PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE 907) v-*0t?v^ TRST, nedeljo 16. septembra 1951 n - štev. 219 ('1907') Poštnina plačana v gotovini ^v / Spedizione in abbon. post. 1. er. Cena 25 lir KO MIN FORM O VSK1 PONAREJEVALCI k 0(laljšana n0 nedelje 23 Jaue, n Jsl; n Pi*e, da je Tito de. 5°ta*ittriaZ?nt0, da pride d0 •? ^aliin 4. Jugoslavijo a na podlagi ht dobijo. 2? Jugoslavijo : ko , boxr •ega -aj ostane Kar pomenl’ khikot ^ahk?^ za^tevajo ft° dobe T_,5obijC- l£i0ftl0 Odstn t0da 111 fta sba£ l od obsto .Hal kar Domeni Oni mi 10ame?iTk“e cona A pod iP ®°fl iiiS ^Pravc. cona K.ftol r}Jgoslovansko*. tokoie -° Pa Je v resnici '■»' za ' to. mma da pride do «3)o vj?®d Jugoslavijo *«? quo rwna P°dlaSi j,., 0rn zahtevajo VtT„°. d°be. Lahko Vejno k P VOnnri-h ' aa ?e Wi*- Itjjj tu ne “ sklenjena ta-le k!1, ^da ™°remo ničesar 5i So Od at statusa quo kar pome-' %> nnla..A »od anglo- S^ofco.co^Tpa «cer 7 tec ®am0 s!oh^a volitika tl mir ti 1 fronto bor. s> mrZmzroea fron' sedaj veliko N?0 Bn,r- -u “'fi Wol° 2e*° koristno. ’a sovjetsko zu- & ^r0vlm^da. » raznih le niu fr3 ^ . taliJani igrajo ht^°r violino*. fe; nr ™°' ?e komin- *hvik°vif Hare^vale'c Ka. li ?!!’ v katFUStil T>rvi del n, nrr , evi Tit° Pra {epj?e VzaT>rav Tt.-iiUn K w 5e « vLdohiti Trsta, h da stavku so, snjem staufc« lahko dobijo. .«Vemo. da je sklenjena !orJ°ritb r? m°remo niče-?e;0 ne nfortnistom ifo ^..rai!i.n in jim °b, i '*t0? smvt>edati' da ie L P°udan7 t. i- n/"1 «če;A“^'c' /a /«a-Nto90tffJa ln dokler Kei dobili ®Ja- Italijani SiJ0^eni ,marej°- To *i /Pa Trsti’ Ja Tito ne \n K kak GasPerije- for traii° *o- Sw e; mv?l; ravno MiinrnirOVnnraVi' P°udar-% ani C v°OOdbo, da a dobiti ne mo. l$L^0aTinhifcijMb teniu i C' Sa dobijo, to \ °r'io Vntl,ahk° dobijo !5ne,. 4nWon,f ??T in samo-!? f!K TrJ erikancev, ki ^Qjnnvla(iajo, s tem “ ČUsk0 pn, llerikanci na A r^ru>'ihtevo revidira- V51?« te*°9.Doiiti^- koristi na Itaiijani sovjetsko U&i(?akQ]rel V°V°lnoma V^\no6e fe»/ormfet |”gi§r^ V ?Q iia^e sfc; talzifid. kj^oii ^Uo ,cfveJ>a si*ko-Uja ‘»•st l>-e- dejal, aa ^asperiju kar pomeni, da je pripravljen odstopiti le mesto Italiji, medtem ko si pridružuje cono B in zahteva slovenske občine cone A». Prat; tako na podlagi falzifikata trdi SišJcovič, da maršal Tito trga in zasmehuje mednarodne obveznosti in pogodbe, medtem ko je res ravno narobe. Mi smo torej jasno in glasno povedali, kaj je Tito dejal. Sedaj pa vprašamo Si-škoviča in Vidalija in vse ko-minformiste, predvsem pa slovenske, v Trstu, zakaj oni ne povedo, da Togliatti, ki je njihov vrhovni poglavar, ni prav nič storil za to, da Trst ne bi prišel pod Italijo, temveč da je ravno narobe storil vse, da bi Trst na Hm u-godnejši način postal (im-prej sestavni del Italije? Ne bomo naštevali vseh Togliat. tijevih izjav v tem smislu, ki so bile natiskane v «Uni~ ta» in vseh izjav, ki so jih dajali voditelji kominfor-movske KPl. Vprašamo le «Delo», zakaj še vedno ni v svojem listu natisnilo tistih besed voditelja KPl Gian* earla Pajette, ki najbolj jasno pričajo o tem, da so ko-minformisti za ponovno za-suinjenje ne samo Trsta, temveč vsega STO pod Italijo. Te besede se glasijo: «Izvajanje mirovne pogodbe je nujni pogoj za uresničenje priključitve Tržaškega ozemlja k Italiji. Z zahtevo izvajanja mirovne pogodbe bi vlada dosegla bistveni re. zultat, ki je odstranitev jugoslovanskih čet iz cone B». Zakaj nočejo objaviti te kominformovske zahteve, izrečene v samem rimskem parlamentu? Zato nočejo tega storiti, ker bi s tem priznali, da je priključitev STO k Italiji tista od sporazuma med štirimi velesilami, ki pa ga je sovjetska vladi onemogočila«. Sedaj se še ne v>t, ali bo zahodna nemška vlada uradno odgovorila na predlog. Grozne posledice korejske vojne PUSAN, 15. — Minister za socialna vprašanja južnokorej- ske republike je danes izjavil, da je y prvih petnajstih mesecih vojne umrlo na Južni Koreji približno milijon civilistov. Drugih osem milijonov pa je bilo ranjenih ali pa je imelo izgube v premoženju. Beguncev. ki so zapustili svoje hiše, je približno 5 milijonov in pol, od katerih se je 2 milijona vrnilo. Uničenih je bilo 600 tisoč hiš. Predstavnik ameriškega letalstva na Daljnem vzhodu ni hotel komentirati vesti iz Wa-shingtona, da je peta letalska sila na Koreji prejela nalog, naj bo pripravljena za primer nenadnega napada nasprotnega letalstva. Za De Gasperija ni fašistov v Italiji OTTAWA, 15. -- Danes pred. poldne je prišel v Ottawo italijanski ministrski predsednik De Gasperi, ki se bo udeležil zasedanja sveta ministrov Atlantskega pakta. Ob svojem prihodu je De Gasperi dal novinarjem nekaj izjav, med katerimi je posebno zanimiva trditev, da v Italiji ni ne kom-informistov ne fašistov. Po njegovih izjavah, očitno prikrojenih za potrebe njegovega poslanstva v Ameriki, ,so za KPl volili samo »brezposelni«, medtem ko da fašistov ni, temveč obstoja samo ((nacionalistično čustvo«. Britanski minister za zunanjo trgovino Hartlev Shaivcross, ki je te dni obiskal Jugoslavijo s svojo soprogo moglo skupaj z njim uresničiti v svobodni Jugoslaviji svoje stare sanje o lepši socialistični družbi. Mirovna pogodba z Italijo je odrezala mesta zaledju. Vzela je zaledju Trst in Gorico, vzela je zaledju pljuča, da ne bi moglo dihati, da ne bi moglo živeti«. «Gre za to — nadaljuje Ivan Regent — da spadata Trst in Gorica k zaledju, pa naj bi govorilo zaledje kakršen koli jezik. Gre za to. da bi tudi italijanski ljudje razumeli pravice, potrebe in življenjske koristi zaledja — ki ni. in ne more biti italijansko — in da bi se nazadnje ustvarila tudi v Italiji primerna atmosfera za zbliža-nje in prijateljske odnose med narodi obeh sosednih dežel«. Članek zaključuje Regent z beseaami; «Naj s? naši Primorci tudi ob tej priliki zavedajo, da narodi imajo le to, kar si sami priborijo, kar si sami s svojim pridnim delom ustvarijo«. Tudi ((Slovenski Poročevalec« posveča uvodni članek obletnici združitve in pravi med drugim; sMesece že uganjajo celo s podporo predstavnikov, sosedne Italije proti tem. nekdaj po krivici njihovim, in še drugim našim deželam kampanjo z mračnimi cilji povratka na staro. Odklanjajo našo roko sprave in sejejo sovraštvo.... Vendar pa naj povemo vsem našim sovražnikom na današnji dan še enkrat — nikoli ne bomo popustili, temveč bomo o-stali pri tistem, kar smo povedali še neštetokrat; Tujega nočemo. toda svojega ne damo«! Zagrebški «Vjesnika, glasilo Ljudske fronte Hrvatske, pa objavlja člaoieik znanega istrskega publicista in avtorja znane knjige «Trst», Ivfe Miho-viloviča. o akciji za oborožitev Italije pod naslovom «Nova spodbuda iredentizmu?« Cia-nek poudarja-, da Italija ni izgubila Julijske Krajine in Trsta samo zato, ker je izgubila vojno, temveč tudi zato, ker ta ozemlja niso italijanska; toda na to odločitev je vplivalo tudi to, da je Italija izzivala vojno, da je v vojni storila strašne zločine nad narodi, v katerih dežele je vdrla. Zaradi tega je z mirovno pogodbo Italiji tudi bila omejtna oborožitev. da bi se s tem onemogočila. obnova italijanskega imperializma, da bi se preprečila, italijanska maščevalnost in da ne bi zopet vdrla v tuje dt-žele, v prvi vrsti pa v Jugoslavijo. Sedaj pa se dela na tem, da bi se Italiji ponovno dovolila močnejša oborožitev; člankar se sprašuje, ali so zreli pogoji za to in ali Italija nima več namena, da bi ponovno osvajala tuja ozemlja, ali v resnici nudi vsa jamstva, ki dovoljujejo mirno oborožitev? Z neštetimi citati izjav odgovornih italijanskih državnikov dokazuje nato Mihovilovič, da teh jamstev Italija ne nudi in da niso prenehali veljati tisti razlogi, s katerimi je mirovna pogodba omejila oborožitev Italije, kajti to ni nova Italija, kakršno si svet želi in kakršno si želijo njeni sosedina jugoslovanski narodi. Tudi glasilo KP Hrvatske ((Naprijed« objavlja članek o tem. kormi koristi iredentistična kampanja okrog Trsta, in pravi, da se v Italiji motijo tisti. ki mislijo, da je zaradi groženj sovjetskih satelitov na jugoslovanskih mejah prišel čas, da bi uresničili svoje imperialistične zahteve. M. S. WASHINGTON, 15. — Svet za narodno varnost v ZDA je razrešil 5 držav in sicer Perzijo, E-gipt, Libijo, Indonezijo in Izrael od izvajanja zakona, ki prepoveduje državam, ki dobivajo ameriško pomoč, imeti trgovinske odnose z državami sovjetskega bloka. Otvoritev novega oddajnika Radia jugoslovanske cone Trsta KOPER, 15, — Danes popoldne je bila svečano spuščena v pogon nova oddajna aparatura Radia jugoslovanske cone Trsta. Stari 700-watni oddajnik je zamenjal novi. moderni petki-lovatni. ki bo Ponesel glas koprske radijske postaje mnogo dlje kot dosedanja mala aparatura. Pri slovesni otvoritvi novega oddajnika, ki je bila ob 17.30 na Belem križu pri Portorožu, so se zbrali predstavniki ljudske oblasti Istrskega okrožja, s predsednikom Istrskega okrožnega ljudskega odbora tov. Julijem Beltramom na čelu. namestnik komandanta Vojne u-Prave JA major Suzanič. sekretar CK KP STO tov. Branko Babič, zastopniki organizacij in tiska. Prav posebno pa je vse razveselila navzočnost znanega slovenskega pisatelja, borca za pravice primorskega ljudstva, podpredsednika Prezidija Ljudske skupščine LR Slovenije, tov. Franceta Bevka. Po uvodnih zvokih godbe JA iz Portoroža je vse navzoče, po- zdravil direktor radia tov. Lado Pohar, ki je poudaril, da je novi oddajnik »plod požrtvovalnega dela in naporov tisočerih delovnih rok po vaseh in mestih Istrskega okrožja in Jugoslavije. Novi. močnejši oddajnik nam zato narekuje, da primaknemo naše mikrofone še bliže našemu ljudstvu«. Tov. Julij Beltram je po kratkih pozdravnih besedah, v katerih je med drugim poudaril, da je naloga nove postaje ta, da širi in poglablja ideje osvobodilne borbe, da utrjuje in brani bratstvo in enotnost vseh narodnosti kot bistveni element miru. napredka in izgradnje socializma, da širi in brani resnico o Jugoslaviji, da nudi pomoč delovnim ljudem Istrskega okrožja pri njihovih^ naporih za izgradnjo socialistične demokracije in da vrši svoje kultur-no-prosvetno poslanstvo, prerezal trak pri vhodu v novo poslopje, kjer je nameščena oddajna aparatura. V imenu Zveze Italijanov Istrskega okrožja je pomen novega oddajnika poudaril podpredsednik Zveze Borisi. Po govoru tov. Franceta Bevka. ki je pozdravi dogodek v imenu slovenske kulturne javnosti (daljši izvleček iz govora tov. Bevka bomo objavili prihodnjič) je sledil ogled novega oddajnika, ki ga je dobavila francoska tovarna Compagnie Francaise Thompson Houston' in ki je zgrajen po najmodernejših tehničnih vidikih. Pohvaliti je treba požrtvovalno delo tehničnega osebja Radia jugoslovanske cone Trsta, ki je mnogo pripomoglo, da je bil oddajnik v kratkem času montiran in da brez vsake napake deluje. Pred otvoritvijo je bil v prostorih prosvetnega oddelka Istrskega okrožnega ljudskega odbora sprejem povabljenih gostov, zvečer pa je delovni kolektiv radijske postaje priredil kratek kulturni program, ki mu je sledila prijetna tovariška zabava. Danes v Nabrežini TABOR Osvobodilne fronte za devinsko-nabrežinski okraj SPORED: Z ZAČETKOM OB 14.30 OTVORITEV KULTURNEGA DOMA «IGO GRUDEN* KONCERT PEVSKIH ZBOROV GOVORITA: TOV. BRANKO BABIČ in JANKO FURLAN Sle® koncert godb«' iz Nabrežine. Zgodovinski prikaz borbe slovenskega ljudstva na Primorskem od leta 1918 do današnjih dni z besedo in živimi slikami. — Prosta zabava z zabavnimi točkami in ples. V DOPOLDANSKIH URAH kolesarske tekme po kraških vaseh z odhodom in prihodom v Nabrežini. Dobro oslabljen bife. Avtobusna zveza s Trstom ojačena. Naš tedenski pregled Zadnji tedni so morali biti za Kremelj neprijetni. Najprej Gromilc© kljub v^ej dramatičnosti svojega nastopa ni opravil prav nič v San Franciscu in japonska mirovna pogodba je bila podpisana taka, kot jo je predlagal ameriiko-angleiki načrt. Se več — med navzočim i delegacijami ni bilo niti ene — rnzen seveda treh kominfor-mističnih — ki bi temu podpisu delala težave. Tudi Indija je omilila svoje stališče. Položaj na Daljnem vzhodu je odslej v glavnem le še toliko zapleten, kolikor ga zapleta sovjetska ne ravno miroljubna — Koreja! politika. Ta teden je prinesel — za mnoge zares Ttepričakovano — spora2um. med tremi zahodnimi velesilami o Nemčiji. Premaga-r.a je bila tudi najtežja ovira — francosko nasprotovanje nemški oborožitvi. Mnogi so pričakovali, da se bo diskusija okoli tega vprašanja zapletla Toda Schuman je mimo povedal, ne. cele predlagal, organizacijo nemške oborožitve v obliki sodelovanja nemških divizij v bodoči evropski vojski, kat jo predvideva Plevenov načrt. Francija se je vedno trdovratno upirala, da bi Nemčija lahko imela vojaške enote v velikosti divizije, in se je zavzemala za manjše taktične enote (tako imenovane vcombat team« — neke vrste pojaiani pehotni polk). Razlpgi za ta nenadni francoski obrat? O tem je mnogo ugibanj, mnogi sc rešujejo z enostavnim zatrdilom, da je Schuman pač uravnal v evropskem duhu». Mi vemo, da je ta «evropski duh« sestavljen iz številnih notranjih nasprotij, ki izhajajo iz različnega gospodarečega razvoja; Zahodna Evropa pač še vedno ni gospodar, ska enota, ker se je do pred nekaj leti razvijala kot konglomerat držao-metropol kolonialnih imperijev, od katerih se je vsak zase formiral kot gospodarska enota. Večje ali manjše razsulo teh kolonialnih imperi. jev je nujno mcralo vod'tj do neuravnoteženosti zahodnoevropskega gospodarstva. Pač pa je «evropski duh« postal konj . ček slabotnih, ki s svojim položajem niso zadovoljni in bi se radi prerili do boljšega. Klasičen primer za to je Ital ja. Je pa v «evropskem duhu». če ga že hočemo tako imenovati, tudi nekaj konkretnega; to je skupna ogroženost pred sovjetsko napadalnostjo. Ta »evropski duh», ki je mnogo bolj realen od, recimo, Sforzovega evropeizma, pa je razlog, da s« v Evropi marsikaj dogaja, (car bi se sicer moglo zdeti nemogoče. Eden takih dogodkov je tudi ^ francoski pristanek na nemško oborožitev v obliki, ki bi jo mogli sprejeti tudi N?mci. Ce zlobni jeziki trdijo, da pri vsem teni ni bilo brez pome*-na dejstvo, da je ameriški .‘■e-nat. znatno «rezal» kredite za gospodarsko pomoč EvrorA, je tudi v >em gotov o vsaj drobec resnice. Govori se, da bo Fran. | cija v Ottaivi zahtevala, da se 2anjo določena kvota vojaške in gospodarske rtomoči poveča; Plastirasov program za koalicijsko vlado ATENE, 15. Lista «ViiTia« in «Nea» pišeta, da je general Plastiras pripravil nov program za notranje pomirjenje, ki naj bi omogočil sestavo vlade dveh strank: Plastirasove in Venizelosove. Program, ki bi ga postopoma izvajali, predvideva med drugim: 1. Ukinitev vojaških sodišč; 2. Izpustitev kaz-njencev iz koncentracijskih ta-bonšc. ki niso bili obsojeni pc nobenem sodišču; 3. Ukinitev koncentracijskih taborišč; 4. U. kinitev potrdil o «politlčnem prepričanju«. Danes je komisija OZN za Balkan objavila poročilo za čas od 1. avgusta 1950 do 1. avgusta 1951. Poročilo ugotavlja, da se razen Jugoslavije ni nobena severna sosedna država Grčije ravnala po priporočilih zadnje -skupsčiine OZN. njen pristanek na nemško oborožitev je za to kaj dobra ara. Poleg tega so v Parizu verjetno uvideli, da je položaj v sve. tu pač tak. da bi tudi njeno nasprotovale nemški obo-rožitvi ne zaleglo mnogo. Sovjetska grožnja je za Washington pač presneto otipljiva stvar, francoska bojazen pred preporodom nemškega generalštaba pa v ameriških očeh meglena in predvsem v nobenem sorazmer. ju s prvo. Sporazum treh velikih predvideva, vzporedno z vključevanjem Nemčije v zahodni obrambni sistem, postopno spre. membo odnosov med tremi zahodnimi velesilami in Nemčijo, kar se bo izvršilo na osnovi sporazuma z zahodnonemško vlado. Sporazum bo stopil v veljajo istočasne/ kci sporazum «o nemški udeležbi pri obrambi zahoda v okviru evropske obrambne skupnosti, katere o-borožene sile bodo sestavni del skupnih obrambnih sil pod oblastjo severnoatlantskega vrhovnega poveljstvar». Tako pravi uradno Poročilo iz Nev) Torka, ki dodaja, da je »vodilno načelo politike treh vlad vključitev Zahodne Nemčije na podlagi enakopravnosti v evropsko skupnost, ki naj bo vključena v atlantsko skupnost». Sklenitve ločenega miru po japonskem vzorcu ta sporazum ne predvideva. Položaj Nemčije je vendarle drugačen; predvsem je tu njena razdelitev na vzhodni in zahodni de!. Posebna mirovna pogodba z Zahodno Nemčijo bi to razdelitev samo sankionirala in obenem prejudicirala rešitev vprašanja vzhodnih nemških meja (kot znano, je Poljtka na osnovi zgodovinskega prava, dejansko Pa kot odškodnino za ozemlje, ki ji ga je na vzhodu pobrala ZSSR, dobila Slezijo in Pomor-jansko; te meje so potrjene s sporazumom med poljsko in vzhodnonemško vlado, medtem ko jih Bonn ne p; iznava). Zato bi se sklenitvi ločenega miru v Prvi vrsti uprli sami Nemci. Besedilo newybrške izjttve treh pravi, da b odo sporazumi z za-hodnonemško vlado služ:li za podlago odnosov teh držav z Zahodno Nemčijo, dokler ne bo mogcie skleniti •mirti z enotno Nemčijo. Poudarek je torej na sklenitvi miru z enotno Nemčija. Novi status Zahodne Nemčije pomeni postopro popo n-> od. pravo okupac js’:ega sta uta, ne Pa tudi prenehanja okupacije Nemčije, kar bi bilo očitno mogoče doseči samo s štiristran-skim srorazumom, ki bj obsegal tudi ZSSR. Ker je t k sporazum stvar zelo meglene bo dcqnosti, bodo na nemškem ozemlju še nadalje ostale tuje čete. Prav tako bo zavezniška visoka komisija obdržala posebne pravice glede Beri na in seveda glede odnosov s sovjetskimi okupacijskimi obl strni; vztrajala bo po v ej verjetnosti tudi na izvedbi n katerih ukrepov, kot n, pr. d::kattelizocije. Proti kateri se v nekaterih nemških kregih pojavljajo ugovori. Nemške reakcije na neivyor-ški sporazum ob času, ko to pišemo, še niso zn< ne. Predvsem se postavlja vpraš nje, kako bo nanj reagirala Schumacherjeva socialno demokratska stranka, ki — kot znano — »e nasprotuje načelno oborožitvi, vendar Pa odločno ugovarja vsaki oborožitvi, ki ne bi poitauila N-čije v enakopraven položaj z ostalimi državami, vkljuCen.mi v zahodno obrambo. Newyorški sporazum to stvar vsaj f' rmu!-rto rešuje, vendar bo Schumacher verjetno postavil rezerve glede sporazumov o bodočem položaju Nemčije in j.h vzel za merilo za svoje stališče do obo. rožitve. Poleg tega je v Nemčiji precej razvito nevtrclist čno gibanje; eden najbolj znanih pro-povedfiikov te mentalitete «Oh. ne mich» (brez mene) je protestantski pastor Niemoeller. Atlantska konferenca v Otta. t»i se začenja v znamenju sporazuma o nemški oborožitvi, to se pravi, z dvigom francoskih akcij, t pojavitvijo novih, nem. ških akcij in z znižanjem akcij (Nadaljevanje na 8. strani/) TRŽAŠKI DNEVNIK KOLEDAR OBJAVE - MALI OGLASI Nedelja 15. septembra Priključitev Primorske k FLRJ. Sonce vzide ob 5.52: zatone od 18.17. Dolžina dneva 12.25. Dane-godujeta Ev-emija, Sodomir Jutri, ponedeljek 17. septemor* Lambert, Prvan Enotnosti ne marajo Kandidati in člani okrajnega odibora Osvobodilne fronte nabrežinskem okrilju sq poslali volilnemu odboru Slovenske narodne liste v Nabrežini naslednje pismo, v katerem so pobili vse neutemeljene argumente in izgovore članov omenjenega volilnega odbora, ki ne marajo enotnega nastopa vseh Slovencev na volitvah. VOLILNEMU ODBORU SLOVENSKE NARODNE LISTE NABREŽINA Na pismo tega volilnega odbora kandidatom O.F za nabre-žinsko občino, objavljenem tudi v «Demokraciji» 7. t. m. pod naslovom ^Kandidatom Of v Nabrežini», odgovarjamo sledeče. Ne moremo si razlagati postopanja gospodov Terčona Josipa in Kosmine Stanka, ki sta že pred meseci — ko ni še bilo Slovenske narodne liste — vsaj navidezno kazala razumevanje in pripravljenost za skupen nastop z OF pri napovedanih letošnjih upravnih volitvah. Nedvomno je. da nista takrat razumevala sporazuma v smislu «velikodušne» ponudbe za sprejem naših kandidatov na Slovenski narodni listi, kar bi pomenilo popolno kapitulacijo naše politične skupine. Tako ponudbo moramo v interesu naše in celotne slovenske stvarnosti odkloniti. Omenjeno pismo navaja nekaj razlogov, s katerimi utemeljuje odklonitev naše ponudbe. Med drugim trdi, da se vi globoko zavedate važnosti občinskih volitev za našo občino kot tudi za STO. Dalje pravite, da naša skupina nedvomno predstavlja pro giam KPJ ter končno ugotavljate: «Zaiibog ni merodajno vaše mnenje, ampak ono katero zastopa vaiše glavno vodstvom. Ne nameravamo o tem poleni zirati, ker bi bilo to brezplodno, in se zaradi tega omejimo na naslednje izvajanje: Obema gospodoma je gotovo znano, da je bila naša skupina že od vsega začetka naših Prizadevanj za sporazum toliko samostojna in tudi iskrena, da ie izključila vsak sum in bojazen pred namišljeno nevarnostjo, ki jo vidi le vodstvo SDZ, ne pa njeni zaupniki in še manj njeni ostali somišljeniku Odkrito smo prikazovali že mesece sem vam in vašim zaupnikom vzroke, ki moralno obvezujejo ene in druge, da se strnemo v enotno akcijo zaradi obrambe naše narodne simi-ri v okviru in kjer je potrebno tudi izven okvira naše občine. Nevarnost ki se z njo skušata opravičevati pred svojimi so mišljeniki in Ostalo javnostjo, ni in ne bo nikoli prepričevalna, in razvoj dogodkov delno že kaže in bc nedvomno še bolj izrazito pokazal, kdo je imel prav. kdo je bil iskren in tudi samostojen. Sicer bi mogla glede samostojnosti največ povedati prav imenovana gospoda. Končno dostavljamo, da. bomo tudi v bodoče dosledno zastopali sta/išče enotnosti, ki je edino jamstvo za uspešno borbo proti sovražnikom naše narodne skupnosti in njenih življenjskih interesov na tem ozemlju. OTVORITEV KULTURNEGA DOMA «1G 0 G RUD E N » V NABREŽINI Novi dom - kulturno žarišče na zapadni meji slovenstva Pomemben m svečan je tal včerajšnji dsjin za prebivalce Nabrežine, saj je bil povezan 2 otvoritvijo kulturnega doma, ki nosi ime. slavnega slovenskega pesnika «Iga Grudna«. Včerajšnji! otvoritev kulturnega doma, ki so ga prehivalci Nabrežine s takšnim veseljem in ponosom pozdravili, je bila nadvse svečana in uspela. Gostje iz bližnjih vasi in Trsta so se v velikem številu udeležili snočnjega družabnega večera. katerega je okrajni odbor OP Devin — Nabrežina priredil. za to priliko. Bili so navzoči predstavniki giavnega odbora OF, predstavnik SHPZ predstavnice glavnega odibora ASIZZ ter še predstavniki drugih množičnih organizacij in sodelavci OF. Dvorana, ki je zelo kipa in nad vse okusno urejena, je bila kmalu pretesna, da bi lahko sprejela vse ki so se želeli udeležiti tega prijetnega družabnega večera ki je združil in povezal vse. ki so s čimer koli pripomogli, da j» lahko dobila Nabrežina tako potreben kulturni dom. V imenu okrajnega odibora OF je pozdravil navzoče tov. Furlan Janko, k'i se je še prav posebno 7ahvalil predstavnikom mnc^Jnih organizacij, da so s svojo navzočnostjo še povečali pomeri tega velikega kulturnega dogodka. V govoru ki ga je imel je poudaril sledeče: Otvoritev novega -kulturnega doma v Nabrežini je za vsi,- slovensko prebivalstvo res zgodovinski dogodek, saj bo nov dom postal žarišče in kažipot kulturnega dogajanja ter branik in pedpomik napredne slovenske stvarnosti na teh ogroženih tleh... Kulturni dom. ki predstavlja temeli novemu kul. turno prosvetnemu življenju, je posvečen spominu našega rojaka Iga Grudna, pesniku naše trpeče zemlje, njenih ograd, gmain. njenega ljudstva, morja, ob?le — glasniku minerjev. Na^ nas njegovo ime vodi v borbi za naše pravice in navdaja z ono vero, ki smo jo imeli v najtežjih dneh, z vero v zmago pravice in resnice nad lažjo in krivico... Danes otvarjamo vrata tega kulturnega doma z željo, da bi služil vzgoji, pouku in zabavi. Le tako bo dorr. opravil svoje poslanstvo ter se dostojno in častno oddolžil spominu rojaka pesnika Iga Grudna. Za njim k spregovoril nekaj pozdravnih besed predstavnik SHPZ tov. Presl, ki je v njenem imenu poklonil prosvetnemu društvu iz Nabrežine prekrasno sliko slovenskega slikarja Mihe Maleša, ki predstavlja rojstno hišo Iga Grudna. Tudi antifašistične žene iz Trsta so hotele dokazati svoje veselje nad tem kulturnim dogodkom ter so poklonile šop cvetja z željo, da bi postal novi dom res žarišče vsega kulturnega in prosvetnega življenja v Nabrežini. Nato je sledil pester kulturni program, v katerem so nastopili: domači pevski zbor ter trije člani domače dramske družine, ki so recitirali pesmi Iga Grudna in Simona Gregorčiča. Nastop dbmačega pevskega zbora pod vodstvom tov. Boštjančiča in recitatorjev nas j* veselo iznenadil. Za svoje dovršeno izvajanje so želi i pevci kot tudi recitatorji zasluženo priznanje. Oto koncu programa je tov. Furlan prečital pismo, ki ga je poslalo tržaško gradbeno podjetje, s katerim želi novemu kulturnemu domu obilo uspeha ter poklanja društvu ob tej priliki 2000 lir. Kulturnemu programu je sledila živahna zabava, povezana s prepevanjem prelepih slovenskih pesmi, katerih zvoki so doneli še daleč naokoli. IZ ISTRSKEGA OKROŽJA Nekaj podatkov o nouem oddajniku radia u Kopru Kominformisti v Oomju nimajo pravice postavljati spomenik padlim borcem Odbor za postavitev spomenika Dadliin borcem in žrtvam nacifašizma v Dcmju je junija meseca pozval kominformiste, ki so takrat začeli s pripravljalnimi deli za postavitev spomenika, naj prepustijo pobudo za gradnjo spomenika odlboru, v katerem so zastopani svojci padlih borcev v veliki večini. Ta poziv so utemeljili s tem, da kominformisti nimajo pravice skrunit; spomina njihovih svojcev. ki so padli v narodno osvobodilni borbi, katero ima- jo kominformisti za »sramotno preteklosti* Kominformisti niso na ta. poziv neposredno odgovorili, marveč so po svoji stari navadi v «Delu» potvarjali dejstva in resnico ter dejali, da so «ti-tovci» proti postavitvi spomenika Sedaj pa se kc; .nformisti pripravljajo, da spomenik ao-getovijo, kar je vzbudilo ogorčenje mied večino svojcev padlih, ki so zastopani v odboru. Zato so se člani tega odbora snoči zbrali na sestanku in z vso odločnostjo odrekali keminformistom pravico, ua zlorabijo imena padlih borcev z« svojo umazano politiko. Hkrati so tudi postavili zahtevo, naj kominformastični odbor izroči edino upravičenemu odboru vsa sredstva in pripravljeni material za postavitev spomenika, Ta sklep so sprejeli sledeči svojci padlih, ki so bili na sestanku navzoči: Kocijančič Marija (mati treh padlih), Kralj Emilija (žena enega izmed prvih borcev v Domju), Sever Ivanka, Depontc Lucia, Bordon Emilija. 2erjal Ljud- PROSVETNI DOM NA PROSEKU mora že naprej služiti razvoju slovenske kulture Protestno pismo proseških in kontovelskih družinskih poglavarjev 2VU Mladina pozor! Posebni avtobusi Proseški družinski poglavarji in posestniki so po izgonu prosvetnega društva iz prosvetnega doma na Proseku, poslali generalu Wintertonu naslednje pismo, v katerem izražajo o gorčenje in protest vsega prebivalstva proti krivični raz-sodibi civilnega sedišča v Trstu, ki je odločilo, dia se mora prosvetni dom izročiti iredentistični organizaciji «Opera Asi-li Infantili«. Gospod JOHN WINTERTON vrhovni poveljnik anglo - ameriške vojske na STO TRST Po razsodbi civilnega sodišča Trstu proti našemu prosvetnemu društvu «IVAN VOJKO» na Proseku In Kontovelu bi moralo omenjeno prosvetno društvo zapustiti 5. avgusta 1951 prostore prosvetnega doma na Proseku in ga staviti na razpolago bivši potujčeval-ski organizaciji ulTALlA RE-DENTA», ki nosi sedaj naslov «OPERA ASILI INFANTILI». Družinski poglarvarji in posestniki Proseka in Kontovela, ki živimo v kraju, kjer žive izključno samo Slovenci in mila, Bordon Antonija. Brajnik | kjčr živi_ dela m trpi naše Marija. | ljudstvo že stoletja, smatramo, Ali bodo prošnje staršev za slovenske vrtce v mestu še dolgo ostale v predalih šovinističnih šolskih oblastnikov? Ojačitev postaje Radia jugoslovanske cone Trsta ima velik kulturni in politični pomen, saj je ta radio po programski obliki in vsebini oddai edina postaja te vrste na zahodni slovenski meji, na področju kjei živijo trije narodi, slovenski, italijanski in hrvatski. Ta okol-nost in še dejstvo, da je postaja na ozemlju, okoli katerega spletkarijo šovinistična reakcija in kominformisti, ji narekujeta posebno poslanstvo: širiti načela resnične demokracije in socializma, utrjevati bratstvo narodov, ki tu živijo, povedati resnico o Jugoslaviji. Zlasti važno je tudi njeno kulturno poslanstvo med istrskim ljudstvom, ki je bilo do osvoboditve kulturno zelo zaostalo, saj je živelo v težkih materialnih pogojih in je bilo brez človečanskih in narodnih pravic. Slovencem in Hrvatom je bila z brutalno silo vzeta sleherna možnost, da bi razvijali nacionalno kulturo. V sporedu postaje sl delita enako število ur slovenski in italijanski jezik. Poleg tega pa ima postaja še vsak teden tri polurne oddaje m enkrat na dan poročila v hrvatskem jeziku. Postaja je bila ustanovljena dne 24. ma-ja 1949 leta in si je v tem kratkem času pridobila, čeprav ie imela samo 0,7 Kw, velik krog poslušalcev v Istrskem okrožju, v anglo ameriški coni Tržaškega ozemlja, med goriškimi Slovenci in tudi v Italiji. Izredno ugodni položaj antene ki stoji visoko nad odprtim morjem, je dajal temu šibkemu oddajniku precej velik domet. Med poizkusnimi oddajami na novem močnejšem oddajniku so številni poslušalci odgovorili takoj na vabilo postaje, naj javijo svoje pripombe glede sprejema. Poročila so prišla iz vseh krajev Slovenskega Primorja in Istre, iz številnih mest Ljudske republike Slovenije in Hrvatske, pa tudi ij Italije. Ža popularnost postaje je značilna okolnost, da je prvo telefonsko poročilo prišlo iz tržaškega predmestja Skednja že nekaj minut potem, ko je novi oddajnik poslal svoj prvi poziv. Ob ustanovitvi je postaja razpolagala s skromnimi sredstvi. Studio je bil postavljen v starinsko paiačo sredi Kopra. S primernimi prezidavami in adaptacijami pa je uspela vsaj zadovoljivo rešiti tehnična vprašanja ureditve študija. Sedaj ima napovedovalnico, večji studio za koncerte in drugp nastope, kmalu pa bodo začeli u-rejevati nov prostor, ki bo služil kot tretji studio za oddaje in za snemanje. Tehnična aparaitura se je od ustanovitve do danes precej izboljšala. zlasti po zaslugi tehničnega vodje tovariša Oskarja Polaka. Postaja je imela za snemanje še pred nekaj meseci samo obrabljen nemški vojaški magnetofon in dva pisarniška «Nob®terja» na žico. Sedaj pa ima ie moderno magnetofonsko aparaturo ie aparat za rezanje plošč. Tudi tehnični novinarski in umetniški kadri (napovedovalci, režiserj-i itd.) so se iz skromnih začetkov, ko številni tovariši niso imeli nobene radijske prakse, sedaj precej izpopolnili. Za ta napredek in tudi za ‘•/.popolnitev tehničnih sredstev. se mora Radio zahvaliti požrtvovalnosti članov njegovega kolektiva in tudi tovariški pomoči Radia Ljubljana. Z ojačitvijo oddajnika stojijo pred kolektivom še odgovornejše naloge, saj ima postaja čez dan domet do 200 km zvečer pa do 100 km. v ugodnih atmosferskih pogojih pa tudi nad 500 km. Značilni znak postaje, ki simbolično povezuje motiv slovenske narodne pesmi ((Barčica po morju plava« z Italijansko «In mezzo al mare» (sredi morja) bo prodr] sedaj mnogo dalje v svet kot do sedaj. Se kratko dobo in vrata šol se bodo odprla. Razpisana so že vpisovanja, postavljeni so že roki za popravne izpite, določen je že tudi čas vpisovanja v osnovne šole. Tudj vrtci bodo kmalu sprejeli naše najmanjše v svoje varno zavetje tisti čas, ko bodo njihove mamice zaposlene z delom izven doma ali v njem. Prav zaradi bližajočega se začetka šolskega leta so slovenski starši v centru mesta vedno bolj zaskrbljeni. Toliko prošenj je že romalo na vse mogoče šolske oblasti, da bi tudi slovenskim otrokom v središču mesta uredili vrtce. Tri leta že prosijo starši iz šolskega okoliša za vrtec v Ul Donadoni, prav malo manj pa tudi starši ki prebivajo v okolici šole v Ul. Sv. Frančiška. Toda vse prošnje so naletele na gluha ušesa, oa čeprav so bile podkrepljene s točnim in zadostnim številom otrok, ki bi obiskovali vrtce v teh dveh šolah. Slovenski starši v svojih zahtevah niso predložili le števila otrok, temveč tudi vse njihove podat, ke, kakor so zahtevali na šolskih uradih. So se gospodje mogoče bali. da bi v število otrok, ki naj bi obiskovali slovenske vrtce, vnesli tudi kai italijanskih malčkov, da bi bilo število večje? Dvomimo, da so morali n. pr. za nov italijanski vrtec na Ponzianj tudi predložiti tako točen seznam otrok, ki naj bi ga obiskovali in da Sp morali starši tistega šolskega okoliša toliko prositi zanj, kakor so bili prisiljeni slovenski starši za vrtec v mestu. Poznamo veliko sovraštvo žu. pana Bartolija, gospoda Sciolisa in drugih tržaških oblastnikov do vsega kar je slovensko. O tem nam ni treba pisati, saj se njihova mržnja očituje v vsakem njihovem javnem govoru pr«v tako kot v njihovih dejanjih. V prošnjah za slovenske vrtce v središču mesta na navedeno število slovenskih otrok jasno kaže. da prebiva v mestu samem še vedno veliko Slov°n. cev, kljub temu. da bi jih gospodje Bartoli, Sciolis in drutfi najraje izrinili v gornj0 okolico in nopolnoma izbrisali iz mestu. Gospodje se najbrž boje, da bi z otvoritviio nov'h slovenskih šol v centru Trsta Dokazali, da so lažne njihove trditve, da je Trst čisto italijansko mesto vsem tistim, ki verjamejo njihovemu pisanju in nropagandi. posebnp zdaj, ko hočejo prepričati svet. da mora Trst nod Italijo. Dejstva pa so tu in govore drugače: v središču mesta je, kljub povojnim letom, ko je število otrok normalno nižje od običajnih let, toliko otrok, ki bi napolnili najmanj dva slovenska otroška vrtca. Za to število otrok bi morale občinske šolske oblasti odpreti dva vrtca, ki bj vsaj zasilno rešila ta problem. Ce že razne šolske uprave «ne morejo* ugoditi zahtevam staršev, ker So pač Slovenci, naj bodo vsaj toliko nepristranski, da jim priznajo, da so tržaški meščani, z enakimi pravicami, kot jih imajo meščani italijanskega porekla. Sicer pa tudi tega tržaški šovini- stični oblastniki nočejo priznati, čeprav je večina meščanov slovenskega porekla že desetletja in desetletja v mestu, medtem ko je premnoge Italijane zanesel v naše mesto šele fašizem ali pa celo povojna doba. Otroška vrtca v Ul. Donadoni in v Ul. cv. Frančiška slovenski starši odločno zahtevajo in ne bodo odnehali prej, dokler šolska uprava ne ugodi njihovi pravični zahtevi. S Slovenci se v našem mestu ne bo dalo kar tako pometati,' kot misli Bartoli in niegova druščina. kajti Trst nj v Italiji in za šoviniste v njem ne bo dolgo več prostora, ^ IZPRED KAZENSKIH SODIŠČ Sodelavcem je kradel denar iz zaklenjenih omaric V letošnjem avgustu se je v ladjedelnici Sv. Marka zdaj ta zdaj oni delavec pritožil, da mu je iz omarice v slačilnici zmanjkal denar. Ko so postajale tatvine le prepogoste, so delavci sklenili, da je treba tatu odkriti in napraviti konec njegovemu nepoštenemu počet ju. Odločili so se torej za zasedo in 28. avgusta res zalotili 25-letnega Luciana Agapita iz Tržiča, medtem ko je $ ponai e-jenim ključem odpiral omarico Giovannija Rossa Agapito je priznal ie zločin, pri katerem so ga sodelavci za lotili, medtem ko taji, da bi bil odprl še tri druge omarice, iz katerih je od 8, do 28. avgusta izginilo Attiliu Covacciju 1050, Antonu Kocjančiču 200, Kailu Brusiju pa 175 lir. Toda sodišče se ni dalo prepričati, ker so bile omarice odprte vedno na enak način in je Agapita obsodilo na 1 leto, 4 mesecc in 13 dni zapora ter na 8000 lir globe. Predsednik zulmin, tožilec. De Franco, zapisnikar Neri. Zagovornik odv. Berton. Odgovornost za hudo poškodbo pri javnih delih Okrajno sodišče je včeraj obravnavalo primer Dušana Gerlana, ki je 4. julija 1949 iz- Podaljšanje razstave lasa borba za svobodo*' gubi! desno oko zaradi predčasne eksplozije mine pri grad. nji kraškega vodovoda na Opčinah. Odgovornost za hudo nesrečo je sodišče naprtilo 56-ietnemu geometru Ettoru Mac-cariniju in 30-letnemu preddelavcu Teodoricu Gruntarju, ki sta takrat vodila gradbena dela, in obsodilo vsakega izmed njiju na plačilo 40.000 lir globe poleg vseh ostalih stroškov obravnave. liivji beg pred nočnimi napadalci Včera-j zjutraj nekaj pred četrto uro se je 33-letni Roman Jugovac iz Ul. Negrelli vračal proti domu preko Trga Vico, potem ko je stopil iz nočnega tramvaja, s katerim se je pripeljal iz Barkovelj- Prav tam pa so se mu približali trije neznanci in zahtevali od njega, naj se ustavi. Toda od tega srečanja Jugovac ni mogel pričakovati nič dobrega in zato jo je urnih pet ubral po stopnišču v Ul. Segatini odtod pa v Ul. Montecucco. ves čas zasledovan od treh nepridipravov, ki so v Ul. Montecucco za njim celo nekajkrat ustrelili. To je beže čega seveda še bolj podžgalo, jadmo je zavil okrog vogla, pri tem pa opazil, da so se zasledovalci upehali in da se jih je vendar rešil. Jugovac meni. da so ga hoteli bržkone oropati, misleč, da ima v torbi, ki jo je nosil pod pazduho, denar od celodnevnega izkupička v baru, kjer je zaposlen. Toda torba je bila prazna in bi se z njo ne mog]j o-koristiti. Policija je uvedla preiskavo. da je prihod «OPERA ASILI INFANTILI» na Prosek nič dragega kot ponovni napad italijanskega iredentizma proti slovenskemu življu na Prosieku in Kontovelu. To svojo trditev podpiramo z dejstvom, du predstavlja <(OPERA ASILI IN-FANTILl» le zakrito nadaljevanje delovanja fašistične po-tujčevaiske organizacije mlTA-L1A REDENTA)). Zato se družinski poglavarji in posestniki Proseka in Kantovega, ki smo obenem tudi pošteni davkoplačevalci, obračamo na ZVU. da nam s svojim Visokim vplivom da možnost do nadaljnje uporabe zgoraj omenjenih prostorov. Ob tej priliki pripominjamo, da so se omenjeni prostori vedno uporabljati v preteklosti in sedanjosti za potrebe kulturnega in gospodarskega življenja vsega prebiitalstva Proseka in Kontovela. Prostori prosvetnega, doma na Proseku niso služili temu nam&nu sam o za: časa italijanske okupacije, ko je bil pritisk za potujčevanje slovenskega življa tako velik, da je moralo prenehati kakršno Vsi mladinci so v-bljeni, da se udeležijo tabora Oi' v Nabrežini. V ta namen se bomo zbrali danes ob 13. url na glavni železniški postaji. Pevci Obvestilo o izgonu, ki insi na vratih prosvetnega doma koli kulturno in gospodarsko življenje. Kot posledica tega nečloveškega tlačenja Slovencev s strami italijanskih iredentistov in fašistov je bil prosvetni dom prodan potujčeval-ski organizaciji «ITALIA RE-DENTA». Kljub temu da je. stavbišče in poslopje, v kater-em je do-sedaj bilo središče kulturnega in gospodarskega življenja na Proseku in Kontovelu, vpisano v zemljiški knjigi na im£ «OFKRA ASILI INFANTILh), smatramo, da imamo polno pravico do nemotenega kulturnega in gospodarskega življenja. Ob tej priliki tudi lahko zjattimo, da ne najdemo razloga_ kakšnega pomen naj bi bilo delovanje «OPERA ASILI INFANTILI» na Proseku, kajti ta organizacija je izrazito italijanska, poleg tega pa tudi dedič italijanskega iredentizma po organizaciji «ITALIA REDENTA». Zaradi tega smo prepričani, da. bo ZVU zastavila svoj vvliv tako, da bodo ostali prostori prosvetnega doma na Proseku še nadalje na razpolago splošnim kulturnim in gospodarskim koristim prebivalstva Proseka in Kontovela. Nižja trgovska strokovna šola popravni Izpiti jesensKega roka se nriCnejo 17. septembra 1951 ob 8.30 v vrstnem redu, ki je objavljen na razglasni deski šole. Strelne vaje Cete TRUSt bodo imele strelne vaje na sledečih streliščih ob navedenih dneh in času: Strelišče v Bazovici (za streljanje s puško): od 17. do 22. septembra, dnevno od 7.00 do 17.00 ure. Na strelišču na Opčinah (za streljanje s pištolo od 17. do 22. septembra od 7.00 do 17.00 ure. Pevci )z mesta ki st danes udeležite tabora OF v Nabrežini, poslužite se vlaka, ki pelje iz Trsta ob 1J in pol. Vozni red avtobusov in vlakov za tabor OF v Nabrežini Okrajni odbor OF Devin . Nabrežina sporoča vsem udeležencem nedeljskega tabora OF v Nabrežini, da so poskrbljene sledeče avtobusne In železniške zveze: Vozni red avtobusov: Iz Trsta v Nabrežino: od 12.30 do 15.30 vozijo avtobusi vsake pol ure. Prav tako vozijo avtobusi iz Križade na Proseku za prebivalce Proseka - Kontovela. Za povratek vozijo isti avtobusi oa 19. ure dalje in to vsake pol ure. Iz Bazovice preko Padrič, Trebč in Opčin odpelje avtobus ob 13.30. Iz rtepentabra bo vozil avtobus preko Briščikov in Malega Repna ob 14.30. Na tej progi bodo vozili avtobusi za povratek od 19. do 21. ure. Prav tako bo okrepljena tudi avtobusna zveza Gabrovec . Zgonik - Salež - Sempolaj . Nabrežina in obratno. Vozni red vlakov: Trst - Bivio: ob 12.30, 13.30 in 15.45. Trst - Nabrežina 13.40. Povratek - Bivio - Trst: ob 20.44, 20.59, 21.10 22.15, 22.44, 23.50. Iz Doline v Nabrežino Danes vozi iz Doline avtobus ob 14. uri preko Boljunca in Boršta v Nabrežino. Prijave se sprejemajo na sedežu OF v Dolini. SHPZ vabi članstvo prosvetnih društev, da si na stadionu, »Prvi maj» ogleda razstavo, ki je pod geslom •Naša borba za svobodon Razstava bo odprta še ves prihodnji teden. Seja glavnega odbora SHPZ Seja glavnega odbora SHPZ bo v četrtek 20. t. m. ob 16. uri v običajnih prostorih-. Odborniki bodite točni! Seja tajništev Zveze ERS V ponedeljek 17, t. m. ob 19. bo na sedežu ERS v Ul. Machiavelli plenarna seja tajništev Zveze- Enotnih razrednih sindikatov STO in Akcijskega sindikalnega očBdra za obnovo razrednih sindikatov. za ogled razstave OF v Trstu Zato da se omogoči okoličanom ogled razstave «Naša borba za svobodo« in kinopred-stav na stadionu «Prvi maj», bodo vozili posebni avtobusi začenši od danes zvečer z Opčin izpred kinodvorane od 18.30, iz Trebč ob 18.40, iz Padrič in Gropade ob 18.45. iz Bazovice ob 18.50. Povratek ekros-22. ure. Predprodaja voznih kart je na Opčinah v pekarni Cok v Trebčah. Padričah in Gropadi Pri raznašalkah «Primorskeg, dnevnika«, v Bazovici pa v trgovini «Mahnič». Poslužite se teh prevoznih sredstev in preskrbite si pravočasno vozne karte. Lutkovna predstava za pionirje Pionirska organizacija III. okraja vabi vse otroke in njihove starše k lutkovni predstavi, ki bo pri «GregoriJu» v Ulici Molino a vento 158, v tore:k 18. t. m. ob 17. uri. Lutkovno gledališče vam bo nudilo nov zabaven program, ki ga je naštudiralo za sezono 1951-1952. Izlet na Pivko do Knežaka Prosvetno društvo Srečko Kosovel priredi v soboto — nedeljo dne 29.-30. septembra Izlet v Knežak na Pivko. Vpisovanje ob torkih, četrtkih in sobotah od 19.30 do 20.30 ure na sedežu društva, Ul. Sv. Vida št. 17. Odpovedana kolesarska dirka Kolesarska dirka po krašklh vaseh, ki bi morala biti danes, odpade, ker oblast) niso dale zanjo dovoljenja zaradi druge dirke na isti progi. Vpisovanfe v osnovne šole Otvoritev osnovnih šol na Svobodnem tržaškem ozemlju anglo-ameriški pas, bo dne 24. septembra t. l. Od 24. septembra do 5. oktobra t. 1. se bo vršilo vpisovanje in popravni izpiti. Dne 6. oktobra je svečana otvoritev s službo božjo. 8. oktobra se začne reden pouk na vseh osnovnih šolah. Vpisovanje je obvezno za vse razrede od prvega do petega. V prvi razred se vpišejo otroci, ki so rojeni leta 1945 in ki do 31. decembra t. 1, dovršijo šesto leto starosti. Vsa potrebna pojasnila in navodila dobijo starši pri ravnateljstvih šol. Slovenski starši, pokažite, da ste vredni sinovi svojega naroda in da ljubite svoj jezik. SLOVENSKI OTROCI V SLOVENSKE SOLE! Za vpis v I. razred so potrebne sledeče listine: a) rojstni list od anagrafskega urada; b) potrdilo o cepljenju koz od zdravstvenega urada; c) potrdilo o cepljenju proti davici; č) potrdilo o zdravih očeh. Matere oskrbite si listine takoj, dokler ni še navala po uradih. Naročniki morajo sporočiti ukinitve vedno 1. alt 15. dne v mesecu, in sicer 15 dni pred rokom, od katerega dalje_ ne mislijo več prejemati lista. UPRAVA Z GORIŠKEGA Na razstavo, ki prikazuje borbo Primorcev, posebno pa še Trsta in njegove okolice, prihaja vsak dan več ljudi. Prav zaradi tega so se tudi prireditelji odločili, da jo podaljšalo še za teden dni, in sicer bo odprta do prihodn-je nedelje 23. septembra. Mnogi, ki so razstavo že obiskali. prihajajo znova, ker si pri enkratnem ogledu ne morejo tako podrobno ogledati vseh zanimivih dokumentov in slik iz dni naše borbe od leta 1918 do konca druge svetovne vojne. Mnogi so na razstavo prišli šele v zadnjih dneh, kajti slišali so od tistih, ki so si razstavo že ogledali, o njeni zanimivosti in zdaj žele, da bi utegnili priti ponovno. V petek svečer pa so priredili skupinski ogled razstave iz Bazovice in Padrič. Vodiči na razstavi so jih spremljali in jim pojasnjevali vse razstavljene dokumente. Ogledali so si tudj jugoslovanski film «To ljudstvo bo živelo« ter dokumentarni film «Koraki v svobodo*. Priporočamo, da v tem ted- nu, ko bo razstava podaljšana, organizirajo posamezne vasi ie skupinske oglede in to najbolje v večernih urah, da si lahko obiskovalci ogledajo tud> filme iz borbe jugoslovanskih narodov, s katerimi smo bili ves čas vojrie najtesneje povezani, Filme predvajajo vsak večer na stadionu. Poleg tega opozarjamo tudi, da so na stadionu vedno na razpolago vodiči, ki skupinam in posameznikom dajejo potrebna pojasnila. Naj ne bo Tržačana in pa prebivalca vasi našega ozemlja, da bi si razstave ne ogledal. Deležu, ki smo ga prispevali, odkar je Italija zasedla naše kraje pa vse do konca narodnoosvobodilne vo-jne v borbi proti fašizmu, je silno velik in prav je, da danes, ko hočejo zanikati in omalovaževati naše uspehe, ponovno pogledamo v bližnjo preteklost, da bo pogled nazaj okrepil našo samozavest in nam dal močj za nadaljnjo borbo proti neofašizmu. šovinizmu in izdajalcu naše preteklosti-kominformizmu. Nesreče in neztfode t’ra lic esc o del Rame iz Ul. del Bosco 32 ima 80-let, pa je še vedno toliko pri moči, da se lahko loti tega ali onega lažjega dela. Pri takšnem opravku je včeraj zlezel celo na leseno lestev, odkoder pa je padel tako nesrečno, a si je polomil nekaj reber in se pobil po glavi. Z reševalnim avtomobilom RK so starca prepeljali v splošno bolnico, kjer se bo moral zdraviti ng prvem kirurgičmem oddelku najmanj mesec dni. Pri padcu s filobusa proge «D» se je včera-j dopoldne nevarno potolkla po glavi in o-t>eh nogah 31-letna 01ga Niku-iavšič, stanujoča v Ul. Donadoni 34. Medtem ko je namreč nameravala vstopiti v vozilo, je filobus potegnil z mesta, še preden so se vrata zaprla. V bolnici, kamor so jo prepeljali z vozilom RK, se bo zdravila 10 do 15 dni. Pri padcu v stanovanju si je včeraj dopoldne zdrobila pogačico levega kolena 75-letna kuharica Luigia Eiholzer iz Ul. Apiari Id SEJA občinskega upravnega odbora Na svoji zadnji siiji je občinski upravni odbor pod paed-sedstvom župana dr. Bernadisa pregledal vrsto manifestacij, ki jih bodo priredili v okviru «Estate Goriziana«. Nato so se dotaknili vprašanja športnega igrišča v Ul. Baiamonti, Razprave o igrišču se je uidefcžil tudi predsednik nogometne ekipe «Pro Gorizia« g. Tacchi-ni. Pri tem je odbor sklenil, da je treiba uporabo popravljenega igrišča odložiti še za nekaj časa. in sicer dokler ne zraste trava, ki so jo posejali na zorama tla. Nato so se odborniki izrazili povoljno za priključitev sovo-denjske občine h soriškemu 'Hilda prometna nesreča pri Dolll davčnemu konzorciju in prešli štetja, ki so jih poverili po. sameznim občinam. Pokrajino so razdelili v štiri okraje, katerim bodo načelovali spodaj omenjeni inšpektorji: I. okraj (Dr. Edmondo Can-dutti) občina Gorica; II. okraj (Dr Albert Baum) občine Tržič. Doberdob in So-vodinje; III. okraj (Dr. Ugo Verze-gnassi) občine Gradež. Ro-mams, Ronke, Škocjan, Šempeter ob Soči. Starancan in Turjak; IV. okraj (Dr. Mastirno Por-telli) občine Gradiška, Kopri-va, Krmin, Dolenje, Foljan Redipuglia, Mariano, ZaigTaj in Steverjan. Dvoletni trgovski tečaj na Katinari Starši in dijaki iz Lonjerja, Bazovice, Katmare, Loga in Sv. Mairije Magdalene! Ravnateljstvo Dvoletnega trgovskega tečaja na Katinari obvešča, da bo vpisovanje trajalo samo do 25. septembra. Da ne boste izgubljali ure in ure v vrstah na uradih, ki izdajajo potrdila in listine, katere morate predložiti pri vpisu, vam svetujemo, da pohitite, ker je naval vsak dan večji. Popravni izpiti se bodo pričeli v ponedeljek dne 17, septembra ob 8. uri. Obvestite tudi ostale dijake in starše! Namestitvena lestvica za slovenske učitelje Višje šolsko nadzorništvo v Trstu sporoča, da je objavljena namestitvena dokončna lestvica za reflektante za redna in suplent-ska službena mesta v slovenskih osnovnih šolah in da je na vpogled vseir/ zainteresiranim na slovenski osnovni šoli pri Sv. Jakobu. Ul. Scuole Nuove št. 14 od 15 do vključno 24, septembra 1951 od 10. do 12. ure. Brezplačni tečaji angleščine Zveza uslužbencev slovenskih šol sporoča, da se bodo brezolač-ni tečaji angleščine, ki jih je že lani organizirala Zavezniška čital. nica v Trstu, ponovno začeli v začetku oktobra. Vsi oni, ki nameravajo tečaje redno obiskovati, se morajo prijaviti od 17.-22. septembra v Ulici Lazzaretto Vec-chio 9-II od 11.-12. ure pri prof dr. Jožetu Suhadolcu. Vsakdo naj prinese s seboj dopisnico, na ka tero naj napiše svoj točen naslov, s katero bo obveščen o kraiu in urniku tečajev. ROMA PALERMO NAPOLI BARI CAGLIARI TORINO FIRENZE GENOVA VENEZIA MILANO DANES 16. t. m. Ob v okviru jubilejne razstave ^J na stadionu «PfV' mi)> filmska preds**'1 Jo ljudstvo bo Sledi dokumentarni JUTRI 17, t. m. ob l5-* Plavi 9" Sledi dokumentarni^ ((PARTIZANSKI W t Danes jC ra“ta.Vl»f nepretrgoma od "■ 00 Gledališče « V petek 21. sept. W zbora <(Singerve-rem» «• jP ga simfoničnega ork«1.«! čiani. Na sporedu je Deum» in Brahmsov Requiem». -rilio*^ Prodaja listkov od Pr torka dalje. DAROVI IN PRl^ V spomin svaka jjfj ča, ki je dne 5. *• "i umrl v Puli, daruje f za Dijaško Matico v lir. tov. A® Ema Tomažič 10®® ''r' & NOČNA SLUŽBA ^ $ Al Cedro, Trg °b.eV Cipolla Ul BelpogS1 P Colle, Ul. p. Revolteua jjir pangher, Ul. Sv. Justa j- ■* zoni. Ul. Settefontane j chio, Ul. Ginnastica Trg Goldoni. _-i pol ROJSTVA, SMRTI r“ ,, t 1951 pa je 9 oseb. ,nJ umrli so: 14-letna Aii£oii, j Pasco, 74-letni Iva« £ « letni Innocenti Cal«u Anton Mezgec, 83-leWa imožič, 66-letni tS-“i — O Vl03. .ji' Dne 15. septembra . „ ■ Trstu rodilo 10 01 Pr te. 58-letni Mario Genur.-a Testa vd. letni Silvij Bello. Vida, Bartol jo** lA* MALI O G VINSKE SODE, velik« ' v zamenjam polovnjake ‘ f Strancar, zaloga vina , dotu 96. | ZAKONSKO SOBO slov na upravi lista, ul. > ciška 20-1. _______ ZENSKE obleke izdeIuM,v>i1 godni ceni Naslov na sta. JjM Krojačnica Bauf* Viale XX. SeittefflfcJ8, m ponovno odpreh,frl in se pril loterijske številke 85 24 75 82 90 18 62 35 58 84 46 82 40 28 32 23 2 71 68 1 12 74 23 27 62 85 49 43 46 6 65 11 36 76 50 44 13 68 33 1 81 59 30 22 32 73 4 69 42 19 ADEX-lZk --------------- DVODNEVNI dne 6. in 7. akt^ Hv. Luciju Tolmin HultHrid Biii/nc Kanal Sv. (inro Hojsho Pazin .j, , „ seP*^ Vpisovanje do bra. — Tel. ----------- ””rZli ENODNEVNI y din e 7. okt<**» Hutoi/lje '|i • 1 iimaj Skopit Opal«« selo p Škrbino o» Vpisovanje do bra. — Tel RADIO JUGOSLOVANSKE CONE TRSTA k razpravi o občinski klavnici ter določili takse za postajanje živine, ki so jo povišali od 50 n« 100 lir za glavo. Nova taksa bo vieljala od 1. oktobra dalje. Po proučitvi nekaterih vprašanj v zvezi z občinskimi nameščenci so se odborniki vrnili k razpravi o pokritem trgu. Odborniki so pristali na potrebo zgraditve posebnega skladišča, v katerem tol lahko dalj časa ohranili sveže sadje in zelenjavo ter določili izdelavo načrtov. Pokrajinski urad za ljudsko štetje Goriška prefektura sporoča, da so na podlagi prefektovega odloka sestavili pri pokrajinskem statističnem uradu (Trgovinska zbornica) pokrajinski urad za ljudsko štetja, kateremu bo načeloval prefekt. Naloga omenjenega urada je paziti na pravilno in točno izvrševanje operacij ljudske- Huda prometna nesreča se je dogodila v petek zvečer okrog 22. ure na cesti pri Dolu. Po peščeni cesti, ki pelje do Sv. Martina na Krasu, sta privozila z motornim vozilom 52-letni Korošec Alojz in njegov prijatelj 36-letni Visintin Srečko. Ko sta prišla pa do križišča, ju je nenadoma zaradi precejšnje brzine zaneslo s ceste. Redki pešci, ki so prišli mimo so ju našli nezavestna v jarku. Telefonsko so takoj obvestili rešilni avto Zelenega križa, ki je ponesrečenca pripeljal v mestno bolnico. Tu so zdravniki po pregledu ugotovili, da si je Korošec pri padcu zlomil nosno kost levo ličnico, neka-j reber, desno ključnico in si prizadel še številne rane po obrazu ter si pretresel možgane. Vižintin je pa odnesel le lažje poškodbe po vsem telesu. Pridržali so ju v bolnici. Zaradi težkega zdravstvenega stanja sg niso še zdravniki izrekli o Korošcu. S kakšnim sprejemnikom poslušate ? Koliko cevni ? nas Uporabljate zunanjo možno anteno ? ali po- Kako nas slišite zjutraj 6 00 d0 7.30 ure ? od Kakšen je sprejem do 15.00 ure ? od 12.00 Kakšen je sprejem ob večernih urah ? Kake vrste molenj opažaite ? Katera postaja moti ? Vaše pripombe k barvi glasu ? Vaše pripombe k oddajam ? Izpolnjeno izvolite poslati na nas/lov: RADIO JUGOSLOVANSKA KOPER S*0 .NČ Po spominih NE PRIPADA csroelu hula ioralnn in nacionalna» povezanost n U 2 ltnt'j° /e le krinka in hli-njene neupravičene zahteve O tem so si bili zavezniki že med vojno na jasnem biSu 1943 ita se v Que* Chufch|i „i pet Roosevelt in »MSOvoritf glaVna vsebina teh 'PtsknV- a vojaška Američani i„ An- 8,'Ublii,hn? c?6,1?8'1 m69ecev "%av 1 s‘alinu, da bodo i‘~ir?g0 fronto v se- Rraneiji v ]. 1943, |jj, *• i čl čenfavU?' t0,r*'e b"° molska i7Je zahtevala So- We,zv«a Postaviti druge .‘“v oLi 1 1942- Na sestan-y*l. Brn^-cu ?°. ZDA in C|le. da K a ouKoncno odlo-v ^ančiiK" 0 Uvedle invazijo 10 v iLspomladi 1944- har ' Chi5ffl cl borile. » S” y 70.11 zadnji knji. <»le{t di b ni pri5el še tako jodek , b‘ nam opisal ta do-Cordeii «■?,?, pn roki imamo aatn odu"?Uovt' spomine, ki Sa511nega 1J° riekai izi'edno 8l°Včnce «J*n zlasti za nas letnika ,i! 8a' Glavna za- 14 z« nič mo5® namreč odloči-t^t« Nanutu? _ 1 to' da Pri- Huli pravi v. svojih spominih, da so v Quebecu razprav-yali tudi o pogojih za predajo Italije. Kakor vemo, je Mussolinijeva vlada padla 25. julija 1043, tako da so pričakovali zavezniki iz dneva v dan tudi vdajo Italije. Osrednje vprašanje v Que-becu^ je bilo še to; ali naj zavezniki po doseženi zmagi in po vojni Nemčijo razkosajo, ah pustijo združeno? Angleški zunanji minister Eden je zagovarjal stališče, da bi bilo dobro, če bi sc razne r.emške države prostovoljno ločile od združene Nemčije in se osamosvojile. Hull piše na tem mestu dobesedno tako: «Naša delegacija je temu mnenju pritrdila; nasprotno bi nasilno razkosanje Nemčije pripomoglo samo k temu, da bi si bodoči nacionalistični Nemci, kot hi-tlerjevci po prvi vojni, ustvarili zopet ftovo propagandno ge- pT^ScES 810 - enotno Nemčijo. ‘«ti usmerita8? morja in jo s ?**a od JUS ter odvr- Itru*zapadn i jCi.ie proti se' kjer h. ilh1 proti ob* lI»k nevaff bil nemški pri-BJo Anglijo, Fran- y ‘n Belgijo°M1 36 Nizozem- V*'t«ial^beiCU ie Churchill toniki n«i izvedejo ]r\ ^ Evropo čez i»«heij smln'«36.021186'1 kot stalijčp ^ 3 del Evrope«, koie 2a3topal tudi na »u; S trn 3 V Tehera- P°k*2itl Su hotel Churchill I®' da je m ptav° svojo teori-?° v Evro? P6e °uloeiti voj-w h«ei nnv °,d 2Uga; hkrati Njegova 2P“kazati' da je bila v0ri ei .y prvi sve_ Jureti .1!’ f°„ ie , nameraval ^»Vllna, $°z* Dardanele tudi J?iut»ka fromtnicl ie kasnejša J* po»PeSn« t nrll°m'u, ali e, e * zl™l koncc vojne, ker tB.oigarije zru-Nemčija, striia m potem fe" *v^iovič>I^,mier }e v Que' v i da bi ,7,vnovič ponav- Hv .anc‘io čea2 nVtIa !nvazija ^.strašno 3 ? Rokavski pre-?! anija ne v.ve »» da Vel. it hotisoči umsla prenesti m '* padllh vojakov, k.«* oojifčfh v Prvi voj-T»L hiyi,] . pri Paschendea-fMSaa -i. m pri Ypresu. Toda v Quebecu so mislili tako: da bo moglo nemško ljudstvo gospodarsko uspevati, mu je treba preskrbeti trdno gospodarsko podlago, pri čemer naj bi Nenice povezali rečni kanali, železnice, pošta, brzo-jav, ki bi ostali last vseh nemških državic. Hkrati bo treba misliti na gospodarsko reorganizacijo Nemčije v tem smislu, da bi v njenem lastnem interesu izvedli dekoncentracijo države. Dekoncentracijo bi treba pospeševati s tem, da bi preskrbeli južnemu delu Nemčije poseben dohod do enega od sredozemskih (Jadranskih) pristanišč; s tem bi našla Južna Nemčija svoj poseben cilj In bi »e obrnila raje na jug, kakor pa v severno Nemčijo. Pokrajina, ki bt obsegala Trst in Reko, bi utegnila biti primerna rešitev. To idejo sem spravil na dan kot enostavno sugestijo, porojeno med razpravljanjem in ne kot našo odločitev ali kot načrt naše vlade. Eden in Cado- n« -11* *" 1 »JJrenu M 1? «kba L 4 bila nePlod rwb‘ mogla ki se kj 1 m bi j .n*koh več opo- ikŽ081^ ZD^0 osiabila. da neizogibno go-^5. evropskega konti- 3urcb‘ha je w- huŠi slabo 'e Evi'ope dol- ^ velivavarovana ter Je S t6 SUte stateške pred-5» bite. najbolje pokazala to. Pm a ,m izkrcanje na t»h'v in Ari -8a bl vdor An- v m-‘6an2,v rja Bal' v . Brih/vJ ZJ° Evropo za-ijj Sovjetske zveze tH jjjtlo 2a ^ne ^države, kar SZ v teh -agiii^1 0110 v škodo ne ;°^eveitle:_ ampak tudi ZDA. doseot posledieo, da SZ >\ Premoči - RStt ^«»1 a-> bi i v ten AiigiHp bl'o v škodo ne tVM>velt)e: ampak tudi ZDA. tSiil^lci 3in Pjegovi vojaški 0. 'Jenla .,S0 bili Še vertnn še vedno tOr';"'9 rnnn,;' itlvazija od ju- »0 i?a vdor v°fVec žrtev’ ka‘ tojn„ r bi bii^ Franc>j° poseb-Ce*a matel-d,ovoz Prehrane, ženisko ln 6et sk°zi Skoz? 2rfe' okrog A- 2 Sueskl prekop UVerl1' Am S?agl^v!mi tež‘ 50 da ^ nl so bili mnc Je m°g°ža odločil-C? s tem bitreie poraziti S»l|izn|kl v p Ce jih napadejo «»!«. Ker ' in ne na so morale ZDA V-u 1,1 za del sil, po- ^el*pr«Vlad^a2130' 1e v Que-bw,ta; toda l? Roo- *bjw?Ž9n. d«?roblem ie bil z0Pet S° razDravliali k na konferenci v R„. triu Kjer so bili zbrani 'Nji1'* j* Na konlerenci v San Frančišku so delegati posameznih držav uporabljali posebne miniaturne radijske sprejemnike, ki so Jih lahko naravnali tako, da so poslušali oddaje s konference v angleškem, francoskem ruskem ali japonskem Jeziku Andrej Gromiko zapušča govorniški oder v S. Franciscu. Tesno mu je, kajti njegova že običajna teza je doživela že običajen poraz. gar; (stalni podtajnik za zunanje zadeve v angleškem zunanjem ministrstvu sta mojo idejo znatno podpirala. Iz diskusije Je bilo videti, da so tudi Angleži mislili mnogo na to, da bi dosegli s pomočjo naravnih sli samih nemških držav ločitev posameznih dežel od enotne Nemčije, kakor tudi, da bi dovolili Južni Nemčiji, da bi g posebno uporabo Jadranskih pristanišč dobila dohod na morje. Eden je nasprotoval ustanovitvi samostojne Bavarske. Zdelo se mu je bolj priporočljivo, da bl v velikih potezah obnovili države, ki so nekoč pripadale staremu avstrijsko-ogrskemu cesarstvu in jih zopet združiti v nekako podonavsko skupir/o državo. Mišljenje zapadnih držav ravno glede Trsta in nekdanjega avstrijskega ozemlja nam je dobro znan. V prvi svetovni vojrzi ata bili predvsem Francija in Anglija proti vsakemu razkosanju stare Avstrije v na. rodne in neodvisne države. Bale so se negativnih posledic, ki bodo nastale zaradi razdelitve velikega gospodarskega kompleksa, kot ga je predstavljala avstro-ogrska monarhija s svojimi 50 milijoni prebivalcev. Francozi bi bili raje priključili Avstriji še južno in katoliško Nemčijo, samo da bi imeli na svoji vzhodni rngji čim manjšo Nemčijo in s tem Čim šibkejšega soseda, ne pa da bi bili za ustanovitev nacionalnih držav in s tem tudi za neodvisno nemško Avstrijo, ki bo ob tej ali drugi priliki silila v naročje velike Nemčije. K sreči so bile ZDA s predsednikom Wilsonom za samoodločbo narodov, ki so narekovale razkosanje podonavske monarhije. Tudi Italija je bila za razdelitev Avstrije, ki je bila zanjo več^n strah v Jadranskem morju in celo zaradi zahtev avstrijskih katoliških krogov na Benečijo Z ohranitvijo nekdanje Avstrije bi namreč Italija ne dobila nikdar Trsta, avstrijskega dela Furlanije in Južne Tirolske in njeno kričanje «Trento-Trieste» bi bilo zaman. V drugi svetovni vojni 80 vodili Habsburžani močno propagando. imeli so velik vpliv in so zahtevali obnovo monarhije s priključitvijo Bavarske in dohodom na Jadransko moaje. Se nam je v spominu kakšen krik so zagnali italijanski vladni krogi in tisk proti Franciji 1. 1939-40, ko so na časopisni fotografiji, ki je prikazovala tedanjega ministrskega predsednika Reynaulda. opazili v ozadju na steni zemljevid, na katerem je bila zarisana Avstrija z Bavarsko ter vidno začrtan koridor, ki naj bi vezal novo državo s Trstom. Koridor je obsegal meje nekako od območja Soške doline globoko tja proti zapadu v Furlanijo. Čudno je, da je drvel vprav fašizem, ki je s tako gostobesednostjo zagovarjal italijanske vzhodne in nam Slovencem kri. vlčne meje s Trstom, Reko in Snežnikom, za Hitlerjem, čeprav je hotel ta poleg drugega združiti vse nekdanje avstrijsko ogrsko ozemlje z veliko Nemčijo. Sicer je vsa Italija z vojaškimi krogi vred popustila tako daleč, da se je odločila prepustiti Nemčiji Trst in dobiti v zameno kolonije v Afriki. Značilno je tudi, da je že oficielna liberalna Italija po prvi svetovni vojni slepo in hkrati krivično podpirala nemško Avstrijo pri plebiscitu za Slovensko Koroško (v plebiscitni komisiji italijanski delegat knez Borghese, je dobil od koroške vlade za posebne zasluge pri plebiscitu v dar krasno vilo na Vrbskem jezeru), dasi je Italija vedela, da bi' bilo zanjo ugodnejše, če bi bile avstrijske ali kasnejše nemške meje čim severnejše od Trsta. Po istih sledeh stopa današnja Italija. Kljub temu da je bila Jugoslavija za to. da obdrži Ita. lija svoje meje na Brennerju jn ne izroči nemške Južne Tirolske Avstriji, je Sforza, kakor hitro je postal zunanji minister. izjavil, da je Italija in-teresirana na tem, da ostane ozemlje, koder teče železnica, ki se vije skozi Trbiž, v avstrijskih rokah. To pomeni, da je Italija proti priključitvi Slovenske Koroške Jugoslaviji. Ne prizna nam tudi Trsta, čeprav pripada edino nam. medtem ko ga je Nemcem in Hitlerju ponujala za afriške kolonije. Iz tega vsekakor razvidimo. da je njena moralna in nacionalna povezanost s Trstom ie krinka in hlinjenje za njene neopravičene zahteve. Zavezniki pa_ so si kot razvidimo iz tega članka, že med vojno r.-a jasnem, da Trst ne pripada niti gospodarsko Italiji, marveč zaledju ir.< torej predvsem Sloveniji in JuroslavHi! Šoferji kamionov se sončijo v Helmstedtu, na meji angleške cone in zapadnega dela Berlina-. Vzhodna nemška vlada Je nepričakovano vpeljala plačilo posebne takse za prevoze iz Zapadne Nemčije v Zapadni Berlin. S tem je zgubil Berlin najvažnejšo dovozno prometno žilo. Ponavljajo se morda časi »zračnega mostu«. Zavezniški visoki komisarji sklepajo o tem, kako naj pari rajo to novo sovjetsko potezo MOJSTRI POTUJČEVANJA V zadnji nedeljski številki našega lista smo seznanili naše bralce o tem, kako ravna Italija z južno-tirc Iškimi Nemci. To je potrebno, da se naše ljudstvo vedno zaveda, kaj pomeni v italijanski politiki «dana beseda«, ali «črno na belem podpirana pogodba«. S 5 septembrom je poteklo 5 let, ko sta De Gašper! in Gruber podpisala v Parizu pogodbo, s katero naj bi Vsaj čeloma ugodili nem. škim zahtevam na Južnem Tirolskem. Nemški tisk komenti-rh na široko to obletnico. ItalijansKo zatiranje Nemcev je dovedio velesile do tega, da so se odločile rešiti enkrat za vselej južno-tirolsko vprašanje in dati to ozemlje Avstriji, čeprav so se borili Avstrijci z vso besnostjo za veliki nemški rajb in za Hitlerja, Velesile so pač spoznale, da Italijani pri svoji megalomaniji in zaverovanosti, da pomenijo nekaj več. ne znajo ravnati s tujimi narodi. Avstrijska propaganda v času mirovne konference je bila uspešna, todk zdi se, da je to pot rešil italijansko mejo na Bren-nerju sledeči mednarodni dogodek: Sovjetska zveza, Vel. Britanija in ZDA so se že med' vojno odločile, da bodo vzpostavile Avstrijo v mejah, ki jih je imela 1. 1938, ko je deželo zasedla Hitlerjeva Nemčija »Sovjetska zveza je že takrat sabotirala upravičene ozemeljske zahteve proti Avstriji). Po končani vojni go juposlo-mnski zastopniki na mnogih loonferencah branili jugoslovansko stališče, toda zaman. Vselej so dobili odgovor, da morajo velesile izvesti sklep o obnovi Avstrije v starih mejah. Ko je nato Gruber vztrajal, da mora dobiti Avstrija nemški del Južne Tirolske, »o mu diplomati velesil, ki se jim je pridru-Žita še Francija, gotovo odgovorili, naj opusti to zahtevo, ker drugače velesile ne morejo zagovarjati obnouc Avstrije 'v okviru starih mej kajti čim pristanejo na to 'da dobi Južno Tirolsko Avstrija i„ se s tem poveča ne morejo odkloniti upravičenih zahtev Jugoslavije ntede Koroške, ki pomeni okr-njenfe starih avstrijskih mej. Dejstvo je bilo, da je avstrijska propaganda l, 1946 nenadoma prenehala zahtevati Južno Tirolsko. Gruber pa je naravnost hitel in sklenil z Italijo Pariški dogovor. Toda južno-tirolski Nemci priznavajo danes, da je po petih letih bilanca tega dogovora zanje zelo negativna. Prepričani so bili, da bodo s to pogodbo rešili enkrat za vselej obstoj svoje manjšine. Zmotili so se; poitalijančevanje se nadaljuje nemoteno, Italijimi kanijo izpopolniti svojo šolsko politiko še s tem, da hočejo dati staršem pravico, naj oni sami odločajo, v katerem jeziku naj se poučuje njihov otrok, ali ka. tero šolo naj obiskuje. Nemci vedo, da bodo v tem primeru vsi tisti njihovi sonarodnjaki. ki so zaradi svoje namestitve, obrtnih (Sovoljenj ali slabega gospodarskega položaja dogovora to ni bilo določeno. Italijani so sc tudi obvezali, da bodo varovali ljudski značaj Južne Tirolske. Namesto tega nkmeščajo po uradih, tovarnah in podjetjih svoje ljudi, tako da ni govora o enakopravnosti Nemcev pri namestitvah in o razmerju namestitev s številom nemškega prebivalstva. S tem, da ne dovoli Italija optantom, da bi se vrnili v domovino, hočejo na škodo Nemcev še bolj spremeniti zunanje lice južno-tirolskih mest in vasi, vzeti Južni Tirolski značaj nemške pokrajine in hkrati spremeniti strukturo domačega prebivalstva. Skratka. Italija heče ustvariti italijansko večino in doseči, da postane avtonomija Južne Tirolske in vsebina Pariškega do. govora iluzorna, nepotrebna! Po pisanju južno-tirolskih li-slov ((Dolomiten« in «V61ksbo- Koliko velja v italijanski diplomaciji "dana beseda,,? LORD beueridbe: 1. 1946 v angleški Zgornji zbornici: ...Priznati je treba, da smo nagradili zločinsko italijansko potujčevalnb politiko, ki so jo izvajali Italijani 20 let med obema vojnama tako brezobzirno.. kakor koli odvisni od italijanskih oblasti, prisiljeni poslati svoje otroke v italijanske šole, kjer se bodo potujčili. Zato nočejo ugoditi tej zahtevi, ki naravnost spreminja določila Pariškega dogovora. Italijanska vlada ni izpolnila zlasti čl. 14 statuta, po katerem ima pokrajinska oblast v Boz-nu pravico izdajati pokrajinske zakone. Dokler ne dosežejo Nemci tega, obstoji samoupra-va ~ avtonomija Južne Tirolske samo na papirju in v naj. važnejših manjšinskih vprašanjih bo odločala Še vedno italijanska Večina. Italijani so namreč raztegnili avtonomni sthtut tudi na italijanski de! Južne Tirolske, tako cia so ostali Nemci v manjših!, dasl v prvotnem besedilu Pariškega je« so prišle italijanske oblasti na izredno sredstvo poitalijan-Čevbnja: na ozemlju nemškega dela Južne Tirolske nameravajo ustanoviti «naclonalni park«, kjer hečejo gojitj nekaj desetin me.dvedov in drugih divjih živali. Nameni so prozorni: pod pretvezo, da hočejo zavarovati življenje teh živali, mislijo vzeti Tirolcem velike predele njihove zemlje ter jih potisniti z gora v dolino in s tem potujčiti. Z drugo besedo: divjačino hočejo zavarovati pred fizičnim iztrebljenjem, narodnostno in moralno pa hočejo ubiti ljudi, ki niso italijanske narodnosti! Nemški tisk navaja, da bodo južno-tirol»ke Nemce, če bo šlo tako naprej, v kratkem kazali kot posebno znamenitost. Ko motrimo italijansko mknj- Vedno 3em vef‘1 i. p. lel1 šest v Ju- Ki ll°00 se-m PrePo-S« ' nicl Min K>ke « jS* ruVtoore Sett,'*‘dlteul in vetino S?S K’ foteljev, S&jki, £ drugimi inte-K ertm pl^voval sem j"dru' v ^tJevAkami in sem bil ponosen jugoslovansko toda nikoli bolj kot a°*ni C,rni„ gon, Dal-Vou ,erceQbvini, 4eni si n*in F (Wn°«e državni KljŠ^Se^l'fcl j° rezu\ l^her( J i- '■ *e ie začela in aeJe začela - ie vedno traja. S,.C%a T, \ Jua°slavtji. \kf [o bom obja- A’■ Sedaj d?mila nuslov Vja0 S jSgfco*in * m raz- rni * odprtimi očmi. hSSn t,:rn. kar kraiko 60- «1«, „ “Ji, J- '2r.d,w L reV0,U- - mAt. JV«r- w!laho7' 'torodV, *koraJ rS e W iivaiak> bocia?„"li pred-oaoČ'K>Hi. s svojim pnrodnim bogastvom je Jugoslavija relattvno ena izmed najbogatejSlh dežel sveta (to je eden izmed razlb-gov zaradi katerega si jo svetovne sile žele osvojiti). Ta bogastva se lahko razvi jejo in koristijo jugoslovanskemu narodu samo z načrtnim gospodarstvom - s socializmom. Ta bogastva se sedaj razvijajo z vse večjo naglico, gradi se socializem. Videl sem nove tovarne in hidro-eleic-trarne, ki bi bile velike tudi za ameriške pojme. Njih gradnja zahteva velikih naporov. Graditev teh tovarn je zares herojska. Največje bogastvo Jugoslavije je njeno ljudstvo, ki ga sestavljajo izredni ljudje. Njihova revolucija je izreden podvig. Spoštovati bi jo morati vsi pošteni in antiimpe-rtrUistlčrso razpoloženi Ameri-kanci in jaz bom za ta cilj storil vse kar bom mogel. * * # Skoraj vse kar se je napisalo in govorilo o novi Jugoslaviji v nedavnih govorih tako na Zapadu kot na Vzhodu je neresnično, pol-resnično, izpačeno. površno, nepopolno In popolnoma neumno. Ne razumite me napačno; Jugoslavija ni utopija niti družabna gostija in stva- ri še niso tako organizirane kakOr bi morale biti in kakor bodo, ko »i bodo novt ljudje, ki vodijo ta podvig in institucije, pridobili izkustva in vero vate. Jugoslovanska revolucija predstavila proces, ki orje zelo globoko. Za nekatere stare ljudi je težak. Prav od vsakega zahteva velikih naporov in žrtev. Toda —- In to je važno — zelo mali odstotek ljudi upa in misli, da se bodo stvari povrnile na staro, to je na Ono. kar je bilo v Jugoslaviji pred vojno. Tako imenovana opozicija je prav tako malo pomembna kot n.pr. spuščaj na slonovem bedru. Pro • injomibirojevska skupina je tako majhna, da pravzaprav niti ne obstaja in v kolikor je. sodeluje « staro reakcijo, Velika večina državljanov pozna resnico o tem, kar se dogaja v Jugoslaviji in podpira osnovno politiko Titove vlade in novi sistem. Mladi ljudje so z neznatnimi izjemami s srcem in dušo za nov st s' em. Pred njimi se odpira bodočnost kol se ni doslej še nikoli odpirala mladim ljudjem na Balkanu. Ničesar se ne boje Odločeni so v svojo zmago Od'očtll so se. da bodo svobodni ljudje z možnostjo razvijanja svoje dria/ve, svojega gospodarstva, im svoje kulture na lastni način, m tak način, ki odgovarja njihovim tradicijam in nacionalnim posebnostim. Kot država se Jugoslavija nahaja v Čudnem in težkem položaju, ki je preveč nenavaden, da bi ga mogel tukaj označiti. Toda prepričan sem, da bo na koncu izšla Jugoslavija uspešno iz te situacije zaradi moči, ki jo ima njeno ljudstvo in zaradi izredne sposobnosti njenega vodstva. Jaz sem bil vedno Donosen na svoje jugoslovansko poreklo toda ntkoli btlj kot sedaj. ' * * * Številčno zelo majhen nekdanji višji razred sestavljen iz bivših tovarnarjev, troov-ceu in drugih, Titov režim »talno Poziva, naj »e vključi v Nekateri so ta poziv spreJŠH Mnogi pa ,0 4e ie pred njim vključili v delo, cim so jim usahnili viri... Večina pripadnikov bivšega razreda je ogorčeno in globoko ranjena zaradi celotnega ■ ?anii? iih i' Predvsem dejstvo, da gg je usoda z njim i tako kruto poigrala. : '1 j!.° 1? * brej tako cenjeni. drl boljše družba da-nas ne pomenijo nič. Za-pustila jih je celo njihova IZ POSLEDNJIH ADAMIČEVIH ČLANKOV O JUGOSLAVIJI sedaj dolgoletna služinčad, ki je šla v tovarno, ljudje, ki .<*> bili nekoč navadni delavci in ki so jih morati nekoč najemati in razpolagati z njimi kakor so hoteli, danes upravljajo mesta, ministrstva, so organizatorji Fronte, upravljajo tovarne ki so nekoč koristile le višjemu razredu in tudi nove tovarne, ki so se dvignile take, kakršnih si niso nikoli zamišljali. Surova je ta šala. To so ljudje brez vsake važnosti in pomena Zdi se da je odslej njihovo glavno delo izmišljanje in širjenje n&I in domislic mi vadun tč* žima, Jasno, samo v njihovem krogu. « * * Poslednja dva tedna in pol sem porabil za ogledovanje Ljudske republike Slovenije, ki je v najintimnejšem smislu besede moja rodna dežela... Skupno z ostalimi deli Jugoslavije je Slovenija dežela socialistične revolucije, ki jo prav gotov.o velika večina ljudi sprejema kot. nekaj važnega, kot nekaj kar mora uspeti. Beseda «mora» je tukaj absolutna, kakor je bila v času vojne; a ko je hotelo biti življenje lepo, tedaj j« morala zmagati, kakor so nacisti morali biti zlomljeni. Sedaj mo- ra biti likvidirano v Jugoslaviji in v Sloveniji staro nazadujaštvo. To je poslednja priložnost Jugoslavije in Slovenije; oni to vedo in vsak kdor dela proti tej socialni revoluciji mora biti poražen. Ta je njen sovražnik, kakor je bil sovražnik nacist ali fašist. Toda tam ni terorja, kakor si to misli kakšen Ame-rikanec v svoji protikomunistični histeriji. * * * To kar danes vidi tukaj še ni socializem v onem idealnem smislu kot bi si ga nekdo zamislil. Vse kar je bilo do sedaj napravljeno so šele prvi koraki k socialistični izgradnji - to je revolucija sama po sebi in ureditev nove države, ki je že dovolj močna, da obvlada sredstva proizvodnje in sredstva distribucije. To kar se tukaj vidi je prehod od kapitalizma v socializem. Režim je zelo Iskren in odkrito favorizira one, ki • po njegovem mišljenju - največ doprinašajo k izgradnji socializma. Obvezali pa so se, da bo tedaj, ko bo izgrajen socializem in ko se ho pojavil novi človek v jasno odrejeni obliki, ki je danes še ni mogoče videti In v mo-gočnem ščv.lu, enakopravnost popolna in za vsi. mmmm y/>/iy ■ '#. Nekaj Adamičevih knjig. šinsko politiko, se spominjamo besed lorda Bevcridgea. ki jih je spregovoril 20. 7. 1946 v angleški zgornji zbornici: «Ce obravnavamo južno-tirolsko vprašanje po sedanjem razmerju prebivalstva, Je treba priznati, da »mo nagradili zločinsko italijansko potujčeval no politiko, ki so Jo izvajali Italijani 20 let med obema vojnama tako brezobzirno!« 2e v zadnjem članku, ko smo objavili govor južno-tirolskega poslanca Guggenberga, snu. opozorili na to, da je prevrela Italija obveznosti do nemške manjšine tudi z mirovno pogodbo. Se preden je podpisala to pogodbo, je zahteval njen zastopnik Bončini plebiscit za Trst. kakor ga zahtevajo danes italijanski socialisti. Slovenci in Hrvati po prvi vojni in vso dobo med obema vojnama nismo smel' niti omeniti te besede, ker bj na« takoj obtožili veleizdaje. Italijanom pa ni nikoli padlo v glavo, da 01 dopustili ljudsko glasovanja v docela »loven sklh krajih in na Južnem Tirolskem. Nemci pravijo: v rokah imamo listino, katere pristnost Italija za sedaj še ne iz. podbija; loč/a razen podpisov, kraja in dneva podpisa izpodbijajo italijanski »učenjaki« prav vsako točko Pariškega dogovora. Slovenci poznamo prekanjenost ltalljans||ih upravnih oblasti; vre to. o čemer se pritožujejo Nemci, smo tudi že preizkusili v 25 letih italijanske okupacije; preizkušamo -e danes v Trstu, na Goriškem, v Slovenski Benečiji. Reziji in Kanalski dolini, dasi je sprejela It&lija obveznosti glede kuitui-ne in gospodarske zaščite narodnih manjšin, dasi uuloča tržaški statut o Svobodnem ozemlju popolno enakopravnost Slovencev s tržaškimi prebivalci italijanske narodnosti. Toda neverjetno: vprav Italijani, ki zahtevajo celo za svoje izseljence po svetu kultur ne pravice, nam ne dovolijo de iure — pravno er.-ega samega (slovenskega napisa ne nameščajo naših ljudi, nam zapirajo slovenske šole, naseljujejo svoje ljudi v naše vasi, nam ne dovolijo niti tega. da bi smeli dati v izložbeno okno prodajalne slovensko knjigo, revijo ali list, oziroma če to trpi navalijo takoj predstavniki »fior dei fiori della gioventti italia-na» na knjigarno, jo opustošijc, pžgejo, italijanski listi pa pišejo drugi dan: «iustizia faeta!« In namesto da bi poskušali spoznati svojo nekulturnost, narodno nestrpnost, se bijejo po prsih m iščejo krivca drugod. Tako so tudi po nastopu poslanca Guggenberga v italijanski zbornici zagnali v svojih listih krik, da stojijo za njim Angleži. Pisali so tole: <(Pred tedni se je mudil ob K ar er »kem jezeru angleški poslanik Mallet, kjer ni samb lovil rib, ampak je povabil k sebi vrsto vidnih južno-Urolskih Nemcev, med njimi tudi Guggenberga. Niso se pogovarjali samo o plezanju po gorah, ampak tudi o politiki. Vprašamo, zakaj imajo Anglež i prav v tem političnem trenutku interes delati italijanski vladi težkoče. Potovanja angleških politikov po Jugoslaviji kažejo na to, da Angleži ne bodo podpirali v tržaškim vprašanju italijanskega stališča. Zdi se. da hočejo celo Guggenbergove ptitožbe proti Rimu uporabiti kot argumente v korist jugoslovanskemu stališču v tem vprašanju» Vse to bodi tržaškim Sloven-cemopomln. da bi nas Italija, če bl zavladala zopet v naših krajih, davila. Izpodrivala 20-nila pred sodišča, potujčevala! Zato ga ni Slovenca, ki bi ho-tel Priti ie kdaj pod njeno oblast! Za Avstrijce pa bodi vse to nauk, da bi bilo zanje politično ugodnejše, če bl bili 1. 1946 vztrajali pri tem. da jim mora vrniti Italija nemško ozemlje Južne Tirolske, Avstrija pa izroči Jugoslaviji Slovensko Koroško. V« to bi bilo na obe strani tudi edino prSvlčno! D TRŽAŠKEM VPRAŠANJU u ... Poglejte samo kampanjo, ki j o uprizarjajo proti naši državt v italijanskem časopisju. Kaj zahtevajo, kaj hočejo? Ne le Trst in Istro, Reko in Pulj ter Zadar, temveč tudi vso Dalmacijo. Radi bi seveda segli po njej in sanjajo o njej, vendar pa je ne bodo nikoli več zagrabili. Ce pa bi vendarle kdaj priilt sem, jih bo doletela Ista usoda, kakor so jo doživeli tu italijanski ln drugi napadalci v nedavni preteklosti. Te besede je izrekel maršal Tito na proslavi Dneva jugoslovanske mornarice. BORBA vnt», «Pigmalyon» Bernarda Sha-wa, Sartrevo dramo «Mrtvi brez pogreba« jn ? še nekaj del. Med njimi bo prav gotovo Beaumarchaijeva igra ((Seviljski brivec«, ki jo je Drama uprizorila na koncu pretekle sezone, vendar sta bili na sporedu samo dve predstavi tega dela. Billi:; lil 1S51 mi 4oo let sloocnsfc Fnjict« Ljubljana i JKašcica-TJclifeiošče tesr j# A Čutil je notranjo da se poveže s tradicijo, tegnil ga je namreč nizozemski slikarski nA'' Frans Hals. Na Holan«s» je nastala večina del, . prinesla Liebermanna slil* in sloves. 2e kot PraV*Lj ster se je vrnil Liebei®^ 1. 1884 dokončno V svoje n0 mesto. m Nekateri so prištevali bermanna k naturalist(*K so pač besede, ki sl1* samo za izražanje koM*" ranih misli. Ce razu®*” Pod naturalizmom sa®‘f nanje podajanje objeW£ tem pomeni naturalizem rjikanje in nasprotjejr umetnosti, torišče in spretnikov. ki hočeje^. domestiti in celo Pre*tl fotografski aparat. Ce PA meni naturalizem dati vtisom iz narave “L ten in nadnaravni izr^Jjj tem smo označili Upodabljanje Liebenna®* Liebermann in njegof^ variši s0 dobro poznak # _______________ med dekorativni® liko ekspresivnim načelo® z‘ so hoteli biti živi reP1 ,ro** cijski stroji, kajti kot vidi vsak pravi ume^j| mnogo več. kot more v stroj. Nova «šola» ® ^ la vsega vprek z ena*ita'" nostjo, tako da bi • Ijala slika seštevek P05 v nih podob, marveč s? P vili na mesto rnnozk eno samo sliko. S ka so nekateri fLeracije umetniki nove % dvignili slikarsko “Ajijtf na visoko mesto. Tu ^,1 g> Delacroix, Barbizon, Courbet in končno' Lvi, di oni so se vrnili k je iz katere so luščili veo ve tajnosti njene gjb®' ve lepote luči, ozracl«. nja. A Ko je ustvaril Lieb6 • ^ — še mlad — žene. lijo gosem perje, pri delu v konserv® 1.. f mu je Menzel napra klon z besedami: ** jo, 'f ga delamo šele Pn. $ tih ...» Liebermann JLji)® mal snov v delu ljudi, kmetov in °e. jjrf ker so njihove kretm p. zitejše in učinkovita ijg kretnje ljudi «fine. “ ^ ker so barve, kj_ 1'S.vfj na sebi, slikovitejše. A-jil1 vih slikah je Piesea! izrednim občutenje®., ff, . vahnost in premikam -M < gove kuharice zares jtgo' hišo in vmes čeblj‘aJ°' vi kmečki otroci. s smešni in okorni s' skratka. Liebermann / podaja samo življe®fj(. pak ga naravnost us ^ Kompozicija slik ie.g pje enotna, neprekosljiv? -j <• gova luč, preštudir* sončni žarki, tako jll nja v mnogih slik®?■ ,e, p leta. Nervozno ži™ v Katerega utrip čutimd cS?iF njah njegovih P°staL,jiii* j ja tudi njegove notranjščine, v francoskim impres1 je njegova izrazna ^ p. bolj poduhovljena- jep, r spada njegova slik® pt krpajo ribiške mreZ • # p no je našel Liebertp®j vo obliko za slik® jjjctil či ter je postal ® 0z(L temnih motivov sl’ ja in luči, kjer L 0b segel svoj višek, V t»e sp rego vori 1 zadnjo . jjčrt t, svojega impres®®? ^ upodabljanja. d* d nostni kritiki razlikujejo Liebe^jA slike po nemški <,rf|j-1 Liebermann stra» . g**.« f ' skovalcev razstav . Ko so ga nehali ^ ^ estetskega stališča r ^ tali, da r.-i pravA a ji J pak 2id. Leta f Pe> ral braniti nems«* ^ Dehmel in h'%/e\*u umetnost je d' kasno zasluženo P ji " toai Liebermanr.1 i®®, da zo s Trstom; zdi s'ufli prijatelj z nekda®^ tržaškim,. oVi Verudo. V Revolt®®| prijatelj janskim Verudo. V Rev-koteki imamo nam dov portret, ki S®, p ' vil Liebermann Liebermanr.ovo Verudove roke. ka je vezal P®^janj*' umetniškega podaj Dopisnica, Izdana ob priliki proslave 400-leitnice slovenske kol1*® 0d MUU m liV°Zno P°PoWne je. si» e ln sonce prijetno I j, J preveč ga je bilo, WeltX o^ga!° ln un'čilo sii. 1&. Pd vodnjaka no-v j y 'n žene vodo druSih poso-” 23 kuhinjo in perilo. p«>seška dekleta Pletejo rafijo '0 drnilj10 ^elu na POlju fcmov v še vodo Pa iP j, .?c'e ni, brez vode »Krati a -Peril° je treba lika pralnk]e? Vas je ve-nosi J) c*. pa ni- Zato, ^°češ htn ?Cl. vo^°. če se di. Toliko^1 biti Za lju' ci«a nros enarJa vrže ob- iih °koiiškiKa,,H?trebe SV0' ne zmeni 0bcan°v Pa se fcaj 4th> tri dekleta ne-v*h bar* J°-‘ ^0^§e kite ži- rok Ra?1 gredo na§lQ fee epuoii-, Pletejo za ki pa ;,u ■lcke. torbice itd., sile, gli1 °ne ne bodo no-Prodaisif ,v-e. kje jih bodo ^Služili 1n.^S!no Pri niih ^Ietenekit a pletej°- letiu. ki 'lii ?a oc''daio P°d' e- zeleni Je 12r°čilo rde-‘e “W rafi ™mene in dru- * slikovit barve se vpletajo * mladihe^tneredu na tleH-? kita pa se vi^e le" , z -okusnimi barv-Vse 1,£p0’ ’.s tertf 1 boS ve kaj. Sž, u? P^dna pletilja •Cur. kveŽjemu dva ti- jih zdai iNiških ldeset. Po vseh ?«a in ?aseK Pletejo de- r nekai Sene’ .da Pridei° ^Ije krtena-xa' Ma!o je' ,lft> bi r. ?■ mž- Lahko pa T?li. ket.a ye^- 'n bi mo-*ni ^ajo Vee z;is^užijo kot £a5ela trgatev, *• Deki„?° [vala za nekaj ^Srarip . ta bodo šla v vi-i ’ ženra“? yesel° prepevajo bol; 7 letos Sr°zd- wde sušeeXn? 2aradi Pi'e' niti ir ?.ato se bo treba ■»u k skromne- 8a ni ku, ker druge- 1ntaHn1far naPrej ple- v*r 50 Zffuh1?3'1*1’ hoSej°* y«r°tn °ubila med razgo- »• ^ .u^^vednežem, ki ]lh°vemhdallu-in napi=al -> J* Sleitlde*e na Prosek, pa ?*Hte * "amo lepih deklet, •°Me vi ™°i na zvonik in uVl5!liku 153110 visoko na v^enif. raste iz samega In Pre^h^' grm' Ce ga 'irevn „ rJa odnesla b0 It ®aše va zanimivost V in stare k,ra. na Proseskem Zvoniku ^OlilCd llmda 50 bile t)., ^loloSen AVe od«odene v«tuaSeh še laSA Se ljudje J1« o ^ jhVedno rSzgo- ib,, Jo ' p»vsod ob- Ki i« Ugodil nisklm na 4 0 * »mi-8 Volitve- ?-a- viji ^Sim u^° obenem *e .°blaSt ktm’/a nai- *o SVo,ar «ez n od !*ial0 planski odloke. ker v i 1 j i; n®cionali3\i 5 »'»raža V str*^ svo- Tot'a tudi druge misli in ugotovitve prihajajo vedno bolj do izraza posebno po našem podeželju: Enotnost, enotnost vseh Slovencev, kar nas je na tem ozemlju. Ta želja je v srcu v;’eh, ki Hočejo še živeti in si želijo napredka. Vse nas sili, da združimo svoje sile, zlasti dejsj;vo, da Italijani kujejo temne načrte na naš račun in se še bolj družijo v enotno fronto, da bi nam stopili za vrat. Poslušam dve ženski, ki se razgovariata v mali domači prodajalni. Tudi meni začnejo pripovedovati o primeru. ki se je zgodil nekemu domačinu. Fant je bil vedno doma, služil je najprej v italijanski vojski, odšel k partizanom, po vojni pa se vrnil domov in našel zaposlitev v Trstu. Pred nekaj tedni so mu vzeli delavsko knjižico in osebno izkaznico ter mu ponujali novo ,v katero so napisali na anagrafskem uradu, da je tuj državljan. «Presrrete barabe*, se jezi mirna ženska; «domačinu, ki se je tu rodil in živel, pravijo, da je tujec, onim pa, ki se pripeljejo z daljnega juga, dajo takoj vse dokumente, vse pravice in jih zapišejo, oa so domačini. Kdaj bo tega konec?» »Škarje in platno imajo v rokah, pa tako delajo«, pritrdi druga. «Vso korist im&-jo. rla Slovence brišejo, vpisujejo pa Italijane, esule in farne pritepence.« »Posebno zdaj. ko bi morale biti volitve, jih to skrbi in delajo na tem, da bi tim več Italijanov spravili v Trst, našim ljudem pa dali brco.» «Ze grozijo, zlasti bivši fašisti, ki so nas pred leti ustrahovali in preganjali; zdaj pa se šopirijo po Trstu, imajo mastne službe in delajo načrte, kako se bodo zopet vrnili.« «Ne bodo se več, ne. Naj se ie potolažijo.« «Ce bo šlo tako naprej, bodo debili pogum, pa boš zopet videla njihove lepe fris,e po Bazovici. Seveda coflja si ne bodo še stavili na glavo, delali pa bodo kakor prej.» «Ne vem, kaj bi naredila, če jih zopet zagledam pred mojo Kišo.» «Eh. draga moja, pokazali smo jim. kar jim gre, pa smo bili vsi eno takrat. Zdaj smo vsi razcepljeni, zato jim rastejo krila.« «Ma, kaj se ne bomo spametovali več? Kaj se ti zdi?« «Ne vem, kaj nam je, da je tako. Ti, jaz, on. tvoji, moji, katerega vprašaš, s kom govoriš, vsak je za to, da bi se združili in pokazali italijanskim šovinistom, da smn mi tu fioma in zahtevali. da nam oblasti priznajo naše pravice, kar nam gre.« «Res je! Samo veš, kaj je? Ljudje so za to, samo nekateri voditelji niso zadovoljni, ker jim bolj štima-jo računi, da smo sprti med sabo.» «Kaj se bojijo, da bodo zgubili krono z glave?« «Se kozfc se nam lshko smejejo.« «Nam ne, ampak tistim, ki bi nam morali £5ti za zgled.* ((Italijani se tesa veselijo, Vidali si viha rokave in nekaj mota in spletkari. Vse to gre nam v škodo.« Se bi lahko nadaljevali in napisali, kar so se dve Bazovki pogovarjali. Grenke stvari sta povedali, stvari, ki tarejo vsakega poštenega Slovenca. ((Veste, kako sta mi zagrozila pred nekaj tedni, ko sem bila v Trstu in srečala fašistona. ki sta bila med vojno v Bazovici? ,A-spettate ancora un poco. Tomeremo su e vi mettere-mo a pošto tutti. Non fia-terete piu!’ Preklete barabe!« Obrne se k meni: «Vj pa lahko napišete, kar ste slišali, saj je vse grenka resnica. Da bi vendar kaj zaleglo in bi se zopet znašli vsi skupaj, čeprav eni mislijo tako, drugi pa drugače, samo. če so poštenjaki in zavedni Slovenci.« PRAPROT September nam je razen suše prinesel tudi skrbi za vodo. Vodnjakov je pri nas razmeroma' malo, vodovod že več tednov ne deluje. Zaman smo prosili občino, da bi r.am preskrbela potrebno količino vode, čeprav njena uprava dobro pozna našo stisko. Poprava ceste počasi napreduje. Delo je prešlo v roke neki italijanski tvrdki 33. vrste, ki bi rada, da bi ji r.aš delavec pripravil čim večji dobiček. Zato nadzira zaposlene tako strogo, kot da bi bili kaznjenci. Pa so še drugi znaki, ki pričajo o brezobzirnosti tega podjetja. MiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMHiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiHiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiPiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutiiiiiiiiii miiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii Čuvajte otroke pred prometnimi nesrečami Toliko je bilo že govora o tem, kako bi se preprečile razne cestne nesreče, in vendar število žrtev iz drieva v dan narašča. Žalostno je dejstvo, da je med žrtvami ogromno otrok, ki so kljub pažnji staršev podlegli raznim prometnim nesrečam. Kako je mogoče, da postanejo žrtve prav otroci, ki bi morali biti po mnenju vsakega pametnega človeka, vedno pod varstvom starejših? Nič lažjega kot to... Na pločniku se na primer igrajo otroci. Brcajo žogo. V našem mestu je tako malo primernih prostorov, kjer bi se otroci brez nevarnosti pred avtomobili igrali; tako si pač izberejo za svoje igrišče pločnik, ki jim postane mnogokrat usoden.. Pri igri pazijo seveda, da bi žoga n'e priletela v okno in razbila šipo, ker bi to bilo treba plačati in v takem primeru bi jo vsi po vrsti pošteno, iz-kupili. Kačar se žoga zakotali na cesto, steče najurnejši ponjo, jo pobere in zmagoslavno prinese nazaj. In igra se začne znova. Toda ko je žoga vnovič zletela na cesto, se je zgodila nesreča. Mala šestletna deklica je postala njena žrtev. Zapodila se je na cesto, ne da bi pogledala, če je prosta ali ne. «Avto, avto!« so kričali otroci za njo, toda bilo je že prepozno. Kakor bi trenil, je bila deklica pod avtomobilom. Šofer je sicer skušal hitro zavoziti v stran, toda ni mu uspelo. Deklica je vsa v krvi obležala sredi ceste, dokler je niso odpeljali v bolnišnico. Tam ■“o jo sicer še rešili prec< smrtjo, toda ostala bo za vse življenje pohabljena. Se dolgo časa se bo morala verjetno zdraviti, toda popolnoma ozdravela ne bo nikoli. Podobno se je primerilo nekaj dni kasneje. Otrok, ki je mirno opazoval vrvež na cesti, se je nenadoma pogr.al s pločnika, Pa zakaj? Izza ovinka je privozil velik avtomobil, ki je vzbudil v otroku tako zanimanje, da je pozabil na vse dobre nasvete, ki mu jih je dala mamica. Stekel je na cesto, ne da bi se ozrl na desno in levo. z namenom, ča si pobliže ogleda avto. V svojem navdušenju seveda ni opazil, da drvi z nasprotne smeri proti njemu drug avto. Vsa šoferjeva previdnost ni nič pomagala — otrok je končal pod kolesi avta. Prisluškovali smo tudi tožbi nesrečne matere, kateri se je pred meseci prav tako otrok ponesrečil. «Lansko leto se je mojemu sinčku pripetila huda nesreča. Ko se je igral na cesti, ga je podrl avto. Zlomil mu je nos in poškodoval ustno duplino. Rane so se sicer zacelile, toda ostal mu je huoo iznakažen nos in tudi težko diha. Povrhu tega se mu na levem očesu stalno izteka gnoj. Peljala sem ga v bolnišnico. Zdravniki so ga dva meseca zdravili, pa ni nič bolje. Iz levega očesa mu še vedno teče gnoj. Zdravniki so mi sicer dalj upanje, da bo stvar prešla, toda jaz o tem nisem tako prepričana. Mislim, da se notranje poškodbe še niso zacelile. Otrok je postal tudi zelo živčen. Včasih je bil vedno vesel in razposajen, sedaj pa se ne smem niti pošaliti, P& je že ogenj v strehi. Je na moč rahlega spanja in se ob vsakem šumu prebuč'i. Včasih sem zjutraj porabila precej časa, preden sem ga spraviia iz postelje, sedaj pa je takoj po--konci. Nič ne vem, kaj bo z njim, samo to vidim, da ni več tak, kot je bil pred nesrečo.)) Lahko bi našteli takih nesreč na tisoče in tisoče. Kolikokrat smo sami videli otroka, kako se je iztrgal materi iz rok ter zdrvel na vrat na nos čez cesto. Mati se je medtem morda pogovarjala s kakšno znanko, ali pa si ogledovala izložbo. Otfok je sicer nekaj časa mirno stal ob njej; nenadoma pa se je naveličal ter po svoje krenil kar cez cesto. Mnogokrat je takšen njegov pobeg brez hujših posledic. še pogosteje pa privede do hude nesreče. Zato ne bo nikoli preveč opozarjati starše, da pazijo in gle-čajo na svoje otroke. Pametni steši bodo otroke tudi opozorili, kaj vse se jim lahko pripeti. če zdrve brez premisleka na cesto. Se posebej bodo o tem poučili otroke, ki začno hoditi v šolo. Skrbni starši morajo tudi prepovedati svojim otrokom vsako pohajkovanje po cestah. Seveda bi do marsikaterih prometnih nesreč ne prišlo, če bi se potniki in vozniki ravnali po prometnih predpisih. Toda žal je tako, da vzame človek stvar resno le tedaj, ko je bil že ((opečen«. Opozarjamo zato starše, da pazijo na svoje otroke, da jih ne prepuščajo cesti ter da raje zamučijo z njimi dnevno nekaj ur ter jih peljejo na otroška igrišča, ali pa v par-k?e. kjer se bodo po mili volji igrali, ne da bi bili vedno izpostavljeni smrtni nevarnosti. NEKAJ ZA LEPOTO tvojega telesa in obraza 1. Ce imaš dvojno brado, se dvigni zjutraj, ko si Se v postelji, lezi vznak in počasi dvigaj zgornji del telesa in še glavo posebej. Brada je potisnjena naprej, miške na vratu morajo biti napete. Spodnji del brade trdo masiraj z obema rokama od brade proti vratu. Roka naj bo stisnjena v pest, z zgornjimi členki prstov masiraj brado in vrat vsako jutro. 2. Vsako jutro skoči urno iz postelje, 5-6krat globoko vdihni jutranji zrak, roke pregibaj kot pri plavanju, zgornje telo pa kot bi se hotela potopiti v vodo, vznak, na desno, na levo in naprej. Dvakrat obidi sobo po prstih. Okno naj bo odprto, obleka naj te ne ovira, lasje naj ti padajo prosto, da se prezračijo. Potem jih krtači s trdo Ščetko navzgor. S tem jih krepiš in če delaš to vsak dan, jih ohraniš čiste, ne da bi jih pogosto umivala, kar nekaterim lasem škodi, 3. Odpri prho, če jo nimaš, pa pipo pri vodovodu in se vsa umij s čim bolj hladno vodo, če to ne škoduje tvojemu zdravju. Ce tega MODNI POMENKI ne preneseš, poskusj tako imenovani «škotski» način: najprej si zdrgni telo s prtičem, namočenim v vroči vodi, nato ponovi isto' dvakrat z mrzlo vodo. Zlasti za ljudi s slabimi živci je ta način zelo priporočljiv. ■ 4. Sedaj je čas kumaric. Uporabi prvo vodo, ki jo oddlješ, za umivanje obraza. Pazi, da te prve vode še ne boš solila. Preko poletja si obraz stalno umivaj s ku-marično vodo. Koža bo postala prožna, pore se ti bodo zožile. 5. Pri umivanju si posuši telo tako, da ga drgneš s frotirko toliko časa, da pestane koža rdeča, 6. Ce hočeš imeti lepe zobe, opeči košček starega kruha in ga zmelji v moko. Uporabljaj ga kot zobni prašek. Zobje bodo postali beli in bleščeči. 7. V času menstruacije si bolj živčna in bolj trudna na pogled. Natri si obraz s krpico, namočeno v lipovem čaju. Črte obraza bodo postale spočite, koža na licu bo sveža. Delaj to redno, kadar si utrujena. Iščem in ne najdem. Ne vidim nikjer več klasičnega kostima. Izginil je iz mode. Njegovo mesto so prevzeli kostimi lepega, izrednega kroja. Krila so ozka in široka, jope dolge in kratke, podobni ekstremi veljajo za. ovratnike. rokave, gumbe in žepe. Predstavljam si zadrege, ki jih bo povzročila ta velika izbira. Edina rešitev je, da si napravimo več kostimov, ne bo jih nikoli dovolj. Športni in djopoldamki kostimi imajo ved krat nagubana krila ter kratke jopice, okrašene z mnogimi gumbi. Popolnoma rtov je kostim brez ovratnika. Prvi na skici je tak ter ima še več posebnosti. Blago je debelo in kosmato. gumbi zelo veliki, kimono rakavi, odstopajoči žepi. Torej dovolj nadomestila za . izgubljeni ovratnik. Okoli vratu se ovija mehka žametna ruta. Popoldanskih kostimov ne moremo spoznavati po značilnosti dolžine jopice ali šinne krila. Označujemo jih popoldanske, ker no zelo elegantni in večji del temne barve. Dolžina jope gre od širokega bolera do dolžine kakšnega izrednega modela. Srednja skica nam kaže izredne praktičen kostim. Toplo, debelo blago visoke zaprte jope bo kljubovalo prvi burji. Poleg tega je jopa uporabna ne samo v zvezi z istim krilom, temveč kot ogrinjalo preko drugih oblek. V črnem predstavlja eleganten popoldanski kostim. Večerni kostimi so se vedno v modi ali bolje sedaj so na višku. Njihovo eleganco povečuje čista linija, krzno, vezenine in dragoceno blago. Faix>rit je žamet. Izpod elegantne a preproste jope se često skriva dekoltirana večerna obleka. Naša zadnja skica kaže kostim, ki bi lahko bil jutranji, popoldanski ali večerni. Različno blago daje temu kostimu vedno novo lice. Preko drobno zaprtega sprednjega dela je ukrojen boleru podoben del s stoječim ovratnikom in velikimi reverji. Mislite, da bi se branile takšnega kostima, če bi bil žameten, iz črne volne ali iz finega športnega blaga? Sonja Mikuletič Palme KUHINJA RIBE V MARINADI Za to jed so prikladne bolj mesnate ribe, kakor skombri, sveže sardele, sardoni, jegulje, borboni in druge. Odreži tem ribam glavo, očisti jih, posoli jih, povaljaj jih v moki ter ocvri na oliu. Zloži jih potem v skledo drugo poleg druge, vmes pa deni celega popra in na tanke rezine narezane limone. Olju, na katerem so se cvrle ribe, prideni še olja in kisa, sesekljane čebule, česna, peteršilja, zelene lavorjev listič, malo dišave in dva lističa rožmarina. Kuhaj to omako četrt ure in oblij z njo pripravljene ribe. Omake mora biti toliko, da popolnoma pokrije ribe; ako je je premalo, prilij še malo kisa. Ta jed se v zimskem času ohrani tudi več dni. JABOLČNA TORTA Napravi testo iz 1/4 kg presej*, ne moke, 1/8 kg surovega masla, iz 1 jajca, 4 žlic sladkorja in, 2 žlic kisle smetane. Zvaljaj ga za pol prsta debelo, odreži dve okroa gli krpi, kakor za torto, ter položi eno v namazan model, nanjo deni vrsto olupljenih in na listke zrezanih jabolk, potresi jih s cimetom in sladkorjem, pomaži rob z beljakom in pokrij jabolka z drugo krpo. Peci v neprevroči peči. ZDRAVNIK VITANIiNi In alkoholizem Mnogo govori v prilog dejstvu, da leži vzrok strasti do uživanja alkoholnih pijač f neki še nedognani presnovni motnji organizma alkoholikov. Eksperimenti pri živalih so pofcazaii, da živali, ki uži. vajo hrano, v kateri ni vitaminov. pijejo z dosti večjim poželenjem in slastjo vodo, po. mešano z alkoholom, kot to delajo živali, ki so hranjene s hrano, ki vsebuje velike količino vitaminov. Na bostonski univerzitetni kliniki so delali poskuse s pet_ desetimi težkimi alkoholiki. Prva polovica bolnikov je dobivala vsak dan s hrano velike količine vitaminov, drugi polovici pa vitaminov sploh niso dajali. Izkazalo se je, da so ti-st>, ki so dobivali visoke vitaminske doze, imeli veliko mamjše poželenje PO alkoholnih pijačah kot oni, ki niso dobivali vitaminov.i V času ko so dobivali vitamine, se je tudi splošno telesno stanje alkoholikov zelo zboljšalo. Jz teh poskusov sledi, da je možno zmanjšati strast do alkohola, če uživamo redno in stalno mnogo take hrane, ki je bogata na vitaminih, kar velja zlasti zq sadje in zelenjavo. Med vsemi vitamini so v tem smislu najbolj učinkoviti C. vitamin ter vitamini tako ime. novanega B kompleksa. Ce pa združimo vitaminsko zdravljenje z dovajanjem hormona nadledvične žleze, so uspehi še boljši in trajnejši. ZDRAVLJENJE s sadjem Ali so sadne kure zdravju potrebnč? Res zdravim ljudem sadne kure niso neob- w mm, ""m m m ar* h mm. mi. m mA mm. §mm m9- m m mm mm, m. y/,-w/ mwM. 'mm wmw mmm. m/m. mma wm? wa mmm wmm mmmm. wmm mm ''M iHH UP iHH !H llllllinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllilllllUilllillllilillllllllllllilillUMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIlllllllilllllllllllllllllllllllllillltllllllllllllllMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIII PRIDELOVANJE VRTNIH SEMEN Vrtnarstvo je v današnji človeški družbi izredno velike važnosti predvsem pri prehrani tako podeželskega kakor tudi mestnega prebivalstva. V splošnem gospodarstvu in zlasti pa še v gospodinjstvu igra prav ve. liko vlogo, kajti ni ga skoraj obeda in večerje brez vrtnine, ki pospešuje človeško prebavo, mu osveži teho in ga brani pred raznimi beleznirm. Tej panogi kmetijstva posvečajo vsepovsod vedno večjo pažnjo in skrb. Predpogoj za uspešno, občekor iatno vrtnarstvo pa je tudi dobro in pravo seme. Malo, nič ne pomaga vrtnarju še najbolj rodovitna zemlja in tudi ne največja obilica vode, če pa nima dobrega, gotovega in pravega ali pristnega semena. Kakovost vrtnine je predvsem odvisna od semena Pri nabavi in rabi vrtnih semen Pa ni mogoča samo zamenjava raznih vrst in družin vrtnih rastlin, ki povzročajo vrtnarju večkrat ogromno škodo. Dogodi se prav lahko tudi, da rastline iz domačega ali nabavljenega semena odgovarjajo vr. sti, ki jo vrtnar pričakuje, toda’ samo po zunanjosti in po splošni obliki. Ne odgovarjajo pa njegovim, odnosno željam kupcev in potrošnikov glede barve, okusa, velikosti ali debelosti ‘sadeža in tudi ne glede dobe ali trajanja zrelosti. Gotovo ni Za umnega vrtnarja vse eno ako dobi n. pr. cvetačo, ki postane godna za trg šele januarja, namesto da bi jo lahko pobirali že novembra dli za božične praznike, ko se navadno še najlepše proda. Okus domačega radiča, ki je toliko cenjena zelenjava na tržaškem trgu, je gotovo boli odvisen od vrste odbranih rastlin, iz kdte-rih je bilo pridobljeno seme, kot pa od kakovosti zemlje, na kateri raste, oziroma od močnejšega ali/šibkejšega zalivanja. Ka.kovo4 vrtnine je torej v prvi vrsti odvisna Od kakovosti semena, ki ga vrtnar seje. Kvaliteta semena samega pa je določena predvsem od lastnosti rastlin ,iz katerih je bilo seme pridobljeno pri vrtnarju ali pa pri semenogojcu. Ze stari pregovor pravi; »Sad ne pade daleč od drevesa», ali pa «Kakš-ni 3‘arši taki so otroci«. In kar velja za sadno drevje, velja gotovo tudi za urtnino. oziroma za vsa živa bitja sploh, To pravilo velja za praktičnega vrtnarja še posebno, ie V zaboju osamniku iz goste mreže so družine izbranih semente varne pred nezaželenim opraševanjem. pomislimo, da predstavljajo vrtne rastline po svoji današnji obliki in kakovosti najbolj nežne in žlahtne rastline, ki so sad skrbnega negovanja in odbire z velikim trudom preko nešteto pokolenj pridnih vrtnarjev. Izšle so povečini iz navadnih divjih zelišč, k{ nudijo v svoji prvotni, divji obliki komaj za živini užitno krmo. Oplojevanje vrtnih semen Kadar pridelujemo vrtna semena. moramo paziti tudi na dejstvo, da se posamezne in vrste vrtnine kaj rade izpridijo, ali degenerirajo, bodisi zaradi križanja cvetja sorodnih vrst, bodisi zaradi tendence, oziroma dedne lastnosti vseh rastlin in živih bitij sploh, da se vrnejo s časom zopet v prvotno obliko svojih staršev in dedov iz katerih so izšle. Glede na ti zadnji dve lastnosti je zelo važno vedeti na kakšen način se vrši oplojevanje cvetov onih sort vrtnin, iz katerih želimo pridelovati sei mena. Ni mesto tukaj, da bi se spuščali v opisovanje kako poteka opraševanje ali oplojevanje cvetja pri posameznih rastlinah in tudi ni rnogoče podaiti tukaj natančnejšega pOpisa sestavnih delov cvetov, ki jih je narava ustvarila z namenom oplojevanja in razmnoževanja. V glavnem bodi povedano, da razlikujemo pri cvetju prašnike ki izločajo cvetni prah ali pelod — kar —odgovarja moškemu se. menu in pa pestič, ki sprejema cvetni prah — kar odgovarja ženskemu jajčku. Potrebno je, da pozna vrtnar pri pridelovanju semena na splošno način oplojevanja posameznih vrst in družin svojih vrtnih rastlin. Le oplojen cvet lahko tvori kaljivo in življenja sposobno seme. Oplojevanje samo pa, to je prenos cvetnega prahu iz prašnikov na pestič, se vrši v naravi na sledeče tri načine in to predvsem glede na obliko, ki jo imajo cveti posameznih rastlin zlasti v pogledu prašnikov in pestiča: 1. Cvetni prah ali pelod pade na obliko, ki jo imajo cve-istega cveta, kar imenujemo sa. moprašenje ali samooplojeva-nje; cvet je «samoprašen»; 2. pelod prenašajo razne žuželke, predvsem čebele iz prašnikov enega cveta na pestič drugega. Tak cvet je tujeprašen in sicer «.žužkOprašen«; 3. cvetni prah prenaša veter iz prašnikov enega cveta na pestič drugega. Tak cvet je tudi tujeprašen in sicer avetropra-šen«. Izmed vrtnih rastlin prištevamo k prvi skupini ali k samo-prašnim cvetom stročnice, kakor grah in fižol. V drugo skupino ažužkopraških cvel6v» pa spadajo bučnice: jedilne buče, kumare, meloni itd. b) družina križocvetnih — cvetača, zelje, ohrovt itd. c) kobulnice — korenje, peteršilj in zelena. K tretji skupini prištevamo predvsem a) špinačo in peso — zimska in poletna špinača, g redna pesa in blertva; b) družino cikorij — radič, endivija, prava cikorija ter slednjič c) družino solat: glavnata solata, rezivke in rimske solate. Postopek pridobivanja semen Kadar poznamo te lastnosti rastlin pri opraševanju ali oplojevanju, tedaj nam je jasno, kako moramo postopati pri pridobivanju njihovih semen v tem pogledu. Koristi vrtnarja pri pridelovanju semen tičijo v tem, da pridobi iz svojih rast. tin čim več didbriga, pravega semena, iz katerega bodo izrast-le vsaj enako dobre in po možnosti še boljše vrtne rastline, kakor so bile one. iz katere je pridelal seme. Da bo dosegel to *) največ ji meri, se mora držati zaradi prej navedenih dejstev sledečih pravil: 1. Za pridelovanje vrtnih semen odbere vrtnar le one rastline, ki vsebujejo vse dobre in cenjene lastnosti dotične vrste ali sorte vrtnine glede na velikost in rodovitnost, kakor tudi na okus, barvo in zgednost razvoja ter zrejanja in tudi glede na odpornost proti vremenskim neprilikam ter •proti raznim boleznim, Z- Odbrane, najlepše rastline iste vrste, odnosno iste družine, zlasti če te spadajo v drugo ali tretjo skupino z ozirom na njihov način opraševanja, to je če so tJijeprašne pa naj si bodo to žužkoprašne ali vetroprašne. Ako izolacija semen ni temeljita se bc cvetje skoraj gotovo križalo in vrtnarju se bo serta vrtnine kmalu izpridila ali sprevrgla. Odbrane tujeprašne semenice ločimo od ostalih tako, da jih presadimo v oddaljenost vsaj 200 m od neodbranih, manjvrednih semenic iste ali sorodne vrste, ali pa jih prekrijemo z navadnim pajčolanom oziroma ’ z garzo, če so to zužkoprašne in s steklom pa, če so vetroprašne. Na dno presajamo glavnate solate, korenje gomo-Ijasto zeleno, redkev in gredno peso. Pokrivamo pa največkrat razne sorte cvetače, zelja in druge bolj cenjene, tujeprašne vrtnine. Pri tem postopku mora vrtnar paziti, da ne bo v na- vedeni razdalji, oziroma v krogu izolacije cvetela istočasno z odbranimi semenicami niti ena sama rastlina sorodne in manjvredne vrste. Ako ne bo vrtnar posvečal posebne pozornosti tem zahtevam, bo zaman njegov trud negovanja in odbiranja rastlin, kajti pridelano seme, čeprav domače, ne bo dajalo več rastlin čiste in prave sorte oziroma zaželene in cenjene vrtnine. A. C. NAPENJANJE V čem tiče pravzaprav vzroki napenjanja? Vzroki napenjanja so v napačnem krmljenju v hlevu, največkrat pa v napačni paši. Močno rosna in skdro zmrzla trava povzroča ohlajenje želodca in naglo napenjanje, zaradi česar v mnogih primerih govedo v prav kratke^ času pogine. Ako po-kladamo živali sparjeno travo, ki je ležala na kupih in se je že ogrela, imamo bolezen tu. Ako govedo takoj napojimo, ko se je nažrlo zelene krme, ako na pomlad naglo menjamo suho krmo z zeleno, se nam nesreča lahko pripeti. Ako krmimo s plesnivim senom, se pojavi poleg drugih bolezni tudi napenjanje. Posebno je znano, da povzroča napenjanje sparjena detelja in lucerna. Napačno krmljenje povzroča, da se v želodcu goveda pričnejo tvoriti plini v večjih množinah, vamp se razširi in lahko dvigne trebušne stene nad ledvično vretence. Včasih reši govedo le hitra pomoč. Poznamo več načinov, kako naj živini v tem primeru pomagamo. Ker želodec pri naglem napenjanju preneha delovati, ga poskusimo spet spraviti v tek s tem, da pritisnemo z dlanmi na levo lakotnico. Lahko tudi zgnetemo dva trda šopa slame ter z njima levo lakotnico prav krepko masiramo. Tudi polivanje z mrzlo vodo po križu in po lakotnicah ima včasih dober uspeh. Ce postavimo govedo do trebuha v tekočo vodo, živina včasih ozdravi. Pri poroča se nadalje, da zatakne^ mo govedu skozi gobec debelo vrv, ki jo zavežemo za rogove, govedo_ vrv žveči, kar mogoče povzroča porigavanje, torej izločanje sape skozi požiralnik iz KMETIJSKE ZANIMIVOSTI V desnem kotu slike vidimo najboljšo molznico na svetu, črno kravo z belimi lisami angleške pasme, tako imenovano uManning. [ord Faith Jan Gracetulu, ki je nedavno dosegla svetovni rekord. iiGracefulu, ki je sedaj 13 let stara, daje dnevno 33 kg mleka in je prekosila ameriSko molznico «Ormsby Queen», ki Je poginila z 18 leti in Je dala za časa svojega življenja približno 121.500 kg mleka. pri živini želodca. Ce to ne zaleže, uporabimo takoj amoniakovo raztopino. Štiri ali pet navadnih žlic amoniaka vlijemo v liter vode in damo to tekočino živali. Od zdravil, ki naj bi bila vedno pri rokah, je omeniti še apneno vodo. To vodo pripravimo takole: vzamemo dve žlici živega apna na liter vode. Ko apno v vodi ugasne in se raztopi, precedimo to zmes skozi platneno krpo ter jo vlijemo govedu v gobec. Ni napačno, če pridenemo poprej tako pripravljeni apneni vodi tudi kozarček žganja. VBOD v LAKOTNICO. V primerih, ko vse to nič ne pomaga, je potreben - tako po preteku kakšne pol ure - vbod v vamp s tako imenovanim trokarjem. Ta vbod napravimo takole: Blizu zadnjega rebra 3 do 4 prste više in na vodoravni črti. ki drži od njega do bedr-nice, približno v sredi trikota, ki ga tvori normalna jama leve lakotmice, izberemo točko za vbod. Tam obrijemo dlako in operemo obrito mesto z vodo in milom. Tudi trokar dobro razkužimo. Nato trokar nastavimo na levo lakotnico, in sicer tam, kjer je najbolj napeta, in z gotovim udarom zabodemo trokar v lakotnico. Paziti pa moramo, da je ost bodala obrnjena tako, da bi v podalj-šavi prodrla ravno na sredino trebuha pod vampom. Bodalo izderemo, nožnica pa ostane v lakotnici toliko časa, dokler nismo gotovi, da ni nič več plina v želodcu. Tvega po vbodu. k0 je vsaka nevarnost že minila, izderemo še nožnico. Priporočljivo je tudi, da rano nato še dodobra očistimo in razkužimo z lizolom ter jo zavarujemo pred muhami, tako da privežemo čisto platneno krpo na rano. Kdor napravi vbod, si mora dobro zapomniti, da je s tem rešij žival naglega pogina, da pa ji je _ potrebno še primernega zdravljenja, preden zares okreva. Na vsak način je treba držati žival po vsakem vbodu v vamp najmanj po en dan v strogem postu. Se kakšen dan jo krmimo pičlo, kajti obil. na krma bi mogla povzročiti ohromitev prebavil. Tudi odvajalno sredstvo je vedno na mestu. Boljše kakor zdraviti, pa je že prej skrbeti, da žival ne oboli. Zato je treba še enkrat poudariti, da izločimo iz krme vse snovi, ki so močno vodene, in da živini ne pokladamo nikoli preveč rdeče detelje in lucerne, posebno ne vlažne ali pa ugrete. Tudi od slane oparjena trava je nevarna. B. hodno potrebne, toda, koliko je ljudi, ki bi bili popolnoma zdram. Ni jih mniogo. Večina ljudi preko štirideset let atu. di mnogo takih, ki te siaresti še niso dosegli, nosi v sebi kal te ali one bolezni. Za zdravnika je pogosto zelo težko dognati zgodnje spremembe in motnje v organi& mu, ker navadno ni mogoče z gotovostjo zaznati začetnih znakov vsake bolezni. Cim opazi nekdo prve znat ke motenj v presnavljanju, zlasti še tisti, katerega predniki so bolehali na presnovnih boleznih, naj začne iz previdnosti z zdravljenjem s sadjem, in sicer na ta način, da zauživa po dva ali tri dni na mesec le sadje. Tako si bo zboljšal telesno odipomost in ohranil zdravje. Kakšen jft postopek zdravljenja s sadjem? Najprimernejše je, če pričnemo s kura na kak dela prost dan, najbolje v nedeljo, ker bi sicir v nasprotnem primeru samo uživanje sadja utegnilo zmanjšati delazmožnost. Na dan užij približno en do en in pol kilograma sadju, na primer, borovnic, jagod, jabolk, hrušk ali kake druge vrste in ga primarno sladkaj, Za zvišanje kalorične vrednosti lahko douaš suhih fig ali nekaj o rehov. Za pijačo čez dan u-porabljaj sadne sokove ali domač čaj. Ce vzameš opoldne poleg tega še kako toplo jed — pred vsem obrok kuhanega sočivja z enim ali dvema krompirjema — ne bo kuri prav nič škodilo. Zjm troj in opoldne lahko poješ še košček kruha z medom, Ta način sadne kure je prav vsakemu dostopten, zlasti še takrat, ko je po vse d dovolj sadja in ni predrago. Med ljudstvom je splošno razširjeno mnenje, da ne smeš obenem s sadjem piti vode. Kako je s to zadevo?, Seveda se pri tem običajno nič ne zgodi, znani so pa vendarle primeri, ko to resno škodi in povzroča bolezenski zapljetljaje. Ljudje menijo, da sadje po zauživanju vod« v želodcu nabrekne, in zamaši njegov izhod. Temu pa ni tako, kajti zgrizeno aadje ne nabrekne niti v vodi niti v želodčnem soku in taki bolniki nimajo zamašenega želodca, temveč vzrok leži nižje in sicer v črevesu. Ljrudje, jedo umazano, z bakterijami okuženo sadje. Poleg tega zgrizejo sadje le površno tako, da se hraniva iz sadja prebavijo v zgornjih delih črevesa, le deloma'. Na ta način pridejo še neprebavljeni, na sladkorju in ogljikovih hidratih, bogati ostanki sadja v nižje predele črevesja, kjerr. se tvorijo pri varjenju velike količine plina. To lahko povzroča napihnjenost v trebuhu, bruhanje, omrtvičenje črevesa in s tem njegovo popolno zaporo. To je stanje, ki mu zdravniki pravijo parcUU tični iVeus. Potrebno je tore), da uživamo le čisto sadje, da ga umijemo, ga> skrbno zgrizemo in da ne pijemo pri tem večjih količin vode. Popolnoma neškodljivo Pa je, č'e te sadju izpijemo kozarček sadnega soka ali čaja, Samo po sebi je razumljivo, da je surovo sadje učinkovitejše kot kuhano, saj se pri kuhanju uniči večji del vitaminov. Vrednost kompota ji pa vseeno večja kot mnogih drugih hranil, kajti kcrnpdt vsebuje mnogo važnih sestavin sadja, ki so potrebne človeškemu organizmu. Opozoriti moramo tudi na koristnost. sadnih sokov, ki so poleg mleka pač najbolj zdravilna pijača. dr. S. S SLADKA PARADIŽNIKOVA OMAKA Skuhaj v goveji juhi tri paradiž, nike-, potem napravi bledorjavo prežganje in pretlači vanjo paradižnike z juho vred. Prekuhaj še enkrat in dodaj po potrebi še nekaj goveje juhe v omako, kateri dostaviš tudi soli in sladkorja, kolikor se ti zdi. Sladkor deneS lahko tudi v obelo, še preden si naredila prežganje,' in naše kulturno življenje PEFA jvtie- Društveno delovanje se bo začelo kmalu oživljati in treba bo že misliti na jesenske in zimske kulturne prireditve. Prosvetno delo Uo zajelo zopet dramske družine, pevske zbore, telovadne odseke, folklorne vkutpine; nič manj lepo bo delati krajše enodnevne izlete, izposoditi si v društveni knjižnici dobro knjigo in se na večer p6muditi v čitalnici. Z eno besedo, vse, zlasti pa mladino, čaka prijetno delo, v katerem bo merita svoje duševne in telešne sposobnosti. Vemo, mnogo je treba truda in požrtvovanja preden dobro pripravimo za oder dramsko igro; tudi vsaka pesem, če jo hočemo podati to(no in občuteno, zahteva svoj napor, kaj šele več pesmi, da izpolnimo ves spored enega večera. Isto velja za folklorne in telovadne nastope, kjer je treba spraviti v popolno harmonijo ritem, gibe, kretnje, silo več desetin, stotin, tisočln telovadcev, telovadk in plesalcev. In vendar prispevamo in izvedemo vse to prav zaradi tega, ker je v nas volja in zavest dolžnosti do skupnosti. Priznati moramo, da je ob javnih nastttpih v nas tudi veliko zadoščenje, ko ljudstvo Vidi in čuti, da se ne branimo nobenega dela, ko gre za splošne koristi našega naroda, ki se je ravno na težkem in ogroženem terenu v Trstu in okoli Trsta ohranil skozi vsa stoletja do danes samo po zaslugi svojih pridnih rok in svojega bistrega uma. Toda, ko gledamo tu in tam delovanje nekaterih društev, opazimo, da sloni večkrat pretežni del dela na ramah starejših članov in članic. Pred očmi imamo pevski zbor, v katerem skoro ni mladega pevca ali pevke. In vendar je bila pesem tista pogonska sila, ki je bodrila vso našo mladino v borbi proti okupatorju, ki jt utrjevala za/vest našega ljudstva v dolgih 25 letih narodnega zatiranja. Zato je nemogoče misliti, da bi ravno v mladini zamrl smisel za našo lepo narodno in umetno pesem in to sedaj, ko moramo po zmagi utrditi naše kulturno življenje, če hočemo, da bomo napredovali tudi gospodarsko In politično. Kakor je lepo In vredno vsega priznanja, da se oklepajo naše pesmi s takšnim ponosom in veseljem vsi naši »stari«, je potrebno, da tudi mi mladi širimo slovensko pesem posebno danes, ko bi nas naši nasprotniki najraje utopili kar v žlici vode. Važno je še to, da morajo imeti tudi pevski Zbori svoj naraščaj, sicer bodo nekega dne onemeli. Oraga Juca! Kakor vidim no odložene volitve povzročile zaskrbljenost. Toda j(tz te odločitve zaenkrat ne jemljem resno in ne morem razumeti, kaj je treba radi tega Lahe Zmerjati in kleti. Saj imamo ja dokazi, da prav čas ne dela zanje in o tem nam priča jasno zdajšnje nepovoljno stanje v vseh tržaških laških strankah, ki tako so oslabele, da volitev se bojijo kakor same božje strete, Kakor veš, pred dveml leti te bojazni še ni bito, ker je marsikakš nfi teslo v zmoti zanje še volilo. De Gasperj v ZDA: Dajte ubogem^ slepcu DVOPOTEZNI PHOBLEM LAHKA ATLETIKA na poštnih znamkah Ježek z sl la ve v kcnservni škatli Toda danes je drugače. Položaj se v Trstu čisti In večina je spoznala, kaj so laški šovinisti. (Nadaljevanje) Od različnih metov je najbolj zastopan na znamkah met kopja. Metalca kopja vidimo že na belgijski znamki iz leta 1920, ki je bila izdana na čast VII. olim* piade v Antvverpnu. Približno isto sliko vidimo tudi na nemški znamki iz serije na čast XI. o-limpiade leta 1936 v Berlinu. Metanje kopja prikazujejo Se naslednje znamke: romunska iz leta 1937, ki je bila izdana ob petindvajsetletnici UFSR (Zveze romunskih Športnih organizacij) in romunska iz istega leta iz serije, ki je posvečena VIII. balkanskim lahkoatletskim igram: litvanska iz leta 1938 iz serije, ki je posvečena Baltski olimpiadl; grška iz leta 1939, ki spada k seriji izdani ob X. balkanskih lahkoatletskih igrah v Atenah (na štirih znamkah te serije so prikazani lahkoatleti iz dobe stare Grčije); kot zadnja pride jugoslovanska; ki je bila izdana ob balkansko - srednjeevropskem prvenstvu v lahki atletik) leta 1948 v Beogradu. Metanje diska vidimo tudi Že na belgijski olimpijski znamki Iz leta 1920, dalje na ameriški znamki, ki je bila izdana leta 1932 na čast X. ollmpiade v Los Angelesu; tovrstno metanje je naslikano še rva sovjetski znamki lz leta 1938, ki spada k Športni propagandni seriji, na bolgarski Iz leta 1939, ki je bila izdana ob IX. bolgarskih Športnih tekmah društev organizacije ccJunak«. Metalec diska na »tej znamki je povzet iz starogrških kipov. Disko-bola vidimo tudi na turSki znamki, ki je Izšla ob XI. balkanskih lahkoatletskih igrah v Ankari leta 1940. Met krogle Je prikazan na nizozemski znamki, ki je IzSla ob IX. olimpiade v Amsterdamu leta 1928., na jugoslovanski znamki, ki spada k seriji na čast IX. balkanskim lahkoatletskim igram leta 1938 v Beogradu, na jugoslovanski znamki, ki je bila izdana ob baikanako-srednjeevropskem prvenstvu v lahki atletiki leta 1948 in na bolgarski športno-pro-p*sandn| znamki iz leta 1991, Metarje kladiva pa je skor*j odsotno na filatelističnem podroC. ju; vidimo ga le na sovjetski znamki, ki je bila izdana ob drugem vsezveznem fizkulturnem dnevu 21. julija 1940. Od skokov se najlepše prika-1Uje na sliki < skok v višino s 'I’ega vi-' dimo na bolgar-*T! *k‘ znamki iz le-'a 1935, ki je blla ‘zdana °b 'Mmmii osmem kongresu nPgg&M bolgarskih šport. »ih organizacij -3 (Junak) v Sofiji; dalje na jugoslovanski iz 1. 1938, ki spada k seriji na čast IX. balkanskim lahkoatletskim Igram, na turški iz leta 1940, ki Je bila izdana ob XI. balkanskih lahkoatletskih igrah ter na jugoslovanski znamki iz leta 1948, ki Je izšla ob balkansko-srednjeev-ropskem prvenstvu v lahki atletiki. Navaden skok v višino je viden na znamki, ki jo je izdala romunska poštna uprava ob VIII. balkanskih lahkoatletskih igrah v Bukarešti leta 1937. Skoka v daljino In troskoka pa ne vidimo nikjer. Po tem pregledu lahko ugotovimo, da je bila večina teh znamk izdana ob raznih športnih manifestacijah ali pa v sklopu propagandnih serij o Športu. (Konec) Ce odlagajo volitve, torej gre le njim v ikono, kajti njihovi pristaši spregledujejo zablodo Alenčic« je bila s svojim starejšim, bratcem v potujočem cirkusu. «0, glej, Marko!« je vzkliknila. «Poglej žirafo! Kaj misliš, če ima ta i>ival mokre noge, ali jo tudi začne vrat boleti, da ne more več požirati?« »Mendas, važno odgovor} Marko. «8srno iele čez teden dnd!» « * * Ko je mala Tončka prvič v življenju videla ježa je vzklik^ nila: «Mama, glej. glej, tamle pa teče živa krtača!« • * * »Mamica, meni se je sanjalo, da sem, se vozil s čolnom in da sem padel v vodo. Ali se mo-ram kljub temu danes umiti?« S tem zaključila bom danes, ker bom šla še na rtzstavo aV°* USiV na stadion in če utegneš MC<5 nj’ml 1e tUdl " pridi tudi sama. Zdravo! B.: To je popolnoma miinniapll Vilno. Pri »Demokraciji* : lil UJUUU jo glavr 0 besed0 krile Naročnik: Tale suknjič vas soclalci in ti skrbijo P° prosim, da mi malo popravi- tem pismu za — vdov* te. Rokavi so preozki, treba sirote. Ena je vdova, jih je nekoliko razjiriti. Pa ... Krojač: Prav. Toda opozo- . ^i. riti vas moram, da so sedaj SlIlRPP II Juli ozki rokavi modemi in da IIIIIIUU III popravilo ni ravno nujno. Mihec: Po kaj pa ie. Naročnik: Kar napravite1 Gromiko v San Franc1 Ne pozabite, da sem, poslanec Saj ni niti spregovoril v parlamentu in da za svo- sede, je delo potrebujem rokave. Jakec: Gotovo je 11 ki jih lahko vsak čas zavi- ustreči Japoncem, da oS( *iam- sprejme njihovo za^v . Kajti le strahu pred s°' fliko modrine ^ Novinar: Kaj pravite, ono- pogoje, revole. zakaj je general Win-terton odgodil volitve? RHfO: Zakaj je t0 storil, ne vem in me tudi ne briga. Vsebako pa bi bil general lahko zaslužen zdravnik. se nadalje, Potemtakem pri volitvah čez dve leti bodo morali pristaše bržkone na prste šteti! (C. Stanley, «Chess» XI., <949.) Beli vleče in da mat v dveh potezah. GRUENFELDOVA OBRAMBA Beli: PINZON Crni: OPSAHL (Peru) (Norveška) 1. d4, Sf6; 2. c4, g6; 3. SC3, d5; 4. Lg5. d:c; 5. e4, Lg7; 6. L:c4, 0—0; 7. Sge2, c6; 8. o—o, Da9; 9. e5, Sd5; 10. L:d5, c:d; 11 L:e7, Te8; 12. b4, Dc7; 13. LUG, Dc4; 14. Tel, Le6; IS, 8f4, Sa6; 16. b5, Srni preda. To je ena! Z isltim tempom kakor laški šovinisti pa izgubljajo kredite tudi vsi kominformisti. Tam beie somišljeniki v trumah iz zloglasne stranke, ki z lažmi in strahovanjem skupaj še drži ostanke nekdaj močnega partita. Kakor vidiš, le kanalje bodo samo izgubile Zdaj pa druga plat medalje. UGANKE 2A BISTRE GLAVE Pod iglato goro vem za Jrno vojsko. Tenka žica, v žici iskra, v iskri novica. mi Slovenci pri volitvah zadnjih Čisto razkropljeni smo vsekakor pridobili tn več nismo razdvojeni, rekla bi, vsaj v taki meri ne, kot smo MU pred leti. Sicer pa menda ni treba, da nastopim še z nasveti LISICA IN KRT Učitelj: Ta ples j* noma enostaven; P Dva koraka naprej, t zaj. tn tako dalje: nazaj ... Učenec: Aha! Ze kakor r.« Koreji. Lisica je vprašala krta; «Zaka.j so vrata tvojega doma tako ozka?» «Zato, da ne moreš k meni na obisk,» Je odgovoril krt. ZABIT! UČENEC ■MARKO GOLAR. MEKEČI A.: Kaj je imej Vot f da je umrl. Saj je šele 85 let. a H.: Mislim, da je im«1 S ce. Prehitro se je Po111 Januar za peč se gorko stiska, februar ie iz kožuha gleda, marec s prvim cvetjem se [odeva a april z deževjem nam pre-tseda. V maju pisana je vsaka loka, juntj s češnjami nam vsem [postreže, julij rž zlati, zori pSenico, po plodovih zrelih avgust že [poseže. A september jabolk nam na-f nje, sladko vino v kad oktober t.0či, listje ie v novembru se osipa, staro leto se v decembru loči. iHe&it&o li'tizniiliv VODORAVNO! '1. era; 5. palatin; 1Q. Malaga; 12. agilen; 19. korala; 17. omikan; 19. uho; 20. Ero; 22. ara; 23. biki: 25 etika; 27. sneg; 28. vagabundi; 29. Sava; 31. opona; 32. rone; 35. ono; 37. ari; 39. tip; 40. delamo; 43. uSkoki; 45. CarusO; 47. stalni; 38. Nazaret; 50. nad. NAVPIČNO: 1. Ela- 2. Ra; 3. ata; 4. tarok; 5. pala; 6. aga; 7. igo (Gruden); 8. nimb; 9. Dekan; 10. Mehikanec; 11. la; 13. li; 14. naredniki; 15. kub; 16. pribori; 18. nag; 20. etapa; 21. okuni; 24. Iva; 25, ego: 28, Ana; 27. sir; 29. sod; 30. volan; 33. Otoni; 34. epi; 36. imun; 38. osat; 41. ar; 42. osa; 43. ut«; 44. ki; 46. OZN: 47. srd. — Ja t pravim, d« ’ na svetu nimajo narod" ^ manjšine takih pravi*-' godnostl kot p-rf nas v “ ski zvezi. k„| — Ne govori neuirtuf® da te posluša NKVD! — Toda. verjemi nli'ig)tll1 tec, ev0 primer: N» v ,o) ‘■p pripadniki številnih 'wtr sin vozijo popolnoma plačno. . ^ Potem mi pa t»’ katerih vlakih se vo*il° stonj! — Na vsel/, ki vot.iP v birljo! VODORAVNO- l.prlpadnik Slovanov; 3. easov-na enota; 6. francoski spolni«; 7 opravljam odiralčev posel; 11. vedno zeleno grmičevje ob sredozemski obali; 13. srbohrvatski kazalni zaimek; 14. nravoslovec; 17. izvozna luka vina, grozdja in rozin v Franclji; 18, grSka Črk*; 19. oeeba iz grške mitologije; 21. znan Jugoslovanski teniski igralec; 22. žensko ime; 33. kdor razlaga izvor besed; 25 deli celin*; 26. življenjska tekočina; 27. gradbeni material; 28. vzklik bolečine; 29. egipčanski sončni bog; 30. kraljestvo; 32. pijača starih Slovanov; 33. vrsta pesnitve; 35. do- lina v Julijskih Alpah; 36. reka v Rusiji; 37. nasprotno od nova: 29. reka in država v Ameriki; 41. prislov kraja; 42. grSkl bog lepote; 43. izletniški čoln, tekma na vodi; 44. oratve; 45. sklepna beseda; 46. navada, običaj: 47. tuje moSko ime; 48. gasilska organizacija; 49. davek v delu; d2. dve zaporedni črki iz besede grič; 53. tatarski poglavar; 54 termin. NAVPIČNO: 1. krščanski turlkl podložniki, brezpravni sloj; 2. pomožni glagol; 3. lepotica; 4. predlog; 5. polotok v Indokini; 6. zveza; 8. odmerjena zapuščina; 9. država v i Iz otroških ust «Očka, zakaj pa ima žiraf* tak vrat?» «Ker smuka listje na drevesih,» «Zak*j pa je listje tako visoko?« «£>a sc žirafam ni treba sklanjati.« VldaJl: Ti Ugar, ti sl pravi tepec, če boš še kdaj raanažal v svet, kar mi starejši med seboj govorimo, te bom poslal na zdravljenje v Moskvo. Na sodnikovo vprašanje, kje je bil l7- Junija okoli polnoči, je Tom oivignli nemi o-braz Joeja In jezik mu je odpovedal. Deček se aliiču». «Si bil prt grobu Horseja VVilliamsa in kafco daleč?« Je zopet vpraial sodnik, «BI1 sem ln to tako blizu, kakor do vas; skrit za bresti ob grobu«, je odgovoril Tom, ki Je že hotel povedati s kom je bil. Dodal je Se, da je Imel s seboj samo mrtvo mačko. Tomu so po prvem oklevanju tekle besede čedalje bolj. V kratkem Je bilo slišati le njega. Oči vseh so bile uprte vanj. Z odprtimi usti In pridržanim dihom so ga poslušali ljudje, ki Jih je očitno pritegnila nase straSna zgodba. Ko pa Je Tom dejal: «In ko je doktor s pokrovom udaril Mufta Potterja, je Joe z nožem planil nanj in...», je zaropotalo. Joe je kot blisk skočil skozi okno, si utrl pot mimo vseh, ki so mu jo zopet zastavljati in Izginil, NOVE ZMANKE Ilustriral Bogdan Grom AVSTHiJA, — Priložnostna insmka ob 150-letnici smrti avstrijskega slikarja Martina Johanna Schmidt* (1718-1801), Na znamki je v umetniškem okvirju •lik»rjev portret. 1 šiling, rdeča. — Priložnostna znamka ob mednarodnem «Jamboreeju» skavtov v Bad Ischnu. Na znamki Je skavtski grb. 1 šiling, zelena, rumena, rdeča. POLJSKA. — Spominski znamki na mednarodni otroški dan 30. grošev, olivna (pionir, ki pozdravlja prapor Svetovne federacije demokratične mladine); 45 grošev, svetlomodra (pionirki pred karto Evrope). SAARSKA OBLAST. — Priložnostna znamka ob Industrijskem velesejmu v Sarbruecknu. Kladivo žito in industrijsko kolo, simbol razstave. Napis se glasi «Saar-rnesse 1951». 15 ; ran kov, zelena. — Frankovne znamk«. Dopolnilne vrednote. 3 franki, sepija (industrijski objekti); 6 frankov temnozelena (rudnik premoga); IS frankov, rdečkasta (keramična Industrija); 60 frankov, zelena (saarska pokrajina). Huck je rekel, da bi si vsak dan kupil potico ln pokalico tn v vsak cirkus bi tel, Če bi našel zaklad, Tom pa bi sl kupli nov bo-hen, meč, rdečo ovrat-no ruto ln buldoga — in oženil bi se. Ze pol ure sta delala in se potila. Brez u-li e« „ ° Vezuva in Etne; Milih ii !*Lpn J®11 zemlje-^tnA ^odovinske in umet- C znamenitosti — od Q? Firenc, Rima, Wff ’v’ m Siirakuz; ali gre 2* ttdustriiskeln *%nostP ln drugac' Ne’ na teh zemljevidih so zaznamovani kraji v Italiji, kjer so zavedni primorski Slovenci trpeli v Ječah, konli-nacijah in pozneje v koncentracijskih taboriščih, ki so Jih bili deležni tudi drugi Slovenci, ki so imeli «čast in srečo», da so morali živeti pod italijansko okupacijo. Povsod so ti kraji: od severa do skrajnega juga, od divjin v hribih do ravninskih puščav in vse tja na otoke. Tako so nam pokazali svojo dvatisočletno kulturo v podzemlju ječ, polnih gnusobe, uspehe njihovega civiliza-torskega poslanstva pa so imeli naši ljudje po konti- so bili nji 9l100i0f”9 ^0I/* velikoduš mm fuufl isz t ture, njihovega civilizatorskega poslanstva poteg požiganja, pretepanja, pobijanja in strelja nja zavednih Slovencev nacijah priložnost opazovati pri abruških trogloditih. Poskrbeli so, da moramo vsakokrat misliti na ječe in kon-finacije, kadar ti ljudje govore o kulturi im civilizaciji. Ni naša krivda, če je tako — sami so nam pokazali, kako mislijo o kulturi in civilizaciji. Jasno je, da moramo tudi pri tej priliki povedati: NIKDAR VE C POD ITALIJO. KULTURNI DOM Bližamo me 5 miišjlorsom! Za Kulturni dom v Trstu so prispevali: Sindikalna podružnica kopališča Sv. Niko-lai ob priliki koncerta Zlate Sjungjenac 7601, Furlan Miljo 500. Furlan Ivanka 200. N. N. 1000, Gorkič I. 2000, Guštin I. 2000. Caki Frančiška 200. družina Perko 1000. Rafael Fer-ko 1000. družina Turk 5000, Cerkvenič M. 2000, Kocjan. Antoni 2000. Kuštrini Katarina 500. Stavar Jure 1000. Sancin B 500, Mrakovčič Nada 1000. skupina izletnikov v Kanal 25. in 26. avgusta 950. Misku-lin Ivan 1000. Debeljak Pina 500, družina Furlan 1000. Gombač Nina. Uonjer 3000. Sestan Anica 1000, Andrej Gombač 50, Muro Ervino 50, Eredoni-zaai Guido 50, Marcela Depan-gher 50, Franco V. 50, Gero-mello Savia 50. Slavič Ivan 100, Mevlja Marija 50, Gombač Ivan. Stanič 50, D.egrassi 50, Bordianii Amelia 50, Steyer 50, Marija Božič 50. Kocjančič Tereza 5.0. Gerbavac Pina 50. Flego Karel 50. Flego Emilija 50, Flego Aldo 50. Gerbavac Pia 50, Zulič Anton 50. Zulič Ana 50, Sestan Viktor 50. Sluga Rudolf 50, Sluiga Pina 50, Saverin Ana 50, Save-rin Edi 50. Delavci zaposleni na stavbi-šču Kulturnega doma: Roncelj K. 300, Franovič S- 200. Pečar J. 200, Lenardi I. 100, Hrovatin R. 100, Andreassi V. 100, Saotin I. 100, Tomšič M. 150, Majer V. 100, Harej A- 100, Simonetti P. 100. Jemetič S. 50, Petaros D. 100, Kaučič J-150, Košuta I. 130. Gojčar J-50, Rutar A. 150, Starci E. 100. Cesari G. 100. Vever M. 150, Subao E. 200. IZ BADIHE: Hrovatin Lucija 100, Hrovatin Peter 100. Hrovatin Rajko 100, Sancin Ivan 100, Hrovatin Andrej 100, Eler Marija 100, Furlanič Edvard 100. Kebec Delma 200, Mihec Josip 200, Hrovatin Pavla 100, Memon Gracijela, Plavje 100. IZ BAZOVICE: Petrič Ra- Prispevate Kulturni doslav 2000, Petrič Marija 1000, Petrič Sonja 1000. Lidija in Gioconda Loži 500. Skupaj ... L. 44.881 Prejšnji znesek » 4,827.935 Skupaj L. 4,872.816 Resnična podoba kominformovskega heroja Fečekaja 1- so S8 v i«Lv Trstu^K-?mistižne Par-je ! Paic'aši: Po- L?°^orev?m>> iz cone B, «tiW.Vldallju v borbi Poživi1?’'- izkušnje, ki si - '-'-UJ tihCKCaj v coni B, so Bart ‘iianSk-e*1?0mirl* tt.ali; s« Daš tako ve- V T" p°Čekaj verjet-^ uveljavil. tv-u tJ>ri oci v Trst je . m Primerno iz- it k-, titofas- 'Penehno borbo ijA tf2®sist°m». Predvsem %?.arltaciisv« Je?0v Preh°d čez CWnn ? Žrt0 zaviti v i sta»i?-nclc° iT1 s Pri* ,S*-V kominformi-^SIU,Pestiti či-m. da si naslikajo nih laži. Glavna vsebina tega članka je opis mučenj, ki jih je Počekaj preživel v preiskovalnem zaporu. Počekaj pravi takole: «Titofašistični hierarhi so se vrgli name in pričel; tekmovati, kdo me bo bolj tepel. Nato so me položili s trebuhom na stol. eden izmed’ razbojnikov pa je skakal po mojem hrbtu in me s petami teptal po re* brih. Z batinami so nadaljevali vs0 noč.» Takoj nato nadaljuje, da so ga zvezali in ga odpeljali v celico, kjer se ni smel usesti in je brez hrane prestal ves dan. Okoli 22. ure so ga zopet odvedli na zasliševanje, kjer so ga vso noč pretepali, zlomili na njegovem hrbtu dve palici, tako da je bilo njegovo meso od glave do nog vse črno. Zo- ^Vek ki združuje v sebi zmož-za več fakirjev hkrati Hrv2amolča?ie J Zat° So kot ^ ?a{il dpm 1a ]e Počekaj >^Lnetn b^isko črt0 .,‘5azni. s svojo < Vemo^jf0. v, ™ki 'emt l 3e kominformi- v ;„8 C1->a pričakala «mu- ^ Ts. J 2p vunu j« v n' ali je bil l!Sni postaji le. d?r°storiu lio giavno slav-«o ^ .Dejstvo r ] :br 83 ,?,®nlralnega komi- H!?1 v D0°b Počekajevem te .Ycev -.i. 0rnu pristaniških ?* Hi;uV Zbran-"i jsja j?°ve»a f ‘ fk°raj vsi čia- 5ter^? so bili lra ga komi-•est '?> je pJs , .m novinarji, SS- p°k-lonil ?e vMH °») i Lavn3 j0l:)esedno ob- da fe vf- 0r.e” in «De- Stairal- Scen druščino fo-Jto^stičnP . "aJnovejše ka-£ .t?sno'w muce zaporih. Toda .Poročilom komin-zato je bilo uskovno konfe-tudi PoŠk.11*8 Jo po 8i% žn‘h str&hotaji Ulj^ kon£erenci svo. nekaki TodH ki nisi u=,Jastavili {1C». pdJabm h'" ih “c nis? b'la v pro- iS ^ ?krbn" da ne za> ^žarilp6 ie ustraln, sl0viAkušen razmere *- ln bi zašel še -.j3*’ i>k i^elo»Jo- Kom,nf b ^la. Pt'ress 3e objavil,, H?au^ž Zjtr**p<- Usti v Počekaje ^ominformt pet je zvezan, stoje in brez hrane prestal dan. dokler ni ob isti uri kakor prejšnji večer odšel na zaslišanje. In zopet vso noč pretepanje... Počekaj pravi nadalje dobesedno: «V takih zasliševanjih s pretepanjem, kii so trajala po vso noč, sem; prestal nič manj kot 35 dni. Ko sem stopil v celico, so mi zvezali roke in če sem, se kdaj zaradi onemoglosti usedel na tla, so me pretepli do onemoglosti. Dvanajst dni nisem dobil nobene hrane. Edino-le vodo so mi prinašali redno. Po 12 dneh sem dobil po en majhen košček kruha, katerega sem moral, zaradi zvezanih rok na hrbtu, grizti kakor pes.» Počekaj (ali Vidali) je pač' naiven, če misli s takimi goro-stasnostmi prepričati ljudi o vzdržljivosti človeškega telesa: kajti človek, ki prestane 35 dni brez spanja (to j'e daleč presežen rekord), ki v istem času namesto spanja prenese na tisoče batin, mučenj z električnim tokom itd., ki meč 35 dnevi vzdrži 12 dni brez hrane, ostalih 23 dni pa ob samem koščku kruha, ki ga podnevi, če se od onemoglosti usede na tla, pretepajo do onemoglosti, da lahko zopet stoji neprestano 35 dni, takega človeka zgodovina pač ne pozna. V Trstu imamo nič koliko znamenitih zdravnikov pa je čudno, da tu nobeden analiziral Počekajeve-ga telesa. Morda pa se bo našel mecucinec. ki bo p0 Počakaj e vih izjavah napisal doktorsko disertacijo «o vzdržljivosti človeškega telesa«. Mi bi Poče-kaja samo vprašali: kako je pil vodo, če je grizel kos kruha k»-kor pes, ker je imel zvezane roke na hrbtu? Počekaj precej natančno opisuje mučenja in zasliševanja v preiskovalnem zaporu. O procesu ne govori dosti. Takole pravi: «Qbtožen sem bil sabo-taže in zlorabljen ja uradne oblasti, kar so skušali utemelje vati z nekaterimi brezpomemb nimi dejstvi.... Proces je bil v umetno elektriziranem ozrač ju... S strašnim hruščem so ti zlikovci (ljudje, ki so bili prisotni na razpravi, op. ur.) kričali: «Smrt Počekaju. smrt izdajalcu ljudstva!«, kar je onemogočilo, da bi prišlo na procesu do kakršne koli obrambe. Niti odvetniki niso mogli do besede in so celo njim grozili. Proces se je končno zaključil z obsodbo na tri leta in pol zapora.* Ce smo cto sedaj samo logično sklepali, pa lahko lažnive Počekajeve trditve ovržemo z dokazi. Kajti na procesu so bili navzoči novinarji pa tudi zagovornika Počekaja, ki ju je on sam najel, da bi v potrebi morala pričati resnico. Proces proti Počekaju je natančno označil njegov značaj, njegovo delovanje in seveda dejanja, zaradi katerih je prišel pred sodišče in zaradi katerih je bil kaznovan. Proces je bil napovedan za 25. avgusta 1949 ob 9. uri zjutraj, toda zagovornika obtoženega Počekaja sta pri okrajnem sodišču vložila prošnjo, da se proces ocJgodi na popoldanske ure. Majhna sodna dvorana okrajnega sodišča v Bujah je bila polna ljud'i. Toda ti ljudje niso bili «zlikovci», kakor jih imenuje Počekaj, temveč preprosti kmetje, ki jih je radovednost prignala, da na svoje oči vidijo di tatvine, vloma, poneverbe, zlorabe uradnega položaja in — zakaj ne — tudi posilstva. Nič junaškega ni bilo na njem, tudi njegov zagovor in njegovo zadržanje med razpravo nista pokazala tiste odpornosti in mirnosti, s katero je prestajal «mučenja» v preiskovalnem zaporu. Nervozno je gledal okoli sebe in se prav kakor vsi obtoženci skušal z neprepričljivimi izgovori umakniti jasnim vprašanjem predsednika sodlišča Sodniški kolegij so sestavljali predsednik sodišča z dvema pri. sednikoma, na levi strani je bil javni tožilec, na desni zagovornika dr. Piero Ponis in adv. A-matore De Grassi. Počekaj je ob prihodu sodnikov vstal in stoje poslušal obtožnico, ki mu je očitala, da je kot predsednik krajevnega ljudskega odbora v Umagu sabotiral izvedbo agrarne reforme, ker je v svojem predalu zadržal 28 dekretov o Kako si lahko kdo pri kom-informistih pridobi sloves, da je izkušen borec nekdanjega mogočnika, ki je skrbel predvsem zase in potem šele za druge. Ljudje so na razpravi molčali. Noben medklic ni motil poteka razprave, kaj še, da bi kdo kričal «smrt Počekaju!«. Ozračje ni bilo prav nič elektrizirano, človek je imel vtis. da gre za navadno kazensko razpravo, kar je v resnici tudi bila. Tudi Počekaj sam ni vzbujal posebne pozornosti. Debro oblečen, nekoliko bled, vencar živahnih kretenj je z nervoznim smehljajem na obrazu vzbujal vtis grešnika, ki jih vsakodnevno vidimo pred sodišči, ko se zagovarjajo zara- SAN FRANCISCO - MESTO MIRU Pogled na San Francisco Iz nočnega kluba na vrhu 20-nadstroipne palače Mark Hopkins Mirovno pogodbo z Japonsko so podpisali v San Franciscu, rojstnem kraju Združenih narodov in enem najbolj kozmopolitskih mest sveta Predstavniki mnogih držav, kj so se zbrali v San Franciscu 26. junija 1945, da podpišejo listino Združenih narodov, so se znova sešli v tem mestu, da sklenejo mir z Japonsko. Zaradi teh dveh dogodkov je San Francisco upravičeno zaslovel kot «mesto miru«. Mestno operno gledališče, kjer je bila podpisna svečanost, je bilo že leta 1945 skozi 9 tednov središče splošne mednarodne pozornosti, ko so predstavniki raznih držav, ki so se udeležili prve konference ZN. sestavljali ustanovno listino te svetovne organizacije. Na odru tega gledališča je vsemu človeštvu vzklilo upanje na trajni mir. Tu je imel tudi Truman ob zaključku konference svoj prvi važni govor kot predsefr nik Združenih držav. Zborovanje Združenih narodov se je namreč začelo 25. aprila, dva tedna po smrti predsednika Franklina D. Roosevelta. Med prebivalstvom San Francisca ki šteje 760.000 duš, najdemo’ najštevilnejšo orientalsko občestvo, ki živi v ZDA. Približno četrtina mestnega prebivalstva je tujega pokole-nja in v njej je zastopanih nic manj kot 20 narodnosti. Kitajci žive v slikoviti kitajski mestni četrti, ki ima raz-košno svetlobno reklamo v ki-tajskem jeziku. Japonci tvorijo v San Franciscu največjo japonsko skupnost v Združenih državah. Mnogi izmec> njih so v vojni služili v ameriški vojski. Mnogi Amerikanci, ki so Po rodu Italijani, so ribiči. Njihovi majhni čolni križarijo po Zalivu San Francisca, ki Jih spominja na rodno Sredozemsko morje. Druge velike narod nostne skupine v San Franciscu so: 15.000 Nemcev, 10.000 Ircev, 7.000 Mehikancev in 5000 Švedov. Ko so feta 1848 v Kalifornij! odkrili zlato, se je sprožil val zlate mrzlice, v naslednjem letu je prišlo v Kalifornijo na tisoče ljudi, ki so iskali srečo. Leta 1850 je San Francisco že štel 25.000 prebivalcev, med katerimi So bile zastopane skoro vse narodnosti sveta. Ob začetku tega stoletja pa je mestno prebivalstvo narastlo na 400 tisoč duš. Leta 1906 je hud potres razdejal velik del mesta. Potresu je sledil tri čmj trajajoči požar, ki je uničil 30.000 hiš. Pičli dve leti pozneje je bil San Francisco že popolnoma obnovljen in mestu so napočila leta novega raze vita. San Francisco leži tik pod 38. vzporednikom na mnogih gričih, izmed katerih meri najviš-ji 300 metrov. Podnebje je zelo milo. Skozi vse leto prodajajo po mestnih ulicah pestro-barv-ne cvetlice. Mesto je večkrat zavito v meglo, ki prihaja od Tihega morja, vendar pa trdijo mestni prebivalci, ki se sklicujejo na statistične podatke da uživajo sonce skozi 65% ' dni leta. razdelitvi zemlje in na ta način povzročil nezadovoljstvo prebivalstva proti ljudski oblasti ter istočasno oškodoval ljudsko gospodarstvo, ker zemlja ni bila ali pa je bila le delno obdelana. Drugi del obtožnice mu je pa očital, da je kot predsednik krajevnega ljudskega oobo-ra v Umagu zlorabil svoj uradni položaj, ker je po uradni poti poklical v svoj urad neko poročeno žensko in se z njo med uradnimi urami spolno združil. Obtožen je bil torej ekonomske sabotaže in zlorabe uradnega položaja. S kakšnimi ((brezpomembnimi dejstvi« je sodišče utemeljilo in dokazalo Počekajevo krivdo, nam priča nadaljnji razvoj razprave. Počekaj je na vprašanja predsednika sodišča priznal, da je možno, da je akte o razdelitvi zemlje pozabil v preda, lu, to pa zaradi tega, ker je bil obložen tudi z drugimi deli. Meni pa, da to ni tako hud prestopek- Besedo je po. vzel javr.l tožilec: ((Obtoženi Počekaj ali mislite, da nii sabotaža to, da mesece in mesece držite v predalu 28 dekretov o razdelitvi zemlje, da 28 kmečkih družin čaka vaše milosti, da ostanejo hektari zemlje neobdelana, ko povsod primanjkuje kruha, da zaradi vas ljudje izgubljajo ve. ro v ljudsko oblast?« Počekaj je povesil glavo in zamomljal, da se tega ni poprej spomnil- Pred obravnavo drugega dela obtožr.ice je predsednik sodišča dal izprazniti dvorano, kajti v predlogu obtožnice je rečeno, da se razprava nadaljuje za zaprtimi vrati, ker bi jav. no razpravljanje lahko škodilo morali. Tedaj pa je vstal zagovornik adv. De Grassi in zahteval, da ostanejo v dvorani predstavniki tiska ir.' svojo zahtevo utemeljil, češ da je proces izredno važen, in da je prav, če so predstavniki listov navzoči pri visej razpravi. Kaj je zagovornik hote] s tem doseči, nam ni bilo jasno in nam r.'l niti sedaj. Vendar se v našem poročilu o procesu po kon. čani razpravi nismo poslužili pravice podrobnega poročanja ter smo samo na kratko omenili točke obtožnice. Danes pa, ko Počekaj trdi, da je bil proces neutemeljen, ko laže im blati ljudsko oblast, je prav, da tudi drugi del procesa prikažemo v luči. kakršen je dejansko tudi bil. Ker javni tožilec ni imel nič proti temu, da ostanejo v dvorani predstav, niki tiska, je predsednik ugodil zahtevi branilca. Novinarji so ostali v dvorani. Počekaj je svojo krivdo priznal, vendar je dejal, da se ču. ti samo moralno krivega. Poglejmo, kakšna je bila njegova moralna krivda: nekega dne je prišla na predsedstvo krajevnega ljudskega odbora neka P. E. iz Umaga, ki je Počekaja že dalj časa poznala in ga prosila, da ji pomaga sestaviti za vojne sirote v Savudriji, poročilo o delovar.*ju zavetišča Počekaj je zaklenil vrata in pričel žanrsko, ki je že delj časa poročena, nagovarjati in siliti, da bi se mu vdala. Ona o tem ni hotela ničesar slišati, toda Počekaj ji je zagrozil z represalijami. Pod pritiskom se mu je vdala, on ji je pa obljubil, da ji bo napisal poročilo. Drugič je k njej poslal kurirja krajevnega ljudskega odbora z obvestilom, da se mo. ra P. E. 'zglasiti na predsedstvu zaradi neke službene zadeve. Kakšna je bila ta službena zadeva, ki se je zopet odigrala za zaklenjenimi vrati med uradnimi urami, je povedala P. E. pred sodiščem sama pa tudi Po. čekaj je dejanje priznal. Ista stvar sie je še ponovila, dokler r.'i žena povedala možu o svojem razmerju s Počekajem. Ta se je najprej nameril, da s Počekajem obračuna, pa ga je nato žena prepričala, naj tega nikar ne stori, kajti «on» je uradna oseba ir.' lahko škodi. Pred sodiščem je poleg P. E., ki je med pričevanjem povedala tudi, da ji je obtoženec ponujal denar, pričal še njen mož P. R. Ugotovljeno je bilo tudi, da je vsa stvar prišla med ljudi, ki so se zgražali nad nemoralnim obnašanjem predsednika krajevnega ljudskega odbora. S pričevanjem obeh zakoncev je bila zaključena tajna razprava. Nastopile so še številne priče (10 ali 12), ki so v celoti potrdile odgovornost obtoženca za dejanja navedena v prvem delu obtožnice ter osvetlile lik obtoženca. Tako je neki vaščan iz Petrovije povedal, da je bil Počekaj pijanec, v katerega je ljudstvo izgubilo vsako zaupanje, šofer krajevnega odbora pa je izjavil, da je ob priliki nekih volitev vozil Počekaja na volišča, vendar je bil ta že opoldne tako pijan, da ni mogel stati na nogah. Podobno so potrdile druge priče. Dokazovanje je bilo končano, nakar je javni tožilec vzdržal vse točke obtožnice ir; na koncu svojega govora zahteval strogo kazen. Zadnjo besedo sta imela zagovornika, ki sta zago. vor opirala predvsem na obto-ženčevo preteklost. Prosila sta za milo kazen. Sodni kolegij se je umaknil na posvetovanje, potem pa izrekel in obrazložil kazen: zaradi ekonomske sabotaže im zlorabe uradnega položaja pod prvo točko obtožnice je obtoženec kriv in kaznovan s 30 meseci odvzema prostosti. pod drugo točko pa zaradi zlorabe uradnega položaja na 12 mesecev odvzema prostosti. Počekaj je po razpravi vložil priziv, nakar mu je okrož. r.o sodišče znižalo kazen na 2 leti in 6 mesecev zapora. Za ta dejanja je bil torej Po. čekaj obsojen. Vse to, kar je razpirava dokazala, so danes za Počekaja ((neutemeljena dejstva«. Naj torej prikaže ta »neutemeljena dejstva«, vendar ne s frazami temveč s stvarnimi dokazi. Tega človeka, ki so ga ko- minfortnisti izrabili najprej za svoje umazane politične špekulacije, je Pratolongo oziroma kominformistična partija Italije poslala Vidaliju akot izkušenega borca« v pomoč. Da je izkušen po konrinformistični h pojmih vemo: kajti laži, ki smo jih brali v zadnjem času, zadostujejo za kvalifikacijo ((izkušenega borca«. Da je izkušen tudi v drugih zadevah, nam dokazuje proces za zaprtimi vrati, ki je po zaslugi Počekaja samega postal javen. Poročilo Mednarodnega denarnega sklada Mednarodni denarni sklad je nedavno izdal poročilo o svojem poslovanju y finainčnem letu, ki se je končalo 30. aprila 1951, Med drugim obravnava splošen svetovni položaj in pravi: «Leto 1950 je bilo prvo po vojini. v katerem smo lahko ugotovili, da se je splošno ravnovesje plačilnih bilanc pomaknilo v dogledno bodočnost. Države so povečale svoje dolarske rezerve in so lahko kupile čisto zlato v Združenih državah. Na splošno bi lahlko dejali, da so svetovne plačilne obveznosti danes mnogo bliže ravnovesju kot so bile pred dvema ali tremi leti. Poročilo omenja, da bo sicer le postopoma mogoče občutiti ves učinek povojne obnove izdelave, vendar pa se je izredno povpraševanje po ameriškem izvoru, ki se ie pojavilo po vojni, že znatno zmanjšalo. Nato nadaljuje: ((Negativna evropska plačilna bilanca je bila največje povojno neravnovesje, ki so ga izkazovala med-narodpa plačila. Znatno zmanjšanje tega neravnovesja je eden izmed največjih uspehov v zgodovini povojne obnove.« Poročilo omenja nadalje, da Evropa ni več v toliki meri navezana na ameriško blago, kot je bila v dobi obnove, in dodaja, da se b0 trgovinska bilanca med Združenimi državami in Evropo v bodočnosti verjetno še izboljšala. V zvezi z evropskim izvozom naglaša, da se je njegov obseg znatno povečal na Nizozemskem, v Italiji, Franciji, Skandinavskih državah in v Veliki Britaniji, ter dodaja, da je to izboljšanje omogočilo povečanje izdelave in zmanjšanje inflacijskega pritiska. Nato dodaja: ((Sovražnosti na Koreji spod-badajo izvedbo načrtov za oborožitev in ti načrti so ustvarili nova inflacijska vprašanja. Zaradi oborožitve so se v mnogih državah cene na debelo dvignile v zadnji polovici leta 1950 za 10 odst. do 20 odst. Ob koncu pravi poročilo, da je bil po vojni nasplošno do. sežen znaten napredek za ustalitev vrednosti denarja, in dodaja: «Sedanjega svetovnega plačilnega sistema pa ni imeti za stalni sistem mirnodobskega gospodarstva. To bo postala šele v prihodnjih letih, ko se bo izdelava izven Združenih držav povečala, in bo prišlo do nekaterih izprememb v odno-šajih med cenami osnovnih in industrijskih dobrina Kot znano, je pri Mednarodnem denarnem skladu včlanjenih 50 držav. Ko je upravni ravnatelj sklada Ivar Rooth iz Švedske predložil poročilo upravnemu odboru, je dejal, da bo močna državna finančna in kreditna politika članic Mednarodnega denarnega sklada znatno zmanjšala in morda celo odstranila notranje inflacijske sile v posameznih državah. Naglasil je, da so prav te sile temeljni vzrok mednarodnih plačilnih problemov. Rooth je pozval države članice, naj omilijo omejitve pri zamenjavi denarja, ker preprečujejo normalni razvoj trgovine in tako nepovoljno vpli. vajo na svetovni plačilni položaj. Naglasil je, da so zelo škodljive vse trgovinske omejitve, ki so jih uvedle države, ki niso v plačilnih težkočah, da zaščitijo svoj uvoz iz držav, ki se morajo boriti s takimi težkočami. Kopru Vpisovanje v baletno šolo v Kopru se vrši v ponedeljek 17, v torek 18. in v sredo 19. t.m. od 15. do 17. ure v prostorih Ljudskega gledališča v Kopru. Interesenti naj prinesejo k preizkušnji telovadno obleko in copate G&i&clte 15.-30. SEPTEMBRA 1951 EDINI MEDNARODNI VELESEJEM V ELRJ Na letošnjem ZAGREBŠKEM VELESEJMU bo večje število proizvajalcev in izvoznikov razstavljalo veliko izbiro blaga, tako da bodo hkrati Uihko sklepali pogodbe z inozemskimi razstavljalci. Tako bo letos na zagrebškem velesejmu večja možnost sklepam ja kupčij kakor prejšnja leta. Za vse potnike bo 70 odstotkov železniškega popusta in 30 odstotkov popusta na letalskih progah, poleg tega dobe brezplačni tranzitni vizum. Razstavljalci se morajo prijaviti Upravi velesejma v Zagrebu čimprej. Za reklamne oglase v katalogu zagrebškega velesejma in za naročilo kataloga, obrnite se na OGLASNI ZAVOD HRVATSKE, Zagreb, Trg Republike 5, za vpis v seznam razstavljalcev in blaga pa na Upravo zagrebškega velesejma. Uprava zagrebškega velesejma Zagreb - Savska cesta 25. Illlllllllllllllllllllllll vam nudi najboljše jamstvo Šivalni stroji najboljših svetovnih tovarn, tuji jn domači, industrijski in družinski, specialni za šivanje nazaj in naprej. pritrjevanje gumbov, čipk, vezenje, m krpanje z garancijo 25 let. Skrajno ugodne cene od lir 10.000 naprej. Na obroke 50 lir dnevno. Moderniziramo in kupujemo rabljene stroje po ugodnih cenah. Brezhibna popravila vsakršne vrste stroja izvršuje specialist za najboljše nemške znamke. Prodajamo omarice za stroje in sestavne dele za kakršno kolj vrsto stroja, električne motorje, svetilke itd. itd. Staroznana tvrdka Tu’iak vam nudi najboljše jamstvo TRST, Ul. della Guardia 15 - Tel. 95089 MIZARSKA DELAVNICA MIHELJ JOŽE TRS Ul. Polonio 3 wii/a <&ny£T@ TfSL fe‘/ UlepnbbtvO' TRGOVINA Trst, Ul. G. VaMuri 10 OGLEJTE) si na.se izložbe • Dospela nam je nova pošiljka spomladanskih čevljev za ženske in moške IRVVIS A VI VREME stjo. Za danes vremenska napoved ne predvideva rjobenih poseb- m nih sprememb. Imeli bomo m jasno vreme z delno oblačno- m biia v Trstu majnižja temperatura la 28.6. Hi egi* STRAN 8 ZADNJA POROČILA » SEPTEMBRA im • •• H«::: ■ Ijjil! mg/m ■ II! m siiiliiilillii RADIO Opozarjamo vas na naslednje oddaje: Jug. cona Trsta: 9.00: Robert Schumann: Koncert za violino in orkester v d-molu; 16.30: Poje tržaški Komorni zbor. — S1»V«WJ 10.00: Dopoldanski koncert; 20.00: Giacomo Pucci- ni: «Madame Butterfly». — Trst II.: 12.00: Oo nj* lodije do melodije; 21.30: Priljubljene melodije. Trst I.: 11.30: Lahka glasba; 18.35: Plesna glasna. Naš tedenski pregled (Nadaljevanje s 1. strani) ostalih, ki so bodisi po Številu •prebivalstva, ali Pff svoji finančni moči, ali pa po svojem splošnem položaju slabotnejši. italija je poslala v Ameriko skoraj poi vlade: zakladni minister Pella, vojni minister Poe-ciardi, minister za zunanjo trgovino La Malfa, pa še De Ga-speri, ki šteje za dva in pol (predsednik vlade in zunanji minister, tista polovieka p« odpade> na ministrstvo «per l'A-jrica ltaliana», ki ga tudi vodi De Gasperi), pa še cela vr*‘a podtajnikov, poslanikov, uradnikov in še socialdemokratski poslanec Ivan Matteo Lombardo, nekdanji minister za zunanjo trgovino. Z nekoliko domišljije so krstili ogromni nebotičnik hotela Waldorf Astoria za «mali Viminah. Ta številna delegacija — najštevilnejša med vsemi kaže, da je. Italija stvar vzela zelo resno. Stokaj? Pred kratkim sta ameriški senat in zbornica zmanjšala York in Washington že teden dni pred De Gasperijem, ni zaman sam De Gasperi v Nevo y or Im hodil okoli bankirjev iz Wali Streeta. Pred dnevi smo v našem, dnevniku objavili daljši izvleček iz članka znanega gospodarstvenika Mergazo-re, ki našteva, kje vse bi italijanska vladna delegacija mogla nabrati nekaj cvenka. Kaj se ji bo posrečilo in kako se bo dela lotila, bomo kmalu videli. Opažamo pa, aa se je sprožil stroj, ki naj ji da v roke tim več argumentov: bližnja stavka državnih uslužbencev je bila sklenjena s soglasnim sporazumom med vsemi sindikalnimi organizacijami, tudi demokri. stjansko Hrup, ki ga je vlada napravila prvič, ko je do take stavke prišlo, se ni prA bo odptoval v terek. Razgovor je trajal 35 minut in pravijo, da je bil stari predsedniki vlade tako ginjen, da -je jokal. Tudi z§ Gradyja trdijo, da si je brisal nos. Nato se je Grady poslovil še pri šahu. Po vesteh, ki so prišle danes na Foreign Office, je perzijska vlada znova dovolila Araglo-Iranian. da mor§ menjati angleško valuto V perzijsko. Angleško zunanje ministrstvo pa je dalo naslednjo izjavo: «V skladu z že objavljenimi gospodarskimi ukrepi za zaščito britanskega gospodarstva je britanska vlada zaplenila 3000 ton železniških tračnic in 2000 ton sladkorja, ki so bile na poti v Perzijo na krovu britanskih ladij. Tovor se vrne v Veliko Britanijo. Britanska vlada sprejema odgovornost za povračilo zneskov, ki sq jih perzijski kupci dejansko plačali za. to blago. Zanimiv govor je imel danes ... .. I niiil il lilij ■ Tržačani prvi v Mariboru Kuret in Apollonio sta se dobro držala • Marguiller praktično zmagovalec • Danes zadnja etapa do Zagreba MARIBOR, 15. — Današnja predzadnja etapa kolesarske dirke po Hrvatski in Sloveniji z Bleda v Maribor je potrdila predvidevanja, ki smo jih postavili že po predvčerajšnji etapi, ki .je vodila čez Vršič in ki bi zadnja lahko zrevolucionirala lestvico. Belgijec Marguiller je na Vršiču potrdil, da je močan kolesar; pokazalo se je, da ga lahko samo nepričakoijana nesreča spravi z vodstva. Tudi današnja etapa, ki je vodila i Bleda v Maribor in ki je bila razdeljena m dve pol-etapi — Bled-Celje in pa Celje-Maribor na kronometer za moštva — je dokazala, da Mar-guilleru zmage ni mogoče več oporekati, zlasti še. ker je vse belgijsko moštvo sestavljeno iz res dobrih kolesarjev, ki so zlasti lahko pokazali svoje znanje na današnji drugi poletapi na kronometer. Danes je Marguiller pazil v glavnem samo na to. da mu. ne uide Francoz Siguenza, njegov najnevarnejši, rejcli bi edino nevarni nasprotnik. Belgijčevd budnost je bila tako velika, da se Francozu ni posrečil nobeden izmed številnih poskusov begov. Tudi ko je pri 80 km Siguenza pridobil nekoliko terena ga. je Marguiller kmalu dohitel in to celo na 10 km silno prašne ceste. Nadoknadil je tudi 4 minute, ki so si jih nabrali Guibora in brata Ješiča v begu. ki se je začel kmalu po startu. Ušel pa je Ročic in si priboril eno minuto dodatka pri gorskem cilju na Trojanah; druge pol minMe pa mu je prineslo drugo mesto v Celju. Marguiller ni poskušal loviti Ročiča, ker je bila razlika med obema le prevelika in ni bilo nevar-, no&li, da bi mu Ročič lahko ogrožal prvo mesto v lestvici. Lepo se je postavil Petrovič, ki je na začetku zaostal in prešel prav v akcijo šele na trojanskem klancu, kjer je skoraj dohitel prve. Na poti od Trojan preko Vranskega proti Celju je PHrovič prehitel skupino in dosegel Ročiča in Van Bossela, ki sta bila v vodstvu. Van Bossel se je moral posloviti od upanja na zmago v Celju zaradi defekta; tako sta prišla v Celje sama Ročič in Petrovič. V končnem sprintu je zmagal Petrovič. Med Tržačani je treba pohvaliti Kureta, ki je v začetku zaostal zaradi bolečin, nato pa. se je opomogel in prišel na cilj prve poletaipe skupno z vsemi vidnejšimi. Spet se je postavil Apollonio, medtem ko Fonta-not tudi danes ni imel dobrega dneva. Opravil je svojo dolžnost, nič več. Veliko smolo je imel Ješič mlajši, ki obeta da se bo razvil v res dobrega kolesarja: takoj od začetka je z bratom in z Guiboro pobegnil, že blizu cilja pa je zlomil krmilo in izgubil več kot 20 minut. Popoldne je bila druga pol-etapa, ki je po lepi cesti vodila iz Celja v Maribor. Start je bil skupinski za moštva, formula tekme pa je dovoljevala, čeprav je šlo za tekmo na kronometer za moštva, posameznikom, da so popravili svoj položaj v lestvici, Ni bilo namreč potrebno, da je prišlo moštvo ob istem času na cilj; za čas moštva je štel Čas tretjega. V etapi so zmagali Tržačani, toda imeli so to srečo, da je Van Bossel imel defekt komaj 20 km pred Mariborom. Zmagal je Van Schill ki je v zaključnem sprintu prema- gal Marguillera. Juta zadnja etapa. Peljala nas bo po skoraj vse skozi lepi cesti iz Maribora v Zagreb, Naš novi podlistek V KRATKEM BOMO ZACELI OBJAVLJATI V PODLISTKU ZrfANO DELO JOHNA HEHSEYA, KI JE ZE V PRVEM LETU DOŽIVELO NAKLADO 350.000 IZVODOV HKBOŠI9IA I. POLETAPA BLED-CELJE, KM 121 1. Petrovič, Jugoslavija I., 3 ure 28’H"; 2. Ročič. Jugoslavija I„ isti čas; 3. Guibora, Francija, po 1’43”; 4. Van Bossel, Belgija, po 2’43”; 5. Van Schill Belgija, po 4'24”; 6. Marguiller. Belgija, isti čas; 7. Siguenza,' Francija, isti čas; 8. Bat, Jugoslavija I.. isti čas; 10. Kuret, Trst, isti čas; 11. Apollo-nio, Trst, po 8’26”; 13. Fontanot Trst, do 8’28”; 15. Lonzarič, Trst, po 8’39”. II. POLETAPA CELJE - MARIBOR (na kronometer za moštva) 1. Trst (Fontanot. Kuret, A-pollonio) 1 ura 42*23”; 2. Belgija po 1'13”; 3. Jugoslavija I., po 2’15”: 4. Jugoslavija II., po 4’25; 5. Francija po 14’34”; II. POLETAPA CELJE - MARIBOR (lestvica poedincev) 1. Van Schill, Belgija, 1 ura 39’40”; 2. Marguiller, Belgija, ist! čas; 3. Fontanot, Trst, po 2'45”; 4 Apollonio, Trst, isti čas; 5. Luglio, Trst. isti čas; 6. Kuret, Trst, isti čas; 7. Van Bossel, Belgija, po 3’58”; 8. Lonzarič, Trst, po 4’17”; 9. Petrovič, Jugoslavija I.; 10. Bat Jugoslavija I. SPLOSNA LESTVICA PO VII. ETAPI 1. Marguiller, Belgija, 33 ure 41’39”; 2. Siguenza, Francija, po 9’22”; 3. Van Bossel, Belgija, po 14’46”; 4. Ročič, Jugoslavija I., po 17’55”; 5, Fontanot, Trst, po 35’56”; 6. Petrovič, Jugoslavija I., po 41’17”; 7. Apollonio, Trst, po 47’8”; 8. Bat, Jugoslavija I., po 49’3”; 9. Kuret, Trst, po 53’6”; 10. Van Schill, Belgija, po 53”22”; 11. Lonzarič, Trst; 20. Luglio, Trst; 30. Selier, posameznik. Trst. SPLOSNA LESTVICA MOŠTEV PO 7. ETAPI 1. Belgija (Marguiller, Van Bossel, Van Schill) 102 ur 18’5”; 2. Jugoslavija L, (Ročič, Petrovič, Bat) 102 uf 53’32”; 3. Trst (Fontanot. Apollonio, Kuret) 103 ur 21’7”; 4. Jugoslavija II.; 5. Francija. kjer smo pred 10 dnevi začeli naše potovanje. Velikih presenečenj jutrišnja etapa ne more prinesti. Položaj na lestvici se je stabiliziral. Utegne priti do sprememb nekje na sredi lestvice, ta ali oni utegne zma.njšati svoj zaostanek za prvim, vendar je po današnji etapi Belgije c Marguiller, ki je osvojil rumeno majco že v prvi etapi in jo nosil med vso dirko, praktično zmagovalec. ministrski podpredsednik Hos-sein Fatemi, ki je -javil, da se je Rusija ponudila dobaviti Perziji potrebne surovine. Dodal je še, da Anglija ne bo prisilila Perzije k; predaji v vprašanju nafte, s tem. da je umaknila svoje ladje dn blago. Dovolj je rezerv in po angleškem bojkotu je že ZSSR ponudila svojo pomoč, je zaključil. Kakor so Javili danes pozno ponoči, je Trumanov osebni svetovalec Averell, Harriman, poslal posebno pismo perzijskemu ministrskemu predsedniku Mossadeghu in z njim znova poskusil podedovati v anglo-perzijskem sporu glede nafte. Pismo še ni bilo objavljeno. Vendar trdijo v dobro obveščenih krogih, da Harriman še ni izročil Mossadeghov ega ultimata angleški vladi. V Washing-tonu so namreč še Vedno prepričani, da je mogoče doseči sporazum in da vse poti za rešitev še niso zaprte. Ob sedanjem Harrimanlovim pismu pravijo nekateri, da je Mossadegh. ko je poslal ultimat, namenjen Veliki Britaniji preko Trumanovega svetovalca, vseeno upal na posredovalno akcijo ZDA. S tem v. zvezi so uradni krogi v Washingtonu danes znova potrdili Harrimanovo ponudbo, da bi se vrnil v. Teheran, če bi obe stranki to zahtevali. Odbojka v Parizu PARIZ. 15. — S srečanjem med ženskima reprezentancama Jugoislavije in Poljske se je danes pričelo evropsko prvenstvo v odbojki. Zmagale so Poljakinje s 13:15, 15:12, 15:5, 15:10. Jugoslovanska moška reprezentanca pa je premagala Portugalsko s 15:12. 15:7, 15:14. Framcija pa je odpravila Izrael s 15:1. 15:7, 15:6. Finska-Francija 64:43 v lahki atletiki HELSINKI, 15. — V prvem dnevu lahkoatletskega srečanja med Francijo in Finsko so dosegli naslednje rezultate: 400 m zapreke Lidberg (Fin.) 54,4; 1500 m El Mabrouk (Fr.) 3:49,6; 100 m Valmy (Fr.) 10.9; kopje Nikkinen (Fin.) 70.99; 400 m Back (novi finski rekord) 47.7; Poplave V Peniji HI Indiji 10.000 m Koskela (Fin.) 30:49 pailica Olenius (Fin.) 4.15; krogla Perko (Fin.) 14.091; troskok Hiltunen (Fir.1.) 15.12, Malic (novi francoski rekord) 14.87; 4 x 100 Francija 42.00, Finska 42.1. Po prvem dnevu tekmovanja vodi Finska s 64 točkami proti 43. Biser iz sovjetskega pravosodja LONDON, 15. — Dopisnik «Pravde» iz pokrajine Ckalov, ki leži na skrajnem južnem koncu Uralov, je poslal svojemu listu dopis, ki je zgovoren dokaz svojeglavosti sovjetskega pravosodja. Narednik sovjetske vojske, Tjakin, ki je bil na dopustu, je opazil, da v krajevnem veterinarskem oddelku ni vse v redu in je s tem v zvezi pisal krajevnemu časopisu «CkaIov» pismo, katero je časopis objavil. Predstavnik krajevnega veterinarskega urada je od svoje strani poslal listu pismo, v katerem zanika vse obtožbe, nakar je urednik časopisa izjavil, da izraža objavljeno pismo samo Tjapikinovo osebno mnenje ter se je opravičil funkcionarju krajevnega veterinarskega urada. Takoj nato je funkcionar tožil pri krajevnem sodišču narednika Tjapkina zaradi obrekovanja. Toda medtem časom je naredniku že potekel dopust in* je odpotoval nazaj k svoji edinici. Nato je sodnik Petrikejev zaradi izzivanja čuta za skupnost pozval namesto obtoženega narednika Tjapkina, ki je bil avtor pisma, njegovega očeta. Zaman je skušal narednikov oče sodišču dokazati, da kljub temu, da odgovarja vse kar je bilo v pismu napisano, od prve do zadnje besede, dejstvom, ni napisal pisma on, temveč njegov sin. «Pravda» pripominja, da je sodišče obsodilo narednikovega očeta, P. N. Tjapkina, na leto dni prevzgojnega dela. Posebni varnostni ukrepi pri nakupu zemljevida v tej državi LONDON, 15. — Iz poročila, ki ga je objavil osrednji madžarski statistični urad o uspehih povišanega petletnega gospodarskega načrta za drugo četrtletje letošnjega leta, je vidno, da nekatere važne veje madžarske industrije niso dosegle postavljenih ciljev. Poročilo pravi, «da je izdelava madžarske industrije sploh bila v drugem četrtletju letošnjega leta za 34,4 odst. večja kakor v istem časovnem obdobju lanskega leta. Toda kljub temu napredku madžarska industrija ni popolnoma dosegla nalog, ki jih predvideva povišani petletni gospodarski načrt za drugo četrtletje letošnjega leta. Tako niso izpolnili svojega «načrta» — težka industrija, premogovniki, oblačilna industrija, gradnja poslopij pridelava surovega olja, izdelava jekla, cementa, apna tovornih avtomobilov, opeke-, bombažnega sukanca, svile itd. Poleg «napredka» v industriji, poznajo na Madžarskem še vse drugačne «napredke». Evo enega: Na Madžarskem so visi zemljevidi. ki do njih lahko pride madžarski državljan, pod policijskim nadzorstvom in je za nakup in uporabljanje zemljevidov potrebno posebno dovoljenje vojnega ministrstva. Kdor dobi dovoljenje za nakup prometnega zemljevida, ki ga je sicer na Madžarskem zelo težko dobiti, mora podpisati posebno potrdilo, navesti razlog, čemu mu bo služil zemljevid, in se obvezati, da ga bo upo-raibljal samo zase, in da ga bo imel spravljenega na takem mestu, da zemljevid ne bo do- stopen drugim. Za kršilce teh «varnostnih ukrepov», ki jih celo v Sovjetski zvezi ne poznajo, je predvideno, da pridejo pred vojaško sodišče. Nehru je postavil izvršni odbor kongresne stranke V njem so y večini njegovi so* mišljeniki — Med njimi je tudi predstavnik desnega krito, Tandon NOVI DELHI, 15, — Indijski ministrski predsednik in zunanji minister Nehru, je danes kot predsednik indijske kongresne stranke, javil ustanovitev novega izvršnega odbora stranke. V njem je tudi Nehrujev predhodni^ na predsedstvu stranke, Tandon. Vsi drugi člani novega izvršnega odbora so v veliki večini Nehrujevi somišljeniki. Pravijo, da je Tandon sprejel svoje mesto v novem odboru, predvsem zato. da bo v njem lahko govoril kot predstavnik desnega krila te največje indijske stranke. Kot znano bo v Indiji prišlo V kratkem do volitev. BRUSELJ, 15. — p0 zadnjih vesteh je mogoče ugotoviti, da je bilo 7 rudarjev mrtvih pri vdoru zemlje v rudniku Rieu du Coeur v Quauregnonu. Danes so prinesli iz rudnika tudi zadnjega rudarja, ki se je zadušil. Tudi rudar, ki so ga prinesi v bolnco n je mel zlomljeno ramo n nogo, je umrl KINO NA OPČINAH pretiva ja DANES V NEDELJO 16. t. m. z začetkom ob 16. uri enega najlepših barvanih filmov Walt Disneya: Ta film prekaša Sneguljčico, Pepelčico in Bambya. Tafkoj ko se zmrači, se predstava nadaljuje na prostem. PRIDITE VSI ! POŠLJITE SVOJE MALČKE ! KIN v tkstb Rossetti. 16.00; «Bratje Jessaa W. Morris, J. * (Otvoritveni fil^1)- b ^ t,'xce!sior. 16.00: «Poijub f noči» K. Grayson, M. Fenice. 16.00; (»LjubezenSK^ ganje« B. Crosbv, N Arcobaleno. 15.00: »Neji«*?. ( zaradi mene* M. ’ Lindfors. . in«i» Astra Rojan. 16.00; ((PrilK1"* mak» E. Flynn. ^ Alabama. 14.00: ((Krištof Fred. March. .. Armonia. 14.00: ((Juliji b»" co» R. Mitchum, C. Azzurro. 16,00: «Ni niogj’ daljnje ubijanje* G. Belvedere. 14.30: «SnegW' 7 Škratov« W. Disney. y Garibaldi. 15.00; «Neute»" vesta«. „1, t Ideale. 14,30: «Pinckei, morka», J. Crain. Impero. 15.15: «Nocoj StJ'* Riento, C. Croccolo. Italija. 14.30: ((Adamovo Hepburn, S. Tracy. pre#f Kino ob morju. 14,00: v 0. dane sanje« D, Kaye. Marconi. 14.30: (tNepreffl^ G. Cooper, P. Goddarfl- jj* Massimo. 14.30: «Zeja P° G. Ford, I. Lupino. Novo Cine. 13.30 «Cesta reki» A. Checchi, C. -Odeon. 15.30: «A1 Jolson* ** E. Keyes. #“ Radio. 13.30: ((Izzivanje ’ mori« A. Taylor, W. v Savorca. 14.00: ((Počitnic® hiki». Viale. 16.00: «Nocoj nič " tri t° Vittorio Veneto. 16.00: » drugačen dan«’. POLETNI KINO: . . ^ Javni vrt. 20, in 22.: *™fse ^ F. Severo. 20. in 22,: »vrni mov, Lassi» Rojan. 19.45 in 21.45: polt». Brocchett*. 20.00: «At.--Ginnastica. 20.30: «Tr VittorfaZ™0.30: ((Odpadaj#’ Skoljet. 20.30: «Oni iz Mednarodno srečanje med štirimi državami v waterpolu NEAPELJ. 15. — Uradno so potrdili, da bo v dneh 27, do 30. septembra v Rimu in Neap. lju mednarodni turnir v water. polu med državnimi reprezentancami Švedske, Holandske, Jugoslavije ir.1 Italije. TEHERAN, 15. — Perzijska vlada je povzela izredne ukrepe. s katerimi hoče kljubovati položaju, ki je nastal po zadnjih nevihtah na obali Kašpi-škega morja. Menijo, da je bilo posebno prizadeto mestece Reudear ki leži na cesti med Teheranom in Kašpiškim mor-iero. Narasli huetoumiki naj bi tam uničili nad tisoč stanovanj. Zeti s«, da je voda odnesla približno 100 oseb. O velikih poplavah poročajo tudi iz Indije. Reka Nayar je odnesla most y bližini Kotd^var v pokrajini Uttar Pradesh. Menijo, da je utonilo več kot 40 oseb. Voda je odnesla tudii 32 avtomobilov OGLAS ((Putnika Portorož priredi dne 20. in 24. septembra 1-951 dvodnevni izletr na Zagrebški velesejem Spored izleta: dne 20.IX. ob 18. uri odhod iz Kopra do Divače z avtobusi in kamioni. — Iz Divače do Zagreba vozi poseben ozvočen vlak. V Zagrebu ogled velesejma in mesta. Naslednji dan izlet z avtobusi v Kumrovec, rojstni kraj maršala Tita, in Rogaško Slatino. Povratek iz Zagreba 22. septembra zvečer. Cene za prevoz, prehrano, prenočišče in izlet 2100 din. Prijave sprejemajo «Putnik» v Portorožu in osnovne organizacije SIAU do 15.IX. POCENI IN VARNO pošlješ svojim dragim v Jugoslaviji in drugod po Evropi DARILNI PAKET PO TVRDKI 0. WASCHL Provveditoria marittima Trst - P.zza Tommaseo 2 Tol. 811-62 RADIO JCtJOSIiOVA***,11 CO Si K TB*IJ NEDELJA 16.9.195''- 8.30 Za naše Kmetov' • zadružniki iz Bertokov. »■ ^ bert Schumann: Koncert ^ no in orkester v d-molu. s',(v? dinska oddaja: Fran n,pf ((Martin Krpan« dramatiziraj# vest. 10.00 Pesmi Emila 10.30 Glasbena oddaja jij no. 13.45 Glasba po žel.J»%r > Poje slovenski Komorni |ff ^ Trsta p. v. Ubalda vraB0p/ ; Tijardovič: Napevi ^ ((Mala Floramy». 17.50 . Dolina ob reki Mirni. ii|f , sanske pesmi. 18.10 Hrv*« turni prilog. 18.45 Poro, U<9'd i-aščini. 19.C0 Glasbene slHKj* v Srortni pregled 23.10 ^ lahko noč do 23,30. IS I, O V E sl i* [rfj 9.00 Dante Aligh>*h 1»? 9.40 Stari italijanski naPSV, Dopoldanski koncert. l‘-jr45 JJ njepolitični feljton, ll-*.' {W nut po svetu v besedi \. 12.00 Jugoslovanske !*a umetne pesmi. 12.40 glasba. 13.00 pol ure »/e. f in cicibane. 13.30 Zel«11 * pos* slušajte! 15.50 Pogovor.^ ‘ šalcl. 16.00 Virtuozne . %'$ nr Primorske. 18.00 ipramnl 1Q T o h len 0r razne instrumente. |6'5!L ski nasveti. 17.00 Kmec sv

a,s^a,ia n »J* entar vojnega poi™aj, oO ■''»i-reji. 8.45 Vesela glasb3-gl« tijska oddaja: 9.30 La^favi. ‘ji 9.45 Harmonika vas 23 sv. ^jSr Prenos maše iz cerkve ,j_30 11.15 Komorna glast>?;. tualnosti. 11.45 Franfk- ]O0'jj ne variacije. 12.00 Od melodije. 12.30 Veseli r* ^ ( Glasba po željah. f,*er J*. v operi. 15.30 Faith. 16.00 popoldansko SIJ ^ 16.30 Lahka glasba. pevci. 19.00 Mozart: *, M molu: 19.30 Klavirski ijti.jjf Slovenski zbori in kv » dfjV Pestra glasba. JnuMr knjižne poflce, 21.30 S^J melodije. 22.00 Beethov ^ m nija št. 4. 23.00 Tao*' 23.35 Polnočna glasba THST *•. 39 9.25 Veseli motiv!. 1 '9 1Kt glasba ® 15.00 Brilijan^i. 15.30 Napoletanske * Moderni ritmi. 18.35 verdi: h. . Tl rtO iurnnnP ba. 21.03 Giuseppe usode«. ................................................................................................................................................................ 1111111111.............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................. m,,, ..................................m,m..............................iiiiiiiiuiiiin"""" «0», je rekla, «Smuk, ti sl... res... moja častna beseda!* in je pogledala Smuka tako, da ni bilo moč dvomiti o resničnosti pravkar/nje njene Izustitve. Z mehko svojo roko je prisrčno stisnila razstavo njegovo in tedaj je Smuka prijelo pri srcu, da ni mogel drugače In je zamrmral: «Ce gres tl, grem pa še jazb in je pil na te besede. Le polglasno je zamrmral te besede, kakor da sam pretrdno ne veruje vanje. Ali Izdatni požirek, ki jim je sledil, ta je razgnal sleherni dvom, bil je kakor pika m pe^at na koncu listine. Gospodična Mici je bila jako izobražena; gospodična Fini ta gospodje, vsi so jo hvalili, kako je spretna in sploh... In da prehitro razume vsako reč in si zna po-magati. O, gospodična Mici... Menartovi naj se pre. zgodaj ne smejč Kakor zatopljena v misli je Smuka božala po roki. «0, Smuk... jaz... ni treba misliti... Ali ofe so rekli In je res: To je zdraha in pohujšanje. Ne? V poročnih bukvah sem ti jaz zapisana kot Zena, živiš pa z drugo. Ne? Jaz sem jako... Jaz., .če bi se prav hotela, se ne bi mogla več možitl. Zakaj ne? Ker sem že poročena, kakor stoji v poroCnih bukvah. Poročena s tabo. To je jako... in sploh... rajši ne vem kaj... in če mi kdo položi tisoč goldinarjev, se ne pogledam jih.* Obrisala sl je nos in ker je bil robec bas pri rokah, še oči, «Ne jokaj se!» je rekel Smuk, «ne morem gledati, če se jokafi. Hardun, ti si moja žena, pa je.> «0, Smuk!» ga je posvarila, «nikar ne vpij, ni treba, da sliši vsa vas, kar ae meniva in sploh...» Vstala je in šla pogledat v vežo — bila je prazna. Zaprla je duri. Milo se je nasmehnila. «Tvoja žena, praviš... da, če ne bi imel dveh, eno v bukvah, eno doma!» «Ono spodim!* je zakričal Smuk. «Ne kriči!* ga je opozorila gospodična. «Spo-dim jo!» je tiše ponovil. Zmajala je z glavo. «Ne bo šla.* Smuk se je popraskal pod klobukom, pritrdil je: «Nak, ne bo Sla ne! Zlepa že ne. Pa še Rotičko ima ob strani — ankršta! — in one, Tone, tvoj brat, tudi preži okoli hiše...* «Jaz sem jako... Jaz ne bi za ves svet...* Je zatrjevala gospodična. «0, taka reč mo. ra iti skoz doktorja in skoz sodnijo... kaj pa misliš! Doktorji in sodnija so za pravico. Pravica mora biti! In sploh... Zadnjič so enega za-prli, ki je imel dve ženi... O, Smuk, če pa tebe zapro!... Nak! Jaz... ti... Smuk, tl moraš k doktorju!* «Ampak ti greš z mano!* je rekel Smuk, ki sam ni rad hodil po pisarnah. GOSPODIČNA MICI NAPISAL FRAN MILČINSKI - FRIDOLIN ŽOLNA «Jaz, o, jaz... jaz sem jako... mene poznajo doktorji. Ce kaj rečem, koj vsi: «go-spodična Mici* in ^gospodič-na Mici*... grozno... res! Posebno doktor Pika! Boš videl, doktor Pika je jako... doktor Pika bo uredil vse, stroške... in sploh... še z žan-darji bo morala iz hiše! Ti si gospodar!* «Jaz sem gospodar!* je ponovil Smuk in junaško udaril ob mizo. «Pij, pa še ne gremo!* Hotel je s steklenico potrkati po mizi, pa ga je ujela gospodična za rokav. «0, Smuk, nikar! To niso majhne reči... in sploh... Ce misliš, da greš, morava koj... vlak je jako... Greva rajši v Ljubljani kam. O, v Ljubljani boš videl... jetrca in sploh... Ce grešni* «Grem!» je moško pritrdil Smuk. «Hardun, jetrca na mizo!* «0, jetrca in sploh...* je obetala rajska kača v {»dobi gospodične Mici. «Kar idiva, bos pa drugič plačal! Da, in denarja ne pozabi, Smuk! Doktor je jako... in za koleke... Sploh, ves denar vzemi s sabo, da ti ga ne pokradejo, ko te ne bo doma! Ti si gospodar... jaz se bojim...* Gospodična Mici je že stala pripravljena na odhod. Odpirala in zapirala je sonč. nik, z enim očesom je gledala skoz okno po vremenu, z drugim po Smuku-Smuk se je bil tudi kvišku zvlekel, oprši se z eno roko ob mizo, z drugo ob naslo- nilo klopi. Zdaj je stal sredi sobe, si prerival klobuk z enega ušesa na drugo in se gugal. Pa ni treba misliti, da se je gugal zaradi pijače, le duša mu je kolebala žara-di dvomov in preudarkov. «Denar ima spravljen baba...* Izpregovoril jo je, bridko besedo. «0», se je začudila Mici in obe očesi uprla v svojega prijatelja. «Ce je njen denar...* «Kaj bo njen!* se je razburil Smuk. «Moj je, hardun, vse je moje! Jaz sem gospodar!* «Ce je tvoj, pojdi ponj!* ga je sladko poučila. «0, jaz... pri kapelici te počakam, jaz grem naprej.* Se so ga gugali dvomi. »Zaklenjeno ima. Vem, dal ima zaklenjeno, ključ pa skriva.* «0», je rekla gospodična, egospodarju je vsaka reč ključ. Se sekira!* Prijazno sta se razločila in krenila vsak na svojo stran. » * * Dež je ponehal, ali nizko nebo je pričalo, da imajo oni tam zgoraj še nekaj mo. če odveč, ki se je skero otresejo na Koseze in Kosezam sosedne evropske pokrajine. Zadovoljna sama s seboj je korakala gospodična Mici počasi skoz vas. Pogumno je gledala okoli sebe, oblastno prestavljala zaprti sončnik kraj sebe — kaj ji pa morejo! Zunaj vasi, kjer se obesi cesta navzdol po gozdu proti postaji in ima sveti Jožef svojo preprosto kapelico, se je ustavila, da počaka svojega Smuka. Na ramah in na hrbtu ji je lepela obleka, premočena od dežja, pa ni čutila vlažnega hlada: vino jo je prijetno grelo. In ni je motilo sivo nebo, ko je imela glavo polno sonca. sonč. no prijaznih misli na Ljubljano, na mesnine in slaščice, na bluze in pentlje, vrtiljake in komedije in sploh na ves paradiž, ki Ji ga na stežaj odpre Smukov denar. Kar pelo Je iz nje od prekipevajoče radosti! Saj je Smukova žena, ne? — in Smukov denar je njen denar. Kar je žena, to je mož, rekel Je že sveti Ambrož! Ko je obveljal krstni list, bo ob-veljala poročna knjiga tudi, nič se bati! Smukec je njen in bo prodal domačijo v teh kozjih Kosezah in se naselita v Ljubljani in si kupita gostilno, o, restavracijo! — in ona bo gospa z briljant, nimi uhani in sploh... in z električnim klavirjem, kakor pri gospodični Fini. In v gostilno lahko pride Milan, ki je zdaj pri vojakih ali Ivan, ki je v civilu... in tako... in sploh... Ko bo doma gostilna tal vino, se bo Smuk hi- tro izoil, in če bo ’ „ / Zavedala se je .Sn8^ grešnosti, ko misli -jr kovo smrt. S sveti* . f se je ozrla v kaPe ; se ji je, da s takW ščansklmi željami J nost spravlja obe™ ji sijajno bodočnost- j, r O. ona ni taka. u niti ne poznajo, K bra! Vsakomur Prl rjvO je. Se Smuka bl P 1t\r / Kosezanom in ga. Mici. naj ga Ima)?- um m D„ ■ j Sl že vajeni! - SP1^ l> dt v Ljubljani si flje jt delali iz njega i« 1 5 Smuk ni, da # jemala med dični Fini že ne u [e njim, »koda!- ’ (J j prosili, ona ie i' pusti Smukajmo. / odškodovati jo _oVe1 / dajo polovico nf jji ne, ne? ni Pr^ ena13('0 f biti bi še kaj od® j k6 ali takti, ?*£***J ka... o, drugače » Nad^i^ URFDNISTVO; ULICA MONTECCHI St. 6, III. nad. — Telefon Štev, 93-808 In 94-638. Postni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA NAROČNINA; Cona A: mesečna 350. četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Cona B: Izvod 6. mesečno 150 din FLRJ: Izvod 6, 'neSell'°al ‘'jf. W . a« . M*. _ J O O/l _ n Im n J tc lO m.t n O OO nnlricmr' V O ucol/ mm__Uir> _ n člrlni 1 ctnl r\f O • troAuebi Cn /innnAnn. • ___ . S n.W.I *.1.oXI »M crrr\ »Tiru. r»-1 -x_ il.1.. m__L. «. _ ... S. 20 — Telefonska it 73-38. OGLASI: od 8.30 - 12 In od 15 - 18. - Tel. 73-38. Cerie oglasov: Za vsak mm viSine v širini 1 stolpca; trgovski 60. finančno-• " upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg urednik STANISLAV RENKO — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul, S. Pellico l-II., Tel. 11-32. Koper, Ul. Battisti 301a-I Tel. 70 Poštni tekoči račun za STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozett> 07„ Ljubljana Tyrševa 34 - tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D'