novi
tednik Slovencev videmske pokrajine
ČEDAD / CI VIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajui@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,90 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - ari 2 comma 20/b Legge 662Ì96 Filiale di Udine
TAXE PERCHE	33100 Udine
TASSA RISCOSSA	Italy
St. 34 (1268) Čedad, četrtek, 15. septembra 2005
naroči se na nas
tednik
'luieue nol^i
Kar poezija uonja po sienu
“Senik nas spominja na težkuo kumetuško dielo, je pa tudi romantičen prestor, pun poezije, kjer so se srečaval zaljubljenci”, je jala v saboto 10. septembra zvečer Margherita Trusgnach, predsednica kulturnega društva Rečan. An s telimi besiedami je odparla liep večer, posvečen besiedi, tisti liepi, skarbnuo vebrani, ki nosi v sebe glaboke misli an čustva an tudi posebno melodijo. Pa
naj je slovienska, italijanska ali pa furlanska, kar je prava poezija, gre rauno h sarcu. V saboto v Kovačuovem seniku na Liesah, kjer je uonjalo po sienu, smo imiel parložnost jo poslušat.
Na srečanju s poezijo “V nebu luna plava”, ki ga vsako lieto na koncu polietja pri-pravja kulturno društvo Rečan, smo to parvo poslušal Barbaro Floreancig, ki živi med slovienskim an furlan-
skim svietom, pozna oba jezika, piše pa po italijansko. Za njo je prebrala v dreškem dialektu nje poezije, parvik-rat pred ljudmi, Gabriella To-masetig, Podpotnikova iz Dreke, ki živi an ona v Laškem, močne nit jo pa vežejo z nje rojstno zemljo. Na koncu je šla besieda furlanskemu pesniku, pisatelju an kantavtorju Luigi Maieron iz Cerciventa.
beri na strani 4
Za zamude sokrivi Slovenci sami!
Glasnik Italijanskega ministra za dežele La Loggia je v petek, 9. septembra izjavil, da za zamude pri izvajanju zaščitnega zakona v korist Slovencev (zakon št. 38) ni kriva vlada, pač pa paritetni odbor za slovensko manjšino, posebno njegovi člani slovenske narodnosti.
La Loggia očita odboru, ki ga vodi Rado Race, da ni upošteval znanih stališč Državnega sveta glede prisotnosti slovenske manjšine v Miljah, Trstu, Gorici in v Čedadu. Glasnik Pepe je dejal, da paritetni odbor ne more zavzeti določenih stališč zaradi nesoglasij med slovenskimi člani (izmislili so si še eno zakonsko določilo).
Pri vključitvi omenjenih občin naj bi prišlo tudi do napak, ki jih odbor noče popraviti. Zato Rim naj ne bi bil kriv za nič.
Predsednik paritetnega odbora Race je kritike iz Rima označil kot “brezpredmetne”. Paritetni odbor je že dvakrat poslal pristojnim vladnim telesom seznam občin, ki pridejo v poštev za
zaščitni zakon. Natančneje je pojasnil nekatera stališča, ki jih je pri prvem seznamu vlada postavila v dvom. Race je tudi opozoril, da je paritetni odbor več mesecev nesklepčen, manjkajo pa vedno eni in isti ljudje, ki sodijo k vladni koaliciji.
SKGZ in SSO sta poslali tiskovno poročilo, v katerem se organizacij strinjata z oceno glede zaščitnega zakona, ki sta jo pred nedavnim na srečanju v Dolini Aoste, kjer sta gostujoči predsednik Caveri in gost, to je predsednik FJK Illy, v bistvu dejala, da “Rim načrtno bojkotira zaščito” in da je premik možen le s “Prodijevo zmago”.
Predsednika SKGZ in SSO Pavšič in Pahor ugotavljata, da je delo odbora povsem ohromljeno. Pridala sta, da sta v Rimu že večkrat posegla zato, da bi zamenjali člane, ki izvajajo dosledni bojkot odbora. Organizacij, ki jima ne manjka potrpljenje, bosta ponovno zaprosili za razgovor z La Loggio. (ma)
beri na strani 4
18. septembra Višarje pojejo
V nedeljo 18. septembra na Sv. Višarjah bo mednarodni zborovski koncert “Višarje pojejo 2005”. Ob 12.45 bodo nastopili Slovenski oktet in Oktet Simon Gregorčič iz Slovenije, Oktet Suha in Moški pevski zbor Jepa Baško Jezero iz Koroške v Avstriji ter Oktet Akord in ženska skupina Stu ledi iz Italije. Revijo organizirajo Slovensko kulturno središče Planika, kulturno športno društvo Rojanski Krpan in župnija Zabnice v sodelovanju z ZSKD in Slovensko prosveto.
Pred avtorji iz srednje Evrope v petek 9. septembra v Sežani
Beneško poezijo so predstavili v Vilenici
Luisa Battistig, Marina Cernetig, Bruna Dorbolò in Andreina Trusgnach so v kulturnem domu v Sežani predstavile izbor svojih pesniških in proznih del v domačem, na-diskem dialektu.
Nastopile so v petek 9. septembra pred številno publiko, saj so se tega srečanja z beneško ustvarjalnostjo udeležili nekateri pesniki in pisatelji, gostje letošnjega mednarodnega literarnega srečanja Vileni-ca ter dijaki sežanske šole.
Njihovo branje so z ubranim petjem in glasbo spremljale Beneške korenine, sočasno pa je na ekranu tekel prevod njihovih besedil v angleščini.
Bilo je doživetje. Umesti-	Pogled	na	dvorano
tev sodobne literarne ustva-	kulturnega	doma
rjalnosti v Benečiji v program	/n gf/,y beneške pesnice
prestižne manifestacije kot je z Dapitom pred nastopom Vilenica, ki jo je letos že 20. leto priredilo Društvo slovenskih pisateljev, pomeni (za nas veliko) priznanje vitalnosti in kreativne moči beneškega človeka ter njegove zavezanosti
svojemu izvoru, svojemu rodu dovinsko in kulturno podobo in koreninam.	Benečije, “skuša sebe obvaro-
“Ko sodobni človek varuje vati pred tem, da ga svet s svo-prostor svojih korenin”, je dejal jo površinsko naglostjo... ne bi Predsednik k. d. Ivan Trinko “povozil” kot tovornjak pešca”. Miha Obit, ki je predstavil zgo-	beri na strani 3
luce, gasT^
CASA, SCUOIA e BgNZlKA ARRIVA UNA STANCATA M 4000
Začelo seje novo šolsko leto
Nekaj dni pred drugimi v deželi se je 8. septembra začelo novo šolsko leto v dvojezičnem središču v Spetru. V tem šolskem letu ga bo obiskovalo 189 otrok, od teh je 65 malčkov v dvojezičnem vrtcu, 124 pa učencev v osnovni šoli, od katerih 27 v prvem razredu (na sliki). V ponedeljek 12. septembra pa so se šolska vrata odprla še za vse ostale. Ob zadovoljstvu za rast zanimanja za slovenščino, ne gre zamolčati skrbi zaradi težkega demografskega stanja. beri na strani 4
Speter, učenci prvega razreda dvojezične šole
e se
FACESSIMO
LO SCIOPERO PEHVSPESAJ
novi mata jur
četrtek, 15. septembra 2005
2
V nevarnosti križev pot Toneta Kralja na Višarjah?
Obnovitvena dela
vzbujajo skrb
Pri cerkvici na sv. Višarjah potekajo obnovitvena dela, ki bi morala odpraviti škodo, ki sta jo na priljubljenem romarskem svetišču povzročila čas in predvsem vlaga. Zunanjost cerkve je že dokončana, prejšnji teden pa se je poizvedelo, da so se pleskarji lotili tudi notranjosti.
Novice, ki jih je prejel deželni svetnik Mirko Špacapan, pa niso najbolj pomirjujoče; zgleda namreč, da je namen izvajalcev restavratorskih del prepleskati notranjost v belo; tak poseg bi bil huda umetniška škoda. Kot znano, je vsa notranjost cerkve na Sv. Višarjah, kakor tudi poslikani križev pot, ki vodi romarje do nje, zamisel in delo Toneta Kralja, ki je leta 1960 dopolnil in docela restavriral vse notranje prostore.
Umetnik je notranjost obravnaval celovito, zato je ob svojih imenitnih freskah pobarval delno tudi stene v enotno rjavkasto barvo s svetlimi navpičnimi črtami. Njihova odprava bi popolnoma
spremenila Kraljevo umetniško celovitost in zapuščino.
.Špacapan je nemudoma posegel pri spomeniškem varstvu, ki dela nadzoruje. V telefonskem pogovoru je z do-'gajanji opozoril vodjo spomeniškega varstva za Furlanijo Julijsko krajino, arhitekta Franco. Zaprosil ga je, naj nemudoma ukaže zaustavitev del in preveri trenutno stanje.
Slednji je Špacapanu - v dokajšnji zadregi zaradi ne temeljitega poznavanja obsežnosti del, ki jih je sicer sam s podpisom dovolil - obljubil, da bo nemudoma stopil v stik z odgovornim za izpeljavo del arhitektom Coletto in v naslednjih dneh svetnika ažumiral z novostmi.
Goriška umetnostna zgodovinarka dr. Verena Koršič,
ki temeljito pozna Kraljevo umetniško zapuščino je pripravila podroben opis notranjosti višarske cerkve, ki ga je Špacapan nemudoma posredoval spomeniškemu varstvu.
Faedis, 60. della Liberazione
Domenica 18 settembre, presso il monumento alla Resistenza di Faedis, verrà celebrato il 60. anniversario della Liberazione e verrà ricordata “l’impari eroica lotta contro l’invasore in difesa della Zona Libera del Friuli Ó-rientale e le crudeli rappresaglie compiute dai nazifascisti contro la popolazione ed i patrioti”. La cerimonia, promossa dal Comune di Faedis, dall’Anpi provinciale e dalla sua sezione di Faedis, avrà inizio alle ore 9.30 con l’incontro dei partecipanti in piazza della chiesa. Seguirà alle 10 la deposizione delle corone al monumento dei caduti ed al cippo degli al-
pini con la benedizione del parroco. Alle 10.45 prenderanno la parola il presidente dell’Anpi friulana Federico Vincenti e del sindaco Franco Beccari. Seguirà l’orazione ufficiale del prof. Sergio Cecotti, sindaco di Udine.
In quest’occasione avrà luogo anche la 22. edizione della gara podistica denominata “Staffette partigiane”. Il percorso si svolgerà sul territorio della Zona libera del Friuli orientale. La partenza della gara avverrà ad Attimis, proseguirà per Subit, Canebola ed arriverà a Faedis presso il Monumento alla Resistenza.
Pisrruo iz Kima
Stojan Spetič
Superior stabat lupus. Saj se spomnite Ezopove basni o volku in jagnjetu. Volk je stai v vrhnjem delu potoka in gledal jagnje, ki je pilo vodo nekje spodaj. Pa mu reče: "Vodo mi kališ, zato te bom požrl."
Tako minister za dežele Enrico La Loggia graja slovensko manjšino, češ da je sama kriva, če se zaščitni zakon štiri leta po sprejemu ne izvaja. Kriv naj bi bil paritetni odbor, ki da ne posluša pripomb rimske vlade in predvsem naj bi bili krivi Slovenci, ki se v njem prepirajo...
La Loggio poznam še iz časov, ko je bil demokristjan. Je sin ugledne sicilske družine, ki je znani dobrodelni združbi dala marsikaterega "botra". V času sprejemanja obeh zaščitnih zakonov, okvirnega za vse manjšine v Italiji in posebnega za Slovence, je Enrico La Loggia bil predsednik senatorjev Berlusconijeve stranke in je osebno koordiniral ne-
kaj mesecev trajajočo obstrukcijo, s katero je upal, da bo preprečil njun sprejem. Pri tem je šel povsem na roko glavnim protagonistom fi-libusteringa - tržaškemu senatorju Cambe-rju, furlanskemu nacionalistu Collinu in "črni vdovi" Enza Tortore, iz radikalne stranke.
Italijanska desnica očitno nima pojma o tem, kaj je pravna država. Vsak ima pravico, da zakonskemu predlogu nasprotuje (tudi z obstrukcijo), ko pa je odobren in ga je objavil, po podpisu predsednika republike, tudi uradni list, mora zakon veljati in ga morajo spoštovati vsi, predvsem pa oblastniki, ki ga morajo izvajati.
Za La Loggio in druge predstavnike Hiše svoboščin (kakšna ironija v imenu!) pa se zakoni prilagajajo željam mogotcev ali podrejajo želji politikov, kot so Fini in Menia. Nekatere so celo sprejeli posamezniku po meri. Komu, že vemo.
Se tako ohlapnega zaščitnega zakona pa Berlusconijeva vlada noče izvajati, čeprav je tvegala zaostritev odnosov s Slovenijo, ki pa očitno ne kaže pretiranega vznemirjenja.
La Loggi je treba priznati določeno doslednost, ker podobno bojkotira tudi izvajanje okvirne zaščite za druge manjšine na polotoku. Le na Siciliji, pravijo, pošilja denar za albansko manjšino, baje predvsem v volilna okrožja, kjer ima desnica večino.
Minister si je v svojih očitno naročenih očitkih privoščil tudi izjavo, da smo Slovenci v paritetnem odboru med seboj sprti. To seveda ni res, če izvzamemo kukavičja jajca, ki jih je desnica (tudi v nasprotju z zakonom) poslala v odbor in njihovi predstavniki, čeprav Slovenci, vztrajno pomagajo desnici pri rušenju zaščitne normative. Tem lahko priznamo vsaj neko doslednost, saj so preko svoje izmišljene krovne organizacije prepričevali parlament, da zaščite Slovenci sploh ne potrebujejo, češ da zadostujejo pravila okvirnega zakona št. 482. Ta je prav tako le na papirju, a to jih ne moti.
Zato je skrajni čas, da Illy in leva sredina v deželnem svetu poskrbijo za zamenjavo svojih predstavnikov v paritetnem odboru, da bo končno sklepčen. Vemo pa, da se bo bojkot našega zakona končal šele, ko bo Berlusconi pregnan na Tahiti in bo v parlamentu imela večino leva sredina, ki je oba zakona odobrila. Obstrukciji navkljub.
 Aktualno
Kdo bo prevzel vodstvo stranke LDS v Sloveniji?
Izteka se rok, do katerega je mogoče evidentirati kandidate, ki se bodo na kongresu 15. oktobra lahko potegovali za mesto predsednika Liberalne demokracije Slovenije. Koliko je evidentiranih, ni še mogoče izvedeti, čeprav nekatera imena že krožijo v javnosti.
Uradno o imenih kandidatov ne bo mogoče govoriti vse do konca tega tedna. Do petka, 16. septembra, imajo namreč vsi evidentirani kandidati čas, da podajo soglasje h kandidaturi.
Na to, da bo tudi uradno znano, kdo se bo potegoval za naslednika sedanjega predsednika LDS Antona Ropa, bo torej treba še nekaj časa počakati. Nauradno pa krožijo vesti, kdo vse so potencialni kandidati. Po neuradnih informacijah, naj bi tako bili, poleg sedanjega predsednika, ki pa je že večkrat povedal, da ne namerava več kandidirati za predsednika LDS, med drugim evidentirani denimo Matej Lahovnik, Marko Pavliha, Jožef Školč, Ivo Vajgl in Jelko Kacin. Prav slednja dva sta menda najresnejša kandidata za novega predsednika LDS. Na oktobrskem kongresu bo 464 delegatov poleg volitev odločalo tudi o statutarnih spremembah. Kako bo potekalo delo na kongresu, bo najbolj odvisno od sprememb statuta, ki jih v okviru statutar-nopravne komisije pod vodstvom Zdenke Cerar intenzivno pripravljajo. Novi statut naj bi v LDS vnesel nekaj pomembnejših sprememb. Do lanskega kongresa na Bledu je stranka imela dva podpredsednika.
Nato so statut spremenili in določili, da jih bo poslej imela pet. Mnogi so takrat ocenjevali, da je to nesmiselno, med njimi poslanec in predsednik sveta Anton Anderlič, zato je celo umaknil podpredsedniško kandidaturo. Na oktobrskem kongresu naj bi tako znova določili, da ima LDS le dva podpredsednika. Poleg tega naj bi bila drugačna tudi sestava sveta. Spremembe naj bi šle predvsem v smeri zmanjšanja števila članov sveta (-
Jelko Kacin
Ivo Vajgl
zdaj gre za okrog 140-članski organ, ki je imel zaradi prevelikega števila pogosto težave s sklepčnostjo), kar bi omogočalo lažje in učinkovitejše delo.
V LDS so se za predčasni kongres odločili, potem ko je junija s položaja generalnega sekretarja stranke odstopil Roman Jakič, ki je s pismom Antonu Ropu pravzaprav sprožil val očitkov na račun vodenja stranke, in izstopu polovice strankinih ljubljanskih mestnih svetnikov iz svetniškega kluba, ki se niso strinjali z izvolitvijo Slavka Slaka za novega vodjo ljubljanske LDS.
Na volilni kongres se pripravljajo tudi v Novi Sloveniji, kjer bodo novega predsednika volili 19. novembra v Novi Gorici. Doslej je kandidaturo napovedal le predsednik Andrej Bajuk, kar nekaj pa je takih, ki bi na čelu stranke radi videli sedanjega evropskega poslanca Alojza Peterleta, ki pa se še ni odločil, ali se bo potegoval za predsedniški položaj, (r.p.)
ai vertici della classifica
Euro sempre più vicino
Il sistema finanziario sloveno è stabile e con l’inizio del 2007 anche Lubiana a-dotterà l’euro. Entro la metà del prossimo anno infatti, come ha dichiarato il governatore della Banka Slovenije Mitja Gaspari, la Slovenia sarà in linea con i criteri di Maastricht anche per quanto riguarda l’inflazione.
L’unico problema potrebbe essere rappresentato dal costo del petrolio, ma su ciò la Slovenia non può influire in nessun modo.
L’iter per l’adozione dell’euro è già in atto nelle istituzioni europee, dovrebbe concludersi tra maggio e giugno del prossimo anno e
Suicidi,
quindi in tempo per adottare l’euro dal 1. gennaio 2007. Laureata n.1
Si chiama Urška Železnik, è di Capodistria ed è la prima laureata della Facoltà di studi umanistici dell’Università della cittadina costiera. La settimana scorsa si è laureata discutendo brillantemente una tesi dal titolo “La storia come pratica interdisciplinare - le prospettive dell’approccio antropologico al passato”.
La prima laurea coincide con il primo lustro di vita della Facoltà di studi umani-
stici di Capodistria.
Nuova scuola bilingue
A Lendava, cittadina della Slovenia in prossimità del confine sloveno-ungherese, è stato inaugurato nei giorni scorsi il nuovo centro scolastico bilingue sloveno-ungherese.
Sono stati i due ministri dell’istruzione di Lubiana e Budapest, rispettivamente Milan Zver e Balint Magyar, ad inaugurare il centro a cui è annesso un centro sportivo con 400 posti a sedere.
Entrambi hanno sottolineato l’importanza della
scuola per la tutela delle minoranze linguistiche.
Meno attese
Il ministro della salute Andrej Bručan ha destinato ulteriori 5,5 miliardi di talleri alla sanità.
L’iniezione finanziaria dovrebbe servire ad abbreviare i tempi d’attesa, soprattutto per gli interventi a cuore aperto, di ernia, calcoli biliari (attualmente si va da due mesi a tre anni), alla cataratta (fino a sei mesi d’attesa).
Dovrebbero accorciarsi le liste d’attesa anche per an-
giografie e mammografie. Notai in subbuglio
L’assemblea dell’Ordine dei notai sloveni non ha approvato la proposta del ministro di abbassare le tariffe dei notai. Prima del voto dell’assemblea la presidente dei notai sloveni Erika Bra-niselj si è addirittura dimessa.
Vetreria in crisi
Rogaška Slatina è rinomata oltre che per le sue famose terme anche per il vetro ed il cristallo pregiato. Quest’anno la vetreria, dove sono impiegati 1068 addetti,
si dibatte in una pesantissima crisi. E secondo il piano di risanamento sarebbero ben 200 i dipendenti in esubero.
Triste primato
In Slovenia si registrano oltre 25 suicidi ogni 100 mila abitanti all’anno, oltre 600 in tutto il paese (a cui vanno aggiunti altrettanti tentativi di suicidio). Il dato, reso noto il 10 settembre in occasione della Giornata mondiale della prevenzione del suicidio, colloca la Slovenia tra i primi 10 paesi del mondo con il più alto tasso di suicidi. Uno dei fattori scatenanti - è stato rimarcato - è la depressione, malattia troppo spesso trascurata.
Kultura
novi mata j ur
Četrtek, 15. septembra 2005
3
Za to jošt
rozajanské
pisanje
Somo ga Čakali wse ise lita anu w nadèjo 14 dnuw avoSta na ne pet pòpuldné tu-w mu-nicipihu ta-na Ravanci profesor Han Steenwijk jè ga pražantal. Isi librin an se kliče da “Mali bisidnik za to jošt rozajanské pisanje”, anu an sprawja 2740 bisid, napisane tu-w standardu anu wsaka bisida jè napisana pa po biskin, po njivaškin, po oso-jskin anu po sulbaškin.
Isi librin to je te tretnji kos od noga prožeta, ka jè bil wkazal te rozajanski kumiin wže skorè petnest lit na nazèd. Te parvi librin to jè bil librin od pisanja (1994), po itin je vilizal librin od gramatike (1998) anu koj litus bisidnik. Be mèli vilést SCè dwa druga fibrina: dan za verbe anu dan za wsé to driigé. Sa upa, da morèjmo vidét naprèd pa ise dwa librina.
Iti din jè romunil šindik od našaga kumiina, Sergio Barbarino, ašešor za kultiiro, Cristina Buttolo, profesor Han Steenwijk, ka an wuCI te slavinski jazek tu-w Universitadi tu-
Han Stecmtijk
PICCOLO DIZIONARIO ORTOGRAFICO RESTANO
MALI BISIDNIK ZA TÓ JOŠT ROZAJANSKÉ PISANJE
w Padovi anu president od Pro-vinčje ta tu-w VIdnè, profesor Marzio Strassoldo.
Isi librin an jè karjè wridan anu an Cè sigiir pomagat wsén itèn judin, ka ni plšajo po roza-janskin, ka ni se wiiCijo anu pa tu-w Skulah.
Iti' ka majo wojo mèt bisidnik ni ga nalažajo ta-na Ravanci, tu-w municipihu.
LN
Pred srednjeevropskimi avtorji v petek v kulturnem domu v Sežani
•i	•	•
tienici
s prve strani
Narečni avtorji so torej o-draz obrobja, kot v našem primeru “majhnega koščka zemlje, stisnjenega med Furlanijo in skoraj ne več ita-lijansko-slovensko mejo”, ki bi ga z letalom “preletel v nekaj sekundah”, ko je dejal Obit. Toda v svojem pesništvu so tudi univerzalni in z-najo spregovoriti vsakomur. Pesniška produkcija v narečju, kot potrjuje primer Pa-solinija, je “sposobna v celoti posredovati lirični potencial človeka, ki lahko v izraznih oblikah doseže univerzalne razsežnosti”, je nato dejal profesor Roberto Dapit, ki je spregovoril o sodobnem slovstvu v Benečiji, o tematskem izboru, ki se je v zadnjem obdobju razširil od domoljubnih in ljubezenskih tem do bolj intimnih in bivanjske narave. Nato je beseda končno šla avtoricam. Pozornost do Beneške Slove-
Nov Galebov dnevnik priletel v slovenske Sole
Iz tržaške tiskarne Graphart je odletel nov Galebov šolski dnevnik, ki ga bodo brezplačno prejeli vsi učenci slovenskih osnovnih šol v Italiji in dijaki nižjih srednjih šol v FJK. Šolski dnevnik je letna priloga revije Galeb, ki jo izdaja naša Zadruga Novi Matajur. Izid Galebovega dnevnika so s finančnim prispevkom omogočile Zadružna kraška Banka, Čedaj-ska banka (Banca di Cividale-Kmečka banka) in Zadružna banka Doberdob-Sovodnje.
Tema tokratnega Galebovega šolskega dnevnika so ptice. Gre za dokaj pester pregled naravoslovca Kajetana Kravosa, ki je zbral najrazličnejše ptice <n jih je uvrstil v kraje, kjer živijo: od morskih skal tja do travnikov in gozdov. Otroci bodo inieli možnost zabeležiti, katero ptico so kdaj videli. Manjšim bodo lahko na sprehodih pomagali starši. Kraje in ptice je lepo in razločno narisala Magda Tavčar. Izbor pesmi o pticah je opravila stalna sodelavka Gale-
mbwk
ba Vera Poljšak. Izbrala je avtorske in ljudske pesmi.
Galebov dnevnik je letos torej precej drugačen od nekaterih prejšnjih izdaj. Razlikuje se tudi po obsegu in preglednejši razporeditvi. Obsega dvesto strani, kar se najbolj kaže v povečanem prostoru za vsakodnevne beležke. Odigraval bo lah-
ko tudi funkcijo “dijaške knjižice”, saj zaobjema obrazce za opravičila, sporočila šola-starši, šolske umike, razpored izletov in podobne zadeve.
Skupaj z dnevnikom je izšla lepa in bogata nova številka revije Galeb, ki se predstavlja s kakovostnim gradivom in s kopico novosti, (ma)
ZXD
KONCERT NA MEJI
Nastopajo:
ELISA - TINKARA
Vlado Kreslin, Bruno Lauzi
Petek, 23. septembra 2005, ob 20.30 uri na trgu Transalpina - Nova Gorica
Vstop prost
lUBancadiCividaie M
1 53EEES£S33eSI
unicef
nije in njenega kulturnega delovanja je vzbudila tudi lepa razstava fotografij Grazia-na Podreke z naslovom “Prisluhniti - In ascolto”, ki bo na ogled v preddverju kulturnega doma v Sežani do konca meseca. Le tu so razstavljene tudi številne publikacije, ki so izšle v zadnjih dvajsetih letih v Benečiji. Prav je ob tem povedati, da je za to kvalitetno predstavitev Beneške Slovenije poskrbelo kulturno društvo Ivan Trinko v Čedadu, prireditelji Vilenice so nam izkazali izjemno pozornost, precejšen odmev je bil tudi v slovenskih medijh.
Beneške pesnice so se po branju v Sežani udeležile celotnega programa Vilenice z
«f .j»
raznimi branji, z obiskom Ljubljane in so seveda sledile osrednji prireditvi v kraški jami, kjer so v soboto 10. septembra zvečer podelili letošnje nagrade in sicer slo-vensko-madžarski pesnici, pisateljici in prevajalki limi Rakuši ter avstrijskemu pisatelju in publicistu Karlu Markušu Gaussu.
Fotografska razstava Graziarla Podreke in razstava publikaciji sta dopolnili predstavitev kulturnega življenja v Benečiji danes
jan-feb
195'*
■233
beneških rrr
  SLOVENJU
 -
PERIODI^! imiE :h 1 ». Editeur.	1<m»i	.
Abbi? Z. Ro voti ruc Ch, Rupi"'1,17
CHARLEK0J..
i.i. ijf-
»• » • * j : ' I. I } j ** r< *
.'! 'M
A ..........
$ 9 (D ©'C.
Časopis za beneške emigrante je prinaša tudi drobne, pa zatuo nič manj pomembne marvice iz naše zgodovine. Dno je viedeu, recimo, de so naši predniki te 150 liet od tega želiel an vprašaI slovienski izik v takratni administraciji v Spietre.
2e 150 liet od tega, takuo, ki piše Slovenski glas, so želiel an se troštal, de bojo učil po sloviensko v šuolah naših dolin. Kito so potlè šle reči napri, ki dost cajta je bluo trieba čakat, vemo vsi. Če dvajset liet od tega, ne bi sami odparli dvojezične Suole, dafa, de bi naši otroci znali še kiek po sloviensko...
Pred 100 lieti
Če gledamo an beremo stare bukva, uša-famo puno interesantnih reči od naših te rančih prednikih, ki so živieli po naših krajih.
Ko naši kraji so paršli pod Avstrijo, so naši ljudje puno se brigali, de oblast bi u-stanovila Suole v domačem jeziku. A Avstrija ni dala Benečanom njih pravic.
Če beremo gjornal “Novice” n. 50, ki je pred 100 lieti biu štampan, beremo le to novico iz naših kraju:
“Andrej Komel iz Spietra ob Nediži piše: “Sliši se, de tukajšnja cesarska komisija, bo svoje uradne opravila v slovien-skem jeziku opravjala. Buog daj, de se to zgodi! Od šuol se nič kaj posebnega ne sliši. Upati pa je, da bojo vrli domorodci, katerim je kaj mar za napredek an omiko ljudstva našega, se za to reč potegoval. Združeni glasno kličimo kar naprej an ne odnehat! Odkritosrčno prosimo za to, kar na, gre, da bomo uslišani!”
Takuo že pred 100 lieti naši Benečani so zahtevali, de v šuolah se bi učili svojega domačega jezika lepuo pisat an brat. Sada se čuje, de governo bo naredu adan ordin za vse Suole po krajih, kjer živijo Slovenji v Italiji. Bi bilo pru, de naši te mali bi se v šuolah naučili lepuo brat an pisat tud naš slovienski jezik. Mi, ki hodimo po sviete vidimo, kuo je pru, da človek zna vič š-prah. Kuo nas gledajo Abrucezi an Berga-maški, ko mi se znamo pogovoriti tud s Poljaki, Ukrajini, Rusi, Hrovati an drugimi Slovani.
ČEDAD
USAFAL SO KOS OLTARJA
Blizu zluodjevega mostu v Čedadu so ušafal v Nediži 70 kilogramu težak kos ad-nega oltarja. Tista dragocjena stara reč je bila v vodi narmanj 100 liet. Sada študie-rajo katera cierku je imiela tist oltar.
100 LJUDI BREZ DIELA
Kar na enkrat so zaparli in ustavili dielo v predilnici. Okuole 100 predic je ostalo brez kruha. Tela novica je naredila puno ljudem velike skarbi.
SVET LENART
MLEKARINCA AN KORAN
V Gorenji Miersi zidajo dve hiši. Adna bo za mlekarno, v drugi bo pa foran za kruh, pekama. Ljudje so kontent, ker se bo višno zvišala producjon siera an masla, foran bo pa dajau usak dan frežak kruh.
Nove suole
Za gradnjo otroškega vartaca v Kozici an Suolo v Kravarju je minister za javna diela dau 16 milionu lir.
Julij - avgtust 1955
četrtek, 15. settembre 2005
ZELENI v / LISTI
Pl'
/ Ace Mermolja
Sui passi di Rommel il 25 sul Matajur
Sabato 10 settembre si è tenuta sul Matajur una mattinata di formazione dedicata alle guide organizzata dalla Pro loco Nediške doline -Valli del Natisone nell’ambito delle abituali attività di aggiornamento rivolte ai soci che, durante tutta la primavera e l’estate, hanno curato le visite guidate al museo all’aperto del monte Kolovrat e alla valle del Pradolino / monte Mija.
Accompagnati dal gestore del rifugio Pelizzo, Stefano Sinuello, e dall’instancabile presidente Antonio De Toni, i partecipanti hanno ripercorso l’itinerario seguito nel maggio del 1917 dalle compagnie del distaccamento Rommel, provenienti dal cri-
nale del Kolovrat e dirette alla conquista della vetta del Matajur.
Partendo dal parcheggio del rifugio, il gruppo ha percorso il sentiero naturalistico che risale il monte lungo il fianco sud orientale, soffermandosi presso la fonte Skrila ed all’incrocio con il sentiero CAI n. 736 dell’alta via delle Valli del Natisone, che per un buon tratto coincide con la vecchia strada militare di Livek, risalente proprio al periodo della prima guerra mondiale. La camminata è proseguita ad ovest lungo il tracciato che termina al “bivio” per la salita alla koča della Planinska Družina Benečije.
Proprio in questa zona,
CERCASI
* Mansione: operatore sportello bilingue
* Requisiti: conoscenza della lingua slovena e della parlata locale delle Valli del Natisone; buon uso PC
* Sede di lavoro: zona Valli del Natisone
* Orario: full-time 36 ore settimanali
* CCNL: Enti locali F.V.G.
* Livello: CI
* Periodo: Ottobre 2005-Febbraio 2006
Per informazioni:
Valeria Dell’Oste (Responsabile Selezione e Valutazione) E-Work spa, filiale di Udine Via Poscolle 36 Tel. 0432 204826 Fax 0432 204834
e-mail: valeria.delloste@e-work.it
Scuola di ballo
ANNO
•Eas-j* Li c^unny
ORGANIZZA
domenica 25 settembre il gruppo “Sentinelle del Laga-zuoi” allestirà un accampamento militare dove, a partire dalle 11.00 e fino alle 16.00, sarà possibile vedere armamenti, equipaggiamenti militari originali e divise d’epoca degli eserciti italiano e austro-ungarico.
Nella stessa giornata le guide saranno a disposizione del pubblico e riproporranno questo itinerario, della durata di circa due ore e facilmente accessibile.
Per ulteriori informazioni in proposito e per chi fosse interessato ad unirsi al gruppo guide per organizzare le i-niziative dei prossimi mesi, è possibile contattare la Pro loco al numero 338-1260311, tramite e-mail all’indirizzo info@nediskedoline.it o consultando il sito internet www.nediskedoline.it.
Stefania Carlig
Liberizem ali socialna država?
Na dnu Evrope tli dilema, ki je v ZDA nimajo v tolikšni meri. Gre za spor med liberi-zmom in socialno državo.
Negativna gospodarska konjunktura je na različne načine prizadela posamezne evropske države. Berlusconijeva vlada trepeta zaradi obveze, da mora predstaviti finančni zakon. Ne more biti namreC predvolilen, istočasno pa Berlusconi noče, da bi ga zakon volilno “pokopal”. Zato vladi koristi, če ima vsaj na čelu državne banke Fazia, ki je v Evropi in svetu diskreditiran ter posledično nima mod, da bi karkoli rekel o bodoCem finančnem zakonu. Vsaj guverner lahko le molči.
Dilema tega in drugih finančnih zakonov pa je v dvojnem licu kapitalizma. Po eni strani so zagovorniki li-berizma in načela, da naj ureja gospodarske in z njimi povezane posledice tržišče. Na drugi strani so zagovorniki sistema, kjer ob tržišču na-glašujejo pomen države, ki ima nalogo, da brani ljudi in sloje, ki bi jih tržišče kaznovalo (socialna država).
Dilema je nerazrešena. Li-beristične in zgolj tržne poteze lahko koristijo bilancam podjetij in razveseljujejo borzne operaterje, puščajo pa ljudi brez zaščite in v negotovosti. Socialna država skrbi, da imajo osnovne pravice,
kot so zdravstvo, oskrbo, minimalne življenske pogoje in najrazličnejše blažilce vsi ali skoraj vsi. Z davčnim sistemom država skrbi, da ne pride do prevelikih in nevarnih socialnih razlik.
Vprašanje se zaostri ob vsaki krizi. Volitve v Nemčiji postajajo neznanka. Pred nekaj tedni je predstavnica desne sredine Angela Merkel imela zmago v žepu. Sedanji socialdemokratski kancler Schroeder pa je pričel naglo pridobivati na konsenzu, ko je pričelo ljudem postajati jasno, da gospodarski štab gospe Merkel pripravlja reformo, ki bo še globlje porinila nož v socialno državo in prevzela liberistične formule. Ze Schroeder se je mnogim zameril, ker so mu očitali desno politiko, sedaj pa naj bi volili še ostrejše pozicije, ki jih javno zagovarja Angelin Merkel, njen svetovalec in možen finančni minister Kirkhof, bi npr. pri davkih uvedel samo eno merilo za vse. Del volilcev se je tako ustrašil, da bo padel iz dežja pod kap.
V Italiji se dogaja nekaj podobnega. Berlusconijeve obljube so šle po vodi, Vitezova vlada pa je izglasovala preštevilne zakone, ki so koristili posameznim mogotcem in bogatim slojem. Za splošni razvoj gospodarstva
je storila malo ali nič. Tega se ljudje dobro zavedajo in zato Berlusconijeva karizma pada, z njio pa tudi privlačnost celotnega Doma svoboščin.
Levi sredini se seveda ne obetajo brezkrbni časi. V programu mora koalicija najti način, kako vžgati mrtve stroje gospodarstva in obenem, kako zavarovati vedno večje mase ljudi pred vsakodnevno denarno stisko, ki postaja za mnoge dramatična. Formula mora računati na to, da je Berlusconijeva vlada postrgala državne blagajne in da ima v Italiji denar le močna elita, ki ne bo pripravljena dati evra za izhod iz krize, saj je sama ne občuti.
Mnogi govorijo o potrebi, da bi obdavčili rente, to je tiste prihodke, ki prihajajo iz imetja, predvsem obveznic in delnic. Tu so davki za vse enaki in presegajo nekaj čez 12 odstotkov. Problem pa se zastavlja, ker kapitali niso več vezani na države, ampak se prosto gibljejo po kablih interneta. Obenem bi bogati sloj do konca branil svoja imetja.
Na to Berlusconi računa. Vsekakor bo morala nova vlada najti način, kako omogočiti državljanom, da imajo kak evro v v žepu več, istočasno pa se izogniti nevzdržnim državnim deficitom. Berlusconi je že napravil tako, da je zavaroval sebe, vroč krompir pa ima pripravljenega za druge, s Faziom vred. Skratka, leva sredina mora igrati kot strnjeno moštvo in paziti na nevarnost, da bi del neodločenih volilcev menil, da se itak z volitvami ne more spremeniti nič. V tem primeru bi lahko tudi Vitez potegnil iz žepa kako “čudežno” karto.
Zadovoljstvo in skrbi ob začetku Sole
s prve strani Podatki o vpisih v dvojezično Solo kažejo na zasidranost dvojezičnega Šolstva v Nadiskih dolinah, kjer se za slovensko in italijansko Šolanje odloča lepo število družin, čeprav so letos prvič zabeležili rahel osip vpisanih in sicer 8 otrok manj v vrtcu in 1 učenec manj v Soli.
Začetek Šolskega leta je ob zadovoljstvu za vse večje zanimanje za slovenski jezik, ki utrjuje svoj položaj tudi na ravni nižje srednje šole, tudi “trenutek resnice”.
Del učencev petega razreda dvojezične šole sledi pouku z učiteljem Matejem, druga polovica je pa na tečaju angleščine
a ZIRACCO DI REMANZACCO (UD) Presso la “SALA DELLA COMUNITÀ” in Via Stradoni, 9
CORSO DI
SALSA
Y
MERENGUE
PER PRINCIPIANTI
IL CORSO COMPRENDERÀ 10 LEZIONI DI DDE ORE CIASCUNA E SI SVOLGERÀ OGNI
MARTEDÌ
dalle ore 21.00 alle 23*00
A PARTIRE DA MARTEDÌ 97 SETTEMBRE 05
LE ISCRIZIONI AL CORSO DOVRANNO AVVENIRE ESCLUSIVAMENTE TRAMITE PRENOTAZIONE TELEFONICA
ALLO 0432.683507 oppure 340.6816008
ENTRO IL GIORNO 26 SETTEMBRE 2005.
AL CORSO SI PUÒ PARTECIPARE ANCHE SINGOLARMENTE.
MA PREFERIBILMENTE IN COPPIA
Prav v teh dnevih se namreC jasneje vsi zavedamo težkega socioekonomskega in demografskega položaja naše skupnosti v Nadiskih dolinah. Prav podatki o šoloobveznih otrocih so namreč jasen pokazatelj šibkosti Nadiških dolin, čeprav ni v zadnjih letih velikih premikov.
V vrtec hodi 146 otrok, od teh 65 v dvojezični vrtec. V osnovno šolo pa 245 otrok, ki so tako porazdeljeni: 14 jih je v občini Podbo-nesec, 42 v Sv. Lenartu, kamor hodijo v šolo tudi otroci iz sosednjih občin Srednje in Grmek, samo 7 otrok je v petih razredih osnovne šole v občini Sauo-dnja in 58 učencev je v Spetru.
Najmočnejša je tudi letos
DVOJEZIČNA OSNOVNA SOLA s 124. učenci, ki prihajajo iz vseh občin Nadiških dolin.
Nižjo srednjo Solo bo v letošnjem šolskem letu obiskovalo le 145 otrok in sicer 33 v Sv. Lenartu in 111 v Spetru. Novost letos je, da bodo prvič v eni in drugi ponudili možnost slediti pouku slovenskega jezika.
V Sv. Lenartu so letos uvedli v prvem razredu slovenščino kot tuj jezik (dve uri tedensko).
V Spetru pa imajo v I in II. razredu slovenščino kot tuj jezik, torej dve uri tedensko. Istočasno poteka šesturni pouk v slovenščini (zgodovina, zemljepis in matematika). V prvem razredu letos ga bo obiskovalo 14 učencev, šest v drugem.
V tretjem razredu nižje srednje šole v Spetru se bo pa zaključil popoldanski tečaj slovenskega jezika, ki obsega 80 ur.
Velja ob tem še posebej izpostaviti vlogo, ki so jo
s prve strani
Z naše strani, ki je novinarska, pa lahko ugotovimo, da je glede zaščitnega zakona Rim vedno poslušal glasove iz Trsta, Gorice in iz videmske pokrajine. Tukajšnja desnica je vedno nasprotovala zaščitnemu zakonu za Slovence. Tržaški poslanec Me-nia in sedanji Finijev ožji sodelavec je proti zakonu na-
odigrali starši beneških otrok, ki so si s svojo odločnostjo in vztrajnostjo priborili pouk slovenščine v nižji srednji šoli v Spetru in letošnjo razširitev še na Sv. Lenart.
bral več kot 1.000 amandmajev. Naj bi po tolikšnem naporu on in njegovi sodelavci spremenili mnenje tik pred volitvami? Nikoli! V Trstu in FJK je protislovenska grupacija še dovolj močna, da na tem kupu sedi nekaj p°' slancev, županov in deželnih odbornikov. Cernu bi žagah vej'o prostislovenstva, ko Pa na njej sedijo? (ma)
Minister La Loggia in zaščita slovenske manjšine
četrtek, 15. septembra 2005
Resone e tutela degli sloveni, in vigore nuovo regolamento
Il Servizio identità linguistiche, culturali e corregionali all'estero della Direzione regionale i-struzione, cultura, sport e pace, rende noto che con il primo settembre u.s. è entrato in vigore il Regolamento recante disposizioni per il riconoscimento degli enti e istituzioni di rilevanza primaria della minoranza slovena di cui all'articolo 5, comma 2, lettere a) e b) della legge regionale 12 settembre 2001, n. 23. Il Regolamento è stato pubblicato sul Bollettino
Ufficiale della Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia n. 35 del 31 a-gosto 2005.
Gli enti e le associazioni che intendono chiedere il riconoscimento di ente di rilevanza primaria della minoranza slovena o chiederne la conferma anche per il prossimo esercizio 2006 sono tenuti a presentare la domanda o la richiesta di conferma, con la documentazione prevista dal-l'art. 10 del Regolamento, entro il prossimo 17 ottobre 2005.
Scuola di ballo
& 3Funn^
ANNO
ORGANIZZA
a ZIRACCO Dl REMANZACCO (UD) Presso la “SALA DELLA COMUNITÀ” in Via Stradoni, 9
CORSO DI BALLO
PER PRINCIPIARTI
Minoranze, lingue e culture, il bando scade il 27 settembre
La scadenza del bando Lingue e culture delle minoranze linguistiche storile è il 27 settembre 2005. Lhi fosse interessato a Presentare domanda potrà trovare la modulistica necessaria sulla home page del sito della Regione Au-^noma Friuli Venezia Giulia (http://www.regio-•te.fvg it) neiia sezione In Primo piano cliccando sul-a voce Sviluppo dell’of-erta formativa - Contribu-l| alle istituzioni scolasti-Pe e poi su Lingue e cul-Ure delle minoranza linguistiche storiche.
Si ricorda che la domanda dovrà essere recapitata allo scrivente Ente tramite posta (farà fede il timbro postale di spedizione) presso il Servizio identità linguistiche, culturali e corregionali all’estero (ŠILCE), p.zza XX Settembre, 23 - 33100 Udine, o consegnata a mano dalle 10 alle 12 dal lunedì al venerdì, oppure spedita tramite fax al numero 0432/504083.
Il SILCE rimane a disposizione per eventuali chiarimenti al numero 0432/555803.
MERCOLEDÌ
dalle ore 21.00 aUe 23.00 A PARTIRE DA MERCOLEDÌ 28 SETTEMBRE 05
LE ISCRIZIONI AI. CORSO DOVRANNO AVVENIRE ESCLUSIVAMENTE TRAMITE PRENOTAZIONE TELEFONICA
AIXO 0432.683507 oppure 340.6816008
ENTRO E NON OLTRE a 27 SETTEMBRE 2005.
IL CORSO SARÀ TENUTO DA MAESTRI PROFESSIONLSTI CON 25 ANNI DI ESPERIENZA NEL SETTORE DEL BALLO SOCIALE. AI CORSO SI PUÒ PARTECIPARE ANCHE SINGOLARMENTE, MA PREFE RIBI I MENTE IN COPPIA
22. septembra odprta tribuna in vodeni obiski
Nova Gorica o svoji identiteti
Na Liesah je poezija “uonjala” an po sienu
s prve strani
Med Slovenci in Furlani, tisti, ki imajo njih korenine v goratih krajih, imamo puno skupnega. Tuole je paršlo na dan tudi v besiedah furlanskega pesnika Luigija Maie-r°n. Bluo je lepuo ga poslušat. kadar je pravu zgodbe ■judi iz njega vasi, ki se jih spominja iz otroških liet an J'h je zbrau v liepi avtobiografski knjigi “La neve di Anna”. Pa tudi, kadar je na glas razmišlju o tem, kaj mu Pomeni meja, konfin an je *aključu, de te prava borba ni Pruot našim sosiedom, pa Pruoti cajtu, ki hitro teCe.
Lepe misli je imeu tudi o Manjšinskih jezikih, o majati jezikih. Tiste, kar je pomembno ni ki dost ljudi guo-n tisti jezik, paC pa, kaj se z nJ*m zna poviedat.
Na koncu je Luigi Maie-r°n njega misli an besiede oblieku” še z glasbo an pru ePuo zapieu. Godu je na ki-titro, kupe z njim sta igrala še
“Tre valli” gre na Barbano
Pevski zbor Tre valli iz kravarja bo v nediejo 25. se-teniberja piel na Barbani, ki znana an parljubljena romarska cierku tudi za naše Judi že od starih cajtov. Ma-Sabo ob 10. uri.
Za tolo parložnost organico an avtobus. Ce kajšan se Jtth želi pridružiti an iti na arbano kupe z njimi, naj se Oglasi pri Petru (tel 338 642321).
Franco Giordani mandolin an Daniele Masarotti pa violino. Kar so ljudje od meštieija se pozna, nie ki. Njemu pa ne manjka sensibilnost za se lepuo uživiet v beneški ambi-ent.
Biu je liep večer, ker je
biu liep ambient, lepa atmosfera. Na koncu sevieda je ratala prava festa.
Valentino Floreancig, ki je že odparu srečanje z njega ramoniko je začeu gost, par-družili so se mu še tudi drugi godci. An je ratala veselica.
22. septembra, ob občinskem prazniku Mestne občine Nova Gorica pripravlja Kinoatelje v sodelovanju z Oddelkom za okolje in prostor Mestne občine Nova Gorica, Krajevno skupnostjo Nova Gorica in Turistično zvezo TIC Nova Gorica dogodek z naslovom “Nova Gorica, mesto na travniku?”
Vabilo v Tolmin
V okviru prireditve Dnevi piva v Tolminu radio Alpski val pripravlja oddajo Zelena solza, ki bo tokrat potekala pred očmi obiskovalcev.
V nedeljo popoldne ob 17. uri pričakujejo več narodnozabavnih ansamblov kot so Gorski cvet, Ajda, Nanos, Storžič, Javor, Dori, nastopili bodo domačini Vokalna skupina Snežet in priljubljeni Marjan Zgonc. Poleg nastopajočih glasbenikov bo poskrbljeno tudi za spre-mljujoč program med posameznimi točkami. Vse se bo odvijalo pod šotorom.
Lettera al giornale
H paese di Iainich si sente snobbato ed abbandonato
Come al solito, anche quest’anno, l’amministrazione comunale di San Leonardo ci ha snobbato. La strada che da Castelmonte porta a San Leonardo è stata abbandonata. La sede stradale è piena di buche. Lo sfalcio non è stato eseguito ed il bosco sta invadendo la carreggiata.
Penso che questa strada non meriti questo trattamento, né per i residenti né per i visitatori. Si tenga anche presente che sulla stessa si svolgono le prove speciali di un rally automobilistico valido per il campionato italiano.
C’è inoltre la processione dell’otto settembre quando su questa strada si riversano centinaia di automobili che trasportano i pellegrini al Santuario più amato della nostra Regione e di quelle vicine.
A questo proposito si merita un appunto anche il Sindaco del Comune di Prepotto che tempo fa, in occasione
della presentazione di un libro, disse di sentirsi orgoglioso di essere Sindaco di Prepotto perché in quel Comune si trova Castelmonte.
Forse con un ulteriore scatto di orgoglio si potrebbe rimettere a posto il cartello che da anni giace appoggiato sul guard rail.
Severino Umberto Podrecca
IL CORSO COMPRENDERÀ IO LEZIONI DI DUE ORE CIASCUNA E SI SVOLGERÀ OGNI
Mesto na travniku v režiji Anje Medved in Nadje Velušček je tudi naslov filma, ki bo izhodišče dogodka, s katerim želi Kinoatelje vzpodbuditi razmišljanje o identiteti in perspektivah mesta, ki se je z vstopom Slovenije v EU znašlo v novem poglavju svoje kratke zgodovine.
Dogodek je vsebinsko
Tin Piernu a Monrupino
La mostra fotografica Tin Piernu (Valentino Trinco 1922 - 1990) è stata allestita nella bella cornice della Kraška galerija - Galleria Carsica di Rupingrande dove verrà inaugurata sabato 17 settembre alle ore 19. A promuovere l’iniziativa la Cooperativa Naš Kras - Carso nostro, il Centro studi Nediža e l’Istituto di etnologia di Trieste. La mostra rimarrà aperta fino al 9 ottobre.
razčlenjen. V jutranjih urah obsega program javno tribuno, na kateri se bodo nastopajoči v filmu, arhitekti in graditelji mesta soočili med seboj, z novogoriško mestno javnostjo in uglednimi gosti. Na tribuni, ki se bo odvijala na Kidričevi ulici - magistrali od 9.30 do predvidoma 12.30, se bodo Novogoričani in Novogoričanke lahko prosto izrekli o doživljanju lastnega mesta in razmišljanju o njegovi viziji.
Popoldne bodo občani Nove Gorice povabljeni na tematsko različne sprehode po lastnem mestu (ob 13. uri “Urbanizem Nove Gorice” -vodi Niko Jurca, zbirališče: magistrala, pri maketi mesta; ob 17. uri “Zasaditev Nove Gorice”, vodi Jože Križaj, zbirališče na avtobusni postaji, zvečer (ob 20.15) pa bo pred občinsko stavbo prva projekcija filma in predstavitev DVD-ja na istem travniku, okoli katerega je mesto zraslo. Prost vstop za vse prireditve.
VALZER LENTO ANNI SESSANTA
r
TANGO
POLKA
SAMBA
MADISON
CHA C HA CHA HULLY GULLY MAZURKA
MENEAITO
novi matajur
Četrtek, 15. septembra 2005
6
Il torneo Over 40 di Cosizza deciso ai tempi supplementari
Caucig due “botti” trionfo di Stregna
Dopo le partite dei quarti di finale disputate martedì scorso, si sono giocate nella serata di giovedì 8 settembre le semifinali dell’ottavo torneo di calcio a cinque riservato agli Over 40 delle frazioni delle Valli del Natiso-ne.
Nel primo incontro tra le formazioni di Stregna e Sa-vogna si è deciso ai calci di rigore dopo che la partita si era chiusa in parità con il risultato di 2-2. Qualche recriminazione dei savognesi a seguito del pareggio ottenuto dagli avversari su un contestato calcio di rigore.
E’ seguita la sfida tra la
squadra di Vernasso che ha superato di misura per due reti ad una la formazione di Ponteacco.
Sabato 10 settembre la finalina ha registrato la vittoria di Savogna che ha battuto Ponteacco per due reti ad u-na, aggiudicandosi così il terzo gradino del podio.
Nella finalissima per il titolo, che è stata disturbata nella seconda frazione di gioco da un’acquazzone, i tempi regolamentari si sono chiusi in perfetta parità senza reti. A spuntarla nei supplementari è stata la squadra di Stregna con due gol di Robi Caucig, mentre per gli avversari è an-
dato a rete Luca Urli.
Sono seguite le premiazioni delle squadre partecipanti. Premi individuali sono stati assegnati ad Erik Tuan del Ponteacco migliore cannoniere, Daniele Specogna di Vernasso, migliore calciatore; ad Otton Zabrieszach di Savogna migliore portiere.
Nel torneo riservato alle squadre B si è verificata una variazione del programma a causa della mancata presenza di diversi giocatori che hanno “disertato” pur avendo promesso la loro partecipazione, costringendo l’organizzazione a formare tre squadre con i “veri amatori” presenti.
Stregna campione Over 40 a Cosizza
Nonostante questo spiacevole inconveniente, le due partite che si sono giocate tra le squadre B sono state molto divertenti ed interessanti, in grande stile come nelle passate edizioni dei tornei “vecchie glorie” degli Over 40.
Per dovere di cronaca e per mettere in evidenza la
n
grande sportività dimostrata dagli atleti presenti, San Leonardo ha pareggiato a reti inviolate con il Grimacco, imponendosi in seguito ai calci di rigore. Nella successiva sfida il San Leonardo ha superato Stregna per tre a zero.
Grazie a questi risultati ottenuti, San Leonardo si è classificato al primo posto,
seguito nell’ordine da Stregna e Grimacco.
Premi individuali sono stati consegnati a Giuseppe Si-bau del San Leonardo, capocannoniere del torneo; ad A-driano Chiabai, migliore giocatore ed a Paolo Corredig “krota” migliore portiere, entrambi componenti dell3 squadra di Stregna.
Valnatisone, domenica al via in campionato a Castions di Strada
Nella prima esibizione casalinga di Coppa Regione, la Valnatisone è stata sconfitta dalla Tarcentina. Stasera i valligiani alle ore 20.30 al Polisportivo comunale di S. Pietro al Natisone sono attesi ad una prova d’orgoglio ospitando gli u-dinesi del Bearzi.
Domenica 18 settembre alle ore 16 sul campo di Castions di Strada i ragazzi di Daniele Specogna inizie-ranno l’avventura in campionato. La domenica successiva è in programma a San Pietro il derby con la Cividalese che, con tutta probabilità, sarà anticipato a sabato.
L’Audace sta preparando il suo esordio in campionato, Sabato ha giocato un triangolare con la Torreane-se ed una squadra della provincia di Bergamo.
I ragazzi di Tornada hanno pareggiato 2-2 con i lombardi perdendo ai calci di rigore. Nella successiva sfida la Torreanese ha vinto 2-0 con i bianco azzurri allenati da Toni Podrecca. I gialloblù torreanesi, che puntano al salto in prima categoria, hanno vinto il triangolare superando i bergamaschi.
L’Audace farà il suo e-sordio in campionato domenica 25 settembre ospitando l’Aiello.
Per gli Allievi ed i Giovanissimi i campionati ini-
Matteo Bledig - Esordienti
zieranno domenica 2 ottobre, mentre una settimana più tardi, sabato 8, saranno ai nastri di partenza gli E-sordienti della Valnatisone ed i Pulcini dell’Audace.
Nell’attesa c’è stato il buon galoppo per i Giovanissimi della Valnatisone nel triangolare giocato sabato 10 settembre sul campo udinese del Bearzi. I nostri ragazzi hanno superato il Chiavris per 3-0 ed hanno perso con i padroni di casa che si preparano al torneo regionale.
Gli Esordienti hanno giocato a Cormons disputando una buona gara terminata con il risultato di 7-4 in favore dei ragazzini allenati da Gianni Drecogna. Sabato continueranno con i test precampionato ospitando a S. Pietro gli amici di Gagliano.
Paolo Caffi
Successo della 10. edizione della “Crono baby MTB” organizzata da G.S. Azzida
A Marco Ros il “giro sprint”
Nell’occasione è stato inaugurato il nuovo circuito di mountain-bike denominato “Mot”
Si è disputata sabato 10 settembre ad Azzida di S. Pietro al Natisone la 10. Crono Baby MTB.
Questi i giovanissimi ciclisti che hanno gareggiato, in ordine di arrivo.
Categoria 4-5 anni: Enrico Lesizza, Lorenzo Bordon.
Categoria 6-8 anni: Venturini Mauro (Team Gram-zon), Nicol Beltrame (Prata), Mitja Tuli, Federico Bordon, Simone Ariatti, Matteo Buiatti (Gs. Azzida), Michele Driossi, Mattia Trusgnach, Matteo Venturini, Giacomo Gorenszach (Gs. Azzida), Si-mone Zuodar, Davide Piccin, Martina Tomasetig (1. ragazza), Stefano Qualizza, Pietro Trusgnach, Biagio Tomasetig, Alessio Menegotto, Mattia Rosolen.
Categoria 9-11 anni: Marco Ros (Gs. Pieris), Emanuele Corredig (Gs. Azzida), Andrea Vogrig, Marianna Venturini (1. Ragazza, Gs. Azzida), Cristina Lesizza (Gs. Azzida), Agnese Borgù (Gs. Azzida), Elena Cumer (Gs. Azzida), Michele Ovi-szach, Simone Golop, Ambra Marcolin, Rebecca Specogna (Gs. Azzida), Dana Cencig, Alessia Oviszach, Caterina Martinis, Franco Coran, Marco Zufferli.
Il giro Sprint “memorial Giampiero Lesizza” è stato realizzato da Marco Ros.
Categoria 12-14 anni: E-doardo Mattana (VC. Civida-le - K.K. Benečija), Davide
> 'A-
Stefano Qualizza riceve la bicicletta offerta dalla Bicisport
Calligaro (Stella Azzurra), Mara Calligaro (Stella Azzurra), Marco Rossetto, Ruben Del Zotto.
La bicicletta in palio, offerta dalla Bicisport di Giovanni Mattana è andata a Stefano Qualizza di Tarpez-zo.
In questa occasione è stato inaugurato il circuito denominato “Mot” che servirà alla scuola gratuita per ragazzi di MTB (per la scuola informazioni a Gianni Scubla 3293544485 e Marco Venturini 333 4002636). Sono a-perte le iscrizioni al G.S. Azzida MTB per ragazzini. Telefonare ad Antonello allo 0432 789258.
Val Rendena MTB 24 h
Sabato 3 e domenica 4 settembre presso Trento si è disputata la Val Rendena
MTB 24 ore.
Milleduecento atleti tra 1 quali hanno gareggiato due squadre del Friuli, e tutte e due nostre! Si tratta del Grupp0 Sportivo Azzida con gli atlet* Marco Venturini (capitano) Gianni Scubla, Franco Rudi-Walter Bucchino, Cristian Rossi, Bruno Beggi, Cristian Pitussi, che nelle ventiquattro ore ha percorso 515,9 chilonte-tri. La seconda squadra la A Bike ha gareggiato con i cicli' sti Igor Rose (capitano), ClaU' dio Tomasetig, Giovanni Le' sizza, Antonello Venturini, che hanno percorso 282,7 chilorne' tri.
L’inaugurazione del percorso "Mot"
Quattro giornate a Viliuzza di Ragogna
Trekking a cavallo
Judo Cividale, iniziati i corsi
Il presidente Bruno Cantarutti dell’Associazione Judo Cividale Comunica che i corsi per l’anno 2005 sono iniziati lunedì 12 settembre.
Rispetto all’anno precedente sono state apportate le seguenti modifiche:
Principianti e cinture gialle anni 1997/98/99/2000 lunedì e giovedì ore 17.30-18.00;
Corso avanzato anni 1993/94/95/96 lun., giov. e ven. ore 18.30-19.30;
Adulti agonisti lun., mar., giov. e ven. ore 19.30-21.00.
Nelle giornate di lunedì e venerdì in base al numero degli iscritti si effettueranno lezioni di difesa personale.
Quest’anno l’associazione prenderà in considerazione la possibilità di garantire
corsi di mantenimento per genitori e accompagnatori degli allievi.
In data 20/09/05 alle ore 20.30 presso la palestra di via Carraria e prevista un’assemblea aperta a tutti per concordare le attività e recepire contributi ed effettuare eventuali variazioni.
Per ogni ulterioriore informazioni il presidente risponde al celi 3355364135.
Anche quest’anno il Circolo Ippico Friuli Orientale, con sede in Cividale del Friuli, ha scelto l’amena località di Viliuzza di Ragogna per il campo base del loro trekking a cavallo agostano di quattro giorni. Guidati dall’instancabile vice presidente Giuliano Maule e con l’apporto dell’intero consiglio direttivo, i cavalieri hanno percorso ogni giorno un itinerario
nuovo, suggestivo per bellezze naturali, per visite ad allevamenti e castelli, e per assaporare l’attività fisica e spirituale che si esplica con l’amore per il cavallo e D natura. Nell’ultimo giorno dei quattro previsti dal trekking, quale ringraziamento e quale augurio per il lutu' ro, per volontà dei Cavalieri e stata celebrata la santa meS' saa 1 campo con la benedizione ai cavitili ed ai cavalieri.
četrtek, 15. septembra 2005
Kuo so veseli, de so paršli na Gran Sasso! Gor na varh videmo tiste, ki so šli na Sveto Goro. Nieso vsi, kajšan šele mole v cierkvii Dol zdol videmo tiste, ki so šli par nogah. Počivajo na Stari gori an mislejo na
ki jih čaka!
SVETA MASA PO SLOVIENSKO
v saboto 1. otuberja ob 19. uri par Devici Mariji na Krasu
mašavu bo mons. Marino Qualizza
pa veseli, de so prehodil vič ku 50 km!
Tisti s koriero pa so šli iz Spietra, ustavli so se v Gorici na Tranzalpini, kjer so se u-stavli za pregledat pru liep, zanimiv muzej, ki pravi “zgodovino” tistega konfina, ki je tarkaj pomeniu za vse nas. Muzej je uriedan adnega obiska vsieh nas, posebno naših otruok an mladine. Kratka sosta je bla tudi v Solkane, kjer za veseje otruok smo vidli lepo, posebno korito.
Na Sveti gori po maši smo pokosil an potlè spet na pot do luštne vasice Šmartno an potlè na Gonjače, na panora-mični stolp an potlè v posebni kmečki turizem, kjer smo pru lepuo zarobil telo poseb-
no nediejo: piesmi, sladko panija. Kaj je lieušega na vince, sladčine an liepa kom- sviete?
C.A.I. - Sottosezione Val Natisone
25 settembre 2005
Creton di Culzei
(2.458 m)
Alpi Camiche Occidentali
“Ferrata dei 50”: EEA - Dislivello 1222 metri - 6.00 ore circa in salita (obbligatorio casco e set di autoassicurazione)
Itinerario alternativo per escursionisti: E
Percorso per Passi e casene nell’alta Val Pesarina - Dislivello 1200 metri circa - percorso completo 6-7 ore
Ore 6.00 - Ritrovo e partenza da San Pietro al Natisone (piazzale delle scuole)
Per informazioni: Dino Gorenszach tel. 04321726056 - Donato Cernoia tel. 04321727423
Tele dni se vide puno judi, ki berejo gobe. Tuo-le so zaviedel tudi triestini, ki so začel hodit v Benečijo jih brat. Tu nediejo zguoda je veleteu von s host an puober z adno pletenico puno gob. An triestin ga je ustavu an mu jejau:
- Ka si pobrau? A vi-eš, de tele gobe so malo-manj vse te duje? Če jih bošjedu umarješ!
- Sa ist jih ne jem, ker mi niso všeč.
- Alora zaki jih bereš?
- Jih prodam triesti-nam! - je hitro odguoriu poberin!
Marjacu so ble zlo všeč gobe, zatuo je šu v ristorant an jih je kuazu an obiuan tont. Kadar kamerier mu jih je pame-su na mizo, mu je jau:
- Mi muorate subit plačat!
- Zaki? - je poprašu Matjac - Ka se ne plača pode, ku po usierode?
- Ne - mu je odguoriu natakar - ker gospodar jih ne pozna an mi je parporočiu, de tist, ki ku-aže gobe, je buojš, de plača pried, ku jih snie!
Tudi Nino je šu jest gobe v ristorant. Pried ku jih je začeu jest, je za-merku adnega velikega puža tu tontu.
- Natakar! - je začeu klicat na glas - tle v mojih gobah je anpuž!
-- Sssst! - mu je jau natakar - Guorite potiho! Če bojo čul klient, ga bojo vsi del imiet!
***
Bepič an Miljac sta se srečala puno liet pode.
- Kuo ti gre, Miljac?
- Ne zlo dobro. Mi je umarla tudi treča žena, pa se na morem zlo ku-mrat, ker so ble vse tri bogate an so mi zapustile njih premoženje.
- Oh presneto! Trikrat uduovec? An kuo so umarle toje tri žene?
- Ta parva zatuo, ki je jedla gobe.
- An ta druga?
- Je jedla gobe an ona.
- An ta treča?
- Ta treča je umarla od žlufu, ki je ušafala zatuo, ki nie tiela jest gob!
Giovanin je ustu že pred dnem an šu gobe brat. Pa že pried, ku je paršu v host je začeu taj-šan velik daž, de se je muoru nazaj vamit danni. Suje v kambro, sej’ potiho slieku brez par-žgat luči za ne zbudit žene Milice. An ku se je ulegnu h nji, mu je jala:
- A si ti dragi Franko? Pomisli, de muoj mož je tajšan kaštron, de je šu gobe brat po telim dažu!
Planinci po sviete so šli
Planinska družina Benečije ne nikdar počiva!
DREKA
Kras Zbuogam Lino
Za venčno nas je zapustu Lino Bergnach. Rodiu se je 89 liet od tegà v Krajnovi družini na Krasu. Biu je mlad puob, ko so ga pošjal na fronto. Biu je med tistimi, ki so šli v Rusijo. Bluo mu je dano, de se je vamu živ damu, a kar je gor pretarpeu, sam on je
PODBONESEC
Laze Pogreb v vasi
Po dugi boliezni je zapustila tel sviet Irene Gorenszach. Učakala je 82 liet.
Žalostno novico o nje smarti so jo sporočili družina Manzini an vsa žlahta.
Venčni mier bo počivala v Lažeh, kjer je biu nje pogreb v četartak 8. setemberja.
Planinska družina Be-nečije na skarbi samuo za kočo na Matajure, vsakoan-rirkaj gre tudi po sviete. Prehodil so puno gori v Slo-Veniji, v Avstriji, po Italiji an še do Argentine!
Lietos narbuj deleč so šli do Abruzzo, kjer jih je čaku Gran Sasso (2.912 metru). Sli s° miesca julija, tri dni so se v°zil, hodil an se pliezli kupe s Parjatelji iz Kobariškega.
Na koncu vošta pa so šli naruomanje na Sveto Goro.
Tisti buj pridni (al pa ti-
sti... ki so imiel vič “griehu” za “oplaknit”!) so šli par nogah. Ivo, Germano, Giampa-lo, Alvaro, Igor, Sergio an v imenu vsieh žen an čeč Planinske, Katja, so se diel na pot pred kočo Planinske na Matajurju v saboto 27. zjutra. Ustavli so se na Stari gori, pri Marija Celji an takuo so bli pridni, de na Sveti Gori so v nediejo 28. že okuole 11 zjutra čakali tiste, ki “komod komod” so se do tja parpejal s koriero!
Trudni, z žuji pod nogam
Jaginjci imajo zaries
Naša vas je zaries velika Vas ’• Je težkuo zastopit, kuo Se niorejo reč tele besiede za j^n° vas, kjer so zadost parsti eh rok za zaštiet vse ljudi, ki *lyijo v nji.
Pa gaspuod Renzo Kaučiču, Jen v Jagnjede an sada opat Mužce . Moggio, jih je jau a Prazniku svetega Louranca . sveti maši v cierkvi svetega ^lauža.
An za reč pru resnico, lju-lz Jagnjeda so uriedni telih
besied. Malo jih je ostalo, večni part jih je šlo po sviete al pa dol v Laške. Vsi pa so mo-čnuo navezani na rojstno vas an ne zgubijo parložnosti za se srečat, za se kupe veselit an za kiek dobrega nardit za Ja-gnjed.
Majhano cierkuco svetega Šinklauža daržijo lepuo an čedno, ku otroka tu zibiel, jo imajo radi, ne ku tisti, ki so jo okradli al pa jo nucajo samuo za iti pod strieho, kar jim daž
vederba pik-nik.
Kar so tatje okradli, se muore pa nazaj kupit an takuo adno vičer Jaginjci so se zbral du utanski oštariji za vičerjo. Kar so potegnil bo za novega svetega Šinklauža.
Bohloni vsiem tistim, ki so parpomal an nimar parpoma-gajo.Vsieh ne moremo po imenu zahvalit, pa za tel krat se muoremo zahvalit Tiziani, ki je za dobar kup dobro vičerjo skuhala.
veliko
sPETER
Barnas Dobrojutro Nicolò
Loretta Quarina an Guido Costaperaria sta ratala še an-krat mama an tata. Rodiu se jim je Nicolò, frišan poberin, ki je paršu dielat družbo bra-tracu Vittoriu.
Družina živi v Bamase. Za rojstvo puobčja se veselijo vsi v družini, pa tudi v vasi saj so še zvonuoVi zvonil za oznant veselo novico.
Bratracam Costaperaria želmo srečno življenje.
sarce
viedeu. Oženu se je z Nataljo Skejcovo iz Ocnegabarda, ži-viela sta na Krasu. Rodil so se jim tarje otroc, na žalost dva - Rino an Loretta - sta že šla na drugi sviet. Od Lina ostane liep spomin, saj vsi so ga spoštoval kot riesnega moža an velikega dieluca.
Z njega smartjo je v žalost pustu ženo, hči Isabello, zeta Donata, brate an sestre, nevi-esto, navuode pranavuode an vso žlahto.
Zadnji pozdrav smo mu ga dali v četartak 8. setemberja popudan par Devici Mariji na Krasu.
8
novi mataiur
Četrtek, 15. septembra 2005
Kronaka
Nasi novitì v Zviceri
V saboto 30. luja dvie naše lepe čičice so šle v Zvice-ro na poroko njih kužine Flo-riane Buvocaz. Tuole pride reč, de Ceglih živi v Zviceri, nje koranine jih ima tle par nas. Nje tata je Romano - Na varte ti iz Topoluovega. Nje mama je pa Teresina iz Zvi-cere. Floriana je oženila adnega puoba, ki se liCe Ka-rim, živi v Zviceri, njega koranine so pa blizu miesta Teramo.
Njih poroka je bla pru an liep an velik senjam, kjer se je zbralo puno ljudi. Bli so iz Zvicere, iz Belgije an tle iz Nediških dolin. Takuo, ki smo napisal, so ble tudi Giulia an Serena. Giulia je CiCica od Iva Predan - Stamadicja iz Oblice an od Michele Gus - Partenove iz Lombaja. Serena je nje kužina, saj nje tata je Stefano Stamadicju, nje mama je pa Patrizia Spagnut iz BijaC. CiCice so ble pru le-puo naštimane an zvestuo so
se parstavle za fotografijo kupe z novici. Zlahta an parjate-lji željo novicam veselo življenje. Posebne poljubčke jim pošijajo Giulia an Serena.
II 30 luglio scorso una “tribù” di parenti ed amici provenienti dal Belgio e dalle Valli del Natisone si è unita a quelli che vivono in Svizzera per festeggiare Floriana e Karim che quel giorno si sono uniti in matrimonio. Floriana ha le sue origini a Topolò, infatti il suo papà è Romano Bucovaz, della famiglia Na varte ti, Karim è della provincia di Teramo. Fra i parenti che hanno raggiunto la giovane coppia c’erano anche due belle bimbe, Giulia e Serena, cu-ginette della spo-
sa. Giulia è figlia di Ivo Predan - Stamadic di Oblizza, e di Mi-chela Gus - Partenova di Lom-bai, dove anche vivono. Serena invece è figlia di Stefano Pred-san - Stamadic di Oblizza e di Patrizia Spagnut di Biacis. Vivono a Merso di sopra. Agli sposi gli auguri più belli da parte di tutti, un bacione speciale da Giulia e Serena.
U?
Faceva molto caldo quel 30 luglio e papà Romano ha accompagnato così la figlia all’altare! Bello...! Ciao Romano e grazie di tutto! A presto!
Claudia an Rossella, dvie naše pridne čeče
So dvie naše pridne CeCe, ki so zlo navezane na njih rojstno zemjo. Njih nona, tata an mama so jim že odkar so ble mikane pravli, kuo je bluo lepuo tle par nas, kar je bluo vse posieCeno, kar tu vsaki Stali, tu vsakim hlieve so krave bufile... Po vaseh je bluo puno ljudi, seda so se vsi zgubili. Tudi v njih mikani vasi gor v Ruoncu jih je malo.
Tudi one dvie bi ble zlo vesele, de bi bluo vse ku an-krat, pa tuole bo zlo težkuo. Pa Ce se more kiek narest, de na puode vse zgubjeno, one so pru vesele parskoCit na po-muoC. Takuo, kar so jim ponudb de bojo pasle krave, ki jih parpejejo na pašo gor po ruonških senožetih, one so ble hitro parpravljene tuole
dielo sparjet poliete, kar na hodejo v Suolo.
Tele dvie pridne CeCe so Claudia an Rossella Franz -Ta na rojo tih iz Skubine. Claudia ima 17 liet, Rossella pa 14. Obadvie se šuolajo na Istituto tecnico agrario v Ce-dade. To pravo Suolo, diemo mi, Ce videmo, kakuo ljubejo naš sviet an naše okolje!
Tuole je že te trečjo polie-tje, ki skarbijo za telo žvino, ki jo uozejo na pašo gor na Bukuje an gor na HlevišCa. Nie malo diela, saj tele žvine jo je zaries puno, 26 na Hle-viščah an 37 na Bukujah. So štiete krave, sorte Limousine an Garonesi. Pridejo tle h nam daj taz Francije miesca luja an se ustavejo do otube-rja. Nie malo diela, je trieba jih nimar štiet, da se ne zgu-
bijo al pa de jih na kaka žvi-na ubije, je trieba videt, de se na obolejejo, de se na udare-jo, de jim na manjka za pit—
Smo viedli, de že dvie lieta se tuole gaja gor okuole Mašere, kjer je ciela vas, d pa malomanj, sparjela ideje za dat na pašo senožeta adm koperativi, ki parpeje tle jun-Cine celo polietje. Par Mašerah lepuo skarbe za nje mlad3 bratra Francesco an Mattia. ^ Ruoncu so pa dvie CeCe.
Ki reC? De smo pru vsi veseli videt telo našo mladin0 takuo pridno, ki se na potegne nazaj pred takim trudom saj ries nie lahko.
Je naša dužnuost jim bi* hvaležni, jih zahvalit an p0, hvalit za tako dielo, ki prid£ v dobre za vso našo mikafl0 daželico pod Matajurjem.
Bi pru zvestuo napisal novico, de tudi drugi naši mladi skarbijo takuo, ku Claudia an Rossella v Ruoncu an Francesco an Mattia par Mašerah za našo zemljo. Vemo, de jih je vič takih!
novi matajur
■jen» šiovieocsv .idemske pokrajine
Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR
Predsednik zadruge: MICHELE OBIT
Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l.
Trst/Trieste
Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it
Reg. Tribunale di Udine n. 28/92
NaroCnina-Abbonamento
Italija: 32 evro Druge države: 38 evro Amerika (po letalski pošti): 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 65 evro
Poštni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331
Včlanjen v USPI Associato aU'USPI
VENDO cuccioli di razza “dachsbracke” - telef. 338/9443058
VENDO legna da ardere (boschi Valli del Natisone).
Tel. 338/9443058
Planinska družina Benečije
nedieja 18. setemberja
LOPA (2.406 m.)
zahteven 06.15: odhod iz Spetra (Belvedere)
obvezna je plezalna oprema (Čelada in varovalni pas)
odg. Boris 0481181965
VENDO macchina fotografka Olympus Camedia C - 8080 Wide Zoom come nuova
Info: 338 1180849
OCCASIONE - vendo Opel frontera 22 TD sport, anno ’99, autocarro a due posti, km 120.000, grigio meta-lizzato, ottime condizioni.
Info: 338/1290986
VENDESI casa accostata su due piani, con cinque vani a Osgnetto di San Leonardo.
Tel. dalle ore 20 alle ore 22 al 335/206007
je njih CiCica Annalisa. Rodila se je 12. ženarja lietos. V družini, ki živi v Spietre, je od tistega dneva takuo ži-vuo, de je ki!
Annalisa je parnesla ve-seje njim, pa tudi nonam, ki so po mami Anna an Fiorio-no - Zelenčiči iz Bodigoja, an po tatu pa Nada an Sergio - Vorčovi iz ObuorCe an vsiem v družini an parja-teljam mladega para.
De tak liep nasmieh an tajšan liep pozdrav ne bo sa-muo za mamo an tata, so nam Alessandra an Massimo parnesli fotografijo, de
An liep nasmieh za vse tiste ki jo poznajo an imajo radi
Liepa an simpatik čičica je Annalista Zottig an živi v Spietre
Se zbudit zjutra an zagledat tajšnega otročiča, ki te takuo lepuo pozdrave z roCi-co an z liepim nasmiehon... mislemo, de nie lieušega na svietu!
Alessandra Macorig an Massimo Zottig so vajeni tega, saj tel simpatik otroCiC
jo publikamo na Novi Matajur takuo CiCica pozdrave vso žlahto an parjatelje an vse tiste, ki jo imajo radi.
Svegliarti la mattina e trovare a darti il buongiorno un visetto così bello e simpatico non puoi non esserne contento e felice.
La giornata, anche se sai che non sarà delle più leggere!, comincia in allegria e buon umore!
Così è per Alessandra Macorig di Bodigoi e Massimo Zottig di Oborza, da quando è nata la loro bimba, Annalisa.
ol*
Annalisa è venuta tra noi il 12 gennaio scorso gioire per la sua nascita, tre agli entusiasti mamma1 papà, anche i nonni mate011 Anna e Fiorino - ZelenC^1 di Bodigoi e Nada e Sergi0 VorCi di Oborza.
Annalisa vive a San P,c tro ed il suo papà e la su3 mamma con questa foto & siderano salutare tutti i Pa renti ed amici che vogli0?* bene a loro ed alla loro bel bambina.
Da parte nostra vada11 ad Annalisa gli auguri P belli di una vita serena.
1
Kam po bencino / Distributori di turno
NEDIEJA18. SETEMBERJA Klenje/Genia Esso Cedad / Cividale (na poti pruoti Vidmu) Tamoil Cedad (v Karanji)
Dežurne lekarne / Farmacie di turno
OD 17. DO 23. SETEMBERJA Mutismi Cedad -tel. 731175
OD 16. DO 21 SETEMBERJA Mojmag tel. 722381 Ukve tei 860395
Zaparte za počitnice / Chiuse per ferie
Fontana Cedad: do 18. setemberja Njivica: od 19. do 25. setembeija