Nova organizacija podjetja Na 12. redni seji delavskega sveta je bil med drugim sprejet tudi predlog nove organizacije podjetja. Po združenju Vevč z obratom »Celuloza« se organizacijska oblika novega podjetja ni bistveno spremenila. Posamezne službe, pa tudi samoupravni organi so svoje delo nadaljevali na star način. To pa ni bilo v soglasju s sklepom o organizaciji tesnejše združitve s centralnim funkcionalnim vodenjem na temelju dveh obratov, kakor tudi ne v soglasju z načelom, da je treba skupni program proizvodnje, organizacije in delavskega samoupravljanja razširiti in uskladiti s stališča enotne gospodarske koncepcije in določiti pristojnosti organov in služb. Da bi stvar pravilneje in hitreje stekla, je podjetje sredi leta 1962 sklenilo pogodbo z Zavodom SRS za produktivnost dela. Le-ta je posnel obstoječe stanje in z malo zamudo napravil predlog nove organizacije celotnega podjetja. Ob tem je predvidel funkcije posameznih služb in razdelitev pristojnosti med delavskim .svetom podjetja ter samoupravnimi organi v poslovnih enotah. Pri snemanju obstoječega stanja je zavod ugotovil, da so sicer bili posamezni sektorji skupnega podjetja centralizirani in formalno ukinjen pojem lokacije oziroma razdalje, vendar pa je dejanska praksa pokazala, da ta pojem še vedno krčevito živi. Posamezne službe pa delujejo kot v starih, samostojnih podjetjih. Zaslediti je precejšen dualizem v kadrovski službi, kakor tudi v komercialni in celo tehnični službi. Tudi pri organizaciji samoupravljanja je bilo opaziti nekaj temeljnih problemov, ki naj bi jih nova organizacija rešila. Upoštevati bi bilo treba enotnost podjetja in močno medsebojno povezanost obeh poslovnih enot ter razviti enoten sistem programiranja dejavnosti obeh enot, predvsem pa proizvodn je. Iz teh stališč in potreb je ob skupnem sodelovanju nastala nova shema organizacije podjetja, o kateri objavljamo naslednji komentar: PREDLOG ORGANIZACIIE TOVARNE CELULOZE IN PAPIRJA VEVCE-MEDVODE 1. Splošni principi predloga organizacije: Predlog organizacije izhaja iz stališča, da funkciji upravljanja in vodenja predstavljata neločljivo celoto, ki mora zagotoviti poslovanje podjetja. Osnovna naloga funkcije upravljanja in vodenja je v tem. da neprestano koordinira vse druge funkcije v podjetju in jih povezuje v čimboljše in uspešnejše izvrševanje gospodarskih, oziroma proizvodnih nalog. Organi samoupravljanja gospodarske organizacije so: delavski svet, upravni odbor, glavni direktor, delavski svet poslovne enote, direktor poslovne enote, svet ekonomske enote in strokovni vodja ekonomske enote. Osnovni normativni akt funkcije upravljanja je statut podjetja. Statut podjetja mora biti poleg obstoječih zakonskih predpisov dokument, kjer je jasno očrtana organizacija upravljanja in kjer so dana pooblastila posameznim organom. Predpisati mora tudi pravila za delo v podjetju. (Statut podjetja se v osnutku tega napotila tudi točno drži). Funkcija upravljanja se konkretizira v naslednjih temeljnih funkcijah: v funkciji razpolaganja s sredstvi, v funkciji razpolaganja s čistim dohodkom, v kadrovski funkciji in v funkciji zagotovitve poslovanja. Funkcija vodenja je predvsem organizacijska konkretizacija funkcija zagotovitve poslovanja. Le-ta mora zagotoviti pravilno poslovanje podjetja kot proizvodnega mehanizma preko neprestanega usklajevanja materi-alnih in osebnih faktorjev proizvodnje. Da bi bilo delo funkcije vodenja zagotovljeno, mora Hiti nje- Predlogi in izboljšave so last neposrednega proizvajalca Na zadnji seji delavskega sveta so po analizi proizvodnih rezultatov pohvalili celotni kolektiv za prizadevanje in uspehe v proizvodnji, ki res niso bili majhni. Vendar so na isti seji razpravljali tudi o prevelikih količinah izmeta in razmeroma visokem odstotku zastojev strojev. Med razpravo o poročilih so poudarili: Z dobrimi in slabimi rezultati morajo biti najprej seznanjeni vodje ekonomskih enot, ki naj z njimi seznanijo člane EE. Za slabe rezultate, ki se zrcalijo v prevelikem izmetu, zastojih ali drugih nerednostih, ne moremo kriviti naprave, ampak jjudi, ki vplivajo na to, da bi izboljšali naprave. Prav izboljšave pa potrebujemo. Ni naprave, pa če je še tako nova in moderna, da ne bi bila potrebna kontrole, izboljšav in dopolnil. Torej, na dan s predlogi, četudi hi bili predlogi na videz še tako nepomembni. Predlaganje izboljšav ni le osnovna pravica, temveč tudi dolžnost slehernega delavca. Tu je torišče dela ekonomskih enot. Na vsakem koraku razmišljajmo o delu, ki ga opravljamo. Molk namesto predlogov pri tem delu je rana, ki slabi napredek in daje slabe materialne pogoje delovni enoti. Pomislimo najprej na to, ko stopamo na delovno mesto. na organizacijska oblika usklajena z organizacijo upravljanja in z organizacijo proizvodnje. Organi upravljanja opravljajo svojo funkcijo skupno, to je na svojih zasedanjih. Organi vodenja opravljajo svoje delo načeloma individualno zaradi pravilnega sodelovanja pa se, kjer je mogoče, priporoča uveljaviti teamsko oziroma kole-gialno delo. Funkcija vodenja združuje produkcijsko, razvojno, tehnično, investicijsko, komercialno, finančno, kadrovsko in organiza-cijsko-analifsko funkcijo, pri tem pa se poslužuje administra-tivno-regulativne, kontrole in koordinacijske funkcije kot pomožne funkcije. Organizacija funkcije vodenja je pogojena s hierarhično organizacijsko strukturo. Izhaja iz tehnične delitve dela na sodobnih principih in iz potrebe, zagotoviti enotnost vseh akcij v podjetju pri ustvarjanju proizvodnega programa. Kooperacija proizvodnje celuloze in proizvodnje papirja zahteva višjo obliko organizacije dela, ki povečuje produktivnost dela, zahteva nove metode, nove principe, nove in izboljšane strokovne službe idr. V zelo razviti in obsežni proizvodnji z visoko tehnično delitvijo dela je nujna decentralizacija vodenja po hierarhičnem principu. Tudi sama tehnična delitev dela vključuje v sebi določeno hierarhijo nalog, kateri nujno odgovarja tudi hierarhija vodstvenih odgovornosti. Pri vodenju moramo upoštevati linijski in funkcionalni sistem dela. Pristojnost za odločitev je na primer zasnovana popolnoma na principu linijskega sistema, potrebno pa je, da so strokovnjaki, preden pride do odločitve, poprej konsultirani. Funkcijo vodenja kot celoto predstavlja direktor podjetja. 2. Uvajanje predloga bodoče organizacije v podjetju Vevče-Medvode: Pri dosedanjem delu so delavci Zavoda SRS za produktivnost dela nepretrgoma sodelovali z vodilnimi delavci v podjetju. Zato je predloženi statut, ki ga je upravni odbor na zadnjih sejah že sklenil predlagati delavskemu svetu podjetja, pripravljen in narejen po medsebojnih dogovorih tako, da bo organizacijska osnova za delo samoupravnih in vodstvenih organov podjetja. Zato osnutek statuta predvideva razmejitve pristojnosti med organi samoupravljanja kot tudi skupnimi strokovnimi službami podjetja, predvideva pristojnosti, ki so potrebne za kvalitetno funkcionalno delo organov in služb. Točno so definirane funkcije upravljanja in vodenja in je osnutek statuta skoraj docela prilagojen predlogu nove organizacije, kakršno predlaga Zavod SRS za produktivnost dela. Večja sprememba je v zadnjem času, od izdelave osnutka statuta podjetja pa do danes, nastala le v tem, da tehnični sektor ali po statutu razvojno-tehnične službe razdelimo v tehnični sektor, ali službo, ki vsebuje programski center, upravo osnovnih sredstev (Nadaljevanje na 5. strani) V nesreči spoznaš prijatelja Ob zemeljski katastrofi, največ ji te vrste, kar jih pomnimo, ki je zadela bratski narod Makedoncev v Skopju in okolici, je slehernega člana kolektiva globoko presunila. Ni bil redek primer, ko se je sodelavec s sodelavcem s solzami v očeh pogovarjal o nesreči prebivalcev doline Vardarja. Treba je bilo pomagati in hitro ukrepati. Člani kolektiva so sklenili, da bodo nesrečnežem podarili en delovni dan, kar znese v poprečju neto osebnih dohodkov 1,829.000 din. Iz sklada skupne porabe pa je kolektiv poleg tega dal še 2 milijona dinarjev. Takoj se je javilo tudi okoli 150 krvodajalcev, ki so jih s tovarniškim avtomobilom prepeljali na transfuzijsko postajo. Od vseh jih je dalo kri — zaradi velikega števila prijavljenih — le nekaj, drugi pa bodo prišli na vrsto, če bo še potrebno. Za to lepo dejanje gre slehernemu članu kolektiva prisrčna zahvala. Pokazalo se je, da le drži star pregovor: V nesreči spoznaš prijatelja. Glas o veliki zemeljski katastrofi v Skopju in okolici je odjeknil po vsem svetu. Tako sta nam tudi dve firmi iz Holandije, stalni odjemalki našega papirja, poslali sožalni pismi, ki jih v prevodu objavljamo: Visoko spoštovani gospodje! Globoko presunjeni zaradi strašne usode mesta Skopja, vam ob tej katastrofi pošiljamo naše iskrene izraze sočustvovanja. Z vami žalujemo ob mnogih žrtvah potresa in ob trpljenju vsega prebivalstva. Mi v Holandiji zelo dobro razumemo vaše sedanje počutje, kajti gotovo se še spominjate, kako smo imeli tudi mi v januarju 1953 strašno poplavo v obalni pokrajini, pri čemer je tudi prišlo nekaj tisoč ljudi ob življenje. Trdno upamo, da bo trpljenje in stiska prebivalcev le olajšalno ob pomoči, ki jo ves svet prostovoljno daje. S tolažečimi pozdravi in z odličnim spoštovanjem! MAX GENN & CO. N. V. ROTTERDAM Spoštovani! Predvsem želimo izraziti našo osuplost zaradi strašne zemeljske katastrofe v Skopju. Upamo, da ni bil nihče od vaših družin ali poznanih prizadet. Usoda vaših ljudi v Makedoniji nas žalosti in izražamo upanje, da boste v kratkem času našli rešitev za veliko trpljenje. P B A PAPIERMAATSCHAPPIJ POLAK & van BERG AMSTERDAM Smo v času dopustov. Nekateri ga preživljajo na morju, drugi v hribih, naši upokojenci pa kar radi ostanejo ob Ljubljanici, z ribiško palico v rokah STRAN 2 >✓ Se nekaj o uvozu O izvozu podjetja smo že či-tali v »Našem delu«. Ker se vsak dan (Srečujemo s vprašanji, kdaj bo prispelo to ali ono iz uvoza, ali imamo na razpolago devizna sredstva za »nujne« rezervne dele itd., želim vsem članom našega kolektiva v nekaj besedah opisati obstoječi uvozni režim in razložiti tesno povezavo med izvozom in uvozom. V večini je našim članom kolektiva že znano, da se je pri nas v začetku leta 1961 spremenil režim uvoza ter so se ob tej priliki določile tako zvane nove liste blaga — razni režimi za razne artikle. Ti režimi oziroma liste so naslednje: 1. Lista prostega uvoza Po tej listi se uvažajo artikli, ki jih pri nas sploh še ne izdelujemo. ali v zelo majhnih količinah. Za maše podjetje uvažamo po tej listi: klobučevino, kaolin in celulozo. V tem primeru pod-jetju-uvozniku niso potrebne lastne devize, temveč samo dinarska sredstva za nakup deviz od Narodne banke ob vsakem priloženemu zahtevku posebej. V zadnjem času Narodna banka oziroma Jugobanka ni več dolžna v vsakem primeru konvertirati dinarje v devize. 2. Lista z liberalnim dovoljenjem Artikli, določeni po tej listi, za nas ne pridejo v poštev: odpadki in ostanki bakra in bakrovih zlitin, surovo sivo železo, železova ruda 43% Fe, česana volnena preja, loj, itd. Če bi za nas prišel v poštev neki artikel po tem režimu, bi morali imeti predhodno odobren kontingent, oziroma dovoljenje od Sekretariata za zunanjo trgovino, medtem ko da devizna sredstva na razpolago tudi v tem primeru Narodna banka proti nakazanim dinarskim sredstvom. 3. Lista z generalnim dovoljenjem Sem spadajo vsi artikli, ki niso na vseh drugih 5 listah. Naša tovarna uvaža po tej listi vse rezervne dele, sita, nože, anilinske barve, optična belila, itd. Devizna sredstva za uvoz teh artiklov so se določala leta 1961 na osnovi 80% kvote iz leta 1960. Za uvoz blaga po tej listi se lahko uporabljajo tudi sredstva, ustvarjena z lastnim izvozom po čl. 47 (7% retecijslka kvota). Kot že omenjeno, je služila kot osnova za določanje deviznih sredstev za uvoz blaga po generalnem dovoljenju 80 % kvota iz leta 1960. Ta je pri nas zelo majhna, ker v letu 1960 IV. papirni stroj še ni obratoval ter je izpadel iz osnovne kvote. Najboljši izhod v tem je bil izvoz, ker nam ostaja od izvrženega izvoza 7% deviz, s katerimi pokrivamo uvoz najnujnejših artiklov. delno pa že nove investicije. V letu 1965 se je znesek de- viznih sredstev ponovno zmanjšal — določen je v višini 50% sredstev, ki jih je podjetje prejelo v letu 1962. 4. Lista kontingentiranega uvoza To je določena lista artiklov, za katere mora vsak koristnik oziroma uvoznik prejeti posebno dovoljenje in devizno kvoto. Po tej listi mi uvažamo vse kroglične ležaje in strokovne knjige. Za uvoz blaga po tej listi lahko uporabljamo tudi sredstva, ustvarjena z lastnim izvozom, vendar tudi to s posebnim dovoljenjem pristojne banke (za nas Jugoslovanska banka za zunanjo trgovino). 5. Lista z restriktivnim dovoljenjem Kot vse liste, tudi ta vsebuje artikle, za katere je potrebno uvozno dovoljenje. Banka ne dodeljuje za ta uvoz posebnih deviznih kvot, temveč se uporabljajo devize po listi z generalnim dovoljenjem, ali devize, ustvarjene z lastnim izvozom. Naše podjetje zaenkrat po tej listi, oziroma tem režimu še ni ničesar uvozilo. (Na to listo bi prišel avtomobil, če bi se odločili za nabavo iz uvoza.) 6. Način uvoza opreme Devizna sredstva za uvoz investicij odobravajo Investicijska banka za objekte, ki jih v celoti ali delno kreditira Jugobanka v obliki deviznih kreditov, seveda pa so predvidena tudi sredstva ustvarjena z lastnim izvozom. Narodna banka nam je zagotovila za uvoz blaga po listi prostega uvoza skoraj četrt milijona dolarjev, medtem ko smo pri Jugobanki najeli nekaj deviznega kredita za uvoz celuloze, katerega smo bili dolžni vrniti najkasneje v roku 3—4 mesecev po uporabi ter obenem sprejeti obvezo, da bomo iz te količine celuloze izdelali papir za izvoz. Za uvoz blaga po listi z generalnim dovoljenjem smo porabili 60.243 dolarjev. Sredstva so nam bila dodeljena s pogojem, da dosežemo predvideni izvoz v višini 500.000 dolarjev. Iz sredstev, ustvarjenih z lastnim izvozom, smo plačali manjša popravila naših osebnih avtomobilov, dnevnice za potovanje v inozemstvo, anilinske barve za barvanje srednjefinih papirjev za izvoz itd. v višini 4.657 dolarjev in kislinoodporne obloge v vrednosti 11.995 dolarjev. Sredstva iz te kvote so bila dosežena sicer v večji višini in so bila angažirana delno še za kislino-odporno oblogo, delno za popravilo vozlolovilcev in uvoz aparatov iz Zahodne Nemčije, ki so potrebni pri flotatorjih. Le-te smo naročili v ZDA. Iz tega je razvidno, da je naš uvoz blaga v veliki meri odvisen od doseženega izvoza. Jugobanka odobrava devizne kredite le, če ise obvežemo, da bomo izvažali Nova skladišča surovin v obratu Vevče so naša pomembna pridobitev in če obvezo tudi držimo. Ker je kvota po generalnem dovoljenju za 1963 zmanjšana za 50%, je razumljivo, da je težnja po večjem izvozu nujnost, ker bomo le na ta način prišli do deviz za plačilo potrebnega blaga iz uvoza. Kredite za nove investicije banka odobrava samo pod pogoji, če dokažemo, da bo z novo investicijo povečan tudi izvoz. Naša tovarna je konkretno še v letu 1962 pri Jugobanki najela devizni kredit v višini 51.220 dolarjev za uvoz kondicionirnega stroja iz Anglije (znesek ni zajet pod uvozom za leto 1962 ker bo posel realiziran v letu 1963.), katerega je dolžna vrniti do 1. 5. 1965. ter po pričetku obratovanja stroja povečati izvoz ofsetnih papirjev za 75.000 letno. Ker se uvoz močno prepleta z izvozom ter z domačo prodajo, nastaja iz dneva v dan večje vprašanje, katere kupce bi zadržali in kakšne dobavne roke bi jim postavili, da ne bi ovirali prodaje enim in drugim kupcem ali pa sami sebi uvoz najnujnejših artiklov. Za člane kolektiva bi bil mogoče zanimiv še en podatek in sicer koliko bi vnašala provizija, ki bi jo plačevali uvoznikom, če bi ti za nas uvažali, oziroma kakšni so režijski stroški našega uvoznega oddelka. Pri izračunu bi poprečna provizija znašala v letu 1962 (za blago iz tabele A) v dinarjih 6,860.794, bruto plače uslužbencev tega oddelka pa so znašale v letu 1962, 1,295.521 din. O drugi režiji tega oddelka vsaj v letu 1962 še ne bi mogli govoriti, ker nekih večjih potovanj ali podobnega nismo imeli, telefonske in telex stroške pa tudi uvoznik vstavlja v svoj obračun posebej. Ker se je uvozni režim v začetku leta 1963 z raznimi internimi ukrepi bank in drugih institucij delno spremenil in tudi poostril, bi o tem pisali naslednjič. Jasenc Valerija V mesecu aprilu so bili v obratu Vevče po vseh aktivih sindikalne podružnice občni zbori, na katerih so člani sindikata razpravljali o dosedanjem delu, kakor tudi o bodočih nalogah. Predlagali so tudi kandidate za nove pododbore, od katerih so bili na volitvah dne 18. IV. izvoljeni naslednji člani sindikata: I. aktiv: (vsi stroji, belilnica, brusilnica, priprava lepil, KC in motorni strežaji in uprava osnovne proizvodnje.) Viktor Penca, predsednik Miro Kuštrin, tajnik Jakob Golob, član Jože Grabner, član Albin Anžur, član Edo Alič, član Franc Brinšek, član II. aktiv: (vse delavnice, žaga z embalažo, HC, uprava energetike, konstrukcija in uprava vzdrževanja.) Srečko Smrekar, predsednik Janez Vidrgar, tajnik Božo Lorbek, član Franc Cerk, član ing. Franc Vide, član Ivan Peterca, član Anton Cimprič, član III. aktiv: (papirna dvorana in satinaža.) Albin Trtnik, predsednik Cenka Lambergar, tajnik Vinko Cvetko, član Vera Gašperšič, član Franc Lampelj, član Tone Jakac, član Albinca Potočnik, član IV. aktiv: (nabava, prodaja, gosp. rač. sektor, uprava teh. sektorja z laboratorijem, splošni sektor, avtopark in tiskarna.) Roman Sevšek, predsednik Ivan Leben, tajnik Franc Žabjek, član Ada Babnik, član Bogdan Lampič, član Tone Peternel, član Rudi Smrekar, član Vsi izvoljeni člani pododborov tvorijo plenum sindikalne podružnice, ki je imel prvo sejo dne 20. IV. z edino točko dnevnega reda — konstituiranje IO podružnice. Za predsednika IO sindikalne podružnice je bil izvoljen tov. ing. Franc Vide, za tajnika tov. Tone Peternel in za blagajnika tov. Ada Babnik. Poleg imenovanih so v IO še kot člani vsi predsedniki in tajniki pododborov. * * V prostorih osnovne šole Ket-teja-Murna je bila v dneh od 3. do 10. julija 1963 »Razstava« gospodarskega napredka naše občine. Na tej razstavi je tudi naše podjetje prikazalo svojo dejavnost v obliki svojih produktov in drugih razstavnih elementov. * Sklenjeno je bilo, da naj bi Inštitut za celulozo in papir napravil analizo o razširitvi in predelavi obrata Medvode, ki naj bi spremenil tehnološki postopek pridobivanja celuloze iz sulfita na magnezijevo bazo. * Naša štipendista Janez Hribar in Bojan Trtnik sta opravila svoje pogodbene obveznosti. Prvi je končal strojno fakulteto, drugi pa srednjo tehnično šolo papirne stroke. Prodaja in nakupi ob polletnem obračunu Prodaja papirja v prvem polletju letošnjega leta je potekala v znamenju velikega pritiska kupcev in stalnih odjemalcev iz cele države. Za ta pritisk navajamo tri glavne vzroke. Prvi je pomanjkanje surovin, zlasti celuloze v papirnicah, kar navaja odjemalce, da si zagotovijo potreben papir. Tudi izvoz papirja doprinaša svoje, tako da je kljub novim kapacitetam občutiti manjkajoče količine, ki so na ta način odvzete domačemu tržišču. Pohvalen pa je tretji vzrok, to je veliko povpraševanje po vev-ško-medvodskem papirju, saj se kupci radi obračajo na nas zaradi dobre kvalitete, tako da nismo kos kriti vseh zahtev odjemalcev. Prodaja se je ob omenjenih vzrokih odvijala normalno in smo prodali za 14,2% več papirja kot lani v istem obdobju. Prodali smo 50,3 % brezlesnih papirjev, 41,6% srednjefinih, tankih 5 % in ovojnih 3,1 %. Glavna značilnost v prodaji predstavlja povečanje izvoza, ki je lansko leto predstavljal 5,3% celotne proizvodnje, letos pa že 16,3%. Kljub temu pa izpad prodaje na domačem tržišču zaradi izvoza ni bil večji kot v lanskem letu. Glavni domači odjemalec je SR Srbija, za tem Slovenija, Hrvatska, manj pa smo prodali v druge republike. Težji položaj pa je zabeležiti v nabavi za prvo polovico letošnjega poslovnega obdobja. Zlasti so nastopile težave pri nabavljanju premoga in lesa v ostrih 'zimskih mesecih, zaradi česar smo se morali deloma obrniti na uvoz celuloze iglavcev. Ne preveč rožnata je tudi nabava kao-lina. Rudnik Orna pri Kamniku je edini dobavitelj te surovine in ni v stanju pokriti vseh po- treb papirne in druge industrije, tako da smo bili večkrat pred ustavitvijo strojev zaradi pomanjkanja kaolina. Le izrednemu prizadevanju nabavne službe se je zahvaliti, da do tega ni prišlo. Pri nakupu strojne opreme, ki jo dobivamo iz uvoza, je bilo treba posebno paziti na dobav- ne roke in naše plačilne možnosti. Vendar tu nismo imeli težav, ker je bila strojna oprema na razpolago. Devizna sredstva za te nakupe in tudi za surovine smo črpali iz redne kvote po generalnem uvoznem dovoljenju za leto 1963. in pa iz sredstev, ki smo jih pridobili z lastnim izvozom. Gibanje proizvodnje v I. polletju 1963 Papir 101,4 Celuloza v obratu Medvode . . . . 100 95,2 Belj. celuloza — Vevče . . . . 117,6 Lesovina . . too 90,8 Pinotan 112,0 Kljub vsem težavam, ki smo jih imeli v začetku tega leta z uvedbo IV. izmene pri papirnih strojih, je proizvodnja papirja višja kot smo pričakovali. V mesecih aprilu in maju je bil opravljen remont na III. in IV. papirnem stroju, obenem pa tudi remont parnih kotlov. Vendar pa vsi ti zastoji niso povzročili takega padca proizvodnje, da bi bila v nevarnosti dosega plana. Normalna je bila tudi proizvodnja beljene celuloze v obratu Vevče. Slabši je bil rezultat pri proizvodnji lesovine. Razlogi za poslabšanje so predvsem: izboljšanje kvalitete, opravljen 10-dnevni remont in veliki zastoji zaradi pomanjkanja električne energije. Tudi proizvodnja celuloze v obratu Medvode ni izpolnila naših planskih predvidevanj. V prvih dveh mesecih letošnjega leta je primanjkovalo celuloznega lesa zaradi hude zime, v mesecu aprilu je bil opravljen remont celega obrata, padec proizvodnje pa je povzročilo tudi obratovanje nove belilnice, kjer so bile velike začetne težave. Proizvodnja pinotana je nasproti planu precej visoka, ker je bila uvedena nevtralizacija odpadne lužine s sodo, zaradi cesar je bilo mogoče bolje izkoriščati uparilnike. Nekaj e osebnih dohodkih Delavski svet podjetja je na svoji redni seji dne t. IV. 1963 sprejel sklep o nekaterih spremembah pravilnika o delitvi osebnega dohodka. Med drugimi spremembami je bistvena odobritev novega seznama osnovnih vrednosti delovnih mest. Do sedaj so bila vsa delovna mesta ovrednotena z dinarji na uro, v sprejetem seznamu pa so ovrednotena s točkami. Novo vrednotenje delovnih mest je zahtevala neskladnost med obratoma Vevče in Medvode, ker so bila do sedaj podobna ali celo ista delovna mesta zelo različno ocenjena. Po daljši razpravi v posameznih sektorjih in v organih samo-upravljanja so to neskladnost okrog vrednotenja delovnih mest znotraj obratov še posebej j>a med obratoma skušali odpraviti z novim vrednotenjem. Lahko trdimo, da je sedanje osnovno vrednotenje delovnih mest s točkami na uro precej pravilnejše od prejšnjega, čeprav še ni idealno. Vrednotenje temelji namreč na splošni oceni in na ran-giranju, ne pa na podrobni analizi in enakih kriterijih za vsa delavna mesta. Vrednotenje delovnih mest so opravili s predpostavko, da je točka vredna en dinar. Po izračunu skupne vsote osebnih dohodkov za vsa delovna mesta v obeh obratih za leto 1963 pa smo videli, da bi na račun osebnih dohodkov posegli v sklade podjetja, zato je delavski svet določil vrednost točke na 0,96 din. V skladu s to vrednostjo točke so bili popravljeni tudi ceniki po enoti proizvoda. Če po- gledamo ugotovljeni osebni dohodek v obeh obratih za prvo polletje 1963, vidimo, da se je v primerjavi z letom 1962 povečal za okrog 22®/o, kar je v skladu s povečano proizvodnjo. OD pa ni porastel v obeh obratih enakomerno. V obratu Medvode je pričela poskusno obratovati nova belilnica, kar je znatno vplivalo na količino proizvodnje. V obratu Vevče je proizvodnja zaradi uvedbe četrte izmene stalno v porastu, na višino OD pa je v tem obratu tudi zelo ugodno vplivalo znižanje proizvodnih stroškov. Nov način izračunavanja osebnega dohodka po točkovnem sistemu za posamezne delavce dela nekaterim težave, čeprav se od prejšnjega načina ne razlikuje mnogo. Zaradi lažjega razumevanja navajam primer izračuna po prejšnjem načinu, ko so bila delovna mesta ovrednotena z dinarji (tarifne postavke) in po sedanjem načinu, ko so ovrednotena s točkami. Primer po prejšnjem načinu: Ekonomska enota je dosegla po ceniku za enoto proizvoda din v mesecu (bruto)........................................... 2,276.000 Za znižanje stroškov LC (bruto) ............................ 298.000 Skupaj doseženi osebni dohodek (bruto).................. 2,574.000 Skupni znesek izplačanega osebnega dohodka po vrednosti delovnega mesta (tarifna postavka) za redne ure, nadure, nagrado po normi, dodatek za nočno delo, dodatki za četrto izmeno, redni letni dopust, izredni plačan dopust in dodatek za posebne pogoje dela je znašal (bruto)............... 2,014.000 Razlika OD ali tako imenovani gibljivi del, ki se je izražal s procentom in izplačeval 25. v mesecu za pretekli mesec........................................................ 560.000 Osnova, na katero se je delil gibljivi del osebnega dohodka, je bila vedno nekoliko nižja, ker je zajemala samo izplačilo za redne ure, nadure s 100 °/o osnovo, nagrado po normi in dodatek za posebne pogoje dela. Vsota 560.000 din se je delila v našem primeru na osnovo, ki je znašala ............................................ Izračunan odstotek za gibljivi del osebnega dohodka 560.000 X 100 1,750.000 1,750.000 52 °/o Obračun za posameznega delavca skupaj z gibljivim delom je bil naslednji: Strojevodja papirnega stroja: 192 rednih ur po 170 din ................................... 32.000 20 nadur (15 Vo) po 255 din................................. 5.100 8 nadur (175 %>) po 297,50 din ........................ 2.380 25°/o dodatka za 50 ur nočnega dela . ...................... 2.125 dodatek za 4. izmeno (2 nedelji 75 °/o)..................... 2.040 16 ur red. letnega dopusta (poprečje zadnjih treh mesecev 185,60) .............................................. 2.970 Izplačilo 10. v mesecu je znašalo........................... 47.255 Osnova za gibljivi del pa je znašala 32.640 + (20 X 170) + + (8 X 170) .............................................. 37.400 zvi - -1 i , J7.400 X 32 ^ . Obračun gibljivega dela 32% ----------------- 11.968 din Skupni osebni dohodek za strojevodjo 47.255 + 11.968 . . 59.223 Tako se_ je obračunaval osebni dohodek pa prejšnjem načinu. V tem 'obračunu za- delavca je prikazan samo neto osebni dohodek, ki pa je bil povečan še za prispevke, vendar se zaradi teh neto osebni dohodek ni spremenil. Primer po točkovnem sistemu: Ekonomska enota je dosegla po ceniku..................... 2,370.833 Eer je točka vredna 0,96 ostane za delitev 2,370.833 X 0,96 2,276.000 znižnaje stroškov LC.................................. 298.000 Znesek osebnega dohodka za delitev ostane torej enak Prejšnjemu načinu . .................................... 2,574.000 yd tega zneska se odšteje redni letni dopust, izredni plačan dopust in vsi drugi dodatki, ki so izraženi v dinarski vrednosti. V našem primeru znaša to skupno............... 213.277 2,360.723 Navedeni znesek postavimo v razmerje s skupnim številom ur-točk za vse zaposlene v ekonomski enoti in dobimo vrednost točke ki pa' seveda vsebuje še vse prispevke. Število nr-točk (kako pridemo do tega števila je razvidno Pri obračunu za posameznega delavca)...................... 1,287.041 izračun vrednosti bruto točke 2’360'723 - 1,8341 Neto vrednost točke 11287.044 (1,8541 X 63) ' 1,1555 Izračun za posameznega delavca — strojevodjo papirnega stroja: Vrednost delovnega mesta 200 točk — 192 rednih ur din (192 X 200) ........................................... 38.400 20 nadur (150%) (30 X 200) .......................... 6.000 8 nadur (175%) (14 X 200)............................... 2.800 25% dodatka za 50i ur noč. dela (12.5 X 200)............ 2.500 dodatek za 4. izmeno (2 nedelji 75%) (12 X 200 .... 2.400 Skupaj . . . 52.100 To je skupno število ur-točk za enega delavca. S seštevkom vseh ur-točk za vse zaposlene v ekonomski enoti dobimo skupno število ur-točk, ki je potrebno za izračun vrednosti ene točke-ure, kakor je navedeno zgoraj. Nadaljnji obračun za delavca izgleda takole: rednih ur 192 X 200 X 1,8541 ........................... 70 429 nadur (15%) 20 X 500 X 1,8541 ......................... 11.005 nadur (175%) 8 X 350 X 1,8341 ......................... 5.155 25%dod. za 50 ur. noč. dela 50X 200 X 25%X 1.8341 . . 4.585 dodatek za 4. izmen, (dvakrat) 16 X 200 X 75 % X 1,8341 . . 4.402 redni letni dopust 16 X 294,60 (poprečje zadnjih treh mesecev, 185,60 neto)............................................. 4.714 Skupni bruto osebni dohodek................................. 100.270 Manj prispevki 37% (prorač. prisp. in prisp. za socialno zavarovanje) ................................................. 37.100 Manj dopolnilni prispevek občini 2,25 %....................... 2.256 Neto osebni dohodek za izplačilo.............................. 60.914 Po obeh prikazanih primerkih se neto osebni dohodek razlikuje za 1.691 din. Zaradi tega, ker so se po prejšnjem načinu upoštevale v osnovi za izračun gibljivega dela samo 100-odstotne nadure, to je brez dodatka za nadurno delo, pO' točkovnem sistemu pa se doseženi osebni dohodek deli na vse opravljene ure z vsemi dodatki vred. Pri primerjavi višine vrednosti izračunane točke med ekonomskimi enotami često gledamo samo višino vrednosti in ne pa tudi drugih kriterijev, od katerih je vrednost točke odvisna. Naj ponovilo poudarimo, da je višina vrednosti točka-ure odvisna: 1. Od dosežene vsote po ceniku za enoto proizvoda in znižanju stroškov. Cim višja je ta vsota, tem večja je vrednost točke. 2. Od skupnega števila ur-točk. Čim večje število ur-točk, tem manjša je vrednost točka-ure. 5. Od števila ur izrabljenega rednega in izrednega dopusta in drugih dodatkov, za kar se osebni dohodek odšteje od dosežene mase pred izračunom vrednosti točka-ure. Čim več je osebnega dohodka za dopuste in druge dodatke, tem manjša je vrednost točke. Vse te postavke sp navedene za vsak mesec na objavi izračunanih vrednosti točka-iir po ekonomskih enotah in jih moramo upoštevati, kadar primerjamo višino vrednosti točka-ure med ekonomskimi enotami in po mesečnih izračunih. Višina osebnega dohodka za posameznega delavca pa je v nasprotju z zgoraj omenjeno drugo točko tem večja, s čim večjim številom točka-ur je udeležen pri skupni vsoti doseženega osebnega dohodka v ekonomska enoti. 2 navedeno razlago sem skušal pojasniti bistvo razlike pri obračunavanju osebnega dohodka po prejšnjem in sedanjem načinu. Če mi je to uspelo, naj ocenijo bralci »Našega dela«. V nasprotnem primeru želimo vprašanja. odgovore bomo objavili v listu »Naše delo«. S. K. Že več kot pred tridesetimi leti smo imeli trgalai stroj za celulozo. Ali ne bi tudi sedaj zamenjali ročne sekire za sekanje celuloze s kako podobno napravo? VAŽNEJŠI SKLEPI UPRAVNEGA ODBORA PODJETJA 1. UO je obravnaval predlog statuta podjetja in se z njim strinjal. Priporočil je vsem organizacijam in strokovnim službam v podjetju, da predlog proučijo in čim-tesneje sodelujejo z organi samoupravljanja pri izpolnitvi statuta. 2. Za priučevanje novincev v ožji proizvodnji je kot osnova potrebna uspešno končana osemletka. Komisija za delovna razmerja sme za bodoči proizvodni kader sprejemati le take, ki so končali osemletko. Za druga delovna mesta (pri transportu, čiščenju in podobno) pa osemletka ni pogoj za sprejem na delo. 5. Zaradi preobsežnega dela pri vodenju in urejanju investicij — odobrene so v višini 8 milijard — je treba formirati oddelek kapitalne gradnje v sklopu dosedanje investicijske grupe. Dolžnost vodje oddelka z nazivom pomočnik direktorja je prevzel tov. Janez Lednik, na izpraznjeno mesto finančnega direktorja pa je bil premeščen Aleksander Vavpotič, dosedanji vodja računovodske službe v obratu Medvode. 4. V roku treh mesecev naj se pripravi predlog o ureditvi sistematizacije vseh delovnih mest, kakor tudi plan izobraževanja kadrov v zvezi z novimi investicijami. 5. Družbeni dom v Vevčah (DD) se proglasi za objekt družbenega standarda. 6. Za potrebe nabavne službe DS odobri nakup novega poltovornega avtomobila (kombi). 7. V inozemstvu naj bi kupili 30 kosov glušnikov za osebje na delovnih mestih, kjer ropot presega 90 fonov, ker glušniki domače izdelave ne ustrezajo potrebam. Na sestanku merodajnih organov na občini Moste-Polje smo izvedeli, da je bilo sprejeto nekaj važnih sklepov. Med drugim tudi to, da je treba do naj višje možne stopnje modernizirati obstoječe papirnice in celulozne obrate, zagotoviti surovinsko bazo, predvsem za les. S tem v zvezi je treba vzpostaviti primerne kontakte s predstavniki gospodarskega planiranja, kjer bi dobili zagotovilo za dobavo zadostne količine lesa za potrebe Rekonstruiranega obrata v Vevčah in Medvodah. Priporočili so, da bi bilo dobro pritegniti k sodelovanju tudi papirnico Ko-čevo. Tako je bil 8. maja že sestanek gozdarskih, lesnoindustrijskih in papirniških delavcev v Bohinju, kjer so proučili perspektivni razvoj obrata Medvode, razvojne perspektive proizvodnje žaganega lesa in možnost uporabe žamanja in drugih lesnih odpadkov pri izdelavi celuloze. * Upravni odbor je sklenil, da je treba v prihodnje bolj paziti na red in snago v obratnih prostorih. Tudi na gradbiščih in dvoriščih bi lahko vladal večji red. Za izvedbo tega priporočila je odgovoren vsak posameznik, zlasti pa vodje posameznih oddelkov v proizvodnji in drugih sektorjih. '* Upravni odbor je pohvalil osebje oddelka za vzdrževanje in mu podelil nagrado v skupnem znesku 183.000 dinarjev za delo pri remontu III. papirnega stroja. S tem, da so omenjeni delavci vložili maksimalne napore pri popravilu stroja, ki je lahko začel obratovati že pred planiranim rokom, je omenjena nagrada vsekakor pravilno priznanje. V/1 Čiščenje odpadnih voda Papirna industrija uporablja v tehnološkem procesu velike količine vode, ki so potrebne za izdelavo papirja. Za brezlesne in srednjefine papirje se ta količina giblje od 200—350 litrov vode za 1 kg izdelanega papirja. Zaradi velike količine vode so v vodi suspendirane tudi velike količine organskih in anorganskih substanc (vlakna, polnila, lepila). Vsaka papirnica stremi za tem, da vključi v ponovni tehnološki proces izdelave papirja čim večje količine odpadne vode iz naslednjih razlogov: a) da se zmanjša poraba sveže vode, ki jo je potrebno načrpati iz vodnjaka, b) vodo, ki se vključi v ponovni tehnološki proces, ni potrebno prečiščevati na čistilnih napravah, zato je zmogljivost teh naprav toliko nižja, c) zmanjša se procent izgub na enoto izdelanega papirja. Odvečna voda, ki se spušča v potoke in reke, zavira razvoj ribjega zaroda. Namreč, odpadna voda. ki vsebuje organske substance zniža procent kisika, ki je prisoten v vodi, ker se kisik porablja za oksidacijo organskih snovi. Ako pade procent kisika pod 2 promili, tedaj se pojavi zaviranje rasti vseh živih bitij, ki živijo v vodi. Zaradi teh okoliščin mora obrat v Vevčah vsako leto plačati ribiški družini odškodnino za povzročeno škodo v znesku 500.000 dinarjev. Podjetje je zaradi tega zainteresirano, da ima postavljene ustrezne naprave za čiščenje odpadne vode. Razen da očistijo vodo, vlovijo vlakna in polnila, ta pa v celoti nadomestijo kvalitetne surovine, ki se rabijo za izdelavo papirja. REKONSTRUKCIJA ČIŠČENJA ODPADNE VODE V OBRATU VEVČE Zaradi navedenih vzrokov se je v obratu Vevče pokazala potreba po rekonstrukciji obstoječih naprav za čiščenje odpadne vode na L, II. in IH. papirnem stroju. Za čiščenje odpadne vode so sedaj postavljeni Fiillner filtri, za drugi in tretji papirni stroj pa Iše naknadni lijačni snovni lovilec, ki deluje na principu sedimentacije (posedanja) specifično težjih delcev od vode. Filtri so izrabljeni in zastareli, njihova kapaciteta je premajhna, zato odteka določen del odpadne neprečiščene vode direktno v kanal. Nizka zmogljivost sedanjih naprav se posebno kaže pri močno polnjenih papirjih oziroma v tem, da se večkrat utrga papir na papirnem stroju. V takšnem primeru se koncentracija suspendiranih delcev v vodi zelo poveča, zato se zmanjša pretok vode skozi filtrirno klobučevino. Filtri se za današnje stanje tehnike čiščenja odpadnih voda zelo izločajo iz uporabe, ker se filtrna klobučevina zelo hitro zamaže in obrabi, zato jo je treba zamenjati, kar ima za posledico izpad obratovanja. Poleg tega pa, kot že omenjeno, imajo filtri nizko zmogljivost in sorazmerno zelo slab efekt čiščenja odpadne vode. Torej, nujno je bilo zamenjati obstoječe naprave s sodobnimi »Krofta« flotacijskimi lovilci vlaken. Te naprave delujejo na principu kosmičenja, to je združevanja posameznih delcev (vlaken in polnil) v večje enote s predpogojem, da je odpadna voda pravilno kemično pripravljena. Za dosego dobre tvorbe kosmičev je potrebno dodati odpadni vodi večvalentne katione, ker predstavljajo delci vlaken in polnil anione, zato so površine teh delcev negativno nabite. Najbolj primerni kationi so tri-valentni aluminijevi ioni (so sorazmerno poceni), ki se dodajajo vodi v obliki raztopine aluminijevega sulfata (galuna). Tri-valentni aluminijevi ioni nevtralizirajo negativne naboje na vlaknih in istočasno koagulirajo koloide. Nastale kosmiče, ki so specifično težji od vode, je potrebno privesti do vzgona — dviganja. To se doseže z dodajanjem zraka v obliki finih zračnih mehurčkov, ki se oprimejo snov- Električno omrežje Vevč bo napajano od drugega dobavitelja Že leta 1959 so se pričeli razgovori s podjetjem Elektro Ljub-Ijana-mesto, da bi Vevče priključili na njihovo električno omrežje. Najvažnejši vzroki, da smo se lotili gradnje nove transformatorske postaje Vevče, 10/0,4 kV, moči 650kVA so naslednji: preprodaja električne energije iz tovarne drugim potrošnikom je po Uradnem listu prepovedana; naše podjetje ima letno nekaj izgube, ker je lastna cena večja od 7 din po gospodinjski tarifi, ki jo zaračunavamo svojim odjemalcem. Gradbena dela je opravilo gradbeno podjetje »Megrad«, potrebno montažo pa podjetje »Elektro Ljubljana-mesto«. Le-to bo, kot bodoči dobavitelj električne energije, prevzelo novo transformatorsko po- nih kosmičev in jih dvignejo do iztoka. Prednost teh naprav je v tem, da imajo zelo visok učinek (92—97 “/o) in velike zmogljivosti. Predvidoma se bodo te naprave vključile v tehnološki proces že v tekočem letu na II. in III. PS v času letnih remontov. Na I. PS pa predvidoma prihodnje leto, ko bo večji remont papirnega stroja. Pri vsakem papirnem stroju bo postavljen po en flota-tor s kapaciteto 21fX) litrov vode na minuto. Po podatkih letnih izgub vlaken odpade pri sedanjem stanju lovljenja na treh papirnih strojih 2,33 %> izgub na letno proizvodnjo papirnih strojev, ali bolje rečeno, 369 ton a. s. vlaken. Izgube polnil (kaolina) pa dosežejo 31,75 °/o izgub ali 873 ton. V dinarski vrednosti predstavljajo te količine izgub (vlaken in kaolina) ca. 52 milijonov dinarjev. S postavitvijo novih naprav za čiščenje vode bi se predvidoma izgube vlaken znižale od 2,33 %i na 0,5 «/o in izgube polnil od 31,75o/o na 50/0. Letne izgube se bodo s tem znatno znižale, viden bo prihranek v vrednosti 42 milijonov dinarjev. Predvidene investicije za nabavo in postavitev postrojenja bodo stale ca. 32 milijonov dinarjev. Iz navedenih podatkov je razvidno, da bodo vložene investicije v kratkem času realizirane. V podjetju se bo v nadaljnjem razdobju pokazal viden gospodarski napredek, od katerega bosta imela koristi kolektiv in celotna družba. Franc Brinšek Še eu detajl iz proizvodnje CMC celuloze Naprave so sicer preproste, važen pa je proizvod — CMC celuloza za papirno in tudi drugo industrijo Varčevanje v naši tovarni stajo Vevče, vključno s kabelskimi in drugimi vodi in bo tudi dolžno električno omrežje vzdrževati. S prevzetjem delov rekonstruiranega nizko napetnost-nega omrežja bodo morali biti s strani lastnikov hiš, hišnih svetov oziroma podjetja (če smo upravitelji zgradbe), rekonstruirani notranji priključki do vključno števca. To bo zahtevalo določena finančna sredstva, zato naj hišni sveti s slabo izvedenimi dovodnimi instalacijami že danes mislijo na to. V poletnih mesecih bodo pričeli z rekonstrukcijo vodov in priključkov ter je računati, da bo vevška kolonija v večji meri kmalu napajana od drugega dobavitelja. B. C. V začetku leta 1963 je bilo v naši državi 3,474.000 vlagateljev pri komunalnih bankah, poštnih in drugih hranilnicah. Skupne vloge, po uradnem sistematičnem poročilu, so dosegle rekordne višine 148,4 milijarde dinarjev, kar je za 19,6 milijard dinarjev več kot v začetku leta 1962. Podatki o vlaganju nam kažejo, da največ vlagajo v začetku in na koncu leta. V januarju 1962 je na primer vplačano 13,8 milijard, v februarju je ta znesek padel na 9,8 milijard dinarjev. V naslednjih mesecih je še manjši in se je šele v decembru zopet dvignil na 15,1 milijardo dinarjev. Opazno je, da na povečanje hranilnih vlog vpliva nihanje osebnih dohodkov, ki se na koncu in začetku leta povečujejo zaradi izplačila novoletnih nagrad, razlik v osebnih dohodkih in podobno. Na vložen denar bodo vlagatelji dobili ob koncu leta 6,8 milijard dinarjev obresti. Te bodo dejansko še večje, ker se običajna stopnja 5 »/o letnih obresti poveča na 6«/o ali 7 %>, če vlagatelji pristanejo na eno ali dvoletno deponiranje denarja pri banki, oziroma hranilnici. Največji znesek vlog zaznamo pri komunalnih bankah — 102,4 milijard dinarjev. To se pravi, da vlagatelji dajejo s tem možnost povečanja kreditnega potenciala bankam, oziroma omogočajo več- Tudi za črtalnico papirja je vedno dovolj dela (gflflSE DELOT^ % Glasilo delovnega kolektiva tovarne celuloze in papirja Vevče-Medvode — Izdaja delavski svet — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Tone Novak — Uredniški odbor: Franc Brinšek, Majda Fras, Tone Novak, Riko Poženel in Stane Robida — Uredil Danilo Domajnko (Delavska enotnost) — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani ja vlaganja za izgradnjo raznih komunalnih objektov — vodovodov, kanalizacije, elektrifikacije itd. Tako so vlagatelji s svojimi vlogami kreditirali razna komunalna dela v vrednosti za več kot 20 milijard dinarjev. Največ hranilnih vlog je v Srbiji — 54,3 milijard, v Flrvatski — 35,1 milijard, v Sloveniji — 28,9 milijard, potem sledijo Makedonija, Bosna in Hercegovina in Črna gora. Če primerjamo vloge s številom prebivalcev,- so Slovenci že po tradiciji najbolj varčni. V naši republiki je bilo ob koncu lanskega leta 528.000 vlagateljev, kar pomeni, da varčuje skoraj vsak tretji Slovenec. Povprečne vloge pri nas znašajo 55.000 din ali 12.000 din več kot je državno povprečje. Tudi v naši tovarni je vpeljana služba varčevanja pri Mestni hranilnici. Začeli smo konec leta 1961. ko so se predstavniki Mestne hranilnice dogovorili o načinu varčevanja z upravo podjetja in sindikalno podružnico. Za to delo je zadolžen tov. Vlado Trajkovič, ki posreduje med hranilnico in vlagatelji. S tem se je prihranila vlagatelju pot in mu ni treba osebno nositi svojih prihrankov v banko. Istočasno ureja tudi otroške hranilnike. Največ vlagajo ob dnevih izplačila OD, lahko pa tudi druge dni. Tudi izplačila prihrankov so možna vsak trenutek, posebno pa ob dnevih vlaganja. Tajnost vlog je zajamčena. Od tedaj, ko so začeli na ta način varčevati pa do danes, je v naši tovarni 135 varčevalcev, ki so vplačali preko 12 milijonov din, izplačano pa je bilo v tem obdobju LSOO.CHK) dinarjev. Vloge proti sredini leta opa-dajo zaradi večje potrošnje denarja za letni dopust, jeseni zaradi večjih izdatkov za pripravo ozimnice in kurjave ter stroške za otroke ob pričetku šolskega leta. Iz pogovora z varčevalci smo zvedeli, da večinoma varčujejo namensko, bodisi za letni oddih ali pa za nabavo moder- nih gospodinjskih pripomočkov in opremo stanovanj. Seveda pa je število varčevalcev med člani kolektiva iše veliko večje kot pa jih zazna naša evidenca. Mnogi namreč vlagajo samostojno, vendar pa že omenjene številke kažejo znaten napredek pri varčevanju, kar je znak za pametno ravnanje s prihranki in treznost članov kolek-tiva. T_ Novosti Dr. Bogdani Priča : Kupoprodajni ugovor u spol j noj trgovini (sikripta) EF, Ljubljana 1962. Staniko Vedunšek: Kratek kurz iz mednarodne špedicije (sikripta), EF, Ljubljana 1962. Prvi simpozdj tehniške besede, ZIT, Ljubljana 1962. Enciklopedija Jugoslavije 5 (Jugos-Mak) Leksikografski zavod FNRJ, Zagreb 1962. Ing. Nenad Radoševiič: Priručnik za hemičare i tehnologe »Tehničika knjiga«, Beograd 1962. Dr. Janez Nemec-Danilo Vezjak: Kupna pogodba v zunanji trgovini. Priročnik za strokovne izpite zunanjetrgovinskih uslužbencev (skripta). Zal. »Obzorja«, Mia-ribar 1962 — 2 izvoda. Danilo Vezjak-Rudi Crnkovič: Mednarodne finance. Priročnik za strokovne izpite zunanjetrgovinskih uslužbencev (škripta). Zal. »Obzorja«, Maribor 1962 — 2 izvoda. Dr. Janez Nemec: Mednarodna obligacijska razmerja z menico in čekom. Priročnik za strokovne izpite zunanjetrgovinskih uslužbencev skripta). Zal. »Obzorja«, Maribor, 1962 — 2 izvoda. Dr. Danilo Požar: Mednarodni trans-iport s transportnim zavarovanjem (skripta). Zal. »Obzorja«, Maribor 1962. Breda Požar-Gabrijela Sorman: Business Elnglish in foreign Trads, Vdš. ek. kamere, šola, Maribor 1961 • Breda Požar: Deutsch fiir Geschafts-leute im Aussenhandel, Zal. »Obzorja«, Maribor 1962. Saša Bizetič-Janez Gradišnik: »Otroštvo tovariša Tita« — fotofilm, NISKP »Progres«, Novi Sad 1962. Nova organizacija podjetja Gibanje zaposlenih v I. polletju 1965 v obratu Vevče (iNaclaljevanje s 1. strani) in oddelek tehnične kontrole in razvoja, ter v sektor ali službo kapitalne gradnje, ki vsebuje ekonomsko - analitski odidelek, gradbeno in strojno montažno operativno ter pripravo dela. Ta delitev je nujna zato, ker sta podjetju v zadnjem času odobreni 2 večji investiciji, ki zahtevata dokaj široko in samostojno službo na področju kapitalne gradnje, ker v nasprotnem ne bi imeli zagotovila, da bomo 8 milijard dinarjev, kolikor je predvideno za neposredne investicije, kvalitetno in pravočasno vložili v rekonstrukcijo poslovnih enot Medvode in Vevče. K opisom posameznih služb, ki so v osnutku statuta, je treba dodati spremenjen opis za tehnično službo in nov opis za službo kapitalne gradnje. a) Tehnična služba Tehnična služba skrbi za razvoj tehnične in produkcijske tehnologije izdelkov podjetja in razvoj izdelkov, zlasti pa je pristojna: — vodi in nadzoruje produkcijski proces v vseh njegovih fazah, — skrbi za razvoj tehnologije, obdeluje izdelavo papirja, celuloze in drugih izdelkov podjetja, — skrbi za racionalno izkoriščanje obstoječih kapacitet in koordinira večje remonte, — skrbi za napredek organizacije v produkcijskih enotah, — sodeluje pri sestavljanju letnega produkcijskega načrta in drugih delovnih načrtov ter skrbi za njihovo koordinacijo, — skrbi za planiranje in programiranje produkcije, Mladinska konferenca v obratu Medvode Mladina obeh obratov se je na skupnem sestanku pomenila o problemih, ki so pereči tudi za mlade upravljavce obeh obratov. Na tem sestanku smo govorili tudi o investiranju na obeh obratih v okviru perspektivnega plana podjetja! Pri tem vprašanju smo naleteli na težave, in sami nismo našli pravega odgovora. Sklenili smo, da organiziramo skupno konferenco, na katero povabimo tovariša direktorja in druge merodajne ljudi, ki so po svojem delovnem mestu ali mestu v družbeno političnih organizacijah odgovorni za pravilen in smotern razvoj obeh obratov. Kmalu smo ta sklep uresničili. Mladinke in mladinci iz Vevč smo sc s tovarniškim avtobusom odpeljali v obrat Medvode. Tam smo isi ogledali novo belil-nico in stari del obrata. Seznanili smo se s proizvodno dejavnostjo ter nato, skupno z mladinci obeh obratov, napolnili sejno dvorano. Prišli so tudi povabljeni gostje in predsednik mladinskega aktiva obrata Medvode je otvoril konferenco. O načinu investiranja in o tem, kje in kaj bomo gradili ali obnavljali, nam je govoril tovariš direktor. Prikazni nam je na- daljnji razvoj podjetja. Tako je odgovorni vsem, tudi tistim, ki so mislili, da investiranje na obeh obratih ni usklajeno. Med razpravo o delavskem samoupravljanju so poudarili, da naj bi sklepe delavskega sveta obravnavali tudi po posameznih ekonomskih enotah. Tudi mladi morajo bolj sodelovati pri delu organov samoupravljanja. Laže pa bodo sodelovali, Če bodo seznanjeni s problemi obratov; lahko bodo konkretneje pomagali pri njihovem reševanju. Pogovorili smo se iše o tesnejšem sodelovanju med obema mladinskima aktivoma. Tovariš direktor nam je priporočil, naj skupno obravnavamo osnutek statuta podjetja, ki je že objavljen. Tudi to bomo storili, smo sklenili in zaključili konferenco. Poslovili smo se od iovarišev iz obrata Medvode in se z avtobusom odpeljali domov. Želimo, da bi bile take konference bolj pogoste, kjer bi se lahko pogovorili in dobili pravilne odgovore na vse, kar zanima tudi mladino. Mislim, da je bila ta konferenca zelo pomembna za zbliža-nje med obema mladinskima aktivoma in za krepitev enotnosti v podjetju. z. L. v strokovni knjižnici Karl Frainik: Taischembuch. der Faipier-pruflunig' (HUlfs-und Nachschlaige-buch. fiir die Priifung von Paipier, Zeilistoff und HoilzscMitff 3., eirw. Aiufil. (fotomehamiični ponatis), Edn-a>rd Roether Verlaig, Darmsitadt 1958. Dr. Vilko Androjna-dr. Miha Butina-Jože Fiišinger-dr. Lev Svetek: Predpisi o pokojiiiins-lkem zavarovanju s pripombama, din sodno prakso, temeljna izdaja s I. ,11. in m. dopolnitvami, CZ »Uradni list LRS«, Ljubljana .1960, Gl, 62 — 2 izvoda. Dr. Vilko Andrej na- J ož e Fižin.ger-Viljem Fitako-Demetrij Žairgi: Predpisi o inivailiidskem zavatrovainju s pripombami, im sodno prakso (temeljna izdaja s I. dopolnitvami). CZ »Uradni list LRS«, Ljubljana 1961, 62 — 2 izvoda. Ing. Marija Brezinščak-dr. ing. V. Muljevič-ding. I. Hruška: Zbornik radova Jurema 1961. Mjerjenje regulacija i automatacija (referati na VT. j.ugosil. seminarju za regulacij u, mjerjenje i automaciju u Zagrebu od 17. do 23. aprila 1961). ETD Hr-vatske, Zagreb 1962. Dr. Radivoj Uvalič: Opšta teorija raz-mene u marksističkoj ekonomiji sa posebnim osvrtom ma medjunarod-nu raizmenu (skripta). EF, Ljubljana 1962. Aleksander Senčar: Specifičnosti knjigovodstva v zunanjetrgovinskih gospodarskih organizacijah (skripta). EF, Ljubljana 1962. Drago Stojkovič: Tehnika carinjenja in z njo povezana problematika (skripta). EF, Ljubljana 1962. Dr. 'Ladislav Tambača: Pomorsko osi-guranje (skripta). E F, Ljubljana 1962. Dr. Hugo Skala: Dokumentarni akreditivi v mednarodni praksi in sodstvu (skripta). EF, Ljubljana 1962. Dr. Rilkard Štajner-Viktor Franc: Eko^ nomske jedimice. O EP 5, »Informator«, Zagreb 1962. Ing. Mladem Kmetič-Ivo Vitez-Ivan Jureti č: Iz veš tajna služba u privred-nim poduzečima. OEP 6, »Informator«, Zagreb il962. J. Mardou-R. G. Arklie-A. Me Irmis-R. C. Buser: Paper Machime Crew operating Manna! (A Book for Paper Machime Operators). Loockwod Trade Journal Co., New York 1961- Dr. Ing. M. Oehmichen-Dr. Ing. W. Haussler-Dr. Ing. H. Schiiffler: Der mechamische Indikator zweite, uber-arb. Aufl., VEB Verlag Techniik, Berlin 1959. Tino Lah-Damilo Vezjak: Sistem in organizacija zunanje trgovine FLRJ. Priročnik za izpite zunamjetrg o vinskih uslužbencev (skripta). »Obzorja«, Maribor 1962 — 2 izvoda. Danilo Vezjak: Organizacija in poslovanj e zunamj e trgovinskih p odd e-tij. Priročnik za strokovne izpite zunanjetrgovinskih uslužbencev (skripta). »Obzorja«, Maribor 1962 — 2 izvoda. Komune i privreda Jugoslavije — 1. in 2. knjiga. NŠP »ORBIS«, Zagreb 1962. Stane Krašovec: Problemi svetovnih agrarnih konjuklur in kriz (skripta). EF, Ljubljana 1962. Fotografski dokumenti o boju Komu-misitiične partije Slovenije H/2. MN O LRS, Inštitut za zgodovino delavskega gibanja, Ljubljana 1962. Zbirka 20 jugoslovanskih tehničnih predpisov. ETZ, Ljubljana 1962 — 4 izvodi. — vodi nadzor kvalitete surovin in izdelkov, — skrbi za strokovno vzgojo in usposabljanje tehničnih kadrov, — opravlja druge zadeve s teh-nično-produkcijskega področja in is področja razvoja izdelkov podjetja. b) Služba kapitalne gradnje V delovno področje službe kapitalne gradnje spadajo naslednje naloge: — sestavlja razvojne načrte podjetja, — pripravlja rekonstrukcijske elaborate in elaborate o razširitvi podjetja, — vodi gradnjo objektov, ki predstavljajo popolnoma nove investicijske gradnje, — vodi projektiranje in preskrbo projektov in načrtov za te gradnje, — operativno vodi dela na gradnji novih investicijskih objektov, — -opravlja druge zadeve s področja kapitalne gradnje, investiranja v podjetju ter sodeluje pri razvoju področij papirniške industrije v Sloveniji in Jugoslaviji. Ker so druge skupne službe podjetja in delokrog poslovnih enot -opisani v osnutku statuta, jih v tem predlogu ne navajamo. Osnutek statuta in predlog nove organizacije sta enovita in predstavljata celoto ter hrbtenico bodoče organizacijske ureditve v našem podjetju. I. Poprečje zaposlenih po mesecih: 1963 1962 januar . . 913 841 Februar . . 912 846 Marec . . 912 840 April . . 9t8 836 Maj . . 920 835 Junij . . 933 844 Poprečje v I. polletju . . . . 918 840 Iz tega je razvidno, da je poprečno število zaposlenih v prvem polletju 1963 nasproti številu v prvem polletju 1962 naraslo za 9,3 °/o. Povečanje števila delavcev gre predvsem na račun uvedbe četrte izmene in povečanja nekaterih strokovnih služb. S tem povečanjem števila delavcev je bilo zagotovljeno neprekinjeno obratovanje in pridobljeno ca. 850 obratovalnih ur. JI. Untenziteta prihodov in odhodov je bila po mesecih: 1963 1962 prišli odšli prišli odšli Januar........................8 18 16 11 Februar......................20 16 14 3 Marec......................... 32 35 12 35 April........................22 10 14 8 Maj..........................12 9 14 11 junij........................22 10 18 11 Skupno sklenjenih delovnih razmerij v prvem polletju 1963 je bilo 116, v istem razdobju lani pa 88. Temu nasproti pa smo imeli 98 primerov prenehanja delovnega razmerja nasproti 79 v istem razdobju lani. Največja fluktuacija je bila v razdobju februar—april. Vzroki so predvsem: odhodi delavcev, ki si iščejo sezonske zaposlitve, odhodi k vojakom, samovoljne zapustitve z dela in odhodi v pokoj. V zadnjem času opažamo večji priliv delavcev in povpraševanje za -delo je vedno večje. Za delo povprašujejo predvsem nekvalificirani delavci in delavci nekaterih poklicev, predvsem kovinske in gradbene stroke. V glavnem gre za delavce iz drugih republik ter mladine, ki je končala osemletko in išče zaposlitev. To nam daje upanje, da bomo v prihodnjem obdobju lahko izbirali res najboljše delavce, kar bo vsekakor vplivalo na dvig proizvodnje in delovne discipline. p. J. Plavalne tekme v Vevčah V okviru občinskega praznika je ŠD Slavija organiziralo 5. julija v vevškem bazenu medšol-ske plavalne tekme pionirjev, pionirk, mladink in mladincev. Tekmovanja se je udeležilo 74 mladih tekmovalcev iz šol Vide Pregare, Kette-Murna, Polja dn Sostra, izven konkurence pa so tekmovali še nekateri drugi mladinci. V medšolski konkurenci so točkovali najboljša dva tekmovalca iz vsake šole, sicer pa število nastopajočih ni bilo omejeno. Zmagala je ekipa osemletke Polje s 104 točkami, drugo Dr. Karl Theodor Weiss-Dr. Wisso Wei:3s (bearb. und hergegeb.) Hand-buch der Warjserzeichenikimde. VEB Fachbuchverlag, Leipzig 1962. Društvo pravniikoiv LRS — Podružnica Maribor. Pravni priročnik III. »Obzorja«, Maribor 1861 — 2 izvoda. Dr. Miihajlo Vukovic-dr. Martin Ve-driša-Djuro Vukovič: Pravila graid-} anakilh zakonika s naknadnim pro-pisima1, sudskom praksiom, maipome-naima din podacima iz literature — Priručnik za pnakstu, nauku i 7.ako-nodavstvo jugoalovongikog gradjan-sfcog prava — Mamualla Universata-tis Zaigrebienais, Zagreb 1961. A. Leroy-M. Evrard-G. D’Herbemcm.t ing. Pavel Šiular (prevod): Priročnik za plamendko varjenje' in sorodne postopke (La Fratique du Soudage Oxycetyl6niquc et des Technipuoa Cormexes). DVT, .Ljubljana 1962 — 5 izvodov. Splošni tehniški slovar I. del, črke A—O, ZIT, Ljubljana 1962. 5 izvodov. Ivan Bertoncelj: Metodologija .proil-liramja in programiranja. ZSI, Ljubljana 1862. Dr. Stevam Kukoleča: Osnovi ekonomike i organizacije preduzeča. OEP, »Informator«, Zagreb Inž. Milan Mole: Dokumentarna i in-formativna služba u podlužeču i ustanovi. OEP 9, »Informator«, Zagreb Dr. Stojan Cigoj: Obligacijsko pravo. Poslovne din neposlovne obveznosti. CZ »Uradni list LRS«, Ljubljana 1962. Franjo Aleš: Zaštitni od g oj kadrova u preduzeču. Zavod LRS za zdr. in tehn. varnost, Ljubija na 1962. mesto si je priborila šola Sostro z 61 točkami, tretje mesto šola Vide Pregarčeve s 60 točkami in četrto mesto šola Kette-Murna s 45 točkami. Rezultati: 55 m prosto ml. pionirke: 1. Liberšar Mojca (Sostro) 34,9, 2. Cerar Zdenka (Polje) 37,4, 3. Bau Valči (Sostro) 38,6. 33 m prosto st. pionirke: 1. Meljo Živka (Polje) 25,4, 2. Mi-son Barbara (V. Breg.) 34,5, 3. Lampič Danica (Sostro) 35,1. 33 m prosto ml. pionirji: 1. Trtnik (V. Breg.) 22,7, 2. Javornik (K.-M.) 29, 3. Jurc Dušan (Polje) 37,8. 33 m prosto st. pionirji: 1. Robida Marko (Polje) 21,2, 2. Lampe Jure (Polje) 22,3, 3. Švare Miloš (Polje) 22,9. 33 m prosto mladinke: i. Roš Zdenka (V. Preg.) 24,4, 2. Meljo Živka (Polje) 25,4, 3. Lorbek Zdenka (Polje) 26,8. 33 m prosto mladinci izven konkurence: 1. Sajhar -Zmago 19, 2. Svet Matjaž 21,4, 3. Lorbek Bojan 22,2. 3X33 m štafeta (moški): 1. Polje (Potočnik, Klcšnik, Lampe) 1:11,2, 2. Polje (Robida, Jeriha, Zupančič) 1:14, 3. Kette-Murn (Grčar, Taurer, Tominc) 1:14,5, 4. Vida Pregare (Levičnik, Štrukelj, Trtnik) 1:16,5, 5. Sostro (Peterca, Omahen, Bau) 1:31,5. 3 X 33 m prosto štafeta — mladinke: 1. Polje (Meljo, Lorbek V., Lorbek) 1:24,4, 2. Vida Pregare (Roš, Logar, Mišon) 1:38,5, 3. Sostro (Bau, Lampič, Liberšar) 1:48,9. 33 m prosto mladinci: 1. Lampe Jure (Polje) 22,2, 2. Grčar (K.-M.) 23,1, 3. Štrubelj Dušan (V. Pregare) 24,5. Tekmovalo je 74 učencev, ki so brez izjeme pokazali velike sposobnosti za to športno panogo. Plavalni klub bo skušal vse pritegniti k rednim treningom in ukreniti vse potrebno za vadbo in redno tekmovanje. Samo medšolsko tekmovanje, kakor je bilo sicer kvalitetno, le ni pokazalo pravega razmerja sil med posameznimi šolami, ker je mnogo dijakov na počitnicah. Prizadeti sta bili zlasti šoli Kette-Murna in Vide Pregare, zaradi česar so se predstavniki šolskih klubov dogovorili, da bo enako tekmovanje prirejeno spet v prvih dneh septembra, takoj po začetku novega šolskega leta. T. N. Zabeleženo ob robu — ali kaj stane dober nasvet Ni delovnega mesta v proizvodnji, kjer bi ne bilo d počitniških mesecih študenta z enomesečno obvezno ali neobvezno prakso. Res je, da so praktikanti radovedni, seveda nekateri manj, drugi bolj. (Morda kdo od njih zasluži pohvalo, drugi pa grajo — toda o tem drugič.) Zgodilo se je pri papirnih strojih. Praktikant je stopil pred strojevodjo in ga vprašal o izdelavi neke vrste papirja in delovanju strojne naprave. Dobil pa je tak odgovor: >Ti v svoje bukve (knjige) glej, mene pa pri miru pusti.« Pravzaprav bi bil vsak komentar odveč, vendar pa bodi vsakemu članu kolektiva jasno, da bo mladinec, ki se danes uči, čez nekaj let dajal skupnosti le to, kar se je naučil. Če se je malo, bo malo dajal, če se je veliko, bo več pripomogel. Strojevodja, ki bo kmalu stopil v pokoj in tam svojega znanja res ne bo več rabil, naj ga le razda mlajšim. Ne glede na to ali bo ta ali oni delal pozneje v našem ali kakem drugem podjetju. Vsepovsod bo delal za dobrobit vseh. Še bolj pa se čudimo takemu ravnanju tistih strokovnih delavcev, ki imajo sami otroke, ki iščejo enako pomoč v drugih podjetjih ali ustanovah! Razvoj delavskih organizacij papirničarjev Skladno z razvojem proizvajalnih stredstev papirnih obratov, ki so bila opisana v prejšnjem sestavku, se je tudi večalo število papirniških delavcev, razvijala delavska zavest, njihove organizacije in razredna borba proti kapitalističnemu redu. Na ta razvoj so v izdatni meri vplivale razmere v jposameznih obdobjih, ekonomski pogoji ter aktivnost in razredna zavest papirničarjev. Y dobi ročne izdelave papirja — majhnih in razkropljenih obratov pred 200—300 leti — se izdelovalci papirja niso združevali v cehe, kot drugi rokodelci. Bilo jih je premalo pa tudi izdelovanje papirja je bila domena graščakov, ki so priučevali svojo služinčad k temu delu. (Zato ne moremo govoriti o tedanjem papirničarju 'kot o cehovskem rokodelcu ali kot o mezdnem — manufakturnem delavcu. Bil je grajski podložnik s posebnim položajem mojstra ali pomočnika. V razvitejših deželah so že tedaj obstajali manufakturni obrati, ki pa so se pri nas razvili dosti pozneje, vendar nikoli ne v posebno veliki meri. Zanje je veljal državni (avstrijski) papirniški red, datiran iz leta 1754, s katerim je bil določen delovni čas 15 ur in pol, plačilo za delo se je določalo od rizma (500 pol), predpisana pa je bila tudi minimalna čakalnina za čas, ko ni bilo dela, v denarju ali prehrani. Do stopnje manufakturnega obrata se je povzpel samo obrat Tomaža Kumarja v Ajdovščini, ki je zaposloval nad 20 delavcev. Obrat je bil ustanovljen 1769. leta. Delo v tem. kakor tudi drugih manjših obratih, je bilo ročno in zelo naporno, pomočniki so spali in se hranili pri mojstru, oz. kar v prostorih za izdelovanje papirja. Konec 18. stoletja je večina manjših papirniških obratov propadla, obdržal se je le obrat v Medvodah in v Žužemberku, tako da lahko govorimo o nastajanju papirniškega proletariata šele s postavitvijo strojne papirnice na Vevčah. Fi-delis Terpinc kot ustanovitelj papirnice je v začetku nabral okrog 70 delavcev iz vrst svoje služinčadi ter okoliškega kmečkega prebivalstva in jih tudi smatral kot služinčad. Ob konjunkturi, v kakršni se je v prihodnjih letih razvijala papirnica, je naraslo število zaposlenih na več kot 200. Prihajali so strokovni delavci iz avstrijskih papirniških obratov, brez premoženja, odvisni od svojih rok in znanja. Le-ti so skupaj z nekda-njjmi domačimi dninarji tvorili začetek industrijskega proletariata v Vevčah in sploh papirni- škega proletariata na Slovenskem, z že izoblikovanim interesom do stalne zaposlitve, primernih plač in najnujnejše zdravstvene zaščite, seveda pa brez organiziranega nastopa v obrambo svojih pravic. Zaradi lastnega interesa po razširitvi papirnice je Terpinc plačeval delavce še kar dobro, nudil jim je zdravniško pomoč s pogojeni, da tudi sami prispevajo 1 »/0 od plače, druge oskrbe pa jim ni nudil. Čas od ustanovitve Ter-pinčeve družbe leta 1842 do prodaje papirnice družbi Leykam leta 1870 lahko štejemo v obdobje formiranja zavesti pod vplivom razvitejših delavskih društev iz koroških In zgornješta-jerskih obratov. Z združitvijo z Leykamovimi obrati je prišlo do tesnejšega stika tudi med delavci, zlasti z onimi iz gratweinskega obrata, iz česar je zrastla pobuda za ustanavljanje lastnih delavskih društev v Vevčah. Število zaposlenih je ta čas naraslo na več kot 500. K združevanju delavcev je pripomogel tudi obstoj socialdemokratske stranke in raznih katoliških društev v Ljubljani. Prva delavska organizacija v Vevčah (hkrati tudi v Goričanah in na Verjah) je bila ustanovljena 17. maja 1899, imenovala se je »Socijaldemokratsko društvo papirnih delavcev«, druga pa leto kasneje z imenom »Katoliško delavsko društvo«. Močnejše socialdemokratsko društvo je v kratkem postavilo lastnikom zahteve po večjem zaslužku in izboljšanju zelo težkih delavnih pogojev. Ker po mirni poti ni bilo uspeha, so organizirali prvo stavko ob obletnici svojega obstoja, na pomoč so jim priskočila ljubljanska društva in tudi gratweinski pa-pirničarji. Stavka je v celoti uspela, trajala pa je skoraj mesec dni. V obdobju pred prvo svetovno vojno sta bili še dve stavki leta 1908 in 1942, vsakokrat je bila dosežena polna solidarnost društev vseh Levkamo-vih obratov. Delavska društva tedanje dobe so bila usmerjena predvsem v obrambo zaslužka, manj ali skoraj nič pa v obrambo zdravja zaposlenih — 8 urnega delavnika, stanovanj in delovnih pogojev. DELAVSTVO PO PRVI SVETOVNI VOJNI Prva leta po končani vojni je bilo delavstvo pod vplivom Oktobrske revolucije zelo razpoloženo za razredni boj proti kapitalistom, toda čvrstega revolucionarnega vodstva niso imeli ne v Ljubljani, še manj na Vevčah, tako da aktivne borbe za socializacijo proizvajalnih sredstev ni bilo. Državno kapitalistično vodstvo nove kraljevine je znalo izkoristiti neorganiziranost delavcev in začelo pritiskati k razpustu starih delavskih društev. Tako je prenehalo delovati Socialdemokratsko društvo papirnih delavcev, namesto katerega je bila kasneje ustanovljena Narodna strokovna zveza z vodstvom, ki je slej ko prej očitno kolaboracioniralo z lastniki papirnice in ostalo idomala brez članstva. Katoliško delavsko društvo se je preimenovalo v Krščanskosocialno strokovno zvezo, ki so jo do okupacije vodili Henrik Sotlar, Edo Rešek in Janez Pangeršič (slednja sta padla v partizanih). S podporo in sodelovanjem vevških delavcev je bilo organizirano tudi kulturno izobraževalno društvo »Svoboda« s središčem v Zalogu in Za-dvoru. Do leta 1928 so bile tri protestne stavke zaradi redukcij in drugih kršitev pogodb; zahtevali so enotno in temeljitejšo kolektivno pogodbo. Tem težnjam delavcev je razen vodstva tovarne hudo nasprotovala Zveza industrialcev v Ljubljani. Dotlej je bilo v veljavi 22 različnih pogodb, neusklajenih in z veliko možnosti izigravanja. Borba za prvo kolektivno pogodbo ni bila lahka in je trajala nekaj let. Po številnih pogajanjih se je končno zaključila s popolno stavko vseh delavcev, zaradi česar so se morali lastniki končno omehčati in celo odstaviti tedanjega direktorja. Kolektivna pogodba je bila podpisana 19. novembra 1928. S pogodbo je bil — prvi v stari Jugoslaviji — ustanovljen delavski pokojninski fond, s katerim so bili vsaj v minimalni meri oskrbljeni za starost od dela izčrpani delavci za neprekinjeno delovno dobo 40 pa tudi 60 let. Leta 1933 je bila ustanovljena Splošna delavska strokovna zveza, ki sta jo vodila Jože Mazo-vec in Jože Perčič, poznejša ustanovitelja partijske celice v tovarni (leta 1935). Ta organizacija je skupno z Jugoslovansko strokovno zvezo prevladujoče vodila delavsko gibanje in je imela tudi močan vpliv v okoliških vaseh. Partijska celica je znotraj teh organizacij povezovala delavstvo in ga usmerjala v načelno borbo proti kapitalizmu. Ju-goras in druge kvazidelavske organizacije se niti v Vevčah niti v Medvodah niso mogle uveljaviti. Od leta 1930 pa vse do 1938 je bilo delavstvo z izjemo nekaj kratkih obdobij v težkem polo- žaju, vrstile so se redukcije in prekinitve obratovanja, zlasti pa jih je prizadel sklep vodstva tovarne leta 1936 o ukinitvi bru-silnice v Medvodah, ustavitvi J stroja, odpoved kolektivne pogodbe in znižanje mezd za 10°/o. Proti tem sklepom se je začela 14. decembra 1936 stavka, ki je trajala 88 dni, vse do 23. HI. 1937. Vodstvo tovarne je zaradi takih ukrepov predvidevalo stavko in si pripravilo zalogo 1200 ton papirja ter ostalo dolgo časa gluho za vsakršno zahtevo delavcev. Le-ti pa so se povezali z okoliškim prebivalstvom, organizirali oskrbo in čuvanje tovarne. Vsi poskusi lastnikov, da bi med delavce vnesli omahovanje in razdor, so se izjalovili. Stavkovni odbor, ki so ga vodili v večini komunisti, je organiziral nodpo-ro delavcev okoliških tovarn, zlasti iz Saturnusa, tako da je končno vodstvo tovarne sprevidelo, da ima opraviti z enotnim in organiziranim nasprotnikom, ki ga ni mogoče zlomiti. Stavka se je končala s sklenitvijo druge kolektivne pogodbe, s katero so delavcem priznali tridnevni dopust, delavcem starim nad 60 let so priznali starostno podporo in povečali mezde od 1,25 din do 7,50 din. Vse to pa še daleč ni bilo v sorazmerju s prejemki uradništva in bonitetami, ki so jih le-ti uživali. S tako imenovanim Trilerjevim fondom so zgradili zanje velik družbeni dom in kopališča, kamor delavec ni imel vstopa, hkrati pa so na tak način utajevali čisti dobiček pred davkarijo in še bolj pred delavci. Do začetka okupacije so morali vevški delavci še nekajkrat stavkati, da so si zagotovili prejemke v razmerju z rastočo draginjo. V zadnjih letih pred napadom fašizma se je vevško delavstvo v veliki večini strnilo okrog naprednega vodstva delavskih zvez, z zavestno željo po enotnosti in razredni borbi proti kapitalu. Odločilne zasluge za to so imeli člani Komunistične partije. Njihova odločna predanost interesom delavskega razreda, politična zrelost in borbenost je pokazala slovenskemu delavcu, kmetu in delovni inteligenci pot do najžlahtnejše pridobitve v svoji zgodovini — do narodne osvoboditve in socialistične revolucije, v usodnih trenutkih, ko je kazalo, da bo slovensko ljudstvo zbrisano za vedno. Ob vdoru fašistov in razsulu bivše Jugoslavije se je velika večina delavstva v Vevčah takoj opredelila za Osvobodilno fronto. Ustanovni sestanek je bil v tednu po napadu fašistične Nemčije na Sovjetsko zvezo. Ves čas NOB so delavci v velikih količinah dobavljali razni material partizanom. Nekaj delavcev je odšlo v partizane že v prvih dneh leta 1941, za njimi pa v letih 1942 in 1943 čedalje več. V letih ljudske revolucije je žrtvovalo svoje življenje 42 delavcev v partizanih, 13 kot talci, 25 pa jih je umrlo v internaciji. Z zmago nad fašizmom so postali obrati bivših Združenih papirnic družbena last. Tovarne so bile zaplenjene v korist družbenega premoženja zaradi sodelovanja bivših lastnikov z_ okupatorjem. Po krajšem obdobju sekvestra so prevzeli obnovo tovarn v roke borci NOB in jih tako v Medvodah kot v Vevčah hitro usposobili za maksimalno proizvodnjo. Zlasti v prvih letili osvoboditve so vevški delavci vsako leto visoko presegali planske naloge. Dne 17. septembra 1950 je prevzel upravljanje tovarne delavski svet, ki vse doslej uspešno vodi obrate v Medvodah in Vevčah. (Zlasti v proizvodnji so bili doslej doseženi zavidljivi uspehi. Samo na stro- jih, ki so obstajali že pred vojno, je vevški kolektiv povečal proizvodnjo za 60°/o nasproti letu 1939. Nov papirni stroj, kupljen 1960. leta, visoko presega pogodbene kapacitete. Velika sredstva so bila vložena v modernizacijo starih naprav, pa tudi marsikaj se je spremenilo v organizaciji dela. Uvedene so ekonomske ^ enote, planiranje stroškov, s čimer je zagotovljeno vsako leto skrbnejše gospodarjenje ob široki decentralizaciji samoupravljanja po ekonomskih enotah. Zlasti po vojnem obdobju je bila vevška tovarna središče uvajanja kadrov za nove tovarne papirja, ki se prav s pomočjo vevške tradicije uspešno razvijajo. Vevče z dneva v dan spremi-njajo podobo, saj kolektiv vlaga znatna sredstva tudi za komunalno dejavnost v občini. V zadnjem času si ponovno utira pot na inozemska tržišča (po daljšem premoru, ki ga je terjalo po-manjkanje papirja na domačem tržišču.) Izvozni oddelek podjetja si je utrdil dobre trgovske odnose z mnogimi firmami na zahodu, zlasti pa z mladimi razvijajočimi se državami Afrike in Azije. Vevško delavstvo ima za seboj bogate proizvodne izkušnje, bogato tradicijo delavskega gibanja. Pogled v zgodovino kraja in tovarne daje prepričljivo sliko velikih pridobitev, ki si jih je slovensko ljudstvo priborilo s trudom in krvjo, zato pa o bodočnosti daje današnja dinamika hitrega razvoja jasno predstavo. Na gospodarski zbornici so imeli sestanek, na katerem so razpravljali o integracijskem projektu jugoslovanske papirne industrije. Sklenili so, da bo načrt napravil Industrijski biro ob sodelovanju sodelavcev iz papirne industrije, med njimi tudi nekaterih strokovnjakov iz našega podjetja. Tudi to je že zgodovinski posnetek: abiturienti prve generacije papirniške šole iz Vevč. Letos je na tej šoli 22 učencev. V eni prihodnjih številk pa bomo več pisali tudi o njih Na tečaju za osnovna delovna mesta v proizvodnji papirja. Kandidati pozorno poslušajo predavatelja, da bi pridobili čim več dodatnega znanja Kadrovska služba poroča Med mladino obeh obratov z obrata Vevč V mesecu juniju so prišli: Ing. Edvard Ulčakar, asistent šefa proizvodnje, Alojzija Štrubelj, prebiralka, Bojan Trtnik, praktikant tehnik v proizvodnji, Alojz Avguštin, priučitev v proizvodnji papirja, Alojz Miklavčič, isto, Franc Jager, isto, Feliks Mišmaš, isto, Jože Mrvar, isto, Ivan Končar, isto, Milan Malinar, isto, Junuz Merdžanovič, isto, Franc Kotar, isto, Viktor Sluga, isto, Janez Ogrinc, ref. pripravnik v izvozu, Janez Preši, ref. za delovna razmerja, Flora Nikoleto, pom. kuharice v počitniškem domu, Novigrad, Josip čurkovič, snažilec v počitniškem domu, Novigrad, Jože Jančar, nanosilec na holandcih, Alojz Brumen, pomožni delavec, Anton Perko, ključavničar IV., Husein Adžanovič, pomožni delavec, Helena Babnik, snažilka. V mesecu juniju 1963 odšli: Muharem Buljubašič, neopravičeno izostal 7 dni, Stjepan Filipašič, odpuščen v poskusni dobi, Rasi m Kurtovi č, odšel sporazumno, Mladen Kalinič, sporazumno prenehalo delovno razmerje, Ludvik Prošek, odšel na lastno željo, Cveto Bricelj, neopravičeno izostal 7 dni, Viktor Dimitrovič, neopravičeno izostal 7 dni, Uroš Šukolo, neopravičeno izostal 7 dni, Alojz Avguštin, odšel v poskusni dobi, Milan Malinar, odpuščen v poskusni dobi. Poročili so se: Franc Soško in Karolina Kastelic, Jože Grm in Ljudmila Zajc, Jože Balažič in Ivanka Mergule, Stjepan Baksa in Adela Barlič, Sonja Kocjančič in Julij Skala, oba zaposlena pri nas, Ivan Bogovič in Anica Škafar, Marija Jančar in Andrej Trtnik, Jože Putiš in Anica Sobar, Ivan Kocjančič in Frančiška Kavka, Olga Kokalj in Nenad Sobat. Čestitamo! Rodili so se: Markelju Martinu, hči Lidija, Plutu Jožetu in Veri, sin Jože, Sobat Olgi, hči Stojanka, Lavrenčič Marti, sin Primož, Subelj Stanetu, sin Miran, Mlakarju Ladotu in Anici, sin Marjan, Milek Anici, hči Vesna, ing. Jozelju Francu in Mariji, sin Igor, Maroltu Jožetu in Mariji, sin. Čestitamo! Šolanje: Anton Perko, ključavničarski vaje-nec je is. junija 1963 z uspehom zaključil svojo učno dobo in postal pomočnik. K uspehu mu iskreno česti- Obisk mladih Kratek telefonski razgovor je zadostoval, da smo se zmenili za obisk Kranjčanov pri nas. 13. junija so se s tovarniškim avtobusom pripeljali pred upravno poslopje. Pričakali so jih člani tovarniškega komiteja mladine in se seznanili z njimi. Bilo jih je med njimi več mladink. To je bila mladina kranjske »Save«. Hazdeljeni v dve skupini so si ogledali obrat. Živo so se zani-niali za posamezne proizvodne Procese. To je bilo zanje prvo srečanje s papirničarji in vodiča sta se morala zelo potruditi, saj so vprašanja kar deževala. Najboljšim je bil všeč IV. PS. Po kakšni uri in pol hoje po tovarni srno posedli okrog miz. Utrujenim gostom smo servirali nekaj osvežujočih brezalkoholnih (pijač m skromen prigrizek. „ K razgovoru smo mlade Kranjčane najprej seznanili z zgodovinskim razvojem našega obrata s poudarkom, da letos praznujemo 120-letnico strojne izdelave Papirja. Nato smo se v kratkem je potrebno večje sodelovanje tamo, še več uspeha pa mu želimo pri njegovem bodočem strokovnem delu. Gabrijel Vidic, električarski vajenec je prvo leto v vajenskem razmerju. Ko se je javil s svojim spričevalom v izobraževalnem centru, smo bili prijetno presenečeni. Želimo in upamo, da se bo tudi v bodoče tako potrudil, za prav dober uspeh pa mu prisrčno čestitamo. Potovanja Na desetdnevno potovanje v Švice in Zahodno Nemčijo sta konec julija odšla tehnični direktor tov. ing. Božo Iglič in pomočnik direktorja tov. Janez Lednik. V Švici se bosta pogovarjala z nekaterimi firmami o nabavi stroja za premaz in novega papirnega stroja, v Nemčiji pa o nabavi gladilnega stroja za papir za umetni tisk in za dobavo nove kuharice celuloze in naprav za zgoščevanje in regeneracijo. z obrata Medvode V mesecu juniju so se zaposlili: Vladimir Buh, varnostni tehnik, Vojin Cobotič, razkladalec surovin. Djuro Perač, razkladalec surovin, Siniša Barbulovič, razkladalec suro- Ibro Duranovič, razkladalec surovin, Aziz Šabič, razkladalec surovin, Matija Zadravec, razkladalec surovin, Meho Horozovič, razkladalec surovin, Jože Žagar, nakladalec žamanja. Obrat so v juniju zapustili: Janez Rebolj, razkladalec lesa, sporazumno, Stevan Gojkovič, II. pom. izžemal-nega stroja, samovoljno, Arff Osmančevič, nakladalec lesa, samovoljno, Jožef Farkaš, II. pom. izžemalnega stroja, samovoljno, Ragib Bunič, izpraznjevalec snovnih jam, samovoljno, Vojin Cobotič, razkladalec surovin, v poskusni dobi, Slobodan Mititikič, razkladalec surovin, v poskusni dobi, Jovan Burkič, razkladalec surovin, v poskusni dobi, Siniša Barbulovič, razkladalec surovin, v poskusni dobi, Jakob Catar, sekalec žamanja, umrl, Ivan Jarc, predčistilec lesa, upokojen. Čestitke: Sklep lanskoletne konference mladine obrata Vevče je bil tesnejše sodelovanje z mladino obrata Medvode. Do 14. junija t. I. skupnih akcij obeh mladinskih organizacij ni bilo. Zato smo se na prvem sestanku obeh vodstev mladinskih organizacij seznanili med seboj, predosem pa z delom in uspehi obeh organizacij. Ugotovitev, da smo se do sedaj ukvarjali le z reševanjem svojih problemov, velja za obe organizaciji. Obe organizaciji sta skušali seznaniti svoje člane s proizvodno in drugo problematiko, ki zanima mlade na proizvodnih konferencah. Športno udejstvovanje v obeh obratih je v zadnjem času zaživelo, ve'ndar uspehi še niso najboljši. Pri tem se pozna nekajletno mrtvilo mladinskih organizacij v obeh obratih, kot tudi neorganizirano športno izživljanje mladih. Skupni sklepi sestanka tovarniških vodstev ZMS obrata Vevče in Medvode: — Ustanovitev koordinacijskega odbora, ki bo pripravljal skupne akcije v športu (skupni treningi), — prirejal ekskurzije, izlete in družabna srečanja mladine obeh obratov z drugimi mladinskimi aktivi, — pripravil v najkrajšem času skupno proizvodno konferenco mladine obeh obratov v Medvodah z namenom, seznaniti mlade z razvojem podjetja glede na sedanje in prihodnje investicije. J. M. Ekskurzija delavcev Iz proizvodnje v tovarno lepenke Ceršak vin, Ilija Ozdanovac, razkladalec surovin, Josip Dujič, razkladalec surovin, Hoda Nika, razkladalec surovin, Slobodan Mititikič, razkladalec surovin, Jovan Burkič, razkladalec surovin, Janez Kos, ključavničar, Aziz Subašič, nakladalec lesa, Sokolj Bucoli, razkladalec surovin, Roman Nika, razkladalec surovin, Občina Moste-Polje praznuje svoj praznik vsako leto v mesecu juliju kot spomin na dni iz začetkov naše oborožene vstaje. Vsakoletno praznovanje nas združuje ob raznovrstnih prireditvah, športnih tekmovanjih med športniki raznih gospodarskih organizacij naše občine, ob promenadnih koncertih raznih godb, zabavnih prireditvah in podobno. Nedvomno pa je bila mod drugim letos najzanimivejša okusno, spretno in esitetsko prirejena gospodarska razstava, ki smo si jo ogledali skupno z mladino obrata Medvode. Gospodarska razstava razvoja občine je s slikami, grafikoni, pojasnili in razstavljenimi raznovrstnimi proizvodi uspela (prikazati nenehno rast proizvodnje za kakih 10 let nazaj, to je od začetka delavskega samoupravljanja do danes. Na razstavišču se je vsak še tako nepoučen obiskovalec lahko takoj iseznanil z raznovrstnimi uspehi posameznih podjetij. Ne- Kranjčanov ustavili pri opisu posameznih faz prehajanja lastništva obrata iz rok ene v drugo delniško družbo. Povedali smo jim tudi nekaj o predvojnem delu sindikalne in partijske organizacije, o stavkah, ki so jih organizirali in o medvojni povezanosti večina delavstva z NOV. Ustavili smo se pri vprašanjih sedanje proizvodnje in delavskega samoupravljanja, kar je naše goste zelo zanimalo. Več so želeli zvedeti tudi o delu naše mladinske organizacije. V kratkem prikazani uspehi našega dela kot proizvodne konference, športna srečanja, problemi v zvezi is kadrom naše organizacije, so karakteristični tudi za njihovo organizacijo. Tudi pri njih so v tovarni mladinsko organizacijo na novo obudili pred dobrim letom. Se marsikaj smo se zmenili, nazadnje pa smo se poslovili od Kranjčanov, ki so se zahvalili za sprejem in nas povabili, naj se še letos oglasimo pri njih. Vajenec kovinske stroke Janez Kos je dne 13 . 6. 1963 uspešno opravil izpit za kvalificiranega ključavničarja. Čestitamo! Na novi življenjski poti želimo vso srečo: Silvi Kozamernik-Grošljevi, uslužbenki v knjigovodstvu OD, Vidu Mravljetu, pripravljalcu kisline. [j* katera podjetja so po znižanih cenah prodajala posamezne artikle. Razstava je zajela vse veje industrije v občini pa tudi privatni obrtniški sektor. Posebno zanimiv in lepo prikazan je bil predvojni in medvojni razvoj borbe naših občanov proti zatiralcem razrednega boja. V sliki in besedi so bili prikazani posamezni borci, talci in interniranci, ki so se borili proti okupatorju, nekateri pa celo žrtvovali svoja življenja. V istem prostoru je bil tudi prikazan povojni razvoj zdravstvene in varstvene službe v občini. Tudi naše podjetje je prispevalo k kvaliteti razstave s posebnim paviljonom. Prikazalo je večino svojih izdelkov in gospodarski napredek v zadnjem letu. Razen proizvodnje so se predstavile tudi nekatere službe in pokazale razvojno pot podjetja. Število razstavljavcev in obiskovalcev je potrdilo, da je razstava v celoti uspela. J. M. Iz poročila komercialnega direktorja, tov. Marlota o poslovnem obisku naših kupcev v Italiji je razvidno, da so kupci zelo zadovoljni s standardnimi papirji, ki jih pri nas izdelujemo, ne moremo se pa še popolnoma uveljaviti s tiskovinami. Pri izdelavi in kontroli le-teh je treba pozornost še povečati. Nujno je, da bi čimprej formirali oddelek tehnične kontrole izdelkov in razvoja proizvodnje. Zelja delavcev iz proizvodnje, ki so delali v izmeni, ki je bila prosta 15. 7. 1963, da bi si ogledali sorodno tovarno lepenke v Ceršaku, se je izpolnila. Izobraževalni center je pripravil ekskurzijo. Omenjenega dne smo se zbrali pred upravnim poslopjem in polni pričakovanja ob 5. uri zjutraj krenili na pot. Po lepi vožnji smo ob 9. uri prispeli v Ceršak, kjer nas je prijazno sprejel direktor tov. Leon Poglej, stari znanec iz časa, ko je služboval v Vevčah. Razdelili smo se v tri skupine. Dve sta vodila obratovodja in delovodja, starejše sodelavce pa je vodil od oddelka do oddelka direktor in vse natanko razkazal in tolmačil. Ze med ogledom se je naše mnenje o podjetju spremenilo. Mislili smo, da v tej tovarni delajo samo lepenko za embalažo, po raznih vzorcih pa smo videli, da proizvajajo vse vrste lepenke, od navadne do naj finejše za kovčke in v vseh barvah. Opazovali smo tudi, kako lepenko lakirajo. Kolektiv je v lanskem letu investiral za napredek tovarne 860 milijonov din. Nabavil si je nov moderni stroj, s katerim je prešel od klasične ročne izdelave na moderno proizvodnjo. Stroj upravljata samo dva delavca, proizvodnost pa se je z novim strojem precej dvignila. Kljub temu ne morejo zadostiti potrebam vseh kupcev na domačem in tudi tujem tržišču. Zgradili so novo kotlarno, sortirno dvorano, modernizirali delavnice itd. Po osvoboditvi je bila tovarna zastarela, proizvajali so na klasičen način, stavbe so bile vse lesene, danes pa že lahko govorimo o moderni tovarni. V njej je zaposlenih preko 400 delavcev in delavk, ki so povečini iz okoliških vasi. Za delavce in uslužbence so zgradili več blokov za stanovanja. V tovarni so lepo uredili kuhinjo. V njej dobe delavci dnevno tri obroke hrane, tudi nočna izmena dobi topel obrok po zmerni ceni (malica s kruhom 40 din, pivo 60 din). Po ogledu tovarne nas je tov. direktor povabil v menzo na okrepčilo. Zahvalili Celotni dohodek je po fakturirani realizaciji v prvih šestih mesecih dosežen z 61,4 %>. Ce ga primerjamo z lanskoletnim, znaša 131,4 %>. S tem v zvezi je narasla tudi produktivnost, vzporedno z njo pa tudi osebni dohodki. Tako nam indeks produktivnosti kaže 122 "/o na isti višini pa so tudi osebni dohodki. Ogledali smo si gospodarsko razstavo v Mostah Vpisujemo moško mladino dvoletne papirniško šolo pri Šolskem centru tiska in papirja v Mostah, Pokopališka 33 Pogoji: Uspešno opravljena osemletka Starost od 15 do 18 let Neoporečno zdravje Kandidati se lahko javijo v izobraževalnem centru pod-jetja vsak dan od 6. do 14. ure, najkasneje do 25. avgusta 1963. Zaželeno je stanovanje na območju Moste-Polje ali v Ljubljani. Po dovršeni šoli postanejo učenci kvalificirani oziroma visokokvalificirani papirničarji. Marljivejšim so dane možnosti za nadaljnji študij in napredovanje. smo se za prisrčen sprejem in želeli celotnemu kolektivu tudi v bodoče še veliko uspeha pri delu. Poslovili smo se od tovarišev naše stroke v upanju, da tudi oni pridejo in vrnejo obisk. Se enkrat se zahvaljujemo upravi tovarne In izobraževalnemu centru, ki nam je omogočil, da smo spoznali delo delavcev v Ceršaku, kar nam bo samo v korist pri našem bodočem delu. DRUŽBENI STANDARD Že prod dvema mesecema so začeli s prezidavo prostorov v DD z namenom, da bi polovico levega dela pritličja preuredili v obrat družbene prehrane. Delo sicer ne napreduje posebno hitro, upamo pa, da bo preureditev končana v prvih jesenskih mesecih. Težave delajo instalacije, posebno električne, le-te so zastarele, tudi njihova dimenzija ne ustreza bodočim zahtevam. Začelo se je tudi delo pri pripravah zazidalnih načrtov za zidanje stanovanj. Predvidenih sredstev za zidanje stanovanj v obeh obratih niso izkoristili, ker teče pripravljalni postopek za izdajo lokacij. Te pa so v neposredni zvezi z urbanističnim, oziroma zazidalnim načrtom, na katerega moramo še čakati. Manjši zneski od teh sredstev so uporabljeni za popravilo in nabavo opreme v samskih domovih, za ureditev počitniškega doma in opremo kuhinje obratne menze. OBRATNA AMBULANTA IN HTV SLUŽBA V prvih šestih mesecih se je pripetilo 138 nesreč pri delu. Ca. 70'Vo nesreč se je pripetilo zaradi osebnega faktorja zavarovancev. V stalež je bilo sprejetih 67 ponesrečencev. Nesreče pri delu v I. polletju 1963. leta so nasproti istemu obdobju 1962 narasle 1,2%>. V obratu Medvode je bilo 20 nesreč. Od tega je bilo 13 ponesrečencev sprejetih v stalež. Obratna ambulanta je v tem času delovala kurativno in preventivno. V tem času je iskalo zdravstveno pomoč v ambulanti 2074 delavcev. V bolniški stalež je bilo sprejetih 735 zavarovancev. Po zakonu o zdravstvenem zavarovanju je bilo pregledanih zaradi poklicnih obolenj 56 zavarovancev. 16 zavarovancev je bilo pregledanih iz živilske stroke, 57 pregledov pa je bilo za novodošle. Pri sprejemu v stalež bolnih so prednjačile naslednje bolezni: — nega družinskih članov .... 96 primerov — bolezni dihal . 83 primerov — angine — influence ... 70 primerov — obratne nesreče 67 primerov — revmatična obolenja ... 28 primerov Poprečen bolniški stalež v obratu Vevče je bil 37, v obratu Medvode pa 24 delavcev. O XII. športnih igrah papirničarjev Slovenije Člani sindikalnih podružnic slovenskih tovarn papirja so že dvanajstič zapustili za tri dni svoje stroje in druga delovna mesita, da ibi pomerili svoje šile na športnem polju. Že nekaj mesecev je odbor za organizacijo XII. športnih iger papirničarjev razpravljal o načinu, organizaciji in izvedbi tekmovanja. Odločili so se, da bo gostitelj tokrat Tovarna dokumentnega in kartnega papirja v Radečah pri Zidanem mostu. Že v zgodnjih jutranjih urah 11. julija so se začeli športniki zbirati v prijazni dolini ob Savi. Prišli so iz vseh krajev, le severne tovarne so letos izostale zaradi prevelikih del pri obnovi svojih obratov. Lepo okrašeno mestece je dalo slovesen izgled in prazničen občutek. Transparenti, zastave, cvetje — vse je pozdravljalo prihajajoče, stanovski tovariši iz Radeč pa so segali v pozdrav starim znancem. Po skromni, vendar pa prisrčni paradi skoraj tristo športnikov, ter po odigranju državne himne in dviganju zastave, so vse udeležence pozdravili predstavniki kolektivov, sindikalnih organizacij in predstavniki oblasti v kraju, nakar so se skupno podali na novo urejeno športno igrišče, ki ga je prav ob tej priliki otvoril direktor rade-ške papirnice, tov. Stane Koselj. Novo urejeno nogometno igrišče, lahkoatletska steza, prostor za gledalce in zelena okolica so nas prijetno presenetili. Še večjo vrednost športnemu parku pa daje način gradnje, tj. pomoč mladinskih delovnih brigad iz okolice in udarniško delo domačinov. S takimi dosežki se žal le malokateri kraj lahko ponaša, zato gre Radečanom in okoličanom. vse priznanje. Takoj po otvoritvi igrišča so se začela tekmovanja, ki so potekala v najlepšem redu, kar je brez dvoma zasluga prireditelja. Le en dan je vreme motilo lepoto nastopov. Seveda rezultati niso kdovekaj blesteči. To tudi ni bil cilj teh tekmovanj. Bolj važno je, da člani kolektivov, posebno pa mladina, čutijo potrebo po športnem izživljanju, da po truda polnem delu stopijo na zeleni travnik in naberejo novih moči za nadaljnje delo, glavno pa, da vnašajo med svoje vrste duh discipline, napredka in tovariške borbenosti. To borbenost pa je vsak trezno presojajoč gledalec lahko opazil, ,saj med tekmovanjem ni prišlo do nobenih neto-variških izpadov, čeprav so se nastopajoči borili za uspehe vneto in z vsemi silami. Če bi tak duh vladal tudi na drugih igriščih, bi človek bolj zadovoljen odhajal zlasti z nogometnih tekem. In končno o vsakoletnih športnih igrah papirničarjev Slovenije še nekaj misli, ki smo jih ujeli v pogovorih in o katerih bi bilo dobro razmisliti. Ker se tekmovanje odvija v vseh športnih panogah in po navadi nastopa kar šest kolektivov, je nujno, da se udeleži prireditve veliko število ljudi, ki jih je treba nahraniti in prenočiti. Vsa tekmovanja potečejo v pičlih treh dneh. To je za posameznike, ki nastopajo tudi v petih disciplinah, prehud napor. V okolici tovarn je težko dobiti stanovanje za tako množico ljudi, če pa jih podjetje, ki igre prireja le oskrbi, je to povezano z relativno visokimi stroški. Tem stroškom se moremo izogniti le tako, da bi kolektivi v večmesečnem medsebojnem tekmovanju ob nedeljah določili finaliste, ki bi se kasneje pomerili za SKUPNA OCENA — MOŠKI 1. Videm-Krško, 199 točk; 2. Vevče-Medvode, 183 točk; 3. Količevo, 181 točk; 4. Radeče, 175 točk; 5. Industrijski biro 157 točk. VRSTNI RED MOŠKIH EKIP Lahka atletika Vevče-Medvode 35 točk, Videm-Krško 30 točk, Radeče 27 točk. naslov prvakov papirničarjev v športu. Ob taki priliki bi pa spet riredili tudi družabni sestanek, tem bi odpadla preobremenjenost športnikov, zlasti pa bi se znižali stroški sindikalnih podružnic za letne športne igre. Teh nekaj misli naj bi vodilo nadaljnje razprave sindikalnih organizacij po kolektivih o XIII. športnih igrah in podobnih prireditvah v bodočnosti. S. R. Posamezniki — Tek na 100 m: 1. Milan Kune, Ind. biro, 12,0, 2. Marjan Koren, Radeče, 12,1, Marjan Košak, Količevo 12,1, 3. Slavko Pajtler, Videm 12,2. Tek na 1500 m: 1. Jože Špan, Videm, 4.42,0, 2. Jože Zadravec, Vevče 4.42,6, 3. Jože Puntar, Videm 4.49,0. Skok v daljino: 1. Milan Kunc, Ind. biro 5,62, 2. Karel Novak, Videm 5,55, Marjan Koren, Radeče 5,55, 3. Frane Pukl, Radeče 5,46. Skok v višino; 1. Silvo Černe, Vevče-Medvode 160, 2. Ivan Hiršelj, Radeče 160, 3. Marjan Koren, Radeče 160. Troskok: i. Ivan Hiršelj, Radeče 12,72, 2. Milan Kunc Ind. biro 12,00, 3. Marjan Koren, Radeče 11,78. V polčasu so se športniki pomenili marsikaj koristnega, seveda o taktiki v drugi polovici igre Mlada ženska odbojkarska ekipa Vevč Rezultati XII. športnih iger papirničarjev SRS Pred otvoritvijo XII. športnih iger papirničarjev Slovenije Met krogle: 1. Milan Kunc, Ind. biro 10,78, 2. Slavko Stepanovič, Vevče-Medvode 10,2,7, 3. Tone Novak, Vevče-Medvode 10,22. Met diska: 1. Tone Novak, Vevče-Medvode 29,56, 2. Milan Kunc, Ind. biro 26,73, 3. Sandi Rihtar, Količevo 26,72. Met kopja: 1. Slavko Stepanovič, Vevče-Medvode 59.00, 2. Mirko Simončič, Radeče 45,45, 3. Milan Kunc, Ind. biro 42,92. Namizni tenis: 1. Količevo 30 točk, 2. Videm-Krško 25 točk, 3. Ind. biro 22 točk. Posamezniki: 1. Marjan Naraglav, Videm-Krško, 2. Janez Kožar, Količevo, 3. Milan Dajzinger, Količevo. Šah: 1. Količevo 25 točk, 2. Videm-Krško 20 točk, 3. Vevče-Medvode 17 točk. Posamezniki: Najboljši posameznik na 1. deski: Vide Vavpetič, Količevo, na 2. deski: Stane Laznik, na 3. deski: Ivan Sonc, Količevo. Odbojkarji pred tekmo z ekipo Količevega Nogomet: 1. Radeče 35 točk, 2. Vevče-Medvode 30 točk, 3. Videm-Krško 27 točk. Odbojka: 1. Ind. biro 30 točk, 2. Videm-Krško 25 točk, 3. Vevče-Medvode 22 točk. Streljanje: 1. Videm-Krško 738 krogov, 25 točk; 2. Radeče 728 krogov, 20 točk; 3. Vevče-Medvode 718 krogov, 17 točk. Posamezniki: 1. Stane Rihtar, Videm-Krško 166 krogov, 2. Andrej Knez, Radeče, 158 krogov, Karel Bo-nisego, Vevče-Medvode, 158 krogov, 3. Ciril Prijatelj, Videm-Krško 153 krogov. Kegljanje: 1. Količevo 1132 kegljev, 25 točk; 2. Vevče-Medvode 1112 kegljev, 20 točk; 3. Videm-Krško 1032 kegljev, 17 točk. Posamezniki: 1. Vide Vavpotič, Količevo 205 kegljev, 2. Fric Majhenič, Količevo, 204 keglje, 3. Ivan Sonc, Količevo, 200 kegljev. Plavanje: 1. Videm-Krško 30 točk, 2. Radeče 25 točk, 3. Vevče-Medvode 22 točk. Posamezniki — 50 m prsno: 1. Marjan Naraglav, Krško 40,3, 2. Vlado Pavlin Videm-Krško 40,9, 3. Miro Mladenovič, Radeče 41,0, Bogdan Lampič, Vevče-Medvode, 41,0, 50 m prosto: 1. Naraglav Marjan, Videm-Krško 29,6, 2. Stane Kajič, Radeče 31,5, 3. Stane Iskra 32,4. Štafeta 3 X 50 m: 1. Videm-Krško 1.34,4, 2. Vevče-Medvode, 1.40,5, 3. Radeče 1.43,1. VRSTNI RED ŽENSKIH EKIP 1. Radeče 102 točki, 2. Videm-Krško 102 točki, 3. Ind. biro 83 točk, 4. Vevče-Medvode 67 točk, 5. Količevo 47 točk. Lahka atletika: 1. Radeče 35 točk, 2. Količevo 30 točk, 3. Videm-Krško 27 točk. Posameznice — Tek na 80 m: 1. Marinka Grčar, Količevo 12,1, 2. Anica Strniša, Radeče 12,2, 3. Marija Rožič 12,8. Skok v daljino: 1. Leja Likar, Videm-Krško 3,64, 2. Anica Strniša, Radeče 3,53, 3. Marinka Grčar, Količevo 3,44. Met krogle: 1. Marija Kovač, Radeče 7,82, 2. Iva Zajc, Količevo 6,92, 3. Vera Knez, Radeče 6.83. Odbojka: 1. Radeče 30 točk, 2. Videm-Krško 25 točk, 3. Vevče-Medvode 22 točk. Namizni tenis: 1. Videm-Krško 30 točk, 2. Ind. biro 25 točk, 3. Radeče 22 točk. Posameznice: 1. Lea Likar, Videm-Krško, 2. Darinka Jevšnik, Videm-Krško, 3. Francka Lukner, Ind. biro. Streljanje: 1. Vevče-Medvode 25 točk, 498 krogov; 2. Videm-Krško 20 točk, 480 krogov; 3. Količevo 17 točk, 466 krogov. Posameznice: 1. Anica Balja, Videm-Krško 113 krogov, 2. Vera Knez, Radeče 112 krogov, 3. Joža Senegačnik, Videm-Krško 105 krogov, Milena Ber-gan, Količevo 105 krogov. KEGLJANJE V dnevih okoli 22. julija je slavila domžalska občina občinski praznik. Med prireditvami je bila tudi otvoritev novega tristeznega kegljišča \ Jaršah, ki sta ga s skupnimi močmi zgradili Papirnica Količevo Fn Indu-plati Jarše. Ob otvoritvi so priredili tudi kegljaški turnir po načinu borbenih partij. Med osmimi moštvi smo kegljali tudi Vevčani in zasedli prvo mesto s 338 keglji pred KK Domžale in Savo iz Tacna. Prisrčni prireditvi je prisostvovalo večje število ljubiteljev kegljanja. VTISI Z BLEJSKEGA FESTIVALA Od 19. do 23. maja 1963 sem sodeloval na blejskem festivalu šahistov iz Jugoslavije, Nemčije, Italije, Avstrije in Bolgarije. Razdeljeni smo bili na 10 skupin. Vsaka skupina je štela 16 ekip. V posebni skupini so igrali velemojstri Gligorič, Trifunovič, Udovčič, Ivkov, Parma in več drugih domačih in tujih šahovskih ekip za pokal maršala Tita. Igral sem za šahovski klub Borovnica, ki je tekmoval v IV. skupini. Razen Borovnice so tu igrale še ekipe: »Tudemburg« iz Nemčije. »Triestina« iz Italije, »Čelik« iz Nikšiča (z mojstrskima kandidatoma Bojovičem in Nikčevičem), »Torpedo« iz Reke (z mojstrom Rukavinom), Ptuj 1. ekipa, »Radnički« iz Zrenjanina, »Rorac« iz Parači-na, in še devet drugih ekip iz raznih mest Jugoslavije. Ekipa, v kateri sem igral, je na tem tekmovanju premagala ekipo »Borac« iz Paračina, »Ivo Lole »Borac« iz Paračina, »Ivo Lola Ribar« iz Beograda, »Radnički« iz Zrenjanina, neodločeno pa je igrala z ekipo »Viskoza« iz Ložnice, a zgubila z ekipo »Čeliku iz Nikšiča. Od petih partij, ki sem jih odigral, sem osvojil 3 in pol točke. Udeležba na festivalu je bila razmeroma velika, saj je sodelovalo več kot 160 ekip, vendar je organizacija kot tudi skrb za tekmovalce bila brezhibna. Veliko zaslug za uspelo prireditev ima nedvomno Šahovska zveza Slovenije. Mnenja sem, da prihodnje leto ne sme manjkati ekipa iz naše tovarne. Mešič •r V skoku v višino je zasedel I. mesto naš tekmovalec, obratni električar Silvo Černe