NAS ČASOPIS Naslednja 417., številka bo izšla 30. junija. Redakcijo bomo končali 17. junija. V primeru državnozborskih volitev sredi julija bo Naš časopis izšel teden pred tem. Informacijo o točnem izidu boste našli na spletni strani www.zavod-cankar.si, zavihek Naš časopis. Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Leto XLI, 416. številka 2. junij 2014 Vrhnika je praznovala Gasilci s puškami Novi kozolčki v Podlipi in Smrečju Program 22. Argonavtskih dni Občina se bo zadolžila Ujeli požigalce Okupacija Župence Planinci - najboljši v državi stran od 2 do 19 stran od 20 do 24 I Kanalizacija v Podolnici Nova lekarna v Horjulu I Mercator doniral vrtcu Svetovno nogometno prvenstvo občine stran od 25 do 28 Novi izzivi občine Župan o visoki kanalščini Infrastrukturno prenovljeno Brezje! Pasja raven z novim radarjem V vrtec sprejeti vsi otroci Položene kanalizacijske cevi Pošta vztraja pri svojem Poklon junakom - gasilcem stran od 29 do 37 stran od 38 do 42 JonavUKt dnevW.;«- * ВЕЗЕМ DELA * bi AND U1 « _ iгшштт ■. - * ^ ^SOBOTA No( na Vrhniki 14.6. ■ ™ ^^ ^^ __ IM К11ЯТЛЕ ч. IN G08T3E www.argonavtskidnevi.siwww.nocnavrhniki.si Evro&aza I državljane si www.n božanski gasilci so se prvič udeležili tekmovanja v gasilskih spretnostih in vožnji z gasilskimi vozili, kar organizira PGD Brezovica. Med drugim so morali premagati tudi Podpeško jezero. Več o dogodku na ložansko-dragomerskih straneh. ■murnu»* Občani treh občin - Vrhnike, Borovnice in Loga - Dragomerja - so prek Gasilske zveze Vrhnika zbrali kar za tri velike tovornjake humanitarne pomoči za poplavljena območja na Balkanu. Več v notranjosti časopisa. Spoštovani, ob občinskem prazniku občine Dobrova -Polhov Gradec in dnevu državnosti Republike Slovenije vas vljudno vabimo na proslavo, ki bo v petek, 20. junija 2014, ob 19. uri v parku Polhograjske graščine. 21. JUNIJ -PRAZNIK OBČINE HORJUL 21. junij - praznike Občine Horjul — 20. junij - veselica na Vrzdencu, Ansambel Javor 24. Dan pod Lovrencem nedelja, 22. junija 2014 v Polhovem Gradcu 14.30 - Domače obrti: • oglarstvo • kolarstvo • Peka kruha v krušni peči 17.00 - Ansambel Saša Avsenika muto KOSILA, MALICE, PIZZE, CATERING 05 I бб 22 I I Vam ga odrežem? Tokratna kolumna bo nekakšen odgovor na nedavno vprašanje na svetu Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, del katerega je tudi Naš časopis. In sicer je padlo vprašanje, zakaj je Naš časopis tako obsežen? Sicer sem pojasnilo povedal že na Svetu, a ne bo narobe, če zadevo osvetlim tudi v tukajšnjih vrsticah. Mogoče bi si tudi sam želel preglednejši in tanjši časopis, a eno so želje, drugo pa dejstva. Pri časopisu sodeluje pet občin, kar posledično nanese veliko gradiva. Za lokalne skupnosti je tovrstno izdajanje cenovno ugodneje, bralcem pa omogoča vpogled v razvoj drugih občin in s tem primerjavo. Poznam ljudi, ki za nič na svetu ne bodo odprli strani druge občine kot tiste, v kateri živijo, a na srečo poznam tudi veliko takih, ki časopis prelistajo od začetka do konca. Torej: večji kot je obseg časopisa, bolje je za bralce. To je prvi argument za obsežnost časopisa. Pritrjujem tistim, ki pravio, da bi bil lahko tanjši, če bi pisci upoštevali priporočeno dolžin besedil. A na žalost jih večina ne. Res lahko avtorja zaprosim za krajšanje, a ker je poslal zadnji dan redakcije, lahko pričakujem, da članka ne bo skrajšal še vsaj dva dni - če bo sploh pogledal elektronsko sporočilo. Rekli boste: »Potem ga pa ne objavi ali pa sam krajšaj.« Deloma imate prav, krajšam res lahko, a delam lahko le krajše popravke, drastično pa je težko posegati v besedilo, ker se popolnoma spremeni koncept članka. Obstaja še druga možnost: da ga ne objavim. Mogoče, a nekaj je: kako se boste odzvali, ko boste takšen članek poslali vi in ga ne bom objavil ali pa zelo skrajšal? Verjetno ne preveč prijazno. Zato Naš časopis ostaja obsežen toliko, kot je. V povprečju ima malenkost več kot 61 strani, sicer pa je s programsko zasnovo omejen na 64 strani. Gašper Tominc IE I. nvi \ \ CimtP l;1f'|| [ti i i TradiLiji unhJ jed 2 NAŠ ČASOPIS Občina f3J Vrhnika 2. juni 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika je praznovala Srebrni plaketi za zbora in županovo priznanje za štab CZ Vrhnika, 9. maj - Medtem ko je praznovala vsa Evropa, je bilo slavnostno tudi na Vrhniki. V Cankarjevem domu je bila na dan rojstva največjega slovenskega pisatelja, ki je obenem tudi občinski praznik, slavnostna akademija, na kateri je župan podelil posebno priznanje občinskemu štabu Civilne zaščite in srebrni plaketi Oktetu Raskovec ter Cerkvenemu mešanemu pevskemu zboru sv. Pavla Vrhnika. Ekipa Civilne zaščite, ki je prejela posebno županovo priznanje. Kar nekaj vrhniških stavb je zraslo pred 110 leti, na primer mlekarna, zdajšnja občinska stavba, stara šola ..., ki so dodobra spremenile podobo Cankarjevega mesta. Nekaj podobnega se dogaja tudi zadnja leta, je v svojem govoru spomnil župan Stojan Jakin, kajti Tržaška cesta dobiva z obnovljenimi stavbami novo podobo - predvsem prijetnej- šo na oko. Namesto starega objekta IUV je zraslo sodobno podjetje Siliko, čez cesto »raste« Kulturni center Vrhnika. »Naprej ob cesti smo prenovili enoto vrtca - Komarček, novo podobo ima dom krajevne skupnosti, lastnik je lepo prenovil tudi Kunstljevo vilo.« Kot je dejal župan, so bili nekateri objekti v občinski lasti obnovljeni tudi z evropskim denarjem, sedaj pa na prenovo čakata še Cankarjev dom Župan Stojan Jakin je predal srebrno plaketo Alešu Kovaču, predstavniku Okteta Raskovec. Oktet Raskovec - sinonim za pevsko kvaliteto Maruša Tomšič, predstavnica cerkvenega pevskega zbora Cerkveni mešani pevski zbor sv. Pavla Vrhnika in Glasbena šola Vrhnika. »Če bi Cankar danes živel, bi bil zagotovo ponosen na prenovljeni pogled na Tržaško cesto,« je sklenil svoj govor prvi mož občine. Bistvo vsake slavnostne akademije so priznanja, s katerimi se občina zahvali bodisi občanom bodisi organizacijam za njihov trud, s katerim na svoj način bogatio življenje v lokalni skupnosti. Občinski svet Vrhnike se je letos odločil, da srebrno priznanje podeli zboroma, župan pa se je na podlagi odloka o podeljevanju priznanj odločil še za posebno priznanje - »priznanje župana Občine Vrhnika,« ki ga je prejel štab občinske Civilne zaščite, ki je februarja ob žledolomu vodil 14-dnevno intervencijo. Priznanje je sprejel Viktor Razdrh, vodja štaba, ki pa je dejal, da zahvala ne velja samo njemu, marveč celotni ekipi in na oder povabil še preostale člane. Kot je bilo rečeno v obrazložitvi, je Štab CZ Občine Vrhnika s timskim delom ter razumnim in tehtnim odločanjem upravičil zaupanje župana in reševalcev na terenu. Srebrno plaketo je prejel Oktet Raskovec, v imenu katerega ga je prevzel Aleš Kovač. Oktet je nastal leta 1992 iz »tovarniških« zborov Liko in IUV, ki je najprej deloval kot kvartet. Nekoč in danes so ga oziroma ga sestavljajo: Jože Drenik, Mitja Drašler, Blaž Tomšič, Janez Lenarčič, Miran Kržmanc, Janez Mesec, Aleš Kovač, Tone Jurjevčič, Janez Nagode, Peter Molk, Franci Končan, Klemen Šiberl in Mitja Kavčič. Oktet niza številne nastope v domačem kraju, okolici in tujini ter pridobiva ugodne kritike strokovnjakov, kar priča o njegovi kakovosti. Predlagatelj priznanja je bil Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Drugo srebrno plaketo je v imenu Cerkvenega mešanega pevskega zbora prevzela Maruša Tomšič. Zbor je lani obeleževal tri desetletja obstoja v sedanji sestavi (čeravno ima dve stoletji dolgo tradicijo) in v dekaniji Vrhnika velja za najboljšega. Čeprav je njegova prvenstvena naloga petje in sodelovanje pri bogoslužju, s koncerti gostuje doma in v tujini. Njihove nastope so snemali in prenašali po televiziji, ob 20- in 30-letnici zbora pa so izdali tudi zgoščenki. Predlagatelj priznanja je bil Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Kulturni program večera so s pesmimi obarvali kar nagrajenci sami - cerkveni zbor in oktet, kot recitatorka oziroma bralka Cankarjevih del pa dramska igralka Mojca Funkl. Prireditev je povezovala Mirjam Suhadolnik. Po tradiciji so slavnostno akademijo, ki so se jo udeležili tudi župani sosednjih občin, poslanka Alenka Bikar in častni občani Vrhnike, začeli in končali z mimohodom praporjev lokalnih društev. Gašper Tominc, foto: GT Ш1 . ГШ Slavnostni govornik Janko Kikelj podeljuje priznanje pra- Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič Veber, predsednik Državnega porščaku Vojku Jerini. zbora RS. Pred prireditvijo v Cankarjevem domu je pri partizanski grobnici na Drči potekalo spominsko polaganje venca. »Vemo, kdo je zmagal v vojni« Vrhnika, 6. maj - Na letošnji slovesnosti ob 69. obletnici osvoboditve Vrhnike je bil slavnostni govornik predsednik Državnega zbora Janko Veber. Poleg njega je bilo med občinstvom opaziti še nekaj znanih imen iz sveta politike, med drugim prvaka stranke SD Igorja Lukšiča, nekdanjega ministra Patricka Vlačiča in zakonca Bebler. Kulturno kuliso programa je oblikoval Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, ki je z izbranim repertoarjem in donečimi glasovi dvignil na noge še zadnjega obiskovalca v dvorani. Kot je v pozdravnem govoru dejal Janez Kikelj, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Vrhnika, ki je poskrbelo za organizacijo prireditve, je Cankarjevo mesto vedno imelo pomemben geostrateški položaj, saj je zadnji branik pred Ljubljano. Vendar partizanska vojska med vojno ni napadala Vrhnike, ker je bil nasprotnik v njej premočan, se je pa zato, tudi na podlagi soglasij in usmeritev z zavezniki, osredotočala na miniranje mostov in železniške proge ter na tak način trgala oskrbovalne linije Nemcev oziroma Italijanov. Kot je še dejal Kikelj, se moramo zavedati, je bila pred 69. leti osvobojena Slovenja pogoj, da je leta 1991 nastala samostojna država. »Slovenje ne bi bilo, brez partizanske vojske,« je zaključil svoj govor. Podobno je menil tudi župan Stojan Jakin, ki je za njim stopil na govornico, saj je po njegovem jasno, kdo je zmagal v vojni leta 1945. Spomnil je namreč na članek v enem od ameriških časopisov, ki kroži po slovenski elektronski pošti. Novinar v članku opisuje značajske lastnosti Slovencev, kjer med drugim naniza tudi dejstvo, da Slovenci še vedno ne vemo, kdo je zmagal v vojni. »V članku me je najbolj zbodlo ravno to. Mi vemo, kdo je zmagal!« Po njegovem nekateri zadnji dogodki želio razvrednotiti zmago, pri čemer naj bi, kot je dejal, temu dajala potuho tudi država, ». ki dovoljuje razraščanje tega rakastega tkiva.« Slavnostni govornik je bil predsednik Državnega zbora RS Janko Veber, ki je dejal, da svoboda in življenje brez strahu nista samoumevni vrednoti ter spomnil na aktualno dogajanje v Ukrajini. A naj je slišati še tako čudno, vsaka težava odpre nove priložnosti, kot se je to zgodilo na primer leta 1945 - možnost vzpostavitve lastne domovine in novih povezav. Ena od njih je bilo gospodarsko povezovanje šestih evropskih držav, ki je zdaj preraslo v združenje 28 članic, imenovano Evropska unija. Slovenja je članica te družine deseto leto, pri čemer se je ravno tako kot unija znašla v vrtincu recesije. Po njegovem se bo unija izvila iz nje, ker je v zgodovini že dokazala, da zmore biti kos tudi največjim težavam. V senci tega je spomnil še na slovensko politično krizo, ki je, po nje- govem osebnem mnenju, prej posledica osebnih kapric posameznikov, kot širše potrebe. »Takšno ravnanje je zgrešeno, kajti politiki moramo imeti odnos in odgovornost do vseh ljudi.« Spomnil je še na prihajajoče volitve v evropski parlament in se optimistično zazrl v prihodnost evropskega združenja. Dobro uro dolg kulturni program je oblikoval Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, ki je z izbranim repertoarjem pesmi z revolucionarno vsebino s poudarkom na slovenskih partizanskih pesmi dvignil na noge še zadnjega v dvorani. Doneči glasovi približno šestdesetčlanskega zbora tokrat niso odmevali prvič v Cankarjevem domu, in glede na odziv občinstva verjetno tudi ne zadnjič. Na prireditvi je Kikelj podelil društvenemu kolegu Vojku Jerini posebno priznanje za dolgoletno sodelovanje v njihovi stanovski organizaciji, kjer je Jerina nepogrešljiv praporščak. Prireditev je povezovala Mirjam Suhadolnik. Gašper Tominc, foto: GT, SS Steklo - najpomembnejši element stavbnega pohištva Prehod iz starih oken in vrat na sodobna z dvojno ali trojno zasteklitvijo ni zgolj strošek, ampak na dolgi rok (in tudi ne predolg) pravilna izbira, tako glede kakovosti življenja kot tudi glede varčevanja z energijo. Sodobno stavbno pohištvo zagotavlja odlično toplotno učinkovitost poleti in pozimi, kar omogoča manjše stroške za ogrevanje in hlajenje. Pri stavnem pohištvu ne smemo zanemariti zvočne izolacije, ki je pomembna predvsem v hrupnih okoljih, kot so mesta ali bližina prometnih cest, saj zmanjšanje hrupnosti lahko pomembno vpliva na kakovosti bivanja. Zasteklitev Čeprav so stekla izdelovali že stari Grki in Rimljani, so do konca sedemnajstega stoletja izdelovali le enokrilna okna z zelo majhnimi okenskimi okviri. Toplotna prehodnost okna z enojno zasteklitvijo je znašala Uw = 4,6 W/m2K, samega stekla pa Ug = 5,8 W/m2K. Kasnejša škatlasta okna z dvojno zasteklitvijo - lesena dvokrilna - so imela nekoliko boljšo toplotno prehodnost Uw = 2,5 - 2,6 W/m2K, ampak šele ob koncu dvajsetega stoletja je bil razvoj zaradi naftnih kriz hitrejši. Prav zaradi velikega napredka zasteklitve je dobro vedeti, kakšna vrfle X 4 Jth loLogrdfli A4, A3, AZ v eni uri, Сепд od naprej. okna imamo nameščena in kaj nudijo sodobne zasteklitve. Največje energijske izgube na kvadratni meter ovoja stavbe pri starejših stavbah so prav pri oknih. Pri teh stavbah toplotne izgube oken in zunanjih sten lahko pomenijo tudi 70 odstotkov celotnih izgub toplote v hiši. Zasteklitev skozi čas Enojno, 4 mm steklo nima dobrih toplotno izolacijskih lastnosti. Ravno zato so skozi zgodovino nastajale izboljšave na področju toplotnih značilnosti stekla oziroma njegove toplotne prehodnosti. V prvi fazi se je med dvema steklenima površinama zaprl zrak, ki naj bi zmanjšal predvsem konvekcij-ske toplotne izgube. Tako se je toplotna prehodnost enojnega stekla, ki znaša približno Ug = 5,8 W/m2K, z uporabo dvojnega stekla zmanjšala na 2,7 W/m2K. Z izkoriščanjem slabe toplotne prevodnosti zraka se je doseglo zmanjšanje toplotnih izgub, kijih povzroča kon-vekcija. Toplotne izgube so se skoraj prepolovile. Sčasoma so ugotovili, da bi se lahko zmanjšale tudi sevalne toplotne izgube, ki pomenijo kar dve tretjini celotnih toplotnih izgub skozi steklo. Tehnološki razvoj je na tem področju prinesel nizkoemisijske nanose (Low - E v angleškem jeziku), tanek neviden sloj kovinskega oksida, ki, nanesen na površino stekla, zmanjša emisivnost le-tega. Nizkoemisijski nanos na steklu omogoča neoviran prehod kratkovalovnega sončnega sevanja v prostor, ne prepušča pa dolgovalovnega toplotnega sončnega sevanja predmetov, segretih na sobno temperaturo. Nizkoemisijski premaz bistveno ne vpliva na prehod svetlobe. Z uporabo niz-koemisijskega nanosa se toplotna prehodnost zasteklitve iz Ug = 2,7 W/m2K za normalno dvojno zasteklitev zmanjša na Ug = 1,4 W/m2K. Za še boljše toplotne lastnosti zasteklitve se uporablja trojna zasteklitev, ki ima dve komori. Trojna zasteklitev, ki ima na steklih nizkoe-misijski nanos in polnjena z argonom, doseže vrednost Ug = 0,6 W/m2K. Dandanes kot osnovno zasteklitev štejemo predvsem dvoslojno zasteklitev z Ug = 1,1 W/ m2K. Vse več ljudi pa se odloča za boljšo zasteklitev, kot je troslojna zasteklitev z low-e nanosi ter polnjena s plinom argonom, s katerim lahko dosežemo Ug vrednosti do 0,7 W/m2K. Razlika v ceni se s prihranki energije povrne v nekaj letih. Seveda so tudi stekla s še boljšimi lastnostmi, na primer polnjena s kripto-nom, vendar je njihova cena bistveno višja. Nove sodobne zasteklitve imajo od 2- do 3-krat manjše toplotne izgube kot zasteklitev izpred 20 do 30 let. Največje zasluge za tak napredek lahko pripišemo nizkoemisijskemu nanosu. Stekleni delež v oknu se čez čas ni bistveno spremenil, saj steklo zavzema največjo površino celotnega okna, okoli 70 odstotkov, in ima zato zelo pomembno vlogo pri toplotnih lastnostih okna. To pomeni, da tu nastane največji del toplotnih izgub celotnega okna. Za več informaci se lahko obrnete na energetsko svetovalno pisarno ENSVET na Vrhniki, Tržaška cesta 1, Vrhnika, mala sejna soba v kleti občinske stavbe ali na spletni strani www. ensvet.si. V energetski svetovalni pisarni vam bomo nudili tudi neodvisne strokovne nasvete o rabi obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb ter nudili pomoč pri izpolnjevanju vlog za pridobitev subvencije. Delovni čas pisarne bo vsako drugo sredo od 16.00 do 20.00, prijave za svetovanje sprejemajo na Občini Vrhnika, tel. št. 01/7555-419, ga. Marjanca Tomažin. Patricjo Božič, energetski svetovalec ENSVET LiE№ D Pi iVri Ы.СЛ г? -HU» www.foio-tìmPconn foto_ Amasio I net □1/750 4ЪЬ£ 031/474-005 TIM VRHNIKA nCMsruhK M VrbnJlHlj Rebovat. 6, VrhnUia IRJANJE OKVIRJANJE OKV! G Zapora ceste V soboto, 7. junija 2014 bo od 10.30 do 15.00 zaprta Stara cesta od hišne številke 51 (kitajska restavracija) pa do Ceste 6. maja. Obvoz bo urejen ob potoku Bela po cesti skozi Vas. Hvala za razumevanje. Franjo Čretnik V Sinji Gorici nova mrliška vežica Nedelja 11. maja je bila za krajane Sinje Gorice žegnana nedelja, ki je tudi nekakšen krajevni praznik. Ob tej priliki so uradno odprli novo oziroma prenovljeno mrliško vežico. Po žegnani maši so se krajani zbrali nekoliko nižje pod cerkvijo in to ob novi vežici. Kvartet Okteta Raskovec je zapel dve pesmi. Vrhniški župnik Blaž Gregorc pa je po kratko izvedeni molitvi blagoslovil nove prostore mrliške vežice. Predsednik KS Sinja Gorica Jože Bogataj je prere-zal otvoritveni trak ter s tem vežico predal svojemu namenu. Prisotni krajani so si nove prostore ogledali ter nadaljevali slovesnost na družabnem srečanju v središču krajevne skupnosti. Simon Seljak Nova vežica v Sinji Gorici Otvoritveni trak je prerezal predsednik KS Jože Bogataj IIM K * •z* i J C \ \ 14 H i> - -L : .. ■ \ ^ Kulturni center opravil tehnični pregled Vrhnika, 28. maj - Kulturni center Vrhnika je uspešno prestal tehnični pregled, so nam sporočili iz županovega kabineta. Kot je pojasnil vodja projekta omenjene občinske investicije Janko Skodlar, so z izvajalci dogovorjeni, da do 12. junija odpravijo še manjše nepravilnosti, obenem pa bodo izvedli tudi kvalitativni pregled del. S tem ima Cankarjeva knjižnica izpolnjene pogoje za selitev, ki je predvidena okoli 7. julija. Še vedno pa čaka na prenovo okolica objekta. Ta bo nekoliko dražja - za okoli 180 tisoč evrov - od sprva predvidene. Nepredvideni stroški so v gradnji nove pokrite kolesarnice, celovite ureditve infrastrukture odvajanja meteornih vod, premestitev uvoza (ena od variant je celo, da bi bil iz Tržaške ceste, ko se začne ta vzpenjati proti Logatcu) in povezava kanalizacijskih vodov s sistemom na Gradišču (trenutno so speljani k Siliku). Spoštovane občanke in spoštovani občani OBČINA VRHNIKA VAS VLJUDNO VABI NA PRAZNOVANJE Iй! DNEVA DRŽAVNOSTI, v sredo, 25. junija 2014, ob 20. uri v Parku samostojnosti. Program: simbolno veteransko dejanje, pozdrav župana, slavnostni nagovor, molitev za domovino, kulturni program, zdravica. Obnova ostrešja na zvoniku cerkve v Smrečju Na smreški cerkvi se že dalj časa kaže potreba po prenovi celotnega ostrešja. Opečna kritina je slaba, prav tako tudi lesene skodle na zvoniku. Na severni strani ostrešja se po kritini razrašča mah. Dodatno poslabšanje povzroča še mogočna lipa, ki svoje veje steguje nad ostrešjem. Ker pa je lipa naravna znamenitost in spada v den-drološki naravni spomenik ter ima za naš kraj še simbolno vrednost, se je ne sme odstraniti. Sredstva za obnovo ostrešja so se pri cerkvenih obredih že več let zbirala od darov faranov in romarjev in se skrbno ter varčno hranila. Za pomoč pri poravnavi stroškov so zaprosili do- VDC Vrhnika - Idrija Odprli vrata obiskovalcem Na sončen majski dan je Varstveno-delovni center Vrhnika - Idrija odprl svoja vrata in širšim množicam pokazal, kaj uporabniki v njem pravzaprav počno. Letos praznujemo namreč že deseto obletnico zavoda VDC Vrhnika - Idrija, je pojasnila direktorica Maja Velikajne in obenem poudarila, da poskušajo tovrstno dejavnost približati krajanom, s katerimi pravzaprav živimo, vendar o nas ne vedo kaj dosti. Trgovina, sprehodi in druge aktivnosti, ki jih ni malo, srečanja na ulici, pa vendar prepoznavnost ostaja nizka. Morda tudi zato, ker so bili pred leti uporabniki tovrstnih zavodov obsojeni le na dom in institucije, pri prehodu iz vrtca pa ni bilo zanje nikakršnih možnosti. Zdaj je temu drugače. Zdaj mačine, da bi s prostovoljnim delom in lastnimi sredstvi pripomogli k sanaciji. Investicijo so prijavili tudi na občinski razpis za sofinanciranje obnove sakralnih spomenikov v Občini Vrhnika, a na odgovor komisije še čakajo. Priporočajo pa se tudi vsem drugim, ki bi bili kakor koli pripravljeni prispevati za poravnavo stroškov prepotrebne obnove. Ker doslej zbrana sredstva ne zadoščajo za obnovo celotnega ostrešja in zvonika, so se smre- smo tu mi, kjer jim nudimo delo, starši so pomirjeni, počutijo se koristne, seveda ne manjka tudi dobre družbe in zabave. Ob dnevu odprtih vrat so nam v ta namen zavrteli filmček, ki ga je zrežiral kar njihov uporabnik in na katerega so zalajali celo pasji pomočniki »Tačk pomagačk«, ki jih redno obiskujejo in jim nudijo svojo pomoč. Med obiskovalci je bilo tudi veliko staršev, članov sveta zavoda, direktorica CSD Vrhnika Lučka Kenk, ravnateljica OS Ivana Cankarja Polonca Surca Gerdina ter vrhniški župan Stojan Jakin. Med sprehodom po hiši smo lahko videli izdelavo različnih izdelkov, se izdelovalci pogovarjali, zaupali pa so nam tudi, da imajo zelo radi jutranjo čajanko, ki je postala že pravi ritual. V VDC-ju je poskrbljeno za organizirano vodenje, varstvo in zaposlitev uporabnikov z duševnimi motnjami, ki so prestopili v polnoletnost in so za marsikoga edina možnost zaposlitve, ki je zanj tudi primerna. »Da, radi se vračamo sem!« sem zaslišal iz ust enega od upo- ški ključarji na posvetu s krajani Smrečja in v soglasju z župnikom šentjoške fare Andrejem Severjem dogovorili, da bi letos opravili obnovitvena dela le na ostrešju zvonika, za kar bi potrebovali 40.000 evrov. Za prenovo ostrešja so se dogovorili s podjetjem Skodlarstvo - Bojan Koželj, s. p., iz Stahovice - mojster domače obrti, ki so letos konec januarja okrog zvonika že začeli postavljati gradbeni oder. Vendar je ledena ujma v začetku februarja delo zaustavila, saj je obstoječo jekleno konstrukcijo odra odela z ledeno prevleko. Ko so se vremenske razmere umirile, so delo nadaljevali s postavitvijo odra in začeli z odkrivanjem ostrešja zvonika. Pokazalo se je, kako treba je opraviti to sanacijo, saj so bile skodle na posameznih mestih povsem dotrajane in tudi v notranjost je že začelo zamakati. Nič čudnega, vsem vremenskim razmeram so botrovale dobrih 46 let. Tudi sedanja kritina bo iz macesnovih skodel, ki jih ročno izdeluje obrtniško podjetje Koželj. Macesnov les pripeljejo iz koroških gozdov, ker je namreč zaradi počasne rasti najprimernejši za tovrstne kritine. Dela bodo potekala še vse poletje in se predvidoma končala konec julia, torej pred žegnanjem na praznik Marijinega Vnebovzetja, to je 15. avgusta, ko naj bi bil blagoslov ob zaključku del. Prenove preostalega ostrešja se bodo lotili, čim bo zagotovljenih dovolj finančnih sredstev. Sonja Malovrh rabnikov, ki me je tudi opomnil, da so na mizi postavljene dobrote, ki so jih spekli kar sami. Med njimi je bila tudi vodja enote Alenka Šajn, ki uspešno vodi enoto in si tako kot direktorica skupaj z drugimi zaposlenimi želi še več sodelovanja in sprejemanja med krajani. Vendar se že vidi luč na koncu predora, pot je prava. Besedilo in fotografije: Blaž Uršič KS Podlipa - Smrečje Novi kozolčki dobrodošlice in table za oglaševanje Podlipska dolina in brežina Smrečja, kraj, kamor nas vabio prenekatere zanimivosti, kraj miru in kraj prelepe narave. Tu najdemo prostor, kjer se lahko odpočijemo, razgledamo po vrhovih gora, zaužijemo dobro domačo hrano, prisluhnemo petju ptic in žubore-nju voda. Kraj, kamor se vračamo. Tokrat smo ga naredili še prijaznejšega. Ob cesti smo postavili majhne kozolčke: ene z napisom dobrodošlice in druge s tablo za oglaševanje. Če se odpravimo z Vrhnike proti Žirem, nas prvi kozolček z napisom dobrodošlice pričaka že na začetku Podlipe, pred odcepom v Razorsko dolino in drugi takoj zunaj strnjenega naselja Podlipe, kjer se začne Smrečje. Preostali kozolčki so opremljeni s tablami za oglaševanje in so postavljeni poleg avtobusnih postajališč. Namreč doslej, ko ni bilo namenskega prostora za oglaševanje, so letake različnih vsebin pripenjali kar na stene lesenih hišic, v katerih potniki čakajo avtobus. Vendar to ni estetika, kakršno smo si želeli. Prav zato smo se odločili za namenske table, kjer bodo oglaševalci našli prostor, kamor bodo lahko pritrdili obvestila, vabila, oglase ... . Seveda od njih pričakujemo, da ne bodo prekrivali drugih obvestil in da letakov s prejšnjo vsebino ne bodo odmetavali kamor koli, pač pa v zato namenjene koše ali pa jih odnesli s seboj. Da pa bodo avtobusne hišice zopet lepe in urejene, se bomo z mladimi lotili odstranjevanja vseh sponk in papirnih ostankov ter jih po potrebi tudi prebarvali. Tako stopamo korak za korakom k lepšemu videzu kraja, v zadovoljstvo nas, ki tu živimo, in tistih, ki k nam prihajajo. Sonja Malovrh Župnije Vrhnika za Vas pripravlja äS Brezplačno pravno svetovanje Z brezplačnim pravnim svetovanjem želimo uresničiti ustavno pravico enako dostopnega pravnega varstva za vsakogar. Ob upoštevanju prednosti socialno šibkejših je naš cilj nuditi učinkovit in celosten servis za rešitev konkretnih pravnih problemov na dostopen način. Brezplačno pravno svetovanje zajema ne le prvi pravni nasvet, ampak tudi različne oblike temeljitega pravnega svetovanja in pomoči po prvem pravnem nasvetu. Naš cilj je nuditi učinkovito sredstvo za rešitev konkretnih pravnih problemov na dostopen način. Svetovanje izvaja skupina pravnih strokovnjakov, ki so univerzitetni diplomirani pravniki. Skupaj pokrivajo pravna področja civilnega prava, dednega prava, delovnega prava, družinskega prava in gospodarskega prava. Pravni strokovnjaki, so vam osebno na voljo v prostorih na Voljčevi cesti 21 A vsak ponedeljek od 16. do 17. ure, vsak drugi torek v mesecu do 17. do 18. ure in vsako sredo od 16. do 18. ure. Brezplačna psihoterapevtska pomoč Delo temelji na modelu relacijske družinske terapije, ki ga je v Slovenji razvil prof. dr. Christian Gostečnik in je v letu 2010 s strani mednarodne komisije prejel priznanje za inovativnost (JAPTI). Posameznika razumemo kot del celotne družine, v kateri je odraščal in skušamo odkriti ter razumeti pomen in moč prejšnjih izkušenj v sedanjem življenju. V ta namen raziskujemo in odkrivamo korenine določenega problema, hkrati pa probleme razrešujemo na treh ravneh: sistemski, interpersonalni ter intrap-sihični. Cilj terapevtskih programov je preoblikovanje notranjih čustvenih vzorcev odnosov pri posamezniku, paru oz. družini. Strokovno terapevtsko pomoč nudijo zakonski in družinski terapevti, specialisti zakonske in družinske terapije z zaključenim podiplomskim študijem na Univerzi v Ljubljani. Udeležba je prostovoljna in lahko terapevtski proces prekinete kadar koli. Psihoterapija poteka po načelih Etičnega kodeksa Združenja zakonskih in družinskih terapevtov Slovenje. Naši strokovnjaki so Vam osebno na voljo v prostorih na Voljčeva cesti 21 A vsak četrtek od 16. do 18. ure. Veseli Vas bomo. Župnijska Karitas Vrhnika Telefon: 01 750 50 82, 01 750 27 50 Obnova kapelice v Verdu «Vaška kapelica v Verdu je v poraznem stanju,« se je že nekaj časa govorilo v vasi. Nekaj bo treba storiti in ne le gledati, kako propada spomenik kulturne dediščine, ki ga moramo ohranjenega pustiti tudi za naslednje rodove. »Zavihajmo rokave in začnimo.« In res se je zgodilo. Krajani Verda so se zbrali in začeli z delom, ki ga je narod spoznal že pred leti, ko se je veliko gradenj opravilo kar z udarniškimi akcjami. Tako so približno 250 let staro kapelico »slekli« do golega in jo začeli obnavljati. Po pripovedovanjih domačinov je bila zgrajena v spomin dekletom, ki se nikdar niso vrnila iz kartuzje, v njej pa je bila tudi puščica, v katero so ljudje dajali denar za prašiče, za katere so želeli, da bi bili dobro rejeni in zdravi. Pri obnovi sta jim pomagali tudi Krajevna skupnost Verd ter Občina Vrhnika. Denar za obnovo so dobili tudi na razpisu za sakralne objekte, počakali na dovoljenje Zavoda za kulturno dediščino in obnova se je začela. Za vse dokumente so potrebovali skoraj eno leto, vendar se je izplačalo, saj je zdaj kapelica že rešena najhujšega. Za nadzor pri delu skrbi Pavel Mrak, ki je tudi priskrbel projektno dovoljenje, pridne roke Branimirja Mlinarja in Franceta Kržiča ter preostalih krajanov pa so prispevale svoj delež pri praktični izvedbi prenove. Sprva je bilo treba objekt statično utrditi, urediti temelje in povezavo, pri čemer je pomagal Marko Celarc, s.p., krajani so poskrbeli za odkop, betoniranje in drenažo, vse skupaj pa je pod streho spravilo podjetje Šušteršič, d. o. o. Trgovina Štirn je prispevala material, v projekt pa se je vključil tudi Rajko Mivšek, s.p. Omeniti je treba tudi, da so se letos drevesa zaradi žleda zelo nagnila in ogrozila obstoj kapelice, vendar je z njimi dobesedno poračunal kar omenjeni Branimir Mlinar, Kristus na križu pa že čaka na natančne roke restavratorja, kateremu bo predan v nežno obdelavo. Ob odprtju prenovljene kapelice bomo zagotovo poročali takrat, ko bo za nami tudi uradno odprtje prenovljenega objekta. Besedilo in fotografije Blaž Uršič Komisija za lepše okolje na delu Komisija za lepše okolje, ki deluje v okviru TD Blagajana, vsako leto ocenjuje zunanji videz kraja. Letos naše oko usmerjamo v urejenost hiš, javnih objektov in iščemo prijetne kotičke, ki vas razveseljujejo. Nekateri ste naše delo že lahko spoznali v aprilu, ko smo brezplačno delili sadike. Naš namen je spodbujati cvetličenje in urejenost našega kraja. V prejšnjem Našem časopisu smo vam predstavili, kaj vse bomo ocenjevali. Seveda je čas, da opazujemo in uživamo v lepoti narave. Verjamemo, da so prvi čarobni kotički že zaživeli in vzbrsteli. Ujemite najlepše trenutke v fotografski aparat in nam pošljite fotografije prek spletne pošte na naš e-naslov: drustvo.blagajana-@kabelnet.net. V želji, da bi Vrhnika postala še privlačnejša in zanimivejša, spodbujamo urejeno okolje tudi s podelitvijo blagajan. Tudi letos si bomo Vrhniko podrobneje ogledali, jo prehodili, prevozili s kolesi in avtomobili. Seveda je vaša pomoč dobrodošla. Sodelujete lahko tako, da nas opozorite na najlepše urejene hiše, javne objekte in iščemo najlepše urejeno krajevno skupnost v občini. Pri tem delu nam lahko, dragi občani, pomagate. Poglejte okoli sebe; pri sosedu, prijatelju in znancu ste gotovo opazili kaj zanimivega. Obvestite nas lahko z izpolnjenim glasovalnim lističem ali po elektronski pošti, ki smo jo navedli. Že vnaprej se vam zahvaljujemo za sodelovanje in pozdravljamo vse ljubitelje lepega in prijaznega okolja. Anita Čretnik Izbor za najlepšo urejeno hišo z okolico, najlepši kotiček (vrtna lopa, skalnjak, bujno cvetoča gredica,...), najbolj urejeno krajevno skupnost in najlepši javni objekt. Glasovnico do 1. julija 2014 pošljite na naslov: Turistično društvo Blagajana, Cankarjev trg 4, 1360 Vrhnika. Glasovnica se nahaja na internetni strani TD Blagajna /www. blagajana.si/, lahko jo pošljete tudi po e-pošti na naslov: drustvo.blagajana@kabelnet.net. 7. Srečanje priseljenih občanov z domačini »Tu smo doma« Turistično društva Turistično društvo Blagajana C7?r Vrhnika pripravlja že sedmo srečanje priseljenih občanov im-гоог , v. . , . . z domačini, ki smo ga poimenovali Tu smo doma. Srečanje bo v nedeljo, 22. junija 2014, v Starem malnu od 12. ure naprej. Na prireditvi bodo društva, organizacije in posamezniki lahko predstavili svojo dejavnost. Pripravili bomo ustvarjalne delavnice za najmlajše, zabavna in športna tekmovanja, poskrbeli bomo za glasbo, pekli bomo palačinke, zadišalo po domačem pecivu in ... Pripravili bomo tudi srečolov. Program tega dne je nikoli končana zgodba. Dobrodošli ste vsi, ki se želite predstaviti ali pa spoznati sokrajane, morda koga pripeljati s sabo, da boste skupaj odkrivali zanimivosti in preživeli lep dan v sproščenem vzdušju. Veseli bomo, če boste ta dan z nami! VESELICA NA DRENOVEM GRIČU z Ansamblom MLADI DOLENJCI Člani Prostovoljnega gasilskega društva Drenov Grič - Lesno Brdo Vas vabimo na praznovanje 90-letnice obstoja društva. V soboto, 21. junija, ob 17. uri se Vam bomo predstavili s slovesnim mimohodom - parado, od 19. ure naprej pa bomo poskrbeli za žur do jutranjih ur. Vabljeni na DRENOV GRIČ! Prebujanje Starega malna Z veliko pozornostjo do zastavljenih razvojnih ciljev se v Starem malnu vsak dan nekaj dogaja. Energija, ki jo pridobivamo ob vključevanju različnih skupin tako iz naše ekipe kot lokalnega okolja, je zagotovilo, da smo na pravi poti. Vemo, da so predstave sicer različne in da se od nas veliko pričakuje. Vsebina in ponudba v Starem malnu bosta za letošnje leto oblikovana do 11. junija, ko se začnejo Argonavtski dnevi. Ta hip vam lahko povemo tiste stvari, ki so že kar jasne, in računamo, da jih boste sprejeli z odprtimi rokami. Občina Vrhnika je prva slovenska občina, pridružena evropski mreži Zero waste iniciative, ki si prizadeva ustvariti svet brez odpadkov, in tega smo izredno veseli. Pogumno vam sporočamo, da bo ena izmed naših želja v Starem malnu tudi ta, da bodo lahko temu prispevali tudi vsi obiskovalci, saj bo vsa ponudba prilagojena skupnemu doseganju tega cilja. Želimo namreč, da aktivnosti v Starem malnu ne bodo ustvarjale odpadkov. Za ta namen si boste lahko za svoje piknike v naravi sposodili vračljivo embalažo, ki jo boste na koncu vrnili, mi pa bomo poskrbeli za njeno čiščenje in ponovno uporabo na pikniku nekoga drugega. Če boste želeli imeti svojo posodo, pa je še nimate doma, jo boste lahko v Starem malnu tud kupili ter na ta način podprli vrhunsko serijo proizvodov slovenskega podjetja Plastika Skaza, natančneje blagovne znamke Cuisine. Vsa hrana in pijača, ki jo boste naročili, vas bosta v Starem malnu čakali v vračljivi embalaži, za vse omenjene spreminjanja navad pa si bomo vzeli čas skupaj. Omogočili vam bomo pripravo piknikov, za katere si boste lahko določeno opremo sposodili oziroma naročili vse, kar potrebujete, ter si s tem olajšali tekanje in skrb. Tu mislimo čisto vse: od hrane do pijače. S tem želimo ustvariti vso ponudbo v vračljivi embalaži ali točeno in prispevati k dvigu kakovostne hrane iz znanih virov ter čim bolj lokalno. Razvijali bomo tudi ponudbo skupnega kuhanja in načina upravljanja Starega malna. Lokacija bo še naprej primarno namenjena ljudem iz njegove neposredne bližine, s svojo ponudbo in načinom organizacije pa bo privlačna tudi za ostale goste. Posebni kulinarični dogodki bodo dali prostoru dodano vrednost. Pri tem nam bodo pomagali naši mladi sodelavci iz vašega kraja, ki bodo še posebej v tem letu skrbeli za vaše dobro počutje tako v dopoldanskih kot popoldanskih urah, poskrbeli pa bodo tudi za družine z otroki. Prisotnost teh mladih lokalnih tabornikov se je 20. maja, ko je potekal dogodek ustanovitve Taborniškega alumni kluba, že pokazala za način dobrega sodelovanja. Lenka Puh, Razvojna zadruga eTRI Sejem Vse za vrt in dom, ki ga že leta pripravlja Turistično društvo Blagajana Vrhnika, je nedvomno dobro obiskan sejem na Vrhniki, saj se v dopoldanskih urah na prizorišče zgrne velika množica ljudi, predvsem starejših, ki radi poskrbijo za urejeno okolico svojega doma. Kot po navadi je bilo na prizorišču več stojnic s pestro paleto balkonskega cvetja, vrtnimi trajnicami, sadikami zelenjave, vrtnih pripomočkov ... V zgodnjih jutranjih urah se je veliko obiskovalcev trlo okoli stojnice kompostarne Rosa, ki je ponujala vreče brezplačnega komposta. Povpraševanje po njenih proizvodih je bilo tako množično, da je že v zgodnjih dopoldanskih urah ostala brez komposta. Poleg omenjenih so se predstavljali še nekateri obrtniki, ki so na tak ali drugačen način povezani z urejanjem okolice doma. Klub Gaia je obiskovalcem predstavil svojo revijo Gaia. Ker pa urejanje vrta ne gre brez polnega želodca, je bilo na sejemskem prizorišču tudi nekaj ponudnikov domače hrane, kjer je še posebno omamno dišalo po pečenih šampi-njonih s čemažem. In tudi te je bilo mogoče brezplačno poskusiti. Še vedno pa je pravi magnet sejma na stotine brezplačnih cvetlic, ki jih turistično društvo razdeli med obiskovalce. Letos jih je v Vrtnarstvu Hlebec zraslo šesto, številne rožice pa je društvu poklonilo tudi Vrtnarstvo Berlič. TD Blagajana, foto: gt T Zahvala Turistično društvo Blagajana Vrhnika se zahvaljuje družbam: Vrtnarstvu Hlebec, kompostarni Rosa, Vrtnarstvu Berlič, Zavodu Ivana Cankarja, gospodu Smuku za šampinjone, Anžetu Stržinarju ter Komunalnemu podjetju Vrhnika za pomoč in sodelovanje na sejmu Ves za vrt in dom. Ponovno dobro obiskan spomladanski sejem Parkirišče pred Sodnijskim trgom je letos oživelo v pisanih cvetličnih barvah tradicionalnega pomladanskega vrhniškega sejma. Obiskovalci so lahko izbirali med različnimi vrstami balkonskih cvetlic, sadik zelenjave, vrtnih pripomočkov in še čem. Številni so se domov vrnili tudi z brezplačnimi darili organizatorja in sodelujočih. Vrhniški ribiči in dan slovenskih ribičev Minili so mrzli dnevi, ko smo pogledovali skozi okno in opazovali v zimsko spanje zavito naravo. Letošnja zima je pokazala zobe v obliki žleda, kar se je poznalo tudi v delu Ribiške družine Vrhnika, ker smo morali sanirati škodo, ki je nastala v okolici naših ribnikov. Dobili smo tudi mnogo pozivov, naj očistimo tudi bregove rek in potokov, vendar po zakonskih določilih to sme delati le pooblaščena institucija, kar pa ribiči nismo. Smo prostovoljci, ki skušamo s svojim delom pustiti pečat v čisti vodi, v kateri prebivajo ribe, žabe, raki in preostali živelj. S pomladjo in višjimi temperaturami se zbuja narava, ribe začenjajo gristi in sprehodi po naravi ob vodi so vedno prijetnejši. Delovne akcije si sledjo s polno vnemo in kmalu bomo lahko rekli, da smo v veliki meri počistili ostanke žledo- loma pri ribiškem domu, ribnikih v opekarna in Ribčevem ribniku. Zato Vas, spoštovani bralci Našega časopisa, Ribiška družina vabi na dan slovenskih ribičev, ki bo v soboto 21. 6. 2014 pri ribiškem domu v Sinji Gorici. Na ta dan bodo ribiške družine po vsej Slovenji odprle svoja vrata in poskušale pokazati svoje delovanje. Tako smo za Vas pripravili zanimiv in predvsem aktiven program, ki obsega: prikaz delovanja RD Vrhnika, sestavo rib v naših vodah, otroci bodo lahko videli ribje trofeje v naravni velikosti, lahko se boste poizkusili v različnih tehnikah ribolova in tudi poskusili ujeti krapa na ribniku. Vse to bo ob vodenju izkušenih ribičev. Morda Vam bo postalo tako všeč in se boste na dnevu tudi včlanili. Vrhunec dopoldneva bo vlaganje kralja voda - sulca v Ljubljanico pri ribiškem domu ob 11. uri. Verjamem, da bo za vsakega od vas kaj novega ter zanimivega in bomo na koncu druženja skupaj našli način za preživljanje prostega časa vas in vaših otrok v naravi ob naših lepih vodah. Dober prijem Vam željo ribiči RD Vrhnika. 6 NAŠ ČASOPIS Občina ^J Vrhnika 2. junij 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si www.argonavtskidnevi.si www.nocnavrhniki.si ***** Evropa za državljane Program sofinancira Evropska Unija Г RADIO» (J ORIO Argonavtski dnevi ii.-йй. 6. ^ Noe na Vrhniki u. e ЩД1ЧЕХ VSTOP PRO»1 DAN DATUM OB DOGAJANJE PRIZORIŠČE SR 11. 6. 20. uri Svečano odprtje 22. Argonavtskih dni Cankarjev dom CE 12. 6. 9.- 13. Sejem dela Športni park Vrhnika ure Posveti in delavnice na temo iskanja zaposlitve; delitev dobrih praks pri načrtovanju podjetniške poti Športni park Vrhnika 15.-22. ure 16. tekmovanje barmanov za pokal Argonavtskih dni Fructal Trophy Hotel Mantova 20. uri Impro Argo: Miha Brajnik, Damir Leventič in Vito Košir Hotel Mantova PE 13. 6. 16. uri Teniški turnir dvojic za pokal Argonavtskih dni Športni park Vrhnika 16. uri Rokometni turnir Harpaston Cup Dvorana pri OŠ AMS 17.-20. ure Maraton risanih filmov za otroke & palačinke party Kavarna Mikavna 20. uri Balkan žur in leskovačka kuhinja Gostilna Mostiček (bivša gostilna Simon) 22. uri House party KVŠ SO 14. 6. 7.-13. ure Eko dopoldne: tržnica, predavanja in delitev dobrih praks Sodnijski trg, Gasilski dom 9. uri Antične zgodbe Vrhnike, turistično vodenje Vrhnika 9. uri Teniški turnir dvojic za pokal Argonavtskih dni Športni park Vrhnika 9. uri Rokometni turnir Harpaston Cup Dvorana pri OŠ AMS 9. uri Argonavtkoš Športni park Vrhnika 10.-16. ure Vsakdanje življenje na kolišču Brkatega Soma, delavnice Bajerji - bivši glinokopi v Verdu 18. uri Maček Muri, otroška animacijska predstava Športni park Vrhnika 19. uri Noč na Vrhniki*: IN vivo, JASMIN STAVROS in gostje UČITELJICE, ROK'N'BAND, MUFF, ZLATKO, CHALLE SALLE & ADAM VELIĆ, ROBERT FICKER ... Športni park Vrhnika 24. uri Ognjemet Športni park Vrhnika NE 15. 6. 9. uri Rokometni turnir Harpaston Cup Dvorana pri OŠ AMS 15. uri Karaoke za najmlajše Kavarna Park 21. uri Kino pod zvezdami: Misija Argo (Ben Affleck, 2012) Športni park Vrhnika PO 16. 6. 17. uri Turnir v namiznem nogometu Gostilna pri Kranjcu 18. uri Argonavti in razvojne možnosti ob Ljubljanici danes in jutri, okrogla miza Cankarjev dom TO 17. 6. 18. uri Zakaj ekološko pridelana hrana? Predavanje Gasilski dom Vrhnika 19. uri Odprtje kiparske razstave Harmonija Krasa Cankarjev dom SR 18. 6. 18. uri Biološko dinamična metoda pridelave hrane Gasilski dom Vrhnika 20. uri Potopisni maraton: Škotska, Severna Koreja, Vietnam, S kolesom od Evrope do Singapurja, Južne Koreje in Egipta Športni park Vrhnika DAN DATUM OB DOGAJANJE PRIZORIŠČE ČE 19. 6. 18. uri Biološko dinamična metoda pridelave hrane Gasilski dom Vrhnika ČE 19. 6. 20. uri Odmevi iz bazena #2 / Echoes from the pool #2 ** Športni park Vrhnika PE 20. 6. 15. uri Festival hrane, Pesmi in plesi prijateljskih mest***, Sejem domače in umetnostne obrti, hitri tečaji tujih jezikov Stara cesta gostilna Mostiček 16. uri Skoraj najboljši cirkus na Stari cesti: predstava (Teater Cizamo), klovni na hoduljah, delavnice za otroke ... (bivša gostilna Simon) vrt Hotela Mantova 20. uri Dionizova noč: skupine Karamela, Nevihta, Livada, Sinji galeb, Mostiček ... SO 21. 6. Bolšji sejem Sodnijski trg 9. uri Predstavitev električnih vozil Športni park Vrhnika 9. uri Zeusov dan športa: predstavitev športnih dejavnosti društev in klubov Športni park Vrhnika 9. uri Fireball Open Cup Športni park Vrhnika 9.-12. ure Ikarjev let Dvorana pri OŠ AMS 8.-22. ure Dan odprtih vrat prenočišč in gostilne Bistra Prenočišča in gostilna Bistra 17.-20. ure Jazonov dan v Bistri: Zanimiva Bistra, turistično vodenje Tekmovanje koscev in grabljic, otroške predstave, delavnice in animacije, kmečke igre za otroke in odrasle ob Gostilni Bistra 18. uri Poletna muzejska noč v TMS Bistra, bogat program, vstop prost! Tehniški muzej Slovenije 19. uri 21. srečanje v Cankarjevem lazu*** Cankarjev laz 20. uri Stand up komedija: tin vodopivec, RANKO BABIČ, LUCIJA ĆIROVIĆ, STEFAN ŠUMANAC-ŠUMI, UROŠ KUZMAN ob Gostilni Bistra NE 22. 6. 9. uri Argonavtski kolesarski maraton Športni park Vrhnika 10. uri Fireball Open Cup Športni park Vrhnika 12. uri Tu smo doma Star maln 18. uri Koncert MePZ Ivan Cankar z gosti Cerkev sv. Lenarta * v primeru dežja bo prireditev pod šotorom ** v primeru dežja je nadomestni termin petek, 20. 6. 2014 ' v primeru dežja bo prireditev v Veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki GENERALNI POKROVITELJ: FORTRADG 'SPORTS mm POKROVITELJI: ^^ KAMNOLOM VERD (Dsiliko /«g AVTO MERLAK VRHNIKA M KERŠMANC d.o.o WVOZW5W7VE В Pekarna Baškovč d. o. o. PRIGO d. o. o. SPAR d. o. o. Hotel Mantova DG69 d. o. o. Enervit Slovenija PARTNER GRAF d. o. o. Avtotrade d. o. o. Slaščičarna Berzo Avtovleka Čepon s. p. Mesarstvo Blatnik d. o. o. Birosistemi s. p. Kemis d. o. o. Gradbeništvo Jereb s. p. PRO SAF d. o. o. Marolt beton 22t Argonavtski dnevi 11.-SS. 6. 2014 Noe na Vrhntkt 2014 14. 6. S 014 JAZONOV DAN V BISTRI, sobota, 21. 6. 2014 I SODELUJTE NA 22. ARGONAVTSKIH DNEVIH! 9.-22.00 17.00 dalje 18.-24.00 20.00 Dan odprtih vrat novih prenočišč in gostilne Bistra Tekmovanje koscev in grabljic za Jazonov pokal Zanimiva Bistra, turistično vodenje Predstave, delavnice in animacije za otroke Zabavne kmečke igre za otroke in odrasle Razstava kmečkega orodja in še ... Poletna muzejska noč v Tehničnem muzeju Slovenije Bogat program, vstop prost! Stand up komedija: TIN VODOPIVEC, RANKO BABIČ, LUCIJA ČIROVIĆ, ŠTEFAN ŠUMAC - ŠUMI, UROŠ KUZMAN O RAZPIS ZA NAJ FOTOGRAFIJO 22. ARGONAVTSKIH DNI! Razpis je objavljen na Facebooku ter na: argonavtskidnevi.si, vrhnika.si in na zavod-cankar.si. Sodelujte in se potegujte za privlačne nagrade! Vabimo vas, da izberete eno ali več dejavnosti. Pokažite svoje kuharske spretnosti, postavite na ogled in v prodajo svoje izdelke, izmenjajte informacije glede zaposlovanja, tekmujte v kmečkih opravilih, zabavno bo! Rok za prijave smo podaljšali in sicer je skrajni rok 9. 6. 2014. Prijavnico pošljite na: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Vstop na vse prireditve je prost. Sodelovanja ne honoriramo, ponujamo pa zanimiva doživetja in uporabne nagrade. Več informacij, pogoji sodelovanja in razpisi so objavljeni na: argonavtskidnevi.si, vrhnika.si in na zavod-cankar.si. Dodatne informacije: TIC Vrhnika, 051 661 063, 01 755 10 54, info@zavod-cankar.si PRIJAVNICA Ime in priimek / naziv: Naslov:............. 22 Argonavtski dnevi Noe na Vrhniki E-pošta:.....................................Telefon/mobitel: Pripravili bomo naslednjo jed (velja za Festival hrane): ............ Opis jedi (značilnosti/zgodovina/ ...) Datum in podpis: Prijavljam se za: (označi) □ FESTIVAL HRANE □ SEJEM DOMAČE IN UMETNOSTNE OBRTI □ SEJEM DELA (PRIJAVIJO SE LE DELODAJALCI) □ OBČINSKO TEKMOVANJE ZA KOSCE IN GRABLJICE □ TEKMOVANJ E V ZABAVNI H KMEČKIH IGRAH - OTROCI □ TEKMOVANJ E V ZABAVNI H KMEČKIH IGRAH - ODRASLI □ TURNIR V NAMIZNEM NOGOMETU )v ZIC EKO DOPOLDNE, sobota, 14. 6. 2014 SEJEM DELA Na Vrhniki 2014 (Eko) tržnica in delitev dobrih praks na Sodnijskem trgu, 7.-13. ure Posveti in predavanja v Gasilskem domu Vrhnika: • Vrste sonaravnih načinov pridelave hrane. (Andrej Zelnik, Društvo Ajda) • Z antioksidanti v boju proti staranju in boleznim (Aleš Homovec, član Dr. Rath Health Alliance) • Ekološka pridelava sadja (Slavko Turšič) • Pomen ekoloških semen (Ana Ogorelec, KZGS ) • Agro homeopatija (Marko Zalar) Četrtek, 12. 6. 2014, od 9. do 13. ure, Športni park Vrhnika, vstop prost! Program Predstavitev projekta Evropa za državljane (Lina Bobovnik, CMEPIUS) Kaj se dogaja na trgu dela? (Aleksandra Tea Vesnaver, vodja Urada za delo Vrhnika) Kako do nepovratnih sredstev za usposabljanje in zaposlitev novih sodelavcev? (mag. Jurij Snoj, direktor območne službe Ljubljana) Kaj vsebuje dober CV? (mag. Gregor Mesarić, Moja zaposlitev.si) Inovativni načini iskanja zaposlitve (Nina Čošić in Tina Gerbec, Kadis) Ali znate pripraviti EUROPASS? (Špela Pogačnik Nose, Nacionalni center Europass - Center RS za poklicno usposabljanje) Podjetno v svet podjetništva! Predstavitev projekta in štipendijskih shem (Roman Medved, RRA LUR) Socialno podjetništvo, predstavitev in delitev dobrih praks (Lenka Puh z gosti, Razvojna zadruga eTri in Tadej Slapnik, Slovenski forum za socialno podjetništvo) Kakosepodati na samostojno podjetniško pot? Stojnice, predstavitve zaposlitvenih agencij in podjetij - potencialnih delodajalcev, delitev dobrih praks, praktični nasveti pri iskanju dela in začetkih samostojne podjetniške poti ... »Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina vabila je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.« (2)5IUKO Organizator: )v ZIC Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrti ni ka Projekt omogoča: Evropa za I državljane Program sofinancira Evropska Unija Info: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. TIC Vrhnika, t: 01 755 10 54, m: 051 661 063 www.zavod-cankar.si www.srecanje-it-hr.si 8 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 2. junij 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si SEJEM DELA NA VRHMKI 2014 V Športnem parku Vrhnika bo v četrtek, 12. junija, od 9. ure dalje, potekal Sejem dela, ki bo priložnost za medsebojno spoznavanje delodajalcev in iskalcev zaposlitve. Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika bo dogodek organiziral s pomočjo evropskih sredstev v okviru programa Evropa za državljane. Sejem dela bo organiziran z namenom zmanjšanja brezposelnosti na Vrhniki. Delodajalci in zaposlitvene agencije bodo predstavili svoje dejavnosti in potrebe po kadru. Iskalci zaposlitve se bodo lahko na ta način seznanili z vsemi razpoložljivimi deli - sezonskimi, priložnostnimi, občasnimi in rednimi. Organizirana bodo tudi predavanja in delavnice, ki bodo iskalcem zaposlitve ponudile praktične nasvete pri iskanju dela ali začetkih samostojne podjetniške poti. Sejem dela bo vzpostavil neposredni stik med delodajalci in iskalci zaposlitve, povečal sodelovanje med različnimi institucijami in gospodarstveniki ter zagotovil prijazno podjetniško okolje. Več informacij na 7. strani Našega časopisa in na zavod-cankar.si in na argonavtskidnevi.si. Tudi Barjans za poplavljena območja nekdanje Jugoslavije Veseli smo, da se je toliko Vrhničanov odločilo za darovanje sredstev za poplavljena območja nekdanje Jugoslavije. Ko smo v podjetju Barjans, d. o. o., slišali, da na poplavljenih območjih najbolj potrebujejo higienske potrebščine in dezinfekcijo, smo se takoj odzvali. Iz našega skladišča smo vzeli vse, kar bi utegnilo pomagati ljudem, ki jim je poplava uničila hiše, domove, šole, poslopja ... in odnesli v PGD Vrhnika. Želeli bi pohvaliti organiziranost in prijaznost gospoda Jureta Jakopiča, ki je organiziral svojo ekipo takoj, ko smo mu rekli, da prihajamo z našim kombijem in darovanimi sredstvi. Zbrali smo več kot pol tone čistil, mil za roke, gelov za tuširanje, dezinfekcijo, prav tako pa tudi pripomočkov za čiščenje ipd. Upamo, da se bo še veliko podjetij odločilo za podobno pomoč, saj, kot nam je napisal znanec: » ... če nisi človek človeku, ki potrebuje pomoč, potem tudi v poslovnem svetu nimaš kaj iska- ti.« Barjans Državni podprvaki prihajajo iz PGD Bevke Sobota, 17. 5. 2014, bo zagotovo prav vsem pionirjem iz Prostovoljnega gasilskega društva Bevke ostala v večnem spominu. Vsi izmed njih so prvič stali postrojeni pred gasilskim domom Bevke že ob 6. uri zjutraj. Sledili so še zadnji napotki in že smo se peljali proti Ormožu, kjer nas je čakal nastop na Državnem mladinskem tekmovanju za Memorial Matevža Haceta. Odličen nastop in opravljanje je leva noga in katera desna roka, kaj šele, da bi poznali vsa pravila korakanja, kaj so to kazenske točke in zakaj se jih dobi. Prav tako so se prvič srečali z vedrovko in spoznali, kako se skladno z gasilskimi pravili prenaša vodo. A kljub vsemu so svoje znanje septembra pokazali že na občinskem tekmovanju, kjer so osvojili drugo mesto ter štirinajst dni kasneje na regijskem tekmovanju v Ložu, vaj v zares hitrem času so ekipo popeljali naravnost med zvezde. Med tiste najboljše iz vse Slovenje. Skupaj z ekipo smo osvojili drugo mesto v konkurenci 51 ekip iz celotne države. Naš uspeh pa ima prav poseben čar predvsem zato, ker je več kot pol članov ekipe v septembru prvič vstopilo med gasilce. Takrat še vsi otroci niso vedeli, katera kjer so osvojili prvo mesto ter si tako prislužili udeležbo na državnem tekmovanju. Pa poglejte našo ekipo sedaj: vse vaje so opravili z odliko, brez kazenskih točk, v nepredvideno hitrem času. Poleg tega so se naučili odzdravljati z desno roko in z levo nogo korakati, naučili so se tudi svojih rojstnih datumov in pravil lepega vedenja. Na koncu, ko podoživljam naš uspeh, lahko z veseljem povem, da sem ponosna na vse otroke, saj so se preko gasilcev naučili pomembnih vrlin za življenje. Skupaj nam je tako uspelo zapisati še en pomemben dogodek v zgodovino našega društva, vasi in na koncu koncev predvsem v zgodovino vsakega otroka, staršev in tudi mojo. Čeprav ste nekateri večkrat pomislili, da je voda, s katero smo vadili, prehladna, da je naša pot na tekmovanje predolga, da so priprave preveč naporne ter da otroci nimajo več energije za nastop na državnem tekmovanju, smo DOKAZALI, da za nas ni ovir in da močna volja ne pozna meja. Da smo gasilci iz Bevk in da smo državni podprvaki! Ob prihodu državnih podpr-vakov domov so nas operativci, starši in navijači pozdravili s sirenami, lučkami in vodnimi curki. V veselje nam je bilo srečo in nepopisno zadovoljstvo deliti z vami. Hvala vsem navijačem za odlično podporo, spodbudne besede in solze sreče, ki ste jih poto-čili ob našem uspehu. HVALA vam, dragi starši, ki mi v varstvo vedno znova zaupate svoje otroke in jim tako omogočite, da skupaj postanemo del Prostovoljnega gasilskega društva Bevke. Vsakdanje življenje na kolišču Brkatega Soma ali Arheološke izkustvene delavnice na Verdu pri Vrhniki 14. 6. 2014 od 10.00 do 16.00 Pridružite se nam na delavnicah ob opekarskih ribnikih na Verdu. Spoznali boste, kako so včasih živeli koliščarji ob velikem jezeru, ki se je nekdaj raztezalo po zdajšnjem Ljubljanskem barju. Skupaj bomo spoznavali različne materiale in postopke njihove obdelave ter izdelave in uporabe izdelkov (orodja, orožja, oblačil ter drugih predmetov) v vsakdanjem življenju prebivalcev kolišč: klesali bomo deblak in pletli ribiško mrežo, iz ovčje volne izdelovali niti ter tkali na statvah, brusili in vrtali kamnito sekiro, prižigali ogenj kot nekdaj ... Delavnice so namenjene starim in mladim navdušencem nad starimi obrtmi in preteklostjo. Dogodek, ki bo potekal v okviru Argonavtskih dni na Vrhniki, organizira Skupina STIK, Zavod za proučevanje povezovalnih področij preteklosti in sedanjosti v sodelovanju z Zavodom za podvodno arheologijo. Slednji hkrati izvaja praktično usposabljanje animatorjev v okviru projekta Kulturna dediščina povezuje (v sodelovanju z zavodom Racio Social - Zavod za razvoj socialnih in zaposlitvenih programov, Muzejem in galerijami mesta Ljubljane in Zavodom Preskok - Zavod za raziskave in delovanje na področju socialne problematike in kulture), ki poteka v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete: »Enakost možnosti in spodbujanje socialne vključenosti«; prednostne usmeritve: »Dvig zaposljivosti ranljivih družbenih skupin na področju kulture in podpora njihovi socialni vključenosti.« Gasilci GZ Vrhnika složni v humanitarni akciji I H- Na pobudo PGD Verd je ob nedavni katastrofi v državah nekdanje Jugoslavije stekla obsežna humanitarna akcija zbiranja materiala in hrane za pomoč ljudem na poplavljenih območjih. Na našem območju je Koordinacijo prevzela GZ Vrhnika, prek katere potekajo vsi postopki zbiranja vsega potrebnega. Centri za oddajo so bili v vseh gasilskih domovih. Pridružili sta se tudi OŠ Ivana Cankarja in Antona Martina Slomška. Centralni zbirni center je bil v PGD Verd, ki ga je koordiniral tovariš Edvin Bradač. Ob pomoči članic in članov PGD Verd ter krajanov Verda je stekla akcija pripravljanja omenjenega materiala za odvoz na ogrožena poplavna območja. Vsa sredstva, ki so prihajala v zbirni center PGD Verd, je bilo treba prešteti, sortirati, označiti, ustrezno pakirati in pripraviti za odvoz. Občani in organizacije ste podarjena sredstva lahko oddali v vseh gasilskih domovih GZ Vrhnika. Gasilci zagotavljamo, da bo vsa nujno potrebna pomoč prišla v prave roke judem, ki jih je doletela katastrofa. Hvala vsem dobrim ljudem, ki ste priskočili na pomoč in bili nesebično pripravljeni pomagati. Več o omenjeni akciji v naslednji izdaji Našega časopisa. Z gasilskim pozdravom: »Na pomoč!« Franjo Čretnik, PGD Verd »t • VI • V 1» J 1 v * Gasilci s puškami, reševalci pa med kačami Stara Vrhnika, 6. maj - Starovrhniška vojašnica je za en dan oživela, kajti na njenem območju so potekale četrte Taktično reševalne igre, kjer so se med seboj merile ekipe Specialne enote Policije, Enote za specialno delovanje Slovenske vojske, Gasilska brigada Ljubljana in Reševalne postaje Ljubljana. Kot je pojasnil Andrej Fink iz Reševalne postaje Ljubljana, se je ideja za tovrstne igre porodila pred leti, prve pa so organizirali leta 2011. Na njih sodelujejo štiri ekipe omenjenih enot, ki morajo čim hitreje opraviti predvidene scena-rje, ki so štirje - iz področja ekip: gasilski, reševalni, policijski in vojaški. Gasilci, na primer, najhitreje opravijo svoj scenarij, nekoliko pa se že zalomi pri policijskem, kjer je potrebno streljanje ali spust z višine. Tekmovalci se soočijo s fizičnimi napori in zunanjimi dejavniki (na primer strah, za primer katerega je organizator priskrbel prave kače in več statistov za vlogo »živih mrtvecev«), v senci katerih morajo ostati zbrani ter nalogo opraviti čim hitreje in kakovostno. Običajen scenarij traja okoli pol ure, nato pa ima ekipa uro časa, da se pripravi na naslednjega. Kot je še dejal Fink, imajo tovrstne vaje tri cilje: izobraževalni, tekmovalni in povezovalni. Vse štiri zvrsti enot so nazadnje skupaj sodelovale v trzinski bitki leta 1991. Upajmo, da nikoli več, saj hkratno aktivnost vseh sil terjajo le najbolj skrajne krizne situacije. Vajo so si ogledali tudi predstavniki Občine Vrhnika, Gasilske zveze Vrhnika, Zdravstvenega doma Vrhnika ter drugi vabljeni gostje. Gašper Tominc, foto: GT »Policijski scenarij« je med drugim predvideval tudi spust po vrvi. Mladenič je v temi vlival strah ekipam .... Obnovljen gasilski dom in Florjanova maša v Bevkah VBevkah so leta 1913 odprli vrata prvega gasilskega doma v vasi. Eno leto prej so vaščani ustanovili gasilsko društvo. Svoje borno imetje so najprej hranili v leseni baraki Pri Tami-covih'. Ker pa je bilo treba urediti garažo za gasilne naprave in pregledno shrambo za obleke in manjše orodje, so se odločili za gradnjo pravega zidanega poslopja. Vsak je prispeval, kolikor je lahko. Eni so dali les za streho in strop, drugi pesek, tretji nekaj denarja. Zelo hitro so uspeli dokončati takrat sodobno stavbo, ki je svojemu namenu služila do leta 1998. V njej so poleg »gasi-lerije« potekali vsi vaški družabni dogodki; gostila je miklavže-vanja, silvestrovanja, pustovanja, razne kulturne nastope, celo tečaje in izobraževanja. Bila je središče dogajanja. Gasilci so zelo lepo skrbeli zanjo. Redno so jo belili, menjali poškodovano opeko, barvali in obnavljali okna in vrata ter notranjost prilagajali trenutnim potrebam. Večja in sodobnejša vozila, potreba po lažji dostopnosti, več opreme in pomanjkanje prostora za druženje in izobraževanje pa so v 80-tih letih pokazala potrebo po izgradnji novega gasilskega doma. Tako je stari za »gasilerijo« zaprl svoja vrata. Trenutno v njem gostuje tiskarna. V aprilu pa je gasilski dom doživel temeljito zunanjo preobrazbo. Če je bil prej videti zapuščen, siv, brez življenja, sedaj žari v oranžni barvi nove fasade in se ponaša z rožami na oknih. Pod vodstvom Marjana Lenarčiča je znova postal pravi lepotec. Podjetje VBH Gradnje, d. o. o., je poskrbelo za ureditev fasade. Popraviti je bilo treba nekaj žlebov in obrobo dimnika. Na pomoč smo poklicali tudi ''vrhniško lepotico'' - gasilsko vozilo s premično lestvijo. Z njeno pomočjo so gasilci lahko odstrani- li staro sireno, ki je štrlela iz strehe gasilskega doma in je bila vzrok zamakanja. Naredili s tudi temeljit pregled in popravili streho. Uredili so kamnit podzidek (cokl) in počistili okolico. Zadnji lepotni popravek je bila izdelava napisa, ki označuje, da je bil tod 70 let center bevškega gasilskega društva. Na god sv. Florjana je domači župnik Janez Očkon blagoslovil obnovitvena dela. Nato je sledila slovesna parada gasilcev in drugih prisotnih do cerkve Povišanja svetega križa, kjer je bila Florjanova maša. Zahvalili smo se vsem našim predhodnikom, ki so tlakovali pot bevškim gasilcem. Prosili smo tudi za varstvo vseh, ki se v današnjem času spopadamo z ognjem in drugimi nesrečami. Po uradnem delu je sledilo druženje ob dobri hrani in pijači. V pogovoru so naredili analizo dogodkov in opravljenega dela. Na dan so prišle tudi nove ideje in predlogi. V imenu pGd Bevke se iskreno zahvaljujem Marjanu za ves čas in delo, ki ga je vložil v obnovo gasilskega doma. Brez njega bi vse potekalo kasneje, počasneje in manj temeljito. Hvala vsem domačim in tujim gasilcem, ki ste pomagali, ko je bilo potrebna močna in natančna roka. Hvala podjetju VBH Gradnje, d. o. o., za korektno sodelovanje. Iskrena hvala tudi vsem drugim, ki ste pripomogli, da gasilski dom žari v svežih barvah. Hvala Vrtnarstvu in cvetličarstvu Anton Filipič, s. p., za podarjene sadike rož, ki bodo letos cvetela na oknih. Hvala Sandiju in skupini obrtnikov, ki ste kljub slabemu vremenu in pomanjkanju časa še pravočasno poskrbeli za ureditev »cokla«. Prisrčna zahvala velja tudi župniku Janezu za blagoslov in čudovito mašo. Zahvalo si zaslužio tudi mladi gasilci za prisrčno sodelovanje pri maši. Hvala velja še domačim pritrkovalcem, pevcem Mešanega pevskega zbora in drugim prisotnim, ki ste pripomogli k prijetnemu vzdušju. Andreja Lenarčič, predsednica PGD Bevke Gasilci PGD Drenov Grič - Lesno Brdo smo obiskali Šalovce na Goričkem V februarju so imeli gasilci veliko dela, ko so odstranjevali posledice, ki jih je povzročil žled. Iz pomurske regije je prišlo na pomoč veliko prostovoljnih gasilcev. Med njimi ^sta bila tudi gospod župnik Dejan Horvat iz Župnije Markovci in poveljnik PGD Šalovci Jožef Šomenek. Delo gasilca je zelo odgovorno, naporno, nemalokrat se zgodi, da so sami v nevarnosti, ko pomagajo drugim. Med gasilci so se v takratnih hudih preizkušnjah spletle vezi, ki so jih hoteli okrepiti in razširiti. Igor se je dogovarjal za srečanje z Deja-nom in Jožefom in drugo nedeljo v maju je poln avtobus potnikov krenil proti Šalovcem. Na poti se nam je pridružil Jožef, ki je bil za tisti dan naš vodnik. Najprej smo se ustavili v Markovcih, kjer smo se udeležili sv. maše, ki jo je daroval gospod Dejan. Po maši nam je gospod razkazal župnišče, ki je plod prostovoljnega dela domačinov. V tamkajšnjih krajih je malo služb, večinoma se ukvarjajo s kmetijstvom, trudijo se, da je obdelan vsak košček zemlje, radi priskočijo na pomoč drug drugemu. Veliko je starejšega prebivalstva, mladih je malo. Lani je bilo sedemnajst pogrebov, krsta ni bilo. Gospod Dejan nas je moral kmalu zapustiti, ker je moral v sosednjo župnijo, kjer so imeli sv. birmo. V župnišču so nas pogostili z okusnim bogračem. Gostitelji so nam povedali, da se v njihovem župnišču skoraj vsak teden kaj dogaja. Župnišču pripada kar nekaj obdelovalne površine, tako da je gospod župnik tudi kmet, gozdar in seveda gasilec. Pošalili so se, da ima njihov Dejan za pol Noetove barke živali. Pot nas je vodila na Madžarsko, kjer smo si ogledali muzej vojaške zgodovine v Stevanov-cih v Porabju. Naš vodnik Jožef nam je pokazal porabski"Triglav". Razložil nam je, da tu živijo narodnozavedni Slovenci in so na svoji zemlji želeli imeti nekaj slovenskega. Izpod Triglava so pipeljali približno 900 kg težko skalo in jo poimenovali Triglav. Zupal nam je, da tudi njegove korenine izvirajo iz Porabja. Povedal je, kako je njegova mati prečkala nekdanjo mejo in prišla v tedanjo Jugoslavijo. Besede so mu za trenutek zamrle, ko je pripovedoval, da so naslednji dan zaprli državno mejo in se tako ni mogla vrniti k svojim staršem. Na ranču Somar smo si ogledali osle, koze, ovce in alpake. Poskusili smo različne ovčje in kozje sire, videli smo sirarno. V Dolencih smo se ustavili v obnovljeni cerkvi sv. Nikolaja. Tam se nam je zopet pridružil gospod Dejan. Na veliko presenečenje nas je pozdravil in z nami pokramljal gospod škof Peter Štrumpf, ki je tisti dan v tisti cerkvi birmoval. Pred kosilom smo imeli še sprejem v občinski dvorani, nagovorila sta nas župan Občine Šalovci Iztok Fartek in predsednik GZ Šalovci Anton Ivanč. Kmalu smo ugotovili, da na tem koncu Slovenje živijo zelo gostoljubni in prijazni ljudje. Po poznem kosilu smo se odpravili proti domu z obljubo prijateljev iz Šalovcev, da nas kmalu obiščejo in tako še oni spoznajo naše kraje in ljudi. Za varno vožnjo smo se zahvalili šoferjema Izidorju in poveljniku Borutu, ki sta nas srečno pripeljala domov. Med vožnjo smo se okrepčali s sendviči in sladkimi dobrotami, ki so jih s seboj prinesle nekatere udeleženke. Z gasilskim pozdravom: Na pomoč! Bernarda Novak Uspešno končane požarnoevakuacijske vaje v vrhniških vrtcih V dogovoru s Civilno zaščito Vrhnika in vrhniškim vrtcem smo lani začeli z izvedbo požarnoevakuacjskih vaj v vseh enotah omenjenega vrtca. Za ureditev požarne dokumentacije, ogled objektov, usklajevanje z vodstvom, pripravo scenarija in dogovori s sodelujočimi gasilskimi enotami nam je vzelo kar nekaj časa. Namen vaj je bil zagotoviti obveznostim zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami v šolah in vrtcih ter dodatno usposobiti zaposlene z ukrepi iz evakuacjskih postopkov. Prav tako so znanje z velikim navdušenjem sprejemali tudi najmlajši. Posvetili smo se otrokom, starejšim od štirih let. Seznanitev zaposlenih, otrok in zaključna vaja po enotah je potekalo v treh delih. V prvem delu smo v skupinah, prek pravljice, igre in praktičnega prikaza, otroke seznanili z delom gasilcev. Pogovor je potekal na temo požarov na objektih, v vrtcih in naravi. Predstavili smo jim številko 112 ter kako poklicati pomoč. Prek igre smo ugotovili, kam med požarom potuje dim in kako se mu lahko izmuznemo. Z otroki smo skupaj preiskali prostore vrtca, kamor se med požarom in potresom ne smejo skriti. V urejenih skupinah smo preigrali tudi umik iz objekta na zbirno mesto v primeru evakuacije. V nadaljevanju smo zaposlene v vrhniških vrtcih seznanili z ukrepi v primeru požara. Poudarek je bil seznaniti zaposlene s problematiko požarne varnosti v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, v katerih delajo. Seznanili smo jih tudi z delovanjem ročnih gasilnikov in organizirali teoretično usposabljanje evakuacjskih postopkov v primeru požara. V samousposabljanje smo vključili pedagoški, administrativni in tehnični kader. Seznanili smo jih glede na specifičnost del in nalog, ki jih opravljajo v vrtcih. Po teoretičnem zaključku je sledila še praktična izvedba evaku-acijske vaje, v kateri so zaposleni in otroci prikazali pridobljeno znanje. Postopek evakuacije, do prihoda gasilcev, so zaposleni izvedli samostojno. Vključene so bile tudi enote za nudenje prve pomoči, ki so usposobljene v sklopu vrtca. Evakuacjsko vajo smo razširili v požarno evakuacjsko in tako vpletli še vključevanje gasilskih enot. Namen je bil zaposlenim in otrokom prikazati posredovanje enot na izbrani lokaciji. Za gasilce je bila dobrodošla seznanitev z objektom in bližnjo okolico. Napake in pomanjkljivosti na objektih ter postopkih smo skrbno zabeležili in jih bomo skozi leto odpravili. Teritorialno so na vajah sodelovala osrednja društva: PGD Vrhnika, PGD Stara Vrhnika in PGD Verd. V vrtcu Rosika - Bevke tudi PGD Bevke. Z vključevanjem Policijske postaje Vrhnika, Mestnega redarstva, Zdravstvenega doma, Varnost Vič želimo združiti enote, ki lahko kakor koli pripomorejo h kakovostni reševalni akciji v primeru resničnega dogodka. V vrhniških vrtcih v enotah Komarček, Barjanček, Želvica, Žabica, Rosika je vključenih 750 otrok in 120 zaposlenih. Z letnim preverjanjem bomo v omenjenih ustanovah gasilci z delom nadaljevali. V dogovoru smo tudi z vodstvom Župnijskega vrtca, kjer bomo izvedli podobno usposabljanje in ga zaključili s požarnoevaku-acijsko vajo. Za sodelovanje in trud se zahvaljujem vsem sodelujočim enotam vrtcev in gasilcem, ki so požrtvovalno in s polno mero strokovnosti izvajali naloge. Z gasilskim pozdravom: Na pomoč! Franjo Čretnik, NGČ PGD Verd Uspešno končano varovanje prireditve FIT v vrhniškem vrtcu Sodelovanje na tekmovanju Kaj veš o prometu? 22. maja 2014 je od 15. do 18. ure na poligonu OŠ Ivana Cankarja potekalo ^ medobčinsko tekmovanje Kaj veš o prometu? Člani ZŠAM Vrhnika že tradicionalno sodelujemo na tekmovanju kot sodniki na poligonu, nadziramo praktično vožnjo in sodelujemo v preverjanju poznavanja cestnoprometnih predpisov v praktični obliki. Delo na posameznih točkah terja vso našo zbranost, hiter odziv in ostro oko. Vse mora potekati korektno in pošteno, zato vse zapišemo in arhiviramo. Letos so bili rezultati tekmovalcev zelo dobri. Ugotavljamo, da se je znanje udeležencev izboljšalo, za kar je na mestu pohvala mentorjem in interesu mladih na področju prometne ozaveščenosti. Rezultati so bili dobri. Računal- niško podprto testiranje ni dovoljevalo napak. Ves čas zgledno sodelujemo z mentorji in Svetom za preventivo v cestnem prometu Vrhnika. Svojo strokovnost in poznavanje urejanja prometa, kadar ni semaforjev, je pokazala tudi policistka PP Vrhnika. Za zgledno sodelovanje se ji zahvaljujemo. Prvo mesto v posamični razvrstitvi je odšlo v OŠ Log - Dragomer, skupna zmaga pa je ostala v OŠ Ivana Cankarja na Vrhniki. V kratkem nagovoru tekmovalcem je župan Občine Log - Dragomer, gospod Mladen Sumina, poudaril pomen vzgoje v prometu ter najboljšim tekmovalcem izročil zaslužena praktična darila. Vse to nam, članom ZŠAM Vrhnika, daje voljo, da se bomo tudi v prihodnje z našim strokovnim delom na področju prometa še udeleževali takšnih prireditev. Pomoč pri izvedbi in organizaciji so nudili: Slavko Jereb, Karol Jurjevčič, Rado Petavs, Jože Stanonik, Nace Jerina, Jože Lesko-vec in Franjo Čretnik. V sredo, 21. maja 2014, je v vrhniškem športnem parku potekala prireditev, na kateri so imeli glavno besedo najmlajši občani. Svoje športne spretnosti so prikazali otroci vseh vrhniških vrtcev. Tako je na prireditvi sodelovalo, ob pomoči staršev in zaposlenih, okoli osemsto nastopajočih in veliko gledalcev. Za člane ZŠAM Vrhnika je bilo varovanje prireditve velik izziv, ki smo ga morali opraviti s polno odgovornostjo. Priprave, izdelava dokumentacije ter dogovori o izvedbi so potekali v sklopu organizacijskih priprav. Samo zapiranje parkirišča in varovanje se je začelo navsezgodaj, da se je lahko zagotovilo popolno praznjenje parkirnih prostorov izpred Vrtca Želvica. Pravi zalogaj je bilo zagotavljanje varnosti in prehodnosti ob začetku prireditve. Množico nastopajočih se je varno usmerilo na travnato igrišče, kjer so izvedli program. Prav tako je uspešno potekal zaključek prireditve. Na prireditvi sta sodelovali tudi ekipi PGD Stara Vrhnika, ki je nudila nujno medicinsko pomoč, in avto lestev PGD Vrhnika, ki je zagotavljala dokumentiranje dogodka iz zraka. Zahvaljujemo se naslednjim članom našega združenja, za dobro opravljeno delo: Slavku Jerebu, Karolu Jurjevčiču, Nacetu Jeri-ni, Radu Petavsu, Hermanu Janežu, Mariji in Nacetu Zemljič, Janezu Šuštaršiču, Jožetu Leskovcu, Dušanu Rodošku, Tonetu Tomšiču, Jožetu Mesecu in Franju Čretniku. Tajnica ZŠAM Vrhnika, Anita Čretnik Rosin pozdrav pomladi s pogostitvijo in športom Vrhnika, 10. maj - Kompostarna Rosa je že četrto leto zapored pripravila tako imenovani Pozdrav pomladi, na katerem na stežaj odpre vrata svoje kompostarne vsem občanom, obenem pa poskrbi še za živo glasbo, jedačo in družabno dogajanje. No, letos so jim načrte nekoliko prekrižala gradbena dela, ki potekajo na dvorišču kompostarne, zato so dogajanje preselili v Športni park Vrhnika. Pripravili so brezplačen golaž, srečelov, živo glasbo z Roc-komotivo, družabno dogajanje s humoristom Mojstrom Peško, ki ga poznamo iz tv-ekranov, predstavitev svoje dejavnosti in drugo. Obenem je bila kompostarna tudi sponzorka košarkarskega turnirja, ki je potekal sočasno v parku (organizacijo je v tem delu prevzel vrhniški košarkarski klub), na njem pa so se merile tri ekipe U-15. Slavila je ekipa Heliosa, za njo se je uvrstila Rijeka, na tretjem mestu pa je pristala domača vrhniška ekipa (priznanje jim je med drugim podelila košar- Vrhniški ekipi, ki ju trenirata Vlado Век in Primož Jurca, sta priznanja prejela iz rok košarkarske karska legenda Ivo Daneu). Na legende Iva Daneua ter košarkarja Olimpije Jake Brodnika. koncu sta se pomerili še vrh- niški in riješki ekipi U-12, kjer je domača ekipa morala ponovno priznati premoč gostov. Kaj se trenutno dogaja na Kom-postarni Rosa, smo povprašali Matjaža Rusa, direktor podjetja Roks Recikliranje, d. o. o., ki je upravljavec kompostarne. Povedal je, da v skladu z določili nove uredbe zapirajo manipulativno ploščad med objekti, kjer poteka aktivno komposti- ranje. »Površino bomo zaprli z montažno konstrukcijo in na ta način še dodatno pripomogli zmanjšanju možnosti izpustov neprijetnih vonjav v okolje,« je pojasnil Rus. Ker je bilo kompostarno zaradi omenjenih del nemogoče odpreti za javnost, jo bodo, po Rusovih besedah, javnosti odprli predvidoma oktobra. Gašper Tominc Med obiskovalce so delili brezplačni golaž, poskrbljeno pa je bilo tudi za srečelov. Ulovka se prebuja v ognju turizma! V tretje gre rado, pravi najemnica okrepčevalnice pod Ulovko, ga. Damjana Grad - tretje kresovanje je bilo prvo stroškovno pozitivno! Septembra bodo tudi minila tri leta, odkar sta z možem zagrizla v to kislo in tvegano jabolko, kajti po štirih letih zaprtih vrat okrepčevalnice je težko uspeti z gostinstvom! Ampak Damjana je prava gostinka, tako po šoli kakor po strasti, s katero vsak vikend preživi svoj delovnik v kuhinji! Gostinec si ali pa nisi, pravi, vikende ima zasedene a hkrati zelo družabne in zanimive in pridite na pokušino njenih pic, na partijo tenisa ali pa občudovat mlada telesa na igrišču na mivki za odbojko! Pred približno desetletjem je celotno gostinsko-smučarsko ponudbo pod Ulovko od potaplja-jočega IUV Vrhnika kupilo podjetje Marolt, ki že dvajset let razvaža beton ima tri lastne betonarne na področju osrednje Slovenje. Smučanje je sicer na Ulovki, ki se nahaja med 650 in 800 m nad morjem in deset km od Vrhnike, še vedno zgolj spomin, vendar je občina Vrhnika umestila ureditev smučišča Ulovka tudi v Občinski prostorski načrt Občine Vrhnika! Turizem pa se razvija tudi brez snega, ne le zaradi okrepčevalnice, ki je odprta prav vsak dan od 8 do 23. ure (petek in sobota do 1. Ure zjutraj) in je pravkar dobila nove sanitarije in tuše, saj letos so lastniki dokončali dva teniška igrišča in igrišče za odbojko na mivki, v planu pa je dokončanje balinišča in otroškega igrišča. Damjana Grad je kot sama zase pravi trmast karakter, od začetka verjame v dobro lokacijo okrepčevalnice, saj ne moti sosedov z glasno glasbo in tudi domačini ji pomagajo. Ravno prejšnji mesec so hkrati z igrišči ustanovili tudi športno društvo ŠRD Ulovka in tako je sezona športnih turnirjev resnično odprta! Oktobra imajo namen obuditi tudi tradicionalni tek okoli Ulovke, ki je nekoč privabil 200 tekačev iz celotne Slovenje, društvo pa se je začelo povezovati tudi z ostalimi športnimi in turističnimi društvi v osrednjeslovenski regiji. Društvo tudi že zbira prijave za avgustovski izlet - avtobusni ogled motoristične dirke cestnih motorjev v razredu 500 ccm v češkem Brnu. Ponudba okrepčevalnice se za vikende obogati s hrano, jedilnik je odvisen od sezone, a najbolj gredo v promet pice in jedi z žara, pri čemer Damjana poudari res velike porcije. Pozor motoristi, v usnju ali platnu, samo da ste divji v srcu pripada vam 10 % takojšnjega popusta! V gostilni je v dveh etažah prostora za 80 gostov, za vikende pa se vse pogosteje v spodnjem podolgovatem prostoru s plesiščem pleše vse do svetlega dne, saj ko pride dejay in se mladi raz-grejejo glasba in light show zlepa ne ugasneta... Vsako leto organizirajo tudi silvestrovanje odprtega tipa z ognjemetom. Kresovanje je uspelo Kakor je zamrlo kresovanje na Verdu se je raz-živelo kot plamen na Ulovki, saj letos je bilo tu rekordnih 3500 obiskovalcev in dogajalo se je od 18. ure dalje, no ob 21.uri se je začelo zares, zakuril se je kres! Zažigali so tudi mam-bo kings-i, ki so pod velik pokriti prireditveni šotor zvabili najprej veliko jedcev in pivcev, no vreme je k sreči zdržalo, ko se je dan prevesil v jutro, pa je vse rajalo in plesalo. Zahvala domačinom za kurilni material, ki ga je letos pripravil tudi žled, in gasilcem pgd Zaplana, ki so bili tako budni, da se ogenj ni upal izven svojih meja. Spremljajte programe in turnirje na spletu http://hesper-gostinstvo.si, rezervacija večjih družba pa na 041 474 011. Vehar Sebastjan 2. junij 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina p3l| Vrhnika NAŠ ČASOPIS 11 Vsem občankam in občanom Občine Vrhnika čestitamo ob rojstnem dnevu naše Slovenije, dnevu državnosti, ki je 25. 6.2014. Slovenija si zasluži ponosno praznovanje, zato vas vabimo, da izobesite slovenske zastave. Občinski odbor SDS Vrhnika Vabilo na piknik Vse člane z družinami, simpatizerje in vse ljudi dobre volje vabimo, da se nam pridružite na pikniku ob Dnevu državnosti, ki bo v soboto 21.6.2014 od 14.00 ure dalje na piknik prostoru na Verdu (proti ribnikom ob avtocesti). Pridružite se nam, da se poveselimo, prijetno pokramljamo, okrepčamo s hrano iz žara in tudi kozarec dobre kapljice se bo prilegel. Zaradi lažje organizacije vas prosimo, da svojo udeležbo sporočite do četrtka 20. 6. 2013 na telefonski številki 031 774 407 (Alenka) ali 041 494 883 (Mirko) Pogovor s predsednikom Občinskega odbora NSi Vrhnika (Nova Slovenija, krščanski demokrati) Sebastian Kovačič, star 28 let, do 22. leta je živel v Ljubljani. Zaposlen je v gospodarstvu. Je poročen in oče dveh deklic. V prostem času se ukvarja s športom in z družino raziskuje zanimive kraje. Kako si kot Ljubljančan prišel na Vrhniko? Otroška in najstniška leta sem s starši preživel v Ljubljani, za prehod "na svoje" pa sva leta 2008 z ženo izbrala Vrhniko. Za selitev na Vrhniko je bil v bistvu kriv takratni nepremičninski trg, ki nama je zunaj Ljubljane nudil večjo kvadraturo za enako ceno. Mesto sem zelo vzljubil, saj nudi bližino mestnega utripa in sprostitev v naravi. Na kakšen način si vstopil v politiko? S politiko sem se srečal ob ustanovitvi podmladka NSi pri svojih petnajstih letih. Na začetku sem deloval v ljubljanskem regijskem odboru, nato sem postal član sveta podmladka, pomočnik generalnega sekretarja, kasneje sem postal član izvršilnega odbora podmladka ter bil izvoljen za podpredsednika krovne mladinske organizacije Mladinski svet Slovenje. Po selitvi v Občino Vrhnika sem se na povabilo prejšnjega predsednika g. Jurija Zim-ška pridružil lokalnemu občinskemu odboru stranke. Trenutno sem član odbora za družbene dejavnosti Občine Vrhnika. Politika ima med mladimi po navadi bolj negativen prizvok. S čim je tebe pritegnila politika? Če dobro pomislimo, se s politiko v življenju srečujemo vsak dan, tako na ulici, s plačilom davkov, možnostjo udeležbe na volitvah ... Bistveno se mi zdi zavedanje, da vsak od nas lahko sooblikuje današnjo družbo, sicer težje na državnem nivoju, a lažje na lo- WWW.SD-DREN.SI kalnem. Predvsem je na občinski ravni manj posrednikov, prek katerih prideš do odgovornega. Politika je vse; od nedelovanja javne razsvetljave, pluženja pozimi, javnih prireditev ... Lahko navedem konkreten primer mojega sooblikovanja občinske politike. Po selitvi sva z ženo dobila idejo po uvedbi denarne pomoči občine ob rojstvu otroka, kot so jo dotlej že poznale druge občine, vrhniška pa je takrat ob rojstvu otroka staršem poklonila knjigo. Pobudo sem predstavil odboru NSi, ki jo je prek občinskega sveta in župana uspel realizirati. Vse to in še veliko več je po mojem mnenju lokalna politika. Kaj bi spremenil na Vrhniki? Hitro po selitvi sem opazil kar nekaj problematičnih zadev, med katerimi je izstopal tudi propadajoči objekt nekdanje IUV, ki je medtem že uspešno rešen, tako v gospodarskem pomenu kot tudi družbenem. Še vedno pa je nerešeno vprašanje športnega parka, ki je za povrhu še zelo opazen zaradi izjemne lokacije v središču Vrhnike. Pred nedavnim me je presenetil podatek o majhnem številu obiskov turistov, kar za krepitev kraja ni prav vzpodbudno. Ne želim biti preveč kritičen, saj vemo, kakšna je trenutna finančna zmožnost občine. Vseeno pa menim, da je Vrhnika kraj na izjemni lokaciji in je s svojimi naravnimi in kulturnimi danostmi polna priložnosti za rast in razvoj. Kako komentiraš trenutno politično situacijo? Smo v izredno zanimivem položaju, ko bomo v istem letu odšli vsaj štirikrat na volišča, nisem pa prepričan, da je to za finančno in gospodarsko situacijo v državi najbolje. Ampak situacija je, kakršna je. Najmanj, kar lahko naredimo, je, da na volitvah izrazimo svojo voljo. Imaš kakšno sporočilo za bralce Našega časopisa? V sodelovanju je moč. Naredimo nekaj več za Vrhniko, skupaj! Veseli bomo vaših predlogov, pobud in kritik, ki jih lahko posredujete na vrhnika@nsi.si Izgubljeni kompas Minilo je že nekaj časa od takrat, ko sem se zadnjič obrnila na vas. Ni bilo namerno, vendar očitno je bilo edino prav. V tem času se je marsikaj spremenilo ali pa, če hočete, izkristaliziralo. Kot ste lahko zasledili, sem sama še vedno članica Pozitivne Slovenje. In veste, odločitev postati članica PS nisem sprejela zdaj, to sem se odločila že decembra 2011, ko sem šla na volitve na Listi Zorana Janko-viča. Takrat sem se odločila, podobno kot večina vas, ki ste glasovali za nas, da želite, da se v Slovenji nekaj spremeni na bolje, da se naredi premik v gospodarstvu, da se omogoči ponovno človeku delo in zasluženo plačilo. Zaradi tega in želje, da resnično naredimo nekaj dobrega ne samo za državo, temveč tudi za nas, za državljane in državljanke, sem se odločila narediti ta korak in stopiti v politiko. Ker sem človek akcje, moram priznati, da sem bila nemalokrat razočarana nad delovanjem našega celotnega sistema, vendar kljub temu lahko rečem, da smo veliko dobrih stvari pa le naredili. Ne bom nikogar kritizirala, niti obtoževala, zakaj se je odločil in izstopil iz PS oziroma programa ne podpira več, tako kot to počnejo nekateri sedaj, ker sem, saj veste, pozitivka. Ne glede na to, kdo bo v prihodnje vodil Slovenjo, želim, da veste, da sem po značaju in sicer, lojalna in zvesta, pa ne samo človeku, ampak tudi programu, za katerega lahko mirno trdim, da je bil in ostaja najboljši tudi v prihodnje. Ne glede na to, ali bom še v politiki ali ne, bo listina 2020 Pozitivne Slovenje in kar je zapisano v njej tisto, za kar se bom zavzemala in uresničitev njenih ciljev pričakovala od vseh naših politikov! Lepo vas pozdravljam, Alenka Bikar Izšli so 14. Vrhniški razgledi Vrhnika, 19. maj - Izid novega zvezka Vrhniških razgledov, tokrat že štirinajstega po vrsti, je svojevrsten praznik za lokalno skupnost, saj besedila odstrejo že marsikatero pozabljeno »zgodbo« ali pa jo sploh prvič predočijo. Presenečenje izida je bila dobrih tristo let stara novoodkrita pesem o Vrhniki, ki so jo zapeli pevci vrhniškega cerkvenega pevskega zbora. Razgledi na 314 straneh prinašajo 19 večinoma zgodovinskih člankov. Za oris vsebine, se hitro sprehodimo med avtorji in njihovimi deli. Andrej Gaspari in Dimitrij Mlekuž pišeta o novoodkriti antični naselbini na Tič-nici pri Sveti Trojici, Janez Kos piše o prebivalstvu v 19. stoletju v Verdu, na Mirkah in v Bistri, Cvetka Koderman o Cankarjih iz Velike Ligojne, Olga Pivk o mlinih in žagah na vrhniškem koncu, Aleksandra Serše opisuje dogajanje v šoli med leti 1900 - 1918, Tatjana Hojan o učiteljicah Mariji Ar-rigler, Mariji Petkovšek in Eleonori Kerkoč Križman ter učitelju Gregorju Novaku, Francka Zalaznik je obudila spomine na šolo, Nika Čelešnik piše o muzejski dejavnosti na Vrhniki v 30. letih 20. stoletja, Nataša Bregant Mo-žina o 15. obletnici delovanja JSKD, Katarina Oblak Brown o geologu Janezu Petkovšku, Zdenek Mohar o neobičajnem »popotovanju« sodnika dr. Franca Moharja, Katja Istenič o Đorđu Nikolčiću, Tatjana Oblak Milčinski o pesmih, ki so jih nekoč poznali na Vrhniki in v okolici, Janez Stanovnik o političnih razmerah na Vrhniki v letu 1943, Gašper Tominc je napisal kroniko dogajanja na vrhniškem koncu za leto 2013, Marija Oblak Čarni pa poročilo o delu Muzejskega društva Vrhnika v preteklem letu. Sredino zbornika zaseda besedilo o akademskem kiparju Tonetu Lapajnetu, izstopajo pa predvsem fotografije njegovih del, ki ste si jih lahko ogledali tudi na razstavi v Cankarjevem domu. Poseben čar predstavitvi razgledov je dala peta pesem o Kolanovi Lenčki, mladi Vrhničanki, ki se poroči z ostarelim roparjem s Hrvaške. Gre za 350 let staro pesem, ki naj bi se ohranila na Gorenjskem, Tatjana Oblak Milčinski pa jo je našla pred leti med pesmimi v zbirki dr. Karla Štreklja. Občinstvu v mali galeriji Cankarjevega doma jo je zapela skupina pevcev vrhniškega cerkvenega pevskega zbora. Vrhniški razgledi so izšli v nakladi 350 izvodov, izdala in založila sta jih Muzejsko društvo Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, na uredniško mesto pa se je zapisala Marija Oblak Čarni. Kupite jih lahko v Turistično informacijskem centru na Vrhniki, na Tržaški 9. Gašper Tominc Vabilo na izlet v Josipdol na Pohorju in v muzej usnjarstva v Šoštanj Muzejsko društvo Vrhnika vas vabi na izlet v Josipdol in Šoštanj v nedeljo, 15. junija 2014. Zbor udeležencev bo ob 7. uri zjutraj na Trgu Karla Grabeljška. Po vožnji preko Maribora bomo okrog 10. ure prispeli v Josipdol, kjer nas bodo gostoljubni domačini, člani Kulturnega, etnološkega in turističnega društva Josipdol popeljali po kraju, v katerem so pustili svoje neizbrisljive sledi člani družine Lenarčič, sicer znani in uspešni industrialci in veleposestniki iz Verda pri Vrhniki. Več kot 1100 hektarov veliko posest so upravljali v času od leta 1908 do začetka druge svetovne vojne, ko so Milana Lenarčiča iz Josipdola pregnali nemški okupatorji. Poleg drugih naravnih in ustvarjenih znamenitosti v kraju bomo videli Lenarčičevo vilo in njeno okolico, zasajeno s številnimi eksotičnimi drevesnimi vrstami. V sklopu Lenarčičeve posesti so bili poleg obsežnih gozdov še: glažuta, kamnolomi granita, ozkotirna železnica do Podvelke, mala hidroelektrarna, parna žaga in številne »hube«, na katerih je v tistem času živelo veliko ljudi. Ogledali si bomo tudi muzejsko zbirko steklarstva in kamnoseški ter gozdarski muzej na prostem. Sledilo bo kosilo v Ribnici na Pohorju. Po kosilu bomo preko Črne na Koroškem obiskali še Muzej usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju. Po sodobno urejenem muzeju, ki deluje od leta 2009, nas bo popeljal njegov vodja in kustos Miran Aplinc. Ogledali si bomo notranjost muzeja, v kateri je na slikovit način predstavljena 210-letna zgodovina usnjarstva v Šoštanju, neločljivo povezana z družino Vošnjak. Na koncu se bomo sprehodili še med usnjarskimi stroji in napravami za predelavo kož v usnje, ki so razstavljeni v zunanjem paviljonu. Na Vrhniko se bomo predvidoma vrnili okrog 20. ure zvečer. Cena izleta, ki vključuje vožnjo z avtobusom, vodenje in kosilo, je 22 evrov. Prijave zbiramo do 10. junija 2014 v prostorih Muzejskega društva Vrhnika (odprt ob ponedeljkih dopoldne) ali na telefonsko številko 031 73 23 23. Vljudno vabljeni. Nataša Oblak Japelj Vrtec Vrhnika: projekt sistem učenja NTC V letošnjem šolskem letu 2013/14 se je Vrtec Vrhnika vključil v projekt sistem učenja NTC (NTC je okrajšava za Nikola Tesla Center - oddelek Mense za nadarjene). Avtor programa in številnih knjig, med njimi tudi IQ otroka - skrb staršev, je dr. Ranko Rajović, nevroen-dokrinolog. Program sestavljajo različne igre za otroke, ki temeljijo na spoznanjih o razvoju in delovanju možganov in ki po izsledkih različnih raziskav še posebno dobro vplivajo na nastajanje in utrjevanje možganskih povezav (sinaps med nevroni) v času najintenzivnej-šega razvoja: od rojstva do približno desetega leta starosti. Temeljni cilj programa ni zgodnje učenje ali spodbujanje kakršne koli tekmovalnosti v hitrosti učenja ali količini znanja, temveč ozaveščeno postavljanje dobrih temeljev za poznejše uspešno učenje, v šoli ali zunaj nje za otroke z različnimi učnimi potenciali. Program NTC je sestavljen iz treh sklopov dejavnosti, ki spodbujajo razvoj in aktivnost si-naps v možganih, prispevajo k učinkovitejšemu pomnjenju ter razvijajo funkcionalno mišljenje. Te dejavnosti so: 1. Za spodbujanje razvoja sinaps v možganih: - telesno-gibalne igre (vrtenje, vaje ravnotežja, skakanje) - igre za akomodacijo (igre z žogo - podajanje, kotaljenje žoge, opazovanje - iskanje podobnosti med dvema slikama, tek, preskakovanje, plazenje, plezanje, plavanje) - grafomotorične igre (prijemanje, držanje in izpuščanje igrač, držanje žlice in samostojno hranjenje, prijemanje drobnih predmetov, slačenje in oblačenje oblek ter obutve, zapenjanje in odpenjanje gumbov in patentov, zavezova-nje vezalk, delanje vozlov na vrvicah različnih debelin. Vaje za razvijanje gibljivosti dlani in prstov: držanje kocke in/ali premeščanje kocke iz roke v roko, vlečenje igrače na vrvici, metanje ploščic v prazno škatlo, listanje slikanic, vpeljevanje vezalke v čevelj, navijanje igrač, pobiranje drobnih predmetov ali raztrganih papirčkov, odpiranje pokrova na škatli, risanje, barvanje, rezanje, lepljenje, mečkanje ali gubanje papirja, oblačenje majhnih lutk, mešanje testa, plastelina in gline, ustvarjanje različnih figuric, ustvarjanje različnih slik s pomočjo žebljičkov in tablice, frnikolanje, navijanje in odvijanje volne na palčko). 2. Za spodbujanje pomnjenja z asociacijami: - igre s simboli (učenje logotipov športnih klubov, avtomobilov, zastav različnih držav, prometnih znakov) - igre spomina (klasična spominska igra, otroci, ki imajo osvojene simbole, na primer zastave, jih lahko vprašamo, ne da bi videli zastave: »Na kateri zastavi je krog? Na kateri zastavi so zvezde?« Z igro Potujemo z žogo razvijamo asociacije za neko državo, na primer: otroci sedijo v krogu in imajo žogo, ki je oblepljena z različnimi zastavami. O otrok svojemu sosedu na desni svetuje obisk Finske, ker bo tam srečal Božička ...) - glasbene dejavnosti (učenje pesmi s simboli, poslušanje himen - primerjanje himen različnih držav, spoznavanje različnih tonskih barv, kdo izvaja glasbeno delo, spoznavanje tempa, ritem, dinamiko, prepoznavanje instrumentov). 3. Za spodbujanje funkcionalnega mišljenja: - uganke/problemska vprašanja (primer: »Zakaj Eskimi ne jedo jajc od pingvinov?« Odgovor: »Ker Eskimi živijo na severnem polu, pingvini pa na južnem.« Primer reproduk-tivnega vprašanja (neprimernega): »Kje živijo Eskimi? Kje živijo pingvini?«) - igre za spodbujanje ustvarjalnega mišljenja (otrok »pove« uganko s svojim telesom z vprašanjem: »Kako lahko prispevamo k ohranjanju narave?« Otrok uporabi znanje o ekološki problematiki. V Vrtcu Vrhnika upoštevamo nova spoznanja na vseh področjih dejavnosti in se veliko vrtimo, skačemo, igramo z žogo, izvajamo vaje za ravnotežje, tečemo, premagujemo naravne ovire, se plazimo, izvajamo vaje za akomodacijo, rotacijo, se učimo simbole, urimo spomin na najrazličnejše načine, rešujemo uganke in problemske naloge, ki spodbujajo nove in nove sinaptične povezave ter tako gradimo temelje uspešnega učenja otrok. Tanja Mavsar, svetovalna delavka v Vrtcu Vrhnika Ker gre za fotografije na steklu, si jih je potrebno ogledati v temi. Nevsakdanja razstava v Cankarjevem domu ■v Crna Afrika iz leta 1931 na steklu Vrhnika, 27. maj - Cankarjev dom tokrat gosti posebno razstavo, ki se spogleduje z dvema večnima temama: črno Afriko in zgodovino. Leta 1931 je namreč po Afriki potoval češki avanturist in kipar František Foit, ki se je vrnil s 6000 fotografijami, od katerih jih je desetina po spletu čudnih okoliščin pristala v Velenju, te dni pa na Vrhniki. Kulturni program je bil primeren dogodku - popolnoma afriški. Oblikovala ga je plei Pravzaprav sta se leta 1931 na pot iz Prage proti južni Afriki in nazaj odpravila dva: omenjeni kipar Foit in biolog Jiri Baum. Foit se je v Prago vrnil z ogromno količino fotografij in dnevniškimi zapiski, Baum pa je zbral in raziskal mnogo žuželk. Kot je pojasnil kustos velenjskega muzeja Blaž Verbič, so bile fotografije narejene z namenom izobraževanja domače javnosti o Afriki. Diapozitive so prenesli na steklo, kar je bilo tedaj na Češkem moderno. Foit se je vrnil v Afriko še enkrat, tokrat leta 1947 z ženo Ireno, a večletno potovanje ni imelo dobrega konca, ker so kenijske oblasti mislile, da sta lovca na glave. Vzele so jima dokumente in ju napotile domov, kamor pa se zakonca zaradi nemirnih časov (vmešavanje Sovjetske zveze v notranje zadeve Češkoslovaške) nista želela vrniti. Preko našega veleposlanika sta se nato leta 1968 nastanila v Velenju. »Usoda je hotela, da se František Foit kmalu za tem, leta 1971, smrtno ponesrečil v avtomobilski nesreči. Soproga Irena je leta esna skupina Baobab. 2000 odšla na Češko, kjer je štiri leta kasneje umrla,« je pojasnil direktor muzeja Damjan Kljajič. V zapuščini, ki je ostala za njima v Velenju, je med drugim ostalo tudi 530 fotografij iz prvega potovanja po Afriki, na razstavi pa jih je predstavljenih približno 200. Razstava je bila prvič predstavljena javnosti leta 2012 v Velenju, Vrhnika pa je prva na njeni poti gostovanja. Če vas zanimajo fotografski zapisi na steklu, ki ponujajo zanimiv pogled na Afriko, ljudstva in naporno pot dveh znanstvenikov od severa do juga Afrike, potem je ne spreglejte. Odprta je do 15. junija. Gašper Tominc, foto: GT Kvalifikacijsko tekmovanje Kaj veš o prometu V četrtek 22. maja 2014 je na Vrhniki pri OŠ Ivana Cankarja v sproščenem in športnem duhu in v lepem vremenu potekalo kvalifikacijsko tekmovanje Kaj veš o prometu. Tekmovanja so se udeležilo 21 tekmovalcev iz ekip OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika, OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica in OŠ Log - Dragomer. Tekmovalci so se pomerili v treh disciplinah: v spretnosti vožnji na poligonu, ocenjevalni vožnji na prometnem poligonu ter preko spletne aplikacije preverili svoje znanje o cestno-pro-metnih predpisih, opremi kolesa in vedenju v prometu. Vsi tekmovalci so pokazali veliko mero znanja in spretnosti, zmagal pa je Jure Novak, OŠ Log - Dragomer in se hkrati uvrstil na državno tekmovanje. Prvi trije so za svoje dosežke prejeli praktične nagrade, ki jih je v letošnjem letu podarila Občina Log-Dragomer. Ekipno so bili najboljši učenci OŠ Ivan Cankar Vrhnika, ki so dobili najmanj kazenskih točk na tekmovalca in so bili zato nagrajeni v Kavarni Park na Vrhniki. Pohvale si zaslužijo tudi mentorji, ki so zelo dobro pripravili svoje tek- movalce. Tekmovalce je nagovoril in pohvalil župan Občine Log - Dragomer Mladen Sumi-na ter predsednik ZŠAM Franjo Čretnik. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Vrhnika se zahvaljuje vsem sodelujočim za pomoč pri organizaciji ZŠAM, JP KPV d.o.o., Občini Vrhnika, Občini Log - Dragomer, Občini Borovnica, OŠ Ivana Cankarja. Zahvaljujemo se tudi sponzorjem ki so poskrbeli za okrepčilo naših tekmovalcev, to so: Ljubljanske mlekarne, d.d., Mercator, d.d., in Kavarna Park Vrhnika. Rezultati tekmovanja posamezno: 1.mesto Novak Jure OŠ LOGDRAGOMER 2.mesto Štrumbelj Žiga OŠ IVANA CANKARJA 3.mesto Košir Doroteja OŠ DR. IVANA KOROŠCA Rezultati tekmovanja ekipno: 1.mesto OŠ IVANA CANKARJA Na »prečudni« Vrhniki o čudih Jordanije Vrhnika, 20. maj - V preddverju Cankarjevega doma je odprla svoja vrata slikarska razstava Janeza Kovačiča, akademskega slikarja z Brezovice pri Ljubljani, ki si je tokrat izbral za motiv Jordanijo. »Čuda Jordanije« kot je nosila naslov razstava, predstavlja ciklus oljnih del in akvarelov, ki je nastal na potovanju po Jordaniji in prikazuje značilnosti pokrajine, življenja in žarečih barv. Avtor del se je soočil s povsem drugim izzivom, ki je značilen za arabski svet. Odprtja razstave so se med drugim udeležili tudi visoki predstavniki kraljevine Jordanije, kjer ne gre spregledati častnega generalnega konzula Samirja Amrina, ki je izrazil navdušenje nad deli, ki so ga, po njegovih besedah, ponesli v domovino. Razstavo si lahko ogledate do 8. junija 2014, tudi ob nedeljskih dopoldnevih. (gt, foto: gt) Prejeli smo... Ali res potrebujemo kemično industrijo na Stari Vrhniki? Z zanimanjem sem prebrala urednikov intervju z g. Hamom, lastnikom pirotehničnega podjetja Hamex na StariVrhniki. Sprašujem v svojem imenu in morda še kakšnega krajana, ki mu ni vseeno, kaj se dogaja v našem idiličnem, zelenem, samooskrbovalnem zaledju vasi. Ni moj namen kritizirati podjetje, hvaležni smo vsem, ki dajejo delovna mesta. Samo ne za vsako ceno. Razmišljam kot laik, ampak logično. Izjave g. Hama so bile napisane z zelo pozitivnega stališča. V teh ognjemetih smo tudi mi vsa ta leta uživali v lepih pogledih enkrat na leto in se nismo ukvarjali z mislimi, kakšne so posledice za nas, ali vsakodnevno ali občasno preizkušanje ognjemetov. Pozabil je na nekaj bistvenih detajlov, ki zanimajo mene, nas, morda tudi druge in prosim za odgovor in pojasnila. Nekoč samo vojaško skladišče je sedaj s širitvijo g. Hama postalo kemična proizvodnja streliva. Mene zanima beseda:_»poskus«. Ali so ti poskusi trenutni, občasni? Ali to pomeni mesec, dva, ali 365 dni v letu, ali celo življenje? Pro- simo za pojasnilo. Lahko zamahnemo z roko, kaj me briga, hočem v miru živet, dokler se nas ne dotakne. Čas bo pokazal svoj davek, morda ko mene, nas, več ne bo... Pozitivno opisan članek, zadoščeno predpisom, oddaljenost hiš 700 m, streljanje v mraku, krasni efekti, uporaba materialov ovitkov razstreliva: papir, lepenka, škrobno lepilo, ki se razgradi. Vse lepo in prav. Pozabil pa je povedati, kaj pa je skrito v tem ekološkem zavitku, ko poleti v zrak, se lepo posveti in vsi gledamo z navdušenjem. Kaj dobimo na naše glave, strehe, travnike, vrtove, živino, mleko, živali, poleg pokov, ki strašio gozdne živali, živino ki se pase. Za domače živali - pse, vedo tisti, ki jih imajo in vedo kako reagirajo na pokanje z jokanjem, skrivanjem pod posteljami, živčni napadi, bruhanjem, dajanjem pomirjeval ob novem letu. V tem eksplozivu verjetno ni nič ekološkega. Ti nanodelci vsebujejo fosfor, kali, svinec, magnezij, aluminij, silicij, železo, baker, kalcij, molibden in natrij. Prisotnost nanodelcev v zraku ogroža zdravje ljudi.. (spletna stran: www.nanoforceprojects.eu. Lahko si bralci in krajani preberejo delček informaci strokovnjakov iz spletne strani, kaj to pomenijo nanodelci v zraku, kako dolgo ostanejo, kaj povzročajo... Uvoz iz Kitajske, tam hodijo v maskah. Zakaj, verjetno tudi zaradi takih poskusov, s katerimi zalagajo cel svet. Vse za biznis. G. Ham pove: 27 ladijskih zabojnikov na leto uvozil. Hvala lepa, če samo pomislimo, kaj to pomeni za naše zdravje. Strupi v zraku ne poznajo meja. Mislimo, da živimo na Stari Vrhniki v nekem idiličnem mirnem zaledju mesta, čistejšega ozračja, samooskrbno-ekološke pridelave zelenjave, krme, živine. Vsak po svoje se trudi: zbiramo kapnico, kompostiramo, alternativno ogrevamo.Saj vemo, da smo ogroženi že od vseh mogočih svojih strupov, na katere ne moremo vplivati. Postala sem bolj pozorna. Včeraj (okoli 13. ure, 13. 5. 2014) je dvakrat počilo, bil je oblačen in deževen dan. Spremljala sem oblaka med Storževim gričem, Staro Vrhniko, Planino. Ker sta bila še temnejša kot oblaki, sem gledala, kam ju bo odneslo. Proti Planini, Zaplani, drugič nad našo vas. Kako dolgo se zadržujejo v zraku, kaj nosio s seboj sporoča članek s spletne strani. Pirotehnična sredstva so sestavljena iz visoko kemijsko aktivnih kovinskih prahov, ki pri gorenju zažarijo v različnih barvah. Pri eksploziji se v ozračje sprostijo vse snovi, ki so del pirotehniškega izdelka, in njihovi reakcijski produkti v obliki plinov in trdnih delcev. Delci, ki se sprostijo v ozračje pri ognjemetu, so izredno majhni, saj merijo le od 20 do 200 nanometrov (milijonink milimetra). Ti nanodelci vsebujejo fosfor, kalj, svinec, magnezij, aluminij, silicij, železo, baker, kalcij, molibden in natrij. Prisotnost nanodelcev v zraku ogroža zdravje ljudi, predvsem otrok, ki jih tako radi pripeljemo na ogled ognjemetov ali jim priredimo lepo, a nezdravo zabavo na domačem vrtu. Nanodelci, ki jih vdihnemo, so zelo reaktivni in se v telesu obnašajo drugače kot običajne oblike kemikalij. Deloma se izločijo z izdihom, deloma pa prodrejo v krvni obtok. Kri jih raznese po vsem telesu, kopičijo pa se predvsem v organih, ki filtrirajo kri, v jetrih, ledvicah, vranici, itd., kjer povzročajo različne zdravstvene težave. Nekateri nanodelci lahko prodrejo tudi v možgane in vplivajo na živčevje... Kako bodo odreagirali telohi in rastlinstvo v tem okolju v Koritih, Podkuranom. Po žledu v februarju se je videlo sivo ožgane, prhke lise na listju teloha. Ni rečeno, da je to razlog. Bomo opazovali. Te povzročene škode nam nihče ne more plačati, je realnost, ki se je ne da prijeti v roke in pokazati. Kdo bo to dokazoval, da je ali ni res, danes, dolgoročno? Še enkrat vprašam; kolikokrat na dan, teden, mesec.se bodo izvajali ti poskusi? Ali nas lahko kaj potolažite g. Ham? Ema Goričan Vrhniška hiša otrok Vrtec po Montessori pristopu jeseni tudi na Vrhniki Po bogati, opogumljajoči izkušnji pred letom dni odprte Gorenjske hiše otrok v Radovljici in po vodenju različnih montessori programov na Vrhniki smo ekipa, ki smo si nadeli ime Preprosto montessori, dobili novih moči in zagona, da odpremo vrata hiše otrok tudi za družine vrhniške okolice. Saj nam pretekle izkušnje kažejo, da imajo otroci preprosto radi montessori. Prav tako pa tudi njihovi starši, katerih spodbude so nam pomagale k tej, v teh časih, ne ravno lahki odločitvi. Samostojnost, prijaznost, strpnost, samodisciplina, koncentracija, spoštovanje, odgovornost in čut za drugega, navdušenje za učenje, red, veselje do dela, upoštevanje meja,... vse to si želimo za naše otroke. Toda kje iskati teh vrlin in vrednot. brez skrbi, ta pot že obstaja, po njej je hodilo že mnogo družin, tlakovala pa nam jo je prva italijanska zdravnica, Marija Montessori, ki je preko opazovanj in dela z otroki s posebnimi potrebami odkrila, kaj otroci v resnici potrebujejo. Preprosto to, kar vidijo delati nas odrasle, vsakdanje stvari, kjer lahko pomagajo, kjer se lahko čutijo koristne, kjer lahko prispevajo svoj delež po svojih zmogljivostih. Potrebujejo pa tudi odrasle, ki jim bodo trdna opora pri njihovem polnem telesnem, duševnem, duhovnem in družbenem razvoju, da bodo lahko postali trdne osebnosti in odgovorni državljani, ki bodo sposobni pogumno prispevati družbi. Zakaj je Montessorijeva njene vrtce imenovala Hiša otrok? V prvi vrsti, ker je želela ustvariti drugi dom za otroke. Prednosti doma pred institucijo je zagotovo v njeni majhnosti, kjer se vsi med seboj poznajo in ima vsak posameznik posebno mesto. To bo tudi prednost naše Vrh- niške hiše otrok, saj bomo imeli le dve skupini, kar je velika prednost pri ustvarjanju povezanosti. Tako vrtec veliko lažje postane dom, drugi dom za otroke, prav tako tudi za vzgojitelje in hkrati močna opora staršem. In to je danes v tej hitri družbi zelo pomembno, saj vsak izmed nas hrepeni po tem da je opažen, slišan in da ima posebno mesto, da lahko odkrije svoje potenciale in jih uporabi za življenje. Značilnost montessori je individualni pristop. Otroci delajo v prijetnem, sproščenem, blagodejnem vzdušju svobode in miru. Glede na to, za kaj je otrok v danem obdobju najbolj dojemljiv si lahko samostojno izbira delo oz. dejavnost. Izbira med materiali (didaktičnimi pripomočki in vajami) iz področij vsakdanjega življenja, zaznavanja, matematike, jezika, kozmične vzgoje (geografija, zgodovina, biologia, poskusi, fizike in kemije) ter umetnosti. Naša prednost je zagotovo tudi v tem, da nam ni treba izvajati različnih »projektov«, saj v naš vsakdan spontano, sproščeno vključimo tako tuji jezik (prisoten naravni govorec), kot zdravo prehrano (otroci tudi sami pripravljajo sadne malice, pečejo, kuhajo,..), velik poudarek dajemo tudi gibanju (dan začnemo s hojo na t.i. črti, katere obogatimo z vključevanjem sodobnih tehnik pedagoške kineziologije (Brain Gym®-telovadba za možgane) in drugih senzorno gibalnih tehnik, ki pomagajo vzpostaviti avtomatizme, ki so potrebni za poslušanje, gledanje, pisanje, govorjenje.. Vaje neposredno gradio nove živčne povezave in s tem omogočajo avtomatizme na ravni refleksov). Pomembno nam je tudi življenje in gibanje na prostem, dejavnosti na vrtu (otroci imajo prost izhod ven tekom celega dneva) kjer tudi kaj posejemo ali poflancamo in potem pobiramo sadove. V montessori ateljeju pa otroci svoje doživljanje, spoznanja izrazijo preko umetnosti (slikarski atelje, obrtniški kotiček,..). Ne smemo pa pozabiti, da smo ljudje duhovna bitja, zato je pomembno, da otroku omogočimo tudi razvoj tega področja. Po želji imamo možnost tudi vključitve h Katehezi dobrega pastirja (za otroke 3-6 let). V hiši pa imamo tudi montessori terapevtko, tako da je po potrebi možnost tudi specialne obravnave. PREDSTAVITEV DELA PO PRISTOPU MONTESSORI IN VRTCA BO: v ponedeljek 9. junija ob 20. uri v Kavarni park na Vrhniki (Tržaška 3). Več informaci na www.preprostomontessori.si. ali prepros-tomontessori@gmail.com. Vrtec Vrhnika, enota Želvica prejela znak »šolski ekovrt« EC - Ih ekovrt V sredo, 9. 4. 2014, sva se strokovni delavki Marija Jereb in Neva Pregelj Komac, mentorici vrtčevskega ekovrta iz enote Želvica, udeležili spomladanskega seminarja programa Šolski ekovrtovi, ki je potekal v dvorani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport v Ljubljani. Navzoče udeležence seminarja sta v uvodnem nagovoru pozdravila vodja programa Šolski ekovrtovi Anamarija Slabe ter predstavnik Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Urša Šebenik je na kratko spregovorila, kaj za ustanovo pomeni pridobitev znaka »šolski ekovrt«, kakšen je postopek za pridobitev tega znaka, katere pogoje mora ustanova izpolnjevati itn. V prvem delu seminarja nam je ga. Jožica Fabian v zelo prijetnem predavanju približala pomen zelenega gnojenja oz. rastline kot gnojila, ki jih lahko z veliko koristnostjo uporabimo na domačem vrtu. Pri tem smo se udeleženci seminarja seznanili s širokim izborom takih rastlin. Spregovorila je tudi o temah, kot so izbira lokacije za ekovrt, oblikovanje vrta, upošte- vanje vrste prsti, zbiranje deževnice, lega vrta, pestrost posaditve rastlin na vrtu, izdelava visokih gred, uporaba zastirk, kompostiranje itn. Po krajšem odmoru smo poslušali poročilo z delavnic na temo varnost hrane s šolskih eko-vrtov: kako lahko brez strahu uporabljamo naše vrtne pridelke v šoli ali vrtcu. Za tem so sledile delavnice v dveh skupinah na temo: Kako zagotoviti varnost živil iz predelanih vrtnih pridelkov? Urša Šebenik je nato predstavila nove spletne strani programa Šolski ekovrtovi in Zbornika seminarja Mreže šolskih ekovrtov in projekt Mind the CAP. Sledila je svečana podelitev znakov »šolski ekovrt« prizadevnim članom, ki jih je podelila ambasadorka ga. Manca Košir. Po svečani podelitvi nas je nagovoril predstavnik Ministrstva za kmetijstvo in okolje. V svojem nagovoru je med drugim poudaril, da smo na pravi poti in da si želi, da to pot nadaljujemo še naprej in jo nadgrajujemo. Naše srečanje smo zaključili tako, da smo vsi prejemniki znaka »šolski ekovrt » prek projekcije pred vsemi navzočimi v dvorani predstavili ustanovo in okolje, iz katerega prihajamo. Obe predstavnici iz našega vrtca sva skupaj kronološko predstavili dejavnosti, ki so skozi daljše časovno obdobje (dve leti) potekale v našem naravnem kotičku in ekovrtu. Skupaj ob sodelovanju z drugimi strokovnimi sodelavci, otroki, njihovimi starši, našim vodstvom ter ob pomoči in sodelovanju hišnikov, kuharic smo si pridobili zasluženi, častni znak »šolskih ekovr-tov«. Neva Pregelj Komac, Marija Jereb 1200 otroških nožic se je zapodilo po stadion Vrhnika, 15. maj - ŠD Vučko je ponovno organiziral Spomladanski kros za vrhniške vrtce, na katerem je sodelovalo slabih šesto malčkov in še okoli trideset spremljevalcev. Gre za eno največjih tovrstnih prireditev na Vrhniki, ki se je udeležijo tako otroci enot javnega vrtca kot župnijskega. Mlajši so tekli na 250 metrov, njihovi starejši sovrstniki pa so morali premagati še sto metrov daljšo razdaljo. Živžav v vrhniškem športnem parku, kjer so bili zmagovalci vsi, prvi trije pa še nekoliko bolj, je spremljalo na desetine staršev in starih staršev, ki so nastopajoče glasno bodrili in jih vzpodbujali, (gt) Medvedki in čebelice potegnili lisico za rep Konec aprila smo se taborniki Rodu enajsta šola Vrhnika odpravili iskat lisico, malo orientacijo za najmlajše. Ob pol petih popoldne smo se dobili pri Štirni pod Planino in se, razdeljeni v tri skupine, podali na pot do Starega malna. Puščice in znaki so nas vodili po gozdnih potkah, po rečni strugi in predvsem po glavni poti. Med potjo smo morali prestati težko preizkušnjo, pri kateri smo morali zapeti himno medvedkov in čebelic in si za dobro opravljeno delo prislužili zavoj hrenovk. Ko smo prispeli na cilj, smo nabrali dračje in kurjavo ter zakurili prav vesel ogenj. Po večerji, za katero so bile hrenovke in banane s čokolado, smo prepevali ob ognju in se igrali razne igre. Prespali smo kar v koči. Nekateri smo spali v spalnih vrečah na posteljah, nekateri pa kar na tleh. Najbolj pogumni vodniki so zunaj pazili na ogenj in tam tudi prespali. Ker taborniki živimo z naravo, smo zjutraj takoj po zajtrku pospravili okolico in tudi kočo samo. Zadovoljni smo se podali nazaj proti Stimi, kjer so nas že čakali starši. Akcija je odlično uspela in vsi smo se neizmerno zabavali. Za pomoč se zahvaljujemo se tudi Turističnemu društvu Blagajana in Jazon, d.o.o. Maša Milčinski, foto: Uroš Čuden Naš gozdni kotiček na Sveti Trojici V septembru 2013 smo se starejše skupine v našem vrtcu vključile v projekt Gozdni kotiček. Tudi naša predšolska skupina Miške se je z veseljem priključila projektu. Projekt Gozdni kotiček smo začeli v igralnici s pogovorom o naravi. Preko pripovedovanja otrok in pogovora med njimi smo spoznali, kako mi varujemo naravo, da se med sprehodi v njej dobro počutimo in jo ohranjamo čisto. Ob tem smo se pogovarjali tudi o nevarnostih, ki so v gozdu in kako se sami lahko zavarujemo z zaščito proti klopom. Otroci so bili navdušeni, ko sva jim predstavili, kako se bomo lotili dela in kakšne bodo naše dejavnosti. Skupaj smo se odločili, da si v gozdu poiščemo kotiček, kjer bomo raziskovali, ustvarjali in se igrali. Pod Tičnico so otroci našli primeren in varen kotiček. Že naši prvi sprehodi tja so bili posebni, saj si je vsak našel primerno zaposlitev. Izdelovali so hišice iz vej, iskali drobne živali (hrošče, mravlje), nabirali plodove, deklice pa so imele celo predstavo. Žal nam je februarski žled uničil kotiček in tudi varen dostop do njega. Ko se je vreme izboljšalo in smo že lovili prve tople spomladanske žarke, smo si na Trojici našli nov varen kotiček. Najprej smo ga uredili in odstranili veje ter si naredili klopco. Seznanili smo se z zdravilnimi rastlinami in jih nabirali. Naslednjič smo s seboj vzeli tudi povečevalna stekla, delali smo odtise lubja, poimenovali drevesa in si nabirali naraven material, saj smo želeli v vrtcu narediti razstavo Miškin gozdni kotiček za starše in druge skupine. Največje veselje pa so otroci pokazali z izde- lovanjem gozdne deklice in dečka. Na deblih dreves smo upodobili obraze iz naravnega materiala, za lepilo pa smo uporabili das maso, ki se na zraku posuši. Pri tem sta se izkazali domišljija in iznajdljivost otrok. Razstavo Miškin gozdni kotiček smo tudi naredili, zanimivi pa so komentarji otrok, ki so nastali ob tem: Eva: »To je najlepši kotiček na svetu.« Nejc: »Z Jašem sva naredila klopco v gozdu.« Zal: »Všeč mi je bilo, ko smo delali hiško iz vej.« Verica: »S povečevalnim steklom sem opazovala šuštarje.« Gal: »Tudi očija bom peljal tja in se bova igrala v našem kotičku.« Ajda: »Našla sem gosenico in jo dala na lubje.« Gozdni kotiček nas vedno znova vabi, saj je še veliko neraziskanih stvari in poti v gozdu, ki čakajo na mlade »Miškine« raziskovalce. Simona Petkovšek Potilo se je osemsto malčkov in staršev Vrhnika, 21. maj - Vrtcu Vrhnika je letos le uspelo: lani je slabo vreme kar dvakrat preprečilo namero organizacije športnega popoldneva za otroke in starše. Kot v poplačilo slabi volji je bilo letošnje vreme kot nalašč za športne aktivnosti. Vrtec Vrhnika že enajst let sodeluje v mednarodnem projektu FIT Slovenja, katerega cilj je, kot pove že ime, gibalna aktivnost. Ravnateljica vrtca Marta Samotorčan je povedala, da se v vrtcu zavedajo, da redna gibalna aktivnost otrok spodbuja celosten razvoj otroka in njegovega zdravja, zato v vrtcu zelo radi sodelujejo v tem projektu. Kot nekakšna pika na i pa je bila tokratna prireditev v vrhniškem športnem parku, kjer so potekale športne igre malčkov in njihovih staršev. Okoli osemsto se jih zgrnilo na nogometno zelenico, kjer so se skupine enot vrtcev dobro uro »medsebojno merile« pod vodstvom Barbare Konda, avtorice projekta FIT Slovenja. Za dobro voljo je poskrbela še Nuša Derenda, ambasadorka projekta, pri čemer pa ni ostalo le pri njenem petju, marveč se je tudi razigrano pomešala med otroke. Navzoče (»tekmovalcev« je bilo okoli osemsto, če štejemo zraven še dobrih dvesto gledalcev, pa je bilo vseh skupaj več kot tisoč) je pozdravil tudi župan Stojan Jakin, ki je dejal, da je takšna prireditev odličen odraz visoke zavesti po zdravem življenju, ki jo goji in izvaja Vrtec Vrhnika. GT Nasvidenje, »Miške« Še malo pa bodo minila tri leta skupnega igranja, pogovarjanja, pripovedovanja, raziskovanja, smejanja, joka, norčij in drugih zanimivih stvari, ki nas spremljajo v vrtcu. Še zadnji pozdravi, objemi, poljubčki, stisk rok in obljube, da se še kdaj vidimo in kmalu nato pika in konec. Pa ne čisto zares, otroci in starši bodo odšli novim dogodivščinam naproti v šoli, ki jih pričakuje prvega septembra. V »Miškini« sobi pa smo bili: ZARJA - ki prav lepo knjižno govori; ZAL IN VAL - ki jo poslušata in prav milo gledata; LANA, TEA, LIZA IN AJDA - ki za plesne točke skrbjo in nam dan popestrjo; GAL, LARS, EDVIN, PATRICIJA IN GAJA - ki s kockami vse hiše zgradijo; JASNA IN DAMIR - ki sta pri- jatelja prava in zraven njiju je vedno zabava; EVA, TIA, AJDA IN ANŽE -ki radi rišejo in nam s slikami stene polepšajo; JON IN VID - ki se rada pogovarjata o zmajih, bakuganih in drugih Nezemljanih; JAŠ IN NEJC - ki zunaj hitro tečeta in se še pri ograji komaj ustavita; VERICA IN VIKTORIJA - ki črke vse poznata in tudi šteti znata; POLONA IN SIMONA - ki pravila vsa poznata, le otroci se jih izogibajo kot blata. Na koncu pa še, dragi otroci in starši, lepo nama je bilo z vami, želiva vam lepe počitnice in veliko dobre volje in potrpežljivosti v novem šolskem letu. Pa SREČNO, »MIŠKE«! Polona U. Jerebic Г¥ • v| 1 • • v • Zajčkov knjižni nahrbtnik Letošnja prednostna naloga vrtca je bila na področju jezika. Vsak dan so nas spremljale pravljice, otroci so v vrtec prinašali svoje knjige in jih predstavili, izmišljali smo si svoje zgodbe, prirejali smo knjižne čajanke, ustvarjali lutkovne predstave, izdelovali knjige, se učili pravilnega ravnanja s knjigo in z mamico knjižničarko tudi obiskali Cankarjevo knjižnico na Vrhniki in še in še. Vsebine smo popestrili tudi z zajčkovim knjižnim nahrbtnikom, ki je potoval k vsakemu otroku domov za nekaj dni. Otroci so si skupaj s starši prebrali knjigo ter v priloženi zvezek zapisali svoje misli in narisali svoja doživetja ob branju pravljice. Cilj je bil, da si otroci in starši vzamejo nekaj časa za preživljanje skupnih trenutkov ob knjigi in uživajo ob prijetni zgodbi. Otroci so komaj čakali, kdaj bo nahrbtnik prišel v njihove roke in z veseljem so opravili nalogo. Komentarji, risbice in misli so bile zelo raznolike, zanimive, posebne. Vsak otrok je v zvezek dal svoj prispevek in delček sebe. Nastala je celota, ki smo si jo ob zaključku zajčkovega nahrbtnika tudi ogledali in bili zelo ponosni nanjo. Otroci so si za svoj trud zaslužili še zajčkovo bralno pohvalo. Pravljice so. Mnogi trdijo, da pravljic ni več. To ni res. Pravljice so čudeži drobnih doživetij. Pravljice so sanje sredi belega dne. (Franjo Frančič) Lidija Slana in Nuška Vilar Enota Žabica, skupina Zajčki Babice in dedki na obisku V tednu otroka smo v vrtec povabili babice in dedke. Otroci so tisti dan še prav posebej pričakovali, saj ni vsak dan, da babica in dedek preživita skupaj z vnukom dan v vrtcu. Tudi stari starši so se v zelo velikem številu odzvali našemu vabilu in se udeležili srečanja. Otroci so jih z navdušenjem sprejeli in jim ponosno razkazali igralnico ter igrače. Najprej smo se vsi skupaj malo spoznali, pogovorili, se poigrali, ustvarjali in tudi malo pošalili. Lanov dedek nam je predstavil delo čebelarja, pokazal panj in ob knjigah o čebelah in čebelarstvu predstavil svoje delo. Vsakemu je podaril tudi kozarček medu, s katerim smo se doma z veseljem posladkali. Nato je sledil pravi glasbeni koncert, saj imamo v skupini babice in dedke glasbenike. Lanini in Hanini stari starši so predstavili instrumente ter zaigrali nanje. Vsi drugi pa smo napeto prisluhnili zvokom violine in kitare. Na koncu je sledil velik aplavz. Za vse, otroke in stare starše, je bil to prav poseben dan. Babice in dedki so odšli domov veseli, nasmejani in s prijetnimi, pozitivnimi občutki. Otroci pa so še kar nekaj časa obujali spomine na prijeten in nepozaben dan. Tudi vzgojiteljice smo bile navdušene nad medgeneracjskim druženjem, ki bo vsem ostalo v lepem spominu. Babice in dedki, hvala za vaš obisk, popestrili ste nam dan v vrtcu. Naslednje leto morda ponovimo dogodek. Lidija Slana in Nuška Vilar, Enota Žabica, skupina Zajčki Eko dan na Slomšku V četrtek, 17. 4. 2014, smo na OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika imeli pouk z ekološkimi vsebinami. Predmetna stopnja je urejala šolsko okolico, učenci razredne stopnje pa so imeli v učilnicah različne delavnice. Učenci 1. razreda so spoznavali fosile in ugotavljali spreminjanje snovi. Učiteljica jih je pohvalila, saj so bili zelo pridni. Učenci 2. razreda so izdelovali piktograme za šolsko igrišče, mlako, hotel za žuželke in arboretum, s katerimi bodo opozorili obiskovalce, naj varujejo in spoštujejo okolico naše šole. Filtrirali so tudi odpadno kalno vodo. Učenci 3. razreda so barvali šestkotnik na svoji terasi, igrali različne igre, kot je npr. ekokviz. Spekli so tudi okusen ajdov kruh. Učenci 4. razreda so spekli krompirjevo torto z jabolki, ki je bila kljub težavam pri peki odlična. Učenci 5. razredov so izdelovali zmaje, ki so jih kasneje preizkusili na šolskem igrišču. Nekateri učenci 6. razredov so najprej pulili plevel na šolskem vrtu in šolskem skalnjaku, nekateri pa so vadili vodenje po arboretumu. 7. razred je urejal šolski arboretum; obrezali so poškodovana drevesa, naredili tablice za drevesa in zelišča na vrtu. Izdelovali so tudi hotel za žuželke, narejen iz lubja in trave. Učenci 8. razredov so ponovili vsebine prve pomoči, nato pa oživljali »Ančko«, a je žal niso spravili k zavesti. Najstarejši učenci naše šole so najprej poslušali predavanje o avtomobilih, nato pa matematiko, kjer so računali, kakšna je verjetnost, da bi naslednji dan deževalo. »Najmočnejši in najstarejši« učenci so po končanem pouku odšli v šolski arboretum, kjer so izkopali jame in vanje posadili nova drevesa. Po končanih delavnicah in delu v okolici šole je sledila čistilna akcija. Učenci so se razporedili po različnih lokacijah, kjer so pobrali smeti. Bili so zelo uspešni, saj so nabrali veliko odpadkov. Ob 14. uri je sledilo odprtje naše nove učilnice na prostem. Najprej nam je pevski zbor zapel ekohimno, sledila sta prerez traku in govor ravnateljice, nato pa so nas učenci, ki so se usposabljali za turistične vodnike, povabili na vodenje po arboretumu. Drevesa, ki smo jih spoznali, so: črni bor, glog, puhasta breza, tisa, okrasna jablana, himalajski bor, tulipano-vec, mamutovec, srebrna smreka . Kanadsko čugo, ki jo je uničil žled, in bukev so posadili fantje 9. razredov in se s tem zapisali v zgodovino šole. Med vodenjem smo lahko reševali tudi interaktivne določevalne ključe, s katerimi smo ugotovili, pod katerim drevesom stojimo. Ves dan so učenci iz krožka ekovrt in izbirnega predmeta kmetijstvo prodajali sadike paradižnika in paprike, ki so jih vzgojili sami. Denar smo zbirali za šolski sklad. Dan je bil odličen, saj vemo, da smo naredili veliko dobrega za šolo in okolico ter ugled naše šole. Anja Molek, 9. b Vrhnika, 22. april - Na predzadnji stopnički (polfinale) šolskega prvenstva v malem nogometu je sreča obrnila hrbet ekipi Osnovne šole Ivana Cankarja. Ekipa je bila zaradi poškodb močno okrnjena, zato ni zasjala v vsem svojem blišču, posledično je izpadla iz nadaljnjega boja za stopničke prvenstva. »Res škoda, kajti finale je bilo dosegljivo kot že dolgo ne,« je dejal Sebastjan Mihajlović, trener ekipe. »Naslednje leto in še nekaj let lahko računamo na podobne ali celo boljše rezultate, saj ima šola ogromno dobrih nogometašev, ki pridno in dobro trenirajo v klubu.« Zmage so se veselili Kamničani, ki so si s tem tudi zagotovili nastop v finalu. (Gašper Tominc, foto: GT) 16 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 2. juni 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si NAŠ GLAS NAJ SEŽE DO VAS NAŠ GLAS NAJ SEŽE DO VAS NAŠ GLAS NAJ SEŽE DO VAS Vse lepe spomladanske dneve izkoristimo, da se naužijemo toplote in svetlobe sončnih žarkov. Na domskem vrtu in v parku senior je vsak dan bolj živahno. Ledeni možje so nas sicer za nekaj časa pregnali, zdaj pa spet veselimo lepega vremena. Dan služenja Pod imenom dan služenja je župnijska Karitas v nedeljo, 4. maja 2014, organizirala srečanje ostarelih, bolnih, invalidnih oseb in seveda njihovih svojcev. Srečanje je bilo v žup- nijski cerkvi. Kdor je iz našega Doma želel iti v cerkev, se je lahko peljal z avtomobilom, ki so jih imele na voljo prostovoljke, lahko pa je šel tudi peš, saj je bilo vreme kar prijazno. Iz našega Doma se nas je nabralo kar nekaj, ki smo se peljale z avtomobili, nekaj nas je šlo peš, imeli pa smo na voljo tudi pridne fante skavte, ki so prav radi priskočili na pomoč. V cerkvi smo imeli rezerviranih nekaj prvih klopi. K maševanju je pristopil bolniški duhovnik v Ljubljani g. Miro Šlibar v spremstvu domačega župnika g.Blaža Gregorca. Kdor je želel, je lahko prejel tudi sveto bolniško maziljenje. Za hitrejši potek so bili na voljo kar trije duhovniki. G. Šlibar nam je v pridigi povedal primere iz delovanja med bolniki, kar nas je zelo zanimalo in nam dajalo moči za pravo pot. Ob prepevanju pevskega zbora nam je sveta maša hitro minila. Za tem so nas povabili na klepet ob kavici in prigrizku na sosednje dvorišče. Kar očaralo nas je, ko smo zagledali dolgo vrsto miz in stolov, na mizah pa vse vrste peciva in sadja. Seveda se vsemu temu nismo odrekli in smo kar pridno pospravljali v naše želodčke. Postregli so nam tudi s toplo kavo in čajem. Seveda hvaležnih besed nam ni manjkalo. Cesar nismo pospravili, smo lahko spravili v vrečke in nesli našim sostanovalcem, ki niso imeli sreče, da bi lahko šli z nami na srečanje. Članice Karitas, ki so vse to pripravile, so nam podarile tudi majhno vrečko, v kateri je bil rožni venček za molitev posamezne desetke. Prijetno razpoloženi smo se vrnili v naš Dom in čutimo hvaležnost ob tako pridnih in dobrih članicah Karitas in preostalih prostovoljkah. Naj jim Bog povrne. Vrhnika, 6. maja 2014 Antonija Baloh Blagoslov prizidka V našem Domu smo prav srečni, ker se vedno nekaj dogaja. Nismo še pozabili nedelje, ko smo bili povabljeni k maši in na pogostitev, že je bil tu četrtek, 8. maja 2014, ko smo ob 10. uri imeli najprej sveto mašo, kot jo imamo vsak mesec. Radi se zberemo v večnamenskem prostoru in s petjem sodelujemo pri obredu. Tokrat pa smo bili obveščeni, da bo povabljenih več gostov, ker bomo imeli tudi kratek kulturni program in blagoslovitev na novo zgrajenega prizidka, ki bo prav dobrodošel za naše potrebe. Povabilu so se odzvali: vrhniški župan g. Stojan Jakin, direktor ZD g. Tomaž Glažar, slikarka ga Marija Strnad, direktor skupine Optimum g. Ivan Kovač, član sveta DU Vrhnika Primož Jerina, Vodja PZ Upanje g. Jože Jesenovec. Kar v precejšnjem številu smo se udeležili svete maše, ki jo je daroval župnik in dekan na Vrhniki, g. Blaž Gregorc. Pri maši so s petjem sodelovali tudi varovanci Župnijskega vrtca. Po končanem obredu so dobili tudi malico, da je bila hoja nazaj v vrtec lažja. Potem je sledila kratka proslava. Članice pevskega zbora UPANJE, ki so uslužbenke našega Doma, so pod vodstvom zborovodje Jožeta Je-senovca najprej zapele vrhniško himno, nato pa še tri pesmi, ki smo jih z veseljem poslušali. Sledila sta pozdrav in nagovor direktorja g. Kocipra, za jim je spregovoril tudi vrhniški župan. Vsi povabljeni in pevci so potem odšli pred stavbo, ki je letos dobila prizidek in je bil pri- pravljen za blagoslov. Bil je zelo lep pogled na ta del. Vse tri etaže so nekako v širini sedmih metrov podaljšali za 7 m. Seveda je bilo treba prejšnje stene podreti in podaljšati in tako so nastali novi prostori, ki so prav lepi, svetli in bodo zelo koristno uporabljeni. V pritličju so velika steklena vrata in urejen izhod na prosto. Na obeh straneh sta gredici z veliko raznobarvnimi nageljni. Pogled navzgor v dve etaži pa obstane ob cvetju v lončkih, ki krasijo prostore. Pevke zbora Upanje so zapele še eno lepo slovensko pesem. Gospod župnik Blaž Gregorc je med obredom in molitvijo blagoslovil novi del stavbe in ga izročil svojemu namenu. Po prere- zu traka, ko je to delo ob sodelovanju direktorja in glavne sestre Vere opravila članica Sveta zavoda, je g. direktor vse navzoče, posebno še tiste, ki jim stavba ni znana, popeljal v notranjost na ogled. V novem spodnjem prostoru so bile mize pripravljene za pogostitev. V kuhinji so pripravili razne dobrote, ki so nam teknile, saj je bil že čas za kosilo. Slikarka ga. Marija Strnad nam je podarila lepo in veliko sliko - njen izdelek. Seveda bo slika našla ustrezno mesto v Domu, za kar smo ji zelo hvaležni. Spet nam je minil dan, ki si ga bomo zapomnili, saj vidimo, kako naše vodstvo skrbi, da bi nam bilo v Domu dobro in čim bolj domače. Želimo, da bi vsem, ki tako lepo skrbjo za nas, potekalo življenje čim lepše, brez skrbi in nadlog. Hvala vsem skupaj! Vrhnika, 9. 5. 2014 Antonija Baloh II t «J - Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo Pustošenje gozda na Sv. Trojici Nekoč je bil hrib nad Vrhniko neporaščen, gol. Cerkev Sv. Trojice se je kakor bela nevesta dvigovala na vrhu golega hriba, je zapisal Ivan Cankar. K cerkvi so se vzpenjali romarji, po pogozditvi hriba, okrog leta 1907, pa tudi ljudje, željni tišine, sence in počitka. Kot nov prebivalec Cankarjevega Klanca sem na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja začel uživati v miru in lepoti takrat še gostega mešanega gozda. Vremenske ujme so od časa do časa pustile sledi in drevesa so se redčila, senca je postajala vse svetlejša. Na trenutke sem postal črnogled in si predstavljal ponovno gol hrib. Vrhnika ne bi smela izgubiti enega izmed svojih najbolj priljubljenih zelenih zavetij, ki je od centra mesta oddaljeno le kakih petsto metrov. Gozd okoli cerkve Sv. Trojice je na strokovni podlagi Zavoda za gozdove RS in v Prostorskem planu Občine Vrhnika klasificiran kot varovani gozd. Vitalni in zgodovinski pomen tega gozda popolnoma opravičuje njegov status. Lastnik varovanega gozda je Turistično društvo Bla-gajana. Do zdaj najhujši udarec gozdu je povzročil februarski žledolom. Drevesa so pokala, se lomila ali se izruvala s koreninami pod težo ledu. Nobenemu drevesu ni bilo prizaneseno. Po takšni katastrofi so nekatera drevesa popolnoma uničena, nekatera pa bi lahko ponovno zaživela. Drevesa, ki bi jih bilo treba požaga-ti, je označil gozdar na podlagi svoje rutinske prakse. Po tem gozdu se sprehajam dvakrat na dan in poznam vse nesreče, ki so ga prizadele v zadnjih treh desetletjih. Glede na žalostno usodo, ki ga je doletela to zimo, sem menil, da bi bilo marsikatero drevo, med označenimi za posek, mogoče rešiti. Ker sem želel, da podiralec dreves še enkrat oceni nujnost podiranja posameznih dreves, sem na ta drevesa pritrdil liste z napisom: "Komu sem napoti?" Z napisom sem označil devet dreves, ne veliko, vendar je pri tako veliki škodi dragoceno vsako drevo. Že naslednji dan so bili listi popisani z žaljivkami v nižje pogovorni slovenščini. Nimam namena komentirati početja avtorja teh pripomb, naj še naprej živi v svoji brezskrbni omejenosti. Boli pa dejstvo, da gozd na hribu Sv. Trojice napredujoče propada. To je razvidno iz dogodkov, ki sem jim priča že 33 let. V tem obdobju sem bil na vrhu hriba vsaj 13 800-krat. Poznam ga kot svoj žep. Nihče ga ni strokovno redčil in vzdrževal. Redčile so ga elementarne nesreče in nepremišljene človeške odločitve. Rad bi na kratko povzel ujme in človeške posege iz obdobja zadnjih 33 let, ki so dodobra spremenili podobo hriba. Leta 1984 je padlo osem stoletnih lip na vrhu Klanca. Ljudje so bili zgroženi, njihov glas se je slišal vse do Ljubljane. Pobudniki poseka so opravičevali svoje nedovoljeno početje s "tehtnimi" razlogi, kot je z listjem povzročeno mašenje žlebov na sosednjih hišah. Zasaditev mladih lip je vsaj malo ublažila nelegalnost umora stoletnih velikanov. Nekaj let pozneje se je narava znesla nad štirimi ogromnimi lipami, ki so obkrožale cerkev. Vrtinčast vihar jih je na svoji poti proti Sinji Gorici izpulil skupaj s koreninami kot zobotrebce. Prizor je bil grozen. Manjkajočih lip med posameznimi kapelicami lastniki gozda niso nikoli nadomestili. V devetdesetih je smreke napadel lubadar. Odstranjevanje obolelih dreves je edini ukrep proti napredovanju bolezni. Samo majhno število smrek se je junaško upiralo letošnjemu žledolomu. Pod krošnjami ob poti na vrh hriba so ležali kupi kamenja, ostanki kapelic. Moja dolgoletna želja je bila, da brezoblične gmote spet dobijo svojo prvotno obliko. V začetku devetdesetih let sem ugotovil, da ostanki kapelic hitro propadajo in bodo v kratkem za vedno izgubljene. Razpoznavne fragmente na posameznih kapelicah sem izmeril, fotografiral in jih na papirju sestavil v celoto. Nastale načrte sem ponudil vrhniškemu župniku, vendar denarja za rekonstrukcijo ni bilo, zato so romali v predal, kjer se je na njih petnajst let nabiral prah. Podobno je bilo s Turističnim društvom Blagajana. Mnogo let kasneje sta Blagajana in Zavod Ivan Cankar združila moči in s soglasjem Zavoda za varovanje kulturne dediščine začela z obnovo kapelic. Leta 2009 je bilo obnovljenih vseh pet kapelic. Naravne nesreče so nekaj časa mirovale, človek pa ne. Na območju od ravnice nad vodovodnim črpališčem proti Barju je med drevesi nenadoma zazijala luknja. Dobil sem pojasnilo, da so z odstranitvijo desetine dreves odprli veduto na del Vrhnike in Barje. Zameglilo se mi je pred očmi! Kakšna je ta nova vrhniška veduta? Kup nametanih stanovanjskih hiš, obrtnih delavnic, ostankov tan-kovskih hangarjev nekdanje JLA in podobno. Vse te grajene tvorbe so brez kakršnega koli reda in vizije uničile rob tega dela Barja. Kaj je lahko lepšega kot listnata zavesa pred to neobvladljivo stihijsko urbanizacijo? Lepote grajene Vrhnike so v ožjem delu Vrhnike, periferija se izgublja v opustošeni naravi. Za sečnjo dreves v varovanem gozdu je pristojno Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Tega niso vedeli niti v Blagajani niti na Zavodu za gozdove krajevne enote Vrhnika, niti kmet, ki je lastnik parcel ob varovanem gozdu. Po domače so se zmenili, da bo kmet na lastniški parceli Blagajane posekal določeno število dreves, ker mu v popoldanskem času na travnik mečejo senco. Vse je potekalo hitro, kot se to počne pri nedovoljenih posegih. Na kraj dogodka je bil poklican gozdni inšpektor, vendar je do njegove prepovedi nadaljnje sečnje na tleh ležalo že devetnajst dreves. Lastnik varovanega gozda, Turistično društvo Blagajana, je dobilo milo kazen - gozdni inšpektor ji je izrekel samo opomin. In prišel je februar leta 2014. Žled je v varovanem gozdu okrog cerkve Sv. Trojice povzročil katastrofo. Že omenjeni kmet, lastnik sosednjih parcel, pa je žledolom izkoristil sebi v prid in posekal še štiri drevesa, ki mu jih ni uspelo posekati prejšnjo zimo. Zdajšnji gozd okrog cerkve Sv. Trojice je bleda senca gozda izpred tridesetih let. Zelo dobrodošla bi bila ponovna ustanovitev krasilnega društva, ki bi si za nalogo postavilo pogozditev hriba. Čez nekaj mesecev bo na njegovem vrhu zasjala obnovljena cerkev. Prav bi bilo, da "bela nevesta" spet dobi razkošen venec iz jedrih, zelenih dreves. Branimir Kostrić Delavni v Društvu invalidov Vrhnika Med najbolj delavne člane Društva invalidov Vrhnika brez dvoma lahko štejemo pevce MePZ in športnike. Prvi so leto 2014 začeli z žalostnim dogodkom, saj so se v začetku februarja s pesmijo na grobu poslovili od svojega dolgoletnega člana in člana Ansambla Detelca Janeza Kovača. V nadaljevanju leta pa so s pesmijo razveseljevali občinstvo v domovih starejših in na raznih prireditvah. Tako so 18. februarja priredili oskrbovancem Centra starejših v Horjulu koncert. 10. marca so sodelovali na prireditvi v čast dneva žena v Dragomerju. Čez nekaj dni, 15. marca, pa so, tako kot vsako leto, popestrili zbor članov našega društva. Peli so tudi na 47. Občinski reviji odraslih pevskih zborov treh občin: Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer, ki je bila 29. marca na Vrhniki. A že v začetku aprila so spet morali zapeti na grobu, tokrat v Dragomerju. 22. in 23. aprila so imeli hvaležne poslušalce v dveh domovih starejših: v ljubljanskem Domu za starejše na Bokalcah in v Logatcu. V nedeljo, 4. maja, so sodelovali pri vsakoletni sveti maši za bolne, invalide in starejše v cerkvi sv. Pavla na Vrhniki. V soboto, 17. maja, so nastopili na 16. Reviji invalidskih pevskih zborov, ki jo je letos gostilo DI Žalec. Na Reviji je letos sodelovalo devetnajst pevskih zborov, ki so prikazali različno raven petja. Ne brez ponosa pa lahko zapišemo, da je bil naš zbor med tremi, ki so dosegali najvišjo raven. Poslušalce in pevce je navdušila in ganila pesem Tista ozka pot življenja z besedilom naše pevke Lučke Štebal in v priredbi dirigenta Jožeta Jesenovca. Pesem namreč poje o invalidu in njegovem življenju. Tudi športniki so strumno zakorakali v novo sezono. Strelci z zračno puško so imeli aprila območno tekmovanje v Ilirski Bistrici. Naša uspešna strelka Mojca Rus se je uvrstila na državno prvenstvo, na katerem bo tekmovala v streljanju s standardno in serijsko zračno puško. Kegljači so prav tako imeli aprila območno tekmovanje v Novi Gorici, kjer so sodelovali z moško in žensko ekipo posamezno, a kljub marljivem treniranju med zimskimi meseci jim ni uspelo doseči vidnejših rezultatov. Balinarji, ki imajo srečo, da lahko trenirajo na balinišču pri sosednjem Društvu upokojencev, so aprila uspešno začeli novo sezono, saj so na prvem tekmovanju v Medobčinski ligi zmagali. Sodelovali so tudi na otvoritvenem turnirju sezone pri Društvu upokojencev Vrhnika, kjer so dosegli četrto mesto. Udeležili so se še prijateljskega turnirja, ki je bil 10. maja v Kopru, in območnega tekmovanja ZDIS, ki je potekalo 17. maja v Idriji. Žal pa so tu imeli smolo in se niso uvrstili na državno prvenstvo. Ribiči bodo imeli konec maja tekmovanje na Vogrščku, ki je letos spet poln vode. Pikadisti pa bodo imeli svoj največji preizkus v jeseni, ko bodo tekmovali na območnem tekmovanju, ki ga bo organiziralo naše društvo. Nanj se že vestno pripravljajo z vsakoteden-skim treningom. Prvi letošnji izlet se nam obeta 24. maja. Odpeljali se bomo "v neznano", za kar je precejšne zanimanje, saj se člani pridno prijavljajo. O tem bomo več napisali v prihodnji številki NČ. Društvo invalidov Vrhnika OPOZORILO! Vse člane DI Vrhnika prosimo, naj društvu redno pošiljajo spremembe naslovov. Prav tako je zelo pomembno, da društvu sporočite, če se vam je spremenil status invalida. Spremembe sporočajte na tajništvo, ki ima uradne ure ob sredah od 9.00 do 12.00 in od 13.00 do 16. 00. • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Lep pozdrav, drage upokojenke in cenjeni upokojenci! Ledeni možje so nam kar dodobra ohladili ozračje, mi pa smo kljub temu pridno izpolnjevali naš program, ki smo ga sprejeli na občnem zboru. Tako smo izvedli tudi drugi izlet po Brkinih in vsi so se hvalili, kako je bilo lepo. Tudi kopalni izlet smo speljali v lepem in toplem vremenu. Naj bo žal tistim, ki so oklevali. Ker bi radi zaključili članarino, prosimo, če lahko svojo obveznost poravnate do konca maja. Obenem prosimo pohodnike, naj poravnajo tudi planinsko članarino, ker vodnik lahko pošlje pohodnika zaradi neplačane planinske članarine tudi domov. Kaj napovedujemo? Naslednji kopalni izlet bo v Strunjan 16. junija. Obvezno se je treba prijaviti vsaj osem dni prej, najkasneje pa 9. junija! Če ne bo vsaj 35 udeležencev pravočasno prijavljenih, izleta ne bo. Vabimo tudi na izlet v Rovinj z okolico. Ogledali si bomo staro mestno jedro Rovinja, v Limskem kanalu se osvežili s kavico, nadaljevali v Istarske toplice, kjer bo kosilo, nato še ogled Buzeta in morda še kaj. Cena 43 € z zavarovanjem Coris, ki je obvezno za tujino. Izlet bo po programu, prijava z vplačilom do 4. junija. Slovensko vodenje. V juniju bo še ena seja UO, po kateri bomo lahko kaj več zapisali o bifeju. Pohodniške skupine bodo imele pohode po svojih programih, pisarna bo delovala tudi v času poletnih dni. Balinarke bodo tudi poleti trenirale in vabile tudi gospode, naj začno balinati, da bi lahko oblikovali moško tekmovalno ekipo. Vabimo vas v naše prostore, da se pogovorimo, kajti vedno smo veseli vsakega obiska. Preživite čim lepše poletne dneve, ostanite zdravi in se vidimo na jesenskih aktivnostih (telovadba, plesne delavnice, pohodi, pevske vaje, družabna srečanja, predavanja, ročna dela, klekljanje, druge delavnice .) Za UO: Elica Brelih Razstava ročnih del v Društvu upokojencev Vrhnika 14. aprila 2014 je bilo v društvenih prostorih odprtje razstave ročnih del. V okviru komisije za kulturo sta od oktobra do aprila delovali dve delavnici, kjer so izdelovali idrijske čipke, pletene in kvačkane izdelke ter vizitke, knjižna kazala, krasili sveče, vaze in druge dekorativne predmete. Vesele smo bile, ker smo s prikazom našega dela privabile veliko ljubiteljev ročnih spretnosti. V uvodu je Elica Brelih, predsednica društva, izrazila zadovoljstvo, da se je med članicami porodila ideja o delavnici ročnih del, kjer bi predznanje ročnih spretnosti nadgrajevale in bogatile našo kulturno dediščino z dodatki ustvarjalnosti za končno uporabnost izdelkov v sodobnejši preobleki. Čestitala je vsem udeleženkam delavnice, posebno Mileni in Ivici, ki sta delavnici vodili. Izrazila je željo, da bi z delom nadaljevale in prenašale svoje znanje tudi na mlajše. Zgodovino klekljanja je izčrpno predstavila Ivica Česnik, vodja čipkaric, in poudarila, da vsaka čipka nosi v sebi dušo in sporočilo. Zato je prav, da se čari in lepota te tradicije prenašajo naprej. Ivica je pohvalila svoje klekljarice, ki so bile vztrajne, vedoželjne in potrpežljive. Predstavile so tudi pesem učiteljice klekljanja, Julke Fortuna. Delavnica ročnih del deluje že tri leta in jo obiskuje petnajst članic. Vse so zapele pesem Le predi, dekle, predi. Na harmoniki jih je spremljal Smiljan Ogorelec. Nato so udeleženke delo in sebe predstavile s šaljivimi verzi: Smo vestno na srečanja hodile, nikdar v bife zavile, raje smo se malce pošalile. Če koga ročno delo zlo zanima, začnemo spet, ko bliža se nam zima . Po končanem programu se je Milena zahvalila obiskovalcem za prisotnost, odprla razstavo in vse povabila, naj si natančneje ogledajo razstavljene izdelke. Zapis: Milena Brenčič, Stanka Grbec, foto: Leon Novak Gostinski lokal DU Vrhnika bo ponovno zaživel 21. maja 2014 je iskanje novega najemnika za gostinski lokal v stavbi Društva upokojencev Vrhnika obrodilo sadove. Na razpis se je prijavilo pet ponudnikov, ki so predstavili svojo vizijo opremljenosti in dejavnosti in izmed prispelih ponudb je komisija, imenovana samo za ta namen, soglasno predlagala izvršilnemu odboru društva, ta pa upravnemu odboru, v sprejem ponudbo podjetja MKeršmanc družba za gostinstvo, trženje in storitve, d. o. o., Vrhnika. Na današnji dan je bilo skupno srečanje predstavnikov podjetja in društva ob podpisu pogodbe in s tem sklenitvijo dolgoročnega poslovnega sodelovanja ob vidnem zadovoljstvu obeh strani. Podjetje bo popolnoma na novo opremilo gostinski lokal, ki ga bo svojim bodočim strankam predstavilo sredi letošnjega pole- Uspeli balinarski turnir Med mnogimi prireditvami, ki obeležujejo naš občinski praznik, je tudi tradicionalni balinarski turnir v izvedbi ženske balinarske sekcije Društva upokojencev Vrhnika. Ker je to posebna prireditev, se članice ZBS še posebej pripravimo nanjo. Ves teden smo pripravljale domače dobrote, v petek pa smo se zbrale, da v soboto ne bi šlo kaj narobe. V soboto, 10. maja, pa je sijalo sonce in prišle so ekipe društev upokojencev: Logatca, Loške doline, Cerknice, Rakeka, Dragomerja - Loga, Brezovice, Polhovega Gradca, Viča - Rožnika, Društva Invalidov Vrhnika in domača ženska ekipa. Torej so prišle vse vabljene ekipe. Prišla pa je tudi dobra volja, prišlo je pričakovanje dobre uvrstitve, prišla je predsednica DU Vrhnika Elica Brelih, prišel je spoštovani župan Stoja Jakin, prišel je sodnik Simon, član SD Sinja Gorica. Za odlično pripravo balinišča je poskrbel naš prijatelj in hišnik Željko. V veliko pomoč nam je bil naš član Tone. Po dobrodošlici, ki so jo pripravile članice ŽBS (kava, čaj, sok, pecivo itn.) po vodstvom Marinke Petkovšek, so se postavile ekipe »v vrsto« na balinišču. Besede predsednice društva in župana so bile vedre, vesele in oba sta vsem balinarjem zaželela dober met, prvo mesto in športne užitke pri bližanju krogel k balinčku. Zanimivo bi bilo vedeti, če je tudi Ivan Cankar, ki mu je posvečen ta praznik, kdaj balinal. Moški del ekip je odšel v Sinjo Gorico in še tri ženske ekipe. Do opoldne, ko je bilo na vrsti kosilo - mimogrede, ki ga je prispeval Cankarjev Hram, za desert pa je poskrbela slaščičarna Breza z »kremšnitami« za vse udeležence - je bilo opravljeno predtek- Maja 2014 so praznovali naši člani okrogle jubileje: Rado Šturm, Dobovičnikova ul., Vrhnika (1920) Stanislav Kogoj, Krožna pot, Vrhnika (1922) Valerija Sterle, Dom upokojencev Vrhnika (1923) Marija Jurca, Verd, Vrhnika (1923) Marija Škorjanec, Tičnica, Vrhnika (1924) Stanislava Jereb, Smrečje, Vrhnika (1924) Ajša Konjić, Krožna pot, Vrhnika (1929) Iva Pečar, Na Klisu, Vrhnika (1929) Marija Treven, Brigadirska c. Vrhnika (1929) Silvo Simnovčič, Verd, Vrhnika (1929) Marta Lah, Mrakova c. Vrhnika (1934) Ana Markelj, Ob potoku, Vrhnika (1934) Vida Knez, Kolesarska pot, Vrhnika (1934) Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visok jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so maja praznovali rojstni dan. Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček ПА ■jam .. i movanje. Vmes smo opravili tekmovanje v krog. Sonce je pripekalo, vendar dobra volja ni minila in za domačinke (nastopila je samo ženska ekipa ) so prišle navijat tudi naše starejše balinarke, ki so pred 28 leti ustanovile ŽBS - Nada, Mari in Lucija - vesele smo bile njihove podpore. Za hrano in pijačo so poskrbele Marija, Ani, Dragi, Julka in seveda Marinka. Ura je bila že blizu četrte, ko so bili zbrani izidi tekem. Zbrala jih je sodnica na domačem igrišču, naša Anica Dolenc. Rezultati: moški: ženske: 1. mesto DU Rakek 1. mesto DU Logatec 2, mesto DU Cerknica 2. mesto DU Loška dolina 3. mesto DU Dragomer 3. mesto DU Vrhnika 4. mesto DI Vrhnika 4. mesto DU Brezovica Vse ekipe, ki so se uvrstile do četrtega mesta, so prejele pokale Občine Vrhnika, vse druge ekipe pa so bile pete. V bližanju med moškimi balinarji je bil najboljši Lojze Tekavec iz Loške doline, najboljša v bližanju med ženskami pa je bila članica Društva invalidov Vrhnika Vika Buh. Oba sta prejela ličen pokalček. Vika je morala svojo premoč pokazati v dvoboju z Dragico Lončar, saj sta imeli obe v prvem nastopu enake točke. Dragica Lončar je tudi zagotovila tretje mesto DU Vrhniki po neodločenem izidu tekme z Brezovico. Pokale je podelila Marinka Petkovšek, članica Upravnega odbora Društva Upokojencev Vrhnika. Razšli smo se dobre volje in z obljubo, da se naslednje leto znova spoprimemo. Letošnji turnir so podprli naši zvesti prijatelji in simpatizerji: Cankarjev hram , Slaščičarma Breza, Gostilna Krajnc, Gostilna Turšič, Gostilna Nibi, Bife Marjetka, Bife Mreža, kmetija odprtih vrat Urbanovc, Salon Birtč, Slaščičarna Berzo, Trgovina Baškovč, Trgovina Adamič, Zelenjava DG, cvetličarne Jani, Karmen, Hlebec, Podjetje Orel , Vinotoč Vidrgar, Trgovina Maja, Blago mix, KGZ Cerknica, Zavarovalnica Triglav, Istenič, Avtotrade. Upam, da sem naštela vse, če pa sem koga izpustila, se opravičujem. Dragica Pelan, foto: Marinka Petkovšek Sončki na Stojni Sončki smo se 6. maja odpravili v jugovzhodni del Slovenje, na pogorje Stojna nad Kočevjem. Za vzpon smo izbrali Grajsko pot, za spust pa Kalanovo, ker je na tej trasi veliko zanimivih točk, ki si jih je vredno ogledati. Pot nas je vodila skozi velikolaščansko pokrajino s nepropustnimi kamninami in površinskimi voda- slovenski zgodovini posebno mesto, saj je z njim povezana velika ljubezen celjskega grofa Friderika in Veronike Deseniške. Tam smo se razgledali po kočevskem polju in se pogovarjali o načinu življenja v času grofa Friderika. V nadaljevanju poti smo ugotovili, da je isto pot pred nami prehodil tudi staroselec medved: njegove sledi so vodile v dolino. Srečanja z njim si, iskreno povedano, nismo niti želeli, kljub njegovi ljubkosti. S ceste smo skrenili na stezo, ki nas je pripeljala do Ledene jame na Stoj-ni (840 m), ki je res vredna ogleda. Pogled je bil čudovit, saj so sončni žarki obsijali dno udornega brezna in iz njega dvigajoče se meglice. Na robu jame stoji prečudovita mogočna jelka kot njena čuvajka. Prizor je bil enkraten. Odpravili smo se naprej do koče pri Jelenovem studencu, ki obratuje le ob koncih tedna. Blizu koče izvira studenec, ki po nekaj deset metrih ponikne, kot da si pride pogledat, kakšno je vreme na površju. Počasi smo se spustili po stnni Kalanovi poti v Kočevje. Tam smo si privoščili kavico in pijačo. Kot na vsakem našem izletu je bilo poskrbljeno za sladke dobrote. Tokrat nam jih je pripravila Sonja, dobro sladko pecivo, odsotni Vojko pa se nas je spomnil z zdravimi suhimi kockami iz kutin. Zadovoljni s čudovitim izletom smo se z avtobusom odpravili nazaj v domači kraj Vrhniko. Zapisala: Dragica Lončar Sončki na Sv. Petru nad Begunjami in na Smokuškem vrhu Begunje, 15.4.2014 - Kamniško-Savinjske Alpe se na SZ začnejo z Brezniškimi pečmi, grebenom, ki sega od Most pri Žirovnici do Begunj - bili smo na najvišjem delu, na Smokuškem vrhu, in na najnižjem, pri vodostanu nad Žirovnico. Izstopili smo v Begunjah in se povzpeli do Plečnikovega razglednega paviljona Jožamurka in senčnice Murka. Skozi park talcev smo se spustili do begunjske graščine, hodili ob žičnici in skozi gozd po Krpi-novi poti proti cerkvi sv.Petra nad Begunjami. Babje pšeno nas je zajelo tik pod cerkvijo, ki nam je bila tudi zatočišče. Med poslušanjem oskrbnice in ogledom fresk smo se ovili v vetrovke in pelerine, se pogreli pri oskrbnici v topli hiši ter kasneje na pobeljenem vrhu pod zvonikom opazovali nebo, ki se je jasnilo. Med hojo po grebenu smo opazili zaprte cvetove velikih enci- Prevzeti nad čarobnim prizorom smo kar sedeli in strmeli v divjo lepoto narave. (Sonja Zalar Bizjak) mi v kraško ribniško-kočevsko podolje s ponikalnicami, ki ga obdajajo visoke kraške planote in slemena. Eno od njih je Stojna, južno od Kočevja. Po Grajski poti, ki vodi skozi prečudovit gozd z mogočnimi ravnimi drevesi, smo se povzpeli na gozdnat Livoldski vrh (994 m). Po malici smo nadaljevali pot do gradu Fridrihštain, ki stoji 970 metrov visoko in je najvišje ležeči slovenski grad. Od gradu ni ostalo veliko, le ruševine. Grad ima v Barjani malo gor, malo dol po Črnih hribih V razmeroma hladnem jutru smo se Barjani ponovno odpravili proti Primorski, na Kras. Tokratni cilj je bil hrib Trstelj in še štirje sosednji vrhovi. Dobro razpoloženi, za kar ima zasluge tudi mobilna »pekarija«, ki je sočasno pripeljala v vas, smo krenili navkreber po kamniti poti skozi borove in listnate gozdičke. Po slabi uri hoje smo prispeli do Stjenkove koče na Trstelju, ki je bila na naše presenečenje odprta. Na soncu pred hišo smo si privoščili malico ter posladek naših rojstnodnevnic. V veži koče sem opazila skromno tablo. S kredo je bil zapisan prav nič skromen jedilnik. Mmmmm ... Kar sline so se mi pocedile; same dobre kraške jedi na žlico, pa razni štruklji in zavitki. Dobro za še tako zahtevne želodčke. Kar devetindvajset Barjanov se je postavilo pred objektiv. Malo kasneje smo se povzpeli do razglednika vrh Trstelja. Res dobra razgledna točka. Žal so razgled motile meglice v daljavi. Škoda, bo treba priti še enkrat! Pohod smo nadaljevali proti naslednjim štirim vrhovom: Stol (629 m), Stolovec (563), Lešenjak (550) in Vrtovka (502). Pot po grebenu ni bila naporna. Naša vodnica Sonja jo je opisala takole: »Malo gor, malo dol, pa spet gor ... Vmes pa boste videli veliko zanimivega!« In res. Šli smo mimo številnih kavern in jaškov iz prve svetovne vojne. Tam je namreč potekala rezervna obrambna linija avstro-ogrske vojske. Vodnica nas je opozorila na ostanek prastarega gradišča, na zanimiv in bogat rastlinski svet in še na marsikaj. Tako je naše presenečene poglede pritegnila dolga kolona nanizanih gosenic borovega prelca, ki mu zato pravio tudi sprevodni prelec. Naš pohod se je končal. Še nekaj sto metrov hoje po asfaltu in že smo bili pri avtobusu. Vožnja domov po očarljivi spomladanski kraški pokrajini je bila pravo razvajanje za naše oči. Med vožnjo po avtocesti pa se je marsikdo samo udobno naslonil nazaj in se zadovoljen predal dremežu in svojim mislim. Alenka Lavrih A SVIZCI na Resevni Po počitku pri MHE Bukovlje na Završnici - še skupinska (foto: Tatjana Rodošek) janov, na desni pa je visoko v snegu ždel Roblekov dom na Be-gunjščici. V zavetju gozda smo pozabili na veter in že stali ob Sankaški koči ter gledali preorane njive in gorenjske kraje vse do Blejskega jezera. Za kočo smo se zakopali v breg in sledili markacijam mimo lovske koče na Gozdecu v hrib podrtih smrek in čezenj levo na nemarkirano stezo pod Smokuškim vrhom, kjer smo prispeli na vrh in potihnili ob čudovitem razgledu na pobeljene vrhove Ratitovca in Julijcev v daljavi ter na rojstne vasi Prešerna, Čopa, Finžgarja in Jalna pod nami. Po poteh navzdol smo hodili previdno zaradi mokrega listja po grapah. Na križišču za preval Golovec smo izbrali pot desno, se med potjo razveselili Stola s Prešernovo kočo pod vrhom ter kmalu prispeli v dolino potoka Završnica, ki je šumel čez pregrado pri mali HE Žingarica. Navzdol grede smo se ustavili ob mali HE Bukovlje in ob akumulacijskem Završniškem jezeru. S poti ob jezeru smo stopili na stezo nad sotesko Završnice in si ogledali vodostan v Rebru. »Završnico so zajezili leta 1915. Voda iz jezera teče po tunelu do vodostana, od tam pa po ceveh v dolino do HE Završnica, ki je sedaj preurejena v tehnični muzej. Delujoča HE Moste na Savi pa še vedno uporablja tudi regulacijski sistem Završnice,« je povedal Viktor, ko smo se razgledovali in čudili objektu nad nami. Nato smo se vrnili do jezera in čez most nad pregrado do avtobusa. Osrčje doline Zavrh mi je zlezlo pod kožo, sem zrla v stene in vrhove nad dolino, preden me je avtobus zazibal v sen, odvzel utrujenost z nog ter odpeljal proti domu. Marija Dolinar Zbrali smo se pred Cankarjevo šolo na Vrhniki. Jutro je bilo hladno in jasno, mi pa polni pričakovanj v dnevu. Po krajšem času vožnje nas je po mikrofonu pozdravila naša Elica na njej lasten način. Pozorno smo prisluhnili vsebini tokratnega pohoda, s postanki za kavico pred Dramljami in o bogati zgodovini ter razvoju Šentjurja. Na griču nas je pozdravila cerkev svetega Jurija. V preteklosti je bilo tam središče kraja, zdaj pa se imenuje Zgornji trg. Pot nas je peljala proti Šentrupertu mimo Fer-leževega mlina, ki je kulturni spomenik z muzejsko zbirko. Na parkirišču so nas pričakali člani Planinskega društva Šentjur z vodnikom Brankom, ki so nam zaželeli dobrodošlico na pristen štajerski način, podkrepljen s šalami, ter izrazili veselje, da smo se pripeljali iz Ljubljane v njihove odročne kraje. Pripravili so nam program, ki nas je vse prijetno presenetil. Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček Po krajši poti pod skalni odlom smo se ustavili pred jamo »pozabljeni ritniški kamnolom«. Pred jamo sta nas pozdravila Aci in Rok s starimi instrumenti. Igrala sta s posebnim občutkom na nam neznane instrumente. V tišini smo prisluhnili igranju »angelskih« melodij. Polni vtisov smo se poslovili in se zahvalili za nepozaben sprejem ter odšli proti parkirišču do avtobusa. Na Resevno nas je spremljal član PD Šentjur, vodnik Branko. Pot je bila primerna za našo skupino po zelenem bukovem gozdu. Po daljši hoji smo prišli do razglednega stolpa na višini 682 m. Stolp, visok 20 m , je bil postavljen leta 1996 s pomočjo sponzorjev in Občine Šentjur. Manjša skupina pohodnikov se je povzpela na vrh. Razgled je na velik del Slovenije. Malo pod vrhom je planinski dom, ki je bil odprt leta 1981. Gradili so ga planinci, sponzorji in Občina Šentjur. Prijazna oskrbnica nas je postregla s pravo domačo gobovo juho in ajdovimi žganci. Naši Ireni smo nazdravili za visok jubilej, zapeli pesem in ji zaželeli varen korak na naših pohodih. Pot v dolino je bila precej krajša. Avtobus nas je čakal v naselju Krajnčica. Nasmejani in dobre volje smo se hitro posedli. Tilčka Hafner Pohodna skupina Zimzelenih na Mrzlici Težko je vodnikom načrtovati pohode v nestalnem in nevihtnem vremenu, ker se morajo prilagajati glede na vremenske razmere, mi pa smo zadovoljni, da lahko hodimo in se družimo. Srečo smo šli iskat proti Savinjski dolini na Mrzlico. V meglenem in mokrem jutru res ni bilo pričakovati kaj prida sonca in tudi lepih razgledov ne, ker so se podile megle sem in tja. Med vožnjo proti Preboldu smo pozorno prisluhnili pripovedovanju izvirnih anekdot in življenjskih zgodb Franca Guzeja, razbojnika Guzaja, saj smo bili ne dolgo nazaj v šenturški občini, kjer se je ta ljudski junak veliko zadrževal. Pred 150 leti je namreč zaznamoval tamkajšnje kraje s kozjanskim Robinom Hoodom. Bali so se ga bogati, revežem pa je pomagal. Soparno vreme je po nočnem deževju nekoliko otežilo hojo s Podmeje, pa nič zato, če smo se malo bolj orosili. Hodimo, da se prepotimo, gibanje pa je za naša leta zelo priporočljivo. Ob pogledu izza ovinka smo se razveselili velikega planinskega doma. Od tam je le še pet minut do vrha Mrzlice z višino 1122 m. Mrzlica je v verigi Posavcev s Čemšeniško planino, Javorjem, Gozd-nikom in Maličem. Vrh z oddajnikom ponuja široke razglede daleč naokoli. Kdor je želel kaj iz kuhinje planinskega doma, je imel na voljo več vrst jedi, ali pa iz svojega nahrbtnika. ga Mihaela, zgrajeno leta 1570. V neposredni bližini stoji vaška lipa. Prvi kal, ki je bil na naši poti, je ograjen in se imenuje Lokva in je na obrobju vasi. Pot nas je vodila do druge kotanje, ki se imenuje Kal pri Čotnih. Pozorno smo poslušali Elico, ki nam je povedala imena tamkajšnjih travniških cvetic in si jih poskušali zapomniti. Omeniti velja tudi menhirje, samostoječe skale, ki smo jih videli v gozdu. Prispeli smo do tretjega kala, Starega kala. Naprej po poti smo se preko zidne škrabe, ki je preprečevala prehod živine, sprehodili do kamnite pastirske hiške. Mian nam je povedal, da je služila pastirjem kot zatočišče pred slabim vremenom. Pot nas je peljala do četrtega kala ali lokve z imenom Ilovca. Po prehojenih še nekaj sto metrih nas je Mlan opozoril na luknjo v tleh, ki dopušča prehod samo enega človeka naenkrat, v notranjosti pa se razširi v čudovito kraško jamo. Večina med nami si jo je ogledala z naglavnimi svetilkami. V gozdovih črnega bora smo si ogledali tudi prikaz smolarjenja. Na poti nazaj v vas smo nazdravili Stanetu za njegov rojstni dan in se ponovno posladkali s pecivom. V vasi Kobjeglava nas je čakal avtobus in nas zapeljali v vas Gorjansko, kjer smo si ogledali vojaško pokopališče 1. svetovne vojne, na katerem je pokopanih več kot 10.000 avstro-ogrskih vojakov različnih narodnosti, ki so padli na soški fronti. Za konec poti smo se zapeljali na izletniško kmetijo Grča, kjer smo se nasitili njihovih dobrot in se zadovoljni odpeljali proti domu. Milena Znidaršič Na izletu po Brkinih Vračali smo se po isti poti. Ker smo bili že večkrat na Mrzlici, poznamo tudi druge poti, pa še preveč spolzko in blatno bi bilo proti Kalu. Med vračanjem je bilo sončno, zato smo se lahko razgledovali proti Savinjski dolini in proti vrhovom nad njo ter na revirje. Ko smo se vozili proti domu, je deževalo. Trojanski krofi pa nas niso prav nič pritegnili po vseh velikonočnih dobrotah. Zapisala Ivanka Sluga Bar j ani na Poti devetih kalov Načrtovani pohodi so letos vprašljivi zaradi vremenskih ujm, zato so se Elica, Milan in Frenk odločili, da bomo prehodili Pot devetih kalov, ki je namenjena spoznavanju in ohranjanju naravne in kulturne dediščine Krasa. V oblačnem jutru smo se z Vrhnike odpeljali proti Primorski. V vasi Kobjeglava smo si ogledali spomenik, postavljen v spomin na padle v NOB, ki je oblikovan kot požgan kraški dom. Na drugi strani trga stoji vodnjak na Goricah. To je ena od dveh javnih »štirn« v Kobjeglavi. Premalo se zavedamo, kako je voda dragocen zaklad. Je bila in bo! Da bi nas na to opomnili, so v okolici dveh vasi Kobjeglava in Tupelče obnovili devet prečudovitih kalov. Milan nam je povedal, da bo Kraševec vedno trpel žejo bolj kot drugi za kazen, ker je bogu ukradel pršut. Lahko rečemo, da sta pršut in teran doma v Kobjeglavi. Ogledali smo si tudi kraško hišo in dvorišče pred njo, imenovano »borjač«. Na vrhu Kobjeglave smo si ogledali cerkvico svete- največjih smo si tudi ogledali z »balkona« pri obnovljeni cerkvici sv. Duha. Dolina z naseljem Brezovica je bila včasih obdelana, dandanes pa so travniki. Za konec nam je vodnik Slavko predstavil delovanje močnega in zglednega Gasilskega društva Materija z lepimi prostori in muzejem gasilstva, hkrati pa so prostori namenjeni tudi za potrebe krajanov. V eni od sosednjih vasi smo imeli v prijazni in dobri gostilni še pozno kosilo in tako sklenili krog naše ekskurzije. Ivanka Sluga Vandrovkena Vremščici Čudovit dan je bil 20. maja, ko smo se Vandrovke, članice DU Vrhnika, odpravile na Vremščico. Enaintrideset pohodnic in štirje pohodniki, ki so nam delali družbo, smo se zjutraj odpeljali proti Pivki in naprej do Košane. Jasno nebo, toplo sonce in naša dobra volja so nas pospremili na pot, ki se je začela iz Ko-šanske doline. Na Vremščico pelje več poti. Mi smo šli po lažji, a smo se večkrat ustavili, se malo oddahnili in hkrati postanek izkoristili za spoznavanje zanimivih cvetic. Že kmalu ob poti so se nam ponujale razne rastline, med njimi peresasta bodalica, ki nam jih je vodička Elica zelo dobro predstavila. Ob enajsti uri smo prispeli do kapelice, se tam malo okrepčali in spočili. Tudi pozvonili smo za srečno pot naprej. Od tam naprej se je narava odprla in nas sprejela v svoj objem. Ni mogoče opisati, to moraš videti in doživeti! Ljubitelji rož uživajo najbolj v maju, saj jih je v izobilju. Čudovite so narcise, potonike, navadni zlati koren, Narava izkorišča svoje ustvarjalne moči in nam ponuja veličastne oblike in prav naš Kras, posebno s Škocjanskimi jamami in udornicami, je dal temu kraškemu območju posebno zaščito in vpis na Unescov seznam. Želeli smo si, da bi z lokalnim vodenjem te kraje pobliže spoznali. Posebno lepa in čista narava nas je najprej očarala nad udornico Velike doline. Skoraj srhljiv je pogled v globel s še vidno reko Reko, ki ponikne prav tam. Prišli smo do razgledišča v Škocjanu nad Malo dolino, od koder je tudi lep razgled na Vremsko dolino. Ob štiri kilometre dolgi površinski soteski reke Reke je nekoč delovalo veliko mlinov in žag, naša pot pa se je nadaljevala proti Kettejevemu Premu. Notranjosti cerkve sv. Helene s poslikavo Toneta Kralja nismo videli, obiskali pa smo Kettejevo spominsko sobo. S Prema smo že opazili naš naslednji postanek pri gradu Turn na turistični kmetiji z zelo lepo okolico in pridelavo ovčjega sira, kjer smo imeli tudi degustacjo. Po ogledu stoletnega mlina v Ilirski Bistrici smo zapustili kraški svet in se podali na flišno pobočje Brkinov, kajti Brkini so kot flišni otok obdani z apnenčastim kraškim svetom. Prelepi razgledi in narava tudi z vrha Brkinov na Artvižah z višino 817m so tisto, za kar se splača popeljati po razgledni sadni cesti po grebenu. Mnogo zanimivosti, anekdot in življenja nasploh v Brkinih nam je med vožnjo pripovedoval naš vodnik, tako da smo Brkine doživeli v vsej lepoti in posebnostih. Z vseh brkinskih poboči se voda steka proti Matarskemu podolju, ki pa je že kraški svet, zato so tam nastale tako imenovane slepe doline in eno шияШШ košeničice, perunike, podkvice, rumeni podraščec, grebenuše, jetičniki ... Hodili smo še dobre pol ure in prispeli na vrh. Vrem-ščica je pogorje, ki se razteza med Senožečami, Pivko in Divačo. Najvišji vrh pogorja je Velika Vremščica. Razgled z vrha sega od Dolomitov, Julijskih Alp, prek Nanosa do Kamniško-Savinjskih Alp ter prek Javornikov, Snežnika do Jadranskega morja. Višina znaša 1027 m. Vremščica je zelo položna in prijazna gora ter primerna predvsem za tiste, ki hodijo v naravo iskat tišino, prijetne sprehode in lepe razglede. Kar težko smo se poslovili od vrha in že smo se morali odpraviti po drugi poti v dolino. Ko smo se vračali, so nas ob poti spremljale čudovite potonike in kar nismo se jih mogli nagledati, kako krasijo naravo. Moj fotoaparat je posnel toliko cvetlic kot še nikoli doslej. Sedaj imam to shranjeno v računalniku in gledam vsakdan ter fotografije z veseljem pokažem še drugim, ki niso doživeli te lepe narave. Dan se je kar hitro obrnil v popoldanski čas in polni lepih vtisov smo se odpravili v prijetno domačo gostilno, kjer smo se okrepčali. Hvala vsem za družbo in upajmo, da bomo kaj tako lepega še videli. Hvala Elici, Milanu in Jožetu. Zapisala in fotografirala: Fani Šurca SREČEN ,0Slovenija ffff Hrvaška Ц ^Italija Vrhnika, 12.-14. 6. 2014 Sodnijski trg, Športni park Vrhnika, Stara cesta... • Sejem dela, okrogle mize, delavnice, družabne prireditve • Sejem eko hrane, predavanja, okrogle mize, primeri dobrih praks, kulturni večer • Ogledi turističnih znamenitosti na Vrhniki in v okolici, športne aktivnosti, okrogle mize, koncerti Več na www.srecanje-it-hr.si »Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina vabila je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.« Evropa za državljane Program sofinancira Evropska Unija )v ZIC Iz blata vstaja nova čistilna naprava. Tehnično zahtevni preboj pod železnico na Lazih. (foto: IT) Zadolžili se bomo za 1,9 milijona evrov Projekt Čista Ljubljanica v naši občini prav lepo napreduje. Po začetnih težavah na barjanskem delu je Gorenjski gradbeni družbi odsek kanalizacije Dol-Laze (drugi del) vendarle uspelo zgraditi do roka ter spraviti ceste in druge površine nazaj v prvotno oz. precej boljše stanje. Skupaj s kanalizacijo na Stari postaji dolžina vodov dosega kar 12 kilometrov, oba odseka bosta občino stala slabih 1,8 milijona evrov. Uradni prevzem bo, kot je predvideno, junija letos, zadnjih nekaj metrov do nove čistilne naprave pa bo premoščenih ob njeni izgradnji. Kljub načrtom tukaj sočasno niso zgradili optičnega omrežja, ker so izvajalci od konce-sionarja bojda zahtevali kar šestkrat višje plačilo, kot ga je ta za polaganje vodov odštel KPV-ju v Ohonici. Stroji so medtem prav tako zabrneli na drugi strani doline. Odsek kanalizacije za vasi Breg in Pako v skupni dolžini 5,5 km bo stal krepkih 1,6 milijona evrov, družna ekipa Rekon-CPK-Pondus pa naj bi ga zgradila do konca leta 2014. Na mestu stare čistilne naprave, kjer se bosta oba kraka združila, je izvajalec - gre znova za združeno ekipo Godina-Hidroinženiring-CID, ki pa ima na gradbišču pravzaprav kader bivšega Kraškega zidarja - ravno te dni postavil temelj za sodobno, membransko čistilno napravo za 6.000 enot. Zanjo bomo davkoplačevalci odšteli skoraj 3,1 milijona evrov. Konec leta naj bi že zagnali prvo, poskusno fazo, tedaj pa se bodo začeli na zgrajene odseke priključevati tudi objekti, približno 200 na Dolu, Lazih in Stari postaji ter 150 na Bregu in Pakem. Če bo ta faza uspešna, bodo začeli rušiti preostali del stare čistilne naprave (biodiskov) in drugo fazo gradnje nove naprave. Malce bolj pa se bo zavlekla izgradnja centra za ločeno zbiranje odpadkov, kjer so pred kratkim zaključili zemeljska dela, na vrsti pa je petletno čakanje in spremljanje posedanja terena. Seveda tu, v nasprotju s prej naštetimi deli, ne gre za projekt Čista Ljubljanica, torej bo tudi financiranje izgradnje verjetno zgolj občinsko breme. V primeru kanalizacije in čistilne naprave bosta mamutski del sredstev, priznanih nam je bilo 90 % sofinanciranja, sicer povrnili EU in Republika Slovenja, a bo borovniška občina kljub temu kar tenko piskala, saj mora vseeno zbrati dodatnih 1,9 milijona evrov za lastni del in vse dodatne neupravičene stroške. Velik del denarja sicer nameravajo zbrati s priključnino, ta naj bi po prvih projekcijah za posamezni objekt znašala približno 1.800 evrov in več. Ker pa se le s tem borni prihodki občinskega proračuna ne bi dovolj okrepili, je marca na predlog občinske uprave občinski svet odobril zadolževanje občine v višini 1.900.000 evrov, seveda za namen finančnega pokritja evropskega projekta Čista Ljubljanica. Damjan Debevec, občinski svetnik, O b v e s t i l o ! Občinski svet Občine Borovnica je na 23. redni seji dne 22.05.2014 sprejel osnutek Odloka o programu opremljanja za obstoječo komunalno opremo in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Borovnica ter ga posredoval v enomesečno javno obravnavo. Besedilo odloka je objavljeno na spletni strani občine Borovnica. (borovnica.si). Pisne predloge in pripombe na osnutek odloka lahko pošljete na naslov: Občina Borovnica, Paplerjeva ulica 22, Borovnica, ali na obcina@borovnica.si do vključno 26.06.2014. Javna predstavitev osnutka odloka bo v sredo, 11.06.2014 ob 19.00 uri v OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica. OBČINA BOROVNICA Tri nove hitrostne ovire Borovnica je dobila tri nove hitrostne ovire oziroma "ležeče policaje". Odbor za preventivo in vzgojo v cestnem prometu se je izmed številnih pobud odločil, da občini, poleg obstoječih hitrostnih ovir pred šolo in telovadnico Partizan, predlaga postavitev še dveh na Rimski cesti ter ene v križišču Za-larjeve ceste in Mejačeve ulice. Prebivalci Rimske ceste so sicer v lanskem dopisovanju z občino zahtevali kar sedem hitrostnih ovir, a se je nato ta odločila za postavitev le dveh - na začetku in koncu "Platov", odseka, ki je po pričevanju domačinov postal nekakšen "poligon za hitrostno preizkušnjo". Tretja ovira, v glavnem križišču pod stebrom viadukta, pa je bila poleg tiste pred šolo verjetno tudi najbolj potrebna. Ta prehod namreč pločnik povezuje s pogosto močno zaraščeno (in nepregledno) stezico, ki se na drugi strani Zalarjeve ceste, čez t. i. Karpate, vzpne proti Stari postaji, in od nekdaj predstavlja varnostno tveganje. Nesrečen splet okoliščin je prav tu februarja 2012 botroval prometni nesreči, v kateri sta bila poškodovana dva devetletnika. S postavitvijo novih ovir, za katere je v letošnjem proračunu predvidenih 6.000 EUR, je upati, da takih tragedij ne bo več. Damjan Debevec, foto: DD Pomoč družini na domu v Občini Borovnica Ko ugotovimo, da potrebujemo pomoč druge osebe pri dnevnih ali gospodinjskih opravilih oz. jo potrebujejo sorodniki ali prijatelji, se običajno znajdemo v zadregi. Ne vemo, kakšne oblike pomoči so nam na voljo in kako si jo zagotoviti. V Občini Borovnica je pravi naslov za to Zavod za socialno oskrbo Pristan, ki storitev pomoč družini na domu v občini izvaja od 1. januarja 2014. Zavod Pristan je izvajanje storitve prevzel od prejšnjega izvajalca, Centra za socialno delo Vrhnika, in tako so uporabniki, ki so že prejemali pomoč, prešli pod njegovo okrilje. V letošnjem letu pa se je v Občini Borovnica za pomoč na domu odločilo še nekaj upravičencev. Pomoč na domu se uporabnikom ponudi v skladu z njihovimi željami in potrebami. Obseg in vrsto storitve opredeli strokovni delavec skupaj z uporabnikom. Vsak uporabnik je upravičen do štirih ur pomoči na dan oz. dvajset ur na teden. Do pomoči na domu so upravičene osebe, starejše od 65 let, osebe s statusom invalida ter druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege. Nadalje so do storitve upravičeni kronično bolni in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki so po oceni centra za socialno delo brez občasne pomoči druge osebe nesposobne za samostojno življenje, ter hudo bolni otroci in otroci s težko motnjo v duševnem in telesnem razvoju, ki niso vključeni v organizirane oblike varstva. Oblike pomoči na domu V okviru socialne oskrbe na domu Zavod Pristan izvaja storitve, ki so navedene v 6. členu Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev. Pomoč se prilagodi potrebam in željam posameznega uporabnika in obsega naslednje sklope opravil: - gospodinjska pomoč (prinašanje toplega obroka hrane, nabava živil, pomivanje posode, osnovno čiščenje bivalnega prostora, postiljanje ...) - pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih (pomoč pri umivanju, kopanju, hranjenju, oblačenju .) - pomoč pri ohranjanju socialnih stikov (spremljanje upravičenca k zdravniku ali pri drugih nujnih obveznostih, vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, sorodstvom ...) Uporabnik, ki bi želel koristiti storitev pomoč družini na domu, oz. njegov svojec ali pooblaščenec lahko vsak dan med tednom pokliče v Zavod Pristan, na telefonsko številko 01/547 95 79 ali 031 702 698. Strokovna delavka Nada Jerala se bo z uporabnikom pogovorila o konkretnih potrebah in željah ter ga nato obiskala na domu. Prednost te oblike pomoči starejšim je tudi v cenovni dostopnosti. Cena storitve pomoč družini na domu za uporabnika v Občini Borovnica je 4 EUR na uro. Šest požarov v dveh letih Zgrabili so borovniške požigalce Po skoraj treh letih sumljivih požarov so vrhniški policisti vendarle stopili na prste štirim požigal-cem, ki naj bi po prvih izsledkih v borovniški občini izvedli šest požigov in povzročili za 41.500 evrov premoženjske škode. Ena najbolj žalostnih epizod novejše borovniške zgodovine se je začela pred približno tremi leti. Požari v Borovnici niso nikakršna novost, najsi gre za travniške, dimniške ali večje, kot je bil tisti v osnovni šoli, a še nikdar se gasilcem ni bilo treba spopadati z rdečim petelinom tako pogosto kot v letih od 2011 do 2013. Ko je v letu 2012 skorajda vsak mesec, praviloma konec tedna, nekje gorelo in je s pogorišč na daleč smrdelo po požigu, so se obupani in živčno razrvani prebivalci ter še posebej lastniki gospodarskih poslopi začeli celo organizirati v "vaške straže". A ne glede na številne očitke varuhi zakona v tem času niso tavali v temi, sumljive požare so intenzivno preiskovali vse od januarja 2011 in se počasi, dokaz za dokazom, obvestilo za obvestilom, bližali hudodelcem. V letošnjem letu je bilo dokaznega gradiva dovolj in na zaslišanje so privedli štiri osumljence, stare od 18 do 20 let, vse domačine in za nameček še člane domačega prostovoljnega gasilskega društva. Slišati je, da naj bi pod težo dokazov vsi štirje priznali svoja dejanja, četudi zdaj vsaj dva od njih zanikata, da bi dejansko požigala. Kakorkoli že, vseh požarov v teh letih omenjeni menda vendarle niso zagrešili. Na pristojno tožilstvo so policisti zoper njih podali kazenske ovadbe zaradi sumov storitve kaznivih dejanj požigov (po členu 222 KZ-1B) oziroma poškodovanj tuje stvari (po členu 220 KZ-1B), in sicer za zgolj šest požarov, ki so v skupnem seštevku povzročili približno 41.500 evrov materialne škode. Epopeja "vikend piromanov" se je začela 18. aprila 2012, ko so Turističnemu društvu Borovnica zažgali leseni objekt na večnamenskem prostoru v Mavčevi dolini. Nastalo je za 500 evrov škode. Mesec dni pozneje, 7. maja, so v nočnih urah znova napadli zabojnike za smeti na ekološkem otoku ob Borovniš-čici pri Jelah in KPV povzročili za 2.500 evrov škode. Ko so 2. septembra 2012 plameni zajeli z balami napolnjeni gospodarski objekt v Brezovici pri Borovnici, je škoda poskočila v nebo. Četudi se je z ognjem spoprijelo štirideset brezoviških in borovniških gasilcev, je pogorelo približno 30 ton suhe krme in ena nakladalka, v skupni vrednosti 15.000 evrov. Stalna pripravljenost gasilcev je pripomogla, da so se teden dni pozneje, 8. septembra, hitro, že v jutranjih urah odzvali na podtaknjeni požar v Borovnici, kjer so nepridipravi z gorivom polili in zažgali otavo pod kozolcem ob Paplerjevi ulici. Ogenj so hitro pogasili, zato je bilo škode "zgolj" za okrog 1.000 evrov. Dosti hujše, kar 20.000 evrov težke posledice pa je pustil podtaknjeni požar na Kranjčevi hiši na Paplerjevi ulici, 7. septembra 2013, praktično ob obletnici prejšnjega požiga. Plameni so dodobra zdelali prvo nadstropje, podstreho in ostrešje stavbe. Dva tedna zatem, 21. septembra, so se ljubitelji plamenov znova lotili ekološkega otoka ob Borovniščici pri Jelah. Pogoreli so vsi zabojniki v vrednosti 2.500 evrov. Kakšne sprevržene načrte je glede tuje zasebne in javne lastnine še kovala omenjena četverica, lahko zgolj ugibamo, saj so jim jih z načrtnim in vztrajnim delom prekrižali varuhi reda in zakona. Pretresljivo spoznanje, da gre za prostovoljne gasilce, je botrovalo njihovi takojšnji izključitvi iz matičnega društva, zadeva pa je močno zatresla tudi politično sceno, saj so bili dotični tudi v podmladku ene od borovniških političnih strank. Damjan Debevec Povabilo za sporočanje podatkov NUSZ Zaradi razveljavitve Zakona o davku na nepremičnine se bo za leto 2014 odmerilo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ). Vse zavezance za plačilo NUSZ prosimo, da sporočite morebitne spremembe podatkov: - spremembo zavezanca - spremembe lastništva po darilnih pogodbah ali sklepu o dedovanju - spremembo površine - spremembo vrste dejavnosti - spremembo namembnosti prostora ali objekta Spremembe nam sporočite pisno ali osebno na sedežu občine do 12. 6. 2014. Če zavezanci nastalih sprememb ne boste sporočili, bomo za odmero uporabili podatke, s katerimi razpolaga občina. OBČINA BOROVNICA O B V E S T I L O Na spletni strani Občine Borovnica (Borovnica.si) bo v mesecu juniju 2014 objavljen javni razpis za prodajo 14 parkirišč med Mejačevo ulico 11a in Gradišnikovo ulico 10 v Borovnici. OBČINA BOROVNICA Nov servisni jašek "ranžirne" postaje Nekoč je bil steber viadukta. Nebodigatreba borovniški viadukt V teh dneh, ko se po vseh vogalih spletajo govorice, ena bolj čudaška od druge, da bo ponovna elektrifikacija od Borovnice do Pivke končana šele po dveh letih, pa da bo potniški promet proti Kopru stekel šele s koncem leta, in ko vlada jemlje železniška investicijska sredstva za plačilo subvencij vozovnic, katerih cene je sama dvignila, je na železniški postaji v Borovnici zagr-mela težka mehanizacija. Z veliko žlico so se "železničarji" polotili odstavnega tira, kjer je pred desetletji kraljevala muzejska parna lokomotiva, dokler je niso zdelali vreme, vandali, še najbolj pa nezainteresiranost lokalcev za takšno znamenitost v domačem kraju. Odločili so se, da zgradi- jo servisni jašek za oskrbo lokomotiv, da jim jih ne bi bilo treba za vsako figo voziti v Ljubljano, s tem pa so le okrepili govorice, da bo začasnost "ranžirne" postaje v Borovnici precej trajnejša, kot je sprva kazalo. Za takšen poseg so seveda pridobili vsa potrebna soglasja pristojnih institucij, o tem sploh ne gre dvomiti (v nasprotnem primeru toliko slabše za dvom), in so potemtakem vedeli, da bodo na tej lokaciji po le nekaj decimetrih naleteli na spodnji del enega od stebrov veleznamenitega (in zaščitenega) borovniškega viadukta. Verjamemo, da so v skladu s strokovnimi smernicami in preteklo prakso (tisto okrog leta 1946) najdbo razstavili na osnovne gradnike, ki zdaj nebogljeno ležijo v kupčkih okrog gradbene jame. Ali se bo zanje našel kak interes lokalne oblasti, ki s plastičnim opozorilnim trakom že zgledno skrbi za edini preostali steber viadukta in je zgledno pospravila tudi ostanke železniške dediščine, ki so bili v napoto kanalizacijskim cevem na Stari postaji? Kdo ve, "železničarji" jih verjetno prav dolgo ne bodo gledali. Manjka jim le še spominkov na zasebno družbo "Južna železnica", družbo, ki je železno cesto obvladovala dobrega pol stoletja in je potniški promet proti Trstu v najhujših razmerah ustavila za največ nekaj dni. Damjan Debevec, foto: DD Začelo se je pred 21 leti. Po prvomajskem kresovanju se prileže pasulj na Župenci. Prvomajska "okupacija" Župence Tiha in mirna jasa Župenca, umaknjena za rob gozdnatega hrbta med Planino in Krimčkom, je prvega maja, na praznik dela, znova oživela. Težki oblaki in dežne kaplje, ki kresova-njem na večer pred tem niso prizanesli, so se prvomajskemu jutru na široko ognili. Iz jutranjih meglic je vstal čudovit dan, in še preden je iz vojaške kuhinje pridišalo po sveže kuhanem pasulju in domačih klobasah, so po številnih poteh in stezicah, ki se stekajo na Župenci, že pričeli kapljati posamezni pohod-niki. Iz teh so zrasle povorke, ki so še pred poldnem napolnile prireditveni prostor. Skoraj desetina prebivalstva naše doline je znova pokazala, da več kot 20-letna tradicija, ki jo je poleg drugih aktivnih Borovničanov začel prvi predsednik Turističnega društva Borovnica, Jože Petrovčič, nikakor ni za "staro šaro". Večina je prišla peš, drugi so se odločili za priložnostni kolesarski vzpon, spet tretji so izkoristili prevoznost gozdnih cest, obiskali pa so nas tudi konjeniki. Prijeten dan ter dobra jedača in pijača so pri mizah že kmalu iz grl izvabili pesem, "muskontar" je na plano potegnil harmoniko in druženje se je zavleklo še Prevoz, dostojen mlade gospode v pozen popoldan. Vodstvo TD Borovnica, vidno zadovoljno z odzivom domačega občinstva, se je ob tej priložnosti zahvalilo za neprecenljivo pomoč prijateljskih društev PGD Brezovica pri Borovnici, OZVVS Vrhnika - Borovnica, Konjeniškega društva Vrhnika, lastnih članov ter drugih prostovoljcev, brez katerih prireditev nikakor ne bi uspela. Damjan Debevec, foto: DD Nadomestna cesta za Jele v gradnji Brata Debevec hitro napredujeta proti Jelam. Po dolgih letih načrtovanj, prerekanj, petici in urgenc je maja vendarle stekel projekt izgradnje novega intervencijskega dostopa za zaselek Jele. Obstoječi železniški podvoz je namreč kljub poglobitvam premajhen za vsa večja interventna vozila (predvsem gasilce), ki so si morala pot zato vedno znova utirati čez službeni železniški prehod na borovniški železniški postaji. Če so bile tod v preteklosti še največja preglavica zaklenjene zapornice in posledična "prerekanja" s Slovenskimi železnicami zaradi poškodovane lastnine, pa v tem času prečkanje taistega prehoda predstavlja skorajda misijo nemogoče, saj na sedanji "ranžirni" postaji vsaj na enem tiru vedno stoji vsaj ena kompozicija, čakajoča na prepenjanje. V deževnem obdobju pa je ta prehod prebivalcem Jel predstavljal pravzaprav edino vez s preostalim svetom, saj nizko umeščeni podvoz ob malce višjem vodostaju bližnje Borovniščice redno zalije voda. No, občina je lani vendarle našla skupni jezik z lastniki zemljišč, po katerih vodi poljska pot, speljana skozi drugi železniški pod- voz, slabih 350 metrov gorvodno od Jel, v Sušcu, meseca maja pa so stekla gradbena dela. Nova cesta, ki bo proračun stala do 20.000 evrov, bo zgolj v makadamski izvedbi, razen intervencijam pa bo namenjena tudi dostavi z večjimi tovornimi vozili in zimski službi. Damjan Debevec, foto: DD Občani v vse boljši formi Spomladanski test hoje je za nami. Kot vedno ga je za nas pripravila nadebudna ekipa zdravstvenopreventivnega centra Zdravstvenega doma Vrhnika. Odziv občanov treh občin je bil kar soliden, več kot sto udeležencev so našteli. Borovni-čani so se izziva udeležili 16. maja v Brezovici pri Borovnici, Vrhničani in Log-Dragomerčani pa dan pozneje, prvi na Stari Vrhniki in drugi pri osnovni šoli v Dragomerju. Test hitre hoje na 2 km (hitrost seveda variira od posameznika do posameznika), ki je pretežno namenjen starostni skupini od 20 do 65 let, omogoča udeležencem spremljanje lastnega fitnes indeksa, ki ga izmeri za to usposobljeno zdravstveno osebje. Seveda je osebje na voljo tudi za dodatne nasvete, kako izboljšati telesno pripravljenost ter katerim pastem se ob tem izogniti. Organizatorka Uršula Debevec ponosno ugotavlja, da se je fitnes indeks rednih udeležencev v zadnjih desetih letih "bistveno izboljšal", želi pa si, da bi se za merjenje tega odločilo še več občanov. Dogodku na rob se je zahvalila gasilcem iz Brezovice pri Borovnici in s Stare Vrhnike ter g. Juretu iz Osnovne šole Log - Dragomer, ki nesebično zagotavljajo materialne pogoje za izvedbo testa. Jeseni nas sicer poleg rednega testa znova čaka tudi Cooperjev tekaški test (na 2.400 m). Tekači, vabljeni! Damjan Debevec Srečanje na Malem Srebotniku Tudi letos smo se kljub slabemu vremenu na prvo majsko soboto, kot vsako leto, v velikem številu zbrali na Malem Srebotniku, pri spomeniku ustanovitve Faškarske čete. Kot piše na spominski plošči, so se na tem kraju 4. maja 1942 zbrali možje in fantje vasi Breg in Pako ter ustanovili 2. četo Bataljona Ljuba Šercerja. Preprosto so jo imenovali Faškarska četa. Občinsko društvo ZB za vrednote NOB Borovnica praznuje 4. maj kot svoj praznik. Kulturni program so pripravili člani in članice društva. Recitirali so verze partizanskih pesnikov. Program sta popestrila violinistka in kitarist. Župan Borovnice, tovariš Andrej Oce-pek, je v svojem nagovoru navedel del spominov enega od ustanoviteljev te enote, Viktorja Kirna. Takrat se je tu zbralo 40 borcev, večina z Brega in Pakega. Dva sta bila doma iz Bo- Spomenik 2. četi Bataljona Ljuba Šercerja na Malem Srebotniku (vir: Peter Palčič) rovnice, eden pa z Verda. Petnajst jih je do konca vojne padlo. Nekaj je bilo udeležencev legendarnega pohoda XIV. divizije na Štajersko. Več jih je do konca vojne opravljalo pomembne in odgovorne dolžnosti v enotah NOV. Prebivalci vasi Breg in Pako so svobodo drago plačali. Iz obeh vasi je v NOB padlo 14 borcev. Obe vasi so Italijani izselili 2. julija 1942 in ju dokončno požgali 2. avgusta 1942. Pogorelo je 10 hiš in 30 gospodarskih poslopij. Zaplenili so 200 glav živine. V internacijo so izselili 255 prebivalcev, od katerih jih je tam 5 umrlo. Več vaščanov so ustrelili kot talce. O vseh žrtvah priča spomenik sredi vasi. Župan je nagovor končal z besedami Viktorja Kirna, ki je dejal: "To se ne sme nikoli pozabiti." Slavnostna govorka je bila evropska poslanka Tanja Fajon. Najprej se je spomnila tistih, ki so se leta 1941 uprli okupatorju. Tistih, ki so se z neomajnim tovarištvom, ne glede na svoje politične, verske ali druge nazore, povezali v silo, ki je ohranila slovenstvo. Dokler se bomo tega zavedali in bomo o tem govorili, ne bo noben domobranski spomenik spremenil ne duha ne črk zgodovine. V nadaljevanju je prikazala Evropo zdrave družbe in zdravega duha, kot si jo predstavlja in za kakršno se zavzema. Dolgoletnemu praporščaku Remigiju Bedenu smo vročili zasluženi znak praporščaka. Razšli smo se z mislio, da se naslednjič zopet srečamo tu, na tem, kot je dejal župan, za Bre-žane "svetem kraju". Občinsko društvo ZB za vrednote NOB Borovnica HUD Karel Barjanski vabi na ogled nove razstave Zopet smo prišli do konca naših ustvarjalnih uric, ki smo jih začeli izvajati oktobra. Že pust in hladen mesec je bil. V nasprotju z vremenom pa se naša želja po likovnem znanju še ni dokončno ohladila. Ko se ozremo nazaj v letošnje leto, ugotavljamo, da smo stopili na nam še neznano ustvarjalno pot. Še vedno nas družita strast in želja po učenju in ustvarjanju, zato lahko z gotovostjo trdimo, da ni še konec! Glede na naše prvo srečanje z ogljem, svinčnikom in papirjem smo že zelo napredovali. Naučili smo se že velik del teorije in prakse. Od osnovnih likovnih prvin smo prešli na malo zahtevnejše delo. Začeli smo se spoznavati z barvami, ki so nam delale nemalo preglavic. Pa vendar lahko danes z zadovoljstvom pokažemo svoja dela, v katera je vloženo veliko ur in trdega dela, potrebnih je bilo tudi nemalo kompromisov. Znanja smo Franja Mekinda, Mateja Kralj, Tanja Žitko in Marko Lipuš prejemali in jih še bomo od dipl. slikarke Natalije Ambrožič Lani. Zdaj nadaljujemo v svojih, za nekatere prvih barvno-kolorističnih delih. Če smo se v prvi polovici leta še spogledovali z risbo in nekaj barvnimi toni, danes svoja dela izražamo v številnih odtenkih in barvnih polnostih. Zato vas vabimo na odprtje razstave naših del z naslovom Ni še konec. Oglejte si naše napredovanje in ga sami ocenite. Razstavo bomo odprli 6. junija 2014 ob 19.00 v galeriji Barje, na ogled pa bo vsak ponedeljek in četrtek od 18.00 do 20.00, vse do 10. julija. Za likovno sekcijo HUD Karel Barjanski: Jože Zorman Foto: Jože Pristavec O KRESI SE DAN OBESI... O KRESI SE LEPE STVARIDOŽIVE... O KRESI SE POD LAŠKARJEV KOZOLEC GRE... Letos pride tudi ŽUPANOVA MICKA (igra v dveh dejanjih) Zapeli ji bodo domači ljudski pevci, FANTJE NA VASI. Dobimo se v torek, 24. junija 2014, ob 20.00 v Zabočevem pri Borovnici. Vstopnina: 7 EUR, za otroke je vstop prost. www.ekolaskar.com/podjetje-vivian Srečanje upokojencev pod Bizjakovim kozolcem Društvo upokojencev Borovnica 19. junija organizira ob 12. uri za svoje člane družabno srečanje v Ohonici "Pod Bizjakovim kozolcem". Za jedačo in dobro voljo bo poskrbljeno. Pridite, ne bo vam žal. Prijave v prostorih društva do 17. junija. Ob prijavi se plača kotizacija 10 € na osebo. "Kačani" priredili prvo gasilsko tekmovanje za mladino V soboto, 26. aprila, smo "Kačani" prvič organizirali gasilsko tekmovanje - gasilsko orientacijo za mladino. Kljub začetnemu strahu, kako bomo tekmovanje izvedli, je to potekalo gladko, brez zapletov. Od trenutka, ko smo izvedeli, da GZ Vrhnika išče organizatorja gasilskega tekmovanja v orientaciji za mladino, smo bili odločeni, da se prvič v zgodovini društva tudi sami soočimo s tem. Priprave smo začeli že tri tedne pred tekmovanjem. Iskanje ekipe, ki bi pomagala pri izvedbi, ni bil mačji kašelj. Napovedano slabo vreme nam je zadnji teden zagrenilo priprave na tekmovanje. Postavitev šotorov in kontrolnih točk ni bila najlažja naloga za naše pridne fante, saj "pretentati" tudi vreme. Tako je kljub napovedanemu slabemu vremenu na nas posijal tudi kakšen sončni žarek. V soboto, 26. maja, pa je šlo zares. Ekipe so začele prihajati okoli osme ure. S pomočjo naših veterank nam je kljub pomanjkanju parkirnih prostorov uspelo urediti tekoč promet. Prve ekipe tekmovalcev so na teren odšle ob 9. uri. Zatem se je zvrstilo vseh 61 prijavljenih ekip iz GZ Vrhnika. Tekmovanje se je končalo z manj- Drašlerju, pridnim domačim gasilcem in našim zagnanim veterankam. Brez vaše pomoči ne bi šlo. Poleg organizacije gasilskega tekmovanja v orientaciji pa je bilo v našem društvu tudi sicer zelo pestro. V marcu (21. 3.) smo izvedli vajo poveljstva Občine Borovnica. Vaja je potekala v Zabočevem, na kmetiji Pr' Laškarju, kjer je gorel objekt s sončno elektrarno, pri čemer se je nekaj ljudi poškodovalo. Sodelovala so štiri društva, PGD rovnica. Očistili so okolico gasilskega doma in poskrbeli za čistejši breg potokov Prušnica in Šumnik. V soboto, 10. maja, so se naše pionirke udeležile pokalnega tekmovanja za Memorial Matevža Haceta (trening pred državnim tekmovanjem) v Podlipi. Osvojile so prvi dve mesti in naše vitrine s pokali dodatno obtežile z zlatim in srebrnim. Že čez teden dni pa so se preizkusile na državnem tekmovanju v Ormožu. Dosegle so 12. in 44. mesto. Slednje je bilo po- Pionirke na treningu pred državnim prvenstvom v Podlipi Pionirke na državnem tekmovanju v Ormožu Prvošolci na obisku so morali na slabo dostopen teren opremo peljati s traktorji ali pa jo nesti peš. Poleg organiziranja gasilskega tekmovanja se je v našem društvu ravno teden pred tekmovanjem ogromno dogajalo; obiskali so nas prvošolci OŠ dr. Ivana Korošca iz Borovnice in dopoldan preživeli v naši družbi. Poleg tega so imele naše ekipe mladine še zadnje vaje pred sobotnim tekmovanjem. Pripraviti 12 ekip, ki bodo sodelovale na tekmovanju, ni kar tako. Potrebno je bilo ogromno dogovarjanja. A z dobro voljo nam je uspelo šo zamudo zaradi ekip, ki so se izgubile na poti, a so se na srečo varno vrnile na cilj. Na podelitvi medalj se je zopet potrdil rek, da smo Kačani "prva liga", saj imamo prav v vsaki kategoriji (v katerih smo tekmovali) ekipo, ki se je uvrstila tudi na regijsko tekmovanje v gasilski orientaciji. Zahvale za vso pomoč in spodbude gredo vsekakor podpoveljniku GZ Vrhnika Zvonetu Bastardi, predsedniku MK GZV Boštjanu Brajoviću, našemu domačemu poveljniku Damjanu Turšiču (Kopitu), našemu predsedniku Jožetu Borovnica, PGD Breg - Pako, PGD Kamnik pod Krimom in PGD Brezovica pri Borovnici. Ura javljanja požara ni bila znana, saj so gasilci na ta način preverjali realen odzivni čas. Vajo so uspešno opravili. Le dan pozneje je društvo že tradicionalno organiziralo prireditev ob materinskem dnevu oz. dnevu žena. Bogat program je tako kot vsako leto vodila ga. Metka Pristavec Repar. Za veselo vzdušje pa je poskrbel ansambel Livada. Konec meseca so se tudi člani našega društva odzvali na čistilno akcijo, ki jo je organiziralo TD Bo- sledica pomanjkanja športne sreče in prevelike treme pred nastopom. Istočasno so se tekmovanja za pokal Notranjske, ki je potekalo v Logatcu, udeležile naše veteranke in zasedle 6. mesto. Naj bo njihova zagnanost zgled vsem nam, predvsem pa novi ekipi veteranov. Skratka, v našem društvu se neprestano nekaj dogaja. Če ne verjamete, nas le obiščite in pokukajte v dvorano, kjer je zdaj postavljena nova vitrina za pokale in dosežke. NAPOMOČ! Za PGD Brezovica pri Borovnici Karmen Pirnat Državni finale v planinski orientaciji Borovničani znova med najboljšimi v državi Borovniške ekipe so na letošnjem Slovenskem planinskem orientacijskem tekmovanju (SPOT) podobno kot lani posegle po najvišjih mestih. V kategoriji C, v kateri tekmujejo mladi od 1. letnika srednje šole do vključno 18. leta, je ekipa Planinskega društva Borovnica osvojila prvo mesto, v družinski kategoriji F pa je osvojila Zmagovalna borovniška ekipa v kategoriji C - skrajno desno načelnik MK PZS Matej Ogorevc 3. mesto. Borovniško planinsko društvo je na državnem finalu v planinski orientaciji, ki je letos potekal 17. in 18. maja na območju Prebolda oziroma v organizaciji savinjske območne planinske orientacijske lige, sodelovalo še z nekaj ekipami. Ekipa v kategoriji В (učenci od 7. do vključno 9. razreda osnovne šole), v kateri je bila po številu uvrščenih ekip najostrejša konkurenca, je zasedla 4. mesto, ekipa v kategoriji C (od 19. leta do vključno 26. leta) je bila 5., ekipa v kategoriji E (člani nad 40 let) je bila 9., ekipa v kategoriji A pa je kljub najdenim vsem točkam zaradi preseženega dovoljenega časa žal ostala brez uvrstitve. Tekmovanje je potekalo na območju Prebolda, Liboj in Griž, na savinjskih vršacih pod Mrzlico (1.122 m). Za najzahtevnejše kate-gorje je tekmovanje tako kot običajno potekalo dva dni, pomerile so se na dveh dnevnih in eni nočni tekmi, za preostale kategorije pa en dan. Skupno je na tekmovanju sodelovalo okrog 80 ekip s tremi do petimi člani iz sedmih področnih planinskih orientacijskih lig iz vse Slovenje. Na vsakem državnem tekmovanju se po navadi preverja tudi znanje iz vnaprej določenih tem iz okolja, v katerem poteka tekmovanje. Letos se je tako poleg znanja iz planinske teorije, prve pomoči, orientacije, rastlinstva in živalstva preverjalo tudi znanje o hmeljarstvu ter rudarstvu v Zabukovici in Libojah. Organizatorji SPOT 2014, to so bila planinska društva iz savinjske lige v sodelovanju z Mladinsko komisijo pri Planinski zvezi Slovenje, so svoje delo opravili odlično, ponagajalo je le vreme na prvi dan. Pri tem velja omeniti, da bo prihodnje leto organizacija državnega tekmovanja pripadla gorenjsko-dolenjski območni ligi, v kateri med najbolj orientacijsko aktivna društva spada tudi PD Borovnica. Zaključnega dela državnega tekmovanja se je sicer udeležil tudi aktualni predsednik Planinske zveze Slovenje, Bojan Rotovnik, ki je spomnil, da bodo planinska orientacjska tekmovanja v Slovenji prav v prihodnjem letu beležila 60-letnico obstoja. Poleg tega je povedal, da že potekajo resni pogovori, da bi se v prihodnjem letu organiziralo tudi balkansko planinsko orientacijsko prvenstvo, edino tovrstno na vsem svetu. Nanj bi se glede na doslej izraženi interes uvrstile najboljše ekipe iz Slovenje, Srbije, Hrvaške, BiH in Črne gore, potekalo pa naj bi v jesenskem času. Aljoša Rehar v Na Javornik nad Crnim Vrhom Na velikonočni ponedeljek smo se ob 8. uri zbrali na železniški postaji. Vesele družbe slabo vreme ni motilo. Z jeklenimi konjički smo se odpeljali na Šajsno ravan, kjer je bilo naše izhodišče. V krogu smo se ogreli, nato pa krenili proti cilju. Žled je tudi tukaj pokosil kar nekaj mogočnih dreves. Na planinski poti pa nismo imeli težav, saj je lepo urejena in počiščena. Tokrat so bili na čelu naše četice mlajši planinci. Tako so imeli priložnost, da so s pomočjo zemljevida in kompasa poiskali pravo pot. Vsak njihov korak in odločitve pa je spremljal vodnik. Pri koči nas je za trenutek pozdravilo celo sonce, katerega smo se zelo razveselili. A vztrajna megla, ki se je preganjala vse okrog, nam ni pustila uživati in ga je hitro prekrila. Že smo vlekli malico iz nahrbtnikov, da bi se okrepčali, pa so nam nosove zmočile prve kaplje. Umaknili smo se v toplo zavetje koče. Dež ni prenehal, a tudi mi smo mu pokazali svojo vztrajnost in se povzpeli še na stolp. Pravega užitka nismo bili deležni, saj nam je megla zakrila ves pogled na Alpe, proti Snežniku, Primorski ... Vrh smo prepustili štajerskim planincem, ki so nas dohiteli. Do avtomobilov smo se vrnili po krožni poti. Naš naslednji izziv je Ratitovec. Se vidimo, kajne. Za PD Borovnica Tatjana Pečlin Dež nas ne ustavi. Vrtec praznuje Letos praznujemo 60 let organizirane predšolske vzgoje v Borovnici. Kratek potep po njeni zgodovini nas popelje do daljnega leta 1954, ko se je na "stari postaji" v Drašlerjevi hiši odprl prvi oddelek za 23 otrok. Zaradi slabih materialnih pogojev se je vrtec nekaj let pozneje preselil v središče vasi, v prostore sedanje knjižnice in Karitasa. Med prvimi v Sloveniji je uprava vrtca leta 1967 organizirala tudi malo šolo. Vrtec je v sedemdesetih letih deloval pod okriljem osnovne šole, leta 1977 pa se je vključil v Vzgojno-varstveni zavod Vrhnika. V šolskem letu 1980/81 se je s pomočjo tovarne Fenolit na Bregu zgradil montažni vrtec. Leta 1982 je bila ustanovljena tudi varstvena družina, ki je nudila varstvo za najmlajše otroke, stare od enega do treh let, saj v starem vrtcu ni bilo jasli. Čedalje večje število otrok je botrovalo uvedbi samoprispevka občanov in s temi sredstvi se je končno zgradil nov vrtec, ki je svoja vrata odprl 9. marca 1991, vključeval pa je tudi jaslične oddelke. Postopoma so se prostori uredili tudi v mansardi vrtca in leta 1996 smo postali samostojen zavod z desetimi oddelki otrok. Z uvedbo devetletke se je število otrok v vrtcu zmanjšalo, zato je 1. januarja 2005 vrtec prišel pod okrilje osnovne šole. Zadnja leta število otrok spet narašča. Najprej se je za en oddelek najmlajših uredilo nekdanje stanovanje v osnovni šoli. Leta 2012 je občina temeljito prenovila vrtec na Bregu. Jeseni 2013 smo z evropskimi sredstvi realizirali energetsko prenovo centralnega vrtca na Paplerjevi - dobili smo nova okna in fasado. Letos pa je občina najela in uredila stanovanje v novem blokovskem naselju za dva oddelka otrok 1. starostnega obdobja, ki delujeta od februarja oziroma marca. V teh 60 letih se je res veliko dogajalo, pestro pa je bilo tudi v tednu od 12. do 16. maja, ko smo tudi z otroki praznovali "rojstni dan" našega vrtca. V ponedeljek smo v vrtcu v vseh skupinah organizirali likovne delavnice, na katerih so otroci pokazali svojo ustvarjalnost. Popoldne pa smo starše, otroke, upokojene delavce vrtca in predstavnike občine povabili na slavnostno prireditev, na kateri je vrtčevski zborček Miš-maš zapel nekaj pesmic, Palčki so zaplesali ljudski ples in zapeli pesmico, Miške so povedale deklamacijo o vrtcu, otroci iz vrtčevskega dramskega krožka so zaigrali dramatizacijo Hišica iz kock, predstavili pa so se tudi učenci glasbene šole. Po prireditvi so bili gledalci povabljeni v prostore vrtca na razstavo fotografij iz zgodovine vrtca ter na odprtje naše nove pridobitve, senzorne sobe. V torek smo načrtovali tako imenovane coklarske igre - zabavne športne igre na šolskem igrišču za starejše oddelke oziroma na terasi in vrtčevskem igrišču za mlajše. Ker pa je vremenska napoved obetala slabo vreme, smo to dejavnost izvedli v petek. Tako se je v torek vsem otrokom v vrtcu predstavil dramski krožek s Hišico iz kock, otroci iz skupin Žogice in Miške pa so si ogledali tudi muzikal Ples in malo ljubezni vmes, s katerim so v šoli gostovali učenci OŠ Danile Kumar iz Ljubljane. Sredin dopoldan so nam popestrili starši otrok iz skupine Mehurčki. Pogumno so nam zaigrali dramatizacijo Živalska olimpijada, s katero so nam povedali, da je najpomembnejše biti pravi prjatelj in pomagati nekomu s stiski. V četrtek sta nas dopoldne obiskala ga. Anica in g. Ciril Cerk, ki sta s seboj pripeljala tri ponije. Enomesečnega žrebička in njegovo mamo smo lahko občudovali in božali v ogradi, tretjega pa so otroci jezdili po vrtu. Popoldne smo se skupaj s sestricami, bratci, starši in starimi starši zbrali na šolskem igrišču. Ob mednarodnem dnevu družine smo izvedli Gumbkov tek, zdaj že tradicionalno druženje treh generacij. Najprej smo vsem dale zgled strokovne delavke vrtca, ki smo prve pretekle tekaško stezo. Skupine otrok so po vrsti od najmlajših, ki so tekli skupaj s starši, do najstarejših pretekle določeno razdaljo po svojih zmožnostih. Seveda so starejši otroci pretekli vso progo, pa še jim je ostalo veliko energije. Za zadnjo skupino vrtčevskih otrok so se v teku preizkusili njihovi bratci in sestrice, ki že hodijo v šolo. Potem so bili na vrsti babice in dedki, ki so za svojo vitalnost poželi velik aplavz. Nato so se pomerile mamice, zadnji pa so startali očetje, ki so pokazali največ tekmovalnosti. Udeleženci so navijali za prav vsakega tekača, tako da se je naš Gumbkov tek odvijal v pravem športnem vzdušju. Po teku smo se okrepčali s sadjem in pijačo ter se dobre volje razšli. Zadnji dan prazničnega tedna smo se Palčki, Veseli vlak, Žogice in Miške na šolskem igrišču družili ob coklarskih športnih igrah. Zabavali smo se s podiranjem različno težkih kegljev iz plastenk, metanjem obročkov na podstavke, ciljanjem žogic v različno velike luknje v škatli ter se preizkušali, kdo čim bolj približa lesene balinčke cilju. Čeprav je občasno kar močno pihalo, smo vsi uživali v druženju in se za zaključek iger še skupaj fotografirali. Tako je potekalo praznovanje našega vrtca. Mi smo uživali v razgibanem dogajanju in upamo, da je bilo lepo tudi vsem vam, ki ste nas v tem tednu obiskali in se veselili z nami. Strokovne delavke vrtca Jezikovni popoldan na OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica Poznavanje tujih jezikov je vse bolj pomembno v življenju. Zato smo se v aktivu tujih jezikov na naši šoli odločili, da učencem ponudimo nekaj novega. Oblikovala se je ideja o Jezikovnem popoldnevu, ki je zaživela v sredo, 19. marca 2014. Mesta v delavnicah so bila sicer rezervirana za nadarjene učence, vendar smo lahko izpolnili želje tudi tistim učencem, ki so si želeli sodelovati iz lastne radovednosti in vedoželjnosti. Tisti popoldan se učenci niso učili angleščine, nemščine in španščine (to so namreč jeziki, ki jih sicer poučujemo na naši šoli). V goste smo povabili nekatere naše sodelavke (iz šole in vrtca), znanke in mame naših otrok, ki so nam z veseljem predstavile štiri malo manj običajne jezike: Špela Repar ČEŠČINO, Violeta Leben UKRAJINŠČINO, Klementina Šraj MADŽARŠČINO in Mihaela Wabra Kucler RUŠČINO. Kako je potekalo naše druženje? Najprej so se učenci dve šolski uri učili osnovnega besedišča v navedenih jezikih. Naučili so se šteti do deset, osnovnih barv ter osnovnih izrazov, npr. dober dan, nasvidenje, moje ime je, pišem se, prihajam iz ... Po napornem učenju se je pri-legel odmor za pijačo in slaščice, ki so nam jih pod mentorstvom učitelja Simona Lukana pripravili člani slaščičarskega krožka. Sledila je še zabavna predstavitev (predvsem z lomljenjem jezikov) vsega, kar so se učenci naučili. V imenu članic aktiva tujih jezikov Tanja Plohl Eko dan na OŠ Borovnica V torek, 22. aprila, na dan Zemlje, je na Osnovni šoli dr. Ivana Korošca Borovnica potekal naravoslovni dan z ekološko tematiko, imenovan Eko dan. Na ta dan so na šoli in v njeni okolici potekale delavnice, ogledi in akcije z ekološko tematiko. Prva razreda sta si ogledala delovanje Gasilskega društva Brezovica, druga razreda sta obiskala vrtnarijo Rahne. S pomočjo g. Rudija Cerka so učenci tretjih razredov oskrbeli šolski sadovnjak in pod mentorstvom ge. Urše Šubert izdelovali naravno kozmetiko. Četrta razreda sta obiskala kmetijo Cerk in kmetijo Pri Petrič ter ustvarjala z glino, peta razreda sta spoznavala vodni krog Borovnice in poslikavala cvetlične lončke ter vanje posadila rastline. Čiščenje šolskega igrišča in njegova priprava na pomladno sezono je bila naloga šestih razredov, sedma razreda sta spoznavala vodnjake v okolici Borovnice, osma razreda sta obiskala ekološki kmetiji Pr' Laškarju in Kržič, deveta razreda pa sta izvedla zbiralno akcijo starega papirja. Na Eko dnevu je s predstavitvijo taborniške dejavnosti sodeloval tudi rod Močvirski tulipani. Ob koncu dneva je v večnamenskem prostoru nastala pestra tematska razstava vseh dejavnosti, ki so potekale na Eko dnevu. Vsem sodelujočim se za sodelovanje najlepše zahvaljujemo. Koordinatorici Eko dneva Janja Kavčič in Mateja Praprotnik Lesjak Praznovanje 60-letnice vrtca v enoti Sonček Rojstni dan našega vrtca smo proslavili tudi na Bregu. Vsak dan smo pripravili prav posebne aktivnosti za otroke. V skupini pri Navihančkih so otroci vrtnarili. Sadili so sončnična semena, zalivali lončnice in presajali. Vrtnarili pa so tudi pri Sončkih; sadili so fižol, posadili cvetlice v korita in tako vsi skupaj poskrbeli za prijetno podobo vrtca. Vsi otroci so tudi likovno ustvarjali - izdelovali so pisane cvetlice in čudovite metulje, ki zdaj krasio igralnici in garderobo. Otroci so sodelovali tudi na Coklarskih igrah. Vreme nam je sicer malo ponagajalo, a se nismo pustili motiti in smo pripravili gibalne delavnice v igralnicah in garderobi. Mali radovedneži so se lahko preizkusili v plezanju na lestev, skakanju na tram-polinu, mišice na rokah so lahko utrjevali na visečih obročih ter preizkusili svoje ravnotežje, koordinacijo in natančnost pri plezanju skozi pajkovo mrežo. V četrtek nam tudi močen veter ni mogel pokvariti dneva, namenjenega družini. Na igrišču v Borovnici so se na Gumbko-vem teku zbrali otroci in njihovi starši ter se že med prvimi nastopajočimi pognali proti cilju. Vsi smo spodbujali naše male športnike in ob koncu prireditve vse sodelujoče povabili na sadno malico. V petek pa smo spet dočakali prav poseben dan, saj smo dobili obisk - na igrišče našega vrtca sta prišla mini šetlandska ponija, mamica in žrebiček. Bila sta prava zanimivost za otroke, ki so ju občudovali in božali. Skoraj vsi otroci so ponija tudi jezdili in družina Cerk nam je tako popestrila še en dan v zanimivem tednu. Strokovne delavke enote Sonček na Bregu Obiskali smo Španijo V torek, 8. aprila, ob 16.45 smo se z agencijo Palma iz Borovnice odpravili proti Španiji. Že na poti smo si ogledali Azurno obalo in Nico (Francija), se sprehodili po njenem bleščečem trgu in se ustavili pred opero z značilno arhitekturo (ki pa je še bolj znana po tem, da je v njej redno nastopala vsem zelo dobro znana kraljica šansonov, Edith Piaf). V sredo zjutraj smo prispeli v Španijo, kjer smo se najprej ustavili v mestu Fi-gueres, rojstnem kraju španskega modernističnega slikarja Salvadorja DaHja, in si ogledali njegov muzej. Pot smo nadaljevali do Lloret de Mara, kjer smo imeli nastanitev s polnim penzionom v hotelu s štirimi zvezdicami Roger de flor. V popoldanskem času smo si to letoviško mestece tudi ogledali. Naslednji dan, v četrtek, 10. aprila, smo se z avtobusom odpravili v Barcelono, kjer smo preživeli ves dan in si ogledali znamenito, še vedno nedokončano katedralo Sagrada Familia ter prekrasni Park Güell slavnega katalonskega arhitekta Antonia Gaudija. Tam smo v objektiv ujeli tudi čudovite zelene papige, povzpeli smo se do stadiona Camp Nou, na Katalonskem trgu smo z vrha nekdanje bikoborske arene občudovali razgled na celotno mesto - v neposredni bližini smo lahko videli Narodni muzej umetnosti Katalonije v prelepi nacionalni palači, znamenite "plešoče" fontane, Mirójev park itd. Izlet smo nadaljevali z ogledom gotske četrti in gotske katedrale, sprehodili smo se po Rambli in tržnici, obiskali enega najlepših akvarijev v Evropi ... V petek, 11. aprila, smo obiskali šampanjske kleti Freixenet v kraju San Sadurm de Noya, kjer so nas podrobno poučili o pridelavi penine (in nekaj primerkov smo si seveda nakupili za domov!), nato pa smo se povzpeli na katalonsko sveto goro Montserrat, ki slovi po črni Mariji (eni od le treh v vsej Evropi), samostanu ter pevski šoli za dečke. V soboto, 12. aprila, smo se po zajtrku, ob 9.30, odpravili proti domu. Na poti smo se ustavili v mestecu Grasse (Francija), ki slovi kot svetovna prestolnica parfumov; tam smo imeli brezplačen vodeni ogled in se ogromno naučili o načinu izdelave parfumov. Ustavili smo se še v Monaku in Monte Carlu, kjer smo imeli priložnost občudovati palačo monaške kraljeve družine ter celo zbirko ferrarijev in drugih jeklenih konjičkov, ki so nam dokončno vzeli sapo. Prijetno utrujeni smo se domov vrnili v nedeljo navsezgodaj zjutraj. Mihaela Wabra Kucler ■ C —■ ^ ^a^L i M' _ Plavalni tečaj Otroci iz skupin Miške in Žogice so aprila opravljali plavalni tečaj v Tivoliju. Vsako jutro smo zajtrkovali malo prej kot običajno, saj nas je ob 8. uri pred šolo že čakal avtobus, s katerim smo se odpeljali do Tivolija. Takoj ko smo se oblekli v kopalke, so nas pričakali plavalni učitelji. Najprej je vsak otrok opravljal preizkus, kaj že zna, in na podlagi tega so jih razvrstili v šest skupin. Vadba v skupinah je potekala preko igre z različnimi rekviziti: otroci so se potapljali, pobirali predmete z dna bazena, plavali z deščicami, gumijastimi "črvi" .Za sprostitev in odpravljanje strahu pred vodo so jim učitelji pripravili poligon, na katerem so otroci utrjevali veščine, ki so jih že usvojili. Ker smo imeli na voljo le teden od 22. do 26. aprila, smo vseh 10 šolskih ur tečaja opravili v štirih dneh, tako da so bili otroci na poti nazaj v vrtec pošteno utrujeni in nekateri so si že na avtobusu privoščili malo osvežilnega spanca. Zadnji dan so otroci opravljali "test" - skoraj vsi so naredili t. i. puščico in se pogumno potunkali, nekaj najboljših pa je celo preplavalo določeno razdaljo v 25-metrskem bazenu. Zapisala Mateja Milosavljević 4. osnovnošolski španski festival HOLA CHICOS V sredo, 23. aprila, je na naši šoli v večnamenskem prostoru potekal že 4. osnovnošolski španski festival HOLA CHICOS. V prijetnem in temperamentnem španskem duhu smo se družili od 16. ure do 18.15. Španski festival je potekal pod okriljem Slovenskega društva učiteljev španščine (SDUŠ) ter OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica. Ob 18. uri smo zapeli tudi festivalsko himno ?HOLA CHICOS!, ki je bila prijavljena še v širši kontekst festivala Noč knjige kot dela svetovnega dneva knjige in avtorskih pravic. Ob tej priložnosti smo začetek festivala posvetili največjemu španskemu pisatelju, Miguelu de Cervantesu. Na festivalu je sodelovalo 15 osnovnih šol iz vse Slovenije (pripeljali so se celo iz Idrije, z Vranskega-Tabora, iz Šenčurja itd.) z različnimi točkami - pevskimi nastopi, igranimi prizori, lutkovnimi predstavicami, filmom, kombinacijo petja, igre in videa ... ogledali pa smo si lahko tudi plesno-glasbe-ni nastop skupine flamenka CoraViento. Za sestavo programa in povezovanje prireditve je poskrbela OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, moderatorki pa sta bili učenki španščine, Tinkara Pečlin in Tinkara Susman. Tudi sicer so bile med nastopajočimi učenke španščine naše šole: poleg ravnokar omenjenih še Zala Mele, Nika Pristavec, Nika Korošec, Ana Klaj in Ina Prosen. Izkazale so se kot odlične igralke, kot povsem avtentične Španke, in sicer z igro Cenicienta en el mundo paralelo (Pepelka v paralelnem svetu). S prisotnostjo in tudi pozdravnim nagovorom so nas počastili ravnatelj šole g. Daniel Horvat, župan Občine Borovnica g. Andrej Ocepek, evropska poslanka ga. Mojca Kleva Ke- Simbolna fotografija kuš ter nova predsednica SDUŠ Ana Pavlič. V okviru španskega festivala so bile v dopoldanskem času organizirane tudi delavnice na temo promoviranja branja in bralnih strategj, ki jih je vodila dr. Barbara Pregelj, in sicer v razredih 1. a, 1. b ter 3. a in b. Za sodelovanje tako na delavnicah kot na festivalu so otroci in mentorji prejeli potrdila - za sodelovanje na festivalu s strani SDUŠ, za sodelovanje na delavnicah pa s strani založbe Malinc. V času festivala sta imeli založbi Malinc in Mladinska knjiga tudi svoji stojnici, založba Malinc pa je izpeljala nagradno igro, v kateri so lahko sodelovali tako učenci kot učitelji in prejeli knjižne nagrade. Za gostujoče učence in učitelje je bila organizirana pogostitev, s katero so nas poleg naše šole počastili številni sponzorji - Pekarna Pečjak, Regina, Nektar Natura, Mesarstvo Blatnik, d. o. o., Ljubljanske mlekarne ter Tvojih pet minut. k* 21. JUNIJ - PRAZNIK OBČINE HORJUL Vsem občankam in občanom ob prazniku Občine Horjul in dnevu državnosti iskreno čestitam! Vaš župan Janko Jazbec Praznjenje greznic in malih komunalnih čistilnih naprav Javno podjetje Vodovod - Kanalizacija, d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju izvajalec) s 1. 4. 2014 uvaja nov način rednega planskega praznjenja vsebine^ iz greznic in blata iz malih komunalnih čistilnih naprav (v nadaljevanju MKČN) ter nov način obračunavanja storitve "Greznice in MKČN", na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur. l. RS št. 87/2012,109/2012). Uredba prinaša bistvene spremembe tako pri obračunavanju kot pri izvajanju storitve. Do zdaj je izvajalec uporabnike na tri leta obveščal o obveznosti praznjenja greznic in MKČN, uporabniki so storitev naročili in strošek storitve poravnali v enkratnem znesku po opravljeni storitvi. Po novem pa Uredba izvajalcem nalaga, da v skupni postavki obračunajo storitve: praznjenja greznic in MKČN, čiščenja prevzetih vsebin na načinu izvajanja praznjenja greznic in MKČN je dobrodošla s stališča varovanja okolja, saj greznične gošče in blato sodijo na čistilno napravo, kjer se razgradio in tako ne onesnažujejo okolja. Uporabnik zaradi opravljenega planiranega praznjenja ali ocene obratovanja nima dodatnih stroškov. Izvajalec bo praznjenje greznic in MKČN izvajal na podlagi načrta praznjenj, in sicer vsak delavnik med 7. in 15. Prikaz postavk za storitve, povezane z obstoječimi in nepretočni-mi greznicami ter MKČN komunalni čistilni napravi, ocene obratovanja MKČN ter praznjenja in čiščenja komunalne odpadne vode iz ne-pretočnih greznic. Storitev se obračuna mesečno glede na količino porabljene pitne vode, omrežnina pa glede na faktor omrežnine (premer vodomera). V ceni storitve so vključeni stroški izvajalca: za izčrpavanje, prevoz, obveščanje uporabnikov, čiščenje, izdelavo ocene obratovanja ... V omrežnini pa so zajeti stroški javne infrastrukture, kjer se obdela vsebina iz greznic in MKČN (objekti in oprema čistilne naprave). Nov, mesečni način obračunavanja praznjenja greznic in MKČN ter praznjenja in čiščenja komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic je v skladu z Uredbo od 1. 4. 2014 obvezen za vse izvajalce obveznih gospodarskih javnih služb odvajanja in čiščenja v državi. V primeru nespošto-vanja določil Uredbe ta določa sankcioniranje izvajalca. Omenjena sprememba pri uro. Uporabnik bo najmanj 15 dni pred načrtovanim terminom praznjenja prejel obvestilo z datumom praznjenja in drugimi potrebnimi informacijami. V kolikor uporabniku načrtovani datum ne bo ustrezal, bo lahko od izvajalca (do 8 dni pred izvedbo) zahteval nov termin praznjenja. Spremembo termina lahko uporabnik zahteva samo enkrat. Na dan praznjenja mora uporabnik poskrbeti za urejen dostop do greznice ali MKČN, izvajalec pa pri uporabniku izvede prevzem vsebine. V primeru, da uporabnik ne zagotovi urejenega dostopa ali ni prisoten, se smatra, da je bila storitev opravljena. Plansko praznjenje obstoječih greznic bo izvajalec izvajal enkrat na tri leta, izpraznil bo blato iz prvega prekata (use-dalnika) greznice, in sicer od 1/3 do 2/3 volumna oziroma največ 5 m3 (za enostanovanj-ski objekt). Blato iz usedalnika MKČN bo izvajalec praznil enkrat na dve leti. Praznjenje nepretočnih greznic pa bo izvedel po predhodnem naročilu uporabnika, ki mora storitev praznjenja naročiti vsaj dva delovna dneva pred želeno izvedbo storitve. Izdelavo ocene obratovanja za MKČN, strošek katere je prav tako vključen v mesečni obračun in ga ni več treba plačevati po opravljeni oceni, bo izvajalec javne službe izvajal po predhodnem obvestilu, enkrat na tri leta. Uporabniki, ki odpadno vodo ali blato iz MKČN ustrezno obdelajo in uporabijo za gnojilo v lastnem kmetijskem gospodarstvu, to pomeni, da komunalno odpadno vodo iz gospodinjstva mešajo skupaj z gnojnico iz kmetijskega gospodarstva ter mešanico skladiščijo najmanj 6 mesecev pred uporabo v kmetijstvu, lahko zahtevajo oprostitev plačila za storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in MKČN. Izpolniti morajo vlogo za oprostitev plačila, ki jo najdejo na spletnih straneh izvajalca, www.vo-ka.si. Izvajalec bo vloge obdelal in vlagatelje pisno obvestil o oprostitvi plačila. JP Vodovod - Kanalizacija, d. o. o., je edini izvajalec storitev praznjenja greznic in MKČN na območjih, kjer izvaja obvezno gospodarsko javno službo odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Obveznosti in naloge podrobneje opredeljujejo Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode ter občinski odloki. V primeru dodatnih vprašanj lahko uporabniki od ponedeljka do petka med 8. in 20. uro pokličejo na brezplačno telefonsko številko 080 86 52 ali se v času uradnih ur (ponedeljek in petek med 8. in 13. uro, sreda med 8. in 13. ter 14. in 17. uro) oglasijo na sedežu JP VODOVOD - KANALIZACIJA, d. o. o., Vodovodna cesta 90, Ljubljana. JP Vodovod - Kanalizacija Javna dražba športne opreme V prejšnji številki Našega časopisa ste lahko prebrali, da je Občina Horjul v začetku aprila začela postopek temeljite rekonstrukcije in spremembe namembnosti stare telovadnice Osnovne šole Horjul, iz katere bodo po novem zrasle štiri učilnice za predmetni pouk, dodat- na učilnica za tehnični pouk in knjižnica. Dela se bodo predvidoma začela že v tem mesecu, zato je treba poskrbeti za odstranitev vse stare opreme. Šola se je skupaj z občino odločila, da priredi JAVNO DRAŽBO in nanjo povabi vso zain- teresirano javnost ter tako proda vso staro, a kljub temu uporabno športno opremo in orodje, ki se še nahaja v stari telovadnici. Vsem zainteresiranim zagotavlja, da bo izklicna cena za opremo in orodje simbolična, zbrani denar pa bo namenjen opremljanju novih prostorov. Ponuja se vam torej čudovita priložnost, da obogatite ali dopolnite svoj športni kotiček doma ali kje drugje. Nadja Prosen Verbič JAVNA DRAŽBA bo potekala v stari telovadnici Osnovne šole Horjul, v četrtek, 12. junija 2014, ob 17. uri. Po simbolični ceni boste lahko kupili: dvo-višinsko bradljo, bradljico, več letvenikov ali ribstolov, dva kompleta rokometnih golov, mini trampolin, dvižno zaščitno mrežo za galerijo, olimpijsko gred, 6 garnitur konstrukcije za košarko, kroge, več lamelnih zaves, voz za blazine, garderobno omaro, plezalne drogove, lestve, vrvi in še marsikaj! Vabljeni! Priključitev objektov na javno kanalizacijo Podolnica V Podolnici se je zaključila gradnja javnega kanalizacijskega omrežja in pridobljeno je tudi že uporabno dovoljenje, kar pomeni, da se lahko začne priključitev objektov na javno kanalizacijo. Skladno z določili Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode Občine Horjul (Ur. l. RS št. 15/2009) je priključitev vašega objekta na javno kanalizacijo obvezna. Strošek izdelave hišnega priključka (priključitev objekta na pri-ključitveni odcep) in ostale dajatve bremenijo uporabnika. Pred priključitvijo objekta je treba od JP VODOVOD - KANALIZACIJA, d. o. o., pridobiti soglasje. Vlogi za soglasje priložite: • projekt priključka na nivoju PZI; • gradbeno dovoljenje - za objekte, zgrajene po letu 1967; • historični zemljiškoknjižni izpisek - za objekte, zgrajene pred letom 1967; iz izpiska mora biti razviden datum prvega vpisa objekta v zemljiško knjigo ali zračni posnetek pred letom 1967, ki ga izda Geodetski zavod Slovenje, Zemljemerska 12, 1000 Ljubljana; • izpisek iz zemljiške knjige (star največ 3 mesece); • načrt parcele z vrisanim objektom (star največ 3 mesece); • v primeru, da priključek poteka prek tujih parcel, predložite pisno soglasje lastnikov teh parcel oziroma sodno odločbo, ki nadomesti to soglasje; • v primeru, da je na isti priključek priključenih več objektov, predložite izjavo lastnikov o skupnem vzdrževanju priključka. Priloge dostavite v času uradnih ur (pon., sre., pet. od 8. do 13. ure in sre. od 14. do 17. ure) v sprejemno pisarno JP VODOVOD - KANALIZACIJA, d. o. o., Vodovodna cesta 90, 1000 Ljubljana (tel. št. 01/580 83 82), ali jih pošljite priporočeno s povratnico po pošti. Po pridobitvi našega soglasja se lahko izvede priključitev, obstoječo greznico je treba izprazniti, očistiti, izvesti dezinfekcijo in zasuti. Pred izvedbo del pisno ali ustno obvestite službo priključkov JP VODOVOD - KANALIZACIJA, d. o. o., Vodovodna cesta 90, 1000 Ljubljana (tel.: 01/580 83 42 ali 051 634 095 - g. Robert Rutar), zaradi nadzora pravilnosti izvedbe, in sicer najmanj 2 dni pred izvajanjem del. Stroški nadzora bremenijo uporabnika in po trenutno veljavnem ceniku znašajo 57,46 EUR z DDV. Dodatne informacije so na voljo na spletni strani http:// vokajhlsi/informacije/postopek-za-pridobitev-soglasja, v sprejemni pisarni JP VODOVOD - KANALIZACIJA, d. o. o., tel. št.: 01/580 83 82, in službi priključkov JP VODOVOD - KANALIZACIJA, d. o. o., tel. št.: 051 634 095. JP Vodovod - Kanalizacija Oddaja poslovnih prostorov v najem Zaradi zapiranja trgovine iščemo ponudnika, ki bi vzel v najem poslovne prostore, v katerih se je do zdaj odvijala prodaja tehničnega blaga - trgovina Argo v Horjulu. Prostori se nahajajo v pritličju objekta na naslovu Slovenska cesta 7, Horjul. Površina prostorov znaša 107 m2. Prednost pri izbiri imajo interesenti, ki bi vzeli prostor v najem namensko, za opravljanje dejavnosti trgovine s tehničnim blagom. Več informacj dobite na Občini Horjul, Občinski trg 1, Horjul - Jana Jereb (01/754 91 32). Rok za zbiranje ponudb je 30. 6. 2014. OBČINA HORJUL • Občinske novice • • Priključitev objektov na javno kanalizacijo Podo-lnica Občane naselja Podolnica obveščamo, da smo dne 23. 4. 2014 pridobili uporabno dovoljenje za kanalizacijo Podolnica in s tem dnem začenjajo teči roki za priključitev na javni kanal. Priključitev je treba opraviti do konca leta 2014. Pred priključitvijo je treba pri javnem podjetju Vodovod - Kanalizacija, Vodovodna cesta 90, Ljubljana, pridobiti soglasje za priključitev, najmanj dva dni pred začetkom gradnje pa navedeno javno podjetje obvestiti zaradi nadzora pravilnosti izvedbe. Več informaci o priključitvi pa lahko preberete v posebnem članku te številke Našega časopisa. •Novosti pri praznjenju in čiščenju MKČN Javno podjetje Vodovod - Kanalizacija s 1. 4. 2014 uvaja nov način rednega planskega praznjenja vsebine iz greznic in blata iz malih komunalnih čistilnih naprav ter nov način obračunavanja te storitve, in sicer na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur. l. RS št. 87/2012, 109/2012). Ta storitev zajema prevzem in čiščenje greznične vsebine ali blata iz MKČN in izdelavo ocene obratovanja. Kako bo po novem potekal obračun, na koliko časa bo potrebno čiščenje ter ostale informacije pa lahko preberete v posebnem članku na straneh Našega časopisa. • Izbran izvajalec za vzdrževanje lokalnih cest Občina je v mesecu marcu objavila javno naročilo za letno in zimsko vzdrževanje lokalnih cest, javnih poti in javnih površin v Občini Horjul za obdobje od 15. 5. 2014 do 15. 5. 2015. Naročilo je zajemalo dva sklopa, in sicer "ravninske" in "hribovske" ceste. Na razpis so se prijavili štirje ponudniki, od katerih je bil za najugodnejšega ponudnika v obeh sklopih izbran podjetnik Janez Marolt. • Začetek rekonstrukcije stare telovadnice Aprila je občina na portalu javnih naročil objavila naročilo za rekonstrukcijo in spremembo namembnosti stare telovadnice Osnovne šole Horjul, v okviru katerega bodo zgrajene štiri nove učilnice za predmetni pouk, dodatna učilnica za tehnični pouk in knjižnica. Na razpis se je prijavilo deset ponudnikov, izmed katerih bo izbran najugodnejši, postopki izbire pa še potekajo. V kolikor v nadaljevanju postopka ne bo pritožb, se bodo dela predvidoma začela junija in končala do konca leta 2014. Občina Horjul PGD Podolnica praznuje 30 let in vas v nedeljo, 8. junija, vabi na veliko vrtno veselico! Ob 15. uri bo slavnostna gasilska parada, od 17. ure naprej pa vas bo zabaval Ansambel Roka Žlindre. Na pomoč! Vabilo na predavanje У sredo, 4. junija 2014, vas ob 20. uri vabimo v AVLO NA OBČINSKEM TRGU V HORJULU na predavanje PONOVNA POVEZAVA. S ponovno povezavo do zdravja, ravnovesja in samouresničitve • Bolniki dr. Erica Pearla, začetnika ponovne povezave, in ljudje po vsem svetu poročajo o neverjetnih in nenadnih izginotjih bolezni in težav, ki so se zgodila po srečanju s ponovno povezavo. Kaj pomenijo pričevanja bolnikov o nenadnem izginotju tegob in celo hujših bolezni, kot so rak, bolezni, povezane z aidsom, in cerebralna paraliza? • Ponovna povezava je pritegnila tudi pozornost uglednih zdravnikov in raziskovalcev v medicini ter drugih znanstvenikov, ki njen obstoj dokazujejo v znanstvenih laboratorijih. • Seminarjev ponovne povezave se po vsem svetu udeležujejo množice ljudi. Kaj je ta pojav? Vzpostavljanje ravnovesja s ponovno povezavo posameznika ponovno poveže z njegovim bistvom in hkrati s popolnostjo univerzuma -prek frekvenc se v človeku vzpostavi ravnoves- je in tako se v telo, um in duha vrača harmonija, kar izboljša počutje. Osebna ponovna povezava pa je namenjena rasti in razvoju osebe, saj nas dvigne s točke, kjer tavamo v življenju, in nas popelje na našo lastno pot. Izvedeli boste, kaj je ponovna povezava in kako vam lahko izboljša zdravje in počutje ter spremeni življenje. Začutili boste tudi frekvence ponovne povezave. Če boste želeli izvedeti še več, boste lahko kupili knjigo dr. Erica Pearla Ponovna povezava: zdravi druge, zdravi sebe, in sicer po znižani ceni. Ponovno povezavo vam bo predstavila Valentina Parovel, izvajalka Ponovne povezave (The Reconnection®) in Vzpostavljanja ravnovesja s ponovno povezavo (Reconnective Healing®) s certifikatom družbe The Reconnection, ki svojo dejavnost izvaja tudi v Horjulu. Predavanje je brezplačno. Več informacij: http://www.centerastera.si/sa-mozdravljenje/zdravljenje-s-ponovno-poveza-vo S slavnostnim prerezom traku so se tudi uradno odprla vrata Lekarne Horjul. Lekarna Horjul uradno odprla vrata Horjul, 23. april - Na Občinskem trgu je potekala prireditev ob uradnem odprtju Lekarne Horjul, ki je tako postala 45. enota Lekarne Ljubljana. Ob tej priložnosti so horjulska društva s strani Lekarne Ljubljana prejela 7 donacij v vrednosti 5.000 evrov. V prostoru Centra starejših, na Slovenski cesti 17 v Horjulu, vse od 7. aprila 2014 posluje Javni zavod Lekarna Ljubljana, ki mu je Občina Horjul izdala soglasje za lekarniško dejavnost, prostor pa je uradno predala v uporabo na slavnostnem odprtju 23. aprila. Prvi del slavnosti, ki so se je udeležili nekateri župani sosednjih občin, lokalni podjetniki, predstavniki nekaterih farmacevtskih podjetij, predstavniki lokalnih društev ter občani, je potekal na Občinskem trgu. Zbrane je najprej nagovoril župan Janko Jazbec in pozdravil goste v horjulski občini ter na kratko predstavil kronologijo lekarniške dejavnosti v Horjulu, ki svoje storitve nudi že dobrih devet let. Povedal je, da je bil Javni zavod Lekarna Ljubljana izbran kot najprimernejši, saj ima 65-letno tradicijo, poleg tega pa sta občina in javni zavod na neki način že povezana, in sicer prek Javnega holdinga Ljubljana, katerega soustanoviteljica je tudi horjulska občina. Izrazil je prepričanje, da se bo lekarniška dejavnost odslej v Horjulu odvijala nemoteno, občani pa bodo s ponudbo še bolj zadovoljni, saj bo izbor zdravil in drugih izdelkov še večji, dostop do njih in strokovnih nasvetov pa še hitrejši. Dogodka se je udeležil tudi župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković, ki je bil povabljen k besedi. Zbrane je pozdravil in čestital občini za novo pridobitev - sodobno lekarno, ki bo delovala v sklopu Javnega zavoda Lekarna Ljubljana; ta je po besedah govornika najboljši zavod v Republiki Sloveniji, pohvalil je tudi odlično in usklajeno delo obeh občin znotraj ljubljanskega holdinga. Kot zadnji pa je zbrane nagovoril direktor Lekarne Ljubljana dr. Marjan Sedej, ki je dejal, da bo ta s krajem sodelovala korektno, ustrezno, strokovno in pošteno ter z veliko mero ljubezni in naklonjenosti lju- Lekarna Ljubljana je horjulskim društvom podelila donacije v vrednosti 5.000 evrov. dem. Naštel je še nekaj prednosti, ki jih lekarna ponuja, med drugim je vsem krajanom in okoliškim prebivalcem zagotovil, da jim bo lekarna odslej nudila celovito lekarniško storitev, strokovno izdajo zdravil na recept in brez recepta, široko paleto izdelkov za zdravje in dobro počutje ter prijazno in strokovno pomoč. Ob tej priložnosti je Lekarna Ljubljana lokalnim društvom podelila 7 donaci v skupni vrednosti 5.000 evrov. Prejemniki donacije so Gasilska zveza Horjul, OŠ Horjul, Hokejski klub Dinamiti Horjul, Društvo upokojencev Horjul, Društvo upokojencev Vrzdenec, Prosvetno društvo Horjul in krajevna organizacija Rdečega križa Horjul. Direktor Lekarne Ljubljana dr. Marjan Sedej, ki je skupaj z namestnikom mag. Matejem Linkejem predal donatorska sredstva, je še povedal, da so dobri odnosi v lokalni skupnosti še kako pomembni, z donacijami pa lahko Lekarna Ljubljana vsaj malo pripomore k razvoju in delovanju lokalnih društev, zavodov oziroma organizacij. Ravnatelj Primož Garafol se je v imenu vseh prejemnikov iskreno zahvalil za donatorstvo ter za- gotovil upravičeno porabo pridobljenih sredstev. Uradni del prireditve se je zaključil z nastopom Pevskega zbora Lekarna Ljubljana, ki je dogajanje na trgu nekajkrat popestril že med nagovori. Drugi del dogodka se je odvijal pred prostorom Centra starejših Horjul, kjer so prerezali trak in Lekarno Horjul uradno predali namenu. Po uradnem odprtju so si gosti in vsi obiskovalci lahko ogledali prostor lekarniške dejavnosti ter pokramljali z Ljudmilo Božič, magistro farmacije, ki bo s strokovnimi nasveti odslej na voljo vsem občanom oziroma strankam lekarne. Kaj Lekarna Ljubljana odslej ponuja horjulskim občanom? Direktor Lekarne Ljubljana dr. Marjan Sedej je prepričan, da ta svojim strankam zagotavlja kar največ - visoko strokovno storitev, izdajo zdravil na recept in brez recepta s svetovanjem, široko ponudbo izdelkov za ohranjanje zdravja in izboljšanje počutja ter kakovostne izdelke lastne blagovne znamke. V Lekarni Horjul se bodo trudili, da se bodo občani zadovoljni vračali v lekarno, še poudarja in izpostavlja, da strankam ob izdaji zdravil na recept nudio osebno kartico zdravil, ki vsebuje podatke o predpisanih zdravilih na recept, o predpisanem odmerjanju in načinu jemanja posameznih zdravil, o namenu njihove uporabe ter dodatna opozorila, na katera mora biti bolnik pozoren ob jemanju zdravil. Kartica je namenjena predvsem starejšim bolnikom in njihovim svojcem, bolnikom z večjim številom predpisanih zdravil oziroma bolnikom, katerim so predpisana zdravila iz terapevtskih skupin in zdravila na obnovljive recepte, za lažje in uspešnejše zdravljenje. Poleg tega Lekarna Ljubljana svojim strankam ponuja vrsto ugodnosti v sklopu programa zvestobe - kartice zvestobe Lekarne Ljubljana. Novost v Lekarni Horjul - kartica zvestobe Lekarne Ljubljana V Lekarni Ljubljana so uvedli kartico zvestobe z namenom, da se približajo svojim strankam, da jim ponudio dodano vrednost in s tem zgradijo dolgoročnejši odnos in zaupanje. Vsakih pet evrov vrednosti nakupa prinese eno jabolko zvestobe. Prav tako jabolko zvestobe prinese vsak izdani recept. Jabolka zvestobe se lahko unovčio za različne ugodnosti, ki jih ponujajo v okviru programa zvestobe. Podatke o strankah uporabljajo zelo skrbno in v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov. Organizirali so tudi Infocenter kartice zvestobe, kamor se lahko s svojimi vprašanji obrnejo imetniki kartice zvestobe. Ugodnosti, ki jih kartica zvestobe Lekarne Ljubljana prinaša strankam: • brezplačna udeležba na strokovnih predavanjih na temo zdravja in dobrega počutja (izvedejo okoli 6 predavanj na leto, in sicer v Križankah v Ljubljani) • brezplačna udeležba v programu Opustimo kajenje • menjava jabolk zvestobe za popuste na izdelke iz Kataloga ugodnosti; menjava večjega števila jabolk zvestobe za gratis izdelke; vsak mesec popusti na izbrane izdelke (mesečne akcije) • 2 x letno menjava 20 jabolk zvestobe za 20 % popusta na izdelek po izbiri • ugodnosti po meri: rojstnod-nevni popust, kupončki z višjim popustom na izdelek/ skupino izdelkov ali kupon-ček za darilo (osebna direktna pošta) • ugodnosti pri partnerjih - popust na storitve, ki jih ponujajo partnerji s komplementarno dejavnostjo: terme, počitnice/potovanja, zdravstvene storitve, ogled razstav ipd. • sodelovanje v nagradnih igrah Nadja Prosen Verbič Foto: npv Zahvala Prejemniki donacij se Lekarni Ljubljana in županu g. Janku Jazbecu najlepše zahvaljujemo za denarni prispevek. Otroci bodo po zaslugi Mercatorja dobili nove knjige in didaktične igrače Horjul, 9. maj - V okviru projekta Radi delamo dobro, ki ga je trgovina Merca-tor v aprilu izvajala po vsej Slovenji, je v Horjulu največ žetonov zbral vrtec Marjetica, in tako je v začetku maja prejel donacijo v vrednosti 1.000 evrov, sredstva pa bo namenil za nakup novih knjig in didaktičnih igrač. Morda ste tudi vi v času od 1. do 30. aprila kateri od organizacij, ki se je v Horjulu potegovala za glavno nagrado 1.000 evrov, poklonili svoj glas oziroma kuponček in tako prispevali h končnemu rezultatu. Horjulska trgovina Mercator je kot ena izmed stotih izbranih po vsej Slovenji sodelovala v vseslovenski akciji Radi delamo dobro, katere namen je bil, da v lokalno okolje, kjer trgovina deluje, vrne dobro in ljudi poveže med seboj. Aprila je tako potekalo prav posebno glasovanje; ob vsakem nakupu je kupec prejel poseben žeton, ki ga je lahko oddal v eno od skrinjic ter tako svoj glas podpore namenil enemu izmed treh predlaganih kandidatov za prejem donacije. V Horjulu so se pomerili Pevski zbor Prosvetnega društva Horjul, Planinsko društvo Horjul ter vrtec Marjetica. Med omenjenimi je največ glasov prejel vrtec, in to nekajkrat več od preostalih dveh kandidatov, ter tako 9. maja iz rok predstavnice uprave Mercatorja prejel Mercatorjevo donacijo tisoč evrov, druga dva kandidata pa sta prejela tolažilni nagradi. Donacijo so skupaj z vodjo vrtca Majdo Keršmanec prevzeli otroci, ki so v zahvalo navzočim zapeli dve pesmici. Po besedah vodje vrtca bodo darovana sredstva namenili za nakup novih knjig in didaktičnih igrač, česar se otroci že močno veselijo. Nadja Prosen Verbič Začetek sezone vzponov na Koreno Kolesarski klub Zapravljivček vabi vse športne navdušence in rekreativne kolesarje, da se pridružite tradicionalni akciji kolesarskih vzponov na Koreno. S 1. majem seje začelo štetje kolesarskih vzponov oziroma vpisovanje v knjigo, ki haja na kmetiji odprtih vrat Pr' Lenart. Vzpone boste lahko zapisovali vse do 13. septembra. Dan zatem bo potekala zaključna kolesarska dirka na Koreno, še prej pa se bodo v gorskem teku pomerili tekači. Naj vam bodo v spodbudo tudi odličja. Kolesarji, ki boste opravili več kot 15 vzponov, boste prejeli bronaste medalje, tisti z več kot 30 vzponi si boste prislužili srebrne, zlato pa se bo lesketalo na prsih vseh, ki se boste s kolesom na Koreno povzpeli več kot60-krat. Pa kar pogumno! Več o tem lahko preberete na spletni strani http:// www.zapravljivcek.si/. У *ч V spomin Ko je zadnjič prišla iz bolnišnice, smo se tolažili z mislijo, da ji bosta lep dom in topla družina dala novih moči za ozdravitev. Večna mladenka res ne bo klonila pred prvo boleznijo... V najlepšem letnem času, ko nas narava zasipa s cvetjem in ko ljudje dobimo nov zagon za življenje, je na Vrzdencu zastal korak. lzvedeli smo, da je Filipičeva Tončka bolna - hudo bolna. Verjeli smo, da bo premagala vse, ker nam je bila vzor zdravega človeka z velikim optimizmom. Na nek poseben način ni klonila, saj je zelo dostojanstveno sprejela dejstvo, da zanjo ni vrnitve. Rdeče pelargonije so zacvetele na oknih njene hiše. To je bil dober znak za naše želje. Samo skal-njak še ni imel njenih mogočnih kaktusov, ker so občutljivi za pomladansko pozebo. Kaktusi so dočakali tople dneve, ona pa je za vedno odšla. Rodila se je na Vrzdencu leta 1938, v težkih predvojnih časih. Kot majhna deklica je občutila gorje druge svetovne vojne. Bila je sposobno in bistro mlado dekle. Čeprav je bilo težko, so jo starši po- slali študirat v takratno gimnazijo na Vrhniko. Vedela je, da lahko človek uspe le s trdim delom, odrekanjem in poštenostjo. Družino si je ustvarila na Vrzdencu. Z vsem srcem je zanjo skrbela in z veseljem hodila v službo. Poklicno pot v tovarnah Iskra in Lesnina je zaključila pred petindvajsetimi leti. Po upokojitvi se ni želela ustaviti, iskala je nove aktivnosti za svoje zadovoljstvo in za naše dobro. Za vrzdenško društvo upokojencev, ki povezuje šest vasi, je bila nepogrešljiva. Kot ustanovna članica je bila imenovana za tajnico društva (19922005), nato je kot predsednica prevzela vodenje društva. Bilo nam je zelo lepo, ker je zmogla za vse poskrbeti. Nikoli ji ni zmanjkalo dobre volje. Organizirala je zabavna srečanja in nepozabne izlete, sočustvovala z ljudmi v nesreči in zbirala sredstva za humanitarno pomoč. Ni tako lepih besed, da bi na kratko izrazili vso našo hvaležnost za njen velik prispevek društvu. Razdajala se je, vendar je znala pravo mero moči ohraniti za dom in za svoje domače. Pustila je veliko praznino v našem življenju. Pogrešali jo bomo... Člani DU Vrzdenec Svetovno nogometno prvenstvo Občine seveda pa vas čaka presenečenje. Prijavite se na tel. št.: 051 211 106 (Matic). Se vidimo! Horjul Letošnje leto bo nogomet številka 1 v svetu, zato smo se v ŠD Extrem odločili nogometno obarvati tudi Občino Horjul. Na občinski dan, 21. junija, bomo tako prvič organizirali Svetovno nogometno prvenstvo Občine Horjul, ki pa bo postalo tradicionalno. Gre za celodnevni dogodek, na katerem se bodo za repliko pokala SP v nogometu potegovale in med seboj pomerile ekipe vseh vasi občine. Nagrajeni bodo vsi tekmovalci, poleg prehodnega pokala in pokalov za prva tri mesta pa bomo podelili tudi zlato kopačko za najboljšega strelca. Oživeli in obnovili bomo edino travnato igrišče v občini, in sicer igrišče v Podolnici. Poskrbljeno bo za jedačo in pijačo, pa tudi na naše najmlajše nismo pozabili. Zanje bosta od 13. do 19. ure organizirani atraktivni animaciji - Metrelova hoja po vodi in mini nogomet. Vsi nogometni navdušenci ste vabljeni k sodelovanju, tudi tisti, ki se v našo dolino ženite, Za pomoč pri izvedbi dogodka se najlepše zahvaljujemo našim sponzorjem - Občini Horjul ter podjetjem Kovinos, Metrel, d. d., A-Soft in Riwal. Aktivno polletje društva Urh Razvojno društvo Urh si že od samega začetka prizadeva krepiti vezi med krajani, da bi kot skupnost ostali kar najbolj povezani. S številnimi prireditvami in dogodki, ki so postali tradicionalni, pa smo vstopili tudi v letošnje leto. Po božično-novoletnem koncertu, ki smo ga množično obiskali, smo se zopet srečali na tekmovanju Klobasa in kruh leta. Na februarsko nedeljo smo se zbrali v gasilskem domu, kjer sta komisiji že čakali na letošnje izdelke. Obiskovalci smo imeli kaj videti in okusiti, saj nas je pričakalo 15 slastnih klobas in ravno toliko hrustljavih hlebčkov, za piko na i pa še sladki domači krofi. Ob dobrotah in žlahtni kapljici smo nestrpno pričakovali rezultate tekmovanja. Klobaso leta je izdelal Metod Smrtnik, najboljši kruh pa je spekla Stefca Verbič. V prijetnem vzdušju in ob okušanju ku so nas pričakali tudi podolniški otroci, ki so izdelali svojo butaro ter jo ponosno postavili ob bok velikanki. Po blagoslovu so otroci svojo sklenili podariti župniku, velikanko pa smo odnesli nazaj proti domu. Kot vsako leto so nas tudi letos gostoljubno sprejeli znanci iz Horjula in Zaklanca. Tudi v domači vasi so nas pričakali odprtih rok ter nam vlili moči še za zadnji podvig. Butaro smo postavili v središče vasi, kjer je s svojo veličastnostjo še lep čas krasila kraj. Ni preteklo veliko časa, ko je nekaj članov sklenilo preživeti praznik dela v športnem zmagovalnih dobrot smo druženje nadaljevali do poznega večera in že kovali načrte za naslednji projekt. V času velikonočnih praznikov je po vasi završalo in začele so se priprave za izdelavo butare velikanke. Teden pred cvetno nedeljo smo začeli zbirati in pripravljati material za izdelavo precej daljše butare od lanske predhodnice. Butara je pod spretnimi rokami začela nastajati v soboto, naslednje jutro, na cvetno nedeljo, pa se je zbralo kar 17 nosačev, da bi jo odnesli na blagoslov v Horjul. S šur-kovimi čepicami smo se poenotili in kot prava ekipa suvereno zakorakali po vasi. Tik pred Horjulom, ko so bile roke že utrujene, nas je prijetno presenetila dobrodošlica. Ob postan- duhu. Na pohod so se odpravili v jutranjih urah, pot pa jih je z vmesnimi postanki vodila na Koreno, nato na Samotorico pa do Sentjo-šta, kjer so se ustavili na kosilu. Nadaljevali so proti Vrzdencu in se naposled vrnili proti domu. Čeprav se je na športni dan odpravila manjša zasedba kot lani, smo na podlagi vtisov udeležencev sklenili, da ga bomo zagotovo ponovili. Tako aktivno, kot smo leto začeli, ga bomo nadaljevali tudi v poletju, ki bo predvsem športno obarvano. Špela Žvokelj Skupinska fotografija pred PGE Celje Gasilski izlet Na malo mrzlo, a vendarle že navsezgodaj veselo soboto, 17. maja, smo se gasilci iz Horjula ob 6.45 zbrali na parkirišču pred Metrelom, od koder nas je voznik Franci Stanovnik odpeljal na čudovit celodnevni izlet. Že po nekaj minutah smo skozi okno lahko opazili novo znamenitost Brezja - Lero Slovenja, ki je nas je na vso moč pozdravljal s slovensko zastavo. Ves avtobus je zajel glasen smeh, tako da lahko rečem, da se je izlet začel zelo dobro. Zaradi zapore predorov na štajerski avtocesti nam je na žalost zmanjkalo časa za jutranjo kavico, saj smo morali biti v rudniku Velenje ob 9. uri. A nič zato, če nismo spili kavice, saj se je kaj hitro začela naša pustolovščina: oblečeni v halje in s čelado na glavi smo se z dvigalom popeljali 160 metrov pod zemljo. Z vodičem smo si ogledali stari in novi del muzeja premogovništva, kjer nas je kar nekajkrat obšla žalost ob poslušanju zgodb in pesmi pesnika Antona Aškerca o delu v rudniku. Med ogledom smo imeli tudi rudarsko malico - dobili smo sok, štručko in klobaso. Za konec pa nas je do dvigala popeljal rudarski vlakec. Po vrnitvi na dnevno svetlobo se je ena skupina fotografirala, druga pa si je ogledovala trgovinico in muzej pri vhodu v rudnik. Ob 12. uri so nas že pričakovali v Poklicni gasilski enoti Celje. Tam nam je g. Jože Plešnik razkazal vsa njihova prevozna sredstva, staro brizgalno in drugo, sledilo pa je skupinsko fotografiranje. Pot nas je nato vodila do domačije Jelenov greben, kjer nas je prijazno, kljub enourni zamudi, pričakal njen lastnik. Vsak je dobil v roke malo koruze, s katero je lahko nahranil je-lenčke. Ker pa smo bili že zelo lačni, smo odšli v prvo nadstropje gostilne na kosilo; večinoma smo naročili klasične jedi, 11 pa se jih je odločilo za tamkajšnjo specialiteto - jelenov golaž, med njimi celo ena gasilka. Sledila je še degustacija vin v vinski kleti, ogled trgovinice s spominki in domačimi izdelki, skoraj vsi pa smo si zaželeli še nekaj za lizat' - sladoleda. Fantje so še malo pokušali vina, dekleta pa smo se peš odpravila do čokoladnice in minoritskega samostana Olimje. Vendar ker fantje brez deklet težko zdržijo, so si kmalu tudi oni ogledovali samostan, vrt in lekarno. Glede na to, da je pred vrati sezona kopalk, naj omenim še nekaj, kar nas je na avtobusu močno nasmejalo. Nekomu izmed naših fantov, ki je kupil čaj "shujševalnik", je pater rekel, da samo s čajem ne bo vidnega rezultata, da je treba tudi manj jesti in se redno gibati - pa brez zamere. Ker je ura hitro bežala, smo se odpravili naprej, do bara Gasilček v kraju Imeno. Ker smo res pravi gasilci, se nismo mogli kar mimo odpeljati. Čakala pa nas je še zadnja postojanka, Repnica Najger na Bi-zeljskem. Tukaj pa se je razlegal zvok harmonike in kantabasa, malo se je plesalo pa malo pilo, skratka, bilo je luštno. Okoli 2. ure zjutraj smo se vrnili v Horjul z upanjem, da bomo izlet kdaj ponovili. Letni koncert Folklorne skupine Klas Od fanta do moža Horjul, 26. april - Horjulska Folklorna skupina Klas je v dvorani Prosvetnega doma Horjul tudi letos pripravila celovečerni koncert, ki ga je oblikovala skupaj z mladimi gosti - vrtčevskimi otroki, Navihanci iz OŠ Horjul ter horjulskimi pevkami. Na odru Prosvetnega doma Horjul so horjulski folkloristi že tradicionalno z letnim koncertom prikazali plese iz različnih slovenskih pokrajin in zamejstva - južne Primorske, Prekmurja, Rezije, Gorenjske in Notranjske. Odlikovali so jih enotni koraki in obrati ter potrki, poskoki in vriski, ki jih člani FS Klas pridno Zrastejo mu brki in brada, številne odločitve, ki se izkažejo za napačne, pa ga utrjujejo. Prihajajo tudi neuslišane ljubezni, za katerimi le pride tista prava, s katero si poskuša urediti skupno življenje. Mlada zaljubljenca se prebijata skozi nerodne začetke in postaneta izkušen par, ki ne potrebuje več veliko besed, da bi vedel za misli drugega. Na obrazu se jima začenjajo nabirati gube in skozi življenje, včasih tudi polno težav in konec koncev sitne rutine, se prebijata z veliko mero humorja in potrpežljivosti ter v zaupanju, da se imata rada in pripadata eden drugemu. Resne tematike pa so razgibali in popestrili mladi gosti, skupina Čebel iz horjulskega vrtca, ki pod vodstvom Barbare Čepon vse leto spoznavajo ljudske plese, pesmi, izštevanke in igre. Tokrat so se predstavili s pesmima Jaz pa grem na zeleno trav'co in Na planincah, s plesoma Ob bistrem potočku je mlin Letos so bili v ospredju fantje, ki so prepevali, vasovali, se prepirali in se celo stepli. urijo vse leto. Seveda pa ne gre spregledati čudovitih noš, ki so vsakokrat razkrile, iz katere pokrajine izhaja ples, in v katerih so bili plesalke in plesalci videti prav čedni. Celovečerni nastop so tudi tokrat posvetili določeni temi. Ker je skupina letošnje leto začela v zelo okrnjeni ženski zasedbi, se je znašla in v ospredje postavila fante, ki so ta večer prepevali, vasovali, se prepirali in se celo stepli. Publiko v polni dvorani je namreč predstava v več dejanjih popeljala skozi življenje običajnega fanta in moža, ki ga je obarvala s humorjem. Občinstvo si je ogledalo, kako iz majhnega kričača v zibelki zraste malček, ki hitro preraste prve hlače in uganja norčije; kot bi mignil, oprta šolsko torbo in se poda v šolo, čemur sledio popackani zvezki, polomljeni svinčniki in domače naloge, ki se nočejo narediti same. Šola gre počasi h koncu in fantič zraste v fanta, ki si z obilico poguma, pokončnosti in trme utira svojo pot v življenje. Skupina Čebel iz horjulskega vrtca je pokazala, da ljudske plese in pesmi že dobro pozna. in Potujemo v Rakitn'co ter deklamacijo Peter veter. Nastopila je tudi otroška folklorna skupina Navihanci, skupina horjulskih osnovnošolcev, ki se srečuje enkrat na teden pri izbirnem predmetu, kjer spoznavajo ljudske plese, pesmi in igre in tako ohranjajo kulturno zapuščino. Za ohranjanje lepe slovenske pesmi pa skrbi tudi skupina pevk iz Horjula, ki so večer polepšale s prekmursko narodno pesmijo Ne ouri, ne sejaj v priredbi Radovana Gobca in pesmijo Gustava Ipavca Kje so tiste stezice. Zaključek kulturnega večera je bil po tradiciji namenjen zahvali vsem nastopajočim ter podelitvi priznanj najbolj zvestim članom društva, ki se s folkloro ukvarjajo že okroglo število let; ta je v imenu Javnega sklada kulturnih društev za območje Ljubljana - okolica podelil predsednik Prosvetnega društva Horjul, Jaka Gabrovšek. Sledila sta le še skupinska fotografija in prijetno večerno druženje. Nadja Prosen Verbič, foto: NPV Ekstremčki na rolerjih V okviru SD Extrem Je od 5. do 9. maja na tečaju rolanja uživalo 31 otrok VVE in OS Horjul. Tečaj je potekal že četrto leto, in sicer v dveh terminih po 90 minut. Otroci so svoje začetno in nadaljevalno znanje izpopolnjevali s pomočjo treh animatorjev in učiteljev rolanja. Naučili so se varne in pravilne vožnje ter nadaljevalnih potez, npr. rolanja v počepu, po eni nogi in vzvratno, skoka z obratom ... Ob tem so se zabavali na različnih poligonih in skupnih igrah. Zadnji dan so tečaj zaključili z nastopom, na katerem so staršem na kratko prikazali osvojeno znanje rolanja. Ob koncu so zasluženo prejeli diplomo o opravljenem tečaju. Učitelji rolanja smo z otroki uživali ves teden in upamo, da se zopet vidimo prihodnje leto! Maša Zupančič Florijanova maša na Svetem Urhu Podolnica, 4. maj - Na god svetega Florjana je na Svetem Urhu potekala Florijanova maša, na kateri so se zbrali domači in okoliški gasilci ter krajani. Ob godu svetega Florjana po mnogih slovenskih krajih potekajo Florijanove maše, kjer se gasilci zberejo v uniformah ter počastijo svojega zavetnika, svetega Florjana, in se mu pri-poročjo v varstvo tudi v prihodnje. Letos so svetega Florjana počastili tudi na Svetem Urhu, kjer se je zbralo lepo število domačih in okoliških gasilcev ter krajanov. Znamenje svetega križa sredi vasi Podolnica je bilo zbirno mesto, od koder je horjulski župnik Janez Smrekar z ministranti gasilce v ešalonu ter vernike pospremil skozi vas do cerkvice na gričku, kjer je potekala sveta maša. Smrekar je v pridigi orisal življenje mučenca in zavetnika gasilcev ter se zahvalil za vsa posredovanja in pomoč ljudem v stiski, pri čemer je posebej izpostavil nedavno večdnevno intervencijo zaradi žledoloma. Med daritvijo se je spomnil tudi vseh pokojnih gasilcev in prosil za varno delo gasilcev v prihodnje. Nadja Prosen Verbič, foto: NPV Planinsko društvo Horjul Plato Mjeseca in Kanjon Vrženica (Baška, otok Krk, Hrvaška) V nedeljo, 6. aprila, smo z avtobusom, ki smo ga povsem napolnili, krenili proti otoku Krk na Hrvaškem. Otok Krk leži v severnem Jadranu, v Kvarnerskem zalivu. Skoraj tretjina otoka (severozahodni del) je pogozdena, jugovzhodni del pa je višji in bolj skalnat. Najvišji vrh otoka je Obzov (569 m). Mislim, da je bil to celo prvi izlet našega društva na kakšen otok. Izhodiščna točka našega hribolazenja je bila čisto ob morju, v Baški, kjer smo lahko opazovali dve niansi modre, neba in morja. Razdelili smo se v dve skupini, da smo lahko zadostili različnim željam udeležencev, saj se vedno razlikujejo tako po starostni strukturi (od 6-letnikov pa do ...) kot telesni pripravljenosti. In veseli smo tega, kajti to pomeni, da zmoremo upoštevati raznolikost. Slaba polovica se nas je podala na Plato Mjeseca ter od tod še na Hlam, ki je bil s svojimi 461 metri tudi najvišja točka planinarjenja tistega dne. Plato Mjeseca je prav zanimiva planota - kamnita, neskončna, s kamnitimi pregradami . ki pa ima nekaj kalov, kjer se lahko napojio ovce, kadar jih spustio gor. Tokrat smo jih videli nekaj le spodaj, tik nad izhodiščem. Vračali smo se po zahodnejši, dobro utrjeni sprehajalni stezi mimo cerkve sv. Ivana. Bolj utrjeni pohodniki so se podali v Kanjon Vrženica. Povzpeli so se najprej na Rebico, potem pa premagovali velike skalne balvane. Kanjon je fascinantno divji, naraven, na nekaterih mestih zelo ozek. Na koncu je pohodnike čakala še očarljiva, osamljena plaža ob izhodu iz kanjona ... in seveda so si namočili utrujene noge. Pot jih je nato vodila le še ob morju do Baške, kamor smo skoraj istočasno prispeli vsi izletniki, le da si je "lažja" skupina že med turo privoščila kak pogled več na modrino, na Baško, otoka Prvić in Sveti Grgur . Ves dan nas je bolj kot ne spremljalo oblačno vreme z nekaj sončnimi prebliski. Na vrhovih je tudi kar močno zapihalo. A dalo nam je tisto pozitivno energijo, ki jo potrebujemo po zimi. Lepi, prijetni, osvežujoči so ti spomladanski izleti ob morju oz. po primorju, ki so v zadnjih letih v društvu postali že kar stalnica. Simona Smrtnik 2. junij 2014, NC_št. 416. elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 29 Oskrba z vodo v občini Dobrova-Polhov Gradec Dolgoročni cilj občine Dobrova-Polhov Gradec na področju vodooskrbe je trajno zagotoviti vsem uporabnikom javnega vodovoda čisto pitno vodo v zadostnih količinah, in sicer z nameravano gradnjo novih vodovodnih omrežij, rekonstrukcijo in posodobitvijo sedanjih ter z uveljavitvijo vodovarstvenih območij in izvajanje ukrepov na teh območjih, z zmanjševanjem vodnih izgub, rekonstrukcijo hidrantnih omrežij, iskanjem novih (rezervnih vodnih virov) za vsak javni vodovod ter z ureditvijo katastra javnega vodovoda. Zakonske podlage za delo občine na tem področju so Zakon o gospodarskih javnih službah, Zakon o varstvu okolja, Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Dobrova-Polhov Gradec ter Odlok o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Dobrova-Polhov Gradec. Javno službo o preskrbi prebivalstva s pitno vodo mora zagotavljati občina na območju celotne občine. Javno službo izvaja sama v obliki režijskega obrata. Območje poselitve s 50 ali več prebivalci mora biti opremljeno z javnim vodovodom. V letu 2013 je občina namenila 18.500 € za izvajanje storitve nadzora pitne vode, vzdrževanje objektov in opreme javnega hidrantnega omrežja, priključenega na javni vodovod v občini (področje v upravljanju JP Vodovod-Kanalizacija (Vo-Ka) so Podsmreka, Komanija in Stranska vas), vzdrževanje katastra vodovoda v upravljanju Vo-Ka, tekoče vzdrževanje vodovodov, merilni nadzor kvalitete pitne vode. Skupaj je bilo porabljenih 6.886 €, od tega 4.087 € za izvajanje storitev nadzora pitne vode na področju KS Dobrova (vzorčenje pitne vode) in za plačilo vodnega povračila za področje KS Dobrova, 1.364 € za izvajanje storitev vzdrževanja katastra vodovoda na področju upravljanja v pristojnosti Vo-Ka LJ (področje Podsmreke in del Komanije) ter 1.435 € za vzdrževanje hidrantnega omrežja na področju KS Dobrova. Ne glede na dolgoletna prizadevanja, da bi občina vključila v celoten sistem oskrbe s pitno vodo tudi območje KS Dobrova ter predstavila vse prednosti za občane na tem območju, pa KS Dobrova za zdaj ne želi sodelovati. V drugih krajevnih skupnostih se skupaj z njihovimi predstavniki trudimo doseči skupen cilj, tj. trajno zagotoviti vsem uporabnikom javnega vodovoda v celotni občini čisto pitno vodo v zadostnih količinah na način, naveden že v začetku tega prispevka. Na območju KS Polhov Gradec je bilo v letu 2013 porabljenih 31.239 € za storitev zdravstvenega nadzora pitne vode (ZZVLJ), plačilo stroškov električne energije za potrebe delovanja vodovodnih sistemov, plačilo telekomunikacijskih, poštnih storitev, stroškov za vodno povračilo, pripravo položnic za obračun vodarine, storitev rednega vzdrževanja in popravila na vodovodnih omrežjih, storitev izvajanja vzdrževanja vodovodnih sistemov. Za investicije je bilo porabljenih 208.996 €, in sicer za gradnjo vodovoda Praproče-Zalog, storitve strokovnega nadzora pri gradnji tega vodovoda (tehnični nadzor, nadzor varnosti in zdravja pri delu), pokritje stroškov za izdelavo projektne dokumentacije za vodovod Praproče-Zalog, notarske storitve in plačilo služnosti ARSO za prečkanje vodotokov, vse v zvezi s projektom gradnje vodovoda Prapro-če-Zalog. Na območju KS Šentjošt je bilo v preteklem letu porabljenih 34.369 € v iste namene kot v KS Polhov Gradec ter dodatno za ureditev vodnih virov v KS Šentjošt (rekonstrukcija objektovza pripravo vode na vodovodu Butajnova in Kurja vas, zagotovitev električne oskrbe pri teh dveh vodovodih). Za območje KS Crni Vrh je bilo v letu 2013 zagotovljenih 28.520 € za tekoče stroške, kot so stroški za komunalne storitve, električno energijo, za manjša popravila, pogodbe o delu, pisarniški material, poštnino ter za druge nepredvidene odhodke v zvezi z vzdrževanjem vodovoda. Skupaj je bilo porabljenih 12.748 € za storitev zdravstvenega nadzora pitne vode (ZZVLJ), plačilo stroškov električne energje za potrebe delovanja vodovodnih sistemov, plačilo telekomunikacijskih, poštnih storitev, stroškov za vodno povračilo, pripravo položnic za obračun vodarine, storitev rednega vzdrževanja in popravila na vodovodnih omrežjih, storitev izvajanja vzdrževanja vodovodnih sistemov. Upamo in želimo si, da bi bila oskrba s čisto in pitno vodo na območju celotne občine Dobrova-Polhov Gradec samo še boljša. Franc Setnikar, župan Spoštovani, ob občinskem prazniku občine Dobrova -Polhov Gradec in dnevu državnosti Republike Slovenije vas vljudno vabimo na proslavo, ki bo v petek, 20. junija 2014, ob 19. uri v parku Polhograjske graščine. Slavnostni govornik bo župan občine Dobrova -Polhov Gradec Franc Setnikar. Sledila bo slavnostna podelitev občinskih priznanj in otvoritev »Hiše v parku«. Kulturni program bodo oblikovala društva iz občine Dobrova - Polhov Gradec. Po prireditvi bo potekal sprejem s pogostitvijo z Dobrotami Blagajeve dežele. Občina Dobrova - Polhov Gradec Novi izzivi - Dobrova nujno potrebuje trgovsko-poslovni center Že vrsto let si lokalna skupnost želi obuditi osrednji del Dobrove. Predlogi in ideje so se z leti spreminjale, ostaja pa dejstvo, da Dobrova potrebuje trgovsko-po-slovni center. V zadnjih letih se je vsem odprtim vprašanjem pridružila še gospodarsko-finančna kriza, ki je posredno vplivala tudi na nameravan projekt. Razpis za izvedbo javno-zasebnega partnerstva v preteklem letu ni uspel, predvsem zato, ker je glede na predhodno močno povpraševanje investitorjev bilo jasno, da ponudniki ne morejo predložiti bančne garancije, ki jo občina zahteva zaradi resnosti ponudbe in seveda ekonomske situacije. Sama občina sicer razpolaga s prostim zemljiščem, na katero bi lahko usmerila gradnjo novega in sodobno zasnovanega objekta z vsemi vsebinami, ki so javnosti že bile predstavljene in so prebivalcem Dobrove nujno potrebne. Prostori, v katerih je sedaj občina, so v objektu, v katerem se izvaja tudi dejavnost varstva in vzgoje predšolskih otrok, za katero pa se pričakuje v prihodnjih letih potreba po širitvi oziroma zagotovitvi dodatnih prostorskih kapacitet, saj statistični podatki kažejo, da je vse več otrok s stalnim prebivališčem v občini dejansko tudi vpisanih v občinski vrtec oziroma da se vpisovanje otrok v vrtce drugih občin zmanjšuje. Na Dobrovi in tudi v bližini ni drugih primernih objektov, v katerih bi se lahko izvajale lekarniška in knjižnična dejavnost, kjer bi se razvila in nadgradila zdravstvena in zobozdravstvena dejavnost, ki so splošnega pomena in so v javnem interesu, da posebej ne poudarjamo prepotrebnost trgovine. Po razmisleku, ali naj občina gradi samostojno ali poišče alternativno rešitev, smo opravili nekaj sestankov s Kmetijsko zadrugo Dolomiti, kjer smo predstavili nameravano idejo gradnje skupnega objekta, ki bo vsem udeleženim pomenil razvoj področnih dejavnosti. Po pridobljenem načelnem pozitivnem mnenju Kmetijske zadruge Dolomiti, da lahko s skupnim sodelovanjem obudimo tudi obstoječo lokacijo, je občina Kmetijski zadrugi predstavila vsebino projektne naloge oziroma idejne načrte vsebine, ki naj bi bila združena v osrednjem prostoru kraja Dobrova. Kmetijski zadrugi Dobrova ter vsem njenim predstavnikom se za dosedanje sodelovanje in posluh tudi javno zahvaljujemo. V interesu občanov Dobrove in okoliških naseli ter vseh javnih ustanov, ki si želio boljše opravljati svoje delo, predvsem za oskrbo domačega prebivalstva, je, da bi načrtovanje skupnega projekta potekalo nemoteno. Franc Setnikar, župan Nov obračun cen za kanalščino Občani ste v začetku maja prejeli obračun za mesec april v skladu z novim cenikom, ki je stopil v veljavo 1. aprila 2014. Cene so oblikovane skladno z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur. l. RS, št. 87/12,109/12). Novost na položnicah je tudi grez-ničnina, ki jo je začela Vo-Ka zaračunavati mesečno na podlagi državne uredbe za vse tiste, ki imajo doma greznice. Vsak mesec bo na položnicah obračunana akontacija za obvezen odvoz, ki bo na vsake tri leta. Nekateri občani ste dobili visoke zneske, ker položnica vsebuje še poračun za nazaj. Za vsa morebitna vprašanja obračuna so vam na razpolago službe Vo-Ka na brezplačni modri telefonski številki 080 86 52, lahko pa jim tudi pišete na naslov voka@vo-ka.si. Preko Javnega Holdinga Ljubljana bomo poskušali doseči spremembo državne uredbe v tistih delih, za katere menimo, da so neživljenjski, saj uredba med drugim predpisuje način, ki odvrača gradnjo male komunalne čistilne naprabe (MKČN). O ceni storitev pa se bomo občine, ki smo solastnice holdinga, prav tako preko Holdinga oz. javnega podjetja Vodovod-Kanalizacija še pogovarjale, saj ceno pripravi z elaboratom izvajalec, ki opravlja javno gospodarsko službo. Občina Dobrova-Polhov Gradec bo uradno obvestilo o nadaljnjih pogovorih z Vo-Ka in JHL z vsemi pridobljenimi podatki in natančnimi informacijami objavila na svojih spletnih straneh v kratkem. Franc Setnikar, župan Trasa ceste Črni Vrh Začetek del na lokalni cesti v Črnem Vrhu V začetku junija se bodo začela dela na cesti LC 067091 Polhov Gradec-Kosmačar, tj. rekonstrukcija ceste in gradnja pločnika mimo podružnične osnovne šole v Črnem Vrhu do gasilskega doma. Tako bo tudi pri tej šoli poskrbljeno za varnost otrok in drugih, ki sedaj v nepreglednem ovinku stopajo po stopnicah naravnost na vozišče. Ko bo zgrajen pločnik, bo tam varnost neprimerno boljša. Na podlagi javnega razpisa je bil kot najugodnejši ponudnik izbrano podjetje KPL, d. d., iz Ljubljane. Pogodbena vrednost del je 227.724 EUR. Rok za izvršitev vseh del pa je 60 delovnih dni. Občinska uprava Vabilo na Regijsko preverjanje t • v« ekip prve pomoči OBČINA DOBROVA - POLHOV GRADEC vas v soboto, 7. junija 2014 vabi na športno igrišče OŠ Polhov Gradec na ogled Regijskega preverjanja ekip PP in spremljajočih programov Od 11. do 17. ure: - S strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje bodo potekale predstavitve zdravega načina življenja, na voljo bodo promocijske zloženke (o krvnem tlaku, cepljenju.), merili bodo krvni tlak in druge dejavnike tveganja, možno bo izpolnili vprašalnik "Določanje tveganja za razvoj sladkorne bolezni tip 2" (po FINDRISC). - Program Svit - presejalni program za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. Za dodatne informacije o dogodkih se lahko obrnete na tel. št.: 01/3601-800 ali na elektronski naslov info @dobrova-pol-hovgradec.si Vabimo vas, da se nam pridružite. Obnove betonskih mostov Letos spomladi sta bila na zgrajena dva nova betonska mosta. Zaradi popolne dotrajanosti obnova ni bila možna. Most čez potok Ostrožnik je bil zgrajen v Stranski vasi, drugi most pa v Črnem Vrhu na javni cesti Zagrabnar - Kopač. Vrednost obeh investici je znaša malo manj kot 14.000 EUR. Naslednja večja pričakovana gradnja pa bo most v Zalogu, za katerega pričakujemo izdajo gradbenega dovoljenja ter gradnjo v poletnih mesecih. Občinska uprava Obiščite program Svit v Polhovem Gradcu Nad 700 smrtnih žrtev na leto... zaradi nevarnosti, ki bi se ji lahko pravočasno izognili, če bi jo zaznali. 700 smrtnih žrtev - to je 14 polnih avtobusov ljudi.Ljudi, ki imajo vsi svoje svojce, prijatelje, znance in sodelavce. Toliko ljudi v Slovenji vsako leto umre zaradi raka na debelem črevesu in danki - zaradi bolezni, ki bi jo lahko zelo uspešno ozdravili, če bi bila pravočasno odkrita. Pa pogosto ni odkrita zgodaj- ker se v telesu več let lahko razvja povsem neopazno, kot zahrbten, potuhnjen morilec. Ne le, da pravočasno odkritega raka na debelem črevesu in danki lahko zdravniki ozdravio - to bolezen lahko celo preprečijo, če odkrijejo že predrakave spremembe, polipe. Prav temu je namenjen Program Svit - presejalni program za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. Na srečanju v Polhovem Gradcu 7. 6. (Regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa) bodo z nami tudi sodelavci Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki bodo z modelom debelega črevesa in s stojnico predstavili Program Svit. To je preventivni javnozdravstveni program, v katerega so vabljeni moški in ženske v starosti od 50 do 69 let, ki imajo urejeno zdravstveno zavarovanje. Z rednim testiranjem v Svitu lahko vsak pravočasno poskrbi za svoje zdravje. S spodbujanjem prijateljev in znancev, naj ne zavržejo vabila in naj se vključijo v Program Svit, pa lahko marsikomu rešimo življenje. Zato ste vabljeni, da se sodelavcem Svita pridružite na njihovem razstavnem prostoru in izveste marsikaj zanimivega o tem, kako v Slovenji zmanjšati breme tihega morilca - raka na debelem črevesu in danki. Sodelavci programa Svit Brezje pri Dobrovi Dobili kanalizacijo s čistilno napravo, urejene pločnike ter javno razsvetljavo Kanalizacjsko omrežje v Brezju se je pričelo graditi v letu 2012. Zgrajenih je bilo 718,6 metrov kanalizacje (vključno s tlačnimi vodi) in izvedenih 71 odcepov za hišne kanalizacjske priključke. Zgrajeni sta bili tudi 2 suhi črpališči, za gasilnim domom in pri transformatorski postaji. Skupna pogodbena za izgradnjo kanalizacje s črpališči je znašala 1.552.769,48 EUR. V letu 2013 se je pričela graditi tudi čistilna naprava. Zaradi bližine Horjul-ščice je bilo potrebno pri izkopu gradbene jame izvesti dodatno varovanje gradbene jame z jeklenimi zagatnica-mi, kar je dokončanje del prestavilo v leto 2014. ČN Brezje je zasnovana kot mehansko biološka čistilna naprava z biološkim čiščenjem blata po SBR tehnologiji (aerobna stabilizacija blata). Skupna pogodbena vrednost za izgradnjo Čistilne naprave Brezje je 500.148,63 EUR. Po pridobitvi uporabnega dovoljenja, ki ga pričakujemo v poletnih mesecih, bo že mogoč priklop objektov na novozgrajeno kanalizacijsko omrežje. Javno podjetje Vodovod - Kanalizacija bo vse krajane, ki se bodo priklopili na kanalizacjsko omrežje, o tem obvestila z dopisom in pogoji za priklop na omrežje. Pred časom je Vaška skupnost Brezje organizirala zbiranje naročil za izvedbo projektov hišnih priključkov, tako da imajo krajani, ki so k tej akciji izdelave hišnih priključkov pristopili, del postopka za priklop na kanalizacjsko omrežje že narejen. Dodatne informacije o izvedbi priklopa si lahko pridobite tudi na spletu: http://voka.jhl.si/informacje/postopek-za-pridobitev-soglasja. Sočasno v obdobju izgradnje kanalizacje je v Brezju potekala tudi obnova druge polovice lokalne ceste, izgradnja meteorne kanalizacije v dolžini 355 metrov skozi naselje in izgradnja pločnika v dolžini 510 m ter sanacija obstoječega pločnika (menjava poškodovanih robnikov in nov asfalt na pločniku). Razširjena in obnovljena je bila lokalna cesta v dolžini 1600 metrov, zaključek celotne podobe kraja pa je bila izgradnja pločnika z javno razsvetljavo od križišča ceste k igrišču, ki se navezuje na obstoječi pločnik, ki je bil zgrajen v letu 2002. Celotna investicija izvedenih del je znašala 298.432 EUR. Pred kratkim pa sta bila nevarnem odseku nameščena še dva prikazovalnika hitrosti, pred vrtcem in gasilskim domom, ki po prvih informacijah zelo pozitivno vplivata na hitrost voznikov skozi naselje Brezje. Krajankam in krajanom se ponovno zahvaljujemo za sodelovanje in strpnost v času gradnje. 31. maja 2014 bo ob 18.00 uri potekala slovesna otvoritev investicj, vzporedno pa bo v Brezju izvedena tudi gasilska sektorska vaja in nadaljevanje z veselico na Športnem igrišču Brezje. Vabljeni! Občina Dobrova - Polhov Gradec 24. Dan pod Lovrencem nedelja, 22. junija 2014 v Polhovem Gradcu Domače obrti: • oglarstvo • kolarstvo Peka kruha v krušni peči Ansambel Saša Avsenika PROGRAM PRIREDITVE: - ob 14.30 uri sprevod vpreg, narodnih noš in godbe - v grajskem parku: • Kulturni program s folkloro in harmonikarji • Spravilo sena in odhod fantov na vojsko - Dramska skupina Neptun • Sprevod skupaj z igralci in obiskovalci nadaljuje pot proti prireditvenemu prostoru pri Pograjskem domu - na prireditvenem prostoru: • Prikaz domačih opravil povezanih s pripravo oglja - oglarstvo in izdelovanje lesenih delov za vozove - kolarstvo • peka kruha v pravi krušni peči • pestra ponudba domačih izdelkov in dobrot iz krušnih peči • kmečke in zabavne igre • animacija za otroke in otroške ustvarjalne delavnice • klekljarice Klekljarskega društva Polhov Gradec • srečelov - od 17.00 ure dalje Ansambel Saša Avsenika Prireditev bo povezoval Grega Čuden Večer na Dobrovi PGD DOBROVA Vas vabi na Večer na Dobrovi, ki bo v soboto, 14. 6. 2014, z začetkom ob 19. uri. Zabavala Vas bosta ANSAMBEL BITENC in KLAPA GALLUS (nekdanja Klapa Lavanda). Za jedačo in pijačo bomo poskrbeli. Veselimo se Vaše družbe! Projekt vodovoda Praproče - Zalog v zaključni fazi Projekt vodovoda Praproče - Zalog, ki se je pričel izvajati avgustu lanskega \e\a, je v zaključni fazi. Щ Nabžba v vašo prihodnost Operacijo delno financira evropska unija Evropski sklad za regionalni razvoj Potem ko zaradi neugodnih vremenskih razmer v začetku letošnje pomladi izvajalec del Prenova - Gradbenik d.o.o. ni mogel nadaljevati z deli, je v začetku maja izvedel tlačni preizkus primarnega vodovoda in dezinfekcijo primarnega cevovoda. Postopek pridobitve uporabnega dovoljenja za primarni vod vodovoda, ki je predmet gradbenega dovoljenja, je že v teku. Izvajalec del je v drugi polovici meseca maja pričel z izvajanji del za izvedbo hišnih vodovodnih priključkov, katerih je v okviru tega projekta predvideno okoli trideset. Gradnja vodovoda tako zaenkrat poteka skladno z zastavljenim terminskim planom. Realno je pričakovati, da bodo občani na tem območju s pitno vodo iz javnega vodovoda preskrbljeni do začetka letošnjega poletja, saj občino k temu zavezuje tudi pogodba o sofinaciranju projekta iz evropskih sredstev iz naslova prednostne usmeritve "Regionalni razvojni programi". Naj omenimo, da sočasno z gradnjo novega vodovoda Praproče - Zalog potekajo tudi postopki za izvedbo legalizacije obstoječega vodovoda Praproče, za kar je občina v mesecu maju pridobila gradbeno dovoljenje, pridobivanje uporabnega dovoljenja v postopku pa je prav tako tudi že za obstoječi vodovod. (odbpg) Slovesno odprtje vremenskega radarja na Pasji ravni Crni Vrh, 16. maj - Na Pasji ravni je potekalo slovesno odprtje novega vremenskega radarja, ki so ga namenu predali minister za kmetijstvo in okolje, mag. Dejan Zidan, generalni direktor Agencije RS zaokolje Joško Knez ter župan Občine Dobrova - Polhov Gradec Franc Setnikar in župan Občine Gorenja vas - Poljane Janez Milan Cadež. Pred prerezom traku je v domu krajanov na Crnem Vrhu potekala prireditev, na kateri so gosti spregovorili o pomenu nove pridobitve. Slovesnost v znamenju nagovorov visokih gostov in predstavitve novega vremenskega radarja "Danes je zelo velik dan tako za meteorologijo, Državno meteorološko službo, Agencijo RS za okolje ter ministrstvo za kmetijstvo in okolje kot za vse državljane in državljanke. Prizadevanja več generaci meteorologov so končno postala realnost, saj smo z novim vremenskim radarjem na Pasji ravni in 284 novimi merilnimi posta- z ministrstva za kmetijstvo in okolje, generalnega direktorja Arsa, predsednika Civilne zaščite RS, številne meteorologe, izvajalce investicijskih del in krajane lepo pozdravil ter jih v te prelepe kraje povabil večkrat. "Želim, da bo radar čim večkrat napovedal sonce, če pa ga ne bo napovedal, naj nas sonce in prijaznost kljub temu spremljata na vsakem koraku," je zaključil misel. Slovesno prireditev so s pesmijo in recitacijami popestrili učenci Podružnične osnovne šole Crni Vrh, ki so ljati padavinske sisteme za splošne namene. Ob katastrofalnih poplavah v Železnikih leta 2007 pa je postalo jasno, da imajo pristojni premalo informacij, da bi državljane lahko obvestili o preteči nevarnosti, tako da bi se ti še pravi čas lahko zavarovali. Pokazala se je torej potreba po dodatnem vremenskem radarju na območju zahodne Slovenje in s projektom BOBER (Boljše opazovanje za Boljše Ekološke Rešitve) so se dejavnosti za postavitev radarja začele že leta 2007, ko je bila izbrana lokacija. Leta 2012 je S prerezom traku je bil vremenski radar predan svojemu namenu. jami po Slovenji iz projekta BOBER pridobili mnogo boljšo informacijo o vremenu ter dosegli mnogo boljše napovedovanje hudourniških poplav in hkrati večjo varnost pred naravnimi ujmami, ki so v zadnjih letih vse prepogoste." S tem nagovorom je zbrane v domu krajanov na Crnem Vrhu na slovesnosti ob odprtju novega vremenskega radarja nagovoril generalni direktor Agencije RS za okolje Joško Knez. Ta se je v imenu agencije vsem sodelujočim v projektu zahvalil za korektno sodelovanje, posebno zahvalo pa je namenil domačinom, ki so projekt vzeli za svojega. Zbrane je pozdravil tudi minister za kmetijstvo in okolje, mag. Dejan Ži-dan, ki je v nagovoru med drugim na kratko povzel bistveni element okolj-ske kohezije, ki se odvija vse od leta 2007 in znotraj katere se z evropskimi in slovenskimi sredstvi financirajo zelo pomembni projekti, med njimi tudi BOBER, s katerimi se rešujejo nekatera odprta okoljska vprašanja. Kot minister, ki skrbi tudi za varnost ljudi v Slovenji, je izpostavil pomembnost novega radarja, ki bo nenadne vremenske dogodke napovedal pravo-časneje in natančneje ter tako prispeval k preprečitvam človeških žrtev in k zmanjšanju materialne škode. Ta je bila namreč v preteklih letih zaradi elementarnih nesreč za slovensko državo izjemno visoka. V imenu gostitelja, Krajevne skupnosti Crni Vrh, je zbrane nagovorila njena predsednica Tončka Dolenc, ki je vse lepo pozdravila in jim zaželela dobrega počutja na Crnem Vrhu. Zahvalila se je krajanom, ki so pred dvema letoma odločitev o postavitvi radarja podprli, ter Občini Dobrova - Polhov Gradec, ki je projektu tako organizacjsko kot finančno stala ob strani. Spregovoril je tudi župan Občine Dobrova - Polhov Gradec Franc Setnikar, ki je ministra in državno sekretarko se v pesmi in besedi poigrali z vremenom. Od predelanega vojaškega radarja do meteorološkega radarskega centra Nagovorom je sledila predstavitev novega vremenskega radarja, ki jo je podal vodja projekta Marjan Divjak. Ta se je najprej dotaknil zgodovine radarskega zaznavanja padavin v Slovenji, ki seže v leto 1971, ko je bil na Žikarcah pri Mariboru vzpostavljen prvi meteorološki radarski center s predelanim vojaškim radarjem uporabnega dosega 40 kilometrov. Potrebe so zahtevale več, in tako so leta 1984 na Lisci pri Sevnici vzpostavili nov center z računalniško vodenim radarjem uporabnega dosega 200 kilometrov; ta je sprva služil le za obrambo pred točo, leta 1997 pa je z nadgradnim sistemom začel sprem- bilo zanj izdano gradbeno dovoljenje, vsa gradbena in inštalacijska dela pa so se opravila v zadnjega pol leta. Postopek je omogočal, da je bilo v letu 2014 izdano uporabno dovoljenje, naprava pa z odprtjem predana svojemu namenu. Projekt BOBER vreden okoli 33 milijonov evrov, od tega dobra 2 milijona za vremenski radar Projekt, ki se financira s pomočjo Kohezjskega sklada EU in je vreden okrog 33 milijonov evrov, vključuje posodobitev in nadgradnjo celotnega vremenskega radarskega sistema, torej ne gre le za postavitev novega vremenskega radarja na Pasji ravni, temveč tudi za posodobitev ključnih komponent na Lisci, postavitev in zamenjavo merilnih postaj po vsej Slovenji, posodobitev računalniške opreme in še nekatere izboljšave, ki bodo prispevale k povečanju zmogljivosti Arsa pri spremljanju in proučevanju vodnega okolja v Slovenji ter napovedovanju meteoroloških in hidroloških izrednih pojavov. S tem projektom pa se je Slovenja vključila tudi v evropsko omrežje EURAD, sestavljeno iz več kot 150 vremenskih radarjev, ki jih uporabljajo nacionalne meteorološke službe. Predaja radarja namenu in ogled prostorov za spremljanje podatkov Po predstavitvi projekta so bili zbrani povabljeni na odprtje in ogled vremenskega radarja na Pasji ravni, ki je nameščen na tromeji občin Dobrova - Polhov Gradec, Gorenja vas - Poljane in Ško^a Loka. Radar so namenu predali minister Dejan Židan, generalni direktor Arsa Joško Knez ter župana občin Dobrova - Polhov Gradec in Gorenja vas - Poljane, Franc Setnikar in Janez Milan Cadež. Po prerezu traku so se zbrani povzpeli 20 metrov visoko, na stolp, od koder so občudovali lep razgled daleč nad Polhograjsko in Ško^eloško hribovje. Pasja ravan skupaj z vremenskim radarjem znova najvišji vrh Polhograjskega hribovja Pasja ravan je s postavitvijo vremenskega radarja spet postala najvišji vrh Polhograjskega hribovja, ki po novem meri 1.040 metrov. Še pred nekaj desetletji je z višino 1.029 metrov sicer veljala za najvišjo vzpetino, a je jugoslovanska vojska v drugi polovici 70. let 20. stoletja vrh zravnala in mu odbila okrog 10 metrov višine. Zato je Pasja ravan še danes po vrhu ravna in ima polno vojaških bunkerjev in rovov. Stolp bi lahko potemtakem služil tudi kot turistično izredno vabljiva razgledna točka, od koder se da videti pokrajino tudi prek slovenskih meja, vendar je območje stolpa, na katerem se nahajata radar in antena, zavarovano. Po besedah predstavnikov občine pa že potekajo dogovori z Arsom, da bi imenoval skrbnika tudi na lokalnem območju, ki bi glede na povpraševanje in želje omogočal dostop do najvišje točke Polhograjskega hribovja. Nadja Prosen Verbič, foto: NPV Pohod na Gradišče V soboto, 17. maja, je Občina Dobrova - Polhov Gradec organizirala pohod na Gradišče, s startom ob 9. uri izpred stavbe Občine Dobrova - Polhov Gradec. Pohoda se je udeležilo približno 35 ljudi. Z organizacijo pohoda smo v Občini Dobrova - Polhov Gradec želeli poskrbeti tako za zdravo življenje kot za prijetno druženje pohodnikov. V spremstvu pohodnikov je bila tudi učiteljica nordijske hoje, s pomočjo katere smo v praksi pridobili ali osvežili znanje o pravilni nordijski hoji. Na vrhu Gradišča pa so nam učenci OŠ Dobrova pripravili zelo prijeten kulturni program na temo Gradiške legende. Izlet smo zaključili z ogledom notranjosti dobrovske cerkve. Iz KS Dobrova Spoštovane krajanke in krajani KS Dobrova, dne 5. 5. 2014 je potekala že 15. redna seja sveta KS Dobrova, katere sklepe vam predstavljamo v nadaljevanju. - Poročilo nadzornega odbora (predstavil predsednik nadzornega odbora g. Vinko Kuder) Nadzorni odbor KS je potrdil poročilo poslovanja KS Dobrova. Največ pozornosti je bilo namenjene pokritosti negativnega finančnega stanja VS Brezje (iz naslova izgradnje vrtine in povezovalnega cevovoda) in VS Gabrje (negativno stanje iz preteklih let). VS Brezje odplačuje negativno stanje s tekočimi prilivi vodarine, VS Gabrje pa do naslednje seje sveta KS pripravi predlog poravnave. - Priključitev vodovodov VS k Občini Dobrova - Polhov Gradec KS Dobrova že dalj časa išče soglasje z Občino Dobrova - Polhov Gradec glede upravljanja vaških vodovodov, ki so trenutno v upravljanju in lasti KS Dobrova, se pravi nas, krajanov. Krajani so enotnega mnenja, da se javni vodovodni sistemi ne prenesejo v upravljanje občine in ostanejo v upravljanju KS Dobrova. Občina pa vztraja, da je treba skladno z zakonom nanjo prenesti upravljanje vseh vaških vodovodov. Uredba o oskrbi s pitno vodo, Ur. l. RS št. 88/2012, v 8. členu navaja, da občina zagotavlja vodenje evidence upravljavcev javnih vodovodov na svojem območju, kar pomeni, da upravljanje na območju Dobrove lahko ostane v upravljanju KS Dobrova. Prav tako odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Dobrova - Polhov Gradec, Ur. l. RS št. 31/2010, v 39. členu navaja, da je prenos obstoječega vodovodnega sistema lahko v upravljanju s strani KS Dobrova ali občine. Sklep KS Dobrova je, da se javni vodovodni sistemi ne prenesejo v upravljanje občine in ostanejo v upravljanju KS Dobrova. - Gradnja trgovsko-poslovnega centra Dobrova Na sejo KS je bil povabljen predstavnik Zadruge Dobrova, g. Bine Oven, ki je predstavil pogled Zadruge Dobrova na gradnjo centra Dobrova. Pojasnil je, da so vse aktivnosti glede izgradnje centra Dobrova, v sodelovanju z Občino Dobrova - Polhov Gradec, do nadaljnjega zamrznjene, ker razmerja med zadrugo in občino pravno-formalno še niso urejena. Ker KS Dobrova do zdaj ni bila vključena v pripravo vsebin v bodočem tr-govsko-poslovnem objektu, je bil sklep članov KS Dobrova, da se mora ta vključiti v nadaljnjo pripravo vsebin. - Izgradnja zadrževalnika Razori Predstavnik civilne iniciative proti izgradnji zadrževalnika Razori, g. Franci Smrtnik, je izpostavil uredbo, ki ne upošteva sklepa sveta KS Dobrova s preteklih sej. Zahtevano je bilo, da se po izgradnji ukrepov I. faze ponovno izvedejo izračuni o pretokih rek, šele nato pa se opredeli II. faza in se upošteva sklep sveta KS Dobrova. Zahvaljujem se predsednikom VS, da se redno udeležujejo sej KS Dobrova ter aktivno sodelujejo pri reševanju problemov in pripravi pobud. Predsednik KS Dobrova Marjan Pograjc Pogovorni večer SDS: Kje smo, kam gremo? Na pogovornem večeru z naslovom "Kje smo, kam gremo?" v dvorani brunarice Grič na Šentjoštu se je v torek, 20. maja, zbralo 32 simpatizerjev in članov stranke, ki so z veseljem prisluhnili Alenki Jeraj, poslanki v Državnem zboru RS, in kandidatu za poslanca v Evropskem parlamentu, mag. Anžetu Logarju. Pogovoru je prisostvoval tudi župan Občine Gorenja vas - Poljane Milan Cadež. Alenka Jeraj je s pomočjo videopro-jekcije orisala javnofinančno sliko v Slovenji ter predstavila razlike med mandati levih vlad in desne vlade Janeza Janše. Vlada, ki jo je v mandatu 2004-2008 vodil Janez Janša, je sprejela številne ukrepe, ki so povečali blaginjo državljanov. Velika gospodarska rast je Slovenijo približala najbolj razvitim državam v Evropski uniji, reformiran je bil davčni sistem, razbremenjena so bila mala in srednja podjetja, določena je bila strategja razvoja Slovenje, prvič pa je proračunska blagajna izkazovala presežek. Seveda je treba izpostaviti, da je Slovenja v prvi polovici leta 2008 tudi zelo uspešno predsedovala Evropski unji, je še dejala Jerajeva. Mag. Anže Logar, sicer tudi uradni govorec v času, ko je Slovenja predsedovala Evropski unji, je podal svoj pogled na razmere doma in v Evropi. Zavzel se je za vnovičen zagon gospodarstva ter za pravično in prodorno Slovenjo. Poudaril je, da je eden izmed glavnih problemov v Slovenji brezglavo zadolževanje, ob tem pa opozoril, da se država zadolžuje predvsem za tekočo porabo, sredstev za investicje in razvoj pa praktično ni. Javni dolg Slovenje je že presegel 80 % BDP, vsak državljan pa je trenutno zadolžen kar za 14.000 evrov. Mag. Logar je orisal tudi razliko v načinu zadolževanja nekaterih drugih držav članic Evropske unje, ob tem pa opozoril, da si druge države večino denarja za sanacjo gospodarstva izposojajo pri domačih bankah, pri nas pa si leve vlade po visokih obrestnih merah izposojajo denar v Evropi, ZDA in drugje. Na letni ravni mora Slovenja plačati že skoraj miljardo evrov samo za obresti, ta denar tako odteče v tujino in je izgubljen, saj se ne vrne več v gospodarstvo. Sledila je zanimiva razprava. Navzoči so gostoma postavili veliko vprašanj, predvsem v zvezi z aktualnim političnim dogajanjem in o evropski perspektivi, podali pa so tudi svoje mnenje glede razvoja Slovenje v prihodnje. Ob koncu sta Alenka Jeraj in mag. Anže Logar občanke in občane pozvala, naj se množično udeležjo vseh letošnjih volitev in referenduma o arhivih. (RO) XXI. srečanje Večer pod Vetrnikom Tekmovanje v igranju na diatonično harmoniko V soboto, 28. junija, ob 17. uri bodo Babno Goro pri Polhovem Gradcu zopet preplavili prekrasni zvoki diatonične harmonike. Tokrat bomo praznovali že 21. rojstni dan. Clani TD Vetrnik se trudijo, da bo organizacija popolna, vzdušje prijetno, skratka, vse tako, kot mora biti. Večer pod Vetrnikom je osrednji dogodek našega društva, na katerega se še posebej skrbno pripravimo, saj praktično sodeluje vsaj po en član iz vsake hiše. Nosimo veliko odgovornost do mladih in nadebudnih tekmovalcev. Prav neverjetna je kakovost igranja, ki se iz leta v leto povečuje. Nekateri so že pravi virtuozi. Glas o odličnih godcih je tako že davno presegel meje naše Slovenje. Ponosni smo na naše odlične svetovne prvake, nekateri izmed njih so igrali tudi na našem babnogorskem tekmovanju. Razpis in prijavnico najdete na spletni strani TD Vetrnik: http://tdveternik.com. Se vidimo na Babni Gori! Mercator rad dela dobro Malčki iz vrtca Polhov Gradec so se na sobotni prireditvi, 10. maja, s pesmijo in plesom zahvalili za podarjena sredstva lokalnega trgovca, zapela je celo harmonika, ki jo je raztegnil mladi Matej Trobec. Pridne trgovke pa so napekle čevapčiče in vsem navzočim postregle tudi s pijačo po izbiri - za otroke in odrasle... Na zdravje najboljšemu sosedu! Projekt Radi delamo dobro je potekal v 100 Mercatorjevih manjših trgovinah širom Slovenje, in sicer z namenom, da tudi lokalna društva pridejo do denarnih sredstev, ki jih sicer težko pri-dobjo. Mercator je pripravil tekmovanje za glasove kupcev, ki je trajalo ves april, kupci pa so sami izbirali, komu bodo namenili rdeči žeton: Turističnemu društvu Polhov Gradec, Klekljarske-mu društvu Polhov Gradec ali vrtcu Polhov Gradec. Prepričljivo je zmagal slednji in dobil 1.000 evrov nagrade. Tolažilna nagrada za klekljarsko društvo je bila Mercatorjeva darilna kartica v vrednosti 40 evrov, druga tolažilna nagrada pa Mercatorjeva kartica v vrednosti 20 evrov. Vsako društvo je moralo na začet- Projekt Radi delamo dobro je s svojim obiskom počastil tudi župan. Povsem na levi je predstavnik Mercatorja. ku celomesečnega zbiranja glasov predstaviti načrt porabe sredstev glavne nagrade; klekljarice so povedale, da bi rade medse povabile profesionalno učiteljico iz Idrje, TD Polhov Gradec bi sredstva porabilo za izgradnjo igrišča za mini golf pri gostilni Pograjski dom, vrtec pa bo dejansko pridobljena sredstva porabil za socialno ogrožene otroke. Točni seštevki žetonov so objavljeni na spletni strani www.mercator.si. Naj še spomnim na nedeljski odpiralni čas trgovine v Polhovem Gradcu, od 8. do 12. ure, ki se je izkazal za zelo dobro potezo - stranke so zadovoljne in trgovina ne sameva. Sebastjan Vehar Urban Plestenjak, pomočnik direktorice sektorja za maloprodajo, nam je povedal, da je Mercator letos dejansko postal ugodnejši, vsak teden pa se trudijo, da bi več kot 800 izdelkov priznanih blagovnih znamk kupcem ponudili po najnižji ceni glede na štiri glavne trgovce pri nas, in če kupec kje drugje opazi nižjo ceno istega izdelka, mu vrnejo denar. Podobno ugodno se sicer oglašuje tudi tehnični trgovec tujega porekla, kjer poleg kupnine vrnejo dodatnih 12 % nakupa, vendar ne organizira takih dobrodelnih akcij za lokalna društva! Mercator, oziroma daljše, Poslovni sistem Mercator, d. d., je na trgu prisoten že 65 let in je največje slovensko trgovsko podjetje, ki je imelo v letu 2007 v Slovenji približno 36-odstotni tržni delež na maloprodajnem trgu izdelkov za vsakdanjo rabo. V Slovenji ima družba skoraj 1.500 prodajaln in na vseh trgih kar 23.000 zaposlenih; tržni delež na Hrvaškem in Srbji dosega 8-9 %, v Bosni in Hercegovini 4-5 %, v Črni gori pa je delež Mercatorja leta 2010 dosegal 18-19 %. Seveda ni šlo mimo vprašanja, kako kaže z novo večjo trgovino v Polhovem Gradcu, potem ko je propadla že izrisana ideja o trgovini na mestu sedanje avtobusne postaje. Občina je trgovinski dejavnosti namenila prostor zraven novega gasilskega doma, tik poleg ceste, vendar Mercator sam ne gradi prodajnih centrov, temveč jih le najema od investitorja, tako da bo treba počakati, da pridejo trgovci z novci, zgradijo, potem pa pride na vrsto novi, večji najboljši sosed... Po urejenih balkonih se vas spozna Babna Gora, 27. april - Turistično društvo Veternik že nekaj let pridno skrbi, da so balkoni v vasi urejeni in okrašeni, zato gospodinjam priskoči na pomoč s prevozi balkonskega cvetja in drugih rastlin. Urejenost kraja in okolice je sicer odvisna od vsakega posameznika, vendar je prav, da se društva zavedajo, da lahko z dobro voljo kanček tega prispevajo tudi sama. Turistično društvo Veternik tako vsako pomlad zbere naročila o vrstah in številu balkonskih cvetlic, ki jih naroči pri Vrtnarji Grdadolnik. Ta se je namreč z zdravimi rastlinami in ugodno ceno izkazala kot zanesljiva. Poleg tega cvetlice in druge okrasne rastline pripelje skoraj na dom - do kozolca v Babni Gori, kjer se domačinke zberejo, preštejejo in pregledajo svoje nove rastlinice ter jih odpeljejo na svoje domove. Tam počakajo, vse dokler si gospodinje ne vzamejo časa za presaditev, nekatere pa se še vedno držjo stare ljudske modrosti, ki pravi, da z deli na vrtu pa tudi izobešanjem balkonskega cvetja ni dobro hiteti, dokler nas maja ne zapustijo ledeni možje. Ceprav nas maja sonce lahko že prav toplo greje, po prvi pomladanski toploti še vedno obstaja nevarnost nenadne slane in pozebe. To se lahko zgodi zlasti med 12. in 14. majem, ko godujejo svetniki Pan-kracj, Servacj in Bonifacj, v ljudski govorici znani kot ledeni možje ali ledeni svetniki. Strahu, da nas ti še obiščejo, je tako letos že konec, pisano cvetje pa že na večini balkonov v Babni Gori in drugod krasi hiše, hleve, kozolce in s tem celotno vas. Nadja Prosen Verbič, foto: npv Blagoslov križa, posvečenega Blažu Janši t-; J j "jjfH . aj| ijI ЫГт,' Цц/г ^JF J j- -Ж Ж■ fi 1 Jmitimi НИшЖти и V nedeljo, 4. maja, je bil v Srednjem Vrhu na Rusovem blagoslov križa, posvečenega tragično preminulemu Blažu Janši. Blagoslova se je udeležila velika množica ljudi, njegovi sodelavci, prijatelji in družina. Kratek obred sta vodila polhograjski župnik Bogdan Oražem in črnovrški župnik Peter Nastran, katerima se lepo zahvaljujemo. Radi bi se zahvalili tudi vsem drugim, ki so kakorkoli pomagali. Družina Rus Pomniki prve svetovne vojne na Dobrovi Letos mineva 100 let od začetka prve svetovne vojne, ki je globoko zarezala v usodo številnih Slovencev. Mnogi fantje so pustili svoja življenja na frontnih linijah, zlasti v Galiciji (pokrajina na meji današnje Poljske in Ukrajine) ter na soško-tirolski fronti. V tistih časih skoraj ni bilo družine, ki ne bi imela koga pri vojakih - že takoj po začetku vojne je bila namreč razglašena splošna mobilizacija. Kljub začetnim pričakovanjem, da bo vojna precej kratkega roka, se je ta končala šele leta 1918. Mnogi vojaki se iz vojne niso nikoli vrnili, zato so se po župnijah pogosto odločili postaviti spominska obeležja padlim vojakom, saj jih je bila večina pokopanih daleč stran od doma. Na Dobrovi so tako leta 1928, ob 10. obletnici ujedinjenja (združitve južnih Slovanov v novo državo leta 1918), na pokopališču pred župnijsko cerkvijo postavili spomenik žrtvam svetovne vojne v dobrovski župniji. Spomenik je izdelalo kamnoseško podjetje Alojza Vodnika iz Ljubljane. Na kamnitem podstavku stoji na sredini napisna plošča v obliki križa, z reliefom mrtvega vojaka na vrhu, pod njim pa se začenja seznam padlih vojakov, ki je urejen po krajih dobro-vske župnije in obsega 83 imen. Pod križem je simbolna večna luč, ki naj sveti vsem padlim vojakom. Osrednji del spomenika oklepata dve nižji napisni plošči, ki se na vrhu zaključujeta s kroglo; na levi krogli je zabeležena letnica začetka, na desni pa letnica konca svetovne vojne, za katero si verjetno nihče ni mislil, da se bo v še grozljivejši podobi ponovila že čez dobri dve desetletji. Na predvečer odkritja spomenika so po dobrovski fari pol ure zvonili vsi zvonovi. Odkritje spomenika je potekalo na nedeljo, 2. decembra 1928. Začelo se je z božjo službo, nadaljevalo pa z blagoslovitvijo spomenika, nagovorom nekdanjega vojnega kurata Franca Bonača ter kulturnim programom. Popoldne je bila v dru- Medalji za hrabrost s podobo cesarja Franca Jožefa (foto: Mitja Prek) Spomenik žrtvam prve svetovne vojne na dobrovskem pokopališču štvenem domu še igra, s katero so zbirali sredstva za financiranje postavitve spomenika. V marsikaterem domu še hranijo predmete, ki so jih njihovi predniki - vojaki prinesli iz velike vojne, stare razglednice, pisma, ki pripovedujejo o njihovih usodah. Predmete Jakoba Preka s Šujice, vojaka, člana 7. lovskega bataljona, so njegovi sorodniki skrbno (ob)varovali do današnjih dni. Rojen je bil leta 1883 na Šujici, pri 25 letih se je poročil z Marijo Oven iz sosednjega Gabrja, s katero sta imela Karlov četni križ, odlikovanje, ki ga je novi cesar Karl podelil vojakom, ki so na fronti preživeli najmanj 12 tednov ter se udeležili najmanj ene bitke. Na eni strani odlikovanja sta cesarjevo ime in naziv, na drugi pa letnica 1916 in latinski napis Vita. pred vojno tri in po vojni še dva otroka. Zanimiva je fotografija družine, ki so mu jo kot razglednico na fronto poslali žena in otroci. Na zadnjo stran so zapisali: "Ljubi naš ata! Najlepše pozdrave vam pošiljamo v daljne kraje, da se že vi kaj kmalu z nami združite. Z vljudnim spoštovanjem Vas pozdravlja cela naša družina.« Očitno jo je Jakob skrbno hranil in po koncu vojne prinesel s seboj domov. Ohranjenih je Portret Jakoba Preka v vojaški uniformi z ženo (last družine Prek) več njegovih vojaških odlikovanj - tri medalje za hrabrost ter Karlov četni križ. Ceprav živih prič prve svetovne vojne praktično ni več, njihove zgodbe še živijo in se prenašajo iz roda v rod. Velika vojna je namreč zaznamovala tok življenja, ne samo vojakov, temveč tudi vseh, ki so ostali doma in čakali vesti o svojih sinovih, bratih, možeh, očetih, ki so bili boje nekje tam, daleč stran, in sanjali o ponovnem snidenju z domačimi ... Maja Zupančič Biotehnična utrditev ali betonska škarpa? Je ekološka sanacija brega po zgledu narave draga? Biotehnična stabilizacija bre-žin je za tretjino cenejša od klasične betonske škarpe in štirikrat dražja od navadnih pocinkanih mrež, ki jih pritrdijo nad skalni teren. Marko Šubic je prav poseben in karizmatičen človek, ki je svojo strast do narave podedoval - oče je bil zaposlen v cestnem podjetju, na področju urejanja strmih brežin. Markova mama je obrt s to dejavnostjo odprla že v osemdesetih letih, zdaj pa je nosilec obrti sam. S to dejavnostjo se je štiri leta ukvarjal tudi v Maleziji, delal je prav tako v Avstriji in Italiji, zadnje čase pa je dejaven v Slovenji, kjer se trudi urejati brežine po zgledu narave in preživeti ekipo petnajstih sodelavcev. Več na spletu: www.biotec-int.com. Po zgledu gozdnih tal Običajna sanacija strmih brežin nad cestami - s pocinkanimi mrežami - je zgolj začasna, saj se breg in kamenje ves čas krušita in je potrebno čiščenje, da o grdem videzu teh rešetk niti ne govorimo. Biotehnična rešitev sestoji iz tehnične opore brega, to so pocinkane mreže, ter biološkega dela sanacije, pri čemer se na kovinsko oporo pričvrstio fine mreže iz kokosa, ki zdržijo eno leto in v katerih je dosti zemlje, hranil in semen, da v tem času požene prava podrast s koreninami. Hkrati pa se polmetrske sadike dreves, predvsem gabra in javorja, zasadijo dovolj na gosto, da čez nekaj let korenine mladih dreves nadomestijo kovinsko mrežo. Nižje ob cesti pa so za zagotavljanje cestne preglednosti zasajene nižje grmovnice, ki niso le okras, temveč držijo breg na svojem mestu. Težave lahko povzroča površinsko spiranje biološkega mate- Tehnični del sanacije na Dobrovi... riala, zemlje in semen, zato so konstrukcijo na Dobrovi pokrili s senom, s katerim kapljice dežja zaustavijo in razpršijo, hkrati pa ne zaustavijo povsem, saj je voda osnova novega življenja na sprva mrtvi skalni brežini. Ukrep z grobo kovinsko in fino kokosovo mrežo omogoča rast, dodatni biološki ukrepi pa rast zelenja pospešijo, da polepša in hkrati učvrsti breg z lastnimi koreninami, in ta se tako ne kru-ši in ne plazi. Markov pristop k tovrstni sanaciji je unikaten v našem prostoru in se dejansko zgleduje po naravi, po sestavi gozdnih tal. Zato si zasluži priznanje - kaj nam bo namreč ostalo, če nam ne pade le vlada, ampak se nam razkroji še narava ... kam se bomo preselili, v vesolje? Bodite naravni in imejte se radi ... Sebastjan Vehar Poleg salam je organizator ponudil različne vrste domačega kruha, sir ter okusno pripravljen slovenski česen. Salamijada 2014 - TD Veternik Odlikovali so jo vonj, okus, videz in sestava Dvor pri Polhovem Gradcu, 26. april - V dvorani gasilskega doma je v organizaciji Turističnega društva Veternik že tretje leto zapored potekala salamijada. Tudi tokrat je strokovna komisija med prispelimi desetimi salamami izbrala najboljšo klasično in najboljšo divjačinsko salamo. Dobitniki priznanj za najboljšo salamo 2014 skupaj s člani komisije in županom Suhe mesnine so naša narodna posebnost. Z njimi so se do nedavnega ukvarjali na skoraj vsaki kmetiji, saj so bili domači prašiči osnovni vir preživetja, zlasti v zimskih mesecih, prihodki od prodanih salam, klobas in drugih mesnih izdelkov pa so bili pomemben vir preživetja družin. No, danes ni več tako, saj se kmetijska dejavnost in hkrati vzreja živali opuščata. A po mnenju mnogih strokovnjakov kakovost tistih, ki se s to dejavnostjo še vedno ukvarjajo, raste oziroma se ne slabša. O tem so se pre- pričali tudi obiskovalci in komisija na letošnji salamijadi, ki jo je tretje leto zapored pripravilo Turistično društvo Veternik. Prenovljena dvorana gasilskega doma v Dvoru je že v petek zvečer, ko so pridelovalci salam iz okoliških krajev prinašali svoje salame, začenjala dišati po mesnatem. Tudi letos je bilo kar nekaj teh, ki so se na izboru za najboljšo salamo pomerili že lansko leto, nekaj pa je bilo tudi takšnih, ki so se v kakovosti domačih salam preizkusili prvič. Vsaka salama je glede na žreb lastnika dobila svojo številko in anonimnost je bila zagotovljena vse do razglasitve rezultatov. V soboto je najprej zasedala tričlanska strokovna komisija, ki so jo sestavljali predsednik Milan Velkovrh, ki ima pridobljen certifikat za ocenjevanje suhomesnatih izdelkov, ter člana Tatjana Vuković in Boštjan Petruša, oba strokovnjaka na področju živilstva. Glede na svoje izkušnje in stroko so vsak zase salamam odgovorno dodeljevali ocene, in sicer glede na njihov videz, sestavo in barvo prereza, vonj ter okus. "Skoraj vsaka salama bi lahko bila nagrajena," je ob razglasitvi dejal predsednik komisije in dodal, da je bila naloga komisije tudi to pot težka, a ocene so dodeljevali individualno in korektno, zato je zmagovalec le en. Med klasičnimi salamami je letos največ točk prejela salama Braneta Ri-harja, nekaj manj jih je dobila salama Petra Novaka, na tretje mesto pa se je uvrstila salama lanskega zmagovalca Roka Riharja. V kategoriji divjačinskih salam je salama Tonija Mihevca nekoliko boljša od salame Klemna Tomšiča, lastnik tretjeuvrščene pa je Štefan Novak. Vsem prejemnikom priznanj in nagrad sta čestitala predsednica TD Veternik Mojca Cerne in župan Franc Setnikar, ki se je zahvalil ter pohvalil organizatorja dogodka in vse sodelujoče. Ti namreč pripomorejo k spodbujanju domače pridelave suhomesnatih izdelkov, za katero je po njegovih besedah v tej lokalni skupnosti še prostor in priložnost. Po koncu sta sledila pokušina in druženje. Zbrani so poleg tekmovalnih salam lahko pokusili različne vrste domačega kruha, ki so ga spekle gospodinje Turističnega društva Veter-nik, ter vloženi slovenski hrustljavi česen z različnimi začimbami, ki ga je predstavljala proizvajalka. Da je šla hrana lažje po grlu, je poskrbela kapljica pijače, za katero je bilo prav tako poskrbljeno, zvok harmonike pa je razpoloženje naredil še prijetnejše. Nadja Prosen Verbič, foto: npv Meso za žar tudi iz domačega butika NOJ - TOMI ali po domače kmetija Pr' Lupč iz Butajnove nad Horjulom je svojo dejavnost pred dobrim letom usmerila v celotno nadaljnjo proizvodnjo in predelavo mesnih izdelkov. Zgradila je namreč lastno klavnico za zakol več vrst živali in razsekovalnico ter trgovino z vsemi domačimi izdelki, ki so primerno deklarirani. Vsi prostori pa so ustrezno zgrajeni, opremljeni po uredbi EU ter pod stalnim veterinarskim nadzorom RS. Nudijo reden tedenski zakol, in sicer prašičev, telet do 1 leta, nojev, drobnice in gojene div- jadi. Vse leto, razen avgusta, pa je pri njih možno kupiti svinjske polovice domače slovenske reje. Zainteresirani so za odkup telet ekološke, pa tudi preostale reje, pri čemer naj ta ne bodo hranjena z več kot 20 % silaže. Vse, ki bi bili pripravljeni prodati teleta za zakol, prosijo, naj pokličejo na telefonsko številko 041 895 770 ali pišejo na noj.tomi@gmail.com. V njihovem butiku je vselej mogoče kupiti suhomesnate izdelke in presne mesnine, ki so pridelane brez kakršnihkoli umetnih konzervansov, zgolj na osnovi soli, česna in popra. Ob koncu tedna pa ponujajo tudi sveže meso za žar (kotlete, pleskavice, čevapčiče, klobasice in drugo). Za nakup večjih količin je seveda potrebna predhodna najava. Poleg domačega butika svoje izdelke tržijo tudi na tržnicah, in sicer ob sobotah med 8. in 13. uro na tržnici Vrhnika (stojnica 27) ter na kmečki tržnici Vič (nasproti Interspara). Oglasno sporočilo Področno tekmovanje za Šolski plesni festival na OŠ Polhov Gradec Na desetine plesalcev zasedlo polhograjsko športno dvorano Polhov Gradec, 24. april - V večnamenski športni dvorani polhograjske osnovne šole je letos potekalo področno tekmovanje za Šolski plesni festival, ki se ga je udeležilo okrog trideset osnovnih šol oziroma več kot dvesto plesalcev z ljubljanskega in gorenjskega konca Slovenje. Šolski plesni festival, projekt, ki ga že nekaj let izvaja Plesna zveza Slovenje, podpirata pa ga Fundacja za šport ter ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, je dosegel svoj glavni namen - ples je resnično približal množicam oziroma velikemu številu otrok. O tem smo se lahko prepričali na nedavnem področnem tekmovanju, ki je po zaslugi plesne učiteljice Katje Simić ter dobre volje vodstva OŠ Polhov Gradec in Občine Dobrova - Polhov Gradec potekalo v večnamenski športni dvorani polhograjske osnovne šole. Ta je ta popoldan kipela od plesne energje in osnovnošolske razposajenosti. Pred uradnim začetkom tekmovanja je zbrane nagovoril ravnatelj OŠ Polhov Gradec Jernej Klemen, ki je poudaril pomemben vidik plesa in glasbe v slovenskem prostoru v tem trenutku; v teh težkih časih sta namreč še posebej dobrodošla in zaželena, saj človeka sproščata, bodrita in ga napolnjujeta s pozitivno energjo, je dejal. Ob koncu se je zahvalil plesni šoli Bolero za organizacjo projekta, vsem tekmovalcem pa zaželel srečno. Dobrodošlico vsem zbranim je zaželel tudi pod- Plesalce je v polhograjski osnovni šoli lepo pozdravil ravnatelj Jernej Klemen. predsednik Plesne zveze Slovenje Zoran Kljun, ki je najprej navedel nekaj razveselju-jočih uspehov, ki jih je plesna zveza s projektom Šolskega plesnega festivala dosegla; k sodelovanju je privabila skoraj 6.000 učen- Noj - Tomi prejel laskavi priznanji je kakovost podkrepljena še s priznanjem s katerega od ocenjevanj, pa je trženje še nekoliko bolj preprosto in predvsem bolj zanesljivo, zato se tekmovanj udeležujejo vse pogosteje. "Prav ocenjevanja in povratne informacije, ki so nam kmetom na voljo na različnih tekmovanjih in prihajajo od usposobljenih strokovnjakov, nam pomagajo, da kakovost naših domačih izdelkov le še raste in se izboljšuje," pravi lastnik kmetije Anton Krek. Kmetija se tako lahko letos pohvali že z dvema laskavima priznanjema, in sicer je konec marca sodelovala na 4. regijskem, osrednjeslovenskem ocenjevanju suhomesnatih izdelkov, ki poteka v organizaciji KSS KGZS - Zavoda Ljubljana. Tam je za svoj izdelek v konkurenci 67 domačih salam prejela odlično bronasto priznanje. Prav tako je za domačo salamo prejela bronasto priznanje pretekli konec tedna, ko je na Ptuju v organiza-cji Kmetjsko-gozdarskega zavoda Ptuj, Mestne občine Ptuj ter javne kmetijske svetovalne službe pri kmetjsko-gozdarski zbornici potekala 25. državna razstava Dobrote slovenskih kmetij. Tja je svoje izdelke poslalo več kot 600 kmetij iz vse Slovenje in celo zamejstva. Domačih salam, med katerimi je bilo mogoče videti tudi salamo z imenom NOJ - TOMI, je bilo na tokratnem vseslovenskem tekmovanju več kot sto. Prejeti bronasto plaketo med toliko tekmovalci je vsekakor pohvalno, hkrati pa izdelovalcu nalaga odgovornost, da kmetijsko dejavnost v tej obliki le še nadaljuje. Nadja Prosen Verbič Noj - Tomi je za domačo salamo prejel dve bronasti priznanji. V zadnjem času se v Slovenji močno poudarja prodaja domačih, naravnih kmetijskih proizvodov, predvsem suhomesnati izdelki so pri kupcih zelo iskano blago. Tudi ozaveščanje potrošnika o pomenu zdrave, doma pridelane hrane sledi tem smernicam. Tudi kmetja Pr' Lupč iz Butajnove nad Horjulom, bolj poznana pod znamko NOJ - TOMI, je tu zaznala eno od tržnih niš, zato se že nekaj časa, poleg vzreje nojev, ukvarja s celotno pridelavo mesnih izdelkov in prodajo. Zavedajo pa se tudi pomena kakovosti izdelka, ki ga dajo na trg, zato se zanjo ves čas trudjo. Ce pa Mlajša starostna skupina se je predstavila s plesi v parih. cev iz več kot 150 osnovnih in 40 srednjih šol. Vsem plesalcem je zaželel lahkoten plesni korak in uradno odprl tekmovanje. Himna Šolskega plesnega festivala, ob kateri so zaplesali vsi tekmovalci, je poskrbela za sproščen začetek, nato pa so se plesalci, ki so tekmovali v dveh starostnih skupinah, pri čemer je produkcjo plesala le starejša skupina, pripravili na svoj nastop. Predstavili so se v eni od treh kategorij: v kategoriji plesni pari so zaplesali angleški valček, cha cha cha in rock 'n' roll; v kategoriji skupinski plesi so sodnikom in obiskovalcem prikazali pravilne korake hip hopa, popa in latina; šolska plesna produkcja pa je bila zaradi izvirnih plesnih koreografij posebej zanimiva za občinstvo in navjače. V projektu Šolski plesni festival že tretje leto zapored pod vodstvom plesne učiteljice Katje Simić sodeluje tudi polhograjska osnovna šola. Tokrat se je na domačem parketu predstavila v obeh starostnih skupinah. Šestnajst učencev oziroma učenk iz mlajše starostne skupine, ki vključuje 4.-6. razred, se je predstavilo v skupinskih plesih in plesnih parih ter doseglo obetajoče rezultate. Starejša starostna skupina, kamor sodi trinajst učenk in en učenec, ki obiskujejo 7.-9. razred, pa se je odlično predstavila s šolsko plesno produkcjo, za katero je osvojila nagrado za najboljšo koreografijo in se uvrstila na državno tekmovanje, ki bo 2. junja na Vrhniki. Tja potuje tudi skupina šestih deklet iz starejše starostne skupine, ki je v skupinskih plesih dosegla ekipno 3. mesto in je tako v boju za ohranitev lanskega naslova prvakinj. Nadja Prosen Verbič, foto: NPV Obiskovalci so izbrali najboljše Butajnova, 19. april - Z domačje pr' Oblak, ki je glede na svoj obnovljeni ambient kot nalašč za tovrstna druženja in dogodke, je letos pri- hajal vonj po domačih mesninah. Tam je namreč potekala vaška salamjada, na kateri se je predstavilo devet domačih salam, en želodec in ena klobasa. Najboljših pa tokrat ni izbirala strokovna komisja, temveč so jih s točkami od 1 do 5 ocenili kar obiskovalci. Tako je bil izbor najboljših najbolj pošten, obiskovalci pa so bili izjemno zadovoljni, ker so prav vse tekmovalne mesnine lahko pokusili in jih ocenili po svojih merilih. Po oceni organizatorja in domačega mesarja Antona Kreka pa so bili prav vsi izdelki zelo kakovostni, saj so bili izdelani po bolj ali manj domačih metodah. Poleg domačih mesnin so lahko obiskovalci pokusili tudi domače žganje enajstih različnih okusov; tu so prav tako nastopali v vlogi ocenjevalcev ter izbrali najboljšega med dobrimi. Dogodek je privabil precejšen del vaščanov in okoliških prebivalcev, zato so tekmovalci skupaj z organizatorjem sklenili, da naslednje leto salamijado v Butajnovi zagotovo ponovijo, morda še v večjem obsegu. Taki dogodki namreč družjo in zbližujejo, predvsem pa so pomembni za vse tekmovalce oziroma izdelovalce suhomesnatih izdelkov, saj si na takšnih srečanjih izmenjajo mnenja in izkušnje, ki so vselej dobrodošli. Nadja Prosen Verbič Naravna in kulturna podoba naše občine (9) Tudi v Polhograjskem hribovju je hrib, ki ima okno - Grmada Do nedavna je bilo dokaj neznano, da je tudi v Polhograjski Grmadi okno. In kaj je to? Po Planinskem terminološkem slovarju je to "odprtina v steni, grebenu, skozi katero se vidi". Pravzaprav je okno v Grmadi odkrila pozimi leta 2011 Francka Kozjek s sestro. Šli sta po spodnji stezi in v najbolj izpostavljenem skalnatem hrbtu je sonce nekam čudno svetilo. Po brezpotju sta se povzpeli nad stezo do skalovja, ki na tem mestu resnično štrli iz pobočja, in videli sta pravo pravcato okno, resnično ni nič večje od okenske od- Okno v Grmadi (foto: Milka Bokal) prtine. Mogoče, da ga je že kdo prej videl, a slišati o njem ni bilo. Tudi poznavalci Grmade o njem niso vedeli. Francka je pričela o tem pripovedovati in v Planinskem vestniku je izšel članek o njem. Okno je od tedaj začelo dobivati obiskovalce od vsepovsod, tudi malo od dlje so prihajali. K njemu se je začela viti skoraj stezica, kamnita seveda. Po vsem tem je primerno, da je ta naravna znamenitost Grmade ujeta v ta priložnostni zapis občinskega časopisa za letošnjo pomlad, ko zaradi nesrečne zimske zmrzali še zmeraj rajši hodimo po poznanih poteh. Pa še o imenu našega hribovja. Še se sem pa tja zapiše, da so to Polhograjski dolomiti, čeprav na vseh sodobnih zemljevidih jasno piše, da je to Polhograjsko hribovje (in obenem Polhograjska dolina, ki je dobila tudi potrdilo Komisje za stan-dardizacjo zemljepisnih imen). Italjanski Dolomiti so zaradi vsesplošnih evropskih zbližanj čedalje vabljivejši in včasih je skoraj dvoumno, za katere Dolomite gre. Kdor piše, naj zapiše torej, da je naše hribovje zahodno od Ljubljane Polhograjsko hribovje, in nič drugače. Milka Bokal Skupinska fotografija vseh treh ekip PGD Dvor z mentorjema Tejo in Klemenom [foto: Primož Zibelnik/PGD Dvor] Mentor Klemen skupaj s pionirkami nazdravlja izjemnemu uspe- hu [foto: Klemen Zil f? s p belnik/. PGD Dvor]. A tokrat niso ciljale plastičnih tarč, temveč so morale pogasiti pravi ogenj. Kot se za eno od najboljših ekip v državi spodobi, so zadano nalogo opravile hitro in učinkovito. Zanje najzabavnejši del dneva pa je prišel tik za tem, ko so popolnoma zmočile obe mentorja, Tejo in Klemena, kar je bila tudi ena izmed stav za osvojeno medaljo. Nekoliko v senci je tako ostalo odlično šesto mesto mladincev, a so tudi Zgodovinski uspeh za PGD Dvor Pionirke PGD Dvor tretje na državnem tekmovanju v Ormožu Pred osmimi meseci smo pisali, da je bila sobota, 28. septembra, zgodovinska za dvorsko mladino, saj so se takrat prek regijskega tekmovanja na državni nivo uvrstile vse tri ekipe - pionirke, pionirji in mladinci. A naše zagrete ekipe so vse to še nadgradile in na državnem tekmovanju v gasilsko-športnih disciplinah v Ormožu v soboto, 17. maja, na novo slavile. Pionirke so se namreč povzpele vse do stopničk in tekmo končale na tretjem mestu. Mladinci so bili šesti, pionirji pa 41. ti na sprejemu vsem zbranim prikazali veščine, ki so se jih naučili pri mokri vaji z hidrantom. Naloga gašenja pravega požara je bila v hipu opravljena. Mladina uspešna tudi na drugih tekmovanjih V spomladanskem času pa se je dvorska mladina poleg državnega tekmovanja udeležila še treh tekmovanj. Teden dni pred preizkušnjo v Ormožu so pionirji in pionirke nastopili na tekmovanju za pokal Gasilske zveze Vrhnike v Podlipi, kjer so tekmovanje izkoristili kot generalko pred tistimi v Ormožu. V gasilski dom so prinesli dva nova pokala. Še nekoliko prej, natančneje 12. aprila, pa so štiri ekipe nastopile na občinskem kvizu v Horjulu, kjer so osvojile tri medalje, od tega dve zlati. Po zaključku redakcije pa je potekalo še občinsko tekmovanje v orientacijskem teku na Crnem Vrhu. S tem pa aktivnosti na področju mladine v PGD Dvor seveda ni konec, saj se pionirji, pionirke, mladinci in mladinke vse leto srečujejo na rednih srečanjih. Razpored vaj je objavljen na spletni strani PGD Dvor, kjer najdete tudi vse rezultate in obsežne fotogalerije. Klemen Zibelnik, PGD Dvor Polhograjski folkloristi v oddaji Je bella cesta V mesecu marcu smo na komercialni televiziji v prvi oddaji nove sezone Je belle ceste, ki jo vodi in oblikuje vselej zabavni Klemen Slakonja, lahko prepoznali posnetek iz Polhograjskih dolomitov in polhograjsko folklorno skupino Grof Blagaj. vsi poznamo. Je pa treba poudariti, da je Klemen Slakonja kljub zabavni vlogi izredno profesionalen, kakor tudi celotna ekipa, ki je bila prisotna na snemanju. V prijetnem vzdušju je snemanje potekalo hitro in brez zapletov, brez desetkratnih ponovitev in ustavljanj. Scenarj je bil natančno dodelan, navodila pa jasna in preprosta." Videospot je požel neverjeten odziv gledalcev, tako oboževalcev Klemna Slakonje kot oboževalcev imitiranih Modrijanov, gotovo pa tudi oboževalcev folklorne skupine Grof Blagaj. Do danes je namreč naštel že skoraj 170.000 ogledov, še vedno pa si ga lahko ogledate na naslovu https://www. youtube.com/watch?v=v5Za-030J62A&list=RDv5Za030J6-2A. Nadja Prosen Verbič, Foto: Katja Goljat Zgodnji jutranji odhod se je izplačal Tekmovalci so se proti Ormožu odpravili že ob šesti uri zjutraj, na avtobusu pa se jim je pridružilo še nekaj navijačev. Še večja skupina pristašev naših mladih gasilcev se je navijat odpravila z lastnimi vozili, tako da so bili naši navijači eni od najštevilčnejših in seveda zelo glasni. Triurna vožnja proti Ormožu je minila v sproščenem vzdušju. Močna konkurenca Na državnem tekmovanju imajo pravico nastopiti najboljše tri ekipe z regijskih tekmovanj v vsaki kategoriji. Slovenja je razdeljena na 17 gasilskih regij, in tako je v Ormožu v vsaki kategoriji nastopilo 51 ekip. Torej same vrhunske ekipe. Dvorske ekipe so se na tekmovanje začele intenzivno pripravljati marca, prve predpriprave pa smo izvedli že februarja. Za ekipe sta skrbela Klemen Zibelnik in Teja Kopač, ki sta se z njimi srečevala dvakrat na teden. Pionirke hitre kot blisk Prve so nastopile pionirke. Devetčlanska ekipa se je postavila za vedra in začela vaje z ve-drovko. Prvo vedro uspešno zlito, drugo vedro uspešno zlito, zrušene vse tarče ... Vse skupaj se je zgodilo z naglico, v 16,04 sekunde, kar se je na koncu izkazalo za enega najhitrejših časov vaje z vedrovko. Pomembno je bilo, da so pionirke ostale brez kazenskih točk. Sledila je štafeta s prenosom vode. Dekletom je v dveh minutah do vrha posode zmanjkalo 20 cm, kar je bil tretji najboljši rezultat v tej vaji. Sledila je še vaja razvrščanja, kjer je desetarka Sara dekleta izjemno lepo postrojila, lahko bi dejali - skoraj po vojaško, in tako skupaj z ekipo dosegla popolno izvedbo vaje. O želji po odličnem uspehu na državnem tekmovanju govorio besede ene izmed pionirk, ki je zjutraj staršem povsem resno dejala, da gredo v Ormož po medaljo. In so jo tudi osvojile. Kazenske točke pionirje oddaljile od visokih mest Za pionirkami so nastopili pionirji. Vaja z vedrovko jim ni uspela najbolje, saj so jo končali v 20,55 sekunde, poleg tega pa so prejeli sedem kazenskih točk, kar je bilo v izjemno strnjeni konkurenci preveč za visoko uvrstitev. Pri prenosu vode jim je do vrha posode zmanjkalo 23 cm, na vaji razvrščanja pa so desetar Miha in ekipa svojo nalogo opravili popolno. Mladinci povsem blizu medalje Zadnja ekipa na državnem tekmovanju so bili mladinci. Ekipa petih fantov in štirih deklet je že na vajah dokazala, da cilja na visoko mesto, saj so bili iz treninga v trening boljši. Na tekmovanju pa so prvo izmed treh preizkušenj -mokro vajo s hidrantom - izvedli v zelo hitrem času, 35,9 sekunde. Cas z regijskega tekmovanja so izboljšali kar za deset sekund. Sledila je preizkušnja v razvrščanju, kjer imajo mladinci zahtevnejšo nalogo kot pionirji, a so tudi tu desetar Timotej in ekipa zadano nalogo opravili popolno. Za zaključek je sledil še teoretični test, na katerem trije naključno izbrani tekmovalci rešijo vsak po tri vprašanja. Eno vprašanje je ostalo nepravilno rešeno, zaradi česar je ekipa mladincev prejela tri kazenske točke. Ganljiv sprejem na Belici Cakanje na slovesno razglasitev rezultatov je bilo napeto, saj smo vedeli, da lahko vsaj dve ekipi posežeta po stopničkah. Na koncu smo se razveselili bronaste medalje pionirk, mentorja pa sta si tako lahko skočila v objem, saj se je ves trening in trud obrestoval. Clani društva so ob prihodu domov za vse ekipe na Belici pripravili slavnostni sprejem, kjer so imele seveda glavno vlogo pionirke. Ob iztopu iz avtobusa, ponosnem razkazovanju velikega pokala in medalj ter bučnem aplavzu vseh zbranih je bilo na marsikaterem obrazu mogoče zaslediti solzico sreče. Dvorske junakinje je na domačem terenu čakala še ena preizkušnja - v dobro poznani vaji z vedrovko. II 2. slikarska razstava na Dobrovi V avli OŠ Dobrova smo člani DU Dobrova 14. aprila postavili razstavo likovnih del 12 likovnikov različnih generacij. natelj šole Vili Kovačič, nato pa je profesor Inkret povedal, kakšne učence ima. Sledil je govor župana Občine Dobrova - Polhov Gradec, ki je razstavo tudi odprl; z gospodom Inkretom sta prerezala trak. Za obiskovalce razstave smo pripravili tudi pogostitev. Razstava je bila na ogled vse delovne dni šole do 7. maja, od 9. do 15. ure. Veseli smo, da si jo je ogledalo veliko ljudi. Ob tej priložnosti medse vabimo vse, ki bi radi z nami slikali, ne glede na starost. Delavnica se bo zopet začela 1. ponedeljek v novembru. Prijavite se lahko v pisarni DU na Dobrovi. Za DU Anica Tomšič Se istega dne je ob 17. uri sledilo uradno odprtje. Razstavljenih je bilo 75 slik z različnimi motivi, od krajine, zimskih motivov, cvetja in tihožitja do aktov. Vse te slike so nastajale od začetka novembra 2013 pa do konca marca 2014, pod mentorstvom akademskega slikarja Lovra Inkreta. Uradni del odprtja se je začel z govorom predsednika DU Toneta Tomšiča, naslednji govornik je bil rav- Izredno priljubljeni slovenski voditelj in predvsem odličen imitator, Klemen Slakonja, je s soustvarjalci za prvo oddajo Je bella cesta v novi sezoni pripravil imitacijo najbolj priljubljenega slovenskega na-rodno-zabavnega ansambla Modrijani. V videospotu, ki so ga posneli na kmetiji odprtih vrat Pr' Mehačk na Setnici nad Polhovim Gradcem, se je mojster imitacije predstavil v vlogah kar vseh štirih članov an- sambla. V spotu pa smo lahko prepoznali tudi polhograjsko folklorno skupino Grof Blagaj, ki se je vrtela v ritmu priredbe Gromska strela. O zabavni izkušnji s snemanja njihova vodja Anita Kobe pravi: "Od prve do zadnje minute snemanja smo bili nasmejani in dobre volje, povsem sproščeni in brez treme, saj je pesem Gromska strela nekakšna priredba oziroma parodija na skladbo Modrijanov, ki jih rJLSTt T|y -1Л.1 i t-^ f ZASEBNO VARSTVO PREDŠOLSKIH OTROK V BLIŽINI DOBROVE V mesecu juniju začenjamo vpis otrok za šolsko leto 2014/15. Vpisujemo otroke od 1 do 3 leta starosti. Za otroke bova skrbeli Vesna in Mojca, obe pedagoško izobraženi. Dejavnost predšolske vzgoje bomo izvajali že 4. leto. Za informacije pokličite na mobilno št. 041 267 525 ali pišite na e-naslov: vrtecobgozdu@gmail.com. www.va rstvoobgozd u.si Vesna Zadnikar, s. p., Hruševo 32, 1356 Dobrova Mojca Kožman, s. p., Hruševo 33a, 1356 Dobrova Naša nepozabna • IV* • • izkušnja - izmenjava v m v* • • Turčiji V nedeljo, 6. aprila, se nas je deset učencev in dve učiteljici Osnovne šole Polhov Gradec odpravilo na šestdnevno izmenjavo v Turčijo. Zjutraj smo se vsi že zelo nestrpni zbrali na ljubljanskem letališču. Večina od nas se je prvič peljala z letalom, zato smo bili še toliko bolj neučakani. Poslovili smo se od staršev in odhiteli novim dogodivščinam naproti. Že na začetku se je zgodil majhen pripetljaj, saj je naše letalo imelo zamudo. Ko je končno priletelo, smo se vkrcali nanj. Med potjo smo vsi veselo gledali skozi okno in opazovali, kako smo se dvigali in hitro oddaljevali od Slovenje. Po eni ure vožnje, ki je zelo hitro minila, smo prispeli v Beograd, od koder smo takoj odšli na letalo proti Istanbulu. Tudi ta pot je minila hitro in že smo bili na istanbulskem letališču. Tam smo čakali na svojo prtljago, a je ni bilo. Izvedeli smo, da so v Beogradu pozabili prestaviti našo prtljago v drugo letalo, in tako je ta ostala na beograjskem letališču. Kljub temu smo se dobre volje odpravili proti izhodu, kjer so nas že čakali naši gostitelji. Z avtobusom smo se odpeljali do šole, kjer so nam pripravili dobrodošlico, potem pa je vsak s svojim gostiteljem odšel domov. V ponedeljek smo se vsi zbrali v šoli, kjer so nam pripravili dobrodošlico. Ta dan smo odšli na ogled Izmita, kjer smo si ogledali njegove znamenitosti. Popoldne so končno prispeli naši kovčki, ki smo jih bili vsi zelo veseli. Naslednji dan smo spoznali še eno javno šolo, kasneje pa smo občudovali delavnico tradicionalne umetnosti marmo-riranja papirja (EBRU). Na tej delavnici je vsak naredil svojo sliko. Po ustvarjanju smo odšli na večerjo v zgodovinski dvorec, kjer smo pokusili tradicionalno turško hrano in pijačo ter poslušali tradicionalno turško glasbo. Večina okusov nam je poznanih, zato nismo bili posebej izbirčni. V sredo dopoldne smo odšli na ogled izdelave značilne slaščice iz Iz-mita (PISMANIYE), ki je bila za moj okus prav dobra - sladka, zato se je znašla tudi v mojem nahrbtniku za pot domov. Popoldan smo zaključili z ogledom zasebne šole; tam smo se zelo zabavali s tamkajšnjimi učenci, ki so nas bili zelo veseli. Predstavniki OŠ Polhov Gradec s svojimi turškimi prijatelji Sporazumevanje je potekalo v angleškem jeziku, kolikor so ga turški prijatelji znali uporabljati, a vselej smo se dogovorili, včasih tudi z mimiko. Po končanem druženju smo odšli na obisk mladinskega centra, zvečer pa v center mesta. In že je prišel četrtek, ko smo se odpravili na celodnevni izlet po turškem glavnem mestu Istanbul. Ogledali smo si mnoge znamenitosti tega mogočnega muslimanskega mesta z več milijoni prebivalcev. Posebej zanimiva in zabavna je bila vožnja z ladjico po Bosporju, kjer smo med drugim videli tudi bosporski most. Zadnji dan pa je minil v slovenskem vzdušju. Našim prijateljem smo predstavili Slovenijo in Polhov Gradec, potem pa smo posadili skupna drevesa. Teden je zelo hitro minil in prišla je sobota - dan za odhod. Vsi učenci smo se zbrali pred šolo, kjer smo se stežka poslovili od svojih turških družin, pri katerih smo bivali skoraj teden dni in bili deležni njihovega izrednega gostoljubja in prijaznosti. Skupaj z njimi smo se peljali do letališča, kjer pa smo svojim prijateljem še zadnjič pomahali v slovo. Podali smo se na pot domov, tokrat brez večjih pripetljajev. Med potjo pa so se že začeli sestavljati naši utrinki in doživetja, ki smo jih bili deležni v Turčiji. Na ljubljanskem letališču so nas že veselo pričakovali naši starši, ki so že na poti domov želeli izvedeti vse, kar smo doživeli, a tega je bilo veliko, zato smo konec tedna v šoli pripravili predavanje, kjer smo predstavili našo izmenjavo. Mislim, da te prijetne izkušnje ne bomo nikoli pozabili, tudi zato, ker je bila to naša prva izmenjava, in z njo se je začelo naše odkrivanje sveta ter nadvse zanimivo spoznavanje novih kultur in načina življenja drugih ljudi. Rebeka Prosen, 8. b Osnovna šola Polhov Gradec prelita z zeleno Mogočen zelen travnik, poln cvetlic, dobre volje in srečnih otroških obrazov je zapolnil pogled vsakega srečneža, ki je na zeleni dan prečkal prag naše šole. ''Zelena telesno in čustveno dobro vpliva na srce, prinaša telesno razumevanje in sprošča,'' nam je pojasnila vodja Zelene šole Katja Premrl, učiteljica biologije in kemije. Skozi to magično barvo, ki nas v življenju spremlja skoraj na vsakem koraku, smo se učenci in učitelji povezali in skupaj ustvarili pravljico, ki je iz dneva postala teden. Šola je bila okrašena z zelenimi šopki, stojnico in plakati, ki smo jih učenci izdelali pri razredni uri. V čast nam je bilo, da smo lahko skupaj odkrivali neverjetne učinke te barve. Kot da teden ni bil že dovolj zanimiv in neverjeten, smo se srečali tudi na dan Zemlje in ga počastili. Z zeleno smo Zemlji, ki je naš dom in življenje, pokazali, da jo spoštujemo in imamo radi. ''Verde que te quiero verde,'' se glasi španski stavek, ki bi ga v slovenščino prevedli: ''Zelena, ki te ljubim zelena.'' Ja, zeleno barvo 1 ^ 1 L > i Д hfc. i hjJ • ^t . .m J 1 se splača ljubiti in jo občudovati, saj je iz nje sestavljen svet in z njo pobarvan naš pogled. Označuje vse, kar spada v naravo, in označuje nas, ljudi, ki z njo živimo. Maša Setnikar, 9. b OŠ Polhov Gradec Nepozabna šola v naravi V torek, 21. aprila, smo se z razredom odpravili v šolo v naravi, ki je potekala v Kobaridu, v vasi Kavka. Preden smo se odpeljali izpred šole, sem bila zelo nestrpna, saj sem komaj čakala, da bom videla naš cilj. Med vožnjo, ki je trajala tri ure zaradi cestnih zastojev, smo si čas krajšali s klepetanjem in obujanjem šolskih dogodivščin. Ob prihodu na cilj smo bili kar malce presenečeni, saj smo ugotovili, da v centru šolskih in obšolskih dejavnosti ne bomo sami. Z nami so bili v času šole v naravi tudi učenci OŠ Deskle. Na začetku smo bili kar malce sramežljivi, kmalu pa smo spoznali, da bo ta šola v naravi res nekaj posebnega, saj smo se lahko ves čas družili z vrstniki iz Nove Gorice. V torek nas je upravnik Izidor seznanil s pravili, učitelji pa so nas razdelili v tri skupine. Dnevi so kar prehitro minevali. V sredo zjutraj smo imeli nordijsko hojo, popoldne pa smo si ogledali kraško jamo s kapniki. V četrtek smo spoznavali živalske stopinje in zdravilne rože, popoldne pa smo streljali z loki. V petek zjutraj smo si šli ogledat vojaški muzej na prostem, potem pa še stari del mesta Kobarid. Ko je prišel čas odhoda domov, smo bili žalostni, saj smo se le težko poslovili od sovrstnikov, s katerimi smo v teh štirih dneh stkali prijateljske vezi. S pomočjo računalniške tehnologije, saj veste, facebooka, ohranjamo stike in upamo, da se bomo čim prej srečali. Klavdija Celarec, 8. a Narava - naša najboljša učiteljica Šolsko leto se že počasi bliža koncu. Za polovico otrok skupine Konjički iz enote Brezje pa se bliža tudi dan, ko bomo zapustili varno okolje vrtca ter se podali v širni svet, v šolo. Zato se v zadnjih dneh vsi skupaj še posebno trudimo, da nam je v vrtcu lepo, da smo strpni in spoštljivi drug do drugega, da se igramo in seveda tudi kaj novega naučimo. Ker domujemo v vrtcu na podeželju, nas narava kar sama vabi, da čim več časa preživimo na prostem. Cez zimo smo pridno nabirali kondicijo v okviru gibalnih mi-nutk in četrtkovih športnih dopoldnevov, ko smo izvajali vaje za gibljivost, ravnotežje, moč in vzdržljivost, ob tem pa smo se tudi veliko smejali in zabavali, predvsem pri igrah dvojic ter štafetnih igrah. Po nepričakovanem žledu in odpravljanju njegovih posledic kar nekaj časa nismo mogli obiskati naših priljubljenih kotičkov v gozdu. Vseeno pa smo sečnjo v gozdu izkoristili za to, da smo se naučili nekaj novega, saj v okviru prednostne naloge našega oddelka spoznavamo naravo kot neusahljiv vir znanja. Z varne razdalje smo opazovali lastnike gozdov pri njihovem delu ter se pogovarjali, zakaj je treba pospraviti drevesa ter kakšno orodje in zaščitno opremo potrebujemo za delo v gozdu. V tem času, ko zaradi nevarnosti nismo smeli v gozd, pa smo izkoristili naše travnike ter se z lo-patkami in lupami odpravili na raziskovanje. Odkrili smo veliko rastlin in živali, ki domujejo na travniku, predvsem pa smo ugotavljali, kako živahno je življenje tam spodaj, pod zemljo. Ob slabem vremenu smo v vrtcu izvajali številne naravoslovne poskuse, obeležili pa smo tudi svetovni dan Zemlje. V okviru projekta Mali vrtič-karji, ki je obenem letošnja prednostna naloga vrtca, smo se pogovarjali o pripravi zelenjavnega vrta, v lončke smo posejali semena in posadili sadike ter opazovali njihovo rast, otroci pa smo z veseljem delili svoje izkušnje pri obdelovanju zemlje in naših posevkov na domačem vrtu. Sosedovo cvetoče drevo smo izkoristili za slikanje s čopiči na prostem, kar nam je predstavljalo posebno doživetje. Sredi aprila smo se z avtobusom odpeljali v botanični vrt v Ljubljano, kjer smo si ogledali tropski rastlinjak in izvedli delavnico sajenja rastlin. Seveda so nas najbolj navdušile visoke palme s čisto pravimi bananami ter mesojeda rastlina rosika. Del narave smo prenesli tudi v naš vrtec, saj smo izdelali herbari travniških rastlin, od jeseni pa v vrtcu skrbimo tudi za paličnjake. Na sprehodih se vedno spomnimo nanje ter naberemo robide in drugo rastlinje, v času, ko vzgojiteljici čistita terarij, pa jih otroci nežno "pocrkljamo". Veliko časa posvečamo zbiranju in ločevanju odpadkov, spoznavamo konkretne izdelke, ki nastanejo v postopku reciklaže (reciklirani papir, izdelki, ki nastanejo iz odpadnih plastičnih zamaškov ...), varčujemo z energijo (ugašamo luči) in vodo (zapiramo pipe), sodelujemo v ekoloških natečajih in projektih, ob koncu aprila pa smo izvedli že tradicionalno čistilno akcijo, v kateri smo po našem kraju pobirali smeti ter jih nato tudi ustrezno ločili v primerne zabojnike. Otroci smo bili nad akcijo navdušeni, vsi skupaj pa smo bili zelo veseli, saj smo ugotovili, da je bilo letos smeti manj kot pretekla leta. Prijetno spomladansko vreme smo izkoristili tudi za pohod v okviru športno-gibalnega projekta Mali sonček. Izredno smo se razveselili gradnje novega dela pločnika, ki nam je omogočil, da se zdaj lahko varno odpravimo tudi na športno igrišče ŠD Brezje. Manj prometne poti v okolici vrtca nam omogočajo aktivne sprehode (gibalne vaje, intervalni tek ...), izvedli pa smo tudi čisto pravo štafeto s predajo palice, kar nam je sicer v začetku predstavljalo kar nekaj težav, a je bilo ob tem tudi veliko smeha. Zdaj pa komaj čakamo na mesec maj, ko se bomo v vrtec pripeljali s kolesi in rolerji, čaka nas še zaključni izlet, bodoči šolarji pa nestrpno pričakujejo tridnevni tabor v Pacugu. Našo skupino sicer najbolj povezujeta prijateljstvo in smeh. Za otroke je smeh nekaj najbolj naravnega in iskrenega, strokovni delavki pa se vsak dan trudiva, da bi tako tudi ostalo, saj že otroci občutijo posledice nenehnega hitenja, nestrpnosti in stresa, ki so odraz razmer v širšem družbenem kontekstu. Zato se držimo načela, da je dan, ko se ne smejemo, izgubljen dan. Ste se vi danes že nasmejali? Na sprehodu v travi opazimo mrtvo kačo. Otroci si jo z varne razdalje z zanimanjem ogledujejo in eden od dečkov vpraša, ali je mrtva ter ali bi ji lahko kako pomagali. Skupaj ugotovimo, da je res mrtva, in otroke povprašava, kdo lahko pomaga živalim, ki so bolne in poškodovane (v mislih sva imeli veterinarja). Ena izmed deklic hitro odgovori: "Morala bi k logopedu." Eden izmed dečkov pripoveduje, da je njegova teta rodila dojenčka. Vprašava ga, kako so dojenčku dali ime. Deček kot iz topa izstreli: "Bober." Ena izmed deklic pa ga brž popravi: "Verjetno je Bor." Za skupino Konjički zapisali D. L. in E. V. Dvodnevni tabor z mladimi planinci v Bohinju S člani planinskega krožka OŠ Polhov Gradec smo 9., 10. in 11. maja v Bohinju izvedli planinski tabor. Seveda brez pomoči in podpore Planinskega društva Blagajana tudi tokrat ni šlo. Nastanjeni smo bili v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Bohinj, ki se nahaja med Ribčevim Lazom in Ukancem, v neposredni bližini jezera. Dom žal ne predstavlja tiste prave planinske postojanke, vendar nam je vseeno ponujal tisto, kar smo najbolj potrebovali - prostor za igro, prehrano in toplo posteljo. Tabora se je udeležilo 14 otrok, spremljali pa smo jih trije spremljevalci: Stane, Simona in Špela. Že ob prihodu v dom nas je sprejelo toplo sonce, lepa okolica in prijazno osebje doma. Nastanitev po sobah smo hitro opravili in se nato podali do jezera, kjer smo najpogumnejši v njem namočili noge. Bilo je kar osvežilno. Po večerji smo zakurili taborni ogenj in se ob njem pogovorili o načrtih za naslednja dneva. V soboto zjutraj smo se odpravili na razgledno vzpetino Peč, ki se dviga 720 metrov nad morjem. Deležni smo bili res lepega pogleda na Bohinjsko jezero in njegovo bližnjo okolico. Ker smo bili zelo pridni, nam je naš vodnik Stane že pred kosilom dovolil pojesti kepico sladoleda. Popoldne smo se podali še do Ukanca, po vrnitvi pa smo na travnatih površinah okolice doma igrali različne igre. V nedeljo zjutraj nas je pričakalo bolj kislo vreme, vendar nismo obupali in smo se odpravili na lov za spominki ter seveda še na eno kepico sladoleda. Izvedli smo še uro planinske vzgoje, pri čemer smo se seznanili z obvezno opremo v gorah. Sledila je razglasitev najlepše pospravljenih sob, najuspešnejših pri nabiranju dračja za taborni ogenj in zmagovalcev turnirja v hoji s hoduljami. Imeli smo še kosilo, in že je prišel čas vrnitve domov. Dneva, ki smo ju preživeli v osrčju bohinjskih gora, sta minila hitro, zabavno in tudi poučno. Verjamem, da se ju bomo vsi udeleženci še nekaj časa z veseljem spominjali. P. S.: več fotografskih utrinkov s tabora si lahko ogledate na spletni strani PD Blagajana. Mentorica planinske skupine: Simona Planinc Obiskali smo Gorenjsko Člani DU Dobrova smo se odpravili v Cerklje. Tam nas je sprejela vodička in nas popeljala po kraju. V listinah se Cerklje prvič omenjajo sredi 12. stoletja kot Trnovlje, s sedanjim imenom pa po letu 1939. Kraj je razpet med ravnino barvitih polj in razgibanimi hribi, je pravi park raznolikih, naravnih in geografskih značilnosti alpskega gorskega in nižinskega sveta, z bogato kulturno dediščino. Ogledali smo si park uglednih krajanov, baročno cerkev Marijinega vnebovzetja, Hribarjevo vilo, kapelo Jožeta Plečnika ter muzej v Petrov-čevi hiši - prav te dni je bila na ogled razstava pirhov in klekljarskih izdelkov. Po ogledu kraja smo se odpeljali na grad Strmol. Je eden najstarejših v celoti ohranjenih pričevalcev preteklega časa. Ima več kot sedemstoletno zgodovino, ki nam jo je opisala grajska gospodinja Irena. Pot smo nadaljevali na ogled parka Brdo. Sprejel nas je vodič in nam razkazal del parka, Zoisovo pristavo, hišo za konjarje, grad Brdo, jezera, Titovo brunarico, čebelnjak, oba drevoreda in kongresni center. Po ogledu pa smo se z avtobusom odpeljali v kraj Velesovo. Ogledali smo V Velesovem si cerkev Marijinega oznanjenja in samostan Adergas. V nekoč samostanski, danes pa župnijski cerkvi Marijinega oznanjenja nas je sprejel župnik Lojze Kalan in nam predstavil njeno zgodovino. Leta 1238 so v kraj prišle nemško govoreče nune plemiških rodbin iz okolice Dunaja. Bogati samostan so večkrat napadli Turki in ga leta 1471 porušili; danes je vidnih le še nekaj ruševin. Nune so se ob napadih skrivale v bližnjem gozdu, po turških vpadih pa sta bila cerkev in samostan zgrajena na novo. Samostan hrani bogato dediščino slik in najstarejši Marijin kip na Slovenskem, pod cerkvijo pa so grobnice, v katerih je pokopanih nekaj sester in dva duhovnika. Več grobov oziroma katakomb je zaradi razpusta samostana ostalo praznih. Cerkev hrani tudi kip Marije, ki ga oblačijo. Obleke za kip se menjajo glede na čas cerkvenega leta in praznike. Tako je samostanska cerkev postala božjepotno središče za vso Gorenjsko in druge pokrajine. Velja rek: "Kdor ne more na Višarje, naj se poda k Mariji na Velesovo." V samostanu so danes župnišče in prostori za duhovne vaje, razna srečanja mladine in drugih skupin. Po prijetnem kramljanju smo se od župnika poslovili ter se peš odpravili do Vodnikove do-mačje, kjer so nam pripravili pozno kosilo. Domov smo se vrnili v večernih urah. Za DU Anica Tomšič Obiskali smo Kras 26. marca 2014 smo se dobrovski upokojenci z dvema avtobusoma odpeljali na Kras. V Divači smo si ogledali Škrabčevo domačijo, muzej. Ta ponuja edinstveno doživetje slovenske filmske dediščine s poudarkom na igralski umetnosti. Na ogled sta bili dve stalni razstavi. Prva je posvečena igralki Idi Kravanja, rojeni 7. julija 1907 v Divači, pozneje znani pod imenom Ita Rina, ki je bila tudi prva slovenska filmska zvezda. Druga stalna razstava pa je posvečena slovenskim filmskim igralcem in igralkam, ki so se zapisali v zgodovino slovenskega filma. Iz sončne Divače smo se odpeljali v Pršutarno Lokev. Tam smo si ogledali kratek film o delu pršutarne, pomalicali njihove dobrote, seveda smo jih lahko tudi kupili. Pot nas je potem vodila v Sežano, kjer nas je pričakala prijetna vodička, in sprehodili smo se po botaničnem parku. Razprostira se na površini enega hektarja in je zaščiten kot hortikulturni spomenik. Park je bil v lasti grške družine Scaramanga že leta 1859. Leta 1883 ga je podedovala lastnikova hči Mirta, nato pa je leta 1927 prešel v upravljanje njenega sina Giovannija. Leta 1890 so sredi parka zgradili rastlinjak, ki stoji še danes. Današnja podoba parka je rezultat skoraj stoletje in pol trajajočega razvoja. V njem si lahko ogledamo skupine eksotičnih dreves, javorjev drevored, nasad ceder, oblikovane pušpanove rondoje, pergole, veliko tise v grmovni in drevesni obliki in še in še ... Ogledali smo si tudi 20-minutno multivizijo, ki govori o Krasu, ter razstavljeno geološko zbirko kraških kamnin, od 100 milijonov let starih spodnjekrednih apnencev do najmlajših kamnin izpred 50 milijonov let. Pred nami je bila nato še zadnja točka izleta. Po polurni vožnji smo se ustavili v Tomaju na turistični kmetiji Škerlj, kjer nas je čakalo pozno kraško kosilo. Dobro razpoloženi smo se vrnili domov v večernih urah. Za DU Dobrova Anica Tomšič Na podlagi 9. člena Pravilnika o uporabi športnih objektov Občine Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 26/2011) Občina Dobrova - Polhov Gradec objavlja JAVNI RAZPIS O KORIŠČENJU ŠPORTNIH OBJEKTOV V LASTI OBČINE DOBROVA - POLHOV GRADEC V SEZONI 2014/2015 1. Predmet javnega razpisa so prosti termini za najem in koriščenje športnih objektov v sezoni 2014/2015, ki so občinskega pomena: - Večnamenska športna dvorana OŠ Dobrova - Večnamenska športna dvorana OŠ Polhov Gradec 2. Na razpisu lahko sodelujejo društva, javni zavodi, organizirane skupine občanov, posamezniki, organizacije in podjetja s sedežem v in izven občine Dobrova - Polhov Gradec. 3. V športnih objektih Dobrova - Polhov Gradec je možna vadba, treningi in rekreacija vse dni v tednu predvidoma od 16.00 do 23.00 (od ponedeljka do petka), ob sobotah in nedeljah po dogovoru. 4. V športnih objektih je možno izvajati sledeče športne dejavnosti: - športna dvorana Dobrova: rokomet, dvoranski nogomet (obvezna žoga za dvoranski nogomet), košarka, odbojka,. - 1/3 velike športne dvorane Dobrova: dvoranski nogomet, košarka, odbojka, badminton ter drugi neimenovani športi, primerni za dvorano, možne pa so tudi različne oblike splošne vadbe - športna dvorana Polhov Gradec: dvoranski nogomet (obvezna žoga za dvoranski nogomet), košarka, odbojka,. - 1/2 športne dvorane Polhov Gradec: dvoranski nogomet, košarka, odbojka, badminton ter drugi neimenovani športi, primerni za dvorano, možne pa so tudi različne oblike splošne vadbe - plesna dvorana: ples, aerobika, joga - fitnes: vadba na različnih orodjih 5. Pri oddaji športnih objektov v uporabo imajo prednostno pravico uporabniki po naslednjem vrstnem redu: a) Osnovne šole v Občini Dobrova - Polhov Gra- dec za izvajanje obveznega šolskega pouka športne vzgoje in športne vzgoje predšolskih otrok (vrtca) in šolskih interesnih dejavnosti b) Športni programi izvajalcev, ki jih v javnem interesu sofinancira Občina Dobrova - Polhov Gradec c) Programi športnih društev in klubov za otroke in mladino, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport iz Občine Dobrova - Polhov Gradec d) Programi športnih društev in klubov za odrasle, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport iz Občine Dobrova - Polhov Gradec e) Drugi klubi, društva in skupine iz Občine Dobrova - Polhov Gradec, ki izvajajo športno rekreacijo f) Društva in klubi izven občine g) Drugi uporabniki 6. Cenik in vloga za koriščenje športnih objektov sta objavljena na spletni strani Občine Dobrova - Polhov Gradec: www.dobrova-polhovgradec.si. Vlogo lahko dvignete tudi v sprejemni pisarni v času uradnih ur in izpolnjeno pošljete do petka, 20. junija 2014 na naslov: Občina Dobrova - Polhov Gradec, Stara cesta 12, 1356 Dobrova ali po mailu: simona.kostrevc@dobrova-polhovgradec.si 7. Rok prijave: 20. junija 2014 8. Pričetek sezone je predviden: ponedeljek, 1. septembra 2014 Zaključek sezone je predviden: petek, 19. junija 2015 9. Na osnovi prejetih vlog bo komisija pripravila predlog koriščenja športnih objektov. Med Občino Dobrova - Polhov Gradec in uporabniki športnih površin bo sklenjena pogodba o najemu. 10. Informacije v zvezi z javnim razpisom je mogoče dobiti na Občini Dobrova - Polhov Gradec, tel. 01/3601-800 in sicer ob ponedeljkih in petkih od 8.00 do 12.00 ure ter sredah od 8.00 do 12 ure in od 14.00 do 16.00 ure. Vprašanja se lahko posredujejo tudi po elektronski pošti na naslov info@dobrova-polhovgradec.si Datum: 15. maj 2014 Šifra: 430-0016/2014-1 Župan Občine Dobrova-Polhov Gradec Franc Setnikar V vrtec sprejeti vsi otroci Komisija za sprejem otrok v Vrtec Log - Dragomer je zaključila svoje delo. Tokrat je bilo nekoliko lažje, saj so mesto v vrtcu dobili prav vsi otroci, ki so jih starši vpisali v vrtec. Pred vrati tega javnega zavoda je ostalo le šest otrok, ki niso izpolnjevali starostnega pogoja 11 mesecev, 15 vlog pa so v vrtcu prejeli prepozno. Tako kot pretekla leta so v Vrtcu Log - Dragomer tudi letos vloge za sprejem sprejemali do konca februarja. Kot so nam pojasnili, je pravočasno prispelo 50 vlog. Mesto v vrtcu so tokrat dobili prav vsi otroci, poleg log- dragomerških tudi otroci iz sosednjih občin. V vrtec so letos sprejeli 42 novincev in dva otroka iz Zasebnega vrtca Zvezdica, ki jih v enoto sprejmejo prednostno. Na čakalni seznam pa so uvrstili šest otrok, ki niso izpolnjevali starostnega pogoja 11 mesecev, od tega enega iz Občine Log -Dragomer. Naknadno so na čakalni seznam uvrstili še 15 otrok, za katere so starši prepozno vložili vlogo za vpis. Kot nam je pojasnila pomočnica ravnateljice Jožica Zorc, naj bi vrtec prihodnje leto obiskovalo 166 otrok. Ob tem naj še omenimo, da vsa mesta v vrtcu trenutno še niso zasedena, prosti sta še dve mesti za otroka, stara od 5 do 6 let. Sicer pa je letos vrtec dobil precej vlog za vpis otrok iz drugega starostnega obdobja, tudi zaradi priseljevanja v občino, prvič so dobili tudi večje število vlog za vpis otrok, ki bodo prihodnje leto začeli obiskovati osnovno šolo. Zanimivo je, da tokrat ni bilo velikega povpraševanja po vpisu najmlajših, prejeli so le pet vlog iz Občine Log - Dragomer za vpis otrok, starih od 1 do 2 leti, preostale vloge pa so vložili starši otrok iz sosednjih občin. V Občini Log - Dragomer se kaže trend upadanja števila rojstev, iz leta v leto pa vrtec prejme tudi manj vlog za vpis otrok. V. L. Položene prve kanalizacijske cevi Delavci Komunalnih gradenj, d. o. o., Grosuplje so ob regionalni cesti med Lukovico in Osnovno šolo Log - Dragomer začeli graditi kanalizacijo. Projekt je vreden 290 tisočakov, sredstva za gradnjo pa je občina založila, saj vloga za kohezijska sredstva še ni odobrena. Stroji Komunalnih gradenj so že zakopali v odstavni pas ob regionalni cesti, kjer dela trenutno potekajo na dveh terenih. V odstavni pas med Lukovico in osnovno šolo bodo do konca leta položili kanalizacjske cevi in na delu odseka tudi novo vodovodno omrežje, obenem pa bo Cestno podjetje Ljubljana gradilo kolesarske steze. Kot smo se prepričali, je na terenu izjemno živahno, več pa nam je povedal Jure Jančič iz občinske uprave: "Dela potekajo okvirno po terminskem planu, tekoče, brez večjih zapletov. Polaga se primarni kanalizacjski vod, ki se do izgradnje čistilne naprave ne bo uporabljal. To bo slepi vod. Kanalizacjske cevi delavci polagajo na globini od okoli 1,5 metra do slabih treh metrov." Kot nam je še pojasnil, bodo morali na delu odseka zaradi slabe nosilnosti tal dodatno utrditi teren. Z gradnjo kanalizacje na tem delu občine so pohiteli izključno zaradi gradnje kolesarskih stez in pločnikov, saj je po projektantskih ocenah in projektih tu mogoče kanalizacijo vgraditi le v odstavni pas regionalne ceste. Poznejša gradnja kanalizacje in rušenje kolesarskih stez bi bila po mnenju občinske uprave nesmotrna in popolnoma nelogična. Sredstva za gradnjo kanalizacje so na občini zagotovili z rebalansom, ali bodo za to investicijo pridobili evropska sredstva, pa še vedno ni potrjeno. "Refundacija v tem trenutku ni zagotovljena, nimamo nobenega akta, ki nam bi to zagotavljal, vendar po mnenjih zunanjih sodelavcev ni razloga, da nam sredstev ne bi povrnili. Navsezadnje so taka tudi ustna zagotovila," je pojasnil župan. V. L. Komunala in šola v zelenih številkah Log - Dragomer, 14. maj 2014 - Občinski svetniki so se na majski seji seznanili z letnima poročiloma osnovne šole in Komunalnega podjetja Vrhnika, ki sta leto zaključila v pozitivnih številkah. Svetniki so dali zeleno luč nakupu enosobnega stanovanja v vrtcu na Logu in se^med drugim seznanili z informacijo o izvajanju javno-zasebnega partnerstva v Športnem parku Dragomer. Komunalno podjetje Vrhnika povečuje svoj letni dobiček. Kot smo izvedeli na seji sveta, se je celotni prihodek v letu 2013 v primerjavi z letom prej povečal za 10,36 odstotka, višji pa je tudi čisti dobiček, ki znaša 388 tisočakov, kar je skoraj 61 % več kot prejšnje leto. V letu 2013 so se povečale vodne izgube, ki so konec leta znašale 36,39 odstotka; ta številka se je v letu 2014 v Občini Log - Dragomer občutno znižala, saj je občini uspelo sanirati več večjih napak na vodovodnem omrežju. Količina odvedene vode ostaja na približno enaki ravni kot v preteklih letih. Vrhniška komunala je tudi lani nadaljevala uspehe na področju ločevanja odpadkov, delež zbranih koristnih odpadkov je že presegel 76 odstotkov. Sicer pa je poslovanje podjetja v letu 2013 zaznamovala novosprejeta zakonodaja, ki je podjetje zavezala k uskladitvi občinskih odlokov in pripravi elaboratov za oblikovanje novih cen na področju ravnanja z odpadki, oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja odpadne vode. Lani pa je na dvorišču podjetja začel delovati tudi začasni zbirni center. Pa poglejmo še načrte vrhniške komunale v letošnjem letu: na Vrhniki bodo nadaljevali gradnjo v okviru projekta Čista Ljubljanica, nadaljevali bodo že uveljavljene aktivnosti za izboljšanje zadovoljstva uporabnikov in informiranje lokalne skupnosti o delovanju podjetja, praznovali 50-letnico, odprli trgovino DEPO, ambiciozni pa so tudi njihovi načrti pri ravnanju z odpadki. Zaradi uveljavitve novih cen pričakujejo še boljše poslovne dosežke, letos pa si željo začeti tudi več let načrtovano investi-cio izgradnje pomožnih objektov na dvorišču poslovne stavbe, ki jih potrebujejo predvsem zaradi zagotovitve ustreznih skladiščnih prostorov za materiale in shranjevanje vozil. Svetniki so na seji pohvalili delo podjetja in pripravljeno predstavitev. Kot uspešno pa leto 2013 ocenjuje tudi ravnateljica Osnovne šole Log - Dragomer, mag. Mihaela Mrzlikar. Ta je občinskemu svetu na seji predstavila poslovno in računovodsko poročilo osnovne šole za lansko leto. Kot je pojasnila, je šola leto 2013 zaključila uspešno tako na finančnem področju kot na področju svoje primarne naloge, kakovostnega vzgojno-izobraževalnega dela. Letošnji presežek prihodkov nad odhodki je znašal malenkost več kot 31 tisočakov. Svetniki so se ob tej točki dnevnega reda zavzeli za celovito reševanje problematike vandalizma in preprodaje drog v okolici osnovne šole ter občinski upravi s sklepom naložili, naj pripravi predlog ureditve okolice osnovne šole, ki bo preprečil omenjeno problematiko. Med drugim so svetniki spregovorili še o potrebnih investi-cjah v osnovno šolo ter ravnateljico povprašali, katere projekte iz svojega programa ji je uspelo izpeljati v svojem zadnjem mandatu. Z delom Lokalne akcjske skupine za prepreče- vanje zasvojenosti v Občini Log - Dragomer pa je občinski svet seznanil predsednik Društva za boljši svet, Goran Škobalj. Društvo je lani na osnovni šoli organiziralo projektni dan, na katerem so za otroke od 6. do 9. razreda pripravili gledališko predstavo Bodi frajer brez droge, nato pa so po oddelkih izpeljali še delavnice. Šestošolci so se udeležili delavnice Beseda lahko močneje udari kot pest, sedmošolci delavnic Vplivi medjev na življenje mladostnika ter Varna uporaba interneta, osmošolcem je bila namenjena delavnica za preprečevanje uživanja drog, devetošolcem pa delavnica o spolnosti in ljubezni. Otroci od 1. do 5. razreda in vrtčevski otroci pa so v gledališki predstavi Bodi moj prijatelj spoznavali pomen prijateljstva. Svet je ob koncu te točke Lokalni akcjski skupini, ki se ji je letos pridružil še brezoviški župnik, predlagal, naj sprejme program dela za letošnje in prihodnje leto ter ga udejanji. Odkupili naj bi enosobno stanovanje Občinski svet je na seji podprl odkup enosob-nega stanovanja v tretji etaži vrtca na Logu po dobrih 12 % višji ceni od načrtovane. Gre za eno izmed stanovanj v spomeniško zaščitenem objektu na Loški cesti 12, ki nista v lasti občine. Za stanovanje naj bi občina odštela 70 tisočakov, poleg enosobnega stanovanja sta v ceno všteta še preurejeni podstrešni del stanovanja ter kletni prostor. Sprva je občina ponudila odkup v višini 62.200 evrov, lastnica stanovanja pa je bila po začetnih 75 tisočakih stanovanje pripravljena prodati za 70.000 evrov. Kot smo še izvedeli na seji, je želja občine, da bi odkupila obe stanovanji, vrtec preselila v novo zgradbo, spomeniško zaščiteno stavbo pa celovito obnovila in jo namenila javnemu programu. Preostalo trisobno stanovanje so njegovi lastniki pripravljeni prodati v primeru, da bi jim zagotovili drugo ustrezno nadomestno stanovanje ob prometnici Vrhnika-Ljubljana, v bližini avtobusne postaje in trgovine. Svetniki so na seji poudarili, da bi jim bil sicer ljubši odkup po nižji ceni, a so kljub temu podprli odkup po novi ceni, saj je občina s tem korak bližje cilju, da postane lastnica spomeniško zaščitenega objekta, ki je, kot so še med drugim poudarili, pomemben del kulturne dediščine Loga. O javno-zasebnem partnerstvu Na mize so občinski svetniki dobili tudi infor-macjo o izvajanju javno-zasebnega partnerstva v Športnem parku Dragomer. V krajši razpravi so med drugim poudarili le, da je v prihodnje treba biti izjemno previden pri sklepanju pogodb, saj gre za partnerstvo, kjer imata javni in zasebni partner različne interese. Sicer pa smo v gradivu za svetnike izvedeli, kako je potekal postopek javno-zasebnega partnerstva, kako je potekala tožba pri Stalni arbitraži Gospodarske zbornice Slovenje in kakšna je bila razsodba ter kaj je sledilo. Tako je občinska uprava v gradivu pojasnila, da je zasebni partner občini konec marca posredoval svoj predlog rešitve spora, ki vključuje sklenitev manjkajočih pogodb, ki so predpogoj za sklenitev pogodbe o ureditvi etažne lastnine, plačilo stroškov upravljanja in vzdrževanja objekta ter kritje stroškov za uporabnike in obiskovalce športnega parka, sredi aprila pa je občina nato zasebnemu partnerju predlagala še svoje rešitve. Občinski svet je na seji potrdil še brezplačni prenos zemljišča, ki v naravi predstavlja del Ljubljanske ceste, na občino ter se seznanil z realizacjo sklepov občinskega sveta. Vesna Lovrenčič Pošta vztraja: Delovnega časa ne bomo podaljševali Po srednjeročnih planih naj bi se tudi pošta na Logu preoblikovala v pogodbeno pošto. Novo posredovanje župana za proučitev možnosti po vnovični vzpostavitvi delovnega časa na loški pošti, kakršen je veljal pred 1. juljem 2012, ni obrodilo sadov. "Poudariti želimo, da cenimo in razumemo vaše prizadevanje za ohranitev poslovanja pošte v dosedanji obliki in s čim daljšim delovnim časom za uporabnike poštnih storitev. Kljub našemu skupnemu interesu, da kraju ponudimo potne storitve na način, ki bo krajanom najbolj ustrezal in zadovoljil pričakovanja lokalne skupnosti, moramo v Pošti Slovenje slediti tudi strukturnim spre- membam na trgu poštnih storitev, ki bodo močno vplivale na naše poslovanje v prihodnje," so na Pošti zapisali v odgovoru Sumini. V pismu so znova predstavili razloge za krajšanje delovnega časa pošte. Tako naj bi splošna gospodarska in finančna situacja vplivala na aktivnosti in optimizacjo poslovanja vseh uporabnikov poštnih storitev, ki se odraža v manjšem povpraševanju po poštnih storitvah oziroma prenehanju oddaje nekaterih vrst poštnih pošiljk. Prestrukturiranje Pošte Slovenje naj bi narekovalo tudi popolno odprtje poštnega trga v EU in s tem večja konkurenca, elektronsko poslovanje, ki je začelo nadomeščati klasični poštni promet, ter tehnološke spremembe, ki vplivajo na spremembo navad uporabnikov. Sicer pa so v odgovoru še zagotovili, da je obstoječi delovni čas pošte 1358 Log v skladu z zakonodajo, saj je pošta odprta vse dni v tednu ter vsaj enkrat na teden v popoldanskem času po 15. uri. Nič kaj optimistične pa niso napovedi Pošte glede tega, kaj bo s pošto na Logu v prihodnje: "V skladu z zastavljenimi dolgoročnimi strateškimi razvojnimi smernicami Pošte Slovenje smo v oktobru 2013 izvedli centralizacjo dostave poštnih pošiljk s pošte 1358 Log pri Brezovici na pošto 1351 Brezovica pri Ljubljani. Pričakovati pa je tudi, da se bodo manjšim stalnim poštam, ki smo jih že preoblikovali v pogodbene pošte v letih 2012 in 2013 oziroma jih bomo preoblikovali v skladu s planom za leti 2014 in 2015, v srednjeročnem planu pridružile še druge pošte, med katere spada tudi pošta 1358 Log pri Brezovici." V. L. Ambrozijo morate obvezno odstraniti Obvezno zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia zapoveduje posebna odredba. V Sloveniji se pojavlja predvsem pelinolistna ambrozija, ki je ena od najbolj alergenih rastlin, ogrožala naj bi kar 30 odstotkov Slovencev. Pred dvema letoma je občina organizirala akcijo zatiranja teh rastlin, v letošnjem letu je ne načrtuje. Odredba o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia predpisuje odstranjevanje škodljivih rastlin s koreninami vred ali pa odstranjevanje nadzemnega dela tako, da se rastlina ne obraste več ter da se prepreči cvetenje in semenjenje. Za zatiranje morajo poskrbeti lastniki zemljišč sami. Občino je k odstranjevanju z odločbo pozvala Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Da bi preprečili širjenje ambrozije, je uprava pozvala k odstranjevanju te rastline ob robovih javnih cest in poti ter na vseh drugih javnih površinah. Ukrepe za preprečevanje je treba izvajati do konca septembra. Ambrozijo uničujemo mehansko, kemično ali z obdelavo tal pri površinah, ki se običajno obdelujejo. Manjše populacije je priporočljivo izpuliti v stadiju, ko so rastline visoke od 10 do 20 cm. Takrat je mogoč dober in hiter oprijem, koreninski sistem pa še ni tako močno razvit, da bi rastlina pri puljenju nudila velik odpor in se odtrgala pri koreninskem vratu. Priporočena je uporaba rokavic in v primeru cvetenja tudi zaščitne maske, da pri občutljivih ljudeh ne pride do draženja kože in dihal. Ambrozija - zdravstvene težave in gospodarska škoda Pelinolistna ambrozija je enoletnica, ki zraste do približno enega metra, lahko pa tudi do metra in pol. Steblo je pokončno, razvejeno in poraslo z gostimi dlačicami, cvetovi pa rastejo v obliki grozdastega socvetja na vrhu stebla in stranskih vej. Ena rastlina lahko na leto proizvede tudi do 80.000 semen, ki v tleh ostanejo kaljiva kar 20 let, ter nekaj milijonov pelodnih zrn, katerih koncentracija je največja v krogu enega kilometra okrog rastline. Ambrozija je trdovraten plevel, katerega pe-lod je eden od najmočnejših znanih alergenov. Cvetni prah ambrozije spada med najpogostejše povzročitelje senenega nahoda, alergičnega rinitisa, alergija na ambrozijo pogosto povzroča hude simptome, podobne astmi. Seme rastline pa lahko ob stiku povzroči tudi dermatitis. Poleg škodljivega učinka na zdravje ljudi ambrozija povzroča precejšnjo gospodarsko škodo, saj rastlinam v posevku odvzema prostor, svetlobo, hranilne snovi in vodo, zmanjšuje pridelek, hkrati pa otežuje nekatera kmetijska dela in spravilo. V Slovenji je bila pred desetimi leti ta vrsta komaj opazna, v zadnjih petih letih pa se je razširila po celotnem ozemlju države. Ambrozija je predvsem plevel zapuščenih, neobdelanih površin, najpogosteje se razrašča ob cestah, železniških progah, ob bregovih rek in potokov, na zapuščenih njivah. V severovzhodni Slovenji je največ raste na območju Pomurja, v Vipavski dolini ter na ilirskobistriškem območju in v slovenski Istri pa se je razširila že na okrog 40 odstotkov kmetjskih površin. V. L. Zbirali nevarne odpadke ter električno in elektronsko opremo Dragomer, 15. april 2014 - Občani Loga - Dragomerja so se množično odzvali na akciji zbiranja nevarnih odpadkov ter odpadne električne in elektronske opreme (OEEO), ki ju vrhniška komunala v občinah Log - Dragomer, Vrhnika in Borovnica tradicionalno organizira spomladi. Tokrat se je zbiranja OEEO udeležilo 100 občanov, ki so na zbirno mesto pred dragomerškim gasilskim domom prinesli in pripeljali 1,5 tone tovrstnih odpadkov, dobro pa je bila obiskana tudi akcija zbiranja nevarnih odpadkov. Količina zbranih nevarnih odpadkov in OEEO sicer v zadnjih letih strmo upada, a na vrhniški komunali ocenjujejo, da vzrok ni manjša okoljska ozaveščenost, temveč dejstvo, da so občani v zadnjih letih na zbirna mesta že pripeljali večino odsluženih elektronskih in električnih naprav ter strojev, na katerih se je v kleteh in na podstrešjih nabiral prah. Če so na prvi akciji zbiranja OEEO v Občini Log - Dragomer zbrali 10,5 tone odpadkov oziroma še lani dobrih osem ton, je bila ta številka letos precej nižja. Tokrat je sto občanov na zbirno mesto pripeljalo 1.535 kilogramov odsluženih aparatov in strojev. Tako kot lani so tudi letos občani pripeljali največ malih gospodinjskih naprav (610 kg) in televizorjev (705 kg), precej manj pa je bilo tokrat hladilno-zamrzovalnih (180 kg) in velikih gospodinjskih naprav (40 kg). Na varnem pa je tudi velika količina nevarnih odpadkov. Kot so nam dejali na komunali, so občani akcijo, ki poteka dvakrat na leto, v zadnjih letih nedvomno vzeli za svojo. Na zbirna mesta so pripeljali zdravila, akumulatorje, barve, topila in črnila, pa odpadna jedilna in motoma olja, baterije, spreje, pesticide ter fluorescentne cevi. Nevarne odpadke boste v Dragomerju naslednjič lahko oddali septembra, med letom pa jih lahko pripeljete na Vrhniko, v začasni zbirni center na dvorišču Komunalnega podjetja Vrhnika. Tam jih lahko oddate v ponedeljek, torek, četrtek, petek in soboto od 8. do 9. ure in od 9.30 do 14. ure ter v sredo od 8. do 9. ure in od 9.30 do 17. ure. V. L. Radi delate dobro! Z žetoni podprli loški vrtec Mercator je v mesecu aprilu v stotih izbranih trgovinah po vsej Slovenji, med njimi tudi v trgovini na Logu, izpeljal projekt Radi delamo dobro. V okviru projekta je "najboljši sosed" ob pomoči svojih kupcev med sto zmagovalnih lokalnih društev razdelil donacijo v skupni vrednosti sto tisočakov. V loški trgovini so se zmage in donacije 1.000 evrov veselili vrtčevski otroci in vzgojiteljice. Zbiranje žetonov v okviru Mercatorjevega projekta Radi delamo dobro je zaključeno. Kupci v Marketu na Logu ste do konca aprila ob vsakem nakupu prejeli poseben žeton, ki ste ga lahko vrgli v eno od treh glasovalnih skrinjic in tako podprli svojega favorita. Za donacijo 1.000 evrov so se potegovali Vrtec Log - Dragomer, enota Log, ŠPD Korenjak in PD Rega Log. Skupaj je bilo oddanih nekaj več kot 9.000 žetonov, z veliko večino, kar 6.784 glasovi, pa ste kupci podprli enoto vrtca Log. Kot nam je pojasnila vzgojiteljica Nataša, bodo donacijo porabili za nakup igrala na igrišču vrtca. "Če bo dovolj denarja, načrtujemo nakup igrala, da se bomo v poletni vročini lahko skrili pred sončkom in se poigrali v prijetni senčki novega igrala." Načrte z morebitno prejeto donacijo so imeli tudi v preostalih dveh društvih. V primeru, da bi kupci podprli ŠPD Korenjak, bi društvo sredstva porabilo za ureditev okolice plezalne stene, za brezplačno in strokovno vodeno vadbo na plezalni steni za krajane in druge ljubitelje športnega plezanja, za nakup plezalne opreme za brezplačno izposojo in nakup simboličnih nagrad za dobitnike medalj na tekmovanjih za državno prvenstvo, pocenili bi tudi poletni plezalni tabor za otroke in organizirali športno-kulturno prireditev za občane, PD Rega pa bi denar namenilo za nakup opreme (dereze, čelade, vrvi) in izobraževanje kadrov (vodnike in markaciste). Sicer pa so v loški trgovini za vsa tri izbrana lokalna društva pripravili tudi poseben sprejem, na katerem so zmagovalcu, Vrtcu Log - Dragomer, enoti Log, predali ček. V zahvalo so otroci trgovce razveselili s pesmicami, nato pa so se vsi skupaj posladkali s torto. Poslovodja Marketa Log, Vlado Mišič, je ob tej priložnosti poudaril, da so se kupci pri zbiranju žetonov zelo potrudili, ter se zahvalil, da so projekt sprejeli za svojega. Obenem smo izvedeli, da se bo Mercator kot tradicionalni trgovec tudi v prihodnje vpenjal v lokalno okolje: "Imamo to prednost, da smo praktično v vsakem kraju, v vsaki vasi, največja prednost pa je, da tisto, kar mislimo, dejansko tudi storimo." Vesna Lovrenčič TI . Iе* TI • 1 t V 1« , v t • • • v v • Prostovoljci Triglava polepšali vrtčevski igrišči Zaposleni iz Zavarovalnice Triglav so v sklopu projekta "Otroci Triglava - brezskrbni v igri, povezani z naravo" v enotah vrtca na Logu in v Dragomerju z novo barvo osvežili igrala na obeh igriščih. V akciji je sodelovalo dvajset prostovoljcev, med njimi tudi direktor območne enote Ljubljana Aleš Klement in vodja predstavništva na Vrhniki Zdenko Zalar. Igrala na vrtčevskih igriščih na Logu in v Dragomerju od začetka maja otroke razveseljujejo z novo podobo. Dvajset prostovoljcev je namreč dva popoldneva drgnilo in brusilo odstopajočo in obrabljeno barvo ter nato igrala polepšalo z novimi barvami. Akcija je potekala na predlog zaposlenih Zavarovalnice Triglav, ki so bili letošnjo pomlad povabljeni, da posredujejo svoje predloge za izvajanje prostovoljskih aktivnosti v svojih domačih okoljih. Cilj je bil, da bi v akcijah sodelovalo vsaj deset odstotkov zaposlenih, ki so jih na zavarovalnici poskušali spodbuditi k širšemu razmišljanju o potrebi po sodelovanju in kakovostnem sobivanju ljudi v lokalnih skupnostih. Kot nam je pojasnila Polona Škrbec, je akcija potekala v okviru projekta Otroci Triglava - brezskrbni v igri, povezani z naravo. "V letu 2013 je Zavarovalnica Triglav zaposlene povabila k aktivnemu sodelovanju na področju prosto volj stva v sklopu omenjenega projekta. Zaposleni so tako na vseh otroških igriščih, ki jih je Zavarovalnica Triglav obnovila ali na novo postavila, pomagali pri izvedbi s prostovoljnim delom. Med drugim so sadili grmov-nice, barvali igrala, ograje in lope," je pojasnila Skrbčeva. Družba je leta 2012 v sklopu projekta Otroci Triglava - brezskrbni v igri, povezani z naravo obnovila štiri otroška igrišča v lokalnih skupnostih - Krško, Velenje, Kobarid in Brezovica. Lani pa je dona-torska sredstva namenila vrtcu Mežica in osnovni šoli Stražišče za prenovo otroških igrišč ter projektu Hribci za otroška igrala, kjer so postavili štiri nova igrišča v vaseh Skrilje, Golo, Visoko in Zapotok. Vesna Lovrencic Spoštovanje, kaj je že to? V naših krajih gasilec postaja nekdo, od katerega vsakdo pričakuje, da mu bo rešil vse probleme. Pravzaprav mu jih očitno mora rešiti. Ob letošnji naravni katastrofi je ob nekem televizijskem prispevku, ki je bil posnet v naši občini, eden naših gasilcev dobro rekel, da se danes od gasilca pričakuje, da je med drugim tudi drvar, gozdar, električar, bolničar in ne vem kaj še, kot samo po sebi umevno. Od nekdaj je, laično gledano, pojem gasilec povezan z ognjem, zdaj je to precej drugače. Dodali smo jim še mnogo drugih nalog, ki pa jih vseeno vedno nesebično izpolnijo. Da se razumemo, govorimo o prostovoljnih gasilcih. Nemalokrat tvegajo tudi svoje življenje, kar sem imel sam priložnost tudi doživeti, ob letošnji ledeni ujmi. Ob eni od akcij, ko so zaradi podrtega drevesa čistili dovozno pot do stanovanjskih hiš, sem doživel to njihovo nesebičnost. Vsekakor z varne razdalje. Sredi temne noči in ob možnosti samodejnega padanja dreves, ki so grozeče visela nad ulico, so gasilci žagali oziroma pospravljali podrto drevo. Svoje življenje so tvegali, da smo lahko zjutraj navadni smrtniki po očiščeni ulici odšli v šole in službe. Ne vem, ali je ta nesebičnost, želja po pomoči sokrajanom in drugim pri gasilcih prirojena. Vem samo, da smo jim lahko preostali krajani hvaležni za to. Kar delajo, in to delajo v prostem času, je spoštovanja vredno delo. Pred časom je nekaj mojih športnih kolegov prišlo na idejo, da se po vsem, kar smo v zadnjem času doživeli, poskušamo vsi skupaj nekako zahvaliti našim gasilcem. Izmed vseh zainteresiranih občinskih društev smo sestavili organizacijski odbor, ki je skupaj z občino pripravil plan prireditve. Namen prireditve je bil predvsem druženje krajanov z našimi gasilci; krajani bi se jim s svojim prihodom na prireditev zahvalili in predvsem izkazali spoštovanje do njih in njihovega dela. Moj namen ni pisanje reportaže s prireditve, ker je to delo novinarjev. Dovolim si napisati teh nekaj besed zato, ker me je zmotilo dejstvo, da na prireditvi ni bilo tistih, od katerih bi udeležbo pričakoval. Tudi nekaterim svetnikom ledena ujma ni prizanesla, na prireditvi "Zahvala gasilcem" pa jih ni bilo. Sedem let sem aktiven v družbeno odgovornem življenju v občini, predvsem v športu, in sem si zato ustvaril svoje mnenje o dogajanju. Občinskih prireditev, zborov občanov, delavnic, predavanj, tekem, veselic, čistilnih akcij itn. se udeležujejo pretežno eni in isti. Ne morem pa mimo dejstva, da na teh družbenih dogodkih ni opaziti ljudi, od katerih bi pričakoval, da se jih bodo udeležili. Pravzaprav bi se jih morali udeležiti. Vsaj enkrat na leto, če ne utegnejo večkrat. To velja predvsem za tiste, ki smo jih volili v občinske organe. Vsa čast nekaterim. Grajam pa tiste, ki se pojavio samo vsaka štiri leta, pred volitvami. Upam si trditi, da smo prav športniki precej pripomogli k prepoznavnosti kraja, in veliko nas je. Posledično veliko prispevamo k zdravju ljudi in preprečevanju zasvojenosti z različnimi opojnimi substancami, zlasti pri mlajših. Kdo že ves čas govori o nesmiselnosti vlaganja v ŠP Log? Prireditev "Zahvala gasilcem" je bila lepa. Organizatorji, udeleženci in gasilci, naši tokratni dragi gostje, smo bili zelo veseli. Slišati je bilo željo, da bi naslednje leto srečanje ponovili, toda brez žleda in podobnih sitnosti. Čestitam vsem v organizacijskem odboru, posebej dr. Simonu Strgarju kot vodji odbora in Mateju Niku za dobro opravljeno delo moderatorja prireditve. Hvala vsem, ki so karkoli prispevali k izvedbi te lepe geste. Gasilcem obeh društev izrekam zahvalo še v imenu NK Dragomer - za najrazličnejšo pomoč, ki ste nam jo nudili v vseh teh letih našega obstoja. Aleš Sumina 3. Brezoviški gasilski rally Ložani prvič na Brezoviškem gasilskem rallyju Pod okriljem GZ Brezovica smo se Ložani odločili, da se udeležimo tekmovanja v gasilskih spretnostih in vožnji z gasilskimi vozili. Brezoviški gasilski rally je potekal že tretjič. Na vabilo gasilcev iz Podpeči so se trije naši člani ojunačili, da bodo sodelovali na tekmovanju. Naše vozilo MAN AC 16/60 je upravljal gasilec voznik Damjan Gutnik, del napadalne trojke pa sta bila tudi poveljnik Rok Meglen in član Matej Žitko. Naloge so potekale na širšem območju GZ Brezovica; od Podpe- škega jezera, Brezovice, Goričice/ Prevalja, Vnanjih Goric in Notranjih Goric pa vse do Kamnika pod Krimom. Ložani kot novinci smo se na tem tekmovanju kar solidno Ložanska napadalna trojka ob koncu vodne "osmice" Sodniška komisija za preverjanje višine lestve, ki so jo določili iz vozila. odrezali. Posadka PGD Log AC je v kategoriji cistern in večjih gasilskih vozil od dvanajstih zasedla 9. mesto, naš gasilec voznik Damjan Gutnik pa je bil po mnenju sodniške komisije proglašen za najbolj natančnega in spretnega voznika med vsemi 24 ekipami in je za nagrado prejel novo čelado Rosenbauer. Čestitamo, fantje! Gasilski rally je zelo zanimivo, praktično tekmovanje, ki dobro ponazori reševanje na več ravneh. Vse čestitke GZ Brezovica za odlično izvedbo tekmovanja. Upam, da bomo kakšno tekmovalno točko naslednjič lahko pripravili tudi v Občinskem gasilskem poveljstvu Log - Dragomer. Andrej Gubic, PGD Log, foto: A. G. V poklon občinskim junakom Občina Log - Dragomer je v sodelovanju z lokalnimi društvi organizirala prireditev s prijetnim kulturno-zabavnim programom, namenjeno zahvali vsem gasilcem občine. Kot posebne goste so na prireditvi sprejeli predstavnike gasilcev iz obeh prostovoljnih gasilskih društev, junake, ki so v času letošnje naravne katastrofe nesebično pristopili k reševanju težav in odpravljanju posledic žledoloma. Gasilci Občine Log - Dragomer so zalci pomerili v hitrem oblačenju ob ledeni ujmi na terenu preživeli opreme. dneve in dele noči ter ljudem nese- Na srečanju z gasilci so organi- bično pomagali ob hudi uri; orga- zatorji občane seznanili s težava- nizatorji prireditve so na hvaležnost občanov računali tudi tokrat, a se ti niso ravno izkazali - junakom vsakdana se je prišlo poklonit le maloštevilno občinstvo. No, ljudje, ki so prišli, so vidno uživali v pripravljeni prireditvi. Zabavali so se tudi gasilci, okoli katerih se je vrtelo dogajanje; organizatorji so si prireditev zamislili kot prijetno druženje, prepleteno z zabavnim in kulturnim programom. Za sproščeno vzdušje so z glasbo skrbeli harmonikarji, ženski kvartet, vsestranska umetnica Aynee ter brata Julijan in Miha Erič. Lokalna društva pa so pripravila zabavne, domiselne igre, med drugim so skupaj s planinci v daljavo metali čevlje, se pomerili v vlečenju vrvi, igrali pikado, zabijali gole, postali cheerleading navijači ter se s ple- mi, ki so ljudi pestile v času najhujše ujme, z zahtevnim delom, ki so ga opravili gasilci, in vsemi aktivnostmi, ki so jih izvajali v občinskem štabu civilne zaščite ter obeh prostovoljnih gasilskih društvih. Razmere, ki so v občini vladale v tistih dneh, je orisal župan Mladen Sumina, ki se je v svojem nagovoru tudi zahvalil: "Izrekam zahvalo obema prostovoljnima gasilskima društvoma s predsednikoma, tovarišema Dušanom Suhadolnikom in Andrejem Gubičem, ter s poveljnikoma, tovarišema Petrom Suhadolnikom in Rokom Meglenom. Obe društvi sta delovali in tudi sicer delujeta pod poveljstvom poveljnika občinskega gasilskega poveljstva, tovariša Pavla Remškarja. Poleg tu omenjenih kot najodgovornejših je za njimi na desetine enako zaslužnih. Naj ob tej priložnosti ne pozabimo na vse tiste starejše gasilce in gasilke, ki so v prejšnjih obdobjih z enako vnemo in požrtvovalnostjo pomagali ob podobnih naravnih in drugih nesrečah. Ob tej priložnosti ne smemo pozabiti na moje sodelavce v štabu CZ, Andreja Likarja, Jožeta Čamernika, Tino Rebernik Kovač, Pavla Rem-škarja in mojega pomočnika Pavla Rozmana. Hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri aktivnostih - s fizično pomočjo, tehničnimi sredstvi, donacijami ali kakorkoli drugače. Hvala organizatorjem te prireditve, posameznikom in društvom." Med drugim smo izvedeli, da so med ujmo mobilniki in pozivniki nenehno zvonili, intervencije so se kar vrstile, drevesa so se ves čas podirala, podnevi so bile na terenu vse razpoložljive ekipe, ponoči pa so vzpostavili nočna dežurstva. Zaprli so najnevarnejše odseke cest, zaprta sta ostala tudi šola in dializni center. Del občine je ostal brez elektrike, črpališče vode je delovalo s pomočjo agregata, občina je bila vklenjena v leden oklep. Na pomoč je štab civilne zaščite poleg gasilcev vpoklical konce-sionarje, upravljavce komunalne infrastrukture in pogodbenike, predvsem gradbince. Vse najhujše posledice ujme so bile odpravljene v enem tednu, posledice v gozdo- vih pa bodo vidne še leta ali celo desetletja. Kot so povedali gasilci, je prvi klic na pomoč prišel z Loga, klici pa so si nato sledili drug za drugim. Situacija je bila resna, saj so se ob intervencijah še vedno podirala drevesa, ceste pa so bile ledene in spolzke. Gasilci so se s takšnimi okoliščinami srečali prvič, zato je bilo toliko bolj pomembno premišljeno in previdno ukrepanje. "Morali smo se organizirati, da nismo delovali brezglavo in smo k težavam pristopali strokovno. Pri tako številčnih intervencijah je regijski center za obveščanje prejel veliko klicev in občani so tako težje sporočali, kaj se jim je zgodilo. Zato so nas veliko klicali na osebne telefone in nam tako sporočali, da potrebujejo pomoč," so opisali. Sicer pa smo še izvedeli, da je bilo sodelovanje s prizadetimi občani zelo dobro, dobra pa je tudi oprema, ki uporabljajo gasilci: "Z opremo smo zadovoljni, treba jo je le skrbno vzdrževati in se izobraževati, da bomo z njo znali ravnati." Nekoliko so pograjali le nekatere občane, ki so gasilce poskušali vplesti v medsosedske spore. Vesna Lovrenčič, foto: V. L. Zahvala Gasilci Občine Log - Dragomer se za izpeljano prireditev Zahvala gasilcem Občine Log - Dragomer najiskreneje zahvaljujemo županu Mladenu Sumini, ekipi prostovoljcev, moderatorju prireditve Mateju Niku, skrbniku hrane in pijače Robertu Dome-niču, idejnemu vodji prireditve Simonu Strgarju, Katarini Davi-dovič za sprejem gostov, Klubu mladih Log - Dragomer skupaj z Rokom Korošcem za pripravo in pospravljanje prireditvenega prostora. Zahvala gre tudi vsem društvom, ki so nas s svojimi nastopi zabavala in očarala. Vsem gasilcem se je ta dogodek trajno vtisnil v spomin! Poveljstvo GE Občine Log- Dragomer PGD Log ne pozna zimskega spanja Tudi letos smo v zimskem času sodelovali na razpisanih tekmovanjih GZ Vrhnika v spajanju sesalnega voda. Naša nemirna duša nam ni dala spati, gasilke smo pridno trenirale, kar se je poznalo pri rezultatih. Naša zagnanost se je pokazala v tem, da smo imele dve ženski ekipi. Prvič pa so se nam letos pridružili tudi fantje, prav tako z dvema ekipama. Na naše vaje se je tako potihoma prikradla tista zdrava konkurenca, ki vleče naprej. Tekmovali smo na treh lokacijah in na koncu je prva skupina deklet osvojila skupno prvo mesto. Ni bilo lahko, do zadnjega smo si z mladimi dekleti z Drenovega Griča dihale za ovratnik. Prav zato je bilo veselje ob zmagi še slajše. Dobri rezultati na dveh tekmah in na vajah so nam vlili pogum, da smo se prijavile tudi na državno prvenstvo, ki je potekalo 15. marca v Horjulu. Po nove izkušnje je prišla tudi naša mlajša fantovska ekipa, ki ni razočarala. Gasilska zagnanost in dobra volja sta nas privedli v dvorano, a takoj ob vstopu se je v nas naselila trema. Za nas je bilo vse nekaj povsem novega. Velik prostor, veliko ekip. Druga drugo smo bodrile, da kar bo, pa bo. Tukaj smo in se ne predamo kar tako, kljub povišanemu srčnemu utripu, ki se ni in ni hotel umiriti. Priznam, da ko smo stale pred sodnikom, pripravljene na izvedbo vaje, sama skoraj nisem več vedela, kaj moram narediti ob starterjevem znaku. Potem je nekako steklo, a naš rezultat je bil daleč od tistega, česar smo sposobne. Žalostnih obrazov se kar nismo mogle otresti. Druga skupina je bila tokrat boljša in se je uvrstila v drugi krog, kar smo prav vsa dekleta vzela za drugi uspeh letošnje zimske sezone. Obenem smo se zavedale, da nam manjka še ogromno kilometrine, da bomo vedno, kadar bomo hotele, pokazale tisto, kar zmoremo. Vražje ložanske gasilke se ne damo in pridno bomo pilile vajo naprej. Prihaja poletna sezona in z njo novi treningi ter nova srečanja, ki so vedno polna dobre volje. Ne moremo pa mimo dejstva, da se je našim veterankam uspelo Ložanske gasilke in predstavniki PGD Log na državni tekmi v Horjulu v hudi konkurenci uvrstiti na državno prvenstvo, in jim tudi tukaj vsi še enkrat čestitamo za ta uspeh! Vsem gasilski pozdrav: Na pomoč! Aleksandra Gajič, PGD Log Maša v čast sv. Florjanu Maša v čast sv. Florjanu spada v naš odbor kulturne dediščine, pa čeprav obujanje te dediščine ni vsem pogodu. Tem pravim, da ima praznik sv. Florjana dolgo tradicijo, o samem mučencu pa na tem mestu tudi ne bi pisal. Brezoviška fara je razdeljena na tri podružnice: Log, Dragomer in Vnanje Gorice. Dogovor med njimi je, da maša poteka vsako leto v drugi. Letos je prišel na vrsto Log, kjer smo mašo pripravili v kapeli, ki lahko sprejme več ljudi kot naša cerkev, pa še blizu gasilskega doma je. Po končani maši se namreč vsi dobimo v gasilskem domu, ki ga "okrasimo" z obloženimi mizami. Polne so dobrot, ki jih pripravio naše gospodinje, najde se pa tudi izbrana kapljica, zaradi česar pogovor lažje steče. Glavni gost te nedelje je bil mašujoči župnik iz naše fare (Brezovica), sicer tudi naš sotrpin, po činu častnik, predvsem pa dober sogovornik. Maša in naše druženje z gospodom župnikom sta hitro minevala in se bližala koncu. Zahvalili smo se mu za opravljeni obred v čast sv. Florjanu, njemu osebno pa zaželeli trdnega zdravja. Odbor za varovanje kulturne dediščine, Ludvik Rožnik; foto: Drago Stanovnik Tudi letos je na Logu gorel kres Kres za 1. maj je pri nas na Logu že tradicija. Na to mislimo že na aprilski čistilni akciji, ko lesene odpadke vozimo na mesto kresa. Letos je bilo materiala sploh veliko, predvsem zaradi žleda. Naj tu omenim Marka Remškarja, ki se vsako leto potrudi in s prikolico pripelje material na zbirno mesto ter obenem nudi prostor za kurjenje kresa. Rusov Franci nato z velikim traktorjem vse skupaj spravi na kup in ga potlači. Okoli 21. ure zakurimo kres. Po navadi dogodka ne oglašujemo posebej, temveč gre vabilo bolj od ust do ust. Zaradi varnosti je vedno navzoča gasilska straža, pa tudi gasilke bolničarke. Obiskovalcev je bilo letos precej čez trideset. Za dobro voljo sta poskrbela Henrika Gutnik in Blaž Judež s harmonikama. S petjem pa je dogodek polepšal g. Azi, član partizanskega pevskega zbora. Zvezde večera so bile tudi naše gospodinje z Loga. Naj še posebej omenim Lidijo Košak, ki je spekla dva velika pekača belokranjske pogače, in gospo Rado Ređić, ki je spekla ravno toliko bureka. Malce sem razočaran le nad odzivom nekaterih ljudi, ki so obljubili tako sodelovanje kot prisotnost na kresu, pa iz tega na koncu ni bilo nič. Večer je hitro minil in ljudje so začeli odhajati. To je bil prijeten in lep družaben dogodek, zato smo se v odboru, kjer smo ga pripravili, oddahnili. Hvala vsem za pomoč in obisk. Odbor za varovanje kulturne dediščine, Ludvik Rožnik Delo veterank in veteranov PGD Log Veterani in veteranke vsako leto vestno treniramo in se udeležujemo vseh tekmovanj v športno-gasilskih disciplinah. Da smo na tekmovanjih res uspešni, priča stena na levi strani naše gasilske dvorane, ki je polna priznanj in pokalov. Vsako leto se v aprilu udeležimo velike čistilne akcije, sočasno pa na lokacijo prvomajskega kresa odvažamo les. Vsako leto imamo tudi strokovno ekskurzijo (vodi in pripravi Pavle Bizjan - hvala, Pavle!), da se poučimo o delu drugih gasilskih društev v Slovenji. V poletnem času organiziramo pohod, ki je primeren za naše veterane in veteranke, po njem pa se zberemo v gasilskem domu na prigrizku. Septembra - ob začetku novega šolskega leta - pomagamo šolarjem pri varnem prečkanju cest, okoli prvega novembra pa počasitimo preminule člane in članice društva z obiskom njihovih grobov. V decembru se udeležimo srečanja veteranov ter raznosimo gasilske koledarje. Iz zapisanega je razvidno, da imajo naši veterani in veteranke vse leto veliko dela. Še dobro, da smo v pokoju. Želim, da bi vsem zdravje služilo še dolgo in bi se skupaj veselili naših podvigov. Ludvik Rožnik • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Odziv na članek: Člani Štorklje ponosni na delo v OS ... (NČ, št. 415) Gornji naslov in nadaljevanje izpod peresa člana OS Branka Gorjana se lepo bere. Za razumevanje zgodbe je potrebnih še nekaj pojasnil. Če ste kolegi iz Štorklje ponosni na delo v občinskem svetu, bi to lahko pomenilo, da smo vsi, občinski svet, posledično tudi župan in občinska uprava, bili uspešni. Potemtakem vaše kritike v nadaljevanju izgubio smisel. Vendar, ali so člani OS iz Štorklje lahko ponosni na dejstvo, da v osmih letih delovanja te občine niti enkrat niso glasovali za proračun občine in tudi omembe vrednih predlogov niso dajali, čeprav je župan pred pripravo proračuna vedno k sodelovanju povabil vse stranke, liste, organizacije in društva? Če bi se vsi v OS tako obnašali kot Štorklja, bi občino lahko kar odpravili. Tudi kar zadeva evropske projekte in predvsem kanalizacijo, je župan člane OS prosil za pomoč in sodelovanje. Volje za sodelovanje ni bilo, bilo je deklarativno odklonjeno. Kljub vsemu je žu- panu in upravi ter vsem, ki smo jim pri tem pomagali, uspelo pripraviti vse projekte, vključno z gradbenimi dovoljenji. Zaradi nujnosti gradnje - poleg kanalizacije še: vodovoda, meteorne kanalizacije, javne razsvetljave, plinifikacije in visokonapetostnega električnega omrežja - ni bilo nikakršnih možnosti vse to opraviti v perspektivi 2007 do 2013. Z velikimi težavami bo morda rešljivo v obdobju od leta 2014 do 2020. Marko Popit, Lista za Dragomer, Log in Lukovico Na seji o poročilih nadzornega odbora V marčevski številki Našega časopisa novinarka Vesna Erjavec večinoma korektno povzema dogajanje na seji Občinskega sveta (OS), na kateri sem poročal kot nadzornik. Pojasniti želim le nekaj dejstev iz obravnavanih točk dnevnega reda OS, ki v članku niso zapisana ali pa na seji niso bila povedana. Poročilo Nadzornega odbora o posegih v Snežak sloni na preverljivih dejstvih, nekateri svetniki pa so ga na seji poskusili prikazati kot neobjektivnega in nestrokovnega. Z omenjenim posegom v brežino Snežaka nimam osebno nič, ker naše zemljišče in lokacijo obravnavanega posega deli namreč vmesna parcela. V to zadevo pa sem vpleten toliko kot ostali občani, ki so z nestrokovnim posegom leta 2009 izgubili najmanj 12.000 € proračunskega denarja. Če pa je svetnik, ki mi je očital vpletenost, mislil na pravni spor, ki sem ga imel s sosedom Mladenom Sumino in Občino Log - Dragomer, v kateri ta opravlja tudi funkcijo župana, zaradi gradnje škarpe, ki jo je ta neuspešno poskusil pravno preprečiti, potem je svetnik v zmoti. Šlo je pač za sosedski pravni spor in izkoriščanje Občine kot stranke v postopku, katerega pa sem dobil s potrditvijo pravnomočnega in dokončnega gradbenega dovoljenja tudi na drugi stopnji. To pa ne more v nobenem primeru vplivati na mojo funkcijo nadzornika. Nestrokovnost posegov v brežino je potrdil priznani strokovnjak s področja urejanja hudournikov (dokument je v uredništvu). Za tiste, ki oporekajo strokovnosti Poročila, pa naj zastavim vprašanje, zakaj smo za ponovno sanacijo brežine na istem mestu v NRP Proračuna OLD za leto 2014 predvideli 26.000 €, če pa je bila takratna sanacija strokovna? Še nekaj besed o spremenjenem obračunavanju stroškov komunalnih storitev, za katere je bilo s strani direktorice JP KPV zagotovljeno, da bodo ostali nespremenjeni oziroma se celo znižali. Svetniki so na seji sicer nekaj moledovali o težkem življenju občanov in tako rekoč rotili gospo direktorico, naj poskuša znižati stroške, potem pa soglasno potrdili predlagane nove cene komunalnih storitev, brez preverjanja konkretnih učinkov sprejetih odločitev. Rezultat je bil viden že pri naslednjem obračunu, ko se je izkazalo, da so stroški komunalnih storitev glede na februar in marec 2013 višji za okoli 13 %. S strani direktorice JP KPV je bilo pojasnjeno, da so veljavne cene še iz leta 2003, ni pa omenila, da so občanom medtem zmanjšali količino od-peljanih splošnih nekoristnih odpadkov za štirikrat in bioloških odpadkov v zimskem času (november-februar) za dvakrat in tako prikrito dvignili ceno za kilogram odpeljanih odpadkov. Res se je povečalo ločevanje odpadkov, ki pa jih JP KPV proda kot sekundarne surovine, obljubljenega zmanjšanja zneska na položnicah zaradi tega pa ni opaziti. Ivan Klenovšek, Dragomer v Žabice odlično pripravljene na vrhunec tekmovalne sezone 2013/2014 Tekmovalna sezona v cheerleadingu in cheer plesu se nezadržno bliža letošnjemu vrhuncu - državnemu in nato evropskemu prvenstvu. Za najuspešnejše slovensko društvo v tem športu, Šolsko športno društvo Log - Dragomer, je letošnja sezona že sedemnajsta in njegovi člani in članice, poznani pod imenom Žabice, v tujini pa kot Frogs Cheer Team Slovenia, že nestrpno čakajo, da celoletni trud na treningih kronajo z odličnimi nastopi na najpomembnejših tekmovanjih sezone 2013/2014. Odlično pripravljenost so Žabice prikazale že na tekmovanju Frogs Cheer Cup, 7. Odprtem tekmovanju v cheerleadingu in cheer plesu, ki je bilo v organizaciji ŠŠD Log - Dragomer, pod pokroviteljstvom občin Vrhnika in Log - Dragomer ter ob pomoči ZIC Vrhnika in Športne cheerleading zveze Slovenje odlično izpeljano 12. aprila 2014 na Vrhniki. Gledalci so v do zadnjega kotička napolnjeni športni dvorani pri OŠ Antona Martina Slomška uživali v zanimivih nastopih cheerleaderjev in cheer plesalk iz Italije, Hrvaške, Avstrije in Slovenje, vragoljah maskote Froggy, srečelovu in revijalnih nastopih več kot 50 najmlajših Žabic, ki pridno trenirajo v Bevkah, na Drenovem Griču, v OŠ Log - Dragomer in Frogs Cheer Centru v Ljubljani, predstavile pa so se tudi naše najbolj izkušene dame, Žabice babice. Na tekmovanju se je predstavilo 72 tekmovalcev iz ŠŠD Log - Dragomer, ki so si z odličnimi nastopi prislužili 11 prvih, 3 druga, 2 tretji in 2 četrti mesti. Člani paradne skupine društva, članske mešane cheerleading skupine, tokrat niso tekmovali, temveč so se izkazali v vlogi prostovoljcev in poskrbeli za skoraj brezhibno izpeljan dogodek. Vsi, ki ste ga zamudili, ste že zdaj vabljeni na Frogs Cheer Cup 2015! Med velikonočnimi prazniki in prvomajskimi počitnicami smo podporniki Žabic nestrpno pričakovali začetek svetovnega prvenstva v Orlandu v ZDA. Slovensko cheer reprezentanco, ki je letos štela rekordnih 57 tekmovalcev, ki so se predstavili z osmimi tekmovalnimi nastopi, je sestavljalo kar 27 članov ŠŠD Log - Dragomer. Slovenci so z nastopi opravili izvrstno in se veselili naslednjih rezultatov: 2. mesto - Špela in Liza Urbančič (freestyle cheer plesni par) 2. mesto - Coed Elite reprezentanca 3. mesto - Lina Kogoj in Matjaž Gerbec (partnerski dvigi) 4. mesto - Ingrid Sever, Natalija in Anja Turk, Vanja Potočnik (dekliški skupinski dvigi) 5. mesto - Allgirl Elite reprezentanca 6. mesto - Špela in Liza Urbančič (jazz cheer plesni par) 10. mesto - Katja Vidmar in David Ajdič (hip hop cheer plesni par) 10. mesto - Freestyle plesna reprezentanca Še ne teden dni po vrnitvi iz sončne Floride je 45 Žabic z osmimi tekmovalnimi nastopi zastopalo ŠŠD Log - Dragomer na mednarodnem prvenstvu III. Austrian International Open. In tudi 10. maj in mestece Schwechat v predmestju Dunaja, kjer se je zbralo 900 tekmovalcev iz Češke, Madžarske, Avstrije, Rusije in Slovenje, bosta v Žabji kroniki zapisana z zlatimi črkami - dosegli smo 6 zmag, 1 drugo in 1 tretje mesto. Izvrstni nastopi tekmovalcev ŠŠD Log - Dragomer napovedujejo, da bodo Žabice tudi na odprtem državnem prvenstvu (SLO Cheer Open 2014, 24. in 25. maja, Maribor) najverjetnejši kandidati za naslove državnih prvakov in uvrstitev v reprezentanco, ki bo Slovenijo zastopala na evropskem prvenstvu v Bonnu konec junija 2014 ter na svetovnem prvenstvu v ZDA aprila 2015. Žabice bomo^ letošnjo sezono k zaključku pospremile na Žabjem pikniku, ki bo 14. junija v Športnem parku Log. Ta dogodek bo odlična priložnost, da programe cheerleadinga in cheer plesa pobliže spoznate vsi, ki bi se Žabicam želeli pridružiti v naslednji sezoni, zato DOBRODOŠLI! (ka) 7. tradicionalni turnir veteranov Veterani Nogometnega kluba Dragomer so v soboto, 10. maja, organizirali tradicionalni mednarodni turnir štirih ekip, ki prihajajo iz Slovenije in Hrvaške. Že sedmo leto zapored se dvodnevnega druženja udeležujejo ekipe iz Dragomerja in z Dobrove, iz Hrvaške pa sta ekipi iz Osijeka in Malega Lošinja. Glavni akterji tega dogodka so nogometni veterani, kar pomeni, da v ospredju ni več strašne tekmovalnosti, ampak predvsem druženje in odmik od vsakodnevnih skrbi. No, sem pa tja se pri kom še pojavi kanček želje po vrhunskem igranju, ki pa hitro skopni, saj leta pač naredijo svoje. Povprečna starost je namreč krepko čez 45 let, nekateri se spogledujejo že s šestdesetimi, in da so tako aktivni pri teh letih, je izjemno. V vsem tem času druženja malodane še vedno istih veteranov so se stkala že pristna prijateljstva pa tudi poslovne vezi, in to je razlog, da se ta lepa tredicja tudi ohranja. Ker turnir organizira vsako leto druga ekipa, so bili letos naši veterani že drugič na vrsti, da pripravijo dogodek. Letos se je ta vključil v sklop prireditev ob občinskem prazniku Občine Log - Dragomer. Po navadi se turnir neuradno začne že v petek in tudi tokrat je bilo tako; ekipe so se srečale v petek v poznih popoldanskih urah v Športnem parku Log. Po krepkih stiskih rok starih prijateljev sta v Mosquito baru sledila večerja in "pregled dogodkov zadnjega leta", v času, ko se niso videli. Ker sta imeli predvsem hrvaški ekipi za sabo naporno pot in ker je drugi dan sledilo "napeto" tekmovanje, so vsi odšli zgodaj na počitek. Uradni začetek turnirja je bil v soboto ob 12.00, ko sta se najprej zaslišali obe državni himni, nato pa je vse navzoče pozdravila voditeljica, ga. Andreja Čamernik. Po predstavitvi vseh ekip in kratkem opisu prireditve je besedo predala županu Občine Log - Dragomer, g. Mladenu Sumini, ki je po pozdravnem nagovoru tudi uradno odprl tekmovalni del. Začetni udarec je pripadel človeku, ki je zaznamoval slovenski in jugoslovanski nogomet, predvsem pa izjemno veliko pomagal domače- mu Nogometnemu klubu Dragomer, v katerem je še vedno zelo aktiven kot trener članske ekipe. To je g. Andrej Oblak, starejši brat svetovne legende Braneta Oblaka. Na teh srečanjih je tekmovalnost bolj v drugem planu, zato so bili temu primerni tudi rezultati, ki so bili zelo izenačeni. Vseeno pa smo dobili zmagovalca, ki je za eno leto dobil v hrambo velik prehodni pokal, to je bila ekipa s sosednje Dobrove. Po tekmovalnem delu je sledil glavni, in sicer veselo druženje, v katerem ni manjkalo dobrega vzdušja in predvsem dobrega petja. Za to sta poskrbela odlična slovenska glasbenika Andreja Čamernik in Daniel Rampre, bolj znan kot slovenski Joe Cocker. Da pa se je po Logu še dolgo v noč slišala lepa dalmatinska glasba, so poskrbeli tudi nekateri hrvaški veterani, ki so se pevsko odlično ujeli z Andrejo in Danie-lom, in skupaj so naredili pravi žur. Nogometni veterani Dragomerja so spet dokazali, da znajo odlično organizirati tovrstne dogodke, ki, roko na srce, niso prav poceni. Biti dvodnevni gostitelj stotim gostom in drugim nogometnim navdušencem ni mačji kašelj, a s pravo ekipo in dobro organizacijo se lahko naredi marsikaj. Od vseh treh ekip so organizatorji dobili pohvale za izjemno gostoljubnost, kar je zelo lepo slišati. Z brezplačnim golažem so poskrbeli tudi za druge obiskovalce, ki so se udeležili prireditve. Vseeno pa se zavedajo, da se z drugimi ekipami lahko kosajo v gostoljubnosti ali tekmovanju, nekoliko težje pa v infrastrukturi, ki je pri drugih na precej višji ravni. Če bodo hoteli tudi v prihodnje uspešno predstavljati svoj kraj, bo treba na tem področju povečati vložek. Potem lahko v Športnem parku Log pričakujemo še več takšnih prireditev in predvsem športni napredek mladine, ki se množično ukvarja z nogometom. Na koncu le še hvala prostovoljcem za opravljeno delo ter preostalim udeležencem in navijačem za obisk in - nasvidenje, Osijek 2015. Sicer so veterani sami največji donator prireditve, vendar jim brez pomoči zvestih prijateljev ne bi uspelo izpeljati dogodka. Zato gre na tem mestu zahvala še naslednjim podjetjem in društvom: Belmet, Digitalja, Gostilna Pr' Kopač, Gostilna in Pizzerja Jurman, ETA Kamnik, P&F Jeruzalem Ormož, DG69, ZE-GO, Prozvok, Caffe Petkovšek, Slovenska vojska, Tele team, Gostilna Kavčič Brezovica, Prevozi Pirc Stane, Fibernet, KS Travel, Mesnica Pečko, PGD Log, PGD Dragomer - Lukovica. Aleš Sumina PD Rega na Matajurju V nedeljo, 27. aprila, smo se kljub slabi vremenski napovedi odpravili na Matajur - razgledno goro med Slovenijo in Italijo. Dviga se nad Kobariško kotlino in slovensko Benečijo. Vrh je visok 1.642 m in leži na italijanski strani hriba. Voznik nas je najprej odpeljal do muzeja na prostem na Kolovratu (1.114 m). V času prve svetovne vojne je italijanska vojska tam zgradila obsežen sistem tretje obrambne črte, poimenovane "linea d' armata". Muzej je del Poti miru, ki povezuje dediščino soške fronte in naravne znamenitosti Zgornjega Posočja. Posvečena je spominu na številne žrtve. Z grebena se nam je odprl lep razgled na kraje v dolini in smaragdno lepotico Sočo. Po sprehodu med opazovalnimi mesti, strelskimi položaji, kavernami in jarki smo se odpeljali v vas Avsa (860 m), kjer smo začeli naš pohod. Pot nas je vodila po strmih gozdnih kamnitih poteh, pašnih travnikih, cesti in po skalnatem mejnem grebenu do travnatega pobočja Matajur-ja z zaplatami snega. Po dveh urah in pol smo prispeli na vrh, kjer stoji lepa kapela z razgledno ploščo, v bližini je skala, na kateri je pritrjen žig. Razgleda zaradi megle in oblačnosti žal ni bilo. Zavetje pred vetrom smo si poiskali v preddverju kapele. Po zasluženem počitku in malici smo se po isti poti vrnili do izhodišča. Odpravili smo se še do turistične kmetje Jelenov breg v Avsi in si ogledali oboro jelenov, vietnamske prašičke, race, kozice in ponija. Prijazni gospodar Branko nam je postregel z vinom in nam dal v pokušnjo domači sir, skuto in salamo. Nekaj teh dobrot smo tudi nakupili. Po uri prijetnega kramljanja smo se odpeljali domov. Vreme je zdržalo do konca, vodnik Aleš je odlično opravil svoje delo, 26 udeležencev pa je bilo zadovoljnih - pohod je v celoti uspel. V KUD Kosec se znova vidimo jeseni! Prva polovica leta je bila za KUD Kosec delovna, zabavna, predvsem pa zanimiva. Vsekakor je to dobra popotnica za nadaljnje delo in razvoj društva, v katerem ne manjka elana in zanimivih idej... Na tem mestu bi se radi zahvalili vsem ustvarjalcem, ki so soustvarjali kulturni mozaik našega kraja ter s svojimi nastopi in delavnicami uspešno promovirali kulturno društvo in tudi kraj kot celoto. Vsak posameznik je za delovanje društva dragocen. Za uspešno delovanje pa je več kot pomembna tudi skupina, timski ustvarjalni duh, pripadnost tako skupini kot kulturi. Hvala mentorjem za izjemno dobro in kakovostno opravljeno delo. Hvala vsem članom izvršnega odbora, ki so se vsak mesec, včasih tudi večkrat, dobivali na sestankih in spletali rdečo nit skozi kulturo. In kako v prihodnje? V letošnjem programu dela ima KUD Kosec novost, in sicer bomo začeli izdajati lasten časopis z naslovom KOSEC. V prvi številki bomo objavili prve tri pogovore s krajani iz Dragomerja, z Loga in Lukovice, o katerih vemo sokra- jani zelo malo, so pa za svoje delo prejeli državne nagrade in njihovi dosežki odmevajo tudi drugje po svetu. Pisali in govorili bomo tudi o krajanih, ki so za naš okraj in občino doprinesli veliko na področju razvoja kraja, kulture ter boljšega in kakovostnejšega življenja. Vsem občanom in občankam pa iz srca želimo, da preživio tople poletne dni kar-seda lepo in zanimivo, v jeseni pa se veselimo srečanja z vsemi na naših delavnicah in prireditvah. KUD Kosec, Anica Vengust v v v v v • Crna kronika - april 2014 • Črna kronika - april 2014 Črna kronika - april 2014 • Črna kronika - april 2014 • Črna kronika - april 2014 • Območje Policijske postaje Vrhnika Aprila meseca se je na območju Policijske postaje Vrhnika odvil pravcati spektakel kromanjon-skih razsežnosti. V lokalu na Logu sta se namreč sporekla osemindvajsetletnik in devet let mlajši fant. Verjetno za kakšno manj pomembno zadevo od tega, kdo bo poravnal račun za pivo, saj so v kratkem zapele pesti. Mlajši je pri merjenju moči očitno potegnil krajši konec in je zato tudi prvi odšel. A dogodka ni prebolel in se je nato okrog 23. ure vrnil, pa ne sam, temveč v spremstvu krdela. Tokrat tudi ni prišel golorok, temveč se je v slogu teritorialnih bojev na prehodu iz bronaste v zgodnjo železno dobo oborožil z dobro nabrušenim rezilom, s katerim se je kar takoj polotil prej omenjenega 28-letnega nasprotnika. Medtem ko je kolovodja vihtel nož, pa je njegov 21-letni tovariš s še tremi nasilneži ustrahoval in pretepal ostale goste ter razbijal gostinski inventar. Napadeni 28-letnik je komajda še uspel priti iz gostišča, kjer se je zgrudil in obležal, napadalci pa so jo »junaško« podurhali z avtomobilom. Na begu niso bili niti polno uro, ko so jih že zgrabili možje postave, zasegli pa so tudi usodni nož. Usodni, ker namreč hudo poškodovani žrtvi v ljubljanskem kliničnem centru, kamor je bil nemudoma prepeljan, niso mogli več pomagati. Devetnajst- in enaindvajsetletnik, ovadena zaradi kaznivega dejanja umora, bosta zato do sojenja kar lepo ostala v priporu. O izbruhu nasilnega obnašanja pa so bili varuhi reda in zakona obveščeni tudi z Vrhnike, kjer se je nek možak vdal alkoholnim blodnjam ter napadel pripadnico nežnejšega spola. Srboritost ga ni minila niti po prihodu policijske patrulje, ravno nasprotno, od bojevitosti bi ga skorajda razgnalo, pa so ga zato pospremili v pridržanje in mu izrekli še primerno globo. Prav nesramno pa sta nekega občana na avtocesti pretentala dva neznanca, stara od 30 do 40 let, temnejših las, visoka od 180 do 185 cm. S temnim Audijem A6 ali BMW-jem, tujih registrskih številk, sta ga dohitela med vožnjo in mu kazala, naj bi bilo nekaj narobe s kolesom njegovega avtomobila. Ustavili so se na odstavnem pasu, kjer sta omenjena nepridiprava še naprej igrala zaskrbljene dobrotnike, medtem pa sta mu izmaknila manjšo torbico z vsebino, računajoč, da se v njej nahaja kaj vrednejšega. Ko je oškodovanec lumparijo opazil, ga je eden od njiju za nameček še pahnil na vozišče, nakar sta odbrzela v neznano. Na Vrhniki so pretekli mesec policisti odločno zaprli »trgovino«, ki se je na črno ukvarjala z zelenim, kanabisom namreč. Na podlagi odredbe sodišča so med pregledom vozila in stanovanjskih prostorov zasegli večjo količino opojnih indijskih zeli, ki jim je preprodajalca nista uspela »prodati« kot industrijsko, zato sta si prislužila kazensko ovadbo zaradi upravičenega suma neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami po členu 186 KZ, njune stranke pa daljše obdobje kriziranja. Počivali niso niti vlomilci. Na Drenovem Griču je še neznani rokomavh kar v času kosila razsul okno na prednjih levih vratih parkiranega avtomobila, ker je skozi njega videl polno denarnico, daleč naokoli pa ne njenega lastnika. Denarnica je seveda kraj dogodka zapustila v njegovem spremstvu. Spet drugi zmikavt, ki se je lani samooklical za novega skrbnika inventarja stanovanjske hiše na Verdu, pa v prisvojenih dobrinah ni užival prav dolgo. Za seboj je pustil dovolj sledi. Ljubljančan se bo zdaj pred sodiščem zagovarjal zaradi dejanja Velike tatvine. Nobenega dobička in precej težav je zadelo tudi nesojenega lovca na barvne kovine, ki je stikal po gradbišču na Vrhniki. Več bakrenih vodnikov, ki jih je nagrabil vkup, so mu namreč zasegli možje v modrem, njemu pa je ostala zgolj ovadba za kaznivo dejanje tatvine. Med drugim so policisti pretekli mesec obravnavali kar enajst prometnih nesreč, ki so se v štirih primerih žal končale tudi z več kot le zvito pločevino in razbito plastiko, a na srečo z nič več kot lažjimi telesnimi poškodbami. Območje Policijske postaje Ljubljana Vič Vlomilci so se potikali tudi po teritoriju Policijske postaje Ljubljana Vič. Z dobrovško-polho-grajskega konca so klicali zavoljo treh vlomov. Začelo se je s stanovanjsko hišo, kjer so nepovabljenega tolovaja tako zelo raztogotila zaklenjena vrata, da se je znesel nad bližnjim oknom. Po temeljitem pretikanju notranjosti je naletel na več kosov zlatnine in denar, s katerimi se je zatem odmajal nazaj v svoj brlog. Njegov stanovski kolega si je izbral manjšo tarčo, vikend, v katerega je zlezel na podoben način, z znašanjem nad steklenim delom okna. Prav strašnih gmotnih koristi od tega ni imel, a ker se s prazno malho ni nameraval sprehajati naokrog, si je vanjo nabasal več predmetov manjše vrednosti. Našel pa se je tudi nek, bolj vandal kot razbojnik, ki mu je zadišalo premoženje naših požrtvovalnih prostovoljnih gasilcev. Prihulil se je torej k domu PGD Zalog (pri Polhovem Gradcu) in nasilno vstopil v notranjost. Začuda pa potem ni nič odnesel in se je zadovoljil s povzročeno materialno škodo. Za vsemi navedenimi še poizvedujejo. Z gasilci so se možje zakona ta mesec še srečali, saj je prišlo do dimniškega požara v stanovanjski hiši, ki se je deloma razširil na ostrešje. Na kraj so prihiteli gasilci PGD Polhov Gradec in ga brez obotavljanja pogasili. V občini Horjul pa je prišlo do prometne nesreče, oziroma poškodovanja osebnega vozila, ko je nek neroden voznik med premikanjem svojega trčil v drug avtomobil. S kraja dogodka je sicer pobegnil, plačilnemu nalogu, ki so mu ga pozneje vročili policisti, pa vendarle ni ušel. S teh koncev je prišla tudi srhljiva novica o napadu nezavarovanega psa na občanko in njenega psa. Morda bo lastnika streznil plačilni nalog, ki ga je prejel za svojo neodgovornost, morda pa bi resneje razmislil celo o menjavi za hrčka ali zlato ribico. Zbral in uredil Damjan Debevec PROTI zapiranju arhivov. PROTI zanikanju resnice. Leta 2006 je vlada Janeza Janše arhivsko gradivo, nastalo pred 17. 5. 1990, v celoti odprla. Zakon je dovolil takojšen in neomejen dostop do arhivov funkcionarjev nekdanjega totalitarnega režima, ob tem pa je ustrezno zaščitil osebne podatke žrtev. Vlada Alenke Bratušek hoče z novelo zakona sedaj dostop do arhivov ponovno onemogočiti. Česa se tako zelo bojijo? Kljub masovnemu uničenju arhivskega gradiva leta 1990 je v preostanku očitno še dovolj obremenilnih dokazov za ideološke dediče totalitarnega režima. Že leta 2011 smo volivke in volivci v 71 odstotkih povedali, da morajo biti arhivi nekdanje Udbe in njenih sodelavcev ter nosilcev javnih funkci javno dostopni. To bomo ponovili 8. junija 2014, saj ne moremo dovoliti, da se je zdaj že padla vlada postavila nad nedvoumno izraženo ljudsko voljo. Odhajajoča vlada je s tem povzročila tudi dodatne stroške, potem pa odstopila in pustila za sabo slab zakon in dodatnih 2,2 milijona evrov stroškov, kar je enakovredno 11.000 mesečnim položnicam za vrtce ali kar 110.000 paketom pomoči Rdečega križa. Čemu torej nasprotujemo? Novela zakona ščiti naročnike in izvajalce udbovskih zločinov, s tem pa pred zakonom izenačuje žrtve in krvnike. Pa vendar česa drugega od vlade, ki je znala sprejemati le škodljive zakone za svoje državljane in med tekočimi posli skrbi le za denarnice peščice izbrancev, tudi ni mogoče pričakovati. Novela zakona v daljnji prihodnosti. Padla vlada in razstreljena koalicija nam očitata, da se ukvarjamo z ideologijo. »Vprašanje zgodovinske resnice, nedotakljivosti človeškega življenja, človekovega dostojanstva in vprašanje pravice do vedenja, nikoli ne more biti ideološko vprašanje, še manj pa strankarsko vprašanje,« odgovarja prvopodpisana pod referendumsko zahtevo poslanka Eva Irgl. Ker imamo dovolj nepravičnih in škodljivih ukrepov padle vlade in večnih stricev iz ozadja, ker imamo pravico poznati resnico in ker želimo boljšo prihodnost za nas in naše otroke, bomo na referendumu glasovali PROTI zapiranju arhivov. OO SDS Vrhnika Upravna enota Vrhnika Želimo Vas obvestiti, da si pred poletjem uredite osebne dokumente. Za izdelavo osebnih dokumentov potrebujete eno vašo fotografijo in osebni dokument s katerim izkazujete svojo istovetnost in državljanstvo. Da bi se izognili morebitnim nevšečnostim, vam v nadaljevanju posredujemo nekaj koristnih informacij. Polnoletni državljan Republike Slovenje, ki nima veljavnega identifikacijskega dokumenta, opremljenega s fotografijo, ki ga je izdal državni organ (potnega lista, vozniškega dovoljenja, orožnega lista ali potrdila o usposobljenosti za voditelja čolna), mora imeti veljavno osebno izkaznico, sicer je v prekršku. Vlogo za izdajo nove osebne izkaznice lahko vložite na kateri koli upravni enoti v Republiki Slovenji. Vlogo lahko vložite zgolj osebno, za mladoletnega otroka pa vlogo vloži zakoniti zastopnik. Če je otrok starejši od 8 let, mora biti navzoč, da vlogo podpiše. Vlogi za izdajo nove osebne izkaznice morate priložiti staro osebno izkaznico, če je bila izdana, oziroma drug dokument za identifikacijo in svojo fotografijo. Osebna izkaznica za polnoletno osebo se izda z veljavnostjo desetih let, po sedemdeset letu starosti se bo osebna izkaznica izdala trajna. Osebna izkaznica za mladoletno osebo se izda za obdobje pet let. Stroški izdelave so: ZA MLADOLETNEGA DRŽAVLJANA, STAREGA DO TREH LET VELJAVNOST 3 LETA 12,43 € ZA MLADOLETNEGA DRŽAVLJANA, STAREGA OD TREH DO 18 LET VELJAVNOST 5 LET 14,25 € POLNOLETNA OSEBA 18,77 € Ob vložitvi vloge za izdajo osebne izkaznice se lahko odločite za vročitev izdelanega dokumenta na upravni enoti ali pa na dom s priporočeno pošto. Uradne ure UPRAVNE ENOTE VRHNIKA: - v ponedeljek in torek od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00 ure; v sredo od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 18.00 ure; v petek od 8.00 do 13.00 ure; v četrtek ni uradnih ur. Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika Sanacija gozdov po žledolomu Na območju ljubljanske enote Zavoda za gozdove Slovenje je bilo v okviru sanacje gozdov po februarskem žledolomu do začetka maja 2014 posekanih 451.000 m3 lesa, kar pomeni, da je bilo do zdaj posekanih le 19 % v žledolomu podrtih oziroma polomljenih dreves. Rok za sanacjo poškodovanih iglavcev je s 15. maja 2014 podaljšan na 20. marec 2015. Vendar pa je treba v primeru napada podlubnikov napadene smreke posekati in opraviti zatiralne ukrepe takoj oziroma v roku največ 21 dni. Na Zavodu za gozdove Slovenje, Območna enota Ljubljana, se zavedamo težav, ki nastajajo pri organiziranju oziroma izvedbi sečnje ter spravila in prodaje lesa, zato pozivamo lastnike gozdov, naj se po pomoč obrnejo na pristojne revirne gozdarje oziroma naj poiščejo potrebne informacje na spletni strani Zavoda za gozdove Slovenje. Do začetka maja 2014 je bilo v okviru sanacje na ljubljanskem območju posekanih 169.000 m3 iglavcev in 282.000 listavcev. To je sicer veliko v primerjavi z obsegom sečnje »normalnih« let, a je skupaj le 19 % poškodovane lesne mase. Do 15. maja 2014, ki je bil določen kot rok za izvedbo sečnje iglavcev in varstvenih del v večini poškodovanih gozdov, je bilo zaradi velike količine poškodovanih dreves posekanih le 25 % poškodovanih iglavcev. Po Zakonu o ukrepih za odpravo posledic žleda lahko lastnik v primeru, da iz objektivnih razlogov ne bi mogel izvesti v odločbi za izvedbo sanitarne sečnje določenega poseka iglavcev in varstvenih ukrepov do roka, prosi za podaljšanje roka. Zavod za gozdove Slovenje je lastnike gozdov, ki niso uspeli zagotoviti izvedbo sanitarne sečnje iglavcev in preventivnih varstvenih del, pozval, da lahko do preteka roka na odločbah (to je do 15. maja 2014) na pristojno krajevno enoto zavoda vložijo vlogo oziroma zahtevo za podaljšanje roka za izvedbo del. Vlogam je bilo ugodeno. Izdane so nove odločbe, v katerih je rok za sanacjo iglavcev 20. marec 2015, rok za sečnjo poškodovanih listavcev pa ostaja 31. december 2016. Kljub podaljšanemu roku za sanacjo iglavcev naj se lastniki gozdov, ki bodo sečnjo opravili sami, dela lotjo čim prej. Pri tem jim ni treba čakati na revirnega gozdarja, temveč morajo le upoštevati generalne usmeritve za posek na krajevni enoti zavoda, ki je odločbo izdala. Tja morajo sporočiti tudi začetek sečnje, v roku osmih dni po končanih delih pa poročati o obsegu sečnje ter o drugih ukrepih. Nato naj redno (vsaj enkrat na tri tedne) pregledujejo svoje gozdove, da bodo lahko pravočasno opazili morebitne napade podlubnikov. Rok 15. maj je bil namreč določen na podlagi razvojnega cikla podlubnikov. Če se podlubniki namnožjo, bodo začeli napadati tudi zdrava in vitalna drevesa, zaradi česar se bo škoda zaradi žledoloma dodatno povečala. Zato morajo lastniki gozdov stalno pregledovati svoje gozdove. Če opazjo napad lubadarja, je treba napadene smreke posekati in opraviti zatiralne ukrepe takoj oziroma v roku največ 21 dni, odvisno od razvojnega stadja podlubnikov. Zaradi izrednih količin posekanega lesa in posledično nasičenega trga svetujemo, naj se poškodovane listavce, ki so ozele-neli, še ne seka, temveč se jih pusti do zime. Sicer naj se vse sproti predela v drva, ki lahko čakajo tudi tri do štiri leta. Če je les še ustrezen za žago, naj se ga takoj razžaga v deske, ki prav tako lahko pokrite na suhem čakajo na boljše cene lesa. Informacje v zvezi s sanacjo gozdov so dostopne tudi na spletni strani Zavoda za gozdove Slovenje Zavod za gozdove Slovenje, Območna enota Ljubljana Nagradna igra »Komunalni vedež« 26. 4. 2014 je ne Vrhniki v sklopu prireditve Vse za dom in vrt četrto leto zapored potekala nagradna igra Javnega podjetja Komunalnega podjetja Vrhnika, d. o. o., »Komunalni vedež«. Izmed 175 oddanih nagradnih kuponov so srečni izžrebanci: 1-krat vrč: Vid Pivk 2-krat dežnik: Sonja Osredkar, Maja Barišić 3-krat veliki rokovnik: Ivan Lupšina, Jelka Vrhunec - Topolo-vec, Fani Poljanšek 3-krat mali rokovnik: Andreja Lovše Carrera, Marjan Hrestak, Nataša Jazbec 15-krat majica: Branko Klemenčič, Stanko Borjančič, Tatjana Oblak, Stana Krhlikar, Terezja Matjašič, Stojan Žvokelj, Urška Mesec, Barbara Urh, Nevenka Radešić, Marinka Perpar, Iseta Čehić, Jasmina Ramić, Marta Petrovčič, Majda Štih, Dušan Pri-mec. Vsem nagrajencem čestitamo. KPV, d. o. o. Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje Vabilo na dan NMP Vrhnika, četrtek, 5. junija 2014 Poleti bosta minili dve leti od ideje o samostojnih timih NMP v ZD Vrhnika in eno leto, ko je ideja postala realnost in se izkazala kot dobra praksa, kar kažejo tudi številne pohvale pacientov. S finančno pomočjo občin Vrhnika, Brezovica in Log - Dragomer bomo 5.junja prevzeli novo vozilo nujne medicinske pomoči. Zato bomo ta dan imeli dan NMP, na katerega ste vsi krajani prisrčno vabljeni. Program: 11.00-13.00 - predstavitev nujne medicinske pomoči Vrhnika za uporabnike zdravstvenih storitev • temeljni in dodatni postopki oživljanja - demonstracja • prikaz ambulante NMP - prostor, oprema, šivanje • prikaz oskrbe poškodovanca • prikaz vozila za nujno medicinsko pomoč 13.00 - slavnostni prevzem novega avtomobila nujne medicinske pomoči ZD Vrhnika ZD Vrhnika Pohvala in zahvala zdravnikom ter zdravstvenemu osebju v Zdravstvenem domu Vrhnika Večkrat beremo in slišimo kritike na račun posameznih zdravnikov in zdravstvenega osebja, česar pa ne moremo trditi za vrhniški zdravstveni dom. Zaradi zdravstvenih težav naše mame smo v njem večkrat iskali pomoč in vedno naleteli na topel človeški odnos pri posameznih zdravnikih in tudi pri medicinskih sestrah, ki delajo z njimi. Zato čutimo moralno dolžnost, da pohvalimo njihovo delo in se jim zahvalimo za vso skrb in naklonjenost, ki je je bila deležna naša mama. Hvala vam! Mici, Mira in Vida Tudi mlečni zobje boljo! Se še spomnite vaših obiskov pri zobozdravniku v času otroštva? Največkrat je strah pred zobozdravnikom v odrasli dobi povezan s slabimi, bolečimi izkušnjami. Otroški zobozdravnik ima prav posebno vlogo, ne samo pri zdravljenju mlečnih zob, temveč nam posreduje odnos do ustnega zdravja, torej zelo vpliva na to, kako bomo za svoje zobe in zdravje ustne votline skrbeli v odrasli dobi. Otroci si zaslužijo najboljšo zobozdravstveno oskrbo, kot starši pa jim moramo z dobrim zgledom privzgojiti pozitiven odnos do ustnega zdravja. Lahko pa je strah pred bolečino pri zobozdravniku tako velik, da obiske pri slednjem odlašamo in se jim, če je le mogoče, izognemo. Napre-dovani zobobol je pogosto opisan kot ena najhujših bolečin, primerjan s porodno bolečino ali bolečino, ki jo povzročjo ledvični ali žolčni kamni. Bolečina je subjektivna izkušnja in čeprav prenos bolečinskih impulzov pri vseh ljudeh poteka enako, je reakcja nanjo subjektivna. In tako kot boljo stalni zobje, lahko hudo bolečino povzročjo tudi mlečni. V otroškem zobozdravstvu je prednostno prav prepoznavanje bolečine. Najpogostejši vzrok zobobola v otroštvu so nezdravljeni, ka- Ob smrti moje sestre Nade Koruza se iz srca zahvaljujem za zdravljenje, nego in trud: ga. dr. Jasni Kupljen, patronažnim sestram, posebno ga Sonji in za pomoč ga. Majdi iz Zavoda Pristan, ter Pogrebni službi Vrhovec. Staša Selan riozni zobje. Zobobol pri mlajših, predšolskih otrocih pa je včasih težko prepoznati. Pri otroku, ki trpi zaradi zobobola, pa tega še ne zna jasno povedati, smo pozorni na težave pri hranjenju in spanju, značilno je nočno zbujanje z jokom, zmotno lahko mislimo na bolezni ušes, težave pa se lahko kažejo pri vsakdanji ustni higieni. In zakaj so mlečni zobje pomembni? Otroci jih potrebujejo za žvečenje hrane, nezdravi/gnili zobje z napredovanim vnetjem (abscesom) vplivajo na splošno zdravje otroka, povzročajo hude bolečine, včasih je vnetju pridružena povišana telesna temperatura.Mlečni zobje so pomembni tudi pri govoru, vzdržujejo prostor za izrast stalnih zob, pomagajo pri ustreznem razvoju čeljusti, nenazadnje zdravi mlečni zobje otroku na obraz pričarajo lep nasmeh, kar pa vpliva tudi na samopodobo otroka. Zobna gniloba (karies) ustvarja kužno okolje v ustni votlini, kamor izraščajo stalni zobje, ki so hitreje prizadeti. Zato je napačno mišljenje, da mlečni zobje niso tako pomembni kot stalni. Zdravje mlečnih zob je pomembno! Kako lahko pomagamo našim otrokom, da bodo imeli zdrave zobe? Z zobozdravnikom jih seznanimo že v zgodnji otroški dobi, sprva s preventivnimi obiski pri specialistu otroškega zobozdravstva (pe-dontologu), ki ga lahko prvič obiščete že od otrokovega šestega meseca starosti. Preventivni pregledi si nato sledjo enkrat na leto do dopolnjenega tretjega leta starosti. Od tretjega leta naprej so priporočljivi kontrolni pregledi dvakrat na leto. Pomembna je natančna, vsakodnevna ustna higiena, uporaba zobne paste s fluori-di in uravnotežena prehrana. Vam in vašim otrokom želim prjetne obiske pri zobozdravniku in čim manj zgodb, kot jo je povedal deček že leta 1919. Teja Marinko, dr. dent. med. Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje Tečaj prve pomoči za bodoče voznike motornih vozil Vabimo vas na tečaj in izpit iz prve pomoči za voznike motornih vozil. Tečaje organiziramo enkrat na mesec, po potrebi tudi večkrat, nudimo brezplačno izposojo literature. Prijave sprejemamo: vsak dan od 8. do 14. ure v pisarni OZ RK Vrhnika, Poštna ulica 7B, po telefonu 7502-447 ali na e-naslov: rk.vrhnika@siol.net Darovanje organov Slovenja transplant -projekt darovalec Darovanje organov ali tkiv pomeni: • da smo rešili življenje na smrt bolnemu srčnemu bolniku, pljučnemu bolniku ali bolniku z odpovedjo jeter, za katerega zdajšnja medicina ni imela več druge rešitve kot presaditev, • da smo ledvičnemu bolniku, ki je bil ure in dneve vezan na aparat - umetno ledvico - pomagali, da živi spet svobodno, • da smo pomagali marsikateremu bolniku vrniti vid ... Območno združenje Rdečega križa Vrhnika je pooblaščenec za zbiranje pristopnih izjav daro- valcev. Če se odločite za darovanje, se oglasite v pisarni Območnega združenja RK Vrhnika, Poštna ulica 7B, telefon: 01-7502-447, da izpolnite in podpišete pristopno izjavo darovalca. Opredelitev za darovanje bo zapisana na kartici zdravstvenega zavarovanja. Izlet za krvodajalce Vljudno vabljeni v soboto, 21. 6. 2014, na krvodajalski izlet. Odhod avtobusa z Vrhnike bo ob 7. uri zjutraj - Trg Karla Grabeljška. Odpeljali se bomo proti Debelemu rtiču. Ustavili se bomo v vasi Hrastovlje v cerkvi svete Trojice, kjer je najobsežnejši srednjeveški slikarski kompleks na Slovenskem z znamenito fresko Mrtvaški ples. Nato si bomo ogledali Luko Koper, naše edino pristanišče, zgrajeno na vodi, močno vpeto v mednarodno poslovanje. Potem bomo dan preživeli v zdravilišču in letovišču Debeli rtič. Pod vrtnarjevim vodstvom se bomo sprehodili po lepo ohranjenem sredozemskem parku, se kopali v bazenu in imeli kosilo. Prijavite se na OZ RK Vrhnika, telefon 01-7502-447. Število prijav je omejeno, zato pohitite. Pomoč v obliki rabljenih oblačil Obveščamo vas, da je skladišče z rabljenimi oblačili odprto: VSAK TOREK: dopoldne od 9. do 11.30 VSAK PRVI IN DRUGI TOREK V MESECU popoldne od 16. do 18. ure. Lokacija skladišča je v kletnih prostorih večsta-novanjske hiše na Poštni ulici 7A. Vsi, ki potrebujete pomoč v omenjeni obliki, vljudno vabljeni. Vabljeni tudi vsi tisti, ki bi oblačila, posteljnino, odeje, čevlje ... radi podarili. Podarjeno bomo sprejeli: v času uradnih ur v skladišču oziroma v pisarni RK Vrhnika na Poštni ulici 7B vsak dan v dopoldanskem času oz. po dogovoru, telefon: 7502-447. Prosimo, da podarite le uporabne stvari! Humanitarna pomoč Srbiji in Bosni in Hercegovini Spet smo stopili skupaj in pomagali prizadetim v hudi naravni nesreči. Hvala vsem, ki ste se in se še boste odzvali klicu solidarnosti. Nujne potrebe po materialni pomoči so v obeh državah trenutno naslednje: spalne vreče, zložljive postelje, posteljnina, ležalne podloge, gumijasti škornji, osebni higienski pripomočki (zobne ščetke, zobne paste, milo, brisače, ženski vložki, toaletni robčki), plenice za otroke in odrasle, ustekleničena voda, konzervirana hrana, žepne svetilke, za- ščitne maske za obraz, zaščitne rokavice in de-zinfekcijska sredstva za roke. Prebivalci Slovenje lahko prek Rdečega križa Slovenje darujejo za Rdeči križ Bosna in Hercegovina ter Rdeči križ Srbija - za prizadete družine in posameznike: •s prispevkom SMS na številko 1919 s ključno besedo POPLAVE za prispevek 1 € in POPLAVE5 za prispevek 5 €. Akcijo omogočajo Telekom Slovenje, Debitel, Izimobil, Simobil, Tušmobil in T2. •Prek transakcijskega računa Rdečega križa Slovenje, Mirje 19, 1000 Ljubljana, ki je odprt pri banki SKB: SI56 0310-0111-1122-296 SWIFT: SKBASI2X Koda namena: CHAR Sklic za Bosno: 00 937057 Sklic za Srbio: 00 937058 •Materialno pomoč še vedno lahko darujete na Rdeči križ Vrhnika, in sicer: •v dopoldanskem času - ponedeljek, sreda, petek od 8. do 13. ure - v pisarni OZ RK Vrhnika, Poštna ulica 7B, Vrhnika, • v popoldanskem času - vsako sredo od 16. do 17. ure v prostorih nekdanje mlekarne, Tržaška cesta 27, Vrhnika. OBMOČNO ZDRUŽENJE RK VRHNIKA ULTRAZVOČNA DIAGNOSTIKA Prim. Anton Kenig, dr. med., specialist pedia-ter in specialist radiolog Ultrazvok trebušnih organov (jetra, trebušna slinavka, ledvide, vranica), sečnega mehurja, prostate in testisov, ščitnice ter vse druge vrste ultrazvočnih preiskav. Saša Staparski Dobravec, dr. med., specialistka radiologinja Ultrazvok trebušnih organov (jetra, trebušna slinavka, ledvice, vranica), sečnega mehurja, prostate in testisov, ščitnice, vratnih žil. ULTRA ZVOK KOLKOV NOVOROJENČKOV Doc. dr. Rina Rus, specialistka pediatrinja Za zgodnje odkrivanje nepravilnosti v razvoju kolka je zelo pomemben UZ-pregled kolkov v najzgodnejšem obdobju po rojstvu otroka. Tako lahko odkrjemo morebitne nepravilnosti in preprečimo kasnejše težave otroka pri hoji in vseh aktivnostih od takrat, ko shodi naprej. Preiskavo se v večini primerov opravi do tretjega meseca starosti. Najnovejša priporočila so, da bi morali imeti vsi otroci opravljen UZ kolkov med 6. in 8. tednom starosti. Pri pregledu leži novorojenček ali dojenček na nasprotnem boku. Otroka drži mati ali medicinska sestra. Preiskava je povsem neboleča in neinvazivna. Ultrazvočno preiskavo opravimo z ustrezno UZ-sondo. KARDIOLOŠKA DEJAVNOST Marko Hudnik, dr. med., specialist kardiolog Poleg kardioloških pregledov in snemanja EKG, opravljamo tudi ultrazvočni pregled srca (eho-kardiografija). Preiskava je neboleča in varna za preiskovanca in zdravnika. Potrebna je skoraj pri vseh srčnih obolenjih. Dr. Hudnik jo priporoča tudi športnikom, predvsem zaradi izključitve pomembne prirojene srčne napake, ki je pri veliki telesni aktivnosti lahko usodna. DERMATOLOGIJA Prof. dr. Tomaž Lunder, dr. med., specialist dermatovenerologije Na voljo je dermatološko svetovanje s področja vseh kožnih bolezni in alergi ter dermatosko-pja. GINEKOLOŠKA DEJAVNOST Prim. mag. Vida Stržinar, dr. med., specialistka ginekologije, onkologinja Ginekološki pregledi in svetovanje, ginekološki UZ, ginekološko-onkološko svetovanje, preventivni pregledi dojk. Robert Likar, dr. med., spec. ginekologije in porodništva Svetuje in odgovarja na vaša vprašanja v povezavi z: • načrtovanjem nosečnosti in morebitnih težav z zanositvijo, zdravljenjem neplodnosti • pomočjo pri vodenju nosečnosti, porodnim načrtom • možnostmi lajšanja porodne bolečine • drugim mnenjem glede ginekoloških težav, vrsti in možnosti operaci • razlago različnih načinov operaci pri uhajanju urina, zdrsu rodil in drugih ginekoloških težavah. ONKOLOŠKO SVETOVANJE Prim. mag. Vida Stržinar, dr. med., specialistka ginekologije, onkologinja V okviru STUDIA R odpiramo novo dejavnost - dr. Vida Stržinar bo imela - vam bo nudila »onkološko svetovanje«. Ima dolgoletno prakso iz onkologije, zadnjih nekaj let je bila vodja specialističnih ambulant in triaže na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Je magistra onkoloških znanosti. Na vse omenjene specialistične preglede se lahko naročite vsak dan od 8. do 19. ure na telefonsko številko 031-881-745. ARTERIOGRAFIJA Primož Rus, dr. med. spec. Začenjamo z relativno novo, neinvazivno, nebolečo meritvijo togosti arterijskega žilja. Namenjena je odkrivanju sprememb na malih arterijah in aorti. Za bolnike na zelo preprost način lahko odkrjemo spremembe na arterijskem žilju, ki pokažejo, kdaj sta potrebna nadaljnja diagnostika in zdravljenje bolezni srca in ožilja, kot so arterjska hipertenzja, ateroskleroza, sladkorna bolezen, ki lahko pripeljejo do srčnega infarkta, možganske kapi ipd. Preprečevanje bolezni je najpomembnejša metoda skrbi za naše zdravje. Odvisna je od zgodnjega odkrivanja dejavnikov tveganja, na katere nam še z večjo gotovostjo pokaže izvid arterio-grafije. Namenjena je vsem: zdravim ljudem med 30. in 70. letom in tudi bolnikom z boleznimi srca in ožilja. Naročanje poteka osebno v ambulanti Stara cesta 4A na Vrhniki, po telefonu 01-7504-755 ali na e-naslov: ambulanta.dr.rus@gmail.com. studioR ZDRAVSTVENI CENTER ZA PREVENTIVO, ZDRAVSTVENO SVETOVANJE IN IZOBRAŽEVANJE Ultrazvočna diagnostika Kardiološka dejavnost Dermatološka posvetovalnica Ginekološka dejavnost Pediatrična Ж posvetovalnica ^ Psihiatrična dejavnost specialistični zdravstveni pregledi in svetovanje - Ambulanta družinske medicine - Referenčna ambulanta - Ultrazvočna diagnostika - Specialistični pregledi Vse informacije dobite na spodnjih telefonih ali na spletnem naslovu: 01/7504755 -z^rfär-Stara cesta 4 a 1360 Vrhnika 031/881745 ambulanta.dr.rus@gmail.com V naši ordinaciji pomaga tudi dr. LJUBOMIRA PREBIL BOŽOVIČ, dr. med., spec. družinske medicine. Zdravstveni center za preventivo, zdravstveno svetovanje in izobraževanje Primož Rus, dr. med. 46 NAŠ ČASOPIS Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto ............" " ' elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vstali feniks: Big Band Glasbene šole Vrhnika Vrhnika, 15. maj - Potem ko v vrhniški glasbeni šoli več let ni bilo Big Banda, je v letošnjem šolskem letu ponovno »vzniknil« pod vodstvom Jožeta Jerine. Ob zaključku leta so v prostorih šole pripravili enourni koncert, nad katerim je bilo občinstvo, sodeč po bisih, navdušeno. Kot je pojasnila Dominika Naveršnik, ravnateljica šole, je Big Band na šoli že obstajal, in sicer sredi devetdesetih. Ko pa je tedanja generacija mladih glasbenikov odrasla in zapustila šolo, so ustanovili lastno društvo oziroma glasbeno skupino, ki je še vedno redna gostja vrhniških odrov. Od takrat do letošnjega šolskega leta glasbena šola ni imela Big Banda, zato je bilo še toliko bolj razveseljivo, ko so se ponovno lotili tega projekta. Trenutno zasedbo sestavljajo Klara Lavriša, Zala Rus, Nika Kovač, Maruša Nartnik, Jure Gubič, Andrej Nartnik, Peter Grdadolnik, Jurij Cankar, Marko Rus, Blaž Kovač, Jure Grimšič, Oto Gvardjančič, Maja Rihtar in David Rus. Zasedbo ste na vrhniških odrih lahko videli že nekajkrat, za seboj pa ima tudi nastop na Madžarskem. Na zaključnem koncertu se jim je pridružila še obetavna vokalistka Zala Smolnikar iz trzinske glasbene šole. Big Band vodi Jože Jerina, priljubljen med mladimi. Edina negotovost, ki trenutno tare zasedbo, je, skorajšnja upokojitev Jerine. Kot pravi Naveršnikova, trenutno še ne vedo, kakšna bo usoda zasedbe, vsekakor pa se bodo potrudili, da bi ostala še naprej. Gašper Tornine, foto: GT Ф jjjW, 1 Program Glasbene šole Vrhnika Ob zaključku šolskega leta imamo pester program, tu pa izpostavljamo le najzanimivejša nastopa: 4. junij, ob 19. uri: Zaključni koncert orkestrov Glasbene šole Vrhnika, velika dvorana Cankarjevega doma Vrhnika 19. junij, ob 19. uri: Nastop učencev zaključnih razredov GŠ Vrhnika, dvorana Glasbene šole Vrhnika Med muhami in ribjim katekizmom Andreja Lupinca Vrhnika, 6. maj - Cankarjevi dnevi so se resda začeli že 27. aprila s pohodom po vrhniški poti, a prva kulturna prireditev je bila vendarle dober teden kasneje - literarni večer Umetne muhe in druge laži z Andrejem Lupincem. Gre za strastnega vrhniškega ribiča, po poklicu snemalca in direktorja fotografije, ki je sodeloval pri nastanku številnih dokumentarnih filmov, ki mu domišljija ne povzroča težav. Kdo ve, morda ravno zato, »... ker je ribič, ki že po navadi sodijo med tiste, ki zgodbo ali ribo raztegnejo oziroma napihnejo do onemoglosti,« je na literarnem večeru ugotavljal nekdanji urednik pri Cankarjevi založbi Zdravko Duša, kjer sta izšli Lupinčevi knjižni deli: Mala šola muharjenja (in drugi napotki) ter kratke zgodbe (in ribji katekizem) in Umetne muhe in druge laži. Če so ribiči tisti večer pričakovali kakšen uporaben nasvet iz sveta lovljenja rib in izdelova- nja muh, so se krepko zmotili. Osrednjo nit so resda imele muhe, a ne umetne in ne prave, marveč človeške. Tiste, na katere se lepijo »posebne ribe«, ki jih po malem ali veliko lovimo prav vsi. Samo Lupinc ve, ali so bile njegove hudomušne zgodbe in pesmi, ki so jim v uri dolgem programu prisluhnili obiskovalci prireditve, resnične. A ne glede na to so bile vse po vrsti ravno prav dobrodušno šaljive in nagajive, saj so včasih globoko v sebi skrivale tudi zrna vsakodnevnih življenjskih resnic. Literarni večer sta glasbeno in interpretativno popestrila dramska igralca Janez Škof in Žiga Saksida. Gašper Tominc, foto: GT Janez Škof in Žiga Saksida, zadaj pa Andrej Lupinc, ki ju spremlja z zvokom ribiškega kolesca. Na festivalu otroške poezije več kot petsto pesmi Vrhnika, 15. maj - Malo je vrhniških prireditev, ki bi imele tako širok odmev v slovenskem prostoru, kot je festival Rimaraja, na katerem je sodelovalo 49 slovenskih osnovnih šol. A če je bilo mogoče na odru Cankarjevega doma slišati tako rekoč vsa slovenska narečja, to še nikakor ne pomeni, da se projekt lahko pohvali s finančno podporo lokalne skupnosti. Zaključna prireditev je potekala v Cankarjevem domu, kjer so na oder povabili trideset finalistov, izmed njih pa so izbrali dvakrat po tri (mlajši 49 (lani 20) slovenskih osnovnih šol. Festival si torej utira pot v prepoznavnost, kar pa ni mogoče reči za lokalno okolje. Vošnjak je namreč zelo lift Щ 2 i* j* V 1 ЩШ in starejši) zmagovalce. Sodeč po besedah Uroša Vošnjaka, idejnega vodje festivala, komaj lovijo korak s prijavami, kajti letos so zabeležili približno 60 % rast: prejeli so več kot petsto pesmi 3353 otrok iz kritičen do tega, da je festival ostal tako rekoč brez sredstev, po svojih močeh so pomagale OŠ Ivana Cankarja, ZIC Vrhnika, Cankarjeva knjižnica Vrhnika in Glasbena šola Vrhnika. »Če ne bi bilo sled- njih, potem tudi Rimaraje ne bi bilo.« Na odru je svoje iskrive, hudomušne, humorne, včasih pa tudi zelo zrele pesniške stvaritve predstavilo trideset finalistov, od katerih je tričlanska komisija v sestavi Uroš Vošnjak, Tatjana Oblak Milčinski (Cankarjev dom) in Sonja Žakelj (knjižnica) izbrala šest najboljših. V mlajši skupini, od 1. do 5. razreda, je prvo mesto zasedla Anastazija Suša iz 4. b razreda OŠ Ivana Cankarja Vrhnika s pesmijo Samoglasniki. Sledila sta ji Nika Kadunc iz OŠ Mirna s pesmijo Šola iz čokolade in Teja Tegeltija iz 1. b razreda OŠ Danile Kumar Ljubljana s pesmijo Pošast. V starejši skupini je komisijo najbolj prepričala Baladna izpod rok devetošolke Sarah Marn Ženko iz OŠ Bojana Ilicha Maribor, drugo mesto je pripadalo sedmošolki Nini Otrin iz OŠ Ivana Cankarja z Vrhnike s pesmijo Sreča, tretje pa osmo-šolki Tjaši Hameršak iz OŠ Rače, ki je napisala pesem Moja družina. Kot je dejal Vošnjak, so bile vse pesmi dobre, nekatere celo tako zelo, da so odigrale glavno vlogo nianse. Za kulturni program prireditve sta poskrbela pevski zbor vrhniške glasbene šole in njen orkester, prireditev pa je povezovala Ana Frank Bogataj. Gašper Tominc, foto: gt Brati Cankarja pri Nekoč se je Ivan Cankar peljal z vlakom iz Ljubljane v Trst - da, pred kakimi stotimi leti se je to še dalo - v družbi neznane dame, s katero je izmenjal vrsto zanimivih misli, ne pa tudi imena. Takole je potekal pogovor. A: »Cankar mi je pogodu . Ampak zadnje čase, se mi zdi, da pre- naglo piše, da sam sebe prehiteva ...« B: »Zakaj se vam tako zdi?« A: »Pravijo!« B: »Ali se pozna ta vihravost v njegovih delih, besedi, slogu, misli, ideji?« A: »Nisem videla - ampak pravijo!« B: »Kdo pravi?« A: »Brala sem .« No, mi smo namesto o Cankarju brali raje kar Cankarja iz prve roke in za njegov rojstni dan si ne bi mogli izbrati imenitnejšega kotička, kot kjer je na svet prive- Cankarju doma kal daljnega leta 1876. Brali smo Belo krizantemo, tako je izbrala Zala Kurinčič, ki je letos prvič prevzela tozadevni kulturni dogodek. In zakaj bi Cankarjeva dela brali družno in na glas? Ker gre v prvi vrsti za prav poseben občutek, ko iz pustih črk na papirju spregovori Cankar, brez vsake vsiljene interpretacije, in se naučimo ceniti njegova dela, ne zato, ker so tako rekli ali zapisali drugi, temveč, ker so tega vredna. Ali kot je Cankar sam zapisal drugod v Beli krizantemi: »Napisal sem knjigo, ki je bila, kakor pravi Goethe, navadno kosilo - ne preskromno, pa tudi ne prazniško. Mnogokdaj sem že imenitnejše kosil. Ali izdal sem tisto knjigo v založbi, ki je v tesnem stiku z vplivnim časopisjem. Oj hvale! Oj slave! Oj češčenja! Izkazalo se je nenadoma, da sem velik umetnik; izkazalo pa se je tudi, da sem bil velik umetnik šele v trenutku, ko sem izročil tisto knjigo. Le mesec dni kasneje sem kosil gosposko; za tisto moje kosilo se nihče ni zmenil.« Da bi okusili Cankarja na tak način, pa vam ni treba čakati naslednjih Cankarjevih dni. Že 21. junij, ob 19. uri se bo prebiralo črtico Naš laz ob lazu Cankarjevih za Sveto Trojico, podobno pa naj bi obeležili tudi obletnico njegove smrti decembra letos. Damjan Debevec, foto: DD Izdelovali smo pisanice v dvorani gasilskega doma na Drenovem Griču V tednu pred veliko nočjo je KUD Drenov Grič - Lesno Brdo organiziral delavnico, na kateri smo izdelovali prave belokranjske pisanice. Meta Petrač je v goste povabila gospo Janjo Zadnikar, ki nam je pokazala tehniko izdelovanja pisanic. Že doma smo izpihali jajca. Na lupine smo s posebno pisalko, ki pušča sled voska, risali različne motive. Jajčno lupino smo potopili v rdečo barvo, nato smo po njej še enkrat risali in jo končno potopili še v črno barvo. Delo terja kar nekaj spretnosti in potrpljenja, nevarno je, da lupina tudi poči. Pobarvane jajčne lupine smo dali v pečico, da smo lažje odstranili vosek. Nastale so prekrasne pisanice. Navezali smo jih na rdečo volno, da smo jih doma lahko obesili. Bernarda Novak 2. junij 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto NAŠ ČASOPIS 47 Ob prelepi sceni so izvedli jubilejni koncert. Zahvala Ob našem jubileju, 25-letnici, Mešanega pevskega zbora Ivana Cankarja (rojstni dan smo imeli lani 24. 11.) se zahvaljujem vsem nekdanjim predsednikom - Valeriji Jese-novec, Heleni Hren Vencelj, Meti Novljan, Metodi Gradišnik in Igorju Novljanu, zborovodjem našega zbora Majdi Smrke in Lovru Gromu, s katerimi smo skupaj ustvarjali našo pevsko zgodovino pa tudi sedanjost. Posebna zahvala članom upravnega odbora, še posebno pa Meti Novljan, Valeriji Jesenovec in Mirku Malneršiču, saj so mi v vsakem trenutku pripravljeni nesebično pomagati pri izpeljavi projektov. Iskrena hvala vam, drage pevke in pevci! Zahvaljujem se tudi vsem preostalim, ki so dopolnjevali naše nastope: napovedovalcem in spremljevalcem na glasbilih. Hvala Občini Vrhnika, Zavodu Ivana Cankarja, Javnemu skladu RS za kulturne dejavnosti - Izpostava Vrhnika in Glasbeni šoli Vrhnika. Posebna zahvala velja Darku Slabe- tu, ki nam vselej rad priskoči na pomoč. Za redno udeležbo na vajah in nastopih je treba najti čas in predvsem razu-mevajočega partnerja, zato bi se ob tej priložnosti zahvalila tudi njim. Posebej želim izpostaviti Ksenijo, ženo našega zborovodja Lovra, za njeno potrpežljivost in podporo. Hvala vsem vam, dragi poslušalci, ki nas že petindvajset let zvesto spremljate, bodrite, podpirate in z nami ohranjate zborovsko tradicijo. Pevskih zborov, ki jih sestavljajo pevci dveh občin, ni veliko v Slovenji. Bodimo na to ponosni z željo, da bi še dolgo ustvarjali skupaj. Na gostovanjih smo z zanosom in veseljem predstavljali našo Slovenijo in zborovsko petje. Vezi in prijateljstvo s čudovitimi ljudmi, doma in v tujini, nam ohranjajo žive spomine na naša druženja. Prepričana sem, da smo s tem odprli pot za naslednjo generacijo pevk in pevcev, za katere verjamem, da bodo z enakim žarom in entuzijazmom nadaljevali naše poslanstvo. Hvala, vsakemu posebej in vsem skupaj. Nadja Malovrh, predsednica MePZ Ivana Cankarja Vrhnika Kuštravci in jubilanti skupaj na odru Koncert za srebrni jubilej Glasba ne pozna meja Mešani pevski zbor Ivana Cankarja je ob 25-letnem delovanju in v spomin rojstva Ivana Cankarja 10. maja izvedel koncert Pod jasnim nebom rdeča roža. Koncert je popestril otroški pevski zbor Kuštrovci iz Osnovne šole Ivana Cankarja in dvema violinistkama iz vrhniške glasbene šole. Skoraj polna dvorana je bila navdušena nad prelepim pevskim programom, predvsem pa nad nastopom srebrnih jubilantov. Srebrni jubilej oziroma rojstni dan so pevke in pevci dočakali že lani 24. novembra. Za samostojni in jubilejni koncert pa so se odločili, da ga obeležijo ob občinskem prazniku, kije na rojstni dan Ivana Cankarja, katerega ime nosijo od vsega začetka. Na svoja uspešna pevska leta se resnično radi in nostalgično spominjajo. V teh letih so se stkala pristna prijateljstva in nepozabni trenutki. Dokazali so, da glasba resnično ne pozna meja. Z gostovanjem po bližnjih in daljnih državah so bogatili in prenašali slovensko zborovsko kulturo ter tako odlično zastopali Vrhniko in Slovenijo. Ob srebrnem jubileju pa je treba poudariti nekaj zgodovinskih Dobitniki Gallusovih priznanj dejstev. Iz veselja do petja sta nastala v letih 1974 in 1979 Ženski pevski zbor Sinja Gorica pod vodstvom Majde Smrke in Mešani pevski zbor IUV pod vodstvom Toneta Jurjevčiča. Oba zbora sta se v tistih letih kar dobro udeleževala številnih javnih nastopov in koncertov. Leta 1988 pa je naključje hotelo, da sta se zbora domenila za skupen nastop na Srečanju usnjarskih pevskih zborov v Slovenj Gradcu. Prav to je bilo »usodno« za skupno sodelovanje in predvsem za skupno petje. Še istega leta so ustanovili Mešani pevski zbor z imenom Ivana Cankarja. Leta 1994 je zborovodki-njo Majda Smrke zamenjal sedanji zborovodja Lovro Grom. Zbor je povečal s pevci Društva mladih glasbenikov iz Logatca. Tako zbor že sedaj sestavljajo pevci iz dveh občin in regij, kar je prava redkost na področju zborovskega petja v Slovenji. Jubilejni koncert so začeli pevci in pevke Invalidskega pevskega zbora Vrhnika s pesmijo Oj, slavljenec današnji. Tako so čestitali jubilantom in jim pripravili veliko presenečenje. »Srebrno« polnoletni pa so nam v prvem delu koncerta predstavili pesmi od Vrhnike prek Slovaške, Dalmacije, Švice, Makedonije in daljne Japonske, pač od tam, kjer so v teh letih gostovali. V prvem delu nastopa je predstavnica JSKD Nataša Bregant Možina podelila Gallusova priznanja: Magda Rozman je prejela bronasto priznanje, Marija Grom srebrno, častno priznanje pa še: Marija Kalič, Marjeta Novljan, Janez Pišek in Štefca Trček. Nato so se na odru zvrstili še mladi gostje koncerta. Prvi sta nastopali učenki Glasbene šole Vrhnika, violinistki Ema Brlan in Zvesti poslušalci in ljubitelji MePZ Ivana Cankarja Urška Gutnik, pod vodstvom mentorice Nastjo Cajhen Rode. Devet pesmi pa je zapel še otroški pevski zbor Kuštravci Osnovne šole Ivana Cankarja pod vodstvom Ljubice Jelovšek. Pri zadnjih dveh pesmih so se jim na odru pridružili še slavljenci. S skupnim nastopom so navdušili vso dvorano in tudi dokazali, da na mladih svet stoji. Seveda so slavljenci zaključili jubilejni koncert še z zanimivimi pesmimi. Na koncu so zapeli Pod jasnim nebom rdeča roža; na besedilo Ivana Cankarja je glasbo uredil Rado Simo-niti. Seveda je bila polna dvorana navdušena in veliki aplavz se ni ponehal. Tako so bili na koncu veseli in zadovoljni poslušalci in vsi nastopajoči. Naj še omenim, da se je kot solistka predstavila tudi sopranistka Špela Petkovšek, predstavila pa sta se tudi pianist Gorazd Jan in violinistka Sara Mivšek. Celotno prireditev sta povezovala Barbara Novljan Mišič in Tomaž Simertinger. Tako je resnično slavnostno in jubilejno minilo celih 25 let druženja in petja. Repertoar zbora obsega narodne in njihove priredbe, umetne pesmi posvetnih in sakralnih vsebin različnih narodov in v različnih jezikih. Večkrat posežejo tudi po trenutnih uradnih pevskih trendih. V tem obdobju so bili udeleženi na mnogih uspešnih samostojnih koncertih, prijateljskih gostovanjih, promocijskih poslanstev vsakoletnih revij in nastopov ter radijskih in televizijskih snemanj. Kot sami pravijo, je njihovo geslo: »Glasba ne pozna meja in ne jezika,« kar jih tudi bogati, združuje in osrečuje. Simon Seljak Udeleženci odprtja fotografske in kiparske razstave Fotografska in kiparska razstava Forma V Na Vrhniki in v njeni okolici je opaziti vedno več umetniških del, ki so jih ustvarili domači in na Vrhniko povabljeni kiparski umetniki. Že leta 2009 je bil prvi kiparski simpozij Forma V štirih priznanih akademskih kiparjev. Nato se je tradicija ponovila v letu 2012 kot Forma V, tudi s štirimi mednarodnimi kiparji. Prav zadnji kiparski simpozij je bil vzrok za pripravo in odprtje fotografske in kiparske razstave. Odprtje je bilo 7. maja v Galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki v okviru občinskega praznika in že 25. festivala Cankarjevi dnevi. Štirje udeleženci kiparskega simpozija Forma V; prvi z desne mag. Bojan Mavsar, idejni oče Forme vive na Vrhniki Na odprtju se je zbralo kar veliko umetnikov ter drugih ljubiteljev umetnosti. Predstavili so se štirje akademski kiparji, ki so se zbrali med Argonavtskimi dnevi na kiparskem simpoziju Forma V letu 2012. Njihova dela so s fotoaparati spremljali člani fotokluba Okular: Elo Mihevc, Bojan Senjur, Marko Mulej, Marko Jakopič, Rado Krasnik, Anton Pečar, Anže Pečar, Primož Gabrijelčič, Drago Videmšek in Mile Milosavljević. Akademski kipar Todor Radkov Vasev iz Bolgarije je Vrhniki podaril impresivno skulpturo v obliki Zaveze v času, ki stoji na zelenici pri Loki ob Jelovškovi ulici. Akademski kipar Jernej Mali pa je slavno ladjo Argo postavil v parku pred Zavodom Ivana Cankarja. Dva italijanska akademska kiparja, Marco Milkovich in Del Pier Marin, pa sta uspešno združila idejo in ustvarjala moč ter leseno skulpturo Jazonove ladje Argo postavila v Bistro ob samem gostišču. Odprtja razstave se je udeležil tudi župan Stojan Jakin, pozdravil umetnike ter med drugim poudaril: »Med sprehodom po Vrhniki in tudi njeni bližnji okolici lah- Razstavljena slika postavljanja skulpture v Bistri ko vse pogosteje naletimo na umetniška dela, ki so jih ustvarili mnogi domači in na Vrhniko povabljeni umetniki. Vesel sem, da je tako, kajti umetnine, pa najsi bodo to kipi, slike, fotografije ... vsebujejo tisto čudovito energijo, ki jim jo navdihnejo ustvarjalci in jo potem vsaka po svoje oddaja vsem, ki jo pridejo pogledat ali pa so le mimoidoči. Ta pozitivna energija vpliva na posameznika in na skupnost, ki jo tvorimo, tako, da smo tudi v medsebojni komunikaciji bolj odprti, bolj strpni in razumevajoči, sprejemamo razlike med nami in si prizadevamo vnašati mir in zadovoljstvo v naše vsakdanje življenje. Zato tudi srčno upam, da bomo v naslednjem letu organizirali še en kiparski simpozi ter s temi deli okrasili Vrhniko.« Za kratek kulturni program sta poskrbela harmonikarja Tinkara Zupan in Jan Bešlagič, učenca vrhniške glasbene šole pod vodstvom Dejana Mesca. Razstavo fotografij in kiparskih umetnin so pripravili Mala mestna galerija, Fotoklub Okular in ZIC Vrhnika. Simon Seljak 48 NAŠ ČASOPIS Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto 2. junij 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si JUNU V TMS TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE Bistra pri Vrhniki, telefon: 01/750 66 70, www.tms.si, in-fo@tms.si Nova stalna razstava NAŠ DRAGI AVTO, Prvo stoletje avtomobilizma na Slovenskem. Na razstavi o več kot stoletni zgodovini avtomobilizma na Slovenskem je prek treh značilnih obdobij (do prve svetovne vojne, med obema vojnama in od druge svetovne vojne do osamosvojitve) prikazan razvoj avtomobilskega prometa. Gostujoča razstava: GOTO 1982, razvoj računalniške kulture na Slovenskem, ki so jo pripravili v Muzeju novejše zgodovine Slovenije skupaj z Računalniškim muzejem in v sodelovanju s Tehniškim muzejem Slovenje, muzejem Peek&Poke z Reke, zavodom Arnes in nekaterimi posamezniki. Na ogled do 30. 6. 2014. Občasna razstava: S TEHNIKO DO ZDRAVJA, Prispevek slovenskih znanstvenikov k razvoju medicine Z razstavo želimo javnosti na poljuden način približati dosežke slovenskih znanstvenikov, ki so bili dolga leta na nekaterih področjih biomedicinske tehnike med vodilnimi v svetu. Predstavljeni so najvidnejši znanstveniki in njihovi dosežki ter kaj je posamezno odkritje pomenilo v svetovnem merilu. Na ogled do 3. 12. 2014. Stalne zbirke: gozdarska, lesarska, lovska, ribiška, elektro, tekstilna, kmetijska in prometna ter žitni mlin in kovačija na vodni pogon, rekonstruiran obrat furnirnice in žaga venecijanka; gozdna učna pot v gozdu nad Bistro; Tomos - razvojna dejavnost slovenske industrije motornih koles; mlinarstvo, kolarstvo, podkovsko kovaštvo, pekarstvo, tekstilije nekoč in danes. ne, 1. 6., ob 15.00 Ukročena elektrika, prikaz poizkusov Nikole Tesle pe, 6. 6., ob 13.00 voden ogled muzejskih zbirk za upokojence so, 7. 6., ob 9.30 delavnica rezbarstva (obvezne predhodne prijave) ne, 8. 6., od 14.00 do 18.00 delavnica izdelovanja vetrnice za otroke in družine (z nakupom muzejske vstopnice) so, 14. 6., ob 9.30 knjigoveška delavnica (obvezne predhodne prijave) ne, 15. 6., od 15.00 do 18.00 prikaz tkanja platna na lesenih belokranjskih statvah in izdelave ročno vozlane preproge so, 21. 6., od 18.00 do 24.00 Poletna muzejska noč: ob 18.00 voden ogled muzejskih zbirk od 18.00 do 20.00 Kostko, delavnica za otroke od 18.00 do 21.00 Ugani zvok, EU-projekt Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam od 18.00 do 22.00 modelar ske delavnice revije TIM za družine od 19.00 do 21.00 predstavitev kuharskih iz zivov in pokušina jedi s šefom Urošem Štefelinom (Vila Podvin) ob 19.00 animirano vodstvo za družine ob 19.30 voden ogled razstave Naš dragi avto od 20.30 do 21.00 projekcija filmov na temo gozda ob 21.00 glasbeni večer z učenci Glasbene šole Vrhnika (v primeru slabega vremena odpade) ob 22.00 Voden ogled muzejskih zbirk ob 23.30 Ukročena elektrika, poizkusi Nikole Tesle (Prost vstop in prireditve od 18.00 naprej.) ne, 22. 6., ob 15.00 umetnostnozgodovinsko vodstvo po nekdanji kartuziji Za sobotne delavnice so obvezne prijave prek telefona 01/750 66 72, 041/957 146 ali elektronske pošte programi-@tms.si. Nedeljske prireditve si lahko ogledate z nakupom muzejske vstopnice, sobotne delavnice so plačljive. Odprto: od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobote od 9.00 do 17.00, nedelje in prazniki od 10.00 do 18.00, ponedeljki zaprto. TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENJE - MUZEJ POŠTE IN TELEKOMUNIKACIJ Polhov Gradec 61, telefon: 01/364 00 83, www.tms.si, muzejpt@tms.si Stalne zbirke: Zgodovina pošte, Zgodovina telekomunikacij, Krajevni muzej in predstavitev zgodovine Pol-hograjske graščine. Odprto: od torka do petka, nedelje in prazniki od 10.00 do 17.00 (vstop do 16.00) petki ob 13.00 voden ogled za upokojenc (znižana vstopnica za upokojence) ne, 1. 6. ob 15.00 javno vodstvo po muzejskih zbirkah so, 21. 6. od 18.00 do 21.00 Poletna muzejska noč: ob 18.00 vodstvo po zbirkah za družine ob 19.00 Iskanje izgubljenega paketa, delavnica za otroke ob 20.00 večerno vodstvo po muzejskih zbirkah (Prost vstop in prireditve od 18.00 naprej.) •Klub Zakon KVŠ Zakon vabi na zaključni event te sezone. Nastopili bodo St!llness, Fil Tilen, Raphael, Beology feat. Mulac in 5H, Tadiman & Freedom Fighters Sound. V petek, 27. 6. 2014, že tretje leto zapored pripravljamo enodnevni festival urbane kulture URBANI VRT. Lani nas je obiskal Edo Maajka v spremstvu Frenkieja in Dj Soula, tokrat smo povabili še več domačih in tujih izvajalcev. Letošnji festival organiziramo v sodelovanju z mednarodnim reggaejevskim festivalom Overjam in MKD Arterijo. Festival bo tudi del spremljevalnega programa Argonavtski dnevi 2014. Dogodek bo za obiskovalce brezplačen. Začeli bomo ob 14. uri na dvorišču kluba Zakon na Vrhniki. Razvajali vas bomo z odličnimi palačinkami in vrhniškim pivom. Za vaša ušesa bodo skrbeli koprski dvojec Freedom Fighters Sound in dj 5H. Ponudili bomo pestro dogajanje za obiskovalce; organizirali bomo otroške delavnice, tečaj žongliranja, hojo po vrvi, družabne igre ... S stojnicami bodo svoje delovanje predstavila tudi lokalna društva. Vabljeni tudi na predavanje o urbanih vrtovih. Nastopajoči: St!llness (CRO) Raphael (ITA) Fil Tilen (CRO) Tadiman (SLO) Freedom Fighters Sound (SLO) Beology feat. Mulac & 5H (SLO) Spremljevalni program: predstavitvene stojnice društev in zavodov, družabne igre, graffiti session na prenosno podlago, možnost kasnejših razstav na prostem, otroške delavnice, izdelovanje hodulj, tečaj žongliranja hoja po vrvi, nagradna igra, predavanja. PETtK 27.06.2014 K LL'Li CAKÜft v*hmi hi. г, j :■■ - г. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Zveza kulturnih društev Slovenje Vseslovenski teden ljubiteljske kulture 2014 Od 15. do 22. junija 2014 bo potekal prvi vseslovenski teden ljubiteljske kulture (TLK), ki bo z ustvarjalno energijo povezal celotno Slovenijo. V teh posebnih prazničnih dneh se bomo poklonili vsem, ki svoj prosti čas namenjajo kulturi. Simbolno odprtje in celodnevni program bosta v Ljubljani, na novem kulturnem prostoru, Ploščad Metelkova, v nedeljo, 15. junija. Med tednom se bo po Sloveniji zvrstilo več kot tristo prireditev, tudi v vrhniški in bližnjih občinah. Vrhnika te dni pluje pod zastavo Jazona in pestrih prireditev Argonavtskih dni. Ljubiteljsko noto bomo začutili na koncertu Mešanega pevskega zbora Mavrica, ki bo 18. 6. v Domu društva invalidov Vrhnika, 19. 6. vabi HUD-O na Odmeve v bazenu, 22. 6. pa Mešani pevski zbor Ivana Cankarja na koncert v cerkev sv. Lenarta. Kulturno društvo Borovnica pripravlja praznova- nje TLK 17. 6. ob 19. uri na temo ljudskega izročila, petja, plesa, klekljanja idr. Člani društva Kosec Log - Dragomer pa se bodo povezali na ustvarjalnih delavnicah. Župani vseh slovenskih občin so vabljeni k simbolični zasaditvi sadnega drevesa stare slovenske avtohtone sorte. Simbol tedna ljubiteljske kulture je namreč rodovitno drevo, ki ponazarja široko dostopnost in raznolikost naše kulture, ohranjanje kulturne dediščine in tudi skrb za biotsko raznovrstnost Slovenje ter simbolno obnovo po žledolomu. Vrhniški župan Stojan Jakin bo zasadil drevo na ekovrtu ob novem igrišču OŠ Ivana Cankarja. V Dragomerju bo župan Mladen Sumina zasadil sadno drevo ob Šolski cesti. Zasaditvi, ki bosta ob 10. in 11.30 16. junija, bodo s kulturnim programom pospremili otroci obeh osnovnih šol. Naj spoštovanje in zavedanje o bogastvu ljubiteljske kulture in predanosti njenih ustvarjalcev še močneje zasije v tem posebnem tednu. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Vrhnika Območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž Prav luštno je res na deželi Ligojna, 13. april - Pomlad se že dobro čuti v zraku, zato lahko pritrdim besedam Natalije, naše napovedovalke, ko je prisotne v dvorani gasilskega doma nagovorila z: »Luštno je res na deželi«. Ker je bila tisti dan cvetna nedelja, smo oder okrasili tako, kot se spodobi in določa tradicija, predvsem pa olepšali s starim simbolom tega praznika - z butari-cami iz prebujajočega se pomladnega zelenja. Tega srečanja oziroma tekmovanja so se udeležili Polžarski pritrkovalci, pevke ljudskih pesmi Trlce iz Ligojne, Duo Mir - pevki iz Logatca, pevke ljudskih pesmi Grlice iz Logatca, ljudska pevka Ivanka Urbas iz Logatca, Stara znanca - godca ljudskih viž Vrhnika, pevci FS Šumnik KD Borovnica in pritrkovalci sv. Pavla Vrhnika. Vse nastopajoče je spremljala in njihove »izdelke« strokovno ocenjevala Simona Moličnik. Ni naključje, da smo letošnje srečanje organizirali prav v Ligojni; tu smo namreč doma pevke Trlce, ki se lahko pohvalimo z večletno tradicijo. Skupaj z JSKD Vrhnika smo pripravili zanimiv večer. Po končanem uradnem delu in posvetu mentorjev s strokovno spremljevalko smo kar v dvorani združili nekaj miz, se posedli in ustvarili vzdušje kot nekoč v velikih kmečkih družinah, ko so za dolgo mizo sedele družine treh generacij. Ob koncu bom povzela kar besede zahvale gospe Nataše Bregant Možina, vodje vrhniške izpostave JSKD: »Poseben čar je prireditvi dodala domiselna scena in zelo čedno ročno izdelane butarice, ki ste jih poklonili mentorjem ob podelitvi priznanj.« Vsi sodelujoči in obiskovalci si bomo srečanje zapomnili kot pravi praznik, ki je potekal v dobrem vzdušju pestrih zvokov ljudskih pesmi in viž ter ob toplem gostoljubju domačega društva z nepozabno pogostitvijo okusnih dobrot, ki so jih spekle članice Trlce. Ob tej priložnosti naj vse članom in članicam KUD Ligojna zaželim prijetne poletne dneve, kamor koli vas bo vodila pot: da bo nova »kulturna« sezona jeseni zopet polna plesa, petja in igranja. Predsednica KUD Ligojna Marija Kupec Pevke ljudskih pesmi Trlce iz Ligojne Pevka ljudskih pesmi Ivanka Urbar Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto NAŠ ČASOPIS 49 Do 8. 6. 2014. Vstop prost. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Janez Kovačič ČUDA JORDANIJE Razstava akvarelov in oljnih slik Avla Cankarjevega doma na Vrhniki Do 15. 6. 2014. Vstop prost. MUZEJ VELENJE ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA AFRIKA 1931 Foitovi fotografski zapisi na steklu Dokumentarna razstava Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 4. 6. 2014, ob 19. uri. Vstop prost. GLASBENA ŠOLA VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA ZAKLJUČNI KONCERT Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 5. 6. 2014, ob 20. uri. (96 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA SLIKA, KI JE NI Igrani dokumentarni film, 15 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 6. 6. 2014. ob 20. uri. Vstop prost. HUD KAREL BARJANSKI, GIBANJE UBUNTU, GIBANJE ZA DOSTOJNO DELO IN SOCIALNO DRUŽBO, GIBANJE KRIČAČ NE SPRAŠUJMO SE, KAJ LAHKO DRŽAVA STORI ZA NAS, AMPAK KAJ LAHKO MI STORIMO ZA SEBE Civilno družbena agitacija z gosti: Bogdan Lipovšek, direktor hotela Union, dr. Ahmed Pašić: Človekoljubno društvo UP Jesenice, Maja Horvat; Ustavimo Ekocid Slovenija in Nina Valič, povezovalka. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 7. 6. 2014, ob 20. uri. (153 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA MONTEVIDEO Športna komedija, 15 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 10. 6. 2014, ob 19. uri. Vstop prost. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Franjo Čretnik UTRINKI IZ AFGANISTANA Fotografska razstava bo odprta do 27. junija in od 1. do 28. septembra 2014. Avla Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 11. 6. 2014, ob 20. uri. Vstop prost. OBČINA VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA ARGONAVTSKI DNEVI 2014 Slavnostno odprtje Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 12. 6. 2014, ob 20. uri. (105 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA LEGENDE V VEGASU Komedija, 15 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PONEDELJEK, 16. 6. 2014, ob 18. uri. Vstop prost. ARGONAVTSKI DNEVI 2014 ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA ARGONAVTI IN RAZVOJNE MOŽNOSTI OB LJUBLJANICI DANES IN JUTRI Okrogla miza Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 17. 6. 2014, ob 19. uri. Vstop prost. ARGONAVTSKI DNEVI 2014 ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Pavel Hrovatin HARMONIJA KRASA Kiparska razstava bo odprta do 27. junija in od 1. do 21. septembra 2014. Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 19. 6. 2014, ob 20. uri. (107 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA NIČELNI TEOREM Domišljijska drama, 15 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 22. 6. 2014, ob 17. uri. (114 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA MED VOLKOVI Mladinski pustolovski film, 9+ Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 22. 6. 2014, ob 20. uri. (50 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA MASKA DEMOKRACIJE Dokumentarni film, 15 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 26. 6. 2014, ob 20. uri. (117 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA KLUB ZDRAVJA DALLAS Biografska drama, 15 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 28. 6. 2014, ob 17. uri. (96 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA PUSTOLOVŠČINE GOSPODA PEABODYJA IN SHERMANA Animirana pustolovščina, 5+ Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 29. 6. 2014, ob 20. uri. (130 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA NEED FOR SPEED Akcijska kriminalka, 15 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Predprodaja vstopnic za prireditve Turistični informacijski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9 Tel.: 01 755 10 54, e-pošta: tic@zavod-cankar.si Ponedeljek - petek: od 8. do 18. ure Sobota: od 8. do 14. ure in pol ure pred predstavo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. Nakup vstopnic prek spleta: www.mojekarte.si. Dodatne informacije o prireditvah in morebitne spremembe: www.zavod-cankar.si,www.vrhnika.si Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Razstave v Cankarjevem domu na Vrhniki Do 8. junija 2014 bo v avli na ogled razstava akvarelov in oljnih slik Janeza Kovačiča ČUDA JORDANIJE. Do 15. junija 2014 bo v galeriji odprta dokumentarna razstava, ki smo jo pripravili skupaj z Muzejem Velenje: AFRIKA 1931 Foitovi fotografski zapisi na steklu. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika vljudno vabi na odprtje fotografske razstave: Franjo Čretnik UTRINKI IZ AFGANISTANA, ki bo v torek, 10. junija 2014, ob 19. uriav Avli Cankarjevega doma na Vrhniki. Razstava bo odprta do 27. junija in od 1. do. 28 septembra 2014. Med Argonavtskimi dnevi 2014 Vas vljudno vabimo na odprtje kiparske razstave: Pavel Hrovatin HARMONIJA KRASA, ki bo v torek, 17. junija 2014, ob 19. uri v galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki. Razstava bo odprta do 27. junija in od 1. do 21. septembra 2014. Vse razstave si je mogoče ogledati od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure in ob drugih prireditvah v Cankarjevem domu na Vrhniki. Vabljeni! Potopisni maraton Junijsko potopisno predavanje bo razširjeno v potopisni maraton, ki bo potekal v sklopu Argonavtskih dni, 18. 6. 2014 ob 20.00 v Športnem parku Vrhnika. Organizatorji: Klub vrhniških študentov, Zavod Ivana Cankarja in Cankarjeva knjižnica Vrhnika. Sonja Zalar Bizjak - Škotska V predavanju Sonje Zalar Bizjak boste videli, kako je skupina slovenskih planincev doživela gore Srednje Škotske (Grampian Mountains). Nadja Petkovšek - Severna Koreja Veliko stvari, ki jih beremo o Severni Koreji v medijih, ni točnih, npr. o enakih frizurah. Na našem kratkem potovanju smo obiskali mejo z Južno Korejo, stolp ideje Juche, fakulteto Kim Il Sunga, zabaviščni park, zgodovinski muzej ter se za 1. maj na pikniku družili z domačini. Nina Habjan in Nejc Krašovec - Vietnam Od tradicionalnega severa se bomo podali na pot proti hitro razvijajočemu se jugu. Z motorji bomo vijugali med riževimi terasami v Sapi, se kopali med tisočerimi otočki Halong Baya, žejo tešili z domačim pivom bia hoi, občudovali pisane tržnice, raznoliko arhitekturo in ostanke uničujoče vojne, uživali ob poskušanju ulične hrane ter nakupovali na plavajoči tržnici. Boris Šajtegelj - S kolesom iz Evrope do Singapurja, Južne Koreje, Egipta (skupaj 55.000 km) Vse moje poti so individualne, brez predhodnega načrtovanja, brez sponzorjev, zelo avanturistične in malce neobičajne. Potrošim minimalno količino denarja, kakšnih 2000 evrov za slabo leto. Potujem z gorskim kolesom z minimalno prtljago (kolo s prtljago manj kot 30 kg). 21. tradicionalno srečanje v Cankarjevem lazu Cankarjeva knjižnica Vrhnika vabi na 21. tradicionalno srečanje v Cankarjevem lazu, ki bo 21. 6. 2014 ob 19.00. Sodelovali bodo: Irena Avsenik Nabergoj, slovenska literarna zgodovinarka, doktorirala s področja slovenske književnosti z disertacijo Greh, krivda, kazen in odpuščanje pri Ivanu Cankarju; Janez Škof, večkrat nagrajeni slovenski igralec, harmonikar in pevec, Ana Frank Bogataj in Petra Bolta - Osnovna šola Ivana Cankarja Vrhnika, Otroški cerkveni pevski zbor Podlipa - Smrečje pod vodstvom Petre Cankar, Prireditev bo povezovala Mirjam Suha-dolnik. Prijetno druženje bo obogateno s češnjami in štruklji. V primeru slabega vremena bo prireditev v Veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Vljudno vabljeni. Selitev Cankarjeve knjižnice Vrhnika Cankarjeva knjižnica Vrhnika bo zaradi selitve zaprta od 7. 7. 2014 naprej, predvidoma en mesec. Že v času do zaprtja knjižnice bo določeno gradivo nedostopno. O novostih v novi knjižnici vas bomo podrobneje seznanili v junijskem Našem časopisu. Vabimo vas, da si knjige za poletno branje izposodite v juniju (izposodili vam jih bomo za daljši čas). V času selitve vas vabimo v Krajevno knjižnico dr. Marje Boršnik Borovnica (Paplerjeva 23, nasproti Občine Borovnica), kjer si knjižnično gradivo lahko brezplačno izposojate z našo izkaznico. Dodatne informacije bodo objavljene v naslednjem Našem časopisu, na naših spletnih straneh (www.ckv.si) in v drugih medijih. Kolektiv Cankarjeve knjižnice Vrhnika ß / /Л / //л г Ж Iff Ж / f f г im н ч/Яш Umi i f iL ж i Ж Na prireditvi bo navzoče nagovoril tudi župan Stojan Jakin. Nova knjižnica v modrem, foto NIN 50 NAŠ ČASOPIS Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto 2. junij 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Novosti v aprilu 2014 0 SPLOŠNO: KNJIŽNIČARSTVO, ENCIKLOPEDIJE, ZBORNIKI ... KREBELJ, P.: Blender 3D za začetnike MIHALIČ, R.: Kako vodim skupino in tim : 30 minut za vodenje OSET, Ž.: Zgodovina Slovenske akademije znanosti in umetnosti 1 FILOZOFIJA. ETIKA. OKULTIZEM. PSIHOLOGIJA. CERKOVNIK, B.: Proti meji smisla GRABNAR, A.: Eseji o duhovnosti in alternativnem zdravljenju II KOFMAN, S.: Nietzsche in temačnost Heraklita LEFEBVRE, H.: Produkcija prostora SANDE, K.: Razreševanje vsakodnevnih konfliktov ŽIŽEK, S.: Eppur si muove 2 VERSTVO FOSTER, G. R.: Jezus, kdo si? LUTHRA, P.: Hrana je Bog PSAUTE, D.: Drobci luči SVILENOV, D.: Vprašanje o obstoju Boga ZADRAVEC, J.: Na pomolu dolge plovbe 3 SOCIOLOGIA. POLITIKA. EKONOMIJA. PRAVO. VZGOJA. ETNOLOGIA. BELE, I.: Praktikum za kazensko materialno pravo FRANK, A.: Feminizem in islam GROBOVŠEK, B.: Zakaj Slovenja ni Švica GRUM, B.: Interdisciplinarni vidiki nepremičnin HEINRICH, M.: Kritika politične ekonomije REVŠČINA zaposlenih TRATNIK Zagorac, A.: Pogajanja o priznanju krivde v kazenskem postopku UDOVIČ, B.: Zgodovina (gospodarske) diplomacije ZORMAN, A.: Razvoj osnovne pismenosti enojezičnih in večjezičnih otrok 5 OKOLJE. MATEMATIKA. ASTRONOMIJA. FIZIKA. KEMIJA. BIOLOGIA. SMREKAR, J.: Rešene naloge iz geometrijske topologije VOLČJA sled 1, 2, 3 in 4 6 MEDICINA. TEHNIKA. KMETIJSTVO. VODENJE. INDUSTRIJA. OBRT. BAČAR, S.: Voda, stopa, mlin DORIA, Ž. V.: Sladice iz domače pečice in sladke jedi, za lepše dni HAJDINJAK, A.: Sodobna zdravstvena nega KORENJAK, M.: 336 dni upanja KRIŽAJ, D.: Osnove elektrotehnike II. Magnetika MEDVED, S.: Energija in okolje NERI, D.: Slane pite in pogače POLJŠAK, B.: Ocenjevanje tveganj PUŠENJAK, M.: Zelenjavni vrt ROŽMAN, Robert: Prenos električne energije SCHENK, B.: Sidranje SINIGOJ, A. R.: Elektrotehnika 2 in 3 ZADNIK, B.: Fenomen žleda in njegov vpliv na objekte za prenos električne energije 7 UMETNOST. ARHITEKTURA. FOTOGRAFIJA. GLASBA. ŠPORT. BIZJAK, Z.: Keramika BORČIĆ, B.: Celostna umetnina Laibach CASETTI, F.: Oko 20. stoletja DIDI-Huberman, G.: Podobnost prek stika ERJAVEC, U.: Tarok VIGNJEVIĆ, T.: Mrtvaški ples v Istri 81 JEZIKOSLOVJE VR KOŽELJ Horvat, S.: Priročnik za sporazumevanje : SLO-LIT SPANRING-Poredoš, M.: Ja i ty — mi in vi : učebnik dlja na-činajuščih 82 KNJIŽEVNOST BANDELJ, D.: V iskanju jaza GRDINA, I.: Ura kirasirjev MEDVED, A.: F. Onič, Darovanje ŠTREKELJ, K.: Zgodovina slovenskega slovstva 82-1 POEZIJA. JOVANOVIĆ, K. M.: Kimono, na otip KLEČ, M.: Lep pozdrav MEDVED, A.: Axis mundi [jHiiiitifl ii*ltntiix '1>ftll*4 "■!■ PJL Jlflfc ■ n j 11 гъ I .li [jt.lJ '11 l*1 l l* i ь h k e Liudikr |IP «НКрГ, Ji rJ FU*ti|ill. rwmife тлмлиышН iwluh esibitili 82-3 ROMANI. KRATKA PROZA. JAMES, H.: Aspernovi rokopisi KOLMANIČ, K.: Šolski zvonec ne izzveni KUŠAR, N.: Nekdo trka MCGAHERN, J.: Tema NADRAH, L.: Mož v kolibi PIŠTALO, V.: Aleksandrida ŠKVORECKY, J.: Inženir človeških duš TAJANA, S.: Republika Skurjena guma WALSER, R.: Roža WILDE, O.: Teleny ali Druga plat medalje 82-4...9 ESEJI. HUMOR. SPOMINI. DNEVNIKI. POTOPISI. CLEMENT, J.: Vdova Basquiat IPAVEC, M.: Avtoštoparske zgodbe JANČAR, D.: Pisanja in znamenja KREGAR, T.: Kravatni gen LELJAK, R.: Udba 1 PINTARIČ, M.: Na poti v črno luknjo SEVER, F.: Trenutki odločitev VRHUNEC, M.: Kriza in vrednote 82C-P-M MLADINSKO LEPOSLOVJE. AVSEC, A.: Srečne pravljice DE Klerk, R.: Lisjaček in čarovnica DUNBAR, J.: Pomladni zajček EMILIANI, L.: Prišel je samorog FOLCH i Torres, J. M.: Dolginove nenavadne pustolovščine GENECHTEN, G. van: Veliko tekmovanje v kakcih GREGORIČ Gorenc, B.: Zelenjavci HUSEINOVIĆ, K.: The turtle and the geese JAMNIK Pocajt, T.: O Butalcih in tepanjski pameti JARMAN, J.: Prijateljica v težavah KRALJIČ, H.: Elvis in Tara morata stran MAJHEN, Z.: Od zime do zime OGRIZEK, M.: Slon na drevesu PEČJAK, V.: Umba Kumba in lončarjeva hči PETEK Levokov, M.: Maček Ferdo in skriti zaklad PODGORŠEK, M.: Račka Bina, zajec in volk PREDIN, A.: Mica pri babici. Čarobni cilinder PREGL Kobe, T.: Igrivke ŠALAMUN, T.: Modro ne bo ŠRUT, P.: Lihožerci WESTON, C.: Kako se oglaša zajec? WILD, M.: Cmok, cmok! ZÖLLER, E.: Kim je močna 9 DOMOZNANSTVO. GEOGRAFIJA. ZGODOVINA. BIOGRAFIE. BELAMARIĆ, J.: Otok Brač HVALA, R.: Vojsko KOSI, J.: Kako je nastal slovenski narod LIPOVEC, A.: Vedno kot pri Bovcu NAČINOVIĆ, D.: Brioni SEDMAK, D.: Državna meja na Goriškem 1945-2004 Najbolj brane ali iskane knjige v aprilu 2014 1. Russell, R. R.: Zguba 2. Vukovič, D.: Aktivna mamica 3. Muck, D.: Panika 4. D'Alessandro, J.: Polnočno zapeljevanje 5. Garwood, J.: Poroka 6. Brown, D.: Inferno 7. Gibson, R.: Reši me 8. Maxwell, M.: Spominčice 9. Brown, S.: Nebeška vročica 10. Sparks, N.: Varno zavetje Zvočni CD za odrasle in mladino AMBULANCE Ltd.LP BLUE Öyster Cult: Cult classic BRANDOS: Honor among thieves BURDON, E.: Tobacco road CHIXDIGGIT: From scene to shining scene CYAN: Fiction DECA loših muzičara: Virus DIG: Cyber grunge DIXIELAND Band Kranj: Stare dixie melodije FERRIER, K.: Blow the wind southerly IGNJATOVIĆ, Ž.: Hic et nunc INDUST-bag: Brez provokaci INNER healing: ritual chant & music of Tibet MONSTER Magnet: Spine of god OBMANA, Vidna: Tremor PORCUPINE T.: Voyage 34 POSODI mi jurja: Priredbe in izvedbe RACE, H.: Chemical wedding RICHARD, L.: The preacher king of rock 'n' roll SAME babe: Dobri možje SEDMINA: II. dejanje SUNSHINE Club: Home TRAVERS, P: It takes a lot of balls VOGELNIK Saje, B.: Pomladne sanje ZOBEC, Y.: Živim --Filmi za odrasle 3. AMOUR & turbulences = Ljubezen je v zraku 4. BLACK gold = Črno zlato 5. The CALL = Klic v sili 7. DEAD man down = Okus maščevanja 8. DJECA = Otroci Sarajeva 9. FIRE with fire = Igra z ognjem 11. Les GAMINS = Mulca 12. LOVELACE = življenje porno kraljice 14. NINJA : shadow of a tear = Ninja 2 15. PARANOIA = Paranoja 16. PEEPLES = Družina Peeples 19. RED = Upokojeni, oboroženi, nevarni 20. RIDDICK = Riddick: vladar teme 23. VINGT 20 ans d'ecart = Ljubezen po francosko Dokumentarni filmi PERUŠEK, Mirko: Za volkovi Novosti prejšnjih mesecev lahko prebirate na naših straneh na svetovnem spletu: www.ckv.si in na www.mojaobcina.si/vrhnika. Izbor: Niko Nikolčič Oddelek za odrasle (tel: 755 31 14; 051 620 066; fax: 01 755 38 33) ponedeljek - petek: 9:00 - 19:00 sobota: 7:30 - 12:30 Mladinski oddelek (tel: 755 37 14) ponedeljek - petek: 10:00 - 18:00 sreda: 10:00 - 16:00 sobota: 7:30 - 12:30 v Čitalnica in domoznanski oddelek (tel: 755 37 15): ponedeljek - petek: 10:00 - 18:00 sobota: 7:30 - 12:30 Krajevna knjižnica dr. M. Boršnik Borovnica (tel: 754 61 45): ponedeljek, četrtek: 14:00 - 19:00 torek, sreda in petek: 8:15 - 13:00 Novičke v Športne zveze Vrhnika V času od sredine aprila pa do 20. maja, ko oddajamo majske novičke, se je zvrstilo kar nekaj dogodkov, ne pa toliko, kot v prejšnjem, sicer krajšem obdobju. Naša krovna organizacija Olimpijski komite Slovenje - Združenje športnih zvez je sredi aprila pripravila svečano prireditev, na kateri so bila podeljena priznanja športnikom, športnikom invalidom in njihovim trenerjem za športne dosežke v letu 2013. V Sportni zvezi Vrhnika smo na podlagi sprejetega Programa dela za leto 2014 v drugi polovici aprila za vse naše člane pripravili izobraževalni seminar na temo Varstvo osebnih podatkov v društvih. Tokrat je izobraževanje potekalo v obliki delavnice, ki jo je vodila ga. Tina Jereb, direktorica Test IT, d. o. o. Kljub kar veliki promociji področja varovanja osebnih podatkov se nemalokrat zgodi, da se tudi v društvih ne zavedamo dovolj, da smo zavezani k ustreznemu upravljanju osebnih podatkov. Dve debeli uri našega druženja sta kar prehitro minili. V uvodu smo se seznanili z zahtevami Zakona o varstvu osebnih podatkov, predvsem z ustrezno interpretacijo zahtev zakona, ki so najpogosteje predmet kršitev. V nadaljevanju nam je predavateljica predstavila področja varstva osebnih podatkov ter upravljanje z osebnimi podatki v društvih. Poseben poudarek je bil namenjen opredelitvi varstva osebnih podatkov v Zakonu o društvih in Zakonu o športu, vsebini pristopnih izjav ter uporabi osebnih podatkov. Delavnico smo zaključili z obravnavo najpogostejših kršitev ter s pregledom primerov dobre in slabe prakse. Ocenjujemo, da je bila delavnica dober uvod v spoznavanje zahtevne teme, ki ji v društvih ne namenjamo dovolj pozornosti. Tako kot prejšnja leta se tudi tokrat zahvaljujemo podjetju Avtotrade, d. o. o., Vrhnika, ki nam je za izvedbo predavanja omogočilo brezplačno uporabo učilnice njihove avtošole. Konec aprila smo vsi, ki smo se prijavili na Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje športnih vsebin izvajalcev Letnega programa športa na območju Občine Vrhnika, prejeli težko pričakovane sklepe. Letos so sklepi taki, kot morajo biti, to je pregledni in obrazloženi. Na podlagi takih sklepov je mogoče ugotoviti, ali je bilo vrednotenje opravljeno pravilno. Tako pripravljeni sklepi prijaviteljem tudi omogočajo vložitev pritožbe. Prejšnja leta temu ni bilo tako, saj je bil izrek sklepa netransparenten, obrazložitev pa neustrezna. Zato pritožba praktično ni bila mogoča, saj ni bilo mogoče ugotoviti pravilnosti vrednotenja. Vsekakor smo z doseženim zadovoljni, saj smo na navedene pomanjkljivosti opozarjali dalj časa. Po prvomajskih praznikih smo župana spomnili na potrebo po sklicu »delovne skupine za objekte«, ki mora po našem mnenju čimprej najti rešitev za določitev pravičnejših razmeri v višini sofinanciranja uporabe posameznih športnih objektov, ki jih za izvajanje dejavnosti uporabljajo izvajalci letnega programa športa. Ta razmerja so namreč sestavni del Pravilnika o sofinanciranju športa v Občini Vrhnika, za katerega pripravljamo spremembe. Kot smo napisali v marčevskih novičkah, smo se zadnji teden februarja na sestanku na občini dogovorili, da bo predvidoma do konca marca letos Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, kot upravljavec športnih objektov, pripravil spremembe metodologije za izračun cen in kalkulacijo cen na podlagi podatkov leto 2013. Upamo, da bo zadeva kar najhitreje urejena, saj imamo člani delovne skupine Sportne zveze Vrhnika preostalo gradivo za spremembe pravilnika v večji meri pripravljeno za predstavitev na izvršnem odboru, kasneje pa tudi na javni obravnavi. O terminskem načrtu sprejemanja sprememb pravilnika na občinskem svetu se bomo morali dogovoriti z županom in temu prilagoditi naše aktivnosti na tem področju. V javni obravnavi pa je že osnutek Izvedbenega načrta Nacionalnega programa športa v Republiki Slovenji za obdobje 2014-2023. Javna obravnava za civilno športno področje bo potekala do vključno 23. junja 2014. Olimpjski komite Slovenje - Združenje športnih zvez bo v začetku junja organiziral posvet, na katerem bomo obravnavali navedeni dokument. V začetku junja načrtujemo tudi redno sejo Izvršnega odbora Sportne zveze Vrhnika, na kateri se bomo dogovorili o potrebnih opravilih za sklic volilne skupščine, ki jo bomo predvidoma pripravili do 20. junja. Naše člane bomo o vsem potrebnem obvestili pravočasno. Na redno skupščino se pripravlja tudi Olim-pjski komite Slovenje - Združenje športnih zvez, ki je datum seje že določil, in sicer bo to 23. junij. V obdobju, na katerega se nanaša ta prispevek, smo prejeli toliko vabil na prireditve, da se vsem žal nismo mogli odzvati. Smo pa bili prisotni na 32. Teku po mejah Krajevne skupnosti Drenov Grič - Lesno Brdo. Med prireditvijo smo si z zanimanjem ogledali s pomočjo sredstev Fundacije za šport zgrajeni objekt garderob v tamkajšnjem športnem parku. Po ogledu lahko napišemo samo: Kapo dol! Tudi v juniju se obeta obilo raznovrstnih dogodkov. Nekaj datumov je že določenih, nekaj jih še bo. Vabilo za 12. Tek Bevke, ki bo prvo soboto v juniju, smo že prejeli. Spletno stran www.sportnazveza-vrhnika.si redno dopolnjujemo z aktualnimi novicami. Prosimo vas, da nam posredujete informacije o dogodkih v vaših društvih in klubih. Vsem našim članom je za potrebe oglaševanja v parku pred telovadnico Partizan na voljo oglasni pano. Za vse informacije nas pokličite po telefonu 041 820 764 ali nam pišite na e-naslov sportnazvezavrhnika@gmail.com. Uradne ure so vsak torek od 16. do 18. ure v pritličju poslovnega dela telovadnice Partizan. Športna zveza Vrhnika RAZPIS ZA NAJEM ŠPORTNIH DVORAN Sportna društva, klube ter rekreativne skupine obveščamo, da do 15. julija 2014 sprejemamo vloge za najem Športne dvorane Ivana Cankarja Vrhnika, Športne dvorane Partizan Vrhnika in Športne dvorane pri OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika za sezono 2014/2015. Najem dvoran je mogoč od ponedeljka do petka v popoldanskem in večernem času od predvidoma 14.00 do 23.30 v Sportni dvorani pri OS Antona Martina Slomška in od 16.30 do 23.30 v Sportni dvorani Partizan ter Sportni dvorani pri OS Ivana Cankarja Vrhnika. V soboto in nedeljo pa je najem mogoč ves dan. Obdobje najema dvoran je od 1. septembra 2014 do 31. avgusta 2015 oziroma najmanj od 1. oktobra 2014 do 30. aprila 2015. Pisna vloga naj vsebuje: ime najemnika, naslov najemnika, davčno ali matično številko najemnika, podpisnika pogodbe, namen najema, objekt najema, obdobje najema, termin najema in še rezervni termin najema v primeru zasedenosti želenega termina. Obrazce najdete na internetni strani zavoda. Pisne vloge posredujte na naslov: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Tržaška cesta 25, 1360 Vrhnika ali na elektronski naslov spo-rt@zavod-cankar.si. PRIPIS: »NAJEM SpORT-NE DVORANE« Dodatne informacije po telefonu 750 66 35 in mobitelu 051 661 061. POMEMBNO OBVESTILO: Pri izbiri terminov imajo prednost tista društva in posamezniki, ki: • so redni plačniki, • uporabljajo dvorano vse leto, • so izvajalci letnega programa športa, • uporabljajo dvorano za vadbo otrok ali mladine in • so občani Občine Vrhnika. Direktor Boštjan Koprivec ■i« Ш ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA ORGANIZIRA -X ^Wr S >w ZIC ♦k pO*- POLETNI VKLOP Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika SPORTNE POCITNICE Posadka »Poletnega vklopa« zopet vabi vse učence vrhniških osnovnih šol, da skupaj zajadramo v vroče poletne dni. Pridružite se nam na najbolj zabavnih in aktivnih počitnicah do sedaj. Poskrbeli bomo, da vam z nami ne bo nikoli dolgčas, zato ne zamudite vseh čofotanj v bazenih in na morju, izleta z "bicikli", super tabora, napetih nogometnih, košarkarskih ter drugih tekem, streljanja z lokom, frajerskih tečajev tenisa, ro-lanja, tujega jezika in ličenja, slastnih dogodivščin slaščičarskega mojstra, smešnih risank, fantastičnih ustvarjalnih in plesnih delavnic ter mnogo drugih presenečenj. Zabavali se bomo od ponedeljka do petka, od 8.30 do 16.00, vsi nespečneži pa lahko pridete od 6.30 dalje. Prvič se dobimo vjZ V TOREK, 1. 7. 2014, OB 8.30 URI (za varstvo bo poskrbljeno že od 6.30 dalje) v telovadnici Partizan. Urnik delavnic in ostalih aktivnosti bo pred začetkom objavljen na internetni strani našega zavoda (www.zavod-cankar.si). Veselimo se počitnic z vami!!! 52 NAS ČASOPIS Šport in rekreacija ANSAMBEL AKORDI DALMATINSKA FESTA ZDRAVKO ŠKENDER Petek, 6. 6. POP DESIGN in DI IOHNY PROGRAM PRIREDITVE 12. TEK BEVKE PETEK 6.6.2014 20:00 do 2:00 MEGA ŽUR S POP DESIGN in DJ JOHNY-em SOBOTA 7.6.2014 8:00 do 9:45 PRIJAVE ob 10:00 TEKI ob 10:00 START - OTROCI 500 in 1.000 m (ločeni starti) ob 11:00 START - ODRASLI 7, 14 in 21 km 11:00 do 12:00 GLASBENA ANIMACIJA ZA OTROKE S ČAROVNIKOM GREGOM ob 14:00 RAZGLASITEV REZULTATOV TEKA Pozdrav župana občine Vrhnika g. Stojana Jakina in predsednice KS Bevke ge. Nataše Tešar Pokale bo podelil ... (presenečanje) Prireditev bo povezoval voditelj FRANCI PETERNEL Po razglasitvi uspeha športnikov se bo nadaljevalo pestro športno in zabavno popoldne: PLESNO NAVIJAŠKO AKROBATSKA SKUPINA ŽABICE DEGUSTACIJA SLADOLEDA MOJ FROSTI DEGUSTACIJA DOMAČEGA JABOLČNEGA SOKA DEGUSTACIJA TERANA 17:00 do 2:00 VESELICA POD VELIKIM ŠOTOROM! ANSAMBEL AKORDI DALMATINSKA FEŠTA ZDRAVKO ŠKENDER Prireditev bo v vsakem vremenu saj bodo za streho nad glavo poskrbeli Šotori Petre ! ORGANIZATOR: ŠPORTNO DRUŠTVO BEVKE www.sportno-drustvo-bevke.si Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa. Matjaž Bajec na Dirki okoli Slovenije - DOS EXTREME 2014 Dirka okoli Slovenje ali kratko DOSje mednarodno ultramaratonsko kolesarsko tekmovanje, ki poteka po cestah v bližini slovenskih meja. Štart dirke je v Postojni, kolesarje pa pot najprej vodi proti morju, nato po Krasu in dolini Trente čez Vršič na Gorenjsko. Preko Črnivca se nadaljuje do Šoštanja, od tam preko Slemena na Koroško, po Dravski dolini v Maribor, Šentilj, Radence in po Goričkem na skrajni severovzhod. Nato preko Moravskih Toplic, Dobrovnika, Razkrižja, Ljutomera, Ormoža, Ptuja, čez Ptujsko Goro do Rogatca in Šentjurja. Naprej po Kozjanskem čez Podsredo v Brestanico in Krško, pa v Brežice in Novo mesto. Čez Gorjance v Belo krajino in ob Kolpi na Kočevsko, v Ribnico, na Bloke in preko Cerknice na cilj v Postojno. Letos je bila trasa dolga 1205 km, kolesarji pa so morali prevoziti številne vzpone, ki se jih je nabralo za kar 14000 višinskih metrov. Dirko oz. preizkus lastnega telesa in duha je začelo 39 moških posameznikov, dve ženski posameznici, štirinajst moških dvojic, tri mešane dvojice in dve moški četvorki. Kako zahteven kolesarski preizkus je to, pove tudi podatek, da je zaradi različnih razlogov odstopilo kar petnajst moških posameznikov in ena mešana dvojica. Matjaž Bajec, član kolesarskega društva Bici-kel.com, je nastopil v konkurenci posameznikov in je kot novinec na Dirki dosegel soliden rezultat: 2 dni 7 ur in 53 minut. To mu je na koncu prineslo šestnajsto mesto. Po osemmesečnem treningu je napočil težko pričakovani četrtek, 8. maj. Matjaž je tekmo začel ob 18.30, in sicer zelo previdno z zmernim tempom brez naprezanja, sploh pri vožnjah v klance. Po mirni prvi noči z zahtevnim vzponom na Predmejo (na 238 km) je sledil čudovit dan z vožnjo po Cerkljanskem hribovju in dolini Trente preko Vršiča (407 km) in po Gorenjski. Na Črnivcu je po 521 km sledil prvi daljši postanek za masažo, obilno porcijo hrane in druženje z navijači. V novo noč je vstopil na prelazu Sleme (578 km), od tam pa se je cesta do Maribora v glavnem spuščala, vendar je močno bliskanje napovedovalo nevihto, ki se je res razbesnela tik pred kontrolno točko v Kamnici (680 km). Ker Matjaž še ni bil utrujen ali zaspan, je vožnjo nadaljeval v dežju, ki je trajal približno tri ure. Po posvetu z ekipo se je odločil, da bo kolesaril vso noč, da bi »odde-lal« Goričko, ki je s številnimi strmimi vzponi kar zahteven del trase. Proti jutru, ki je obetal nov lep dan, je prišel do kontrolne točke v Moravskih Toplicah (7.30, 800 km), kjer pa je sledil zaslužen počitek. A vznemirjenje je bilo preveliko, da bi na kratko zaspal, zato je po 20-minutnem ležanju, masaži, obilnem zajtrku nadaljeval z vožnjo. Dan je bil res lep, tudi veter je pihal v pravo smer in hitro je napredoval. Proti poldnevu pa so se pojavile prve težave z zaspanostjo, veter ni bil več prijazen, zato se je tempo vožnje upočasnil. Tu je do izraza prišla ekipa, ki je Matjaža na različne načine motivirala, spodbujala, da se je potrudil z vrtenjem pedal do Novega mesta (18.00, 1040 km), kjer so ga spet čakali zvesti navijači in vse tri hčerke. Po 20-minutnem počitku je bilo treba spet v daljši vzpon preko Gorjancev in po slabih cestah Bele krajine v novo, že tretjo noč do Ka-nižarice, kjer se je cesta spet postavila pokonci. Vendar je Matjaž zmogel tudi to, velike težave pa je imel na spustih, saj se zaradi velike zaspanosti ni drznil prehitro spustiti. Ekipa se je na vse mogoče načine trudila, da ga je ohranila budnega (pogovor, nepomembna vprašanja, branje sporočil navijačev, položaji tekmecev, hupanje ...). Kriza je bila res velika, v Ribnici (1144 km) pa je po novem Matjaževem »jam-ranju« vodja ekipe (žena Klara) izrekla nekaj ostrih besed, kar ga je razjezilo, prebudilo in trmasto se je pognal po cesti, češ, vam že pokažem, kako se vozi kolo. In je letelo, kot bi bil na popoldanskem treningu hitrosti, mimo So-dražice in v vzpon na Bloke, brez popuščanja, brez zaviranja . do Postojne, do zmage. Do zmage nad 1205 km cest, do zmage nad številnimi vzponi, do zmage požrtvovalne ekipe, do zmage nad lastnim telesom. Klara Bajec Pri projektu so sodelovali: Avtotehna Vis, Jan sport, VO2 sport, Bicikel.com, Konstrukcije Kogovšek, Guttomat, Trgovina koles Smole, JB center, Si.mobil, Turbo Katka, Gvido napisi Ikarjev let vabi mlade na izdelavo in spuščanje letal Približuje se tradicionalni Ikarjev let, zato vabimo vse otroke, da se nam pridružijo 21. junija v Športni dvorani OŠ Antona Martina Slomška na Vrhniki. Prireditev organizira Klub letalcev Vrhnika, ki že več let širi tehnično kulturo tudi na OŠ Ivana Cankarja Vrhnika in OŠ Tabor Logatec. Kot je dejal Janez Oblak, mentor tehnične kulture na omenjenih šolah, je v letošnjem letu bil odziv učencev zelo dober. Na Vrhniki je modelarski krožek obiskovalo 50 učencev, v Logatcu pa 20. »Zelo sem vesel take udeležbe. Velik vpliv na to imajo vodstva šol, ki so prisluhnili našim željam, za kar sem jim zelo hvaležen. Vedno trdim, da na naših krožkih ne gre le za »igranje« z modeli letal, marveč se otroci naučio tudi ogromno tehničnih znanj, ki jim bodo prišla še kako prav kasneje, ko bodo odrasli.« Prireditev Ikarjev let se bo začela ob 9h, ob 11h bo tekmovanje, na koncu pa še podelitev priznanj in pokalov. Izdelovali bodo modele letal iz papirja, umetne mase (deprona) in lesa. Udeležba je brezplačna, za vse pripomočke in materiale bo poskrbel organizator. (gt) Vrhničan Rijavec deveti na Svetovnem prvenstvu na Kitajskem Tretji dan Svetovnega prvenstva (25. 4.) v lokostrelstvu v Šanghaju na Kitajskem je Vrhničan Jan Rijavec končal z devetim mestom. Jan Rijavec je v 1/48 eliminaci (ukrivljeni lok -posamezno) premagal poljskega tekmovalca Naploszka. V 1/24 eliminaci je bil po petih serijah enak z Bolo-tom (Rus). Sledil je shoot-off, ki ga je Jan z desetimi krogi proti devetim krogom zmagal. Sledila je 1/16 eliminacj, kjer je Rijavec dvobojeval proti De Backerju (Ned). V zadnji seriji je zadel 28 krogov in si pristreljal ponovni shoot-off. Tudi tega je z izvrstnim strelom in zadetimi desetimi krogi zmagal. V 1/8 eliminaci se je podal v boj z zmagovalcem svetovnih pokalov, Elisonom (ZDA). Kljub odličnemu streljanju je bil za zmago v seriji prekratek in izgubil 4 : 6. Zasedel je odlično deveto mesto. (gt) 041 697 637 070 760 001 info@nkvrhnika.si zalar@nkvrhnika.si ŽELITE IGRATI NOGOMET? VABIMO VSE OTROKE STARE MED 5 IN 11 LET (članstvo vklubuni pogoj). PRIDITE NA IGRALNE DNEVE, KI BODO POTEKALI: čet. 05.06.2014 ob 17.00 čet. 12.06.2014 ob 17.00 Igrali bomo na velikih travnatih | igriščih v športnem parku na Vrhniki. PRESENEČENJE. Zbor 15 minut prej. Starši vabljeni k ogledu. UDELEŽBA JE BREZPLAČNA SPET DOMA NA VRHNIKI... Nogometna šol za otroke med 5 in 11 let tudi na Vrhniki. TRENINGI: vsak ponedeljek, torek in četrtek ob 17.00 v športnem parku na Vrhniki sobota 21 Jn4 nedelja 22. junij 2014 ARGONAVTSKI DNEVI NA VRHNIKI: ZEUSOV DAN SPORTA VELIKI MEDNARODNI NOGOMETNI TURNIR ZA STAREJŠE IN MLAJŠE DEČKE U13&U15 — več na: www.nkvrhnika.si Pester spremljevalni program: - bogat srečolov, stojnice - revijalne tekme v košarki, - rokometu, odbojki na mivki - predstavitev teniške šole - nedeljski kolesarski maraton (v sodelovanju z DRŠ Vrhnika, KK Vrhnika, ŠD Agonija, KVŠ, TK Vrhnika, PGD VERD, ZIC, itd ...) - otroške animacije - FIREBALL-ov festival ZA HRANO IN PIJAČO POSKRBLJENO Sobota in nedelja: DJ-ji KVŠ Sobota od 20.00 dalje: - žur z ansamblom LIVADA - NK VRHNIKA - NK VRHNIKA - NK VRHNIKA - NK VRHNIKA - NK VRHNIKA - NK VRHNIKA - NK VRHNIKA - NK VRHNIKA Igralni dnevi za najmaljše nogometaše V Nogometnem klubu vrhnika smo se zavzeto lotili postavitve najmlajših selekcij. V ta namen smo izpeljali že kopico igralnih dni za različne kategorije. Najzanimivejši dogodki sicer še sledjo, vendar tudi izpeljani niso veliko zaostajali za njimi. Kaj vse se bo lepega še dogajalo, si lahko preberete v napovedniku zgoraj ali pa podrobneje ogledate na naši spletni strani: www.nkvrhnika.si V klubu se je igralnih dni skupaj udeležilo več kot 130 mladih nogometašev in nogo-metašic. Lepo število se nam jih je tudi pridružilo pri redni vadbi. Otroci so nad trenerji Juretom Berzelakom, Gašperjem Končanom in Danielom Ivanovičem naravnost navdušeni. Vadba poteka po skrbno načrtovanem in kakovostno izpeljanem programu, pri katerem je glavno vodilo, da otroci igrajo, se družio, zabavajo in jim je nogomet pri srcu. Rezultat pri teh selekcijah je povsem nepomemben. PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE! Mlajši dečki v polfinalu pokala Mlajšim dečkom U-13 je uspel veliki met. V izjemni končnici tekme so po izvajanju kazenskih strelov izločili ekipo Krke iz Novega mesta in se tako uvrstili v polfinale pokala. Tam jih je pričakala ekipa NK Interblock iz Ljubljane, ki je zdesetkano ekipo naših asov zaustavila na poti v finale z rezultatom 3 : 1. Ne glede na končni razplet so fantje prikazali zelo lepo igro in pravi odnos. Na tekmah so dali vse od sebe in rezultat je plod trdega dela. Čestitke trenerju Jasmi- nu Muratagiču, pomočniku trenerja Gorazdu Gombocu - Gombiju, staršem in nenazadnje vsem igralcem, ki so dobro ime kluba ponesli med nogometno elito. V zadnjih tednih je selekcija nastopila še na nekaj odmevnih tekmovanjih, med katerimi velja izpostaviti Cordial Cup v Radomljah. Fantje sicer niso zabeležili vidnejšega rezultata, vendar so pustili izjemen vtis. Podrobnosti o tekmah si preberite na naši spletni strani. Starejši dečki ekipa za učbenike Zabava, žur, punce, nato pa še nogomet in šola (namenoma napisana na zadnjem mestu), vse to je sestavni del odraščanja starejših dečkov U-5. Da pa ne bi bili krivični, moramo izpostaviti tudi trdo delo in izjemen ekipni duh. Slednji je bil sicer v prvih krogih pomladnega dela na veliki preizkušnji. Ekipa igra namreč v dveh tekmovanjih (1. in 3. liga) z željo, da vsi otroci igrajo. Posledično pa to prinaša kopico drugih težav, med katerimi je najbolj pereča številčnost. Slednjo rešujemo iz kroga v krog. Končno smo v klubu dosegli nivo dela, ko vse selekcije stremio k podobnemu konceptu igre. Odlikujejo jih izjemna kombinatorika, kreativnost in ideja. A kljub prevladi na igrišču fantom kar nekaj tekem ni uspelo iztržiti zmage, kar je, razumljivo, načelo njihovo samozavest. Končno so prišle tudi tako želene tri točke in motivacija je spet na visokem nivoju. Trener Sebastian Zalar je zelo ponosen na svoje fante. S pomočnikom Nebojšo Vuki-čevičem dosledno sledita zelo skrbno in kakovostno načrtovanemu načrtu dela in napredek je izjemen. Seveda pa ne moremo mimo zahvale vsem staršem za njihovo podporo in pomoč. Kadeti mladinci končali tekmovanje Selekcijo mladincev sestavljajo pretežno kadeti. Daleč najmlajša ekipa v ligi, ki v svojih vrstah nima niti enega samega izhodnega mladinca, je v letošnji sezoni presegla vsa pričakovanja. Krasi jih izjemno kombinatorna, dinamična in kreativna igra, ki je rdeča nit praktično v vseh selekcijah kluba. V zadnjih krogih so svoj negativni del dodali kartoni, bolezni in poškodbe. Nekoliko manjša je bila zaradi šolskih obveznosti tudi prisotnost na treningih, kar je povzročilo manjši padec forme in osvojeno končno tretje mesto. Trener Elvis Hrustanovič optimistično zre v prihodnost, saj jedro ekipe ostaja tudi za prihodnjo sezono, ko bomo svoje vrste dopolnili še s kadetsko ekipo. Fantje, kapo dol. Dekleta začela sezono več kot odlično! Trener Vjekoslav Ivanušec dobro vodi svoji dve ekipi deklet v starostnih kategorijah starejših deklic DU-15 in starejših mladink DU-19. Prva selekcija igra celo v najvišjem državnem tekmovanju, torej v 1. ŽSNL DU-15 zahod, kjer se dekleta izvrstno držijo v samem vrhu razpredelnice. Trenutno zasedajo četrto mesto na lestvici. Zaradi poškodb in bolezni zdesetkana ekipa se mirno postavlja po robu tudi mnogo večjim ženskim ekipam. S svojo borbenostjo dekleta iz tekme v tekmo bolj navdušujejo. Starejši del te ekipe pomaga tudi v selekciji starejših mladink, ki nastopajo v notranjski ligi Lepota zdravje - Črni graben. Najlepša selekcija NK Vrhnike v tem tekmovanju zaseda sam vrh in že nekaj krogov sedi na velikem prestolu. Poleg tega dekleta napredujejo v igri iz dneva. Krasita jih moštveni duh in borbena, dinamična igra. Punce se zavedajo, da jim gre dobro, kar je videti tudi v samozavestnih nastopih. Napetost se stopnjuje iz tedna v teden, saj naša dekleta poskušajo oditi na zaključni turnir junija v Savudrijo kot prvouvr-ščena ekipa. Cilj je, da domov prinesejo zmagoviti pokal! Čestitke puncam, trenerju in staršem za doseženo! .GONAVTSKI MARATON VRHNIKA Nedelja, 22. junij 2014 Start maratona ob 9. uri Športni park Vrhnika TRASE: Argonavtski maraton 81 km Mali argonavtski maraton 63 km « Družinski argonavtski maraton 32 km Otroški maraton Argonavtek Г? argonavtskimaraton www.argonavtskimaraton.si AVTOM ERKUR d.d. PetSil WJi Drugi Nočni tek Vrhnika - tekaška delavnica in skupinske tekaške vadbe Še dobre tri mesece nas loči do drugega Nočnega teka Vrhnika in sedaj je napočil pravi čas, da tekačice in tekači začnejo s pripravami. Zato smo se odločili, da na Vrhniki organiziramo tekaške vadbe za začetnike in tiste malo bolj izkušene tekače. Tekaške vadbe bodo trajale osem tednov pod strokovnim vodstvom, začeli pa bomo s TEKAŠKO DELAVNICO pod vodstvom priznanega tekaškega trenerja, profesorja športne vzgoje in urbanega tekača Urbana Praprotni-ka (več o Urbanu na: www.tekaskitrener.si). KDAJ: 11. junij 2014 ob 17. uri KJE: OŠ Ivana Cankarja, Lošca 1, 1360 Vrhnika v • Tekaška delavnica bo trajala približno tri ure. Vsakega udeleženca bomo posneli med tekom, analizirali posnetek in mu svetovali, kako iz- brati primerno obutev. Dobil bo tudi nasvete glede razteznih vaj, krepilnih vaj in preudarnega oblikovanja načrta treninga. Zaradi zagotavljanja kakovosti izvedbe delavnice je število mest omejeno na 25. Cena za tekaško delavnico in osem terminov skupinskih tekaških vadb pod strokovnim vodstvom znaša 25 evrov. Prijave zbiramo do 6. junija 2014 prek spletnega obrazca. Vse novice v povezavi s prireditvijo najdete na www.ntvrhnika.si in na www.facebook.com/nocnitekvrhnika. Prisrčno vabljeni. ŠD Agonija I4C.R. (^europlakati DRŠ Vrhnika Finale DP v rokometu za mlajše deklice, letnik 2001 V soboto, 10.5.2014 je v Športni dvorani Logatec potekalo finale DP za mlajše deklice A, letnik 2001. Na zaključnem turnirju so sodelovale ekipe RK Adria Transport Logatec, DRS Vrhnika in ŽRK Celje Celjske mesnine. Dekleta so uvrstitev na turnir dosegla brez poraza v tej tekmovalni sezoni, zato veljajo še posebne čestitke dekletom in trenerki Zdenki Dežman ter seveda staršem in vsem drugim, ki ste pripomogli k temu. Prvo tekmo s sosednjim klubom, Adria Transport Logatec, so naša dekleta dobila z rezultatom 19:15. V drugi tekmi, s Celjankami, pa so z nekaj napakami remizirale, 12:12. Žal osvojene tri točke niso bile dovolj za naslov državnih prvakinj, te so postale Celjanke zaradi boljše gol razlike (pre- magale so Logačanke za šest zadetkov). Tudi osvojeni naslov podprva-kinj, drugo mesto na DP, je lep in velik uspeh. ČESTITAMO! V času Argonavtskih dni na Vrhniki klub pripravlja in organizira tradicionalni mednarodni turnir HARPASTON CUP 2014, ki se ga bo udeležilo preko 150 igralk in njihovih trenerjev iz Slovenje, Italije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Črne Gore, Srbije. Turnir se bo odvijal od 13. do 15.6.2014 v dvorani OS A. M. Slomška. VABLJENI!!! Veronika Hudobreznik Srebrni Jure na evropskem prvenstvu Po uspešnem državnem prvenstvu še medalja na evropskem prvenstvu za Vrhniški Taekwondo. Slovenska Taekwondo reprezentanca je v Ba-kuju, glavnem mestu Azerbajdžana, nastopala najpomembnejšem letošnjem tekmovanju - na evropskim prvenstvu. Za slovenijo so nastopali ženske Ana Petrušić, Anita Kaltak, Dunja Lemajić in Franka Franka Anić moški del pa Jure Pantar in Ivan Trajković. Najbolje od vseh se je odrezal Jure Pantar član Taekwondo kluba Vrhnika. Jure že vrsto let kaže vrhunsko pripravljenost saj redno stopa na zmagovalni oder v svetovnem pokalu, vendar pa je največja želja medalja iz evropskega ali pa svetovnega prvenstva v članski kategoriji. Sicer je enkrat že osvojil medaljo na evropskem prvenstvu v mladinski konkurenci do 21 let. Srebrna medalja do 63 kg je največji uspeh, ki ga je dosegel Jure in eden od petih največjih uspehov slovenskega Taekwondoja. Jure pravi o svojem uspehu: Celo noč sem spal bolj slabo. Ko sem se zbudil, sem čutil, da je danes moj dan! Vse je šlo po planu. Prvo borbo sem dobil Italijana, katerega sem brez večjih problemov premagal. Potem sem zvedel, da me v borbi za medaljo čaka dve glavi večji Spanec. Preveč sem si želel medaljo, da bi to izgubil. Vedel sem, da ne smem prejeti udarca v glavo, če hočem zmagati. Vse je šlo kot sem si zamislil, veliko sem se gibal, dajal točke z roko. Na koncu sem moral kar nekaj časa čuvati rezultat. To mi je uspelo in moja prva medalja s članskega evropskega prvenstva je tu! Vse, kar sem si po Puebli želel, je bila medalja na ep. Temu sem vse podredil. Zelo sem vesel, da se je izplačalo. V polfinale je presenetljivo prišel Ciperčan. Bil sem zelo sproščen. To mi je prineslo nastop v finalu. Med polfinalom in finalom je bila izjemno dolga pavza, zaradi česar sem bil med borbo zelo utrujen. Nasprotnik je borbo izpeljal taktično zelo dobro. Čestitam mu! Želel sem si medaljo! Dobil sem jo! Sem več kot zadovoljen. Jure na sprejemu pri vrhniškem županu Stoja-nu Jakinu, ki je pohvalil njegovo delo in izrazil ponos nad rezultatom. Ob Juretu sta še oče in trener Dušan Pantar ter reprezentačni zdravnik Primož Rus. Na koncu se zahvaljujem vsem, ki so me v vseh letih športne poti podpirali, predvsem staršem - mami za fizioterapevtsko pomoč in očetu za trenersko delo -, ter vsem ki so »sparingerali« z menoj, predvsem pa Maticu Dragojeviču. Balinarji Blagajane aktivni Za člane BŠK Blagajana bo prehod v poletje delaven, kajti čaka jih organizacija več tekmovanj v okviru Prvenstva Notranjske 2014, pa tudi sodelovanje na njih. Prvo tekmovanje je bilo že 28. maja, ko so se balinarji merili na njihovem balinišču pri bodočem Kulturnem centru Vrhnika in v Sinji Gorici, drugo pa pred dnevi. 4. junija jih čaka še tekma »posamezno A« na domačem igrišču in v Logatcu. Kot je dejal Miloš Komar, predsednik Balinarskega kluba, jim letos dobro kaže, kajti v ligi zasedajo drugo mesto. »Veseli nas, da so nam v vodstvu lige dodelili organizacijo tako »visokih« tekmovanj, kot je na primer za skupino »A«. To dokazuje, da dobro opravljamo svoje delo. Nekoliko nas skrbi le negotovost obstoja balinišča, kajti gostujem na tuji parceli.« (gt) * MNC Dren * sd-dren.si * MNC Dren * sd-dren.si * MNC Dren * sd-dren.si * MNC Dren * sd-dren.si * MNC Dren * sd-dren.si * MNC Dren * sd-dren.si * MNC Dren * Srečko Katanec na Drenu Na Dren je res prišel selektor Slovenske nogometne reprezentance in si ogledal igralni dan, kjer je bilo več kot 120 otrok. Igralni dnevi bodo potekali vsak petek do konca šolskega leta. Selekcija U-11 je se je uvrstila na 5.-8. mesto na močnem turnirju v Domžalah. Tudi klubski pikniki so se že začeli, tako da se člani z veseljem družimo do večernih ur ob žaru in igranju nogometa. Več informaci si lahko preberete na naši spletni strani sd-dren.si V četrtek, 8. maja, se je na lepo urejenem igrišču na Drenovem Griču za nogometnimi žogami podilo več kot 120 otrok. Za prijetno presenečenje je poskrbel selektor slovenske nogometne reprezentance g. Srečko Katanec, ki je kot poseben gost obiskal otroke in trenerje ter si ogledal potek treningov. Za otroke, ki sicer obiskujejo prvo triado v vrhniških osnovnih šolah, je bilo to veliko presenečenje, saj si je g. Katanec, ki je ponovno dokazal svojo karizmo, vzel čas za pogovor in skupinsko ali posamezno fotografiranje. Ob obisku je izrazil zadovoljstvo ob tem, kako klub uspeva ob dobrem delu in sodelovanju vseh posameznih članov, ki vsak na svoj način primaknejo kamenček v mozaik, ki postaja vedno večji. Ob jasni viziji vodstva in celotne trenerske ekipe, ki sledi načelu, da so uspehi mogoči le ob skupnem sodelovanju in združevanju moči ter kakovostnem delu z mladimi, je obisk selektorja veliko priznanje in predvsem vzpodbuda za naprej. Igralni dnevi na Drenovem Griču so sicer že tradicija. V ugodnem vremenu in zaradi velikega zanimanja bodo do konca šolskega leta potekali vsak petek med 17.00 in 18.30, presenečenja v obliki znanih slovenskih nogometašev še sledjo. Lepo vabljeni v čim večjem številu, z veseljem pa sprejmemo nove člane in mlade nogometne navdušence. Priznanje Medobčinske nogometne zveze Odlični uspehi ŠD Dren so odmevali tudi na 42. redni skupščini MNZ Ljubljana, ki je potekala 24. aprila 2014. Naše društvo je dobilo častitljivo bronasto plaketo za deset let uspešnega delovanja. To visoko priznanje nas sedaj še bolj zavezuje k odličnosti, zato bomo še naprej družno opravljali delo v dobro vseh, predvsem pa otrok, saj se zavedamo vpliva ter odgovornosti za nadaljnje rodove, ki prihajajo. Bronasta plaketa je za naše društvo ter vse prijatelje dobre volje, starše in simpatizerje, pokazatelj, da je pot, ki smo jo ubrali pred desetimi leti in jo zadnja leta še uspešneje tlakujemo, prava pot. Na tem mestu sledi zahvala vsem, ki ste kadar koli nesebično in z veliko mero dobre volje ter poguma pomagali društvu na tej poti. Klubski pikniki Druženje selekcij na klubskih piknikih je ob sončnnih sobotah zelo prijetno. Brez nogometa tudi na pikniku ne gre, zato smo se pomerili starši proti otrokom, kasneje pa tudi samo mame proti otrokom, starejši pa smo odigrali nekaj »resnega« nogometa tudi med seboj. Otroci so se prav tako ves čas družili ob nogometni žogi in tako še krepili svoje prijateljske vezi, staršem pa se tudi nikamor ni mudilo in nas je večina ostala do večernih ur. Najmlajši na prijatelskem turnirju V soboto, 17. maja, so v NK Radomlje organizirali spomladanski turnir za ekipe U-7. MNC Dren se je turnirja udeležil z eno ekipo v sestavi: Ožbej, Anže, Anej, Lucijan in Ažbe. Na turnirju se je zbralo petnajst ekip iz de- setih klubov. Vsaka ekipa je odigrala šest tekem. Kljub bolj klavernemu vremenu so se naši dečki zelo dobro izkazali v igri. Zmagali so v petih tekmah, ekipi NK Men-go 28 pa so morali športno priznati premoč. Turnir je bil sicer netekmovalnega značaja, vsi udeleženci pa so dobili spominsko medaljo. ... leto starejši na domačem igrišču Selekcija U-8 je organizirala turnir četverice. Prvo tekmo smo igrali proti NŠ Ivančna Gorica in z odločnim in borbenim pristopom takoj dosegli tri zadetke. V nadaljevanju smo malo popustili, a se na koncu zasluženo veselili. Drugo tekmo, proti ekipi NK Brinje, smo začeli malo slabše in nezbrano, posledica tega pa je bil prejeti zadetek v naši mreži. V nadaljevanju smo se zbrali, ustvarili veliko priložnosti, dve od njih sta končali v mreži nasprotnika in zasluženo zmagali. V tretji tekmi se nam je že poznala utrujenost. Igralci Slovana so to kaznovali z dvema zadetkoma, nam pa kljub temu, da smo si ustvarili nekaj zrelih priložnosti, ni uspelo doseči gola. Fante je treba pohvaliti za borbeno in na trenutke že zelo kombinatorno - lepo igro. Zavidljiva igra in statistika. Dečki iz selekcije U-9 so v letošnji sezoni prikazali izredno všečen in sodoben nogomet, posledica tega pa je osvojeno prvo mesto, ko smo na 24 tekmah dosegli 22 zmag, en neodločen rezultat in en poraz z doseženimi 68 zadetki ter prejetimi le sedmimi zadetki, kar je zavidanja vreden rezultat. Do konca sezone bomo odigrali še kakšen turnir in prijateljsko tekmo z Olimpijo in Domžalami. Za las prekratki Dečki iz selekcje U-10 so imeli zadnji tekmovalni turnir na Logu, kjer so si že na prvi tekmi priigrali kar nekaj lepih priložnosti ter dosegli tudi dva zadeteka. Naslednja tekma proti domačinom ni na nobeni strani ponudila veliko priložnosti, a so nasprotniki izko- ristili eno izmed njih. V zadnji tekmi se nam je, po zaostanku, dvakrat uspelo vrniti v tekmo ter na koncu iztržiti neodločen rezultat. Skoda, za malce slabši dan, a bomo svoje nogometno znanje dokazali na turnirjih, ki se jih bomo udeležili do konca sezone. Uspešni v ligi in na turnirjih Nogometni klub Domžale je organiziral za selekcje U-11 Turnir pomladi 2014 s 23 ekipami. Naši dečki so pokazali všečno igro z veliko mero borbenosti ter pridobljenega znanja, saj se vidno kaljo iz tekme v tekmo. Končni izkupiček je bil pet zmag, en neodločen rezultat ter en poraz, kar nas je privedlo do četrtine finala. Tu smo po izvajanju kazenskih strelov klonili proti drugouvršče-nemu Rudarju iz Trbovelj in zasedli končno 5. do 8. mesto turnirja. Za nameček je v bil v nagradni igri za udeležbo na Barceloninem kampu izžreban eden izmed naših fantov. V ligi pod okriljem MNZ Ljubljana naši dečki selekcje U-11 še niso izgubili in so vodilni na lestvici. V dvanajstčlanski konkurenci imajo po osemnajstih odigranih krogih devet točk prednosti. Vsi novi člani vabljeni na Drenov Grič! Vsak petek imamo v športnem parku na Drenovem Griču igralni dan od 17.00 do 18.30. Vabljeni vsi, željni zabave in druženja. Na Dren ste vabljeni tudi preostale dni, ko imajo treninge naše selekcje. Urnik si lahko ogledate na spletni strani sd-dren.si, kjer izveste tudi druge zanimive in pomembne informacije. Vabljeni na Dren! VABLJENI NA IGRALNE ONEVE NA DRENOV GRIČ VSAK PETEK OB 17.00 -i- . ■j '- ITI v I 1 • v 1 • • Tarče osvetljene, čas za akcijo Prvi trening. A je to res? Ko so nekateri stopili v preurejene prostore, so njihova usta ostala povešena. Pa saj to ne more biti tista lupina, v kateri smo opravili toliko ur dela, pa se ni ničesar spremenilo! Ja, res je. To je tisto, za kar smo garali in v dogovorjenem roku tudi dokončali. Prvo nedeljo po prvomajskih praznikih, nekateri jih pač nismo občutili, se je zgodilo tisto, kar smo vsi nestrpno pričakovali: prvi trening na novem strelišču. Udeležili smo se ga vsi tisti, ki smo k temu najbolj pripomogli, in sicer tako z delom, kot tisti, ki so nas razveseljevali z nastopi na tekmovanjih. Torej strelskih mest je dvanajst in vsa so bila zasede- na. Prisotni so bili starši, dedki in babice in vsi z nasmehom na ustih, saj so njihovi otroci in vnuki dobili tisto, kar so si na tihem želeli in kar si navsezadnje tudi zaslužijo. Ni bilo kaj dosti povedati, vsi smo živeli s tem trenutkom, vanj vložili precej svojega časa, zato velja opravičilo tudi družinskim članom, ki so nas navsezadnje podpirali in nas prenašali. In ob 9. uri je napočil 15-minutni pripravljalni in poskusni čas. Vsi smo naravnali orožje na nove razmere, novo osvetlitev in predvsem mlajšim je bil dan izziv, da premagajo svojega učitelja. No, tokrat jim ni uspelo, saj so za njim dolga leta izkušenj in prenekateri dobro ustreljeni strel. Morda pa kmalu, novo strelišče je izziv, da bodo mladi zamenjali nas malo starejše. To si vsi želimo, saj bom takrat verjel, da sem dober učitelj, dober trener in da imam okoli sebe dobre učence. Hvala vsem za ta trenutek. Pred nami je še zadnji krog regijske lige in zaključek, ko bodo podeljene medalje iz skupnih rezultatov vseh sedmih kol. Nismo bili slabi. Lahko pa smo še boljši. Na koncu so strelišče preizkusili tudi nekateri starši in ker smo prijetna in odprta druščina, mislim, da se nam bodo nekateri tudi pridružili. Čaka nas še delo, saj je treba do jeseni dokončati ogrevanje, urediti še drugi del garderob, nabaviti pohištvo in urediti sanitarije. Ko bo narejenih še nekaj detajlov od naštetega, pa se bomo razveselili še uradnega odprtja strelišča, seveda ob našem jubileju, to je 60-letnici obstoja Strelskega društva Vrhnika. Bojan Lampreht 56 NAŠ ČASOPIS v Sport in rekreacija 2. junij 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Namizni tenis v Sinji Gorici V aprilu smo priredili srečanje veteranov igralcev namiznega tenisa iz Vrhnike (Sinja Gorica) in Nove Gorice (Šempas). Prijateljsko srečanje pripravljamo že dvajset let, prireditelj pa je vsako leto drugi klub. Ob zaključku dvoboja vedno sledi tovariško srečanje. Letos so nam kosilo pripravili v znani sinjegoriški Gostilni Papatek. Za moštvo Sinje Gorice so igrali Alenka Nišavič, Peter Gutnik, Matjaž Rus, Marjan Šurca, Drago Vrbančič in Peter Vrbančič. V ekipi Šempasa so nastopili Milan Žižmund, Igor Štrukelj, Boris Kosovel, Gravner in Čargo. Dvoboji so bili kakovostni, na nivoju pravega "pingponga". Za domače je najbolje odigrala Alenka Nišavič, ki je utrpela le en poraz, pri gostih pa na enak način Milan Žižmund. V končnici so bili igralci Sinje Gorice boljši v posameznih dvobojih in ta del dobili s 13 : 11. V dvojicah pa so bili boljši gostje iz Šempasa z 1 : 3. Skupni končni rezultat, 14 : 14, je bil tudi najbolj pravičen glede na prikazano igro in prijateljsko naravo srečanja. Naslednje leto se bomo srečali v Novi Gorici. Sekcija namiznega tenisa pri ŠD Sinja Gorica s svojimi ekipami uspešno nastopa v rekreativnih ligah na ljubljanskem območju. V sezoni 2013/14 je prva ekipa v postavi Matjaž Rus, Tone Štih, Peter Gutnik, Jože Berginc in Bruno Kosi igrala v II. ligi LRNTL in zasedla solidno osmo mesto. Druga ekipa v postavi Drago in Peter Vrbančič, Marjan Šurca in Branka Kastelic je v III. ligi zasedla deveto mesto in se bo zato morala v naslednji sezoni preseliti ligo nižje. Odlično pa je igrala tretja ekipa, ki je šampionsko osvojila IV. ligo in tako napredovala razred višje. Dosežek je uspel moštvu v postavi Alenka in Tanja Nišavič, Janez Čekada ter Marko Bozovičar. Posebej je treba poudariti, da so vsa moštva v vseh ligah zelo močna, saj v njih nastopa veliko mlajših igralcev, ki se ne uspejo prebiti v članske profesionalne ekipe. Klubov, ki bi gojili ta šport, je v Slovenji vse manj, saj je splošna gospodarska situacija udarila tudi po namiznem tenisu. Na koncu naj še povabimo vse mlade in malo manj mlade, ki jih zanima rekreativno igranje namiznega tenisa, naj se nam pridružijo. Igramo vsak ponedeljek in četrtek od 18. do 21. ure uro v Domu krajanov in gasilcev v Sinji Gorici. Nova ligaška sezona se bo začela okoli 15. septembra 2014. Vljudno vabljeni. Bruno Kosi ŽE ZA 26,40 € NA MESEC SE DDPELJI Z MDTDRJEM IN ČELADE) ■F A- ^ Ц i- LOMOJlAf NC WA Iй i na valJO TUPf MOOEtf NA ELEKTRIČNI paaONl Obrok je preračunan po fiksni obrestni meri 6,99% za dobo 36 mesecev pri Sberbank. Izračun ne vsebuje stroškov odobritve in zavarovanja kredita. Izračun je narejen za motorno kolo in čelado skupaj v znesku 855eur. Slike so simbolične. ZAVAS FUTSAL > TURNIR V MILEM NOGOMETU ZIVI S 2014 L ** ZAVAS TUBORG — I VZAJEMNA 6.-7.junij ^J.jujjj Športni pa^KWrfinika www.zavas-futsal.si Ol • il...,, \ЛвЛл Jw EIC тип phcme (|ЭПЭ 0] Electrolux J »zi kovni wnt»r Organizator ŠD Športna pot yjIOTRWDe LURHDIKi WWW. AVTO TRA DIE. SI Avtotrade d.o.o., Vrhnika Sinja Gorica 11,1360 Vrhnika info@avtotrade.si Šola futsala Mile Simeunović Mile Simeunović je brez dvoma najboljši igralec futsala oz. malega nogometa vseh časov v Sloveniji. Profesionalno pot je začel z igranjem v Italiji, nato je igral na Hrvaškem, nekaj let nastopal tudi v izredno močni ruski ligi, v pravkar končani sezoni pa je igral za ekipo iz Litje. Skoraj vsa leta je bil tudi član in kapetan slovenske reprezentance, ki je letos z uvrstitvijo med 8 najboljših ekip na evropskem prvenstvu dosegla daleč najbolj odmeven rezultat do sedaj. Ko je Mile sprejel povabilo organizatorjev turnirja Zavas, je bila ekipa popolnjena in začelo se je. V kratkem je bil ustanovljen Futsal klub Zavas, ki letos jeseni že začenja s Šolo futsala Mile Simeunovič. Jeseni svoja vrata odpira tudi klub s selekcijami mladih. Ob tej priložnosti smo z Miletom Simeunovićem opravili kratek pogovor. Mile, že 20 let igraš mali nogomet, od tega celih 18 let v različnih ligah. Res je, dolgoletno igranje na tako visoki ravni seveda pusti posledice in zavedam se, da moram počasi razmišljati tudi o koncu aktivne kariere. Prav zato je vabilo z Vrhnike prišlo ravno v pravem času. Že vrsto let s soigralci in prijatelji igram na vrhniškem turnirju v malem nogometu ZAVAS in mirno lahko rečem, da je to eden od najbolj organiziranih in obiskanih turnirjev v širši okolici. Tudi zato nisem potreboval dolgo časa za odločitev, ko so mi organizatorji turnirja predstavili projekt Futsal klub Zavas in šola futsala na Vrhniki. Vsem, ki to želijo, predvsem pa otrokom, bi rad posredoval izkušnje in primere dobre prakse, ki sem jih pridobil v karieri. Mali nogomet oz. futsal se je v Sloveniji v zadnjih letih kar lepo razvil. Malonogometna scena v Sloveniji je bolje organizirana kot pred leti, menim pa, da je še vedno precej prostora za napredek, tako v tekmovalnem kot organizacijskem smislu. Pogost problem je, da klubi nimajo veliko domačih igralcev in posledično je slabo tudi zanimanja lokalnega okolja za klub in tekme. Predvsem pa klubom manjka pomladek, ki bi zagotavljal dobro bazo za delo v prihodnje in to je nekaj, na čemer želimo graditi mi. Vendar na Vrhniki že obratuje nogometni klub, nekaj jih je tudi v širši okolici. Se ne bojite, da boste sedaj eni drugim odžirali potencialne člane? Seveda se zavedamo, da že obstaja nogometni klub na Vrhniki, vendar želim poudariti, da njih ne vidim kot konkurenco, saj verjamem, da je možno uspešno sodelovanje. Pravzaprav ste s tem vprašanjem omenili tudi enega izmed osnovnih problemov futsala v naših krajih. Pri nas na splošno velja, da futsal pričnejo igrati predvsem tisti, ki niso bili uspešni pri igranju velikega nogometa. V tujini je miselnost drugačna. V Braziliji npr., ki je v futsalu daleč pred vsemi, otroci igrajo in trenirajo tako velik nogomet, kot futsal oz. mali nogomet in se šele kasneje profilirajo. Na ta način že zgodaj osvojijo tudi osnovne elemente in prvine malega nogometa oz. futsala, kar se, strinjali se boste, navsezadnje kaže tudi pri brazilskih igralcih velikega nogometa. Na koncu moramo seveda še enkrat omeniti turnir. Te lahko na ZAVAS turnirju pričakujemo tudi letos? Seveda se bom z ekipo, s katero nastopam na turnirjih, zagotovo udeležil tudi letošnjega vrhniškega turnirja. Na Vrhniki vedno srečam veliko prijateljev, nekdanjih in sedanjih soigralcev in na splošno je to zagotovo eden izmed najmočnejših turnirjev po tekmovalni plati. Ima pa ZAVAS turnir tudi poseben čar, saj znajo organizatorji odlično poskrbeti tudi za gledalce in je zato turnir vedno dobro obiskan. Za nas, igralce, pa ni lepšega občutka, kot igrati pred polno in glasno tribuno. Prepričan sem, da bo tudi letošnji turnir posebno doživetje, sploh če bodo prišle tudi ekipe iz tujine, ki so se najavile. Naj na koncu dodamo, da bo Mile na Vrhniki tudi v nedeljo, 8. junija, ko bo v športnem parku organiziran Otroški festival, kjer bo z veseljem odgovoril na kakršnakoli morebitna vprašanja na temo šport in futsal. O Planinski kotiček O Planinski kotiček O Planinski kotiček O Planinski kotiček O Planinski kotiček O Planinski kotiček O Planinski kotiček O Planinski kotičekO 27. 4. 2014 - Jubilejni, dvajseti pohod po Vrhniški planinski poti Planinska skupina Veselih triglavcev pri Planinskem društvu Vrhnika je ob prazničnem dnevu upora proti okupatorju v nedeljo, dne 27. 4. 2014, organizirala jubilejni, dvajseti pohod planincev po Vrhniški planinski poti. Na Trgu Karla Grabeljška na Vrhniki se je do 7. ure zjutraj prijavilo skoraj petdeset pohod-nikov. Kolono pohodnikov je vodil novi (stari) vodja planinske skupine Veselih triglavcev, Srečo Krašovec, skozi Lošco do Mirk in nato po Češnjici vse do odcepa ceste za Pokojišče za Ljubljanski vrh. Tam sta nas pričakala sam predsednik Planinskega društva Vrhnika Jože Sušteršič s soprogo in nam postregla s šilcem dobrega domačega žganja. Pot smo nadaljevali po makadamski cesti mimo Dolgih talov vse do koče pri TV-17, vmes pa so nekateri za povrh nabrali še za pol košare mavrahov. Tam so nas s toplim čajem, piškoti in še čem pričakali vsakoletni dobri gostitelji, člani Zveze borcev za vrednote NOB Vrhnika pod vodstvom predsednika Janeza Kiklja. Po nekajminutnem postanku nas je pot vodila po makadamski cesti vse do koče na Jerinov-cu, kjer smo se ponovno rahlo okrepčali. Od tam naprej pa čez gozd vse do Štampetovega mostu, mimo vojašnice Ivana Cankarja na Ra-skovcu do kmetje Osenk in nato čez Blatni Dol mimo bukve do koče na Planini. grede »podelali« še Koprivnik, tudi eden najvišjih točk na Bohorju. Počasi smo jo mahnili proti dolini in nato z avtomobili do Senovega, kjer smo se v prijazni gostilni Pri Senici obilno okrepčali. Seveda, obisk Cvičkarjeve zidanice ni smel izostati, saj je bila skoraj v smeri proti domu. Bolj kot smo se približevali Vrhniki, več dežja se je zlivalo na naše avtomobile in tako smo se ponovno vrnili v domače okolje, kjer nas že nekaj časa dan za dnem moči dež. Tokratnega pohoda smo se udeležili Betajnovc, Cvičkar, Povžar, Stari, Spik, Spilčk in Vezist. Besedilo in fotografije: Vezist Najprej je Nejc Per prejel priznanje za udeležbo na vseh dvajsetih pohodih. Tudi Jaka Susman se je udeležil vseh dvajsetih pohodov. Ob prijetnem druženju v koči na Planini sta Jože Sušteršič, predsednik PD Vrhnika, in Srečo Krašovec, vodja Veselih triglavcev, podelila dve priznanji za udeležbo na vseh dvajsetih pohodih po Vrhniški planinski poti, in sicer Jaku Susmanu in Nejcu Peru, tudi sicer članoma Veselih triglavcev. Naj se v imenu Veselih triglavcev zahvalim vsem pohodnikom, ki so bili zares disciplinirani med pohodom, še posebno zaradi specifičnosti same poti (posledice žledu), Miru Malneršiču za dosledno vodenje evidence vseh pohodnikov, Tinetu Suhadolniku za izdelavo ličnih priznanj, Jožetu Sušteršiču, predsedniku PD Vrhnika, za logistiko med samim pohodom, članom ZB Vrhnika za topel sprejem na TV-17, osebju planinske koče na Planini in na koncu še Tonetu, Marku, Marti, Miranu in Sre-ču za trud ob čiščenju posledic žleda na Vrhniški planinski poti, ki je prav zato letos nekoliko bolj zavila proti Vrhniki (Blatni Dol) in ne kot sicer proti Staremu malnu in Lintvernu. Ob tej priložnosti naj ponovno vse zainteresirane spomnim, da se bliža rok 15. 6. 2014, to je rok, do katerega bomo zbirali zadnje prijave za letošnji jubilejni Lenčev pohod Vrhnika-Tri-glav, ko mineva štirideset let od prvega pohoda. Prijave zbiramo v gostilni Pri Kranjc na Vrhniki. Besedilo: Miran Štupica Foto: Miro Malneršič Mladost na Tromeji 10. 5. 2014 - Mladinci na Tromeji V soboto, 10. 5. 2014, smo se mladi planinci odpravili proti Gorenjski. Naš cilj je bil osvojiti Peč (1509 m) na Tromeji. Obetalo se je lepo vreme. Po dobri uri vožnje smo se pripeljali v Rateče. Na rame smo si oprtali nahrbtnike, sledilo je obvezno štetje udeležencev. Skozi vas Rateče smo jo mahnili proti vrhu. Po slabi uri hoje smo prispeli do planinskega doma na Tromeji, ki je na žalost zaprt. Na klopcah pred planinskim domom smo se okrepčali, nato pa smo jo po vojaški poti mahnili proti vrhu. Med obveznimi postanki na poti, ki vodi ob sami italijanski meji, smo morali premagati trideset serpentin, da smo dosegli Peč. Ko je na vrh prispelo 32 mladih planincev, smo bili deležni radovednih pogledov in pohval, ki so deževale od vsepovsod, češ: KAKO?, OD KJE? in BRAVO ,MLADI! Po krajšem počitku in hitri malici so snežne zaplate kar vabile. Kar naenkrat ni bil nihče več lačen in utrujen, kajti na vrsti je bilo kepanje v lepem majskem dnevu. Po kepanju in lepem razgledu, ki se nam je ponujal, smo ožigosali knjižice ter naredili še skupinsko fotografijo. Pospravili smo nahrbtnike in jo po krajši poti mahnili nazaj proti planinskemu domu. Ker se nam do avtobusa ni mudilo, smo jo kar po cesti ubrali proti Ratečam. Do avtobusa smo prišli pravočasno. Prijazni šofer je počakal, da smo se v miru vkrcali. Tisti bolj utrujeni so si na avtobusu privoščili zasluženi počitek, pogovor je bil tudi o kepanju, nekateri so igrali igrice, poslušali glasbo in se zabavali ali pa samo občudovali pokrajino. Polni vtisov in pripravljeni na nove podvige smo se vrnili na Vrhniko. Za MOPD Vrhnika: Ancelj Fotografija: Mladinski odsek 18. 5. 2014 - Lintverni na Bohorju Cveletov pohod smo preložili, ideja za Matajur v deževni nedelji ni bila uresničljiva. Izkoristili smo še zadnjo možnost, ki nam jo je nudila vremensko nepredvidljiva nedelja. Mahnili smo jo proti vzhodu, kjer smo po napovedi ugotovili, da je lahko dežja manj - na Bohor. In nismo se ušteli. Po prihodu v vznožje Jablance je bilo dežja le še za vzorec. Krenili smo navkreber po tipičnih hribovskih kolovozih in stezah mimo ograjenih pašnikov do asfaltne ceste, ki vodi proti Koči na Bohorju. Sicer neprijazni veter je pregnal še zadnje kaplje dežja in v zavetrju koče smo si oddahnili ter nato nadaljevali proti vrhu Bohorja. Zaradi veliko blata in sveže odpadlega listja smo sklepali, da ni dolgo tega, ko je tod divjalo neurje. No, ni bilo primerljivo s tistim, kar smo v februarju doživeli na Vrhniki in okolici. Čemaž, ki je že končeval letošnjo sezono, nas je spremljal vse do Velikega Javornika, najvišjega vrha na Bohorju. Prijazen travnik, lovska opazovalnica ter ličen kamen so prepoznavni znaki Velikega Javornika. Vpis v knjigo, fotografiranje in obrnili smo se proti koči. No, Lintverni ne bi bilo to, kar smo, če ne bi mimo- Štirideseti jubilejni Lenčev pohod Vrhnika-Triglav Pohodniška skupina Veselih triglavcev pri PD Vrhnika ponovno obvešča zainteresirane pohodnike, naj se nam pridružijo 22. 7. 2014 na jubilejnem, štiridesetem Lenčevem pohodu z Vrhnike na Triglav. Bliža se tudi zadnji rok prijav, in sicer 15. 6. 2014. Prijav-nino, 100 evrov, je mogoče poravnati v dveh delih, in sicer: takoj ob vpisu 50 evrov in 50 evrov ob odhodu na pot. Plačati je mogoče v času uradnih ur v pisarni PD Vrhnika na Tržaški cesti, kjer lahko poravnate tudi letno članarino ali v Gostilni Kranjc na Vrhniki. Ta sredstva bodo uporabljena za nakup hrane in pijače med potjo, za plačilo prenočišč v planinskih kočah ter plačilo prevoza z avtobusom s Pokljuke nazaj na Vrhniko. - Vabilo za letošnji tabor Mladinskega odseka Vsa dogajanja v planinskih skupinah starejših (Zimzeleni in Sončki) najdete v Upokojenskem kotičku Našega časopisa, vse objavljene članke pa si lahko v celoti preberete in si ogledate še več fotografij na spletni strani Planinskega društva Vrhnika: www.pd-vrhnika.si. 50. PLANINSKI TABOR LOG POD MANGARTOM 2014 Kje: Log pod Mangartom Kdaj: 1. avgust - 10. avgust 2014 Kaj bomo počeli: • posteljo bo zamenjala spalka, sobo platneni šotor, • osvajali vrhove, pridobivali planinsko znanje, se preizkusili v plezanju, spoznavali naravo, • večere preživeli ob tabornem ognju, • namesto v bazenu se bomo kopali v reki, • spoznali nove prijatelje. Namenjen je osnovnošolcem od 3. razreda dalje, ki imajo radi naravo in gore. Več' informacij o taboru: www.pd-vrhnika.si ^^^ ^ pdvrhnika@gmail.com V " Organizator: Mladinski odsek PD Vrhnika Я Na najvišjem vrhu Bohorja - Veliki Javornik, 1023 m Iz julijskega, avgustovskega in septembrskega koledarčka Datum Dogodek Odhod Ur pohoda Organizator/vodnik JUNIJ 14.6. DAN SLOVENSKIH PLANINSKIH DOŽIVETIJ 2014 (BOHINJ) ■ VODNIŠKI ODSEK 21. 6. BREŠKA GORA (I) 6.00 6 JOŽE ŠKOLC JULIJ 22.-26.7. 40. OBLETNICA LENČEVEGA POHODA VRHNIKA - TRIGLAV VESELI TRIGLAVCI AVGUST 1.-10. 8. 50. MLADINSKI PLANINSKI TABOR MLADINSKI ODSEK SEPTEMBER 6. 9. PLANINA RAVNE - VELIKI VRH 6.00 5-6 TATJANA PEČLIN 58 NAŠ ČASOPIS Oglasi 2. juni 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali Prodam malo rabljen in izredno ohranjen ce-pilnik na sveder Kolenc zaradi nakupa hidrav-ljičnega cena 220€ in trosilec mineralnih gnojil Hmezad. Vrhnika, 051694407 Otroški voziček in avtosedež, rabljena samo eno leto, prodamo za simbolično ceno. Tel.: 051 320 458. Prodam dva ponija (konja). Kobila je stara 5 let, čipirana, žrebe pa 8 mesecev. Ugodno prodam. Telefon: 041 534 858. Ugodno prodam 2000 značk, za simbolično ceno pa tudi 10 gramofonskih plošč. Telefon: 041 534 858. Zbiram stare gramofonske plošče in kasete narodnozabavnih ansamblov ter tudi drugih izvajalcev. Kdor bi jih podaril ali prodal po simbolični ceni, naj me pokliče na št. 041/321-320. Pri večji količini dam v ceno računalnik ali računalniške komponente V Rovtah prodam zazidljivo parcelo od 700 do 1000 m2, sončna lega, dostop asfalt,ob parceli voda, elektrika, kanalizacija. Cena 30 eur/m2. Dodatne informacije na tel. 041 620 850. Odkupujemo krave in telice za zakol. Tel.: 031/387-922. Prodam parcelo, na prijetni in mirni lokaciji ob gozdu na Vrhniki (Raskovec) prodamo zazidljivo ravno parcelo v izmeri 957 m2. Vsa infrastruktura, na katero se objekt mora priključiti, je ob parceli. Dostop je urejen po asfaltirani cesti. Parcela je vpisana v zemljiško knjigo in je brez bremen. Cena po dogovoru. Za dodatne informacije prosim pokličite po telefonu št.: 041/552006. Kupim gozd v okolici Borovnice. Tel. številka 041 566 - 164, med 19. in 20. uro zvečer. Prodam mizarski ponk, močne masivne izvedbe z lesenimi vijaki. Ima dva predala s prekati. Tel: 041 971 665. Kupim motorno žago, lepo ohranjeno, malo rabljeno, brezhibno; takoj kupim za gotovino. Tel.: 041/541-858. Na Dolu pri Borovnici prodam zazidljivo parcelo, 1100 m2, po ugodni ceni. Tel: 041 439 499. Prodam manjšo samostojno stanovanjsko hišo na Bloški Polici, 80 m2, zgrajena l. 1850, adaptirana l. 1975. Priključki: vodovod, elektrika, telefon, poleg hiše stoji gospodarsko poslopje, hiša ima tudi lasten vrt. Hiša s pripadajočim zemljiščem (970 m2) je bremen prosta in vpisana v zemljiško knjigo. Ob hiši je tudi prostor za parkiranje. Hiša je potrebna adaptacije. Cena po dogovoru. Za več informacij, prosim, pokličite: 041 502 870. Prodam bone trgovine Dollar (www.dollar.si): jogiji, posteljna dna, posteljnina, odeje, vzglavniki, bioprogram ... Bon v vrednosti 100 EUR prodam za 80 EUR. Na voljo več bonov. Boni so primerni tudi kot darilo. Tel.: 041 369 170. Ugodno oddam v najem prostor za obrtne de- Majica Vrhnika! Ivan Cankar je zapisal: "Vrhnika, prečuden kraj! V mehkem domotožju mi zakoprni srce ob mislih nate." Tistim, ki živijo na Vrhniki te besede domače zvenijo, morda celo tako, da bi jih želeli nositi s seboj .... * . 4лл.у / -telirane majice Vrhnika, pisane otroške majice Vrhnika, - majice I feel Slovenia, - majice prakolo, ZIC - majice koliščar. Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport In turizem Vrhnika TIC Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika Tel: 01 755 10 54 Mob: 051 661 063 Ponedeljek-petek: od 8. do 18. ure. Sobota: od 8. do 14. ure. javnosti, skladiščenje, pisarniške prostore, 200 m2, v Mali Ligojni. Tel.: 01 755 22 94 ali 040 250 473. Porat Červar - oddam lep apartma za do štiri osebe, zelo ugodno, za velikonočne in prvomajske praznike. Vsa infrastruktura, sprehajalne in kolesarske poti so blizu. Inf.: 041 828 455. Nudim pomoč v gozdu pri spravilu lesa, ki ga je zajela ledena ujma v naši občini. 068/ 136-146. Zelo uspešno z večletnimi izkušnjami in-štruiram kemijo in kemijsko računstvo za osnovne in srednje šole, gimnazije, maturo in popravne izpite. Inf.: 031 352 124. Atokem, Zlatko Šorn, s. p. Prodam suha bukova drva, ugodna cena. Pripeljem tudi na dom, če je potrebno. Obenem prodam tudi češnjeve in brestove plohe. Lokacija: Horjul. Tel: 031 852 871. Prodam cepilnik na sveder, Jagodic, 220 €. Lokacija: Horjul. Telefon: 031 852 871. Prodam več kosov pušpana, posajenih v posodah in oblikovanih v krogle, po ugodni ceni. Tel.: 041 821 361. Prodam kosilnico - traktorsko, Tomo Vinković, greben 120 cm, in dele kmečkega voza - lojtr-nika in škropilnico Agregat, bencinska. Tel: 01 7546819. Na Dolu pri Borovnici - ob regionalki prodam zemljišče, ki je delno stavbno zemljišče (15%) in delno kmetijsko (85 %). Cena po dogovoru. Tel: 040 946-741. Prodam pašnik v izmeri 1,5 ha v Zaplani. Cena po dogovoru. Tel: 031 228 419, kličite po 15. uri. Nudim terapijo pri težavah s partnerskim odnosom in vzgojo otrok. Namenjena je samskim, parom in družinam. Tel.: 041 239 769 ali www. srcna-moc.si Terme Čatež: oddam hišico s prikolico. Informacije na št. 041 913168. ее* la, таХь KaAx^bii/ VSA OBLAČILA S.OLIYER Star mizarski ponk, skrinje, omare, vozičke in druge stare predmete kupim. Tel.: 031878351. Ob Voljčevi cesti na Vrhniki oddam garažo za neomejeno obdobje. Cena po dogovoru, za več informaci pokličite na tel. št.: 041 312 407. Iščem dobrega človeka, ki bi mi po moževi smrti pomagal pri košnji vrta, urejanju okolice hiše in morebitnih drugih podobnih opravilih. Lokacija: Vrhnika, Tržaška. Tel. (pokličite večkrat, najbolje zvečer): 01 750 4440. Za simbolično ceno prodam lepo ohranjeno fantovsko kolo (8-10 let) s čelado. pokličite na 041 309 012. Prodam večjo količino bukovih drv, Razorska dolina. Telefon: 041 63 49 64 Objavite brezplačen mali oglas na straneh Našega časopisa. Vsebino oglasov sporočite na 01 75 06 638 ali na nascasopis@zavod-cankar.si Naš časopis SVETO У.чАРШШВА e**». ^^»«n^l^c^lnpogtffinwcHfli» The Power to Surprise POPOLNOMA NOVI PRO_CEE'D 2014 • DINAMIČEN ŠPORTNI KUPE • BOGATA STAND/|«nIwиИЯтЯТГВШШР • ATRAKTIVEN, VEČKRAT NAGRAJENI ŠPORTNI DIZAJN • ИЕВДШЖП^Ш®?3 KIA - NAJVEČ AVTA ZA VAŠ DENAR! AVTOTRADE, D.O.O., VRHNIKA, 01-755-79-05 (prodaja), 01-755-79-00 (servis) www.avtotrade.kia.si Emisijska stopnja: EURO 5. Emisije NOx: 0,01 - 0,15 g/km. Kombinirane porabe goriva: 3,7 - 5,2 l/100km, emisije CO2: 104 - 135 g/km CO2. Cena 10.990 EUR za pro_cee'd 1.4 CVVT LX FUN, v posebni ponudbi. Cene vključ vse dane popuste in prihranke in ne vkjuč. barve in stroška priprave vozila. Pogoji garanc. so na voljo v garanc. knjižici vozila, oz. pri poobl. zastopniku vozil Kia. Ogljikov dioksid (GO) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju Kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM25 ter dušikovih oksidov. Vse ostale info. so na voljo v priročniku o varčni porabi goriva, emisijah CO2 in emisijah onesnaževal zunanjega zraka, na prod. mestu in na www.kia.si/emission Slike so simbolične. KMAG d.d., Leskoškova 2, Ljubljana. FIATOV PAKET UGODNOSTI SESALNIK ZA AVTO LETNA VINJETA # — i Ste vedeli, da imajo osebna vozila Fiat poleg odlične cene še ugodno financiranje, ki vključuje tudi gorivo v vrednosti 400 EUR? V bogati opremi sta še vinjeta in ročni sesalnik, da bo lahko vaš novi Fiat vedno čist - tudi, če se z vami vozijo otroci in hišni ljubljenčki. Preverite še ugodnosti ob nakupu rabljenih vozil. AVTOTRADE, Sinja Gorica 11,1360 Vrhnika, telefon (01) 750 51 99 Ш) Povprečna poraba goriva: 3,5 -11,31/100 km. Emisije C02:90 - 262 g/km. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabsanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Akcija velja do 30.6.2014 za nova osebna vozila Fiat. Akcija »Gorivo za 400 EUR« vključuje vrednostno kartico za nakup goriva v višini 400 EUR In velja v primeru financiranja pri Summit Leasing Slovenija d.o.o.. Podrobnosti in posebni pogoji akcije so na voljo pri pooblaščenih prodajalcih vozil Fiat in na www.fiat.si. Slike so simbolične. Avtotrade d.o.o, Vrhnika Sinja Gorica 11, Vrhnika tel.: 041/601-707 www.avtotrade.si Vožnja v POSTOJND DN MUBMAND T®ča0 PRVE POHO@D Vadba VARNE VOŽNJE PIT ZA TRAKTOR v juniju ; ^ □ PRIPELJI PRIJATELJA IN PODARIMO TD URO VOŽNJE ZA В KATEGORDJO □ PRVIH 10 UR PO 19€ □ POSEBNE CENE ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE Vsi pogoji, podrobnosti in ostale informacije o p— ^ akciji so na voljo na spodnji internetni strani ^ j www.avtotrade.si/slo/avtosola/cenik začetek 9.6. ob 17.00 v podjetju PRIJAVE IN INFORMACIJE NA: tel.: 041/601-707 ali e-mail: avtosola@avtotrade.si elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 59 IZDELAVA KOVINSKIH NADSTRESKOV, DVORIŠČNIH VRAT, OGRAJ IN DRUGIH KOVINSKIH IZDELKOV Koprivec in družbenik k.d Lesno Brdo 41 a, 1360 Vrhnika Tel/fax: 01 75 04 090, gsm: 031 323 795 janez@koprivec-druzbenik.si www.koprivec-druzbenik.si euroOGarden ZA VAS 5 МО ZNIZALI CENE IZBRAMIM ARTIKLOM J J. IhLM. ЮН m -'v^-udp i*-.|. VRTNA C tV DOLŽINE MINE RAI NO OLJF 5lft рйвтл.п ik^pn ^■■ЦЦЦН <siol.net ♦ www.cvetlicarna-jana.si KAMNOSEŠTVO - OKENSKE POLICE - STOPNICE -KUHINJSKI IN KOPALNIŠKI PULTI - PORTALI - BALKONSKE 03R0&E - NAGROBNI SPOMENIKI Dolničar d.O.O.,Sinja Gorica 34 1360 VRHNIKA,tel.: 01/7552 950 mob.: 040 223 105 e-mail: marko.dolnicar@siol.net POGRF.RNF STORTTVF LAVANDA MARJAN ŽVOKELJ S.P. PODOLNICA 33, HORJUL 041 747 646 DOSEGLJIVI 24 UR www.usluge-lavanda.si Poslovila se je naša mama ANTONIJA SEČNIK 1923-2014 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala pa-tronažnima sestrama Katji in Majdi. Draga mama, babi in praba-bi, za vedno boš ostala v naših srcih. Vsi njeni Log, Samotorica Družina ostala je brez člana, ki reče se mu MAMA. Ljubiti smo jo le želeli, pa so angelci jo hoteli. Z njimi vsa vesela zdaj prepeva, belina nebeška jo odeva! ZAHVALA V 94. Letu se je od nas poslovila naša draga mama, stara mama in babi ANA PRELEC (1920-2014) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, da ste se v tako velikem številu poslovili od nje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke ter Pogrebni službi Vrhovec za vso pomoč pri organizaciji pogrebne slovesnosti. Še posebno se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Vrhnika in patronažni sestri Klari. Vsi njeni Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) ZAHVALA V 84. letu se je poslovil od nas dragi mož, oče, dedek in pradedek JANEZ MARKELJ Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam pomagali v času njegove bolezni in ga pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Zahvala lovcem z Vrhnike in Begunj ter Pihalnemu orkestru Vrhnika za ganljive melodije. Hvala za darovano cvetje in sveče. Žena Ana, sin Sašo, hči Anita in vsi njegovi ZAHVALA V 82. letu nas je zapustil MARKO GROM 23. 4. 1932 - 26. 3. 2014 Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom za izrečeno sožalje, cvetje, in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Vrhnika, marec 2014 ZAHVALA MARIJA RUPNIK 30. 3. 1932 - 26. 4. 2014 Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, podarili cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste nam bili v oporo v času njene bolezni. Hvala Pacientu, patronažni službi Vrhnika - sestri Biljani, urgenci ZD Vrhnika, ZD Dobrova, Pogrebni službi Vrhovec. Zahvala tudi ga. Metki in g. Slavku za poslovilne besede. Vsi njeni ZAHVALA JOŽICA SMRTNIK 29. 4. 1938 - 22. 4. 2014 Iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom Lukovčanom za izrečeno sožalje, cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni fn ZAHVALA V 80. letu starosti se je od nas poslovila draga žena, mama, stara mama in prababica FRANČIŠKA LAMPRET po domače Selanova Francka z Draževnika (3. 7.1934-18. 4. 2014) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom, sodelavcem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekali ustno ali pisno sožalje, darovali za cerkev ali maše ter poklonili cvetje in sveče. Posebna zahvala velja patronažni sestri ga. Anki za njene obiske, gospodu župniku Lojzetu Golobu, Pogrebni službi Vrhovec in članom PGD Podsmreka za njihovo pomoč v času pogreba. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Ivan, sinova Matija, Silvo in hčerka Martina z družinami. Draževnik, april 2014 Spomnite se kdaj name. Postojte in prižgite drobno lurlcn 7ПП1Р ZAHVALA V 86. letu nas je po težki bolezni zapustila sestra in teta MARIJA VEHAR Strojarjeva Minka iz Podlipe 5 9 1998 _ 23 4 9014 Vsem in vsakemu posebej se iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje, zadnje poslovilne besede, sveče, mašo in lepo opravljen obred na njeni zadnji poti. Še enkrat hvala. Vsi njeni 2. junij 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Nagradna križanka NAŠ ČASOPIS 63 21. JUNIJ 2014 18.00-24.00 v Tehniškem muzeju Slovenije prost vstop in pester spored prireditev (delavnice, vodstva, demonstracije, koncert...) www.tms.si KRIŽANKA NAŠ ČASOPIS TMS ELEKTR. VEZJA, APARATI, V TV IN STROJIH TRENUTEK NOGOM. KLUB ŽIVOST, HITROST OKLEPNI KONJENIK V SREDNJ. VEKU VELIKA ŽELVA NA OTOKIH AMAZONKE STROJNA IN DRUGA OPREMA ČUDEŽNI NAPOJ, KAMEN MODROS. 15 HIDROELEKTRARNA PERUČ. LOGAŠKA LES-NAFIRMA VRANJI GLAS ZNAK ZA DUŠIK IN KALIJ RIMSKA ENA SAMO-VEZNICA EDINEC AEDONE V GRŠKI MITOLOG SLOV.D. STRANKA DOMOV. UMRLIH INICIALKI IGRALKE ROZIN RASTLINA ZA PLATNO IZIDA IRSKA TEROR. ARMADA BUTL DEBELA PALICA, POLENO SLOVAN. NAROD SNOV ZA TRDITEV KRIŽANKA 5 -14 KRAJ PRI VERDU ZIVI OB EVFRATU IN TIGRI-SU V ARABIJI BOŽJI LES, DREVCE ŽENSKO IME, KARENINA VIJAK SADNE STISKALNICE. INICIALKI PEVKE KOHONT ZNAK ZA OGLJIK VISOKA ŠOLA V STARI GRČIJI JAPONSKI BOG Z GLAVO LISICE PLIMO -VANJE 16 POLMER DELI URE SAMOROG DEZELA OB SAVI, DONAVI IZVRŠNI SVET PLEMIČ V ETIOPIJI 19 POSME-HUIVEŽ, SATIRIK GOLI OTOKI V KAROLI-NIH ZIMSKO VOZILO VINSKA RASTLIN. ZAČETEK ABECED. EGIPTOV. PREDSE-NIK (ubit) ANVAR el POJAVI SE PO OGNJU NEON POD KRIVOST DRSALEC SHENK ZNAK ZA JOD_ ČRKE V »TEČI« BREZ E LADJA ZA PREVOZ AVTOV, GRŠKA ČRKA ^ PESNIK ALIGHIERI (12651321)_ KARCINOM, tudi ŽIVAL 1000 KG ZAPAH, PREČNIK KOZOLCa RAZTE-LEŠENJE SLOVENIJE POLOVICA PREMERA STRONCIJ ORANJE, BRAZDA NABRU-ŠENI 10 GRAŠČINA AVTOR JAKOB SUSMAN NAŠ ČASOPIS GESLO = 13 15 16 18 19 20 Križanka Našega časopisa Nagradno geslo pretekle križanke, ki je potekala pod pokroviteljstvom Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika se je glasilo: »Slovenja v Evropski unji«. V uredništvo smo prejeli ogromno pisem z rešitvami, sreča pa je bila naklonjena sledečim: Janji Kogov-šek iz Vrzdenca, Barbari Ovčina iz Vrhnike in Vinku Trobcu iz Ljubljane. Nagrajenci bodo prejeli praktične nagrade. Rešitve (nagradno geslo) za tokratno križanko pošljite najkasneje do 18. junja na naslov Naš časopis, Tržaška cesta 9,1360 Vrhnika, s pripisom »nagradna križanka«. Štirje nagrajenci bodo prejeli po dve vstopnici za ogled Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri, ki jih poklanja omenjeni muzej. Izdelava in urejanje FB strani že za M>€ /mes Studio za oblikovanje in spletne komunikacije Pokličite zdaj! ! 041 772 722 j www.okusi.si Lavrica KUPON ZA NAKUP _______________________________________________ 10% POPUST Popust velja za nakup v Apoteki Lavrica, Dolenjska cesta 324a, Lavrica. Apoteka se nahaja na Lavrici, nasproti trgovine Hofer, v Mercatoijevem centru. Popust velja do 15. junija 2014. Popust ne velja na izdelke v akciji. Nagradna križanka Ime in priimek: Točen naslov: Telefon: Vrhn'ške iskr'ce Je je pa ta žled letas kr dobr zagodu. Zdej pa se je pajavu še negov pajdaš lubadar in grazi še z b'l v'čja škoda. Sa djal gazdarji, d' je treba da konc maja iglovce paspravt in sanirat gazd. Pa sa mnde šele na kšn četrtin tega. Tist,k' sa , pa les nimaje kom prdat. Mešetarji z lesam zelu slabu plačujeje. Isilujeje s cenam, č'š dej al pa k'r mej. Na Vrhnk pa zdej ni več nabene žage. Še ta zadna nam je en L'h likvidirov. Pr'd II. svetovna vajska j'h je m'de bl' par deset, po n'e pa tud še dese-tina.Tista državna firma za les pa je še visok v ablake in paragrafe zavita. Kam pa nej pol kmeti in drug prdaje svoj les. Kr lubadarju? J. Sulc ODDAMO VEC PROSTOROV ZA POSLOVNO DEJAVNOST V najem oddajamo poslovne prostore na Cankarjevem trgu 5 , na Vrhniki v neposredni bližini Cankarjevega spomenika. Prostori so primerni za pisarne. Cena po dogovoru. Za več inf. Pokličite 041-716-741. NAŠ ČASOPIS Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. Urednik: Gašper Tominc. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote časopisa za objavo v drugih medijih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon: 01 7506 638. Oblikovanje in prelom: Tomograf, Tomo Cesar, s. p. Lektoriranje: Marjetka Šivic in Katarina Molk. Tisk: Set Vevče, naklada 13 500 izvodov. Cena zahval: 68,72 evra 64 NAŠ ČASOPIS Oglasi 2. junij 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si GALAXY |EXCOVER 2 akcija na obroke Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev. meg(a)phone TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika | T: 01 755 71 61 | M: 041 342 000 | mega.phone@sioi.net iti JeK.si RAČUNALNIŠTVO Ш SERVIS Molek servis Peter Molek s.p. J. 01 750 51 70 Vrtnarija 3, Vrhnika E. prodaja@molek.si www.molek.si M. 070 21 08 14 M. 041 26 48 48 RAČUNALNIKI - NOVI IN RABLJENI • FOTOKOPIRANJE • IZPOSOJA BLAGAJN • SERVIS RAČUNALNIKOV IN PRENOSNIKOV NOVO V PONUDBI - Inverterske klimatske naprave! Prednosti inverterske klimatske naprave hlajenje in ogrevanje privarčujete lahko do 10 % stroškov energije tiho delovanje • visoka učinkovitost konstantna temperatura zmanjšanje stroskov ogrevanja I ft TO POLETJE ZA POL LETA KAR POL CENEJE Paketi Najbližji r jtttfP Najbližji 200MIN 200'. 200MIN ZNOTRAJ OMREŽJA SPOROČIL » OSTALA OMREŽJA 2000MIN 2000'. 2000MIN 2000MB ZNOTRAI OMREŽJA SPOROČIL V OSTALA OMREŽJA PRENOSA PODATKOV Proizvajalec Fujitsu LG LG Fujitsu Fujitsu Fujitsu LG LG model 09LLC Z09SL Z12SL 12LLC 09LMCA 12LMCA D09AK D12AK moč hlajenja 2,5 kW 2,5 kW 3,5 kW 3,4 kW 3,5 kW 3,5 kW 2,5 kW 3,5 kW moč ogrevanja 2,5 kW 3,2 kW 3,8 kW 4 kW 4 kW 4 kW 3,2 kW 4 kW energijski razred A++ A+ A+ A++ A++ A++ A++ A++ A cene brez montaže 569,- 589,- 618,- 647,- 708,- 809,- 889,- 908,- r cene z montažo 690,- 707,- 734,- 760,- 814,- 904,- 976,- 993,- Najbližji Ш 500MIN 500^= 500MIN 500MB ЬШ ■ IMIKtUhII ■■■■ ZNOTRAJ OMREŽJA SPOROČIL V OSTALA OMREŽJA PRENOSA PODATKOV Najbližji H 2000MIN 2000'' 2000MIN 2000MB ЕЕ I^CMMUmJI HM ZNOTRAJ OMREŽJA SPOROČIL V OSTALA OMREŽJA PRENOSA PODATKOV Najbližj^^ 500MIN 500 '' 500MIN 5000MB RF I НШ ZNOTRAJ OMREŽJA SPOROČIL VjSTALA OMREŽJA PRENOSA PODATKOV Najbližji ЕЯ 3000MIN 3000 '' 3000MIN 3000MB [И UM UJIrllšnl ■■ ZNOTRAJ OMREŽJA SPOROČIL V OSTALA OMREŽJA PRENOSA PODATKOV TABLIČNI RAČUNALNIKI XORO SPREJEMLJIVA CENA, NEMŠKA KAKOVOST, RETINA ZASLON ... 9'' - го5е0пцч in 10''- eoheoirur več na: ' ц^цД^^Д^ in i и www.xoro.de T r SONY Xperia M2 ■j. j' ù RECiKLiRANJE ZA NASMEH -SODELUJEMO PRi PROJEKTU RDEČi NOSKi! 10% POPUST NA BARVE IN TONERJE OB VRAČILU PRAZNE KARTUŠE/TONERJA. Bodi EKO, prazne kartuše ali tonerja ne odvrzi v navadne smeti. Pri nas lahko poskrbimo za pravilno reciklažo starih kartuš in tonerjev. HeK.si U li! Щ С ^ л e Ponudba meseca •s^I 1 . F o L. JA I !|(.SI M: 070 21 08 14 na mesečno naročniJz^^obie 6 mesecev" velja med 15. 05. 2014 in vključno 15.07. 2014vpr' tusmobil иниш