Izhaja vsakih štirinajst dnij vsak drugi torek in stane po pošti ali na dom pošiljan za celo leto
80 kr. —llHij
Za tuje drž. več poštni stroški.
„Soča“
z ,Gosp. lastom* in ,Primorcem* 1 * * * * 6 stane na leto 5 gld. 20 kr.
Oglasi se plačujejo za trislopno petit-vrsto: enkrat 8, dvakrat 7 ji : in trikrat 6 kr., večkrat po po- j godbi. Vsa plačila vrše se naprej.
Posamične številke po 3 kr. Uredništvo in upravništvo je v j Gosposki ulici št. 9. Rokopisi se ne vračajo.
Izdajatelj in odgovorni urednik A. Gabršček. — Tiska „Goriška tiskarna11 A. Gabršček (odgovoren Josip Krmpotič).
Domače in razne novice.
*	Delavskemu stanu. — Delavsko uprašanje postaja čedalje važnejše. Ali žal, da se nagiblje delavski stan na stran socijalne demokracije, katera hoče pahniti človeško družbo v večjo nevarnost nego je sedanja.
Z novim letom bo imel „P i m o r e c“ posebno prilogo za delavski stan, ako si pridobimo med delavci kaj več naročnikov. „Primorec* sam podaja dovolj gradiva, katero more širiti delavcu splošno obzorje in proučiti ga v vseh važniših svetovnih dogodkih, zlasti pa ohranjevati v njem čvrsto narodno prepričanje. Poleg tega bo posebna priloga razpravljala le delavska vprašanja.— Cena ostane 80 kr. na leto. „P r i m o r e c“ s prilogo „D e 1 a v e c“ bo gotovo najcenejši list take vrste. Delavci, oklenite se torej „Primorcca" v. večjem številu, da omogočite tako preustrojitev v korist svojega stanu in — naroda.
*	Kolesarsko društvo „Gorica" je priredilo v nedeljo popoldne izlet v Rihem-berg, 36 kilometrov poti. Udeležilo se ga je 11 kolesarjev in kolesarski mehanik (za slučaj kake nezgode). Izletniki so srečavali povsod le prijazne obraze: marsikje so jih prav srčno pozdravili. — V Rihembergu so so ustavili v Pečenkovi gostilni „Governa", kjer so bili prav dobro pogoščeni. Občinski starašina g. Alojzij M a k o v e c je pozdravil kolesarje v prav iskrenem in navdušnem govoru, enako župan g. J. P a v 1 i c a ; od kolesarjev so odgovarjali gg. predsednik Jakončič, Gabršček in Dekleva, ki so naglašali potrebo narodnega napredovanja tudi na športnem polju. Povsod moramo Slovenci pokazat',' da smo tu, da smo napredni, da smo gospodarji na svoji zemlji. — Okoli 8. zvečer so prišli v Gorico.
Škof v Trstu bo brez dvoma po-reški škof mons F 1 a p p. Tako zatrjuje naš poročevalec. Župan P i 11 e r i mu je zagotovil razne ugodnosti, pa tudi vladni možje se ogrevajo zanj. — Tako se izbirajo katoliškemu ljudstvu v Avstriji višji pastirji, katerih naj bi se ne dotikala naša kritika. Flapp je odkrit nasprotnik Slovanov.
*	Kmetovalci pozor! — Izvedeli smo o grdih sleparstvih neke ogerske židovske tvrdke s stroji proti našim kmetovalcem. Ljudje kupujejo stroje, največ na obroke, podpisujejo menice ali dolžna pisma itd., a povsod stoji dodatek, da za vse navskriž-nosti jo pristojno sodišče nekje na Ogerskom. — Ljudje so strahovito sleparjem : namesto naročenega stroja dobe mnogo slabšega, s plačali pa strašni neredi; ljudje plačajo, a zopet so terjani. Žid ljudi tožari na Oger-skem, a naši ljudje so s tem že obsojeni; ako hote oni tožiti Žida, morajo ga tudi tožiti na Ogerskem. Kako?! To skoro ni mogoče! — Zato pozor! Ne kupujte od Židov! Kdor pa kaj kupi, naj ne podpisuje ni kak ih pisem ali menic!
*	Sadno drevje ob cestah. — Med Tolminom in Kobaridom so rastli visoki topoli ob državni cesti: dobička ni bilo od njih prav nikakega. Zadnji čas pa so posekali te topole, a na njih mesto so nasadili in deloma še nasadč sadno drevje. To izvršuje erar, ki bo sicer lastnik dreves, toda sadje bodo pobirali gospodarji polja, katero meji ob cesto. Jako pametno! To je bila vrlo lepa misel! Naj bi jo posnemali tudi drugod!
*	Podružnica „Slov. planinskega društva" v Tolminu. — O veliki važnosti tega društva smo že večkrat govorili. Z veseljem pa pozdravljamo vest, da se je ustanovila v Tolminu podružnica za vso Soško dolino. V tretji številki „Planinskega Vestnika" čitamo o tej podružnici to-le poročilce: „Preteklo leto so zasnovali vrli rodoljubi tudi , Soško podružnico", katera bo s svojega sedeža v Tolminu delovala po vsej krasni Soški dolini. Ni potreba posebe poudarjati, kake velike važnosti za hribolastvo in za naše društvo bode ta podružnica. Omenimo naj le, da je delovanje osrednjega društa v tako oddaljenem kraju skoraj nemogoče ali vsaj jako drago; Soška dolina pa je tako obilo obda-
, rovana z naravnimi krasotami, da jih je pač vredno razkriti in razglasiti domačinom Za ustanovitev te prepotrebne podružnice sta se posebno potrudila odvetnik gospod dr. Karol Triller in gospod Andraž Jeglič, c. kr. sod. pristav v Tolminu. Bodi njima in drugim ondotnim sotrudnikom srčna hvala za dosedanje delovanje v prospeh slovenske turistike!“
*	I/, Dornberga nam poročajo, da se je obnesla vinska razstava prav dobro v vsakem pogledu. — Večje pročilo prifiese „Gospodarski List“, kije „Sočina“ priloga.
*	Žrtev žganja. — Z Livka nam poročajo: Dne 1. maja se je vračal 58 - letni žganjepivec Andrej Matelič domov nad Ravne. Ker je bil od žganja ves omamljen, zgrešil je pravo pot, krenil jo proti visokemu Kuku in prenočil pod milim nebom. Tamkaj so ga našli mrtvega 4. maja otroci, ki so grabili listje. Najbrže je zmrznil, ker je isti dan nekoliko snežilo.
*	Tržno poročilo. — V Budimpešti je cena pšenici zrastla in vsled tega so podražili ogerski mlini ceno za 10 do 20 kr. Ako se omeni, da kaže pšenica dobro žetev po vsem svetu, je to podraženje neumestno in potrebnemu ljudstvu v škodo. Če se ne pripete kake elementarne nesreče, pričakovati je zopetno znižanje. Mej tem pa priporočamo domače mline.
Osebne vesti. — Župnijski izpit je prestal č. g. Ignacij L e b a n, vikarij na Srednjem.
Preč. o. Konstantin Škodnik, kapucinski vikarij v Gorici, je odšel za gvardijana v Kniltelfeld na Štajersko, na njegovo mesto je prišel iz Celja preč. o. Damascen Lavrenčič.
Gosp. Josip R u s t i a, naš rojak z Vipavskega, c. kr. gozdni oskrbnik v Predazzu na Tirolskem, je premeščeni v Motovun.
Preč. g. Anton Miku ž, doslej pro-vizor v Raj bij u (naš rojak) je odšel na žup-niško mesto v Celovec.
Radodarni doneski. — Za „Slogine' zavode so darovali za mesec majnik po 1 gld. gg: C. kr. notar Josip Kaučič, trgovec Anton Koren, posestnik Anton Fon, c. kr. profesor Viktor Režek, trgovec Simon Rožanc, zdravnik dr. Martin Kerševani in žel. uradnik Fran Blažon. — Na mesto venca na krsto pok. strica Josipa zložili so štirje vnuki 4 gld. — Na mesto globe kegljiškemu klubu: Rajko Feigel 1 gld., Josip Musič 40 kr., c. kr. prof. Ivančič gld. 2‘50, Ivan Drufovka gld. D40.
Pomlad. — Po krasnem marcu je nastal ze!6 spremenljiv april; tudi prvi teden majnika je še vedno — aprilov: lepega vre-
mena noče še biti. Sicer ne moremo tožiti ne o deževju ne o povodnjih, kakor n. pr. na Češkem, od kjer prihajajo prav nevesele novice. Te dni so prišle že prve črešnje na goriški trg; to je najzanesljivejše znamenje pomladi.
Nizko maščevanje. — Slovenec Anton Veljak iz istrskih Kršan je služil 11 let pri Bolaffiu v popolno zadovoljnost gospodarjevo. — Pred kakimi tremi meseci so ga ustavili pri ljudskem vrtu trije mladiči; jeden njih je bil baje prosluli sinko mestnega župana. Jeden mladičev je pljunil v Veljaka, a ta je nesramneža le oštel! Med tem ga je jeden udaril s pestjo, na kar je tudi on lopnil onega mladiča (baje županovega sina). Jeden je Veljaku grozil celo s samokresom, ali ker se ta ni dal oplašiti, prestrašili so se oni in zbežali. — Ta dogo-
i dek se je splošno raznesel po mestu. Znani neznanci so pa toliko pritiskali na Bolaf-
fia, da ga je ta odpustil iz službe s kon-
cem marca, češ: ako ne, zgubim „vse prijatelje". Dal je Veljaku izvrstno spričevalo. —
Zdaj je Veljak brez službe, — toda rediti mu je štiri otroke. Mož je dober voznik, zna opravljati pa tudi druga domača opravila.
Kdor bi ga sprejel v službo, naj se blagovoli oglasiti pri našem uradništvu. Pri B. je imel
6 gld. na teden.
Zadnja porotna obravnava je pričela dne 27. pr. m. in končala 29. predpoldne. Sodnemu dvoru je predsedoval svetu. Flegar; prisednika svetu. G ir one o li in svet. tajnik Dell’Ar a; zapisnikar dr. Povšič; založbo je zastopal drž. pravdn. namestnik dr. San z in; zagovornik dr. Jos. vit. Tonkli. — Na zatožni klopi je sedel Jožef Šk o r-janc iz Kozane. Zatožen je bil, da je zabodel 16. februarja pri plesu v Kozani Ba-silija Prinčiča v trebuh, ki je vsled tega umrl. Glavna priča, na katero se je opirala založba, je bil neki Alojzij Persolja. Ta je videl, da je Škorjanc zamahnil pri vratih plesne dvorane z roko proti Prinčičevemu trebuhu, a ni videl noža; druga glavna opora založbi je neko čudno obnašanje zatoženčevo, ker ga je baje pekla vest; tretja opora pa, da jedna priča je potipala pred činom Škorjanca na prsih in čutila tam neko trdo reč, kakor bi bil nož, pozneje ga pa n; več občutila ; četrti: javno mnenje, ki je takoj dolžilo Škorjanca storjenega zločina. Kot posebno važen dokaz pa navaja pričanje deklice Vendramin, ki je slišala iti dva možka mimo hiše; eden je rekel, da „eni sakra-menski duši je že prerezal čreva, prereže jih še drugim". Zdi se ji, da je izrekel te besede Škorjanc. (Pri obravnavi je pa rekla, da ni spoznala glasu).
Državni pravdnik dr. Sanzin je lepo govoril; najprej italijanski, potem slovenski; uspeh govora je bil soglasen ulis: kriv je! — Ali za njim je govoril zagovornik dr. Jos. Tonkli, ki je imel srečen dan ; govoril je, kakor se spodobi Slovencu, najprej slovenski, potem pa laški, ker je bilo 7 porotnikov Lahov. Zagovornik je pokazal ves dogodek v drugačni luči, t. j. da čin se je izvršil, ali ne ve se, kdo je morilec, vsekakor pa, da ga treba iskati drugje. Niti glavna priča Persolja ni videla, da bi se bil Škorjanc tudi res dotaknil trebuha umorjenega Prinčiča. Dokazano pa je, da Prinčič je šel od vrat zopet v dvorano, kjer je bila nastala nova tepežka, ki je trpela kakih 12 .minut; verjetno je, da je Prinčič tu dobil z nožem v
trebuh. Škorjanc ni bil deležen te tepežke; on sploh pokojnika niti poznal ni, kar je potrdil sam oCe Prinčičev; ni imel ž njim nikdar kakih besed, pač pa so bili drugi nanj raz-ježeni. Javno mnenje je naredil Persolja, ki je razbobnal svojo misel. Sploh so bile oblasti zapletene v zmoto, da niso prišle pravemu krivcu na sled. — Obtoženec ni imel noža; podžupan Skolaris je sam potrdil, da obtoženec ni nosil nikdar noža v žepu. — Nasproti pričanju deklice Vendramin je pa dokazano, da Škorjanc je šel v večji družbi domov; vsi tovariši pa so izključili, da bi bil on izrekel tiste besede. Izrekel jih je torej nekdo drugi in tisti je tudi ubijalec, ne pa Škorjanc.
Uspeh tega govora je bil: Prinčič je bil u m o r j e n, a 1 i n e ve s e, k d o j e to storil. — Porotniki so na stavljeno vprašanje odgovorili s 7 da in 5 ne ; bil je torej oproščen. —Ko je to slišal trinajsti porotnik (nekdo iz Furlanije), je izjavil dvoma gospodoma, da bi tudi on po svoji vesti glasoval z — n e.
Res škoda, da niso prišli morilcu na sled, oziroma, da ni bilo mogoče dokazati grdega zločina! Nož igra preveliko ulogo med ljudstvom po goriški okolici in Furlaniji; zato treba ostrih obsodb, da se ljudstvo morda vendarle spametuje.
*	Zanimiva obravnava bo jutri od 9. zjutraj dalje proti 8 mladeničem iz Stare-gore zaradi dogodka 19. marca blizu „Bajte". (Mladeniči so kamnjali, goriški gospodje pa streljali). Mladeniči vsi na zatožni klopi, gospodje pa — kot priče. — Kdor ima čas, naj gre poslušat, kajti z jutršnjo obravnavo ne bo še vse pri koncu.
*	Iz Vrtojbe nam poročajo, da se bo vršil v nedeljo občni zbor na novo oživele čitalnice. Več v „Soči".
Izgubljeno. — Neka revna dekla je izgubila 53 gld. Stori veliko dobro delo oni, ki je denar našel in ga položi pri redarstvu ali v naši tiskarni, kjer dobi zakonito nagrado.
Iz liihemberga: „Neka kokoš je bila založena 17 dnij za turšičnim sirščem; v tem času je znesla sedem jajc. Našli so živo, le medla je postala.
Vlada nam je poslala voz mladega sadnega drevja; toda prav nič se ni prijelo, ker je bilo že presuho".
Zveza županov. —V Furlaniji ste bili že dve posvetovanji o zvezi vseh županov v okraju. — Kaj pa naši slov. župani ? Ali doživimo kdaj podobno zvezo ? V edinosti je moč ! Na delo !
Iz Bolca nam poročajo, da je tamkaj davica še vedno v cvetu ; veliko otrok je že pobrala ta neusmiljenka. Mnogo rodbine je zadela prav hudo. Šola je zaprta.
Opozarjamo čitatelje na bilančni račun „Goriške ljudske posojilnice", katerega donašamo na sedmi strani.
Ostala Slovenija.
*	Trst. — G. kr. namestništvo je razpi-| salo mestne volitve za sredino meseca okto-| bra. — Boj za vodo še ni dognan. Svojčas je
bilo dovolilo c. kr. okr. glavarstvo Postojni, tržaškemu mestu da sme odvajati vsak dan iz reke Bistrice 12.000 kubičnih metrov vode. Ker so se proti temu pritožili prizadeti posestniki, je deželno predsedništvo Kranjske uničilo dovoljenje c. kr. glavarstva. — Akademija „Tržaškega Sokola", ki se je vršila 8. t. m., se je izvršila prav sijajno. Pri telovadbi so sodelovali: dve pedi visoki „So-kolčiči", krepki mladeniči „Sokoli", osiveli bratci in mlade Sokoliće ; vsi so tekmovali, da zvrše častno prevzeto nalogo. „Čast tržaškemu i „Sokolu" in požrtvovalnemu učitelju ! —Občni zbor „Tržaške posojilnice in hranilnice" se je vršil v nedeljo dne 10. t. m. — Za tržaško škofijo bo baje imenovan dr. Flapp, za katerega se ogrevajo tajno tržaški merodajni krogi. Na mestu letovišča v Skednju so mu obljubili tržaški gospodje dati na razpolago „Villa Re-voltella". Ali naj taka vprašanja tudi uplivajo ?
*	Istra.— V občini Punat-Vrbnik-Baška in Dobrinj-Omižalj sti razpisani službi zdravnika. V prvi dobi gld. 1200, v drugi pa 1300 in 200 gld. pavšala. Več se izve v „Naši Slogi" št. 18 z dne 30. pr. m. —
V občini Roč (okraj koperski) bodo v kratkem občinske volitve, dočim so se vršile od
4. do 8. t. m. v občini motovunski. Po do-šlem poročilu so zmagali v tretjem razredu vsled pritiska Italijani, drugem Hrvatje in v prvem Italijani, tako, da imajo Italijani zopet večino. — V Piranu je ustanovila vlada politično ekspozituro. Kot poverjenik je imenovan okrajni komisar iz Pulja pl. Rubelli. Lahi so vsled tega zelo razkačeni, ker bodo odslej pod strožjim nadzorstvom. — Volitev volilnih mož za izvolitev poslancev v deželni zbor isterski se bodo vršile v polovici tekočega meseca.— Občinski zastop v Boljunu se je ustanovil. Izvoljen je županom g. Jakob Buretič.— „Prava Naša Sloga" je nehala izhajati. Tako poroča splitsko „Jedinstvo".
* Kranjska. — Odstopil je ljubljanski župan Peter Grasselli in se je odpovedal obenem tudi mestnem odborništvu. Razlogi niso znani. Novim županom izvolila si je Ljubljana g. Ivana Hrib ar a, od katerega pričakujejo, da odpravi vse nedostatnosti v mestni hiši ljubljanski, ki so delovale pohuj-šljivo v narodnem pogledu posebno na one Slovence, ki se morajo boriti še za slovensko uradovanje. Gospod Ivan Hribar ima vse sposobnosti za tako odlično mesto. — Iz Š t. Petra na Kranjskem se je odpravilo v Ameriko 127 oseb. Dobe delo v braziljski pokrajini Št. Paolo. — V nedeljo 3. t. m. je bil v Kranju ustanovni shod „Gorenjskega Sokola". Starostom je bil izvoljen brat Avgust D r u-k a r, not. kandidat. Pri prosti zabavi je nastopilo že 20 „Gorenjskih Sokolov" v društveni opravi. — V Begunjah pri Girknici otvoriti se mora pošta 16. t. m.—V Ljubljani je umrl 25. pr. m. stolni kanonik ljubljanske škofije in urednik „Zgodnje Danice" veleč. g. Luka Jera n. Pokojnik je bil plodovit slovenski književnik in časnikar. L. 1853. je bil misijonar v Afriki; ker mu ni ugajalo podnebje, povrnil se je v domovino; malo potem se je zopet povrnil v Afriko, toda moral jo je zapustili radi zdravja. Mož je bil blaga duša, vrl rodoljub in duhovnik, od vseh strank spoštovan. N. v m. p.! — „Glasbena Matica" je imenovala častnimi člani dež. predsednika barona Heina, dvorn. svet. šu kije ja in češkega skladatelja Dvoraka. — Kranjsko muzejsko
Podlistek.
Slovaške sličice.
Češki spisala G. Preisova, preložil Franc Tominšek.
1.	Ovčica.
P o g o r s k a podobica.
(Dalje in konec.)
Po Štefanovem odhodu se je pogreznil Gogul v otožne misli. Da bi je odpodil, vzame na postelji ležečo piščalko in začne piskati na njo pobožno božično pesen. Ali piščalka je pela veselo pesen tako otožno, kakor bi jo sviralo sirotno dete.
Stari pastir čuti to, odloži piščalko, sklene zadej roke in korakaj e po izbi govori v duhu s prijateljem Pražjenko:
«0 Tomaž, kdo bi se nadejal tega od tebe, ko sva neoženjena skupaj na paši igrala na piščalko. Kolikokrat sem pasel po ves nedeljski popoludne tvojo živino, da si se mogel pogovoriti s svojo ljubico. Kako si jokal, ko so me odvedli na vojno; kako ukal, ko sem se zdrav vrnil!
A ti, stari brate, ti si vse to pozabil.------Pozabil, dasi
je moja žena gojila Stefana, in zdaj se bojiš, izročiti mi dečka na kak dan. Nemara misliš, da bi mogel razlagati detetu, kako si jo slabo učinil, ko nisi hotel umreti v veri, v kateri so te vzgojili tvoji roditelji?*
Godulovo obličje zarudi od trpke nevolje in stisnjena usta bolestno zašepečejo:
«Tako se je moralo obnesti najino prijateljstvo, da si mi jžokazal v povračilo na moje spravljivo očitanje vrata — —.»
Z roko prime za čelo, stopi k oknu in gleda na bližnje s snegom pokrite hribe.
«Kaj rije ondukaj po snegu?* začudi se vide, da se giblje na hribu neka stvar, ktere ne more izpoznati, je li človek ali žival. Zdajci mu začne srce burno, tolči. «Kristus Jezus, menda ni to deček !» pride mu na misel. «Lahko, da je hotelo nespametno dete iti po krajši poti črez hribe, in jaz, stari norec, pustim ga brez opomina!*
Godni obupno lomi roke in z mrzlično naglostjo vrže cokle z nog, obuje škornje, popade klobuk in suknjo in hitro odide iz koče.
*
To je lep prizor! Malone ni verjeti, da more biti v tako mali izbi toliko srečnih ljudij.
Pri mizi sedi 'Godni s Pražjenko, držita se okolo vratu. Na drugi strani na levici je Pražjenkova žena, drže na pol slečenega Štefana na krilu, okolo nje pa kriči še petero otrok. Najstarji sin Tomaž prilepuje skrivaj na strani sv. tri kralje na jaslice, kajti že so je utrgali dečki, rogovileži, z mesta. —
Pražjenkovi otroci še morda niso imeli nikoli tako dobro. Celo leto kuha mama samo krompir in koruzno juho; le nekolikokrat v nedeljo dobijo otroci cmokov zabeljenih s posuto skuto. Danes bi zaman premišljevali, kaj je na svetu boljega jesti, nego to, kar so večerjali nocoj. Pa še te jaslice od kuma Godula! Tako so čedne, tako nad vse lepe, da je je moral priti pogledat tudi dvanajstletni Tomaž, ki služi za pastirja pri bližnji kmetiji. Vsi trije bolj odrasli otroci imajo mokre oči. Pražjenka kaže Godulu staro oguljeno pipo in mu pripoveduje, da se je vselej spominjal na one lepe čase, ko sta si bila z Godalom še na roko, kadarkoli je likal pred prazniki okov na njej.	.	.
Godul položi novo pipo pred Pražjenko in pravi rahlo:
«Brate, prijatelj, — zavoljo tega dečka ti danes odpustim, da si prestopil k drugi veri. Tukaj moja roka!*
Pražjenka hvaležno stisne podano desnico in pravi s tresočim glasom: «Za to, kar si mi zdaj povedal, brate, prijatelj, za to ti izročim — Štefana. Zdaj nimam ničesa več proti temu, kajti vem, da si dober človek. Hoj Stefan!* obrne se k sinku, po praznikih pojdeš h kumu in ostaneš lahko pri njem. Pasel boš ž njim in častil ga kakor svojega očeta, umeješ! Ne pozabi nikoli, da ti je on <>tel življenje!
Deček se veselo nasmeje, odloži makov kolač, kateri je slastno jedel, in skoči z materinega krila. Otroci niso vedeli, da je ležal pred dvema urama brez zavesti v snežni postelji. Kako trdna je mala slovaška deca!	.„
Dvoletna Barenka zleze zdaj takoj na mamino kn^» saj tako ni zapopadla, zakaj je varovala mati raje kega Štefana, ona pa morala tavati po zemlji.
Drugi otroci tolčejo na tleh orehe z očetovo ^,1^.
Kose pri tem raztaknejo, zadenejo ob mrtvo ovo . pod posteljo, tako, da zvonček tiho zacenglja na p
Štefanovo oko se obrne na to stran brez žalosti, biez
vzdihljeja.	,
Saj dobro ve, komu je v onem Betlehemu daroval
ovčico! ....
društvo je imelo lani 255 plačujočih elanov, med temi 200 Slovencev in le 50 Nemcev. Društvo izdaja slovenski in nemški strokovni list. Slovenci ne samo da vzdržujejo nemški list, marveč ga tudi urejajo in pišejo.
*	Štajerska. V Celju je pokosila neizprosna smrtna kosa zopet eno slovensko moč. Umrl je namreč 28. pr. m. preiskovalni sodnik dr. Janez K u d e r, mož v svoji stroki dobro podkovan in zelo uljuđen s strankami. Svoji narodnosti je ostal zvest do prezgodnje smrti. N. p. v m.! — Pri ustanovni slavnosti „Studentenheima” v Celji je bila zelo pičla udeležba. — Lavantinska škofija dobi letos 20 novomašnikov. — „Slovensko pevsko društvo" v Ptuju priredi v nedeljo 16. avgusta pevsko slavnost v Brežicah s popolnoma novim sporedom. — Nemško ponemčevalno društvo „ Sud mark “ šteje na Štajerskem 49 podružnic. — V Mariboru so dobili zopet jednoga slovenskega notarja v osebi dra. F i r b as a, ki je bil doslej v Brežcah. Mestni zastop mariborski je protestoval proti temu imenovanju zahtevajo, naj mariborski poslanec dr. Kokoschinegg na Dunaju interpe-luje vlado, kar je seveda tudi storil. Ni jim prav, da je dobil to mesto Slovenec, želeli so si Nemca Filaferro-ta, a jim je spodletelo. Sedaj sta v Mariboru dva notarja Slovenca in eden Nemec. — V Zabukovci pri Sevnici je zmagala narodna stranka pri občinski volitvi. —
*	Koroška. — Dne 27. in 29. aprila imeli so v Celovcu obč. volitve za tretji in drugi razred, katerih se je prvikrat udeležila tudi katoliška konservativna stranka, ki je pa stavila le dva kandidata. Pri volitvi 27. je prodrl v tretjem razredu konservativec baron Mandorff 68 glasovi od 128. Udeležba je bila zelo pičla in le tako je mogel podreti. — 29. je volil drugi razred. Udeležba je bila vsled agitacije že bolj živahna. Župnik G. Bitlner in češki odpadnik inžener Krsek, za katerega so nemški nacijonalci strastno agitovali, sta prišla v ožjo volitev. Pri prvi volitvi je dobil g. Bittner 132, Krsek 131 glasov. Drugi nacijonalci so dobili po 200 do 239 glasov. Pri ožji volitvi je zmagal Bittner s 107 glasovi, Krsek 85. Slovenci so se volitve polnoštevilno udeležili in glasovali jednoglasno za Bittner-a. Začetek je tako storjen tudi že v Celovcu in železni nacijonalno-liberalni obroč, v katerega je bil doslej ukovan celovški „rotovž", je prvikrat prebit.
Po „Slovencu".
*Celovee in Ljubljana. — 25. in 26.
aprila sta bili v celovškem mestnem gledališči diletantski predstavi na korist nemškega „Schulvereina" in „Sudmarke". Oba dni je bilo gledališče razprodano, kar je vrglo društvoma lepe doneske. Mej igralci sta se posebno odlikovala pragermana Blatnik in Bav-diš, pri živih podobah pa gormani Trebiš, Tomšek in Blatnik. Gromovito priznanje so vzbudile končne besede prologa: „Das Hei-matland muss deutsch verbleiben", istotako podoba „erzgewappnete Sudmark", varujoča s svojo roko petero južno avstrijskih kro-novin. Te dežele (v katerih prebivajo Slovenci!) so predstavljale gospodične v narodnih nošah in z deželskimi grbi na ščitili. Nemški časniki dostavljajo v poročilu o teh provokatoričnih in Slovence žalečih predstavah : ..Den Vorstellungen wohnten der Lan-desprasident, Freiherr v. Schmidt-Zahierow, sowie alle Spitzen der Landesbehčrde und Stadt bei". Ali se je ljubljanski deželni predsednik že katerikrat udeležil kake veselice družbe sv. Cirila in Metoda, dasiravno ta družba deluje samo defenzivno ? Kaj še ! Pri nas se konfiskujejo še celo ribniške žlice in reščeta pri zabavnem vlaku iz Ribnice in kaznujejo se „hudodelci", ki puste, da se hoče ribniško kraljevstvo raztezati do Ljubljane. Celovec-Ljubljana!	„Slov. N."
*	Beneška Slovenija. — Videmskim nadškofom je bil imenovan mons. Zambur-1 i n i, škof v Concordiji. Ali ima kaj pojma o potrebah svoje vladikovine, ne vemo. Nimamo pa upanja, da bi se kaj oziral na potrebe beneških Slovencev, kajti v Italiji sta država in cerkev enako strogo narodna ter ne priznavata druge narodnosti razun laške.
Razgled po svetu.
Avstrija. — Vprašanje dunajskega župana je vendar začasno dognano. Dne 7. t. m. je bil namreč izvoljen s 94 glasovi Josip S t r o h b a c h, iskreni prijatelj dr. Luegera. Predno je bil izvoljen, je izjavil, da je pripravljen odstopiti vsak hip, kateri spozna primernim njegova stranka. Kot prvi podžupan bo izvoljen dr. L u e g e r, drugi pa zmerni nemški narodnjak dr. Neumajr. Poslednji je moral dati izjavo, da nima nič vzajemnega s Schonererjevo stranko. — Kvo-tni deputaciji sti razglasili svoji predlogi, ki se glasiti v onem zmislu, kakor smo jo že objavili, namreč avstrijska predlaga 58:42, ogerska pa 31 :69. — Dne 1. maja so delavci praznovali, pa ne več v enem obsegu kot prejšnja leta. Na Dunaju in drugih večjih mestih je bilo veliko shodov, pri katerih so bile sprejete razne resolucije za splošno volilno pravico. Na Dunaju je prišlo do živega mej delavci in redarstvom. Bilo je do 50 ranjencev ter veliko zaprtih. — Češki namestnik grof C o u d e n h o v e in grof D u b-sky sta imenovana tajnima svetovalcema.— Moravski namestnik baje odstopi, na njegovo mesto pa da pride štajerski, na tega zopet dolnjeavstrijski itd. — Dunajski visokošolci vseh narodnostij, razun Ogrov, so hoteli de-monstrovati proti milenijski razstavi v Budimpešti, no skrbno dunajsko redarstvo jim ni dovolilo shoda. — V L e v o v u je bil tudi shod v svrho pogovora, ali se ima prirediti skupen izlet k razstavi v Budimpešti. Zaključeno je, ako se kdo hoče udeležiti, naj to stori kot zasebnik. — Nadvojvoda Karol Lju-devik leži bolan na Dunaju.
Državni zbor. —- V seji 15. aprila se je zbornica bavila po prečitanju nekaterih interpelacij z raznimi peticijami, potem pa začela razpravljati o vpokojninskern zakonu. Oglasilo se je pet govornikov, vsi za, nobeden proti, iz česar se je dalo sklepati, da obvelja zakon soglasno. Posl. dr. Lorber je zahteval, naj ima pravico do popolne pokojnine vsak, kdor je dosegel 60. leto starosti ali dovršil v službi 35 let, in naj se pokojnine udov urede v odstotkih po plači njih soprogov, ter grajal, da dobe udove slug samo tretjino plače soprogov. Posl. P i e n -tak je obžaloval, da dobrot tega zakona ne bodo deležni tisti uradniki, kateri so že zdaj upokojeni. Posl. Barw inski je želel, naj bi bil ta zakon veljaven tudi za tiste udove, katere so udovele v dobi od predložitve tega načrta do njega potrdila in zahteval, naj se prispevek uradnikov za penzijski zaklad poviša po višji plači, ne pa da znaša tri odstotke. Posl. H a u c k je govoril za to, da bodi zakon veljaven tudi za uradnike in sluge bolnic in zahteval, naj se uradnikom višjih razredov in njih vdovam določi manjša pokojnina, nego je po načrtu predlagana. Poročevalec dr. Beer je bil proti vsem preminjevalnim predlogom, češ, da so se predlagali tudi v odseku, a da so bili odklonjeni. Zbornica je na to sklenila, začeti o predlogi podrobno razpravo. — Začetkom seje 16. aprila poljedelski minister grof L e-d e b u r, odgovarjajo na neko interpelacijo, izrekel se je za utesnitev termin - trgovine s poljskimi pridelki in svoje nazore obširno razvijal. Zatem se je čitala interpelacija posl. E i m a glede afere stotnika Hasukovskega, kateri je bil sodno obsojen, ker je razžalil vojaško častno sodišče, na to pa se je nadaljevala razprava o pokojninskem zakonu. Razprava je bila jako dolga in sprožilo se je nebroj preminjevalnih predlogov. Minister B i 1 i n s k i je odbijal vse preminjevalne predloge, mej katerimi sta bila najvažnejša in najresnejša predloga, naj se za uradnike nekih vrst določi 35 službenih let za pridobitev polne pokojnine in naj se udovam višjih uradnikov namenjene pokojnine znižajo. Zlasti celovški posl. Do brni g je pobijal predlogo v tem oziru, da se udovam višjih uradnikov dovolijo visoke pokojnine, češ, da zbornica nima naloge skrbeti za luksurijozno življenje visokih dam, dočim je dr. Scheicher opravičeno opozarjal, da je treba z državnimi novci previdno gospodariti. — V seji 17. aprila po daljših govorih dr. Mengerja in dr. Beera glasovalo se je
imenoma najprej o Fuchsovem, ki je predlagal pokojnino udovam uradnikov L, II. in III. razreda namesto 5000, 4000 in 3000 le 2000, 1800 in 1600 gld. Za predlog so glasovali Mladočehi, nacijonalci, protisemitje in slovenski poslanec Koblar, proti pa vse druge stranke in tudi slovenski poslanci Hohemvart, Klun, Kušar, Pfeifer, Povše, Viš-nikar, dočim so se dr. Ferjančič, dr. Gregorec, dr. Gregorčič, grof Alfred C o r o-r i n i*), Nabergoj, Robič in Vošnjak glasovanja vzdržali. Fuchsov predlog je bil odklonjen, pač pa se je vsprejel preminjevalni predlog Mengerjev (3000, 2600 in 2200 gld.) Živahna razprava je bila pri točki o vzgojevalnih prispevkih za uradniške sirote. Poslanec T s c h e r n i g g je predlagal, naj se odkloni načrtov predlog, da se plačujejo vzgojevalni prispevki do 24. leta, ter naj se določi, da se plačujejo za dekleta do 18. leta,, za dečke pa do 20. leta. Poslanec Noske je predlagal resolucijo, naj vlada predloži zakon, po katerem bo ta določba veljavna tudi za tiste sirote, katerih očetje so umrli, predno je ta zakon zadobil veljavo. Tscherniggov predlog se je po daljši debati odklonil, Noskejeva resolucija pa se je vsprejela. Tudi o določbi glede prispevkov uradnikov pokojninskemu zakladu je bilo nekaj razprave. Scheicher, Kraus in Hofman so govorili za to, naj se nižjim uradnikom zmanjša prispevek. Proti je govoril finančni minister dr. B i 1 i n s k i ter povedal, da zakon vsled storjenih prememb ni primeren za predložitev v najvišje potrdilo. Ostali paragrafi so se vsprejeli in takisto predlog Koppov, naj samomor kakega uradnika ne ovira pravic njega rodbine in naj ločena žena ne izgubi pravic do pokojnine, če ni dokazano, da je bila ona kriva ločitve. — V zbornični seji 20. t. m. se je sprejel vpokojninski zakon, potem se je prešlo na glavno razpravo o volilni preosnovi. Poročevalec o vladnem načrtu dr. G o e t z je zagovarjal predložen načrt v imenu večine odseka, dočim je govoril poslanec dr. Slavi k v imenu manjšine. Bil je nasproten načrtu ter navajal, da je vendar krivica, ako se dele državljani na vrste, kakor je to sedaj, ko ima 20 veleposestnikov toliko pravic kakor 2000 kmečkih volilcev. Slovani so zelo prikrajšani. Na Češkem in Moravskem ima 5 milijonov Čehov le 49 poslancev, 2 milijona Nemcev pa 47. Radi tega ne more pritrditi odsekova manjšina vladnemu načrtu. Oglasilo se je 39 govornikov ; proti 16, za 23. — Prvi je govoril poslanec Pernerstorfer proti pri-vilegovanim pravicam plemstva in sploh proti načrtu. V imenu čeških veleposestnikov je govoril grof P a 1 f f y za načrt, naglasivši državno pravo češko. Za Mladočehom dr. B r z o r a d o m je govoril dr. M a d e j s k i v imenu Poljakov, ter napovedal nekatere preminjevalne predloge. Bil je za predlogo. Protisemit dr. Scheicher je za to, naj vlada razpusti zbornico ter razpiše nove volitve. Poslanec Pfeiffer seje izjavil za načrt in proti splošni volilni pravici. Vodja levičarjev dr. R u s s je bil za predlogo. Prešlo se je na razne interpelacije in sejo zaključilo. — V seji 21. aprila je razprava nadaljevala. Govoril je dr. K r a m a F, Di-pauli, R i c h e t, K r o n a \v e 11 e r, Steiner in Perič. Najbolj zanimiv govor je bil poslanca K r o n a w e 11 e r j a. Zbornica ga je poslušala napeto. Po Kronavvetterju je prišel na dnevni red nujni predlog poslanca Romanc z uka radi pravice svobodnega shoda v Galiciji. Zraven predlagalca zagovarjal je predlogo tudi lvovski, poslanec L e-\v a k o v s k i. Poslanec Pernerstorfer je rekel obrnjen proti Poljakom: „Le nadaljujte vi poljski gospodje plemiči s sedanjo vlado. Pride pa dan, ko uniči vaše kraje ogenj in razbojništvo. Izrabljeno gališko ljudstvo ima pravico postaviti se po robu svojim krvopijcem, in vi, plemeniti gospodje poljske šlahte, morate se bati prihodnosti. (Tukaj je grajal predsednik govornika). Nesrečni Gali ciji — nadaljuje Pernerstorfer — se ne bo moglo pomagati dotlej, dokler jo bo tlačila smrtna železna roka poljske šlahte". Proti temu govoru je protestoval Poljak S z e z e -panovsky. Za njim je govoril za nujno
*) Ta dva sta bila še v Gorici. Ur.
predlogo dr. L u e g e r. Pri glasovanju je bila nujnost odklonjena in seja zaključena. — V seji 22. aprila je govoril o volilni preosnovi dr. Menger, potem konservativni štajerski poslanec Hagenhofer. ki je napadel liberalce in govoril proti volilni pravici poslov. Grof Falkenhayn je trdil, da posledica splošne volilne pravice bo anarhija. Mladočeh dr. Vašaty je izjavil, da bo glasoval proti načrtu. Za nemškim narodnjakom Pra-deom je govoril posl. dr. Gregorec in priznal, da je vlada s svojim načrtom o vo-volilni preosnovi dosegla prav lep uspeh, prebivalstvo pa da s to preosnovo še vedno ne dobi tiste volilne pravice, katera mu gre. Nobena krivic sedanjega volilnega reda se ne odpravi. Slovencem se zgodi s to preosnovo nova krivica. V bodoče bode imela Štajerska 27 poslancev, 800.000 Nemcev bo imelo 23 poslancev, 400.000 Slovencev pa 4. Slovenci bi torej imeli mnogo in tehtnih razlogov, da bi glasovali proti podrobni razpravi, glasovali pa bodo za to, ker z načrtom dobi več milijonov prebivalcev volilno pravico in ker pride ž njim splošna volilna pravica vsaj deloma do veljave. Glede glasovanja v tretjem branju bode za Slovence odločilno, kako izteče podrobna razprava. Ko je še poljski grof Dzieduszycki dve uri razpravljal o splošni volilni pravici in zagovarjal poljsko šlahto, se je razprava pretrgala. Koncem seje so dr. Gregorčič, grof C o r o n i n i in tovariši interpelovali -pravosodnega ministra glede dogodkov pri obravnavi pred porotnim sodiščem v Gorici. Interpelacijo smo prinesli predzadnjič. — V seji 23. aprila je končala glavna razprava o volilni preosnovi. Divjak vitez Kraus je dokazoval, da tudi v razpravi stoječi preosnovi ni sojeno dolgo življenje. Bavil se je potem z razmerami v Gališki ter očital Poljakom, da še niso zadosti siti, zato ne marajo zapustiti drž. zbora. Glavni nasprotni govornik dr. Za ček in glavni govornik za dr. Rutowski sta samo ponavljala, kar se je tekom razprave povedalo. Po končani razpravi so prišli na vrsto popravki in potem se je vršilo glasovanje. Posl. Pernerstor-fer je predlagal, naj se o predlogu posl. Slavilca glede uvedenja splošne, jednake in naravnostne volilne pravice glasuje imenoma. Ta predlog se je vsprejel in je bil Slavikov predlog s 174 proti 61 glasom odklonjen. Za splošno volilno pravico so glasovali rnla-dočeški, protisemitski in nemškonacijonalni poslanci izvzemši dveh, nadalje levičar Morre, in poslanci Koblar, Spinčič, Perič, Salvadori, Kronavvetter, Pernerstorfer in Romančuk, vsi drugi so glasovali proti splošni volilni pravici ali se vzdržali. Zbornica je potem z veliko večino sklenila, naj se začne podrobna razprava. Pri § 1. je dr. Romančuk poročal o predlogu manjšine, naj se število poslancev pete kurije pomnoži od 72 na 89 in naj Češko namesto 18 dobi 22 mandatov, naj Gališka namesto 15 dobi 25, naj Štajerska namesto 4 dobi 5, naj Kranjska namesto 1 dobi 2 in naj Moravska namesto 7 dobi 8 zastopnikov. — V seji 24. aprila je nadaljevala razprava. Klun je obširno utemeljeval svoj predlog, naj se dasta deželi Kranjski v peti kuriji dva mandata. Za njim je govoril dr. P' o r e g g e r, kateri je dokazoval, da vladni načrt ne bo Nemcem nič koristil, pač pa škodoval. Po Forregerjevem govoru je nastal škandal, kakeršen se že dolgo ni primeril v zbornici. Predsednik C h I u m e c k y je opominjal mladočeškega po slanca Sokola, naj ne čita svojega govora na kar je mladočeški poslanec Purghart zaklical Chlumeckemu: „Impertinenter Kerl“, ter jel razbijati po mizi. Chlumecky je Purg-harta poklical k redu, Purghart pa je svoje žaljenje petkrat ponovil, kričeč na vse grlo. Mladočeški poslanci so vsi takoj zapustili dvorano. Purghart je na to ustal in planil proti Chlumeckemu, ta pa mu je rekel: Spravite se od tod. Razburjenost je bila jako velika. Ko je nastal mir, je govoril mi-nislerski predsednik Badeni in priporočal, naj se vladni načrt vsprejme brez premdmbe. Za njim je govoril načelnik mladočeškega kluba dr. E n gel. Pri glasovanju je bil Klunov predlog odklonjen. Glasovalo je zanj 99 poslancev. Nobeden drugi premi nje valni predlog ni dobil toliko glasov. Za Klunov predlog so
glasovali vsi slovenski poslanci, izvzemši poslanca gorenjskih kmetskih občin grofa Ho-hemvarta, katerega sploh ni bilo k seji, dasi je vedel, kako važen predlog pride na razpravo. Razen slovenskih poslancev so glasovali za Klunov predlog navzoči hrvaški, mladočeški in poljski poslanci, dr. Lueger in Schneider. Ko je predsednik pozval poslance, naj vstanejo tisti, ki so za Klunov predlog, so poljski poslanci najprej obsedeli in šele ko so v i d e I i. da pade Klunov predlog, tudi če zanj glasujejo, so jeli počasi vstajati, kar je obudilo veliko veselost in tudi mnogo smeha. Dr. Luegerja so nekateri njegovi prijatelji vlekli za suknjo, naj sede, česar pa ni storil. Tako se je zgodilo, da je dobil Klunov predlog 99 glasov. Slovenski poslanci so postopali dosledno in potem gla-• sovah proti členu I. vladnega načrta. Zgodilo se je morda prvič, da so kanonik Klun in tovariši njegovi glasovali v družbi dr. Vašatyja, Pernestorferja in Kronavvetterja in drugih tem podobnih radikalcev. — V seji 27. pr.
m.	se je razpravljalo o načinu volitve v peti kuriji. Vladin načrt določa posredne volitve, dočim so dr. Brzorad in tovariši podali predlog manjšine, kateri zahteva neposredne volitve. Moravsko-češki posl. F o r m a n e k je rekel, da priporoča vlada posredne volitve zategadelj, ker jej je pri istih lagje uplivati na volilce. Dr. vitez Kraus je predlagal, kdor zna brati in pisati, imej dva glasa, kdor je star 45 let in zna brati in pisati, tri glase, analfabetje pa naj imajo jeden glas. Demokrat dr. Krona\vetter je dokazoval, da so posredne volitve rodile grdo korupcijo. Posl. Peschka se je potegoval za Brzora-dov predlog, istotako nemški nacijonalec Kaiser. V imenu poljskega kluba je izjavil poslanec J e d r z e j o w i c z, da bode glasoval za vladne predloge in to iz načelnih in avtonomističnih nagibov ter pristavil, da bi Poljaki, ako bi vladni načrt bil odklonjen, morali se upreti celi preosnovi. Ministarski predsednik grof B a d e n i je rekel, da se vprašanje, ali naj bodo volitve neposredne ali posredne, ne more povsod jednako rešiti. Kmetske občine volijo državne in deželne poslance posredno, to pa, da se volilna pravica razširi, ne more biti še povod, odpraviti isti način volitve, naj se torej vsprejme ta določba po vladnem načrtu. Protisemit dr. Scheicher je izrekel mnenje, da bo večina tudi glede tega vprašanja skočila čez palico, katero drži ministarski predsednik. Nacijonalec Kinder man je zagovarjal neposredne volitve in se potem skliceval na program svoje stranke. Iz poljskega kluba izključeni posl. Le\vakovski je povedal, da pri zadnjih deželnozborskih volitvah v Gališki je bil bojni klic: „neposredne volitve!"
Iz Gališke je došlo v tem zmislu že na tisoče peticij. Kdor bo glasoval proti neposrednim volitvam, tega čaka doma zaničevanje. Zadnje volitve v Gališki so uničile nebroj eksistencij in provzročile mnogo žalosti in solza, ker se preganjajo vsi tisti, ki so toli pogumni, da se potegujejo za svoje prepričanje. Na ta izvajanja je odgovarjal grof D z i e d us z y c k i in Le\vako\vskega osebno napadal. Levičarji so se ves čas razprave pogajali z grofom Badenijem, a v razpravo niso posegli. Ker se ni dosegel uspeh, se je glasovanje odložilo na drugo sejo. —
V	seji 28. aprila se je vršilo glasovanje o §
2. volilne preosnove. Glasovalo se je štirikrat, dvakrat po imenih. Zbornica je odklonila vse preminjevalne predloge in vsprejela z 206 proti 20 glasom § 2. o načinu pri volitvah, po katerem se upeljejo fakultativno neposredne volitve, koder to sklene dež. zbor. S tem je dognana razprava o prvem zakonskem načrtu glede volilne preosnove. Zbornica je koj začela razpravo razdelitve volilnih okrajev. —
V	seji 29. aprila je bilo vsprejeto, da je občine z manj nego 500 prebivalci združiti za volitev s sedanjimi občinami, ki imajo tudi manj nego 500 prebivalcev. Istotako je zbornica vsprejela predlog da oni. ki so o volitvah le na vojaških vajah, ne zgube volilnega prava. Slednjič se je vsprejel nujni predlog posl. E r b a, da je naložiti proračunskemu odseku, da morg, še v tem zasedanju poročali o predlogi za uravnano uradniških plač. — V seji 4. t. m. je sporočil pravosodni : minister grof Gleispach, da je cesar odobril
zakon o trgovini na obroke. Zbornica je potem nadaljevala razpravo o volilni preosnovi, in sicer o § 28., obsezajočem določbe glede volitev volilnih mož. Ta paragraf se je vsprejel z nekaterimi dodatki posl. Spinčiča.
—	V seji 5. t. m. je bil sprejet predlog, naj se vrši volitev v peti kuriji ta j n o, s 117 proti 103 glasom, kar je vzbudilo v zbornici in na galeriji jako živahno pritrjevanje, dočim je bil odklonjen vladni predlog, naj je volitev ustna. Predlog, naj se tudi volilni možje volijo pismeno, je s 114 proti 95 glasom propal. Razprava o volilni preosnovi je bila dognana; 6. t. m. pa je bilo tretje branje pri katerem je bila sprejeta z 234 proti 19 glasom.
Ogcrska. —• 25. aprila zbralo se je v Budimpešti nekoliko zastopnikov nemadjarskih narodnostij v posvetovanje o postopanju nasproti milenijskim slavnostim. Sklepi tega posvetovanja so tajni. — Grško - vztočno-rumunski metropolit M i r o n Roman je izdal pastirski list povodom milenijske razstave, v katerem naglaša, da so Madjarji pred 1000 leti mirnim in miroljubivim ljudem odvzeli njih dežele in da so se vzdržali v posestvu istih celih 1000 let. Vzlic temu, in če je še tako težavno sedanje politiško položenje, vendar zahteva politiška zrelost in samostojnost, da pozabijo Rumuni za nekoliko časa na družbene žalosti, ter da se varujejo demonstracij. Vse, kar nam je storiti v tem pogledu kakor členom cerkve — veli v pastirskem listu — to moramo storiti z uda-nostjo. Več ni možno želeti od nas ob sedanjih politiških odnošajih. Ako pa hote po-samičniki ali več njih udeležiti se tudi druzih slavnostij milenija, morejo storiti to kakor zasebniki, ne pa kakor cerkveni dostojanstveniki. Ako pa bi bilo potrebno, da koji člen cerkve pride na kojo si bodi slavnost uradno, v duhovskem ornatu ali brez istega, potem ne sme storiti tega brez moje vednosti in je obvezan, da čaka na moje odredbe. — Pri deževnem vremenu in v navzočnosti kralja in drugih vojvod, zastopnikov evropskih držav itd. je bila odprta 2 t. m. milenijska razstava, s katero bodo slepili Madjarji svet. — Madjarji so imeli veliko silo z otvoritvijo razstave. Veliko blaga je še v zabojih. Le oddelek v hrvaškem paviljonu je popolnoma v redu. — Češki časopisi moravski so splošno prezrli razstavo, niso prinesli niti vrstice o otvorjenju. Tako so demonstrovali proti madjarski slepariji. Budimpešta je sedaj pozorišče raznih slavnostij, ki se vršijo na državne stroške, a v prid le Madjarjem, ki imajo skoraj vse v rokah. Pri otvoritvi so pevci peli neko novo slavnostno himno, katero so precej v začetku skvarili, da so morali znova pričeti. Vojaška godba je pa na više povelje zasvi-rala vedno cesarsko himno, ko so ponavljali to pesem. Najboljši ogerski pisatelj Jokaj je doživel ,,fiascou. Spisal je namreč za novo gledišče, ki je bilo otvorjeno z razstavo vred, neko veselo igro, katero pa odločno obsojajo sami madjarski časopisi kot nečastno za dobo milenijske razstave. — O razstavi sploh ne bomo ničesa poročali. Vendar bomo prinašali zanimivosti splošne veljave.
Ostale države. — Iz Belgrada poročajo, da je srbska vlada izrekla svoje obžalovanje avstro-ogerskem poslancu radi demonstracij ter dala zadoščenje s tem, da je odstavila policijskega perfekta in zapovednika orožnikov ter vodjo semenišča, ker so sodelovali pri demonstracijah tudi semeniščniki.
—	V Bukareštu je bila 3. t. m. impozantna demonstracija 40.000 oseb proti milenijski razstavi, ki je končala častno. 1* Italije so sporočili v svet neverjetno vest, kot da bi bili Italijani osvobodili trdnjavo Adigrad. Zadnja poročila pravijo, da so Abe-sinci napustili zasedbo in dali velikodušno prostost adigradskim jetnikom. Bnratieri je nevarno zbolel. Poslanska zbornica razpravlja proračun, ki kaže 1,200.000 lir deficita. Prihodnji teden bo razpravljala afrikanskc ho-matjje. — Nadvojvodo saksonsko-meininskega, ki je prišel v Rim in je bil na izletu v njegovi okolici, so napadli razbojniki, ustavili kočijo in mu pobrali ves denar, potem so zbežali, vendar jih je policija zasačila. Tako počastijo svoje goste Italijani! — Kralj Hum-
l'ert je podaril 100.000 lir rdečemu križu in 40.000 za podporo v Afriki borečim se italijanskim vojakom. Čast mu ! Le škoda onih 70 milijonov, katere so že potrosili za Afriko ! — Angleška zbornica zboruje. — Kineški poslanec Li-Hung-Ltn je prispel v Petrograd, da se udeleži kronskih slavnostij. — Umorili so perzijskega šaha, o katerem poročajo naslednje podrobnosti: Perzijski vladar, kralj vseli kraljev, kakor se je zval, je mrtev. Umoril ga je neki fanatik iz rodu, ki je šahu z večnimi upori delaj mnogo preglavice. Šah Nasr-Eddin je bil znan tudi v Evropi, kajti potoval je trikrat po vseh večjih mestih in bil tudi na Dunaju prav popularen. Ko je prišel prvič, mu je bila evropska civilizacija še popolnem tuja. Obnašal se je tako, kakor se ne obnaša noben hribovski pastir. Jedel je s prsti, pljuval, kjer se mu je zdelo. Ko ga je na Dunaju naš cesar vspreje! na kolodvoru, ni pustil, da bi sedel poleg njega v voz. Šah je mislil, da je res kralj vseh kraljev, in le težko se je udal. Njegovi spremljevalci so se obnašali v Laksemburgu, v cesarskem gradu, tako, kakor doma. Vse so poškodovali, nikjer nič plačali, češ, saj smo gosti vladarjevi, in naposled se jim je morala iz cesarske blagajne kupili še obleka. Mej salonom in straniščem niso delali razlike. Ko je šah drugič in tretjič obiskal Evropo, je bil že bolj olikan, dasi je imel še vedno Čudne navade. Će je videl kako lepo damo, jej je kar rekel: «Jaz vas ljubim«, dasi je prej ni nikdar videl; kadar pa je naletel na kako grdo, je vedno dejal: «Vi zaslužite, da se vas obglavi«. Za Perzijo je mnogo storil iu skušal upeljati po evropskem vzgledu razne preosnove. Ustanovil je visoko šolo, Uredil pošto, brzojav, zidal mostove in ceste. Vladal je skoro 50 let. Imel je 20 poročenih in blizu 500 neporočenih žen.
Pismo Mcnelika na kralja Umberta.
— Neki angleški list je objavil pismo abesinskega kralja na italijanskega kralja. To pismo, koje nima datuma, bilo je izvestno pisano še pred bitko pri Aba Garimi. Poslal Je to pismo v prepisu na Angleško neki protestantski misijonar iz Abesinije. Ker pismo priča o globokem verskem čutu Menelika in 0 njegovi ljubezni do miru, prinašamo je tu v celoti. Pismo slove:
„Menelik, kralj vseh kraljev v Abesiniji, Umbertu I., kralju Italije.
Dragi brat, kako se počutite? Jaz sem zdrav in baš tako tudi moja vojska in moj barod.
Vaš odposlanik mi je povedal, da Vi in Vaša vojska namerujete zasesti mojo debelo do jezera Ašangi in do Takaceja. Vprašam Vas: čemu hočete storiti to ? Kaj naj Vam da moja zemlja in moje ljudstvo?
Vaš odposlanik mi je rekel, da hočete 'tali obdelovali mojo zemljo. To pa delamo tudi mi in z božjo pomočjo bi to storili noljše, ako ne bi bili Vaši vojaki v vojni Proti nam.
Bog nam je dal našo zemljo in mi smo J° branili z Njegovo pomočjo vsikdar pred Jnjci. Zakaj hočete Vi postopati proti Njegovi volji ?
Ako Vaši pastirji in Vaši kmetovalci ni-'najo zemlje, naj pridejo semkaj. Jaz jim ne 'norem braniti, da orjejo zemljo ali da pa-Sejo svojo goved skupno z mojimi podaniki.
Toda, nikakor ne morem dovoliti, ne nn bi izdal Boga, da moj narod postane su-j;en.i kojemu drugemu narodu in da koji drugi ^alj postane kraljem, kjer sem kralj jaz.
Vem, da Evropejci znajo mnogih stvarij jn da so iznašli mnogo bistroumnih priprav. jVi.i jih prineso semkaj, da jih moreva uži-jih rabiti tudi jaz in moje ljudstvo, hočemo, kolikor so vredne.
Jaz želim miru, a Tvoji gubernerji ga ng marajo. Jaz hočem, da mojemu ljudstvu vlada drugi, nego oni, ki je rojen med njim, a oni nočejo tega. Bog veli: ne slepari, a oni sleparijo; Bog veli : ne ubijaj, a oni |npre; Bog veli: ne kradi, a oni si prisvajalo naše zemlje.
vat, ,n
Plačati
Vašo?
Koga bode ščitil Bog ? Mojo vojsko ali
P) . Jaz ne dvomim na Njegovi pomoči in ^•vica Marija, Njegova mati, prosila bode ~me ter blagoslovi matere mojih vojakov.
Jaz sem bil velikodušen z Vami in z Vašimi vojaki. Dal sem blagosloviti Vaše mrliče, vrniti Vam hočem tudi ujetnike, ki sem jih zajel.
Vi ukažite, da se Vaši vojaki umaknejo iz Tigreja do Asmare: kraljestvo Agame je moje in jaz ostanem Vaš prijatelj ter pokrovitelj Vaših podložnih.
Toliko sem že povedal Vašemu odposlancu in isto ponavljam Vam. Bog Vam ohrani vid in sluh.	M e n e 1 i k“.
In takemu človeku, ki piše tako, hočejo Italijani usiliti svojo „kulturo", ker ga smatrajo „barbarjem" ? Ubogi zaslepljenci!
»E d".
Razgled po slovarjem svetu.
Hrvaška. — Pričakuje se z gotovostjo, da se sporazumeta oba tab o rja stranke prava. Na predlog uplivnih mož „nečistih" so odgovorili «čisti», da so pripravni sporazumeti se in da odobrujejo večjim delom vse predložene točke «nečistih». — V Zagreb u je gostovala v hrv. gledališču češka tragedka Sklenaf - Mala. Bila je predmet splošnega navdušenja in odlikovanja. — Gostoval je na istem gledališču tudi član olo-muškega gledišča Mandy, rodom Slovak. — 80. pr. m. so proslavili po vsej Hrvaški obletnico smrti hrvaških mučenikov Zrinjskega in Fankopana. — Vlada je dovolila, da se smejo delati tehnična preddela v svrho, da se zveže Donava s Savo. Kanal bi bil dolg 80 km. po istem bi pluli parniki, kateri morajo sedaj zaokrožiti pot, ako hočejo priti do Siska. Tako bi se prihranilo 305 km. poti. — Ker so se primerile zopet demonstracije proti vladi o priliki dohoda nekega pravnika iz belovarskih zaporov, in so pri istih bili ranjeni tudi nekateri dijaki iz realke, gimnazije itd., je odločil novi vladni predstojnik za uk in bogočastje, da morajo vse te ranjence izključiti iz šole. Čast takim ukazom!!—»Matica Hrvatska« naznanja, da je naslednik pok. prof. Broža, dr. Štefan Bosanac, uredil že prvo izdanje »Hrvatskih narodnih pjesama«, katere izda Matica kot posebno knjigo. Obsegala bo 40 tiskanih pol. Naročniki »Matice« jo dobodo le za gld. D50. Doslej se je priznanilo že 4500 naročnikov; ker je upati, da si omisli knjigo še več drugih, apeluje „Matica" na vse člane, naj se oglase pri poverjenikih z vplačilom omenjenega zneska, ako žele priti po ceni do knjige. — Dne 2. t. m., ko je bila odprta milenijska slavnost, je bilo v Hrvaški vse v normalnem položaju — vse mirno. Vzajemni uradi, kot so pošta, financa, železnica itd. so razobesili zastave, deloma madjarske in deloma hrvaške. Velike oglase, s katerimi so vabili k razstavi v Budimpešto, so deloma zamazali ali potrgali. Bedarstvo je več oseb zaprlo radi tega in jih obsodilo na osem dnij zapora. — K slavnosti so bili povabljeni tudi uredniki hrvaških opozi-cijonalnih dnevnikov in k vabilom sta bila priložena dva listka za prosto vožnjo do Budimpešte in nazaj ter stalna ustopnica za ves čas razstave. Vabila z listkoma in ustopnico pa so uredniki povrnili, ker ne mislijo hiti deležni madjarske slavnosti. — Na dan otvorjenja razstave sta bila v pri-p r a v i v Zagrebu dva batalijona domačega polka. Čemu neki? — Z gotovostjo je pričakovati. da pokaže razstava zgubo, kojo bodo morali plačevati tudi Hrvatje, ker so glasovali zviti Madjarji zakon, s katerim so proglasili proslavo kot vzajemno stvar. Tako se znajo Madjarji zavarovati! — Na bin-koštna praznika otvori društvo za olepševanje plitvičkih jezer novozgrajeni krasni hotel. O ti priliki se bodo vršile tamkaj krasne slavnosti. — „Prva hrvatska štedionica" v Zagrebu je imela 1896. 1. 159.497-53 gld. čistega dobička. Ravnateljstvo je dobilo pri zborovanju gld. 24.707,39 nagrade, a na delnice pride razdeljeno gld. 80.000 ali 200 gld. na delnico. Dva rezervna zaloga znašata ukup gld. 555.324-72, a pokojninski zalog uradnikov gld. 170.838-91. Na jesen bo slavila hranilnica svojo petdesetletnico obstoja.
Halnmcija. — Občinski zastop v Herceg Novom je imenoval častnim občanom grofa Ivana Harraha. — V Spli tu, ka-
kor smo že naznanili, uspešno poje češka operna družba pod vodstvo g. Pišteka. Gledišče je dobro obiskovano. — V Splitu je oživela misel, naj bi se okrasilo mestno gledališče s poprsji slovanskih glasbenikov, kot so bili Smetana, Čajkovski in drugi. — V Šibeniku se resno pripravljajo za odkritje Tommasevovega spomenika. Pri odkritju bodo sodelovali Hrvatje in Italijani, pride jih nekaj celo iz Italije. — V Arbanasih pri Zadru so otvorili 23. p. m. čitalnico. — 30. aprila se je vršila volitev državnega poslanca na mesto pok. dra. M. K 1 a i č a. Izvoljen je bil soglasno njegov sin dr. Peter K 1 a i č, odvetnik v Zadru. Novega poslanca čislaj o kot spretnega in učnega odvetnika ter sposobnega za nadomeščenje svojega očeta. Mo ž šteje danes 36 let.
Galicija. — Na levovskem vseučilišču bilo je 1504 slušateljev, 315 bogoslovcev, 930 pravoslovcev, 162 modroslovcev, 97 medicincev. Po narodnosti 1056 Poljakov, 437 Malorusov. Po veri 736 katoličanov, 151 grško-katol., 3 pravoslavni, 10 Armencev 205 zidov.	«S. S.»
Češka. — V Pragi se je ustanovilo „Društvo v varstvo češtva". To društvo ima namen, podpirati češko narodnost povsod, kjer je v nevarnosti. Posebno bode obračalo svoj upliv na Čehe na Dolenjem Avstrijskem in v Šleziji in na Slovake na Ogerskem.
—	Okraj Orlovske Gore je menda posebno zdrav. Vas šteje 300 prebivalcev, od teh je umrla le ena oseba 78 let stara dne 28. oktobra 1894., a dne 28. marča t. 1. še-le druga 79 let stara. — Za spomenik Palackega je nabranih že 77.000 gld. darov, vendar ta znesek ne zadošča, da bi se mogel odkriti spomenik ob stoletnici njegovega rojstva 1898.
Bukovina. — V Črnovcih je na gimnaziji 396 kristijanov, 389 židov; na realki 234 kristjanov, 263 židov: v Radoviči 229 kristjanov, 149 židov; v Šučavi 193 kristijanov, 168 židov na gimn.	»S. S.»
Ogerski Srbi. — Pred petimi leti je bil obsojen na 7-letno ječo urednik novosadske „Zastave" J. Tomič, zet dra. Sveto-zara Miletiča, ker je umoril na kolodvoru urednika »Branika® Mihajla D i m i t r i j e v i č a. Urednik splitskega «J e d i n s t v a», kateri dobro pozna razmere tega umora, je opisal Tomiča kot moža-poštenjaka, kateri se je bil zameril Dimitrijeviču, ker ni hotel zagovarjati nesloge mej Hrvati in Srbi in ker se je bil oklenil stranke zapuščenega Miletiča še predno je poročil njegovo hčer Milico. Ker ni mogel Dimitrijevič do živega Tomiču na političnem polju, napadal je v svojem časopisu »Braniku« njegovo soprogo, groze, da ima skrivnostna, za njo nevarna pisma, v kolikor se dostaja poštenja v nje zasebnem življenju. Tomič je opetovano zahteval, naj bi prinesel Dimitrijevič v svojem časopisu to pismo, ako ga res ima. Ker tega ni hotel storiti in je ukljub temu nadaljeval svoje napade, je Tomič v svojem hudem dušnem razpoloženju umoril Dimitrijeviča na novosadskem kolodvoru v času, ko ga je osebno vprašal po pismu. Tomiča so zaprli. Prvič je bil obsojen na smrt; pri drugi razpravi je dobil sedem let zapora. Te dni je bil mož pomiloščen potem, ko je že odsedel 5 let zapora. Njegova soproga Milica je bila večkrat pri cesarju in prosila za pomiloščenje. Predno je bila še poročena za Tomiča, je prosila cesarja za svojega, tedaj na zapor obsojenega očeta dra. Miletiča. Pri zadnji avdijenci jo je cesar sprejel prav lepo, spoznal njeno srčno bol
—	ter uslišal prošnjo.
Slovaška. — Prošli mesec je prišlo uradno poverjenstvo v uredništvo turčanskih „Nar. Nov." ter je bolelo ustaviti izdajanje časopisa, češ, da nima zadostne varščine, namreč 10.000 gld., ki je potrebna za dnevnik. Urednik je dokazoval, da časopis ni dnevnik, ker izhaja le 6 krat v tednu in da vsled tega zadostuje le varščina 5000 gld. Ukljub temu je moralo uredništvo položiti še ostalih 5000 gld., povrhu pa je poklican na sodišče predsednik družbe, ki izdaja ta ča sopis. — V Krajnovi je obsodilo madjar-sko sodišče na podlagi zakona iz 1. 1848. tri Slovake vsakega na 15 dnij zapora in 100 gld. globe, ker so nosili belo rdeče za-
stavice o priliki slavnosti, prirejene v Čast domačemu župniku. To je zopet nov dokaz madjarskega vitežtva!
Bosna - Hercegovina. — V neki vasi pri Sarajevu so našli zaklad mramorja rdečkaste barve z belimi preprogami. Mramor je baje dobre kakovosti in je sličen onemu, katerega so našli pri Veroni v Italiji. — Novoizvoljeni sarajevski zastop se je sestavil v novozgrajeni mestni hiši, katero so prvič otvorili o ti priliki. — Novosadski „Branik" poroča: „Srbi iz okupovanih dežel, pravoslavni in muhamedanci, sestavili so spomenico o svojem položaju v okupovanih deželah. Isto odpošljejo ruski, francoski, nemški in angleški vladi. V spomenici prosijo, da se postavile Bosna in Hercevina pod evropsko nadzorstvo". Na milenijsko razstavo so poslali tudi nekoliko bosenskih deklet, da jih pokažejo kot bosenske posebnosti. Kakor poročajo „Obzoru", dekleta so se upirala temu. Kerni šlo z lepa, zbrali so nekoliko drugih, naložili jim, naj se lepo opravijo, ne da so jim povedali, zakaj vse to. V zaprtih vozili so jih spravili na kolodvor in potem v vagone z nadzira-teljico. Dokler se niso prepeljale čez bosensko mejo, niso smele gledati baje niti skozi okna.
Črnagora. — Turški car je bil poslal v Cetinje svojega dvornega zdravnika dr. Fejan-pašo, da se prepriča o zdravju kneza Nikolaja, ter je imel nalogo, da tam ostane toliko časa, dokler knez ne ozdravi. Ker je mejtem knez ozdravel popolnoma, se je povrnil zopet v Carigrad. — Knez Nikolaj je odpotoval čez Dunaj v B a d e n ; od tod pojde v Moskvo k slavnostim. — Meseca septembra bo v Crnigori slavnost 200-letnice vladanja Njeguševe loze (vladarske hiše). O tej priliki obišče kneza tudi srbski kralj. — Prošli mesec je knez razdelil in osebno vročil vsakemu vojaku nove puške, katere je dobil v dar od ruskega carja.
Srbija. — V Belgradu so se zgodile resne demonstracije proti Avstro - Ogerski, posebno proti Madjarjem. Na dan otvor-jenja madjarske milenijske razstave, so sežgali madjarsko zastavo ter demonstrovali proti avstro - ogerskemu poslaništvu, razbivši vsa okna, nasprotno so simpatično demonstrovali pred ruskim, francoskim in drugimi odposlaništvi. Demonstracije so prevzele velik obseg, da je moralo vmes posegati tudi vojaštvo. Bilo je več ranjencev in kakor poročajo tudi mrtvili. Vsled teh izbruhov jeze proti Madjarjem je vlada v neugodnem položaju. — V Belgradu je umrl srbski rodoljub Jefto M. Pavlovič, ki je zapustil 300 000 dinarjev tamošnji trgovinski šoli. Slava takemu dobrotniku !
Bolgarija. — Knez Ferdinand je odpotoval iz Petrograda v Pariz. Tam so ga sprejeli na slavnosten način, skoraj z istimi počastmi kot v Petrogradu. Na kolodvoru ga je pričakovala stotnija vojakov z godbo, katera je svirala bolgarsko narodno himno. Francoska vlada je najela v najem za kneza en hotel za stanovanje. Knez je obiskal predsednika, ta pa njega itd. Sploh je bil počaščen kot pravi prijatelj Rusije — francoske zaveznice. Iz Pariza je odpotoval v Berolin, od tod v Sredec. V Belgradu so ga Srbi sijajno vsprejeli.—Knežja bolgarska vlada prire div svrho pospešitve poljedelstva, perot-nino-, živino-, svilo- in sadjereje, na več mestih v Bolgariji krajevne razstave v času mej 17. aprilom in 27. sept. (stari st.) 1896. Razstave bodo obsegale domačo živino, oljno industrijo, razne rastlinske pridelke, živino in če-belorejo, potem poljedelske stroje in orodja. Na teli razstavah so dopustni le pridelki in živali dotičnih krajev, s poljedelskimi stroji pa se morejo inozemške tvrdke udeležiti vseh razstav. Morajo pa same skrbeti za prevoz iu varstvo predmetov. Podrobnosti se lahko poizvedo v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani.
Busija. — Prošli mesec je imelo svojo sejo „Slavjansko blagotvorno občestvo" v Petrogradu. Sejo je odprl grof Ignatiev. General Kirjejev je predaval o nalogi pravoslavnega vshoda ter naglasil, da je prepričan o razpadu muhamedanizma. ter o borbi inskega pravoslavja z rim kim katolicizmom za islamski (muhamedanski) svet. Uloga Rusije
bo zelo težavna, nje dolžnost je, zdramiti na vshodu pravoslavno misel. Tudi Rim ne spi; on razpolaga z veliko vojsko, s katero se bo boril z Rusijo za prvenstvo: Rim ima zaveznikov, ki se zdai medsebojno prepirajo, vendar da se zjedinijo, ko se bode treba boriti proti pravoslavju. Za njim je govoril Bašmanov o narodnostih in o slovanski vzajemnosti. Rekel je, da Rusija ne misli na to, kako bi požrla po vrsti vsa slovanska plemena, marveč hoče igrati med njimi le prvo ulogo. Ruska slovanska politika se mora temeljiti na mejsebojnem sporazumu in v priznavanju vseh slovanskih plemen zunaj ruskih mej. — Pri kronanju v Moskvi bo sodelovalo tudi odposlanstvo trideset članov poljskih plemenitašev in meščanov iz Varšave in drugih mest ruske Poljske. V odposlanstvu bodo zastopani prvi poljski plemiči, kateri so dragovoljno prevzeli podeljeno jim nalogo. —- Po kronanju v Moskvi se poda car Nikolaj na popotovanje po Evropi ter obišče vladarje glavnih držav. — Po vesteh iz Rima, izda car ukaz, s katerim dovoli svobodo izvrševanja veroizpovedanja v vsej Rusiji.
Raznoterosti.
*	Zakaj na Ruskem ne marajo vrab-
cev ? Rusom je vrabec zoperna, da, prekleta in preganjana ptica. Ruska pravljica namreč pravi, da je vrabec izdal Kristusa Gospoda. Ko so Judje iskali Jezusa, da bi ga obsodili k smrti, bi vse ptice, posebno lastavice, rade bile Jude odpeljale od mesta, kjer se je Kristus skrival. Vrabec pa jim je to mesto pokazal s svojini vpitjem. In ko je Kristus že visel na križu, je še baje vrabec Jude hujskal, naj Gospoda še bolj mučijo, vpijoč: Je še živ, živ, živ! Nasproti temu so golobice grgutale: Umrl, umrl! In lastavice so hotele celo Kristusu iz rok in nog potegniti žreblje s svojimi kljunčki, pa bile so preslabe. Vrabec pa je bil zavoljo svoje hudobije strogo kaznovan. Bog ga je preklel in zvezal mu nogi z nevidno vrvico, tako, da ne more hoditi, ampak mora zmirom le na obeh svojih nožicah skakljati.	„Mir".
*	Opekla sta sc. — Dva liberalca v ne-
kem nemčurskem kraju sta dolgo iskala uzroka, da bi zatožila svojega domačega župnika pri škofu. Toda skrbni in vestni dušni pastir njima za to ni dal priložnosti. Bil pa je eden od njih krčmar. Ta, je slišal od ljudij, ki so prihajali iz cerkve v krčmo, da župnik že dolgo časa. menda že leto dnij, vedno eno in tisto pridiga. In s to tožbo prideta liberalca pred škola. Škof pa jima reče : „Že eno leto vam župnik eno in listo pridiga, torej mi bosta zdaj gotovo znala povedati, kaj pridiga1*. Tega pa nista mogla, ker sploh nista hodila k pridigi, od drugih ljudij pa tudi nista dosti popraševala. Zato ju škof zavrne: „Že eno leto vam g. župnik eno in isto pridiga, pa mi še ne vesta povedati, kaj ; zato vam mora še eno leto ravno to pridigati, da si dobro zapomnita". In odšla sta z dolgim — nosom !	A. K.
*	300-letna pravda se vrši na Bavarskem v občini Burgsinu. Začela se je 21. rožnika 1595, ko je občina vložila tožbo zoper gospode pl. Thiingen zaradi nekega hrastovega in bukovega gozda, ki je bil že tedaj mnogo vreden. Sedaj je vreden več nego dva milijona mark. Prvič se je razglasila razsodba že 1. 1597. v korist občini. Graščaki so naredili priziv. Zadnji so imeli razsodni dan 20. grudna 1895; a preloženo je bilo vse na dan 19. rožnika t. 1. Kmetje skladajo vsak teden s čudovito vstrajnostjo tožbene desetice.
*	Oscdcpolna stava. —Narednik See-mnnn v Kočicah na Ogerskem je hotel stavili. da bode vojaku na straži vzel sabljo. Ko nobeden ni hotel ž njim staviti, šel je narednik po noči k straži, postavljeni k topovom. in zahteval, naj mu vojak da sabljo. Stražnik je zaklical: „Stoj!“ Ko pa narednik ni poslušal in se le še približeval stražniku, ga je ta ustrelil.
*	Najdražje pismene znamke imajo zvezne države amerikanske. Leta 1895. so namreč izdali znamke po 100 dolarjev (okoli
250 gld.) za časnike. To spričuje, da je časnikarstvo v ameriki vse bolj razvito nego v stari Evropi.
*	Iz malega prepira — velika nesreća. — V Cripple Greeku v Severni Ameriki sta se sprli v garderobi gledališča dve igralki zaradi neke malenkosti. V jezi je ena vrgla gorečo svetilko na drugo. Svetilka se je razbila, in nastal je ogenj, ki se je vsled vetra čudovito hitro razširil in upepelil ue samo gledališče, nego še 156 hiš. Škoda znaša poldrugi miljon dolarjev.
*	Ženske. — Sedaj se nekateri toliko
trudijo, da bi bil ženskam dovoljen vstop do malega v vse stanove in kroge, kakor je bila doslej le pravica moških. A prvi poskusi kažejo očitno, da ženski spol še ni zrel za kaka višja opravila, in najbrže še ne bode kmalu. Nedavno so ženske v Parizu imele neki shod. Hotele so najstarejšo med seboj izvoliti za predsednico, kakor je to pri možeh navada. A volitev se ni posrečila, ker nobena izmed njih ni hotela biti — na j starejša. O veliki noči pa so na Dunaju imele socijoluodemo-kratske ženske svoj shod. Toda na koncu se je čula splošna pritožba, da razgovori predolgo trajajo, češ, vsaka govornica preveč govori. Bo pač križ s takimi zborovalci v ženskih krilih. Saj ni čuda, ko „vsaka svojo žvrgoli" 1	„Dol. Nov".
*Ka,j stori spoved. — Pred časom je šel neki duhovnik k davčnemu uradu v Veroni in stopil k mizi, kjer se plačuje. Uradnik ga praša: „Ali želite morebiti plačati?" Duhovnik odgovori: „Ne'plačali, ampak 3000 lir imam oddati, katere mi je nj. eksc. škof iz Vicence ukazal vladi izročiti". Na to potegne iz žepa cel zavitek bankovcev v vrednosti 3000 lir. „To svoto denarja je dal škofu pri spovedi neki človek, katerega je gotovo vest silila, teh 3000 lir državi vrniti !“ (Potrebni Italiji so dobro došli!) — Iz Švice je prišla zadnje dneve v Berolin poštna po-šiljatev 10 mark z opombo: „Pod spovedno molčečnostjo je to izročil, ker je pridržal pri gledaliških predstavah ona dva procenta,A koja bi bil moral plačati od nekih iger založniku".
Narodno gospodarstvo.
Kako naj se mravlje zatirajo? — Mravlje so eto poletje velika nadloga v shrambah, ulnjakih. vr-ovih in drugod. Marsikdo se trudi brezuspešno, da i odpravil ta nadležni in škodljiv mrčes. Shrambe e s tem obvarujejo pred njimi, da se vse špranje v isu ali v zidu dobro zamažejo. Ako se le še ne od-ravijo, treba je pogledati, kje imajo svoja gnezda, v atere je treba vliti vrele vode Ako se stezice mra-elj pomažejo s tvarino, ki jim je zoperna, n. pr. s tolčeno kafro, potem se kmalu zgube. Iz omar se iravlje odpravijo, ako se namočena goba, posuta s ladkorjem, položi va-njo, na katero se jih mnogo abere. Ko na njej vse mrgoli, vrže se v krop. )0 a se mora ponavljati tako dolgo, dokler se jih kaj abere; a goba se mora vselej sproti osušili. Dre-esa se pred mravljami obvarujejo najložje, ako se eblo na okoli v podobi obroča pomaže z zmesjo avadnih dimniških saj in lanenega olja. Tega nama; anega obročka nobena mravlja ne prestopi. Zabrani e jim plazenje na drevo ludi s tein, ako se prildiž-i10 redi debla na okoli priveže pet centimetrov na de-elo navadne bate. Ce mravlje zahajajo v panje-•eba je dotične deske nndrgniti s kredo. „Dol. A-
Kako so gosenico odpravijo z zolja in arab? — Spomladi in poleti gosenice navadneg elega metulja mnogo zelišč ukončajo. Mrčes brani celo jeseni, marsikdaj celč, ko že zmrzuje, oskušalo se je že na razne načine, to nadlogo oc -raviti, pa se ni posrečilo ; tudi nabiranje g(,*°!!!(l ima pravega uspeha. Kjer se prideluje veliko zej-1-; najbolje race postavili v boj proti gosenicnn Ikoro neverjetno je, kako natančno te Živah ^os^’ ice poiščejo in pobero z zelenih peres. Ako emterlje kako pero odlomi ali pa cela rastlina p°-koduje, se to ne sme toliko vpoštevati, ker l)n.vs?J^ ;m se mnogo več zelja pa tudi truda prihrani. ■ a race zaradi tega ne zbole, treba jim je dati °_ itne vode in vsak dan se morajo po dvnkia ■ ati. Pri vsem tem pa je treba paziti, da l'nc® *!,: lejo med druga zelišča, kjer bi utegnemle^napuiviu
eliko škodo.	"
urne 'NLT-T
aterS'se^kuhMo orehovo perje6,^pelin1,^od'eni>dres^h>
»natika ali aloa. S tem se namažejo konji m oprega. ko na tega ni pri rokah, rabi naj se rman, ki raste ovs0d ob potil. Ž njim naj se živina obdrgne Kdo. oče rabiti v la namen lopatiko, naj v dveh litim ode skuha ‘JO gramov lopatiko ter naj s lem po; niže konje in opravo. Ce bi to ne pomagalo, poskusi aj se s karbolnim oljem ali z zmesjo, ki ima
delov petroleja, 10 delov ribje masti, 10 delov lavor-jevega in en del nageljnovega olja. V Ameriki rabijo farmarji zmes iz dveh delov ribje masti in iz enega dela petroleja.	„Dol. Nov*
Listnica: G.čna G. V—r: Pošljite tudi rešitev svoje naloge, potem bomo videli, ali bo za tisek ali ne. Andrej K n: Vaša naloga ni pravilna; tudi ne rekamo: Slovanija. — Želeli bi tudi nalog kake druge vrste.
Za kratek čas.
Italijani v Afriki. — Slovenski kmet Pod-hribnik je vprašal laškega opekarja Perduttija : „Kaj pa Italijani še vedno iščejo v Afriki? Kaj so pa ondi zgubili? „Perdutti reče: „Perbako! Zgubili so bitko pri Adui!“
Nalogu. — Zamenite številke s črkami in čitajte začetne črke od zgoraj doli ter končne od zdelaj gori.
8 A 12	6 13 .
23 15 3 4-.. 15 4	m	6	18	6
12 23	5	20	.	.
20	14	23	12	.	.
21	20	25	.	.	.
26 16	20	18	23	14
12 20	16	G	30	23
20 14	c	.	.	.
32 5	.	.	.	.
23 3	23	.	.	.
4	30	.	.	.	.
32 4	5	20	.	.
5	4	22	20	32	12
. 20 slov. časopis . 12 ... . kruh 8 23 žensko ime . 16 umrli slov. pesnik . 26 mesto v sv. deželi .	6 slov. narod
6	9 otroška igra
8	6 orjaki
. 16 možko ime . 26 rastlina .	14 svetopisemsko ime
4 del glave . 30 dan
4 suženjstvo
Pri tej nalogi gredo številke do 33. Pri reševanju naj vsakdo zapiše vrsto številk od 1 do 33. Kedar ugane kako besedo, naj zapiše pod številke črke. Ako je uganil prav le eno besedo, ima s tem ključ za uganitev daljnih besed, t. j. poiščejo se najprej one besede, ki imajo v sebi kako črko že prve razrešene besede itd.
Rešitev naloge v prejšnji številki se glasi: Slovanski obrtniki in trgovci. — Rešili so jo: Tomaž Prandolič v Zdravščini, Jera Beguš iz Kamnje v Bohinju, Antonija Mrevlje v Rihembergu št. 10, Karol Presi v Tolminu, Franc Gorjup na Vrhu, Andrej Kerševan v Preserjah št. 258, Karol Fakuč v Dobravljah, Gabrijela Vidmar v Logeh, Boleslav Sorč v Kopru, Franc Kuštrin v Tolminu, Brajnik Vekoslav pri Barki.
I
Loterijske številke.
Dunaj . . . .	2. maja:	. 14	54	64	8	76
Gradec . . .			12	34	53	82
1 nomost . . .		. 12	5	55	49	69
Brno . . . .	6. maja:	. 84	54	21	55	32
Trst		9. maja:	. 72	86	63	23	10
Line			. 7	76	14	38	48
Tržne cene.
Kava : Santos		. . .gld.	140 — do 144-—
Sandomingo . .	•	•	•	V	164- — „	—
Java			160-- „ 164--
Cejiou			185-- „
Moka			192'—	„	—
Sladkor 			36* ^/2	36-—
		52-	„	56-—
Petrolij v sodu . . . .		19'— „
v zaboju . . .		6-— „ —• -
Maslo surovo			56’ 1— „	60--
kuhano 		. . . „	80-- „
Moka: (Majdićeva):
št.	0	gld.	13-20,	št.	1	gld.	12-70,	št.	2	gld.	12-60,
„	3	„	11-90,	„	4	„	11-50,	„	5	„	10-80,
št. 6 gld. 10 -, št. 7 gld. —
Ogerska:
št.	0	gld.	13-20,	št.	1	gld.	13-—,	št.	2	gld.	12 20,
„	3	„	11-60,	„	4	„	11-20,	„	5	„	10-50,
št. 6 gld. 9-90, št. 7 gld. 8'50
Otrobi debele.......................gld. 4'50 do 4'70
drobne.....................„ 4-60 „ —.—
Tnršiea navadna......................... 5.60 „	6-50
Oves.................................... 6-75 „	7.50
Ozira vreden zaslužek
posebne vrste in dolgotrajnosti ponudi se v vsakej fari razumljivim, krepostnim in spoštovanim osebam.
Pismena vprašanja pod „9132“, Gradec, poste restante.	32, 25—14
ORGANIST
z dobrimi spričevali orgljarske šole v Ljubljani
išče službo kje na Goriškem.
Več pove upravirištvo.
Strugarska delavnica
Andreja Reja v Podgori
priporoča se
za vsakovrstna strugarska dela, kakor: čolne, kroglje za igre, noge za mize, omare, skrinje itd.
Postreže po ceni in izdeluje dobro. Priporoča se rojakom v Gorici in na deželi.
na glavnem trgu v nekdanji Pallovi hiši priporoča rojakom iz Brd svojo trgovino jedilnega blaga in domačih, zunanjih pridelkov,
n.	pr. sladkor, kavo, riž, olje, moko in druge reci, dalje petrolij ter raznovrstne
sveče za cerkve in pogrebe. 68 2
Postrežba je vestna in poštena, cene zmerne.
„GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA11, registrov RAČUN BI						
	AKTIVA	gld.	kr. j	gid.	kr.	|f!
0 1	(Glavna knjiga 87)					i cb i
66	Denarnični račun: za gotovino					65
	konec leta 1895				13942	83	
						74
31	Račun vrednostnih listov: za 19					
	vrednostnih listov po kupni ceni .	■ •	•	9920	33	76
85	Račun dolžnih obrestij: za vse					
	zaostale obresti do konec leta					
	1895. ... 			•	2116	86	
						86
81	Račun pohištva: za sedanjo vred-					
	nost našega pohištva			•	96	60	69
82	Račun posojil; za posojila društve-					
	nikom			•	195380	86	75
						70
						61
				221457	48,	
		1 1 1 II	11				


PASIVA
Račun glavnice: za našo glavnico z 2666 deleži po 10 gl. . . . ,
Račun hranilnice: za znesek hranilnih vlog........................
Račun upnikov hranilnih obrestij:
a)	za. vse do 31. decembra 1894. kapitalizovane obresti ....
b)	za vse v letu 1895. naložene
hranilne obresti............
Račun posojilnih obrestij: za vse
predplačane posojilne obresti na nov račun leta 1896..............
Račun preneskov: za saldo prehodnih postavk....................
Račun deležnin: za še ne terjane
deležnine.......................
Račun reservnega zaloga: za znesek čistega reservnega zaloga . .
vstopnine leta 1895. po § 3 lit. d
naših pravil...................
Račun zgube in dobička:
a) za prenos ostal, dobička iz leta 1894......................
h) za letošnji čisti dobiček . . .
gld. kr. gld. kr.
9485
4101
96
78
9801 64 74 50
44 04 3426 64
26660 00
165093
13587
1963
27
778
9876
3470
221457
73
30
46
68
48
V Gorici, dne 1. januarja 1896.
Dr. Hikolaj Tonkli,
ravnatelj.
Fr. A. Košuta,
predsednik.
Andrej Gabršček,
tajnik in denarničarja namestnik.
Dr. Henrik Turna,
ravnateljev namestnik.
NADZORSTVO:
Dr. Andr. Lisjak — Ivan Dekleva,
nadzornika.
Franjo Ferfila,
preglednik.
Yal. Kancler,
tajnik.
Ozki ulici (via Slretta) št. 1 v Gorici priporoča-škropilnicc proti peronospori (ponovljene po Vermorelovi sestavi) iz trdega in svitlega bakra priprosto sestavljene. Zalislke (valvole) se lahko premenja. Gena je zelo nizka. Popravlja druge škropilnice. Spre-jemlje naročila za druga kleparska dela. Postreže pošteno in solidno.	62, 2.
CENIK
mlinov „Erste Ofen-Pestor Dampfiniilil8n“.
Via Cappuccini N. 11,
Pšenična moka
(v bivši tovarni sladkorja).
Pšenični greš K. B 11. 14-30 ,	„	, C
0
1
2
3
4
5
6 7
S *■ J3
#1.. I = =
„	13-80
„	13-20
„	12-70
„ 12-20 „ 11-60 „ 10-90 „ 10-10 „	9-80
„	8-70
Pšenične otrobi drobne a 11. 4-55 — debele a 11. 4'75, zob a 11. 7-—, turšica ogerska 11. 5'65, domača 11. 6"45. Sol, turšična moka in drugi pridelki.
Za več ko 25 stotov (kvintalov) po sporazumljenji.
° "M
j—	|	-- CN3 CO
I--S 1
“ = ’S -
> = cs >
Zalog-a pridelkov iz Monastera.
Riž mutico La	a	11.	24	za	100	kg.
>.	„	R a	„	,,	„	„	„
>>	,,	III.a	,,	,,	19	,,	,,	,,
in ceneje vrste od drugih tovarn.
Tino za domačo rabo v sodčkih po 50 litrov: po 14, 16, 18, 20 in 24 kr. liter.
Vse brez zaveze. "iJMi,
Prodaja
STEINFELDSKO PIVO,
vino in žganje M. Brass, v Gorici na Kornu
7	(v bivši Reichovi hiši).
Želodečne kapljice
lekarničara C. Brady
(Marijaceljske želodečne kapljice)
pripravljene	4,32 28
v lekarni angrelja varuha
I. Bradij-a v Kromerižu (Moravsko)
slaro, pi iznano in znano zdravilno sredstvo ugodnega in okrepčujočega delovanja za želodec in prebavljanje.
Želodečne kapljice
lekarničarja C. }traiidy-a (MA RI JACELJSKE KAPLJICE) so zavite v posebno škatljico ter previđene s sliko Marijaceljske Matere Božje (kot zaščitno znamko). Pod to znamko mora se nahajati sledeči
podpis Ć7'/v
__	Vsebina kapljic je napovedana.
Ć*’/faouLj* 1 steklenica stane 40 kr., schuizmarke.	(Ivojnata 70 kr.
Opozarjam odjeranike naj ne kupijo ponarejene želodečne kapljice. Pri kupovanju pazili je na zgornjo zaščitno znamko s podpisom C. Brady ter zavrniti vse ostale tvarine, kot ponarejene, katere nimajo zgornjo zaščitno znamko ter podpis C. Brady.
Prave želodečno kapljice so na prodaj v Korici v lekarnah: Cristofolotti, Pontoni, Gironcoli, K lini er in Glinbieli. — V Sežani v lekarni Ititsciiol.
(0/\ ( K\ritroiA smmK
W ^ ;e kot
k bobovi kavi
primes
edino
zdrava
kavina pijača.
Dobi se povsod, pol kile za 25 kr.
Svarilo! Zaradi ničvrednih ponarejenih izdelkov je treba paziti na izvirne ea-voje e imenom
Kathreiner
OGLAS!
Pod pisance naznanja sl. občinstvu v Gorici i na deželi, da je postal lastnik lekarne
„tfllci C ittii di Gorizia“,
v Rabatišču št. 16,
katero je popolni! in obogatel z vsemi dnevnimi potrebščinami, da more izvršiti vsa naročila z največjo točnostjo.
Priporočaje se za slučajne potrebe o bolezni, beleži
spoštova njeni
sr, 3-3	ALOJZU GLIUBSCH, kemičar in lekarničar.
Jšljp*"' Slovanski obrtniki in trgovci.
<Q> «!#►<•► <1
* Franjo Jakil
V zaloga v Godci Baštel 9.
<*> <&
9 j? i a i j j	cjctrvii •
▲ Tovarnar kož v Hupi
Lončar Alojz Černe
v Kobaridu izdeluje vsakovrstne lončene peči in modovn ce za ognjišča po najnovejšib uzon ih. | Cene so nizke in dobro blago. Prevzame tudi stavbiuske okrase po doposlanih načrtih.
ANTON OBIDIČ i
,	. čevljar v Semeniški ulici št. 4 se Y
i ■ priporoča Slovencem v Gorici in ■ „ V^\- okolici za blagohotna na ročila
Gostilničar Ivan Lisjak
pri .Kajliu* št. 5. na Kornu, pripor "ja svojo gostilno: vino belo vipavsko in briško, teran kraški, pivo steinfeldsko, kuhinjft dobra, solie izvrstne za prenočišče, prostorni hlevi za živino. =	Gene primerne.
£•8
3» Fotograf A. Jerkič
Trgovce z vinom Anton Čoš,
v Nunski ulici, v Gorici (gostilna pri „ zajcu*) priporoča bogato zalogo vsakovrstnega belega in črnoga vina v sodčkih od 56 1. naprej, katerega ima v svoji zalogi v glediščni ulici, 20. Gene zmerne, poštena postrežba.
na Travniku
ič!t <► IVAN DEKLEVA 5t « l’l'li KlU'dl lllilšćck £
^	veleU-žec z vinom,	: ^	priporoča	S
-O priporoča svoj fotogratićni	ima v svojih zalogah vseh ^|i pekarijo v Riva Como ^
^ zavod zavednim Slovencem na ^ vrs*- domačih in istrskih \ m. <► 1U jipj lužno prodajalnico kruha S Goriškem.	''elie /n'°"ie-	v šemeniški ulici 2.
Svečar J. Kopač v Gorici
Solkanska ulica 9
1
e
priporoča pristne čebelno-voščene sveče • kg po gld. 2-45. Za pristnost jamči s 1000 kron. •
Sveče slabejšili vrst po jako nizki ceni. Zaloga g 9 kadil za cerkve po gld. 1"20, 1 gld., ter 50 kr. kg. •
J Razpošilja na vse kraje avstro-ogerske monarhije. •
Anton Kuštrin	a ^ Gostilničar Ivan Reja ^ a usnjar hrane uensa v
v Gosposki ulici šiv. 23	T • priporoča svojo gostilno „pri • | ▼	v Ozk' l|hc' ®	A
^	priporoma	^ ^ golobu* za vojašnico štv. 7. ^ y priporoča vsakovrstno usnje, ^
▲ svojo trgovino raznih jedilnih A • Vino belo in črno prve vrste. # a podplate, kopita, orodje in druge A J potrebščin. Tosticžba točna.	J ^ Kuhinja dobra. Cene zmerne. ^ [ ▼	potrebščine za čevljarje.
•••»••••••••••••eeceeoeeeeeeeeef
•	Trgovec z vinom Ant. Pečenko J
2	Vrtna ulica štv. 8.	•
•	juiporoča v sodčkih od 56 litrov naprej • j juistna bela in črna vina iz vipavskili, furlanskih, f
•	liriskih in istrskih vinogradov. Cene zmerne, •
•	postrežba ločna.
Za pristnost vina jamči.	•
••••••••••••••••••••••••••••e«**
Usnjar Franc Bensa
J .J J J .J J J j 4 .J s .J	J j J J J J ^1 ^ 'J ^ -J v J J J
Anton Koren
^	Gosposka ulica 4	^
Hi p.iporoča razno lončaisko, porcelansko in slekleno (£ ^ blago, reže in uklada šipe ter pripravlja okvirje. ®
<weee®a««»j *•*	* ■>	j ^J i
---------- - ......... i
;
Andrej Čermelj
no Kornu
J, priporoča svojo zalogo razno- J Ji priporoča svojo boguIo zalogo J)
Tovarna piva Fr. Wanek
^	na Goriščeku
| pripsroOa svojo zalop ycriške(ia piva. |
►**♦****************** ******************** **********************
*“J-! A--------------”	♦ } KI o h ti car Anton Fon ^ «	Andrej Jakii	)*
♦ « v Semeniški ulici * * Tovarnar kož V Hupi |
i- vrstnega jedilnega blaga.- ,» klobukov in kap ter gostilnico S ič	P'	, j
♦	Postrežba veslna.	^ preskrbljeno z izbora, vini. i* ^ Frodajalnica na Komu v Gorici-
-Jk ^	^	I	Z
^ Papirnica Antona Jeretiča f ^	Sannig & Dekleva	^
ii v Semeniški ulici in za veliko vojašnico as	3l glavna zaloga koles „Swifi“ v ul:ci Fian Jos*Pa |
priporoča vse izdelke, ki spadajo v š o 1 s k o in g. št. 4. Zaloga ]iušk, streljiva, šivalnih strojeV p ^ pisarniško stroko, kakor peresa, svinč- |* , ’S itd, v nunski utici št. 16. Popravljalnica koles 3$	nike, papir, knjižice itd.	5l in izdelova'.nicn žičnih blazin v nunski ulici št- ^
JO S. V I N D Y Š
tovarna strojev in livarna
Praha-Smiehov, VinohradskA ulica št. 94.
priporoča
patentne stočilne stroje ^
brez zamaševanja in s sočasnim zamašenjem
steklenic,
ZRAČNE TLAČILKE -»M
(lastna iznajdba)
povsem nove, zboljšane sestave, kotlo s pumpo, čistila za steklenice, zamašilke in kaprovalko steklenic, tlačilko, parni ventili in zaklopnico vseh vrst iz rdečega zbtka, medenine ali železa od najmanjšega do največjega obsega.	_
Ceniki na zahtevo br zplačno.