St. 10 s MiIm	r^ biblioi&ka
v Trstu, v
4. mala 192«.
list izhajt vsf 3 mestcc.L L 6^0 v H^ff* osm
ajutraj »v j jj g t J A N -A	'
>ol leta L .i	L ? v ... uiaivo mesečno
ezne Stevi	- O- isnioa a i mm prostora
mm): za trgovske In obrtne oglate 75 atoL, za a, vabila L 1.20, oglase denarnih zavodov L 2.— 30 stot za besedo, najmanj L 3.
Posamezna Številka 25 stot
Letnik Ll
UrcdailtTo in upravniitvoi Trst (3), ulica S. Francaaco d'Aastai 20. T«-kfon i I-57. Dopisi naj ae pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, rekla« ■ldj« in denar pa upravniitvu. Rokopisi «e ne vračajo. Nefrankirana plama a« ne sprejemajo. — Last. založba In tisk TIskarne „Edinost-Podurednlitvo v Gorici: ulica Glosu* Oarducd it 7, I. n. — Telet St 827 Olavni In odgovorni urednik: prof. Filip Peric.
0 občem položaju
v Evropi
Pariški dopisnik zagrebškega «Ob-zora» je imel razgovor z bivšim ministrskim predsednikom Francescom Mt-tijem, ki biva že dve leti v Parizu. Na vprašanja dopisnikova glede notranjih političnih dogodkov v Italiji ni hotel Kit t i nič odgovoriti. Pač pa je razlagal svoje ideje o občem položaju v Evropi.
Položaj Evropejcev je žalosten. Grdili so Viljema IL, očitajoč mu, da predstavlja srednjeveška načela. Vsa liberalna Evropa se je združila proti njemu. Sedaj pa se ista Evropa vrača k njegovim načelom. Viljem II. je govoril edino proti socijalizmu in religiji. Poznana je njegova borbena parola: «Babel, Bebel, Bibel.» Sedaj pa se napadajo tudi načela človeške svobode. Zasramujejo se načela, proglašena v letu 1789. To so načela ameriške konstitucije iz 1. 1787. Nesreča je, da za vojnami prihajajo revolucije. Prišle so za vsemi velikimi vojnami. Toda vse to je vendar le prehodno; treba je, da se povrnemo v normalno stanje... Imperi-jalizem je zanikanje mednarodnega reda. Evropska vojna je bila nad vse medsebojna vojna, vsa Evropa se je zmanjšala z njo. Ozemlje Evrope šteje 10 milijonov kvadratnih kilometrov, Zedinjene države ameriške pa 9 in pol. Evropa šteje 4 in polkrat več prebivalstva, nego Zedinjene države. V njenem interesu bi bilo, če bi izkoriščala te zemeljske in človeške moči. Vendar so se po vojni uničevala njena bogastva. Kje je razlog za bogastvo Zedinjenih držav? V tem, da Amerikanci na svojem ozemlju izkoriščajo vsa bogastva. Od New-Yorka do San Francisca je potovanje daljše, nego od Moskve do Pariza. Toda na vsem tem potovanju veljata ista carina in ista zakonodaja. Seštejte pa, koliko držav imamo v Evropi. Pred vojno jih je bilo 22. Sedaj jih je 32—35. Vsaka država ima svoj naci-jonalizem in svoj imperijalizem. To pomeni, da vsi trpijo. Ne v tujini, ampak v Evropi sami so viri bodočnosti. Iščemo posojila v Ameriki. Cemu? Da povečujemo oboroževanje! Danes je več ljudi pod puško, nego pred vojno. «To )e velika žalost človečanstva!» — je vzkliknil Nitti. Če bi se pa Evropa ze-dinila, bi postala močnejša od Zedinjenih držav.
Ko razmišljam — je nadaljeval — o bodočnosti Evrope, mi je vedno pred očmi primer Švice. To je najbolj komplicirana zgodovinska tvorba. Ima 70 odstotkov Nemcev, 20% Francozov in 10% odstotkov Italijanov. Ima nešte-vilo verskih sekt. Vendar živijo vsi v lepem soglasju. Švica je polna šol, posebno tehničnih. Kanton Ztirich troši za šole več nego nekatere države. Švicarji hodijo povsod, da iščejo bogastva. In nahajajo jih. Posest kolonij ni bogzna kako važna. Vse angleške kolonije trgujejo manj z Anglijo nego z Zedinje-nimi državami ali Nemčijo. Nemška trgovina z Belgijo je bila pred vojno Večja nego z vsemi nje kolonijami. Italija ima kolonije ob Kdečem morju in od leta 1911. Libijo. Od tedaj je odpravila v Ameriko nekoliko milijonov izseljencev, v svoje kolonije pa le nekoliko tisočev. Za koloniziranje je treba kapilalov. Kolonizira se s težavami in počasi. Evropa mora sama pri sebi najti moči za svojo obnovo, ne pa jih iskati zunaj.
Države v Evropi potrebujejo zagotovljeno izmeno blaga. Tržišča v Evropi morajo biti svobodna, a predpogoj te svobode je — mir. Tu je Nitti o-menjal, da je, ko je bil predsednik vlade, hotel ustvariti carinsko zvezo iz vseh nasledstvenih držav Avstro-Ogr-ske. Ta je štela 54 milijonov prebivalcev. Dunaj, Praga, Budimpešta, Krakov in lu k i Trst in Reka so živeli pred vsem od notranje trgovine. Ta središča so izgubila svojo važnost, ker delujejo sedaj za majhne države in ker jih ubijajo carinske pregraje. Razdelili smo Avstrijo, toda ne izkoriščamo njenih bogastev.
«Kaj mislite o priključitvi Avstrije k Nemčiji?« — Nitti je odgovoril, da je to gospodarsko vprašanje. Avstrija potrebuje tržišča za izvoz. Rešiti se mora vprašanje tržišč. Države naslednice Avstro-Ogrske štejejo 140 milijonov prebivalcev. Torej več, nego Zedinjene države. V taki gospodarski federaciji bi vsaka država pridobila.
«Ali je v srednji Evropi agrarna reforma potrebna in koristna?« — Nitti odgovarja, da je treba delati za kmetijstvo. To je velika moč v vojni in v miru. Sodi, da je vsaka agrana reforma koristna, celo tudi razlastitev. Jaz sem jo — je rekel Nitti — v Italiji izvedel, pa se mi je očitalo, da sem socijalist. Agrarna reforma se danes povsod na-linja kot gospodarska potreba.
Poročevalec «Obzora» je na to stavil vprašanje: «Ali verujete v Zedinjene države Evrope?» — Nitti je odgovoril: «Verujem! Vsako unijo smatram za koristno. V državah, kjer živi več narod-
nosti, je treba, da zmaga federalistična ideja, ker ta sloni na ravnopravnosti. Ne verujem v poizkuse raznarodovanj a narodov. Primer Irske je poučen. Edini način, da se ohranijo današnje države, je: notranja federacija in snovanje velikih gospodarskih unij z drugimi državami.«
Zadnje vprašanje, ki ga je stavil novinar, je bilo: «Ali mislite, da je škodljivo, če se Rusija gospodarsko osami?« ^ Vedno sem — je odgovoril Nittr —-zastopal mnenje, da je treba obnoviti gospodarske zveze z Rusijo. Nič bolj neumnega ni bilo, nego so bili poizkusi za osamljenje Rusije v letih 1919., 1920. in 1921. Bolj še viška ideja o vseobči revoluciji je absurdna. Nezmiselno je, če se obstoječi nered pripisuje boljševiški akciji. Ta nered je le neka forma lenobnosti bogatih družbenih razredov. Vedno je tako, da se hoče s čim opravičevati svojo inferijornost. Angleški list «Moming Post» je tipičen v tem. £anj je boljševizem kriv vsega. NiČ krutejšega ni, nego je evropska industrijalizacija Kitaj a. Več ljudi je bilo ubitih tam, nego v kaki veliki vojni. In njihov odpor proglašajo Evropejci za — boljševištvo. To isto so delali angleški in nemški konservativci v času francoske revolucije. Tudi ta je bila vedno vsega kriva. Na tak leni način se more vse razumeti, ali ne rešujejo se postavljeni problemi.
Ustanovita sindikalnega mlfflstrstoa
Seja ministrskega sveta
RIM, 3. Ministrski svet se je sestal danes pod predsedstvom on. Mussolini-ja. Na predlog pravosodnega ministra je ministrski svet odobril načrt za ustanovitev sindakalnega ministrstva. Za &n krat ne bo imelo to ministrstvo lastnega osobja, temveč se bo posluževalo funkcijonarjev, katere bodo dala na razpolago druga ministrstva. Pri sinda-kalnem ministrstvu je ustanovljen sin-dakalni svet, ki je sestavljen iz zastopnikov raznih ministrstev in zakonito priznanih sindakatov. Ta svet bo dajal smernice za reševanje vprašanj, ki se JiČejo raznih sindakatov.
Preiskave In aretacije
na dan 1. maja
GENOVA, 3. Za 1. maja so varnostne oblasti odredile stroge ukrepe, da se ne moti javni red s prevratnimi manifestacijami. Pri komunističnih voditeljih so policijski agenti izvršili hišne preiskave. Zaplenili so veliko množino revolucij onarnih proglasov, ki so bili namenjeni pomorskim delavcem, več rdečih zastav in komunistične brošure.
Iz varnostnih razlogov je bilo aretiranih več delavcev. Skupina mladih ljudi je na kolodvoru zažgala okolu 20 tisoč izvodov komunističnega glasila «11 Lavor o». _
Umor faSista v Vazzaui
REGGIO CALABRIA, 3. Iz Vazzana poročajo, da je 22-letni Masida Vito ustrelil z revolverjem fašista Domenico Gambina. Vito Masida je prestal že več mesecev ječe ter je pred nekoliko tedni hotel umoriti lastnega očeta.
Izključitev železničarjev
iz fašistovske stranke
RIM, 3. Tiskovni urad fašistovske stranke javlja: Glavni tajnik fašistovske stranke on. Turati, je izključil iz fašistovske stranke več članov železni-čarskega udruženja, ker se niso pokorili predpisani disciplini.
Pred otvoritvijo Jusoslovenske narodne skupJElne
Pašić bo podpiral Uznnovićevo vlado?
BEOGRAD, 3. (Izv.) Radi pravoslavnih velikonočnih praznikov ni bilo te dni nikakega važnejšega političnega dogodka in izpremembe. Izmed voditeljev strank je za čas velikonočnih praznikov ostal v Beogradu samo Pašić, ki razvija zelo živahno agitacijo ter je tudi te dni neprestano konferiral s svojimi prijatelji.
Danes dopoldne se je Ljuba Jovano-vić odpeljal v avtomobilu na dvor, kar je vzbudilo precej zanimanja in komentarjev. Ker je pa Jovanović ostal na dvoru samo četrt ure, se ni moglo ugotoviti, ali je bil v avdijenci pri kralju, ali se samo priglasil v dvornem mar-šalatu.
nja njene veČine z odrom na situacijo v radikalskem klub«.
Uzunović je dopoldne poaetil Pašić a. Po tem sestanku se je v radikalskih krogih razširila vest, da je med Pašićem in Uzunovićem prišlo do nekakega aranžmana; Pašićevci bodo baje glasovali za zaupnico Uzunovićevi vladi, vendar pa pod pogojem, da se jim pusti proste roke, da obračunajo s pristaši Ljube Jovanovića.
Stjepan Radit v Celju
Ustanovitev Slovenske kmetske stranke
CELJE, 3. (Izv.) Vč3raj dopoldne se je v celjskem narodnem domu vršil ustanovni občni zbor Radićeve stranke za Slovenijo. Združili sta se Samostojna kmetska stranka in Slovenska republikanska. stranka, ter^i nadeli novo ime: Slovenska kmetskar stranka.
Zborovanju, kateremu je prisostvovalo kakih 250 ljudi, je predsedoval predsednik likvidirane Samostojne kmetske stranke, Pipan. Za njim so govorili še Prepeluh, Kelemina, Klemene in doktor Marušić.
Tekom čitanja pravil je prišel v dvorano Stjepan Radić, ki se je pripeljal v Celje ob 11. uri. Zborovalci so mu priredili živahne ovacije, nakar je Radić povzel besedo ter razpravljal o položaju seljaštva, in o politični situaciji.
Pri volitvah načelništva nove stranke je bil izvoljen za predsednika Ivan Pipan. Govoril je nato še poljedelski minister Pucelj, za njim pa je zopet spregovoril Radić, ki je omenil tudi možnost novih volitev, katere bodo prinesle hrvatskemu, srbskemu in slovenskemu kmetu 200 mandatov. Šele potem bo mogoče sestaviti pravo in odločno seljaško vlado. —
-Po zborovanju se je vršil banket, katerega se je udeležilo kakih 60 oseb. Proti večeru se je St. Radić odpeljal v avtomobilu iz Celja.
nike dunajske policije, ki obdolžuje madžarsko narodno banko, da je favorizirala ponarejevanje, ter da je falsifi-katorjem odstopila nek klide.
Notranje ministrstvo je poizvedovalo ter ugotovilo, da je komunikć, ki ga je list objavil, izrodek domišljije, kajti dunajska policija ni z njim v ni kak i zvezi.	_
Pred proglasitvijo splošne stavke na Angleškem
Pogajanja med vlado in zastopniki de* lavstva prekinjena - Incident pri «Daily Mailu*
Prvi dan maja v Jugoslaviji
LJUBLJANA, 3. (Izv.) Proslava 1. maja je v vsej državi potekla mirno in brez incidentov. Javnih shodov ni bilo, pač pa so se na predvečer in na prvi dan maja vršile razne družabne in kulturne prireditve, ki so tmele značaj privatnih sestankov. ______
Požar v L jubljani
LJUBLJANA, 3. (Izv.) Danes ob 8. uri zvečer je v ljubljanski elektrarni izbruhnil požar, čigar vzrok še ni ugotovljen. Situacija je bila precej opasna, ker se je v elektrarni nahajala precejšnja zaloga bencina in skoro dva vagona nafte.
Razburjenje med prebivalstvom je bilo precejšnje, vendar pa se je požarni brambi posrečilo požar omejiti in slednjič tudi docela udušiti, tako da škoda ni prevelika; računajo jo na 20.000 dinarjev.
Prvi maj v Moskvi
MOSKVA, 2. Včeraj se je vršila tukaj majniški proslava, katere se je udeležilo nad 1 milijon oseb. Pred manifestacijo, katere so se udeležili vsi člani vlade, je komisar za vojno, VoroŠilov, pregledal čete rdeče vojske.
cNorge* ni Se odplul iz Leningrada
MOSKVA, 3. Zrakoplov «Norge» bi bil moral že včeraj zapustiti Gačino. Amundsen pa je potom brzojavke sporočil, da lopa za zrakoplov še ni dokončana. Ker so se tudi vremenske prilike poslabšale, je polkovnik Nobile sklenil zapustiti Gačino šele danes. V mesto je prišel tudi italijanski poslanik, ki bo prisostvoval odhodu.
LENINGRAD, 3. Ker razsaja v Leningradu huda snežna nevihta, zrakoplov «Norge» ni mogel odleteti proti Spitz-bergenu. _
Ministrski predsednik Uzunović se je šele popoldne vrnil iz Niša, kjer je preživel praznike. Obenem sta se povrnila v Beograd tudi ministra Pucelj in Ni-kić.
Za nocoj in jutri zjutraj pričakujejo v Beogradu povratek večjega števila politikov, ker je sestanek narodne skupščine že pred vrati. Za pojutrišnje zasedanje narodne skupščine vlada v beograjskih političnih krogih veliko zanimanje, ker stoji vlada pred velikim problemom: pred vprašanjem formira-
34 ukrajinskih Častnikov obsojenih na smrt
VARŠAVA, 3. Iz Moskve poročajo, da bo v sredo, 5. maja, ustreljenih 34 ukrajinskih častnikov, ki so služili v protibolj še viški vojski generala Petij u-re, kateri je bil pred kratkim obsojen na smrt.
Sorodniki obsojenih častnikov so prosili sovjetsko vlado za pomilostitev, vlada pa, kakor pravi poročilo, ni sprejela njihove prošnje.
Princ Viktor Napoleon umrl
BRUSELJ, 3. Princ Viktor Napoleon je danes umrl.
BRUSELJ, 3. Kralj, kraljica in princ Leopold so se podali danes v knjižnico hotela, kjer se nahaja truplo pok. princa Viktorja Napoleona. Številne osebnosti so izkazale pokojniku zadnjo čast. Sorodniki so sprejeli mnogo sožalnih brzojavk.
Radi smrti princa Viktorja Napoleona bo belgijski dvor dvajset dni v žalovanju.	_
Madžarski dnevnik ustavljen
BUDIMPEŠTA, 3. Notranji minister je prepovedal nadaljno objavljanje dnevnika «Vila£», ker je v zvezi z zadevo pon are je vanja čehoslovaških kron 29. aprila objavil nek pretvezen komu-
LONDON, 3. Dolga in trudapolna pogajanja med Baldwinom in ostalimi ministri na eni strani, in med sindikalnimi organizacijami na drugi strani, niso privedla do zaželjenega uspeha; danes ponoči ob 0.45 so bila pogajanja prekinjena. Glavni vzrok temu neuspe hu treba iskati predvsem v dejstvu, da se je vlada odloČila zavzeti odločnejše stališče napram stavkujočim, ker noče da bi se ponavljali taki slučaji, kot je oni* ki se je dogodil pri «Daily Mailu»
«Daily Mail» namreč danes zjutraj ni izšel, ker so se črkostavci sprli z ured niki. Črkostavci so zahtevali, naj ured niki drugače pišejo o rudarski stavki ter naj nekatere članke spremenijo. Ker so se uredniki uprli tej zahtevi, so črkostavci zapustili delo. In list ni izšel.
Radi tega incidenta je vlada sklenila prekiniti pogajanja, če sindikalne or ganizacije ne nastopijo proti črkostav-cem «Daily Maila», in če glavni odbor Trade Unions ne preneha groziti splošno stavko.
Po prekinjenju pogajanj je vlada ob javila naslednji komunike:
«Vlada je prepričana, da ni mogoče doseči častno rešitev sedanjega spora rešitev, ki bi jo lahko sprejeli vsi pri zadeti, če se vsi ne podvržejo sklepom preiskovalne komisije. Res, da je treba nemudoma pričeti z reorganizacijo in dustrije, vendar pa se je treba medtem sporazumeti glede delovnega urnika in glede pla-č. Rudarji so izjavili, da pri stanejo na to pod pogojem, da vlada nadaljuje s podpiranjem vsaj za 15 dni ^Sindikalne organizacije pa pripravljajo sedaj splošno stavko. Dogodil se je tud1 incident, ki predstavlja kršitev ustavnih pravic in svobode naroda. Predno vlada nadaljuje pogajanja, mora zahtevati da glavni odbor Trade Unions obsodi omenjeni incident ter da nemudoma prekliče navodila za splošno stavko«.
Položaj se je torej na ta nafcin poslabšal, čeprav se je še včeraj zdelo, da ni sploh niti mogoče govoriti o kaki splošni stavki.
Glavni tajnik Trade Unions je v soboto obvestil ministrskega predsednika, da je glavni odbor Trade Unions pooblaščen voditi pogajanja za vse sindikalne organizacije in tudi za rudarje. Baldvvin je takoj povabil glavni odbor na konferenco, ki se je pričela v soboto zvečer. Izgledalo je, da bodo pogajanja privedla do uspeha.
Sinoči se je vršila druga konferenca. Uradno poročilo je zagotavljalo, da je bila najdena podlaga za nadaljna pogajanja. Zdelo se je, da bo spor izravnan mirnim potom. Po polnoči je pa prišla nepričakovana vest, da so bila pogajanja prekinjena.
LONDON, 3. Vse kaže, da bo glavni odbor Trade Unions proglasil splošno stavko. Listi priporočajo hladnokrvnost in zmernost, vendar pa popolnoma soglašajo z vlado. Glasila višjih finančnih krogov pišejo, da se delavske federacije skušajo polastiti državnega krmila.
V mestu vlada precejšnje razburjenje.
Roparski umor v Parizu
PARIZ, 3. Gospo Regnault, ženo bivšega francoskega poslanika v Toki ju, so našli umorjeno v njenem stanovanju v Parizu, kjer je prebivala sama, kajti mož in otroci so 3edaj odsotni. Zločin so izvršili tatovi, ki so tudi odnesli mnogo dragocenih predmetov.
Po poizvedovanjih, ki jih je pričela policija, se zdi, da je gospa Regnault presenetila tatove, ki so mislili, da se ona ne nahaja v Parizu. Segla je po revolverju, katerega pa so ji tolovaji po hudem boju iztrgali iz rok. Policija domneva, da so jo roparji usmrtili z njenim lastnim orožjem.
Njen mož, g. Regnault, ki je sedaj član neke komisije Družbe narodov, je bil, pred izkrcanjem francoskih čet v Maroku, zastopnik Francije v Fesu. Ko so v tisti dobi izbruhnili v Fesu krvavi nemiri, so listi precej pisali o gospej Regnault, ki se je odlikovala s svojim energičnim nastopanjem.
tična manjšinska stranka: Rusko narodno ujedinjenje v Poljski. Pravila so že predložena ministrstvu za notranje stvari.
Nova stranka je izdala manifest, v katerem je rečeno med drugim, da Rusko narodno ujedinjenje v Poljski ne donaša določenega političnega programa, ker njega program zastopa samo nesporne interese in pravice ruskegai prebivalstva v Poljski v vseli panogah njegovega življenja brez razlike rojstva, družabnega stanu ali materijalnih prilik. — «Cerkev, šola, pravice ruskega jezika na vseh poljih družabnega in državnega življenja, kompleks skupnih realnih pravic, dviganje pomembnosti našega gospodarskega življenja — na tej podlagi se bo vršilo delo Ujedinjenja«.
Ujedinjenje, ki mu stojijo na čelu poslanec Serebrjanikov, senator Kaspe-,rowicz in advokat Hluszkie\vicz, je izdalo apel na vse Ruse, ki so dovršili 20. leto, naj postanejo člani Ujedinjenja. Organizacijska akcija je v polnem teku. Na bližnjih volitvah za poljsko zbornico in senat bo Ujedinjenje kandidiralo na vsepravoslavni listi, ki pa bo seveda v svojem Jiistvu ruska kandidatna lista.
Politične vesti
RUSKA MANJ&INA V POLJSKI
Iz Varšave poroča Ceps: Ruski dnevnik «Za svobodo« je trdil še nedavno, da je položaj Rusov v Poljski še hujši, nego Belorusov in Ukrajincev. Poljaki da nočejo priznati Rusov kot manjšino, a tudi poljski Ukrajinci da jih nočejo priznati. V mesecu aprilu pa se je ustanovila formalno in faktično nova poli-
PREĐ SODNO RAZPRAVO O MADŽARSKI FALSIFIKACIJSKI AFERI
Danes so oči vse Evrope obrnjene napram Madžarski, kjer se bo nekoliko dni vršila sodna razprava proti ponarejevalcem novčanic. Obtožnica državnega pravdništva vsebuje 23 imen. Glavni obtoženec je princ Ludovik Windischgraetz, ki se je — kakor pravi obtožba — v letu 1023 odločil za falsificiranje francoskih novčanic po 1000 frankov. Kot njegovi pomočniki so navedeni: policijski šef Nadossy, nameščenci kartografskega zavoda, skupno z obema poveljnikoma Hajtsam in Kur-zom, tehničnim ravnateljem Gorosom in Rabom. Obtožba je bila prvotno predložena tudi proti vojnemu škofu Za-dravcu, ki je falsifikatorje zaprisegel in skrival falsifikate na svojem stanovanju. Obtožni senat pa je umaknil obtožbo z utemeljevanjem, da škof Za-dravec — četudi je zaprisegel falsifikatorje inozemskih novčanic — ni mogel vedeti, za kaj gre, ker so bili falsifika-torji večinoma mladi ljudje, in tudi da ni mogel vedeti, da se novčanice, ki jih je skril na svojem stanovanju, falsificirane. Tudi proti dvema drugima osebama, ki sta bili obtoženi, da sta sodelovali na razpečavanju falsifikatov, je državno pravdništvo umaknilo obtožbo. Tako je od prvotno 26 obtoženih oseb ostalo 23. Poseben položaj med obtoženci ima generalni ravnatelj madžarske poštne hranilnice, Gabor Baross, ki je iz sredstev, danih mu na razpolago, dal posojilo 400 milijonov kron za fal-sifikacijsko akcijo. Baross je imel pri oblastvih veliko protekcijo. Zato tudi ni bil aretiran. In še le po nekoliko tednih, ko je bila njegova krivda jasno dokazana, je bil slednjič suspendit>ui od službe.
Poznana je tudi vloga, ki jo je igral v falsifikacijski aferi vseučiliščni profesor Meszaros, kajti pridobil si je «ve-ike zasluge« za razpečavanje falsificiranih novčanic. Ko so postala tla vroča ?od nogami, je pobegnil v Turčijo, kjer e izkoriščal ra.zna zaščitna sredstva H'oti izročitvi sodni jam. Znal si je celo pridobiti turško državljanstvo. S tem so bili krivci nekoliko kriti, pa tudi madžarske državne oblasti, ki so se ua-3i*am francoskim policijskim u radnicom izgovarjale, da so napram turškim policijskim in sodnim oblastvom obnemogle. Toda francoski policijski uraJniki niso več voljni čakati. Gospod Doucet pojde v najbližnjih dneh sam v Carigrad, kjer bo poizkušal vse, da ugotovi resnico in zasliši Meszarosa. Od tega potovanja bi bilo pričakovati kakega uspeha, toda bati se jo. da so ga madžarska oblastva že obvestila o nameri francoskega policijskega uradnika ter da se bo ta čedni madžarski profesor znal izogniti takemu srečanju. Vsekako pa dokazuje vse to, da madžarska oblastva sama zadržavaj o preiskavo na vse možne načine ter da postavljajo zapreke, mesto da bi jih odstranjevala.
BORRA MED DRŽAVAMI ZA GOSPODARSKI VPLIV NA BALKANU
V francoskem ministrstvu za vnanje stvari pripravljajo brižno materijal za predstojeća pogajanja z balkanskimi državami za sklep trgovinskih pogodb. Borba za gospodarski vpliv na Balkanu med Anglijo, Francijo in Italijo na eni in Nemčijo na drugi strani, ki izhaja že iz prejšnjih časov, se nadaljuje tudi po vojni. Nettunske konvencije so do neke mere določile gospodarske odno-šaje med Italijo in Jugoslavijo. Potem trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Avstrijo, katera poslednja služi Nemčiji kot predstraža za ekspanzijo na Vzhodu, kakor tudi sedanja pogajanja med Anglijo in Jugoslavijo: vse so ne-sumljivi dokazi, kolike pomembnosti v gospodarskem pogledu je Balkan za vso Evropol Sedaj hoče tudi Francija definitivno urediti svoje trgovinske zve-
EDINOST*
V Trstu, dne 4. maja 1926.
ze z balkanskimi državami To pa tem bolj, ker stoji Francija pred sklepanjem političnih zvez z Jugoslavijo in Romunijo. Za sedaj pripravljajo v francoskem ministrstvu za vnanje stvari samo materijal za trgovinske pogodbe z Jugoslavijo.
Pogajanja se prič no še v tem letu v Parizu pod predsedstvom francoskega ministra za trgovino. Prvi francoski delegat bo gosp. Desent-Kelten. Ta je j>odal dopisniku «Obzora» naslednjo izjavo: «Prisrčni odnošaji med obema narodoma kakor tudi skupnost interesov skoro v vseh problemih zahtevajo, da se naši gHipodarski odno-Saji uredijo čim prej. Morem vam reči,
da našo država to vprašanje posebno zanima. Izvozna trgovina Francije s prijateljskimi državami na Balkanu se je posebno po vojni jako razvila. Poleg tega imamo z Jugoslavijo urediti tudi mnogo drugih valnih vprašanj, ki so ostala do sedaj ali nerešena, ali pa so se uredila pred vojno ob povsem drugačnih okolnostih. Tako n. pr. konvencija o pravni pomoči in delavska konvencija, katere potreba se posebno občuti v zadnjem času, ker je Število delavcev iz Jugoslavije, ki so v Franciji na delu, precej veliko. Tudi z Grško je trgovina Francije dobro razvita, da bomo morali tudi z njo skoro obnoviti pogajanja.«
DNEVNE VESTI
Stanouuiisko umirale
Ustanovitev stanovanjskih komisij pri tukajšnji prefekturi
Tržaški prefekt je izdal 1. maja sledeči odlok:
1. Pri tržaški prefekturi se ustanovite dve komisiji — ena prve, druga druge stopnje — z nalogo, da rešujeta v duhu pravičnih poravnav in po svoji kompetenci, kakor bo v naslednjem določena, vse spore med hišnimi gospodarji in najemniki, in sicer s končnim ciljem, da se slučaji izgona skrčijo na najmanjše možno število. • 2. Komisija prve stopnje bo sestavljena iz šestih hišnih gospodarjev in šestih stanovalcev in bo razdeljena v šest podkomisij, katerih vsaka bo sestavljena iz enega gospodarja in enega stanovalca. Ti bodo zasedali po vrsti ob delavnikih v posebnih lokalih na tukajšnji prefekturi in bodo reševali spore, ki jim bodo predloženi.
Komisija druge stopnje bo sestavljena iz dveh gospodarjev in dveh stanovalcev in bo poslovala pod predsedstvom podpre fekt a.
Sejam komisij bo prisostvoval tajnik, katerega naloga bo sestavljati zapisnike in pomagati pri poravnavanju sporov.
Člane komisije prve in druge stopnje kakor tudi tajnika imenuje prefekt, kateri tudi določa sestavo in poslovnik podkomisij in urnik navadnih ii* plenarnih sej in njih sklicevanje.
3.	Prošnje stanovalcev glede hišnih gospodarjev se morajo pošiljati na naslov: R. Prefettura, Ufficio Alloggi.
Tajnik, ki bo dodeljen k tej službi, pregleda prošnje ter jih porazdeli med pristojne podkomisije in povabi stranke pred nje.
Ako se podkomisiji posreči poravnava, ugotovi to s posebnim zapisnikom.
Ako ne pride do poravnave, bo komisija skušala pregovoriti stranke, naj stvar predložijo v poravnavo komisiji II. stopnje.
Zapisnike o poravnavah, oziroma o kompromisih glede predložitve zadeve komisiji II. stopnje sestavi tajnik in jih podpiše, a razen njega jih podpišejo prizadete stranke in člani komisije.
Ako se prizadevanje podkomisije popolnoma ponesreči ali če pozvani gospodar ne pride k razpravi, se stanovalčeva vloga pošlje davčnemu uradu v svrho primernih ukrepov fiskalične narave.
4.	Komisija II. stopnje bo reševala v duhu pravičnosti one spore, med gospodarji in stanovalci, ki jih predložijo komisije I. stopnje s tozadevnim kompromisnim zapisnikom.
5.	Prošnje, ki ne bodo pisane na kol-kovanem papirju, se ne bodo jemale v obzir. Akti in prepisi se bodo sestavljali v skladu z zakonom o kolkovanju.
V	Trstu, 1. maja 1926.
Prefekt: Gastl.
Pojasnilo iitateljem
Nedeljska številka «Edinosti» je izšla s precejšnjo zamudo — kakih pet ur pozneje nego običajno. V pojasnilo naši javnosti moramo povedati, da te zamude ni zakrivilo ne uredništvo ne uprava. List je bil gotov kakor po navadi ob 3. uri zjutraj, toda prav tedaj je nenadoma zmanjkal električni tok, tako da se ni moglo začeti s tiskom. Čakati smo morali do 7. ure, ko smo zopet dobili tok in smo mogli list natisniti. Od tod torej ona neprijetna zamuda od pretekle nedelje.
Prvo letošnje gostovanje Šentjakobskih Igralcev
V	soboto in nedeljo je dramski krožek Šetjakobske Čitalnice priredil dve predstavi v Gorici. Kakor še nekaj drugih tržaških radovednežev sem se pridružil temu izletu tudi jaz, da si ogledam spet enkrat po dolgih letih Gorico, naše tamošnje gledališče in oba nastopa. Gorica je kakor vedno sveža in prekrasna, škoda le, da nam je deževno vreme preprečilo podrobnejši ogled. Zaradi dvorane bi bilo treba priporočati vsakemu slovenskemu Tržačanu, naj si jo gre pogledati, ker potem bi dobili mogoče pogum, da bi hoteli vsi nekaj žrtvovati za zgradbo nečesa podobnega; noben arhitektonski dinozavrus, vse tako preprosto in majhno, toda Človek se počuti tam notri dobro in še vsak, ki sem ž njim o tem govoril, mi je priznal, da si boljšega okoliša za intimne prireditve ne more misliti. Kako rad bi videl, da bi zbrali naši Tržačani nekaj lokalno-patrijotičnega nagona in bi ho-
teli v tem GoriČane prekositi (pa da bi se jim ti spet ne dali, ker Bog ve, da jim ne želim nekaj slabšega nego nam). V takšnem gledališču je torej naša igralska skupina odnesla pravi triumf, ki je bil zlasti v nedeljo («Ugrabljene Sabinke») pošteno zaslužen. Občinstvo ji je prirejalo ploskanja pri odprtem odru. O podajanju ne bora obširneje /poročal, ker sem o tem že dovolj govoril, naj samo omenim, da je šla «Za srečo» za spoznanje bolj negotovo nego v Trstu, dočim so igralci pri Ugrabljenih Sabinkah» po celotnem vtisu prekosili vse letošnje predstave. Njemu v dobro sem moral spremeniti svoje mnenje glede sposobnosti g. Bana, dočim je gdč. Vilma Bradačeva v vlogi, ki jo je igrala prej gdč. Pregarčeva, samo uresničila moje prerokovanje ob njenem prvem nastopu («Oče Ekscelenca»), da obeta mnogo. O delu samem nisem mnenja spremenil, kolikor tudi priznavam, da ga za začetek, po deželi, ne bi tako absolutistično odklonil kakor v »Trstu, pa si želim, da ni skupina v kakšni resnejši drami razvila istotolikšno ubranost v podajanju kakor pri Schpn-thanovi komediji. Nenavadno lep vtis so napravile še na nas Tržačane scene-rije g. Černigoja. Zmagale so brezpogojno tudi v Gorici in že to bi bil velik uspeh tega gostovanja, če bi nič drugega ne bilo. Rekel sem pa, da ni bil celotni moralni uspeh nič manjši. Škoda, če mu materijalni ni tako ustrezal, pa temu so bile krive predvsem slučajne politične okoliščine. Ljudje, ki so prišli celo iz daljnih krajev, so si po vesteh v listih napačno razlagali prepoved javnih nastopov na dan 1. in 2. maja. V zadnjem trenutku ni bilo mogoče te zmote popraviti. Prihodnjič bo treba naznanitev predstav občinstvu bolje organizirati. Naj zaključim s pohvalo lepega sprejema, ki so ga TržaČani doživeli povsod med slovenskimi Goriča-ni, in z željo, da bi mi sami imeli kmalu priliko videti njihove igralce v naši sredi. Takšne kulturne skupnosti smo na obeh straneh krvavo potrebni, Čeprav je razmeroma lahka stvar.
K. KocjaniU.
t STANKO BRATINA.
Smrtna kosa nikdar ne miruje. Zopet je uničila mlado nadebudno življenje. Omla-dinaška družina M. O. «Prosvete» je izgubila v svojem dragem tovarišu Bratina energije polnega človeka, ki je v cvetu svoje mladosti mora) zapustiti krog prijateljev za večno.
Tov. Bratini naj bo lahka domača zemlja.	M. D. «Pr osveta« Trst.
MINISTRSTVO ZA KORPORACIJE ,
Prej se je mislilo, da se ustanovi le posebno državno tajništvo za sindikate. Na včerajšnji seji ministrskega sveta pa je bil odobren načrt o ustanovi posebnega tozadevnega ministrstva. Načelnik novega ministrstva bo Mussolini sam. Poslovanje novega ministrstva pa bi obstojalo v tem, da bi služilo kot organ za državno kontrolo nad posameznimi zvezami. Teh zvez bi bilo pet in bi bile tako-le razdeljene: 5 zvez delavskih sindikatov, in sicer poljskih, industrijskih, trgovinskih, bančnih in prevoznih delavcev in uslužbencev; 5 mešanih zvez, in sicer obrtnikov, svobodnih poklicev, konsumnih, proizvodnih in kreditnih zadrug.
Novo ministrstvo se bo imenovalo ministrstvo za korporacije. (Ministero delle Corporazioni). V vsaki pokrajini se otvori še poseben sindikalni urad, ki bo podrejen direktno ministrstvu za korporacije.
ODGOVOR NA ČERNIGOJEVE OPOMBE
Prejeli smo sledeče vrstice:
Pridobitev slikarja Černigoja za in-scenatorja pri dramatičnem krožku «Čitalnice» je brez dvoma zelo važna, tega ne zanikam, — nasprotno: jaz sam sem bil tisti, ki sem ga pritegnil v krog onih, ki se trudijo za izpopolnitev in preureditev našega gledišča. Ne strinjam se pa z njegovo trditvijo, da in-scenator delaj čisto samostojno.
Kot ne pusti režiser igralcem, da igrajo po mili volji, kot ne pusti elektrotehniku naj prižiga take luči kot so njemu povSeč, tako ne da niti inscena-torju čisto prostih rok. Vse: igranje, luči, inscenacija mora biti v skladu, biti mora vse izraz enotnega hotenja. Če ni tako, se vtisi medsebojno ubijajo in uspeh je slabši.
Če je igralec izdelal čisto nasproten tip, kot ga zahteva pisatelj, če je na odru nepravilna luč ali pa katerakoli nepravilnost pa naj si bo tudi v inscenaciji, pade odgovornost predvsem na režišerja, on je odgovoren za celoto.
S tem pa nočem trditi, da bodi igralec slepo orodje v rokah režiserja. Če se Igralec smeje, kjer bi se moral jokati, zadene kritika režiserja, če se pa slabo
joče namesto dobro, tu pade kritika po igralcu. Na nešteto načinov se da izraziti na pr. obup. Režiser skrbi, da je ta pbup izražen; kateri način izmed neštetih igralec izbere, to bodi povsem igralčeva skrb. Ista, kar velja za igralca, velja tudi za inscenatorja. Tega se jaz držim.
Po teh besedah se lahko vrnem k Čer-nigojevi opombi. G. Černigoj je izdelal tako inscenacijo prvega dejanja, ki me ni zadovoljila in ki bi po mojem mnenju ubijala pravo razpoloženje. Tako kvarno je tudi vplivala na igralce pri generalni vaji.
Poleg tega pa g. Černigoj ni računal na prostor in bi bili igralci hudo ovirani pri gibanju na odru. (Nekaj podobnega smo videli pri 2. dejanju «Golgo-te», kjer so se nekaterim igralcem videle samo noge, ostali del telesa pa je bil skrit za zastorjem!)
Ker sem predvsem jaz sam kot režiser odgovoren za uspeh drame, nisem mogel sprejeti nase te odgovornosti.
G. Černigoj sam ni hotel izdelati druge inscenacije. Bil sem tedaj prisiljen dati izdelati novo po nekem drugem njegovem načrtu. To storiti sem bil še bolj upravičen, ker za drugačno rešitev ni bilo več časa in ker -se g. Černigoj sam ni držal predloženega načrta.
Sicer pa se g. Černigoj opravičuje v svojih opombah zaradi kritik o inscenaciji, ki so izšle v raznih listih, a te kritike so grajale predvsem scenerijo 3. dejanja, to pa je izdelal- popolnoma sam.	Albert Širok.
DruStven« vutl
—	D. K. N. Tommaseo. Danes ob 19. uri važen sestanek. — Odbor.
—	M. D. «Zarja» - Rojan. Danes ob 20. uri sestanek ženskega odseka, na katerem se ustanovi vezivni odsek. Vabljene so posebno nečlanice ter upamo na veliko udeležbo. — Odbor.
SPORT
NEDELJSKE PRVENSTVENE TEKME. Izidi: ^ HAZENA:
•Prosveta — Primorje 18-0 NOGOMET:
, * Adria — Gorica 1-0 ♦Solkan — Zarja 3-1 •Magdalena — Rocol 4-3 *Tommaseo — Višava 2-0 (forfait).
REDOVAN JE:
I. Divizija.
Tekme L D. N.
Goali N.
z. (2
Adria
Obzor
Prosveta
Gorica
Zarja
Solkan
Sparta
.Tommaseo
Magdalena
Jadran
Rocol
Primorje
Višava
Adria
Prošek
9 8 10 9 11 10 11
8 16 3 14
25 22
32	13 11
10	7
15	28
12	25
— 10 12 44
O. Divizij«.
13 12 —
12 9
12 12 11 11 ai 12
7 5 5 4 3 2
2 2 3 1
2
1	32	11	24
1	28	9	20
3	29	18	16
4	27	25	13
5	28	28	11
7	15	21	8
6	14	22	8
8	9	25	6
Magdalena - Bocol 3-1 (&•)
Golob, Kobec, h Lah, Kobec J.
Z ozirom na turni izid 2-2 in na izid tekme Rocol - Primorje (8-1) je šla Magdalena v boj z negotovostjo glede uspeha; v najboljšem slu t a ju je pričakovalo neodločen izid. Pri Rocolu pa je bilo opaziti že takoj v početku boje vi tost in trdno prepričanje, da zmaga. Po tekmi Rocol-Magda-lena si ne moremo razlagati, kako je prišlo do tega, da se je pustilo Primorje na tak način poraziti, čeravno je res, da je Rocol posebno boljdim četam II. divizije precej nevaren, da je lahek, vztrajen, hiter in precej treniran. Morebiti je res, da je bil v nedeljo blatni teren igrifiča «Ob-zora» kriv, da ni zmogel Rocol pokazati Magdaleni drugačnega izida. — Potek igre: V začetku napade Rocol, ki ga pa Magdalena po kratkem -boju odbije in spravi žogo na Rocolovo polovico, od koder se ne premakne tako zlepa* kar je precej pospeševalo blatno igriiče. Rocol si opomore in da precej dela Magdalenski obrambi. Ne-številni prosti streli proti Magdaleni ne prinesejo Rocolu uspeha- Magdalena preide nato v napad in ob 36. minuti zabije na lepo kombinacijo Kobec J. — Golob 1. gol. Bojevitost Rocol* pade, Magdalena pa prisili v kot in v 43. minuti pade 2. gol za Magdaleno. Rocol se nato vzbudi in pod-žgan od svojih se zakadi kot orkan proti Magdaleni. Strel vratar sicer parira, a se mu žoga izmuzne. Se en strel. Vsakdo je takoj pričakoval gol, toda hladnokrvnost branilca Macarola redi v korner siguren gol. Drugi polčas: Rocol je zopet v napadu in v 6. min. prisili Magdaleno do enajstmetrovke, ki jo pa zastrelja. Do magda-lenskih vrat ne more, ker jo obramba pravočasno ustavi, katera se je ta dan res izkazala. V 21. min. je Rocol Se vedno v napadu in Lahu se posreči zabiti 1. gol. Upanje na izenačenje ga podžge, toda neprestano napadanje ga je izmučilo. Vrsta je sedaj na Magdaleni, ki od 28. min. naprej ne pusti več nasprotnika čez svojo polovico. V 34.min. pade Se 3. gol po zaslugi kapetana Kobca, v 40. min. kot proti Rocolu in kmalu nato konec v sredini igrišča.
Magdalenska četa na sploSno vsa dobra, najboljSi branilec Macarol, pri «Rocolu» vratar in obramba.
V nedeljo sta odigrali na «Obzorovem» igrišču tudi obe II. četi Magdalene in Ro-cola svojo prvo tekmico. Zmagala je Magdalena s 3-1. Vse tri magdalenske gole je napravil in si jih potem razdelil napadalni trio Berdon - Pongračič - Tomac.
Naročajte In Sirite „EDINOST"
Iz triaSkaga življenja
Žalosten konec stare upokojenke.
V priprostem stanovanju v petem nadstropju hiSe št. 53 v ulici XX Settembre je bivala 71-letna Ivanka Jankovič, vdova po državnem uradniku izpod bivše avstrijske vladavine; živela je — kakor pač pretežna večina upokojencev, ki so navezani le na pičlo pokojnino in nimajo drugih dohodkom, — zelo skromno, da ne rečemo v bedi. Kakor so izjavili ljudje, ki so jo poznali, je starka, ki je sicer živela sama zase, v zadnjem času tarnala o svojih žalostni^ razmerah in ob takih prilikah je pogosto-ma trpko namignila, da je sita življenja. Menda je uboga starka že takrat začela na tihem misliti na obupni in strašni naklep, ki ga je Izvršila včeraj popoldne. Okoli 16. ure se je podala na hodnik v četrtem nadstropju ter skočila skozi okno na dvorišče. Na obupni krik in ropot so prihiteli na dvorišče ljudje, ki so, videč, kaj se je ^godilo, telefonirali na rešilno postajo. Toda zdravnik, ki je kmalu potem prihitel na lice mesta, je na prvi pogled spoznal, da je njegova pomoč zaman; nesrečna starka je bila že mrtva; smrt je morala biti hipna, kajti reva si je pri strašnem skoku zdrobila črepinjo in zadobila tudi druge zunanje in notranje poškodbe, skoro vse smrtnonevarne.
Pozneje se je podala na lice mesta sodna komisija, ki je izvršila po postavi predpisani izvid. Nato je bilo truplo nesrečne starke prepeljano v mrtvašnico mesdne bolnišnice.
Hotela je v smrt, ker jo je dragi zapustil.
Brezdvomno veliko razočaranje je doživela edenindvajsetletna dninarica Valerija Stein, ko je te dni svedela, da se ji je dragi, ki je nekdaj prisegal večno zvestobo, izneveril in tako z enim mahom uničil vse zlate upe in nade njenega zaljubljenega srca. Tako huda je bila njena srčna bol, da je Valerija menila, da jo more edinole smrt potolažiti. V tem neutemeljenem prepričanju je deklica včeraj opoldne v svojem stanovanju v ulici Concordia št. 19 izpila kakih lOO^gramov octove kisline. Njeno bolestno stokanje je kmalu vzbudilo pozornost domačih, ki so brez odlašanja poklicali na pomoč zdravnika rešilne postaje. Ta je Steinovi izpral želodec in ji s to operacijo rešil življenje, pa menda le začasno, kajti stanje nesrečne deklice, ki sedaj leži v mestni bolnišnici, je zelo nevarno.
Štiri žrtve vozil.
Nedeljski dan je potekel v našem mestu v znamenju pouličnih nesreč, ki so jih povzročila razna vozila, v prvi vrsti seveda avtomobili; kar štiri osebe so morale več ali manj hudo poškodovane v mestno bolnišnico.
Prva nesreča se je pripetila okoli 14. ure pri Sv. Ivanu. Tam je javni avto št. 74334, ki ga je vodil šofer Ivan Pahor, podrl 9-letnega Karla Muho, stanujočega pri Sv. Ivanu št. 9, ko je v bližini športnega igrišča «Edere» hotel čez cesto. Ubogi deček je pri tem zadobil precej hude poškodbe po levem kolenu in na glavi. Z istim avtomobilom je bil prepeljan v mestno bolnišnico kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek Ako ne nastopijo kake komplikacije, bo okreval v 10 dneh.
—	Druga slična nesreča se je pripetila okoli 17. ure na Katinari, kjer je avto, ki ga je vodil 29-letni Nazzareno Trezzi, stanujoč v ulici Cesare Battisti št. 33, podrl pred vaško cerkvico 6-letnega Josipa Locatelli, stanujočega na Katinari Št. 416. Locatelli je radi sunka padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo pod kolenom. Trezzi je ubogega dečka prepeljal v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti kakih 5 tednov.
—	Najhujše je avto zdelal 41-letnega težaka Angela Godino, stanujočega v ulici Gelsi ftt. 3. Ko je Godina okoli 17. ure, vračajoč se domov, hotel čez ulico Ginnastica, se je iznenada znašel pred javnim avtomobilom St. 741500, ki ga je vodil 26-letni šofer Ivan Vecchiet, stanujoč pri Sv. Mariji Magdaleni fit. 550. Uvidevši nevarnost, je naglo odskoči! nazaj, a bilo je že prepozno; avto ga je treščil s tako silo na tla, da je obležal nezavesten. Šofer je priskočil k nesrečnemu možu ga s pomočjo nekega na-vzočnega mestnega stražnika položil v avto ter ga prepeljal v mestno bolnišnico. Tam je zdravnik dognal, da ima Godina zdrobljene nosne kosti in najbrž tudi počeno črepinjo, zato si je pridržal sodbo glede možnosti, da nesrečni mož okreva. Njegovo stanje je zelo nevarno.
Šofer je bil odveden na policijski komi-sarijat, kjer je izjavil, da se ni mogel izogniti nesreči, ker mu je Godina prišel pred avto popolnoma nepričakovano izza vogala.
_Četrta nesreča te vrste se je dogodila
okoli 15. ure pri Sv. Ani, kjer je 3-letna Annita Menotti pri igri na ulici pred hišo, kjer stanuje, prišla pod koleselj Friderika Sancin, stanujočega v Skednju št. 142. Ker je koleselj vozil počasi, je mala Annita zadobila le nenevarne poškodbe na glavi, ozdravljive v 10 dneh. Dobila je potrebno pomoč v mestni bolnišnici, kamor jo je prenesla mati.
Slabi sosedje.
34-letni Stanislav Javoršek in njegova ljubimka, stanujoča v ulici Solitario št. 4 sta se že delj časa pisano gledala s sosedo Olgo Bacchersi in njeno hčerko. Ni znano, kaj je bilo med dvema strankama, a odnošaji med njima so bili zelo napeti, tako napeti, da so bili predpreteklo noč pretrgani. Sovražnosti so se pričele okoli 24. ure na hodniku, kjer sta se Bacchirsi mati in hči srečali z Javorškom, ki je bil precej vinjen in torej dobro razpoložen za prepir. Po vročem besednem boju, v katerem so seveda imele preun^-st ženske — Javor-fikova ljubimka je tudi posegla vmes — ; j se je Javoršek spoprijel s sosedomm. Razvil se je divji ravs in kavs in bogve, kako bi stvar končala, da nista pravočasno prihitela dva orožnika, ki sta pomirila raz-paljene duhove. Prepir pa ni ostal brez posledic: Javoršek in Bacchersijeva sta se morala zateči v mestno bolnišnico, kjer so prvemu obvesali z nočem zadano rano na hrbtu, ozdravljivo v 8 dneh, ženski pa rano na desni roki, ozdravljivo tudi v 8 dneh.
Vesli Is Istre
PODGRAB. Šolska prireditev: Igra: cPaKek Potep« trodejanka.
Dne 25. aprila smo imeli zopet priliko vi* deti naSe malčke na igralskem odru. Tod* to pot niso bili oni navihani in nagajivi «Škrati» — ampak ponosni in samozavestni palčki — in odločni nasprotniki-alkohola. — To nasprotstvo je v veliki-meri okusil ubogi «Potep», ki je radi svojega bakrenega in višnjevega nosa, motnih oči itd. moral iti v ječo in Čuti marsikatero grenko. In že so bile pripravljene tudi vislice, a mogočni kralj palčkov ga je rešil. Kako so bili ti palčki razburjeni In razježeni nad «Potepom», ker si je ta vinski bratec predrznil zaprositi državljanstvo palčkov. Kraljestva abstinentov! No pa so ga vendar sprejeli po dolgem zaslišavanju. Priti mu je moral seveda zdravnik «Por» na pomoč. Čuvaj «Huj» pa ni zaslužil kraljeve pohvale, ker je med straženjem zaspal in celo pete pokazal. Drugačen je bil «Nuj», ki je šel kar nasproti strahu pa celo z obrnjeno puško. Maršal, tajnik in kuhar, tile so bili pa preveč sitni in razn draženi — posebno ta kuhar «Cmok», ta se je za najmanjši šum drl med palčki. Čarodej «Lom» ta je pa zaslužil smrt — prav; mu stoji, saj je vedel in znal, da palčki no pijejo vina. A «Soj» — poglavar palčkov, ta je bil pa res imeniten. Vse mu je pristojalo in se prilagalo, kakor da bi bil pravi poglavar. Ej, kako so se palčki tresli pred njim. Edini kralj ga je še presegal. — Dobro sta re odrezali, vi palčki, in čudil sem se, ko sem spoznal, da se v teh hlačkah in bradah skrivajo bojazljivi in sramežljivi obrazi deklic. — Naj omenim tudi «Kmeta v kavarni», ki je vzbudil smeh še poprej, kot je odprl usta. Ko so je pa nalival s kafetom in prepiral s fotografom — so se ljudem zalivale oči od smeha. — Slišali smo nato še veliko lepega in smešnega. Ločili smo se od teh malčkov z željo, da bi oni tudi v poznejšem življenju ostali vedno tako vljudni in samozavestni ter se zavedali svoje narodnosti.
Vesti z Goriškega
LJUDSKO GLEDIŠČE - TRG. DOM
Proslava Cankarjeve petdesetletnice se bo vršila prihodnjo nedeljo, dne 9. t. m., z uprizoritvijo njegove drame v treh dejanjih «Kralj na Betajnovi». Iz prijaznosti gostuje v glavni ulogi (Kantor) g. Sila, član Čitalnice iz Trsta. Opozarja se, da se ta uprizoritev ne bo ponavljala in s posebnim ozirom do okoličanov je določen pričetek že na 20. uro (ob 8. zvečer). Dostojno proslavimo spomin največjega sinu naše matere!
LOKAVEC PRI AJDOVŠČINI.
V	soboto je bila aretirana gospodična Marica Spacapan, tukajšnja trgovka z mešanim blagom. Prepeljali so jo v goriške zapore. Danes v ponedeljek so jo spustili na svobodo. Osumljena je bila po krivem radi nekih političnih zadev.
TOLMIN.
Koncert.
V	soboto, dne 17. aprila, se je vršil v dvorani vojašnice «Vokalni in instrumentalni koncert» v prid podpornemu skladu Kr. učiteljišča v Tolminu. Dolgotrajne in mučne so bile za dijake vaje za ta koncert, kajti g. prof. Brainovich je zbral vse sile in ljudi za to prireditev. Pobral je vse godce v Tolminu in okolici ter jih celo kakih deset povabil iz Gorice. Se razume, da na stroške ni pri tem popolnoma nič gledal. Sodelovala je tudi lirična soprani-stinja g. Tecilazich, soproga inženirja iz Idrije. Sodelovala je iz prijaznosti. Razume se, da je pri takih razmerah prišlo v blagajno celih 200 lir čistega dobička. Nastopalo je kakih 30 muzikov in okol* 80 pevcev.
Najprvo je orkester zaigral cMarcia Reale» in takoj nato zopet orkester kot prvo točko Mascagni —: Preludij k operi «Cavalleria Rusticana».
2.	točka: Bossi: «Una stella cade in mezzo a noi», dvoglasen ženski zbor. Ze pri tem zboru se je opazilo, da je mnogo pevk brez potrebe na odru. Sicer pa je ta točka ugajala po melodijoznosti kakor tudi radi dobre interpretacije.
3.	točka: Meyerbeer — odlomek iz opere. «Robert vrag» — solo, poje sopranistinja. Nastopila ni prvič in zato je bilo njeno izvajanje naravno in prikupijivo.
4.	točka: Massenet: «Nebeška koračnica" iz opere «Kralj Lahora», mešan zbor. Tu se je zopet opazilo preveliko Število pevk, ki so zakrile ves oder. Sicer pa je petje na nekaterih krajih šepalo, vendar je prišlo do konca brez nesreče. — Sledila je daljša pavza.
5.	točka: Sedaj sta komaj prišli dve slovenski točki: a) Lajovic: «Kiša» v hrvaščini in b) Kjuj: «Dve rožiu. Bili sta izpeti kakor je bilo pričakovati. Med tem, ko je druge točke g. prof. pripravljal veft mesecev, je hotel, da se dijaki ti dve točki naučijo v enem tednu. Prva, «Kiša» se je še izpela, pri drugi je malo manjkalo do poloma.
6.	točka: odlomek iz opere «La Travia-ta». Nastopa g. sopranistinja s solom. 2ela je mnogo pohvale in morala ponavljati.
7.	toč.: koračnica iz opere «Tannhauser»: mešan zbor. Videlo se je, da je zbor dobro pripravljen in je ta točka tudi najbolje izpadla, vendar je drugi del zaostajal za prvim.
8.	točka: Simfonija k operi «Eurynte», orkester, ki je zaigral dobro.
Nato so se prireditelji slikali in po tru-dapolnem delu začeli plesati, kar seveda ni smelo odpasti pri takem koncertu. Koncert se je v nedeljo ponovil, deloma z boljšim uspehom. Tudi slovenski točki sta bili podani boljše, le «Kralj Lahora» je na koncu doživel polom, kajti zmanjkali so glasovi. Tudi ta dan je bil fcles. Koncert je zasluga g. prof. Brainovicha. Z njim je dobil mnogo poguma, in kakor se sliši, misli prirediti le tri koncerte do konca leta. Dva eamo z orkestrom in zadnjega zopet z zborom In tudi z vajami se jo menda že začelo. Ne vem, kaj bodo k temu rekli ostali profesorji in dijaki, a posebno zadnji letnik, ki stoji tik pred maturo.

Potrti neizmerne žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežttloetno vest, da je naš preljubljeni, nepozabni sin, bral
STANKO. BRATINA
v cvetoči dobi 21 let, po dolgi in mučni bolezni, previden s svetotajstvi, izdihnil svojo blago dušo, Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v torek, dne 4. t. m., ob 10. uri, iz hift« iatotU ulica Fabio Severo št. 1 v cerkev sv. Antona in od tam na pokopališče k Sv. Ani.
TRST, dne 3. maja 1926.
roj. 6>i»inllt mati.	Janko, JoSko in Slavko« bratje.
• * stric in ostali sorodniki.
(MUl Pagrebaa pod}. Nvtva Imprtsa (orso t. i. HI, 47, Trst
(525)
ZAHVALA
Najprisrčnejšo zahvalo izrekam vsem onim plemenitim osebam, ki so se udeležile v nedeljo, 2. t. m., pogreba moje preljube sestre
MARIJE
Posebno največjo hvaležnost izrekam preč. mons. Slavcu in drugi č. duhovščini za vodstvo sprevoda, č. g. Guštin-u za duhovno tolažbo in blagorodnemu gospodu zdravniku dr. Vittnrelliju. zastopstvu Marijine družbe iz Trsta in svetoivanski Marijini družbi za udeležbo, svetoivanskemu cerkvenemu pevskemu zboru za ganljivo petje. Zahvaljujem se najiskrenejše vsem svetoivanskm ivipljanom in vsem drugim, ki so jo spremljali k zadnjemu počitku.
SV. IVAN PRI TRSTU, dne 3. maja 1926.
(528)
Ludmila Studničkova Ivan Štverak
»
poročena
Praha-Trst
KRASNO POSESTVO v severni Bosni se proda pod jako ugodnimi pogoji. Posestvo obstoji iz 6 kat. juter dvorišča in sadonosnika. 24 kat. iuter livad, 2000 k. j. njiv in 160 k j	"'gra gozda, z
vsemi potrebnimi sta\ - ,—^ in z živim in mrtvim inventarjem. Vse leži v kompleksu ob glavni cesti in v bližini okrajnega glavarstva. Proda se, vkupno ali po večjih in manjših parcelah. Naslov pri upravništvu.	078
Cloboko hvaležen Fran Sila, brat, župnik.
POZORI Specialen slovenski tečaj moškega in damskega krojenja za Slovence iz zasedenega ozemlja. Vsak krojač, šivilja ali nešivilja ima priliko točno po vsaki podobi v modnem listu, na vsako mero naučiti se krojenja po lahko razumljivem sistemu, ki je preizkušen v oblast, konces. «Krojni akademiji« ia Starem trgu št. 19, I. v Ljubljani, v o-čaju, ki se prične 8. maja. Šola izd? a modne liste po najnovejši modi za krojače in šivilje s priloženim točnim slovenskim poukom, da more vsak krojač ali šivilja po teh modnih listih krojiti ali dobiti zaželjeni kroj po podobi. Cena modnim listom je Din. 120 z veliko stensko tablo. Razpošiljanje in izdelovanje najmodernejših krojev po vseh merah in podobah. Učeni, ki ne morejo priti v Ljubljano, dobijo lako pouk potom poŠte s slovenskim učnim zvezkom. Informacije daje «Krojna akademija«, Stari trg, št. 19, Ljubljana. Ob zaključku se dobi spričevalo in internacijonalna diploma. Vodstvo priporoča učence, ki absolvira-rajo tečaj, za krojitelje.	622
DRUŽABNIK z majhnim kapitalom, v mizarski stroki, se išče. Ponudbe pod »Družabnik« na upravništvo.	669
I&GE SE dekle,- zmožno vseh hišnih del, od 7.30 Clo 12. ure. Tor San Pietro 12, vrata 19.	672
|KI&NA mlada, zdrava in pridna, ki zna tudi kuhati, dobi takoj službo v v;Ji pri majhni družini v Tomaju. Ponudbe pod «Kraški vrt» na upravništvo.	673
TROOVINA jestvin, na prometnem mestu, dobro vpeljana se proda radi družinskih razmer. Pojasnila v via deiristria 82.
677
POROdNE sobe, masivne, od 1700 naprej. «Garanzia» tovarna pohištva, Via Pal-ladio 5.	674
PORMVA soba, nova, 2000.— pri gospč Slovenki. Via S. Zaccaria 4/III desno.
675
POROČNE sobe, masivne, bukove, mahagonijeve 1800.—, jesenove 1900.— topolo-ve 2000.— za eno osebo 1100.— Turk, San Lazzaro 10. Oglejte si skladišče brez vsake obveze.	676
BABICA, avtorizirana, sprejema noseče, Govori slovensko. Slaree, Via Giulia 29.
541
■LADKM16, poSten išče službe točaja, najraje v mestu Sprejme tudi službo v kakšnem skladišču ali zalogi. Govori slovensko, Italijansko in nekoliko nemško. Naslov pri upravništvu.	642
FORD, torpedo, 4 prostori, prodam po nizki ceni, Mollno Grande 16.	660
BABICA, avtorizirana, diplomirana, sprejema noseče. Ade'.e Emerschitz-Sbaizero, Farneto 10 (podaljšana Ginnastica), lastna vila, telefon 20-64.	502
KMETIJSKO POSESTVO, hiša, travniki, gozd, njive na prodaj v Dornbergu. Naslov se izve v občinskem uradu.
DEKLICA, v štirinajstem letu, želi vstopiti kot učenka v trgovino, najraje v manufakturno. Pojasnila daje P. Kunstek, Štur je pri Ajdovščini.	645
DVE HISI z zemljiščem, se prodata v Velikem Rupnu. Pojasnila daje Bole, Opčine 341.	648
SKLADIŠČE za premog kupim. Ponudbe z navedbo cene in kraja pod «Premog» na upravništvo.	649
Razpis službe
Natečaj' za podplitev tajniške službe v občini Števerjan v Brdih je podaljšan do 15. maja t 1.
Predpisani dokumenti in pripustitve-na taksa 50 lir.
Župan: Karol Prinčic L r.
496
iBlog« neprekosljlvilt
ŠIVALNIH STROJEV
I. R. I. Man d le s
CERVELLINI
Trst — Vi« Marattl — Trs« 4
Tip „Central" s tuljavo, pedalom, podstavkom L 620.— z jamstvom. 472
V Trstu, dne 4. maja 1926.
Znanost in umetnost
JOS. JURCA:
Asimilacijska mol! slovenftine pred tisočtnsto leti
(Poglavje Iz krajevne matematike.)
Nadovezujoč na poročilo langobardske-
ga zgodovinarja Pavla Diakona o bojih s Slovenci na furlanskem ozemlju pravi Pietro Savini v svoji knjigi «Origini»: «Iz ■vsega tega proizhaja jasno in nedvomno
v nasprotju s trditvami drugih, da so se Slovenci stalno naselili v mejah naše dežele že v prvi polovici sedmega stoletja. Pa tudi s pomočjo krajevnih študij se da
dokazati marsikaj: kako so se namreč Slovenci morali pomešati (infiltrarsi) med prejšnje latinsko prebivalstvo in sprejeti od njega krajevna imena prilagodivši jih zahtevam izgovarjave v lastnem jeziku.„» (stran 118). Na drugem mestu, kjer karakterizira slovenska krajevna imena, npotavlja ob zaključku isti pisatelj: «Iz teh ugotovitev, ki se nanašajo zgolj na našo pokrajino, je razvidno, koliko vsakovrstnega znanja je obseženega v kraje-vinskega zaklada v vsaki deželi. Zato je plovnem gradivu, ki se mora torej smatrati za važen del znanstvenega in zgodovinskega zaklada v vsaki deželi. Zato je proučujemo skrbno in vneto in mu posvečamo svoj trud primerno Interesu, ki pa ima za najrazličnejša raziskovanja, posebno še v Julijski Benečiji, kjer tvori težji problem kot drugod, ker tu je združeno z narodnimi in političnimi vprašanji...« (stran 146). Imena, ki so jih dali prvi Sloveni, so za nas važna ne le zato, ker nas prav dobro vodijo pri iskanju starin, ampak tudi radi tega, ker nam mnogo pripomorejo pri proučevanju prirodnega opisa naših krajev» (str. 141).
K tem besedam, ki s pisateljevega stališča poudarjajo neprecenljivo vrednost krajeslovnega proučevanja, bi jaz z našega stališča pripomnil, da je sedaj za nas pravzaprav izgubilo svoj pol. pomen, ker je naša toponomastika urejena brez nas in brez ozira na naše želje in potrebe. Ohranilo pa je še ves svoj zgodovinski in znanstveni pomen in za spoznavanje naše sta-rodavnosti in našega narodnega značaja so še posebno zanimiva tista imena, ki niso prvotna naša, ampak smo si jih izposodili in prilagodili lastni izgovarjavi, imenujmo jih slovenske krajevne izposojenke. — Kaj smo prevzemali, kako smo si izposojevali, kako so se naša imena glasila v stareslovenščinl, kaj sklepamo iz njih z ozirom na staroslovenski jezik, kakšno je- bilo razmerje med tem jezikom in tedanjo romanščino ali ljudsko latinščino, kaj sledi iz našega proučevanja za ta jezik, in naposled, kakšnega značaja je moral biti narod, ki si je na ta način prilagodil tuja imena, to so vprašanja, ki gotovo zaslužijo, da si jih ogledamo tudi v svitu našega domačega krajeslovja, zlasti še zato, ker iz one davne dobe nimamo niti besedice slovenskega pisanega porodila. Ali je vladal pri prevzemanju kakšen ved — v zemljepisnem kakor tudi glaso-slovnem smislu — ali pa smo prevzemali kar tako brez pravega reda in pogleda in so naša imena čudna zmašila, strašne po-tvore in grde spakedranke (storpiature), prikrojene po okusu neukega ljudstva, ta-vajočega v temi poganstva in popolnega barbarstva? Tudi za italijansko nomenklaturo in znanost smatram to vprašanje za važno, rešiti pa ga ne more drugi kakor mi sami in tudi mi se moramo podati v najgloblje podzemske jame, to je razglabljati moramo s težkim trudom in z lučjo modernega našega jezika često neraziskana ^vprašanja naše starosloven. govorice. Naj se nas presoja, kakor se hoče, ena zavest je v nas živa in nas navdaja s ponosom. Izmed vseh narodov in ljudstev, kolikor jih je trkalo na vrata Italije in so postali njeni stanovalci, smo samo mi ohranili svoje narodno bistvo vkljub temu, da se nismo vladali sami. Grki, Saraceni, Normani, Kelti, Franki, Gotje, Huni in Langobardi so izginili, mi pa smo sicer sprejeli tuje gospostvo in vero, svojega narodnega bistva in značaja pa nismo nikdar zavrgli; nasprotno je gotova stvar, da smo tekom stoletij absorbirali in asimilirali več dru-gorodnih elementov. V delu in trudu ste zrastli naša Žilavost in odporna sila bolj kakor v krvavih bojih. To velja zlasti o Istri, kjer nam zgodovina ne poroča o ni-kakih slovenskih ali hrvatskih bojih ob naselitvi. V kolikor prihaja v poštev postopno priseljevanje, se je nad nami najlepše uresničil svetopisemskist: Blagor krotkim, ker bodo zemljo posedli.
I. Glavne glasovne razlike med staroslo-venščino in staroltalijanščftno (pozno ljudsko latinščino.
Ce se bistvo kakega naroda razodeva tudi v njegovem jeziku in menim, da mi bo
PODLISTEK
JULE S VERNE:	(<5d)
Skrivnostni otok
— Seveda, je odgovoril inženir, in če je tako, potem bi si morali sezidati drugo hišo, ko nam narava noče pomagati.«
Naseljenci so se Že odločili, — bilo je okrog pete popoldne, — da pojdejo preko planote h kaminom, ko je Top vnovič ka-ial znake nemira. Besno je lajal, in še vredno ga je mogel gospodar zadržati, je arugič planil v jezero.
. ,Vsi so stekli k strmemu bregu. Pes je nlaval že kakih dvajset čevljev daleč od orega. Cir Smith ga je strahom a klical nazaj, tedaj pa se je pokazala iz vode, ki ni, bila tam bogve kako globoka, ogromna ffl&va.
* Hartoert je mielll, da pozna to dvoživko j fctožčasto glavo in velikimi očmi. t * Vod na krava! je vzkliknil. ; Toda ni bila vodna krava, ampak žival Iz neke podvrste mroiev, ki jih imenujejo kđupouge« (indijanski mrož). Spoznati jih jripreš po velikih nos ničnih luknjah. > Ogromna Šival se je besno zapodila proti psu, ki je prestrafien plaval k bregu. Nje-
£v gospod mu nI mogel pomagati, ih Se edno sta utegnila Gedeon Spllett in u*bert seči po lokih, je Top izginil pod vodo, kjer ga je ŽivqJ popadla. Nab je hotel skočiti ''s palico v rokah v
vsakdo rad pritrdil, da se v tem v najvažnejšem socialnem faktorju in produktu v resnici razodeva, potem je za nadaljno moje dokazovanje prav potrelmo, da povdarim glavne ločilne momente, do -katerih je do-vedel posebni razvoj staroslovenskega jezika v razmerju z latinskim. Pri tem se nam razodene skoraj samo od sebe temeljno, za proučavanje nas samih zelo koristno spoznanje. Otflejim se na par poglavitnih točk brez vsake nepotrebne navlake ter jih podam priprosto in nazorno, ker želim, da jih razume in si jih usvoji vsak naš Človek. Ne bo to golo in pusto jezikoslovje, ki ga marsikdo ne mara, čeprav bomo stali z eno nogo ves čas na jezikoslovnem polju.
1.	Slovanski jeziki so zelo zgodaj razvili svoje sičnike (c, s, z) šumnike (č, S, ž) in mehke soglasnike (j, Ij, nj, rj, dj, tj) v različnih oblikah, medtemko se da ugotoviti pri romanskih narodih ta razvoj mnogo kasneje, šele vzporedno s postankom modernih romanskih narodov in obsega več stoletij. Težnja slovanskega govorjenja je šla za tem, da razširi območje govoril tudi kolikor mogoče daleč na prednje nebo in sploh prednji del ust, medtem ko so jeziki drugih starih narodov še polni aspiriranih to je dihanih in pihanih glasov. V latinščini prav pogosto odgovarjata našim šumnikom in sičnikom glasova i in v. Zemlja je humus, zrno je granum, zelen je viri-dus, živeti je vivere, in žena je femina. Izmed vokalov pride v prednje, mehko govorilno območje mehki polglasnik, ki bodi tu označen z d in ki ni nič drugega ko oslabljeni prvotni e ali i. Način takega govorjenja izraža vsaj do neke mere prijazen, odkritosrčen, ljudomil značaj dotič-nega naroda, o čemer se najlepše prepričamo pri današnjih Rusih in Poljakih, ki imajo med vsemi Slovani najmehkejši jezik, pa tudi najnežnejše izraze.
2.	Slovanski jeziki razširijo nekoliko kasneje, vendar pa razmeroma zgodaj območje govoril tudi proti zadnji, notranji strani, izločivši razum glasu h vso aspiracijo, s tem da izgovarjajo trda 1 in n — v nasprotju z lj in nj — tik grla oziroma v nosu in s tem prenesejo tudi artikulacijo nekaterih vokalov daleč nazaj ter Jih vsled tega izpremenijo. Vokali se pri tem govorjenju ojačijo, I in n pa oslabita in sčasoma odpadeta. Ta pojav se imenuje nazalicaja to je govorjenje v nosu in velarizacija to je izgovarjanje črke 1 kot v oziroma kasnejši odpad n. pr. mogu namesto mogel. Nazalizacijo zaznamujemo z majhnim n ali m nad dotičnim vokalom n. pr. zen-ti = zet, zombu = zob. V tem oziru je šel naš jezik in gre še dandanes v isti smeri kakor francoščina, medtemko italijanščina te jezikovne smeri ne pozna. Nemščina pozna nekaj povsem analognega, toda le glede črke r, ki jo Nemci izgovarjajo trdo (Zapfchen-r) analogno kakor Slovani svoj 1 in ki pred konzonanti in koncem besed v ljudskem govoru tudi odpada: Mogen namesto Morgen, spata namesto spater. V slovenščini pa je r konsonantni hrust in v boju z vokalom ni podlegel kakor konzo-nanta 1 in n, ampak podlegel je dotični vokal in r je postal zlogotvoren. V tej razvojni smeri se razodeva moč in izrazitost jezika, kar še dandanes svedoči poljščina, ki je nosnike ohranila, razodeva pa se Se, nekaj drugega, kar pojasnim pod točko 4). Izmed vokalov se je pomaknil proti zadnji, notranji strani govoril trdi polglasnik, ki ga označam v tem spisu z A in ki ni nič drugega ko oslabljeni u ali o.
(Dalje prihodnjič).
NAŠI ODRI
Že večkrat sem čutil potrebo poudariti dejstvo, da zamoremo smatrati kot resne, vzgojno važne odre le nekatere izmed vseh pnih, kjer se nastopa. K resnim odrom pač ne moremo Šteti vsakega, kjer se nastopi morda enkrat v letu, čeprav so tudi ti poedini nastopi silne važnosti, ker so pač izraz enega notranjega društvenega Življenja, ki na zunaj ni vsakemu, ali vsaj tako širokemu ljudstvu vidno, kakor tedaj, ko se zbere ob priliki kake igre.
Zato pa naj navedem, da ao mi resni odri na vsem Goriškem le goriški, ajdovski in idrijski. Poleg teh se precej nastopa še v Kobaridu in Bovcu. A vendar se ta dva poslednja odra nista še dvignila na rono mesto, kot bi to bilo treba, da bi imela dobro organizacijo in stalne nastope. Navezana sta na razne potrebe, katere vse so v nujni zvezi z delom.
Spravimo se torej na naSe tri raprezen-tance. Vsem trem je v precejšnjo kvar njib dvorana. Goriški imajo dvorano obširno, pa je oder premalo globok in preozek. Precejšnja težava v tej dvorani je tudi to, da ni prav nič akustična. To njeno slabost so zlasti opazili in občutili vsi pevski zbori, ki so v njej nastopali.
Nekaj podobnega je z ajdovsko dvorano. Čeprav je akustično boljša, je vendar še nezadovoljiva. Manjka ji dobrega odra, ker je oni, ki sedaj etoji, za ansambl, ki
vodo psu na pomoč, da zgrabi strašno zver v njenem elementu.
«Nikar, Nab,» je rekel inženir in zadržal svojega predrznega služabnika.
Medtem pa je pod vodo divjal nerazumljiv boj, zakaj Top se ni mogel v tistih razmerah upirati, boj, ki je bil, po razburkani vodni površini sodeč, vendarle hud, in ki se je moral končati s smrtjo psa. Nenadoma pa se je Top pojavil v penečem se kolobarju. Neka nevidna sila ga je vrgla kakih deset čevljev nad vodno površino, padel je sicer zopet v* razburkano vodo, toda prišel je na breg brez hudih pdškodb in se tako čudežno rešil.
Cir Smith in njegovi spremljevalci so opazovali ta dogodek z nemim začude-njem. Popolnoma nerazumljivo pa jim je J>ilo dejstvo, kako da se pod vodo boj nadaljuje. Brez dvoma je dugouga napadla še neka močnejša zver, zato je izpustil psa, da se obrani novega sovražnika. , Ta drugi boj pa je trajal le malo Časa. Kmalu je bila voda rdeče pobarvana in dugongovo truplo se je pokazalo na površini sredi široke rdeče luže,	j* obtičalo na peščeni sipini na južnem koncu jezera.
Naseljenci »o tekli tja. Dugoug je bil mrtev. Ogromna žival je bOa dolga približno petoaiet do Šestnajst Čevljev, njena teža pa je gOtovp znašala tri- do štiritišo* funtov. Na vratu je imela odprto raoo, kakor da ji Jo je prizadejalo ostro redlo.
«EDINOST»
ga ima Ajdovščina, premalo razsežen. Na tem odru bi se dalo postaviti marsikaj, kar pa ne bi prišlo do popolnosti ravno zato, ker je premajhen. Tudi ni dvorana vzor dvorane. Človeku se ne zdi, da je prišel v svetišče. Motijo te nepobeljene stene, slaba sedišča, neprestano gibanje na stojišču, kjer ljudje prihajajo in odhajajo neprestano. Ce zapreš vrata, neprestano škripljejo. Poudariti moram, da tudi dvorana vedno ustvarja, pa naj bo to njeno ustvarjanje Že tako ali tako, vendar vpliva. JtfSjvečji brezverec se ne bo drznil v lepi cerkvi žvižgati «Na planincah«. Vse, stene, mir itd. vpliva čudno nanj in ga primora do miru in razmišljevanja. Isto lahko rečemo o gledališki dvorani.
Ostaja mi torej še idrijsko rudniško gledišče. To je dvorana, ki je najstarejše, zgolj dramski umetnosti posvečeno poslopje, ne samo v Jul. Krajini, niti samo v Sloveniji, pač pa na vsem svetu. Tako pravi Maks Pirnat, nekdaj profesor na idrijski realki: «Pred* idrijski m glediščem je bilo zgrajeno na Dunaju poslopje z imenom «cRingtheater». Tega in idrijsko je zgradila Marija Terezija. Ko je potem vsled neke nesreče ono dunajsko poslopje pogorelo (1882.), so bila glede gledališč izdana po: sebna navodila, vsled česar so morali vreči iz idrijske gledališke dvorane vse lože, ker so bile lesene. Ostalo je golo zidovje, ki je na odru nasprotni strani jajčasto zaokroženo. Tudi oder je izmed navecfenih treh najgloblji, je pa premalo visok. Kar jemlje tej dvorani njeno veljavo, sta dva stebra, postavljena sredi dvorane, zaporedno, vzdolž, ki se proti vrhu razraščata v nešteto stebričev, ki držijo strop. Ta dva stebra delita vso dvorano v dva dela, ki jako neljubo vplivata na gledalca. Vedno jih imaš pred seboj, zlasti oni, ki sedijo zadaj oz. stojijo in jim visoka vstopnina k sprednjim prostorom ne dovoli, da bi se jih poslužili. Včasih je bilo v tem gledišču vse središče am-fiteatrsko dvignjeno. Danes je vsa dvorana na ravnem podu. Tu se zlasti opazi, da je oder morda za četrt metra prenizek, ker se je treba v zadnjih prostorih neljubo nategovati, da se vidi ves oder. Mislim, da ne bi bilo napačno, Če bi se začela zanimati kaka bistra glava za izpopolnitev te dvorne.
Za danes smo pregledali dvorane. Še Se dve poglavji nam ostaneta: gledališka publika in gledališki ansambl na teh treh odrih. — Naj bo to za prihodnjič. 6. V.
Gospodarstvo.
VEČ GOSPODARSKEGA DUH Al
Splošna gospodarska depresija preveva vso deželo. Težkoče cenenega kredita postajajo vedno občutnejše, dohodki se manjšajo, letine so slabe, davki naraščajo, raz-pečevalni vidiki so vedno bolj klavrni in kupovna moč konsumentov vedno manjša. Poleg vsega se širi naraščajoča nepoštenost kupcev in sploh nesolidnost trgovine, tako da postaja ekonomski položaj tudi v moralnem oziru vedno dvomljivejši. Kljub vsemu pa veje od občine do občine, od vasi do vasi nekak degeneriran moderni duh in zavaja naše ljudi v nedelavnost in njihovi socijalni stopnji povsem neprimerno razkošje. Plesi in zabave se vrste,
alkoholizem se razširja in nesmiselna, od ostalega sveta zavožena moda išče in tudi pridobiva odjemalcev med našim ljudstvom. Tako ima tudi dežela že svoje gizdalinstvo, svoje »boljše gospodične« itd. Medtem pa narašča pomanjkanje dobrih delovnih sil in gruda umira.
O živinorejski krizi smo že podrobneje poročali na tem mestu in, kakor govore dnevna tržna peračila, postaja živinska kupčija vedno mlaCnejša in ne kaže tudi v bližnjem časa. na kako zboljšanje.
Vinska kupčija životari in le z veliko silo najde naš vinski pridelek kupca, ki narekuje cene in ima radi nekakega monopola povsem prostet roke.
Lesna kupčija, ki je morala kriti vse nedostatke ostalih gospodarskih panog, je obtičala na mrtvi točki radi zmanjšanega povpraševanja in naraščajoče inozemske konkurence.
Tudi ostali poljski pridelki, kolikor prihajajo za kupčijo v poštev, ne kažejo one potrebne rentabilnosti, ki jo zaslužijo po svoji dobroti in sličnih svojstvih, da bi v dovoljni meri mašili luknje našega razdra-panega gospodarstva.
Tako vidimo, kako izpodkopujejo težke gospodarske kriza vseh panog tla našemu narodno - gospodarskemu blagostanju. Zdi se, kot da padamo z ene gospodarske stopnje na drugo in se pogrezamo v neko brezbrižnost za bodočnost. Ce potuje človek po deželi, če gleda in opazuje naše sedanje gospodarske prilike ter jih primerja z nekdanjimi, strmi ob nazadnjaš-tvu in propadanju našega gospodarstva. Kmetijske podružnice, gospodarska dru-
(Dalje ne IV. rfrsnf)
si ni znal odgovoriti na to vprašanje In naši potniki so se vrnili h kaminom Še vedno pod vtisom nenavadnega dogodka, ki si ga niso mogli razložiti.
SEDEMNAJSTO POGLAVJE.
Naslednjega dne, 7. maja, sta Cir Smith in Gedeon Spilett velela Nabu, pripraviti zajutrek, nato sta se podala na planoto Lepega razgleda, medtem ko sta Pencroff in Harbert šla v gozd ob rečnem bregu, da nabereta drv.
Inženir in poročevalec sta kmalu prispela k oni plitvini v jezeru, kjer je še ležala dvoživka. Cele jate ptičev so med seboj tekmovale okrog ogromne mesne grude, tako da sta jih morala prepoditi s kamenjem, zakaj Cir Smith je nameraval uporabiti dugongovo mast v razne namene naselbine. Tudi meso te vrste mroiev je veliko redilnejše kakor ono navadnega mroža. Na mizah urejenih knezov malajskih držav Je to meso cenjena jed.
Cir Smith pa je zdaj razmišljal o nečem drugem. Dogodek prejšnjega dne mu ni hotel iz glave. Prerad bi bil razgrnil zaveso, ki je zagrinjala podvodni boj, da bi spoznal kateri sorodnik mastodontov ali drugih vodnih velikanov je prizadejal du-gongu tako strašno rano.
Ko je prišel na hreg Jezera, je s največjo pozornostjo promatra! vse okrog sebe, toda razen ttne vode, ki se je bleščala v prvih aolnfcalh laskih, ni videl prav ničesar mestu- kier le letalo mrtvo trunio.
BABICA« diplomirana, sprejema noseče na dom. Via Madonnina 10/11_664
TROPINO VEG, pridelek «Zadružne žga-„ njekuhe« v Dornbergu, (Montespino), je pristen in po ceni. Razprodaj alci naj se obrnejo naravnost na tvrdko, ki razpolaga z veliko zalogo in ga razpošilja v vsaki množini.	650
je bila voda plitva; od tam naprej proti notranjosti jezera se je dno poglabljalo, a v sredi je kazalo biti precej globoko; jezero je bilo pač kotlina, ki jo je Rdeča reka napolnila.
«No, Cir, je začel poročevalec, voda nam tukaj nič sumljivega ne izdaja.
—	Res je, dragi Spilett, včerajšnjega dogodka si ne morem na noben način raz-žiti.
—	Moram priznati, je nadaljeval Gedeon Spilett, da je rana dvoživke kaj nenavadna, tudi ne morem razumeti, kako je Top s tako silo zletel visoko nad vodo. Zdelo se je, kakor da ga je vrgla silna roka kvišku, ista roka, ki je prizadejala dugongu smrtno rano.
—	Tako je, je rekel inženir, ki se je zamislil. Za tem tiči nekaj, česar ne morem razumeti. Toda, dragi Spilett, ali razumete taorda bolje, kako sem bil jaz rešen, na kakšen način sem ubeial ?qjypvom in se rešil na sipino? Prav gotovo ne. Tu je skrivnost, ki jo bomo nekega dne razkrili. Bodiva pozorna* toda svojim tovarišem rajši ne govoriva o tem. Te domneve ohraniva zase, sicer pa pojdiva mirno na delo.»
Kakor znano, ni inženir še našel mesta, kjer se je voda odtekala iz jezera, četudi je bilo gotovo, da mora biti tudi odtok, če se je potok izlival v jezero. V svoje veliko začudenje je Cir Smith zdaj zapazil blizu tam, kjer sta s prijateljem stala, nenavadno strujo. Vrgel je tja košček lesa, ki tta ie voda zavlekla nroti jugu. Šel je
JAKOB BEVC
nrarna in zlsts|na
Trsi, Ca m po S, Glacomo 5
Zlato kupuje v vsaki množini po najviših cenah
Krona plačuje vitje kot v«i drugi.
Xa*QQa ranovrstnib ur in zlatenine.	(459
za strujo ob strmem bregu in prišel na južni konec Grantovega jezera.
Tam je imela voda velik pritisk, kakor da pada skozi luknjo v dnu jezera.
Cir Smith se je ulegel v neposredni bližini jezera na zemljo in prisluškoval. Razločno je slišal šumenje podzemeljskega slapa.
«Tu je, je rekel, ko je vstal, tod se odteka voda skozi votlino v morje, skozi votlino, ki nam bo morda v veliko korist. Sicer pa bomo to kmalu videli!«
Inženir je urezal dolgo vejo, ji osmukal listje in jo potonil v vodo tam, kjer sta bregova tvorila kot. Komaj Čevelj globoko pod vodo je našel veliko luknjo. In ta luknja je bila odtok, ki ga je zaman toliko časa iskal. Tok je bil tako močan, da je iztegal inženirju vejo iz rok in jo povlekel s seboj v globočino.
«Sedaj ni nobenega dvoma več, je ponovil Cir Smith, tu spodaj se nahaja odtok, ki ga bom pa razkril.
—	Na kakšen način? je vprašal Gedeon Spilett
—	S tem, da znižamo površino jezera za tri čevlje.
—	In kako boste to napravili.
—	Tako, da dobim odtok, ki bo nižji in večjL
—	Kje pa, Cir?
—	Tam, kjer je breg jezera najbliže morski obali.
—	Toda breg je iz granita! je rekel po* ročevalec.	*. t— —
cKUUlUSTs
V Trstu, čine 4. maja iko.
Stva in zadruge ter slične gospodarske institucije, ki ©o nam bile pred vojno po svojem marljivem in naprednem delovanju v ponos, so večinoma usahnile, ostale pa se bore z majhno peščico Članov z neštetimi neprllikami, ker ne najdejo nika-fcega odmeva in opore med ljudstvom.
Nočemo trditi, da Vladajo take razmere po vsej deželi, ker bi s tem gotovo delali' Jtrivico onim marljivim gospodarskim delavcem tržaške in gorttke okolice, ki so v svojem okolišu ustvarili nešteto vzornih gospodarskih naprav, katerih važnost je ravno v sedanjem gospodarskem položaju neprecenljive vrednosti, vendar ostaja ogromna večina našega gospodarstva, žal, vključena v onem, že omenjenem nazadnjaStvu.
Kako naj bi bilo torej sredstvo, da ublažimo, oziroma tudi odstranimo ta naš gospodarski zastoj? Edino uspešno sredstvo je zopet in zopet primerna in um-stveno osnovana organizacija. Je to ona rešitev, ki donaša povsod izdatno in vsek-dar najboljše gospodarsko zdravilo. Tega se je že davno zavedelo tudi naše kmetsko prebivalstvo, ki je pa danes menda na to dobrino popolnoma pozabilo. Prebudimo se iz tega mrtvila, dvignimo zopet naša gospodarska društva, kmetijske družbe, zadružništvo; ustanavljajmo nove institucije in strnimo se v celoto, da postane naša odporna sila pripravljena za vsak kritičen sunek. Položaj vsakega posameznega gospodarja mora postati osiguran. Naše gospodarske sile, ki vključujejo vse gospodarske panoge, se morajo osredotočiti in naša skupna gospodarska sre-diščnica naj krmari in vodi naše gospodarstvo po varni in sigurni poti k napredku in blagostanju. V primer in spodbudo naj nam služijo drugi narodi, ki so s svojim ogromnim organizatoričnim umom, pod mnogo slabšimi pogoji premagali vse zlo povojnega gospodarstva in se dvigajo ter rastejo v pogubo vsem, ki so mlačni in brezbrižni.
Reorganizirati pa moramo tudi samega sobe. Ekonomski princip mora v meso in kri. Dolžnosti štedenja, ki smo jih popolnoma zavrgli, se morajo osvežiti. Pregovor, ki so nas ga učili naši predniki: «zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača», mora postati geslo nas vseh. Bodimo gospodarji, varčni in spretni, učimo se, iz-obrazujmo v gospodarskem duhu sebe in druge! Šele tedaj, ko stopimo na to novo pot, postanejo naše razmere boljše.
__ * J. R.
SVETOVNA PRODUKCIJA VINA IN ITALIJA
Svetovni letni pridelek vina dosega 160 do 170 milijonov hektolitrov. Francija stoji na prvem mestu. Njen letni pridelek znaša 60 milijonov hI. Italija zavzema ^ povprečno letno produkcijo okroglo 41 milijonov lil med vinorodnimi državami drugo mesto. Pridelek ostalih dežel je približno sledeči: Španija 20—21 hI, Alžirija 8—9, Romunija 6—7, Argentinija 5, Portugalska 4 in pol, Jugoslavija, Grška in Madžarska po 3—4, Chile, Nemčija in Rusija po 2—3 milijone hI na leto. Turčija, Luksemburška, čehoslovaška, Brazilija in Tunizija pridelajo vsaka po manj kakor 1 milijon hektolitrov. Produkcija zadnje dežele pa narašča od leta do leta. Neznat-nejše količine vina pridelujejo še Avstrija, Peru, Južna Afrika, Švica, Avstralija, Uru-guay itd. Na podlagi gornjega pridemo do zaključka, da producirajo ob Sredozemskem morju ležeče dežele 75—80 odstotkov celokupnega pridelka vina na svetu.
Vinorodne dežele izvažajo skupaj povprečno 10—12 milijonov hektolitrov vina na leto. Ako si tedaj ogledamo izvozne statistike posameznih držav, pridemo do zaključka, da je prebivalstvo vinorodnih držav skoro izključni konsument svojega lastnega vinskega pridelka, kajti v državah z malenkostno produkcijo vina, kakor je na pr. Čehoslovaška, konkurira vinu pivo. Povpraševanje po vinu se je v uvoznih državah po vojni zato skrčilo. Treba je na pr. pomisliti na popolnoma «suhe» Zedinjene države, kamor je prepovedan vsak uvoz alkoholnih pijač. Treba je pa tudi pomisliti na gospodarski položaj Rusije, Nemčije in nasledstvenih držav, ki se radi tega branijo uvažati vino. Slednjič se opaža naraščanje produkcije vina skoro v vseh gori naštetih državah. Posebno velja ta okolščina za južno Ameriko.
To je posebno velike važnosti za tako vinorodno deželo, kakor je ravno Italija, kjer se v zadnjem V* stoletju opaža nazadovanj*. konsuma vina. Na posameznega prebivalca so v teh letih odpadle količine: Leta 1901—05	114 litrov
„ 1906—10	128 „
„ 1911—14	116 „
„ 1915—20	110 „
„ 1921—23	95 „
Ta statistika nam kaže, da se je povprečni konsum vina pri posamezniku zmanjšal za približno 10%. Nekaj čisto obratnega opažamo v Franciji. Tamkaj namreč konsum vina od leta do leta narašča. Kljub svojemu velikemu letnemu pridelku vina (60 milijonov hI), uvaža Francija še vedno 8—9 milijonov hI, ki prihajajo večinoma iz francoskih afriškiji kolonij. Francozi so 1. 1923-24 popili 62 milijonov hl vina, a naslednjega leta že 65 milijonov hI. Na posameznega prebivalca je prišlo 161 litrov napram 130 litrom pred začetkom svetovne vojne. Konsum vina raste tudi na španskem, v Švedi ji in Belgiji. Znake naraščanja povpraševanja po vinu od strani prebivalstva kažejo v poslednjih časih i Nemčija, Čehoslovaška, Rusija, Avstrija in Švica. Ta okolščina je za vinorodne dežele zelo razveseljiv pojav. Italija bo imela od povečanja povpraševanja koristi. Neposredno se bo okoristila s tem dejstvom tudi naša ožja domovina Julijska Krajina, kajti vsaka v inozemstvo izvožena količina vina iz starih pokrajin, bo razbrcmenjala tržaški vinski trg, ki bo na ta način našemu domaČemu (pokrajinskemu) vinskemu pridelku dostopnejši. Stare pokrajine, ki razpolagajo z nad 100 vrstami različnih vin, bodo najbrže z lahkoto konkurirale na svetovnem tržišču s tujimi vini in bodo menda prepustile tržišče Julijske Krajine domačemu viru.
Izvoz italijanskega vina v inozemstvo je bil v zadnjih treh letih sledeči: 1. 1923 je dosegel 697.094 hI v vrednosti 125.8 milijonov lir, naslednjega leta le je rapidno dvignil na 2,410.234 hI v vrednosti 274 milijonov lir in je 1. 1925 padel na 1,272.850 ki v vrednosti 227 milijonov lir. Izvoz je po količini nasproti letu 1924 nazadoval za skoro 50 odstotkov.
To ki eno
MM14 ženskih Uai
Letos mineva 25 let, odkar so se pojavile na ulicah večjih mest kot pro-menadna obleka ženske hlače. Ženske hlače bi morale biti nekaka reakcija proti takratnemu krilu, čigar secesne linije so pometate prah, ker so krila segala spredaj preko čevljev, zadaj pa so bila še daljša. Zato si je izmislil Pariz takozvane jupe-culotte in ves svetuje imel senzacijo. Inicijatorji ženskih hlač so računali deloma tudi s takratnim feminističnim naziranjem o enakopravnosti, z naziranjem, ki je Šlo za tem, da bi mogle samostojne Ženske nositi kratke lase in hlače ter hoditi v družbo brez gardedame. Vse to se je videlo takrat moškemu svetu pretirano in ekscentrično.
Ta boj za ženske hlače je danes smešen. Toda pred 25 leti je bila borba med pristaši in nasprotniki ženskih hlač zelo živahna. Ženske hlače pravzaprav niso zaslužile tega imena ker so bile neke vrste reformirano, spodaj posredi sešito krilo. Kljub temu pa so vzbudile mnogo smeha in dovtipov. Posebno žurnalistika in humoristični listi so imeli obilo hvaležnega gradiva. Za prvimi modeli, ki so jih konfekcijske trgovine poslale na ulice, so romale po vseh velikih mestih dolge procesije radovednega občinstva, zlasti dijaštva in je morala včasi posredovati celo policija.
Moški so sprejeli ženske hlače kot nekaj abotnega in absurdnega. Takrat pač nihče ni mislil, da se bo ženskam kdaj posrečilo doseči svoj cilj, ki so ga videle v posnemanju moških. D^nes delajo ženske v pravih hlačah v tovarnah, v hlačah se drsajo, smučajo, vozijo na kolesu, jezdijo in telovadijo. Tudi krat-k«dase nosijo in nihče več se ne zgraža, Če~vidi dekleta v družbi brez gardedame, oblečeno pa v smoking...
Slonovo maščevanje
V indijskem mestu Madras se nahaja že delj časa menažerija, ki ima hudega slona. Slon je velik, močan, pa tudi zelo prebrisan. Že ponovno je pokazal, da se ne da strahovati in da ne trpi krivic.
Pred kratkim je prišel v menažerijo tudi dvanajstleten deček, ki si je dovolil predrzno Šalo. V papirnati vrečici je slonu ponudil par sadežev, ki jih je žival rada sprejela. Toda fante je bil zloben in je v trenutku, ko je dal slonu škrnicelj, zbodel žival v rilec. Ko je videl, da dviga slon rilec kvišku in da ga zvija, pa jo je pobrisal.
Podjetje je poslalo par dni po tem dogodku živali iz menažerije na sprevod po mestu v reklamne svrhe. Sprevod je šel po ulicah in živali so kratko slediie svojim vodnikom. Naenkrat pa se je vrsta pred slonom pretrgala. Slon je kakor pobesnel zavil v stran in začel vihteti svoj rilec. Kaj se je zgodilo? Ugledal je fanta, ki ga je zbodel. Dohitel ga je, prijel ter treščil ob tla in pohodil. Med prebivalstvom je nastala strahovita panika. Vse je zbežalo narazen in v tem divjem vrvenju je prišlo tudi več žensk ob življenje. A slon, ki je maščeval storjeno krivico, se je mirno vrnil domov in ni nikomur storil nfč žalega.
ARHEOLOŠKI DOKAZI O ENOTNEM
IZVORU ČLOVEŠTVA
Prof. Hermann Beyer vodi v Meksiki iz-< kopavanje starin, ki je dovedlo do zanimivih odkritij iz predzgodovinske dobe. Takoimenov&ne meksikanske piramide se k&Kejo v luči rezultatov teh arheoloških raziskovanj kot zgradbe, ki so zelo podobne piramidam in drugim spomenikom v Egiptu. Stirivoglati tempelj Eindadele, piramide Solnca in Lune, mrliški hodniki, sfinge in božanstva imajo na sebi vse polno lastnosti, ki spominjajo neodklonljivo na Egipet. Drugi templji kažejo spet podobnosti s templji, kakršni so v navadi pri prebivalcih Daljnega vzhoda. Ta dejstva narinjajo misel na nekako zvezo med prebivalci starega in novega sveta že v predzgodovinski dobi. So pa še druge podobnosti. V svoji knjigi «Zgodovina novega sveta» je opozarjal Paynne, profesor oksfodrske univerze, na nekatere presenetljive podobnosti med jeziki ameriških urojencev in turanščino. Obojni ti jeziki delijo samostalnike v dve vrsti po tem, ali značijo živa ali neživa bitja. Samo prvi imajo množino, medtem ko služi pri imenih neživih bitij ena oblika za ednino in množino. Tam, kjer jeziki dopuščajo množino, se ta tvori na podoben način. V obeh jezikih manjka objektivni spol za označbo predmetov. Iz tega se da torej sklepati, da so glavni obrisi ameriških je-
zikov in turanSčine identični, ali da je severna obla Azije od Samojedskega polotoka do Behringovega preliva domovina sorodnih jezikov starega in novega sveta. K temu naj se doda, da je izraz obraza ameriških domorodcev presenetljivo podoben izrazu obraza, kakor se opaža pri prebivalcih severne Azije, otočja v severnem delu Tihega oceana, pri Kitajcih in sploh Azijatih, dalje pri brazllijskih Bo-tokudih in pri prebivalcih druge obale Tihega oceana. Pa tudi v običajih teh ljudstev se op&i&jo velike sličnosti in celo tudi v nekaterih hasardnih igrah.
Na podlagi teh in še drugih podobnih ugotovitev je prišel Paynne do zaključka, da so v davnini obljudila-Ameriko azijat-ska plemena. To je bilo še v preglacijalni dobi, ko po mnenju geologov ni še bilo takoimenovane Behringove morske ožine med Azijo in Ameriko, temveč sta se obe celini Še držali druga druge. Potem pa so se ta plemena seveda samostojno razvijala pod vplivom novih zemljepisnih razmer in tudi novega in drugačnega podnebja.
Profesor Achille Lorio, senator in ravnatelj znane novinske smotre «Echi e Com-menti,», ki razpravlja o tem vprašanju v zadnji številki svojega lista, pravi sicer, da je po mnenju prof. Buscalioni-ja, ravnatelja botaničnega vrta v Palermu, zelo malo verjetno, da bi bili v tedanjih barbarskih dobah ljudje sploh zmožni takih pohodov in preseljevanj, ki bi jih dovedli dovedli iz Azije globoko doli v Ameriko. Toda ako je bilo izključeno vsakb tako preseljevanje po suhem, se je pa moglo prav lahko izvršiti po morju, in to tudi z naj primitivne jšimi čolni. Razdalja med azijsko in ameriško obalo na onih mestih ni večja nego ona, ki so jo premagali stari Feničani z lahkoto na svojih plovbah po Črnem morju. In še mnogo večja morska širina je ločila od cilja ope Groen-landce, ki so okoli 1. 1000 odjadrali v Ameriko. Slikar Catlin, ki je živel 8 let med Indijanci Severne Amerike, je izsledil, da kaže pleme Mandanov sledove stare civilizacije in da vsebuje njihov jezik mnogo keltskih besed. To presenetljivo podobnost razlaga, Češ da so to potomci waleškega princa Madavć, ki se je v začetku XIV. stoletja uprl proti svojemu vladarju ter moral potem zbežati. S svojimi pristaši je odplul na 10 barkah in se ni več vrnil. Zdi se, da so oni ubežniki dosegli florid-sko obalo in potem prodrli v notranjost, kjer so se naselili. Tudi ime Mandani bi ne bilo nič drugega nego pokvarjena oblika besede Mandawguys, ki pomeni «pri-staš Mandawć-ja». Ce so torej prebivalci Anglije v začetku XIV. stoletja prepluli tako daljavo, ni vedeti, zakaj bi ne bili mogli storiti nekaj podobnega Kitajci, Indijci in Japonci. Razdalja je tu seveda večja, toda zato pa je vožnja mnogo manj nevarna.
Profesor Loria zaključuje: «Vsekakor nam razodevajo tudi te mrtve ruševine resnično zgodovino. In ta razodetja vplivajo temeljito na teorije o izvoru človeškega rodu. Znano #e, da se delijo naravoslovci na 2 tabora: v monogeniste in poli-geniste. K prvim se prišteva na pr. Dar-win, k drugim Agassiz, Nott, Gliddon itd. Raziskovanja, ki smo jih tu na kratko omenili, govorijo mogočno v prilog mono-genični teoriji Dokazujejo namreč, da niso bili najstarejši prebivalci Amerike nič drugega nego veja onega azijatskega debla, iz katerega je vzrastlo prebivalstvo Evrope — in tako pridemo do dokaza, da ima ves človeški rod enoten izvor.»
Skladišče	46ci
Pohištva
dunajskega In lastnega Izdelka po kon-kurentnih conah s prodajo na drobno In debelo
Semolich & C.
Via Cedila De Rittmeyer fit. 1
(Palača Rittmeyer)
vogal via C. Ghega št. 12
r
plačuje	469
ALOJZIJ POVH, Plflzza Gnrlbalfll 2
prvo nadstropje
Pazite na naslov!	Pazit« na naslov'
=8)55,
Zobozdravnik
Hed. D. dr. D. Sordot
specijalist za ustne in zobne bolezni
perfekdjonlran na dunajski kliniki
ordinira v TRSTU Via & R. Imbriani 16,1. (pni Ha S. Blovanni)
Od 9-12 in od 3-7 &04
m
Zdravnik za zobe in usta
Dr. Lojz Kraigher
sprejema vse dni v tednu v Gorici na Travniku it, 20
06 sobotah in nedeljah pa tudi
v Ajdovščina št- 146
a	nasproti ljudskemu vrtu (470)
j
KRONE
po L 2.10 komad
Zlato. bMIante. platin. ZO-fcromtH zlate Imii
kupuje in plačuje po najvišjih cenah
Albert Povh — urarna
Tratj via MazzinI 46 500
TrMkn posojilnim in hranilnico
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
uraduft v svoji lastni hlil
ulica Torrebianca 19, L nadst. j -
Sprejema navadne hranilne vloge na { knjižice, vloge na tekoči račun in vloge • za čekovni promet, ter jih obrestuje
večje in stalne vloge po dogovoru.
Sprejema „Dinarje14 na tekoči račun in ji 1 obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plača zavod sgt). Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru.
Na razpolago varnostne celice (sa'e)
Uredne ure za stranke ođ 87* do 13 In ofl 16 do 13
Ob nedeljah je urad zaprt Štev. telef. 25 - 67.
najstarejši slov. denarni zeuođ [
lnseriraite v „Edinosti
JfiTJ
Fredno kaj nakupite, obiščite
471
Veliko skladišče poS^i:
tvrdka
ALESSANDRO LEVI IC
Via Rtttorl it. 1 — Via Malcanftan 31. 7-13
Spalno ©obe, ©bedne sobe, posamezni kosi pohištva
v veliki izberi.
Borzna ooroCIla,
DEVIZE:
Trst, 3. maja. Amsterdam od 998.— d* 1003 — Belrija »d 84.— d« A5-—; Pari« 81 60 do 82.26 Loadeo od 121,05 do 121.16 ;NewYork od 24.£3 do 24.90; Španija od 367.— do 361.— : Švica od 480 - do 482.— t Atene od 30.76 do 31.25 Berlin od 591.— do 594.— ; Bikareit od 9.26 do 9.7.*> Praga od 73.«0 do 73.30: Ogrska od 0.0347 do 0.0360; Dunaj «4 —850 do —	Zagreb od
43>5 do 44.-*-.
Reoečijake obveznice 70.03.
VALUTE:
Trst; 3. maja. Avstrijske krone od 0.0348 đo 0.03iJ : dinarji od 43.50 do 44.—; dolatji od9-l.7u do 24.85; novci po 20 frankov od 94.— do 97.— funt šterling od 120.90 do 121.10.
Čevljarnica L. Rebec
Trst — Vla Cardnccl št 36
je preskrbljena x veliko Izbero finejšegs In navadnega
OBUVALA 383
moSkega, ženskega in otroškega ponajzmernejSih cenah
i
m
I
TRGOVSKO OBRTNA ZADRUGA v TRSTU
registrovana zadruga z neomejenim jamstvom
VIA PHERLUEGl Dft PALESTRItf A 4, pritličje
Obrestuje hranilne vloge, počenši s 1. januarjem 1926 po
50
o -
486
|	vetje vloge, vezane na odpovad, po dogovoru. [j
S	Davek na obresti plačuje zavod sarn.
I	Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune.
| sprejema tudi vloge na tekoči račun v Dinarjih ter JIH obrestuje najugodnejše. p
Daje posojila na menično poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev, ali dragocenosti in vknjižbe. Eskomptira trgovske efekte.
Uredne ure od 9-1 in od 3'/i-5V« pop.	Poštno-hran. račun št 11 1327. Telefon 16-04. j:j
»■■■■■■BiBssiiiaBmiianBii »BaaaiiEiHiHgKsi
i
Zaloga lnal m.
Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Na debelo in za družine iflal« XX Mftftant.
bre M (prej Acquedotto) na drobno in za družine Vla Glulianl 32. Telef. 2-41
Priporoča se lastnik
FR. STRJMCAR.
Učinkovito čistilno in hladilno sredstvo, posebno priporočljivo proti Ar* teriosklerozi, revma-tizmu in slabi cirkulacij! krvi
j*


Steklenica L 11-Prodaja se v lekarni
Castellanovichjrst
Via Giuliani 42 (blizu slovenske šole)
Pošiljate tudi po poitl. J|
" '. '0 ">VCX S**).
w - JtaL 1 r -f T --' iLhi *s*/\Vibi>f'_~V
TISKARNA .EDINOST'v TRSTU —«p--
............................... ttt»W»»M ...«»«••♦*♦ • »♦♦♦ •• M •*••	.»-.••••
I Izvršuje vsa tiskarska dela v najmodernejem stilu kakor | • tudi v večbarvnem tisku. Razpolaga z najmodernejiml stroji, t I črkami, Lynotype, stereotyplio ter rotacijskim stro|9m. | I Vsa naročila se izvršujejo točno in po zmernih cenah. :
Ulica S. Francesco d'Assisi 20

IZŠEL JE: Roman v treh delih
MOC PRETEKLOSTI
Spisala V. ]. KriSanovska. Is ruščine prevedel IVAN VOUK.
Cena L 6*—, po poŠti priporočeno L 7*40. V inozemstvo L 8-60 proti t naprej poslanemu snesku.-Roman je iz* dala iz založila Tiskarna Edinost. • Prodaje: Tiskarna
fdlnost v Trsta, Via S. Francesco 20/1., - Knjigarna J. toka, Via Milano 37 In Žen. dobr. udruženje v Trstu. Nar. Knjigarna. Gorica, Carducci 7. - Kraigher Josip, Postojna
w v originalne platnic« («
igiiiBiaTOiiiBraroC^gll^ t- to-—> dobi T knjigarni STOKa.