8334- AA 60lOOZOO osrednja knjižnica Primoral neviuk Posumiij piačana v goiovuu ..... .. Abb. postale 1 gruppo Litillil 4U0 lir Leto XXXVII. St. 170 (10.992) TRST, nedelja, 19. julija 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni .Slovenija, pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evrope Nit več odlašanja z globalno zaščito! V preteklih dneh smo v našem dnevniku dokaj izčrpno poročali o razpravi, ki se je na osnovi porodila predsednika Spadolinija o programskih smernicah njegove nove vlade, odvijala v senatu in nato v poslanski zbornici. Razumljivo Je, da smo še posebno pozornost namenjali temu, kar je bilo rečenega o vprašanju globalne zakonce zaščite naše narodnostne skupnosti tako v izjavah predsednika vlade, kot v razpravi nekaterih senatorjev in poslancev. Pri tem smo morali s presenečenjem in utemeljeno zaskrbljenostjo ugotoviti, da se predsednik vlade, republikanec Spadolini, za razliko od svojih dveh demokristjanskih predhodnikov Cossige in Forlanija, te-Ea, za nas — in seveda tudi za italijansko demokracijo — tako občutljivega vprašanja, v svojih programskih izvajanjih sploh ni dotaknil, oziroma ga je le površno in skorajda podcenjevalno omenil s stavkom: «Vlada je tudi dobro se-*nanjena s specifičnostjo in zapletenostjo problemov Doline Aoste in Julijske krajine«, potem, ko se je v stavku prej obvezal, da «se vlada še posebej obvezuje izdelati — sporazumno z zastopniki jezikovnih manjšin — in hitro izdati še ustale izvršilne norme statuta debele Tridentinsko - Južna Tirolska*. ®ele ko so nekateri senatorji in Poslanci strank (KPI, PSI in senator tridentinske ljudske stranke *a Slovensko skupnost), katerih zakonski osnutki za globalno zaščito slovenske skupnosti že leta ležijo v parlamentu, izrecno opozorili na ‘o nedopustno luknjo v njegovih Programskih smernicah, je predsednik vlade Spadolini v svojih replikah dodal o tem vprašanju še nekaj stavkov. Poglejmo zato še enkrat, kaj so V svojih posegih poudarili interpe-lanti — senatorji in poslanci Irt *aj je znal ifu njihova izvajanja °dgovoriti predsednik vlade. V senatu je najprej senator tridentinske ljudske stranke Fonta-nuri, ki je lani novembra vložil v senatu zakonski osnutek SSk za globalno zaščito, pozval vlado, naj »čiinprej zadovoljivo uredi vprašanje zakonske zaščite slovenske narodnostne manjšine v Italiji*. Za njim je načelnik komunističnih senatorjev Perna opozoril predsednika vlade, da je »položaj v Furlaniji - Julijski krajini — oslanjajoč 86 na Spadolinijeve izjave — zapleten predvsem zato, ker država ®e ni uredila vprašanja zaščite ?l<*venske narodnostne skupnosti*. Slovenska komunistična senato' ka Jeika Gerbec je Spadolinija pičeno opozorila, da so »Slovenci ®dina narodnostna manjšina v dr-*nvi, ki še ni dobila zakona o 8'obalnl zaščiti (kot ga že imajo južnotirolski Nemci in Francozi v Dolini Aoste)* in da je »posebna vladna komisija zr preučevanje 'Prašanj Slovencev delovala kar fr' leta in končala svoje delo ob *°ueu decembra lanskega leta, ne ,a hi prišlo do soglasnega sklepa* ‘n nazadnje, da »zainteresirano Pfebivalstvo z zaskrbljenostjo pri- ®kuje pojasnilo in želi vedeti, ali amerava vlada sprožiti postopke JJkonskih osnulkov za slovensko *na»ijšino v smislu 3. in 6. člena .stayc in v duhu obvez, ki jih je a"ia sprejela z osimskim spora-*Wtom». Socialistični senator I-e-gyC.’ ki je prvi podpisnik sociali-'enega zakonskega osnutka, pa °;>ozoril predsednika Spadolini-a na ncuresničevanje osimskega Porazuma najprej v njegovem go-r'°darskem delu, kar prinaša Tr-u veliko škodo, nato pa dejal, »da aink" vlada nujno uresničiti pre-r»n,*° *n osml člen osimskega spo-r 7.Uma, ki zadeva vprašanje na-nosi ni h manjšin, z uresničitvijo SPbalnega zaščitnega zakona za ^Vensko manjšino* in da je »tre-a v tem smislu brez nadaljnjih ^'"Inlekov sprožiti postopek ta-kih osnutkov za globalno za-I Slovencev, ki so jih že pred-I * n v senatu, medtem ko je „ >a okvirni zakon za jezikov-m etnične manjšine v Italiji zl,„aV!lavuti posebej v poslanski Stari1*’ kjer so na to temo pred-V,H že več zakonskih osnutkov*. sth ,pnslar,ski zlKirnici je sociali-, m poslanec Fortuna, potem ko ^0,n*ed bistvenimi problemi naše skr, omen*l uresničevanje oslra-Vi.>fa, sP°razuma in vprašunj, po-(.e.an'h z globalno zaščito Sloven-- izrecno dejal: »V povezavi v^ln-kim sporazumom) je veliko -'^nje globalne zaščite sloven-Vl. “ar°dne manjšine. Ta naša ob-'eza’ ie ust»vna Prei kot Ul”a |>a mednarodne pogodbe, Dlisr j končno nnčeta in rešena, ti L? a-l° Parlamentarni inštrumen-že leta blokirani: treba jih za- je at,« M ,c,a blokirani: trebi hima,‘jViru,i s pozornostjo in panjem vlade*. Pri tem pr d!lri', m'<' Fortuna tudi Izrecno p« pr. ’. n® je treba »istočasno, dohm . no’ nameniti pozornost ntvl okvirnega zakona, ki i združi obstoječe zakonske predloge o vprašanjih jezikov in kulturnih manjšin v Italiji*, kar so »važna vprašanja za Sardinijo, Furlanijo, Dolino Aoste in druga področja v državi. Morda se bo zdelo, da je v okviru velikih nujnih problemov, ki bremenijo dejavnost vaše vlade, malo prostora za te teme, mislim pa, da ni tako. Vse to ni prav nič obrobno, saj gre za vprašanje svobode in državljanskih pravde, ki kot take ne smejo biti zanemarjene in podcenjevane. Zato, gospod predsednik, pričakujemo vaš osebni pozorni poseg. Prepričani smo, da boste z razumevanjem o-dločali in delali s potrebno hitrostjo.* Komunistični poslanec Cuffa-ro je z medklicem med Spadolini-jevo repliko opozoril predsednika, da »Slovenci že 30 let čakajo* na ureditev svojih vprašanj, tržaška poslanka Liste za Trst Gruber Ben-cova se je problema dotaknila Ie posredno in edina z negativne plati, ko je osimski sporazum označila kot »svinčeno moro*, ki leži nad Trstom, pri čemer sicer direktno ni rekla, je pa očitno mislila tudi na obveznost, ki jo je italijanska država sprejela z osimskim sporazumom do »maksimalno možne* zaščite Slovencev. Na tolika opozorila in spodbude predsednik vlade v svojem odgovoru poslancem ni mogel ostati gluh, kot je bil površen v svojih programskih izjavah. V odgovoru poslancu Fortuni je dejal, da »vlada rade volje sprejema željo po ponovnem aktiviranju parlamentarnih inštrumentov za uresničitev organskega ukrepa za globalno zaščito slovenske jezikovne skupnosti* in da »bo vlada pripravila primeren zakonski osnutek, ki bo upošteval sklepe posebne komisije*, poslanki Gruber Bencovi pa je odgovoril, da bo »kar zadeva manjšine v Fiirlanlji - Julijski krajini, viada preučila delo posebne komisije, tildi z namenom, da sprejme morebitne pobude, KI bodo upoštevale razne krajevne stvarnosti*. Če je mogoče te, sicer izzvane, izjave po eni strani sprejeti z zmernim zadovoljstvom glede na obljubo, da bo vlada začela (po prekinitvi razprave v senatu zaradi nastopa vladne krize) razpravo o že predloženih zakonskih osnutkih in da bo tudi sama pripravila svoj zakonski osnutek na osnovi sugestij posebne komisije, je po drugi strani zlovešča senca nad njegovimi besedami tam, kjer govori o »upoštevanju sklepov posebne komisije* ter o »upoštevanju raznih irajevnih stvarnosti*. Dejstvo je namreč, da posebna komisija ni sprejela v celoti soglasnih sklepov, predvsem pa njeni italijanski člani niso osvojili večine stališč slovenskih predstavnikov v njej, po drugi strani pa sumimo, da se za »raznimi krajevnimi stvarnostmi* kaj slabo skrivajo razne znane težnje tistih političnih sil v naši de želi, predvsem pa v Trstu in v videmski pokrajini, ki bi hotele v okviru globalnega zaščitnega zakona ponovno diskriminirati Slovence v njihovih pravicah glede na pokrajine, v katerih živijo, in glede na njihovo številčno prisotnost v posameznih območjih in mestih. Reakcije v krogih slovenske narodnostne skupnosti zaradi vsega tega res ne morejo biti preveč razveseljive in brez pridržkov je treba reči, da je slovenska narodnostna skupnost pričakovala od novega predsednika več. Toda vsaj v tem trenutku, mislimo, da končne ocene še ne kaže Izreči. Če so nam demokrlstjanski predsedniki vlad precej obljubljali pa potem malo ali nič naredili, je treba dati pr vemu laičnemu predsedniku čas, da dokaže, če se v spoštovanju svojih obljub razlikuje od svojih prednikov. A ta čas v nobenem primeru ne sme, zdaj ko je nova vlada v polnomočju svojih pristojnosti, preko tehnično dopustnega roka. ker ni nobenih ovir, da ne bi v parlamentu brez odlašanja stekla razprava o že obstoječih zakonskih predlogih, neglcde na to, kdaj bo vlada izdelala svoj zakonski predlog, ki je vsaj za javnost še velika neznanka. Enotna delegacija Slovencev, ki jo sestavljajo predstavniki vseh političnih sil, ki se že leta zavzemajo za globalno zakonsko zaščito Slovencev brez vsakršnih diskriminacij, je - upoštevajoč tudi Spa-dollnljeve Izjave - že obvestila vsedržavne tajnike strank ustavnega loka, da želi v srečanju z njimi zahtevati takojšen parlanien tarnl postopek za sprejem globalnega zaščitnega zakona in da želi potem tudi samemu predsedniku vlade - tako kot je njegovim predhodnikom - predočiti svoja e-notna stališča in zahteve, za katerimi ni samo vsa slovenska narodnostna skupnost, pač na so tudi italijanske demokratične sile, kar je parlamentarna razprava jasno potrdila. J. k* SEJA VLADE IN MEDMINISTRSKEGA ODBORA ZA CENE Od danes bencin dražji Vlada sprejela tudi zakonski osnutek za spremembe državnega proračuna - Imenovanje novih «vrhov» oboroženih sil in varnostnih služb - Zakonski odlok v korist upokojencev 111 mrtvih v Kansas Cityju NEW YORK - Najmanj 111 oseb je izgubilo življenje v strahoviti nesreči, ki se je pripetila v petek zvečer v luksuznem hotelu «Hyatt Regencv* v ameriškem mestu Kansas City. Trije balkoni prepolni gostov so se zrušili na polno plesišče in pokopali pod sabo številne plesalce. Šeststo gasilcev in bolničarjev je takoj začelo reševati ponesrečence, vendar so šele pozno sinoči dvignili ruševine zadnjega balkona, tako da dokončno število mrtvih in ranjenih še ni znano. Krajevne oblasti so že sprožile preiskovalni postopek, da bi ugotovile vzroke nesreče saj je bil hotel zgrajen šele pred dobrim letom. V njem se je v petek opoldne zbrala vsa krajevna elita. janskih oboroženih sil in varnostnih služb. V odbor »poveljnikov* so bili imenovani: gen. Santini - načelnik generalnega štaba (zamenjal je adm. Torrisija. ki .je seznamu prostozidarske lože «P2»), gen. Cappuzzo (načelnik generalnega štaba vojske), adm. Monassi (načelnik generalnega štaba mornarice), gen. Bartolucci (načelnik generalnega štaba letalstva) Za generalnega tajnika obrambe je bil imenovan gen. Kovano. Za generalnega poveljnika finančne straže je bil imenovan gen. Chiari. Takoj po seji sveta ministrov se je sestal medministrski svet za obveščanje in varnost (CTTS), ki je imenoval prefekta De Fran-cesca za načelnika SJSDE, prefekta Sparana pa za načelnika CESIS. Ni bil imenovan novi načelnik vojaške obveščevalne službe SISMI, baje le zaradi tehničnih razlogov. Naj tu omenimo še. da je včeraj ministrski svet imenoval generalnega inšpektorja dr. Vittoria Siclarija za namestnika vladnega komisarja za deželo Furlanijo -Julijsko krajino. RIM Včeraj zjutraj se je sestal ministrski svet pod predsedstvom sen. Spadolinija. Ob zaključku seje je bilo izdano poročilo o sprejetih sklepih. Takoj po zaključku seje se je sestal medministrski odbor za cene, ki je sprejel sklep, da se s polnočjo današnjega dne podražijo petrolejski derivati. Od danes veljajo naslednje cene za en liter proizvoda: bencin super 930 lir (doslej 900), normalni bencin 895 (865), plinsko olje za avtomobile 406 (400), kurilno olje 372 (366). Podražitev petrolejskih derivatov je vznevoljila tako predstavnike petrolejskih družb, kakor ACI («Avtomobile club dTtalia*). Petrolejske družbe trdijo, da zvišanje za nekaj več kot 6000 lir na tono surove nafte ne pokriva večjih stroškov, avtomobilski klub pa pravi, da se proizvodne cene goriv niso v bistvu zvišale, ker smo bili priča na eni strani podražitvi dolarja na drugi pa pocenitvi nafte. Toda povrnimo se k ministrskemu svetu. Med sprejetimi ukrepi zavzema prvo mesto zakonski osnutek za preureditev državnega proračuna za leto 1981. Pri tem ne gre, kot je poudaril minister za posege na jugu Signorile za nekakšen nov proračun, kajti kaj takega je nemogoče storiti sredi leta. Naloga, ki so si jo zadali ministri je v tem, da skrbnejše in bolj pretehtano izločijo iz proračuna neke postavke, ali pa jih odložijo na prihodnja leta. Uspeh te operacije naj bi se odrazil na prihranku nekaj več kot 9000 milijard lir, čeprav obstajajo še nekatere nejasnosti, med drugim tudi glede ustanove ENEL, kjer kot vse kaže grozijo nove podražitve. Med raznimi drugimi ukrepi, ki jih je sprejel ministrski svet, naj omenimo zakonski dekret, ki zvišuje od 2,5 na 3 mihjcme lir mejo osebnega dohodka, kf ni obdavčljiv na podlagi zakona z dne 24. aprila 1980. To pomeni, da ne bodo prizadeti 4 milijoni italijanskih upokojencev INPS, ki bi morali sicer, zaradi poviškov pokojnine, plačati davek IRPEF. Ministrski svet je na včerajšnji seji sprejel tudi ukrepe, ki zadevajo imenovanja v vrhovih itali- Takoj po seji sveta ministrov je predsednik vlade Spadolini Dodal časnikarjem nekaj izjav. Med drugim je izjavil, da je bila včerajšnja seja zelo pomembna. Potrdil je srečanje s sindikalnimi predstavniki 27. julija in zanikal, da so sindikati odstopili s stališč 28. junija. Na koncu je opozoril na resnost gospodarskega položaja. Jutri začetek sojenja teroristu Agci RIM — V Rimu se bo jutri začel proces proti turškemu teroristu Mehmetu Agci, ki je 13. maja ranil papeža Janeza Pavla E. in dve ameriški turistki. Agco so v Turčiji že obsodili na smrt zaradi umora nekega novinarja, sedaj pa ga lahko obsodijo na dosmrtno ječo. Slovenska delegacija v skupščini nasprotuje taksi za prehod meje! Po mnenju slovenske delegacije je tak ukrep v nasprotju z obstoječimi zakoni in predpisi in v nasprotju z mednarodnimi pogodbami, obenem pa ne izboljšuje plačilnobilančnega položaja LJUBLJANA — »Umakniti predlog zakona o taksi za prehod meje*. Pod tem naslovom čez 3 stolpce na prvi strani, objavlja včerajšnje ljubljansko «Delo» nastop slovenske delegacije v zvezni skupščini SFRJ proti predlaganemu zakonu o uvedbi posebnih taks za vsakokratni prehod meje. Slovenski delegati so se pri izdelavi svojega stališča opirali na celo vrsto spoznanj, predvsem pa so izhajali iz ugotovitev same zakonodajno - pravne komisije skupščine SFRJ, da je »predlagani zakon v nasprotju z obstoječimi zakoni in predpisi, hkrati pa bi nas spravili v navskrižje s celo vrsto mednarodnih pogodb, med katerimi je — denimo — tudi helsinška*. Pomisleki slovenske delegacije zadevajo nadalje navskrižje med samim tekstom zakona ter obrazložitvijo. Iz zakonskega teksta je razvidno, da gre za dodatni, izvirni vir financiranja neke službe (ki je za svoje delo že plačana), iz obrazložitve pa, da gre za poskus zdravljenja motenj v plačilni bilanci. Če gre za drugi cilj, je po mnenju slovenske delegacije, mogoče sprejeti samo odlok Zveznega izvršnega sveta; niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiittiiiimiiimiiiiiiimiiia TOPNIŠKO OBSTRELJEVANJE NA IZRAELSKO-LIBANONSKI MEJI Izraelska vojska baje načrtuje nove napade proti Palestincem Petkov izraelski letalski napad je zahteval vsaj tristo življenj - Varnostni svet OZN za takojšnjo prekinitev ognja banonu. Nato je poudaril, da bo izraelsko vojaško poveljstvo prisiljeno sprejeti še odločnejše u-krepe, da bo odstranilo Palestince na varno razdaljo od meje. Nekateri komentatorji v Jeruzalemu celo menijo, da je bil zadnji izraelski letalski napad izveden prav v okviru teh dolgoročnih načrtov. Izraelska letala so namreč porušila sedem mostov, ki povezujejo osrednji Libanon z južnim in razdejala celotno prometno infra- BEJRUT —■ Po predvčerajšnjem izraelskem letalskem napadu n*< Bejrut vlada v Libanonu še vedno zelo napeto ozračje. Izraelsko težko topništvo je včeraj obstreljevalo palestinska oporišča ob izraelsko • libanonski meji, Palestinci pa so jim odgovarjali s katjušami. V libanonskem glavnem mestu in tudi na drugih območjih na jugu Libanona so izvidniški poleti i-zraelskih lovcev vzbujali preplah med prebivalstvom, ki še naprej išče preživele pod ruševinami. Po zadnjih podatkih libanonske vlade so doslej našteli že 300 žrtev izraelske agresije, število ranjenih pa se približuje tisoču. Nadaljevala so se tudi diplomatska prizadevanja za prekinitev ognja. Predsinočnjim se je sestal na izredni seji varnostni svet Združenih narodov, ki je pozval vse strani, naj takoj prekinejo spopade, vendar ni obsodil izraelskega letalskega napada na Libanon. Varnostni svet namerava v naslednjih dneh ponovno razpravljati o položaju v Libanonu. Obenem se nadaljujejo tudi a-meriška prizadevanja za ureditev položaja med Izraelom in Libanonom. Iz Saudske Arabije je dopotoval v Jeruzalem posebni odposlanec predsednika Ronalda Reagana za Bližnji vzhod Philip Ha-bib, ki naj bi posredoval med vojskujočimi se stranmi. Vendar ministrski predsednik Begin ga namerava sprejeti šele danes. Sestavi nove vlade daje prednost pred zadnjo zaostritvijo z Libanonom, njegovi sodelavci pa poudarjajo, da Izrael ne namerava žrtvovati svoje varnosti za prijateljstvo z Washingtonom. Telavivsko vlado torej niso prepričale ameriške grožnje in tudi zaustavitev prodaje ameriških vojaških letal Izraelu ni omilila izraelskih stališč. Be-ginova vlada se prav tako ne o-zira na obsodbe, ki prihajajo skoraj iz vsega sveta in baje načrtuje nove, širše vojaške posege na libanonskem ozemlju. Namestnik izraelskega obrambnega ministra Mordecai Zippori je včeraj opravičeval izraelski letalski napad na Libanon z okrepitvijo palestinske vojske v južnem Li- strukturo na tem območju. S to potezo so sprednje palestinske postojanke odrezane cd zaledja. Zato. je pričakovati, da bo izraelska kopenska vojska prekoračila mejo in «očistila» južni Libanon. Edina vest, ki odpira upanje, da bodo Izrael in arabske države le našle pot do miroljubnega sožitja, prihaja iz Londona. Predsinočnjim so predstavniki Egipta in iz-raela podpisali v ameriškem veleposlaništvu dopolnilo sporazumom iz Čamp Davida. Izraelci so se obvezali, da bodo do aprila 1982 zapustili Sinaj. Ustanovili bodo tudi posebne mirovne sile, ki jih bodo razporedili na vzhodnem delu polotoka. osnovna lastnost odloka pa je v tem, da velja le za določen čas in za točno določen cilj. Sicer pa ima slovenska delegacija v skupščini SFRJ odklonilno stališče tudi do že sprejetega u-krepa guvernerja narodne banke, ki omejuje iznos denarja prek meje na enkratni znesek 1500 din na leto, saj je v njenih očeh ničen, ker ga ni sprejel za to pooblaščeni organ. Po mnenju slovenske delegacije oba ukrepa (o enkratnem iznosu 1500 din in o taksi na vsakokratni prehod meje) ne dosegata cilja, ker po eni strani ustvarjata vznemirjenje in nezaupanje med domačo in tujo javnostjo, po drugi pa ne izboljšujeta plačilnobilančnega položaja države. Predlog zakona o plačevanju prestopa meje je za slovensko delegacijo nesprejemljiv, ker bi skratka prinesel veliko politične in malo ekonomske koristi. S predlagano takso za potovanje v tujino se niso strinjali tudi na četrtkovem posvetu predsednikov slovenskih občin. Marjan Rožič je med drugim dejal, da stvar med delovnimi ljudmi negativno odmeva, četudi so z vsem srcem za stabilizacijo, predsednik novogoriške občine Jože šušmelj pa je povedal, da so se potovanja čez mejo na Goriškem že po prvem ukrepu zmanjšala za polovico. * * * • H Tako stališče slovenskih pred- stavnikov sprejemamo z zadovoljstvom tudi v zamejstvu. Seveda z razumevanjem sledimo prizadevanjem jugoslovanskih oblasti za premostitev gospodarskih težav, vendar bi bil predlagani ukrep škodljiv za razvoj področij ob meji in tudi za razvoj slovensKe narodnostne skupnosti v Italiji, saj bi bili okrnjeni stiki matičnega naroda z manjšino, obmejni promet, ki je za naše ljudi vsakodnevna vez med pripadniki i-stega naroda ob odprti meji. Že sama omejitev iznosa valute je ta promet prizadela; kako hudo bi ga šele prizadel predlagani u- rtiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiititiiiituiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiitiiiiirTirtiiiiitiiitimiiiitiiiiiiifimintiiiMfiiiiiiiMitiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiniiiiiiiiiiiiu KONGRES POLJSKE ZDRUŽENE DELAVSKE PARTIJE Kanin ponovno tajnik PZDP Prenovljen centralni komite (Poseben dopis) VARŠAVA — Stanislava Kanio enega izmed tvorcev socialistične obnove, je izredni kongres poljske združene delavske partije sinoči izvolil za prvega sekretarja. Na tajnih volitvah je prejel 1311 glasov, njegov edini nasprotnik Ka-ziemirez Barclkowski pa 568 glasov. Med kandidati za prvega sekretarja sta bila prvotno tudi 01szow-ski in Rakovvski, ki pa sta se odpovedala kandidaturi. Dejstvo, da je Kania ostal na čelu partije (na to mesto je prišel septembra lani na šestem plenumu CK Poljske združene delavske partije po odstavitvi Edwarda Giereka), tukaj komentirajo kot zmago tiste večinske »struje*, ki si prizadeva za odločno socialistično obnovo poljske države. • • • VARŠAVA — »Novi ljudje — nova šansa*, tako jg po objavljenih rezultatih volitev v novi centralni komite Poljske združene delavske partije, naslovil svoj komentar varšavski časnik «Zycie Warszawy.» Od 200 članov novega CK PZDP je 80 delavcev, 28 kmetov, 13 prvih sekretarjev partije v tovarnah, 6 pripadnikov vojske. 5 ministrov, le štirje pa so iz bivšega politbiroja (Kania, Jaruzelski, Olszovvski in Barci-kowski). Struktura novega vodilnega organa poljske partije dokazuje, da so delegati »obračunali* z birokratsko strukturo, »davek* so plačali konservativni in radi- KJER SE OSEL VALJA...» »Kjer se osel valja, tam svojo dlako pusti*, mi je dejala mama, ko me je kot fantiča odkrila, kako sem z novim nožičem vrezal svoje začetnice v lubje drevesa v parku šv. Justa. Ta pregovor me je tako presunil, da od takrat nikdar več nisem imel popadkov, da bi se ovekovečil na raznih stenah, spomenikih ali zidovih, ki so mi bili na voljo. Nasprotno, vedno sem s prezirom mislil na tiste, ki se jim zdi potrebno razglašati svoje ime ali svoje (navadno nadvse banalne) misli na mestih, kamor ne spadajo. Očitno ne znajo uveljaviti svojega jaza drugače kot na tako klavrn in ponižujoč način. Tako že zdavnaj ne čutim več kakšne posebne mržnje do tistih nočnih škvadrustov, ki v okrilju pozne ure prihajajo v kraške vasi tn mažejo naše spomenike s protislovenskimi napisi, kljukastimi križi ter raznimi simboli nove desnice. Kvečjemu pomilovanje za ljudi, katerim nihče ni vcepil v glavo najbolj osnovnih naukov, brez kdterih ne more . biti mirne človeške družbe. Recimo, da je sožitje dragocenost, ki jo je treba iskati in gojili, da je spoznavanje in spoštovanje «drugačnihi» dobrina, ki bogati in plemeniti. Zato pa so jih učili, da je nasilje sredstvo, brez katerega ne gre, da so nekateri poklicani za oblast, drugi za hlapčevanje, da so palica, pištola, nož, psovka in geslo zgovornejši od razumne besede. Kdo je kriv, da je pri nas toliko mladih okuženih z bedastočo fašizma? Rekel bi, da predvsem šola, skozi katero so šli, in ki je v svojih programih, metodah, osebju ostala v zadnjih tridesetih letih v bistvu taka, kakršna je bila pred vojno. Retorična do osladnosti in zaprta vsaki pedagoški in ideološki novosti, zakrknjena v svojo zastarelo učenost, ki s sodobnim svetom nima več stika. Rekli boste, da sem preoster, a upam si trditi, da nisem. To mi dokazujejo predvsem rezultati, ki jih opažam okoli sebe, in pa preprosto dejstvo, da ni italijanska šola v vseh ter desetletjih našla ne moči ne poguma, da bi se vsaj skromno odprla tisti bistveni novosti, ki jo predstavljamo Slovenci v Trstu. Zakaj novosti? Ali nismo že stoletja tu, ali ne predstavljamo ene od osnovnih prvin človeškega humusa naše dežele? Seveda, toda medtem ko smo dolgo bili samo statisti na odru zgodovine, smo v prejšnjem stoletju začeli govoriti, se vpletati v dogajanje, razvijati svojo vlogo. Na koncu, med vojno in po njej, smo spregovorili kot eden od poglavitnih sobesednikov te naše tčloveške komedije». To je novost, ki je popolnoma spremenila pravila igre in spravila njen tek v novo strugo. Marsikomu to ni všeč, marsikdo se naši uveljavitvi na vse kriplje upira, z nasiljem in s silo lažne brezbrižnosti, ki sta si v bistvu enakovredna. Kajti iz molka, poudarjenega prezira, ki ga tako skrbno goji šola, raste pogosto, kakor nam dokazujejo zadnji mazaški dogodki, sla po nasilju in uničevanju. Pač obnašanje, ki mu zaradi njegove bistvene nemoči in praznine ne moremo reči drugega, kot da je oslovsko. JOŽE PIRJEVEC kali, prevladala pa je «zmerna linija*, ki jo vodita Kania in Jaruzelski. Odpadli so tako znani politiki, kot so na primer Jagiel-ski, Grabski, Ficzbach, Jablon-ski, Moezar in drugi. Od petka ima torej poljska partija organe. Izbrani so bili ob spoštovanju vseh pravil volilne demokracije. Prvič se je tudi zgodilo, da se do konca ni vedelo, katera imena se bodo pojavila na kandidatni listi. Ni naključje piše nadalje list, da se je med člani CK znašlo kar več kot polovica delavcev in kmetov (čeprav so na kongresu predstavljali le petino delegatov). Prav tako ni naključje, da je med člani CK tako malo prvih sekretarjev v vojvodstvih (od 49 samo 8). Vendar je pri ocenah treba biti za zdaj še previdni, Poznanjska partijska organizacija se bo verjetno še dolgo časa spraševala, zakaj ni bil izvoljen njihov prvi sekretar Edmund Skrzvczak. ki uživa avtoritete in popularnost v svojem okolju. Isto se bodo spraševali tudi v Gdansku, saj Tareusza Ficzbaeha prav tako ni med člani CK. No, »demokracija mora služiti vsem ljudem in ne posameznikom — in zna včasih biti tudi krivična*, je zapisal poljski novinar. »Dejstev ni mogoče več spremeniti, izbran jp nov centralni komite.* zaključuje komentar «Zycie Warszawy», tako sestavljen CK naj bi zdaj vodil partijo brez bremen preteklosti. Vsi pričakujejo, da se bo nadaljevala smer družbenega sporazumevanja, ki se je začela pred letom dni, obenem Pa upajo, da bo partija pod novim vodstvom odprta potrebam vse družbe in da bo izkoristila enkratno zgodovinsko šanso. VAŠO GASAR krep o uvedbi razmeroma visoke takse na vsakokratni odhod it države! Veličasten program torkove proslave 40-letnice vstaje LJUBLJANA — Scenarij kulturnega dela programa osrednje proslave — avtor je Josip Košuta —, ki bo v torek zvečer na Trgu revolucije v Ljubljani, obsega šest tematskih sklopov, s tem da skuša zajeti in v besedi in pesmi simbolizirati prežemanje >n prepletanje nekaterih najpomembnejših procesov našega družbenega dogajanja in razvoja zadnjih štirih desetletij z življenjem in delom velikega misleca in revolucionarja Edvarda Kardelja. Misli iz Kardeljevih del. ki mu bodo na slovesnbsti tudi odkrili spomenik. so zato vpletene poleg Titovih besed v govorni del programa. Po uvodu bosta pesem in beseda tekli v šestih sklopih vod naslovi: Narod si bo pisal sodbo sam, Smrt fašizmu — svoboda narodu. Nikomur hlapci več nikoli, Oblast delu in čast. Za srečo vseh ljudi in Smer naše poti, V prvem delu se bo Prešernova Zdravljica s ^čebinskimi* verzi, ki jo je Edvard Kardelj izbral za ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije, izpela v misli iz manifesta tega kongresa, v katerem so podčrtani vprašanje preživetja in golega obstaja slovenskega naroda, razredno vprašanje in svobodna zveza bratskih jugoslovanskih narodov. Osrednji del kulturnega dela proslave bo nato namenjen borbi za svobodo, velikim možem s Titom na čelu, ki so jo vodili m vsem drugim, ki so k puntu dvignili trdno pest. Obeležene bodo V TOREK V LJUBLJANI Proslava 40-letnice vstaje slov. naroda LJUBLJANA — Osrednja proslava 40-letnice vstaje slovenskega naroda bo v torek, ob 20. uri (po jug. času), v Ljubljani na Trgu Revolucije obenem z odkritjem spomenika revolucionarju Edvardu Kardelju. Na svečanosti bo govoril predsednik predsedstva .SFRJ Sergej Kraigher. V priložnostnem kulturnem sporedu bo sodeloval s skupinskim in samostojnim nastopom tudi Tržaški partizanski pevski zbor. V veliki dvorani skupščine SR Slovenije pa bo ob 17. uri slavnostna seja Zveze združenj borcev NOV Slovenije, med katero bodo podelili nekaterim kolektivom in posameznikom odličja Vstaje slovenskega naroda. Med prejemniki odličja bodo tudi Tržaški partizanski pevski zbor in nekateri udeleženci NOV iz našega zamejstva. Obeh slovesnosti se bodo skupinsko udeležili tudi zamejski Slovenci. še bitke za svobodno odločanje v svoji deželi in bitke za prihod-njost, ki jih še vedno s skupnimi močmi enotno in bratsko bijemo. štirje slovenski dramski igralci — Iva Župančič, Mojca Ribič, Polde Bibič in Boris Juh -bodo nastopili v govornem delu programa. Petnajst pesmi pa bodo zaveli pevci šestih znanih pevskih .zborov: Partizanskega pevskega zbora iz Ljubljane pod vodstvom Milivoja šurbka. Tržaškega partizanskega pevskega zbora vod vodstvom Oskarja Kjudra. Koroškega partizanskega pevskega zbora pod vodstvom Branka Epine, Partizanskega pevskega zbora iz Maribora pod vodstvom Milka Horn-ra, pevskega zbora «Srečko Kosovel* iz Ajdovščine pod vodstvom Klavdija Koloinija in Mladinskega pevskega zbora. Solist v pevskem delu sporeda bo tenorist ljubljanske opere Rajko Koritnik. Sodelovala bosta še pihalni orkester milice iz Ljubljane pod vodstvom Vinka Štrucla in pihalni orkester JLA iz Ljubljane ped vodstvom Vladimira Leška J. O. ATENE - Predsednik ZIS Jugoslavije Veselin Djuranovič, Ki se mudi na tridnevnem prijateljskem obisku v Grčiji, .je včeraj nadaljeval pogovore skupni s svojimi sodelavci z gostiteljem, predsednikom grške vlade Rallisom. TRŽAŠKI DNEVNIK NA SINOČNJI SKUPŠČINI ČLANOV V PROSTORIH HOTELA JOLLY Lista za Trst s široko večino zavrnila predlog o sodelovanju z ostalimi političnimi strankami Predčasne volitve za obnovitev občinskega in tudi pokrajinskega sveta so v tem primeru neizogibne - Le 28 listi-nih članov se je izreklo za sodelovanje - Jutri predstavitev pokrajinskega proračuna - Izjava Uga Polija (KPI) Bila je točno 21. ura, ko je sinoči skupščina članov Liste za Trst t burnim aplavzom pozdravila izid glasovanja, s katerim so melonarji s široko večino glasov zavrnili predlog o sodelovanju z ostalimi strankami, oziroma predlog KD, po katerem naj bi tako na občini, kot na pokrajini izvolili trdna večinska odbora, v katerih bi poleg KD in LpT sodelovali še predstavniki ostalih laičnih in socialističnih sil. Skupščina članov LpT se je tako raje zavzela za razpustitev občinskega sveta in razpis predčasnih volitev, kot pa da bi privolila v kakšno obliko sodelovanja z ostalimi strankami in tako preprečila nastop komisarske uprave, ki je v tem primeru neizogibna. Za sinočnjo skupščino članov LpT je vladalo precej zanimanja, čeprav je bilo pričakovati, da se bodo listarji izrekli proti sodelovanju z vsakomer v trdnem prepričanju, da jim bodo predčasne volitve, ki naj bi bile spomladi prihodnjega leta, prinesle velik volilni uspeh. Sinočnje skupščine v prostorih hotela Jolly se je udeležilo in po obširni razpravi glasovalo 247 članov liste: od teh se jih je kar 168 izreklo proti sodelovanju z ostalimi strankami, 69 pa jih je bilo mnenja, da bi morala lista kljub vsemu (požreti kak grenak zalogaj* in pristati na sodelovanje z neka- Spričo oskrumbe spomenikov ŠE ENA OBSODBA V zvezi z ostudno oskrunitvijo spomenikov padlim v NOB in pomazanjem slovenskih napisov na tržaškem Krasu je de vinsko - nabrežinska občinska uprava izdala sledečo protestno izjavo. Občinska uprava Devina-Na-brežine izraža ostro obsodbo podlega tepističnega dejanja, ki nosi jasen fašistični pečat, s katerim so neznanci oskrunili spomenike padlim v Gropadi in Bazovici ter na Opčinah in Proseku, pa še občinsko tablico z navedbo pobratenja med občino Devin Nabrežina in bujsko občino. svetovalec, ki je poudaril, da bi morala lista že na sinočnji seji dati točen političen odgovor na to vprašanje in se ga nato dosledno držati. Po kratkem proceduralnem spopadu .je Gambassini umaknil svojo resolucijo, določil katere pa bi se vsekakor držaia delegacija LpT, v kolikor bi v sklepnem glasovanju prevladala težnja po sodelovanju z ostalimi strankami. Taka težnja pa ni prevladala, saj jo je podprlo le 28 od sto prisotnih članov. medtem ko jo je zavrnilo 72 od sto na skupščini prisotnih me-lonarskih pripadnikov. Politično poprišče se bo z jutrišnjim dnem preselilo na tržaško pokrajino: jutri bo namreč manjšinski odbor Liste za Trst predstavil proračun za letošnje finančno leto; politično poročilo bo podal predsednik pokrajine Ventura, medtem ko bo finančno plat proračunskega dokumenta orisal pristojni odbornik Bonat; na jutrijšnji seji so predvidena tudi poročila posameznih odbornikov medtem ko se bo razprava začela v sredo, nadaljevala v četrtek in zaključila v petek z glasovanjem, v kolikor pa bi se razprava zavlekla, se bo pokrajinski svet sestal tudi v soboto, to je na dan, ko bo zapadel zadnji rok, ki ga je pokrajinski nadzorni odbor določil za odobritev pokrajinskega proračuna. Po takem zaključku si-nočje skupščine LpT pa je že gotovo, da bo proračun zavrnjen tudi na pokrajini, tako da bo v prihodnjem tednu predsednik nadzornega odbora imenoval komisarja «ad ac-tunru za pokrajino, kot ga je že imenoval za občino, kjer bo v ro ku od 4 do 5 dni odobril občinski proračun. V zvezi s sedanjim političnim stanjem je tržaška federacija KPI včeraj objavila izjavo člana strankinega pokrajinskega tajništva Uga Polija, v katerem med drugim pravi, da se bo nekaj podobnega, kar se je zgodilo na občini, lahko v prihodnjih dneh zgodilo tudi na po krajini. Če smo prišli do tega, pravi Poli, je .samo zaradi tega, ker. je bil glavni'cilj “desnic? “LpT, da' bi se povezala z najbolj konserva tivnimi interesnimi sferami KD, za dosego česar bi ji služil kakšen (figov list», ki bi ga pobrala na zemljišču manjših strank. V svoji izjavi Poli nadalje poudarja, da pa obstaja politična sila terimi drugimi strankami. Tu je bila mišljena predvsem KD, odnosi s katero so bili dejansko v središču pozornosti skoraj sleherneha sinočnjega posega; vsega skupaj jih je bilo kar 35, velik del katerih je odklanjal vsako sodelovanje. Sicer pa je bila sinočnja razprava, ki se je začela z uvodnim poročilom župana Cecovinija, mnogo bolj razgibana od zadnje podobne skupščine listarjev, na kateri je bil govor o istem vprašanju. V nekaterih posegih je prišlo do izraza prav žolčno sovraštvo do strank, predvsem do KD, kateri so vsi pripisovali največje odgovornosti za položaj, v katerem se sedaj nahajata mesto in njegova pokrajina; slišati je bilo že poznane besede o velikih krivdah Rima, ki da povsem zanemarja interese Trsta. Prav tisti člani, ki so odklanjali vsako obliko sodelovanja z ostalimi strankami so poželi največ je uspehe; velik del skupščine jim je navdušeno ploskal, medtem ko so se morali zagovorniki sodelovanja še kar potruditi, da so lahko nemoteno zaključili svoje posege. Taka usoda je doletela tudi poslanko Gruber Bencuvo, ki je z vsemi svojimi močmi skušala pre pričati skupščino, da ie sodelovanje z ostalimi strankami nujno potrebno. «Če bo prevladal NE, bomo pokazali vso našo nedemokratičnost* je dejala v svojem zaključnem apelu, potem ko je bilo že povsem razvidno, da so zagovor niki sodelovanja v očitni manjšini. Tako stanje je malo pred glasovanjem skušal spremeniti Gambassini, ki je predložil resolucijo, v smislu katere bi morala skupščina poveriti mandat delegaciji LpT, naj naredi še zadnji poskus z ostalimi strankami za dosego sporazuma: na zadn.jem posvetovanju pa bi se morala delegacija LpT v smislu Gambassinijeve resolucije držati treh točk, od katerih ne bi mogla v nobenem primeru odstopiti: I.pT bi morala ohraniti tako župana kot predsednika pokrajine. ostalim strankam pa bi ponudili 4 odborni-štva na pokrajini in 7 na občini, tako da bi v obeh odborih ohranila absolutno večino. Poleg tega pa bi morale ostale stranke v celoti sprejeti njen program z že posameznimi tremi programskimi točkami. Gambassini je praktično predlagal. da bi skupščina ponovno odložila vsako odločitev o možnosti sodelovanja z drugimi strankami: njegovi nameri se je odločno zoperstavil Cusmich, predstavnik mla dinskega gibanja liste in občinski .....................................................,iiHiiiiiiiiimnii»iiiiiiiiiiiiiiiimiiin«tiiiiiii«iiiiun n,„im„i«liiiliiiiiliimmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiii»iimiiin«iiii«iiiiiiiiinnri,..iiiiiniiiiiiiiiiniiiiiimiiii«ii središči v Repnu in Zgo-ki smo jih te dni obiskali, je Varedila tržaška pokrajinska upra-konV sodelovanju z zdravstvenim st Očijem ter s tukajšnjimi zdrav-Oben,rr,i *n socialnimi operaterji, ot^ntra obiskuje skupno nad sto n, *>. ki se vsako jutro že razigra-Zffh -.lpe*jej° na šolsko dvorišče v Se n,ku ali v vrtec na Colu, tu pa ki ^Pddtano porazdelijo v skupine, vaii° posvečajo igri. žoganju, bar-dri3' risanju ali oblikovanju ter gim raznovrstnim dejavnostim. hairf?. so z risbami, maskami in • J aziičnejšimi figurami iz papir-beie *ePenke ali blaga že pokrili njt„ stene razredov, prazne steklene ' škatle in posode, pa tudi stor-de'žr. 6 ,'n niee so spremenili v ču-junk'1-*8. Priljubljene živali ali v n , iz. zgodb in pravljic. Čeprav doiJ!-?et nih središčih nikomur ni šili so se otroci kmalu navdu-anim«. natl Programom, ki so ga trllede2o^elali' da b‘..^pestrili '-usko bivanje v središčih. zg0a.. da je Romembno dejstvo, da ! italijanski produkciji študij o tla a manJkajo analogna sintetič-a dela o istrskem fašizmu*, češ tj spadajo našteti članki v okvir n , h osnovnih smernic, ki so ve-l)aa23 ‘K-sodo* 'n se izraža že-vja’ da bi do samostojnih raziskav Omskih arhivih prišlo tudi s le am »hrvaških in slovenskih ko-sta°V* t»toda omenjamo zgled, ki sk» ®a dala nam samim ljubljan-tya,. zgodovinarja Milica Kacin -6n< z 'n 'j'one Ferenc*). Nato pa v tam prof. T. Sala našteje jak, ra »vozlišča*, ki da jih ter-in k razisl 1—'v^amaz Iliči DCUE TRST — ULICA MAZZINI 44 — TEL. 744801 TRST — UL. MAZZINI 38 — TELEFON 61633 MARJAN TOMŠIČ: lin OŠTRIGETA Macnro je to presenetilo in začel se je opravičevati in se izmotavati. Potepuh pa ga je hitro prekinil, rekel je: • Nikdar ne govoriči. Vem, kdo je kriv. Pomagal sl tri, ko mi je slabo šlo, zato se ti je maščevala ona, ki me ne mara. Toda povrnil ti bom, kar sem ti dolžan in še cusa več.» Macura se je kislo nasmehnil in si je mislil, zakaj go vori ta človek neumnosti, ko pa vendar vsak dobro ve. da nima nič in da je največji berač v vsej Istri. Kljub temu pa ni nič rekel in je stopal dalje ob potepuhovi desnici. Tako sta prišla do križišča in tam se jima je približala korjera polna nekakšnih turistov. Bil je to prav nobel avtobus, i velikanskimi zelenkastimi stekli, v dve nadstropji, srebrno siv in nebeško moder. Ze je peljal mimo njiju, ko se je Marinič nenadoma uu-do razjezil, dvignil je palico in je z njo zamahnil proti srebrni škatli. «Buuum!» je naredilo in korjera se je močno nagniia, zavijugala ie po cesti, komaj se je izognila jarku in potem je obstala. Nekaj časa je bilo tiho, nato so se hrupoma odprla sprednja vrata in ven je skočil majhen, debelušen, močno plešast človek. Stekel je okoli vozila, ko pa je zagledal raztrgano gumo, se je prijel za glavo, zaklel v neznanem jeziku ter začel kričati potnikom. Macura in potepuh nista razumela, kaj kriči, videla pa sta, kako se valijo iz avtobusa ljudje in po tem sta sklepaia, da jim je ta človek ukazal izstopiti. Ko pa so bili zunaj, so se začele dogajati stvari, /.a radi katerih Macura še danes ne more prav mirno spati. Vsi potniki so se nenadoma presenečeno ozrli proti njima, na obrazih so zažareli smehljaji, ki so pričali o neverjetni vljudnosti, dobrotljivosti in ponižnosti. Vsi srečni, presrečni so se jima približali in že spotoma so odpirali svoje denarnice, vlačili iz njih denar in ga že prav od daleč ponujali Macuri. Ta pa se je najptei okamenil, ko pa ga je Marinič dregnil pod rebra, se je hipoma spametoval, zagrabil je klobuk' in ga nastavil. Turisti so tlačili vanj lire, dolarje, marke, šilinge in dinarje. Bili so srečni, presrečni, da lahko obdarujejo ubogega kmeta in nekateri so bili celo tako goreči in ustrežljivi, da so hoteli darovati tudi ure, zapestnice, uhane, prstane in verižice. Komaj jih je Marinič prepričal, da take robe ne potrebujeta in da naj to kar obdrže. Ko so prišleki darovali, kar so imeli, se pravi ves denar do zadnjega ficka, so se še vedno dobrotljivo smeh ljali, klanjali so se jima, zadenjski so se umikali proti iv-tobusu, in kazali so na vse načine, v kolikšno čast in zadovoljstvo jim je bilo srečanje z njima. Medtem je tudi šofer že zamenjal gumo (čuda hitro in nenavadno gladko). Tudi se ni nič začudil, ko je ugotovil, da guma sploh ni počila in da se mu je prej samo zdelo. Torej sploh ni zamenjal gume, ampak se je samo delal, kot Nedelja, 19. julija 1981 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja 12.15 Zelena črta 13.00 Jazz koncert 13.30 DNEVNIK 17.00 Dogodivščine: Čar tveganja, čar novega 17.50 Braccio di ferro — risanke 18.00 Poletje, zima, 4. del TV nadalj. 19.00 Policija v cilindru. Tekmeci Sherlocka Holmesa, TV film Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.40 Dogodivščine Caleba Wil-liamsa — 3. del TV nadalj. 21.45 Hit Parade 22.15 Športna nedelja 22.50 Pregled programov za prihodnji teden Ob koncu DNEVNIK in Vremenske razmere Drugi Kanat 11.00 V poklon Mauru Giulianiju 11.45 Pregled programov za prihodnji teden 12.00 Svet, ki izginja, dok. oddaja 13.00 DNEVNIK 2 — Ob 13. uri 13.15 Mork in Mindy — TV film Mork se zaljubi 16.45 Dnevnik 2 — Neposredni športni prenosi Recco: Vaterpolo Misano: Avtomobilske dirke Prato: Kolesarske dirke Predazzo: Jahalni šport lff.55 Planet opic — TV film Leteči človek Napoved vremena 19.50 DNEVNIK 2 20.00 Dnevnik 2 — Nedelja sprint Dogodki in osebnosti športnega dneva 20.40 «Tutto compreso* — zadnji del 21.50 Cuore e batticuore, TV film Jonathan Hart Jr. 22.40 V objektivu: Gabriele Vasilico in Paolo Monti: v teritoriju Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti Tretu Kanat 14.30 Dnevnik 3 — Neposredni športni prenosi La Spezia: Tenis Rieti: Kotalkanje 17.30 Peppino Girella, TV priredba — 2. del 18.45 Pregled programov za prihodnji teden 19.00 DNEVNIK 3 19.20 Vrni se domov, jazz 20.40 Dogodivščina: Svet živali — dok. oddaja 21.30 in 21.55 Dnevnik 3 in Dnevnik 3 — Športne vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.10 Poročila 10.15 Sezamova ulica, otroška serija 11.15 šoferja, TV nadalj. 12.10 TV kažipot 12.30 Narodna glasba 13.00 Kmetijska oddaja 14.00 Poročila 16.15 Beograd: Jug. prvenstvo v veslanju 17.00 Beograd: Plavanje Finale za jug. pokal 18.20 Športna poročila 18.40 Zgodovina nastaja ponoči, ameriški film 20.45 Risanka 20.22 TV in radio nocoj 20.24 Zrno do zrna 20.30 TV DNEVNIK 20.55 Vreme 21.00 D. Lebovič - M. Smole: Partizanska eskadrila, TV nadalj. 21.45 Turizem — Španska izkušnja, dok. serija 22.15 Jazz na ekranu 22.35 V znamenju 22.50 Športni pregled Koper 17.30 Ponovitev filma 19.00 Aktualna tema 19.30 Otroški kotiček 20.00 Risanke 20.15 Kanal 27 — programi tedna 20.30 Ognjene pošasti — film 21.55 TV film iz serije Velika dolina 22.45 Glasbeni nokturno Zagreti 15.25 Afriški slon, ameriški film 16.55 Nedeljsko popoldne 18.25 Gnezdo v vetru, sovjetski film 19.55 Animirani film 20.30 TV DNEVNIK 21.40 Mali koncert ŠVICA 17.40 TV film 19.15 Glasbena oddaja 20.35 Arsenio Lupin igra in izgubi — 5. del 21.30 Športna nedelja TRST A 8.00, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne .cerkve v Rojanu; Praznična matineja; 9.45 Poslušali boste (ponovitev); Sporedi narodnozabavne glasbe; 11.00 Mladinski oder: ^Poslednji Mohi-kanee» — 3. del; 11.30 Nabožna glasba: 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji: Klasično, a ne preresno; 13.20 Poštni predal: Glasba po željah: Nedeljski radijski zbornik; 14.10 Glasbeni sporedi in prenosi z naših kulturnih prireditev: Izbori iz tedenskih oddaj in iz arhiva. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 11.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.50 Podrobnosti; 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je. .10.30 Glasbeni odmor; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Popevke nedelje; 11.32 Kim, svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 13.40 Pike na I; 15.15 Stisk roke; 15.30 Naša diskoteka; 16 00 Free show; 16.30 Koncert na trgu; 17.00 Popevke tedna: 17.30 Crash; 18.00 Orkester Rolanda Shawa; 18.15 Vrtiljak jugoslovanskih motivov; 18.45 Končertino za godala. KOPER (Slovenski program) 8.30, 9.30, 14.30 Poročila; 8.00 Veselo v nedeljo dopoldne: 8.05 Jutranji koledar; 8.37 Kinospo-red;; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.03 Nedeljski spored zabavne in narodnozabavne glasbe; 9.32 Iz našega življenja; 14.00 Najava sporeda; 14.05 Sosednji kraji in ljudje; 14.40 Glasbeni notes; 15.00 Glasba po željah; 16.00 Radio Koper na obisku; 16.15 Poje Alenka Pinterič; 16.30 Programi tedna; 16.40 Zabavna glasba; 17.00 Pesem primorske; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Poje Miro Ungar; 18.00 Za vsakogar nekaj. RADIO 1 8.00, 10.12, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasba in besede za praznični dan; 10.15 Le galline pensie-rose; 11.00 S tabo na plaži 11.45 To pa je special; 12.15 II salctto di Elsa Maxwell; 13.15 Med ljudmi; 14.00 Srečanje z Georgom Harrisonom in Ello Fitzgerald; 11.30 Glasba in ljubezen; 15.10 Tisti, ki ostanejo; 15.35 Vuo-to spinto; 15.43 Gospe in gospodje zabava je končala; 16.35 Bulli, pupe e juke-box: 18 30 Tototarga; 19.20 Glasbena oddaja; 19.50 Tragedija v dveh dejanjih; 22.40 Orkestri v večeru. LJUBLJANA 7.00, 9.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 15.00. 16.00, 18.00, 20.00 Po ročila; 9.07 Radijska igra za o troke; Skladbe za mladino; 10.05 Še pomnite, tovariši. . .; 11.05 Ne deljska matineja: 12.00 Naši po slušalci čestitajo in pozdravlja,jo; 14.20 Za kmetijske proizvajalce; 14.50 Pihalne godbe; 15.05 Humo reska tega tedna; 15.25 S popev kami po Jugoslaviji; 16.10 Pri nas doma; 16.30 Nedeljska repor taža; 16.55 Listi iz notesa; 17.20 Gremo v kino: 18.05 Popularne operne melodije; 18.50 Zabavna radijska igra; 19.31 N. zgornji polici; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Glasbene razglednice; 21.00 V nedeljo zvečer; 23.20 Glasbena tribuha mladih; 24.05 Lirični u-trinki; 24.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov. da je to delo zares opravljal. Turisti so se strpali nazaj, motor je zabučal, zadimilo se je in srebrno modra škatla se je premaknila. Turisti so stali ob oknih in so vsi srečni, presrečni mahali kmetu in potepuhu. Komaj pa se je avtobus spustil po klancu navzdol, se je Macura vrgel na tla in se je začel tako silno krohotati, da ga je Marinič moral miriti, sicer bi mu trebuh počil od prehudih krčev. Odnesla sta potem zvrhano poln klobuk dol pod cesto v varno senco borovcev, in sta preštela miloščino. Bilo je to liko denarja, da se je Macuri začelo vrteti in mu je posta jalo slabo. Nekaj zaradi obilice vseh mogočih valut in nekaj zaradi bojazni in pomislekov, ki jih je pri priči pove dal popotniku in potepuhu. Rekel je, poln strahu: • Ampak oni bodo ugotovili, da nimajo več denarja in spomnili se bodo, da so ga dali nama. Povedali bodo polica jem in potem...» Marinič se mu je smehljal. Spokojno ga je gledal, potrepljal ga je in mu razložil: «Nobeden od njih se ne bo nikoli spomnil, da so se ustavili tu zgoraj in da so nama dali vse. Zanje midva sploh ne obstajava, nikoli naju niso videli, nikoli se niso tu ustavili, nikjer na vsej poti jim ni počila guma! Ra zumeš?» Macura ga je gledal čudno, nekako pijano. Pa je vse eno pokimal, verjel mu je, saj je že slišal, da je Marinič štrigon in da zna marsikaj. «Zdaj pa si boš lahko kupil krave in junce, kolikor jih boš hotel. Je tako?» Macura je kimal in je tlačil denar v vse žepe in še m i jih je zmanjkalo. Ponedeljek, 20. julija 1981 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Koncert za jutrišnji dan 13 30 DNEVNIK 13.45 Posebna oddaja iz parlamenta 17.00 Sveže, sveže - poletni program o glasbi, predstavah in aktualnostih 17.05 Izgubljeni otoki - 9. epizoda 18.00 «La frcntiera del drago* -15. del Lilli Put Put - risanka 19.00 Dick Barton - Posebni agent - 6. del TV nadalj. 19.20 Mazinga «Z» - risani film 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.40 Štirje iz Texasa - film Režija Robert Aldrich; igrajo: Frank Sinatra,Dean Martin, Anita Ekberg, Uršula Andress in drugi 22.35 Posebna oddaja iz Chiancia-na ob podelitvi IX. nagrade Radiotelevizijske kritike- Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenske razmere Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.15 Posebna oddaja Mixerja 17.00 Dnevi upanja: 1924: Čudež, film Program za mladino 17.40 Mlada luna, risanka 17.50 Kraji, kjer so živeli: Maria Antonietta v Versaillesu 18.30 Iz parlamenta DNEVNIK 2 - Šport 18.50 S.W A.T. - Posebni protikri-minalni oddelek Centrale Olimpice - TV film Vremenske napovedi 19.45 DNEVNIK 2 - Poročila 20.40 Sezona oper in baletov: Pepelka, balet v treh dejanjih 22.30 Strah ob nepredvidenem 23.00 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti 23.15 Protestantizem Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.20 Koncert Enza Jannaccija 20.20 Otroške nezgode, šolska oddaja 20.50 Italija v neposrednem prenosu 21.45 DNEVNIK 3 22 10 Potovanje v noč 22.40 Cabirijevi dnevi JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.50 Poročila 18.55 Vrtec na obisku: Gradič 19.05 Mozaik kratkega filma: Sprint in Skok ob palici, dva angleška filma 19.35 Obzornik 19.45 Mladinska oddaja 20.24 TV in radio nocoj 20.26 Zrno do zrna 20.30 Dnevnik in Vreme 21.00 J. Radunovič: Molk profesorja Martiča, drama 21 55 Kulturne diagonale 22.35 V znamenju 22.50 Glasbena oddaja Koper 17.20 Ponovitev filma 19.00 Narodna glasba 19.30 Aktualna tema 20.00 Risanke 20.15 Stičišče - Dve minuti 20.35 Viva la muerte, film 22.00 Dnevnik danes 22.10 Tempo charlestona - Chicago 1929, film Zagreb 19.05 TV koledar 19.15 Zlatarjevo zlato, lutke 19 30 Pripovedi o vstaji 19.45 Mladinska oddaja 21.00 T. Partljič: Ko poje čuk, drama 22.15 Glasbeni trenutek 22.20 Kultura v objektivu 23.20 En avtor - en film TRST A 7.00. 8 00, 10.00, 13.00, 14,00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 8.10 Radijski mozaik: Danes bomo govorili o. . . - Glasbene spremljave - Iz arhiva: «Up naj vam bo zvest prijatelj, maestro!*; 10.10 Koncert s posnetki na trakovih in ploščah; 11.30 Poldnevniški razgledi: Zdravilna zelišča. Kulturne aktualnosti dom’ in v svetu - Intervju; 13.20 Poštni predal: Letošnja revija «Primorska poje*; Popoldanski program: 14.10 Edith Piaf v živo; 14.30 Otroški kotiček: 14 50 Danes smo izbrali; 15.30 Roman v nadaljevanjih: V. J. Križanovska: «Nemeza» - 3. del; 16.00 Z besedo in glasbo po Bavarski v. Razširjeni obzornik: 17.10 Za ljubitelje operne glasbe: 18.C0 Odnos današnjega sveta do naravnega okolja; 18.15 Priljubljeni motivi; 19'00 Poročila in jutrišnji spored. KOPF.P (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13 30. 14.30, 15.30. 16.30, 17.30. 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro: 8.15 Horoskop: 9.00 Štirje koraki: 9.32 Lucianovi dopisniki: 10.09 Z nami je . . .: 10.15 Saksofonist Gil Ventura; 10.32 Glasbeni odmor; 10.45 Mozaik: 11.00 Do-re-mi; 11 10 Mali radijski oder; 11.32 Kim; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.33 Modri val; 15.33 Veselo skupaj; 10.00 Plošče- 16.45 Folk skupina Edig Galletti- 17.00 Oddaja o športu; 17.10 Dalmacija in niene pesmi; 17.32 Crash; 17.55 Pismo iz...; 18.u0 Jugoslovanska pop scena; 18.30 Klavirske skladbe; 19.00 Plošče; 19.45 Nasvidenje jutri. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.30, 15.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.05 Jutranji koledar; 7.37 Kinospored; 8.10 Najava sporeda; 14.00 Pre gled dogodkov; 14.05 Glasbeni u-trinki iz zamejstva; 14.40 Izbrali smo za vas; 15.03 V podaljšku; 15.3.’ Glasbeni notes; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah- 17.00 Pogovor o jeziku; 17.10 Vaš telefon, naš mikrofon in zabavna melodija na vaš telefonski klic; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba. LJUBLJANA 7 00. 7.30, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00: 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Prometne informacije; 7.35 Vremensko poročilo za pomorščake: 8.30 Iz naših sporedov; 8.45 Dobro jutro, otroci!; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.25 Počitniško popotovanje; 9.40 Pesmice na pote pu; 10.05 Z radiom na poti; 10.40 Turistični napotki: 1105 Rezervi rano za . . .; 11.30 Poletno bra nje; 12.35 Znano in priljubljeno; 13.10 Veliki revijski orkestri; 13 30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe; 14.00 Iz naših krajev, }7 naših sporedov; 14.30 Priporočajo vam . . ; 14.05 V gosteh pri zbo rih; 15.25 Glasba po željah: 16 00 Dogodki in odmevi: 16.30 Zabav na glasba; 16.50 Radio danes, na dio .jutri!; 17.00 Vrtiljak; 19 00 Na ljudsko temo: 19.25 Zvo*ni si gnali; 20.35 Lahko noč, otroci! TEDENSKI SPORED JUGOSLOVANSKE TELEVIZIJE TOREK, 21. julija LJUBLJANA 18.50 Poročila; 18.55 Beli delfin; 19.10 Čez tri gore; 19.35 Obzornik; 19.45 Mostovi - Hidak; 20.00 Knjiga; 20.15 Risanka; 20.24 TV in radio nocoj; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV Dnevnik; 20.55 Vreme; 21.00 a srednja proslava 40-letnice vstaje slovenskega naroda z odkritjem spomenika Edvardu Kardelju; 21 50 Odgovor v vetru; 22.50 Stendahl: Rdeče in črno, TV nadalj.; 23.55 Poročila. KOPER 17.30 Ponovitev filma; 19.00 Odprta meja; 19.30 Otroški kotiček; 20.00 Risanke; 20.15 TV D - Stičišče in Dve minuti; 20 30 Tudi ti poskusi, Lionel, film; 22 00 TV D — Danes; 22.10 Ustvarjanje Titove Jugoslavije, dok. oddaja; 23.10 Baletni večer. SREDA. 22. julija LJUBLJANA 15.55 Poročila; 16.00 Rdeča zora; 16.30 Vesna iz Zagorja, glasbena oddaja; 17.00 Tri četrtine sonca, slovenski film; 18.35 Izjemni zbornik revolucionarnih izročil; 19.10 Miniature: Alojz Srebotnjak — Pesem s Krasa; i8.30 «Sloven ska zemlja, mili dom, nate vedno mislil bom...*; 20.10 Zlata ptica; 20.15 Risanka; 20.24 TV in radio nocoj; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Mile Klopčič: Mati, drama; 22.15 Pesem soncu in človeku — poje Partizanski pevski zbor iz Ljubljane; 23 00 Miniature — Božidar Jakac: Partizanski o-brazi; 23.10 Poročila. KOPER 17.30 Ponovitev filma; 19.00 Sta re vojaške pesmi — Ljubljanski oktet: 19.30 Aktualna tema; 20 00 Risanke; 20.15 TV D -i Stičišče in Dve minuti: 20 30 Ne obračaj se, sinko, film; 22DO TV D — Danes; 2210 Narodni parki Jugoslavije, dok oddaja: 22.35 Osma ofenziva — TV nadalj. ČETRTEK, 23. iullja LJUBLJANA 19.10 Poročila: 19 15 čas za prav ljiro: 19 40 Obzornik; 19 50 Milan se vozi. dok. oddaja: 20.15 Risan ka; 20 24 TV in radio nocoj; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik: 20.55 Vreme: 21.00 Danes na Kosovu, aktualna oddaja; 2150 Gaz mend Zaimi: Pomladni ples — ba let; 22 35 V znamenju; 22 50 Nasi lje v družini: Aycliffe, dok. oddaja KOPER 17.30 Ponovitev filma: 19.00 0°. prta meja; 19.30 Slov. pop: «Lačnl Franc in Preporod*: 20.00 Risan ke; 20.15 TV D - Stičišče in Dve minuti: 20 30 Smrt na griču " film; 22 05 TV D - Danes; 22.D Kdo pozna umetnost? PETEK, 24. julija LJUBLJANA 18 30 Poročila; 18.35 Domači an sambli; 19.05 Obzornik; 19.15 Mar* in Engels — Postaje njunega živ Ijenja — dok. oddaja; 20.00 Nč prezrite: 20.15 Risanka; 20.24 T' in radio nocoj: 20 26 Zrno do zrna-20.30 TV dnevnik; 20.55 Vremej 21.00 Ustvarjanje Titove Ju gos la D je, dok. oddaja; 22 05 Cirkus; 22“l V znamenju; 22.45 Nočni k-no: Zad nji stanovalec, ameriški film. KOPER 17.30 Ponovitev filma: 19.00 Ak tualna tema; 19 30 Otroški kotiček- 20.00 Programi tedna; 20.15 TV V - Stičišče in Dve minuti; 20.30 A da - film; 22 15 TV D - Danes; 22.25 Velike zarote — TV nadalj -23 15 Baletni večer. SOBOTA, 25 iullja LJUBLJANA 17.00 Poročila; 17.05 Hodil je F*8 po klavirju, film; 18.10 Naš kra.l-18 25 Jugoslovansko prvenstvo ^ nogometu; 20.10 Zlata ptica: 20.1» Risanka; 20.24 TV in radio nocoj! 20 26 Zrno do zrna; 20 30 TV dnev nik; 20.55 Vreme: 21.00 Policist, a meriški film; 22 35 TV Kažipo‘: 23.00 Festival dalmatinskih klap " OmiŠ 81; 24.30 Poročila. KOPER 17.30 Ponovitev filma; 19.00 Odprta meja; 19.30 Rock koncert; 20.00 Risanke; 20.15 TV D — Stičišče in Dve minuti; 20.30 Odvetnic zločinec, film; 21.40 TV D — Da' nes; 21.50 Dekleta iz San Fredi*’ na, film PnmorskTdnPvnifr ŠPORT ŠPORT ŠPORT 19. julija 1981 AVTOMOBILIZEM NA DIRKI ZA VN VELIKE BRITANIJE Watson (mclaren) s preudarno vožnjo prepričljivo zmagal v Silverstonu fcutemann utrdil svoj položaj na skupni lestvici - Vrsta nezgod (odstopiti sta morala tudi Villeneuve in Pironi na ferrarijih) SILVERSTONE - Irec John atson je zmagal včeraj v Silver-nu na VN Velike Britanije, ki vetjala kot deveta preizkušnja fn svetovni avtomobilski pokal e ena- cllJu Je Watson s k.Jun mclarnom po navdušujoči j ai Prehitel Carlosa Reutmanna, .ac?uesa Lafrita, Eddiea Cheever U™ Hectorja Rebaqueja. nim' vseskozi izredno za- &n.Va in P°’na velikih presene-Ba }• Mnogi favoriti za zmago in rep • Priznani piloti, so bili nam-han;PriLs*ljeni odstopiti zaradi me-Drai'1 °*cvar ali Pa zaradi neki Vltle vožnje. Samo 8 od 24 vozil sko?S° ?,^r^ala' je tako pridrvelo dentl CIV' Neverjetna serija inci-fran°V ‘-e oškodovala oba pilota Pm ?a^kih renaultov Arnouxa in (Arn ’ ki sta dolgo časa vodila Drp,011,1 ce'° do nekaj krogov ie a končnim ciljem). Ista usoda (oha e 'a Villeneuva in Pironi ja neea /errari). Watsonovega ekip-sa in tovariša. Italijana De Cesari-pjj.r’ P® brazilskega pilota Nelsona rašei 8’ k* Je s svojim brabbanom ikiJ S proSe in se tudi težje poko °Vm.' Predčasno sta svojo dir-l>ivša ‘jnčila (poleg drugih) tudi in svetovna prvaka Alan Jones n>ri° Andretti. je m- nu velika zasluga, da kros no vozil vse do zaključnih Vorrv , Medtem ko je ostale fa-Siišr ca’a8° stala hitra in nepre til vo.?nja. je on mirno privo- oK • “j°l J'- v/ II UIUUU JM1VV v>la a cHj* Prav tako gre poh-(na - .Sentincu Reutemannu, ki je driJ !s,i način) še utrdil s svojim skuD mest°m sv°j položaj v kala ea* seštevku svetovnega po-pTg ’ kjer po devetih preizkušnjah kotn K i'vo v°d' z visokim nasko- ^rstni red je bil na cilju v Sil-j rerstonn sledeč: °hn Watson (VB), mclaren, v 2 °asu 1.26’54”80 ' Carl0. -ams po 40”65 'S Reutemann (Arg.), wil-, js p< ac(Wes Laffite t kL°gn (Fr.), ligier, t-, ‘ »rogu fddie Cheever (ZDA), tyrell, po 5 u krogu , evtor Rebaque (Meh.), bra-6. se1’ P° 1 krogu , Borgudd (Šve.), ATS, po I. i, krogu , erek Aly (Irs.), march, po 2 \ j °gih ' °an Pier Jarier (Fr.), osella, 3 krogih ja j^tvica svetovnega pokala pa t; devetih preizkušnjah sledeča: >CUtemann 43 t°čk, Piquet 26, \Val s 24, Villeneuve in Laffite 21, L„'^n 19. Prost 13, Patrese 10, De iJS.**® in Cheever 8, Pironi 7, taf 4e *• Arnoux in Rebaque 5, Su-Sapj,’. Andretti 3, Tambay, De Ce-5 ln Borgudd 1. ščeni Sokol, ki je pri Repnu prišel do obeh točk, zaostaja namreč za tri točke, in ne more več poseči po prvem mestu. Ostala dva spopada sta se končala z delitvijo točk. Polet, ki je bil tik pred osvojitvijo prve prvenstvene zmage, je moral po kar petih urah in pol enakovredne igre prepustiti točko Gradini, Zarja pa je po osvojitvi prvega srečanja, nato klonila Krasu kar s 13:0. IZIDI 13. KOLA Opčine - Gaja 2:0 (13:4 in 13:0); Kraški dom - Sokol 0:2 (9:13 in 9:13); Zarja - Kras 1:1 (13:8 in 0:13); Polet Gradina 1:1 (13:8 in 12:13). LESTVICA Opčine 23, Sokol 20, Gradina 14, Kras 13, Zarja 12, Gaja 10, Kraški dom 8 in Polet 4 točke. ZADNJE KOLO (22. JULIJA) Polet - Kraški dom; Sokol - Zarja; Gaja - Kras; Gradina - Opčine. B. S. Mitja Frandolič pokrajinski prvak Mladi balinarji doberdobskega društva Gradina so se izkazali kot najboljši v goriški pokrajini. V kategoriji dečkov so namreč dosegli z Mitjo Frandoličem ter Marcom Gerinom 1., oziroma 2. mesto. Tekmovanja se je udeležilo 32 tekmovalcev raznih balinarskih društev z Goriškega. Za doberdobsko društvo so poleg že omenjenih Fran-doliča in Germa nastopili še Boris Frandolič, Damjan Jarc, Alessan-dro De Lorenzo ter Adrijan Čadež, ki pa so zaradi neizkušenosti izpadli že v začetku tekmovanja. S tem ponovnim uspehom dober-dobskih balinarjev pa si Gradina lahko nadeja, da bo tudi v bodočem imela v svojih vrstah kakovostne igralce. M. Frandolič NOGOMET NA TISKOVNI KONFERENCI Predstavili novo Triestino Na splošno zelo zadovoljivo ocenili letošnji prestopni rok - Mlada ekipa Včeraj je vodstvo tržaškega tret-jeligaša sklicalo tiskovno konferenco, da bi predstavilo nove nakupe ter orisalo program za naslednjo sezono. Uvodoma je predsednik Del Sa-bato poudaril, da je Triestina letos bila zelo aktivna pri kupoprodaji igralcev, to pa predvsem po zaslugi novega tehničnega vodje Pie-dimonteja, ki je zelo spretno »manevriral* na nogometnem «tržišču*. Del Sabato je nato podal besedo Piedimonteju, ki je izjavil, da je društvo doseglo tri cilje, ki si jih je zadalo: 1. Ekipa ni nič slabša kot lansko leto, obenem pa je srednja starost padla od približno 28 na približno 23 let. 2. Društvo je končalo kupoprodajni rok z rahlim zaslužkom, kar se v zadnjih letih še ni zgodilo. 3. Novi nakupi so v glavnem zelo mladi in talentirani igralci — deset novih nogometašev je bilo rojenih od 1959 do 1962 — kar daje določena jamstva tudi za prihodnost; obenem pa bo močno okrepljena tudi mladinska vrsta. Piedimonte je sicer obžaloval, da je Triestina morala prodati domačina Franco ekipi Prata, ki nasto- KOŠARKA SINOČI V GORICI il^/ANjE A HtOGl NEAPELJ - CAPRI ^nes maratonci Za svetovno prvenstvo f^APEL.I j— Danes bo na spotil^ /A- mednarodno tekmovanje v NeaŠTnskem plavanju na progi PrijaJii ' Capri, za katero se je Ob (j 0 rekordno število plavalcev, do jž UtT bo namreč skočilo v vo-v41c” mHj dolge proge 38 tekmo-PetjK 'z 16 držav in to z vseh vediio Cekn Razdeljeni bodo, kot terjL' ,na dve kategoriji: na ama-V , ln profesionalno, lo materski kategoriji bo plava-fe, *°Skih in dve ženski, v pro-^ski * pa II moških in dve Umovanje velja tudi za sve-H8v.,».Prvenstvo v maratonskem Gl ^ ?ontfhVn* favorit je tudi letos Ar-6i Jec Claudio Plit, ki je bil tu-'n0vJ!gova,ec zadnjih dveh tekli »J na tej progi. Njegovi glav-cr,,tniki bodo plavalci iz E-IVlgL Saudske Arabije in Sirije, dvoju. zeaskami pa bo v ospredju sebi med Egipčanko Mono Hus-j“ Američanko Tino Bishof, ki ^^ala lani 'LtLAhiJE 2amejsko prvenstvo Dpfinc osvojile ^°nčno prvo mesto JWe8k*adnje kolo 1. zamejskega ba-b*tbh *ga Prvenstva ni prineslo no-2 ""vosti na lestvici. Opčin 0 zmago nad Gajo pa so 5'°v z«06 matematično zagotovile na-arnejskega prvaka. Drugouvr- ?BVESTILA f>ori,,, ,lsk» planinsko društvo v 25. |n Va|>l člane in prijatelje 1 V/n,, iallJa »a izlet v Trento * I P"om na Jalovec. Izlet bo l>‘mi sredstvi. •zlet vi avgu,tl1 prireja društvo Antei Dolomite z vzponom nu bijn Podrobnejša pojasnila do- «ruštvueresi'nt' Prl predsedniku Jc, * * * idlijg * obvešča, da bo jutri, 20. b.0, 20. uri na sedežu ZSŠDI ■ ^bo Tjlorialnega odbora za Tr-evni red; 1. umestitev te-Progfa!1^8 odbora; 2. predlogi in komisij. Obvezna pri- TESNA ZMAGA «AZZURR0V» Kadeti Italije so v prijateljskem srečanju premagali Jugoslovane V vrstah gostov najboljši strelec Petrovič - Danes še v Kranju Italija — Jugoslavija 102:98 (52:41) ITALIJA: Sbaragli 4 (2;5), Marino 6 (6:9), Tosetti, Coppari 7 (1:5), Bressan 12 (2:4), Iacopini 18 (10:12), Ragazzi 11 (3:5), Martin 2, Boni 14 (2:3), Vicmelli. Sala 7 (3:5), Bosa 13 (5:8). JUGOSLAVIJA: Miošič, Petrovič 32 (18:20), Aleksič 13 (3:5), Vran-kovič, Lukenda 4, Sretenovič 5 (3:4), Perasovič 6 (0:3), D. Petrovič 7 (3:3), Radunovič 10 (4:4), Mičuno-vič 5 (1:2), Pasič 14 (4:6), Milivoj-ša 3 (3:7). V sinočnji prijateljski košarkarski tekmi v Gorici je italijanska reprezentanca s težavo, vendar zasluženo premagala Jugoslavijo. Tekma je bila na splošno 'dokaj zanimiva, v zadnjih minutah pa še razburljiva, saj so jugoslovanski košarkarji iz minute v minuto manjšali zaostanek in «azzurri» so le s težavo obdržali prednost štirih točk in tako tudi zmagali. Gre omeniti namreč, da so varovanci trenerja Puglisija v drugem polčasu vodili tudi za 17 točk in vse je kazalo, da bodo «plavi» doživeli visok poraz. Le-ti pa so proti koncu srečanja z agresivno obrambo spravili v težave nasprotnike in le malo je manjkalo, da se cazzurrorm ni izmuznila zmaga iz rok. Obe reprezentanci sta srčno, požrtvovalno igrali. Pri obeh pa se vidi, da sta komaj začeli s pripravami in zato je vsaka trenutn a ocena nemogoča. Pri «azzurrih» je bil, po našem mnenju, daleč najboljši Bosa, povsem zadovoljivo pa je opravil svojo nalogo tudi Goričan Bressan. V jugoslovanskih vrstah je bil še zlasti uspešen šibeniški košarkar Petrovič .ki je bil z 32 točkami tudi najboljši strelec srečanja. Trener «azzurrov» Puglisi nam je po tekmi dal naslednjo izjavo: «To je bi- lo praktično prvo zahtevno srečanje za našo reprezentanco pred nastopom v Grčiji. Fantje so se zbrali le pred tremi dnevi in zato sem z današnjo zmago seveda zelo zadovoljen. Od Jugoslovanov me je še zlasti presenetil Petrovič, sicer pa je vse moštvo pokazalo predvsem odlično telesno pripravo.* Rusmir Halilovič, trener Jugoslavije: «V prvem delu in v začetku drugega polčasa smo slabo igrali. Proti koncu srečanja pa smo le za dovoljili. Italijani so me presenetili zaradi dobre obrambe.* Halilovičev pomožni in nam dobro poznani trener Peter Brumen pa je bil naslednjega mnenja: «Gle-de na ta del priprav naše reprezentance je rezultat zelo dober. Doslej smo v glavnern posvetili paž-njo telesni pripravi. Vseeno pa ne morem mimo ugotovitve, da so bili naši pri zapiranju prostora pod košem in v obrambi slabi in da si takih napak reprezentanti in obenem člani znanih jugoslovanskih klubov ne morejo privoščiti.* B. Lakovič PEKING — Na mednarodnem mladinskem nogometnem turnirju v Pekingu je zmagala Romunija, ki je v finalu premagala (po streljanju 11-metrovk) Italijo s 5:4. V regularnem času se je tekma zaključila pri 1:1. Nadaljuje se rekreacijsko igranje košarke v Gorici Tudi v tem puletnem času se na odprtem igrišču Slovenskega dijaškega doma «Simon Gregorčič* nadaljujejo treningi rekreacijskega igranja košarke. Treningi so trikrat tedensko in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih od 20.30 dalje. V primeru slabega vremena pa trening odpade. Pred kratkim se je v Turinu končalo državno prvenstvo v atletiki, na katerem sta nastopili tudi Borovi predstavnici Irena Tavčar in Lo-redana Kralj. Obe sta se zelo dobro odrezali, saj je bila v metu krogle Tavčerjeva 5., Kraljeva pa 6. Izkoristili smo to priložnost in obiskali Loredano Kralj ter ji postavili nekaj vprašanj v zvezi z njenim nastopom v Turinu in z njeno športno dejavnostjo sploh. Kraljeva se je rodila pred 25 leti, s športom pa se ukvarja od 12. leta starosti. Najprej je nekaj let igrala odbojko, nato pa se je odločila za atletiko. Zaradi svoje telesne strukture in zaradi stalnih napredkov v rezultatih pa že vrsto let goji met diska in met krogle. Vpr.: «Najprej bi radi kaj zvedeli ^ NOVA TRGOVINA, .,//// K t NUDI sail Tol. 208-339 V veliki izbiri: raznovrstne školjke iz vseh morij — tropski akvariji — nagačene živaH — mineraU— , izdelki umetniške obrti — artikli za na plažo BIFE BAR e ENTE NAZIONALE PER L’ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO Roma — Via G. B. Martini 3 OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC Po Izžrebanju, ki je bilo 13. julija 1981, v smislu zakonskih predpisov in pravilnika bodo začenši s 1. oktobrom 1981, vnovčljive pri običajnih poverjenih bančnih zavodih vse obveznice, ki sestavljajo naslednje serije: Naslov posojila Serija štev. 10% 1975 1982 II. emisija (VVeberl: 7 - 8 - 10 - 17 • 18 - 34 - 38 39 - 41 - 42 - 45 - 55 - 50 57 59 • 01 • 03 - 64 - 65 - 69 - 72 74 - 79 - 80 - 81 - 88 - 91 - 98 99 - 100 - 102 - 104 - 105 - 109 - 112 119 - 123 - 125 - 127 - 129 - 132 133 137 - 150 153 * 154 • 157 - 158 159 100 - 165 169 - 171 - 174 - 175 182 184 185 195 - 197 - 201 203 - 204 205 208 - 212 214 - 210 217 220 224 228 230 235 - 230 - 240 - 241 244 245 240 249 - 250 254 - 258 260 262 - 264 - 268 - 269 271 - 272 275 270 - 278 • 280 - 281 - 285 - 293 290 - 300 3 - 12 . 18 . 20 • 38 . 37 - 44 47 - 54 * 58 12 - 16 m 24 25 35 _ 37 - 38 47 55 • 58 * 1976 1983 ovrednoteno (Giorgih * 1977-1984 ovrednoteno I. emisija (Galileih Obveznice, ki bodo predložene v izplačilo, bodo morale biti opremljene s kuponi z zapadlostjo 1. aprila 1982 dalje. Vsota morebitnih manjkajočih kuponov se bo odštela od vsote dolžnega kapitala. * Izplačilo obveznic s poviškom, kot po pravilniku, bo javljeno v prvi polovici meseca septembra. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 NA PEČI prodajamo hišo (jedilnica, sprejemnica, tri spalnice, kopalnica in shramba) z vrtom 650 kv. metrov. Interesenti naj v večernih urah pokličejo po telefonu (0481) 882-247. AGRARIA MOČILNIK, Trst, UUca Udine 18, telefon 418878, nudi po zelo ugodnih cenah motorne žage partner, alpina, homeUte in oleo mac. 'V/ Ttuc DARWIL v KUPUJE TUDI RABLJENO ZLATO in plača do 14.000 Mr za gram karati - na|večfa resnost ■ odkup potic TRST Trg Sv. Antona 4 (2. nadstropje} KUPLMO rabljen harmonium. Telefonirati ob večernih urah na št. (0481) 84166. PRODAM avto simca 1301 v odUč-nem stanju iz leta 1973. Telefonirati po 13. uri na štev. (040) 228-723. PRODAM nesnice čiste pasme-Tom-šič Sovodnje, Ul. Brenner 7 (0481) 882064. MODE VALENTINA - Domjo vam nudi po znižanih cenah najrazUč-nejša oblačila. OSMICO je odprl Ivan Terčon v Mav-hinjah. Toči belo in črno domače vino. PRODAM renault tl 6 v dobrem stanju. Telefon 040/226129. OSMICO je odprl Alojz Kante -Praprot 18 .Toči belo in črno vino. PRODAM gUser trimarano fiart 3,80 m - motor crysler 20 KS — Cena 1.700.000 Ur. Telefonirati na štev. (040) 743-071. DAJEM privatne lekcije iz angleščine, itaUjanščine in latinščine. Telefon 040/774964. NOVI CENTER KUHINJE POHIŠTVO KUHINJE IZ SESTAVNIH ELEMENTOV IN PO MERI ULICA GIULIA 8 — TELEFON 569-425 — TRST ^iachi J^port SESLJAN (Trst) — IGRAČE — ŠPORTNA OBLAČILA — OPREMA ZA NA PLAŽO OR VISI Vse Igrače za igre na prostem (na vrtu — na plaži), bogata Izbira koles, triciklov, motociklov (ročnih in električnih) Itd. TRST — Ul. PONCHIELLI 3 Lastnik BULLO GIANPAOLO DA PRIHRANITE pohištvo paolo DOLINA Telefon: 820862 DOMJO 137 TRST LA NUVOLETTA OTROŠKA KONFEKCIJA VSE ZA DOJENČKE TRST — UL UDINE n*t .,c5> 15-LETNI fant išče zaposUtev v baru aU buffetu. Telefon 040/228164. PRODAM prikoUco z dvema kolesoma po ugodni ceni. Telefon 040/228164. JADRNICO flying junior odUčno o-hranjeno ugodno prodam. Telefon (040) 52-277 ob uri kosila. PRODAM motor za kros znamke SWM Rota* ee 250. Informacije na PD v Gorici. TROSOBNO stanovanje s kuhinjo, kopalnico, dvema balkonoma ter garažo prodamo na Kolonji. Razgled na morje. Telefon 040/417402 • po 20. uri. Ozbič. ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA foto ki no kontaktne leče Ulica Buonarroti 6 (prečna Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29 96 Biuaurr C. BARNOBI zavese - mantovane lesene obloge IZLOŽBA: UL. CRISPI 4 • TEL. 750983 DELAVNICA: UL. VERGERIO 9/1 TEL. 768633 Ekskluzivni zastopnik A jttkl&UAHLHT* ■CMrkllMlB ambri: ŠPORTNA KONFEKCIJA EKSKLUZIVNI MODELI ZA MOŠKE IN ŽENSKE TRST — UL SV. CATERINA, 5 — TEL 65651 OTROŠKA, ŽENSKA IN MOŠKA KONFEKCIJA TRST — ULICA ROMA, 17 — TEL. 64890 ROLICH NABREŽINA Kamnolom) 35/c — Tel. 20-03-7J KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE c>> Ročno okrašeno keramika, izredna Izbira na 4.000 kvadratnih metrih s parkirnim prostorom v Ul. Fianona 13 Blago na zalogi. Tlaki, keramične obloge. Toda tudi dodatni deli In pohištvo za kopalnice v najmodernejših predlogih. In cene? Zmerne. Zares prijateljske. UGUSSI PRINCIPE S.R.L OBUTVE, Korzo Italia 19 Telefon 68-586 POLETNA PRODAJA POPUSTI OD 10 DO 50% PRINCIPE S.R.L. OBUTVE, Largo Barriera vecchia 8 Telefon 790-179 Občinsko dovoljenje od 18.6.81 do 24.6.81 Oprema stanovanja je stvar okusa. Mi vam lahko svetujemo s svojimi izkušnjami ;n široko izbiro pohištva. Bi HI MUHI TDCT Ul- Balamontl 3 IKdl Ul. Dl Vittorio 12 telefon: 820766 telefon: 813301 Zastopnik sedežne garniture 8USNELLI