnw Dobitniki priznanj in predsednica društva Marija Rančigaj V dvorani Doma krajanov Gomilsko je zadnjo soboto v septembru tamkajšnje kulturno društvo organiziralo slavnostno prireditev ob 30-letnem jubileju. Ob tej priložnosti so najzaslužnejšim članom podelili društvena priznanja, predstavili novo celostno podobo in prenovljene prostore društva, ki ga že nekaj let uspešno vodi Marija Rančigaj. Jubilejno prireditev so sooblikovali učenci Podružnične OŠ Gomilsko, mladinska dramska skupina, gostujoči pevci MPZ Kope Legen iz Slovenj Gradca, Laura Laznik, Meta Skok, Blaž Strožer ter instrumentalistki Majda Rančigaj in Urška Tekavc. Celotna prireditev je ponazarjala bogato in pestro kroniko društva. KD Gomilsko je bilo kot Prosvetno društvo Gomilsko ustanovljeno spomladi leta 1975. Vsekakor pa je bilo kulturno delovanje zelo pestro že veliko let prej, bodisi v okviru gasilskih društev v Grajski vasi in na Gomilskem ali pod okriljem Športnega društva. Osnova vsega kulturnega delovanja je bila zlasti šola, od koder se je ljubezen do kulturnega ustvarjanja prenesla na mladino, ki je bila zelo aktivna v okviru mladinske organizacije. Največji razcvet je društvo doživelo na področju petja, saj sta delovala kar dva zbora. Že ob ustanovitvi društva je deloval Dekliški pevski zbor. Pobudo za ustanovitev je v letu 1973 dala učiteljica Tončka Hazier. Leta 1976 je pevovodjo Vlada Juharta nasledila Tanja Cehner, ki je zbor vodila vse do leta 1995. Zaradi potreb kategorizacije se je zbor v letu 2001 preimenoval v Ženski pevski zbor. V lanskem letu je praznoval 30-letni-co delovanja. Konec leta 1976 je bil ustanovljen moški pevski zbor, ki ga je vodil Milan Lesjak. Decembra leta 1979 je drugega zborovodjo, Jožeta Škorjanca, nasledil Drago Cehner. Januarja 1980 so medse povabili ženske. To je bil začetek nadvse uspešnega mešanega zbora, ki je deloval do leta 1995. Zadnjih pet let je zbor vodila Tanja Cehner. Tudi na dramskem področju je bilo društvo zelo aktivno in njihova dramska skupina je uspela na oder postaviti kar nekaj gledaliških iger, zlasti komedij. Društvo ljubiteljev starin Drago Bobnič ob stojnici s starinami na turistični tržnici V Občini Žalec že nekaj mesecev deluje Društvo ljubiteljev starin in umetnosti. Pred tem je društvo delovalo na področju Slovenskih Konjic, zdaj pa ima svoj sedež v kraju Studence pri Ponikvi oziroma v Žalcu, kjer imajo tudi razstavno-pro-dajno galerijo starin. Poimenovali so jo po Janezu Hausenbichlerju, najzaslužnejšemu človeku za razvoj hmeljarstva v Savinjski dolini. Predsednik društva Drago Bobnič ima v svoji zbirki starin tudi nekaj njegovih osebnih predmetov, kosov pohištva in tudi listino - diplomo, ki jo je leta 1890 Janezu Hausenbichlerju za dosežke v hmeljarstvu podelil cesar avstro-ogrske monarhije Franc Jožef. »Zelo vesel in ponosen sem, da mi je uspelo rešiti ta pomemben dokument, ki bi sicer končal v smeteh. Janez Hausenbichler je bil velika osebnost Savinjske doline in Žalca, zato si zasluži bistveno večjo pozornost, kot smo mu jo izkazovali doslej. Bil je človek, ki je dal s hmeljarstvom dolini izjemen pečat in tudi zato smo ime galerije posvetili njemu v čast,« je povedal Drago Bobnič, s katerim smo se pogovarjali na žalskem trgu ob svetovnem dnevu turizma. Na vprašanje, kaj ga je pripeljalo do ustanovitve tovrstnega društva, je de- jal: »Najprej je bila to ljubezen do ohranjanja naravne in kulturne dediščine. Že kot otrok sem imel poseben odnos do starin in jih tudi z veseljem zbiral. Kasneje je to prišlo v nekakšno profesionalnost in pred štirimi leti sem ustanovil Društvo ljubiteljev starin in umetnosti, ki je delovalo na področju konjiške občine, sedaj pa smo se usidrali v Občini Žalec. Prednostna naloga našega društva, ki vključuje člane z vseh koncev Slovenije, je ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Z nami se družijo tudi obrtniki, ki so opravljali dela, ki večinoma izumirajo. Mednje sodi umetnostno kovaštvo, lončarstvo pa tudi klekljanje in podobne dejavnosti, ki izginjajo iz naše etnografske in kulturne krajine.« Drago Bobnič se je s člani društva lotil zanimivega projekta Mednarodna turistična stojnica. Za projekt so prejeli že več priznanj in pohval. Na stojnicah bodo predstavljali različne zbirke starin in rokodelske obrti, ki izumirajo. »Ta projekt bo zaživel na mestnem trgu v Žalcu. Tudi zato sem se danes odločil popestriti turistično tržnico z našo stojnico in navezati tesnejše sodelovanje z Zvezo TD Občine Žalec. Sicer pa naj bi se naše društvo tudi včlanilo v zvezo. Sodelovati želimo z vsemi, ki delujejo na področju ohranjanja naravne in kulturne dediščine,« pravi Drago Bobnič ter dodaja, da je njihova prednostna naloga nadaljevati s prej omenjenim projektom. V ta namen so se povezali z Razvojno agencijo Savinja Žalec in Razvojno agencijo Celje. Folklorna skupina Ponikva pod vodstvom Majde Kričej »Društvo vse do letos ni praznovalo obletnic, saj je imelo veliko dela s sprotnimi zadevami. Zadnje društveno priznanje je bilo podeljeno 1983. leta. Uspehi so jih vodili v še natančnejše delo. Kakovost je narekovala veliko vaj. Skoraj vsako leto so organizirali intenzivne vaje. Do sredstev pa so prišli na podlagi trdega dela ob organizaciji večjih prireditev,« je med drugim povedala predsednica KD Gomilsko Marija Rančigaj. Ob tej priložnosti je dejala, da je seme, ki je bilo zasejano pred tridesetimi leti, obrodilo bogate sadove in da je čas, da se njiva preorje in zaseje novo seme, hkrati pa se nameni več pozornosti tudi praznovanju jubilejev, za kar do sedaj ni bilo časa. S to jubilejno prireditvijo je dobilo društvo nov zagon, ki se kaže tudi v celostni podobi društva, prenovljenih društvenih prostorih, odprtju internetne strani www.kd-gomilsko.com in v izbiri slogana Kultura ne pozna meja - naj nas povezuje. V načrtu pa je tudi izdaja kronike društva. Na jubilejni slovesnosti so za delo na kulturnem področju podelili društvena priznanja. Priznanja so prejeli: Lučka Blatnik, Igo Cizej, Milena Derča, Roška Drča, Anton Jelen, Ivi Kosem, Tone Kozmelj, Ida Kreča, Marko Rančigaj, Damjana Stanko, Magda Šalamon, Drago Šmit, Dušan Tiselj, Slavko Tiselj, Vinko Topovšek st., Jani Turnšek, Métka Turnšek, Društvo kmečkih žena Trnava - Gomilsko, PGD Gomilsko in Podružnična OŠ Gomilsko. Za dolgoletno sodelovanje so MoPZ Kope Legen podelili zahvalo, listino z nazivom častni član pa Tanji Cehner. D. Naraglav in umetnosti »Na stojnicah bodo na ogled rokodelske obrti, kultura slovenskega oblačenja, kultura slovenske kulinarike in podobno. To ne bo sejem, ampak neke vrste galerija, ki bo delovala 365 dni v letu.« In kako je prišel do listine in drugih predmetov Janeza Husenbichlerja? »Te predmete sem odkupil, ko so podirali Hausenbichlerjevo hišo. Obiskali so me ljudje, ki vedo, da se ukvarjam z zbiranjem starin. V odkup so mi ponudili celotno zbirko njegovih knjig (okrog 200), več njegovih osebnih predmetov in kosov pohištva. Ob tej priložnosti pa sem tako rekoč med smetmi opazil tudi diplomo, ki je pomemben dokument za zgodovino Žalca in hmeljarstva. Hvala bogu, da je prišla v moje roke, saj bi drugače končala v smeteh in bi bila za vedno izgubljena.« Drago Bobnič ima v galeriji starin še veliko drugih dragocenosti. Med naj-večjimi je po njegovem zagotovo reliefna simsa Barbare Celjske (stara približno 250 let). To je edina tovrstna upodobitev te ženske, ki velja za eno izmed največjih žensk v Evropi. Bila je ogrska, nemška in češka kraljica, ki je že v času življenja burila duhove svojega časa z lepoto, inteligenco in posebno močjo, ki jo premorejo le močne ženske. Društvo ljubiteljev starin in umetnosti šteje že več kot 100 članov. To so zbiralci starin, obrtniki izumirajočih obrti pa tudi slikarji, kiparji, rezbarji in drugi ljubitelji ohranjanja naravne in kulturne dediščine. Vsi, ki jih tovrstna dejavnost zanima, se lahko včlanijo v društvo v Hausenbichler-jevi galeriji na Šlandrovem trgu 28 v Žalcu. Galerija je odprta ponavadi vsak dan med 9. in 13. uro in tudi popoldan, sicer pa po dogovoru. D. Naraglav Folklorna skupina Ponikva je ob zaključku minulega meseca praznovala 5-letnico delovanja. Ob jubileju so v dvorani Zadružnega doma na Ponikvi pripravili prvi jubilejni koncert, na katerem so sodelovali Folklorna skupina OŠ Ponikva, Folklorna skupina Grifon iz Šempetra, citrarski duet in harmonikarji. Prireditev je povezovala Jožica Ocvirk. Jubilejni koncert je pričela skupina ljudskih glasbil in plesalcev. Splet slovenskih ljudskih plesov so zaplesali plesalke in plesalci Folklorne skupine OŠ Ponikva. Oder v dvorani so v nadaljevanju preplavili prekmurski plesi Folklorne skupine Ponikva, s koroškimi plesi pa so večer obogatili plesalci Folklorne skupine Grifon. Prvi del jubilejnega večera so zaključili citrarski duet in gosti. Jubilantom so spregovorili podžupan Občine Žalec Janko Kos, predsednik sveta Ob odprtju razstave V Savinovem razstavnem salonu v Žalcu je do 31. oktobra odprta razstava grafičnih del akademskega slikarja in grafika Vladimirja Makuca. Ob odprtju razstav je o njegovem življenju in delu govorila likovna kritičarka Marlen Premšak. Vladimir Makuc, rojen v Solkanu pri Novi Gorici, je slikarstvo študiral na Akademiji za likovno umet- V mali dvorani Kulturnega doma na Polzeli je bila do 16. oktobra odprta razstava del 31 ljubiteljskih likovnikov, ki so pred tem sodelovali v tridnevni jubilejni 15. likovni koloniji prijateljstva Polzela 2005. Zbrane likovnike in druge goste je najprej pozdravil predsednik Kulturno-umetniškega društva Polzela Marko Slokar, razstavljavce pa je predstavila vodja Območne izpostave Javnega sklada Republike Slovenije Jožica Ocvirk. Kot je poudarila, je bila letošnja likovna kolonija po številu udeležencev izjemno bogata. Sodelovalo je kar 31 amaterskih likovnikov s širšega celjskega območja, ki so ustvarjali v različnih tehnikah. Razstavo je odprl pol-zelski župan Ljubo Žnidar, ki je izrazil zadovoljstvo in se obenem zahvalil vsem, še posebej Jožici Ocvirk, ki je strokovno vseh petnajst let vodila likovne amaterje na polzelskih likovnih kolonijah. Vsem je zaželel, da se tudi drugo leto srečajo z novimi spoznanji in izzivi na tem področju. Ude- KS Ponikva in poslanec DZ Ivan Jelen ter predsednik Zveze kulturnih društev Savinja Žalec Ivo Lindič. V drugem delu večera je Folklorna skupina Ponikva predstavila belokranjske in kozjanske plese, nost v Ljubljani in se po diplomi vpisal na specialko za restavratorstvo. Imel je že več kot 70 samostojnih razstav, s svojimi deli pa je sodeloval na več kot 450 razstavah grafike doma in na tujem, predvsem na mednarodnih bienalih in trienalih. Prejel je več nagrad, med pomembnejšimi pa so Prešernova nagrada 1979. leta, nagrada Riharda Jakopiča 1987 in Bevkova na- ležencem letošnje kolonije so podelili priznanja in spominska darila. V letošnji koloniji so sodelovali: Mihael Omladič, Tina Prislan, Janez Prislan, Marija Korošec, Tadeja Ogris, Marko Fužir, Anica Tamše, Mateja in Irena Pevnik, Naja in Nika Bedek, Simona Zof-fel, Ema Ožir, Kristina Kočevar, Marija Jelen, Arpad Šalamon, Slavi Pavšek, Vid Hanžič, Julija Juhart, Štefka Kordež, Irena Guček, Jože in Pepca Hohkraut, Ibro Folklorna skupina Grifon pa dolenjske plese. Jubilejno prireditev sta, po zaključnih besedah organizatorjev, zaokrožili folklorni skupini s Ponikve in Šempetra. Ob zaključku je sledila podelitev Maroltovih značk. D. Naraglav grada v Gorici leta 1990. Med novejšimi nagradami so nagrada na 6. mednarodnem bienalu v Kairu leta 1996, nagrada mednarodne žirije na 22. mednarodnem grafičnem bienalu v Ljubljani 1997 in velika nagrada Majskega salona v Ljubljani leta 7.001. Likovni jezik Vladimirja Makuca je prepoznaven na prvi pogled. Tako jasen je, take značilen, lahko berljiv in hkrati tako sugestiven. Njegovi motivi, eviti v svojevrstno intimnost, v mehkobo, ki jo omogoča uporaba suhe igle, so prepoznavni, ponavljajoči, so sledi zgodbe, ki se zanj nikoli ne konča. Podoba ptice, simbola hrepenenja in svobode, ptice v letu ali ptice na tleh, v jatah in medsebojnih odnosih, se kot stalnica pojavljajo na njegovih listih, ob njih pa še drugi živalski in človeški liki, postavljeni v svojevrstno okolje. V kulturnem programu sta nastopila harmonikarja Andreja Turnšek in David Pintar, razstavo pa je odprl župan Lojze Posedel. T. Tavčar Džumhur, Viktorija Meh, Oskar Savine, Tjaša Ocvirk, Dušan Kovač, Ana Lukner in Uroš Koceli. Posebna priznanja so za sodelovanje pri organizaciji vseh petnajstih kolonij prejeli Arpad Šalamon, Irena Pevnik, Marko Slokar, Marinka Bereša, Ljubo Žnidar in Stanko Novak. Na vseh petnajstih kolonijah so kot ustvarjalci sodelovali Anica Tamše, Oskar Sovine in Irena Pevnik. Odprtje razstave je popestrila vokalna skupina Primule. T. Tavčar Vladimir Makuc v Žalcu Jubilejna likovna kolonija prijateljstva Letošnji udeleženci likovne kolonije in prejemniki posebnih priznanj Obnova strehe na rojstni hiši Neže Maurer Obnova hiše Neže Maurer Občina Polzela je že pred leti rojstno hišo pesnice in pisateljice Neže Maurer proglasila za kulturni spomenik. Glede na to, da je hiša stara več kot 250 let, jo je že krepko najedal zob časa. Najprej so morali utrditi temelje, da se hišica, ki stoji v Podvinu pri Polzeli, ne bi sesedla. Naslednji korak je obnova strehe, ki pravkar poteka. Za izvedbo tovrstnih del so morali pridobiti soglasje Zavoda za spomeniško varstvo Celje. Člani Turističnega društva Polzela namenijo veliko časa urejanju hiše in njene okolice. Hišo na željo obiskovalcev tudi odprejo in lahko si ogledate notranjost, ki ohranja podobo iz otroških letih Zalesnikove Nežike, kot jo še danes imenujejo njeni vrstniki, s katerimi je preživljala to obdobje. T. Tavčar Računalnik tudi v Krajevni knjižnici Liboje Krajevna knjižnica Liboje, ki deluje pod strokovnim vodstvom Medobčinske matične knjižnice Žalec, je od septembra bogatejša za računalniško opremo, ki omogoča izposojo v sistemu Cobiss. Gradivo, ki je nabavljeno in katalogizirano v matični knjižnici, je vidno v katalogu OPAC, ročno izposojo pa je nadomestila avtomatizirana. Sodobno računalniško opremo, ki vključuje računalnik, monitor, tiskalnik in čitalec črtne kode, sta v enakem deležu sofinancirala Ministrstvo za kulturo in LIKO Liboje, d. d.. Krajevna knjižnica Liboje se je uvrstila med knjižnice, ki postajajo sodobna informacijska središča in nudijo članom in uporabnikom pomembne informacije. Podatki o želenem gradivu so dosegljivi vsak hip, članom Bralni večeri pa je omogočena tudi podaljšava preko medmrežja. Člani knjižnice in zaposleni smo financerjem hvaležni, prav tako pa tudi Krajevni skupnosti Liboje, ki je zelo naklonjena razvoju knjižničarstva v kraju. Jolanda Železnik Zgodba čistilke Marije Dvorana KUD Svoboda Griže je doživela že veliko uprizoritev raznih iger domačih gledališčnikov, ki jim že vrsto let daje izjemen zagon Olga Markovič. Pohvalijo se lahko z vrsto uspelih uprizoritev, še posebno pa občinstvo uživa ob gledaliških projektih TV Griže v živo, ki so avtorsko in režisersko delo Olge Markovič. Vsakdo, ki si je ogledal katero od šestih oddaj TV Griže v živo, se je lahko nasmejal do solz. Sicer pa, če je zraven Olga in gledališčniki iz Griž, običajno smeha ne manjka. Ob vseh režijah, igrah in drugih gledaliških in voditeljskih aktivnostih se je Olga ponovno preizkusila v monokomediji. Izbrala je Partljičevo delo Čistilka Marija, ki jo po slovenskih odrih uspešno igra Partljičeva hči Mojca Partljič. Težko bi naredili primerjavo med njunima nastopoma, saj sta obe izvrstni in v veselje gledalcem. Olga Markovič je premierno predstavo pripravila na domačem odru v Grižah, kjer je za sceno poskrbel njen mož Aco Markovič, sponzor predstave je bilo KUD Svoboda Griže, medijski sponzor pa Radio Goldi. Občinstvo v dvorani je v soboto, 15. oktobra, uživalo ob predstavi in upamo si trditi, da bo tako tudi povsod, kjer bo Olga v vlogi čistilke Marije nastopila v prihodnje. D. Naraglav Medobčinska matična knjižnica Žalec oziroma Knjižnica Prebold, ki jo vodi knjižničarka Nuša Dvoršek, bo jesenski in zimski čas popestrila z bralnimi večeri v preboldski graščini. Prvi večer so že pripravili, in sicer v spomin na pisatelja, padarja in vrača Janka Kača, danes ob 18. uri zvečer pa se bo predsta- vila domačinka - pesnica Ana Marija Petek iz Latkove vasi. V času, ko je še izhajal občinski časopis Žvajga, je v njem objavila nekaj pesmi, podpisane s psevdonimom. Knjižnica Prebold z Nušo Dvoršek, ki bo večer tudi vodila, vas torej vabi, da se jim pridružite. D. N. Švicarski harmonikarji v Žalcu Harmonikarski orkester ORO iz Švice V dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu so v petek zvečer gostovali člani švicarskega harmonikarskega orkestra ORO. Orkester sestavljajo večinoma profesorji harmonike, njihov dirigent pa je profesor harmonike Bruno Thomann. Orkester so ustanovili leta 1981, danes pa je po mnenju mnogih najboljši harmonikarski orkester v Švici. V Žalcu so obiskovalcem predstaviti glasbeno širino harmonike, zato za svoje igranje izbirajo najtežja dela vseh glasbenih zvrsti od klasike, džeza, filmske, latinskoameriške, zabavne in narodne glasbe, igrajo tudi izvirne skladbe za harmonikarski orkester. T. Tavčar Vpogled pred izidom Bralce obveščamo, da bo 3. decembra 2005 izšla prva književna revija na našem območju. Poimenovali smo jo VPOGLED, njen glavni in odgovorni urednik je pisatelj Mare Cestnik, oblikoval jo bo likovni kritik Boris Gorupič, vodja tega projekta pa je Zavod za kulturo, šport in turi- zem Žalec. Izid revije, ki bo v prihodnje izhajala dvakrat letno, je omogočila Občina Žalec, želimo pa, da bi se v prihodnje temu projektu pridružile tudi druge občine Spodnj e Savinjske doline, saj bodo v reviji izhajali avtorji s celotnega savinjskega področja. V reviji zaenkrat sodelujejo: Ivan Dobnik, Peter Zupanc, Savina Vybihal, Nuša Ilovar, Magda Šalamon, Simon Delakorda, Maja Horvat, Brina Krašovec, Ivica Cvikl, Barbara Jelen, Danijel Bedrač, Jaša Koceli, Tomaž Mahkovic in Slavica Tesovnik. Do 31. oktobra 2005 je revija še odprta prispevkom za prvo številko. Zatorej še enkrat va- bimo vse, ki iščete svoje mesto v zgodbi življenja skozi besedno umetnost, da se nam pridružite. Vse potrebne informacije dobite pri Lidiji Koceli na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a, Žalec, tel. 712 12 82 ali 041 315 802. L. K. Knjižnica vas pričakuje Morda ste kdaj želeli vstopiti v knjižnico, pa niste, ker niste poznali »hišnega reda«? Morda ste imeli kakšno vprašanje, pa niste želeli vprašati knjižničarja? Morda pa se niste znašli v prostoru? Z željo, da bi knjižnico spoznali tudi tisti, ki še vanjo ne zahajate, in da bi jo bolje spoznali tisti, ki ste že naši obiskovalci, vam ponujam v branje naslednji prispevek. Če v njem ne boste našli želenih informacij, lahko pišete na elektronska naslova jolanda@ce.sik.si in irena.stusej@ce.sik.si. Medobčinska matična knjižnica Žalec združuje 11 knjižnic: Občinsko knjižnico Braslovče, Občinsko knjižnico Polzela, Občinsko knjižnico Prebold, Občinsko knjižnico Tabor, Občinsko knjižnico Vransko, Občinsko knjižnico Žalec, Krajevno knjižnico Griže, Krajevno knjižnico Petrovče, Krajevno knjižnico Ponikva, Krajevno knjižnico Liboje in Krajevno knjižnico Šempeter. Po letu 2000 nam je uspelo knjižnice, za katere strokovno skrbimo, povezati v knjižnično mrežo, urejeno po veljavni knjižničarski zakonodaji. Čas odprtosti smo povečali in uskladili z normativi. Knjižnice so odprte tudi ob sobotah. Gradivo nabavljamo in katalogiziramo v matični knjižnici, širokemu izboru knjig za otroke in mladino smo dodali neknjižno gradivo, še zlasti smo bralce razveselili s periodiko, ki jo radi prebirajo. V pomoč pri nabavi so nam predlogi naših bralcev, kaj bi želeli brati. Če je le možno, jih uresničimo. Pravilnik o splošnih pogojih poslovanja je za vse enak in omogoča vsem v mreži enake pogoje, ne glede na to, kje so se včlanili in kakšne barve je njihova izkaznica. Toda, pozor! Z izkaznico si lahko izposoja le lastnik izkaznice, kajti le-ta ni prenosljiva. Zaradi tega smo knjižničarji kdaj za koga »zateženi«, toda takšen je knjižnični red. Poudarila bi, da je Občina Prebold omogočila vsem, ki se vpišejo v Občinsko knjižnico Prebold, brezplačno članstvo, vendar samo za izposojo v omenjeni enoti. V drugih enotah je potrebno plačati članarino skladno s cenikom. V vseh enotah so oproščeni plačila članarine mladi do 18. leta, nezaposleni in 100 % invalidi. Uporabnikom smo se približali tudi s spletnimi stranmi. Da bi se izognili zamudninam, vas vabimo, da sposojeno gradivo podaljšate preko medmrežja. Pri vpisu vam bodo knjižničarji svetovali, kako do gesla. Če boste imeli poravnane vse obveznosti do knjižnice, boste lahko gradivo podaljšali, kadar boste želeli, tudi če boste na dopustu. S pomočjo projektnih razpisov Ministrstva za kulturo in s pomočjo občin ustanoviteljic imamo sodobno računalniško opremo v vseh občinskih knjižnicah. V Žalcu nam je lani uspelo ob podpori Občine Žalec in Ministrstva za kulturo zamenjati zastarelo terminalsko delo z delom na sodobnih osebnih računalnikih. Kar nekaj knjižnic je opremljenih z avdio in video opremo, fotokopirnimi stroji, digitalnimi fotoaparati, bralniki in tako se približujemo pogojem za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe. Skoraj v vseh je možna uporaba medmrežja. V računalniški bazi imamo več kot 140 000 enot knjižnega gradiva, referenčno zbirko gradimo postopoma in obsega že več kot 2500 enot, v mreži je že več kot 5000 članov, od tega lani na novo vpisanih 1100. Kar zadeva število zaposlenih, žal, močno zaostajamo. Posvečamo pa ustrezno pozornost izobraževanju. Skoraj vsi zaposleni imamo višjo ali visoko izobrazbo, redno pa izpopolnjujemo svoje strokovno znanje, ki je pogoj za izvajanje aktivnosti, s katerim dvigujemo bralno kulturo tudi izven delovnega časa. Računalniškim poskusom obdelave gradiva je leta 1995 sledil prehod v sistem COBISS - kooperativni online bibliografski sistem in servis, katerega skrbnik je IZUM Maribor. Najprej smo Cobiss uvedli v matični knjižnici, in sicer v fazo izposoje in obdelave gradiva. Postopoma pa smo z njim opremili vse sedanje občinske knjižnice v mreži pa tudi nekatera krajevna izposojevališča. Tako je našim uporabnikom omogočen vpogled v katalog vseh knjižnic v mreži in vsak hip lahko ugotovijo, če je želeno gradivo dostopno v kateri izmed enot. Letos smo v Žalcu pričeli z uporabo programa COBISS 3, to je nadgradnja prej omenjenega, in pomeni trenutno naj višjo stopnjo računalniške programske opremljenosti slovenskih knjižnic. V okolju Windows omogoča natančen vnos in pregled vseh podatkov o gradivu, vključno z natančnim spremljanjem financiranja. Jolanda Železnik Frendi vse boljši Tekmovanje konjenikov Župan Marko Balant med izročanjem pokala Andreju Pisku za zmago v tekmovanju dvovpreg in Ervin Čas med namestitvijo zmagovalne rozete kobilama Džini in Cveti Na Polzeli že tretje leto deluje klub malega nogometa KMN Frendi Polzela. V tem času so osvojili veliko pokalov v različnih ligah in na turnirjih po Savinjski dolini. Pred mesecem dni so pripravili tudi prvi turnir za pokal KMN Frendi, na katerem je nastopilo kar 18 ekip. Kot je povedal kapetan ekipe Roman Korun, sodelujejo v ligi malega nogometa na Polzeli, kjer so trenutno na prvem mestu, in v ligi malega nogometa v Andražu nad Polzelo, kjer so trenutno na tretjem mestu. Za ekipo nastopajo: Goran Vidovič, Aleš Turnšek, Peter Ferme, Tadej Čretnik, Tadej Ožir, Vlado Bosek, Jernej Grobler, Rajko Skerlovnik, Sebastjan Novak, Nikola Kesedžič, Tadej Jurgec, Marjan Radič, Rok Šin-cek, Branko Pusovnik, Klemen Vek Živortnik, kapetan ekipe je Roman Korun, športni direktor Bojan Bašič, predsednik kluba pa Damjan Ožir. T. Tavčar Konjeniško društvo Mustang Gomilsko je na svojem ranču v Grajski vasi tudi letos organiziralo konjeniško prireditev s tekmovanjem v spretnostni vožnji dvovpreg, enovpreg in spretnostnem jahanju. Na tekmovanju dvovpreg, ki je štelo za pokal Slovenije, je prepričljivo zmagal Andrej Pišek s sovoznikom Sandijem Glažarjem in kobilama Dži-no in Cveto. Ta posadka prepričljivo vodi tudi v skupnem seštevku za pokal Slovenije. Na prireditvenem prostoru je tekmovalce in občinstvo pozdravil predsednik KD Mustang Milan Košenina. Tekmovanje je odprl župan Občine Braslovče Marko Balant in pohvalil konjeniško društvo za prizadevno delo in organizacijo tovrstnih prireditev. Glavni sodnik tekmovanja je bil tudi letos Ervin Čas, povezovalec pa Toni Rehar. Na drugo mesto sta se uvrstila Anton in Peter Puncer s konjema Dodi in Diana iz KK Ga-nimed Žalec, tretja pa sta bila Boštjan Brinjovc in Igor Ujčič, prav tako iz KK Ganimed Žalec z lipicancema 233 Lipica 4 in 211 Betalka 27. V tekmovanju enovpreg je bil najuspešnejši Anton Puncer s konjem Dodi iz KK Ganimed Žalec, na drugo in tretje mesto pa sta se uvrstila Sandi Glažar s kobilo Cveto in Andrej Pišek s kobilo Džino (oba KD Celje). V spretnostnem jahanju je zmagal Alen Grum (član malteške konjenice), drugo mesto je osvojila Teja Kelc (Ranč Čanč Velenje) in tretje Peter Vodišek (član šaleške konjenice). Najboljši trije v posameznem tekmovanju so prejeli pokale, konji pa rozete. D. Naraglav Memorial Vlada Vebra Tomiju in Gregorju 5. mesto Tomi Cilenšek in Gregor Brešar Memorialni turnir je potekal v Športnem parku v Žalcu. V minulem mesecu je v okolici Velenja potekal že 22. OMV reli Velenje, na katerem sta uspešno nastopila tudi Preboldčan Tomi Cilenšek in njegov sovoznik Gregor Brešar z avtomobilom Suba- Prvi oktobrski dan je bil v organizaciji Športnokošar-karskega društva KOŠ in v počastitev občinskega praznika Občine Polzela odigran že 6. tradicionalni košarkarski turnir naselij Občine Polzela. Ekipa Andraža in Dobriča je z 58 : 37 premagala ekipo nogometašev z Brega, Orove ru Inpreza 4x4. Osvojila sta skupno 5. mesto in kar dvakrat postavila boljši čas od aktualnega državnega prvaka Andreja Jereba. Letošnji 22. OMV reli Velenje, ki je v preteklih letih dvakrat vasi, Podvina in Založ, ekipa Ločice pa je bila z 59 : 40 bolj šaodekipe Polzela. V tekmi za tretje mesto so Polzelani s 60 : 43 premagali Breg, Oravo vas, Podvin in Založe, Ločica pa je z 79 : 40 premagala ekipo Andraža in Dobriča ter tako prepričljivo osvojila prvo mesto. T. T. potekal tudi na področju Marija Reke, je spremljalo spremenljivo vreme, s čimer (in tudi s tehničnimi težavami) sta se uspešno borila tudi Tomi in Gregor. Tekmovanje se je začelo že v petek in že na drugi hitrostni preizkušnji je prišlo do hude nesreče Boruta Smrdelja. Tomi in sovoznik sta držala mesto med deseterico. Brezkompromisno sta nadaljevala tudi v soboto in kljub temu da sta ostala brez prve prestave, sta na koncu osvojila odlično 5. mesto v skupni razvrstitvi. Tokratna dirka je štela tudi za državno prvenstvo Hrvaške, vendar Hrvati, razen Juraja Sa-balje, niso mogli resneje ogroziti slovenskih dirkačev. D. N. Zmagal Flamingo Športno društvo Andraž je v počastitev praznika Občine Polzela pripravilo 7. odprti turnir v malem nogometu, ki je potekal na igrišču v Andražu. Osem ekip se je v predtekmovanju pomerilo v treh skupinah, zmagovalci skupin pa so se med seboj pomerili za prva tri mesta. Prve tri ekipe so prejele pokale, zmagovalna ekipa KMN Flamingo iz Andraža pa tudi prehodni pokal. Vrstni red: 1. KMN Flamingo Andraž, 2. Švedi Polzela, 3. Športno društvo Savinja 2000 Ločica ob Savinji, 4. Športno društvo Andraž, 5. F 16 Preserje, 6. Kasaze, 7. KMN Ultra Polzela, 8. Gmajna Breg pri Polzeli. T. T. V Žalcu že vrsto let ob prazniku občine pripravijo memorialni teniški turnir v spomin na pedagoga in športnega Slovenska ju jitsu zveza Slovenije in ju jitsu klub Katana iz Dobove pri Krškem sta drugo soboto v oktobru organizirala mednarodno prvenstvo Slovenije v ju jitsu borbah. Tekmovanja se je udeležilo 372 tekmovalcev iz trinajstih evropskih držav in desetih slovenskih ju jitsu klubov. Med tekmovalci je bilo tudi pet članov ju jitsu kluba Aljesan Šempeter, ki so domov prinesli eno zlato, eno V nadaljevanju slovenske ženske rokometne lige so rokometašice Celeia Žalec v lokalnem derbiju gostovale v Celju in premagale ekipo Celjskih Mesnin z rezultatom 29 : 27. S to zmago so po 6. kolu na prvenstveni lestvici s petimi zmagami in enim porazom na odličnem drugem mestu. Hopsi s Polzele so v 3. kolu v prvi slovenski B košarkarski ligi doma premagali ekipo Banexa iz delavca Vlada Vebra. V organizaciji Zavoda za kulturo, šport in turizem je letošnje tekmovanje pripravila Teni- srebrno in eno bronasto medaljo in zasedli eno peto mesto ter eno sedmo mesto. Zlato medaljo si je pri kadetinjah + 58 kg priborila Sabina Predovnik, Luka Melanšek si je priboril srebrno medaljo pri kadetih do 50 kg, Tadej Kostanjšek pa je osvojil bronasto medaljo pri kadetih do 63 kg. Nejc Kuder in Nejc Haladeja sta osvojila peto oziroma sedmo mesto pri mladincih do 85 kg. Maribora z rezultatom 108 : 74. Za Hopse so točke dosegli: Rozman 20, Godler 14, Pungartnik 17, Tajnik 10, Podvršnik in Go-ropovšek po 9, Arčan 8, Turnšek 6, Gržina 5, Vaši 3 in Kobale 2. Odbojkarski ekipi iz Šempetra sta v nadaljevanju druge slovenske odbojkarske lige zabeležili zmago. Moška ekipa Sip Šempeter je gladko 3 : 0 v setih premagala ekipo Mežice, ženska ekipa Spodnje Savinjske pa ekipo For- ška akademija Žalec. Turnirja se je letos udeležilo več kot 50 rekreativnih igralcev tenisa, ki so se pomerili v izžrebanih dvojicah v dveh kategorijah (starost do in nad 45 let). V kategoriji do 45 let sta prvo mesto osvojila Slaven Grajič in Marko Sitar, druga sta bila Anže Zadravec in Beno Kuder, na tretjem mestu pa sta pristala Simon Krčmar in Klemen Simončič. V kategoriji nad 45 let sta zmago slavila Drago Rezec in Igor Majerle, druga sta bila Dušan Čater in Zlatko Veselič, tretja pa Marjan Laznik in Bogdan Eržen. T. Tavčar Ju jistu klub Aljesan Šempeter bo v sodelovanju z Občino Žalec, podjetjem Viva pisala, d. o. o, iz Celje in podjetjem Ropotar iz Šempetra organiziral turnir v ju jitsu borbah ŠEMPETER OPEN za kadetinje in kadete. Turnir v ju jitsu borbah bo v soboto, 19. 11. 2005, v OŠ Šempeter ob 9. uri. Želimo si, da bi si tekmovanje ogledalo čim več gledalcev. Aleksander Jelen mis Bel Ruše prav tako 3 : 0 v setih. Ženska ekipa Braslovč, ki letos prvič nastopa v drugi ligi, je srečanje v telovadnici OŠ Trnava proti ekipi Kočevja izgubila 3:2. Polzelski šahisti so pripravili mesečni šahovski hitropotezni turnir. Med šestnajstimi šahisti je zmagal Štefan Sinček pred Ivanom Lončaričem in Francem Škorjancem. Zbral: T. T. Uspešen začetek jesenske sezone Zadnje športne vesti 30 let Karate kluba Žalec Rok Drakšič drugi v Evropi Silvo Marič vodi žalske karateiste že od samega začetka. V Športnem parku v Šeščah so pripravili prireditev ob 30-letnici Karate kluba Žalec. Prireditve se je udeležilo več kot 200 sedanjih in nekdanjih članic in članov kluba, predsednik Karate zveze Slovenije Marjan Hrušovar, podžupan Občine Žalec )anko Kos in drugi gostje. Zbrane je najprej nagovoril predsednik Karate kluba Žalec Silvo Marič, ki je poudaril, da so bili prvi in najpomembnejši med ustanovitelji za začetek Žalske rokometašice so se v zadnjih letih redno udeleževale tekmovanj v evropskih pokalih. Tudi pred letošnjo sezono so se v vodstvu kluba odločili za nastop v pokalu pokalnih zmagovalk, čeprav so se zavedali, da zaradi pomlajenega igralskega kadra realno ne morejo računati na ponovitev svojih najboljših rezultatov izpred let, ko se je ekipa prebila celo v četrtfinale pokala EHE Toda za mlade slo- tega športa v Žalcu Anica Maček, Jože Hudovernik, Zdravko Štefančič, Stane Novak, Zvone Žagar - Congi in drugi. Za njimi pa so prihajali vedno novi in novi, ki so osvajali kolajne na državnih, evropskih, svetovnih in drugih mednarodnih tekmovanjih. Med najvidnejšimi so bili Damir Vrbanič, Matjaž Šuster, Matjaž Končina, Gregor Jančič, Luka Marič, Nedeljko Bikič, Boro Srdič, Tone Škorjanc, Boris Božič, Rok Pader, Vesna Hajnšek in drugi. Karate klub Žalec sodi med najboljšimi v Sloveniji, in sicer po številu osvojenih kolajn na vseh nivojih na državnih tekmovanjih in po številu odlično izpeljanih tekmovanj vseh vrst in kategorij. Prepoznavni so po odličnih posameznikih, ki so bili in so še vzor številnim mladim tekmovalcem. Številne novosti v tem športu so se v slovenskem prostoru pričele prav v Žalcu. V organizacijskem pomenu so vzor še danes. venske igralke je Evropa tudi ob nižjih ambicijah velik izziv in dobrodošla izkušnja. In pred žrebom, ko je bilo jasno, da bodo imele ru-meno-zelene za nasprotnice ene od nosilk, so bile želje usmerjene predvsem k ekonomskemu vidiku, prevedeno: izogniti se dolgemu potovanju in velikim stroškom. Zato je bil razplet plesa kroglic na Dunaju še toliko bolj šokanten. Kuban iz Krasnodarja je bil pač Predsednik Karate zveze Slovenije Marjan Hrušovar je Silvu Mariču, ki žalske karateiste vodi od samega začetka, čestital in zaželel še veliko uspehov pri vzgoji mladih karateistk in karateistov ter na domačih in mednarodnih tekmovanjih. Podobnega mnenja je bil tudi podžupan Občine Žalec Janko Kos, ki je poudaril, da so k dobremu delu v vseh tridesetih letih prispevali tudi dobri pogoji za delovanje športnih društev v Občini Žalec in jim obljubil, da bodo tudi v prihodnje zagotavljali ustrezne pogoje za razvoj tega športa. Dosežki žalskih karateistov doma in na tujem so lepa promocija Občine Žalec in Slovenije. Zahvalil pa se je tudi mladim, ki so polnili vrste v teh tridesetih letih. Ob jubileju so izdali brošuro, v kateri so v sliki in besedi predstavili tridesetletno delo. T. Tavčar najslabši možen scenarij. Za željo Savinjčank, da bi obe tekmi odigrale v dolini hmelja, v taboru lani pete na ruskem državnem prvenstvu niso imele posluha. Na koncu je le prišlo do dogovora, da sta se obe tekmi odigrali v Rusiji. Na pot je odšlo le deset igralk, ki so kljub porazu svoj nastop uspešno opravile. V prvi tekmi, ki so jo Žal-čanke izgubile z rezultatom 38 : 27 v sodobni dvorani Olympus v Kranodarju, so V slovenski mladinski reprezentanci v judu, ki je nastopila na evropskem prvenstvu v Zagrebu, je bil najuspešnejši Rok Drakšič. V kategoriji do 60 kilogramov je osvojil srebro. Osemnajstletni tekmovalec juda iz kluba Sankaku iz Celja, doma iz Griž, je ponovil lanskoletni dosežek iz Sofije. Tokrat je sicer hotel stopiti še stopnico višje in osvojiti zlato odličje, a je tudi srebro izjemen dosežek. V najlažji kategoriji je nastopilo 27 judoistov. Rok Drakšič je bil v prvem krogu prost, v dru- Marcel Hudovernik in David Trofenik Mladi atleti AK Žalec so v Sevnici na državnem prvenstvu v cestnem teku za osnovne in srednje šole osvojili štiri naslove (Gal Pristovnik, Robert Živko, Veronika Zupan in Marcel Hudovernik) dve drugi mesti (Tanja Stjepano- Žalčanke začele odlično. V prvih minutah srečanja so povedle 4 : 0. Po minuti odmora na željo domačega trenerja so gostiteljice iz minute v minuto igrale boljše in sredi polčasa izenačile. Prednost šestih golov so si pridobile šele ob koncu polčasa. V nadaljevanju je razlika vse do petdesete minute nihala med 6 in 8 goli, končnih 11 golov pa je tudi najvišje vodstvo Kubana na prvi tekmi sploh. Za ekipo iz Žalca so gole v prvi tekmi dosegle: Čerenjah 11, Ka-divnik 3, Korun 4, Čurko 5, Skočir 1 in Futač 3. V drugi tekmi se je Žalčan-kam poznala utrujenost, ekipa Kuban pa se je za drugo tekmo na podlagi prve še bolje pripravila. Trener je na igrišče poslal najboljšo ekipo, ki je tudi visoko zmagala - 34 : 16. Gole na drugi tekmi so za ekipo Celeia Žalec dosegle: Čerenjak 6, Naglič 2, Kadivnik 3, Korun 2, Čurko 2 in Futač 1. Zaradi bolezni je Skočirjeva igrala le tri minute. »Proti tako močni ekipi, kot je Kuban Krasnodar, bržčas ne bi imeli možnosti niti na Rok Drakšič gern je premagal Moldavijca Igorja Mereacrea, v tretjem Italijana Elia Verdea in v polfinalu Rusa Šamila Naša. V finalu je vič in Timi Zuka) in kar štiri četrta mesta (Anja in Mateja Guberac, Erik Grm in David Trofenik). Z odličnimi uvrstitvami so atleti nadaljevali v Mariboru, kjer se je v Športnem parku Tabor odvijal kros občinskih tekmah doma. Poleg tega smo v Rusijo odšli oslabljeni. Jeričkovo po operaciji čaka še mesec dni rehabilitacije, Lakičeva prav tako še ni povsem okrevala, doma je ostala tudi Cerarjeva, ki je v evropskih pokalih registrirana kot igralka Mer- Žalski karate klub je organiziral drugo tekmo za pokal Slovenije za dečke in deklice. V telovadnici I. OŠ Žalec se je v katah in športnih borbah pomerilo kar 220 mladih karateistov in karateistk iz 36 klubov. bil tekmec našega nadarjenega judosita Azerbajdžanec Nijat Šikhalizada, nosilec bronaste kolajne s septembrskega svetovnega članskega prvenstva v Kairu. Rok je po tekmovanju povedal, da so bili vsi dvoboji izjemno težki, še posebno finalni. Tekmovalec je v finalu izrabil izkušnje, uspel mu je met za ipon. Kljub porazu v finalu je s srebrno kolajno zelo zadovoljen. Rok Drakšič bo v mladinski konkurenci lahko nastopil še prihodnje leto. T. Tavčar reprezentanc. V idealnih vremenskih in tekmovalnih razmerah so se na progo prvi podali mlajši pionirji A. Robert Živko si je v tej kategoriji pritekel zlato odličje. Veronika Zupan je med mlajšimi pionirkami A osvojila šesto mesto. Srebrno odličje si je pri starejših pionirjih A z veliko borbenostjo pritekel Marcel Hudovernik. Ekipni bron je dopolnil David Trofenik. Rezultati: ml. pionirji A (11. Timi Zuka, Erik Grm); ml. pionirke A (10. Tanja Stjepanovič, Lina Pušnik); ml. pionirke B (8. Sandra Planinac, Veronika Turnšek, Nastja Grm); st. pionirji A (14. David Trofenik); st. pionirke A (10. Žana Basle, Mateja Guberac); st. pionirke B (15. Ana Rijavec). Anica Živko catorja Krim. Kuban je po sedmih kolih ruske superli-ge na sedmem mestu, klub pa je v zadnjem desetletju kar štirikrat osvojil naslov podprvakinj in igral tudi že v finalu evropskega tekmovanja,« je dejal trener Aleš Filipčič. T. Tavčar Pet prvih mest so osvojili domači tekmovalci in tekmovalke. V posameznih kategorijah so zmagali Kiti Smiljan, Urška Krajnc, Eva Nina Kozmus, Mark Malis in Timi Topolovec. T. T. Del udeležencev ob 30-letnici kluba Žalčanke izpadle iz pokala EHF Ekipa Celeia Žalec Državni naslovi žalskim atletom Za pokal Slovenije Predsednik KK Žalec Silvo Marič s svojo varovanko Kiti Smiljan Pisma bralcev Županovanje V septembrskem Utripu se gospa Anita Delak pod gornjim naslovom postavlja v bran županu, gospodu Lojzetu Posedelu, češ da se nanj vršijo napadi v medijih. Dajem ji kratko pojasnilo, ker se med vrsticami njenega zapisa najdem tudi sam. Gospa Anita Delak uživa zasluženo pokojnino, ki jo je zaslužila še v nekem drugem času. Takrat je veljalo, da je tovariš predsednik predlagal, tovariši delegati pa so to soglasno potrdili. Vsakdo, ki bi nasprotoval, bi bil »demokratično« izločen iz vseh sfer družbenega funkcioniranja. Hvala bogu, se je slovenski narod na plebiscitu z veliko večino odločil za drugačno pot in sedaj je tovarišev le še peščica (izjeme potrjujejo pravilo). Pa pojdimo k bistvu: demokratičen sistem v Sloveniji, v kate- rem živimo po letu 1991, nam nalaga, da kritično gledamo na delovanje tega sistema, naša dolžnost pa je opozoriti na vsako pomembno dejstvo, ki vpliva na blaginjo vseh občank in občanov. Ravno iz tega razloga naj gospa Anita Delak superlative, ki jih namenja županu in njegovemu delu, zadrži zase in za krog njegovih in njenih somišljenikov. Tisti, ki mislimo drugače, z vso odgovornostjo vemo, zakaj je naše prepričanje drugačno in smo se iz tega razloga pripravljeni pogovarjati, seveda na mestih, ki so temu namenjena. Dolgoročno pač gledamo na druge prednostne naloge, na drugačne potrebe in na drugačne razporeditve sredstev, ob tem pa to tudi glasno povemo. Mediji so le sredstvo, ki ga uporabljamo za nenasilno komunikacijo svojih idej, saj demokracija temelji zgolj na soglasju. Pa brez zamere, spoštovana gospa Anita Delak. Januš Rasiewicz, Žalec Peš v vrtec na Polzelo »Drugače na pot« je bila tema letošnjega tedna mobilnosti, ki je potekal v času od 16. do 22. septembra. V vrtcu na Polzeli imamo navado, da vsak pomembnejši dan preživimo nekoliko drugače kot običajne dni. Nanj se pripravljamo z različnimi dejavnostmi že nekaj dni prej, potem pa izvedemo še »KUL« dejavnost. Tako smo v četrtek, 22. septembra, pridno zavihali rokave in izvedli »KUL« dan. Na ta dan so prav vsi otroci, tudi tisti najmlajši, zares uživali. Ker so otroci polni energije in si želijo veselja, radosti in zabave in če je ta povezana še s športnimi aktivnostmi, je za vse toliko bolj zdrava in prijetna. Z željo, da otroke gibalno sprostimo, razveselimo in navdušimo za športne aktivnosti, smo k sodelovanju povabili tudi starše, ki so se z veseljem odzvali. V vrtec so prišli peš, pripeljali so se s kolesi, z rolerji, s skiroji in trikolesi. V igralnicah smo se igrali in vozili s traktorji, nalagali vse mogoče in se ob tem zelo za- bavali. Izvajali smo delavnice, izdelke pa razstavili v prostorih vrtca. Še sonček ni pozabil na nas - zvabil nas je na asfaltno površino pred vrtec. Ker je vožnja s kolesom čudovita reč, smo vsi to tudi preizkusili. SEVEDA S ČELADO. Spretno smo se vozili, umikali, si posojali kolesa in skrbeli za varnost. Nekaj starejših otrok je na rolerjih izvajalo prave akrobacije. Bilo je zares lepo in precej zanimivih komentarjev. Za otroke je bil ta dan poln doživetij, veselja in navdušenja in obljubili smo si, da takšen dan še kdaj ponovimo. Otroci in zaposleni v vrtcu Polzela želimo vsem, da potujete drugače. Poskusite na svoj cilj priti peš, uživajte na kolesu, zabavajte se s skirojem ali pa se razgibavajte z rolerji. Bodite vzgled svojim najmlajšim. Želimo, da bi bili vaši in naši otroci, tudi ko odrastejo, zdravi, srečni in zadovoljni ljudje. Vzgojiteljica Ivica Pučnik Na Triglav in nazaj s PD Šempeter T * ■ • H- um Sit v ^ - ' t s!. W Ljubitelji gora in planinarjenja smo se odpravili proti najvišji gori Slovenije - Triglavu. Pot nas je vodila proti Jesenicam in nato v dolino Vrat, kjer so najbolj zagrizeni in fizično sposobni planinci že zapustili avtobus in se odpravili proti “strehi” Slovenije čez Prag. Ostali pa smo se odpeljali v dolino Kot in se družno začeli vzpenjati proti vrhu. In že smo zagledali prvi kažipot Staničeva koča. Polni želja smo nadaljevali pot in čez dobre 4 ure smo zagledali kočo in vrh Triglava. Vzeli smo si malo časa za počitek, nato pa veselo naprej proti Kredarici in morda tudi proti vrhu. Ampak vse se ni izšlo po naših načrtih. Ko smo prispeli na Kredarico, je bil vrh našega cilja odet v meglo in vse je kazalo na to, da bo prav kmalu začelo deževati. Tako smo se odločili, da se na vrh povzpnemo naslednji dan. Odšli smo proti Planiki, kjer smo tudi prenočili. Pred spanjem pa še obvezno okrepčilo in veselo druženje. Kmalu za nami je prišla tudi ostala druščina, ki je svojo pot začela v dolini Vrat in se je tudi istega dne povzpela na vrh Triglava. Naslednji dan smo se v zgodnjem jutru polni pričakovanj odpravili na vrh. Čakala nas je naporna in zahtevna pot. Izplačalo se je, sej smo bili vsi zadovoljni in srečni, ko smo zagledali Aljažev stolp. Sledilo je obvezno fotografiranje, nato pa spust v dolino. Na poti proti Pokljuki, kjer nas je čakal avtobus, smo se ustavili pri Vodnikovi koči, kjer je sledil planinski krst za vse tiste, ki smo bili prvič na vrhu. Naš rabelj in tudi predsednik PD Šempeter Silvo Črepinšek pa ni bil tako strog, kot smo pričakovali. Na avtobusu smo lahko brez prevelikih težav sedeli in si oddahnili, saj so bile po naporni poti naše noge že precej utrujene. Naša planinska odprava se je v soboto proti večeru srečno vrnila v Šempeter. Vesna Črepinšek HIŠNE SKUPNOSTI Najnovejši program za stare ljudi, ki potrebujejo polno tujo oskrbo V Žalcu že več let govorimo, da je potrebno zgraditi dom za upokojence. Toda dom, v katerem se človek ne bo počutil izgubljenega v veliki stavbi, med ogromnimi hodniki, s 150 ali več stanovalci doma. DOMOVI ZA STARE LJUDI Glavni smisel sodobne države je, da s svojimi pravili igre poskrbi za kakovost življenja in sožitja državljanov na področju socialne politike ob hitri rasti starega prebivalstva in padanju deleža ljudi v srednjih letih. Po prostih mestih v domovih za stare ljudi je pri nas in po Evropi veliko večje povpraševanje, kot pa je ponudb. Za prosto mesto so dolge čakalne dobe. Pri tako hitri rasti starega prebivalstva in padanju deleža ljudi srednjih let se stanje v naslednjih letih ne bo moglo spremeniti. Slovenska socialna politika v teh letih sledi upravičeni težnji k privatnim domovom za stare, toda tako, da jih lastniki zgradijo s svojim kapitalom in morda s pomočjo države, nato pa dobijo državno koncesijo ali pa samo dovoljenje za delo. Pomanjkljivost teh - sicer dobrih - programov je premajhna pozornost za nematerialne socialne potrebe starih ljudi, zlasti za sistemske pogoje za večjo kakovost medčloveških odnosov. Medčloveški donosi so namreč prav tako pomembni kakor hrana. Veliko vodilnih in odgovornih ljudi v domovih za stare se namreč ne zaveda, da je neprimerno težje ustvarjati razmerje za bogato medčloveško sožitje kot čistočo in svež vonj, čeprav v domovih za stare precejšen del ljudi ne more opravljati svoje potrebe na stranišču. Upokojenka mi je pripovedovala, da ji je šofer povedal, katera vožnja je zanj najtežja: »Najhuje mi je, ko moram peljati v dom upokojencev starejšega kmeta. Gledam ga, kako se mu trga srce. Poslavlja se od polja, travnikov in njiv. Poslavlja se od hiše, vsake sobe posebej. Poslavlja se od živine v hlevu. Odhaja v dom, ki zanj ne predstavlja doma, ampak pogosto zadnjo postajo v življenju.« V Žalcu je veliko starih ljudi, ki živijo sami v bloku ali hiši. Njihovi otroci jih sicer obiskujejo, ven- dar se kljub temu pogosto počutijo osamljene. Kaj storiti, da bodo ljudje radi odhajali v domove in da jim bo predstavljal novi dom dom, kjer se bodo počutili prijetno in domače. HIŠNE SKUPNOSTI Dr. J. Ramovš v svoji knjigi Kakovostna starost kaže smernice za bodočo skrb za starega človeka. Govori o HIŠNI SKUPNOSTI, ki je najnovejši program za stare ljudi, ki potrebujejo polno tujo oskrbo. Hišne skupnosti združujejo prednosti doma za stare ljudi, pomoči na domu in drugih servisnih uslug za ohranjanje tiste samostojnosti starih ljudi, ki jim je še ostala, ter varovanih stanovanj. Od klasičnega doma se razlikujejo po arhitekturni zasnovi stavbe in prostorih, zlasti pa po sestavi zaposlenih. Eno hišno skupnost sestavlja sedem oskrbovancev in tri hišne gospodinje. Vsak star človek ima svojo sobo s prho. Vseh sedem sob ima izhod na skupni krožni hodnik, s katerim sta povezani tudi skupna dnevna soba in kuhinja. V kuhinji lahko pripravljajo obroke tudi svojci. Pot iz popolne zasebnosti v lastni sobi do skupnosti v dnevnem prostoru, zlasti pa na privlačnem krožnem hodniku, je zelo kratka, tako da jo hitro obvladajo tudi zelo dementni ljudje. Izkušnje so pokazale, da se je po nekajmesečnem bivanju v hišni skupnosti zboljšala komunikativnost stanovalcev in da so postali bolj umirjeni. V eni hiši sta nastanjeni dve hišni skupnosti, ena v pritličju in ena v nadstropju. Več hiš tvori manjše naselje hišnih skupnosti, ki imajo skupne specializirane servisne službe, upravo, skladišča in podobno. V hišni skupnosti se zaposleni ne delijo - kot je navada v klasičnih ustanovah - na osebje za čiščenje, kuhanje in strežbo ter osnovno nego, ampak opravljajo celovito oskrbo hišne gospodinje, imajo potrebno usposobljenost za kakovostno nego starejših ljudi, ki potrebujejo zahtevno nego. Toda v ospredju službe je medčloveško sožitje in ne nega. Posebne negovalne, zdravstvene, fizioterapevtske in podobne storitve opravljajo v hišni skupnosti zunanji stro- ŽALSKE LEKARNE SVETUJEJO SAMONADZOR SLADKORNE BOLEZNI Dober nadzor nad sladkorno boleznijo je prvi pogoj za preprečevanje ali odložitev razvoja kroničnih zapletov sladkorne bolezni in srčno-žilnih bolezni, ki so najpogostejši vzroki za zbolevanje in umrljivost sladkornih bolnikov. Sodobni tehnični pripomočki (glukometri) ponujajo sladkornemu bolniku veliko svobode in uspeha pri obvladovanju svoje bolezni. Samonadzor pomeni določanje glukoze v krvi, ki jo izvaja sladkorni bolnik sam s pomočjo sodobnih merilnikov. Za samokontrolo niso absolutno potrebni glukometri, pomagamo si lahko tudi s testnimi lističi (senzorji) za določanje glukoze v krvi ali urinu. Ti metodi sta manj natančni, zgolj orientacijski in ne zadostujeta za dobro ureditev sladkorne bolezni. Za zdravljenje sladkorne bolezni samonadzor ni popolnoma potreben, vendar je brez njega zdravljenje manj točno in manj uspešno. Pravi cilj samonadzora je samovodenje sladkorne bolezni, kar pomeni, da na podlagi dobljenih rezultatov o koncentraciji sladkorja v krvi določamo odmerek inzulina. Samokontrolo moramo izvajati smiselno. Glukozo v krvi nadziramo takrat, ko ta podatek potrebujemo za spreminjanje odmerka zdravila ali za potrditev hipoglikemije. Pogosti nadzori brez ustreznih ukrepov niso smiselni. Pri uvajanju zdravljenja z inzulinom potrebujemo v začetku 3-4 meritve na dan pred glavnimi obroki in pred spanjem (ponavadi ob 22. uri). Tako ugotovimo osnovni vzorec glukoze v krvi. Če želimo stanje še izboljšati, potrebujemo tudi vrednosti glukoze v krvi po obrokih in med 2. in 4. uro, kar ponazarja celodnevni vzorec glukoze. Ko je stanje urejeno, ni potrebno več tako pogosto nadzirati glukoze v krvi, zadostuje en celodnevni nadzor na teden. Nadzor glukoze v krvi samo zjutraj ne zadostuje, pogosto so te vrednosti nizke, hkrati pa se ugotavlja visoka vrednost HbAlc (povprečna vrednost krvnega sladkorja v zadnjih treh mesecih, merjena v %), kar govori o visoki vrednosti glukoze čez dan, zlasti po obrokih. O izvajanju samonadzora je treba voditi dnevnik, vanj je potrebno vpisati izmerjene vrednosti glukoze, čas meritev, pod opombe pa zabeležimo morebitne napore, praznovanja, bolezni, prekrške. .. Zapisani podatki služijo bolniku za pridobivanje izkušenj, da bo v prihodnosti v podobnem položaju pravilno ukrepal, hkrati pa postal samostojen in samozavesten. Ob nadzorih v diabetološki ambulanti pacientov dnevnik ponuja vpogled v urejenost sladkorne bolezni skozi daljše obdobje, kar naj bi se ujemalo tudi z izvidom testa HbAlc. Na podlagi rezultatov lahko zdravnik ustrezno spremeni način zdravljenja. Enkratno določanje glukoze v krvi ob nadzoru v diabetološki ambulanti ne zadostuje. Pomemben je tudi samonadzor krvnega tlaka in če je možnost vsaj enkrat na leto določamo tudi maščobe v krvi. Te podatke vpisujemo v dnevnik samonadzora, prav tako zdravila, ki jih jemljemo in njihov odmerek. Pomembno je, da vpišemo vsa zdravila in tudi druge zdravilne pripravke, ki jih uporabljamo. Veliko zdravil namreč vpliva na sladkorno bolezen in diabetolog mora imeti vpogled v predpisano terapijo, saj s tem lažje nadzoruje potek zdravljenja in odmerke inzulina. Priporočljivo je, da sladkorni bolnik dnevnik samonadzora nosi vedno s seboj in ne samo na pregled v diabe-tološko ambulanto. Ob odkritju sladkorne bolezni se pacientom pogosto zdi položaj brezupen. Z dobrim sodelovanjem z diabetologom in drugimi zdravstvenimi delavci, z osveščanjem o svoji bolezni in predvsem z lastno doslednostjo lahko pacient kljub bolezni kakovostno živi, kar pomeni manj ambulantnih pregledov, bolnišničnega zdravljenja, manj kroničnih zapletov in podaljšano življenjsko dobo. Določene težave, ki nastopijo ob bolezni, lahko bolniki rešijo tudi v lekarni, kjer v okviru projekta Farmacevtske skrbi svetujemo o zdravi prehrani, gibanju, negi, predvsem negi nog, kar zagotovo zmanjša zaplete bolezni in izboljša kakovost življenja sladkornim bolnikom. Helena Hrastovec, farm. tehn. kovnjaki po naročilu. Vodilne zamisli hišne skupnosti so zlasti: - združiti zasebno in skupno ter pri tem omogočiti dober nadzor in varnost za zelo nesamostojne stanovalce; - ustvariti majhne skupnosti, ki so med seboj ločene, da vlada domačnost in zasebnost, in so med seboj dovolj povezane, da je oskrba lahko dobra in poceni; - oskrba v novem poklicnem vzorcu hišnih gospodinj; - tesno sodelovanje s svojci ter prostovoljci od zunaj. Hišne skupnosti so v Sloveniji na začetku svojega razvoja, zato se v praksi šele odkrivajo šibke točke tovrstne organiziranosti stalnega bivanja za stare ljudi, ki potrebujejo popolno nego in oskrbo. Vsekakor pa so velik korak k bolj osebnemu življenju v primeru starostne nebogljenosti. Hišne skupnosti so uvedli v Nemčiji in so se zelo dobro obnesle in to celo za zelo dementne stare ljudi. Medčloveški odnosi so prav tako pomembni kot hrana. Potrebno se je zavedati, da je neprimerno teže ustvarjati razmere za bogato medčloveško sožitje kot dobro vodenje programov za kakovostno pranje, kuhanje ali zdravstveno nego. Menim, da si Žalčani zaslužijo sodobno obliko doma, kamor bodo šli radi in z občutki domačnosti. Nadaljevanje: Podrobnejši prikaz programov, ki skrbijo za mrežo medgeneracijskega povezovanja in medsebojne pomoči. Vir: J. Ramovš, Kakovostna starost, Inštitut Antona Trstenjaka, Ljubljana, 2003 Pripravila: mag. Irena Potočnik, dipl. soc. del. Žalčanke področne prvakinje Učenke, ki so bile ključ do ekipnega uspeha (stojijo z leve proti desni: Jasmina Kos, Zinajda Dedič, Lena Benčina, Aleksandra Planinac, Veronika Zupan, Barbara Polavder, Veronika Turnšek, Tjaša Razdevšek, Maja Vasle, Katarina Vasle, Brigita Škoflek, Daša Penezič; čepijo iz leve proti desni: Lea Dekleva Steničnik, učiteljica Stanka Martinček - Murgelj, Tanja Stjepanovič, Janja Brčič, Urša Jager, Matejka Guberac, Miša Murgelj, Tajda Senic, ravnateljica Tatjana Žgank - Meža in Darja Plohl) V torek, 27. septembra, je v Celju potekalo ekipno atletsko prvenstvo za osnovnošolce, kjer so z odličnimi nastopi in 12812 točkami Žalčanke prepričljivo osvojile naslov področnih prvakinj. Kljub zelo dobrim rezultatom, pa je bilo osvojenih točk žal premalo za uvrstitev v nadaljnje - državno tekmovanje. Stanka M. Murgelj Ivan Camplin - človek velikega srca Redko imamo priložnost spoznati človeka, ki živi tako polno življenje. Človeka, ki že sedemdeset let ljudem v srca vrača mir. Ljudje Vas poznajo kot pesnika, pisatelja, urednika, dopisnika, najbolj pa kot duhovnika iz Martinja v Prekmurju. Bili ste tudi izseljenski duhovnik v Franciji in med vojno kar nekaj let priprti v budimpeštanski ječi. Vse to in še več lahko preberemo iz knjige Mojih 90 let, ki ste jo napisali pred tremi leti. Zakaj ste se odločili, da knjigo napišete tako pozno? Za knjigo se nisem odločil sam, ampak sva se po spletu okoliščin o tem dogovorila z dekanom lendavske dekanije gospodom Lojzetom Kozarjem. Pred leti so Vas izbrali za naj Pomurca leta. Pred tem je večkrat zapored zmagal Milan Kučan. Ste bili presenečeni, da ste kot župnik v zelo majhni župniji premagali tako znanega človeka? Pa še kako sem bil presenečen! Z gospodom Milanom Kučanom sva se takrat na proslavi v Moravskih Toplicah srečala in pogovarjala. Vaša življenjska pot je zanimi- va - težka, pa tudi zelo lepa. Je kaj, kar bi na tej poti spremenili, drugače naredili? Sem kar zadovoljen s tem, kar sem doživel. Nič ne bi spreminjal. Zakaj ste si izbrali duhovniški poklic? Najprej zato, ker smo imeli v Bogojini vzornega duhovnika gospoda Ivana Bašo. Seveda sem pa čutil, da me v ta poklic vabi tudi Bog, ki me je preko tega duhovnika klical v mojem srcu. Kako naj človek najde notranji mir? Zaradi posledic izvirnega greha (Adam in Eva) je naš razum otemnel, volja se je nagnila k slabemu, zato velikokrat tudi grešimo. Toda čutimo tudi vabilo čudovitega nebeškega Očeta, naj se greha rešimo, saj nam je poslal svojega edinoro-jenega Sina, ki nas je rešil in nas rešuje. Kaj je za Vas sreča? Čim manj grešiti. Ker pa le grešimo, se moramo čimprej rešiti grehov - pri sveti spovedi. Potem pa se s kruhom, ki je prišel iz nebes, okrepiti na lepi poti svetnikov, ki naj bodo naši vzorniki. Sanje o spreminjanju sveta ém Intervju smo naredile z voditeljico družabne kronike na TLP. Povprašale smo jo o njenem otroštvu, sedanjem življenju in njenem delu pri oddaji. Že veste, o kom teče beseda? Odgovor je: »O Anji Rebek.« O katerem poklicu ste sanjali kot otrok? Kot otrok sem sanjala o poklicu pravnice. Name so vplivale nadaljevanke in filmi ameriške produkcije, v katerih so bili pravniki vedno tiste osebe z znača- Vaš najljubši del dneva? Sveta maša in obisk Najsvetejšega. Za sveto mašo se posebej pripravim, navzočim povem nekaj o svetih, ki se jih tisti dan posebej spominjamo. Kaj je recept za dolgo in zdravo življenje? Četrta božja zapoved (spoštuj očeta in mater)! Zato je tudi Jezus do svojega tridesetega leta živel v družini, le tri leta je javno deloval. Vsak dan se Bogu zahvaljujem, da mi je dal doživeti polnih 93 let in vnaprej hvaležno sprejemam še bodoča leta. Pred kratkim ste praznovali železno mašo (sedemdeset let duhovništva). Iz srca Vam čestitamo in Vam še naprej želimo veliko zdravja in bistrega duha. Radovedni smo bili Aleš Žgank, Aljaž Slatinjek, Jošt Kočevar, Matic Piree, Mitja Sitar, Nejc Koštomaj, Samo Piree in animatorka Milojka Bedek s Polzele. jem superherojev, ki s svojo dejavnostjo izboljšujejo svet. Do obdobja mature so se filmske predstave razblinile in dobile bolj realno podobo. Takrat sem v zadnjem trenutku zamenjala prijavnico za fakulteto in se tako odločila za študij angleščine in novinarstva. Kako mislite, da bi starši opisah obdobje vaše pubertete? Obdobje mojega razvoja za starše zagotovo ni bilo prijetno. Bila sem težaven otrok in še bolj težavna najstnica. Vseskozi sem v skladu z značajem ovna svojeglavo izražala svoja hotenja, ne glede na pripombe drugih. Starši so bili velikokrat penasti, na kar se nikoli nisem ozirala. Stopala sem svojo pot, sprejemala svoje odločitve in če bi bila še enkrat najstnica, ne bi ničesar spremenila. Sicer v življenju kasneje spoznaš, da so kompromisi nujni del sporazumevanja med ljudmi, vendar jih sprejemam zgolj, kadar ne posegajo na področje moje osebnosti. Kdo je bil vaš vzornik v otroških letih, kdo je to sedaj in zakaj? Pravega vzornika, ki bi bil pomemben del izgradnje moje osebnosti, nikoli nisem imela. Seveda sem v najstniških letih kot vsako dekle občudovala nasmeh Brada Pitta in šarm Rob-bieja Williamsa. Toda nikoli ob soočenju z njunimi produkti nisem spuščala krikov navdušenja. Občudovala sem tudi skupino Guns and Roses in po njih prevzela način oblačenja. Danes vzornikov, vsaj tistih, ki se pojavljajo v tujem ali slovenskem medijskem prostoru, nimam. Opazujem le lastnosti redkih posameznikov, ki me obdajajo v zasebnem in poklicnem življenju, ter po njih skušam povzeti tisto najboljše. Kakšno glasbo ste radi poslušali kot najstnica in kakšno radi poslušate zdaj? Kot sem že omenila, so bili včasih moji vzorniki člani skupine Guns and Roses. Po njih sem povzela način oblačenja, odhajala na njihove koncerte in plesala v razpadajočih klubih, v katerih so se zbirali njihovi privrženci. Tudi danes nisem ravno podpornica komercialnega žanra, ampak se raje predajam glasbi, ki v sebi nosi kaj kakovostnega. Izjeme so zabave, na katerih s prijatelji vsrkavamo tudi glasbo, ustvarjeno z namenom prodati in poneumiti, priznam! Zakaj ste se odločili za poklic novinarke? Tako kot sem včasih sanjala, da bi postala pravnica in spremenila svet, sem kasneje spoznala, da lahko s pomočjo novinarstva naredim še več. Novinarji naj bi bili nekakšni nadzorniki, ki odkrivajo krivice ljudi in napake vladajočih. Upala sem, da mi bo novinarska diplomo omogočila prav to. Toda kasneje spoznaš, da je tudi novinarstvo dejavnost, ki ne opravlja svoje funkcije. Kljub želji nekaterih po prikazu realnega stanja, politiki še vedno kradejo, estrad-niki gredo za lastno promocijo še vedno preko trupel in novinarji še vedno vse to le opazujejo. Zato sem počasi pričela razmišljati, da bi tudi to dejavnosti opustila in se prepustila čemu bolj kreativnemu. Bomo videli, kam me pot ponese. Nam lahko zaupate najbolj smešno anekdoto v času opravljanja vašega dela pri oddaji Tistega lepega popoldneva? Najbolj smešna anekdota je, mislim da, skupna vsem ustvarjalcem oddaje Tistega lepega popoldneva. Poleg tega, da vsi delamo novinarske prispevke na terenu, imamo vsako nedeljo tudi studijski del, ki ga lahko spremljate v živo. Neke nedelje smo snemali napoved za eno izmed rubrik, med katero je eden izmed kamermanov pričel bruhati po kameri. Celotna ekipa je bruhnila v smeh, ki ste ga lahko videli tudi na zaslonih. Opišite se s petimi besedami! Zgovorna, trmasta, ambiciozna, nezamerljiva in premalo odločna. Vanja LOJEN, Anamarie KOLŠEK in Živa PUR, 8. a OŠ POLZELA Opazovanje ptic V okviru projekta PHARE -Turistično ekološka obogatitev ribnika Vrbje je 11. in 18. oktobra potekalo opazovanje ptic na ribniku v Vrbju. Opazovanje so organizira- li Razvojna agencija Savinja kot nosilka projekta in partnerji Občina Žalec, Zavod RS za varstvo narave OE Celje, Društvo Radoživ Žalec, Gozdarsko društvo Celje, Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec ter Inštitut za geografijo in regionalne raziskave Univerze v Gradcu. Opazovanja se je udeležilo okoli 200 otrok iz vrtec, učencev OŠ in občanov Občine Žalec. Sadjarstvo Mirosan, d. d., Kasaze pa je vse obiskovalce nagradilo z jabolkami. M. K. Drobtinica Akcija Rdečega križa Drobtinica, ki poteka ob svetovnem dnevu hrane, je že stara znanka Žalčanov, saj poteka že tretje leto. Učenci I. OŠ Žalec na ta dan prodajamo kruh okoliških pekov. Izkupiček od prodaje in prostovoljni prispevki pridejo v prave roke. Namenjeni so namreč učencem z nižjim socialnim statusom za prehrano v šoli. Pekom ter vsem, ki ste ta dan kupili kruh na naši stojnici in darovali prispevke, se še enkrat najlepše zahvaljujemo. Učenci I. OŠ Žalec Če človek dobrih misli govori ali deluje, sreča vedno mu sledi, kot senca ga nikoli ne pusti. (Dhammpada) Prehojene poti Magdalene Kovačič Živeti predvsem zaradi pesmi Magdalena Kovačič z Anko Krčmar in Andrejo Grosek med branjem pesmi Magdalena Kovačič - Štokova Magdiča, ki že desetletja živi v Šmarju pri Jelšah, je v avli podružnične osnovne šole na Trju v KS Galicija znova presenetila in navdušila vse, ki so se udeležili predstavitve njene druge pesniške zbirke z naslovom Prehojene poti. Kolo zgodovine se je v razpoloženjskem pogledu zavrtelo štiri leta nazaj, ko je v stari šoli v Galiciji ob svoji 70-letnici predstavila svojo prvo pesniško zbirko Življenje je kljub vsemu praznik. Predstavitev zbirke je potekala ob prijetnem pogovoru z avtorico in branju njenih pesmi. Pogovor z njo je vodila Anka Krčmar, ki je izbrala in tudi prebrala nekatere pesmi iz zbirke, nekaj pa jih je prebrala tudi avtorica. K prijetnemu vzdušju je svoje prispevala tudi glasba citer Andreje Grosek in polnoštevilno občinstvo, ki je uživalo ob iskrivih, globokih in domiselnih besedah avtorice in moderatorke Anke Krčmar. Magdalena Kovačič je bila rojena leta 1931 v Zavrhu pri Galiciji, v štiričlanski kmečki družini Verdelovih, ki je preživela več političnih in družbenih obdobij. Težki časi so tudi Magdaleni vtisnili svoj pečat, ki se odraža v njenih pesmih. »Že v najstniških letih sem začela izpovedovati svoja čustva v stihih in jih prenašala v kratke pesmi. V tem obdobju sem si najbolj želela, da bi izdala svojo knjigo. Čeprav mi proza ni delala težav, so besede samodejno prešle v rimo. V sebi sem nosila še eno željo, da bi enkrat postala mati in imela svojo družino. Druga želja se mi je izpolnila pol stoletja pred prvo. Zelo sem vesela, da lahko danes predstavljam svojo drugo zbirko. Rada imam iskrene in poštene ljudi. Obe lastnosti pa po mojem izstopata predvsem pri otrocih in kmečkih ljudeh. Zato se moje pesmi tematsko nanašajo na kmeč- ko življenje in lepote domače zemlje. Previdno sem vstopila tudi v svet otroških sanj in razigranosti ter za najmlajše napisala nekaj pesmic. Zaradi grenkih in tragičnih izkušenj pa je v nekaterih pesmih izpovedana tudi temačna stran življenja. Ob izidu druge pesniške zbirke razmišljam, da sem srečen človek, saj lahko ljubiteljem preproste poezije le-to podarim za njihovo dušo,« je v spremnem besedilu zbirke zapisala Magdalena Kovačič. Nova pesniška zbirka obsega šestinpetdeset pesmi. Pisane so razumljivo in, kot pravi Magdalena, jih lahko razume prav vsakdo, od najbolj izobraženega do preprostega človeka. Magdalena Kovačič želi v prihodnje izdati še kakšno zbirko, saj ima na zalogi še kar nekaj pesmi, nenehno pa se rojevajo nove. Njena poglavitna naloga je napisati spomine iz časa druge svetovne vojne, ko je nemški škorenj korakal po naši zemlji in hotel iztrebiti slovenski narod. ».Kot otrok sem doživljala ponemčevanje in grozote, ki jih je počel okupator, hkrati pa bila skupaj z družino vpeta v narodnoosvobodilno gibanje. Zelo me jezi, ker nekateri politiki blatijo NOB, na drugi strani pa želijo opravičevati tiste, ki so sodelovali z okupatorjem. Tega ne morem dopustiti in zato želim to povedati v svojih spominih.« D. Naraglav Zlatoporočenca Baloh iz Kasaz V prostorih Savinove hiše v Žalcu je bila civilna zlata poroka, ki sta jo praznovala zakonca Anica in Branko Baloh iz Kasaz. Obred je opravil žalski župan Lojze Posedel, cerkveni obred z mašo, ki jo je bral griški župnik Jože Planinc, pa je bil v cerkvi na Ponikvi pri Žalcu. Anica in Branko sta se spoznala leta 1951 v Keramični industriji Liboje, kjer sta bila zaposlena. Prva spogledovanja niso obrodila sadov, toda vztrajnost obeh je zanetila iskrico ljubezni, ki sta jo po štirih letih potrdila z zakonom. Poroka je bila skromna, kajti povečanje družine in obnova Balohove domačije je terjala veliko truda, odrekanj in pridnosti. V zakonu so se jima rodili hčeri Darinka in Pavla ter sin Ervin. Družina se je povečala že za 6 vnukov. Jesen življenja zakonca Baloh preživljati na svojem domu skupaj s sinom Ervinom in njegovo družino. T. Tavčar Priznani kitarist v Žalcu Kitarist Ištvan Römer je bil že večkrat gost v Žalcu, nazadnje pa se je predstavil s koncertom v Savinovi hiši. Prisluhnilo mu je veliko ljubiteljev te zvrsti glasbe. Sredi oktobra pa se je v Ljubljani predstavila kitarska družina iz Žalca. V ciklu slovenske glasbene družine KD Glasbene mati- ce je v dvorani Slovenskega svetovnega kongresa nastopila družina Alatič, in sicer mama Marija - kitaristka, hčerka Sonja - violinistka in sin Anton - vibrafonist. Ljubljanski publiki se je predstavil tudi orkester kitar Guitarissimo Glasbene šole Risto Savin Žalec. K. R. Ištvan Römer V teh jesenskih dneh se po številnih slovenskih krajih v obliki glasbenoliterarnih večerov vrstijo predstavitve knjige Zaradi pesmi, avtorja Jožeta Galiča. Kaj vse lahko v petdesetih letih doživi najprej elektrotehnik, nato pa poklicni glasbenik, ki je po vrhu vsega še avtor številnih skladb, besedil in časopisnih člankov, radijski in televizijski voditelj, humorist ... obenem pa mož in oče v družini, ki je obredla velik del sveta, razkriva njegova knjiga, ki jo je izdal v samozaložbi v nakladi 500 izvodov. S knjigo nas avtor v petdesetih zgodbah popelje od svojega otroštva in prvih glasbenih začetkov do ustanovitve znamenitega ansambla Slovenija. Med drugim obudi spomin na nepozabna gostovanja skupine po Evropi in državah Južne Amerike, pa tudi po manj znanih slovenskih krajih. S predstavitve knjige v Marija Reki Kako je prišel in kako (ter zakaj) je odšel z RTV-ja, kjer je sedem let pripravljal in vodil oddaje narodno-zabavne glasbe, nato spet pristal pri glasbi, v zadnjem času pa tudi pri nekaterih drugih opravilih. Vse to in še marsikatero zanimivo podrobnost razkriva Jože Galič v svoji knjigi, ki je opremljena s 170 fotografijami. Igralec Tone Kuntner je v predgovoru knjige Zaradi pesmi zapisal: »Knjigo, ki jo je duhovito, spretno in z veliko mero pripovednega talenta napisal Jože Galič, je vredno vzeti v roke ter spoznavati z njo, kako se živi ‘zaradi pesmi’« In dodaja: »Z njo se mi je razkrila vsa ‘trnjava pot do zvezd’ ansambla Slovenija z mnogimi zanimivimi zgodbami in dogodki od nastanka do prestanka.« D. Naraglav Hit poletja izbrali v Žalcu Srečanje najštevilčnejše generacije Žalec je postal zanimiv tudi za organizatorje raznih medijskih prireditev. Radio Tempo je v septembru v dvorani Doma II. slovenskega tabora pripravil javno radijsko oddajo Jukebo-xov meh za zabavo in smeh, v začetku tega meseca pa je VT V Vaša televizija skupaj s 3. TV-mrežo v športni dvorani žalske šole izpeljala finale projekta Mednarodni hit poletja 2005. V Žalcu so tako nastopili najboljši izvajalci zabavne in narodnozabavne glasbe. Gledalci in poslušalci so z glasovanjem izbrali polfinaliste, ki so nastopili na prireditvah v Olimju, Šentanelu Tako so se veselili Čuki, trenutek zatem še Brigita in Werner. in Murski Soboti. Za hit poletja v kategoriji narodno-zabavnih so gledalci izbrali skladbo Wer- skladb pa so jih prepričali Čuki nerja in Brigite Ej mala opala, s skladbo Po domače. K. R. V Garnem šport hotelu v Preboldu so se zbrali nekdanje učenke in učenci preboldske osnovne šole, ki so zaključili šolanje v letu 1970. Srečanja so se udeležili tudi njihovi nekdanji učitelji: Anči Skok, Ida Završnik, Miro Terpin in Vida Jerneje. Tokratno srečanje je bilo nekaj posebnega tudi zato, ker so se ali pa se še bodo v tem letu srečali z abrahamom. Generacija iz leta 1955 je bila najštevilčnejša generacija petdesetih let. Ob tej priložnosti so pripravili razstavo z dokumenti in fotografijami, ki je osvežila marsikakšen spomin izpred 35 let, in prisluhnili kulturnemu programu. Spomnili so tudi na nekatere domače in svetovne dogodke, ki so zaznamovali leto 1970. Takrat je bil končan Asuanski jez v Egiptu, Salvador Allende je bil izvoljen za predsednika Čila, rodila se je Gabriela Sabatini, gledali smo film Ljubezenske zgodbe in poslušali Jimija Hendrixa, Ja- ms Joplin, Bee Gees, prvič seje predvajal film Rdeče klasje, Nikola Plečaš je na tekmi v Mariboru zadel rekordnih 55 košev, Jugoslavija je postala svetovni prvak v košarki, na Evrosongu nas je zastopala Eva Sršen in še bi lahko naštevali. Tokratno srečanje so organizirale Mira Cestnik, Dragica Ribič, Vladka Skok, Milena Lesjak in Nuša Šribar, ki je pripravila razstavo in poskrbela za kulturni program. D. Naraglav Večer z dobitniki priznanj Orgle bodo še zvenele Tone Vrabl z dobitniki priznanj in VS Cantemus Mestna skupnost Žalec in Medobčinska matična knjižnica Žalec sta ob prazniku mestne skupnosti organizirali srečanje z nekaterimi prejemniki letošnjih odličij Mestne skupnosti Žalec. Srečanje je potekalo v prostorih Medobčinske matične knjižnice, pogovor z dobitniki priznanj pa je vodil Tone Vrabl. Udeležence srečanja je najprej pozdravila direktorica Medobčinske matične knjižnice Anka Krčmar in v nekaj stavkih predstavila vsakega prejemnika priznanja. Dr. Ljuban Vladkovič je od 39 let delovne dobe kar 30 let preživel v Žalcu. Dejala je, da velja za priljubljenega in prijaznega zdravnika, še zlasti pa je cenjen med starejšimi in invalidi. »Kljub visoki specialistični izobrazbi ostaja skromen in kar nekako v ozadju, zato je nocoj toliko bolj zaslužen, da je med prvimi - torej med žlahtnimi meščani.« Grb mestne skupnosti je za uspešno delo v balinarskem klubu Žalec, katerega ustanovitelj je bil, in za zagnano delo pri Rdečem križu, tri mandate je bil predsednik te organizacije, njihov član pa je že več kot 50 let, prejel Jože Čehovin. Njegovo delo je vidno v upravnem odboru Društva upokojencev Žalec. Grb je prejelo tudi podjetje Novem. »Novem je podjetje z uspehi in razvojem, odlikujejo ga inovacije, vlaganja v znanje in razvoj, širijo proizvodnjo in tako iz leta v leto zaposlujejo več delavcev. V podjetju vedo, da brez sodelovanja zaposlenih in znanja ni poti naprej. Njihova poslovna politika pa je naravnana tudi v kakovost varovanja okolja in ljudi. Direktor Ivan Podpečan ima posluh za dogajanja v okolju in se nanje odziva. Je naš zvesti bralec, pomagal pa nam je uresničiti že dva pomembna projekta. Zaslužen je za izdajo pesniških zbirk Mete Rainer. Zato nas še posebej veseli, da ga lahko nocoj pozdravimo kot žlahtnega meščana.« Kot zadnjemu od štirih dobitnikov je izrekla pozdrav Matjažu Kaču in vokalni skupini Cantemus, ki je dobitnica plakete MS Žalec. »Vokalna skupina Cantemus je bila ustanovljena leta 2000. Postali so ugledna skupina s številnimi nastopi in priznanji, saj so uvrščeni med najboljše vokalne skupine v Sloveniji. Z ustanoviteljem in umetniškim vodjo Matjažem Kačem so sprejemljivi za številne novosti, zato se posvečajo različnim glasbenim zvrstem, popularizirajo džez in druge. Lepo jih bo poslušati tudi nocoj.« Matjaž Kač je v pogovoru s Tonetom Vrablom podrobneje predstavil delovanje, uspehe, festival Sredi zvezd in načrte za v prihodnje. Dr. Ljuban Vladkovič je na prijeten način odkrival tančice svojega življenja. Razkril je, da je sprva mislil študirati pravo in literaturo. Ob pomoči tete, ki je dejala, da ga bo finančno podpirala, če bo postal zdravnik, se je odločil za študij medicine. Zanima ga tudi antična zgodovina, sicer pa je tudi velik ljubitelj slik in klasične glasbe. Vseskozi se zanima tudi za šport, še posebno nogomet. Z veliko spoštovanja in ljubeznijo govori o Žalcu, ki mu je zvest že od leta 1970. V dobro voljo ga spravi kakšen dober vic in tisti pacienti, ki to vedo, mu znajo polepšati dan v ordinaciji. Tam je, kot pravi, vse preveč administracije in premalo časa za posvečanje pacientom. Na »zatožno klop« je nato sedel Jože Čehovin, ki mu je življenje teklo na Krasu v idilični primorski vasici Senodole v Občini Divača. V času vojne je bil poklican v italijansko vojsko, ob kapitual-ciji Italije pa je odšel v partizane. Balinanje je spoznal že v mladosti. Njegov stric je imel gostilno, kjer je bilo tudi balinišče, in tako je vzljubil ta šport. Pred 25 leti je iz Kranja preselil v Savinjsko dolino v Žalec. S štirimi somišljeniki je postavil balinišče. »Stekla je akcija in leta 1983 smo že imeli dvostezno balinišče. Ustanovili smo balinarski klub, a problem so bile krogle. Dobili smo jih v Doberdobu in tako smo lahko začeli vaditi in tudi tekmovati ter prejemati pokale. Delo v Rdečem križu v Žalcu je nadaljevanje tistega, kar sem počel že v Kranju, kjer sem bil profesionalni sekretar RK na Gorenjskem. V delo RK Občine Žalec me je vključil Ivo Robič, kmalu nato pa so me izvolili tudi za predsednika.« Tone Vrabl je ob koncu spregovoril še z direktorjem podjetja Novem Ivanom Podpečanom. Slednji je predstavil podjetje, ki je s 580 zaposlenimi tudi največje v Občini Žalec. Razkril je nekaj zanimivosti o razvoju robotike, zaposlenih, med katerimi je več kot 20 inženirjev, in o drugih aktivnostih. Zase pa je dejal, da poskuša redno vzdrževati telesno zdržljivost in da se zgodaj zjutraj, pred odhodom v službo, posveti 40-minutni hitri hoji v hrib, sicer pa, če se le da, tudi sobote in nedelje preživi z družino v planinah. Vse čestitke dobitnikom je izrekel tudi podžupan Občine Žalec Marijan Turičnik. D. Naraglav Fotografije in poezija Jolande Ušen Jolanda Ušen v pogovoru z Anko Krčmar »Izpijte vse te žarke, vso to barvo listja jeseni, odgrnite trave, izsušite blatno močvirje, stecite po dežju in ne poslušajte padanja besed za vrati. Megla in hlad, se krčevito zvijata v kotanji, pohitite, vzemite vse te žarke, vso to listje jesensko...« Jolanda Ušen se je s pesniško zbirko Toliko molka, ki se je prepletala z razstavljenimi fotografijami in sprostitvenim in pomirjajočim zvokom gonga, predstavila ob- činstvu v Medobčinski matični knjižnici Žalec v torek, 18. oktobra. V času pogovora z Jolando, ki ga je vodila direktorica MMK Anka Krčmar, so knjižnico prevevali zvoki in vibracije posebnega glasbila - gonga, ki jih je s svojim vir-touznim znanjem iz njega izvabljal Damjan Osojnik. Pravijo, da ni glasbila, ki bi s tako širokim in bogatim spektrom tonov vplival na človeka tako zelo blagodejno, tankočutno, nežno in zdravilno kakor gong. Nežne, pomirjajoče, pa tudi globoke in razmišljajoče so tudi Jolandine besede, njena poezija in tudi fotografija, ki njeno pesniško navdahnjenost bogati z bogatim spektrom fotografskih kompozicij, ujetih trenutkov narave in njene lepote. Oboje se nekako prežema in deluje kot eno. Ob vsem tem Jolandi ne manjka idej, domiselnosti, ki so njena vrlina tudi pri delu, ki je povezano z naravo. S poezijo je Jolanda pričela že pred 20 leti. Kot pravi, pa je nekako dozorela sedaj, koje poezijo dopolnila s fotografijo. »In to s fotografijo, v kateri ne iščem samo lepote narave, ampak nek globlji smisel, ki poezijo dopolni. Zelo sem vesela, da mi je uspelo pripraviti razstavo in ob njej izpovedati svoja razmišljanja, ujeta v poezijo. Upam in želim si, da bom imela še kdaj takšno priložnost.« D. Naraglav Tjaša Ribizel ob obnovljenih orglah 16. oktobra leta 1898 je bila posvečena nova župnijska cerkev sv. Pavla v Preboldu. Na praznik posvečenja vseh cerkva jo je posvetil lavantinski knezoškof Mihael Napotnik. Natanko 107 let pozneje je bilo pri nedeljski maši ponovno slovesno. Zlatomašnik Janko Kač je blagoslovil obnovljene orgle, ki so starejše kot cerkev, saj jih je že leta 1846 izdelal mojster Jerjej Billich. Preteklost sije podala roke s prihodnostjo še z enim pomembnim dogodkom. Po 50 letih igranja orgel je Ivanka Počivalnik orgle in vodenje cerkvenega zbora prepustila študentki muzikologije Tjaši Ribizel. Člani župnijskega gospodarskega sveta, župan Vinko Debelak in preboldski župnik Damjan Ratajc so najprej izrekli dobrodošlico in čestitke za 25 let duhovništva Janku Kaču. Ob omembi Janka Kača iz Latkove vasi mnogi najprej pomislijo na znanega pisatelja, urednika in padarja, duhovnik Janko pa je njegov pravi nečak, na kar je zelo ponosen. Čeprav že 42 let živi in dela v mariborski mestni četrti Radvanje, se vedno rad vrne na svoj dom v Latkovo vas oziroma na Grobljo. Kot je povedala njegova nečakinja Nuša Dvoršek, kljub svojim zrelim letom rad prisluhne novicam iz Savinjske doline, predvsem pa se zanima za vse dogodke, ki so povezani z župnijo sv. Pavla in bližnjo ter daljno okolico njegovega rojstnega kraja. Med drugim je v svojem nagovoru izrazil veselje, da je preboldska župnija po nenadni smrti Franca Serca dobila novega mladega župnika, ki so ga verniki lepo sprejeli. Janko Kač je bil za duhovnika posvečen v mariborski stolnici julija leta 1955, novo mašo pa je bral v rodni župniji v Preboldu. Prva tri leta je bil duhovnik v župniji sv. Marjeta v Pesnici pri Mariboru, sedem let je bil v Slovenski Bistrici, dve leti pa je kot namestnik vikarja upravljal župnijo sv. Martina na Pohorju, od koder je odšel v Radvanje. V takrat mladi in hitro rastoči župniji je iz majhne kapele sv. Frančiška Asiškega zgradil novo cerkev in ustrezne župnijske prostore. Janko Kač je z veseljem sprejel povabilo, da daruje še eno zlato mašo v rodni župniji in hkrati blagoslovi obnovljene orgle. Ob tej priložnosti je bilo slišati tudi kakšno na račun varčnih »Šenpavlčanov«, ki so pred 107 leti v novo cerkev postavili kar orgle iz stare Riedlove cerkve. V več kot stoletju in pol so bile orgle večkrat predelane, vendar imajo še vedno izvirno večino registrov, igralnik in mehansko trakturo. To je zagotovo tudi zaradi dejstva, da so na orgle ves čas igrali in da nikoli niso povsem utihnile. Člani gospodarskega sveta so konec lanskega leta na pobudo pokojnega župnika Franca Serca sklenili, da letos obnovijo or- Ivanka Počivalnik gle. Obnovo, s katero so pričeli marca, so zaupali orglarskemu mojstru Marjanu Banovšku iz Medvod. Najprej je obnovil igralnik, nato piščali, opravljena pa so bila tudi druga dela, vključno z opleskom orgelske omare. Vrednost obnove je 1,47 milijon tolarjev. Sredstva so večinoma zagotovili verniki (tudi z darovi ob smrti župnika) in nekateri podjetniki, del tega stroška pa morajo poravnati do konca tega leta (denar še zbirajo na transakcijskem računu st. 06000-0935805665 s pripisom »Obnova orgel«). Že na predvečer blagoslova je na obnovljene orgle zaigrala študentka muzikologije iz Braslovč Tjaša Ribizel, ki je prevzela tudi vodenje cerkvenega pevskega zbora. Po 50 letih se je namreč poslovila Ivanka Počivalnik, ki ji je škof za njeno polstoletno prizadevanje podaril lepo priznanje. Ivanka je z igranjem cerkvenih orgel pričela »po sili razmer«, saj je dotedanji organist nenadoma prenehal z igranjem. Stare je bila 25 let in je pela v zboru. Ker je iz nižje gimnazije poznala note, je prevzela igranje oziroma se je na hitro priučila temu inštrumentu. Kljub službi v TT Prebold in delu na domači kmetiji je igranju in vodenju cerkvenega zbora ostala zvesta pol stoletja. Vodila je tudi mladinski zbor in kot je povedala, je bila med mladimi zelo srečna. A prišel je čas, da mladi nadaljujejo delo. Za njeno naslednico so izbrali mlado Tjašo Ribizel, ki je sicer doma v Braslovčah, njena mama pa prihaja iz teh krajev. Tjaša je na predvečer blagoslova orgel pripravila koncert, z zborom pa je seveda igrala tudi na slovesni maši. Po maši verniki niso odhiteli domov, ampak so se zadržali na župnijskem dvorišču, kjer jih je čakala pogostitev. K. R. Zlatomašnik Janko Kač in preboldski župnik Damjan Ratajc Obnova zvonika v Marija Reki V Marija Reki so v teh dneh na tamkajšnji cerkvi zamenjali streho in obnovili zvonik. Za ta poseg se je župnijski svet Župnije Marija Reka odločil že za časa župnika Franca Serca, izpeljal pa v tem jesenskem času. Skupno bo investicija znašala okrog 4,5 milijone tolarjev, precej dela je bilo opravljenega prostovoljno. Sredstva za obnovo zvonika so prispevali Občina Prebold in Škofija Maribor ter v večji meri farani župnij Marija Reka in sv. Pavel - Prebold. Gradbena dela je opravil Andrej Kumer, ostrešje zvonika pa Bojan Rogel iz Griž, z bakreno pločevino je streho zvonika obleklo podjetje Adamič iz Sv. Lovrenca, fasado pa so brezplačno polepšali slikopleskarji Jože Jager, Janko Fonda, Karli Sinkovič, Marko Železnik in Franci Lob-nikar, ki je dela tudi vodil. D.N. PARTIZANSKI ČnllTi 'Tla I. adventna nedelja, 27. neveen^na,, o& 10. ovii vod, prtljažna valUma na tn^dtcčancUnč ^Tyvznti'no szpzw v čuda dvanea 'Ttava @elje. SLIKOPLESKARSTVO IN IZDELAV PLASTIČNIH FASAD Soseska 12,3312 PREBOLD Tel.: 03/705 30 52, faks: 03/705 30 51 GSM: 041 626 116, e-mail: albin.herman@siol.net Dobrovlje - simbol savinjskega uporništva Prvi muzej traktorjev v Sloveniji TRGOVINA Hmeljarska 15, PREBOLD Tel. in faks: 03/572 45 54 GSM: 051 350 003 Traktorji so kljub visokim letom pravi lepotci in še vedno uporabni. Rumeni in rdeči se ponašata z letnicama 1940 in 1941. Partizanske Dobrovlje so simbol savinjskega uporništva in spomina na čas II. svetovne vojne, ki je zahtevala veliko število življenj tudi v Spodnji Savinjski dolini in na njenih obronkih. Spomin na tiste čase živi in na Čreti je vsako prvo soboto v oktobru srečanje, na katerem obudijo spomin na prvo frontalno bitko partizanov z okupatorjem. Letos je minilo že 64 let od dogodka, ki je kar dobro zamajal samozavest nemškega raj-ha in njihovih pomagačev. Tokratna slovesnost je bila tudi najbolj množična prireditev v Savinjski dolini v počastitev 60-letnice zmage nad nacifašizmom. Na slovesnosti na Čreti, ki so jo organizirali Območno združenje borcev in udeležencev NOB Spodnje in Zgornje Savinjske doline, Društvo izgnancev Slovenije - Občinski odbor Žalec, Območno Združenje veteranov vojne za Slovenijo in veteransko društvo Sever - odbor Žalec, se je zbralo več kot tisoč udeležencev, ki so z zanimanjem prisluhnili proslavi v spomin na zgodovinsko bitko, ki je prava svetinja upora proti okupatorju in poguma maloštevilnih partizanov, ki so se zoperstavili nekajkrat močnejšemu sovražniku in iz tega boja izšli kot zmagovalci. S svojo prisotnostjo je slovesnosti dala poseben pečat partizanska skupina Triglav, ki na nek način simbolizirala neenak, a zmagovit boj I. štajerskega bataljona. Udeleženci slovesnosti iz vrst članov ZZB, mladine, planincev, pripadnikov drugih veteranskih organizacij, predstavnikov občin in drugih udeležencev srečanja so najprej prisluhnili slovenski himni, ki so jo zaigrali člani godbe na pihala iz Prebolda. Zbranim je zaželel dobrodošlico župan Občine Vransko Franc Sušnik, ki je v nadaljevanju poudaril pomen te bitke in izpostavil družine iz Dobrovelj, ki so podpirale NOB. »Danes, 60 let po kon- pridno služi, saj je zmogel veliko relijev, porok in drugih prireditev. Moja velika želja je bila še vedno obnova traktorjev. V tem obdobju je večina restavratorjev obnavljala avtomobile in motocikle. Leta 1990 sem začel obnavljati svoj drugi traktor, vsem poznan Steyer. Ljudje so začeli ogledovati moje izdelke in s pohvalami so v meni vzpodbudili še večjo vnemo. Včlanil sem se tudi v Društvo kmetijske tehnike Slovenije. Skoraj vsako leto je mojo zbirko povečal lepo obnovljen starodobni traktor. V zbirki imam zelo stare in redke primerki teh strojev. Naj omenim le nekatere: Maniapolis Moline, Internacional Farmall, ki sta prišla preko luže. Izdelana sta bila pred drugo svetovno. V zbirki so še traktorji Deuzh in legendarni Unimog. Sodeloval sem na različnih prireditvah, moje primerke poznajo po vsej Sloveniji in tudi ljudje iz sosednjih držav. Na ocenjevalnih prireditvah sem požel veliko priznanj. Najvišje mesto sta mi prinesla prav traktorja iz Amerike. Naj omenim, da je moja zbirka na Polzeli trenutno največja v Sloveniji na tem področju. Če mi bo zdravje dopuščalo, se bo zbirka še povečevala, saj me restavriranje traktorjev drži pri moči,« je na kratko opisal 15-letno pot dela z restavriranjem starih traktorjev Ernest Obermajer. Muzej je blagoslovil župnik iz Andraža Janez Furman, v kulturnem programu pa so nastopih polzelski tamburaši pod vodstvom Mije Novak. S prerezom traku so muzej predah namenu Ernest Obermajer, njegovi vnukinji Živa in Neža ter župan Ljubo Žnidar. T. Tavčar cu vojne, je naša dolžnost, da se spomnimo vseh Čret-ljank in Čretljanov, ki so bili po tej bitki izpostavljeni sovražnikovem terorju. Veliko so pretrpeli, kar nekaj pa jih je izgubilo svoja življenja,« Dodal je, da je naša skupna dolžnost, da jasno razmejimo svetle trenutke iz obdobja vojne od povojnih pobojev, ki neupravičeno mečejo slabo luč na borčevsko organizacijo. Izrazil je veselje in ponos, da jim je proslavo na Čreti uspelo ohraniti v taki obliki in vsebini, kot smo ji priča danes, in da se je uspela ubraniti političnih strank in vplivom dnevne politike. Tokratni slavnostni govornik je bil poslanec DZ in župan Občine Žalec Lojze Posedel. V uvodu je dejal, da je vesel in počaščen, da lahko prav v letu, ko obeležujemo 60-letnico zmage nad okupatorjem, nagovori borke in borce in druge udeležence: »Da je pred 60 leti zmagala antifašistična koalicija, je zasluga tistih, ki so se pravilno odločili in se postavili po robu silam osi. Zmaga nad nacifašizmom ni zmaga orožja nad orožjem, ni zmaga ene vojske nad drugo vojsko, ampak je zmaga ljubezni do domovine, do domače grude. Je zmaga moralnih in ostalih vrednot in zmaga naprednega človeštva, ki si je z zmago nad nacifašizmom odprl pot v moderno novo dobo civilizacije. K temu so svoj delež prispevali tudi zavedni Slovenci, borke in borci partizanskih enot, aktivisti in mnogi drugi, ki so vedeli, kje je njihovo mesto v uporu. Žal so bili tudi takšni, ki se niso odločili prav in so paktirah z okupatorjem, kot da ne bi poznali preprostega dejstva, da so v vsej zgodovini človeštva izdajalci najbolj zaničevani in obsojanja vredni ljudje, ki slej ko prej prejmejo zasluženo kazen. Danes, po 60 letih zmage nad Hitlerjevo koalicijo, se v naši ljubi Sloveniji najdejo takšni, ki poskušajo predrugačiti zgodovinska dejstva in oprati svoja početja. Evropa je že zdavnaj opredelila termin zmagovalca in poraženca, predvsem pa, da so tisti, ki sodelujejo z okupatorji, kvizlingi - izdajalci lastnega naroda.« Kulturnemu programu so dajali vsebino godbeniki pihalne godbe iz Prebolda pod vodstvom Milana Posavca, harmonikarji DU Vrbje, pevci MPZ Ponikva in reci-tatorka Jožica Ocvirk. Ob zaključki programa je zbranim spregovoril tudi član sveta ZZB in udeležencev NOB general Ivan Dolničar. Izrazil je nestrinjanje in obžalovanje nad poskusi izkrivljanja zgodovinskih dejstev, nato pa je skupaj s članom glavnega odbora ZZB in udeležencev NOB Viljemom Petkom podelil srebrni plaketi ZZB NOB Slovenije Vinku Tajniku in Rafku Tratniku. Slovesnost je sklenil predsednik Območne borčevske organizacije Spodnje Savinjske doline Viljem Petek in vse prisotne pozval k nadaljnjemu druženju na partizanski Čreti. D. Naraglav Letošnjo proslavo je s svojo prisotnostjo obogatila partizanska skupina Triglav. Ob zaključku slovesnosti je zbranim spregovoril tudi general Ivan Dolničar. Vnukinji odprli muzej V gospodarskem poslopju na domačiji Ernesta Obe-rmajerja v središču Polzele so ob praznovanja praznika Občine Polzela odprli muzej traktorjev. Pri ureditvi muzeja sta lastniku pomagala Občina Polzela in Turistično društvo Polzela. Muzej, ki je prvi te vrste v Sloveniji, namreč ni v ponos le lastniku, temveč je pomembna pridobitev za občino in njeno turistično ponudbo. To je v svojem nagovoru poudaril župan Ljubo Žnidar in se zahvalil neutrudnemu zbiralcu tovrstnih strojev. Za velik podvig so Ernestu Obermajerju izrekli vse priznanje in mu izročili priložnostna darila tudi člani Društva ljubiteljev starih motornih vozil Veteran Maribor in Društva kmetijske tehnike Slovenije, katerega član je Ernest Obermajer že vrsto let. »Pride obdobje, ko končaš z redno zaposlitvijo. Ker sem deloven človek, sem prosti čas zapolnil z restavriranjem starodobnih vozil. Prvi obnovljeni traktor je bil znamke MAN, narejen davnega leta 1956. Prijatelji so mi predlagali včlanitev v klub starodobnikov. V Veteran klubu Maribor sem dobil še več spodbude. Kmalu zatem sem kupil osebni avtomobil mercedes iz leta 1952. Bil je v zelo slabem stanju. Z veliko vnemo sem se lotil obnove in čez dve leti je ponovno zarohnel v novi podobi. Vsa ta leta mi WSSS1 Telefon: 03/712 12 80 Nagradna križanka ReSitve križank«, objavljen« v septembrski Številki Utripa - pokrovitelj LEDNIK 8, LEDNIK: ČIŠČENJE-FEKALNIH-jAM-ČIŠČEN|E-GREZNlC-ČIŠČENJE-IN-VZDRŽEVAN|E-KANALIZACIJE. Izžrebani nagrajenci: 1. Nuška Podkrajšek, Ško^a Loka: 2. Polde Drča, Ojstriška vas 4/a, Tabor: 3. Irma Koltoma), Prežihova, Žalec. Nagrajenci prejmete nagrade v uredništvu Utr,pa. Pokrovitelj križanke, objavljene v tej številki, so ŽALSKE LEKARNE, Prešernova ul. 6, ŽALEC. Vrednost nagrad je 5.000, 3.000 m 2.000 SIT. Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo Utripa, Aškerčeva 9/a, 3310 Žalec, najkasneje do 14. novembra 2005._ PTIČJA GRIPA VPRAŠANJA, KI SE NAJPOGOSTEJE POJAVLJAJO. Kaj je aviarna ali ptičja gripa? Aviarna ali ptičja gripa je nalezljiva bolezen živali, povzročajo jo virusi, ki se običajno prenašajo med ptiči, redkeje pa se s to boleznijo okužijo tudi prašiči. Vse ptičje vrste so občutljive za okužbo, še posebej pa lahko bolezen ogrozi domačo perutnino, saj se v strnjenih jatah zelo hitro širi in kaj kmalu doseže epidemične razsežnosti. Potek bolezni pri ptičih je lahko različen, in sicer se lahko kaže le z blagimi znaki, na primer z namrščenim perjem in manjšo proizvodnjo jajc, lahko pa se razvije huda oblika, ki jo poznamo kot »visoko patogeno aviarno gripo«, zaradi katere ptica pogine. To obliko ptičje gripe so prvič prepoznali v Italiji že leta 1878, je zelo nalezljiva in povzroči smrt ptic že kmalu po pojavu prvih znakov, lahko že v istem dnevu. Smrtnost pri pticah je 100-odstotna. VETERINARSKA AMBULANTA Podlog 1,3311 Šempeter Telefon, faks: 03/70015 75 Dežurna služba: 051 646 202 Ambulantni čas: poh-pet.: 7.00-9.00 17.00- 18.00 sobota, nedelja: 7.00- 9.00 Kakšni so ukrepi za preprečevanje širjenja bolezni med pticami? Najpomembnejši ukrep je hitro pokončanje okuženih in okužbi izpostavljenih ptic, ustrezno odstranjevanje mrhovine ter razglasitev karantene in opravljanje dezinfekcije na kmetijah, kjer se je bolezen pojavila. Virus je mogoče uničiti z visoko temperaturo (pri 56° C v treh urah ali pri 60° C v 30 minutah) in običajnimi dezinfekcijskimi sredstvi, kot sta na primer formalin ali jod. Virus pa lahko v ptičjih iztrebkih pri nizkih temperaturah preživi tudi tri mesece ali več. V vodi lahko preživi do štiri dni pri temperaturi 22° C in več kot 30 dni pri temperaturi 0° C. Študije so pokazale, da lahko en sam gram iztrebkov, okuženih z visoko različico bolezni, vsebuje tolikšno količino virusa, da bi se lahko okužilo kar milijon ptic. Pomemben ukrep za preprečevanje širjenja bolezni je tudi omejevanje prevozov žive perutnine tako znotraj držav kot med njimi. Kakšne so posledice izbruhov bolezni med perutnino? Izbruhi ptičje gripe, predvsem njene visoko patogene oblike, lahko povzročijo ogromno škodo na področju vzreje perutnine in predelave perutninskega mesa. Izbruh bolezni v ameriški državi Pensilvaniji v letih 1983-1984 je zahteval pokončanje kar 17 milijonov ptic. Ocenjena škoda je znašala skoraj 65 milijonov dolarjev. Ekonomske posledice ptičje gripe so lahko še posebej katastrofalne za države v razvoju, kjer je vzreja perutnine pomemben vir dohodka in hrane za obubožano podeželsko prebivalstvo. Če se bolezen razširi na večjem območju države, jo je zelo težko nadzorovati. Širjenje bolezni, ki je izbruhnila leta 1992 v Mehiki, so uspeli ustaviti šele leta 1995. Prav zato je zelo pomembno, da ob pojavu bolezni državne oblasti ukrepajo hitro in odločno, da bi čim prej zajezile širjenje okužbe. Kako se ptičja gripa širi po državi? Bolezen se hitro širi s kmetije na kmetijo, saj se virus v visokih koncentracijah nahaja v perutninskih iztrebkih, od koder prehaja v zemljo. S ptice na ptico se širi tudi po zraku z vdihovanjem. Prenos s kmetije na kmetijo je mogoč preko onesnaženega kmetijskega orodja in mehanizacije, krme in obleke, predvsem pa obutve. Virus lahko na telesu prenašajo tudi živali, ki sicer ne zbolevajo, na primer glodalci, medtem ko so dokazi za takšen mehanski prenos virusa pri muhah omejeni. Iztrebki divjih ptic lahko vnesejo virus v jate perutnine na večjih farmah ali manjših kmetijah. Možnosti za takšen prenos bolezni z divjih ptic na domačo perutnino je večji v primerih, ko je domača perutnina veliko na prostem in so zaloge vode za domačo perutnino dostopne divjim pticam oziroma se nahajajo na takšnih mestih, da lahko pride do mešanja vode z okuženimi iztrebki divjih ptic. Na tržnicah, kjer se v veliki gneči in v slabih sanitarnih razmerah prodaja živa perutnina, lahko prav tako prihaja do prenosa okužbe. Kako se bolezen prenaša med državami? Bolezen se med državami prenaša preko mednarodne trgovine z živo perutnino. Prav tako lahko čez državne meje virus zanesejo divje ptice. V preteklosti so ptice selivke na velikih razdaljah prenašale visoko bolezensko različico ptičje gripe. Vodne ptice selivke, predvsem divje race, so naravni rezervoar virusa ptičje gripe, med pticami pa so na bolezen najbolj odporne, saj se pri njih razvije le milejša oblika, ki hitro mine. Lahko pa virus pri selitvah prenesejo zelo daleč in s kontaminiranimi iztrebki okužijo domače race, purane, gosi in drugo domačo perjad, ki je za bolezen, predvsem njeno težjo obliko, zelo dovzetna. Zakaj tolikšna zaskrbljenost zaradi izbruhov bolezni? Razlogov za zaskrbljenost zaradi izbruhov ptičje gripe pri perutnini je več. Prvič, večino izbruhov bolezni je v zadnjem času v Aziji povzročil visoko bolezenski virus H5N1. Vse več je namreč dokazov, da ima ta vrsta virusa enkratno sposobnost za preskok med vrstami in pri ljudeh povzroča hudo obliko bolezni z visoko stopnjo smrtnosti. Drugič, obstaja možnost, da se lahko sedanja situacija precej poslabša in da pri ljudeh pripelje do pandemije gripe. Strokovnjaki namreč že vedo, da si lahko ptičja in človeška gripa izmenjata gene, če se človek sočasno okuži z obema različicama. Takšna izmenjava genov v človeškem telesu bi lahko povzročila nastanek čisto novega podtipa virusa gripe. Naravno imunost pa bi imeli le redki ljudje, če sploh kdo. Cepiva, ki jih vsako leto razvijejo za zaščito pred gripo v jesensko-zimski sezoni, pa bi bila proti novemu podtipu bolezni neučinkovita. Če bi novi virus hkrati vseboval še dovolj človeškega genskega materiala, bi lahko razvil tudi sposobnost prenosa s človeka na človeka in ne le s perjadi na človeka kot doslej. V tem primeru bi nastale ugodne razmere za začetek nove pandemije gripe, katere posledice bi bile še posebej katastrofalne, če bi šlo za širjenje hujše oblike z visoko stopnjo smrtnosti v daljšem časovnem obdobju. Nekaj takšnega se je zgodilo v letih 1918 in 1919, ko se je pojavila popolnoma nova različica gripe in se v štirih do šestih mesecih razširila po vsem svetu. V več valovih je pandemija trajala kar dve leti in zahtevala od 40 do 50 milijonov življenj. Ali obstajajo kakšni dokazi za prenos aviarne influence s človeka na človeka? Ne. Strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) pomagajo prizadetim državam pri oblikovanju in izvedbi raziskav, s katerimi bi lahko že zelo zgodaj zaznali prenos virusa aviarne influence s človeka na človeka. Hkrati SZO v okviru globalnega programa za nadzor nad gripo v svojih laboratorijih raziskuje viruse človeške in ptičje gripe, ki se pojavljajo v zadnjem času. Pričakujejo, da bodo s temi raziskavami izvedeli več tudi o izvoru in značilnostih virusa H5N1. Kakorkoli že, novi virus, ki bi se prilagodil za prenos s človeka na človeka, bi se širil z veliko hitrostjo in strokovnjaki bi takoj vedeli, da gre za novo obliko bolezni. Zaenkrat ni nobenih dokazov, da bi se kaj podobnega že zgodilo. Ali se virus H5N1 pogosto prenese na človeka? Sploh ne, celo zelo redko. Prvič so prenos tega virusa na človeka dokazali v Hong Kongu leta 1997. V tem prvem izbruhu bolezni je bolnišnično oskrbo potrebovalo 18 ljudi, 6 jih je umrlo. V enem primeru je bil vir okužbe poginula ptica na kmetiji, v preostalih pa živa perutnina na tržnici. Primeri okužb s ptičjo gripo pri ljudeh so sovpadali z izbruhi visoko bolezenske različice H5N1 pri perutnini. Obstajajo zelo redki podatki o prenosu virusa H5N1 s človeka na človeka, predvsem med družinskimi člani. Čeprav so pri teh ljudeh našli protitelesa na H5, kar nakazuje na okužba, pa nihče izmed njih ni zbolel za težjo obliko bolezni. Protitelesa so našli pri 10 odstotkih ljudi, ki so delali na perutninskih farmah in so bili vključeni v raziskavo. Ali je mogoče pandemijo preprečiti? Nihče ne ve zagotovo. Virusi influence so zelo spremenljivi in je zato težko karkoli napovedovati. Prva prednostna naloga in glavni način obrambe ostaja zmanjševanje možnosti za človekovo izpostavljenost poglavitnemu viru okužbe, to je okuženi perutnini. To je mogoče doseči s hitrim odkrivanjem izbruhov bolezni pri perjadi in z uvajanjem izrednih ukrepov, vključno s pokončanjem okužene in izpostavljene perutnine ter primerno odstranitvijo poginjenih živali. Strokovnjaki v skladu z doslej dostopnimi dokazi sklepajo, da obstaja povečano tveganje za prenos bolezni na človeka, ko se visoko bolezenska različica virusa H5N1 močno razširi med perutnino. Ko pa začne naraščati število obolelih ljudi, obstaja tudi večja možnost za pojav novega podtipa virusa, ki bi lahko sprožil pandemijo gripe. Povezava med veliko raz- širjenostjo bolezni med perutnino in povečanim tveganjem za prenos okužbe na človeka je bila dokazana prav pri primerih izbruhov bolezni v Aziji. Vse primere bolezni in smrti zaradi ptičje gripe pri ljudeh so odkrili v Vietnamu, Kambodži, Indoneziji in na Tajskem, kjer je šlo za zelo razširjene izbruhe bolezni med perutnino. SZO poudarja, da gre za izredne razmere, ki zahtevajo hitro ukrepanje kmetijskega sektorja. Na primer, leta 1997 je bil v Hong Kongu pokol celotne populacije perjadi, približno milijon in pol piščancev in drugih ptičev, opravljen v samo treh dneh. Leta 2003 so na Nizozemskem v samo tednu dni poklali kar 30 milijonov pernatih živalih, skoraj tretjino od celotne populacije. Ali cepivo proti gripi, ki je na voljo, ščiti ljudi pred virusom influence A H5N1 ? Ne. Cepiva, ki so trenutno na voljo, ljudi ne zaščitijo pred boleznijo, ki jo povzroča virus H5N1. SZO si je prizadevala v sodelovanju z laboratoriji globalne mreže za nadzor nad gripo čim prej razviti prototip virusa H5N1 in ga ponuditi vodilnim svetovnim farmacevtskim podjetjem za izdelavo cepiva. Ali so na voljo kakšna zdravila za preprečevanje in zdravljenje? Da. Dve vrsti zdravil sta na voljo. To so inhibitorji M2 (amantadin in rimantadin) in inhibitorji nevraminidaze (oseltamivir in zanimivir), ki so v nekaterih državah registrirani za preprečevanje in zdravljenje običajne gripe in za katere predvidevajo, da bi bili učinkoviti pri kateri koli različici bolezni. Prve analize virusov, ki so jih izolirali pri smrtnih primerih v Vietnamu, pa kažejo na odpornost na inhibitorje M2. Za zdravljenje ali preprečevanje okužbe z virusom influence A H5N1 amantadin ali rimantadin nista primerna, ker sta neučinkovita. V laboratorijih mreže za nadzor nad gripo pa potekajo tudi študije, s katerimi naj bi potrdili učinkovitost inhibitorjev nevraminidaze proti različici H5N1. ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE Območna enota Celje Ljubljanska 13, 3000 Celje tel.: 03/544 19 64, 03/548 26 34, faks: 03/544 19 05 e-naslov: oecelje@zgs.gov.si EVROPSKI DENAR ZA SLOVENSKE GOZDOVE Priložnost za pridobitev finančnih sredstev, s katerimi lahko intenziviramo gospodarjenje z zasebnimi gozdovi. Odzvati se je treba zelo hitro. Lastniki gozdov, njihova združenja in zakupniki zasebnih gozdov so povabljeni k oddaji vloge na razpis za pridobitev nepovratnih sredstev na podlagi Enotnega programskega dokumenta (EPD) za investicije v gozdove, ki je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije dne 7. 10. 2005. Razpisanih je skupno 836 milijonov tolarjev. Sofinancerja sta Republika Slovenija in Evropska Unija vsaka v deležu 50 %. Vloga na razpis na predpisanem obrazcu mora biti oddana najpozneje do 22. novembra 2005 s priporočeno poštno pošiljko na Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, 1000 Ljubljana. Revirni gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije bodo pomagali lastnikom gozdov, njihovim združenjem in zakupnikom, da se pravočasno in pravilno prijavijo na razpis. Za informacije in pomoč naj zainteresirani pokličejo krajevno pristojno enoto Zavoda za gozdove (oz. svojega revirnega gozdarja). Dodatne informacije so na voljo tudi na sedežu območne enote Celje na tel. št. 03/544 19 64 vsak delovni dan od 8. do 14. ure. 24 UR SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d. o. o., ŽALEC ‘ Celjska cesta 3/a, Žalec Telefon: 03/713 20 50,713 20 52, dežurni telefon: 041 616 786 ■■ NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV: H i OD PONEDELJKA DO SOBOTE od 7. do 9. ure i NEDELJA IN PRAZNIKI od 7. do 8. ure. i ■■ AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI DELOVNI CAS: 1 OD PONEDELJKA DO PETKA od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, I SOBOTA od 8. do 11. ure. | IZPOSTAVA VRANSKO Delovni čas: Telefon: 03/703 34 90 od ponedelika do pe‘ka od 8. do 9. ure. IZPOSTAVA POLZELA Telefon: 03/703 34 80 Ličkanje po starem Za Dorijev pokal Pred enajstimi leti so se štirje dobri prijatelji Ivo, Vlado, Zvone in Ljubo v družbi z župnikom Izidorjem Pečovnikom - Dorijem odločili, da v Marija Reki odigrajo nogometno tekmo stari : mladi. Zaradi prijetnega vzdušja, še posebej na pikniku po tekmi, so se odločili, da dvoboj Za Dorijev pokal postane tradicionalen. merijo ekipe: Aida Prekopa, Podpečan Prekopa, Gomark Prekopa in Gozdarska zadruga Vransko. Dori je velik ljubitelj športa in tudi v Berlinu igra nogomet vsak petek. Da se ne bi komu zameril, vsako leto zaigra v ekipi z najmanj igralci. V ekipah sicer igrajo direktor in zaposleni vsakega podjetja, nagrada za zmago pa je prehodni pokal. Vsako Utrinek izpod Flernetovega kozovca Turistično društvo Ponikva pri Žalcu, ki ga vodi Nada Jelen, in kmetija Flernet sta minuli petek pod kozolcem pripravila ličkanje na star način z namenom obuditi in ohraniti stare običaje. Tovrstno ročno opravilo so nadomestili stroji. Ker pa se pri starejših ljudeh pojavlja nostalgija za starimi kmečkimi opravili, mladi pa jih skoraj ne poznajo, se je Turistično društvo Ponikva pri Žalcu odločilo organizirati ličkanje. Medse so povabili krajane, pevce Mešanega pevskega zbora Ponikva in harmonikarja Domna. »Kožuhači«, ki se tega opravila še spomnijo, so prikazali nekaj šaljivih šeg in navad, ki so to opravilo spremljale nekoč. Prikazali so tudi izdelavo omela iz ličja za ometanje krušne peči. Klepetanje in obiranje (obrekovanje) so prekinjali pevci s petjem starih ljudski pesmi. Že med delom je gospodar postregel s sladkim in zrelim jabolčnikom ter moštvom, na likofu pa so se vrstile kmečke dobrote: pečene bučnice, kuhan kostanj, ocvirki, kruh iz kmečke peči, domače meso ... Seveda so se zbrani tudi zavrteli ob zvokih Domnove harmonike. T. Tavčar Ker pa so mladi postajali vedno starejši in stari malo manj mladi, so pred tremi leti spremenili dvoboj v če-tveroboj, v katerem se po- GflFMNr Polzela GARANT d.d. Polzela Industrijska prodajalna Polzela Tel.: 03 703 71 30, 703 71 31 VELIKA JESENSKA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA V ČASU OD 20. 10. do 30. 11. 2005 Nudimo pohištvo za opremo spalnic, dnevnih sob, otroških in mladinskih sob, predsob, kuhinj, omare v različnih barvah, kosovno pohištvo, računalniške in pisalne mize in vzmetnice UGODNO: Hitri kredit do vrednosti 300.000,00 SIT Vse uredite takoj pri našem prodajalcu Delovni čas prodajalne: pon-pet: od 8. do 18. ure sob: od 8. do 12. ure Informacije na telefon: 03/70 37 130, 70 37 131 E-mail: info@garant.si Spletna stran: www.garant.si O GARANT leto je več navijačev. Letos jih je bilo približno dvesto. Druženje se je zavleklo pozno v noč, ob zaključku pa se je peterica odgovornih, seveda ob kozarcu rujnega, že dogovorila, da bo prihodnji turnir 3. junija v Berlinu. Organizatorji ob tem še dodajajo, da rezultati turnirja sploh niso pomembni, najpomembnejše je druženje in to, da imajo Dorija vsaj eno popoldne čisto zase. K. R. Vabtjenina MARTINOVANJE v dvorani ‘Hmeljarska doma v (Petrovčah, v soßoto, 12.11.2005, ob 19.30. Cena: 3.000,00 SIT-RX53 Turistično društvo Petrovče v sodelovanju z Zavodom za kulturo, šport m turizem Žalec in Društvom savinjskih vinogradnikov Stopimo iz teme Pešci so najpogostejša populacija udeležencev v cestnem prometu, so najbolj ranljivi in izpostavljeni najhujšim posledicam. Pešcev namreč ne varujejo školjka avtomobila, varnostni pas, zračna blazina, zaščitna čelada in zaščitna oblačila, ampak so izpostavljeni neposrednemu delovanju mehanske sile na njegovo telo. Prepogosto so nedisciplinirani, se ne obnašajo samozaščitno, niti se ne zavedajo, kakšnim nevarnostim so izpostavljeni. V prvih devetih mesecih letošnjega leta je bilo na našem območju v prometnih nesrečah udeleženih 11 pešcev (v enakem obdobju lani 6), od tega so pešci povzročili 4 (2) prometne nesreče. Eden pešec je umrl, eden je bil hudo, 2 pa lahko telesno poškodovana. Varnost pešcev kot udeležencev v cestnem prometu se praviloma še poslabša v jesenskem in zimskem času. V tem času se namreč dnevi krajšajo, vidljivost pa je manjša. Po navadi je v tem času nekaj več padavin, začne se megla, skratka prometno varnostne okoliščine se bistveno poslabšajo. Za izboljšanje varnosti pešcev je potrebno upoštevati: • voznik ponoči opazi temno oblečenega pešca na 26 m, svetlo oblečenega na 38 m, pešca s kresničko pa na 136 m; • povprečna pot ustavljanja na suhem vozišču pri hitrosti 50 km/h znaša 32 m, pri hitrosti 90 km/h pa kar 81 m; • pešci imajo možnost preživetja ob trku pri hitrosti do 30/km/h, že pri 40 km/h pa je ta možnost bistveno manjša oziroma je ni (trk s hitrostjo 50 km/h je za pešca enak padcu z višine 10 m). Glede na vse te ugotovitve pešcem ponovno svetujemo, da uporabljajo kresničke (odsevna telesa) in svetlejša oblačila. Vozišče prečkajte na zaznamovanih prehodih za pešce, v kolikor teh ni, prečkajte vozišče na dobro preglednih in varnih mestih. Za hojo uporabljajte površine, ki so namenjene hoji pešcev, če teh površin ni, hodite po levi strani vozišča v smeri hoje in opazujte nasprotni promet, saj se boste ob opaženi nevarnosti lahko še pravočasno umaknili. Zagotovo so na mestu tudi nasveti za voznike motornih vozil. Najpomembnejše je, da prilagodijo hitrost vožnje lastnostim in stanju ceste ter prometnim razmeram. Vedno, ko srečujejo pešca (hodi ob vozišču ali se pripravlja na prečkanje), naj bodo posebej pozorni na njegovo gibanje in ravnanja ter vozijo mimo njega na zadostni bočni varnostni razdalji. Prav tako morajo vozniki na zaznamovanih prehodih za pešce odstopiti prednost pešcu, ki že prečka vozišče, oziroma tistemu, ki jasno kaže, da bo prečkal vozišče. Voznik mora biti med vožnjo zbran in pozoren na vse udeležence v prometu, na dogajanje na cesti pred in za njim. Zbran pa je lahko le voznik, ki je dovolj spočit. Vožnja pod vplivom alkohola stopnjo nevarnosti za pešce bistveno poveča, saj po navadi vinjen voznik prepozno opazi pešca, ali pa ga sploh ne. Voznike motornih vozil naprošamo, da o nevarnem pešcu (npr. vinjen pešec hodi po cesti, temno oblečen pešec brez kresničke,..) obvestijo policijo na številko 113, saj bomo v primeru takšnega obvestila poskrbeli, da nevarnega pešca odstranimo iz vozišča. Takšen pešec ne predstavlja nevarnost le zase, temveč tudi za vse druge udeležence v prometu. Od 15.11.2005 dalje se začne zimska sezona in na vozila bomo morali namestiti zimske pnevmatike. Že sedaj bi vas radi opozorili, da pravočasno poskrbite za pravilno opremo svojega vozila in se pravočasno izognete morebitnemu čakanju pri vulkanizerjih in drugih servisih. Beno BALAŽIČ KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE ŽALEC policijski inšpektor II POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! J&ovstvo-kjeparstvo RONKO Gsm: 041 417 737 Pokrivanje kritin: • CREATON BRAMAC • TONDACH • ESAL ANHOVO Jeklene kritine: CSSE&ul' J°ris 'de Jeklena kritina s posipom Metro Bond Montaža žlebov, snegolovov, RF-DIMNIKI Montaža strešnih oken VELUX Obveščamo vse uporabnike plinov, da smo za Vas odprli novo skladišče na lokaciji SIPEX Trgovina d.o.o., Vrbje 80a, SI-3310 Žalec, kjer Vam ponujamo naslednji prodajni program: I tehničnimi plini (Ar, Qv C02 N2, c2H2, He); I mešanice za varjenje Corgon®, Laspur®,Varigon®; I mešanice za prehrambno industrijo Biogon®; I medicinski plini in mešanice (02, N20); I specialni plini in mešanice; I Pneumix®, mešanica za pnevmatike. Ronald Kovač, s. p., Kidričeva 4, 3310 ŽALEC, tel.: 041 417 737 NOVO SKLADIŠČE TEHNIČNIH PLINOV V VRBJU! Linde Gas Unde plin d.o.o., Celje Bukovžlak 658 St-3000 CELJE Tel.: 03 42 60 777,42 60 760 Fax: 03 42 60 782, 42 60 768 E-mail: prodaja@si.linde-gas.com V SPOMIN 18. oktobra je minilo leto dni, odkar nas je zapustil dragi mož, ata in dedi FRANC PŠAKER iz Zgornjih Gore 23, Braslovče (22. 11. 1926-18. 10. 2004) Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in prižgete svečko. Vsi njegovi Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate ho vedno ostal... ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, starega ata, brata, svaka in strica ANTONA FONDE iz Kamenč 15 (12.1. 1917-30. 8. 2005) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče, cvetje, svete maše in za potrebe cerkve. Iskrena hvala dr. Jernejšku, sestrama Cvetki in Ireni ter patronažni sestri Cvetki. Zahvala gospodu župniku Milanu Gosaku za opravljen obred, hmeljarskim starešinam, pevcem za odpete žalostinke, govornikom za poslovilne besede, trobentaču za odigrano melodijo in pogrebni službi Ropotar. Žalujoči: vsi njegovi V SPOMIN KAROLINI FONDA (27.10.1923-5.11.1999) Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, se je spominjate z lepo mislijo in ji prižigate sveče v spomin. Vsi njeni Mama, Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo v naših srcih za vedno ostal ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi ljube mame, stare mame in babice FANIKE SERDONER iz Šentruperta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izražena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše ter vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se župniku gospodu Cirerju za opravljen obred, Pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba, za odigrano žalostinko, pevcem z Gomilskega za odpete pesmi in KS Gomilsko za vežico. Posebej iskrena hvala sosedom Dušanu, Marjanu, Marku, Vojku, sosedoma Darinki in Ireni, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Trnava in Gomilsko, ki so nam ob tragičnem dogodku takoj priskočili na pomoč. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: sin Drago ter hčeri Pavlika in Marija z družinami Utrip Savinjske doline izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9/a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, faks: 03/712 12 76, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net. V. d. odgovorne urednice Ksenija Rozman, člani uredniškega odbora: Lojze Posedel, Ferdinand Haler, Jože Meh, Roman Virant, Ivan Jošt, Januš Rasiewicz, Tatjana Žgank - Meža, Rajko Cestnik, Ksenija Rozman; tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor, tisk: Delo TČR, d. d., Ljubljana. Naklada: 12.900 izvodov, cena časopisa je 350 tolarjev. POGREBNA SLUŽBA in CUETLIČARNA MORANA Aleksander Steblovnik s.p., Parižlje 11 c, Braslovče TEL. 03 700 06 40 MALI OGLAS V ŽALCU ali bližnji okolici KUPIMO 2,5- do 4-sobno stanovanje v manjšem bloku, neopremljeno, lahko potrebno obnove. Informacije: irena.sa@siol.net, GSM: 031 408 784. MALI OGLAS V Savinjski dolini kupimo STAREJŠO HIŠO, MANJŠO KMETIJO ali PARCELO. Informacije: 041 455 999. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega ata in brata ANTONA ŽNIDARJA - Cvetkovega Tona iz Šempetra, Rimska c. 50 (16. 6.1937-21.9. 2005) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč in sočutje v težkih trenutkih. Hvala za cvetje, vence, sveče, darovane sv. maše in cerkvene potrebe ter za izrečena ustna in pisna sožalja. Lepa hvala dr. Janezu Cukjatiju za dolgoletno zdravljenje in patronažni sestri Tatjani Valenčak. Posebna hvala gospodu župniku Mirku Škofleku za spoštljiv obred slovesa. Zahvaljujemo se pevcem Savinjskega zvona in cerkvenemu zboru z organistko, gospodu Bojanu Pustineku za ganljiv in čustven govor, kolektivu Cizej iz Pariželj, kolektivu Kmetijske zadruge Braslovče, Društvu invalidov Žalec, praporščaku gospodu Petru Karlašu, sestrama Hrovat za odigrano žalostinko ter pogrebni službi Ropotar. Vsem krajanom Šempetra, Kaple in drugim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Ostalo grenko je spoznanje, to je resnica, niso sanje, da te nazaj nič več ne bo, ker si za vedno vzel slovo. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, ata in deda JANEZA MUTCA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, nekdanjim sovaščanom iz Levca, sosedom iz Šempetra in znancem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili ustna in pisna sožalja. Zahvala tudi pogrebni službi Ropotar, gospe Ivanki Ropotar za ganljiv govor, gospodu Arzenšku za opravljen cerkveni obred ter Komunalnemu podjetju Žalec za organizacijo pogreba, pevcem za odpete pesmi in Cvetličarni Boža iz Šempetra. Vsi njegovi, ki smo ga imeli radi MALI OGLAS V ŽALCU PRODAM 2,5-sobno stanovanje (51 m2). Informacije na tel.: 051 385 677. MALI OGLAS CIPRESE SMARAGD (STOŽČASTE) in NAVADNE za živo mejo ugodno prodam. GSM: 041 317 588. MALI OGLAS Ženitna posredovalnica ZAUPANJE posreduje trajne in poštene zveze za vse starosti. Informacije: 031 505 495, 572 63 19, 031 836 378. MALI OGLAS Preprosti, pošteni fantje iščejo iskrena dekleta za resne, trajne zveze. Dekleta, zberite pogum in pokličite, saj ŽENITNA POSREDOVALNICA ZAUPANJE za vas posreduje brezplačno. Informacije: 031 505 495, 572 63 19,031 836 378. SPOMIN Mineva eno leto neizmerne žalosti in boleče praznine za teboj, naš najdražji RADO CILENŠEK Vsem, ki z dobro mislijo, prižgano svečko ali cvetjem postojite ob njegovem zadnjem domu, iskrena hvala. Vsi njegovi Tu smo mi, tu boste vi. Včeraj cvet še, danes trava. Vse na svetuje menjava, vse le za pepel gori! ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage in ljubljene žene, mame in stare mame KAROLINE KOLAR iz Migojnic 119/a (6. 11.1929-9.9. 2005) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pomoč ob najtežjih trenutkih, za izrečena sožalja, darovano cvetje, vence, sveče in svete maše ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala tudi gospodu župniku za opravljen obred, pevcem, trobentaču, gospodu Pustineku in gospodu Kisovarju. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Štefan, hči Štefka in sin Karli z družinama Jesenska trudna ovenelost, tišina logov in dobrav -globoko v duši osamelost, zvonjenje tožno iz daljav... (J. Murn) ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi moža, očeta, dedija in brata SLAVKA SLEMENIKA iz Žalca (22. 7. 1927 - 21. 9. 2005) Zahvaljujemo se vsem za tolažilne besede, za številne sveče in cvetje ter za spremstvo na zadnji poti. Hvala vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, Slovenskim železnicam, kolektivu žalske postaje Žalec, ZZB Žalec, pevcem, govorniku gospodu Banku, gospodu za odigrano Tišino, patru Jožetu za lep obred, gospodu Kisovarju, dr. Vlatkoviču in sestri Jožici ter patronažni sestri gospe Idi za lajšanje bolečin v težkih trenutkih. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej. Vsi njegovi loan Ropotar, s.p. tet.: 700 16 85 GSM: 061 613 269 GSM: 061 768 906 StaroOaška ut. 12, Šempeter ùetoOni čas: od 00. do 26. ure Zahvale za novembrsko številko Utripa sprejemamo do 25. novembra v uredništvu, Aškerčeva 9a (Dom II. slovenskega tabora). Tel.: 03 / 712 12 80. ^ Odhoda najdražjih ni moč preboleti, resnici v sebi ne da se verjeti, celo ko resnica ti v dlani leži, ves čas jo zanikaš, ker bridko boli... ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je /a vedno zapustil ' dragi brat, nečak, stric in svak DRAGO LOPAN iz Marija Reke. V najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in sošolcem za darovano cvetje, sveče, svete maše ter za številne pisne in ustne izraze sožalja. Hvala praporščakom, župniku gospodu Damjanu Ratajcu za opravljen obred in mašo, preboldski godbi, reškim pevcem, pogrebni službi Ropotar ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Pogrešali ga bomo. Žalujoči: sestra Zofka z družino, brat Franci z družino, sestra Marinka ter ostalo sorodstvo Mineva leto praznine in tihe bolečine... V SPOMIN 8. oktobra je minilo leto, odkar nas je za vedno zapustila draga NEŽIKA PUH z Gomilskega Odhod najdražjih ni moč preboleti, resnici v sebi ne da se verjeti, celo, ko resnica ti v dlani leži, ves čas jo zanikaš, ker bridko boli. Vsem, ki se je spominjate ter čuvate spomin nanjo, iskrena hvala! Žalujoči: brat Janko z ženo, nečakinji z družino ter vsi, ki te imajo radi Je čas, ki da. Je čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane. Inje čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. V SPOMIN ALEKSANDRI STEPANOV, roj. ROM, iz Liboj 3. oktobra je minilo leto dni, od kar si nas zapustila ti. Čeprav odšla si, si še vedno v naših srcih z nami. Vsem, ki se ustavite ob njenem preranem grobu in prižgete svečko, iskrena hvala. Mož Velimir, hčeri Ksenija in Dagmara z družinama Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo za vedno ostal. V SPOMIN 26. oktobra 2005 mineva deseto leto, odkar smo za vedno izgubili našo drago mamo in staro mamo MARIJO - MINKO PETROVČ iz Trnave Hvala vsem, ki je niste pozabili in z lepo mislijo nanjo postojite ob njenem grobu in prižgete svečko. Vsi njeni Ugasne sveča v vetru in ledena slana vzame droben cvet. Le tvoj nasmeh, draga mama, ne bo nikoli ugasnil, za vedno bo ostal v srcu ujet... V SPOMIN 22. oktobra je minilo eno leto, odkar je obstalo srce ljube žene, mame in stare mame JUSTIKE APNAR iz Petrovč (30. 3. 1927 - 22. 10. 2004) Hvala vsem tistim, ki z dobro mislijo ali svečko postojite ob njenem grobu. Vsi njeni Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. V SPOMIN 29. oktobra mineva leto dni, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedi FRANC OMLADIČ z Ložnice pri Žalcu. Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in prižigate svečke. Žalujoči: vsi njegovi Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina. V SPOMIN 17. oktobra 2005 je minilo eno leto, odkar nas je za vedno zapustil FRANCI KOREZ iz Žalca (19. 11. 1955-17. 10. 2004) Vsem, ki obstojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in poklonite lepo misel, najlepša hvala. Vsi njegovi Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate za vedno bo ostal. ZAHVALA V 51. letu svojega življenja se je zaključila pot IGORJU - ZORANU GABERŠKU iz Zabukovice Iskreno se zahvaljujem vsem prijateljem, sosedom, sorodnikom in nekdanjim sodelavcem, ki ste se poslovili od njega. Zahvala velja pogrebni službi Ropotar, gospodu župniku za opravljen obred, govorniku g. Pustineku in pevcem. Najlepša hvala vsem sosedom, ki ste mu kdajkoli pomagali in nudili pomoč v najtežjih trenutkih. Še enkrat iskrena hvala vsem. Sin Tomaž Ni jutrišnjega dne -je le današnji. Ni čudeža - sta le upanje in pogum. In ni življenja brez dobrega in milega. V SPOMIN V ponedeljek, 10. oktobra 2005, je tragično preminil sodelavec JOŽE GAJŠEK. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Svojcem in prijateljem izrekamo iskreno sožalje. Občina Prebold V bližini srca sveta kri zori in angeli nas v zlato hišo kličejo. Drsimo tiho, tiho kakor čoln po vodi, med gibi vesel sanje pojejo. ZAHVALA Ob tragični izgubi našega ljubljenega sina in atija ALEŠA PADERJA iz Migojnic se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v neizmerni žalosti stisnili dlan in nam izrazili pisna in ustna sožalja. Posebej prisrčna hvala sorodnikom, kolektivu PUV NIVO CELJE, znancem, sosedom, prijateljem, našim bivšim sodelavcem, Petrovim prijateljem, Janovim sošolcem in tovarišicama ter Godbi na pihala Zabukovica. Iz vsega srca smo hvaležni tudi vsem neimenovanim, ki ste nam tako ali drugače ponudili svojo pomoč, ter vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku. Žalujoči vsi, ki smo te neizmerno ljubili ... Tiho si odšla, kot lepa misel, ki mine in nam pusti le spomine... V ZAHVALO IN SPOMIN MARIJI BEDNJANJIĆ iz Rakovelj (3. 8.1948 - 13.10. 2004) Hvala vsem, ki z mislijo nanjo postojite ob njenem grobu in s prižigom sveče počastite spomin nanjo. Vsi njeni Ribnik Druškovič ima svoje društvo S hojo in tekom v jesen Skupinska slika udeležencev tečaja in nekaterih članov društva V Občini Prebold je kar nekaj kotičkov, ki domačinom in drugim obiskovalcem Prebolda in občine omogočajo raznovrstne športne in rekreativne dejavnosti. V ta krog sodita tudi ribnika Prebold in Druškovič. Prvi je že stoletja nazaj služil lastnikom preboldske graščine, drugega pa je pred 12 leti ob potoku Reka uredil Franc Druškovič in tako popestril turistično ponudbo Prebolda. Turistično ponudbo naj bi popestrilo tudi letos ustanovljeno Ribiško društvo Druškovič in do- datna ureditev in povečanje prostora z bazenom, ki bo v prvi vrsti namenjen članom in gostom ribnika. Društvo je v svoj program zapisalo nekaj stalnih nalog. Osnovna dejavnost je športni ribolov, nanj pa se navezuje turistična dejavnost in organizacija prireditev za otroke, katerih cilj je spodbujati življenje z naravo in zdrav način življenja. Skrbeli bodo tudi za redno čiščenje vodotoka Reka od izvira do izliva in tako med otroki razvijali čut za čisto in neokrnjeno naravo. Predsed- nik društva Franc Druškovič je povedal, da je v društvo trenutno včlanjenih 25 odraslih in 30 šoloobveznih otrok. Le-ti imajo brezplačen ribolov, prav tako ne plačujejo članarine. Člani društva se sestajajo ob koncu tedna. Prav na dan našega obiska so se v lovljenju rib med sabo pomerili otroci, ki so obiskovali ribiški tečaj. Na pikniku so pojedli ribe, ki so jih sami ulovili. Tovrstnih tečajev naj bi bilo v prihodnje še več, saj bo to ena od rednih aktivnosti društva. D. Naraglav Jesenski tek tekaškega foruma IS * " ife .ttižgLUV * M T* IHjPGUE * Tl v u * t ìBHLì'i, šišaju-. iMf ' i mm m Skupinska slika udeležencev jesenskega teka Tekaški forum Slovenije, ki času druženje članov teka- Tovrstna srečanja so vse do deluje preko medmrežja, škega foruma in načrtno raz- nedavnega pripravljali v Ti- organizira v vsakem letnem širja tek na nove navdušence, voliju v Ljubljani. Ob vstopu v letošnjo jesen pa je organizacijo druženja prevzel Tekaški forum Spodnje Savinjske doline, ki ga vodi Dušan Rizmal. Srečanje so organizirali v športnorekreacijskem centru ob Savinji v Šeščah. Vsako srečanje je povezano s tekom, ki pa ni tekmovalnega značaja, pač pa gre le za predstavitev teka v smislu zdravja. Tekli so na 4 in 8 km dolgi progi, ki je potekala ob Savinji in okrog ribnika Vrbje. Več o tem in o pohvalah glede organizacije lahko preberete na spletnih straneh Tekaškega foruma Slovenije. Tekaški forum Slovenije ima komaj triletno zgodovino. Danes je vanj včlanjenih okrog 1200 članov, ki se udeležujejo rekreativnih športnih prireditev. In to ne samo tekaških, ampak tudi drugih. Vse druži želja po gibanju in prijetnem druženju. D. Naraglav LEKARNA ŽALEC VAM OB SVETOVNEM DNEVU SLADKORNIH BOLNIKOV NUDI MOŽNOST MERITVE SLADKORJA IN HOLESTEROLA TER KRVNEGA TLAKA PONEDELJEK, 14. NOVEMBER 2005, OD 9. DO 17. URE PROSIMO, DA POKLIČETE NA TEL. ŠT. 03 712 02 50 IN SI ZAGOTOVITE SVOJIH PET MINUT! “ PREPRIČAJTE SE 0 POKAZATELJIH SVOJEGA ZDRAVJA “ Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Zdravstveni dom dr. Jožeta Potrate Žalec, Atletski klub Žalec in športno društvo Avantura Žalec so na atletskem stadionu v Žalcu pripravili Cooperjev test hoje na 2 kilometra in tekaški test na 2,4 kilometra oziroma za ženske na 1,6 kilometer dolgi progi. Prireditev je potekala v sklopu aktivnosti Z gibanjem v jesen. Hoje se je udeležilo več kot 50 udeležencev, teka pa 83 udeležencev iz različnih krajev Spodnje Savinjske doline. Zdravstveno svetovanje je Čebelarji za praznik Med tista društva v Občini Polzela, ki so se letos izkazala ob praznovanju občinskega praznika, je bilo tudi Čebelarsko društvo Polzela, ki ga vodi Radivoj Verbnjak. V čebelarskem domu so pripravili dan odprtih vrat in razstavo Čebelarjenje nekoč in danes ter pokušnjo medice in medenjakov. Obiskovalci so lahko kupili čebelarske proizvode, ki ob pravilnem uživanju zelo dobro vplivajo na zdravje. Po besedah predsednika Verbnjaka so bili čebelarji z obiskom zadovoljni. Prepričali so se, da med in medeni pripravki ponovno pridobivajo na veljavi. T.T. Jesenska galerija ustvarjalnosti Jesen je letni čas, ki ga bogati mnoštvo različnih sadežev, barvitost narave, vonj po pečenem kostanju, okusnem moštu ... Ta letni čas daje tudi možnost domiselnega ustvarjanja. Že v preteklosti, še posebno pa zadnjih nekaj let, v tem času ne manjka zanimivih in domiselnih jesenskih aranžmajev in prizorov, ki jih videvamo ob stanovanjskih hišah, sredi mestnih trgov in zelenic, vasi, v trgovinah, na prireditvah in ob drugih podobnih priložnostih. Gre za pravo galerijo ustvarjanja iz plodov, ki jih daje jesen. Še največkrat se ljudje poslužujejo buč, ki so vsestransko uporabne za ustvarjanje. Iz njih nastajajo podobe ljudi, živali in strašila. D. N. Planinci in orientacija Planinsko društvo Žalec je pripravilo prvo tekmo v okviru savinjske orientacijske lige v sezoni 2005/06. Nastopilo je 19 ekip iz 7 planinskih društev, tekmovanje pa je potekalo v okolici Ponikve pri Žalcu. V kategorija A (učenci 5. in 6. razreda) je zmagalo PD Prebold I pred Polzelo I in ekipo Dobrovlje -Braslovče I. V kategoriji B (7., 8. in 9. razred) je slavila ekipa Dobrovlje - Braslovče II, na drugem mestu je pristala ekipa Vransko I, na tretjem pa ekipa s Polzele. V kategoriji C (do 27 let) je zmago slavila Zabu-kovica I pred Šempetrom in Polzelo, v kategoriji E (veterani nad 40 let) pa Polzela I pred Zabukovico I in ekipo Dobrovlje - Braslovče. V kategoriji F - družine je prvo mesto pripadlo Žalcu, drugo pa Zabu-kovici. X. T. LEKARNA ŽALEC S' VAM SVETUJE, KAKO OHRANITI )yj( ZDRAVO KOŽO IN LEP NASMEH. ČETRTEK. 27. OKTOBER 2005. od 15. do 18. ure VICHY uporaba tekočih pudrov ČETRTEK. 3. NOVEMBER 2005 od 12. do 17. ure YOTUEL Izdelki za zdrave zobe od PON.. 7. NOVEMBER 2005 do PET.. 11. NOVEMBER 2005 od 10. do 18. ure in SOBOTA. 12. NOVEMBER 2005 od 9. do 13. ure NUXE kozmetični izdelki za obraz in telo ‘NASVET DOBRO DENE ~2 Prizor ob avtobusni postaji v naselju Vrhe v KS Ponikva, kjer vsako leto poskrbijo za zelo domiseln in tudi šaljiv prizor iz buč. Na cilju opravil dr. Andrej Kravos, nekaj nasvetov pa je nekoliko bolj treniranim podala atletinja Anica Živko. Hkrati je potekalo tudi srečanje mladih v inline hokeju za osnovnošolce. T. T.