Štev. 56.
O Ljubljani, g četrtek, m 9. marca 1905.
Leto mm.
Velja po poŠt!:
za celo leto naprej K 26'— „ 13-„ 6 50 „ 2-20
za pol leta
P
za letrt leta za en mesec
V upravniStvu:
za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 10'— za četrt leta „ „ 5'— za cn mesec „ ,, 170
Za poSllj. na dom 20 H na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
SLOVENEC
Inseratl:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 H
za dvakrat za trikrat
...
11
• • ■ ■
za vež ko trikrat V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust
Izhaja
Vsak dan, izvzemSI nedelj« In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo i« » Kopitarjevih ulicah Ki 2 (vhod la
- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vratajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. (IrcdnlSkcga telefona Stev. 74.
-/.v i-
Političen list za slovenski narod
Upravništvo l'e v Kopitarjevih ulicah S
—- Vsprejema naročnino, in
reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188.
Stev. 2. — serate In
Rusbo-poUsko vprašanje.
Že ob časnikarskem shodu v Ljubljani smo povdarjali, da je rešitev rusko - poljskega vprašanja največje važnosti za Slo-vanstvo; zakaj Ruse že po geografičoi legi delijo Poljaki od zapadnih Slovanov, i že zate nam je težko presoditi položaj ruskega naroda, ako se ne oziramo na Poljake. — Stoletna zgodovina je v teh dveh sosednih si narodih vkoreninila medsebojne antipatije; a kolikor bolj se je oglašal glas narodove duše, tolik« jasnejše je postajalo obema narodoma, da je razvoj in pravi napredek obeh sorodnih i sosednih si narodov možen le v medsebojnem prijateljstvu. Zato smo prepričani, da je kljub velikim oviram, katere je nagromadila zgodovina, možna ugodna rešitev rusko - poljskega vprašanja, da je med obema narodoma mažen vsaj »modus vivendi" dostojen kulturnih narodov, ako ni možno iskreno vzajemna prijateljstvo.
Za rešitev rusko poljskega vprašanja je torej ne samo najvažnejše, ampak tudi ,con-ditio sine quanon", da dobijo v Rusiji vpliv na vlado pravi zastopniki naroda, da ruska birokracija ne bode več svojevoljno vladala in zatirala ruskega in poljskega naroda, ampak stala pod pravično i ostro kontrolo naroda oziroma narodovih zastopnikov. V Rusiji je zdaj postalo popolnoma jasno, da se država ne more razvijati in ne napredovati, ako je narod brezpraven, ako se narod po svojih zastopnikih ne more udeleževati vladanja.
Pri Poljakih je trezen, hladen razum že toliko prevladal, da vidijo potrebo urediti svoje razmerje de Rusije v mirnem in pri^ jateljskem smislu. Tega Poljake uči ne samo njih politiški, ampak tudi njih ekonomski položaj; .ravno ekonomski položaj mnogo vpliva, da se ublažujejo politiške antipatije.
Tako se na obeh straneh pripravlja pot za medsebojno spravo; kažejo se znaki, da se bode v doglednem času zacelila ta najbolj krvava rana na telesu slovanskem.
Večkrat smo že iskali zveze s Poljaki, da bi se mogli poučiti o njih težnjah i bo-
lestih. A Poljaki so.bili dojiiž^vedno nezaupljivi in so s prevelikim ponosom gledali na svoje slovanske brate i premalo cenili zvezo s Slovani. Sedaj so pa oni Poljaki, s katerim smo se seznanili že na časnikarskem shodu v Ljubljani ustanovili svoj res impozanten mesečnik „Swiat Stowiaiiski", kateri ima namen vzdrževati zvezo s Slovani in v mirnem objektivnem tonu podajati informacije o slovanskih kulturnih i politiških stvareh; v politiškem oddelku bode posebno točno poročal o razvoju rusko-poljskega vprašanja. S tem bode možno nam i drugim slovanskim časopisom dobivati točne informacije, da se bodemo mogli lažje orientirati v mnogih zamotanih vprašanjih.
V 2. št. poroča „Swiat Siowh> tiski", da se posebno ruska dnevnika „Rusj" i „Naše dni" intenzivno zanimata za rusko-poljsko vprašanje in prinašata tudi glasove Poljakov o rešitvi tega vprašanja V teh časopisih sta objavila svoje mnenje prof. Zdziechowski i poljski pisatelj Sieroszewski. Oba izjavljata, da pod sedanjim sistemom sprava ni možna; a možno je, tako pravi prof. Zdziechowski, sporazumljenje z onimi opozicijskimi elementi, kateri priznavajo, da je bodočnost Rusije odvisna od njene moralne sile i od ureditve njene politike po krščanskih načelih.
Ker se je začelo to vprašanje obravnavati v tako treznem duhu in na tako realnih temeljih, bodemo tudi mi s še večjim zanimanjem proučevali to vprašanje i o njem poročali. Gotovo ne bodo Poljaki od nas zahtevali, da bi se ž njimi strinjali v vsaki podrobnosti, n. pr. da je za ugodne izpre-membe v Rusiji potreben poraz Rusov na Daljnem Vzhodu; o tem si dovoljujemo mi imeti drugo mnenje, ne zaradi naših simpatij ali antipatij, ampak po treznem preudarku in ker vemo, da se tudi najtreznejši Poljaki ali ruski opozicionalci lahke motijo v tem.
Vojska na Daljnem Vzhodu bode za Rusijo v vsakem slučaju velika preizkušnja sedanjega ruskega sistema; in tudi po eventualnem porazu se bode ruska birokracija
lahko še opirala na neizobražene narodne mase, a tudi po eventualni zmagi bode vsakemu zavednemu Rusu jasno, da se sedanji sistem ne more vzdržati, ako se hoče Rusija v bodoče izogniti takim ponižanjem, kakor jih prinaša sedanja vojska. Zavednih elementov je na Ruskem vedno več i v njih i v narodu je glavna sila Rusije. — Sploh bodemo vsa po,drobna vprašanja presojali trezno i kritiško, izogibali se bodemo vsakih prezgodnjih kombinacij — a naše najvišje načelo bode vedno: resnica i pravičnost i zato smemo v „Swiatu Slo-vvianskem" pozdraviti svojega časnikarskega prijatelja i ga zagotoviti ne samo naših simpatij, ampak tudi našega časnikarskega sodelovanja.
Rusko-japonska uolska.
Bitka za Mukden.
Bitka za Mukden še ni odločena. Situacija je taka: 25. preteklega meseca so naskočili Japonci Cihenčen na skrajno vzhodnem krilu. To je bila samo demonstracija, ki je Ruse v toliko premotila, da so mislili, da se bo tu vršil najsilnejši napad. S to demonstracijo so hoteli Japonci odvrniti rusko pozornost od zahodnega krila. Dae 4. marca se je nakrat zahodno od Mukdena pri salinpu pojavila močna ofenzivna japonska skupina pod poveljstvom Nogija. Kako je prišla ta armada tja? Oku je od Sandepu začel krepko ofenzivo proti severu in nasproti njemu stoječi ruski oddelek potisnil do Madjapu. Med temi operacijami je šel Nogi skoro gotovo pri Santankonanu preko Hunha, take, da je na splošno presenečenje razvil svojo armado zahodno pri Mukdenu in prišel ondi z velikimi svojimi topovi že 9 kilometrov severo-za-hodno do Mukdena pri Tafantinsunu. Najbolj je to seve presenetilo Ruse. Pokazali so se veliki nedostatki v opazovalni službi. Japonci so na tej strani storili vse, da bi prišli dalje do železnice in zastavili ali onemogočili Rusom umikanje, vender se jim na cesti proti Sinmmtinu upira Kaulbars.
Japonska bojna fronta je dolga okolu 120 kilometrov. Levo zahodno krilo se naslanja na cesto Mukden-Sinmintin. Središče tvori Saho od Linšipu do Banjapudze. Med Hunhom in Saho stoji Oku, dalje do Ba i njapudze pa Nodzu. Ob Sahu so se Rusi morali umakniti nazaj, najnovejše vesti
poročajo, da^so^Rusi proti Oku dosegli nakrat nekaj uspehov. Nodzu ima srdit boj za Putilov grič, desno japonsko krilo pod poveljstvom Kurokija pa še ni moglo prodreti skozi gorovja v gorenjo dolino reke Hunho. Ustavljata se mu Linevič in Rennen-kampf. Grupiranje japonske armade je občudovanja vredno. Lahko se govori o sijajnem obkoljevalnem načrtu.
Nekateri listi pravijo, da Rusi s sedanjimi boji le krijejo svoje umikanje. Posebno pozornost obrača Kuropatkin utrjevanju Fušuna, ki leži severno-vzhodno od Mukdena in leži ob cesti, ki vodi v Tjenlin ter je za umikanje velike važnosti. Bila bi velika nesreča za Ruse, če bi Japonci mogli prodreti do tja.
Skoro bomo videli, kaj bo z Mukdenom oziroma ruskim umikanjem. Obe armadi sta strahovito utr«jeni. Če so Japonci že vse svoje čete poslali v boj, a še niso dosegli svojega cilja, tedaj ne bodo zmogli nadčloveških stvari in če ima Kuropatkin na razpolago kaj novih rezervnih čet, tedaj se lahko še položaj za Ruse obrne na bolje. Morda še ni bilo prepozno, ko je Kuropatkin spoznal japonske obkoljevalne načrte in ni izključeno, da Japoncem prekriža račune.
London, 7. marca. „Daily Telegraph" poroča včeraj iz Tokia : Japonsko levo krilo se je po silnem boju v ponedeljek utaborilo severno od Mukdena. Levo krilo Kurepatkinovih zadnjih čet, obstoječe iz 20.000 mož izbranih čet, se umika.
Mukden, 7. marca. (Opoldne.) Ob dveh zjutraj so Japonci napadli ruske postojanke ob Hunbu. Topniški boj neprestano traja ter se je ob jutranjem svitu nadaljeval skoro do sinmintinske ceste, odkoder sedaj dohajajo ranjeni kitajski beguni. Tudi mnogo japonskih ranjencev so prenesli sem.
Pariz, 8. marca. ,, Journal" priobčuje sledečo brzojavko svojega poročevalca z bojišča : Mukden, 7 marca (Ob 7. uri zvečer.) Včeraj je napad neprestano trajal. Neprestano so se vršili napadi in protinapadi. V tem boju so Japonci vzeli vas Dašičao, ki so jim jo iztrgali prej Rusi. Ob Hunhu so čete generala Cerpickega odbile več silnih japonskih napadov. Po vsakem napadu so nakopičili Rud trupla Japoncev, jih posuli s prstjo ter si na tak način napravili zaslombe Okrog pete ure popoldne so pričeli Japonci po trdovratnem boju Ruse se verozahodno od Mukdena potiskati nazaj ter se severno od Mukdena približali železnici. Štirje sibirski polki so sedaj vkljub silnemu japonskemu streljanju naskočili Japonce ; posrečilo se jim je, zadržati sovražnika. Boj
LISTEK.
Življenje v Mukdenu.
„Frankf Ztg." piše o življenju v Mukdenu tako le:
Mesto je obdano z dvema fortifikacij-skima vrstama. Vsak napad bo stal mnogo žrtev in njegovi uspehi so zelo dvomljivi. Mukden je središče, od kjer se preskrbuje vojaštvo s provijantom in drugimi stvarmi. Železniško postajo so v zadnjem času često razširili, da bi bilo preskrbljeno tudi za mnogo večji promet. Vedno več čet prihaja na bejišče. Cele vrste vojakov prihajajo s provijantom in zimskimi oblekami in v nasprotni smeri odvažajo bolnike in ranjence v barbinske bolnišnice, pošto in v prvi vrsti prazne vozove odpravljajo na sever, kjer jih tako zelo potrebujejo za prevažanje l;udi in blaga.
Sploh se je delavnost sibirske železnice znatno povišala. Železnica, ki vuzi okrog Bajkalskega jezera, je prevzela del prevažanja na plovih in tako jela premikati velikanske maož ce materijala, ki je ležal na drugi strani jezera. Že sedaj so
mnoge izboljšali vzhodno-sibirsko železnioo, mislim namreč to, da so napravili na vsakih 32 km. ogibališča, s čimur so promet zelo olajšali. Vlakom, ki vozijo iz Rusije na bojišče, ni treba več stati med postajami, medtem ko čakajo vlaki, ki prihajajo od zahoda, na ogibališču toliko časa, da je glavna proga prosta. Razun tega so izboljšali vse mostove, viadukte in drugo, tako da je mogoče uporabiti tudi zelo dolge vlake.
V tem času so prihajali v Mukden če-stokrat vlaki s 60, da celo z 90 vozovi. Povprečno odhaja sedaj vsakih 24 ur 20 do 24 vlakov.
Zato vlada sedaj na kolodvoru v Mukdenu zelo živahno življenje, pa tudi v malem delu mesta, ki se razprostira okoli kolodvora. Nanovo došle čete se pregledujejo, artiljeiijsko orodje spravljajo iz železniških vozov, vojaški plašči in kožuhi se nalagajo na velike kupe. Nosilnice z bolniki in ranjenci postavljajo pred čakajoče sanitejce. Častniki vseh polkov, zdravniki, bolniški strežniki, orožniki, inženirji, železniški uradniki in kitajski kuliji prihajajo in odhajajo v vsakem dnevnem času. Vsak
trenutek pride do večjega ali manjšega pretepa med ruskimi kupovalci in kitajskimi prodajalci.
Hiše okoli kolodvora so prenapolnjene; vsaka ima skoraj tri do štiri sobe, a v vsaki stanuje deset do dvanajst častnikov. Mesto se hitro razširja. Grški in armenski trgovci — neverjetno je, koliko jih je privabila tje vojska — napravljajo povsod svoje kolibe, kjerkoli je še količkaj praznega prostora ter izborno tržijo s svojim blagom, ki so ga pripeljali s Kitajskega čez Sinmintin in ki ga prodajajo po zelo visokih cenah Mukden je brez dvoma sedaj eno najdražjih mest na svetu Kdor hoče kositi v restavracijah v mestu, ki se razprostira krog železnice, ali če hoče sploh zadovoljiti svoje potrebe pri Grkih in Armencih, mora izdati vsak dan najmanj 18 do 20 rubljev ali okroglo 50 frankov. S to vsoto more le najskromnejše živeti. Mi, ki živimo v kitajskem mestu in imamo lastno gospodarstvo, izhajamo nekoliko ceneje, toda z manj nego 12 rublji ali 30 franki ne moremo živeti. Cenejše ne more nihče živeti, razun če je Kitajec, Armenec ali Grk.
Toda rusko mesto ni zrastlo nad
zemljo, ampak čete, ki so prezimovale — njihovo število šteje na stotine — so naredile celo vrsto podzemskih stanovanj. Tako stanovanje sestoji iz štiri-oglate votline, ki so izkopane tako globoko, da lahko v njej stoji mož srednje velikosti. Ta votlina je pokrita z deskami. Okna se nahajajo na ozkih, koničastih slemenih, in v enem izmed teh so še vrata, do katerih se pride po izkopanih stopnjicah. Votlina je zatlačena s slamo, v sredi pa stoji peč, ki so si jo naredili ljud e sami — sestoji n. pr. iz svinčenih plošč starih škatelj, katere so ometane z ilovico. Tu doli je topleje in prijetnejše, nego bi si kdo mislil Kakor vsi prebivalci severnih krajev, tako si znajo tudi Rusi napraviti ugodno domačijo. Vojaki naredijo spretno in urno iz starih lesenih zabojev, kolikor jih morejo dobiti, celo sobno opravo. Na stenah vise puške in sprave za patrone v lepem redu. V kotu visi kaka sveta podoba in na peči stoji vedno čajni kotliček z vrelo vodo. Kadar se zunaj vzdi-gujeta sneg in prah, tedaj se čuti človek tu notri skoro tako, kakor doma: seveda se življenje, ki ga živijo na bojišču niihovi tovariši, kjer razsaja vihar in vlada hud mraz,
bo brez dvoma trajal celo noč. Na obeh straneh so izgube že mnogo večje, ko one pri Ljaojanu.
Peterburg, 8 marca. Iz Mukdena se glasi, da se ondi pripravljajo za vse slučaje. Ruske izgube se cenijo na 30.000 mož.
Mukden, 8 marca. (Ob 2. uri 40 m. zjutraj.) V noči 6. t. m so napadli Japonci naprej potisnjeni ruski oddelek pri Čan-čenpu ob železnici. Po več brezuspešnih napadih so Japonci ustavili prodiranje. Na obeh straneh so bile izgube velike. Ilennen-kampfov oddelek na vzhodnem krilu je zopet odbil japonske napade.
B e r o 1 i n, 8. marca. „Tageblatt" poroča iz Peterburga : Velikanska bitka pri Mukdenu se nadaljuje. Vkljub vsem dosedanjim poročilom se je bitka vršila doslej za Ruse neugodno. Rusi niso bili potisnjeni nazaj le na zahodu, ampak so šli posebno na vzbodu daleč nazaj, kar se tudi priznava.
Tokio, 8. marca Iz japonskega glavnega stana v okolici Sinčina poročajo: Ob šestih zjutraj so prodirale japonske sile v smeri proti Huajenu ter so vzele najprvo Pinšihato in nato Huajen. Položaj v bližini Tite je neizpremenjen. V torek ob treh zjutraj je prodiralo rusko topništvo ob Sahu vzhodno od železnice proti neki višini severno od Tušnjatuna, a je bilo odbito z izgubo 30 mrtvih. Ob dveh zjutraj je koncentriralo rusko topništvo od Tašana in Vaupoašana, ko so velike infanterijske mase šle k napadu, svoj ogenj proti našim pozi cijam, a ob petih zjutraj je bilo pobito. Ob 11. uri dopoldne so zasedli Japonci Han-šenpao na zahodu železnice ter so pozneje odbili napad Rusov, ki so poizkušali ta kraj si zopet osvojiti. Na desnem Hunhovem bregu je bilo v bližini Inšituna, 7 milj jugozahodno od Mukdena, opaziti, d a R u s i polagoma dobivajo ojačenj. [aponci so zasedli dve tretjini Likoanpaa, 8 milj zahodno od Mukdena, ter so odbili ruske protinapade.
London, 8. marca. Dopisnik Reu-terjevega urada pri Kurokijevi armadi poroča danes : Rusi so preteklo noč vvarstvu teme zapustili vse svoje postojanke ob Sahu. Sedaj se umikajo proti severu. Japonci pritiskajo nanje. Pred svojim odhodom so Rusi zažgali velike zaloge živeža. Zavzetje Mukdena je blizu (?).
Tokio, 8. marca. Danes ob 8. uri dopoldne so Japonci vzeli Mahu n t a n.
Berolin, 8 marca. »Bsrliner Tage-blatt" poroča iz Peterburga : V petek in soboto seje silno nevarni položaj K u r o p a t k i n o v vsled pravočasnega dohoda reservodločno izboljšal; posebno pa je vplivalo na izpremembo položaja to, da je general Kaulbars osebno posegel v boj. Japonci so z gotovostjo računali, da bodo v soboto že lahko marširali v Mukden. Vsled Okuovega prodiranja je bil Kuropatkin prisiljen k odločilni bitki, ker bi bilo umikanje možno le med groznimi izgubami. V obupnem bju se je Rusom posrečilo, O k u a prisiliti k umikanj u. V odločilnom boju bo odločilno to, kdo bo imel več reserv in več energije. Sedaj ima desno rusko krilo prednost.
London, 8 marca. Japonci poročajo o naskoku na njihove postojanke p r i cesarskih grobih pri Mukdenu. Rusi so hoteli s tem napadom preprečiti prodiranje Japoncev za njih hrbet. Ruskinapadjebilodbit.
Kuropatkinovo poročilo.
Peterburg, 8. marca. Kuropatkin poroča 6. t. mes.: Na desnem Hunhovem bregu je sovražnik napadel naše postojanke na severu in jugu Janzituna, a je bil odbit En ruski oddelek je prodiral proti Sinmin-tinu ter je zasedel vas Ctntanhe pri Daši-čau; sovražnik, ki je dobil pomoč, je naše potisnil iz vasi Japonske izgube so velike. V okolici Putilovega griča smo zaplenili včeraj še tri strojne puške ter ujeli še petdeset Japoncev. Napadi na Kaudoli-zan in Ubenpuco so bili odbiti. V postojan kah pri Gutulinu je mir.
Dne 7. t. mes. poroča Kuropatkin: Na desnem Hunhovem bregu je sovražnik ope-tovano napadel naše oddelke na fronti vasi Janzintun in Juanhvantan, a vsi napadi so bili odbiti. Vsi energični napadi na Putilov in Novgorodski grič ter ponočni napadi na Kandolizan so bili odbiti. Včasih pridejo Japonci, ki so nas obšli za hrbtom ter streljali na lastne vojake, ki so jih imeli za Ruse, do žičnih ovir. V Ubenpuci se nahajajoči oddelek je bil sinoči ob 8. uri napaden. Okrog polnoči je vrgel naš oddelek sovražnika nazaj ter zaplenil dve strojni puški. Proti jutru so Japonci zopet pričeli z ofenzivo. Napravili smo protinapad ter zaplenili še eno strojno puško Na levem krilu je mir.
Druga Kuropatkinova brzojavka od 7. t. m se glasi: Sovražnik je energično napadel Juhvantun ter zasedel del tega kraja; pozneje je bil zopet pregnan odtod. Napad na centrum je bil odbit Levo sovražnikovo krilo je napadlo Ubenpuco, a se je pred našim ognjem umaknilo.
Pariška poročila.
Pariz, 7. marca. „Echo de Pariš" poroča iz Peterburga: Ravno došla poročila z bojišča se glase mnogo ugodne j-š e. Zdi se, da se je položaj popolnoma izpremenil. Japonske napadajoče kolone se umikajo. Močne ruske sile marširajo ob bregu reke Ljaoho. V centru in na levem krilu so Rusi doslej obdržali vse dosedanje postojanke vkljub strahovitim napadom. V generalnem štabu so zopet bolj samozavestni. Trdi se, da so bili Japonci na vzhodu pobiti Več topov je ruska konjenica vzela Japoncem na umikanju. Upa se, da se bo Kuropatkinu posrečilo prodreti bojno fron■ to, ki je posebno na vzhodu na mnogih krajih slaba.
P a r i z , 7. marca. „New-York-Heralda poroča iz Peterburga: Kratka šifrirana brzojavka Kuropatkinova je v uradnih in vojaških krogih povzročila popoln preobrat. V vojnem ministrstvu je videti le vesele obraze. Kuropatkinov protinapad v centru se ugodno razvija. Tudi na zahodnem krilu se bitka ne razvija za Ruse neugodno. — Japonci so potisnjeni nazaj do Sinmintina. Močne reserve marširajo proti temu kraju. Poveljuje jim general Kaulbars. Upajo, da bodo Japonci po dohodu teh reserv prisiljeni zapustiti Sinmin-tin. Ondi bojujoča se vojna skupina bo najbrže potisnjena na zahod. —Japonske izgube so mnogo večje ko rušit e, ker so prvi bili doslej vedno napadalci. Uplenjenih je več topov. Vse obkoljevalno gibanje se je vsled enega ruskega uspeha, omejilo le na en gotov krog. Situvacija je za Kuropatkinovo armado izgubila velik del prejšnje svoje nevarnosti. Tudi na vzhodnem krilu se je general Li-nevič boril uspešno. Japonski napad navzhodni prelaz Kutulinje smatrati za ponesrečen. Sibirski
ne more primerjati z življenjem tu notri v teh votlinah.
Kakor ruski del mesta, tako se je razširilo v zadnjih mesecih zlasti po bitki pri Ljaojanu tudi veliko kitajsko mesto, ki je pravzaprav pravi Mukden in najstarejše glavno mesto dežele. Kajti skoro vsi kmetje, ki so stanovali okoli Mukdena, so zapustili svoje vasi ter pribežali tu — sem.
Vsak dan vidim na stotine in stotine ljudi, ki prihajajo skozi mestna vrata, ki se nahajajo v bližini moje hiše. Zaviti v cunje — edino, kar so si rešili — od mraza se tresoči, trudni od popotovanja skozi opu-stošeno deželo, tuji na ulicah mesta, blodijo brez pomoči s svojimi culami in joka-jočimi otroki med vrvenjem vojaških čet. Število teh ubežnikov znaša sedaj na 25 tisoč. Kitajska vlada jim je dala mnogo privatnih in javnih poslopij in skrbi za njihov obstanek, živež s tem, da razdeluje zastonj proso in drugo žito. Lahko je razvidno, da mora kitajska vlada samo tukaj v Mukdenu preskrbovati vsak dan 30.000 mož z živežem.
Mnogo teh ubežnikov, ki sedaj žive na državne stroške, je takih, ki so živeli pred to nesrečno vojsko jako udobno življenje; kajti kraj južno od Mukdena je rodoviten, pred vojsko je imel vsaj vsak izmed njih svojo domačijo, svoje domačo živino in svoje poljske pridelke na polju ali v kašči. Sedaj pa nimajo nič drugega nego to malo, kar so mogli prinesti s seboj na hrbtu. Ako gredo nazaj na svoj dom, vidijo, kako se rušijo njihova poslopja, če jih že niso prej zapustili kot kup razvalin. Njihovo polje bo ostalo neobdelano, dokler ne neha svetiti bojna svetilka. Ko pride zopet čas setve, manjkalo jim bode živine za oranje in semena za setev. In medtem ko zro potrpežljivo in resignirano v žalostno bodočnost, žive stisnjeno v svetiščih in starih razpadlih bišah, tresoč se od mraza in komaj nasičeni ed miledarev, ki so jih prejeli od dobrih ljudij in vlade. Seveda jim deli kitajska vlada živež zelo varčne, ker ni izključene, da bo čas dobrodelnosti trajal še dolgo.
To je usoda kmetskega prebivalstva r Mandžuriji.
strelci so si po zavzetju japonskih pozicij osvojili več pozicijskih topov.
Pariz, 8. marca. Japonska kavalerija je zasedla stari mukdenski kolodvor 17 vrst severno od mesta. V nevarnosti je baje ruska umikovalna črta proti Fušunu. — Japonci svoiega obkeljevalnega obroča še niso sklenili. Če se Japonc«m posreči vzeti Fu-šun, potem je rusko umikanje proti Tjelinu odrezano. Le obupni poizkus more rešiti Ku-ropatkina.
Rusko poročilo o bojih.
O bojih do 5. marca posnemamo iz „Novega Vremena" sledeča pregledna poročila.
Desno krilo in središče.
Mukden, 4. marca, ob 9 uri ponoči. Pri japonskem prodiranju proti Mukdenu se je razvil hud topniški boj za vas Mansujanza Šrapnel je udaril v hišo, s katere je ruski poveljnik opazoval boj, a poveljnik je ostal nepoškodovan, ker se šrapnel ni razletel. Odhod naših čet od bivšega desnega krila k Sahedepu ne pomenja opustitve Mukdena, ampak ima le ta namen, da se krilo zavije in dobi boljšo strateško postojanko. Zdaj ponoči je tiho zapadno od Mukdena. Pripravljeni smo na končni najhujši udarec japonske predrznosti. Namen na tem desnem krilu je, držati se do poslednjih sil in povrniti Nogiju, kar je storil Port Arturju.
Mukden, 4. marca. („Nov. Vrem.") Na desnem krilu se je razvnel boj do najhujše grozote. Na obeh straneh ogromne izgube. Zdaj vidimo, da je bila japonska operacija na vzhodu samo manever, da odvrnejo pozornost od glavnega bojišča. Mi smo se dali premotiti ter poslali prvi zbor na vzhod. Ko so Japonci to zapazili, so začeli resni napad. Boj traja že tretji dan. Velika ravnina je posejana z mrtvimi trupli; pred utrdbami so vsi jarki polni mrličev in ranjenih, in po njih hodijo ostali, ne zme-neč se za živegaalimrtvega. Največ trpimo od topov, ki res peklensko delujejo. Ruski vojaki se bore z junaštvom, kakor ga še ni bilo videti.
b r e d i š č e in levo krilo.
Mukden, 5 marca. V središču je bil vroč boj pri Gautulinskem prelazu za vas auhudepu. Dvakrat je prišla iz rok v roke; slednjič so jo Rusi obdržali.
Mukden, 4. marca, ob 9. uri ponoči. („Novoje Vremja.) Na levem krilu in v središču je povsod uspeh na ruski strani. Japonci so povsod odbiti z ogrom-nimi izgubami. Pred ruskim središčem so na nekaterih krajih kupi japonskih mrličev toliki, da še Rusi čeznje ne vidijo.
Mukden, 5. marca. Pri Banjapudzi je čez 20 japonskih bataljonov naskočilo Ruse, a so bili odbiti z velikimi izgubami. Bil je boj z bajoneti, v katerem so se kar valila navzdol japonska trupla. Nato so naskočili še trikrat včeraj zjutraj z istim neuspehom. Putilov grič so naskočili Japonci dvakrat, nato so Rusi zažgali most čez Saho. Ranjen je general Satilov.
Madzjadan, 3. marca. Ob drugi uri popoldne se je začela japonska kano-nada. Takoj je naskočila tudi pehota pri Ubenepudzi, kjer je poveljeval polkovnik Nekrasov, ki je odbil napad in odšel na svoje prejšnje pozicije. Ob 5. in 7. uri zvečer so zopet napadli, podpiraje naskok z grozno kanonado, a zopet so bili odbiti. Topovi so Rusom ranici ta dan tukaj 1084 mož, o številu ubitih se ni moglo poizve-deti; padlo je mnogo častnikov. Boj traja deveti dan ; vse je izmučeno. Pri Kudjazi so se Rusi ves dan naporno borili in ohranili svoje postojanke; pri tem je padlo 700 mož.
General Dragomirov o Kuro-
patkinovem položaju.
Pariz, 8. marca. „Echo de Pariš" poroča, da se je veliki vojni svet odgodil za nedoločen čas. Sivi general Dragomirov se je izrazil o Kurepatkinovem položaju sledeče: Kuropatkinu manjka odločnosti Vedno misli, da ga bodo Japonci premagali. Dragomirov priznava hladnokrvnost Kuropatkinovo, ki se vedno umakne v pravem času ter nikdar ne postavlja v nevarnost obstoja armade. Meni tudi, da se vprašanje o premembi nadpoveljništva ne sme razpravljati sedaj, da ne bi Kuropatkin morda storil potem v razburjenosti kakega prenagljenega koraka, da doseže zmago „Zaupajmo", pravi Dragomirov, „nadpoveljni-ku armade na skrajnem Vztoku, toda zahtevaj mo po končani vojski računa od bivšega ministra (Kuropatkin je bil pred vojsko vojni minister), kajti vsa nesreča sedanje vojske zadeva njega. Pomanjkljivo je orga-nizoval armado in jo pustil brez moderne artiljerije." Dragomirov meni, da se bodo Rusi umaknili iz Mukdena v Tjenlin.
Rusko brodovje.
Pariz, 8. marca. Privatna brzojavka lista „Temps" iz Tanarive poroča, da je
rusko brodovje zapustilo Madagaskar ter od" plulo nazaj proti Džibutiju.
Ruski ujetniki na Japonskem.
.Temps" piše: „Naš dopisnik v Tokiu poroča, da mu vkljub vsemu prizadevanju ni bilomogoče dobiti dovoljenja za obisk ruskih vjetnikov. Izraža mnenje, da morajo imeti Japonci vzrok, ker ne dovolijo obiskati vjetih Rusov.
Sahalin — ruski.
S a h a 1 i n , 5. marca. O Japoncih ta ni sledu. Sahalin je zakopan v ledu in snegu. Brzojavke iz Tokia so izmišljene.
General Steselj
je 6. t. m. bil pri carju na kosilu. Car mu je izročil insignije Aleksander Nevskega reda.
Iz notranje politike.
„Zeit" poroča, da je bil Gautsch 8. t. m. zato pri vladarju, ker namerava odstopiti minister za deželno brambo W e 1 s e r s -h e i m b. Tudi „N. Fr. Pr." poroča, da bo odstopil Welsersheimb in mu bo sledil S c h d n a i c h. To se bo menda že v soboto uradno proglasile. — Dne 27. t. m. bo sodnijska obravnava proti listu „Zeit", ker je priobčila članek „Eingekaufte Pairs". .Zeit" tožita Mauthner in Guttmann, ker se čutita razžaljena. Baje bo tudi dr. Korber zaslišan kot priča. — Glasile čeških agrarcev piše, da R a n d a ni na mestu kot češki minister. Priporočajo za to mesto bivšega načelnika češkega kluba, judovskega zdravnika dr. Engela.
Ogrska kriza.
Dne 7. t. m je imela neodvisna stranka posvetovanje, pri katerem je Košut izjavil, da je položaj neizpremenjen. Včeraj je imela sejo ogrska zbornica. Rešili so nekaj formalnosti, nakar je bila seja zaključena. Danes je zopet seja. Cesar je včeraj zaslišal ogrske poslance Daranvija, Langa in Tha-lyja Najdalje, namreč 1 uro in pol je bil pri vladarju Daranyi. O izidu zaslišanja ni hotel ničesar povedati. Dr. Lang je rekel, da upa na ugodno rešitev krize.
Bolgarski knez Ferdinand v Londonu.
Angleški kralj Edvard je odlikoval bolgarskega kneza z velikim križem Bathovega reda. Kneza ni še obiskal noben član ruskega poslaništva.
Razpor zaradi Irske.
Glavni tajnik v ministrstvu za Irsko, Wyadam, je odstopil, ker se je spri s svojim podtajnikom Mac Donellom zaradi upravnih izprememb na Irskem
Ločitev Švedske in Norveške.
Dasi se je prestolonaslednik vladar izjavil proti ločitvi Švedske od Norveške, pripravlja storthing ločitev Švedske od Norveške. Posebni odsek se je izjavil s 16 proti 3 glasovom za ustanovitev samostojnih norveških konzulatov, ki se morajo ustanoviti najkasneje do 1. aprila 1906.
Roosevelt zopet predsednik.
Z nenavadnim sijajem bo Roosevelt v soboto nastopil kot zopet izvoljeni predsednik Zedinjenih držav. Po slovesnostih bo korakal mimo predsednika velikanski sprevod, v katerem bodo tudi meščanski in vojaški dostojanstveniki iz vse države. Otvoritveni ples bo krasan. Rooseveltova soproga bo nosila obleko iz ameriškega blaga in narejeno v Ameriki. Tudi zamorci bodo imeli prost vstop k slovesnostim, Roosevelt je že potrdil dosedanje ministrstvo. Za glavnega poštnega mojstra je imenoval kabinetnega tajnika Cortelyona, za poslanika v Pekinu Viljema Rockhilla, za mehikan-skega poslanika Congerja, Riddle postane poslanik v Rumuniji in Srbiji in generalni konzul Gummere bo imenovan za poslanika v Maroku. Zakladni tajnik Shaw bo odstopil.
Dogodki na Ruskem.
Peterburg, 7. marca. Ministrski svet se je posvetoval danes o položaju Grkov v Rusiji, ki niso pravoslavni Razgo-varjali so se o izpremembi zakonov o upravi cerkva, o ustanovitvi bratovščin in samostanov, o kaznih svečenikov in e pouka verouka v materinščini.
Berolin, 8. marca. »Beri. Zeitung* poroča iz Peterburga: Generalni guverner Trepov se boji, da ne bi bil na kakem iz-prehodu ubit z bombo. Zato se vozi v voz« »Rdečega križa" medtem ko vozi njegova kočija prazna po Peterburgu.
Dunaj, 8. marca. Iz Peterburga poročajo, da je carjevič zbolel. Dvomijo, da bo dočakal moške dobo ruski prestolonaslednik.
Sosnevice, 8. marca. Poročila listov, da je bil tu proglašen preki sod, niso bila resnična. Mesto je mirno. V Saverdzn je vojaška patrulja streljala na 30 delavcev
ki niso hoteli na poziv iti narazen. Trije delavci so bili ubiti in trije ranjeni.
B e r o 1 i n, 8 marca. Iz Rige poročajo: Zdravstvene stanje Gerkega se je izboljšalo. Svojim prijateljem je rekel, da bo spisal dele o krvavem klanju v Homelu in pa o judovskem vprašanju v Rusiji. Gorki je v Rigi pod policijskim nadzorstvom.
Peterburg, 8. marca. Časopisje v baltiških pokrajinah zahteva, da se iz uči-lišč odstrani vrinjeni ruski jezik in poučuje v estonskem jeziku. »Nov. Vremja" odgovarja, da bo Rusija v pribaltiških pokrajinah povsod, tudi v šoli, branila ruski državni jezik.
Peterburg, 8 marca. V Putilovi tovarni sta se včeraj razpočila dva kotla. Ubitih je bilo mnoge delavcev, ki niso stavkali. Dokazano je, da so nesrečo povzročili stavkujoči delavci. Včeraj so zahtevali stavkujoči delavci, naj jim izplačajo zaostalo plačo. Rekle se jim je, da bodo dobili plačo jutri. Delavci so na to vdrli v pisarne in so poizkusili vlomiti v blagajno. Uradniki so streljali iz revolverjev na delavce in so ubili 3, ranili pa 26 delavcev. Med tem je došlo vojaštvo in policija, ki so razkropili delavce.
Pariz, 8. marca. »Petit Journal" poroča iz Peterburga: Stavkujoči delavci v admiralitetnih delavn cah so vdrli včeraj v admiralitetno poslopje in so ustrelili šest delovodij. Poizkusili so tudi zažgati poslopje, a ogenj so pravočasno opazili in pogasili. Vrgli se tudi bombo pred vejaške stražo, a vojak ni bil poškodovan.
T i f 1 i s , 8. marca. Iz Kutajsa poro čajo: 200 realcev je z rdečimi zastavami na čelu vdrlo na dvorišče realke; v klicali so hura in streljali iz revolverjev. Število realcev so pomnožili trgovski uslužbenci. Na patrulje so streljali in metali kamne. Vojaki so streljali. V Erivanu so 4 t. mes. izbruhnili nemiri. Gubernijski zdravnik je bil umorjen na cesti Streljalo se je iz hiš ia iz pro-dajalnic. Umerjeni so bili trije Armenci in en mohamedanec. Včeraj so se ponovili nemiri. Streljali se na več krajih, tako da sta morali posredovati policija in vojaštvo. Včeraj je bilo umorjenih 7 mohamedancev in 1 Armenec, ranjenih pa 18 oseb.
Dunaj, 8. marca. „Bund" poroča, da je Gapon zapustil v soboto Genevo in odpotoval v London. Časnikarjem se ni pustil intervievati, češ, da bi mu tako prišla na sled ruska policija. V Genevi je občeval le z nekaterimi somišljeniki. Gapon namerava odpotovati prej ko mogoče nazaj v Rusijo.
Peterburg 8. marca. Peterburška brzojavna posredovalnica izjavlja, da vesti o Wittejevem odstopu niso bile resnične.
Pariz, 8. marca. Gapon je izdal sedaj tudi oklic na kmete. Ta oklic bo razdeljen v več stotiseč izvodih. V oklicu se obrača tudi na rekrute in reserviste, naj se upro mobilizaciji za vojsko na vzhodu. Gapon poziva k umoru uradnikov, in popov ter kliče: „Naj živi oborožena vstaja!"
Makedonski vstaši v boju.
Carigrad, 7. marca. Turške oblasti so dobile obvestilo, da pride bolgarski ✓ vstaški vodja Peter Kolarov z šestimi tovariši v Odrin, da ondi izvrši atentate proti vladnim palačam in proti banki. Po 9. uri zvečer se radi tega v Odrinu nihče ne sme pokazati na cesti.
Carigrad, - 7. marca. Ker so se pojavile vstaške čete v ohridski okolici je odposlan bataljon vojakov, da čuva železnico Kulolii Burgas-Dedegač. V okraju Ku-manov so imeli turški vojaki od sobote do nedelje boj z vstaši. Vstaška četa, močna 50 mož, je pustila na bojišču 12 mrtvih Končno se je vstaška četa umaknila za reko Vardar. Turška vlada trdi, da je zad nje dni vdrla bolgarska vstaška četa 120 mož pod poveljstvom častnika Elevetrova iz Bolgarije v okraj Petrič. Tja sta vdrli tudi dve manjši bogarski vstaški četi pod poveljstvom generalov Pateneva in Marka.
Carigrad, 7. marca. V okraju Ka-storia, okraj Monastir, so se izvršili številni zločini. V Bobiču je bilo umorjenih pet Bolgarov, v Ošani se bili umorjeni en duhovnik in dva kmeta.
Carigrad, 7. marca. Vsled umora nekega bolgarskega duhovnika v Kuma-novu je veliko razburjenje med Srbi in Bel-gari. Srbi in Bolgari so se stepli. Dva ba-talijona sta odposlana tja.
Carigrad, 7. marca. Generalni nadzornik Hilmi paša je naznanil turški vladi da so med vstaši razširjene govorice, <*a bo 14. marca vdrlo v Makedonijo iz Bolgarije 8000 mož, ka ere bede vodili Sarafov, Lakalarov, PatkovinPopev.
Stanje ruskega delavstva.
Ruska vlada je poizvedovala o razmerah tovarniškega delavstva. Slika je žalostna. Tovarniški nadzorniki v moskovski gubernijt so dognali, da so delavci 1. 1903. zaslužili le po 192 rubljev celo lete. Prihodnje leto so bile plače še nižje. Peprečno so se zvišale delavske plače v zadnjih šestih
zan12*' a živila so se podražila za D* ▼ takih razmerah delavstvo ni
moglo biti zadovoljno, je umevno samoob-sebi. Nadalje poročajo nadzorniki o slabih delavskih stanovanjih in o predolgem delavniku
Ministrska kriza v Italiji.
Kralj je poveril sestavo novega italijanskega ministrstva F o r t i s u. Tittoni bo ostal minister za unanje stvari. Tudi večina dosedanjih ministrov bo ostala v FortLsovem ministrstvu, ki ne namerava izpremeniti javne uprave. Fortisova preteklost je jake burna. V svoji mladosti je bil goreč privrženec republike. Šele 1. 1880. se je prelevil v monarhista in se pridružil Crispiju. Ta izpreobrnitev mu je bila koristna, ker ga je Crispi imenoval za državnega podtajnika v ministrstvu za notranje stvari. Fortis je bil hvaležen Crispiju zato in je bil od 1. 1893. do leta 1896 voditelj Crispijeve večine v zbornici.
Rumunski prestolni govor.
Včeraj, dne 8. t m. je bilo otvorjeno novo zasedanje rumunskih zbornic s pre-stolnim govorom Prestolni govor naglaša, da se je velevlastim posrečilo ohraniti mir, dasi so nastale v Turčiji težkoče. Kralj je napovedal več novih zakonskih načrtov, med njimi tudi posebno inštanco pri kasacijskem dvoru, ki se bo morala pečati z nerednostmi pri upravi.
Stavka v New Yorku.
Uslužbenci cestnih železnic v Novem Yorku še stavkajo. Prirejajo izgrede in so na več vlakov metali kamenje. Napadli so tudi več strojevodij, ki so prestrašeni zapustili delo. Na postaji podzemeljske železnice sta trčila dva vlaka; ubiti sta bili dve, in ranjenih 23 oseb.
Dnevne novice.
,,Slovenec" in „Narod". Gosp. kaplan Šlamberger je bil, kakor »Narod" z velikim veseljem poroča, pred celjskimi porotniki zaradi nenravnosti obsojen. Mi smo se o zadevi informirali in izvedeli sledeče: G. kaplan Šlamberger je bil res obsojen, pa zato ni kriva duhovščina in ne ordinarijat, kakor „Narod" trdi. Porotnikom je bilo stavljenih 15 vprašanj, in so z 8 proti 4 glasovom 12 vprašanj zanikali ter z ravno potrebno dvetretjinsko večino 3 potrdili. Koliko vreden je včasih izrek porotnikov, to vedo gospodje pri „Narodu" najbolje, če se spomnijo na zadnjo afero Ornig proti dr. Tavčarju. V slučaju Šlamberger je bilo 6 porotnikov Nemcev, med njimi eden pro-testant-odpadnik. Vse to pa naj ne zanima toliko, kakor dejstvo, da je bil Šlamberger znan kot liberalen pripadnik in je bil z duhovščino v vednem nasprotju. On je eden tistih nesrečnih duhovnikov, ki so v nasprotju z drugimi svojimi stanovskimi tovariši govorili in živeli po „Narodovih" naukih. „Narod" je bil o Slambergerjevih čednostih že prej poučen, a šele sedaj pisari, ko so njegovega somišljenika zašili. Ce mi nismo pisarili o Slam-bergerju, storili smo to radi tega, ker nam je tako velevala dostojnost. Mi imamo komaj prostora za veliko bolj zanimive stvari, Slambergerjeve pa prepuščamo „Narodu". Ta list inteligence sploh ne more živeti, če nima vsak dan par takih „zabel". Vsak dan
Oedaj pri „Narodu" Šlamberger na vrsti, lepše stvari „Narod" lahko dobi pri svojih civilnih pristaših. Ce bo to vse tako nadrobno opisoval, bodo „Narodevi" čita-telji res lahko zadovoljni! Prav čudno je očitanje „Narodovo", zakaj mi o Slamber-gerjevi obravnavi nismo poročali. »Narod" naj bi raje vprašal sebe zakaj je šele včeraj priobčil oficielno obvestilo „Družbe sv. Cirila in Metoda" o Jebačinovi kavi. To obvestilo je res koristno za slevensko stvar „roman" o Slambergerju pa ne. »Narodu" pa se je s Slambergerjem bolj mudilo. V tem se razlikujeta „Slovenec" in „Narod". Mi hočemo v prvi vrsti služiti pošteni slovenski stvari. „Slev. Narod" ima prostora za največje umazanosti, za objavo „Družbe sv. Cirila in Metoda" pa cel teden ni imel prostora.
Razpisane župnije. Razpisane so potom okrožnic naslednje župnije Horjul v vrhniški dekaniji, Lašče v ribniški dekaniji, Ribnica v dekaniji istega imena, S v i b n o v litijski dekaniji. Zadnji rok za vlaganje prošenj je 31. dan marca 1. 1905.
Premeščen je čast. g. Frančišek Juvan, kapelan v St. Jerneju, na Brezovice. Čast. g. Antonu Jeriču, kapelanu na Brezovici, je dovoljena pol-
letna pokojnina. Čast. g. Bertold Bar-t e 1, kapelan v Stari cerkvi pri Kočevju, je premeščen za bentflciata v Radeče pri Zidanem mostu.
Podeljena je župnija Smartia pri Kranju prečast. g. Frančišku Dolina r j u , dekanu v Ribnici.
—	52 let pri enem gospodarju. Josip Fornazarič iz OceJjana, oKoli 66 let star, dela v opekarnah družine Spa-capanove že 52 let. Za zvesto službovanje je dobil častno svetinjo. Fornazarič je še čvrst mož.
—	Poročil se je v Kranjski gori g. Friderik Rasinger, veleposestnik in gostilničar Podkorenom, z gospico Rozo Koširjevo iz Kranjske gore. Na mnoga leta!
Skrivnostna ladja se vozi po Jadranskem morju. Opazili so jo pri Reki. Ko so se ji druge ladje približale, je zbežala. Nekemu ribiču se je posrečilo priti ji v bližino Pravi, da je na krovu bilo mnogo ljudi v fantastičnih oblekah z godbo, posebno mnogo mladih deklic, katerim se pozna, da so kmečkega rodu Te dni se je vrnila v Istri domov neke dekle, katero so pogrešali 10 dni. Dekle pripoveduje, da so jo zvabili mornarji na to ladjo, češ, da bo predala zeljavo, potem so jo pa pridržali na ladji. Izpustili so jo šele čez deset dni. — Ribiči groze, da bode to ladjo potopili, če je dobe	'
—	V zagrebški škofiji je sedaj 1,353 529 katoličanov, 1951 unijatov, 118013 nezčdinjenih Grkov, 4344 protestantov avgsb. veroizp. in 3103 helv. veroizp.; 11.935 ju-dov in 11 mohamedanov. Župnij šteje nad-škofiia 348 s 124 kapelanijami, podružnic pa 661.
—	Tatvina na železnici. Dne
6. t. m. peljal se je A. Zore iz Polh. Gradca s ponočnim vlakom v Trst. Med potjo sle-kel je suknjo, v kateri je imel večjo vsoto denarja, ter šel na klozet. Ko je v Trstu zajtrkoval, spoznal je, da mu je denarnica ukradena. Zistavil je svoj zakonski prstan ter se odpeljal s prihodnjim vlakom nazaj.
—	Zakonski načrt o pre-osnovi kongrue. Poročajo, da je novi zakonski načrt o kongrui sedaj v finančnem ministrstvu. Zbornici bo predložen v treh tednih. Župnijski duhovščini sta zago tovljena dva kvinkvenija in ena decenalna doklada. Tudi pokojnine bodo primerno zvišane. Vseh želja še ni upoštevalo, ker bi bilo treba zato na leto 26 milijonov kron več, kakor se rabi sedaj. Tudi načrt škofov ne bo odobren, ker bi bilo potrebno za izvršitev tega načrta 13 milijonov, a zakonski načrt zahteva le 11 milijonov.
—	Iz Mokronoga se nam piše: Glede na določbo § 19 tiskovnega zakona blagovolite zastran v Vašem listu Slovenec" štev. 20 o postopanji zemljeknjižnega urada v Mokronogu natisnene objave sprejeti v cenjeni Vaš list sledeči popravek: Ni res, da se čuje več pritožb o postopanju žemljeknjižnega urada c. kr. okrajnega sodišča v Mokronogu. Ni res, da se je kmetom ali kakim drugim vdelež?nim strankam med uradnimi urami zabranil vpogled v zemljiško knjigo. Ni res, da se je v zemlje-knjižnem uradu s strankami nespodobno uradovalo. C. kr. okrajno sodišče Mokronog, dne 24. februarja 1905 — Deželno-sodni svetnik : Starič m. p.
—	Konja in voz ukradel. Viktor Vitez, iz Smerdja pri Postojni doma, je služil za kočijaža Francetu Stefančiču v Skednju pri Trstu. Dne 21 februarja bil je zapustil službo in odpeljal konja in voz v skupni vrednosti 310 K. Vitez pravi, da je prazni voz pustil na cesti, konja je pa prodal. Viteza so orožniki prijeli kot postopača in ga izročili okr. sodišču v II. Bistrici.
—	Postne pesmi P. H u g o 1 i n a S a 11 n e r j a so se danes razposlale. Naročila izvršuje edinole »Katoliška bukvarna". Lena partituri in glasovom znaša s poštnino vred K 3 20.
—	Štrajk lekarnarjev? V Gorici sta bila vsled nekega članka odpuščena dva asistenta Pontonijeve lekarne Njiju tovariši so se proglasili solidarne z njima in so naznanili, da začno stavkati, ako se takoj ne sprejmeta nazaj.
—	Zdravnikov primanjkuje. Rusko provincialno časopisje jako teži, da manjka povsod zdravnikov, ker so morali večinoma na vojsko.
Ljubljanske novice.
lj Strelivo na Gradu. Strelivo so pričeli voziti v skladišče smodnika na Gradu. Sedaj baje ondi ni bilo zalog.
lj Kravja tatova aretovana.
Na včerajšnji semenj sta pripeljala dva moška kravo, o kateri smo poročali, da je bila ukradena posestniku Ivanu Peterlinu iz Spodnjih Gamelj št 2. Krave sta peljala do sv. Petra mitnice. Ondi službujoči nad-stražnik Jernej Papler je zahteval od njih živinski petni list Tatova sta mu rekla, da ima istega ženska, ki pride za njima. Straž- )
nik se pa s tem ni zadovoljil in jima je veljeval naj počakata. Ker ženske ni bilo, sta kravo zopet odpeljala proti Mostam. Nato pa je bil nadstražnik obveščen o ukradeni kravi in je takoj vedel, da sta bila to tatova. Takoj se je podal k stražmojstru Francetu Kušljanu, ki je služboval pri naboru v „Mest domu" in ga prosil, naj mu da s seboj orožnika ki bi mu pomagal zasledovati tatova, sam pa se civilno preoblekel. Pri g. Debeljaku v Vodmatu je najel voz, da bi prej došel tatova. Tatova sta peljala kravo čez vojaško vežbališče v gojzd proti Hrastju. Čuvaj na prelazu železniškem vojaškega vežbališča je videl tatova, ki sta peljala kravo čez travnike. B Ia sta četrt ure naprej V gozdu jih je stražnik dohitel in jih vprašal če kravo prodasta. Zakaj pa ne, če jo dobro plačate, sta mu odgovorila. Začela se je kupčija brez mešetarja in je stražnik res kupil kravo. Rekel jima je tudi da bode kravo plačal v bližnji gostilni in hotel, dati tudi aro, ker pa jo nista kotela, je rekel, da bode dal v gostilni za likof. Prišedši do gostilne je rekel, naj prive-žeta kravo in naj gresta notri, da dobita 180 kron in povrh še en liter vina. Tatova sta šla z veselim srcem v gostilno, se vsedla za mizo in poklica'a vina. Nadstražnik Jernej Papler pa je ostal pri vratih, jima pokazal samokres, rekoč: »Vidva sta kravja tatova ne ganita se." Kmalu je bil za njim tudi stražmojster, s katerim sta potem tatova vklenila. Tatova sta brata iz Buč, Ivan Vrankar, rudokop, rojen 1 1876., in Martin Vrankar, zidar, rojen leta 1870, pristojna v Šmartno v kamniškem okraju lj Predavanje »Slovenske kršč. soc. zveze". Predvčerajšnjim je predaval g. Moškerc o izseljevanju in o namenih »Družbe sv. Rafaela". Prihodnji torek zopet predavanje.
lj Krščanska ženska zveza ima redno predavanje prihodnji petek 10 t m. v navadnih prostorih in sicer ob 4. (ne ob 3. kakor običajno). Predaval bode c. gosp. stolni vikar dr. Josip Jerše. K mnoeobrojni udeležbi vabi odbor.
lj K današnjemu naboru je prišlo 161 fantov, potrjenih je bilo 32.
Ji Repertoir sloven. gledališča. V petek, dne 10. t m. ima gospa primadona Marija Skalova svoj častni večer v veliki vlogi Mimi Puc-cinijeve opere „ B o h & m e ". Dve leti je gospa Skalova primadona ter je pela v vseh operah glavne sopranske vloge Bila je vso dobo vzorno marljiva, vestna in točna; zato zaslužuje, da jej občinstvo kot vrli pevki m igralki umetnici v petek dejansko izrazi svoje priznanje. — V n e d e 1 j o sta dve predstavi: drama in opera. — Prih. teden pride na vrsto grofa L Tolstega velika drama „ M o č teme". — Gospod Otokar Klas je izročil dram. društvu dramatizacijo Kersnikovega romana »Testament", ki se uprizori še ta mesec. — Opera študira Smetanov »Poljub".
lj Jmenitna vola. Jagrovi dediči so včeraj kupili na semnju dva vola za 1400 K. Vola tehtata 1800 kil.
Telefonska In brzojavna poročila.
Rusi poraženi.
London, 9. marca. »Times" poroča iz Peterburga: Glasi se, da so Japonci pretrgali brzojavno zvezo severno od Mukdena. Častniki v generalnem štabu so mnenja, da bode odločitev danes ali jutri. Veliko je zaupanje v Kuropatkinovo spretnost; nadejajo se, da premaga Okua. V najslabšem slučaju se bo umaknil proti severu. Japonska črta je dolga 160 km.
Tokio, 9. marca. Kuropatkinova in nekatera pariška poročila o odbitih japonskih napadih tu vzbujajo veliko začudenje Uradna japonska poročila pravijo, da sojaponci polukrožno premikanje uspešno izvršili. Gre se samo še zato, obroč skleniti.
London, 9. marca. Dve japon. krili ob Sahu sta se mogli 5 milj zadaj za ruskim hrbtom razprostreti. Ko so Rusi izgubili na svojih skrajnih krilih svoje najvažnejše postojanke, so delali obupne ponočne napade. En polk je izgubil 20 častnikov in 600 mož. Rusi na umikanju pustošijo deželo in požigajo vasi.
London, 9. marca. „DaiIy Telegraph" poroča včeraj iz Tokia: Po poročilih iz Inkava, so Rusi Mukden popolnoma zapustili. Vir teh poročil so Kitajci iz severa. Dopisnik poroča dalje: Poroča se mi, da bo postal ruski položaj kritičen, ako store japonske armade še en korak naprej.
London, 9. marca. „Times" poroča iz Peterburga, da se uradno priznava, da so ruske izgube v zadnjih lOdnevnih bojih 33.000 mež in 830 častnikov.
Tokio, 9. marca. Ojama uradno poroča, da so Rusi na vseh črtah poraženi. Danes opoldne so pričeli z umikanjem. Japonska armada odločno zasleduje sovražnika.
Peterburg, 9. marca. V Carsko selo so došla resna poročila. Kuropatkin javlja, da so velike japonske čete severno-zahodno od Mukdena in da so ga prisilile, da se mora takoj umakniti.
Mukden, 9. marca. (10. ura opoldne.) Severozahodno od Mukdena se sliši strahovito gromenje topov. Hiše v Mukdenu se stresajo. Bitka divja ob cesarskih grobih.
Pariz, 9. marca. Iz Peterburga poročajo: Gotovo je, da so Rusi doživeli zopet velik poraz. Tu se boje, da bo vest o padcu Mukdena povzročila nemire v provinstji. Jermolov priznava, da se je v nekaterih krajih med kmeti že pričelo nevarne gibanje in da se se vzdignili, da si pribore posesti.
Tokio, 9. marca. Danes je prišlo poročile: Kuropatkin je očividne poražen. — Bitka je bila najkrvavejša sedanje vojske.
London, 9. marca. Računati imamo s popolnim ruskim porazom. Ruski ces trum je vržen nazaj in razpršen. Taktičnih zvez ni več. Bitka se je razločila v manjše boje, v katerih se odločeni ruski oddelki obupno bore, da bi prodrli japonske vrste. Ruske utrdbe ob Sahu so skoro vse že v japonskih rokah. Le oba krila se še ustavljata, a tudi tu pridobivajo Japonci na terenu. Ob Sahu so Japonci zaplenili mnoge ruskih to pov in zaleg.
Vseh pet japonskih armad se giblje v velikem krogu okrog Mukdena.
Tokio, 9. marca. Rusi beže na vse strani. Njihova armada je razkropljena. Posebno je desorganizirano levo rusko krilo. Na neki točki se ruski oddelki niti ustavljali niso
London, 9. marca. Japonci poizkušajo pretrgati železnično zvezo severovzhodno od Mukdena. v^e se jim to posreči, petem ostane Rusom za umikanje le cesta in pa lokalna železnica Fučan Tjelin.
London, 9. marca. Poročila zatrjujejo, da je bojišče podobno ogromnim razvalinam.
Tokio, 9. marca. Maršal Ojama poroča, da so japonske čete v sredo zjutraj ob 8. uri premagale pri Mahutanu mnogo številnejše ruske čete ter jih pregnale iz vseh staiišč. Mahutan leži le 14 milj od Fušuna, preti kateremu sedaj Jap. prodirajo. Ruski nočni napadi na japonske središče so bili odbiti, nakar so Japonci prodrli do železnice ter del železnice osvojili. Tudi Oku je imel velike uspehe. Oku je oddaljen štiri milje od železnice proti Mukdenu.
Tokio, 9. marca. Tu je velikansko veselje, dasi dvomijo, ako bo zmage vsled že konec vojske.
London, 9. marca Japonci so v zadnjih bojih izgubili 50.000 mož. Skupne izgube so nad 100.000.
Pariz, 9. marca. V državni zbornici je nabita brzojavka: V temi so Rusi zapustili vso črto ob Sahu in se umikajo od Mukdena. Vse zaloge so zažgali.
London, 9. marca. Sindikat velikih finančnikov berolinskih je izgubil zaupanje v ruske uspehe, in zato se je obrnila Rusija po posojilo na Francosko. Odtod je pa min. predsednik Rouvier carju pisal, da sedanji notranji nemiri zelo slabe ruski kredit in da ne bo mogoče dobiti posojila, če se notranje razmere ne urede. To je carja nagnilo, da je podpisal manifest z dne 3 marca, v katerem obljubuje ustavo.
Dunaj, 9. marca. Poslanska zbornica je nadaljevala danes prvo čitanje obrtne novele. Začetkom seje je odgovarjal Gautsch na Schčnererjevo interpelacijo v zadevi pruskega ministra Rheinbabena. Dejal je, da se je vsa stvar mirno uredila.
Peterburg, 9. marca. Morilec velikega kneza Sergija je baje princ Obo-lenski.
9 Q	Čag opazovanj.	Stanje barometru ▼ mm	Temperatura po Celziju	Vetrori	Neb*	|f S P 3 a (4 . P* D*
8	9. zvei	733-7	+3-1	sl. jzah.	del. obl.	
	7. zjutr.	738 9	-1-7	sl. szah.	jasno	00
	2. pop.	7380	+9-8	sl. jjzah.	B	
Srednja včerajšnja temp. -f 2 8°, norm. +2 4°.
Laki za kočije, podstavke in razkrojljivi laki End>
■in v Londonu so izmed vseh lakov, kar se jih izdeljuje na Angleškem, priznano najboljši, ker se hitro su84 ob vsakem letnem času in dajo izredno krasen lesk. Ti laki so najtrpežnejSi in ne provznčajo niti marog, niti ne postanejo bledi. Dobž se po tovarniški ceni pri trnki BRATA EBEBZ. v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju.	O 11-8
o o tehtnica
declmalka za 50 Kilogramov
kupi<
Ponudbe na upravništvo »Slovenca".	3-1
Oskrbnika
oženjenega, izurjenega v vseh strokah gospodarstva. veščega slovenskega in nemškega jezika iščem za svoje posestvo blizu Karlovoa. — Ponudbe s prepisi izpričeval o dosedanjem službovanju naj se pošljejo na Ivana Grfinwald, Zagreb, Boškovičeva ulica štev. 2.	448 3-1
Izprašan kurjač
se sprejme za parno Kurjavo v deželni bolnici v Ljubljani.
Plača 1080 kron in prosto stanovanje. Prošnje ln izpričevala je vložiti do dne 15. marca osebno pri upravi deželne bolnice.
401 3-3
Išče se:
Z trgovska pomočnika
železniške in špecerijske stroke, prosta vojaščine, 453 3-1
o o 2 učenca o o
in
1 starejšo Magajničarko.
Ponudbe pod ..Trgovina" Ljubljana poštno ležeče.
Naprodaj je skoro nov
fotografični aparat
13X18 z vsemi pripravami. Ravnotam se tudi proda močno,
dobro ohranjeno kolo
za poletno sezono. 454 3—1 Kje, pove upravništvo ^Slovenca".
Dunajska borza
dne 8. marca.
Skupna 4®/0 konv renta, maj-nov. . .	100 30 :
Skupna 4% konv. renta, jan.-julij . .	100-25 !
Skupna 4 2»/0 pap. renta, feb — avg, . .	100-85
Skupna 4-20/0 sreb. renta, april okt. . .	100-85
Avstrijska zlata renta . ......120-10
Avstrijska kronska renta 4% ....	10025
Avstrijska invest. renta 3l/«°/o ....	92 95
Ogrska zlata renta 4%........119- —
Ogrska kronska renta 4°/0.....98-1 o
Ogrska invest renta 3l/,°/0 . . , . .	89-90
Delnice avstro - ogrske banke ....	1643
Kreditne delnice..................678 25
London vista..................239 80
Nemški drž, bankovci za 100 mark . .	117-22'/«
20 mark........................23 45
20 frankov...........1906
Italijanski bankovci........95 30
Cekini.............1130
flVeteorologlčno poročilo.
Višina n. morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm
i
Kat. bukvama v Ljubljani
priporoča:
Postne pesmi
za mešan zbor in orgije zložil P. Hugolin Sattner ord. ff. Min. Cena: partitura po pošti K 160, partitura in glasovi po pošti K 3 20, vsak posamezen glas 40 vin.
Častito predstojništvo frančiškanskega samostana je izročilo ,Katoliški Bukvami" tudi naslednje skladbe v prodajo in razpošiljanje: Slava Jezusu. Pesmi na čast božjemu Izveličarju za mešan zbor, deloma z orgijami. Izdal P. Hugolin Sattner. Partitura in 4 glasovi brez poštnine K 8-—, posamezni glasovi po 50 vin. Slava Bogu. Cerkvene pesmi. Za mešan zbor izdala in založila P. Angelik Hribar in P. Hugolin Sattner.
I.	Zvezek: Dvajset mašnlh. Cena partituri in glasovom s poštnino
vred K 3 40.
II.	zvezek: 23 Marijinih. Cena partituri in glasovom s poštnino vred
K 3 —.
Venček Mariji. Napevi za Marijino družbo. Zložil P. Angelik Hribar. Drugi zvezek. Cena partituri s poštnino vred K 125. Vsak glas 35 vin.
Missa Jn honorem s. Antonii Paduanl" ad IV. voces inaequales. Auctore P. Angelico Hribar. O. M. Cena partituri in štirim glasovom s poštnino vred K 2 20.
Katoliška bukvarna v Ljubljani.
V
U2.

Sola
v Sostrem se bode zidala.
Dela so cenjena na.....K 17.380 —
katera se bodo oddala posameznim obrtnikom. Načrti, proračun in pogoji ležijo v pregled pri predsedniku stavbenega odbora Franc Lipah-u v Dobrunji št. 37 od 5. do 20. t. m.
Zapečateni oferti naj se pošljejo predsedniku do 20. t. m. z varščino.
Stav. odbor za zgradbo nove šole y Sostrem
_Franc Lipah, predsednik
z 10%
415 3
Vedno najnovejši =—
pr gramofoni
kakor tudi plojče v največji izberi morete dobiti le ari zastopniku nemške akcijske družbe ja gramofone
, , r % S ,	1069 l00~76
Rudolfu uueber,
urarju v JLjubljani, Dunajska cesta 20,
nasproti kavarne „Svropa", v hiši gospoda Hribarja.
Prodaja j« na obrok'. — Stara ptofl* s• jamtnjajo.
1C
Ernest Hammerschniidta nasledniki
(I\adile Wufscher«K
trgovina železnin in kovin,
_ Ljubljana, Valvazorjev trg št. 6.
Velika zaloga po,jc?nel^kri)hdjfojev
Nizke cene!
mm Gospoda mojo, aH pljete
313 10—10
CveKov brinovec
iz Kamnika