Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Poštno-čekovni rač. 10.303.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „NAS DOM"
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5.
Telefon 2113
Cene inseratom: cela straa Din 2000.—, pol strani Din 1000.^,' četrt strani Din 500.—, '/» strani Din 250.—, Via strani Din 125.—, Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20.
Gospodarsko posnlrlenfe
§¥€li.
Svetovna vojna je bila končana leta 1918. Sklenjene so bile mirovne pogodbe ter podpisane od držav-zmagovalk in držav-premagank. Komaj so stopile v veljavo mirovne pogodbe, ki so napravile konec krvavi borbi držav na življenje in smrt, že se je začela druga borba. Ta se ne vrši s kanoni, tanki, bombami in granatami, temveč z gospodarskim tekmovanjem. Ne obdajajo se države več z bodečimi žicami, marveč s kitajskim zidovjem carin in raznovrstnih omejitev medsebojne trgovine. Ta nekrvava borba zahteva tudi svoje žrtve, ki so deloma še hujše, nego so bile žrtve krvave svetovne vojne. Stotisoči in milijoni brezposelnih po raznih državah so njene najočitnejše žrtve.
Nemčija se ustavlja plačanju visoke vojne odškodnine.
Netivo medsebojne brezobzirne gospodarske vojne in z .njo združene velike gospodarske krize, in sicer stalno razburljivo delujoče netivo so težka gospodarska in finačna bremena, ki jih morajo nositi države kot posledice svetovne vojne. Premaganim državam, predvsem Nemčiji, je bila naložena vojna odškodnina, ki bi res dosegla ogromne svote, ako bi jih Nemčija plačevala. Toda Nemčija se je vedno ustavljala, češ, da ne more plačati. Ko že leta 1923 ni hotela plačati, kolikor bi morala, je Francija za Poincarejeve vlade zasedla Porurje, da pride do odškodnine, ki ji gre. Potem je prišel Davvesov načrt, ki je napravil konec zasedbi Po-rurja, ker je natanko določil svoto, ki jo bi morala Nemčija plačevati, in tudi način odplačevanja. Ker se je Nemčiji ta načrt zdel neizvršljiv, je prišlo do njegove preureditve, do Joungovega načrta, ki je zdatno znižal bremena Nemčije. Toda tudi s tem načrtom se Nemčija ni hotela zadovoljiti ter je kot naj-jačji dokaz svoje plačilne nezmožnosti navajala vedno bolj rastoče število svojih brezposelnih. Tako je prišlo v švicarskem mestu Lozani do dolgotrajnih in težavnih razgovorov med zastopniki velesil, ki so se uspešno končali 8. julija z lozansko pogodbo.
Konec nemške yojne odškodnine.
Nemci so z vso močjo delali na to, da so jim vojna odškodnina popolnoma odpusti ter da se hkrati iz verzajske mirovne pogodbe črta tisti člen, ki govori
o moralni krivdi in odgovornosti Nemčije za svetovno vojno. PrišK so tudi z zahtevo o reviziji tvoje državne meje napram Poljski. Te zahteve, ki so političnega značaja, so bile v Lozani odbite. Kar pa se tiče zahteve o črtanju vojne odškodnine, je bila delno izpolnjena. Mesto 34 milijard zlatih mark, kolikor bi bila po Joungovem načrtu znašala glavnica za nemška odplačila tekom 57 let, se je Nemčiji naložila svota treh milijard zlatih mark. Z odplačevanjem te svote bo Nemčija še le začela po triletnem moratoriju, to je v juliju 1935. Takrat bodo namreč tiste državne obveznice, potom katerih bo Nemčija plačala ta svoj dolg, postavljene na svetovni denarni trg. Potem bo Nemčija morala pri 5% obrestih in amortizaciji plačevati letni obrok od 180 milijonov mark, in sicer za dobo 35 let. Poleg tega bo. še morala plačevati letno okoli 220 milijonov mark za Dawesovo ter Joungovo posojilo iti., torej v bodočih letih povprečno 400 milijonov zlatih mark letno.
Medzavszniški vojni dolgovi.
Vojno-odškodninska bremena Nemčije so torej bila tako olajšana, da se more po pravici govoriti o koncu nemške vojne odškodnine. Sedaj pa bremena držav-zmagovalk, namreč medza-vezniški vojni dolgovi. Kaj pa bo z njimi? Ali se bodo tudi črtali, ali vsaj izdatno olajšali? Prejemnice so bile Anglija, Francija, Italija, Belgija, Jugoslavija. Upnica pa je po veliki večini Amerika — Zedinjene države — in deloma Anglija. Početkom letošnjega-leta se je glavnična vrednost teh dolgov določila z zneskom okoli 792 milijard dinarjev, v katerem znesku je tudi vključena svota 238 milijard dinarjev nekdanjega dolga Rusije, ki ga pa boljševiki ne priznajo. Največja večina teh političnih dolgov teče v \meriko. Zedinjene države bi morale v finančnem letu 1931 —32 prejeti okroglo 253 milijonov dolarjev za obresti in amortizacijske obroke, ako bi ne bil prišel od predsednika Hooverja predloženi moratorij. Med nemško vojno odškodnino in med medzavezniškimi vojnimi dolgovi je bila v Lozani določena zveza. Francoski ministrski predsednik Herriot je namreč po svojem povratku v Pariz izjavil: »Kar je treba predvsem razumeti, je jasno določena zveza med ureditvijo vojnih odškodnin in rešitvijo vprašanja vojnih dolgov z Zedinjenimi državami. Vse je podrejeno razčiščenju razmerja z Zedinjenimi državami. Ako so Zedinjene države mnenja, da je lozanska
pogodba dobra in če pride do zadovolji-; vega dogovora o vojnih dolgovih, bo lozanska pogodba ratificirana in v polni meri uveljavljena.«
Storiti je še mnogo.
Od Amerike je torej v največji meri odvisna usoda lozanske pogodbe. Ako Zedinjene države ne privolijo v črtanje ali vsaj prav znatno znižanje vojnih dolgov, se ta pogodba ne bo ratificirala (potrdila) in v svojo veljavo bo spet stopil Joungov načrt o odplačevanju nemške vojne odškodnine. Dozdaj Amerika noče nič slišati o t^m, da bi Evropi vojne dolgove znižala, kamo-li črtala. Od evropskih držav zahteva, naj se poprej razorožijo, potem še le bo z njimi govorila o znižanju vojnih dolgov. Neskaljenega veselja nad lozansko pogodbo torej ni nikjer. Francozi ji pristopajo bolj s hladnim razumom nego s srcem. V Angliji imajo nekateri pomisleke radi gospodarskih ugodnosti, ki se dajejo Nemčiji, drugim državam, ki so ravno tako potrebne, ako ne še bolj, pa se ne dajejo. V ozalju se je začela pred nekaterimi duhovi v Angliji dvigati pošast nemške konkurence. Tej bojazni je dal nedavao izraza nekdanji angleški minister Churchil v svojem govoru v parlamentu. Kar se naše države tiče, utrpi ona vsled odpadka nemške vojne odškodnine največjo škodo. Svota, ki bi jo mo-ala Jugoslavija še prejeti od Nemčije, je proračunjena na 50 milijard dinarjev. Ako se naš; državi odpišejo vojni dolgovi, bi to znašalo nekako 15 milijard dinarjev, tako da bi naša država trpela dejansko škodo 35 milijard Din. To je tako velika svota, da se ji Jugoslavija ne more kratkomalo odpovedati, marveč mora zahtevati, da ji velesile n» drugi strani oskrbijo primerno gospodarsko pomoč. Angleški ministrski predsednik Macdonald je zastopnika naše države v Lozani, ko mu je predočil škodo in stanje naše države, potolažil z jesensko svetovno gospodarsko konferenco, ki bo svojo pozornost in naklonjenost posvetila tudi malim državam. Je to tolažba, ki je nekaj vredna. Še več pa bo vredna ter bo tudi hasnovita, ko bo od besed prešlo do dejanj. Nad lozansko pogodbo bi se torej morali najbolj veseliti Nemci, ki so edini dobili in sicer veliko dobili. Pa tudi tamkaj za-dovoljnost ni splošna. Narodni socialisti (hitlerjevci) izjavljajo, da pogodb! ne priznajo veljavnost. Za nje je vse to premalo. Zadovoljni bi bili takrat, ko bi Nemčija zopet pridobila vse pokrajine,' ki jih je vsled izgubljene vojne morala odstopiti zlasti Franciji in Poljski, ter,
oi do zobov oborožena zopet stala pod iiohencolernskim načelstvom. Poleg te-ja je sedanja Papenova vlada popolnoma pod vplivom pruskih veleposestnikov, ki zahtevajo povišanje carine za uvoz agrarnih pridelkov. To bi bil nov udarec za poljedelske države ter nova omejitev in ovira v razvoju svetovne trgovine.
Srečke
za Katedralo dobrod. društva Sv. Vinka v Beogradu se dobijo povsod!
Dobitki: 2 X D 2,500.000, 2 X D 500.000, 10 X D 100.000, 100 X D 10.000.
¿hupni doblthi: »In »,000.0001
'/I	'It '<«
25
Cene sreEkt
Din 103 50 Žrebanje: 31. avgusla 1932
Zaključna seja razorožitvene konference, ki je doživela popolen neuspeh, se bo vršila še tekom tega tedna.
Komunisti v Belgiji so bili zasnovali
velikopotezno zaroto, fcoje cilj je bil: potom stavke vreči sedanji režim ter uvesti diktaturo proletarijata. Svoje zaupnike, katere so vodili francoski komunisti, so imeli po vsej Belgiji. V oči-gled komunistični nevarnosti je predlagala vlada uvedbo diktature, a je svoj predlog umaknila, ker so se mu uprle vse stranke z vladno vred. V stavki rudarjev in kovinarjev je nastal važen preokret, ker je dosežen med katoliškimi in socijalističnimi organizacijami sporazum o skupnem postopanju. Obe organizaciji vplivata pomirjevalno na delavstvo in sta nastopali skupno proti divjanju komunistov.
Belgijska stavka je končana, ker je dosežen sporazum v rudarski in kovinski industriji.
Kmečka stranka zmagala pri volitvah na Romunskem. V nedeljo, dne 17. julija so se vršile v Romuniji državno-zborske volitve, ki so potekle v splošnem mirno ter v redu in so prinesle zmago kmečki stranki, ki je vodila volitve pod predsedstvom Vajde Vojvoda. Za volitve je bilo vloženih 846 list s 4721 kandidati za 387 mandatov. Po splošni sodbi bo dobila narodna kmečka stranka 62—66%, liberalci 14—16, stranka Julija Bratinaua 7—8, dr. Lu-pova kmečka stranka 3—4, narodna unija 2%. Nemci so se vezali z vladno kmečko stranko, Madžari so šli samostojno na volitve.
Vodja nemških fašistov Adolf Hitler se bo vozil v letalu po Nemčiji, da bode lahko hitrejše prirejal v volilni borbi agitacijska zborovanja, ki so radi neprestanih spopadov med komunisti in Hitlerjevimi narodnimi socijalisti zelo krvava.
Norveška in Danska se prepirata glede jugovzhodnega Gronlanda. Spor je že bil predložen stalnemu razsodišču v Haagu, a ga je rešila Norveška sama na ta način, da ..e je polastila spornih krajev, čeravno so priznale vse države, iz-yzemši Norveško, Danski, da ima nad-pblast nad celo Gronlandijo. Pretežno večino Gronlandije odeva večni led, ki jc na mestih debel nad 100 metrov.
Katalonija dobila avtonomijo. Po 'daljši borbi se je vendarle posrečilo Ka-taloncem, da jim je osrednja vlada v Madridu podelila avtonomijo z glasovanjem 185 proti 75.
O sporu med Anglijo in Irsko radi odklonitve irskega parlamenta prisege zvestobe angleškemu kralju smo žc več-
krat poročali. Angleži so se znosili nad Irci na ta način, da so uvedli s 15. julijem proti Irski carine. Odredba predvideva 20% carino na celo vrsto irskih uvoznih predmetov. Nanaša se predvsem na uvoz žive živine, mesa, perutnine, surovega masla in jajc, ki znaša 90% vsega irskega uvoza sploh.
Amerika dobi inflacijo. Ameriški kongres (parlament) je bil 17. julija od-goden do 1. septembra. Na zadnji seji sta dovolili obe zbornici narodnim bankam, da izdajajo svobodno papirnati denar proti kritju z vladnimi boni z nizkimi obrestmi na dobo treh let. Dovoljen je za 1 milijardo dolarjev razširjeni obtok papirnatega denarja. Dosedanji obtok bankovcev predstavlja vrednost 5695 milijonov dolarjev.
V Braziliji so doživeli zadnje dni nekrvavo revolucijo, koje izjalovljeni cilj je bil: odstop predsednika generalaVar-ge in obnovitev ustave.
Jezuitov se bojijo. Namreč naši socialisti. Ker se bodo v Mariboru naselili jezuitje ter se v to svrho vrši potrebna prezidava poslopja, odnosno gradba kapele, so se socialistična glasila začela radi tega razburjati. Najprej odklanjajo španske jezuite, najbrž radi " internacionalne socialistične solidarnosti (mednarodne vzajemnosti). Ker so španski socialisti izgnali jezuite iz svoje dežele, kako bi jih naši mogli sprejeti! V svojem znanem socialističnem »svobodoumju« odklanjajo tudi slovenske jezuite. Meni svobodo, — drugomišljeniku pa nagobčnik na usta, to je socialistično stališče. Ako »Volks-stimme« piše, da kulturne države prepovedujejo naseljevanje jezuitov, bi si dovolili vprašanje, ali Francija in Anglija, kjer so jezuiti naseljeni ter svobodno delujejo, nista kulturni državi?! Kar se naposled tiče izjave, da je re-dovniški poklic dandanes najsigurnej-ši med vsemi, ej, gospodje socialisti, kar prosite za sprejem v samostan! Če boste prišli z resnično spokorjenim duhom, se vam bodo samostanska vrata odprla.
Duhovniški naraščaj v čehoslovaški.
Po preobratu in ustanovitvi čehoslova-ške države je val liberalizma, to je laž-njivega svobodoumja, zajel čclioslova-
ško javnost. V takem ozračju niso mogli vznikniti duhovniški poklici. Zavladalo je občutljivo pomanjkanje duhovščine. Zadnji dve leti pa se je število mladeničev, ki so se odločili za duhovniški poklic, izdatno pomnožilo. Danes ima Čehoslovaška 1003 katoliške bogo-slovce, lanskega leta pa jih je bilo 752. V tem številu niso obseženi tisti bogo-slovci, ki obiskujejo samostojna redov-niška bogoslovja. Skupaj je na Čeho-slovaškem 15 katoliških bogoslovnih visokih šol, od katerih so nekatere vse-učeliške fakultete. Češke in moravske škofije imajo 611 bogoslovcev, med njimi 400 Čehov. V 6 slovaških bogoslovnih visokih šolah je 177 Slovakov in 44 Madžarov. V Prešovu in Užhorodu je 57 bo-goslovcev-Rusinov, povečini iz Podkar-patske Rusije. V Prešovu je 1 bogoslo-vec Hrvat. V inozemstvu obiskuje visoke šole 85 bogoslovcev, in sicer 38 v Rimu, 20 pa v Strassburgu (povečini Slovaki). Da je Čehoslovaška v resnici kulturna država, ki ne reducira šolstva, se tudi vidi iz te statistike katoliških bogoslovnih visokih šol.
Škofa so suspendirali. To se je zgodilo v Španiji pod sedanjo framasonsko-so-cialistično vlado. Žrtev te vlade in njene svobodomiselnosti je postal dr. Lu-cian Platero, škof v Segoviji. Njegova krivda je v tem, da je izdal pastirski list,-v katerem svari vernike pred civilnim zakonom, to je takšnim, ki se ne sklene pred cerkveno, marveč samo pred državno oblastjo. Takšen zakon je namreč sedanja vlada v Španiji vpeljala. Ko so »svobodomisleci« na ministrskih sedežih doznali za ta pastirski list, so si ga naročili, da ga prečitajo. Ta svobodomiselna gospoda je, ko je pastirski list prebrala, sklenila, da katoliškemu škofu ne gre tista svoboda, ki gre vsakemu framasonu, naprednjaku, socialistu, komunistu, da bi namreč smel imeti svoje prepričanje. Zato je minister pravde škofa suspendiral, to je, odvzel mu je plačo. Kaj ne cla, ta liberalno — naprednjaško — socialistična gospoda v Španiji pa je res »svobodomiselna»! Če ne misliš tako kakor mi, pa ti jesti ne damo!
V katoliško Cerkev-je vstopil angli-kansko-protestantovski duhovnik dr. Viliam Orchard. Bil je sloveč anglikanski pisatelj in eden najboljših cerkvenih govornikov, ki jih ima anglikanski pro-testantizem. Ker se je dr. Orchard kot protestantovski pastor preveč približal katoliškim nazorom ter vpeljal v svojo cerkev obrede, ki so jako slični katoliškim, so ga njegovi protestantovski tovariši pri cerkvenih predstojnikih očrnili, češ, da je že v sumljivi soseščini s katolicizmom. Dr. Orchard je nato zapustil Anglijo, šel v Rim ter tamkaj študiral katoliško bogoslovje. Pred nekaj dnevi je položil katoliško veroizpoved v roke p. Garziglie, ki vodi papeški vzhodni zavod v Rimu. Med došlimi pozdravi je tudi bil prisrčni brzojavni pozdrav angleškega kardinala nadškofa Bourna.
Sv. pismo in najdbe. Na mnogoterih krajih Egipta, Palestine, Sirije in drugih dežel so bile najdene, odkrite ali izkopane razne stvari, ki dokazujejo, kako so poročila sv. pisma zgodovin-
sko resnična. V našem listu smo večkrat poročali o tem. Sporočili smo svojim bralcem, kaj so n. pr. učeni raziskovalci dognali o starih mestih Sodomi in Gomori, ki sta bila tamkaj, kjer je sedaj mrtvo morje; kaj se je izkopalo in našlo v razvalinah starega mesta Jerihe itd. Danes moremo čitate-ljem sporočiti o važni najdbi v Sama-riji. Iz sv. pisma je to mesto splošno znano. Razvaline tega starodavnega mesta, ki je bilo nekaj časa glavno mesto Judeje, je angleško-amerikanska znanstvena ekspedicija preiskovala. Nedavno se je tem učenjakom posrečilo izkopati nekaj slonokostenih plošč, ki izhajajo iz leta 800 pred Kristusom. Okrašene so z lotosovimi cvetkami, raznimi živalskimi podobami, pa tudi s podobami angelov. Te slono-kostene table so egiptovskega izvora. Te plošče spadajo k »slonokosteni hiši«, ki jo omenja sv. pismo v 1. knjigi Kraljev (22, 33). Na eni teh plošč se nahaja ime Hazaela, kralja v Damasku, ki je vladal v dobi 850 do 800 pred Kristusom.
Sv. Ožbalt ob Dravi. Dne 31. julija, 5. in 7. avgusta se bodo obhajale letos tukaj pri nas običajne svečanosti farnega patrona sv. Ož-balta, mogočnega priprošnjika pri Bogu za zdravje, srečo in blagoslov pri vseh panogah kmečke živinoreje. Vsakokrat se bo služilo več sv. maš s pridigami, slovenskimi in nemškimi; kajti šentožbaltsko romanje seže tja-gor do rodne Lipnice in je starodavno, živahno, spodbudno, ko pa starejši romarji še kaj radi slišijo slovenske svete besede v molitvah, pridigah in v petju, v novejšem času pa še celo v telovskih procesijah.
Sv. Marija v Puščavi. Cerkveno predstojništ-vo naznanja pobožnim romarjem in častilcem sv. Ane, da bomo praznovali ansko nedeljo v nedeljo pred sv. Ano dne 24. julija in ne dne 31. julija. Praznovanje godu samega dne 26. t. m. pa ostane neizpremenjeno.
Sv. Jožef nad Celjem. V Domu duhovnih vaj pri sv. Jožefu nad Celjem se bodo obhajale duhovne vaje za dekleta: 1. od 13. avgusta zvečer do 17. avgusta zjutraj. Priglasiti se je treba do 7. avgusta. 2. Od 7. septembra zvečer do 11. septembra zjutraj. Priglasiti se je treba do 28. avgusta. V kapeli »Doma duhovnih vaj« je zdaj sv. lcrižev pot in oltar, kjer se opravlja sveta maša in kjer je Najsvetejše za časa duhovnih vaj. Vsa oskrbnina znaša 75 Din. Priložite znamko za odgovor.
Teharje pri Celju. Vsi častilci matere sv. Ane iz sosednjih župnij, posebno iz Celja ter Savinjske doline, se opozarjajo, da se bodo letos vršile slovesnosti pri cerkvi sv. Ane po sledečem redu: dne 24. julija lepa nedelja s procesijo, dne 26. julija god sv. Ane, dne 31. julija slovesno praznovanje godu svete Ane. Pridite, če Bog da lepo vreme, bo prav lepo. — župnijski urad Teharje.
Sv. Križ pri Belih vodah. Romarji, dne 26. julija, na god sv. Ane, obhaja romarska cerkev sv. Križa 701etnico posvetitve. Posvetil jo je nekaj tednov pred svojo smrtjo mož blagega spomina, svetniški škof Slomšek. Zato bo obenem 701etnica njegove smrti. V slovesnem govoru se bo tudi omenila njegova zadnja pesnitev, ki jo je on sam ob priliki posvetitve zapisal v spominsko knjigo. — Ob tej priliki bode tudi sestanek duhovnikov tovarišev. Sestanek bo vodil naš tovariš profesor Cajnkar.
Dijaki kongreganisti! Ne pozabite na dano besedo, da pridete na duhovne vaje, ki bodo
Bakterije žive v prahu !
Radi tega ne boste kupili Vašega pudra za obraz nikoli iz odprtega soda, ker bi bilo to nehigi-jenično. ' Ravno tako nehigijenične so zapra« šene milne luske. Te prenašajo prah in bak* terije v perilo in spravljajo v nevarnost Vašo kožo. Higijenični ovoj Luxa Vas varuje od tega, ker daje poroštvo, da so nežne milne luske res čiste in da ostanejo čiste«
se ne prodaja nikoli odprt, temveč vedno samo v poznanem modrem ovoju
LxJ1-32
za pranje v
od 22. julija ob sedmih zvečer do 26. julija zjutraj. Nato sledi program kot je objavljen v »Naši zvezdi«. Zborovanje bo od 26 do 28. julija opoldne. Med nas bodo prišli tudi dijaki iz Koroške in iz vse Slovenije. Vrši se vse v Št. Vidu nad Ljubljano. Stan in hrano oskrbimo mi. — Vodstvo.
Iz življenja in delovanja g, profesorja.
Dne 14. julija je presenetila Maribor žalostna vest, da je preminul nenadne smrti pri svojih starših v Peklu pri Poljčanah na počitnicah bivajoči mariborski profesor verouka na gimnaziji, g. Alojzij Rezman. Bil je komaj star 44 let in je podlegel mnogo — mnogo prezgodaj možganski kapi.
Blagopokojni se je rodil dne 12. junija 1888 v Poljčanah. Gimnazijo in bogoslovje je končal z odličnim uspehom v Mariboru. Kaplanoval je v Ljutomeru, odkoder je prišel za kornega vikarja v Maribor. Med vojno je bil vojni kura1; na fronti. Po vrnitvi iz vojne je bil še nekaj let stolni kaplan in katehet na meščanski šoli v Mariboru. Po smrti nezabnega g. profesorja dr. A. Medveda
je prevzel g. Rezman podučevanje vero-nauka na mariborski klasični gimnaziji leta 1925. Priljubljen med dijaštvom kot učitelj ter vzgojitelj je oskrbel marsikateremu študentu hrano pri radodarnih ljudeh in je mnogo najbolj revnih podpiral iz lastnega žepa. Bil je oče dijaških organizacij 'krščanskega svetovnega nazora. Celo vrsto let je deloval kot odbornik v bivši orlovski pod-zvezi v Mariboru. Velike so njegove zasluge na polju neumornega dela prJ prosvetnih prireditvah in to posebno z» fantovsko mladino. Kmečkim fantom, dekletom in tudi delavcem bo ostal v trajno hvaležnem spominu, ker je bi! duša dela pri tako sijajno uspelih mladinskih dnevih leta 1925, pri kmečkih leta 1926 in delavskih leta 1927. Pri omenjenih naših največjih prireditvah v obmejnem Mariboru je bila vsa vna-njn organizacija njegovo delo.
Rajni g. profesor je bil vedno vesele, živahne narave, izredno nadarjen, priljubljen pri stanovskih tovariših in sploh vseh, ki so poznali njegovo blago in za vse dobro vneto srce. Izredno je ljubil svojega že 701etnega očeta in ravno toliko staro mater. V počitnicah in ob prostem času je najrajši bival doma v Poljčanah in skazoval hvaležnost svojim blagim staršem.
Vsestransko zr.služnemu g. profesorju ostani ohranjen med dijaštvom, med
Zaslužena kazen za več požigov. Dne
12. julija je odgovarjal pred mariborskim kazenskim senatom 311etni posestnik in bivši pismonoša Franc Paulič iz Radehove pri Št. Lenartu v Slov. gor., ker je požgal lani meseca decembra iz maščevanja petim posestnikom več poslopij. Izsleditev požigalca je bila zelo težavna in se je konečno nepridiprav sam izdal in pod težo dokazov tudi priznal, da je požigal, da bi se maščeval radi raznih pravd in prepirov. Paulič, ki je povzročil nad pol milijona dinarjev škode, je bil obsojen na 15 let težke ječe in na trajno zgubo državljanskih pravic.
Vlom z obilnim plenom. Med Viltu-šem in Kamnico v Bresternici pri Mariboru stoji ob cesti nekak gradič, kateremu pravijo Trojanek in je last mariborskega odvetnika Blankeja. Gradič je lepo opremljen in služi kot letno bivališče premožne rodbine. V noči od 11. na 12. julija so obiskali Trojanek neznani vlomilci, ki so odnesli: vso posteljnino, več oblek, srebrno namizno orodje in še razne druge vrednostne predmete. Ko so izvršili svoj posel, so zakrili z omoti električne luči in pili, rajajoč krog mize v jedilni sobi. Čutili so se varne, ker je gradič sicer ob cesti, a na samem in stanuje viničar dalje proč v viničariji. Blanke je hudo oškodovan, vendar je zavarovan za slučaj vloma.
Dve strehi zgoreli. V noči dne 14. julija je začela iz nepojasnjenega vzroka goreti streha na hiši posestnika Antona Breganta v Ruperčah v župniji Sv. Peter pri Mariboru. Ogenj je preskočil tudi na streho hleva. Hitro pribrzeli gasilci iz Maribora in Pobrežja so s svojima motorkoma naglo pogasili ogenj in sta zgoreli le strehi na obeh poslopjih.
Velika sreča v smrtni nevarnosti. — Dne i4. julija zjutraj je vozil vlak Maribor—Kotoriba s polno paro iz posta-
Amerikanska letalca Mattern in Griffin po preletu Atlantskega Oceana v 19 urah na letališču v Berlinu. Letalcema se je pokvarilo litalo ob rusko-poljski meji in se jima je izjalovil polet okrog sveta.
Francoska podmornica »Prometej«, ki se je potopila pred kratkem na poskuš-nji vožnji in se je zadušilo v njej nad 60 mož posadke.
Stavka v Belgiji. Orožniki ščitijo javna poslopja.
našo slovenskoši' jersko kmečko mladino, med tovariši, znanci in prijatelji časten in trajno "*va!ežen spomin, žalujočemu očetu ii '" iteri naše iskreno sožalje radi veliko r>r?rane izgube nad vse dobrega sina edinca!
"Vgreb.
Pogreb g. profesorja se je vršil v soboto, dne 16. julija od hiše žalosti na hribčku v domačo žu^.no cerkev v Polj-čanah in na pokopališče. Sprevoda, katerega je vodil ob spremstvu 57 duhovnikov mariborski g. stolni župnik msgr. Umek, se je udeležilo poleg ljudskih množic zelo veliko dostojanstvenikov iz Maribora, visokošolcev in dijakov. Na prižnici se ;'e poslovil od rajnega g. dekan Ozimič, sv. mašo zaduš-nico je opravil domači g. župnik Cilen-šek, ob odprtem grobu so govorili: g. monsignor Umek, gimnazijski ravnatelj dr. Tominšek in urednik dr. Valoveč. Poslovilne žalostinke je zapelo domače pevsko društvo »Zvon«.
NEGOVANJE LEPOTE.
na medicinsko-kozmetični podlagi, to je nova smer, ki je res dobra, če se za to vporabljajo pripomočki, katerim z medicinske strani ni prigovora, kot so Fellerjeva Elsa-pomada za zaščito kože in Fellerjeva Elsa-pomada za rast las Za v naprej poslanih 40 Din 2 lončka brez daljnih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Fel-ler, Stubica Ponja, Elsatrg 341, Savska Banovina.
je Ormož, ko je peljal posestnik Keček Ivan s kravami po loteršiškem prehodnem potu. Voz je bil ob progi baš tedaj, ko je pripeljal mimo vlak. Lokomotiva je ubila obe kravi in ju vrgla daleč proč. Voznik je še skočil z voza v zadnjem trenutku. Do nesreče, ki le slučajno ni zahtevala človeške žrtve, je došlo radi tega, ker je delalo na progi več delavcev in je Keček prezrl prihod vlaka.
Smrten zaključek prepira med tastom in zetom. Alojz Škrinjar, posest-
nik \ Središču ob Dravi, je živel v prepiru s svojim zetom Antonom Ribičem iz Obreža. Dne 12. julija pa je končal ta prepir med obema s smrtjo tasta, ker ga je lopnil zet trikrat tako s kolom po glavi, da je Škrinjar obležal z zdrobljeno lobanjo mrtev. Ribič se izgovarja s silobranom, češ, da ga je tast napadel s starim bajonetom. Preiskava bo' že dognala, kedo da nosi pretežno krivdo na tako žalostnem dejanju.
Neznana žrtev na železniški progi.
Dne 12. julija zvečer je povozila lokomotiva iz Čakovca ~:izu postaje Središče neznanca in ga tako razmesarila, da sta ležali roka in noga proč od trupla. Povoženi je star kakih 30 let, v delavski obleki in ima na levi roki uteto-virani črki I. P. in letnico 1901-1921-22. Še ni dognano, ali gre v tem slučaju za samomor ali za nesrečo. Kedo je povoženi nesrečnež, so dognali. Gre za po-
sestnika Jožefa Pokrivača iz Koga pri Središču. V prepiru s svojo ženo je zagrozil, da bo že napravil konec svojemu življenju. Nesrečni oče zapušča poleg žene še pet otrok.
Utonil pri kopanju. Da bi se ohladil od vročine, se je podal Ignacij Košak v Muro pri železniškem mostu pri Murskem Središču. Ni znal plavati, zašel je v globokejši tolmun in utonil. Mura ga je naplavila že drugi dan v Peti-šovcih.
Splavarji, pozorl Od 15. t. m. do konca oktobra t. 1. bodo na Dravi in sicer med obema ptujskima mostoma in 500 metrov od železniškega mostu navzdol vojaške vaje. V tem prostoru je zabra-njena vožnja in sicer ob delavnikih od 5.30 do 11.30 in od 15. do 19. ure. Straža bo postavljena 1300 m od lesenega mosta navzgor na desnem bregu in bode imela rdeče-belo signalno ploščo. Splavarji in drugi morajo, čim opazijo signalno ploščo, pristati in sicer najmanj v razdalji 300 m navzgor Drave. Od 1. septembra do konca oktobra bodo tudi nočne vaje ter je od 21. do 2. ure v že omenjenem prostoru vsak promet za-branjen. Ob nedeljah se vojaške vaje ne vršijo in je plovba popolnoma prosta. Odgovornost za morebitno nesrečo nosi splavar oziroma lastnik plovbe.
Neznanega utopljenca je naplavila Drava v Spuhlji pri Ptuju. Gre za 50— 60 let starega moškega, ki je moral že biti dalje časa v vodi. Radi ran na glavi je bil sodno raztelešen, a so dognali, da se je obtolkel vsled butanja ob skalovje.
Neznan mladenič se je pognal v obupu v noči dne 13. julija z mosta v Ptuju v Dravo in utonil.
Mlada žrtev noža. 211etni posestniški sin Jernej Golf in posestnik Štefan Hostnik, oba od 'SV. Trojice v Halozah, sta pila v vinotoču dne 12. julija z žensko družbo v Dražencih pri Ptuju. Ko se je odpravil na večer Golf proti domu, je stopil Hostnik za njim in ga sunil z nožem trikrat v prsa. Z enim sunkom je bil mladenič zadet naravnost v srce in je obležal mrtev. Ubijalec je nato pobegnil s svojim dekletom proti Lancovi vasi, kjer ga je zagrabil posestnik Ivan Kranjc in ga odpeljal s pomočjo župana Koreta v Dražence, kjer so že bili orožniki, ki so odgnali surovino v ptujske zapore. Uboj je pripisovati sovraštvu.
Dva znbo Mjaja z nožem. V prepiru in pijanem stanju zabodel z nožem Iv. Lednik v roko in - 261etnega posestniškega sina Ivana Vodovnika iz Lepe njive pri Mozirju. Ranjenca so prepeljali v celjsko bolnico.
Težko je ponesrečil v Trbovljah rudar Andrej Bončar. Cela plast premoga se je usula po njem in mu je zmečkala ^esno nogo \ stopalu.
Smrt slovenskega vseučiliščnega pro-iasorja. Profesor na ljubljanskem vseučilišču g. dr. Fran .Tesenko je dne 14. julija podlegel v ljubljanski splošni bolnici poškodbam, ki jih je dobil dne 12. t. m. popoldne pri padcu nad izvirom Savice.
Iz Save so potegnili pri Hrastniku 66 letnega hlapca Jerneja Kranjca.
Žrtev neprevidnega ravnanja z orožjem. 261etni posestnik Franc Macedon
v Orešju pri Š larjeti na Dolenjskem je snažil lovsko puško in ni znal, da je v njej naboj. Orožje še je nenadoma sprožilo in neprevidnež je obležal mrtev s prestreljenimi prsi.
Dva nevarna vlomilca in tatova pod ključem. Orožniki v Kranju so zaprli nevarna vlomilca in tatova osebah: Viljema Kodelje in 271etnega Julija Goloba, ki je doma iz Trsta, pristojen pa v Št. Rupert na Dolenjsko.
Smrtna nesreča Tomaža Bat'e. Dne 12. julija, ob 6. uri zjutraj, se je hotel odpeljati v svojem letalu v bližini letališča Otrokovice pri Zlinu na Morav-skem tamošnji veleindustrijalec Tom. Bat'a v Švico. Kmalu za tem, ko se je dvignil v družbi pilota 700 m visoko, je treščilo letalo na tla. Pilot je bil pri priči mrtev, Bat'a pa je izdihnil pri
Z letalom smrtno ponesrečeni češki veleindustrijalec Bata.
prevozu v bolnico. Zapušča ženo in 19-letnega sina, ki se je mudil v Švici in k njemu je bil namenjen smrtno ponesrečeni oče. Tomaž Bata je bil rojen 1. 1876 v Zlinu na Moravskem kot sin čevljarskega mojstra. Kot mlad čevljar je prodajal svojo robo po sejmih. Leta 1894 je ustanovil tvornico za izdelovanje čevljev in po proučitvi čevljarske industrije v Ameriki in v Nemčiji je začel ob začetku svetovne vojne izdelovati vojaške čevlje. Leta 1917 je
Belo ko sneg je
-perilo!"-kadar je oprano z Gazelo !
TERPENTIN0V0-MIL0
CiAZELA^
pere res
belo
svoje podjetje v Zlinu tako povzdignil, da je izgotovil dnevno s 4000 delavci 10 tisoč parov. V zlinskih tvornicah je bi-Ip koncem lanskega leta zaposlenih 16 tisoč delavcev in je dajalo 32 tvornic dnevno 100.000 parov. Batovi čevlji so bili razširjeni po celi Evropi in jih je kupovala radi nizke cene rada gospoda in priprosti ljudje. Bata je bil dobro znan tudi naročnikom ter čitateljem »Slovenskega Gospodarja«, saj so bili njegovi veliki oglasi skoraj v vsaki številki. Treba o pokojnem še to povda-riti, da so bili v njegovih podjetih delavci udeleženi pri razdelitvi dobička' po enoletnem zadovoljivem delu. Polovica dobička se je vpisala na račun ter, obrestovala z 10 odstotki letno. Bil je tudi velik nasprotnik alkohola in brezmejnega pušenja. Za svoje delavstvo je skrbel vzorno z ustanovitvijo raznih socijalnih naprav. Nekaj dni pred nesrečo je kakor v zli slutnji rekel ženi in svojim ožjim sodelavcem: »Ako bi se mi zgodila nesreča, ostanite še eno leto skupaj ter delajte v mojem duhu1 kakor dosedaj. Še le po enem letu, ako bi videli, da ne morete več dalje, se
Redka prikazen: kobilo sesa tele.

razidite.« Blagemu pokojniku ostani časten in hvaležen spomin!
Veliko francosko bojno letalo je ponesrečilo te dni pr' vežbanju v francoskem Maroku v _3verni Afriki. Na gorečem aeroplanu se je vnelo v zraku s strašno eksplozijo 280 kg bomb. Tri oficirje, ki so bili v letalu, je raznesla eksplozija na vse štiri vetrove, da njihovih ostankov niso mogli zbrati.
Črna smrt uničuje Kitajce. Po vojni, medsebojnem klanju in po strahoviti povodnji ter lakoti uničuje sedaj Kitajce kolera ali črna smrt, ki kosi z vso neusmiljenostjo po pokrajini Šansi. Voda je okužena in ljudje umirajo na tisoče in tisoče po mestih in deželi.
Počitniško poslovanje knjigarn in papirnic v Mariboru. Podpisane tvrdke so se zedinile, da bo njih poslovanje sedaj v šolskih počitnicah in sicer pričenši z 18. t. m. ter do oključno dne 26. avgusta t. 1., od 7.45 od 12.30 ter od 15. do 19. ure. Izvzete so sobote ter mariborski teden od 6. do 15. avgusta. — Zlata Brišnik. — Tiskarna sv. Cirila. — Heinz W. — Novak F. — Platzer A. — Sax Hinko. — Scheidbach I. — Tiskovna zadruga. — Weixl V.
Dr. Klara Kukovec ordinira zopet v Mariboru, Krekova ulica 18, predpoldne od 9. do 11. ure, nopoldne od 2. do 4, ure.	843
Sanatorij v Mariboru, Gosposka ulica 49, telefon 23—58, lastnik in vodja kirurg dr. Čer-nič. — Najmodernejše urejen za operacije. — Zdravilni aparati: višinsko solnce, diatermija, tonizator, žarnica »Hala«, enterpcleaner. — Zdravljenje z radijem (pijača in kopel ji). — Cene zmerne,	332
Priporočamo Vam v nakup manufakturne-ga blaga splošno priljubljene in renomirane tvrdke Valentin Hladin, Celje. Trgovina se nahaja v Prešernovi ulica poleg Marijine cerkve na eni izmed najživahnejših točk mesta. Blago je radi stalno naraščajočega prometa vedno sveže v lepih novomodnih vzorcih. Gg. trgovci in čč. gg. duhovščina engros cene. 807 Ogrožena lepota uide nevarnosti škodljivih učinkov solnca, vetra, vlage in starosti samo z dnevno nego medicinsko učinkujočih obrambnih sredstev, kot so: Fellerjeva Elsa-pomada za zaščito lica in kože ter Fellerjeva Elsa-po-mada za rast las. Skozi 35 let preizkušene. Za vnaprej poslanih 40 Din se dobi 2 lončka brez daljnih stroškov v Elsafluid-tovarni Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg341, Savskaban.
»Domoljubni pevcc«, zbirka ljudstvu priljubljenih pesmi, broširano 3 Din, vezano 5 Din. Naročila sprejema Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Sv. Primož-Brezje: V številki našega lista z dne 6. julija smo objavili dopis iz Sv. Primoža-Brezja, ki ne odgovarja resnici. Dopisnik se je torej zlagal. Menda ima veselje, če more lagati. Lagati in krasti sta dve dejanji, ki sta si slični in sorodni. Lažnjivcu gre preziranje!
0|, te opice!
»Jutru« so kar prirastle k srcu, to pa najbrž radi pod- in nadzavestnega spomina na sorodnost s pračloveškim tipom. List za slovensko naprednjaško inteligenco jim svoje predale pogosto in prav na široko odpira, hoteč opice inštalirati kot roditeljske prednike človeškega rodu. Dozdaj se mu ta inštalacija ni posrečila in se tudi ne bo kljub vsej dobri volji, ki jo kaže »Jutro« pri tem človekoljubnem — namreč za opice — početju. »Dober namen«, ki ga pri tem
ima »Jutro«, mu tudi dosledno pomaga preko velike slabosti takozvanih »dokazov«, ki so tako črvivi in zanič, da je proti njim najbolj črviva jabolka še vzoren sad. Nedavno je »Jutro« poročalo o nekih kosteh, ki so bile najdene na otoku Javi in ki naj bi bile kosti opičjega človeka — tega tako zaželjenega ideala vseh onih, ki nočejo verovati, da je človek stvarjen od Boga. Te kosti so ostale brez pomena in veljave za omenjeno inštalacijo roditeljskih prednikov človeškega rodu. V svoji številki z dne 13. jul. sega »Jutro« po drugem inštalacijskem sredstvu. Iztaknjena je namreč bila ne od »Jutra«, marveč od holandskega profesorja Bernelot-Moensa v pomorskem mestu Niči neka gospodična, ki je tako-rekoč »pračlovekova sestra«. Ima lep obraz, visoko postavo, fine, bele roke in normalne noge. Dotod bi torej bil pra-človek prav fin človek. Kar pa sledi, ni več tako fino. Ona lepotica v Niči je namreč pokrita od ramen do kolen z gosto dlako. To je za lepotico po sedanjih človeških pojmih, ki so seveda že visoko nad pračlovekovimi, precejšnja smola, ako ji ta gosta dlaka gre do srca, ki bije pod to dlako. Ilolandski profesor, ki, kakor pravi »Jutro«, hodi po svetu in »opazuje človeške tipe, da bi našel v njih značilne črte, ki vežejo današnje človeštvo preko tisočletij s pračloveškim tipom«, se je takoj zagledal v to dlako! Ugotovil je, da kaže vse svojske znake opičje površine. Takšni pojavi so'po mnenju tega profesorja možni le zato, ker je človeštvo nekoč izgledalo vse drugače nego danes in je bila doba, ko se ni dosti razlikovalo od opičjih sorodnikov. Dotod smo po »Jutru« onemu holandskemu profesorju dali besedo. Sedaj pa si dovolimo mi, ki ne verujemo v opičjo teorijo, za katero se »Jutro« toliko zanima in zavzema, ne verujemo radi tega, ker verujemo v Boga — Stvarnika, eno besedo nasloviti na »Jutro«. Ali se ne rodijo dostikrat človeški otroci, ki izgledajo drugače nego današnji človek, abnormalni (nepravilni), izkaženi tipi? Dostikrat se je dogodilo ter se dogaja, da se kak človeški otrok rodi s telečjo glavo. Ali se sme iz tega sklepati, da je pračlo-vek tudi nosil telečjo glavo, da so potemtakem krave roditeljske prednice človeškega rodu?! Če ta sklep ni dovoljen, zakaj pa je dovoljen sklep od goste dlake, ki je opičji podobna? To bi bilo neznanstveno zapostavljanje krave proti opici. »Jutro«, le junaško in brez ozira na levo in desno naprej po potu takšne »vede in znanosti«, ki bo našo naprednjaško inteligenco sigurno pripeljala na višek kulture!
Vzorno vzrejevališče za perutnino si
je uredil v Razvanju pri Mariboru v ta-kozvanem Pohorskem dvoru Švicar g. Kuhn. Že obstoječe naprave je letos razširil in ima po kokošnjakili nad 1000 komadov perutnine prostora. G. Kuhn poseda tudi tri umetna vališča in je njegova dobičkanosna kokošjereja naj-
večja in najbolj napredno urejena v celi dravski banovini. Upati je, da bo Kuhnov dober vzgled spodbudno vplival na sosede in na vse one, ki se zanimajo za kokošjerejo in si bodo ogledali ob priliki obiska Maribora to po švicarskem vzorcu urejeno vzrejevališče.
Mesec in setev. Agrarna družba proučuje v Bengaliji v Indiji vpliv meseca in planetov na setev. Indijski kmet je kakor kmet po ostalem svetu trdno prepričan, da takšen vpliv obstoji, sedaj pa ga hočejo raziskati še znanstveno. Doslej so ugotovili, da je dal grah, če so ga posadili dva dni pred ščipom, dva in polkrat večji pridelek nego če so ga sadili dva dni pred mlajem. Fižol je dal polovico več pridelka, paradižniki dvakrat toliko itd. Raziskovalci menijo, da mora to biti v .-¿vezi z večjo vlago, ki vlada v zraku ob času ščipa. Preiskati hočejo tudi to, zakaj postanejo jagode slajše, če rastejo poleg smrek ali rožnih grmov.
Cene m sefinsta poročila.
Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto dne 16. julija so pripeljali špeharji 11 komadov zaklanih svinj Svinjsko meso je bilo po 12 do 13 Din 1 kg slanina istotako. Kmetje so pripeljali 14 voz sena po G0—65, 3 slame po 45—55,
8	voz krompirja po 1.50—2, 6 čebule po 5, česen 8—10, zeljna glava 1—3, kumarce 1—4. Na trgu so bili trije vozi zelenjave iz Čakovca in Va-raždina, se je vse prodalo. Zelena paprika 0.50, hren 6—8, karfijola 1—2, ohrovt 0.50—2, kislo zelje 3—4, buče 2—3, paradižniki 8—10, endivjja 0.50—1, glavnata solata 0.50—1, gobe 1—2. Borovnice 1—1.50, maline 6, grozdičje 4, črešnje 6—8, marelice 14—18, hruške 8—10, breskve 14— 18. Pšenica 1.50— 1.75, rž 1.75, ječmen 1.50, oves 1—1.25, koruza 1.50, proso 1.75, ajda 1.25, fižol 2.50, grah luščen 3—4. Kokoš 20—30, piščanci 20 —60, raca 15—20, gos 30—45. Celi orehi 5, luš-čeni 16—18, mleko 2—3, smetana 10—12, surovo maslo 20—26, jajca 0.50—9.75, med 14—20.
Mariborski živinski sejem 12. julija 1932. Prignanih je bilo 17 konjev, 28 bikov, 270 volov, 459 krav in 30- telet, skupaj 804 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 3 do 4 Din, poldebeli voli od 2.50 do 2.75 Din, plemenski voli od 1.50 do 2 Din, biki za klanje od 2 do 2.25 Din. klavne krave debele od 2.25 do 2.50 Din, plemenske krave od 1.50 do 2.25 Din, krave za klobasarje od 1 do 1.25 Din, molzne krave od 2 do 2.50 Din, breje krave od 2 do 2.50 Din, mlada živina od 2.25 do 3.50 D, teleta od 3 do 4 Din. Prodanih je bilo 290 komadov.
Mariborski svinjski sejem dne 15. jul. 1932.
Na la svinjski sejem je bilo pripeljanih 177 svinj in so bile cene sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 60 do 100 Din, 7—9 tednov stari 150 do 200 Din, 3—4 mesece 250 do 300 D, 5—7 mesecev 350 do 400 Din, 8—10 mesecev stari 460 do 500 Din, 1 leto stari 600 do 650 Din, 1 kg žive teže 6.50 do 7.50 Din, 1 kg mrtve teže
9	do 10 Din. Prodalo se je 95 svinj.
Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso I. vrste 1 kg od 10 do 12 Din, II. vrste od 6 do 8 Din, meso od bikov, krav in telic od 4 do 6 Din, telečje meso I. vrste od 10 do 12 Din, II. vrste od 6 do 8 Din, svinjsko meso sveže od 10 do 10 Din.
Romani« štajerskih Slovence? na srcztc!
Romanje, ki je bilo nameravano za julij, se vrši v dne 7., 8. in 9. avgusta tega leta. Polovična vožnja je sedaj dovoljena. Župni uradi v lavantinski škofiji prejmejo te dni okrožnico, da zberejo prijave. Čas prijave je zaradi nujnosti zelo kratek, samo do 28. tega meseca. Dne 31. julija tega leta mora pripravljalni odbor že prijaviti število udeležencev! Vljudno zato prosimo že danes, da p. n. župni uradi točno dopošljejo prijave.
PRIPRAVLJALNI ODBOR.
JuMlet parniMa.
Ko je predal pred 125 leti Amerika-nec Robert Fulton prvi parnik prometu in se je peljal po reki Hudson iz New-yorka v Albany, so ga nazvali »očeta paroplovbe«, ¡kakor se je oprijelo pozneje Angleža Stephensona ime »oče železniškega prometa«. Pravzaprav pa ni ustvaril Fulton prav nič novega, ampak je samo staro srečno dokončal, kar je preizkušala že cela vrsta prednikov — brez uspeha.
Fulton se je začel baviti s tehničnimi načrti v poznejšem življenju, prvotni njegov poklic je bilo slikarstvo. Z umetniškimi nameni in cilji je prišel 1. 1800 v Paris, kjer je začel kazati veliko zanimanje za gradbo ladij in torpednih čolnov. Njegove priprave za izgotovitev parnilca so bile končane, ko je izjavil ameriški poslanik v Parizu, da bo on plačal stroške. Čoln je bil gotov in na obče občudovanje tisočere množice radovednih Parižanov se je vozil Fulton leta 1803 po reki Seini s pogonom pare sem in tja. Prvi parniki niso bili na vijak, katerega je izumil Ressel, ampak na kolesa, ki so gonila ladjo z veslanjem.
Fultonov prvi parni čoln se je vsled teže stroja preko sredine prelomil. Prvotno dosežena brzina ni bila večja nego pri jadrnici.
Večji uspeh nego v Parizu je žel Fulton v Ameriki. Na Angleškem si je pustil napraviti pri Boulton in Watt tvrd-
ki parni stroj, katerega so montirali v njujorški ladjedelnici na trdno zgrajeno ladjo, katero je imenoval Foulton po domovini onega, ki ga je zalagal z denarjem, »Clermon*«. Ladja je bila dolga 40.5 m, široka 5.5 m, je odrivala 180 ton vode in parni stroj je proizvajal 20 konjskih sil.
Prve vožnje se je lotil Fultonov prvi parnik dne 17. avgusta 1807. Dolžina te vožnje je znašala 150 angleških milj, ki je bila srečno zmagana v 32 urah vkljub močnemu nasprotnemu vetru.
Gledalci so bili nepopisno navdušeni, ker je pred uspelim poskusom Fultona vse zasmehovalo. Poročilo o prvi vožnji Fultonovega parnika se je glasilo: »Kakor so obmetavali Kolumba pred odkritjem Amerike z zasmehovanjem, ra-vnotako je bil proglašen Fulton pred vožnjo po reki Iiudson za norca. Prvi parnik je bil glede zunanjosti le£, iz-vzemši stroj ter dimnike, ki so bili nerodni in nenavadno strahovita prikazen. Veslaška kolesa ob obeh straneh ladje so bila opremljena z velikimi lopatami in so pri vsakem obratu pošteno poškropila krov parnika.
Fulton je pustil pod kotli zakuriti, začel se je valiti dim iz obeh dimnikov. Dvignili so sidro, kolesi sta pričeli delovati, ogenj so vzdrževali s suhimi smrekovimi poleni, ki so valila pri dre-ganju skozi dimnik cele oblake isker visoko v zrak. Ognjeniška prikazen z vednim pomikanjem naprej proti toku reke, stokanje težavno delujočega stroja — vse to je plašilo mornarje, ki še do
Planinha čaj
Bahovec čisti in osvežuje kri in s tem obnavlja celi organizem.
Zavitek Din 20*— v apotekah.	841
tedaj niti čuli niso, kaj še videli, da bi zamogla ladja tudi brez vetra naprej.
Amerika je Fultonov parnik »Clermont« takoj po posrečeni prvi vožnji predala prometu na razdaljo: Newyork —Albany. V kratkem je bil naval potnikov na parnik tako velik, da so ga morali podaljšati in razširiti. Leta 1812 so gradili že 50 parnikov in leta 1840 je vozilo po severnoameriškem veletoku Mississippi 1000 parnikov na kolesa.
DRUŠTVENI
DEKLIŠKI SHOD V NAZARJU.
V Nazarju, v prelepi cerkvi Marijini, kJ kraljuje nad Zgornjo Savinjsko dolina, bo v nedeljo, 7. avgusta, velik dekiiški shod. Njegov namen je: povodom sedemdesetletnice smrti škofa Slomšeka obnoviti med slovensko mladino vzgojna in življenjska načela velikega učenika našega ljudstva. Cerkvena govora imata pieč. g. kanonik Časi in predsednik Prosvetne ¿veze g. dr. H o h n j e c. Na izvencerkvenem zborovanju govori gospa ravnateljica Antonija Š t u p c a. Dekleta Savinjske doline, dobro pripravite ta svoj shod! Začetek cerkv. prireditve ob 10. uri predpoldne.
Krščanska ženska zveza v Mariboru naznanja cenjenemu občinstvu, da priredi v nedeljo, dne 7. avgusta v Mariboru na Trgu Svobode veliko dobrodelno tombolo v prid »Domu re-vežev«.
Hoče. Po preeej dolgem molku se tudi h,-čani spet enkrat oglasimo. V nedeljo dne 24. t.
Božja sodba pri bedu-inih.
Poskus s pomočjo ognja je že od nekdaj pri arabskih plemenih bistveni del sodnega postopanja, katerega so se poslužili na osum-njenih pred kratkem ob priliki obravnave uboja. Pri spopadu med beduinskimi plemeni je bil en mož u-bit. Sorodniki ubitega so zahtevali denar za prelito kri in radi tega se je sestalo sodišče plemena v Mazaru v južni Prekojordaniji v sv. deželi. Kateri od o-sumljenih bi naj bil v resnici ubijalec? Glede odločitve v spornem vprašanju je odredilo sodišče poskus z ognjem in naročilo šejku,
Januš Goleč:
gorpe.
Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov. 30	(Dalje.)
Toplišekov Miha je pojasnjeval pozneje doma šepet na to plat, da je priznal visoko vredni gospod kot star bojevnik Pavlu, da je pri zlatem plenu taisti prvi, ki prej pride. Starec je že poznal iz bridke izkušnje Nemce in radi tega jih je prehitel, da bi lahko nagradil z zlatom: Boga, Majko božjo in rešitelja Siska — viteza Pavla. Kakor je Bog v nebesih, je zatrjeval večkrat mladi Topli-šek, je plačal blagi pokojnik lesičke orožarje s pravim turškim zlatom. Pavel je prejel toliko zlatnikov in dragih kamnov, kolikor jih je bilo treba v zahvalo slovenski Materi božji za zmago, rešitev Siska in hrvatsko-slovenskih dežel. Marijina nagrada je bil: zlat prstan z draguljem, zlata krona in zlato žezlo.
Proslava ene najslavnejših zmag nad Turki v zaplenjenem taboru in v Sisku je bila skraja res ganljiva. Sčasom je postajala vedno bolj bur-
na in slednjič bi se še bili visoki gospodje skoro med seboj sprli po stari navadi radi plena in prilaščanja glavnih zaslug na zmagi. Prepir pijanih vojskovodij in vitezov so prekinili kranjski vojaki. Celo noč so plenili utonele Turčine, katere je izmetavala reka. Pri tem poslu so zadeli tudi na trupli Hasan paše in Memibega. Potegnili so ju iz vode in prinesli generalu Andreju Turjaškemu. Krščanska vojska je pokopala Hasana na lepem kraju na ravni pri Sisku. V noči pa so se prikradli Turčini, izkopali priljubljenega vojsko vodjo in ga prepeljali v Banjaluko.
Nad dva dni je rajala krščanska vojska krog Siska in nato odkorakala proti Zagrebu, kjer se je nadaljevala proslava.
Vitez Pavel je videl in se prepričal na lastne oči že par ur po odločilni bitki, da visi na krist^ janskih poveljnikih in vitezih marsikaj ne-krščanskega. Vsak si.je lastil največ zaslug, vsak' je hotel imeti največji delež na plenu. Kanonik' Gjuralc je imel čisto prav s trditvijo, da je zavist med kristjani večja nego med mohamedani!
gi. priredi naš pevski odsek prosvetnega dru-Stva pod vodstvom našega vztrajnega organista g. Furlana svoio pevsko akademijo. Na sporedu so: spevoigra »Srce in denar«, razni šaljivi kupleti in pevski nastopi domačega pevskega zbora. Ker bo to za nas Hočane zopet ■hekaj novega, zato ne bomo zamudili te lepe prilike. Vabimo tudi sosede, da bodo videli, da 'tudi v Hočah znamo kaj lepega pripraviti!
Št. IIj v Slov. goricah. Tukajšnje katoliško prosvetno društvo vprizori dne 24. julija 1932 3. uri popoldne v Slovenskem domu lepo in zanimivo igro v treh dejanjih »Prisegam«. Vsi ljubitelji lepe igre vljudno vabljeni. Odbor.
Si(a|na Sloinšfcofa proslava v Šmarju.
Da bo šmarska dekanija dostojno [proslavila sedemdesetletnico smrti svojega največjega rojaka, škofa Slomše-ka, smo pričakovali. Da pa bo ta proslava tako velika in vprav sijajna, se pismo nadejali. Udeležba je bila ogromna. Dolg sprevod deklet se je vil z "društvenimi zastavami na čelu in z godbo iz šmarskega trga na hrib sv. Roka. Vprav presenečeni so bili tisti, ki so menili, da bo poset bolj majhen. Pa so prišle mladenke iz vseh župnij šmarske dekanije in tudi iz sosednih ikrajev. Vse krščanske dekliške organizacije so bile številno zastopane. Ako bi hoteli udeležbo podrobno oceniti, ne vemo, kateremu kraju bi morali dati prednost. Čast zavednim slovenskim 'krščanskim dekletom! V trgu je udeleženke pozdravil lepo zgrajen slavolok z napisom: »Slovenski narod — Marijin narod«, na hribu sv. Roka pa drug .slavolok s pomenljivim Slomšekovim Izrekom. Vrli fantje so tudi postavili mlaje. Pri sv. Roku se je najprej vršila /procesija z Najsvetejšim. Tako Velike udeležbe pri procesiji pri sv. Roku Iju-"dje ne pomnijo. Slomšekove proslave so se namreč udeležili v prav velikem številu tudi možje in fantje, čeprav je ¡bila prireditev v prvi vrsti namenjena
članicam naših dekliških organizacij. Preč. g. kanonik Časi, škofijski voditelj Marijinih družb, je vodil procesijo ter tudi opravil slovesno sveto mašo. Pridiga je morala biti zunaj cerkve. Ako bi bila v cerkvi, niti tretji del udeležencev ne bi bil mogel biti prisoten. Govoril je v poljudnih besedah predsednik Prosvetne zveze dr. H o h n j e c. Njegov govor je sličil šopku cvetlic, zbranih in sestavljenih iz samih Slom-šekovih misli, izrekov, načel in navodil. Naj bi ta duhovni šopek, ki ga je predsednik Prosvetne zveze poklonil dekletom, pa tudi obilnemu številu zbranih fantov, ostal v njihovih rokah nezvenjen! Iz njih bo duhtel vedno sveži Slomšekov duh. Po cerkvenem opravilu je bilo izvencerkveno zborovanje, ki ga je vodil predsednik dr. H o h n j e c. Na zborovanju so tudi prav lepo, prisrčno, poučno in spod-budljivo govorile zastopnice dekliških organizacij iz raznih krajev: Neža Ver-bovšek iz Šmarja, Berta Fais iz Ko-strivnice in Ljudmila Valenčak od Sv. Jurija. Popoldne je imel preč. g. kanonik Časi poučen in navduševalen govor članicam Marijinih družb o tem, kako naj uveljavljajo Slomšekovega duha v lastnem življenju in v naših družinah. Slovesne večernice je ob obilni asistenci opravil g. Kociper, župnik iz ponkovske župnije — rojstne župnije Slomšekove. Sklepno je monsignor V r e ž e , varili sv. Roka in njegove veličine, velik, očetovsko skrben prijatelj mladine, v zanosnih besedah pozval mladenke, naj zapojejo Te Deum v zahvalo za krasno uspelo Slomšekovo proslavo. Naj bi veličastna šmarska prireditev v proslavo velikega učitelja in voditelja slovenskega ljudstva našla širom naše domovine če ne vrstnice, pa vsaj posnemovalke! Kakšen vtis je napravila šmarska Slomšekova prireditev, dokazuje izrek nekega moža iz Dalmacije, ki je pravoslavne vere. Bil je navzoč pri vsej prireditvi, ter naposled izjavil: »Bilo je prav lepo! Slovenci so izobražen, prosvetljen narod!« To
priznanje nam bodi v spodbudo, da nadaljujemo, poglobimo in razširimo med našim narodom prosvetno delo v Slom-šekovem duhu.
Po¡ za pr€§fol ¥ Abesiniil.
Abesinski prestol v nevarnosti.
V glavnem mestu Abesinije Addis-Abebi v Afriki vlada baš sedaj veliko razburjenje. Iz Godjama, kamor se je zatekel iz ujetništva pobegli prejšnji cesar Lidi Yassu, poročajo, da zbira tamkaj večjo armado, s katero se bo lotil pohoda v prestolico Addis-Abeba. Poročila trdijo, da so se oklenili s prestola pregnanega vladarja najbolj mogočni poglavarji vseh plemen in da se ojačuje Lidi Yassuova vojska od dne do dne. Vse po Abesiniji govori le o Lidi Yassu in to ni čudno, saj pomenja to ime po naše »mali Jezus«. Globoko verni in krščanski narod Abesincev je uverjen, da ga bo rešil »mali Jezus« nadlog in stisk sedanjega časa. Trenutno caruje v Abesiniji Ras Tafaris, ki se je pustil kronati z nepopisnim sijajem v jeseni minulega leta. Tafarisovo carstvo pa je vsled najnovejšega gibanja v prav resni opas-nosti in bo doživela Abesinija zelo težke prestolne boje. Abesinska cesarska hiša je namreč ena najstarejših na celern svetu, a tudi ta se je pričela majati.
Kraljica iz Sabe in abesinska vladarska hiša.
Ako smemo verjeti abesinskim zgodovinarjem, vladarski red v Abesiniji ni samo najstarejši, ampak sega nazaj do Adama. V znameniti abesinski pesnitvi »Slava kraljev« čitamo: »Beležimo rojstva abesinskih kraljev , od Adama do današnjih dni.« Iz navedene pa tudi iz drugih kronik zvemo, da je kraljica iz Sabe, ki je vladala nad enim delom Abesinije, iz Kamove družine (Kam je bil Noetov sin). Po tej razlagi bi segala abesinska cesarska hiša preko Noeta nazaj na prvega človeka in do stvarje-
Pavla ni bilo videti po bitki nikjer med vitezi požrešneži in hvalimarki. V cerkvi je molil in se goreče zahvaljeval, da je izpolnil z božjo pomočjo najsvetejšo obljubo, katero je bil prisegel v hramu žalostne Matere božje na sv. evangelij in v roke škofa. Vest mu je govorila na glas, da so njegova 'dejanja velika za krščanski svet. Prost ni samo Sisak krutih nevernikov, otete so polumeseca in njegovega robstva hrvatsko-slovenske pokrajine!
Ostal je še nekaj dni med res hvaležnimi Siščani in slišal marsikatero resnično iz ust blagega kanonika. Zmagoviti poveljnik Siska Blaž Gjurak je svetoval Pavlu po izplačilu v zlatu in po prisrčni zahvali med solzami, naj se nikar ne pomudi na povratku v Zagrebu. Ako bi zaupal tamkaj v pijančevanju zbranim generalom in vitezom skrivnost najsvetejše zaobljube in preobleke iz ženske v hrabrega viteza, bi ga v zahvalo za rešitev Siska obsodili kot z vragom zvezano čarovnico in jo sežgali na grmadi na najbolj javnem trgu. V Zagrebu bo sedaj vsak drugi junak
le on Pavel ne, ki je doma iz kraja, o katerem se le malo ali nič ne govori med visoko gospodo.
Pa je posluhnil Pavel visoko častitega gospoda Blaža. Krenil je s svojimi orožarji še po tovariše v Karlovec. Od tamkaj niso jezdili v Zagreb, ampak naravnost počez na Podsused in v "Brežice. Tukaj so se ustavili za nekaj časa, da so se do dobra odpočili. Iz Brežic so bili v enem dnevu v Lesičnem in na Pilštajnu.
Hrvatsko-slovensko zmago nad Turki proslavljajo vsi znameniti zgodovinarji. Tukaj hočemo navesti našega zgodovinopisca Grudna, ki beleži o Sisku tako-le: »Vest o zmagi pri Sisku je silno vzradostila krščanski svet. Ko je prišlo poročilo do cesarja Rudolfa, je hitel takoj v dvorno kapelo in ukazal zapeti slovesni »Te Deum«. Papež Klemen VIII. je pisal Andreju Turjaškemu lastnoročno pohvalno pismo, enako banu Tomažu Erdedu, katerega je imenoval španski kralj za viteza reda sv. Odrešenika in mu podaril zlato svetinjo z napisom: »Gospod, preizkusil si me.«
naj ga izvede. Vzel je dolgo in ostro bodalo ter porinil rezilo v sredino žerjavice. Med navzočimi je zavladala grobna tišina. Vse je zrlo z največjo napetostjo v jeklo, ki se je vedno bolj rdečilo radi vročine. Šejk je potegnil razbeljeni nož iz ognja in si ga je položil na jezik, Slišati je bilo cvrčanje, kakor ga je čuti, ako pride vroče železo v dotiko s kako tekočino. Za šejkom so prišli na vrsto uboja osumljeni. Prvi je stopil pred poglavarja, iztegnil jezik in ta mu je položil razbeljeno rezilo nanj. Zacvrčalo je in vsi so zavohali obžgano meso. S smradom po ope-čenju je bila izrečena:
Jija sveta. Svetopisemska kraljica iz Sa-be igra v abesinski dvorni zgodovini zelo važno vlogo. Ona je bila taista, ki je .ustvarila za Abesinijo še danes veljaven red glede nasledstva. Izdala je zakon, ida bi izključila prestolne prepire, ki določa, da morajo vsi moški princi, iz-¡yzemši pravega prestolonaslednika, romati v prognanstvo v hribe Gessen-Am-i>a. Omenjena postava se izvaja še dan-ilanes.
Kraljica iz Sabe, ki je prevzela po obisku pri kralju Salomonu v Jeruzalemu, judovsko vero, je umrla 1000 let pred Kristusom. Njen naslednik bi naj bil njen in Salomonov sin Menelik I., pod ikaterim se je razširilo abesinsko kraljestvo.
Menelik I. si je prevzel med drugim tudi naslov »Judovski lev« in tako se imenujejo vladarji Abesinije še danes, čeravno so že davno pokristjanjeni. Pozneje je razpadlo to kraljestvo na manjše vladavine, ki so trpele radi verskih bojev. Še le leta 1855 se je posrečilo cesarju Teodorju, da je razcepljene pokrajine zopet združil.
Pravi obnovitelj dežele pa je bil Me-helik II., ki je vladal še v današnjih dneh in je umrl eno leto pred izbruhom svetovne vojne. Ta cesar je bil priljubljen pri narodu kakor le malokateri vladar.	*
Lidi Yassu, »mali Jezus«, ki je ubežal iz ječe in se pripravlja, da bi se polastil prestola očetov, je nečak Menelika II. Menelik II., ko je čutil, da se mu bliža smrt, je poklical »malega Jezusa« iz ujetništva in ga je slovesno proglasil za prestolonaslednika.
Kamnica pii Marifcoru. (Zopet žrtev Drave.) Kakor smo že zadnjič poročali, je utonil v Dravi dne 7. julija 221etni Franc Draksler, sin pekovskega mojstra v Jelovcu pri Kamniei. Fan-
ta, ki ni bil ravno daleč v vodi, je menda zadela srčna kap, ker ni mogel plavati do kraja in je zginil tekom ene minute pod vodo. Ker je bila voda jako kalna, je bila vsaka pomoč izključena, pa tudi ostali kopalci niso mogli pomagati, ker niso bili vešči plavanja. V ponde-ljek dne 11. julija pa so domači odrasli fantje iskali po Dravi utopljenca in ga našli na dnu reke zadetega na neko soho komaj par metrov oddaljenega od kraja nesreče. Pogreb je bil v torek, dne 12. t. m. popoldne v Kamniei pri Mariboru. Za blagopokojnim Francem Draksler-jem žalujejo štiri fare, ker je bil fant jako priljubljen in izmed vseh bratov najpridnejši ter najzvestejša pomoč svojim starišem, ki jim je ta strašna zguba nenadomestljiva. Blagi duši večni mir in pokoj, preostalim hudo prizadetim staršem in sorodnikom naše iskreno so-žalje!
Hoče. Krasno popravljene orgije bomo imeli sedaj, zato ne bodimo preveč skopi, ko bo treba seči v žep! Iločani izven cerkve radi lepo zapojemo, zato moramo imeti tudi v cerkvi lepo petje.
Sv. Ožbalt ob Dravi. Blagoslovila se bo v nedeljo dne 31. julija t. 1., torej na prvi šent-ožbaltski shod, slovesno in svečano nova ba-novinska cesta, ki se odcepi tukaj od stare rimske ceste podravske ter se povspne hipoma v strokovnjaških ovinkih skozi obsežni Jurčev dvor v Čermeniški graben. Dotod, torej v njenem spodnjem delu, je cesta zložno pa varno dograjena, pravi blagoslov vsakemu prometu, pešcem in voznikom. Na svoji nadaljni poti je cesta namenjena skozi ličen Presl-Vrabarjev dvor na Kaplo, če bo kje kedaj zopet kredita kaj. Dotlej pa bomo že še se morali vaditi v sveti potrpežljivosti brez grešnega godrnjanja. — Pred štirimi leti pa smo blagoslovili prav na tem mestu novo državno cesto, zgrajeno nad staro rimsko, katero je potopila mogočna Drava, ki se jej je vodna gladina vzdignila zaradi novega Visokega jeza pri falski elektrarni.
Št. Peter pri Mariboru. Izlet, ki ga je priredilo prosvetno društvo »Skala«, je dobro uspel v splošno zadovoljnost udeležencev, katerih je bilo 55. Pomudili smo se pri Sv. Antonu v Slov. goricah, Mali Nedelji, Slatina Radenci in pri Sv. Trojici v Slov. goricah, ter se nato zadovoljni vrnili domov. — Rdeči petelin je za-
pel v noči od preteklega četrtka na petek. Pogorela je hiša z gospodarskim poslopjem Antona Bregant v Nebovi. Navzlic pozni nočni uri so prišli na pomoč požrtvovalni gasilci iz Maribora in Pobrežja. škoda je deloma krita z zavarovalnino. — Nenadna smrt prof. Alojzija Rezmana je tudi marsikaterega Šentpeterčana užalostila. Saj je v prejšnjih letih kaj rad zahajal med našo mladino,
Vurberg. Ob koncu šolskega leta je bila v tukajšnji osnovni šoli tri dni razstava ročnih del fantov in deklic. Občudovali smo spretnost, da kaj takega zmorejo otroci. Zasluga gre g. šolskemu upravitelju in gdč. učiteljicam, ki so imeli veliko truda z otroci. Bog vam plačaj! — Pa tudi zanimiv kraj je naš slavni Vurberg; koliko tujcev pride ob poletnem času na naš hrib. Radi si ogledajo ta starodavni grad, ki je sedaj moderno puerejen v sanatorij ruskega rdečega križa, pod vodstvom dveh gg. zdravnikov. Od vseh strani si pridejo razni bolniki iskat zdravja. Tako so tudi ozdravili težko bolnega posestnika Jakoba Fradl iz Ro-goznice, ki se jim iskreno zahvaljeju.
Sv. Vid pri Valdeku. Župnik Ferdo Pcrhraš-ky, član občinskega in krajevnega šolskega odbora v Trbonjah in član bivšega cestnega odbora v Marenbergu, bo dne 1. avgusta t. 1. slovesno inštaliran za župnika v Št. Vidu nad Valdekom.
Sv. Vid nad Valdekom. V pondeljek, 11. tega meseca, so zapeli šentvidski zvonovi tužno in milo ter so naznanili, da se je preselila v večnost Pristovnikova Micka. Smrt si jo je izbrala za svojo žrtev, dasi je bila v najlepšem cvetu mladosti, v 18 letu svojega življenja. Ni je mogel rešiti iz mrzlih rok smrti ne pretresljiv jok ne molitev obupanih staršev. Zaspala je trdno, nevzdramno in se ni več odzvala njihovim klicem. Ob njenem mrtvaškem odru je bilu kljub nujnemu poljskemu delu vedno dosti molilcev. Res, ganljivi so bili prizori, ki so se odigravali ob mrtvem truplu te mlade deklice. Njene tovarišice so jo vso zasule s cvetjem tako, da se je videla samo njena lepa, z vencem ovita glava. Saj si je zaslužila to, ker je bila pridna mladenka, vzor vsem svojim sovrstnicam. Bila je lepega vedenja, tiha in mirna, vedno zadovoljna v tihem veselju. Zelo mučno bolezen je prenašala z občudovanja
»božja sodba« in krivda dokazana. Zbrani sodniki so izjavili, da je ponovitev ^poskusa pri ostalih obdolžencih brezpredmetna. Mož z obžganim jezikom je bil obsojen na plačilo odškodnine. Arabci si razlagajo poskus z ognjem na ta način, da je pri nedolžnem jezik vsikdar dovolj moker, kar prepreči opečenje. lAko je pa osumljeni kriv, že strah povzroči, 'da se mu jezik osuši an obžge.
Značilna statistika
ža sedanjo dobo veliko mestnega življenja. V 27 angleških velemestih je bilo leto 1931 izgubljenih 700 tisoč dežnikov in palic, 400 tisoč raznih zavojev, 11 tisoč
Mnogo bolj od papeža in kraljev sta se radovala zmage tista naroda, ki sta od turške sile največ pretrpela, a jo strla z vzajemno močjo: Hrvati in Slovenci. — Zagrebški kapitelj je dal postaviti na bojnem polju kapelico v čast sv. Ahaciju, čegar god je praznovala cerkev na dan bitke, in je odredil, da se vsako leto 22. junija v zagrebški stolnici opravi zahvalna sv. maša. Cerkvico v čast temu svetniku so zesidali tudi grofi Turjaški pri svojem rodnem gradu. Vsako leto oznanuje na praznik sv. Ahacija strel topičev spominski dan bitke pri Sisku in se zbirajo pobožni verniki v prijazni cerkvici sredi zelenega smrečja. — Slavni dan naše zgodovine so poveličevali tudi v podobah in pesmih. V Valvazorjevem času sta bili še dve podobi bitke pri Sisku, ena v ljubljanski stolni cerkvi, druga v deželni hiši. Prva je še ohranjena in je zdaj v ljubljanskem muzeju. — Razun mnogih umetnih latinskih hvalnic, ki so bile zložene na zmago pri Sisku, jo proslavlja še posebno slovenska narodna pesem, ki si je izvolila »jakega« Adama Ravbarja s Ivrumperka, ne-
premagljivega konjiškega glavarja, za svojega junaka.
Ravbar silno vojsko zbrali Pa pod Sisak jo peljali. Tolk' je Turka na terišču, Kakor mravelj na mravljišču.
Tak so Turka pozobali, Da so vsega posabljali.
Omeniti je še končno, da je škof Hren iz Ha-sanove obleke dal napraviti za ljubljansko stolnico mašni plašč in dve dalmatiki. Prvi je še ohranjen in se rabi vsako leto na praznik sv. Ahacija. Blago je svilnato in temno-rdeče, veznina zlata in srebrna z rdečimi modrimi cvetlicami.
Slovenci in Hrvatje lo še tudi v poznejših turških vojskah pomagali in prelivali svojo kri, toda take slavne zmage sami niso več izvojevali kakor pri Sisku, ki ostane njihov najslavnejši čin v stoletnih turških bojih.«
vredno potrpežljivostjo in vdanostjo v voljo božjo. Pri vseh je bila priljubljena, kar je pokazal veličasten pogreb. V sredo ob pol 10. uri so prišle Micki ne tovarišice v belih oblekah. Pristopile so k odru liho, kakor bi se bale, da zbudijo Micko, a ona jih ni videla, ni videla, kako so polagale cvetje na oder. Ko sta prišla gg. duhovnika, so dvignili Micko iz cvetja. Na glas so zaplakali mati, oče, bratje in sestre, saj so vedeli, da odhaja Micika za vedno. Nobeno oko ni ostalo suho ob tem žalostnem trenutku. Med petjem duhovnikov in molitvijo množic so nesli Miciko na Šentvidski griček, kjer je bila zanjo pripravljena tiha jamica, njen in naš zadnji dom. Po maši zaduš-nici so zasuli mlado truplo in nad njim je zrastel griček ves posut s cvetjem in venci. Presrečna si sedaj Micika, šla si pred nami, da nam pokažeš pot k večnemu cilju. Ohranili te bomo vsi v najlapšem spominu. Žalujoče starše, brate in sestre pa naj tolaži dobri Bog!
Negova. V nedeljo dne 10. t. m. smo v velikem številu spremili k večnemu počitku ženo cerkvenega ključarja Mavrica, Marijo Mavric, iz Negovskega vrha, katero je nemila smrt pobrala v najlepših letih. Zapustila je poleg žalujočega moža še štiri otročiče, kateri bodo prav težko pogrešali dobro in skrbno mamico. Rajnica je bila vzor slovenske žene in matere, globokoverna in delavna. Čestokrat si jo lahko videl pri obhajilni mizi, kjer je zajemala moči in tolažbe. Naj počiva v miru! — V vrstah naše mladine vlada zadnje čase prav pestro življenje. Za dan 14. avgusta se nam obeta veselo presenečenje. Fantje in dekleta se prav pridno vadijo za igro »Oče«. Pa še marsikaj drugega bo baje na vrsti, samo vsega še nočemo izdati, kaj vse ima g. Lojze na programu. — Obeta se nam izvrstna sadna letina. Drevje se že sedaj šibi pod težo sadja. Samo, ko bi ga mogli po ugodni ceni spraviti v denar, katerega smo bolj bolj potrebni kot volk krogle. — Huda suša nas muči, otave ne bo nič. Ljudje koljejo živino doma, ker je ne morejo prodati, da dobijo vsaj nekaj za najpotrebnejše.
Ptuj. Smrtna nesreča pri vožnji drv. Franc Turnišek, posestnik iz Ilojdoš pri Ptuju, je vozil sosedu drva. Prevrnil se je voz na njega in ga smrtno poškodoval. Ponesrečenca so prepeljali v ptujsko bolnico, kjer je po prejemu sv.
zakramentov v velikih mukah izdihnil. Pogreb blagega pokojnika ss je vršil dne 12. t. m. na hajdinsko pokopališče. Vodil ga je vlč. g. župnik iz Hajdine. Pri odprtem grobu je spregovoril par ganljivih in tolažilnih besed, za kar mu bodi hvala, kakor tudi cerkvenemu pevskemu zboru, ki je pod vodstvom g. Antona Pal zapel prelepe žalostinke. Rajni je bil vrl katoliški mož, dolgoletni naročnik našega »Slovenskega Gospodarja«. Kako je bil pri ljudeh spoštovan, je pokazala množica ljudstva, ki ga je spremila na zadnji poti. Rajni naj počiva v miru!
Sv. Vid pri Ptuju. Preteklo nedeljo je bil na krasnem haloškem Prigeršku blagoslovljen križ, ki ga je oskrbel tukajšnji minoritski upravitelj g. frater Vitus. Valovite Haloze so s tem zopet obogatele za lepo znamenje, ki ga je itak tako redko najti med našimi pestrimi goricami. — V zadnjem času se je posrečilo našemu g. župniku pridobiti vinskih kupcev za naša vina. Sicer jih ne plačujejo ravno predobro, vendar kmetje vsaj toliko dobijo, da lahko krijejo najnujnejše izdatke na svojih posestvih in da pri tem ne lezejo v dolgove. Pa tudi" pijančevanje se s tem zelo omejuje, saj je tako žalostno videti, da si tukaj fantje kupijo v Halozah po pet litrov vina in potem pijani razgrajajo okrog, ker jim pač vinogradnik izpod pet litrov ne sme prodati. — Nova vinski letina se kaže zelo dobro, dal Bog, da bi tudi srečno dozorela. Mogoče pa se vendar odpro tudi našim vinom enkrat vrata med svet, saj imajo tudi naša vina svoj svetovni sloves. — Z otroci, ki so prišli iz Maribora v našo faro na počitnice, imajo naši ljudje mnogo veselja in zabave, tuintam pa tudi mnogo neprilik, ker so si - " mestni otroci kmetsko življenje predstavljali mnogo lepše kot je v resnici. Pa je tudi to dobro, da mestni otroci spoznajo, da kmet dandanes živi v enaki ali pa še celo večji mizeriji kakor fabriški delavec. Ni več najprijetnejše bivati na kmetih in kmet nima več Zadoščenja, da bi z veseljem jedel kruh, ki si ga je v trudu in znoju pridelal.
Ormož. V četrtek dne 14. t. m. je jutranji osebni vlak, ki vozi iz Ormoža krog pol 8. ure, povozil na železniškem prelazu v Frankovcili kravjo vprego posestnika Ivana Keček iz Lo-peršic. Obe krasni kravi pincgavske pasme je
vrgla lokomotiva kakih 20 metrov naprej ob progi ter ju pri priči ubila. Tudi voz je razbit, posestnik Keček sam pa se je komaj rešil še v zadnjem trenutku. Nesreča bi se po mnenju očividca še dala preprečiti, da niso železniški delavci prav na istem mestu iztirili svoj voziček ter tako cesto zelo utesnili. Pogled na železnico ovira na tistem mestu na obeh straneh ceste bujno rastoče grmovje na železniškem svetu, tudi je vel nasproten veter ter voznik ni mogel slišati signala. Prav na istem mestu je že večkrat le za'las manjkalo, da se ni pripetila podobna nesreča, železniška uprava pa je vkljub protestom prizadetega prebivalstva odstranila zatvornice.
Babinci pri Ljutomeru. Prostovoljno gasilno društvo Babinci priredi svojo običajno veliko tombolo v nedeljo dne 14. avgusta, v slučaju slabega vremena pa dne 15. avgusta. — Glavni dobitki bodo: 1. tombola: krava, 2. tombola: novo moško kolo, 3. tombola: kompletna moška suknjena obleka; 4. tombola, ženska obleka, in še mnogo drugih krasnih dobitkov.
Celje. Orglarska šola. Dne 11. t. m. je zopet napravilo javen izpit osem absolventov. Prav po moško so se odrezali, zlasti na orglah in klavirju. Izpita so se poleg učiteljev gg.; Ber-varja, Sancina Dušana, Kramarja, Mihelčiča, udeležili tudi drugi gg. interesenti in orga-nisti in sicer: g. Karlo Sancin, ravnatelj glasbene matice v Celju, g. kaplan Granfola, g. pozlatar Šket, čč. šolske sestre iz Celja, g. Ig. Zerak, organist šentflorijanski, g. Joško Žemljic, organist iz Sv. Tomaža, g. Skornšek, organist iz Mozirja, g. Žižek, organist iz Št. Jurija ob Taboru ter g. Turin, organist v pok. Tudi dijaštvo je bilo zastopano. Vsem prav iskrena hvala. K zaključku je v lepih besedah čestital vsem absolventom g. nadzornik opat Peter Jurak ter jim podal praktičnih nasvetov in naukov v življenje.
št. Janž pri Velenju. Brez prestanka žanje smrt in tudi nedelje ne pozna. V nedeljo, dne 10. julija nam je pokopala pridno tretjerednico Marijo Strahovnik, vdovo bivšega organista in dolgoletno cerkveno pevko. Tretjeredniki in drugi so jo v obilnem številu spremljali na kraj miru in počitka. Uživaj plačilo pri Bogu, v čigar slavo si pela. — V nedeljo, dne 17. ju-
XI. POGLAVJE.
Prevesela vest o odločilni zmagi Slovencev in Hrvatov nad Turki pri Sisku je prodrla v srce vsakega posameznega naših pradedov in jih navdušila za bratstvo v junaštvu. Priprosti narod po Slovenskem in Hrvatskem je bil uverjen, da je turška sila strta in da bodo naši kraji varni pred turškim kopitom in robstvom. Vsaka župnija, da, vsaka vas in hiša so slavile posebej zmago in se zahvaljevale za božjo pomoč. Nepopisno je povzdignil ta uspeh Marijino češčenje. Marija — pomoč kristjanov je postala Slovencem in Hrvatom vse!
O strahovalki in pokončevalki Turkov — junakinji Emi je šel glas od ust do ust po vseh spodnjih krajih. O, kak raj bi bil užival po zmagi pri Sisku stari Belakov Andrej, da ga ni poprej pobrala kuga. Mesto trobentača o Emini slavi na bojnem polju je prevzel za Belakom mladi Topli-šek. Ljudje so vreli od vseh strani na Pilštajn, da vidijo ono, ki je poteptala z Marijino pomočjo turško moč, da ne bo več plenila in pustošila slovenskih in hrvatskih dežel.
Pri vseh zasluženih slavospevih je ostala Ema skromna, da, preponižna, da so bili ljudje prepričani, da je živa svetnica. Bl^stečo bojno opremo je zamenjala s spokorno obleko. Razogla-va, bosa, oblečena v raševino je posečala domačo župno cerkev. Molila je kakor zamaknjena dolgo. Opravljala je najostrejša spokorna dela, da se je temu čudila njena okolica, ki je ni razumela. Taka spokornica, ko je bilo vendar njeno življenje angelsko čisto in še kronana vsa njena dobra dejanja z za nebesa najbolj zaslužnim činom — zmage nad neverniki!
Njena hiša je postala zatočišče siromakov. Le v družbi revežev se je razveselil njen obraz in je odsevala z njega srčna milina, ki lahko zašije le iz resnično popolnega in s krščansko ljubeznijo do bližnjega prešinjenega srca.
(Konec prihodnjič.)
Širite „Slov. Gospodaril
plaščev, 7000 klobukov, 246 tisoč ženskih ročnih torbic, 70 tisoč aktovk in 90 tisoč parov rokavic. Nič boljše nego na Angleškem tudi ni po velemestih drugih evropskih in izven-evropskih držav.
Naročite za fante,
ki se odpravljajok vojakom, knjižico:
Molitvenik za mlade, niče in še zlasti za vojake.
Cena z rudečo obrezo 16 Din, z zlato obrezo 18 Din Po posti 1 I)in več.
Tiskarna sv. Cirila, Maribor.
0000000101010201020200020000010001010201020102010001000101020000070902000100022302010201000001020001
tija pa nam je zgrnila v prezgodnji hladni grob priljubljenega in spoštovanega posestnika Silvestra Žoher, ko ga je pred kratkim opomnila z delnim mrtvoudom, da se mu bliža z neizprosnim korakom. Ko je rajni določil svojega sina Franca za gospodarja in ga oženil s Kristino Cvikl iz ugledne hiše Petruhove, je odšel po kratkih, a hudih mukah na večni prevžitek. Svetila mu večna luč! — Na god Karmelske Matere božje smo v Petrovčah prosili Marijo, da varuje našo žetev vremenskih nezgod. Udeležba je bila zelo obilna, znamenje, da je sila velika in da nas more le Marija po dobri letini rešiti. — Za dvajsetletnico društva dobiva društvena dvorana polagoma drugo lice, fantje in dekleta pa se bodo začeli pripravljati na dostojno proslavo.
Gornja Ponikva pri Žalcu. Pretekli teden je žalosten glas naših zvonov naznanjal tužno vest, da je umrl gospodar ugledne Tičarjeve hiše na Gornji Ponikvi. Po dolgi in mučni, z največjo potrpežljivostjo prenašani bolezni je v Gospodu zaspal Jurij Rezman, star 81 let. Bil je izredno dober gospodar in priljubljen, kar je spričal tudi njegov veličasten pogreb. S Tičarjevim očetom je legel v grob eden izmed stare garde ponkovskih prekupčevalcev živine, znanih nekoč po vsej Sloveniji. Pokojni je bil jako dober računar in zelo nadarjen, dober sosed ter jako veren katoličan. Dičila ga je izredna poštenost in resnicoljubnost. .Vsakemu človeku si je upal resnico povedati v obraz. Bil je stara korenina, navidezno malo trd, a v resnici zlatega srca. Ob odprtem grobu sta mu govorila ganljive besedice vlč. g. župnik in g. šolski upravitelj Križman Josip. Domači moški zbor pa mu je zapel pod vodstvom g. šolskega upravitelja dve v srce segajoči žalostinki. Onstran groba naj mu sveti večna luč in naj mu bo zemlja, katero je toliko ljubil, lahka! Žalujočo družino pa naj tolaži vsemogočni Bog! — D. V.
Dramlje. Tukaj je za vselej zatisnil svoje oči in mirno v Bogu zaspal vobče spoštovani posestnik Jernej Kožuh v 43, letu svoje starosti. V začetku svetovne vojne je šel na severno bojišče, potem na« italijansko, kjer je bil do preobrata leta 1918. Bil je ujet in odpeljan proti jugu. Tam si je nakopal bolezen malarijo, na kaieri je bolehal skozi 14 let. Iskal je zdravja pri mnogih zdravnikih in v bolnicah, a pomoči ni bilo. Rajni je bil ustanovni član tukajšnjega gasilnega društva. Roka njegova je bila mila do revežev, saj je imel za geslo besede: »Ne goni reveža od praga, če hočeš, da ti Bog pomaga.« Da je bil pokojni izredno priljubljen, je pričal njegov pogreb, ki se ga je udeležilo veliko število ljudi. Pogreb je vodil vlč. g. župnik Pirš, kateri je pri odprtem grobu govoril tako ginlji-vo, da so se vsem porosile oči. Blagemu pokojniku svetila večna luč! Žalujoči ženi in otrokom in vsej rodbini naše prisrčno so-žalje!
Šmarje pri Jelšah. To je pač bilo res nekaj izrednega še celo za Šmarje, kjer smo vajeni velikih cerkvenih slovesnosti in lepih romarskih shodov. Zadnjo nedeljo se je pri Sv. Roku zbralo poleg mnogoštevilnih vsakoletnih praznovalcev naše »šmarjetske nedelje« tako veliko deklet iz cele dekanije in sosednih okrajev ter še poseb od Sv. Križa, Kostrivnice •in Št. Petra, kakor še malokdaj. Jih je pa tudi prisrčni pozdravljal prijazni hrib z jedrnatimi besedami naših deklet, lepim petjem in godbo ter neštetimi venci in šopki cvetlic, pa tudi z visokimi mlaji, katere so postavili tukajšnji fantje. Gotovo se bo vsak udeleženec rad še dolgo spominjal dolge evharistične procesije, predvsem pa prelepih cerkvenih govo-
rov in izvencerkvenega navduševanja za izvrševanje Slomšekovih naukov in navodil. Bog povrni ves trud prirediteljem in daj sveto vztrajnost udeleženkam dekliškega shoda! — Lepo število kresov smo gledali na predvečer sv. Cirila in Metoda n. pr. v Šerovem, na Konuškem, v Škofiji, nad Brezjem, pri Sv. Barbari, v Senovici, v Močlah, ki se je prvi prikazal. Pa preko vseh je obračal pozornost na se velikanski plamen visoko gori v Savinjski dolini. Še le tri dni pozneje smo izvedeli, da to ni bil kres, ampak da je gorela — tudi pri nas priljubljena romarska cerkev sv. Križa na gori Oljki. Skraja nismo verjeli; ko pa so prišla nova neizpodbitna poročila, smo se solzili. Smo sicer revni, pa se bomo že kolikor-toliko odzvali prošnji župnega urada v Polzeli in pomagali, da se škoda popravi.
fprašenia in otigovori.
S. P. v M. Ali se bo smela sestra poročiti, če bo sedaj v bolnici v službi? — Seveda se bo smela, saj ne bo postala nuna. Prijave sprejema bolnišnica sama.
F. M, v St. Kupil sem parcelo, ki pa jo je že preje dal neki drugi kupec odmeriti, pa je od kupčije odstopil. Ali mu moram res jaz plačaii geometra? — To je stvar pogodbe. Če imate v pogodbi z lastnikom parcele, da to plačate, potem da, sicer pa ne. Glede stavbenega dovoljenja se obrnite na občino. Gotovo se bo držala predpisov in vam ne bo nagajala.
Isti: Ali mora cče plačati za polnoletno hčerko, Če gre v bolnico? — Ako zdravnik zahteva, da mora v bolnico, bo moral plačati, ker je hčerka na domu in ni samostojna. Ako bi bila v samostojnem gospodinjstvu, tedaj ne, pač pa bi prišla na občinske stroške, kar bi premožni oče gotovo ne dopustil.
M. K. v M. Ji. Prevzel sem od očeta posestvo brez dolga. Oče je bil porok in bi sedaj moral plačati. Ali moram jaz za njega plačati? — Oče še živi. Vas njegove obveznosti ne tičejo, ako je že pol leta od tedaj, ko se je posestvo na vas prepisalo. Ako ne, bodo izpodbijali predajo posestva in bo treba nove pogodbe. Če ste očetu še kaj dolžni, lahko tisto tudi zarubijo, razen primeren, od sodnije priznan prevžitek.
J. K, V. Ali lahko dobim sedaj doto, ki je vknjižena na bratovem posestvu, ali vsaj obresti? — O tej zadevi smo pisali te dni poseben članek, ki ste ga gotovo brali. Zglasite se na sodišču, kjer vam bodo dali polnoletnost-no potrdilo. Sodišče se dalje za vas in vašo doto ne bo zanimalo. Doto in obresti mora brat izplačati, ali z vami napraviti dogovor.
H. B, v Č. Zavarovan sem za življenje za 15.C00 Din. Če sedaj izstopim, kaj dobim? — Če kratkomalo prenehate plačevati, ne dobite nič. Poglejte na polici, kjer je na koncu napisano, kaj je po treh letih vredna.Bolje je, da plačujete dalje!
Isti: Zavarovalna doba je potekla. Odpovedal sem v priporočenem pismu. Ali se lahko
Pri motnjah prebave, želodčnih bole~"iali,
zgagi, slabostih, glavobolu, migljanju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok. Poizkusi na univerzitetnih klinikah so dokazali, so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju, v kratkem času zopet dobili veselje do jedi z uporabo staropreizkušene »Franz Jose-fove« vode. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah,	3
zavarujem drugod? — Imate pravico odpove« dati, ko rok poteče, ter se zavarovati drugod.: Dosedanja zavarovalnica vam nič ne more.: Zavarujte se pri Vzajemni zavarovalnici ter. pišite takoj v tej zadevi kot tudi v prvi zade« vi g. Franju Žebotu, Maribor, Loška ulica.
K, M. v L. Ali se res da na krvi otroka spoznati, čigav da je? — Zdravniki to lahko ugo« tovijo, vendar se to ne smatra za edini dokaz,
F. B. v Č. Ali se je treba učiti gostilničarsko obrt kot kako drugo? — Da. Tudi za to obrt je predpisana učna doba. Učna doba je po za« konu določena od 2 do 4 let. Napraviti morate, pogodbo pri gostilničarski zadrugi v smislu par. 260 obrtnega zakona.
K. A. v L. Kako prisilim očeta nezakonskega otroka, da skrbi zanj? — Vaš otrok ima va-, ruha. Ta naj gre na sodišče, ki je dolžno po« magati tudi v tem slučaju. Celotni slučaj ja« vite v priporočenem pismu na socijalno mi« nistrstvo, ki bo zadevo uredilo.
M. P. v T. Tožaril sem se, ali se sedaj rešim lahko stroškov s tem, da prepišem posestvo?
—	Žal ne bo več časa. Vknjižbo bo advokat izpodbijal, ker ne bo stara šest mesecev. Boste morali plačati svoje pravde! Boljše je, nič se tožariti!
M. M. G. Koliko sme advokat računati za opomin? — Navadno računa okoli 30 Din; sme pa seveda več, kakoršno svoto pač opominja.
Š. M. v K. Posodila sem prijateljici denar, pairdila mi je pismeno, češ, da ga bo dalj« posodila. Koga moram sedaj jaz terjati?
—	Pač to, ki je od vas prejela denar in potrdila, da ga vam vrne. Če ga je ona naprej posodila in izgubila, je to njena škoda.
A. M. v Z. Kam bi se šel moj sin učit tapet» niško obrt? — Žal vam na to vprašanje ne moremo odgovoriti, ker nam ni znano, kateri tapetnik potrebuje vajenca. Take stvari boste čitali v oglasih, ali pa boste tudi sami dali kot mali oglas: Grem za tapetniškega vajenca itd. . . .
Isti: Kako zaščitim materin prevžitek in doto, ker posestnik dela strašne dolgove? — Saj
je oboje vknjiženo. Dolgovi, ki so se vknjižili za vašim, pridejo pozneje na vrsto. Odvetnik, ki je zadržal pogodbo, jo mora vrniti, ako pa noče, ga javite odvetniški zbornici v Ljubljani.
P. M, v P. Kdo plača pogrebne stroške, če niso pisani v prevžitku? — Če so pisani, je stvar urejena. Če ni^o pisani, pa krščanski ljudje storijo tudi dobro delo. Pač pa lahko pri sodniji posredujete, da se prevžitek po le« tu 1919 po sedanjih razmerah preceni.
J. O. v č. Ali moram res dati mesarju lačno živino, da jo tekta? — Ako se v pogodbi nista izrecno domenila, je živina tudi lahko sita.
P. P. v Sv. M. Kaj bo s kmeti, ko poteče rok zaščite? — O tej zadevi ste lahko brali našel članke, ki so dokazali, da je medsebojno zaupanje in kredit, ki ga pošten kmet uživa, več vreden, kot tak-le zakon zaščite.
0.	J. v SI. Ali za napajanje živine tudi za* stari služnost po 30 letih? — Tudi. Ako ne de« late škode, vam nihče ne bo branil, živine na« paja ti.
1.	P. v SI. Ali me mora kdo prisiliti, da sprejmem izvolitev v konkurenčni odbor? —
Nihče. Vi ste napisali, da ne sprejmete in se
tega držite.
S. F. v P. G. Ali ima Amerika konzulat v Zagrebu? — Ima. Zadostuje naslov, ako pošljete priporočeno. Ameriški državljan gre lahko ved« no v Ameriko. Obvezne vojaške službe ni.
J. O. v G, Š. Več 'ias je v službi na graščini. Že š«st mesecev ni nobene plače. Kako pridemo do nje? Ali smo v nevarnosti, da jo izgubimo?
— Ako vam ne plača, morate tožiti. Plače ne morete izgubiti, ker plače spadajo na prvo me sto, če je posestvo še tako zadolženo.
Č. J. v S. Imam najemnika, ki pa noče ven, ker nimava nič pismenega. Ali ga ni mogoča ven spraviti, ko mi dela tak nered? — Ker nimate nič pismenega, velja splošni odpovedni rok. Odpovedati morate pa sodnijsko. Ob sobotah dopoldne vam sodišče to brezplačno napravi.
V. K. v Č. Če koljem tele doma, kaj moram napraviti? — Za svojo rabo ga lahko zakoljete. Če hočete meso prodajati, morate to občini prijaviti in mora meso ogledati mesooglednik. — Kaka je pri vas občinsko pristojbina za to, pa nam ni znano.
I. G. v J. Sv. K. Ali zadostuje pobotnica, ki jo Sam napišem, za zemljeknjižni izbris? — Ne zadostuje. Vaš podpis mora kot pravilen potrditi ali notar ali sodišče. Notar bo nekaj računal. Pri sodišču morate imeti dve priči, ki ju sodišče pozna, da ste res vi. Kolek tudi nekaj plačate.
Konec dveli cesarstev.
Mehika po odkritju in do novejše dobe.
Današnja Mehika je sosedna država Združenih ameriških držav.
Odkrili so Mehiko Španci leta 1517. Dve leti za tem se je izkrcal v Veracru-zv Cortez, se polastil mehikanskega glavnega mesta in kralja Aztekov Mon-tezume, katerega je prisilil, da je priznal špansko nadvlado. Tedaj je bila Mehika obljudena od dveh visoko kulturnih indijanskih narodov: Aztekov, ki so bivali po planotah, in od naroda Maya, ki je posedal polotok Yucatan. Prvotno so Azteki pregnali Corteza, a se je povrnil kot deželni glavar, ki je Mehiko popolnoma podjarmil Špancem. Od leta 1540 je nosila Mehika ime »Nova Španija«, katero so plenili državni odposlanci in zasebniki. Koristi domačinov so edinole zastopali misijonarji in med temi najbolj »oče Indijancev«, dominikanec. in škof Las Casas (1474—1566). Radi neprestanega in več-stoletnega tlačenja je prišlo v letih 1808 —1811 do osvobodilnega gibanja.
Boji za svobodo.
V baš kar omerjenih letih pričenja Mehika, kakor tudi druge španske amerikanske države, z lastno politično zgodovino in s proglasitvijo neodvisnosti od Španije. C vobnditev je bila proglašena s slovesnim vhodom Auguština Iturbide v mehikansko glavno mesto dne 27. septembra 1821. Iturbide se je pustil dne 21. julija 1822 kronati za mehikanskega f rja ter se je nazval Avguštin I.
General Santa Anna, ki je igral važno ter močno vlog~ v : lehikanski politiki, se je uprl prvemu cesarju in ga je tudi prisilil, da se je odpovedal prestolu. Prvo -lehikr... ". cesarstvo se je razblinilo po	mesecih in bilo za-
menjano z republiko.
Od republike do zopetnega cesarstva.
Ustava Mehike iz leta 1824 je bila ustvarjena po vz cu severnoameriške. Leta 1829 je zgubila Španija zadnjo oporo v republiki. Neprestni boji med strankami, spremembe predsednikov,
politikujoči generali itd., vse to je povzročilo, da so se zavzele: Francija, Anglija in Španija z oboroženo silo ^a Mehiko. Ko ni mogel mehikanski voditelj Benito Juarez v sredini minulega stoletja zadovoljiti ' . jmskih upnikov, so sklenile zgoraj imcnov«. ..e države, da stavijo Mehiki dne 24. novembra 1861 takozvani ultimatum.
Kljub temu, da so sklenili: Francozi, Angleži in Špa ai glede usode Mehike poseben medsebojni sporazum, si vendar niso bili v mehikanskem vprašanju edini.
Vladar Francije Napoleon III. je ople-tel s svojimi visokoletečimi načrti ves tedajni svet. Pretežno je bila Mehika zadolžena v Švici in Francozi so se potegovali za švicarske koristi. Istočasno pa je bila Francija proti oslabitvi Mehike in to radi tega, da bi lažje zajezila širjenje Združenih držav Severne Amerike. Francozi niso ločili v Mehiki političnih momentov od gospodarskih — med tem, ko je bilo za Anglijo celotno mehikansko vprašanje izključno gospodarskega značaja. Španci pa so zahtevali, da se vzpostavi v Mehiki monarhija, ki bi bila seveda popolnoma odvisna od Španije.
Mehikanci sami pa so stopili v ožje stike z Belgijo, Avstrijo ter Španijo. Na dnevni red. je prišla kandidatura Maksimilijana avstrijskega za mehikanski prestol. Dne 8. decembra 1861 je priplulo pred mesto Veracruz združeno: angleško, francosko in špansko brodovje. Španci in Angleži so se pobotali z Mehikanci', Francozi pa so zasedli dne 10. marca 1863 s svojimi izkrcanimi četami glavno mesto. Poseben mehikanski kongres je ponudil Maksimilijanu mehikansko krono, katero je ta sprejel v svojem gradu Miramar pri Trstu.
Konec drugega cesarstva.
Monarhistično navdahnjenih Mehikancev je bilo v resnici presneto malo. Maksimiljan sam pa ni bil v stanu, da bi bil ustanovil ter organiziral liberal-no-monarliistično stranko. V kratkem času je postal popolnoma odvisen od francoske milosti. Radi vmešavanja Francozov v amerikanske zadeve je posegla vmes še Severna Amerika. Po uspelih pogajanjih med Francijo in Združenimi državami so odpoklicali Francozi svoje čete iz Mehike. Radi popolnega osamljenja je bil Maksimiljanov položaj nevzdržen in Juarez je postal zopet gospodar v deželi.
Francija je svetovala Maksimiljanu, naj se odreče prestolu, pa ni ubogal. Umaknil se je v trdnjavo Oueretaro, kjer se je moral predati Juarezovi premoči. Ujetega cesarja je postavil Juarez z generaloma Miramoiiom in Mejo pred vojno sodišče, ki je obsodilo trojico na smrt. Smrtna obsodba je bila izvršena pred 65 leti dne 19, junija 1867.
Tudi drug^ mehikansko cesarstvo so bile le kratke, a bridke — sanje!
Haisiolerosii.
Devet let v votlem hrastu. Pred kratkem so odkrili še mlado gospo, ki je prebivala čisto sama v gozdu v. votlem
hrastu v bližini vasi Alsandjak pri ma-loazijskem mestu Smyrna. »Rojena sem na Romunskem«, je pripovedovala samotarka. »Ob koncu svetovne vojne so zasedle našo vas nemške, avstrijske ter turške čete. Srečala sva se z mladim turškim poročnikom, v katerega sem se smrtno zaljubila. Ko je on zapustil selo, sem mu sledila tudi jaz v, Smyrno, kjer sva srečno skupaj živela sedem let. Mož se je zapletel v neko zaroto in me je zapustil. Iz obupa sem zbežala v gozd. Od taistega časa bivam, v temle votlem hrastovem deblu in nisem videla do danes žive človeške duše. Zapuščam skrivališče le v noči in se preživljam z jagodami. Imam edino željo: Pustite me tudi za bodoče — samo.«
Krave bodo nosile očala. V severni Rusiji so začeli delati zanimive poskuse z naočniki pri govedi. Praksa je namreč pokazala, da vsako leto po zimi izgine, oziroma zaide veliko število goved, ker, ne morejo kljubovati ostremu vetru, ki jim piha v oči. Naočniki pa ščitijo govedo in mu omogočajo, da ostane v bližini čred, ki ostanejo tudi čez zimo na prostem. Izkušnja je pokazala, da se krave navadijo na naočnike prav tako lahko kakor konji. Sčasoma sploh ne občutijo, da nosijo naočnike. Naočniki ščitijo govedo tudi pred snežno slepoto, ki se na severu rada pojavlja in povzroči pri govedi dostikrat velike izgube, ker si živali ne znajo pomagati.
Zeppelin na eno tirnico. Sovjetski pilot ing. Grohovskij je zgradil nov tip Zeppelina na tračnicah, ki se bistveno razlikuje od tega vozila nemškega izvora. GVohovskega Zeppelin vozi s hitrostjo 350 do 375 km na uro, torej skoro 50% hitrejše od nemškega. Gonilno silo za vožnjo proizvajata dva stroja po 750 konjskih sil, ki sta nameščena spredaj in zadaj. Posebnost ruskega Zeppelina je ta, da bo tekel samo po eni tirnici, med tem ko nemški Zsppelin teče po dveh tračnicah. Za ravnotežje bo skrbela posebna naprava pod vozom, iki napravi 3000 obratov v minuti. Zeppelin bo oskrboval zvezo med Moskvo in Ljeningradom. Gradbeni stroški za to progo znašajo 4 milijone rubljev. Grohovskij je dal svoj izum na razpolago fondu za socijalistično obnovo Rusije.
Črni uradniki in oficirji v Združenih državah Severne Amerike. Socijalni položaj črncev v ameriških Združenih državah se je znatno zboljšal od zadnje državljanske vojne. Že nekaj let je zamorcem dovoljeno, da smejo obiskovati oficirske šole. Ku-Klux-Klan organizacija, ki hujska v Ameriki proti zamorcem, izgublja vedno bolj na veljavi. Novejšega datuma je nastavitev črncev v državnih službah in pri občinah. V splošnem gospodarskem dvigu po državljanski vojni so prejeli črnci še celo volilno pravico in s tem so odstranjeni zadnji preostanki nekdanjega suženjstva. Kako visoko se je pov-spelo črno pleme v socijalnem oziru tekom desetletij, nam dokazuje Čikago. Ustanovitev tega velemesta leta 1831 gre nazaj na zamorca Janeza de Lai-ble, ki si je pozidal prvo hišo. Dokler ni bilo suženjstvo v polnem teku, je prišlo le .malo. črncev, v, Cikago, ki je
Lilo pred upeljavo železnic v prometnem oziru skrajno neugodno ležeče. S Časom pa so črnci zelo razširili svoj vpliv na čikaško mestno občino. Da-jfres so v Čikagi črni mestni svetniki, Črnec je mestni zdravnik, osem odstotkov vseh občinskih uradnikov ter na-štavljencev je zamorcev. Po zakonski tloločbi države Illinois je prepovedano, bzirati se pri nameščenju na razliko glede plemen. V praksi in resnici pa se lahko povspne zamorec le do kakega srednjega uradniškega mesta. Kar se |pa tiče duševnih zmožnosti in delavnosti v uradniških službah pa zamorci nikakor ne zaostajajo za belokožci. Delež zamorcev pri državnih službah je procentualno večji nego glede števila Celokupnega prebivalstva, ki je znašalo leta 1930 le 6.9%. Tudi v Čikagi živijo črnci v svoji lastni zadrugi, pose-'tiajo svoje -cerkve, zabavišča, banke, zdravnike, advokate, svoje klube, lastile volilne liste itd.
Levom in žirafam zapuščena milijonska dedščina. Levi in žirafe velike kolonijalne razstave v Parizu so popolnoma osvojili srce amerikanske milijonarke, kateri je ugajala vloga sa-motarke in ni pustila nikogar do sebe. Stara gospa se je prepričala, da slabo ravnajo s plemenitimi zvermi, ker jim kratijo prostost in jih oropajo vsake ¡Ugodnosti, v katerih so živele v pragozdovih in po pustinjah. Omenjena milijonarka je umrla pred kratkem. Po smrti so zvedeli njeni dediči, da je zapustila celotno premoženje, 2 milijona dolarjev, vsem levom ter žirafam nju-jorškega živalskega parka. Napisala je v oporoko: »Želim, da dovolite zverem več prostosti, da jih dobro preskrbujete in predvsem glejte nato, da bodo slo-fcodno in neovirano občevale med seboj, ne da bi jih zapirali vsako posamič v kletko.«
Važnost fisnetitshcia
šolstva.
, Danes je kmet bolj ko kedaj Brej navizan na 3vojo lastno samopomoč. Zato ne sme ničesar zanemariti, kar bi mu moglo zboljšati njegov položaj. Ne sme pa misliti samo na sedanje ¡težko stanje, ampak mora vedno imeti pred .očmi tudi bodočnost. Nič ni slabšega kakor ivreči puško v koruzo in reči: »Kaj se bom trudil, saj itak nič ne pomaga,« kajti razmere se bodo spremenile in prišli bodo zopet časi, ¡ko bodo kmetijski pridelki dobili ugodnejše cene in se bodo laže vnovčili. Da bomo pa takrat imeli kaj za prodati, ne smemo danes na ¡noben način zanemariti naših gospodarstev, skušati moramo nasprotno obvarovati našo plemensko živino, da ne propade, zemljo, sadno drevje in vinograde pa z gnojenjem in negovanjem ohraniti v moči za sedaj in za pozneje. Štediti sicer moramo, toda na pravem mestu. Prihranimo n. pr. popravila poslopij, ki niso res potrebna in služijo bolj olepšavi, za prihodnji čas, zemlje in živine pa ne zanemar-jajmo in je ne pustimo propadati.
Največjega pomena v teh časih pa je temeljita strokovna izobrazba. Na vsak korak lahko opazujemo, da ravno oni kmetovalci, ki so strokovno dobro podkovani, ne samo največ pridelajo, ampak svoje pridelke tudi najboljše in najlaže vnovčujejo, da, kratkomalo današ-
njo krizo najlaže prenašajo. Zato, kmetovalci, pošljite svoje sinove v kmetijske šole! Ne strašite se nekaj stroškov, saj Vam bodo bogato povrnjeni. Človek nikoli preveč ne zna In lahko rečemo, da nikomur drugemu ni treba toliko znati kakor ravno kmetu. Ker pa danes večina kmetov vendarle težko zmore stroške za vzdrževanje sinov na kmetijskih šolah, priporočamo posebno zadružnim hranilnicam in posojilnicam, da priskočijo onim kmetskim fantom, ki bi radi posečali kako kmetijsko šolo, na pomoč ter jim nudijo primerno podporo. To je popolnoma upravičeno, saj je absolvent kmetijske šole kot vzoren gospodar ne samo vzgled ampak tudi svetovalec svojim sosedom ter lahko s svojim inicijativnim in podrobnim delom mnogo dobrega stori v vsej okolici.
V svrho informacije dostavljamo, da imamo za naše kraje (bivša mariborska oblast) dve kmetijski šoli, in sicer v Št. Juriju ob juž. žel., ki je splošno kmetijskega značaja ter v Mariboru, kjer se sicer poučujejo vsi kmetijski predmeti, prav posebno pa sadjarstvo in vinarstvo.
Po zahlfucgiu lisla Hosie vesi! In novice.
Nevarno stanje v Nemčiji. Spopadi med hit-lerjevci in komunisti pred volitvami so bili zadnje dni tako krvavi in za red v državi opas-ni, da je prepovedala vlada po vsej državi manifestacije pod milim nebom.
Nov srebrni denar po 20 in 10 Din je izdala naša Narodna banka z 18. julijem. Podružnice Narodne banke zamenjavajo papirnati denar za kovanega do 20.000 Din na račun denarnih zavodov in državnih blagajn, do 1000 Din pa zasebnikom.
Nesreča treh mariborskih dijakov. Zadnjo ne deljo po žegnanju pri Arehu na Pohorju so se vračali po 15 km dolgi Glaserjevi riži preko slapa Šumik trije dijaki: 18 letni Milan Favaj, 18 letni Mirko Ozvatič in 16 letni Jože Grabner. Ker se riža že dalje časa ne uporablja in ne popravlja, so zadeli omenjeni trije na prepe-'■elo mesto v riži, ki se je udrla in je padla rojica v kamenito strugo Lobnice. Favaj si je zlomil desno nogo pod kolenom, Ozvatič se je poškodoval na znotraj ter po glavi, Grabner si je izpahnil nogo. Na srečo so ponesrečence našli drugi izletniki in odhiteli v Ruše po pomoč mariborskega rešilnega oddelka.
Kroglo v trebuh je dobil zadnjo nedeljo v nekem vinotoču pri Sv. Petru pri Mariboru čevljarski pomočnik Slavko Kukovec.
Nadžupnijo sv. Jerneja v Rogatcu je dobil č. g. provizor Jožef Zekar, ki bo v pondeijek, dne 1. avgusta ob 10. uri inštaliran.
Marija Snežna, Naše Prosvetno društvo ponovi dne 24. julija tegi leta, to je v nedeljo po večernicah, na splošno željo občinstva krasno igro s petjem »Roza Jelodvorska«. Vljudno vabljeni domačini in sosedje.
Strela je ubila 16. julija popoldne na Oblišar-jevi domačiji v Zabrdem pri Velenju 70 letno Jero Mak.
Strela je udarila zadnjo nedeljo popoldne v leseni paviljon Higijenskega zavoda na ljubljanskem velesejmu, ki je pogorel do tal. V paviljonu so bili vsi stalni predmeti Higijenske razstave in je ratii tega.jškoda zelo velika.
Uboj, Dne 17. julija zvečer je zabodel na smrt v Bohinjski Bistrici' 65 ,lgtni mizar Kusterle 24 letnega hlapca Valentina Mlekuža.
V preiskovalnem zaporu ljubljanskega sodišča se je obesil brezposelni Leopold Lukan.
Junec je smrtno poškodoval v Kamniku pri Presarju 12 letnega Jožefa Gruma iz Ljubljane, ki je bival na deželi na počitnicah.
Usmiljeni brat iz Eandije pri Novem mesin
je zadel pri vožnji po Krki na truplo Franca Potočar, ki se je odpravil že 13. tega meseca z doma v Kandiji.
Sprejemni pogoji na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru so: starost najmanj 16 let ter z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Kmečki sinovi, ki ostanejo po končani kmetijski šoli doma, imajo pri sprejemu prednost. Sprejme se tudi nekaj eksternistov (izven zavoda stanujočih). Mesečna vzdrževalnima znaša 400 Din. Pridnim sinovom manj premožnih posestnikov se dovolijo popolnoma ali do tričetrtine prosta lmsta v internatu. Prosilci za prosto mesto morajo priložiti davčno ali občinsko potrdilo o velikosti po?e=tva in višini letnih davkov. Prošnje za sprejem (kolek D n 25.—) je poslati ravnateljstvu najkasneje do konca julija tega leta. Prošnji se morajo priložiti: krstni list domovijica, odpustnica, od-nosno zadnje šol-ko spričevalo, spričeval o o nravnosti, izjava staršev ali varuha, s katero še zavežejo plačati stroške šolanja,: Starši ..'varuh), ki reflektirajo na banovinško štipendijo, odncrsno prosto mesto, -morajo poslati vrhutega obvezno izjavo, da bo njih sin ali varovanec ostal po končani šoli na domači kmetiji — Pouk traja na vinarski in sadjarski šoli dve leti. Poučujejo se teoretično in praktično vsi strokovni predmeti, zlasti izčrpno pa sadjarstvo in vinarstvo. Šola je združena z internatom za 60 učencev in ima 57 ha obsežno posestvo z vsemi kmetijsk:mi panogami. Podrobnejša pojasnila da.jp ravnateljstvo.
V veliki trgovini; kjer se prodaja na debelo, kjer se po pošti razpošilja po celi Jugoslaviji in kjer se tudi na drobno veliko proda, se vedno nabere velika množica ostankov, ki se potem po zelo znižani ceni prodajo vsaki prvi teden v mesecu v trgovskem domu Stermecki, Celje.
S52
Krojaški učenec se sprejme pri Lorber, Koščki
pri Mariboru.	£•."■■)
Prodaja 22 in 23. tega me?ecs v Strossmn.ie:. e-vi ulici 5 Šivalni stroj 450 Din. odeje, ma i a-ce, postelje, šest omar, mize, stoli.	!S55
Vpeljane na?!upovalce zn jabolka išče večja izvozna tvrdka. Ponudbe na oglasni oddelek Gospodarja pod »Jabolka«.	KV?
Stanovanje, prenovljene z ali brez posestva, pei
minut od postaje se odda. Vprašati Orehova-vas 37.	851
Splošno vzajemno podporno in kreditno društvo, r. z. z o. z., v Mariboru naznanja, da se jc preselilo iz Aleksandrove ceste 83 na Potov-ški trg štev. 8/1, Uradne ure dnevno od 9. do 12. ure dopoldne. Večje število poverjenikov za vse kraje se sprejme. Oglasiti se osebno-med uradnimi urami.	850
Vse fFslc Hala
za obleke, 688
platno za perilo, železnino in okove za stavbe se kupi najugodnejše pri
Franc Moleric,
trgovska hiša Apače.	Apače.
CaroDita roža.
(Dalje.)
Ona se je igrala z modro svileno vrvico. Napravila je z njo zibelko in jo je ponudila svoji tovarišici, ali kraljevič jo je vzel namesto tova-rišice.
»Glej, pa kje je moja zibelka?« je zaklicala deklica iznenadena, držeč roke še iztegnjene. »Komaj sem ti jo ponudila, je naenkrat izginila.«
»Najbrž si to sanjala,« ji je odgovorila njena tovarišica, smejoč se.
»Pa, gotovo, napravila sem jo bila,« je ponovila deklica začudeno, »ponudila sem jo tebi, tako---ali, glej jo zopet!«
Ko ji je bil Svetoljub nanovo nataknil vrvico na prste, jo je zapustil vso začudeno in se je približal drugi skupini deklic, ki so sedele na zemlji in so se igrale z malim čeveljčkom.
Nekaj časa je posmatral igro in v trenutku, ko je čeveljček padel na zemljo, se je pripognil in ga je vzel.
»Kje je čeveljček? Ali ga imaš ti?« so deklice veselo popraševale druga drugo. Vstajale so, stresavale svoja krila ter se gledale iznenadeno, veselo se smejoč. Iskale so čeveljček po vsej dvorani in baš, ko so sedle in hotele nadaljevati igro
z drugim čeveljčkom, je Svetoljub spustil na-lahko čeveljček na krilo ene izmed deklic.
Malo pozneje, ko so začele za večerjo jesti sadje in slaščice, se je mladi kraljevič zabaval s tem, da je premeščal deklicam sadje z enega krožnika na drugega, ali jim je odmikal krožnike, baš ko so hotele seči po sadju. Ker nobena ni mogla videti, kdo to dela in se poigrava z njimi, so bile zelo v zadregi, kar pa je kraljeviča zelo zabavalo.
Ko je bila večerja pri koncu, so vse deklice pristopile k lepi princesinji, da bi ji želele lahko noč in ji poljubile roko. Ko je zadnja deklica to izvršila, je pristopil še kraljevič, je pokleknil na eno koleno in je rahlo poljubil princesinji roko.
»Kdo pa mi dvakrat poljublja roko?« je vprašala princesinja začudeno, ker je bila dobro videla, da so bile že vse deklice prešle mimo nje.
»Jaz ne! Niti jaz! Jaz tudi ne!« so odgovarjale deklice druga za drugo. »Tedaj se mi je to sanjalo,« je menila princesinja, smejoč se. »Ali kljub temu je bil to istinit poljub, in sicer boljši od vseh ostalih.«	\
Ko je kraljevič Svetoljub to čul, se je tako razveselil, da ni mogel dalje časa ostati nevidljiv. Vzel je čarobno rožo iz ust in se je pokazal presenečeni princesinji. Globoko se ji je priklonil,
pripovedoval ji je o srečanju z njeno družabnico in se ji je ponudil za zaščitnika.
Ko je Liljana videla in Cula Svetoljuba, ga je radostno sprejela za svojega branitelja ter je vsa srečna vzkliknila: »Ti si oni hrabri vitez, katerega sem pričakovala. Da vidiš, da zaslužim tvo • jo pomoč, daj mi, da poduhnem čarobno rožo. Videl boš, da nisem zlobna kakor ona hudobna kraljica Zavodnica, o kateri si mi pripovedoval.«
Svetoljub ji je ponudil rožo in je na svojo veliko radost videl, da so, ko je Liljana povonjala rožo, vsi listi ostali sveži, kakor so bili poprej.
Sovražnik.
Kraljevič Svetoljub je preživel poleg prince-sinje Liljane jako lepe dneve. Vsak dan sta se sprehajala po dehtečih vrtovih in poslušala ptičje petje. Če sta se utrudila, sta sedla pod kako drevo in pripovedovala sta si dogodke, ki so se jima bili prej pripetili.
Svetoljub je tako kmalu zaznal, da sovražnik, ki je preganjal Liljano, ni nihče drug nego njegov sorodnik, kraljevič Srdan. »Ker imava skupnega sovražnika,« je rekel princesinji, »je to najboljši dokaz, da sva midva resnično namenjena drug drugemu. Ne jezim se na svojega sorodnika, ker imam zahvaliti njega, da sem našel tebe. Njega se nama ni bati, ker vem za sredstvo, s katerim ga bom umiril, ko bo prišel. Lahko sva torej, ko čakava nanj, povsem mirna in srečna.«
In res sta bila zelo srečna. Na večer sta se vračala v grad ter sta se veselila skupno z deklicami, katere so se tako lepo zabavale.
Najbolj jima je ugajalo, da sta v jutro prebila dosti časa na bregu reke. Tam je bil podstavek in marmorja, na katerega se je Svetoljub navadno vzpel in tam stoječ s kitaro v roki pel. Ali nekega jutra, ko je tam pel, je prihitela princesinja ter je obupno vila roke. Ko jo je vprašal, kaka nesreča se je pripetila, je zaklicala vsa v strahu:
»Moj sovražnik je tu. Kraljevič Srdan prihaja. Po reki dol prihaja z mnogimi vojnimi ladjami, prepolnimi vojakov! Oh, Svetoljub, kaj nama je početi?«
»Ne boj se, draga Liljana,« je odgovoril hrabro Svetoljub, »jaz sem za to tu, da te branim. Poznam vse vojake, ki so na ladjah. Prej se bodo borili za mene kakor za mojega sorodnika. Kar se tiče Srdana samega, se ga pač nič ne bojim. Če bi naju vznemirjal, se ga prav lahko iznebim. Pojdiva in pričakajva na stopnicah gradu najinega ošabnega sovražnika!«
Muha in pajek.
Mlad princ je večkrat pravil: »Čemu je vendar Bog ustvaril muhe in pajke? Te živalce vendar ne koristijo nikomur. Ce bi mogel, bi vse iztrebil.«
Nekoč je moral princ v vojni bežati pred številnimi sovražniki. —1 Utrujen je legel zvečer pod drevo in vojak je skočil nad njega z mečem, da bi ga pre-bodel. Tedaj je sedla muha na prinčevo lice in ga je tako pičila, da je poskočil. Takoj je spoznal, za kaj da gre, potegnil je meč in vojak je izginil.
Nato se je skril v neko duplino v mogočni skali. Pajek je čez noč prepredel ves vhod s svojo pajčevino. Drugega jutra so hodili sovražni vojaki tam mimo in princ je čul, kako so se pogovarjali.
»Glej«, je rekel eden, »tu notri bi se mogel skriti!« — »Ne«, je menil drugi, »to ni mogoče, ker ijajčevina ne bi bila cela.«
Princ je sedaj zahvalil Boga za čudežno rešitev po onih živalih, katerih ni nikoli ne maral, ne upošteval.
Stari oče in vnuk.
Živel je star mož, ki je komaj še hodil. Kolena so se mu šibila, čul ni več dobro in tudi zob ni več imel. če je sedel pri mizi, je jedva držal žlico v roki in mnogokrat je kaj juhe polil po mizi ali pa po sebi. Njegovemu sinu in tega ženi to ni bilo všeč. Zato so dali staremu očetu jesti v. skledici iz pločevine, in še v tej ni bilo dosti. Mnogokrat je starec žalostno pogledal proti mizi, ko je sedel tako za pečjo, in solze so mu stopile v oči. Nekoč niti te skledice ni mogel držati v roki, tako da mu je padla na tla in se je vsa jed razlila. Mlada gospodinja je bila silno huda, stari mož pa zelo nesrečen.
Mlada gospodarja sta često premišljevala, kaj bi ukrenila in kam bi dala starega očeta. Tedaj sta videla.
liako njun fantek sedi na tleh, pa zbija leseno koritce.
»Kaj pa tu delaš?« je vprašal oče.
»Jaz zbijam koritce, da bom dajal tebi in mami v njem jesti, ko bom že velik in ko bosta vidva že stara.«
Mož in žena sta se spogledala, žena je začela jokati. Takoj je vstala, je privedla starega očeta k mizi in odslej ni čul nikoli več kake slabe besede, čeprav je kaj polil in pomazal.
Mrtvaška lobanja.
Imovit gospodič je Jahal ponosno po deželi in je z nekim prezirom posmatral ljudi, ki so ob cesti delali. Prijezdil je do pokopališča. Tam je stal grobar in je imel baš mrtvaško lobanjo v roki. Ogledoval jo je od vseh strani. Temu se je gospodič čudil in je povprašal oholo: »Čemu si to tako skrbno ogledujete?«
Grobar je odgovoril: »Čigava je neki bila tale glava? Ali je bila to glava bogatina ali berača? O tem razmišljam, pa ne morem do kraja!«
Gospodič je takoj razumel, kam meri grobar. Osramočen je brž pognal konja in je takoj izginil.
Snseriralte!
Svetoljub je odvedel tedaj princesinjo, ki je rsa drhtela, do grajskih stopnic. Tam so bile zbrane že vse deklice ter so se vznemirjene raz-govarjale o nevarnosti, ki jim je pretila.
Del velikih vojnih ladij se je počasi in dostojanstveno gibal nizdol po reki, ki se je blestela v solnčnili žarkih. Ko so dospele bliže, je bilo videti na njih mnogo vojakov, oblečenih v sijajne uniforme.
»Oh! Izgubljene smo!« so klicale preplašene deklice, stiskajoč se okoli prebledele princesinje. Ali Svetoljub jim je veselo odgovoril: »Ne bojte se, lepe deklice. Vse bo dobro!«
Druga za drugo so se velike ladje čimdalje bolj približevale. Ko so nazadnje obkolile ves otok, so spustili z zapovednikove ladje čoln, ki je kmalu pristal ob obali. Iz nje je izstopil bogato oblečen človek pa se je dostojanstveno napotil proti vznemirjeni skupini pred gradom. Na svoje veliko veselje je zapazil Svetoljub, da ta visoki dostojanstvenik ni bil nihče drugi kakor oni stari minister, kateri mu je bil vselej velik prija-
■ ,	-~-f i* rmir:.Tn~nii.in_irT_____
telj. Hitro mu je šel nasproti ter mu je podal obe roki, želeč mu dobrodošlico. (Dalje prihodnjič.)
Medvedek.
(Povest v slikah.)
35. Novi neprijatelji.
Prišli so vojaki — pritlikavci. O orjaku Mihi ni bilo ne duha in ne sluha. Njegov brat — orjak Joža razmišlja: »Morala se mu je pripetiti kaka velika nesreča! Ni ga več, Miško pa še vendar le živi.« Pošlje po malem vojaku pismo čarovnici Bari, kateri piše: »Pripravi se! Sedaj poskusi ti, da preseliš Miška na drugi svet.«

r■»»i •> s,».

A.


>■.*<■'S.
36. Čarovnica pazi na Miška.
Čarovnica prečita pismo in se globoko zamisli: »Le s prebrisanostjo ter zvijačo mu lahko pridem do živega.<t Poda se na polje, pa postoji na križpotu, koder se navadno sprehaja Miško. »Ej, evoga! Sedaj mi pride Miško v pest. Takoj se bom spremenila v košuto, Mišku se ne bo niti sanjalo, da je žival čarovnica Bara.« (Dalje si.)
najboljše in najvarnejše pri
Spodnještsjepshi ljudski posojilnici v Mariboru

Gosposka ulica r 2 z n z Ulica 10. oktobra
Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Stanje hranilnih vlog M?" nad 62,000.000 dinarjev.
Za varnost hranilnih vlog jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev.	i
O^r Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po nje!
□ □
HHHEHHHHHHH^
lircinllmcd Dravske banovine Plarihor *
Centralo: Haribor	Podružnica: Celje
v lastni novi palači na ogli!	nasproti pošte, prej Južnošta-
Gosposlie-Slovenshe ulice.	ferslia Hranilnica.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim jremoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.


Pobre konjske dežne plahte z kumetspico in z
jermeni, 175 cm dolge, en par Din 4-50. Trgovina Gniušek, Maribor, Glavni trg G. 849
7 najem vzamem posestvo blizu Ptuja ali Maribora. Šegula Jožef, Žikarce 75, pošta Sv. Barbara pri Marjboru.	846
Smger Rundschiff šivalni siroj za krojača in čevljarja, 10 let garancije, proda po ceni na obroke mehanična delavnica Rupert Draks-ler, Vetrinjska ulica 11.	847
Suha bukova drva, cepana, proda Matija Polič v Doklecah pri Ptujski gori, lclaftro po 250 D. Drva so poleg glavne ceste.	844
Spisjme se 12—141etna deklica v službo na deželi. Naslov v upravi lista.	835
Gvčfo volno kupim in plačam najvišje cene: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15. 828
Posojilo daje brezobrestno za odkup dolga in nakup nepremičnin: »Zadruga«, Ljubljana, Poštni predal 307. Iščemo poverjenike. 796
Popravila vsakovrstnih šivalnih strojev in koles najboljše in najcenejše v specialni mehanični delavnici Rupert Draksler, Vetrinjska ulica 11.	847
Kupujem v okolici Maribora eno ali dve parceli zemljišča. Navesti je ceno m2 in velikost parcele. Pismene ponudbe na upr. lista. 838
Iščem marljivega in vestnega majerja s 4 do 5 delovnimi močmi za november. Informacije: Meljska cesta 64.	837
Poceni na prodaj 1 omara, 1 omara s predali, kuhinjska miza, otroški voziček. Kotnik Ivan, Maribor, Kejžarjeva ulica 1 II.	836
Žitočistilnik na 10 sit, zajamčeno dobro delujoč, se po ugodni ceni proda. Naslov v upravi lista.	845
'Tovorni avto 2/^tonski, v zelo dobrem stanju, posebno pripraven za prevažanje grušča ali drv, se proda vsled nabave manjšega. Maribor, Aleksandrova cesta 51.	326
Les za sode od 80 cm dolžine navzgor kupim. Ponudbe na Fran Repič, sodar, Ljubljana, Trnovo. — Sodarski pomočnik se sprejme istotam.	834
Priporoča se prvi slovenski zavod
Vzajemna zavarovalnica v LiiiMfani.
linii ....................
Za pojasnila se obračajte na naše krajevne poverjenike ter v Celju na Podružnico Vzajemne zavarovalnice, palača Ljudske posojilnice, v Mariboru na glavni zastop Vzajemno zavarovalnice. Loška ulica 10. Posmrtninski oddelek »Karitas« sprejema v zavarovanje zdrave od 7 do 80 let stare osebe.	812
BBBBBBBEBEEB Irtserirafie
v
„SIOV. Gospodarju!"
BBEEBBBBBSBB
Izbornega	hrušovca	12	hI ima na	prodaj:'
župnišče	Sv. Peter	pri	Mariboru.	831
Iščem viničarja s štirimi močnimi delavskimi^ močmi: Soss, Maribor, Kalvarska c. 4. 842,
Apno iz Zagorja, trboveljski cement, razno-:
vrstni cementni izdelki in vse druge stavbene potrebščine vedno na razpolago pri občeznani tvrdki C. Pickl v Mariboru, Ko-
roščeva ulica 39.	813
Sodarske pomočnike sprejme pri prosti hrani,1 stanovanju in perilu Fran Repič, sodarsk^l mojster v Ljubljani, Kozeljska ulica 18. Na-| stopiti takoj.	810
Zopet došlo novo blago
po 6 7, 8 in 10 Din meter; oglejte si pred na>. kupom v Tekstilnem bazarju, I. Trpin, Maribor,' Vetrinjska ulica 15.	730,
P o z o r S
Vsak živinorejec, kmetovalec mora imeti -knjigo doc. dr. Matka:	817,.
„Holezljiuo izvrženje pri govedi"
Se dobi v knjigarni Schvventner, Ljubljana.1 Cena 40 Din.
Društva sv. Ane
(Marijanske kongregacije za žene) imajo zdaj edini in najboljši pripomoček v molitveniku:
S^^ta mata A rta.
Cene od 32 do 52 Din. — Pet različnih vezav.
Tiskarna sv. Cirila, Maribor.
Najvarnejše in najboljše naložite denar pri
regislrovani zadrugi z neomejeno zavezo
v novi lastni položi no oglu Kršijo Petro ceste in Vodnikove ulice
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-poseslnikov z vsem svojim premoženjem.
192
Stanje hranilnih vlog znaša nad Din 100,000.000 —. Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji.
Rentni davek plačuje posojilnica iz svojega in ga ne odteguje vlagateljem.
lllillllllk-
iTiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Jlrovatin v Mariboru. — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč v Mariboru.