Poitn) urad Celovec 2 — Verlagipostamt Klogenfurt 2	Izhaja v Celovcu — Erschelnungsorl Klagenlurt	Posamezni Izvod 1,30 Sil., meseCna naročnina S Šilingov	P. b. b. ■
Letnik XVII.	Celovec, petek, 9. november 1962	Štev. 45 (1069)
Mogočna manifestacija življenjske volje koroških Slovencev
ob proslavi devetdesetletnega jubileja najstarejše kmečke kreditne zadruge Avstrije
Zadnja nedelja je bila za nas v znamenju devetdesetletnega jubileja prve slovenske hranilnice in posojilnice ter hkrati nojstarejle kmečke kreditne zadruge v Avstriji, katerega proslava se je razvila v mogočno manifestacijo življenjske volje koroških Slovencev. Daleč nad 500 slovenskih zadružnikov in prijateljev našega zadružništva iz vseh predelov južne Koroške se je zbralo v Št. Jakobu v Rožu, da najprej pred slavnostno okrašenim Narodnim domom z odkritjem spomenika pobudniku dr. Valentinu Janežiču in soustanoviteljem jubiiantne hranilnice in posojilnice počastijo spomin na pionirje našega zadružništva in potem na svečani proslavi na Reki manifestirajo neomajno vero v lastne sile, kot se posebno živo odraža v zadružni ideji — organizirani obliki samopomoči.
Posebno obeležje je proslavi dajala ncvzočnost številnih častnih gostov in še zlasti navzočnost deželnega svetnika Sime, ki je kot član koroške deželne vlade v imenu Koroške izrekel visoko priznanje slovenskemu zadružništvu na Koroškem ter kot glavni pogoj za vsestranski uspešni razvoj naše domovine poudaril potrebo po zagotovitvi in utrditvi socialnega in nacionalnega miru v deželi. Prav tako pa so bili uspehi in zasluge slovenskega zadružnega gibanja na Koroškem deležni priznanja v besedah šentjakobskega župana ki predstavnikov zadružništva Koroške in Slovenije ter v pismenih čestitkah koroškega deželnega glavarja in zadružnih organizacij Avstrije.
Slavnost v Št. Jakobu je bila torej velika zadružna manifestacija, ki je daleč presegala okvir lokalne prireditve. Vsekakor pa je treba posebno poudariti, da so bili v Št. Jakobu zbrani potomci mož, ki so po Janežičevem zgledu že proti koncu prejšnjega stoletja začeli po vrsti ustanavljati po naših naseljih hranilnice kot prve naše zadruge. Zbrano je bilo ljudstvo, k je mimo vseh ovir in zaprek izoblikovalo naše zadružništvo v preteklih desetletjih, na proslavi veličastnega jubileja prve naše zadruge pa izpovedalo, da tudi v bodoče vidi v gospodarski in narodni samopomoči najboljše jamstvo za obstoj in nadaljnji razvoj slovenskega življa na Koroškem! (Obširno poročilo o proslavi prinašamo na 4. strani — op. ured.)
Volilna borba že dosega svoj višek
Slavnostni govor
podpredsednika Zveze slovenskih zadrug
dr. Mirta Zvvittra
Ko je pred 90 leti veliki naš domačin iz Leš dr. Valentin Janežič sklical svoje sosede iz šentjakobske okolice, se gotovo ni tako živo mogel zavedati pomena tega svojega dejanja, kot ga spoznamo in priznamo danes mi. Tem večje je njegovo in njegovih sovrstnikov dejanje. Dr. Valentin Janežič iz znamenite hiše Janežičev v Lešah je bil rojen 16. 10. 1832. leta in tako danes praznujemo tudi 130-letnico njegovega rojstva. Hodil je v celovške šole, na dunajsko univerzo in postal vojaški zdravnik. Ko so se v stari Avstriji leta 1868 zbirali prijatelji tedanjih slovanskih narodnosti iz avstroogrske monarhije ■ob otvoritvi češkega Narodnega gledališča, se je svečanosti v Pragi udeležil tudi naš koroški Janežič in z njim poznejši oče mnogih slovenskih zadrug Jožef Vošnjak. In ta dva moža sta na Češkem dobila neposredno pobudo za ustanovitev takih ustanov samopomoči tudi med našim koroškim ljudstvom.
Že takoj po povratku v domovino je dr. Jože Vošnjak napisal članek o pomenu teh ustanov na Češkem in Mohorjev koledarček za leto 1872 prinaša potem drugi članek, ki poziva vse narodnjake na ustanavljanje takih hranilnic in posojilnic. In čudo: na dopustu v svojem rojstnem kra)u se nahajajoči dr. Valentin Janežič iz Leš je prvi izmed vseh, ki čuti in sliši ta klic in se mu aktivno odzove.
V poletnih dneh 1872 se zberejo v šentjakobski občini domačini, da ustanovijo prvo Hranilnico in posojilnico Šentjakobsko v Rožu in 5. 9. 1872 je že deželna oblast potrdila pravila ustanovljenega društva, ki niti ni moglo še dati sebi formo zadruge, ker v tedanji stari Avstriji zadružnega zakona sploh še poznali niso, kajti šele aprila 1873 je avstrijski parlament sklenil zadružni zakon. Od 36 podpisov, katere je naš ustanovitelj in pobudnik dr. Valentin Janežič zbral na ustanovni listini, jih je več kot polovica še takih, ki so zaznamovani samo s križem, ker niso znali pisati, ne citati. In vendar so ti možje ustanovili prvo kreditno zadrugo na Koroškem, prvo kreditno zadrugo Slovencev in prvo kmečko kreditno zadrugo na ozemlju današnje in bivše Avstrije!
Dragi rojaki, ne bom dolgo razpravljal o pomenu te zadruge. 90 let obstoja je doživela in to je potrdilo njenega pomena že samo na sebi. V teh 90 letih pa se je ob njej zbralo lepo število nadaljnjih 31 slovenskih zadrug, na Koroškem pa močno število 128 zadrug. Če danes po tolikih letih od ustanovitve te naše zadruge pregledamo glavno zgodovino teh naših ljudskih ustanov samopomoči, potem lahko s ponosom ugotavljamo, da so svojo jim zamišljeno in zadano nalogo izpolnjevale z velikim uspehom in s priznanjem, ki ga jim je izrekla zgodovina. Dve svetovni vojni in hudo zatiranje med drugo svetovno vojno, ko je večina teh zadrug zgubila svoje ime in svojo eksistenco, pa kljub temu danes praznujemo 90-letnico prve teh zadrug.
Koroški Slovenci, posebno zadružniki, se zato danes hvaležno klanjamo spominu pobudnika te zadruge in spominu vseh njegovih vrstnikov, ki so nam jo podarili. Dr. "Valentin Janežič, vaš in naš šentjakobski rojak, bi danes oz. v letošnjem letu praznoval 130-let-nico svojega rojstva. A ne samo to, tudi 30-letnico njegove smrti smo obhajali tiho, ne da bi se kdo izmed nas tega spominjal na sam dan obletnice, kajti tiho in nepoznan je ta veliki mož 29. januarja 1912 v Celovcu zatisnil oči in počiva v komaj 'se poznanem grobu na centralnem pokopališču v bližini Celovca, v Annabichlu.
Ali je to simbol, dragi slovenski zadružniki, simbol tihega skromnega in požrtvo-
Le še dober teden nas loči od dneva, ko bomo avstrijski volivci spet šli na volišče, da oddamo svoj glas za eno izmed strank, ki so postavile kandidate za novi parlament. Zato tudi volilna borba že dosega svoj višek in postaja v mnogih primerih skoraj že odvratna.
Najhujši boj se razumljivo odvija med o-bema velikima strankama, katerih dosedanje razmerje v parlamentu (OVP 79, SPO 78 mandatov) jasno kaže. da gre pri teh volitvah za zelo važno odločitev. Posebno važno še zato, ker prihajajo v OVP vedno bolj do veljave tisti krogi, ki jim sodelovanje z »rdečo« SPO ne gre več v račun, marveč bi hoteli dosedanje uspešno sodelovanje zamenjati za »nacionalno enotnost« in zato čedalje pogosteje škilijo še bolj na desno — proti FPO. Kaj bi pomenil tak premik na desno za bodoči razvoj Avstrije, ni treba posebej tolmačiti, saj je splošno znano, kdo in kaj so ljudje, ki so se po drugi svetovni vojni' po nekaj letih sramežljivega zatišja spet pojavili na politični pozornici kot tako ime-
valnega ali zato nič manj pomembnega in važnega dela našega zadružništva? Naj bi tudi naši sedanji zadružniki ne polagali važnosti na priznanje in pohvalo. Naj bi bili možje, ki smo jim danes izkazali hvaležnost z odkritjem skromnega spomenika, zgled nam vsem, da bi vztrajali na poti tudi še naprej, da bomo z uspehi in novim delom slavili stoletnico šentjakobske posojilnice In mnoge lepe obletnice drugih naših zadrug!
novana skrajna desnica, katera prav nič ne prikriva, kam jo vleče srce in »krvno sorodstvo«.
To »sorodstvo« pa rodi sadove tudi že pr' OVP, o kateri je slišati, da Je v sedanji volilni borbi deležna izdatne pomoči celo od Adenauerjeve stranke. Vendar ljudje nikakor niso navdušeni nad propagandnimi vozovi, hi jih je OVP dobila od zahodnonemške CDU, zato OVP-jevski propagand:sti očitno zgubi; a jo živce in se proti svojim nasprotnikom poslužujejo tudi sredstev, ki so njim samim in njihovi lastni stranki najbolj v škodo. Posebno značilen primer OVP-jevskega bumeranga je poskus, da bi z bodečo žico prikazala napredne stranke kot sile zatiranja in mašil ta, toda je pri tem pozabila staro resnico: Naj se ne izpostavlja soncu, kdor ima maslo na glavi! Ta edino pravilni in zasluženi odgovor e dal OVP tudi zunanji minister dr. Kreisky, ko je na nedavnih zborovanjih na Koroškem na konkretnih primerih dokazal, da so številni vedrimi predstavniki današnje OVP bili na merodajnih položajih že v predvojni Vaterlandische Front, katera je dejansko v krvi zadušila svobodo in demokracijo ter Avstrijo pripeljala na rob prepada, v katerega jo je dokončno pahnil nacizem.
Za volivce izbira tore| ne bo težka: ali zn sile napredka In s tem za ohranitev neodvisne in nevtralne Avstrije, ali za desnico, kjer pa prozi nevarnost, da postane Avstrija snet nesvobodna, odvisna od pro-slule „velike domovine". Zato pa odločitev ne bo težka tudi za koroške Slovence, ki bomo glasovali za listo 2 — Socialistično stranko Avstrije!
Ansprache des LR Hans Sima
Darf ich vorerst dem veranstaitenden Verband der siowenischen Genossenschaficn Kdrntens fur die Einla-dung zu der hcutigen Veranstaltung Dank sagen. Es Ist nichf sehr leichl gev/esen, dieser Einladung Folge zu leisfen, weil wir bckannflich in diesen Tagen sehr um-fangreiche Aufgaben als politische Funktiontire zu be-wtiltigen haben. Trofzdem habe ich dieser Einladung gern Folge goleistef, schon wegen der Einmaiigkeit des Anlasses dieser Veranstaltung. Ich habe auch die Auf-gabc, Ihncn die herzlichsten Griifje des Landeshaupt-mannes von Karnfen Ferdinand Wedenig zu Ubermilfeln, der leider nichf in der Lage ist, heufe an ihrer grofi* artigen Veranstaltung teilnehmen zu ktinnen.
90 Jahre Bestand der ersten bauerlicher* Kreditgenos-senschctt ft:4erreJ«;hs beweise« die r.tsach* de Aufge-schlosl.nh. * unsere. slowenischen Luttdsleuit i'arf icb ihnen aus diesem Anlafj namens des Landes Karnten die herzlichsten Gl0ckwi)nsche ubermitteln. Es is! dami! fUr jedermann unter Beweis gestellt, dah die Einsicht Uber die Bedeutung genossenschafflicher Selbsihilfe im Lande Karnten und gerade in diesem Landesteil sehr alf Ist und dah sich somanche daran ein Beispiel nchmen ktin-nen. Gerade die Grundsctze, von denen sich Ihre Vor-ganger und die alten unfer Ihnen leiten liefjen und die ihre Nachfolger und die heutige Generation aufrechl erhalfen haben, trofz der grofjen und schwierigen Ver-haltnisse, die wir zu 0berwinden hatfen, beweisen, dah man Uber das Zusammensfehen, Uber das ZurUckstellen des Trennenden und das Voransfellen des Gemcinsamen in der Lage ist, vorwarts zu kommen und eine bessere und eine friedlichere Zukunft sich und der Gcmeinschaft zu sichern und zu bauen.
Von diesen Grundstitzen lafjt sich auch die Ktirnfnet Landcspolitik in den Jahren seit dem zweifen Welfkrieg leiten. Die Grundstifze unserer Landcspolitik — kurz zusammengefah! — sind: soziale Sichcrheit zu vermifteln, dem kulturellen Fortschritt zu dienen und unsere Wirt-schaftskraft zu sttirken. Hiezu ist — und das mOssen wir erkennen und dazu mUssen wir uns bekennen — ober-stes Gcbot, den sozialen und den nationalen Frieden im Lande zu erhalten und zu sichern. Das einvernehm-liche Zusammenlebcn aller Ktirntner wcrkfatigen Men-schen ist hiefUr oberstes Gebot und besondere Vor-aussetzung. Dem wollen wir uns auch weiterhin mit aller Kraft widmen und alles tun, um der Unduldsamkeit der Vergangenheif und jeglichem Chauvinismus in unserem Lande entgegenzufreten, denn dies sind die Krtifte, die letzten Endes unser Land an den Rand cines Ab-grundes gefOhrt haben. Es gilt auch weiterhin unseren heimatverbundenen Mneschen diese Zeit, die Not, Krieg und Heimatlosigkeif herbeigefOhrt hat, in Zukunft zu ersparen. Wir woilcn a!so die Wunden der Vergangenheif durch unser gemeinsames BemOhen schliefjen.
Es gilt, den Ktirntnern den so lange vorenthaltenen vollen Anfeil am wirtschcftlichen Aufstieg zu erschliefjen und den vollen Anteil an der Konjunktur, die wir heute erleben, auch fOr unser Land und alle Gebiete unseres Landes zu sichern. Dies ist — und das mtichte ich noch hinzufUgen — meine besondere Aufgcbc in der Ktirntner Landespolitik. Unser Besfreben ist, alle positiven Krtifte, ob sie in der Gemeinwirtschaft, in genossenschaftlichen Organisafionen oder auf der privatvrirfschaftlichcn Ebene ttitig sind, zum Wohle aller und damit zum Vorfeil des Einzelnen zusammenzufOhren.
Abschliehend sei festgeslellt, dah Ihr Wirken in Ihrer alten und, v/ie ich glaube, immer jungen Organisation fOr viele Vorbild sein kann. Unser gemeinsames Wirken, unsere gemeinsame Arbeit wird auch zukOnftig — dessen bin ich gewih — von Erfolg begleifet sein. Ich w0nsche Ihrer Organisation, ich wUnsche Ihren Funktiontiren und Mitgliedern bestes Gelingen auf allen Gebieten auch fernerhin. Das dient uns allen und das dient auch unserer Heimat Ktirnfen.
Tudi Slovenija bo dobila novo ustavo
Clsn 123 m/3 usti/3 dalom: Saiialistična republika „skrbi za razvoj narodnih manjšin in za varstvo njihovih pravic”
Kakor pred nekaj tedni v Zvezni ljudski skupčini FLR Jugoslavije, tako je bila prejšnji teden tudi v Ljudski skupščini LR Slovenije razprava o novi ustavi. Referat o osnutku ustave Socialistične republike Slovenije je imel predsednik republiške ustavne komisije Miha Marinko, ki je nakazal najvažnejše momente, ki jih je komisija upoštevala pri sestavljanju osnutka nove republiške ustave in podčrtal smisel najpomembnejših določil tega osnutka. Nato pa je Ljudska skupščina skrejela sklep, s katerim daje predloženi osnutek ustave Socialistične republike Slovenije v javno razpravo, vse občane ter politične in družbene činitelje pa je pozvala, da se z osnutkom nove ustave podrobno seznanijo, ga proučijo in o njem povedo svoja mnenja, predloge in pobude ter tako prispevajo k oblikovanju dokončnega predloga ustave Socialistične republike Slovenije.
Upoštevajoč dejstvo, da živijo na ozemlju Slovenije tudi pripadniki drugih narodnosti, vsebuje nova ustava, kot je bila v osnutku predložena javnosti v razpravo, posebna določila, ki zagotavljajo popolno enakopravnost tud’ narodnih manjšin. Da omenimo le najvažne ša tozadevna določila:
V	8. členu je rečeno: Občan ima pravico svobodnega izražanja svoj-e narodnosti in narodne kulture in svobodne rabe svojega jezika. Vsak ima pravico, da se v postopku pred organi in organizacijami poslužuje svojega jezika in da ga organ, ki vodi postopek, v njegovem jeziku seznani z gradivom in svojim delom. Neznanje slovenščine ne more nikogar ovirati pri obrambi in uresničevanju njegovih pravic.
V	10. členu se glasi: Narodnostnim manjšinam zagotavlja Socialistična republika Slovenija enakopravnost ter vsestranski razvoj in napredek. Narodnostnim manjšinam je zajamčena pravica, da svobodno uporabljajo svoj jezik. Izražajo in razvijajo svojo kulturo in ustanavljajo ustanove, ki jim zagotavljajo te pravice.
V	11. členu pa je poudarjeno: Z zakonom določeni narodnostno mešani območji, na katerih živita poleg slovenskega prebivalstva tudi italijanska oziroma madžarska narodna manjšina, sta dvojezični območji. Na narodnostno mešanih območjih sta oba jezika enakopravna. Vsi prebivalci na teh območjih imajo enako pravico do uporabe svojega jezika v vsem javnem in družbenem življenju, v upravnih In sodnih postopkih in izobraževanju. Javni napisi, imena krajev, javni dokumenti in poslovanje upravnih ter sodnih organov je na teh območjih dvojezično. Socialistična republika Slovenija skrbi za r a z v 6 ] dvojezičnega in manjšinskega šolstva, tiska, radia in kulturno-prosvetne dejavnosti na narodnostno mešanem območju in zagotavlja v ta namen potrebno pomoč.
Na podlagi teh jasnih ustavnih določil je predsednik republiške ustavne komisije Miha Marinko v svojem referatu tudi posebej poudaril skrb za narodne manjšine in v tej zvezi dejal:
Poleg ustavne pravice, ki zagotavlja vsakomur, da neznanje jezika ne sme biti ovira za obrambo njegovih pravic, osnutek ustave posebej zagotavlja pravice pripadnikov drugih narodov Jugoslavije v Sloveniji glede izobraževanja in kulturnega u-dejstvovanja. Pri urejanju manjšinskega vprašanja v naši republiki izhajamo iz načelnega stališča, ki v manjšinskih narodnostih gleda element zbllževa-n | a ljudi in narodov, element bogatenja kulture in človeškega sožitja. Osnutek zato ne uveljavlja samo načelno, da e dolžnost republike skrbeti za enakopravnost in vsestranski razvoj ter napredek manjšin, ampak tudi konkretno opredeljuje položaj madžarske in italijanske manjšine. Določa status narodnostno mešanih območij, dolo-
ča obvezno skrb republike za razvoj dvojezičnega in manjšinskega šolstva in za vse tiste, predvsem kulturne institucije, ki so
Volitve v državni zbor so brez dvoma velika lin važna odločitev za vse, kajti ni vseeno, kdo bo usmerjal državno politiko in s tem gospodarske, socialne, kulturne, skratka družbene pogoje državljanov.
Iz polpretekle zgodovine avstrijske republike bi se morali učiti. V prvi avstrijski republiki so vedno bolj osvajali oblast predhodniki današnje OVP in FPO, socialisti so bili iz vlade izključeni. Kam je ta poiliiiika vodita, ne more in ne sme biti pozabljeno'. V spominu so časi ogromne brezposelnosti delavskih množic lin s tem povezana tudi obupna stiska srednjega in malega kmeta, ker svojih pridelkov nista mogla spraviti v denar, ker najštevilnejši konzumen! si ni mogel nič privoščiti. Oba, kmeta in delavca, so spravili oni, ki zdaj ob volitvah spet obetajo raj na zemlji, na rob propada, na kmečkih domovih je prepogosto pel biriški boben. Končno so takratni politiki tudi upropastiti državo z vsemi bridkimi in žalostnimi posledicami. Vladali so mogotci, veleimdustridlci in vele-agraroi.
Razliko med prej -»n danes je stvarno in objektivna razložil tudi deželni glavar 'in deželni zaupnik socialistične stranke na množičnem volilnem zborovanju v spodnjem kraju naše dežele v govoru, ki so ga z odobravanjem poslušali volivai delavci ter srednji lin mali kmetje Obeh deželnih jezikov. Prepričevalno je govornik dokazal, da so se eksistenčne razmere vseh bistveno izboljšale z aktivnim močnim vplivom socialistov v vladi, kar so neizpodbitna dejstva.
Nadalje je med drugim naglasil, da mora biti osebna svoboda človeka nedeljena
V nedeljo bodo v Trstu volitve v občinski svet, od katerih izida bo v veliki meri tudi odvisno, kako se bodo v bodoče odvijali odnosi tržaške občine do tamkajšnjih Slovencev. »Primorski dnevnik« — osrednje glasilo Slovencev v Italiji — je objavil v eni zadnjih številk daljši članek, v katerem karakterizora posamezne stranke in zlasti njihov odnos do narodnostnega vprašanja ter na podlagi teh ocen ugotavlja, da so slovenski volivci pred zelo važno odločitvijo.
Po pisanju omenjenega li9ta pridejo za Slovence v poštev le tri liste: poleg tako imenovane »Skupne slovenske liste« še listi Socialistične stranke Italije in Komunistične partije Italije, ki obe se v svojih programih odločno zavzemata za enakopravnost Slovencev. O »Skupni slovenski listi« Primorski
nujna podlaga kulturnega in vsestranskega razvoja manjšin. Jezik in narodnost, tako kot rasa, spol ali vera, ne moreta biti nikakršna ovira za uživanje vseh pravic človeka in občana. Kot vemo, te pravice daleč presegajo vse klasične pravice državljana, saj postavljajo človeka kot svobodnega upravljalca svojih zadev. Poleg tega temeljnega načela pa uveljavlja ustava še posebno zaščito manjšine kot celote in s tem tudi daleč presega in ne le obsega vsa mednarodna določila o zaščiti manjšin.
osiROKerosvecu
DUNAJ. — Kakor smo v našem listu že poročali, sta se Avstrija in Italija sporazumeli za nove razgovore o Južni Tirolski. Sestanek zunanjih ministrov obeh držav je bil predviden za 7. in 8. novembra v Salzburgu, vendar je Italija v zadnjem trenutku odpovedala, ker je vztrajanje Avstrije na sodelovanju zastopnikov tirolske deželne vlade dalo „nov značaj” srečanju vladnih predstavnikov Avstrije in Italije.
WASHINGTON. — Ameriški predsednik Kennedy je prejšnji teden spet uvedel blokado proti Kubi, čeprav se je Sovjetska zveza držala sporazuma o ukinitvi svojih oporišč na Kubi. Medtem se na Kubi in tudi v Združenih narodih nadaljujejo pogajanja za končno rešitev tako imenovanega kubanskega vprašanja in se podpredsednik sovjetske vlade Mikojan niti ni udeležil pogreba svo\e žene, marveč je nadaljeval svoje razgovore $ kubanskim predsednikom Castrom. Na drugi stranr p« je Amerika s svojo ponovno blokado pokazala, da ji očitno ni za mirno rešitev spora, ki je nastal okoli kube.
NEW DELHI. — Obmejni spor	Indijo LR Ki-
tajsko, ki je privedel že do prave vojne med obema državama, vzbuja veliko zaskrbljenost širom po svetu. Predvsem obstoja nevarnost, da se indij-sko-kitajski konflikt ne bi razširil še na druge države, kajti Amerika in še nekatere zahodne dežele so se že v toliko vmešale, da nudijo Indiji vojaško pomoč, kar bi nekega dne lahko privedlo do podobne akcije tudi na drugi strani. Sovjetska zveza je pozvala obe državi, naj se boji na in-dijsko-kitajski meji takoj končajo brez predhodnih pogojev, medtem ko zastopa Indija stališče, da bo za prekinitev ognja in za pogajanja pripraljena šele po umiku kitajskih čet na položaje, ki so jih le-te zavzemale pred oboroženim spopadom.
ALŽIR. — Predsednik alžirske vlade Ben Bela je na nedavni tiskovni konferenci obširno zavzel stališče do vprašanja Kube. Dejal je, da je kubanska revolucija pomembno gibanje, kajti kubanska vlada izraža voljo kubanskih množic. Alžirija bo ostala — je poudaril Ben Bela — zvesta svoji iz-venblokovski politiki in ne bo dovolila nobeni državi, ne glede na njeno bogastvo in moč, da bi ji diktirala, naj opusti politiko prijateljstva in simpatije do kubanske revolucije. Hkrati je alžirski premier tudi izjavil, da Alžirija ne bo dovolila Franciji opravljati atomske poskuse v Sahari, kajti „Alžirija je proti vsem poskusom in sodi, da so nevarni za vse človeštvo.”
PARIZ. — Medtem ko se je predsednik Francije de Gaulle očitno že sprijaznil z .večino”, ki jo je dobil na nedavnem referendumu o spremembi ustave, in je odločen tudi naprej voditi krmilo Francije, pa je predsednik francoskega senata Gaston Monerville poslal predsedniku Ustavnega sveta Francije pismo, v katerem zahteva, naj Ustavni svet objavi izjavo, da nedavni referendum ni bil v skladu z ustavo. Mnogo bolj odločilno besedo o bodoči usodi Francije pa bodo nedvomno izrekli francoski volivci sami, ko bodo 18. in 25. novembra volili novo skupščino.
LUSAKA. — Na podlagi sklepa brifonskega generalnega guvernerja bodo v Severni Rodeziji ustanovili .začasno vlado”, v kateri bodo le funkcionarji kolonialnih oblasti. Ta svoj sklep je britanski guverner obrazložil s tem, da v prvem delu parlamentarnih volitev, ki so bile 3. oktobra letos, nobeni stranki ni uspelo dobiti potrebne večine. Združena federalna stranka priseljenske vlade We-lenskega je dobila namreč le 15 mest. Združena nacionalna stranka neodvisnosti Kennetha Kaunde 14, Afriški nacionalni kongres pa 5 poslanskih mest. Ostalih 11 poslancev bodo volili šele v začetku decembra, ker v nekaterih volilnih okrožjih v prvi fazi volitev niso bile izpolnjene zelo zapletene določbe volilnega sistema, preračunane na to, da s čim več ovirami onemogoči afriško večino.
TUNIS. — Proti sedanjemu režimu v južni Afriki, kjer velja kot temeljni zakon rasna diskriminacija, se je izreklo že nešteto demokratičnih organizacij in osebnosti širom sveta. Mnogi so zahtevali, da je treba proti Južni Afriki uvesti stroge ukrepe in tamkajšnji režim s tem prisiliti, da bo spremenil svoj nedemokratični odnos do domačega prebivalstva. Temu pozivu se je pred dnevi odzvala tudi konferenca Mednarodne organizacije za prehrano ia kmetijstvo (FAO), ki na svojem zasedanju v Tunisu obravnava afriške probleme. Z veliko večino so namreč sprejeli resolucijo o izključitvi Južne Afrike s te konference. Proti resoluciji sta poleg Južne Afrike glasovala edinole zastopnika Francije in Velike Britanije, torej držav, ki zaradi svoje kolonialne politike tudi sami nimata čiste vesti
MOSKVA. — Z umetnega satelita, ki kroži okoli Zemlje, so sovjetski znanstveniki in tehniki prejšnji teden izstrelili v smeri proti Marsu kozmično raketo, na katere krovu je avtomatska postaja z imenom .Mars 1". Polet 893,5 kg težke avtomatske postaje proli Marsu bo trajal nad sedem mesecev, kajti razdalja tega planeta od Zemlje se giblje med
56,300.000	do 101,400.000 km. Naloge kozmične rakete .Mars 1” so naslednje: 1. dolgo opazovanje kozmičnega prostora med letenjem proti Marsu; 2. navezava medplanetarnih radijskih komunikacij; 3. fotografirati Mars in oddajati slike po radiu na Zemljo. Pričakujejo, da bo sedanji sovjetski korak v vesolje odkril številne zanimivosti, predvsem pa naj bi pomagal rešiti uganko: Ali so na Marsu živa bitja)
SKOPLJE. — V bližini Kumanovega pri Skoplju je iztiril osebni vlak, ki vozi na progi Beograd—Skoplje. Pri nesreči je 24 oseb zgubilo življenje, večje število potnikov pa je bilo poškodovanih. — V Makedoniji je večdnevno deževje povzročilo večje poplave, med katerimi je bilo poškodovanih oziroma porušenih 150 stanovanjskih hiš, pa tudi številni gospodarski objekti so poplavljeni. Območje Dubrovnika pa je zajelo močno neurje z burjo, ki je povzročila za več milijonov dinarjev škode.
Skrb Jugoslavije za manjšine v praksi:
Dvojezičnost v javnem in družbenem življenju
v vseh krajih, kjer žive občani italijanske narodnosti
Pred nedavnim je bilo v Kopru posebno posvetovanje vodilnih predstavnikov reške-ga in koprskega okraja (to so okraji, kjer živi italijanska narodnostna man J iln a — op. ured.j ter predstavniki komisije za manjšinska vprašanja pri Glavnem odboru socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije in Hrvatske.
Na posvetovanju, ki je bilo vseskozi prežeto s skladnostjo in enotnostjo stališč in pogledov na obravnavano problematiko, so ob upoštevanju skupnih jugoslovanskih socialističnih načel v pogledu na narodnostne manjšine ugotovili potrebo po kar največji skladnosti v izvajanju teh načel v praksi v vseh treh okrajih, kjer živi italijanska narodnostna manjšina. V tem smislu je bilo tudi poudarjeno stališče, naj se postopoma, toda s še večjo doslednostjo uveljavlja v vseh okrajih oziroma območjih, kjer žive občani Italijanske narodnosti, dvojezičnost v vsem javnem in družbenem življenju.
Hkrati so na posvetovanju razpravljali o položaju in nekaterih problemih italijanskega manjšinskega šolstva, o dejavnosti italijanskih krožkov in njihove unije, o skrbi za usposabljanje in vključevanje občanov Italijanske narodnosti v družbeno-poiitično življenje In za njihov socialno-gospodarskl položaj nasploh in so bili s tem v zvezi sprejeti potrebni sklepi. Za praktično izvajanje teh sklepov bo v bodoče skrbela posebna skupna medokrajna koordinacijska komisija za manjšinska vprašan|a, ki se bo sestajala izmenoma v vseh treh okrajnih središčih.
Delavec in kmet imata skupne interese
Tržaški Slovenci in občinske volitve
ter poudaril spoštovanje vsakega k svoji narodnostni pripadnosti. Voditi je treba tudi pametno in sporazumno zunanjo politiko, kar je danes uspelo tudi v odnosih s sosedno Jugoslavijo. Politika miru in sprave pa seveda1 ne gre v račun desničarskim krogom, ki se spotikajo celo ob malem obmejnem prometu ter tudi glede gradnje predora pod Ljubeljskim vrhom.
Kar tiče odvračanje volivcev od socialistične stranke s trditvami o nevarnosti za vero, je krilatica, ki jii naseda le tisti, ki je duševno nesamostojen. Ženski, ki je Imela te pomisleke, je nekdaj govornik odgovoril: Ne bojte se, da bi vam vero vzeli, Kristus je bil tudi reven ter je z nami držal. K temu še pripomba, da je ugleden župnik dejal: Če bi „rdeči" ne hoditi v cerkev, bi bila cerkev prazna.
Socialistično gibanje je v stoletja trajajoči borbi nesporno doseglo 'lepe uspehe za delavce in delovne kmete. Delavce in kmete veže mnogo skupnega. Primerna življenjska raven delavca omogoča, da več in balje konzumiiira in kmet svoje pridelke laže prodaja, s svojim izkupičkom pa spet nabavlja industrijske in obrtne proizvode, kot sad dela dlani in uma delavca.
Gotovo je še mnogo nezadovoljivo rešenih vprašanj in zadev, ki jih bo treba v bodočnosti uresničevati. Močno zastopstvo socialistične stranke v vladi bo lahko ugoden razvoj pospeševalo po svojem znanem volilnem proglasu, v katerem je obljubljen tudi pravičen odnos da narodnih manjšin v. Avstriji. Koroški Slovenci, delavci in kmetje, bomo 18. novembra podprli socialistično stranko in glasovali za listo 2.
dnevnik ugotavlja, da le-ta v svojem volilnem programu sicer vsebuje vse slovenske zahteve, vendar v svojem okviru onemogoča enotnost vseih Slovencev, ker odklanja sodelovanje napredno usmerjenih. Tudi volilni program KPI v celoti in dosledno vključuje vse slovenske zahteve in je na komunistični listi v celoti 19 slovenskih kadidatov, od teh na tzglednih mestih štirje, ki so že doslej bili v občinskem svetu. Socialistična stranka v svojem programu odločno zahteva »'levi center« (to je sedanja vladna koalicija v Italiji — op. ured.) tudi za Trst. Pri tem igrajo odločilno vlogo prav zahteve v korist slovenske manjšine in PSI poudarja, da je uresničitev slovenskih narodnostnih zahtev osnovni pogoj za vsak resnični demokratični napredek. Tudi na socialistični listi je večje število slovenskih kandidatov.
Kakšna bo torej nova večina v tržaškem občinskem svetu, se sprašuje »Primorski dnevnik«. Ali bo dosedanja sredinska in gluha za zahteve Slovencev, ali bo šla na levo in pričela reševati pereča slovenska vpraša-nia? »Odgovor na to vprašanje je v znatni meri odvisen prvikrat prav od slovenskih volivcev.« Nekateri preroki namreč napovedujejo, da bo v novem občinskem svetu Trsta igral odločilno vlogo prav glas »Skupne slovenske liste« in bo torej od nje odvisno, ali bo v tem primeru postavila kot pogoj za sodelovanje Izpolnitev osnovnih slovenskih zahtev, ali pa bo klonila pod pritiskom krščanskih demokratov in cerkvene hierarhije, kot so v preteklosti klonili zastopniki njene predhodnike »Lipe«, ki so v odločilnih trenutkih glasovali za krščanske demokrate.
Ob koncu pravi »Primorski dnevnik«: Slovenci volite za tiste liste in zlasti za tiste kandidate, ki so s svojim deslom dokazali, da bodo najbolje ščitili narodne koristi slovenske manjšine, ki se bodo borili za vsestranski socialni in gospodarski razvoj našega področja, ki bodo resnični! predstavniki slovenskega delavca, kmeta in izobraženca!

Spomenik padlim Avstrijcem v Ljubljani:
„Za mir med narodi”
Kakor smo v nosem listu že zadnjič na kratko poročali, je bil na Dan mrtvih 1. novembra na centralnem pokopališču v Ljubljani odkrit spomenik padlim Avstrijcem v drugi svetovni vojni, ki ga je postavilo Društvo za gospodarsko in kulturno sodelovanje med Avstrijo in Jugoslavijo. Spominske svečanosti so se udeležili visoki predstavniki Avstrije, med njimi koroški deželni glavar Ferdinand Wedenig s soprogo, prvi namestnik štajerskega deželnega glavarja Fritz Matzner, drugi predsednik štajerskega deželnega zbora Karl Brunner, graški župan Gustav Scherbaum in drugi ter kot zastopniki LR Slovenije podpredsednik Izvršnega sveta LRS dr. Joža Vilfan, član Izvršnega sveta LRS Mitja Ribičič, predsednik Mestnega sveta Ljubljana inž. Marjan Tepina, častni predsednik Rdečega križa Slovenije Josip Jeras in podpredsednik Društva LRS za Združene narode dr. Slavko Zore.
V okviru svečanosti sta spregovorila namestnik štajerskega deželnega glavarja in podpredsednik Društva za gospodarsko in kulturno sodelovanje med Avstrijo in Jugoslavijo Fritz Matzner ter predsednik Mestnega sveta Ljubljana ,inž. Marjan Tepina. Namestnik deželnega glavarja Malzner je v svojem govoru, ki ga objavljamo v originalnem nemškem besedilu, dejal:
Im Namen der Osterreichisch-jugoslawi-sdhen Gesellschaft zur Forderung der w.irt-schaftliicben und kultu reli en Beziehungen gebe ich der g roden Freude und Ehre Ausdruck, dad Vertreter der Regierung der Volksrepub-lik Slosvenien zur unserer Friedensfeier und Ehrung der osterrochischen Toten im zweiten Weltkrieg erschienen sind. Wir danken dafur aus voMern Herzen. Wir gruden auch alle zu dieser Feier Brschienenen.
Gleich so danken wir den nach Ljubljana gekommenen Vertretetn vieler osterreichischer Landesregierungen, die auch in hochherziger Weise die Kosten fiir die Errichtung dieser Mahn- und Gedachtnisstatte getragen haben.
Zur gleichan Stunde w"ird am Grazer Zen-tralfriedhof bei dem var genau einem Jahr
enthiillten internationalen Mahnmal, das von jugoslavvischen und osterreichischen Organisa-tionen gameinsam erriehtet wurde, eine Ge-denk- und Friedensfeier abgehalten. Unter diesem Mahnmal in Graz liegen 1250 jugo-slawische Freiheitskampfer und erschossene Geisel, Opfer aus der alle Menschlichkeit schdndenden NS-Zelt. Es Fegen dort auch ca 900 meist grausam getotete Dsterreicher, junge und alte Manner und Frauen. Auch fanden dort ca 400 gewaltsam getotete Tsche-chen, Russen, Polen, Ungann, Italiener, Deutsche, Franzosen, Englander, Griechen und Is-raeLis ihre letzte Ruhestatt.
Dafi wiir Dsterreicher uns nun auf jugo-s’lawischem Boden vor unseren in jugoslawi-scher Erde ruhenden osterreichischen Toten vema:gen dtirfen, danken wir vor allem der jugoslawiischen Bundesregierung, svelche die Zustimmiung zur Errichtung dieser osterreichischen Gedenkstatte gegeben und damit elne grofje freund-nachbarliche Friedenslat ge-sefzt hat.
In dieser Geisteshaltung haben wir auch das Denkmal geformt. Der Sockel zeugt von unserer Verebrung fiir die Toten des zsveiten
Spomenik, ki no 14 m visokem marmornem bloku nosi napis .Dem Vblkerfrieden, 1941— 1945, den toten Osterreichem" ter avstrijski državni grb In grbe zveznih dežel, v ospredju pa 3 m visok bronast kip, je delo graikega umetnika Wolfganga Skale.
Svečanosti ob odkritju spomenika v Ljubljani so se u-deležili tudi korofki deželni glavar Ferdinand Wedenig s soprogo (desno) in namestnik Štajerskega deželnega glavarja Fritz Matzner (levo).
Weltkrieges. Er g bt auch die Liebe zu unserer Heimat durch deren Symbole wider und aus Trauer und Liebe steigt die Sehnsuchf nach einem immerwdhrenden Volkerfrieden auf der Erde. Ganz slark soli der Mensch auf dem Sockel die Ablehnung der Gewa!t zur Unterjochung der schwacheren, der klei-neren Nationen versinnbildlichen.
Darum laSt uns die Felder bebauen und Brot schaffen, nicht nur fiir unser Volk, son-dern fiir alle noch hungemden Volker!
Laik uns Krafnverke bauen, unsere Industrie fordern, Waren zur Verbesserung des taglichen Lebens erzeugen, wieder nicht nur fiir uns, sondem auch fiir alle jetzt selbstan-dig gewordenen, aber noch armen Volker!
Lafit uns wetteifern in der Verbreitung und Vermehruing unserer hohen Kulturschatze auf der ganzen Brde! Befreien wir die Volker von Furcht und Not! Nie wieder Krieg! Frieden zwischen allen Volkern!
Mit diesen weltweiten Wiinschen enthiille ich die OSTERREICHISCHE GEDENKSTATTE.
Predsednik Mestnega sveta Ljubljana inž. Tepina pa je ob tej priložnosti poudaril:
Prisostvujemo odkritju nagrobnega spomenika padlim Avstrijcem, žrtvam pretekle svetovne vojne, ki ga je postavilo Društvo za kulturno in gospodarsko sodelovanje med Avstrijo In Jugoslavijo. Naj najprej pozdravim ugledne obiskovalce iz sosedne Avstrije, potem pa mi dovolite, da izrazim nekaj misli o tem, kakšen značaj pripisujemo našemu srečanju ob tem spomeniku.
Kakor vselej, kadar zapisujemo ali zaznamujemo dogodke in posledice vojn, se tudi tokrat ne moremo izogniti temu, da se ne bi hkrati spominjali vseh njihovih vzrokov, tokov in posledic. Danes, na tradicionalni Dan mrtvih, pa se še posebej spominjamo vseh žrtev in težkih usod, ki jih vojne puščajo za seboj. V vseh ljudstvih je globoko zakoreninjen občutek spoštovanja do vseh ljudi, ki so padli kot žrtve vojne vihre In goreča želja, da se vojna ne bi nikdar več ponovila.
Še več, pretekla svetovna vojna Je mnoge ljudi naučila obsojati vojno in jih napotila v vrste borcev za pogoje trajnega miru in sodelovanja med narodi in državami. Mnoge nove države so sprejele načela
o miroljubnem reševanju mednarodnih sporov, o spoštovanju suverenosti drugih narodov, o nevmešavanju v notranje zadeve drugih držav in pomoči gospodarsko nerazvitim državam, kot temeljna načela svoje zunanje polit' ke.
Sosedna Avstrija je na svoj način doživela in preživela temno dobo nemškega nacizma in druge svetovne vojne, ki jo je ta povzročil. Čeprav zvesta načelom nevtralnosti je postala leta 1938 plen tedaj še močnega nemškega vojnega stroja. Ta je na svojem osvajalnem pohodu zajel in nosil s seboj mnoge u-sode nepripravljenih ljudi, ki niiso znali predvidevati in doumeti, kakšnega zla je sposoben fašizem in da to zlo v izbiri sredstev nasilja ne prizanašata niti rstemu, ki ga hoče podjarmiti, niti tistemu, ki ga vodi s seboj. Njihovi grobovi širom sveta so nema obsodba vojne in fašizma ter vsake oblike nasilja za reševanje sporov med ljudmi In narodi.
Na spomeniku, ob katerem stojimo, čitamo besede: »Za mir med narodi«, statua ob spomeniku pa lomi meč kot simbol za vsatcrsno sredstvo nasilja. Te besede pričajo,' da so tudi pobudniki postavitve tega spomenika hoteli povedati več kot izraziti sočustvovanje s svojci padlih in počastiti spomin mrtvih rojakov, vojnih žrtev. Obsodili so vojno, Izrazili so svojo voljo in pripravljenost, gojiti miroljubne od noša je z vsemi narodi, k) to sami žele.
Kljub težkim preizkušnjam pretekle vojne, kljub poznavanju okolnosti ki govore o tem, da bi bila nova vojna še mnogo straš-nejša od pretekle, ni prenehala oboroževalna tekma in niso prenehali pojavi vojnega pritiska kot sredstva za reševanje meddržavnih nesoglasij in za zastraševanje narodov, ki se bore za svojo svobodo in neodvisnost. Gotovo je v takih časih vsaka beseda in vsako dejanje, ki obsoja vojno in nasilje ter goji tako zvestobo do svoje svobode in neodvisnosti ikot načelo miroljubnega sožitja med narodi, vredno vse pozornosti, priznanja in sodelovanja.
Naj izrazim prepričanje, da so nas vse le
take misli in razlogi privedli k temu spomeniku, a tudi želja, da bi nas take misli vcdile tudi v vseh naših bodočih sosedskih odnošajih.
Kapitalne družbe in inozemski kapital v avstrijskem gospodarstvu
Da ima inozemski kapital tudi družbe z omejenim jamstvom pod kontrolo, pa ne sledi le iz tega, temveč tudi iz dejstva, da morejo republika, zvezne dežele in občine svoj vpliv v polni meri izvajati le v 21 družbah in da so v celoti udeležene le na 36 družbah.
Vpliv Inozemskega kapitala v
avstrijskih kapitalnih družbah
Inozemski kapital je z 2,9 milijardami šilingov udeležen na 140 akcijskih družbah, katerih osnovni kapital znaša 4,6 milijarde šilingov. Od tega je 48 akcijskih družb popolnoma inozemska posest, pri 17 nadaljnjih družbah pa ima kvalificirano večino. Če k temu prištejemo še 21 družb, kjer ima inozemski kapital navadno večino, potem pridemo do zaključka, da stoji 86 akcijskih družb z 2,83 milijardami šilingov osnovnega kapitala pod inozemsko kontrolo.
Poleg tega je inozemski kapital — kakor že rečeno — udeležen z 1,34 milijarde šilingov ali 86 °/o vsega osnovnega kapitala na 193 družbah z omejenim jamstvom. V 151 družbah z 1,36 milijarde šilingov osnovnega kapitala ima absolutno
večino, v 98 pa je naložen sploh samo inozemski kapital (1,03 milijarde šilingov). S svojo nosredno udeležbo pa inozemski kapital lahko vpliva še na 34 družb z omejenim jamstvom, na katerem je udeležen s 47 °/o, in na 28 akcijskih družb, kjer je udeležen s 45 °/o.
Razčlemba neposredne udeležbe inozemskega kapitala na kapitalnih družbah v Avstriji kaže, da so na 2,9 milijarde šilingov pri akcijskih družbah /in z 1,3 milijarde šilingov pri družbah z omejenim jamstvom (v °/o) udeležene:
ZDA	na akcijskih druibah 34,1	na druibah z omejenim Jamstvom 14.3
Evropska gospodarska skupnost	28,0	51.3
Velika Britanija	20,1	4.«
Švica in Liechtenstein	11.0	19.7
druge države	0.8	10.1
Pri tem ne smemo prezreti, da je poleg tega inozemski kapital močno udeležen tudi v zasebnih industrijskih podjetjih in v osebnih družbah (OHG, KG) zlasti na področju kemične, papirne in tekstilne indu-
strije. Zelo gotovo je, da inozemski vpliv na teh podjetjih in družbah enako narašča, kakor smo videli, da narašča v kapitalnih družbah.
Vzroki za to naraščanje so raznoliki. Tako je med drugim vrsta inozemskih podjetij obšla avstrijske zaščitne carine s tem, da so v Avstriji odprla svoje obrate. Ta ukrep jih je prišel cenejši kot pa izvoz svojih izdelkov v Avstrijo, ki je zahtevala carine. Druga pota za naselitev inozemskih podjetij so vodila preko začetnih servisnih postaj, ki pa so se kmalu razvile v montažna in proizvodna podjetja raznih sestavnih delov dotičnih strojev in naprav. Da je tudi razmeroma večji rezervar razpoložljive in deloma tudi cenejše delovne sile pripomogel k naraščanju števila inozemskih podjetij v naši državi, tudi nikakor ne smemo prezreti.
Celotnega vpliva inozemskega kapitala na avstrijsko gospodarstvo v danih pogojih rti mogoče ugotoviti, precej gotovo pa je, da privatni skriti kapital in investicije ne bodo manjše od kapitala in investicij ki jih izkazujejo kapitalne družbe. To trditev opravičujejo podatki o priznanih /in še obstoječih patentih v Avstriji po drugi svetovni vojni. Vsak v Avstriji priznan inozemski patent pomeni najmanj inozemsko udeležbo na proizvodnji, če že ne inozemsko proizvodnjo v celoti. V Avstriji pa
je bilo med letom 1948 in 1957 priznanih 19.272 inozemskih patentov, v letih 1958 in 1960 pa nadaljnih 13.327. Koncem septembra 1960 je b:Jo pri avstrijskem patentnem uradu veljavnih 23.965 inozemskih patentov, to je 11.182 več, kot jih je bilo veljavnih pred drugo svetovno vojno koncem leta 1936.
Kapitalne družbe in avstrijske akcijske banke
Avstrijske akcijske banke so u-deležene na 101 akcijski družbi z 1,7 milijarde šilingov in na 20 družbah z omejenim jamstvom s 158 milijoni šilingov. Ta udeležba je zelo različna in kaže, da akcijske banke absolutno obvladajo 60 akcijskih družb ali okroglo osmino vseh akcijskih družb v državi. Manj zanimanja imajo akcijske banke na družbah z omejenim jamstvom. V podrobnem pa izgleda udeležba akcijskih bank na kapitalnih družbah tako-le:
udeležba
na akcijskih na druibah družbah	z o. ).
		«		•
				■N
	o	•	o	■o
	§ S	3 #	l 5»	3 *
50 do 100 •/#	52	49.9	5	44.0
do 50 «/o	41	24.8	11	24,7
100 •/.	8	100,0	4	100,0
Če nasplošno upoštevamo, da so akcijske banke udeležene na 20,5 %> akcijskih družb s komaj 7,8 °/o nominalnega kapitala in le na 5,3 °/o družb z omejenim jamstvom s komaj 5,5 °/o, skupno torej na nominalnem kapitalu kapitalnih družb komaj s 7,7 °/o, potem lahko nagibamo h temu, da njihova udeležba v kapitalnih družbah ne Igra posebne vloge. Tudi če gledamo njihovo posredno udeležbo na kapitalnih družbah, dobimo vtis, da je tudi ta udeležba le malenkostna. Ta posredna udeležba se namreč nanaša le na 30 akcijskih družb s 429 milijoni šilingov nominalnega kapitala in na 12 družb z omejenim jamstvom z okroglo 60 milijoni šilingov nominalnega kapitala. Če pa vendar upoštevamo, da se vse te udeležbe nanašajo le na koncern »Creditan-stalt-Bankverein«, ki ga sestavljata še Steyr-Daimler-Puch AG in Sem-perit AG, potem spoznamo, da na splošno sicer vpliv akcijskih bank v kapitalnih družbah res ni posebno velik, da pa ima Creditanstalt v avstrijski ključni industriji in s tem tudi v avstrijskem gospodarstvu kar veliko vlogo.
(Se nadaljuje)

Devetdesetletnica Hranilnice in posojilnice
v Št. Jakobu v Rožu
najstarejše slovenske hranilnice in hkrati najstarejše kmečke kreditne zadruge v Avstriji
V nedeljo je naša najsfarejša hranilnica in prva kmečka kreditna zadruga v Avstriji slavila devetdesetletnico svojega obstoja. Ob tej priložnosti je ob 11. uri dopoldan Zveza slovenskih zadrug v Celovcu odkrila ob Narodnem domu v Št. Jakobu spomenik pobudniku dr. Valentinu Janežiču in ustanoviteljem te hranilnice, popoldan pa je bila v veliki dvorani gostilne Antonič na Reki veličastna proslava in zadružno zborovanje, ki se ga je udeležilo daleč nad 500 koroških slovenskih zadružnikov.
Kot častni gostje so se jubilejne proslave udeležili: deželni svetnik Hans Sima s soprogo, generalni konzul Boris Trampuž s soprogo, podpredsednik Glavne zadružne zveze Slovenije Stane Petelin in zastopniki Okrajne zadružne zveze iz Kranja, namestnik direktorja Koroške Raiffeisenove zveze, dipl. trg. Kleinberger, zastopniki narodnih organizacij koroških Slovencev, zbornična svetnika Mirko Kumer in Hanzej Ogris, župan občine Št. Jakob v Rožu Janez K o -r e n z občinskimi odborniki ter predstavniki šentjakobske Raiff-eisencve hranilnice.
»Zadružništvo — steber našega gospodarstva”
Št. Jakob v Rožu se je preteklo nedeljo oblekel praznično. Trg pred poslopjem Narodnega doma je bil v avstrijskih zastavah ter v cvetju iiin zelenju. Nad vhodom v hranilniične prostore je bil napis, s katerega je v slovenskem in nemškem jeziku naijstarejša kmečka hranilnica pozdravljala vse, ki so se zbirali k proslavi njene devetdesetletnice. Levo od vhoda ob steni pa je bilo — pokrito z avstrijsko' zastavo — na marmornatem podstavku bronasto' doprsje dr. Valentina Janežiča, spomenik njemu in ustanoviteljem prve kmečke hranilnice v Avstriji.
Praznična pa je bila tudi sosedna vas Reka, kjer se je v Antoničevi dvorani odvijal popoldanski spored slavnostnega srečanja naših zadružnikov. Na pročelju dvorane je nad odrom visela velika slika dr. Valentina Janežiča; ob njegovi desni (je bila stika župnika Ražuna, ki je bil predsednik posojilnice do leta 1914 in pod katerega predsedstvom je bil zgrajen Narodni dom v Št. Jakobu; na ilevi pa slika Franca Majerja, pd. Ibavnika na Bistrici, ki je posojilnici predsedoval od leta 1914 do 1941 in ki jo je vodili skozi čase 2 vojn in svetovne gospodarske krize vse dotlej, ko jo je doletelo največje gorje likvidacije slovenskega zadružništva po domačih in tujih nacističnih nasilnežih. Tudi tu je bilo obilo zelenja, avstrijske zastave ter kat spoznanje iiin izpoved udeležencev napis „ Zadružništvo je steber našega gospodarstva".
K vsemu je še narava — kot bi se ob dviganju raket ognjemeta na predvečer zavedla, kaj se za ta dan spodobi po zadeževanemu tednu — olepšala dan slavja našega zadružnega jubileja s prijetnim jesenskim soncem in go ni skalila niti s kapljico dežja.
Proti enajsti uri se je na šentjakobskem trgu pričela zgrinjati velika množica zadružnikov in prijateljev našega zadružništva. Prišli so iz vseh krajev Koroške, kjer delujejo slovenske zadruge, zastopani so biti vsi sllojli iiin vse starosti našega ljudstva: stari koreniti kmečki očanci lin mladi podjetni kmetje, delavci obrtniki lin infeligenti, gospodinje lin mladina obeh spolov. Ta mogočna udeležba ni bila le dokaz zvestobe našega ljudstva narodnim in zadružnim idealom, bila je ludi dokaz globoke vere in trdnega prepričanja, da bi brez lastnih zadrug koroški Slovenci ne prestali trde in krule preteklosti tako, kot smo jo prestoli in da bodo tudi v bodeče naše zadruge ostale steber našega gospodarstva in narodnostnega razvoja.
In ko ije predsednik Zveze slovenskih zadrug v Celovcu Florijan Lapuš odkril spomenik dr. Valentinu Janežiču lin ustanoviteljem šentjakobske hranilitulce, je bilo, kakor da bi še na bronastem kipu zaigrale oči tega velikega moža v veselem
spoznanju, da njegovo pionirsko delo ni bilo zaman, da rod vnukov in pravnukov njegovih sovrstnikov še visoko dviga in spoštuje zastavo zadružništva in njegovih svetlih idealov.
Po odkritju spomenika se je množica zbrala v Antoničevi dvorani na Reki, jo napolnila do zadnjega kotička in zasedla še veliko dvorišče pred njo, s katerega je lahko sledila slavnostnemu sporedu velikega zadružnega zborovanja, ki sta ga začela za jubilantno posojilnico njen odbornik Jože Miklavčič, v Imenu Zveze slovenskih zadrug pa njen podpredsednik domačin Janko Čuden. Nato je jubitantna hranilnica pričela sprejemati vrsto ustmenih in pismenih čestitk zadružnih, občinskih in deželnih predstavnikov, ki jih v izvlečkih objavljamo na drugem mestu. Slavnostni govor, katerega vsebino prinašamo na prvi strani, je imel podpredsednik Zveze slovenskih zadrug dr. Mirt Zwitter, ki Ima za vsestransko uspeli potek proslave tudi drugače največje zasluge.
Kulturni okvir veliki slavnosti so dali mešani pevski zbor Slovenske prosvetne zveze pod vodstvom Pavla Kernjaika, ansambel „Vese!i planšarji” in skupina recitatorjev, ki so jo sestavljali Marija Poiti, Rezika Mečina, Martin Paril, Hanzi Oman in Jožko Miki. Kakor vedno je pevski zbor tudli ob tej priložnosti tenkočutno razlil po dvorani vrsto koroških narodnih in domoljubnih pesmi iin melodij, med njimi tudi tako našo zadružno kot pa narodno izpoved: Žive naj vsi narodi . . . Dvorana je njegove pesmi sprejela s polnim občutjem, kot tudi recitacije Jenkovih, Gregorčičevih in Gradnikovih pesnitev, ki so simbolično poveličevale veliki dan. Veseli planšarji so že dopoldne skrbeli za dostojen uvod k odkritju spomenika, popoldne pa so po zaključku zborovanja s svojimi! šegavimi nošami, vižami 'in pesmimi skrbeli za prekipevajoče veselje pozno v noč.
Šentjakobska proslava je za nami. Prireditelji in vsi sodelujoči so nad njenrm izidom lahko zadovoljni. Njim velja vse priznanje, kajti njihovo prizadevanje In organizacijske sposobnosti so bile vzorne, zato po je bila tudi proslava edinstveno veličastna.
Spomenik dr. Valentinu Janežiču in ustanoviteljem šentjakobske hranilnice
V nedeljo dopoldan je ob priložnosti devetdesetletnice šentjakobske posojilnice pred Narodnim domom na trgu v Št. Jakobu Zveza slovenskih zadrug, odkrila spomenik pobudniku dr. Valentinu Janežiču in ustanovi teljem te prve kmečke hranilnice Avstrije. Odkritja se je udeležila velika množica koroških slovenskih zadružnikov, zastopniki Hranilnice in posojilnice Št. Jakob v Rožu, Zveze slovenskih zadrug, Glavne zadružne zveze Slovenije ter Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, Slovenske prosvetne zveze in Slovenske kmečke zveze pa so ob po kanju možnarjev položili pred spomenik svoje vence in cvetje.
Pred odkritjem spomenika je za Hranilnico in posojilnico Št. Jakob v Rožu spregovoril njen podpredsednik Jože S t or n i k, za Zvezo slovenskih zadrug v Celovcu pa njen predsednik Florijan LapuŠ.
vojn, predvsem še po premaganih strahotah nacističnega nasilja, .ki je hotelo z vsem slovenskim zadružništvom na Koroškem uničiti tudi to slavno zadrugo, danes ponosno praznujemo njen veličastni jubilej. Pred prenovljenim domom in pred prenovljenimi poslovnimi prostori izrekamo z odkritjem tega skromnega spomenika predvsem pobudniku te prve naše zadruge, dr. Valentinu Janežiču iz Leš, ter njegovim sodelavcem iz okolice Leš in Št. Jakoba zasluženo zahvalo za njihovo pogumno in dalekovidno dejanje te gospodarske in narodne samopomoči.
Odkrivam spomenik velikemu možu izmed našega ljudstva v imenu Zveze slovenskih zadrug v Celovcu ter ga izročam v varstvo najstarejši naši posojilnici s pozivom, da bi bilo veliko dejanje velikih prednikov pred 90 leti vzor in bodrilo, da bomo tudi stoletnico in nadaljnje veličastne jubileje naših zadrug na Koroškem proslavljali z novim delom in z nadaljnjimi uspehi.«
Podpredsednik jubilantne posojilnice Jože Štornik je med drugim dejal:
»Ponosni smo, da so v našem Št. Jakobu pogumni, svojemu	ljudstvu	in vsestranski
službi vdani možje na pobudo in pod vodstvom domačina dr. Valentina Janežiča pred 90 leti našli in prvi zakorakali pot samopomoči, da bi gospodarsko utrdili in osamosvojili naše domove. Od tiste dobe je naša Hranilnica in posojilnica v neštetih primerih pomagala svojim članom v gospodarski stiski ter s svojim delovanjem na široko podpirala	smisel
za varčno in premišljeno gospodarjenje, istočasno pa tudi gospodarsko iniciativo in podjetnost za izboljšanje kmetovanja in za ustanovitev lastnih obrtnih in drugih dejavnosti. Zlasti pa je vsekakor podpirala napore delovnih ljudi, da si postavijo svoj dom in svoje ognjišče.
Predsedenik Zveze slovenskih zadrug v Celovcu Flor jan Lapuš pa je poudaril: Kljub strašnim	udarcem	dveb svetovnih
Čestitke jubilantni ] Hranilnici in posojilnici
Koroški deželni glavar Ferdinand W e d e n i g :
Fur die Einladung zur GrUndungsfeier am 4. November 1962 in St. Jakob i. R. danke ich hdflichsf. Ich bin infolge anderweitiger dienstlicher Verpflichtung leider nicht in der Lage, an dieser Genossenschaffsfeier teil-zunehmen und bitte daher mein Fernbleiben zu ent-schuldigen. Den neunzigjahrigen Bestand der Sltesten bauerlichen Kreditgenosenschaft Osterreichs in St. Jakob im Rosenta! nehme ich gerne zum Anlafj, um allen Funk-tionaren und Mitgiiedern dieser Genossenschaft meine herzlichsten GI0ckw0nsche zu tibermitteln. Moge der Genossenschaft auch weiterhin viel Erfolg beschieden sein.
Župan občine Št. Jakob v Rožu,1 Janez Koren:
Kot župan šentjakobske občine izrekam najlepše čestitke k devetdesetletnemu jubileju ustanovitve kmečke hranilnice in posojilnice v St. Jakobu v Rožu. S čestitkami pa izrekam tudi moje osebno priznanje in visoko spoštovanje ustanoviteljem te prve kmečke hranilnice in posojilnice na našem ozemlju. Moja zahvala pa velja tudi vsem odbornikom in aktivnim sodelavcem te zadruge, ki so kljub uničenju po dveh svetovnih vojnah, kljub inflaciji in razvrednotenju denarja in kljub osebnemu preganjanju zastavili svoje sile v korist in pomoč domačemu ljudstvu.
Podpredsednik Glavne zadružne zveze Slovenije, Stane Petelin:
Dovolite mi, da Vas ob tej izredno pomembni obletnici Vašega zadružništva najlepše pozdravljam v imenu vseh slovenskih zadružnikov, slovenskih zadrug in prav posebej še predsedstva Glavne zadružne zveze Slovenije. Devetdeset let obstoja Vaše kmečke hranilnice in posojilnice je tesno povezanih s potjo vsega slovenskega zadružnega gibanja. Ko se ob tej priložnosti spominjamo pionirjev zadružništva, ki *o nesebično delali v zelo težavnih razmerah v korist našega ljudstva, želimo Vaši hranilnici in posojilnici kot vsem slovenskim in drugim zadrugam na Koroškem veliko uspehov v nesebičnem prizadevanju za gospodarski napredek Vaših članov, za procvit narodnega gospodarstva.
Namestnik direktorja Koroške Raiffeisenove zveze, dipl. trg. Kleinberger:
Im Namen des Raiffeisenverbandes Klagenfurt erlaube ich mir, Ihnen zu der heutigen Festversammlung die besten GIUckwUnsche zu Ubermitteln. 90 Jahre slnd es her, als die erste Genossenschaft hier in Kdrnten ge-grUndet wurde und nunmehr zdhlen wir in unserem Lande 280 Genossenschaften. Ich glaube daher wohl sagen zu dOrfen, dafj die Genossenschaftsidee als solehe gerade hier in Kdrnten auf besten Grundlagen aufge-baut wurde. An der Spitze des Genossenschaftswesens in Ktirnten stehen zwei Verbtinde, der slowenische Ver-band und der Raiffeisenverband. Das Verhdltnis zwischen den zwei Verbdnden ist ein vorzOgliches und ich gebe der frohen Hoffnung Ausdruck, dalj dieses Verhaltnis sich noch besser und noch inniger gestalten m6go zum Nutzen und Frommen der Genossenschaftsmifglieder.
Direktor-Stellvertreter der Genossenschaft-lichen Zentralbank in Wien,
Karl P o in t e r :
Der neunzigjtihrige Bestand der Spar- und Darlehens-kasse in St. Jakob |. R. ist ftir mich ein vrillkommener Anici fj, Ihnen die besten GlUckw0nsche zu diesem Ju-biltium, zur unermOdlichen Aufbauarbeif, die in der Ver-gangenheit geleistet wurde, und fOr Ihre Vorhaben in der Zukunft zum Ausdruck zu bringen. FOr die freund-liche Einladung, die Sie mir zukommen liefjen, danke Ich herzlichsf, bitte jedoch mein Fernbleiben zufoige dienstlicher Obliegenheiten in Wien gOtigst entschuldigen zu wollen.
TELEVIZIJA ne škoduje očem
Najnovejši znanstveni izsledki so ovrgli mnoga dosedanja verovanja o lastnostih našega najdragocenejšega čutila
Še vedno verjamemo, da gledanje televizije in filma škoduje našim očem, da se kvarijo, če beremo pri slabi svetlobi, da se z nošenjem očcl oči razvadijo itd. Toda v zadnjem času so vedno močnejši glasovi znanstvenikov, ki so skoraj vse dosedanje trditve postavili dobesedno na glavo. Večurno gledanje filma ali televizije svojim pacientom s slabimi očmi priporočajo, ker pravijo, da je to zelo dobra telovadba za oči. Prav tako nimajo ničesar proti slabi razsvetljavi in še proti marsičem drugem. No, pa si oglejmo, kako bi nam odgovorili na nekatera vprašanja, ki nas najbolj zanimajo.
KAKO TELEVIZIJA VPLIVA NA OČI!
Razne raziskave so dokazale, da gledanje televizije ne povzroča slabili posledic. Nasprotno. Eden izmed znanih okulistov celo trdi, da gledanje televizije in filma očem koristi kot zelo odlična vaja. Isti zdravnik tudi trdi, da ni utemeljeno mišljenje, da se oči kvarijo, če držimo berilo preblizu oči. Prav tako menii tudi za branje, če ležimo. Pravi, da branje v postelji sicer izzove neprijetnosti, na primer glavobol — nikoli pa ne škoduje očem samim.
OČI PRI VOŽNJI Z AVTOMOBILOM
Pri vožnji z avtomobilom ne bi smeli gledati samo v eno smer, ampak je treba oči čim pogosteje obračati na levo in desno. Pogled ne bi smeli uperiti v eno točko dalj kot dve sekundi, ker sicer lahko pride do slepljivosr, kar je najpogostejši vzrok avtomobilskih nesreč na odprtih cestah.
V krvi je osebnost
Modema znanost je odkrila, da je človekov temperament odvisen od krvne skupine, ki ji pripada. Za tiste, ki imajo krvno skupino B, je značilna vztrajnost, metodičnost in avtoritativnost. Če nalete na prepreke, jih razbijejo ali pa se ob njih sami razbijejo.
Predstavniki skupine AB imajo zapleten značaj in so polni nasprotij. Lotevajo se vsega: akcije, senzacije, spoznavanja ... Radi sklepajo poznanstva, vendar jim prijateljstvo ne pomenja odmora, marveč preučevanje.
Ljudje, ki imajo kri 0, so lahko prilagodljivi in vsklajajo svoj značaj z značajem ljudi, s katerimi prihajajo v do-tlko. Veliki optimisti so in zelo družabni ljudje, vendar med vsemi najmanj originalni.
Ljudje, ki se jim po žilah pretaka krvna skupina A, so občutljivi za vse spremembe, ki jih obkrožajo. Takšne ljudi privlačuje tisto, česar v življenju ni mogoče praktično uporabiti. Najraje imajo delo, ki od njih ne zahteva gibanja. S statističnimi podatki so ugotovili, da sodijo v to skupino antikvarjl, ta skupina pa je dala tudi največ slikarjev in filozofov.
KAJ PA SONČNA OČALA!
Zdravniki priporočajo, naj sončna očala nosijo samo tisti ljudje, ki jim sonce zares škoduje. No, sonce večini ne škoduje, zato je nošenje sončnih očal predvsem moda. Posebno si je zapomniti naslednje: škodljivi ultra-violetni žarki lahko poškodujejo oko tudi skozi temna očala.
ALI OČALA SLABIJO OČI!
Doslej še ni bilo dokazano, da očala slabijo ali krepijo vid. Edina znana vloga očal je, da pripomorejo k jasnejši sliki.
Pretirano branje lahko izzove bolečino v očeh ali občutek neprijetnosti, toda ne vpliva na same oči ali na vid.
ALI LAHKO „REŠIMO" SVOJE OČI!
Znani specialist za oči pravi, da si oči ne bomo prav nič izboljšali, če bomo tako pazili nanje, da jih bomo čimmanj uporabljali. Oči se prav tako kot prsti, roke, noge ali kakšen drug del telesa toliko bolj degenerirajo, kolikor jih manj uporabljamo.
KAKO KAJENJE IN ALKOHOL VPLIVATA
NA VID!
Kajenje in pitje alkohola ne vplivata neposredno na oči, vendar imata svoj vpliv na vid. Pijani ljudje navadno vidijo vise dvojno, kar izzove mnoge nesreče, posebno pri upravljanju avtomobila. Razen tega pretirana uporaba tobaka in alkohola zmanjšuje vidno aktivnost iiri ustvarja temne zavese pred očmi. To se strokovno imenuje toksilna amblioplija, ki jo je mogoče odstraniti s prenehanjem uživanja tobaka in alkohola.
ALI SE MOŠKI IN ŽENSKI VID RAZLIKUJETA!
Pred kratkim so v Chicagu opravili poizkus z zenicami, ki se toliko bolj odpro, s kolikor večjim zanimanjem si ogledujemo neki predmet. Pri tem poizkusu so sodelovali štirje moški in štiri ženske. Najprej so si ogledovali sliko nekega otroka, nato sliko otroka in matere, nato sliko na pol gole ženske in na koncu še sliko na pol nagega moškega. Zgodilo se je prav tako, kot so predvidevali. Zenice moških so se najbolj odprle pri sliki žene, pri ženskah pa je največ zanimanja vzbudila slika otroka in njegove matere, slika moškega pa je prišla šele na drugo mesto.
NOČNA SLEPOTA
Nekatere celice v očesu imajo poseben pigment, ki deluje samo ponoči ali v mraku. Ta pigment pomaga našim očem, da se privadijo na temo. Ta pigment nastaja iz vitamina A. Zato jemanje tega vitamina pri odpravi kurje slepote pogosto pomaga.
Vizija sovjetskega nobelovca:
Mesec - elektrarna za vso Zemljo
Sovjetski znanstvenik Nikolaj Semjonov, dobitnik Nobelove nagrade, predvideva, da bodo ljudje v prihodnjih desetletjih uporabljali toplotno energijo iz zemeljske globine in prenašali energijo z radio valovi.
Ko je govoril na mednarodnem simpoziju za višje poučevanje v Moskvi, je Semjonov prognoziral sledečo vizijo bodočnosti do konca tega stoletja:
»S kontrolirano termonuklearno reakcijo bo človeštvo dobilo tako ogromne količine energije, da se bo pojavila nevarnost premočnega segrevanja zemeljske površine in atmosfere.«
Ljudje bodo znali uporabljati toploto zemeljske skorje v globini 30 km pod površino, ki praktično predstavlja neizčrpen izvor energije.
Uporabljali bodo nove metode v prenašanju energije. Možno je, tako pravi Semjonov, da bodo energijo prenašali po zraku z ultra kratkimi radio valovi.
Ko bodo imeli ljudje o oblasti tako velike količine električne energije, bodo lahko gospodarili nad podnebjem našega planeta in uporabljali izvore drugih planetov sončnega sistema, zlasti Marsa.
Akademik Semjonov predvideva, da bo postal tudi Mesec »koristen*. Če bi ljudem uspelo oskrbeti ga s polprevodniki in foto elementi, bi Mesec lahko postal električna centrala za vso Zemljo. Lahko bi ga razen tega uporabljali kot bazo za atomske električne centrale in bi s tem Zemljo zavarovali pred atomskimi okužbami.
Niti »Interpol” segajo v 85 dežel
Mednarodna kriminalistična policija je lani zasledovala krivce 3200 ropov in drugih zločinov
Vlomi, ropi in druga kazniva dejajnja, zasnovana v slogu ameriških gangsierje-v — z medsebojno povezanimi tolpami, ki varujejo druga drugo in po potrebi tudi izmenjujejo »specialiste za določene stroke" — se širijo iz Velike Britanije kot vmesne postaje na poti čez Atlantik tudii že v več zahodnoevropskih deželah. V mnogih izmed 3200 primerov, k-i jih je preiskovala »Interpol” v lamksem letu, so odkrili stike med gangsterji ameriških mest in tistimi v zahodnoevropskih prestolnicah.
Dandanašnji ni več redkost, da se ta ali oni izmed 185.000 gangsterjev (roparjev, vlo mulcev Ipd.), kolikor jih ima registriranih mednarodna policija, pelje z letalom tudi po 5000 km daleč na kraj zločina, ki so ga on in sodelavci pripravljali že nekaj tednov prej. Okoli 190 najvišjih funkcionarjev kriminalistične policije v 85 deželah se je na nedavnem mednarodnem kongresu v Madridu v celoti strinjalo z ugotovitvijo enega izmed poročevalcev o strokovnem delu, uspehih in nalogah kriminalistične policije, da Imajo preiskovalci kaznivih dejanj precejšnje težave tudii zato, ker je lahko -ropar ali vlomilec po zaslugi čedalje gostejšega letalskega prometa že tisoče kilometrov daleč in onstran mnogih meja, še preden odkrijejo njegov zločin.
Predsednik mednarodne policije Jackson iz Scotland Yairda je imel na kongresu posebno predavanje za zastopnike osmih novih članic »Interpol", med njimi Cipra, Peruja in Tanganjike, ker so ugotovili, da so mednarodni kriminalci zadnja leta iskali zatočišče in snovali svoje »akcije" predvsem v deželah, ki še niša članice te mednarodne kriminalistične organizacije.
O letošnjih kaznivih dejanjih so ugotovili na zborovanju, da je bilo doslej največ tatvin umetniških del, za zločini te vrste pa si sledijo vlomi v banke ter utaje In ponarejanje bankovcev in drugih vrednostnih papirjev.
KDIVOSfl
iz 2 n:\nosri inteHmKe
Strahotni blili, ki nastane pri smrti velike zvezde, supernove, in ki je močnejii kot milijarda naliti sonc, je le višek procesa umiranja, ki traja okoli 300 let. To je ugotovitev astrofizikov nekega kalifornijskega inštituta. Teorijo so zasnovali na proučevanju supernove In zelo ver;etno je tudi, da nastajajo vsi težki elementi v vesolje v notranjosti teh zvezd, nakar jih eksplozije porazdelijo po vesolju. Takšna eksplozija je zo daljne opazovalce podobna meglenemu oblaku, ki se širi s hitrostjo nekaj tisoč kilometrov na sekundo.
V nekaterih ameriških bolnišnicah so začeli uvajati papirnate obleke namesto platnenih, ki jih nosijo kirurgi in pomožno osebje. Kaže, da uporabnost teh oblek ni manjša. V promet prihajajo sterilne v polivinilskem ovitku, po uporabi pa jih zavržejo. Izračunali so, da je to cenejše, posebno za manjše zdravstvene ustanove, ki samo nimajo potrebnih večjih sterilizatorjev. Dobra stran |o tudi v tem, da je ta obleka vedno nared in je ni treba sterilizirati, kadar je potreben nagel kirurški poseg.
Zdravniki priporočajo: če imaš rad sladkarije, jih no zadržuj predolgo v ustih, marveč jih raje čimprej pogoltni. Torej za zobno gnilobo ni važna količina sladkorja, ampak pogostnost uživanja. Če poješ na dan deset dekagramov hkrati, pomeni to en sam .napad” na tvoje zobe, če pa teh deset dekagramov poješ v desetih obrokih, pomeni to deset .napadov”. Pokazalo se je tudi, da sladkor, ki ga uživamo v trdni obliki, huje napade zobe, kot sladkor v tekočini — in to zaradi tega, ker se trdni drobci sladkarij držijo zob dlje časa kot sladka tekočina, ki jo naša slina kmalu spere.
Travniška
kronika
Vse, kor je doslej slišali o novem vezirju, ga je vznemirjalo In plašilo. Ibrahim Haliim paša je res bil pristaš Selimo lil., nekaj časa tudi njegov veliki vezir, vendar se osebno ni bogve kaj navduševal za reforme, še manj pa je bil kak poseben prijatelj Francozov. Slovel je po svoji brezpogojni im popolni vdanosti Seli m u, to je bilo- pa tudii vse, po čemer je bil znan. Ko so Selimo vrgli s prestala, je bil tudi on, kot pravijo-, bolj mrtev kakor živ; nova vlada suitama Mustafe ga je najprej poslala za guvernerja v Solun, zatem pa takoj v Bosno, kakor mrliča, ki ga -je treba spraviti spred oči. Bliil je, tako vsaj so govorili, gosposkega rodu in povprečnih sposobnosti, še sedaj docela zmeden od nedavnega padca in ogorčen, ker so ga poslali na tako nezavidljiv položaj. Kaj si je DaVillle mogel obetalti za francosko stvar in kaj je mogel upati zase od takega vezirja, ko ni mogel ničesar storiti -niti živahni iim prizadevni Me-h-med poša! Zato je čakal novega vezirja s strahom, kot novo nezgodo v dolgi vrsti nezgod, kii mu jih je prinašalo konzulovam-je v Bosni.
Ibrahim paša je prišel prve dni marca s pravcato- množico osebja In s karavano stvari. Harem je pustil v Cari-
gradu. Brž ko se je nastanil in odpočil, je sprejel oba konzula v svečano avdienco.
Davi-lle je bil sprejet prvi.
Tudi takrat slovesni pohod skozi mesto ni minil brez sramotenja im pretenj (Daville je na to opozoril svojega mladega tajnika.) Vendar je bilo vse skupaj dosti pahlev-nejše in milejše kakor prvič. Nekaj glasnih psovk in nekaj pretečih dli porogljivih zamahov je bilo edini -izraz splošne miržnije do tujih konzulatov. S škodoželjnim veseljem je videl Daville naslednji dam, da se njegovemu avstrijskemu nasprotniku tudi ni godilo- bolje med preprostimi turškimi prebivalci.
Ceremonial, s katerim so Davilla sprejeli v Konaku, je bil isti kakor pri prejšnjem vezirju. Darovi pa so bili bogatejši in postrežba obilnejša. Novi tajnik konzulata je dobil s hermelinom obšit plošč, Davilla so pa tudii tokrat ogrnili s kunj-im kožuhom. Nekaj pa se je Davillu zdelo posebno važno: vezir je govoril z njim dobre pOl ure dlje kakor naslednji dam s von Mittererjem.
Na splošno je novi vezir Davilla resnično presenetil, toko z vedenjem kot z vsem svojim nastopom. Kakor da bi se usoda hotelai pošaliti s konzulom in mu ije poslala popolno nasprotje Mehmed paše, s katerim je bilo- delati vsaj lahko in prijetno, čeprav ne vedno uspešno. (Osamljeni konzuli si -radi začno umiišljaiti ne samo to, da so zapuščeni od svojih vlad iim preganjani od svojih nasprotnikov, temveč -tudii, da so ljudje, kii jih je usoda s posebno zlobo tako rekoč osebno napadla.) Namesto pred mladim, živahnim im prijaznim Djurdjijancem se je Daville znašel! pred iežkiim, negibnim iim hladnim Osmanlljcem, kii je človeka plašili in odbijal. Razgovori z Mehmed pašo res niso vedno dati, kar so obetali, so pa vzbujali v konzulu vsaj neko veselost, voljo za delo in nova pogajanja. Vsak pogovor s tem
Ibrahim pašo, tako se je Davillu zdelo, pa mora človeka okužiti z zlo voljo, žalostjo in tihim brezupom.
Vezir je bil gibajoča se podrtija. Ruševina brez lepote in veličastja oziroma samo z veličastjem strahote. Ko bi se mrliči mogli gibati, bi živim vzbujali nemara več strahu in presenečenja!, manj pa tiste hladne groze, od katere otrpne pogled, zamre beseda in se celo roka potegne nazaj. Vezir je imel široko, brezkrvno obličje, nabrano v maloštevilne, toda globoke gube, z redko brado, kii je spet po svoje bila brez barve kot davno uvenela trava, položena in obledela v razpokah strme pečine. To obličje se je čudno ločilo o-d velikanskega -turbana, ki ga je imel potlačenega do obrvi ii,n čez ušesa. Turban je bil umetniško zvit iz naijfzbramejše tkanine, bel iin z rožnatimi prelivi; če-lenka* na njem je bila saimo naznačena, uvezana z zlato niitjo in srebrno svilo. In ta turban je na njegovi glavi štrlel tako čudno, kakor da ga je namestila tuja r-oka v mraku im le približno na mrliču, kii ga ne bo nikoli več ne pomerjal ne odkrival, kajti turban je določen, da bo z mrličem pokopan in bo strohnel. Vse ostalo na vezirju, od vratu do tal, je bila ena sama gmota, v kateri je bilo -težko ločiti roke, noge in život. Ni bilo mogoče presoditi, kakšno- je -telo, kii živi pod kupom suknemih oblek, usnja, svile, srebra im okrasnih vrvic. Morda je bilo drab-no Iim slabotno, prav tako pa lahko tudi krepko in veliko. In kar je bilo najbolj čudno: ta gmota oblačil in nakita je -imela v redkih trenutkih, ko se je premikala, nepričakovano hitre im močne gibe mladego, nervoznega človeka, medtem ko je veliko, presfarano in omrtvelo obličje ostalo negibno iin brezizrazno. Zdelo se je, da la mrliški lik in togo kopico oblek poganjajo znotraj nevidne vzmeti in koleščki.
* čelenka — zlat ali srebrn okras na pokrivalu, nagrada za junaštvo.
Učimo otroka ljubezni
Otrok ob rojstvu se nikogar ne ljubi, otrok samo živi in sprejema nase ukvarjanje z njim in brano, ki mu jo dajemo. Kakor telesno hrano, prav kmalu sprejema tudi izraze nase nežnosti, našega zadovoljstva ob njem in ljubezni do njega. Te, tako imenovane materinske nežnosti in ljubeznivosti so za vsakega človeka prvi stiki z ljubeznijo. Če otroku vztrajno izkazujemo ljubezen, če z izrazi zadovoljstva nad tem, da je med nami, ne varčujemo, se otrok lepega dne čustveno prebudi in odgovori na našo ljubezen. Vrne nam smehljaj in pokaže, da je vesel in srečen, ko smo pri njem. Nekateri pravijo, da je v čustvenem pogledu sprva prazen akumulator, ki prav zato, ker ni napolnjen, ne more delovati. Šele če otroka najprej napolnimo z ljubeznijo do njega, se v njem prebudi sposobnost, da začne ljubiti tudi on in ljubezen vračati. Spričo tega smatramo roditeljske nežnosti in bogato izražanje čustev ljubezni do otroka za najvažnejši temelj vzgoje sploh.
Ljubezen lahko otrok dojema le na zelo preprost in bolj ali manj čuten način. Dojema jo tako, da ga jemljemo v naročje, se sklanjamo nadenj in mu govorimo ljubeznivosti, ga pestujemo, stiskamo k sebi. Ko dorašča postopoma dojema ljubezen na manj čuten način. Važno je, da ravnamo z njim tako, da z leti tudi ob manj čutnih ravnanjih ohrani prepričanje, da je iskreno ljubljen. Z dozorevanjem je treba tudi pričakovati, da na ljubezen odgovarja z ljubeznijo. Tako postavljamo naravno potrebo po »ljubiti in biti ljubljen«■ v pravo razmerje, otroka naučimo, da sta dajanje in vračanje ljubezni medsebojno povezana.
>Ljubiti in biti ljubljen« pa se otrok ne »uči« le iz odnosov med seboj in starši, marveč prav tako iz odnosov vseh družinskih članov. Kjer družinskih članov ne povezuje toplo izkazovanje ljubezni, veselje nad skupnim bivanjem, se tega tudi otrok ne more naučiti.
Hitro pripravljeno kosilo
Juha Jz lisičk, bosenski lonec s papriko, zabeljen krompir, sadje.
Juha: Pol litra lisičk očistimo, po potrebi prerežemo, operemo in kuhamo v litru tople vode. Debel krompir olupimo, zrežemo v zelo drobne kocke in dodamo lisičkam. Dodamo vejico majarona, vejico timijana, vejico zelenega peteršilja in solimo. Posebej naredimo prežganje iz žlice masti in žlice moke. Razredčeno prežganje dodamo krompirju in lisičkam. Ko prevre, juho popramo, okisamo z žlico vinskega kisa ali s pol kozarca belega vina.
Bosenski lonec: Potrebujemo 25 dkg mastne govedine in 25 dkg mastne svinine (vratnik), 25 dkg paradižnika, pol kg zelja in pol kg ohrovta, tri stroke česna, tri del belega vina in sol. — Dno posode obložimo z lepimi ohrovtovimi Usti. Nanje naložimo poprano in na kocke razrezano meso. Meso solimo In popramo, čez meso naložimo grobo zrezano zelje, ohrovt in papriko. Tudi to solimo in popramo. Česen dobro sesekljamo in ga potresemo po zelju. Čez naložimo le paradižnik In polijemo z vinom. Jed kuhamo v ekonom loncu trideset do Štirideset minut. Če tega nimamo, posodo dobro pokrijemo, postavimo na vroč Štedilnik, da zavre, potem pa v pečico, kjer se kuha Se eno uro. Na mizo damo s krompirjem, polento ali z rižem.
Jesenska nega kože
Domača kozmetična sredstva so še vedno najboljša
Jesen je tu in treba je misliti tudli na temeljitejša nego polti iin naše zunanjosti sploh. Poletno sonce, ki je sicer za našo kožo in telo pravi ballzam, pušča na marsikaterem obrazu (posebno na tistih s suho kožo) neprijetne in neestetske gube. Kako zopet kožo zgladiti itn jo napraviti balij svežo in mladostno? To je vprašanje, na katerega odgovarjajo kozmetiki z vedno novimi 'kremami in lepotnimi sredstvi, mi pa vam bomo skušali odgovoriti s pomočjo domačih, a že preizkušenih lepotnih sredstev, ki so jllh že uporabljale že naše babice in kii še vedno niso odrekla.
Umivajte obraz s surovim mlekom. To je prvi pripomoček, ki ga svetujemo vsem, ki imajo suho iin ovelo kožo. Pravijo, da so to lepotno sredstvo uporabljale že Rim-
Orodje
Vrtnega orodja pozimi ne moremo pustiti, da leži blatno, zarjavelo in zanemarjeno v kakem kotu. To orodje lahko zdrži celo človeško generacijo, če pravilno ravnamo z njim, ga zaščitimo pred rjo in shranimo na suihem prostoru.
Orodje z dolgimi držaji obesimo na steno, ker bo tako zavzelo najmanj prostora. Manjše kose sipravimo v omaro, večje kose (kosilnica škropilnica, voziček in naprava za zalivanje) pa shranimo, kjer je pač prostor. Biti pa mora na varnem pred vlago in mrazom.
Lopata, vile in grablje, torej orodje, ki smo ga poleti najbolj uporabljali, je najbolj prizadeto. Zato bo zdaj z njim tudi največ dela. Poglejmo, ali se ni držaj lopate preveč razrahljal. Pri vilah se je morda ukrivil zob, kar bo najbolje popravil kovač ali ključavničar. Ostanke odlomljenih zob pri grabljah odžagamo in les še popilimo. Tako ne bo nevarnosti, da bi se poškodovali.
Lopata je poleti precej pretrpela, saj z njo nismo odmetavali le zemlje, ampak tudi premog pesek in kamenje. Rob lopate se je morda ukrivil ali pa celo razklal. Poškodovani rob lopate izravnamo s kladivom in popilimo, sicer bo lopata v kratkem času neuporabna.
Da bo kava res dobra
Neki nizozemski strokovnjak trdi, da kave ni dobro piti pri katerikoli temperaturi. Najbolje je, da ima, preden jo sladkamo, natanko 74 stopinj Celzija in po sladkanju 73 stopinj, če ne delamo pri leh temperaturah, bo za pravega poznavalca kave na! proizvod le povprečen, ker se zgubi precejlen del arome. Razen tega priporoča le, da je treba kavo hitro popiti. Pol ure po zavretju se izgubi 10 odstotkov arome, v eni uri 20 odstotkov, v treh urah pa celo petdeset odstotkov. Hitrost Izgubljanja arome je toliko hitrejla, na kolikor nižjo temperaturo se je kova ohladila.
Ijanke in Egipčanke in da so prav zalo slovele po svoji lepoti. Mleko odstrani vso nesnago ter dalje koži tudi dovolj maščobe.
Seveda je treba kožo vsaj enkrat tedensko še temeljiteje očistiti. Skuhajmo kamilice ter držimo obraiz vsaj deset minut nad njihovo paro. Obraiz obrišimo s koščkom vate ter ga takoj namažimo z dobro mastno kremo. Ker so znoijrvice odprte, bo koža kremo takoj vpila in njen efekt bo večji in bolj popoln.
Jajce je poleg mleka tudi lepotni pripomoček, kli ga kozmetika pozna že dolga leta. Maska iz rumenjaka in nekaj kapljic mandelj novega allja je zelo primerna za osvežitev suhe kože. Držimo takšno masko
pozimi
Vrvi ne smemo namastiti, ampak jo suho navijemo na 'kol tako, da bo čimveč vmesnega prostora. Tudi Škarij in noža ne namažimo z maščobo, ampak jima očistimo rezili s posebnim brusilnim kamnom, na stična mesta pa kanemo kapljico olja.
Z gumijaste cevi za zalivanje pa odvijemo vse dele, jih očistimo in dobro shranimo. Cev operemo in tudi na zunanji strani očistimo ter natremo z glicerinom, da ostane voljna.
na obrazu vsaj deset minut, nato pa ga splaknimo z mlačno vodo.
Beljak je bolj primeren za narmalline in mostne kože. Masko iz beljaka držimo na obrazu pravtako deset minut ter jo odstranimo z mlačno vodo. Takšna masko je primerna, če imamo utrujen obraz ter moramo na kakšno večerno prireditev. Beljak nam kožo nategne in vpliva tudi kot ostrilo.
Ne pozabimo tudi, da so limone in pomaranče zelo dobro lepotno sredstvo. Limona kožo posvetil in prav takšen je tudi učinek pomaranče, le da je njen sok nekoliko blažji in zato ga koža laže prenese.
In za zaključek še to: samo zdrav organizem daje zdrav in lep videz koži in naši zunanjosti. Zato poskrbimo, da bo v noši prehrani dovolj vitaminov 'iin beljakovin in da bo naša prebava vedno v redu.
Drobni nasveti
■	Ribe uporabi takoj, ko jih prineseš domov. Ribe iz načete konserve daj v porcelanasto ali stekleno posodo.
■	Zelenjavo uporabi, če je le mogoče še isti dan, ko si jo kupila, sicer jo zavij v papir in shrani na hladnem, zračnem prostoru.
Brez prehlada skozi zimo
Ni nas ravno malo, ki pričakamo zimo s krepkim prehladom ali celo prebolevamo gripo v postelji. O tej nevšečnosti, ki nas doleti, kakor hitro se malo ohladi, je razmišljalo in priporočalo utrjevanje že več ljudi: lahko se odločimo za tiste, ki priporočajo kopanje v rekah tudi pozimi ali za recepte Sebastiana Kneippa ati za finsko sauna. Dobro moramo vedeti, da je pozimi najvažnejše živahno kroženje krvi, nadalje svež zrak in pa mrzla voda, ki nas utrdi proti hitrim spremembam temperature. Porabite svoj prosti čas za vsakdanji sprehod; prav lahko pa ga nadomestite z razgibalnimi vajami. Vsako jutro si privoščite zračno kopel pri odprtem oknu.
Pomagajte koži, da bo laže dihala in da bo dobro prekrvavljeno: na suho se zdrgnite s krtačo ali s hrapavo brisačo, da koža pordeči. Dobro je, če si tako nadrg-njeno telo namažete z dobrim oljem. Masažo opravljajte zjutraj, ko vstanete, aB zvečer, če radi dolgo spite.
Mrzle noge so vir najrazličnejših bolezni; zato skrbite, da so vedno tople. Vtaknite noge do kolen v škaf s toplo vodo. Dolivajte toplejšo vodo, tako da se temperatura postopoma dviga. Mrzla kopel bo noge tudi utrdila, vendar ne sme Trajati več kot 30 sekund.
Zberite pogum in preizkusite tale Kneippov recept: večkrat preganite brisačo, Jo namočite v mrzlo vodo in pričnite z drgnjenjem pri stopalih, nato noge, zgornji del telesa in — potem najstrašnejše: neposušeni se vlezite v posteljo In čakajte, da se ogrejete (približno pol ure). Prav tako je učinkovito polivanje kolen z mrzlo vodo; pri tem uporabite gumjasto cev.
Končno pridejo na vrslo roke. Do vrha nadlahtnice Jih vtaknite v mrzlo vodo. Po 20 do 30 sekundah Jih hitro zbrišite z brisačo. Ta kura zelo poživi krvni obtok, vendar mora biti prostor zakurjen in pri tem ne smemo imeti mrzlih nog.
In še to: ne dajte se kar tako vreči iz ravnotežja: malo humorja v pustih mrzlih dneh je dobro tudi za duševno utrjevanje.
Vse to skupalj je dajalo vezirju pošastno podobo, sogovorniku pa vzbujalo mešane občutke strahu lin zoprnosti, sočutja in neugodja.
Tak je bil vtis, kli ga je konzul dobil ob svojem prvem srečanju z novim vezirjem.
Sčasoma, ko bo živel in delal z Ibrahim pašo, se ga bo Davili« navadil, mu postal resničen prijatelj in sprevidel, da se pod to nenavadno podobo skriva človek, ki ni ne brez srca ne brez pameti, k'i je za trajno in docela onesre-čen, vendar mi dostopen za vsa boljša čustva, ki jih njegova rasa in njegova kasta poznata in dovoljujeta. Toda sedaij, sodeč po tem prvem vtisu, 'je Daville obupano zrl na svoje prihodnje sodelovanje z novim vezirjem, ki j je podoben ptičjemu strašilu, toda razkošnemu strašilu, ki mi primerno za revne njive te dežele, temveč je namenjeno, da v fantastičnih pokrajinah plaši rajske ptice neobičajnih barv in oblik.
V tisti gneči v Konaku je Daville opazil še veliko novih im neobičajnih obrazov. Davna sedaj ni več imel prostega vstopa v Konak kakor za Mehmed paše, ker je povsem prešel v službo francoskega konzulata, vendar je sčasoma iztaknil zveze in pota, da je bit o vsem obveščen; o vezirju 'iin glavnih osebnostih, o odnosu med njimi in o načinu, kako se izvršujejo važne zadeve.
Iz prirojene vneme, iz radovednosti in dolgega časa, \ nekaj pa tudi iz podzavestne želje, da bi s tem posnemal stare kraljeve ambasadorje, katerih poročila je rod prebiral, je Daville skušal prodreti v vezirjevo osebno življenje, v intimnosti njegovega gospodinjstva; hotel je po receptu stare diplomacije odkriti »značaj, navade, strasti iin nagnjenja Vladarja, pri katerem je akreditiran," da bi tako laže mogel vplivati in uresničiti svoje žetje iin namene.
Davna, kli je obžaloval, da mora živeti v tej bosenski puščobi namesto na ambasadi ali v službi kakega vezirja
v Carigradu, kakor bi ustrezalo njegovim sposobnostim in sodbi, ki jo o teh sposobnostih Urna sam, je bil kot ustvarjen, da vse poizve in o vsem poroča. S predrznostjo Levan-tinca, z vestnostjo zdravnika iin bistroumnostjo Piemonfeza je znal zvedeti in povedati vse, suho, stvarno in nadrobno, s potankostmi, ki so bile zo konzula včasih zanimive, vedno koristne, včasih pa tudi mučne in zoprne.
Kakor med obema vezirjema ni bilo nikakršne podobnosti, tako so biti tudi njuni sodelavci docela različni med seboj. Ljudje, ki jih 'je bil Mehmed paša pripeljal in odpeljal s sebaj, so bili po večini mlajših let, vsi več ali manj iz vojaškega stanu, vsekakor pa vsi dobri jezdeci in lovci. Med njimi ni bilo nenavadnih osebnosti, ki bi se po duševnih ati telesnih lastnostih, dobrih ali slabih, ločile od drugih 'in vzbujale posebno pozornost. Vsi so bili pametni in povprečni možje, brezpogojno vdani in pokorni Mehmed paši, toda podobni drug drugemu skoraj kakor tistih dvaintrideset vezirjevih mamelukov, ki so bili brezizraznih obrazov kakor lutke, vsi liste postave in starosti).
»Družina” Ibrahima paše ije bila povsem druge vrste. Ne le da ije štela več ljudi, bila je tudi bolj pisana' po značajih in videzu. Celo Davna, za katerega turški svet ni imel veliko skrivnosti, se je včasih začudeno vprašal, kije je vezir nabral to nenavadno tovarišijo, zakaj jo vloči po svetu in kako se mu posreči, da jo obdrži skupaj. Ibrahim paša ni bil kot večina vezirjev novopečeni gospod iin neznanega rodu. Njegov oče lin ded sta bila velika dostojanstvenika in premožna moža. Tako se je ob njuni družini nabrala številna množica sužnjev, zaupnikov, varovancev 'in služabnikov, posvojencev in priženjencev neznane In nedoločljive stopnje sorodstvo, prisklednikov in nemaničev vsake vrste. V svojem dolgem im spremenljivem življenju in službovanju je vezir uporabljal vsakovrstne ljudi za razne potrebe, zlasti za čosa, ko je bil veliki vezir Selima lil. Ve-
čina teh ljudi ga ni več pustila, nitii takrat ne, ko je potreba, zaradi katere so bil! sprejeti, že davno prenehala, temveč so, prilepljeni nanj »kakor školjke ob staro ladjo", ostali še naprej povezani z vezirjevo usodo oziroma z njegovo kuhinjo 'in blagajno. Vmes so bili starci iin onemog-leži, ki se nikoli niso pokazali na beli dan iin so jim morali streči v njihovih sobicah nekje v kotu Konaka. Billi so nekoč v Ibrahim pašini službi 'in mu storili kako pomembno uslugo, katero je vezir že davno pozabil, saj se je niti sami niso več dobro spominjali. Billi so pa tudi mladi 'in čvrsti možje brez posla 'iin določenega poklica. Ta ali oni se je sploh rodil v Ibrahim pašini »hiši", kijer je oče službavdl; tukaj je odrastel In tukaj bo tudi preživel svoja leta brez očitnega razloga in opravičila. In bili so vmes še drzni pritepenci pa tudi navadni dervliši — beroči.
Skratka, Davna res ni veliko pretiraval, ko je pri svojih poročilih Davillu iin s svojim predrznim posmehom nctzivcd Konak novega vezirja »muzej spak".
Vse te 'ljudi je vezir brez odpora sprejemdl, trpel, vlo-| čil s seboj iin s praznoverno strpnostjo prenašal njihove napake, medsebojne baje In spopade, sovražnosti in spore.
Po tudii tisti, kli so ilmelii višje položaje 'in so res opravljali službo, so bili vedno po svoje urezani 'in le malokateri je bil navaden lin vsakdanji človek.
Med njimi je tako po svoji važnosti kakor po vplivu na vse posle bil prvi vezirjev teftedar — tajnik Tahir beg, zaupnik Ibrahim paše, njegov prvi svetovalec v vseh zadevah. Bil je bolehen in čudaški, toda plemenit in izredno razumen mož. O njem so sodili zelo različno, tako v mestu ! kakor v Konaku, bilo pa je nedvomno, in v tem so se ujemali Travmičainii in oba konzula, da je Tahir beg vezir-! ijeva »desnica in pero v tej desnici/
(Se nadaljujej
Ko se je Danny vrnil iz vojske, je izvedel, da je dedič in lastnik nepremičnine. Viejo, to se pravi ded, je umrl ter zapust.il Dannyju obe baijiti na Polentarski polici.
Ko je Dainny slišali o tem, je začutil, da je legla nanj težka odgovornost lastništva. Še preden se je sploh napotil na ogled svoje lastnine, si je kupil pollitrsko steklenico vina ter jo sam izpraznil skoraj do dna. Teže odgovornosti se je tedaj odvalili a z njega in na dan je prišla najslabša plat njegovega značaja. Drl se je, razbil nekaj stolov v krčmi na Alvaradski cesti, izzval je dva pretepa, ki sta bila sicer kratka, toda veličastna. Nihče se ni več zanimal za Dannyja. Naposled so ga njegove majave noge odnesle proti pristanišču, kjer so se ob tej zgodnji uri zbirali italijanski ribiči; z gumijastimi škornji na nogah so se spuščali k pomolu ter se odpravljali na morje.
Plemenska mržnja je premagala Danny-jevo pamet. Začel je groziti ribičem. »Sicilijanski pankrti!" je zakričal. »Izrodki are-stantskega otoka! Psi pasjih psov!" In nato se je še zadrl: .Chinga tu mare, Piajo!” Vtaknili si je palec v nos ter z roko nespodobno onegavil pod trebuhom.
Ribiči so se samo zarežali 'in pomahati z vesli.
»Hej, Danny! Kdaj pa si se vrnil? Prikaži se kaj drevi! Novo vino imamo!”
Danny je bij smrtno užaljen.
»Pon un cando a la cabeza!” se je zadrl.
»Na svidenje Danny! so zakričali ribiči. »Drevi se vidimo!" In skobacali so se v čolničke ter odvesloli k svojim ladjam; pognali so motorje in oddrsali po morski gladini.
To je Dannyija tako razžalilo, da mu je kar kri zavrela. Vrnili se je po Alvaradski cesti ter je spotoma razbijal okna, dokler
risal j im je ušesa i n repe, ji h obdaril z nosovi in brki. Ječar Tito Ralph se je zelo zelo strogo zmrdoval nad tem početjem, toda ovadil ga ni, Daony ni vključil med stenice niti sodnika, ki ga je bili obsodil, niti nobenega •^lana policijske straže. Danny je resnično zelo globoko spoštoval postave.
Nekega večera, ko je bila ječa prazna, je Tito Ralph prišel v Dannyjevo celico ter prinesel s sabo dve zelenki vina. Dobro uro kasneje se je napotil v mesto, da bi kupil še dve zelenki in Danny je odšel z njim. V ječi res ni bilo preveč veselo. Obsedela sta pri Torelliju, kjer sta si naročila vina, dokler ju Torelli ni vrgel čez prag. Nato jo je Danny mahnil navkreber nn mirno zaspal med smrekami nad Polentarsko polico. Tito Ralph pa se je odmajal v mesto in tam naznanil njegov pobeg.
Okrog poldne je Dannyja zdramilo žareče sonce. Sklenili je, da se bo ves dan skrival, ker se mora izmakniti stražnikom, ki ga bodo po postavah lovili do noči. Tekal je od grma do grma in počepal ter škilil iz goščave kakor preganjana lisica. Zvečer pa, ko je bilo postavi že zadoščeno, je prišel na dan ter se napotil po svojem poslu.
Dannyjev posel je bil zelo preprost in odkrit. Zavil je h kuhinjskim vratom prve gostilne.
»Ali imate kaj starega kruha za mojega psa?" je vprašali kuharja. In medtem ko je lahkoverni kuhar zavijal hrano za psa, je Danny izmaknil dva kosa gnjati, štiri jajca, kos jagnjetine 'in muholovca.
»Prej ali slej bom že plačal," je rekel.
»Za takšne ostanke ni treba denarja. Če bi jih vi ne vzeli, bi jih vrgel v pomije."
Po teh besedah Dannyja nli več tako pe-
spet vrnil na zemljo? In kdo sem jaz, tvoj prijatelj, da bi smel soditi o tem, komu je to žganje namenjeno? Saj niti trdno ne vem, če ga res imaš. Sicer pa nisem žejen. Tistega žganja se ne bli niti dotaknil. Dobrodošel si mi pri tej veliki svinjski pečenki, toda kor se tvojega žganja tiče — je tvoje!"
Pilon ga je strogo zavrnil:
»Danny, s tabo prav rad delim svoje žganje, pol na pol. Moja dolžnost pa je, skrbeti, da ti ne popiješ vsega!"
Pri teh besedah je Danny takoj ubral druge strune.
»Tukaj, na tej jasi bom spekel tega prašička, ti pa bož opražil sladke tortice, ki so v tem škrniclju. Pilon, svoje žganje postavi sem. Bolj na varnem bo, če stoji tu, pred najinimi očmi: oba ga lahko vidiva in tudi drug drugega lahko vidiva."
Zakurila sta ogenj, popekla gnjat in pojedla kruh. Žganje se je naglo nižalo v steklenici. Ko sta povečerjala sta se zleknila ob ognju. Kakor dve utrujeni čebeli sta z občutkom in nežnostjo srkala zadnje kaplje iz steklenice. Megla se je počasi spuščala niže in niže ter jima z vlažno sivino pobarvala suknjiče. Veter je otožno vzdihoval v smrekah, ki so tiho stale okrog njiju.
Minilo je nekaj trenutkov in osamelost je legla na Dannyja in na Pilona. Danny je začel premišljevati o svojih padlih prijateljih.
»Kje je Arturo Morales?" je vprašal, o-brnil dlani navzgor in vrgel roke naprej. »Mrtev na Francoskem!" je odgovoril sam sebi. »Padel je za to deželo. Mrtev Ježi v tuji zemlji. Tujci hodijo mimo njegovega groba in niti ne vedo, da leži tam Arturo Morales." In spet je dvignil roke, z dlanmi
♦
IZREKI
PRVO POGLAVJE
KAKO JE DANNY, KO SE JE VRNIL IZ VOJNE, NEPRIČAKOVANO SPOZNAL, DA JE DEDIČ, IN KAKO JE PRISEGEL, DA BO SKRBEL ZA SIROMAKE
JOHN STEINBECK:
POLENTARSKE POLICE
ga mi na drugem križišču stražnik vzel v rake. Donny je taka globoko spoštoval postave, da je mimo šel z njim. Če se ne bi pravkar vrnil iz vojske, ki je premagala Nemčijo, bi ga obsodili na šest mesecev, ker pa se je vrnil iz te zmagovite vojske, mu je sodnik odmeril samo trideset dni.
In tako je Danny mesec dnii presedel na prični v montereyski ječi. Včasih je risal po steni nespodobne risbe, včasih pa je premišljeval o svojih vojaških letih. Toda v celici mestne ječe ga je strošno moril dolgčas. Kdaj pa kdaj so privlekli pijanca, da bi se do jutra streznil; toda v glavnem je bila zločinska dejavnost zelo mrtva in Donny je bil som lin zapuščen. Spočetka so ga nekoliko vznemirjale stenice, toda ko so se privadile okusu njegove krvi in se je on privadil njihovim ugrizom, so se sprijaznili im živeli v miru.
Da bi ubil vsaj nekaj uric dolgčasa, se je lotil zlobne igre. Ujeli je stenico, jo z nohtom sploščil k steni, začrtal s svinčnikom krog okoli nje in zapisal »Župan Caugh". Nato |iih je polovil še nekaj, jih prav tako sploščil ter jih imenoval po občinskih svetnikih. V kratkem času je bila vsa stena okrašena s pokojnimi stenicami in vsaka je bila počo-
za DOB RO VOLJO
INDISKRETNO
»Očka, kaj je to, indiskretno vprašanjei*
»Hm.... to je vprašanje, ki se nanj ne more vedno odgovoriti.*
»Pomisli, očka — naš učitelj nam daje samo indiskretna vprašanja.<
UPRAVIČEN VZROK
Tinek si umiva noge. Pride mama pa ga začudeno vpraša: »]a, Trnek, zakaj si pa nisi sezul nogavice!«
»Kako neki, ko je pa voda tako mrzla!* MED PIJANCI
Janez in Miha sedita pri nevemzekaterem pollitru. Janez je naročil pečenko, da bi laže nadaljeval s pitjem. Pa je ni zmogel. Imel ga je že preveč — glava mu je omahnila na krožnik. Miha ga resno opozori:
— Janez, pazi no, da ne boš svoje glave požrl.
ščena z imenom neke mestne veličine. Naklo vest zaradi tatvine. Če tako gledajo na te stvari, poltem njegov greh mi velik, vsaj na videz ne. Zavil je k Torelliju, kjer je štiri jajca, jagnjetino lin muholovca zabarantaJ za vinski kozarec žganja, nato pa se je u-maknil v gozd, da bi si tam skuhal večerjo.
Noč je bila temna 'im vlažna. Megla je visela med temnimi smrekami, ki stražijo mejo med Mantereyem im zeleno naravo. Dan-ny je sklonil glavo ter se podvizal v zatočišče gozda. Pred sabo je zagledal postavo, ki se je prav tako dvizala. Ko je skrajšal razdaljo, je spoznal živahno hojo svojega starega prijatelja Pilona. Danny je bil plemenit im radodaren človek, toda spomnil se je, da je prodal vso hrano, razen obeh koščkov gnjati in škrnidja starega kruha.
»Mahnil jo bom kar mimo njega," je sklenil. »Salj Pilon se ziblje kakor človek, ki se je naphal s pečenim puranom In podobnimi dobrotami."
Tedaj pa je Danny nenadoma opazil, da je Prion z veliko ljubeznijo stiskal svoj suknjič na prsih.
»Hej, Pilon! Prijatelj!" je zakričal Danny.
Pilon se je še hitreje pognal. Danny se je spustil v tek.
»Pilon, prijateljček moj! Kam pa jo tako brišeš?"
Pilom se je vdal neizbežni usodi in je počakal. Damny se mu je utrujeno približal, toda v njegovem glasu je zvenelo navdušenje.
»Iščem te, iti maj najdražji, angelski prijatelj! Pni sebi imam dva zrezko iz stegna samega božjega prašička 'im škrnicelj najslajšega belega kruha. Pilon, ti štrukeljček okrogli, daj, deli z mano maj plen!”
Pilon je zmignil z rameni.
»Pa naj bo," je jezno zamrmral.
Skupaj sta krenila po gozdu. Pilon je bil ves zbegan. Naposled je obstal ter se zazrl Donnyju naravnost v oči.
„Danny," je žalostno vprašal, »kako si vedel, da imam pod suknjičem steklenico žganja?"
»Žganja?!" je vzkliknil Danny. »Ti Imaš žganje? Nemara za kako bolehno staro mamico?" je rekel prostodušno. »Nemara ga hraniš za našega gospoda Jezusa, ko se bo
0 Vljudni pride brez vitriha v za-
♦	klenjeno srce.
♦	0	Vljudnost Je celefon-prevleka
| civilizacije.
♦
|	0	Vljudnost je nenapisano prlpo-
♦	ročila.
♦	0	Vljudnih klofut ni.
X	0	Dva se lahko ljubita In sta kljub
l	temu	lahko vljudna.
X	0	Razum si mora vsakdo sam prl-
♦	dobiti, le neumnost se zastonj plodi ? naprej.
i	(Erich Kfistner, nemiki pisatelj)
♦	0	Prelomnico življenja prekoračiš,
♦	ko rajši govoriš o preteklosti kakor pa
♦	misliš na prihodnost
?	(Gary Cooper, ameriški Igralec)
«	0 Človekova sreča se začne pri
♦	stvareh, ki za življenje niso neobhodno X potrebne.
$	(Oilbert Cesborn, francoski pisatelj)
Strokovnjak ugaja, diletant pa
očara.
(Aldous Huxley, angleiki pisatelj)
*	0 Nekatere ženske so kot prhi: pl-
*	sano pobarvane in trdo kuhane.
X	(Bennet Ceri, ameriikl humorist)
*	0 Tudi najboljši poznavalec žensk X v očeh lepotice ne zna brati, marveč
*	kvečjemu črkovati.
(Vittorio de Sica, Italijanski filmski režiser)
bežni.
Flirt je mali obmejni promet IJu-
(Kurl Hoffmana, nemiki filmski rellser)
obrnjenimi navzgor. »Kje je Pablo, tista dobričina!”
»V luknji sedi," ije rekel Pilon. »Paiblo je sunil gos J n jo skril v grm, pa je tista gos šavsnila Pabla pa je Pablo zakričal 'in so ga prijeti. Zdaj sedi v luknji In bo sedel šest mesecev.'
Danny je vzdihnil in opustil ta pogovor. Sprevidel je, da je zelo potratno izrabil svojega edinega znanca, ki je ime! vsaj trohico duševne sposobnosti, da je lahko o-cenil njegov govorniški dar. Toda tesnobna osamelost ga je še stiskala za srce, zato bi se je rad otresel.
»Tukaj zdalj sediva," je rekel naposled.
„— zlomljenih src, je skladno nadaljeval Pilon.
»Ne, to ni pesem," je rekel Danny. »Tukaj zdaj sediva, brez doma. Življenje sva dala za domovino, lin zdaj nimava niti strehe nad glavo."
»Nikdar je nisva imela," je možato rekel (Pilon.
Danny se je zamislil. Sanjavo je pil, dokler se Pilon nli dotaknil njegovega komolca ter mu potegnil steklenice iz rok.
»To me spominja zgodbe o nekem človeku, ki je bil lastnik dveh javnih hiš —" je rekel Danny. Obstali je z odprtimi usti. »Pilon!" je kriknil. »Pilon, ti pajdaš majih mladih let! Pozabil seml Dedič sem! Dve bišii imam!"
»Dve javni hiši?" je z zanimanjem vprašal Pilon. Pa je takoj dodal: »Pijan sl, mrha, pa se lažeš!"
»Ne, Pilon! Resnico govorim! Stari je u-mrl. Dedič sem. Jaz, njegov najljubši vnuki’
»Ti Si njegov edini vnuk," je rekel Pilon, ki je zmerdj stvarno motril življenje. »Kje pa sta tisti dve hiši?"
»Pilon, ali se ne spominjaš hiš, ki ju je imel stari na Palici?"
»Tukaj? V Mantereyu?"
»Seveda. Na Polentarski potici."
»Kakšni pa sta tisti dve bajti? Ali sta sploh vredni pol počenega groša?"
Dannyja je to nenadno vznemirjenje tako utrudilo, da je omahnil.
»Ne vem, je zamrmral. »Pozabil sem, da sta molja last."
Pilon je obsedel tiho in zamišljeno. Nje-
0 Zabušavanje je sreča samo za tistega, ki je navajen trdo delati.
0 Človek ne ravna z ničemer tako brezobzirno kot s svojimi nogami.
(Paul Guth, francoski plsafalj)
gov obraz je bij bolj in bolj otožen. Vrgel je na ogenj prgišče smrekovih Iglic, se zamaknil v plamenčke, ki so švigali po njih lin ugašali. Potem je dolgo z globoko zaskrbljenostjo gledal Dar»nyju v obraz. Naposled je Pilon presunljivo vzdihnil in nato je vzdihnil še enkrat.
»Zdaj je konec," je rekel žalostno. »Veliki časi so za vekomaj preč. Tvoji prijatelji bodo žalovati, toda vsa žalost bo zaman.’
Danny je odložil steklenico. Pilon jo je pobral in jo položil v svoje lastno naročje.
»No, česa pa je zdaj konec?" je vprašal Danny. »Kaj hočeš reči s tem?"
»Saj to ni prvič," je nadaljeval Pilon. »Kadar je kdo Siromak, si misli: Če bi imel denar, bi ga delili s svojimi dobrimi prijatelji 1 Toda naj mu denar pade v naročje, pa že odleti plemenitost. Tako je tudi s tabo, moj bivši prijatelj. Dvignil si se nad svoje prijatelje. Bogataš si. Pozabil boš svoje prijo-telje, ki so vse delili s tabo, vse celo svoje žganje."
Te besede so Dannyja razburile in pretresle.
»Joz že ne!" je zakričal. »Pilon nikdar te ne bom pozabil."
»Tako misliš zdaj," je hladno rekel Pilon. »Toda če 'imaš dve hiši, da v njima lahko spiš, boš že Videl. Pilon bo ostal siromešen paisano, ti pa boš posedal na pojedinah pri županu."
Danny je vstal, fin ker se v nogah ni čutil preveč stanpvitnega, se je naslonil na deblo.
»Pilon, prisežem ti, kar je maje, je tvoje. Dokler Imam jaz hišo Imaš ti hišo. Daj mi požirek."
»Ko bom videl, bom verjel," je rekel Pilon ■in v njegovem glasu ni bilo preveč upanja. »Bilo bi svetovno čudo, če bi bilo res tako. Ljudje bi prihajali tisoče kilometrov daleč, da bi si to ogledali. Sicer pa, steklenica je prazna."
Prevedel OirH Kosmač
radio program
Po dejanjih jih spoznamo
Bilc© vi. — Pred nomii so državnozborske volitve. Stran kairski dvoboji so na dnevnem red-u, sicer ne z brušenimi meči, pač pa s srdito besedno kampainijo, besedami, ki so •napisane v časopisju, raznih brošurah in na plakatih alti izgovorjene na votiinih zborovanjih. Pravzaprav nas vse to ne spravi iz ravnotežja, ker svojo dolžnost bomo na dan volitev storili kot lojalni državljani. Ne navdušujemo se posebno za eno ali drugo volilno skupino, ker kot koroški Slovenci na lastni koži občutimo, da ob volitvah iloviljo naše glasove vse stranke, ko pa gre za pravice, ki nam gredo kot enakovrednim državljanom, nas malokdo pozna.
Zelo nas je iznenadiiil poziv Narodnega sveta, ki zahteva od nas, naj oddamo svoje glasove za OVP. Mogoče so kje drugje bolij uvidevnii, kar pa dvomiimo, lin za mirno sožitje bolj sprejemljivi eksponenti te stranke kot pri nas. Kar se pri nas dogaja pa nikakor ni v skladu s pozivom Narodnega sveta. Po drugi svetovni vojni smo limeti pri nas skozi več volilnih period socialističnega župana. Čutiti je bito, da se je narodnostna mržnja polagoma umikala uvidevnosti za miirno sožitje. Pristnih, to je
Koroški Slovenci smo se oddolžili spominu žrtev
Kakor že sva leta doslej, so hvaležna srca koroških Slovencev tudi letos ob Dnevu mrtvih počastila spomin nepozabnih junakov, ki so darovali svoje najdražje — življenje, ko so se uprli zlu, ki je pahnilo človeštvo v krvavo vojno, katere posledica so bili milijoni žrtev. S tem je naše ljudstvo pokazalo globoko hvaležnost in spoštovanje partizanskim borcem, katerih telesni ostanki počivajo na 38 pokopališčih širom naše zemlje. Grobišča so bila kakor obnovljena, ni bilo groba ali spomenika, ki bi bil pozabljen. Nega zadnjih počivališč dragocenih žrtev je spričevalo kulturnosti in zavednosti živečih, zavednosti najbolj v tem, da ob svetlem liku padlih borcev vztrajamo v borbi za cilje padlih, ki bodo končno doseženi šele tedaj, ko bo zagotovljen trajen mir, osebna svoboda, enakopravnost med narodoma v deželi in prijateljsko razumevanje med vsemi narodi sveta. Nepozaben spomin in klic žrtev iz grobov naj doseže tudi tiste, ki preradi pozabljajo polpretekle velike zmote človeštva, ki so vodile do vojne vihre z vsemi grozotnimi posledicami tudi naše ljudstvo. Zveza koroških partizanov je pod vodstvom svojega predsednika obiskala vsa partizanska grobišča in položila na gomile vence organizacije. Pri tem se je tudi prepričala, da so ljudje vsepovsod zrahljali grobove, jih okrasili z venci in cvetjem ter prižigali lučice. Tako so n. pr. storili tudi na Golovici, na skrajnem severu jezikovne meje. V Slovenjem Plajberku so na pokopališču namestili novo ploščo neznanim padlim partizanskim tovarišem, v Št. Jakobu v Rožu pa so grobišče uredili po pokopališčnem redu.
Zadnja počivališča borcev za svobodo so kakor vsako leto obiskali in počastili tudi predstavniki jugoslovanskega generalnega konzulata v Celovcu ter položili na grobove vence s trakovi v jugoslovanskih državnih barvah.
Zveza koroških partizanov se zahvaljuje vsem za izkazano lepo pozornost partizanskim grobovom.
Veličastna komemoracija v Gradcu
Prvega novembra je bila na graškem centralnem pokopališču spominska svečanost pred spomenikom žrtev nacističnega nasilja. Komemorativne svečanosti se je kljub skrajno neugodnemu vremenu udeležila velika množica ljudi. Tudi okoli 600 svojcev ustreljenih, ubitih in obglavljenih Slovencev, ki počivajo na graškem pokopališču, se je poklonilo spominu nepozabnih žrtev.
Slovesnost je začel graški prelat In večletni Interniranec nacističnega taborišča Dachau profesor dr. Fabian z globokim žalnim govorom. V imenu avstrijskih žrtev Je spregovoril graški mestni svetnik Gustav Hainz, v imenu Slovencev pa Je imel spominski govor predsednik Okrajnega odbora Zveze borcev Maribor Anton Gregorič. Svečanosti je prisostvoval tudi generalni konzul FLRJ v Gradcu Miloš Morača.
rejenih Nemcev, je billo tedaj med nami malo in jih tudli danes v vsej občinti ni dosti
nad petdeset. Občinski urad, šola in gasilski dom so nosili dvojezične napise. Čim pa je dobila pri občinskih volitvah skromno večino 'OVP v povezavi s FPd, so začeli z odstranjevanjem dvojezičnih napisov. Da bi utajili pred svetom, da tudi Slovenci Imenujemo to zemljo kot našo domovino, so v minulem mesecu tudi na šoli in gasilskem domu odstranili dvojezična napisa ter ju nadomestili samo z nemškimi.
Nekateri so si fudli domislili, da je pri nas nujen voj mi spomenik. Kljub odklonilnemu zadržanju občanov je vodstvo občine vizelo zadevo v roke in blizu občinske pisarne je nastail taik spamemik. Imenovati so ga hoteli .Kriegerdenkmol", na zahtevo od raznih strani pa so bili prisiljeni, da so ga preimenovali v »Mahnmail", kar naj bi bili opomin vsem, da bi vladal na svetu miiir med narodi in se nikdar več ne bi povrnilo gorje strašnih vojn. Hočemo, da bi tudi med nami v občini vladal mir in razumevanje. Toda kaj je ’C>VP-FPO-jevski večini v občini za to vzvišeno misel. V tednu pred odkritjem spomenika so v posmeh mirnemu sožitju med nami pritrdili na poslopja, ki so last vseh občanov, samo nemške napise!
Pirli odkritju spomenika bi najraje tudi g. župniku prepovedati kratek slovenski nagovor, kar je oči vidno kazalo zadržanje navzočih „Abwehrkampferjev" in še nekaterih njim en alk: h. Spomenik je (po napisu (samo v nemškem jeziku) namenjen spominu žrtvam obeh svetovnih vojn iz naše občine. Med terni žrtvami je bito v obeh vojnah bilizu 100 mož in fantov, med temi ni billo milili enega Nemca. Tem žrtvam v spomin se razen župnika iniihče ni upal spregovoriti niti enega stavka v našem domačem slovenskem jeziku. Žalostno, da se sinovi slovenskih mater taiko sramujejo lastnega domačega jezika, ki liima na naših tleh domovinsko pravico več kot 1000 let. Prav OVP-jevci ga hočejo v znamenju miru in sprave zbrisati iz naših tal. K sodelovanju na proslavi je občina povabila pred nekaj meseci nastali nemški pevski zbor. Nimamo nič proti temu, da je občina povabita ta zbor, da je zapet ob odlkritju spomenika žrtvam, nerazumljivo pa nam je, da občinsko pred stoj nlištvo ne ve, da občani naše občine pojejo tudi že 50 let v zboru prosvetnega društva „Bilka1'. Če bi bilo vodstvu 'OVP res kaj na tem, da bi bito pravično vsem, bi bito pač umestno, da bi bili na proslavo povabiti tudi ta domači slovenski pevski zbor.
Po njih delih jih spoznamo — in takim naj glasove damo!
Iščemo natakarico za znano gostilno v Pliberku. Znanje obeh deželnih jezikav potrebno. Ponudbe na upravo Slovenskega vestnika, Cellovec - Kla1-genfurt, Gasometergasse 10
UNRUHIGER SCHLAF?
Idurch Oberarbeitung und Gereiztheit ? j Der echte ..Klosterfrau Melissengeisr j brlngt bel INNERER UNRAST rasch j Abhllfe. Nehmen Sie abends vor dem i Zubettgehen 1 EBISffel voli »Klosterfrau ] Melissengelst” in der aoppeiten Menge j Wasser und Sle werden von der wohl-J tuenden Wlrkung uberrascht seln. Nur jecht In der blauen j Packung mit den j 3 Nonnen. j Erhaltlich In Apoth. j und Drogerien.
/fteliffengeift
Jesensko sajenje sadnega drevja je boljši od vigrednega!
Močna proti mrazu odporna drevesca in ribeze takoj dobavi drevesnica Marko P o I c e r, pošta St. Vid v Podjuni — St. Veit iim Jauntat.
pr*--
RADIO CELOVEC
I.	PROGRAM
Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00.
Dnevne oddaje: 5.55 Kmečka oddaja — 6.10 Jutranja gimnastika — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Za gospodinjo — 11.00 Zabavna glasba —
13.10	Opoldanski koncert — 18.55 šport — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila — 22.10 Pogled v svet.
Sobota, 10. 11.: 8.00 Otroški zbor radia Celovec — 8.05 Naš hišni vrt — 8.15 Olasba mojstrov — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 »Večne ceste', roman — 15.50 Za filateliste — 16.30 Za delovno ženo — 17.10 Lepe melodije — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Orkestrski koncert.
Nedelja, 11. 11.: 8.05 Kmečka oddaja — 9.05 Popevke od včeraj, do danes nepozabljene — 11.00 Dunajski zajtrk z glasbo — 13.00 Operni koncert — 14.30 Pozdrav nate — 17.05 Plesna glasba ob petih — 18.00 Evropski zabavni orkestri — 19.00 šport — 19.45 Godba na pihala — 20.10 .Kdo je storilec?", kriminalna igra — 21.10 Petdeset minut zabavne glasbe.
Ponedeljek, 12. 11.: 8.15 Olasba Ludwiga Beethovna
—	13.30 Majhne melodije avstrijskih komponistov —
15.00	Pesebej za vas — 15.45 Koroški knjižni kotiček
—	16.00 Non-stop-glasba — 17.10 Popoldanski koncert
—	18.25 Za vas? Za vse! — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Citati in razumeti — 20.30 »Kakršni smo, takšni smo' — 21.00 Zborovska glasba.
Torek, 13. 11.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 15.00 Posebej za vas — 15.28 Komorna glasba — 16.00 Glasba zate — 17.10 Koncert pri kavi — 18.25 Ce mene vprašate ... — 19.00 Srečna Avstrija — 19.15 Bilo je nekoč v Avstriji ... —
20.15	»Nuno iz Lizbone".
Sreda, 14. 11.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Jutranji koncert — 15.00 Glasba za mladino — 15.45 Predstavljamo vam: Mladi talenti igrajo — 16.00 Glasba zate — 17.10 Olasba, ki se nam dopade — 18.15 Pomoč vskado potrebuje — 20.15 K 75. obletnici rojstva Bernharda Paumgarfnerja.
Četrtek, 15. 11.: 8.15 Orkestrski koncert — 14.45 Ura pesmi — 15.15 Koroški knjižni kotiček — 15.30 Posebej za vas — 16.00 Glasba zate — 17.10 Popoldanski koncert — 18.05 Ljudske viže in pesmi — 18.35 Mladinska oddaja — 20.15 Radijska igra — 21.45 Zvoki na citre.
Petek, 16. 11.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 13.05 Čez doline in planine — 15.00 Komorna glasba — 16.00 Olasba zate — 16.30 Knjižni kotiček — 17,10 Koncert pri kavi — 18.15 Pestro mešano — 20.15 Halo! Tenagerjil
II.	PROGRAM
Poročila: 6.0», 7.00, 8.00, 13.00, 17.00, 19.00, 22.00 Dnevne oddaje: 6.10 Z glasbo v novi dan — 9.00 In
10.00	šolska oddaja — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.03 Avtomobilisti med potjo — 15.00 šolska oddaja — 17.30 Reporterji med potjo — 19.20 Kaj slišite danes zvečer —
20.10	Pogled v svet
Sobota, 10.	11.: 7.20 Jutranja glasba — 8.20 Pro-
simo, prav prijazno — 9.45 Ti in žival — 11.00 Ljudske viže — 12.55 Državnozborske volitve 1962 — 13.30 Agrarna poliiika — 15.15 Non-stop-glasba — 16.30 Popevke se vrstijo — 17.40 Ljudstvo in domovina — 18.25 Majhne melodije, velik uspeh — 19.10 Oddaja zveznega kanclerja — 20.00 Vseh devet! — 21.00 Ekumenski koncil — 21.15 Zabavna glasba.
Nedelja, 11. 11.: 7.05 Godba na pihala — 8.15 Kaj je novega? — 9.00 Operni koncert — 10.15 Glasba vseh vrst — 11.00 Filharmonični koncert — 13.10 Za avtomobiliste — 14.10 Igra Kurt Edelhagen s svojim orkestrom — 14.45 šport — 16.30 Glasbeno popotovanje
—	18.00	Igra Heinz Sandauer	s	svojim orkestrom —
19.10	Teden dni svetovnih	doga;anj	—	19.30 Ljudske
pesmi in plesi — 20.00 Nedeljski koncert.
Ponedeljek, 12. 11.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Iz	ustvarjanja velikih	mojstrov	— 11.00	Za	ljubitelja resne glasbe —	12.55 Državnozborske volitve
1962 —	13.30 Za prijatelja opernih	melodij	—	15.30
Dobro razpoloženi — 16.00 Otroška ura — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturne vesti — 17.40 Oddaja za žene —	18.00 Veseli delopust	—	19.15	Bilo je nekoč
v Avstriji ... — 20.00 Orkestrski koncert.
Torek, 13. 11.: 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov —	11.00 Majhen do-
poldanski koncert — 12.55 Državnozborske volitve 1962
—	13.20	Teden dni pri	Združenih	narodih	—	13.30
Znani orkestri — 15.30 Zabavna glasba — 16.30 Življenje se	začne pri šestdesetih	—	17.15	Znanje za vse
—	17.50	Esperanto — 18.00 Samo	zate	— 20.00 Ope-
retni koncert.
Sreda, 14. 11.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 11.00 Za ljubitelja resne glasbe — 13.30 Za prijatelja opernih melodij —	14.15 Sodobni avstrijski komponisti —
15.30 Orkester Paul Wifhemann — 16.30 Koncertna ura
—	17.40 Hišni zdravnik — 18.00 Olasba za delopust — 19.20 Državnozborske volitve 1962 — 20.00 Pesem gre okoli sveta — 21.10 Themse — Donava.
Četrtek, 15. 11.: 7.20 Jutranja glasba — 8.10 Olasba na tekočem traku — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov
—	11.00	Dopoldanski koncert	—	12.55	Državnozborske
volitve 1962 — 14.15 Znani orkestri — 15.30 Dela avstrijskih komponistov — 16.30 Koncertna ura — 17.40 Oddaja za žene — 18.00 Glasba za zabavo — 20.00 Pozor! Snemanje!
Petek, 16. 11.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 11.00 Za ljubitelja resne glasbe — 13.30 Za prijatelja opernih melodij —	14.10 Sodobni avstrijski kom|>onisti —
15.30 Od melodije do melodije — 16.00 Otroška ura
—	17.15 Znanje za vse — 18.00 Lahka hrana — 20.00 »Salto mortale", igra — 21.25 Tretje znamenje.
r€ Le vizi j a
Dnevne oddaje: 19.30 Zabeleženo za vas — 19.55 Kratko pred osmo — 20.00 Cas v sliki — 20.20 Moza*k kratkih filmov.
Nedelja, 11. 11.: 17.00 Za otroke od 11 let:	»Svet
mladine’ — 17.30 »Vilma in King" — 18.00 Za mladino: Kaj lahko postanem? —	19.00 Sedem dni svetovnih
dogajanj — 19.20 Zanimalo vas bo — 19.30 šport
20.15	»Nedeljski sodniki".
Kratki film — 20.30 šport — 20.50 »Otrok potrebuje ljubezen", drama.
Torek, 13. 11.: 19.30 »Kisle češnje — 20.20 Kratki fifo
—	20.30 Papir in kuli — 21.15 »Jean Jaques Rousseau". Sreda, 14. 11.: 17.00 Za oiroke od pet let — 17.25
Lassie, zgodba psa — 19.30 Slike iz Avstrije — 19.55 Kratko pred osmo — 20.15 Državnozborske volitve 1962
—	20.20 Kratki film — 20.30 Šoh smrfi — 21.15 Pri-srčno vaš Peter Kraus.
Četrtek, 15. 11.:	19.30 Zabeleženo za vas in šport
—	20.20 Kratki film — 20.30 »Zgubljena revija" — 21.03 »Zadeva z daljnogledom".
Petek, 16.	11.: 19.30 Zabeleženo za vas —	19.55
Kraiko pred osmo — 20.10 Kratki film — 20.20 L6win-gerjev oder:	»Toda večno ostane ljubezen", ljudsko
igro z glasbo in petjem.
RADIO LJUBLJANA
Poročila: 5.05, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 22.00, 23.00» 24.00.
Oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 — 202 ■ UKV frekvence 96,5 — 92,9 — 94,1 — 88,5 — 97,9 MM* Dnevne oddaje: 5.00 Dobro jutro — 5.10 Nekaj domačlb
—	8.25 Zabavni kaleidoskop — 10.15 Od tod in ondod —»
12.15	Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije ob 12.25 —
16.00	Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma In v svetu — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski
dnevnik.
Sobota, 10. 11.: 8.35 Ob glasbenem avtomatu — 9.25 Filmska glasba — 9.45 Grške narodne pesmi — 12.15 Dalmatinske narodne pesmi — 12.30 Falla in Dvorak
—	13.30 Za začetek sobotnega popoldneva — 14.34 Voščila — 15.15 Za staro in mlado — 15.40 Med amaterskimi zbori — 17.50 Zabavna glasba — 18.10 Za ples in razvedrilo — 18.45 Naši popotniki na tujem — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Novo v studiu 14 — 20.50 Za konec tedna — ples.
Nedelja, 11. 11.: 6.30 Napotki za turiste — 7.40 Pogovor s poslušalci — 8.40 Pisana vrsta slovenskih narodnih pesmi — 9.05 Dopoldanski sestanek z zabavno glasbo — 10.00 Še pomnite, tovariši — 11.55 Glasbena medigra — 12.05 Voščila — 13.30 Za našo vas —
14.00	Slovenski oktet — 14.15 Voščila — 15.15 Igramo
za vas — 15.30 Popoldne v prijetni družbi —	16.00
Humoreska tedna — 16.20 Orglice s popevkami in prijetnimi melodijami — 17.05 Izlet na Havaje — 18.30 Šport — 20.00 Izberite svojo melodijo —- 21.00 Umetnost verizma.
Ponedeljek, 12. 11.: 8.05 Skladbe srbskih skladateljev poje zbor RTV Beograd — 8.25 Glasba ob delu — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Čez vso Evropo s klarinetom — 9.45 Igra Kmečka godba — 10.55 Vsak dan nova popevka — 12.15 Kvintet bratov Avsenik igro narodne pesmi — 12.30 V paviljonu zabavnih melodij
—	13.30 Mali klub ljubifeljev popevk — 14.05 Uspehi
Mira Brajnika — 14.35 Voščila — 15.40 Literarni sprehod — 17.40 Mož z zlato trobento — 18.10 Od plesišča do plesišča —	18.30 Poljske narodne pesmi —
20.00	Skupni program jugoslovanskega radia: Studio Ljubljana — 22.00 Koncert Slovenske filharmonije.
Torek, 13. 11.: 8.05 Iz »Halke’ Stanislava Moniuszka
—	8.35 Ob glasbenem avtomatu — 9.25 V ritmu Lo-tinske Amerike — 10.15 Baročni intermezzo — 12.15 Slovenske narodne pesmi — 12.30 Za vsakogar nekaj
—	14.35 Domači zvoki — 15.15 »Poj mi . . ." — 15.30 V torek nasvidenje — 17.05 Koncert po željah — 18.45 S knjižnega trga — 20.00 V zabavnem tonu — 20.15 Radijska igra — 21.47 Vaši pevci, vaše melodije.
Sreda, 14. 11.: 8.05 Jutranji koncert — 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb — 9.25 Igrali smo za vas — 10.35 Nekaj narodnih — 10.45 Človek in zdravje — 10.55 Vsak dan nova popevka — 12.15 Makedonske narodne pesmi — 12.30 Poje sopranistka Elisabeth Schwarzkopf
—	13.30 S popevkami od dežele do dežele — 15.15 Orkester Frank Barcley in kitarist Toofs Thelemans — 17.05 Dve sto let Berlinske opere — 18.10 Harfa in hammond orgle — 18.25 Venček domačih in narodnih melodij — 18.45 Ljudski parlament — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 12.15 Melodije na tekočem traku.
Četrtek, 15. 11.: 8.05 Trije zbori braniškega slavčka Vinka Vodopivca — 8.20 Vedri ritmi — 8.40 Umetna glasba iz Makedonije — 12.15 Igra ansambel Srečko Dražila — 13.30 Po Češkem, Moravskem in Slovaškem
—	14.05 Zveneče kaskade — 14.35 Voščila — 15.15 »Potepuška pesem’ 15.30 Turistična oddaja — 17.05 Glasba iz Talijinega hrama — 18.10 Mala revija zabavne glasbe — 20.00 četrikov večer domačih pesmi in napevov — 20.45 Igra ansambel Aca Mullerja —
21.00	Literarni večer.
Petek, 16. 11.: 8.05 Popularne skladbe domačih skladateljev — 8.40 Popevke za vas — 9.50 Nekaj narodnih iz Beneške Slovenije — 12.15 Pihalni orkester JLA —» 12.50 Ansambel Plas Johnson — 13.30 Sem in tja po svetu — 15.15 Napotki za turiste — 15.20 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 15.45 Jezikovni razgovori —
18.10	Plesna čajanka — 20.00 Vedno lepe melodije —
20.15	Tedenski zunanje-politični pregled — 21.00 Veliki zabavni orkestri — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
SLOVENSKE ODDAJE
Sobota, 10. 11.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Nedelja, 11. 11.: 7.30 Duhovni nagovor. S pesmijo ie glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 12. 11.:	14.15 Poročila, objave. Pregled
sporeda. 2ena in dom. 10 minut za športnike — 18.00 Recitacija in deklamacija (4. del).
Torek, 13. 11.: 14.15 Poročila, objavo. Bolje je paziti kot zdraviti se.
Sreda, 14.	11.:	14.15 Poročila, objave. Kar želite,
zaigramo.
četrtek, 15.	11.: 14.15 Poročila, objave. S knjižne
police.
Petek, 16. 11.: 14.15 Poročila, objave. Od pelka do petka po naših krajih. Glasbeni vložek. Z gledališkega odra in z galerijskih sten.
Sobota, 17. 11.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca — 18.25 Za našo vas.
Isdalaleli, lastnik In zalofnlk: Or. Franc Pot.k, Velikovec — Uredništvo In uprava: Colovec-Klagonlurt, Gasometergasse 10, lelefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janeti«, odgovorni urednik:	Lovro Potočnik
in tiskarska družba z o. J. Drava, Celovec-Borovlj«. — Dooisl noj se pošiljajo na naslov: Celovec-Klagenturt 2, Postfach 124.
Tiska založniško