V spomin na junake, za park miru Strelišče na Opčinah Danes ob 15. uri i t1 Primorski dnevnik NEDELJA, 18. DECEMBRA 2011 Št. 298 (20.313) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Tudi mi si želimo sprememb Jan Grgič »Jaz gledam na svoj položaj iz statističnega stališča in med milijoni ljudi, ki bodo morali izgubiti svoje življenje, bom le eden izmed tolikih,« je razmišljal tržaški revolucionar Pino (Pinko) Tomažič (Tigrova sled, Dorče Sardoč). Za svobodo drugih in za svoje ideale je žrtvoval najbolj dragoceno stvar, ki jo ima vsak izmed nas, življenje. Na drugem tržaškem procesu posebnega fašističnega sodišča, pred sedemdesetimi leti, je bil Tomažič skupaj s četverico tovarišev (Viktorjem Bobkom, Ivanom Vadna-lom, Simonom Kosem in Ivanom Ivančičem) obsojen na smrt. Na openskem strelišču, prav tam, kjer danes zgodovinskim dogajanjem v posmeh, še streljajo na vadbenih poligonih (najbrž zaradi nepoznavanja zgodovine sploh ne vedo, kaj se je tam dogajalo), je padel pod rafali fašističnih krvnikov. Samo zato, ker je ljubil svoj jezik, svoj narod in je imel drugačen pogled na svet. Podobno kot danes številni mladi po svetu, ki se upirajo starim in novim tiranom. V arabskem svetu, Latinski Ameriki, Aziji, Rusiji. Kaj pa pri nas, v našem ožjem manjšinskem mikrookolju? Če so se naši dedje uprli z orožjem, si moramo danes mladi utirati pot z znanjem. Razpolagamo s »topništvom« velikih kalibrov (beri izobraženci), ki pa jih ne znamo (ali nočemo) izkoristiti. Bežijo nam. Kot skupnost smo premalo pogumni. Stagni-ramo. Bojimo se sprememb, čeprav po drugi strani slavimo ravno junake, ki so zanje tvegali celo življenja. ITALIJA - Po odobritvi varčevalega odloka v poslanski zbornici Napolitano hvali parlament, sindikati ostajajo zelo kritični Bonanni: Kot bi ga sestavil moj stric, ki nima pojma o ekonomiji ITALIJA - Po umoru dveh Senegalcev v Firencah Proti rasizmu Manifestacije v številnih italijanskih mestih - Solidarnost s Senegalci - Baklada v Trstu FIRENCE - Več tisoč Senegalcev in drugih priseljencev se je včeraj udeležilo manifestacije proti rasizmu v spomin na senegalska poulična prodajalca, ki ju je v torej ustrelil italijanski desničarski skraj- než. Udeleženci so zahtevali spoštovanje človekovih pravic in boj proti rasizmu. Podobne manifestacije so bile tudi v številnih drugih italijanskih mestih: v Turinu, Bologni, Neaplju in drugih. V Trstu so na podvečer priredili baklado proti rasizmu. Več sto ljudi je zahtevalo, naj občinska skupščina obsodi rasistične izpade. Na 22. strani RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano je prepričan, da se je parlament izkazal, ker je z veliko večino glasov odobril varčevalni odlok Montijeve vlade. Sindikati pa tudi po številnih popravkih med razpravo v poslanski zbornici niso zadovoljni in zahtevajo nove popravke za večjo pravičnost pri stiskanju pasu. Vodja Cisl Raf-faele Bonanni je včeraj iročno dejal, da je dekret »tak, kot bi ga sestavil moj stric, ki nima pojma o ekonomiji«, medtem ko je voditeljica Cgil Susanna Camusso opozorila ne samo na neuravnovešenost ukrepov v škodo odvisnega dela in pokojnin, ampak tudi na njihove recesivne učinke. Na 22. strani Forum za Goriško podpira poskus ZKB Na 2. strani Naš intervju z arh. Markom Hreščakom Na 3. strani Park Globojner brez Prihodnosti Na 4. strani Upokojenci že leta izgubljajo kupno moč Na 9. strani Goriške višje srednje šole odprle vrata Na 10. strani Romjanski starši pojejo že deset let Na 10. strani Gorica bogatejša za nov muzej Na 11. strani Preveri zapadlost tehničnega pregleda tvojega vozila! CERTRO REVISIOni osebna vozila, tovorna vozila do 3,5t, motorna kolesa, kolesa z motorjem, trikolesnike in štirikolesnike. 2 Nedelja, 18. decembra 2011 ALPE-JADRAN / GOSPODARSTVO - Ob obsodbi izjav ajdovskega župana Marjana Poljšaka Forum za Goriško podpira interes ZKB za hranilnico v Vipavi Slovenska država in obmejni župani odgovorni tudi za gospodarsko povezovanje TRST - Na naše poročanje o dogajanju okrog poskusa prevzema večinskega deleža Hranilnice in posojilnice Vipava se je odzval Forum za Goriško, ki je na četrtkovi seji v Novi Gorici sprejel naslednjo izjavo, ki jo v celoti objavljamo. VPrimorskih novicah in Primorskem dnevniku so bile te dni objavljene novice, da Kmetijska zadruga Vipava prodaja svoj večinski delež v Hranilnici in posojilnici Vipava ter da se za ta nakup potegujejo trije manjšinski delničarji. Vsi trije delničarji so finančne ustanove Slovencev v Italiji, in sicer KB 1909 iz Gorice, Zadružna kraška banka z Opčin in zadružna banka Dober-dob-Sovodnje. V Forumu za Goriško smo presenečeni in razočarani sprejeli izjavo župana Ajdovščine Marjana Poljšaka, da na tak prevzem ne pristanejo, češ, da mora ostati banka v rokah Primorcev, ne pa da gre v likvidacijo. S tem je jasno povedal, da omenjenih finančnih družb, ki predstavljajo steber gospodarskega razvoja slovenske manjšine v Italiji, ne šteje za Primorce in jim jepri-pisal celo slabe namene. Če Slovenci v Italiji niso Primorci, pa ne morejo biti niti Slovenci. Tako je užalil prav tiste naše rojake čez me- jo, ki so najbolj zvesti Primorci in predani slovenstvu skozi vso našo zgodovino. Take izjave župana so nedopustne in vsega obsojanja vredne, zato od Marjana Poljšaka pričakujemo, da se bo opravičil in preklical svoje izjave. VForumu za Goriško že vrsto leto opozarjamo na nedopustno po- manjkljivo podporo Slovencem v Italiji. V Forumu za Goriško smo vedno zastopali stališče, da mora ostati beseda Primorska in Primorci izključno v uporabi za vse Slovence na zahodnem robu narodnostne meje, ne glede na državne ali pokrajinske meje. Zato smo vedno nasprotovali, da bi se pokrajine v za- hodni Sloveniji poimenovale z besedo Primorska, saj bi s tem Primorce razdelili na tiste ta prave znotraj uradne pokrajine Primorske, in tiste, ki to niso - torej Slovence v Italiji. Ker je bil prav župan Poljšak med osrednjimi pobudniki mitingaškega nastopanja Iniciative za Primorsko za ohranitev imena Primorska v imenu upravne pokrajine, nam njegove sedanje izjave potrjujejo, da Poljšak ne razume, kaj je čezmejni enotni slovenski kulturni prostor in da je odgovornost slovenske države in obmejnih županov da se to tudi gospodarsko podpre. Forum za Goriško bo tudi od nove slovenske vlade zahteval oblikovanje pokrajine s sedežem v Novi Gorici in zahteval njeno posebno odgovornost za podporo Slovencem v Italiji kot sestavnemu delu enotnega slovenskega kulturnega prostora. Kulturo pa moramo podpreti s čezmejnim povezovanjem tako gospodarskih kot finančnih ustanov Slovencev na Primorskem. Forum za Goriško želi izraziti posebno podporo omenjenim trem finančnim ustanovam iz zamejstva, če se bodo odločile za prevzem Hranilnice in posojilnice Vipava. Mag. Boris Nemec predsednik Foruma za Goriško MANJŠINA Deželno tajništvo SKGZ Podpora prizadevanjem za primerno zastopanost GORICA - Deželno tajništvo Slovenske kulturno gospodarske zveze (SKGZ), ki se je sestalo v petek v goriškem KB-centru, podpira vsa prizadevanja, ki gredo v smer demokratične manjšinske zastopanosti in ki se mora izoblikovati na podlagi stvarnih potreb naše narodne skupnosti in njene zasi-dranosti v treh pokrajinah dežele FJK, je zapisano v tiskovnem sporočilu krovne organizacije. Vodstvo SKGZ bo temu vprašanju posvetilo vso pozornost in bo aktivno sodelovalo, zato da bo manjšina vendarle dobila primerno zastopanost, ki bo uživala čim širši konsenz. Pomembno je, da se ob formulah za sestavo dogovorimo tudi o pristojnosti novega organizma. Doslej se je namreč sleherna pobuda v to smer izjalovila, ker so bila o pristojnostih takšnega telesa mnenja v manjšini različna in težko uskladljiva. To je bil doslej glavni razlog, da v naši skupnosti nimamo takšnega zastopniškega organizma, je zapisano v sporočilu. SKGZ izraža zadovoljstvo, da se težave glede manjkajočih sredstev iz Rima (2,5 milijona evrov) vendarle ugodno rešujejo in da obstaja stvarna možnost, da bodo naše organizacije in ustanove v začetku prihodnjega leta deležne te pomoči, saj je njihova finančna vzdržljivost presegla vsako mejo in so se znašle v izredno hudih težavah. SKGZ je obenem mnenja, da da bi morala Dežela FJK zagotoviti predujem za sredstva iz zaščitnega zakona, kot je nakazal sam odbornik Elio De Anna na seji deželne posvetovalne komisije. Obenem menimo, da bi bilo potrebno poiskati v dogovoru s predstavniki Mon-tijeve vlade dolgoročno rešitev, ki naj gre v smer sistemskega financiranja, je zapisano v tiskovnem sporočilu. Odločitev paritetnega odbora, da občina Rezija ostane v zaščitnem zakonu za Slovence v Italiji, je edina pravilna in v duhu z zakonodajo, saj so Re-zijani del slovenskega jezikovnega sistema. Na tajništvu smo ocenili, da so predstavniki SKGZ v paritetnem odboru doslej vedno delovali konstruktivno in v skladu z dogovori, ki so bili sprejeti v manjšini. Zaradi tega zavračajo izjave o nespoštovanju dogovorov in soliranju. Če se je to kdaj zgodilo, potem bi bilo primerno z imenom in priimkom povedati, kdo je deloval v nasprotju s sprejetimi dogovori. Časopisne kritike v logiki vsi krivi - nihče kriv ne koristijo in vnašajo nepotrebno zmedo, opozarjajo pri SKGZ. Slovenska kulturno gospodarska zveza pozdravlja in vošči uspešno delo vsem poslankam in poslancem Državnega zbora Republike Slovenije. Zavzema se, da se ohrani mesto ministra za Slovence po svetu in v zamejstvu, ki ga nekatere stranke nameravajo ukiniti. To bi v bistvu pomenilo nižati nivo pozornosti do Slovencev, ki živijo zunaj meja matične države, še opozarja deželno tajništvo SKGZ. MANJŠINA - Zasedanje IO SSO v Čedadu Odprti za uskladitev manjšinskih prioritet Ob bližajočih se božičnih in novoletnih praznikih Vam želimo veliko lepih trenutkov ter izpolnjenih želja. Leto 2012 pa naj bo prežeto z novim zagonom in idejami, ki nas bodo skupaj bogatile GENERALNI KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE V TRSTU ČEDAD - Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij, ki je preteklo sredo zasedal v Čedadu, je imel kot glavno temo na dnevnem redu razpravo o programskih smernicah za triletje 20112014, ki jih je nakazal predsednik Drago Štoka. Začetek zasedanja pa je posvetil obeležitvi dveh pomembnih dogodkov, ki slovensko narodno skupnost neposredno zadevajo, beremo v tiskovnem sporočilu organizacije. Izvršni odbor SSO se je spomnil 70. obletnice ustrelitve mladih življenj na Opčinah in se poklonil njihovemu svetlemu spominu. Štoka je poudaril, da so dali življenja za svoj narod, za obstoj slovenstva na naših tleh v času, ko so nam hoteli s silo uničiti naše vrednote, nas pa do dna ponižati. Darovanje njihovega mladega življenja je takrat postalo in danes še vedno ostaja temeljni trenutek naše polpretekle narodne zgodovine. V usodnem času se je zavest celotne Primorske premaknila v zavesten in pogumen upor proti fašističnemu zatiranju slovenskega naroda in vrednot demokracije ter socialne pravičnosti, je bilo rečeno. Izvršni odbor SSO je tudi ocenil potek volitev v Sloveniji in ugotovil, da so prinesle določene novosti. SSO ocenjuje, da se razmerje in odnos do slovenske narodne skupnosti zunaj meja Slovenije ne bo spremenil, saj je skrb naše matične domovine do nas zapisana v posebni spomenici ter v zakonu za Slovence v zamejstvu in po svetu. SSO verjame v demokracijo in objektivnost matične države, zato se tudi med potekom volilne kampanije ni opredeljeval in zavrača neumestne in zavajujo-če namige, ki so se pojavili v medijih. Predsednik Štoka je nato podal predlog o izoblikovanju programskih smernic za triletje 2011-2014. Časi silijo, da svoje cilje in delovanje usmerimo v tiste prioritete, ki bodo učinkovito uresničevale poslanstvo SSO in njegovih članic, je poudaril. Gre namreč za ohranitev in razvoj naše narodne skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini. SSO si želi, da bi se med članicami okrepilo sodelovanje, in to še posebno na ravni zvez, ki koordinirajo delovanje društev na treh pokrajinskih ravneh. Vse bolj pomembna bo vloga medijev in založniških zadrug, ki se morajo medsebojno dopolnjevati in okrepiti s koriščenjem sodobnih komunikacijskih sredstev. Še posebno v letu 2012 si bo moral SSO v tesni povezavi s članicami prizadevati za aktivno sodelovanje z Deželo FJK, v prvi vrsti z deželnim odbornikom De Anno. SSO si mora priskrbeti bolj poglobljeno analizo mladinske problematike na vseh nivojih. Ob ostalih komisijah bo za mladinsko področje ustanovljena posebna delovna komisija, katere vodstvo je bilo zaupano prof. Jožiju Peterlinu. V ospredju bodo tudi odnosi s skupnimi članicami in aktivnejša vloga SSO v njihovih predstavniških organih. Konkretnejši morajo postati tudi medsebojni stiki tako s Slovensko skupnostjo, zbirno stranko Slovencev v Italiji, kot z drugo krovno organizacijo SKGZ. SSO si želi, da bi se že takoj na začetku novega leta srečali za uskladitev prioritet, ki bodo zadevale celotno slovensko narodno skupnost v deželi FJK ter institucionalne odnose z Italijo in Slovenijo. Podobno srečanje bo SSO predlagala tudi Narodnemu svetu koroških Slovencev, s katerim deli skupne vrednote in poglede na marsikatero še odprto vprašanje. SSO v tiskovnem sporočilu izraža zadovoljstvo, da se kočljivo vprašanje sredstev, tako na državni kot na deželni ravni premika v pravo smer. Zahvaljuje se obema deželnima svetnikoma Igorju Gabrovcu in Igorju Kocijančiču za zelo konkretno in stalno prizadevanje pri spodbujanju deželne uprave, da izpolni določila, ki zakonsko zagotavljajo sredstva za delovanje slovenskih organizacij in društev. Organizacija pričakuje, da se bo vprašanje finančnih sredstev pozitivno rešilo tudi na strani Slovenije. Mednarodni uspeh in ugled slovenske države sloni namreč tudi na kakovostnem organiziranem delovanju Slovencev v zamejstvu, ki je neposredno vezano na način in kvaliteto ustrezne vsestranske podpore. Tiskovno sporočilo SSO se končuje z informacijo, da bo predsednik Drago Štoka v dogovoru z Izvršnim odborom sklical redno zasedanje Deželnega sveta SSO, in sicer za sredo, 25. januarja 2012 v Gorici. Zanimivosti TV oddaje Alpe Jadran TRST - V nocojšnji oddaji Alpe Jadran bodo predvajali prispevke o inovativni eko-leseni hiši v Karniji, o slovenskem »raziskovalcu zvoka« Primožu Oberžanu in o trgovanju s tartufi na Bavarskem. V nadaljevanju bo na vrsti odkrivanje skritih zakladov švicarske doline Engadin, oglasila se bo neobičajna »oslovska glasba« z Dugega otoka na Hrvaškem govor pa bo tudi o novi spletni aplikaciji za nadzor nad porabo javnih sredstev v Sloveniji. Ob koncu oddaje bo na vrsti še reportaža o gradu Felthurnsu na Južnem Tirolskem. Srednjeevropski TV obzornik bo na sporedu po slovenskem TV dnevniku, s ponovitvijo v četrtek ob istem času. Videm: drogo skrivali v kleteh VIDEM - Videmski karabinjerji so izvedli obsežno akcijo za zajezitev razpečevanja mamil, predvsem med mladoletniki. Opravili so 34 hišnih preiskav, zaplenili 50 gramov hašiša, aretirali eno osebo, številne druge - med katerimi so tudi štirje mladoletni -pa so prijavili sodstvu zaradi posesti in razpečevanja mamil. Karabinerji so uvedli preiskavo po smrti Renata Maiera 17. avgusta letos zaradi prekomernega zaužitja mamila. Preiskovalci so odkrili, da si je Maiero preskrbel drogo v mestni četrti Peep Est v Vidmu. Tu so prišli na sled široko razpredeni mreži razpečeval-cev mamil, med katerimi so bili tudi številni mladoletni. Drogo so skrivali kar v kleteh. Pri operaciji je sodelovalo kar 90 karabi-njerjev, aretiran je bil 40-letni Guido Passaretti, star znanec mož postave. Imela sta heroin, marihuano in metadon SPILIMBERGO - Karabinjerji so v noči na soboto aretirali mladeniča zaradi posesti in razpečevanja mamil. 24-letni R.M. albanskega porekla in njegova 29-let-na prijateljica J.D.L. sta imela pri sebi nekaj gramov heroina in ma-rihuane. Orožniki so opravili hišni pregled, med katerim so našli več doz metadona in lekarniško tehtnico. Moškega so odpeljali v zapor v Pordenon, žensko pa v Trst. Zaradi zemeljskega plazu zaprta cesta Kobarid - Bovec BOVEC - Zaradi zemeljskega plazu, ki se je z brežine vsul na magistralno cesto, je popolnoma zaprta cesta Kobarid - Bovec. Do Bovca je tako mogoče priti le po obvozu prek Učje in Italije. Zemeljski plaz, ki se je na cesto vsul včeraj ob približno 9.30, je popolnoma zaprl cesto med Trnovim ob Soči in Srpenico, je za STA povedal vodja službe za odnose z javnostjo občine Bovec Milan Štulc. Približno 40 kubičnih metrov materiala je bilo na cesti na mestu, kjer je plaz že zaprl cesto ob zadnjem potresu v Posočju. Še enkrat toliko materiala pa grozi, da se bo vsulo na cesto. Zato so se pristojne službe odločile, da bodo kamenje nad cesto razstrelile. Cesto bodo nato ponovno očistili, vendar bo zaradi varnosti promet tudi v prihodnjih dneh potekal izmenično enosmerno. Brežino nad cesto bodo morali namreč sanirati in jo prekriti z zaščitnimi mrežami. Zaradi miniranja in čiščenja bo cesta predvidoma še zaprta do končanja del, so še povedali na bovški občini. (STA) / DEŽELA,TRST Nedelja, 18. decembra 2011 3 NAŠ INTERVJU - Tržaški arhitekt Marko Hreščak že več let sodeluje s humanitarnimi organizacijami Haiti v resnici »neobstoječa država« V Kongu z motorji naravnost v džunglo Začetek v Slonokoščeni obali, potem Craxijeva leta debelih krav - Med načrti poleg Bosne in azijskega cunamija tudi Stadion 1. maj in TKB Deset let je živel v Slonokoščeni obali, že štirideset let potuje po svetu in dela v najrazličnejših okoljih - od saharske puščave, kjer je gradil delavsko naselje ob nahajališču plina, do džungle v Kongu. Občasno je bil dejaven tudi v domačem Trstu, a poklic ga je praviloma gnal v eksotične kraje. Arhitekt Marko Hreščak je bil nazadnje šest mesecev na Haitiju, kjer se je udeležil popotresne obnove po katastrofi, ki je karibsko državo prizadela januarja 2010. Z irsko nevladno organizacijo Goal je v prestolnici Port au Prince vodil gradnjo šolskih poslopij. Kmalu se je izkazalo, da je naloga še posebno zahtevna. Koliko časa ste bili na Haitiju? Šest mesecev. V Port au Princeu je bilo največ škode v revnih barakarskih četrtih. Hiše bogatih prebivalcev so ostale pokonci, ker so bile zgrajene na kamnu. Vsi ostali so imeli svoje hiše na poceni zemljiščih, zgrajene pa so bile s slabimi materiali. Čim se je zatreslo, so se stavbe zrušile. Tudi javni objekti, npr. šole? Seveda. Problem Haitija je, da ni država, čeprav bi to morala biti. Ko sem bil jaz tam, države ni bilo. Vladala je korupcija, vsi predsedniki po vrsti pa so bili klasični diktatorji in socialna politika jih ni zanimala. 80% šol je privatnih in za privatnike je to posel. Pri gradnji šole se je postavljala cela vrsta problemov: kdo je dejanski lastnik zemljišča, ali je ta šola državno priznana itd. Dobiti te dokumente je bilo dejansko nemogoče. Katastrska ureditev je bila kaotična. Ko ti dodelijo sredstva za nek načrt, ne moreš tjavendan nekaj graditi. Gotov moraš biti, da bo to šola, ne pa, kaj naj vem, tovarna čevljev. Pa tudi za pridobitev gradbenih dovoljenj sploh ni bilo nobenih postopkov. Kaj ste torej storili? Koordiniral sem enega izmed sto tisočih gradbenih načrtov, v našem primeru pod okriljem Unicefa. Vse organizacije so prispele z denarjem, ne da bi lahko tam kaj počele. Naposled smo se odločili graditi »lažje« stavbe, se pravi skoraj brez temeljev, a s strukturo, ki bi uspešno kljubovala viharjem in potresom. Šlo je za nekakšna zatočišča za otroke. Po šestih mesecev smo le postavili prvo zgradbo, po mojem odhodu (marca letos) pa so nadaljevali z delom. Dober del vaše kariere se je odigral v Afriki, kronološko od Slonokoščene obale (1972) do Konga (2009). Zakaj ste se pred 40 leti odpravili v Abidžan? Po diplomi - leta 1971 v Benetkah -nisem hotel ostati doma. Ker sem poznal svojega očeta (Dušan Hreščak je bil po vojni odgovorni urednik Primorskega dnevnika, leta 1965 pa je postal prvi slovenski odbornik Občine Trst, op. nov.), sem vedel, da mi ne bi nikoli pomagal, v smislu, da mi ne bi priskrbel poslov z javnimi upravami. Nekateri znanci so denimo postali arhitekti Dežele in Občine. Pa tudi mene to ni zanimalo. Bil sem »sessantottino« (član študentskega gibanja iz leta 1968, op. nov.) in takrat smo se borili, da bi določene neumnosti odpravili ... Pa ste odleteli v Afriko ... V Slonokoščeni obali sem odprl gradbeno podjetje in tam ostal deset let. Sodeloval sem s pomembnimi italijanskimi biroji, kot je Studio Nervi, v Abidžanu smo načrtovali nebotičnike in notranje prostore. Pridobil sem veliko izkušenj. V naslednjih letih ste delali tudi v Gani, Nigeriji in drugih afriških državah. Medtem sem začel sodelovati s programi italijanskega zunanjega ministrstva. V DANES ZJUTRAJ ODPRTA _ SLAŠČIČARNA NA KRŽADI 3ol0 Bukt\\7£C «PROSEK, 160 - TS TEL. 040/225220 9rosek, 138 - TEL. 040/251068 PANFT0HI. U?0rt£ttFTTrr Pmi FOTfd, m mttt KŽtČNlSUDUZ Voščimo Vam sladek Božič in slastno leto 2012! www.paolobukavec.it úfesele p**1 Nove zimske kolehcije in ideje m božična darila Marko Hreščak in pogled na enega izmed predelov haitijskega glavnega mesta Port au Prince nekaj mesecev po potresu foto kroma in mh Na nigerijski univerzi Ile-Ife, kjer so imeli inženirsko fakulteto, smo pod vodstvom inženirja Roberta Coste ustanovili fakulteto za arhitekturo. Mladi smo tam občasno poučevali. Je bil zaslužek dober? Za Craxijevo obdobje so bile značilne najvišje plače v zgodovini. Tedaj me je bilo kar sram, saj smo bili Italijani daleč najbolje plačani v Afriki. Predstavniki ostalih držav in tudi mednarodnih organizacij so zaslužili precej manj. V Italiji smo prejemali manjšo plačo, istočasno pa so nam za afriške misije dajali po deset milijonov lir na mesec. Res mi je bilo nerodno ... Pozneje se je slika seveda spremenila. V 90. letih ste bili tudi v povojni Bosni. Kmalu po Daytonskem sporazumu sem prišel v stik z italijansko organizaci- jo Iscos. V Bosni smo začeli izvajati različne načrte, ne samo gradbene. Pomagali smo pri obnavljanju ogromne mi-zarne Manjača v Mrkonjič gradu, v okviru drugega projekta smo obujali ribogoj-stvo. Ste bili bolj dejavni v Republiki srbski? Humanitarci ne smejo imeti političnih ali verskih stališč. Bil sem tudi v Pa-lah. Vsem ljudem moraš pomagati, barabam pa seveda ne. Kje ste v vseh teh letih naleteli na najslabše delovne razmere? Gotovo v Demokratični republiki Kongo. Predlani smo bili v Kinduju, kjer so leta 1961 pobili in baje požrli trinajst italijanskih padalcev. Na letališču Fiumicino v Rimu so tem žrtvam posvetili spomenik. Jaz sem bil točno tam, mene pa so skoraj pojedle miši. Organizaciji Care sem se pritožil, ker so me poslali 2200 kilometrov ob reki Kongo navzgor, v tem kraju pa ni bilo ne hrane ne nič drugega. OZN je pošiljal očiščeno pitno vodo, ki so jo domačini prelivali in jo zamenjevali z nepitno. Slednjo so nato prodajali naprej. Že samo preživetje je bilo tam težko. Našim inženirjem so priskrbeli motorna kolesa 125 enduro in jih poslali naravnost v tropski gozd, 500 kilometrov daleč - brez vsakršne ceste, niti makadamske! Vrnili so se komaj živi. Na motorčku bi se bila morala peljati v dveh, a jaz nisem hotel zraven, ker je bilo to res noro. Kje je bilo najbolj prijetno? Zelo so mi všeč orientalski kraji, užival sem na Tajskem, všeč sta mi bili tudi Indonezija in Šri Lanka. Tja smo se odpravili po cunamiju. Ljudje so lepi, narava tudi, pristop do življenja pa je popolnoma drugačen od našega. Mi smo dualisti, imamo belo in črno. Oni to niso, simbol jing in jang ponazarja spajanje črnega in belega v krogu. Zato je njihovo življenje zelo harmonično. Na vaši spletni strani www.marco-hrescak.com so tudi fotografije nekaterih tržaških načrtov. Med temi sta Stadion 1. maj in sedež TKB na Trgu Oberdan. Kaj bi o tem povedali? Konec 80. let je načrt za ureditev velikega centra na območju Stadiona 1. maj in sosednjega nogometnega igrišča osvojil prvo mesto na razpisu. To so bili v bistvu vodoravni nebotičniki, ki so zaobjemali dvorano, trim stezo in še marsikaj. Denar je bil baje na razpolago, nato pa so se Slovenci med sabo tako dolgo prepirali, da je država (mislim, da je bil to Coni) na koncu zadržala sredstva. Banko na Trgu Oberdan smo načrtovali Boris Podrecca, Mitja Race in jaz. Vito Svetina nas je poklical vse tri, tako da je imel Podrecca v zakupu streho, Race zunanji del, jaz pa notranje prostore. Delo se je že bližalo koncu, ko denarja ni bilo več od nikoder. Koordinator posegov je vse skupaj zaustavil. Banka je propadla. Kaj nameravate v prihodnje? Delal bom do konca, nikoli se ne bom upokojil. Aljoša Fonda Sladki bozic na O peinan od 19, do 24. decembra Naj te vodi Zvezda! Ob tvoji/t božič ti i h nakupih zaupaj trgo vskitn obrarom, ^ - ki izpostavljajo sledeči motiv. COt-J KOM^t HCIO Konzorcij Centro in Wfl Vam vošči Evesele praznike 4 Nedelja, 18. decembra 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu PADRIČE - Gozdna zadruga protestira zaradi številnih birokratskih in fizičnih ovir Park Globojner ne more sprejemati obiskovalcev Začasno zaprtje - Carlo Grgič se pritožuje nad pomanjkanjem sredstev in nezazidljivostjo površin Padriška Gozdna zadruga je zaradi pomanjkanja sredstev in številnih ovir sklenila, da park Globojner, ki se razteza na 170 hektarjih površine, ne bo več odprt za obiskovalce. Predsednik Gozdne zadruge Carlo Grgič pravi, da bodo morali odsloviti osem uslužbencev, ki so doslej skrbeli za 82 glav živine - krave, ovce, koze, osle, prašiče in furlanskega bika. Če se ne bo nič spremenilo, bodo živino najbrž prodali. Park je po Grgičevih besedah obratoval s sredstvi iz sklada za spodbujanje kmetijstva, iz prodaje biološko pridelanega mesa in najemnin, ki jih javne in zasebne družbe plačujejo (nekatere sicer ne plačujejo redno) zadrugi za oddajnike, napeljave in druge objekte med Padričami in Trebčami. Vse to očitno ni dovolj, številne birokratske in druge ovire pa onemogočajo parku, da bi privabil turiste. Deželno upravno sodišče FJK je pred kratkim sprejelo priziv padriške Gozdne zadruge, češ da je treba obcestno ograjo, s katero je družba Anas tik pred odprtjem nove hitre ceste zagradila park, odstraniti, saj je bil postopek pomanjkljiv. Park je trenutno dosegljiv samo s stranske ceste ob znanstvenem parku. Kljub temu pa park Glo-bojner nima svetle prihodnosti, saj je upravno kolesje počasno, neštete birokratske ovire pa po Grgičevih besedah onemogočajo turistični razvoj območja. Sistem zaščitenih območij, od programa Natura 2000 dalje, ovira kakršenkoli razvoj. Grgič pa poudarja, da so smernice novega prostorskega načrta Občine Trst odvzele še zadnje zazidljive površine. »Zdaj ne bomo smeli graditi ničesar,« pravi Grgič. Kiosk, ki je nekoč privabljal motoriste in druge obiskovalce, je pred leti zgorel, zaradi zapletene birokracije pa so ga lahko popravili šele tri leta pozneje. Po Grgičevi oceni pa bi bilo dobro urediti pravi sprejemni center. Omenil je celo možnost načrtovanja hotelskih dejavnosti. »A kaj, ko nas vsi ovirajo in za razvoj turizma ne prejemamo niti evra. Že dolgo let pa zaman čakamo na protivrednosti, ki so jih domačinom obljubili ob gradnji znanstvenega parka in sinhrotrona, ki nam nista prinesla nobene koristi,« je odločen predsednik Gozdne zadruge. Protivrednosti so znašale 2,4 milijarde lir, dogovor so leta 1990 podpisali Dežela FJK, Občina Trst in Gorska skupnost. Istega leta je država ob svetovnem nogometnem prvenstvu v Italiji prav tako obljubila sredstva za Kras, ki pa niso nikoli pri- Kam bodo šle padriške ovce? kroma šla do cilja, pravi Grgič. Oblasti so pred časom tudi zasegle del območja, zadruga pa se je obrnila na predsednika republike in od njega prejela pozitiven odziv. Padričarji so uradni lastniki teh zemljišč najmanj od leta 1833. Tik pred iztekom 19. stoletja je Občina Trst zahtevala lastništvo, domači jus pa se je pritožil in leta 1907 zabeležil zmago. Tedaj so na Padričah ustanovili prvo gozdno zadrugo na slovenskem ozemlju. Park Glo-bojner pa so na podlagi deželnega zakona uradno odprli leta 1986. Včeraj sta bila v parku tudi predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Marko Milkovič in deželni svetnik SSk Igor Ga-brovec. Prvi je pojasnil, da je smernice Co-solinijevega prostorskega načrta, ki uvajajo popolno nezazidljivost, še mogoče spremeniti in da je to vprašanje torej rešljivo. »Pravi problem je pomanjkanje sredstev. Park ima že dva odobrena načrta za ureditev hlevov in sprejemnega centra, a denarja ni. Ni dvoma, da obcestna ograja škodi tukajšnjim dejavnostim,« je pristavil Milkovič. Gabrovec je Grgiču izrazil popolno solidarnost, Dežela pa v tem primeru nima večje vloge. »To pa sodi v širši kontekst strogo omejujočih zaščitnih predpisov, ki so sad starega koncepta, saj prepovedujejo celo sečnjo, pašo in druge dejavnosti, brez katerih Kras propada,« je dejal deželni svetnik. (af) V Trstu s kolesi kot v Ljubljani Trst se zgleduje po Ljubljani. Med svojim obiskom pri ljubljanskem kolegu Zoranu Jankoviču se je tržaški župan Roberto Cosolini seznanil z delovanjem tako imenovanega bike sharinga, javnega najemanja koles v mestu. Tisto izkušnjo bo v kratkem prenesel tudi v Trst. Mestna uprava je namreč prejela od ministrstva za okolje prispevek v višini nekaj več kot 353 tisoč evrov, s katerim bo mogoče urediti službo bike sharinga v Trstu. Predvideni strošek znaša 504 tisoč evrov, razliko bo prispevala občinska uprava. V mestu bodo uredili več postaj, na katerih si bo mogoče - po predhodni nabavi abonmajske kartice - izposoditi kolo. Z njim se bo mogoče peljati po mestu, koristnik pa ga bo lahko izročil ali na isti postaji, ali pa na drugih. Dogovor o izposoji koles sta podpisala tržaški župan Roberto Cosoli-ni in predstavnik ministrstva za okolje, odgovorni z direkcije za trajno-stni razvoj Antonio Strambacci. Poseg sodi v okvir evropskega projekta Pisus za ovrednotenje mesta v trgovske in turistične namene, služil pa bo tudi za izboljšanje prometa v mestu. OBČINA ZGONIK - Obisk upraviteljev iz sežanske občine Sodelovanje v Briški jami Poudarili pomen povezovanja za ovrednotenje edinstvenega čezmejnega prostora Zgoniška in sežanska občina krepita medsebojno čezmejno sodelovanje. Upravitelji obeh občin so z evropskimi čezmejnimi projekti že pred leti nastavili plodno kooperacijo. Pretekli petek so jo razširili tudi na upravno osebje, saj so prav uslužbenci srž vsake občinske uprave. V gosteh zgoniške občine so bili sežanski župan Davorin Terčon in več kot dvajset uslužbencev njegove občine. Z gostiteljem, zgoniškim županom Mirkom Sardočem, so se odpravili na ogled Briške jame, potem so se sestali v tamkajšnjem centru, kjer so poudarili pomen spoznavanja domačega in bližnjega okolja, njegovih značilnosti in sistemskega povezovanja, predvsem v luči enovite predstavitve ozemlja in njegovih proizvodov ter turističnega trženja tega edinstvenega čez-mejnega prostora. Mirko Sardoč (levo) in Davorin Terčon v Briški jami foto a.g. TRŽAŠKI KARABINJERJI - Po šestmesečnem zasledovanju aretirali dvojico roparjev Alarmni sistem prelisičila z »jammerjem« Redno sta s Hrvaškega zahajala v Italijo in kradla po večjih trgovskih centrih - Z donosnim poslom sta tedensko zaslužila do 20 tisoč evrov Zimske jakne, volnene majice, puloverji iz ka-šmirja, ovratne rute, pa tudi mobilni telefoni, za-pestne ure ali naprave za satelitsko navigacijo. To in še marsikaj so karabinjerji tržaške postaje v Ulici Hermet pred tednom dni zasegli dvojici iz Hrvaške, ki je več mesecev kradla po tržaških in tudi deželnih trgovskih centrih. Kakor sta novinarjem pojasnila načelnik kara-binjerjev Marizio Li Calzi in poročnik Davide Ros-setti, so v okviru rednega nadzora nad teritorijem tržaški karabinjerji sredi poletja ustavili avtomobil z italijansko evidenčno tablico, v katerem sta se peljala bosanski in hrvaški državljan. Po pregledu dokumentov so agenti ugotovili, da je avtomobil najet, njuni osebni izkaznici pa sta bili dokaj sumljivi. Moška so vsekakor pustili dalje, istočasno pa zanju odredili zasledovanje, ki se je po šestih mesecih zaključilo z aretacijo. Bosanskega državljana, 36-letnega B.D. in hrvaškega državljana, 37-letnega C.G. dolžijo redne tedenske kraje po večjih trgovskih centrih od Trsta, mimo Pordenona, Vidma pa vse do Veneta, Toskane in Emilije Romagne. Enega od njiju so v soboto zasačili ravno pri kraji, oba pa obenem dolžijo posedovanja lažnih dokumentov. Moška sta v teh mesecih vsak teden redno prihajala v Italijo. Njun cilj so bili, kot zapisano, večji trgovski centri (taki kot je Coin v Trstu, Emisfero v Tržiču in podobno). Svoje podvige pa sta izvajala s čisto posebnim stilom: najprej je v trgovino vstopil eden in si med navideznim ogledovanjem razstavljene ponudbe na listič pozorno beležil nameščenost nadzornih videokamer. Informacije je nato predal pajdašu, ki je brez večjih težav nakradel, kar se je dalo skriti pod jopo, pravzaprav vse, kar se je dalo stlačiti za trebušni steznik. Vklop alarma ob izhodu pa sta preprečila s t.i. jammerjem oziroma manjšo elektronsko napravo za motenje signala. Njun posel je bil kar donosen, saj sta ob koncu tedna vsakič zbrala nekaj večjih torb ukradenega blaga za skupnih skoraj 20 tisoč evrov vrednosti. Ukradeno blago sta zbirala v nekem stanovanju v bližini koronejskega zapora; priložnostno skladišče je last nekega Tržačana, ki si je prislužil ovadbo na prostosti zaradi sodelovanja pri kraji. Karabinjerji so ugotovili, da sta se moška navadno pripeljala v mesto ob sredah in se na Hrvaško vračala ob koncu tedna. Avtomobil sta najela v Italiji za daljše obdobje, vračala sta ga le za redne preglede. Med tednom sta se premikala od mesta do mesta in vsakič prespala v hotelu, kar tudi dokazuje donosnost posla. Ob petkih ali sobotah sta se vračala na Hrvaško, od koder je ukradeno blago nadaljevalo svojo pot na tuje trge. (sas) Del ukradenega blaga je bilo včeraj na ogled na karabinjerski postaji v Ul. Hermet kroma / TRST Nedelja, 18. decembra 2011 5 ob 70-letnici drugega tržaškega procesa »Bili smo kot trdna veriga, vsa vas je bila vključena vanjo« Spomini Elvire-Vere Vremec z Opčin na 2. tržaški proces in vojno dogajanje Velik proces proti šestdesetim obtožencem, ki je v slovensko zgodovino prešel kot Drugi tržaški proces, se je 15. decembra zaključil z izvršitvijo petih smrtnih obsodb. Njegovi začetki pa segajo v pomlad 1940. leta, ko so fašistične oblasti izvedle na desetine aretacij. Sredi neke julijske noči so orožniki in kvesturini potrkali tudi na vrata družine Vremec v bližini zadružne prodajalne na Opčinah. »Prišli so ponoči, take stvari so najraje delali v temi. V opensko kasarno so odvedli mene in sestro Aleksandro,« se spominja gospa Elvira-Vera Vremec, ki bo prihodnjo pomlad slavila 90. rojstni dan. »Tam so bile tudi Angela, Lojzka, Zdenka in številni moški. Spominjam se, da so me tolažili, saj sem bila najmlajša v družbi.« Moške so nato odpeljali v koro-nejske zapore, pet openskih deklet pa »k jezuitom, kjer smo bile do spraševanja same, v samici. Med spraševanjem sem seveda vse tajila, potem so me odvedli v celico, ki je bila že polna. K meni je pristopila Bobkova sestra Ivanka (sestra tistega Viktorja Bobka, ki ga je fašistično sodišče kasneje obsodilo na smrt; op. nov.) in mi dejala: me politične zapornice ne odzdravljamo paznikom z rimskim fašističnim pozdravom! In tako je tudi bilo.« V celici se Vera spominja Tatjane Šmuc, Olge Mahnič, Milene Marte-lanc, a tudi dejstva, da je morala spati na mizi, ker zanjo ni bilo postelje ...in da je stranišče v celici zakrival le raztrgan paravan. »Kasneje sta se nam v zaporu pridružili tudi Dani Tomažič in Zita Perkan, zaprte pa so bile tudi Zora Perello, mladoletna Vojka Šmuc in mnoga druga dekleta, tudi z Goriškega. Ko so nune razumele, da nismo nevarne, so nam dovolile imeti odprta vrata celice. V bistvu smo se lahko prosto premikale po zaporu. Ko so slišale, da zna Zora igrati na harmonij, so nam dovolile sestaviti pevski zbor, saj je bilo med nami veliko cerkvenih pevk. Nune so bile zadovoljne, saj smo pele med nedeljsko mašo v kapelici. V primerjavi s kasnejšimi izkušnjami, ta prva aretacija ni bila huda. To obdobje je zaznamovalo predvsem veliko prijateljstvo.« Januarja 1941 so Vero in Aleksandro izpustili. Nekaj časa sta mirovali, nato sta se počasi spet vključili v antifašistično mrežo. »V vasi smo bili vsi povezani, prevladoval pa je občutek strahu. Karabinjerji so ponoči redno opčine - Danes Spominska svečanost na strelišču Letos mineva 70 let odkar so pod streli fašistične milice padli Viktor Bobek, Ivan Ivančič, Simon Kos, Pinko Tomažič in Ivan Vadnal, ki jih je Posebno sodišče za državno varnost obsodilo na smrt. Zgodilo se je namreč 15. decembra 1941 na openskem strelišču, kjer so v naslednjih letih fašistični in nacistični okupatorji skupno umorili še okoli sto ljudi slovenske, hrvaške in italijanske narodnosti. Njihove žrtve se bomo spomnili danes na svečanosti, ki se bo ob 15. uri začela na openskem strelišču. Nastopil bo Tržaški partizanski pevski zbor, ki nosi ime po Pinku Tomažiču, priložnostna govornika pa bosta novinarka Poljan-ka Dolhar in zgodovinar Franco Ce-cotti. Udeleženci se bodo od tod v sprevodu napotili v Prosvetni dom, kjer bo spregovoril nekdanji predsednik Republike Slovenije Milan Kučan in spet zapel partizanski zbor. Zgoraj gospa Vera (prva z desne) na Primorskem dnevniku, spodaj pa na srečanju nekdanjih zapornic udarjali po naših vratih in preiskali hišo: iskali so brata, ki je bil pri partizanih. Zelo sem se bala. Čakali smo na proces, vedeli smo, da se pripravlja nekaj hudega. 15. decembra se je vas skrila za zakrita okna: nestrpno smo čakali in poslušali ropotanje kamionov, ki so na strelišče pripeljali pet obsojencev.« Sodelovanje z odporniškim gibanjem in Osvobodilno fronto se je nadaljevalo skozi ves vojni čas. »Spominjam se, kako sta Zora in Vojka nosili letake in jih puščali v našem hramu. Bili sta zlati, simpatični, lepi. Me smo jih nato nosile čez Repen in Pliskovico do Ivanjega grada in še dlje. Bili smo kot trdna veriga, vsa vas je bila vključena vanjo, tudi trgovine. Pri nas doma smo pripravljali pakete s hrano in potrebščinami, ki smo jih nato skrili na dno voza in prekrili s kravjim gnojem. Kak otrok jih nato odpeljal na cilj. Jaz sem bila blagajničarka krajevne OF in sem imela na primer nalogo, da delim pomoč ženam, ki so ostale same.« Marca 1945 so zaprli Vero in ves odbor openske OF, »ki sta ga meni, Milki in Juštini zapustila moj brat in moj fant preden bi šla v partizane. Gestapo me je odpeljala na Trg Oberdan, tu sem bila zaprta z italijanskimi zapornicami. Spraševale so me, kako je zunaj, če je zmaga blizu, a jaz sem bila tako nezaupljiva in navajena molčati, da nisem odgovarjala na njihova vprašanja. Še danes me zaradi tega peče vest.« V sobi, kjer so jo zasliševali, je bil kovček poln »pripomočkov« za mučenje, ki so jih uporabili tudi na njej. Ko so jo odvedli v Coroneo, v katerem je bil tudi njen brat (»on spodaj, jaz zgoraj«), ji je slovenski kolaboracionist pljunil v obraz in jo oklofutal. V zaporu je preživela več tednov. »Tako sem bila prestrašena, da vam ne morem povedati. Bala sem se, da me bodo odpe- ljali v Rižjero in me tam zažgali. Nekega dne so nas odvedli v Rojan: tu smo ves dan čakale, a ker ni bilo dovolj kamionov, so le moške odpeljali v Nemčijo, nas pa odvedli nazaj v Coroneo. Zaradi posredovanja prijateljice, nas je nek sodelavec Gestapa vključil v seznam delavk. To nam je najbrž rešilo življenje. 20. aprila, na Hitlerjev rojstni dan, so nas izpustili.« Vera je po vojni nekaj let delala v upravi Primorskega dnevnika na Gol-donijevem trgu. Iz tistega urada je fotografija, s katere se smeje v družbi dveh kolegic. Skupinsko fotografijo pa je petdeset let po vojni posnel Mario Magajna: nekdanje zapornice so se zbrale v gostilni Dolenc in obujale spomine. »Bilo je zelo lepo srečanje. Tolikokrat smo rekle, da ga moramo ponoviti, a ga žal nismo. Zdaj pa je za marsikoga prepozno.« (pd) Trst v središču za razvoj jedra mesta Združenje tržaških trgovcev Confcommercio je dalo pobudo za ustanovitev združenja Trst v središču. Gre za omrežje, pri katerem sodelujejo trgovine, javni lokali in razne servisne službe, njegov namen pa je obuditi in spodbuditi mestno središče, da bi se trgovsko in turistično razcvetelo. Tržaško mestno središče bo tako imelo svojo mrežo trgovcev, kot jo že imajo Sv. Jakob, Opči-ne in devinsko-nabrežinska ob- Odbor za pravice pomorskih delavcev V Trstu so pred dnevi ustanovili tako imenovani ozemeljski odbor za dobrobit pomorskih delavcev tržaškega pristanišča. Pri ustanovitvi so sodelovali pristaniško poveljstvo, tržaška pokrajina, tržaška občina špediterji v tržaškem pristanišču, pomorski agenti, čezalpski naftovod, pristaniška oblast, delavci na vlačilcih in drugi. Povod za ustanovitev združenja je bila mednarodna konvencija o pomorskem delu, ki naj bi jo italijanski parlament v kratkem ratificiral. To naj bi bila nekakšna »ustavna listina« pravic pomorskih delavcev, tako na morju kot na kopnem, ki postaja v času vse večjega števila gusarskih napadov na ladje, nadvse aktualna. Še danes razstava Ženska umetnost V dvorani Fittke se bo danes zaključila razstava z naslovom Ženska umetnost, ki jo je priredilo združenje DFidapa v sodelovanju z odborništvom za kulturo tržaške občine. Razstavo je uredila Marianna Accerboni, ogledalo pa si jo je več kot tisoč ljudi. Razstavljena so dela Nore Carella, Egle Ciacchi, Anne D'Amore, Gabrielle Giurovich, Rossane Longo, Valdee Mania-go Ravalico, Marte Potenzieri Reale in Edde Romanzin Starz. Zadnji voden obisko bo danes ob 11. uri. Živela butara V knjižnici Quarantotti Gambini v Ul. Lodole 6 bodo jutri predstavili knjigo Lucia Fabija Živela butara in topla voda. Šentjakobska zgodba iz Trsta v prejšnjem stoletju. Začetek ob 17. uri. Na Proseku v spomin Ignaciju Oti Tudi na Proseku so se preteklo nedeljo spomnili Ignacija Ote, skladatelja, glasbenika, zborovskega dirigenta, pedagoga in kulturnega delavca, ki je dolgo let deloval prav tam. Ob 80-letnici rojstva in 10-letnici smrti je v organizaciji MoPZ Vasilij Mirk zaživel spominski večer z bogatim programom. Pevski program sta soustvarjala MoPZ Valentina Vodnika in MoPZ Vasilij Mirk. Hčerka Damijana Ota je predstavila razstavo Ignacij Ota Njegova zgodba, ki jo je pripra- vila sama. Poudarila je, da je zbranega materiala še veliko, saj je bil oče Ignacij zelo skrben zbiratelj in je doma hranil vso dokumentacijo in slike, zato je razstava le delček njegove zgodbe. Hčerka Damijana je nato predstavila še zbirko skladb Ignacija Ote za odrasle zbore Zborovska glasba, ki jo je uredil Aljo-ša Tavčar, o knjigi skladatelja Življenje darovano glasbi pa je spregovoril Boris Pangerc, ki jo je tudi sam uredil. Večer je sklenil še ogled posnetkov s koncerta v Dolini, kjer je Ota pred smrtijo nastopil s slavnim solom Temna noč, ki jo je sam uglasbil. ••• 6 Nedelja, 18. decembra 2011 NEDELJSKE TEME / opčine - Tradicionalna prireditev ZKB Nagradili dobre dijake in študente Veliko pozornost namenili Monografiji o Srečku Kosovelu, katere avtor je prof. dr. Janez Vrečko Tudi letos je Zadružna kraška banka otrokom svojih članov, ki so se še posebno izkazali na lastni študijski poti, na tradicionalni decembrski prireditvi podelila štipendije. Letošnji dogodek pa je še dodatno obogatila predstavitev Monografije o Srečku Kosovelu, katere avtor je prof. dr. Janez Vrečko, ki predava na ljubljanski Filozofski fakulteti. Za glasbeno kuliso sta poskrbela violončelistka in pevka Andrejka Možina ter kitarist Marko Če-pak, petkov spored pa je še dodatno popestril nastop pesnika in igralca Aleksija Pregarca, ki je občuteno recitiral splet Kosovelovih pesmi. V svojem uvodnem nagovoru je predsednik upravnega odbora Zadružne kraške banke Sergij Stancich poudaril pomen tovrstnih kulturnih pobud, ki so letos zamenjale izid že tradicionalnega "institucionalnega" koledarja ZKB. Kraški denarni zavod je namreč v letošnjem letu lep del svojih sredstev namenil predvsem kulturnim in dobrodelnim pobudam. Dobršen del petkovega poznega popoldneva je zasedla predstavitev Monografije o Srečku Kosovelu, ki so jo oblikovali Matija Ogrin z Instituta za slovensko literaturo pri Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki je knjigo izdalo, seveda s finančno pomočjo ZKB. Poleg njega sta izza predavateljske mize nastopila še prof. Tatjana Rojc in avtor knjige Janez Vrečko, ki je na opusu Srečka Kosovela opravil res izjemno in obsežno delo. V svojem krajšem nagovoru je Ogrin poudaril predvsem dejstvo, da je prof. Rojčeva pred leti izdala že pomembno publikacijo, v kateri so zbrana pisma Srečku Kosovelu, nato je spregovoril še o zbirki monografij o slovenskih literatih, ki je najstarejši tovrsten niz publikacij, saj izhaja že od leta 1946, z njim pa je začel prof. Anton Oc-virk. Rojčeva je v svojem posegu literarno in umetniško uvrstila opus Srečka Kosovela, ki je ustvarjal v času, ki so ga na Tržaškem oblikovali slikar Avgust Černi-goj, publicist Vladimir Martelanc, pesnica Fani Obidova in skladatelj Marij Kogoj. Monografija o Srečku Kosovelu izpod peresa prof. Vrečka je nastajala celih sedem let, o Kosovelu pa so v preteklosti pisali še drugi, denimo Boris Pahor, prof. Vrečko pa idealno nadaljuje delo najžlahtnejše veje slovenske literarne zgodovine, in sicer komparativistiko, ki so jo pred njim utemeljili Anton Ocvirk, Dušan Pirjevec in Janko Kos. Janez Vrečko je v začetku svojega nagovora izrazil svoje veselje nad dejstvom, da se Monografija o Srečku Kosovelu predstavlja ravno na Opčinah, saj je bil ta kraj za tomajskega pesnika nekakšno okno v svet. Tja je Kosovel po navadi prihajal peš, v mesto pa se je spuščal s tramvajem. Zanimivo pa je, da Kosovel Trsta po požigu Narodnega doma ni več maral. V svojem kratkem življenju je pesnik prešel več ustvarjalnih faz, ki pa so vse tako ali drugače povezane s Krasom. Nekaj časa se je Kosovel identificiral v futurizmu, ki ga je na Slovenskem poosebljal Anton Podbevšek, nekatere futuristične prvine, ki jih je utemeljil Marinetti, denimo igra-čkanje z jezikom in človekom, pa za Kosovela niso bile sprejemljive. Prvi, ki je Kosovela povezal s konstruktivizmom, je bil prav literarni zgodovinar Anton Ocvirk, zaradi teh svojih trditev pa je doživljal veliko napadov in neodobravanj. Zanimivo je, da je Kosovela s konstruktivizmom zbližal Ivo Grahor, ki se je po oktobrski revoluciji "vtihotapil" v Sovjetsko zvezo in bil nekaj časa tudi zaprt zaradi suma vohunstva, iz zapora pa ga je rešil Vladimir Mar-telanc. Grahor je bil po svojem povratku iz SZ izreden kulturni posrednik, Kosovel pa je po novih spoznanjih, ki mu jih je slednji posredoval, začenjal pojmovati znanost in literaturo ne več kot dve nasprotni si vedi, ampak je v njiju videl popolno sintezo. V tem duhu sta likovna umetnika Černigoj in Stepančič leto dni po Kosovelovi smrti v tržaškem Ljudskem vrtu ustvarila Kons laboratorij, ki je požel zanimanje in odobravanje v vseh tedanjih Skupinska slika mladih, ki so si tokrat prislužili štipendijo ZKB kroma pomembnejših evropskih umetniških krogih. Prof. Vrečko je svoj poseg sklenil s trditvijo, da kljub vsemu opravljenemu delu o Srečku Kosovelu nismo še izrekli zadnje besede. Zadnji del petkovega srečanja v razstavni dvorani ZKB je potekal v znamenju podelitve štipendij. Še pred samo podelitvijo pa se je predsednik Stancich odzval na nekatere polemike, ki so nastale v preteklih dneh v Vipavski dolini, in sicer v zvezi z možnim odkupom Vipavske hranilnice s strani ZKB. Stancicha je zmotilo predvsem dejstvo, da so nekateri vidni predstavniki slovenskega javnega življenja ZKB in njeno vodstvo enostavno ožigosali za "Italijane", kar je predsednik primerjal temu, da mati zapusti in se oddalji od lastnega otroka. Štipendijo za uspešno zaključeno višjo srednjo šolo so v višini 500 evrov prejeli Nastja Slavec, Alen Čok, Tjaša Oblak, Lucija Tavčar, Goran Kerpan, Tina Renar, Nik Skabar, Martina Jazbec, Nada Sossi in Miha Pečar. 750 evrov za uspešno opravljeno univerzitetno diplomo prve stopnje so podelili Lari Devetak, Lari Simoneta in Mateji Clarici, najvišjo denarno nagrado za univerzitetno diplomo pa so prejeli Kristijan Stopar, Mitja Nabergoj, Jasmina Sossi, Eva Krmec, Mateja Milič, Laura Venier in Ivana Zidarič. Primož Sturman Sneg pobelil kraške vrhove Pa je prišel, sneg namreč. December se je že prevesil v drugo polovico, pravega mraza, ki je bil sicer tudi pri nas značilen za to obdobje, pa od nikoder. V noči med petkom in soboto pa so se pojavile močne padavine, v nižini pretežno kot dež, v višjih legah pa je tudi snežilo. Bela odeja se je obdržala samo na vrhovih, vendar pa - po oceni strokovnjakov -napoveduje tudi skorajšnje znižanje temperature. (F. KROMA) novinarski krožek - Ob izteku leta Praznična voščila Srečanje tradicionalno prireja Novinarski krožek v sodelovanju z drugimi novinarskimi organizacijami Zbrane je včeraj nagovoril predsednik krožka Roberto Weber, srečanja pa sta se med drugimi udeležila tudi tržaški župan Cosolini in škof Crepaldi kroma Z baklami proti rasizmu Nekaj sto ljudi se je sinoči udeležilo ba-klade proti rasizmu, ki so jo priredile mirovniške organizacije iz solidarnosti do dveh Senegalcev, ki jih je v torek v Firencah ustrelil italijanski desničarski skrajnež. Manifestanti so zahtevali, naj tržaški občinski svet obsodi umora v Firencah in naj opozori vlado nad nevarnostjo rasističnih izpadov. Na Radiu Trst A o mladinskem podjetništvu V sklopu ponedeljkove oddaje »Studio D«, ki ga predvaja Radio Trst A, se bosta novinarka Elena Leghissa in mladi ekonomist in družboslovec Mitja Ste-fancic pogovarjala o mladinskem podjetništvu v tržaški pokrajini. Med ekonomsko rubriko, ki je na sporedu med 12.00 in 12.30, bo redni gost oddaje predstavil izsledke iz študije »Smernice za promocijo mladinskega podjetništva«, ki jo je izoblikoval skupaj s kolegi iz Slovenskega raziskovalnega inštituta. Pobudnika študije sta Tržaška Pokrajina in Združenje mladih tržaških podjetnikov (Confcommercio Giova-ni). Božo Rustja ob božiču v DSI Društvo slovenskih izobražencev bo jutri imelo svojo zadnji večer pred božičnim in novoletnim premorom. V Pe-terlinovi dvorani bo tokrat gost pisatelj Božo Rustja, ki je tudi odgovorni urednik revije Ognjišče in avtor uspešnih Zgodb za pogum. Kot naslov svojega jutrišnjega razmišljanja si je postavil vprašanje »Kakšnega Odrešenika pričakujem?«. Izhodišče mu je znani ruski pisatelj Nikolaj Vasiljevič Gogolj in njegova izjemna komedija Revizor, v kateri opisuje pričakovanje revizorja v odročnem mestu. Briljantna komedija pa je po mnenju poznavalcev samo metafora človeškega pričakovanja in posmeh na to, koga ljudje pričakujejo. Kakšnega Rešitelja? Svojim gledalcem, bralcem in vsem nam zato ruski pisatelj postavlja vprašanje: Kakšnega Odrešenika pričakuješ? Kakšnega Odrešenika naj bi pričakoval kristjan in kakšen se nam kaže v Svetem pismu, o tem bo jutri v DSI spregovoril Božo Rustja. Začetek ob 20.30. Glasba in ples na praznik sv. treh kraljev Ob prazniku sv. treh kraljev, 6. januarja 2012, odborništva socialnih služb občin Okraja 1.1 (Devin Nabrežina, Zgo-nik in Repentabor) organizirajo kosilo, na katerem so predvideni tudi glasba, ples in tombola, in sicer v restavraciji Križman v Repnu. Kosila se lahko udeležijo osebe nad petinšestdesetim letom starosti s stalnim bivališčem v občinah Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor. Vpisovanje se bo začelo 19. decembra in bo trajalo nepreklicno do 12. ure 23. decembra 2011. Prijaviti se je mogoče: v tajništvu občine Repen-tabor ali občine Zgonik, od ponedeljka do petka od 09.00 do 12.00; na sedežu Socialne službe Okraja 1.1, Naselje sv. Mavra št. 124 - Sesljan,od ponedeljka do petka od 8.30 do 10.30. Praznični fotoutrip 2011 Kljub ekonomski krizi, ki neizbežno pogojuje tudi naše kraje, so se na ulicah prižgale praznične lučke, trge pa krasijo osvetljene jelke. Ljudje se, tako ali drugače, pripravljajo na božični čas in prehod v novo leto. Kaj pa vi? Pošljite nam fotografijo - svoj praznični fotoutrip, da bo tudi naša spletna stran nekoliko bolj praznična. Posnetke opremi s komentarjem in pošlji na našo spletno stran www.primorski.eu ali na elektronski naslov tiskarna@primorski.eu. / TRST Nedelja, 18. decembra 2011 7 kavarna san marco - Knjižni sejem Bobi Bazlen Na kavi s slovenskimi gosti Predstavitev ontologije Belo lebdenje med nomo - Bogot izbor knjig in srečanja samo še danes Kavarna San Marco v Ulici Battisti bo še danes gostila knjižni sejem Bobi Bazlen, ki obiskovalcem ponuja bogat izbor produkcije manjšinskih založb, ob tem pa tudi številna srečanja z avtorji. Uvodno srečanje je bilo včeraj posvečeno slovenskim avtorjem. Na pobudo ljubljanske založbe Apokalipsa, Slovenskega kluba in Skupine 85 so predstavili slovensko-ita-lijansko antologijo Belo lebdenje med na-ma/Bianco levitare tra noi due. Uredil jo je pesnik in urednik založbe Apokalipsa Primož Repar, publikacija pa združuje dela štiridesetih avtorjev in avtoric iz trinajstih držav, ki so med letoma 2005 in 2011 brali svojo literaturo v tržaškem Kulturnem domu kot udeleženci mednarodnega festivala Revija v reviji. Goste je uvodoma v imenu organizatorjev pozdravil Luca Visentini, ki ni skrival zadovoljstva nad sodelovanjem s slovensko založbo Apokalipsa, ki je rodilo tudi zajetno dvojezično zbirko. Ob kavi so nato nekaj svojih odlomkov prebra- Ob nakupu knjig lahko obiskovalec prisluhne tudi kakemu zanimivemu srečanju, kot je bilo na primer včerajšnje s slovenskimi avtorji kroma li Matjaž Kocbek, Iztok Osojnik, Aleksander Peršolja, Primož Repar in Maja Vidmar, njihove verze pa je v italijanskem prevodu Jolke Milič oz. Mihe Obita prebrala še Patrizia Vascotto. Sejem se bo danes začel ob 10. uri, ob 11. uri so predvidene ustvarjalne delavnice za otroke, ob 16.30 bo založba Comunicarte predstavila knjigo La Sacchetta Claudia Erneja, ob 17.30 pa bo protago-nistka srečanja tržaška hudomušnost z Diegom Manno. VZPI-ANPI ANED ANPPIA Danes, 18. decembra 2011, ob 15. uri na openskem strelišču SPOMINSKA SVEČANOST ob 70-letnici usmrtitve obsojencev na 2. tržaškem procesu Pinko Tomažič, Viktor Bobek, Ivan Ivančič, Simon Kos, Ivan Vadnal - Spregovorila bosta novinarka poljanka dolhar in zgodovinar franco cecotti - Predsedovala bo martina soban - Zapel bo tppz pinko tomažič Po proslavi gremo v povorkl do Prosvetnega doma, kjer bo ob 16. uri koncert TPPZ PINKO TOMAŽIČ Vabljenil Včeraj danes Danes, NEDELJA, 18. decembra 2011 TEO Sonce vzide ob 7.40 in zatone ob 16.22 -Dolžina dneva 8.42 - Luna vzide ob 0.04 in zatone ob 11.54 Jutri, PONEDELJEK, 19. decembra 2011 URBAN VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,3 stopinje C, zračni tlak 994,7 mb pada, vlaga 67-odstotna, veter 10 km na uro jugo-vzhodnik, nebo rahlo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 13,3 stopinje C. OKLICI: Komi Seyram Agbe in Ema Lema, Vinicio Malavenda in Alessandra Corradi-ni, Pajtim Krasniqi in Albina Rrustemi, Luca De Matteis in Roberta Conte, Andrea Berni in Stefania Grue. vored XX. septembra 6, Milje - Ul. Maz-zini 1/A. Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Drevored XX. septembra 6 (040 371377). Od ponedeljka, 19., do sobote, 24. decembra 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Goldoni 8 (040 634144), Ul. Revoltella 41 (040 911048), Žavlje - Ul. Ul. Flavia 39/C. Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Goldoni 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor S. Piero 2, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Tor S. Piero 2 (040 421040). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino [13 Lekarne Nedelja, 18. decembra 2011 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. dell'orologio 6, Melara - Ul. Pasteur 4/1, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Prosek. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. dell'orologio 6 (040 360605), Melara - Ul. Pasteur 4/1 (040 911667), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. dell'orologio 6, Ul. Pasteur 4/1, Dre- AMBASCIATORI - 15.40, 17.50, 20.00, 22.15 »Sherlock Holmes: Gioco di ombre«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »The Artist«. CINECITY - 11.00, 13.05, 15.30, 17.40, 20.00, 22.05 »Il gatto con gli stivali 3D«; 10.45, 13.25, 15.20, 17.20 »Il gatto con gli stivali 2D«; 17.45, 20.00, 22.00 »Midnight in Paris«; 10.45, 13.05, 15.25 »Lo schiaccia-noci«; 11.00, 14.40 »Happy feet«; 11.05, 13.10, 15.25, 17.40, 20.05, 22.10 »Finalmente la felicita«; 10.50, 13.05, 15.10, 17.35, 19.20, 20.00, 21.45, 22.20 »Vacan-ze di Natale a Cortina«; 10.45, 12.45, 15.30, 16.50, 18.30, 19.30, 21.30, 22.10 »Sherlock Holmes - Gioco di ombre«. FELLINI - 11.00, 15.20, 17.00 »Lo schiac-cianoci«; 18.40, 20.30, 22.15 »Scialla!«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.45, 17.20, 19.00, 20.40, 22.20 »Midnight in Paris«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.10, 18.00, 20.00, 22.00 »Il giorno in piu«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.20, 20.15, 22.15 »Le idi di marzo«. KOPER - KOLOSEJ - 17.00 »Arthur Božiček 3D«; 20.30 »Koža, v kateri živim«; 16.30 »Kužna nevarnost«; 18.30 »Policist«; 16.00, 18.20 »Somrak saga - Jutranja zarja 1. del«; 19.00, 21.10 »Traktor, ljubezen in rock'n'roll«; 20.40 »Zmagovalec«. KOPER - PLANET TUŠ 21.00 »Le kako ji to uspe?«; 13.50, 16.00 »Vesele nogice 2«; 19.05, 21.30, 23.50 »Traktor, ljubezen in Rock'n'roll«; 10.50, 12.10, 12.50, 15.00, 16.40, 17.00 »Arthur Božiček 3D«; 11.50, 14.10, 16.20, 18.30 »Arthur Božiček«; 12.40, 15.30, 18.00, 20.30 »Silvestrovo v New Yorku«; 11.10, 14.00, 17.10, 20.00 »Misija nemogoče 4«; 18.10, 18.50, 20.40, 21.20 »Pisma sv. Nikolaju«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Vacanze di Natale a Cortina«; Dvorana 2: 11.00, 15.45, 17.20, 19.00, 20.40, 22.20 »Il gatto con gli sti-vali 3D«; Dvorana 3: 11.00, 16.00, 17.30, 19.00, 20.35, 22.15 »Il gatto con gli sti-vali 2D«; Dvorana 4: 15.45, 17.20, 19.00, 20.40, 22.20 »Finalmente la felicita«. SUPER - 16.00 »Happy feet 2«; 17.40, 19.45, 21.50 »Anonymous«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 17.15, 19.50, 22.15 »Sherlock Holmes -Gioco di ombre«; Dvorana 2: 15.20, 17.30, 20.00, 22.10 »Vacanze di Natale a Cortina«; Dvorana 3: 16.45, 18.30, 20.20, 22.10 »Ill gatto con gli stivali 3D«; Dvorana 4: 15.30, 17.30, 20.00, 22.00 »Midnight in Paris«; Dvorana 5: 15.40, 17.45, 20.10, 22.10 »Le idi di marzo«. 13 Prireditve BARŠKIOKTER v sodelovanju z ZSKD in deželnim zborovskim združenjem USCI vabi na koncert v sklopu revije Nativitas »Božič v Terski dolini« danes, 18. decembra, ob 15.30 v cerkev sv. Jurija v Bardo. Nastopajo Barški oktet (dir. Davide Clodig), MoPZ Tabor-Opčine (dir. David Žerjal), OPZ Mali lujerji-Špeter (dir. Davide Clodig), Gojenci Glasbene matice v Bardu (dir. Davide Clodig). DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi danes, 18. decembra, na koncert »V pričakovanju Božiča«. Nastopajo: OPZ »Kraški cvet« pod vodstvom s. Karmen Koren ter zbor »Vesela pomlad« z Op-čin in vokalna skupina »Tamariska« iz Izole, ki ju vodi Andreja Štucin. Prireditev bo v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli 29) ob 16. uri. Misijonski krožek je pripravil dobrodelni božični sejem. OPZ IGO GRUDEN IZ NABREŽINE v sodelovanju z ZSKD in deželnim zborov- skim združenjem USCI vabi na koncert v sklopu revije Nativitas Na križišču poti danes, 18. decembra, ob 16. uri v Cerkev sv. Roka v Nabrežino. Nastopajo OPZ Igo Gruden (dir. Mirko Ferlan), OPZ Fran Venturini-Domjo (dir. Suzana Žerjal) in MeMlPZ Neokortex-Gabrje (dir. Jana Drasic). SKD GRAD od Banov prireja Božični razstavni sejem, ki bo potekal v društvenih prostorih danes, 18. decembra, 10.0013.00 in 15.00-19.00. Poleg božičnih okraskov, naravnih izdelkov, čajnih mešanic in naravnih mil, bo razstavljala slike Katerina Kalc. Toplo vabljeni na skodelico čaja. SKD LONJER-KATINARA vabi na »Lo-njerski božič« danes, 18. decembra, ob 15.30. Nastopil bo Pihalni orkester Ri-cmanje in zbor Tončka Čok. SKD SLOVENEC v sodelovanju z ZSKD in deželnim zborovskim združenjem USCI vabi na koncert v sklopu revije Nativitas z naslovom »Božični sijaj« danes, 18. decembra, ob 17. uri v cerkvi sv. Antona Puščavnika v Borštu. Nastopajo: MePZ Slovenec-Slavec (dir. D. Grbec), MLVS AnaKrousis-Gropada (dir. M. Marchesich), MePZ Društvo portoroški zbor iz Pirana. SKD VESNA v sodelovanju z Rajonskim svetom za Zahodni Kras vabi na prireditev »Sladko božično voščilo - Biškota-da 2011« (pokušnja in nagrajevanje najboljših piškotov) danes, 18. decembra, ob 18.00 v KD Alberta Sirka v Križu. Nastopili bodo Mladi glasbeni ustvarjalci, hip hop plesna skupina ŠD Mladina in ansambel Podoknjičarji. Udeleženci tekmovanja lahko oddajo pecivo od 16.30 dalje na dan prireditve. SKD VIGRED vabi na božični sejem ročnih del knjig in koledarjev ter na razstavo »Zimski čar« danes, 18. decembra, v Štalco v Šempolaju. Urnik: 9.3011.00 in 14.00-16.00. Na sejmu sodeluje tudi združenje staršev COŠ S. Gruden in OV Šempolaj. SPD KRASJE vabi na božični sejem, ki bo v Hiški od Lj'nčkice odprt danes, 18. decembra, od 10. do 12. ure ter v ponedeljek in torek od 15. do 17. ure. Toplo vabljeni! UČENCI IN UČITELJICE OŠ A. SIRKA iz Križa vabijo na božičnico, ki bo v ponedeljek, 19. decembra, ob 19. uri v Slomškovem domu. Vabljeni! UČENCI IN UČITELJICE OŠ Kajuha-Tru-barja Vas vabimo na božično igrico »Dobri snežak«, ki bo v torek, 20. decembra, ob 17. uri v bazovski kinodvorani. GOJENCI GODBENIŠKE ŠOLE »VIKTOR PARMA« TREBČE vabijo na Božičnico, ki bo v četrtek, 22. decembra, ob 18. uri. Vljudno vas pričakujemo! KD SKALA iz Gropade in KD Slovan s Padrič vabita na božičnico, ki bo v četrtek, 22. decembra, ob 20. uri v cerkvi sv. Roka v Gropadi. Nastopil bo MePZ Skala-Slovan. Ob 19.00 bomo na vaškem trgu na Padričah nazdravili prihajajočim praznikom. OTROCI IN VZGOJITELJICI OV J. KOŠUTA v Križu vabijo na ogled prestave »Božič brez meja«, ki bo v četrtek, 22. decembra, ob 11. uri v prostorih otroškega vrtca. SKD VIGRED vabi v četrtek, 22. decembra, ob 20. uri v Štalco v Šempolaju na tradicionalni večer »Srečno« z nastopom raznih glasbenih in pevskih skupin. GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA -TREBČE prireja božični koncert, ki bo v petek, 23. decembra, ob 20.30v trebenski cerkvi Sv. Andreja. Ob priliki bo tudi loterija z bogatimi dobitki. Toplo vabljeni! SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, vabi na božičnico Glasbene kambrce v petek, 23. decembra, ob 17. uri. 20.12.2001 20.12.2011 Vilma Bizjak Svetli so spomini nate. Družina Col, 18. decembra 2011 t Zapustila nas je naša draga Irma Brišček Sporočajo sestra Dora, nečaka Berti z Marino in Kitty, pranečaki Nikola, Andreja, Aleksander in Mateja Pogrebni obred bo v torek, 27. decembra, ob 14.30 v kapelici na pokopališču v Barkovljah. Namesto cvetja darujte za združenje De Banfield. Pogrebno podjetje Alabarda Pridružuje se Milan Čebulec t Mirno je na svojem domu zaspala Milka (Emilia) Calzi vd. Crismancich Njena skrb do družine in prijateljev bo vedno ostala v našem spominu in srcih. Sin Franco s Susanno in vnuk Matej Pogreb bo v torek, 20. decembra, ob 13.30 v cerkvi v Bazovici. Žarni pogreb bo v ožjem družinskem krogu. Namesto cvetja darujte za Ass.Amici del Cuore. Bazovica, 18. decembra 2011 Pogrebno podjetje Alabarda Ob izgubi gospe Milke izražamo iskreno sožalje Francotu, Susanni in Mateju družine Štokelj ZAHVALA Ob slovesu našega ljubega Ada Lapornika se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v tem težkem trenutku: g. župniku Francu Pohajaču za tolažilne besede in pogrebno sv. mašo, dr. Dragu Štoki in g. Igorju Tuti za ganljive in občutene poslovilne besede, Mešanemu pevskemu zboru Sv. Jernej z Opčin ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in nam kakorkoli izkazali sožalno bližino. Posebna zahvala dr. Marku Jevnikarju in primariju Onkološkega oddelka tržaške bolnice dr. Alessandri Guglielmi. Družina ZAHVALA Cveta Cante por. Peric Iskrena zahvala vsem, ki so na kakršenkoli način počastili spomin naše drage. Svojci ZAHVALA Raffaella Sacchi Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam bili ob strani in ste počastili njen spomin. Posebna zahvala gospodu župniku Lampetu za občutene besede. Družina Pogrebno podjetje Aalabrda 376 Nedelja, 18. decembra 2011 NEDELJSKE TEME / DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM pod pokroviteljstvom Slovenske Prosvete vabi na KONCERT V PRIČAKOVANJU BOŽIČA Nastopajo: OPZ Kraški cvet (dir. s. Karmen Koren) MDS Vesela pomlad z Opčin (dir. A. Štucin) Vokalna skupina Tamariska iz Izole (dir. A. Štucin) Recitatorja Boštjan Petaros i Veronika De Luisa in Danes, 18. decembra, ob 16. uri v Marijinem domu v Rojanu (ul. Cordaroli, 29) k V veži doma bo dobrodelni Društvo slovenskih izobražencev vabi jutri v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3 na božično srečanje z Božom Rustjo na temo KAKŠNEGA ODREŠENIKA PRIČAKUJEM Začetek ob 20.30 ¿j Čestitke M Izleti Ü3 Obvestila SKD Igo Gruden v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Deželnim združenjem pevskih zborov USCI vabi na zborovski koncert revije NAT1V1TAS HO KRIŽIŠČU POTI Sodelujejo: MLPZ Igo Gruden MeMLPZ Neokortex OPZ Fran Venturini danes, 18. decembra 2011, ob 16.00 v cerkvi sv. Roka v Nabrežini KD F. Venturini čestita članici in odbornici Bruni Manin Spetič ob nedavnem prejetju priznanja Folklora v srcu deželnega združenja folklornih skupin. JANA PEČAR je z odličnim uspehom nadgradila svoj naslov psihologinje s specializacijo v psihoterapiji. Z njo se veselijo in ji iz srca čestitajo mama, Radi in Matjaž. Psihologinji Dr. JANI PEČAR iskreno čestitamo ob zaključku specializacije iz družinsko-sistemske psihoterapije in ji želimo mnogo delovnega uspeha! Valentina, Roberta in Antonella. Včeraj je MACRI' polnoletna postala in s prijatelji pozno v noč praznovala. Danes pa bo žlahto gostila in novofeštopriredila!DragaMacri', naj se ti vse želje izpolnijo, to ti Fabia, Samoa in Marko želijo. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA VLADIMIR BARTOL sporoča, da bo v ponedeljek, 19. decembra, ob 16.30 v prostorih srednje šole Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu - Ul. Caravaggio 4, informativno srečanje staršev otrok, ki bodo v šolskem letu 2012/13 obiskovali prvi razred osnovne šole. Na Pedagoški fakulteti v Kopru je Erik Kuret uspesno nadgradil svoje medkulturne študije s pedagoško andragoskim izobraževanjem. Ob slovesni podelitvi Uradne listine mu iskreno čestitajo in želijo še nadaljnjih uspehov in zadoščenj vsi njegovi Lara je že vsem sporočila, da je sestrico Martino dobila. Z Eleno in Andrejem se veselimo in razširjeni družinici veliko srečnih dni želimo srečni nonoti OGLED JASLIC V LJUBLJANI: Mladinski dom Boljunec in Slomškov dom Bazovica prirejata izlet v Ljubljano v četrtek, 29. decembra. Odhod avtobusa iz Bo-ljunca ob 14. uri (pri gledališču) s postankom v Bazovici in Pesku. Po ogledu jaslic in stojnic nas bo popestril prihod Dedka Mraza. Večer sklenemo s skupno večerjo. Povratek približno ob 22.30. Program ni naporen in primeren za družine z otroci. Vpis na tel. 335-8045700 (Albert) ali 040-226117 (g. Žarko). KRUT vabi na voden ogled razstave »Ekspresionizem« v Villo Manin in ogled bližnjega mesteca Portogruaro, v soboto, 4. februarja. Informacije na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. ASD CHEERDANCE MILLENIUM prireja tradicionalni »Novoletni plesni festival«, ki bo danes, 18. decembra, ob 16.00 v športnem centru Ervatti pri Briščikih. Pričakujemo vas! UPRAVA OBČINE DOLINA - Odborništvo za kulturne dejavnosti, v sodelovanju s SKD Rapotec, vabi na pohod »Te skupne stezice«, ki ga prirejajo vasi Dolina, Prebeneg, Mačkolje, Socerb, Osp in Ka-stelec. Zbirališče danes, 18. decembra, ob REVIZOR u 1 ii ■ '«I režija: Mateja Koležnik v torek, 20. decembra ob 20.30 aboiifTva Super-Mas fin/, J»'¿ga in izven (predstava nadomešča gostujočo produkcijo JAKOB RUDA) Blagajna SSG je odprta od ponedeljka do petka z urnikom 10-15 in eno uro in pol pred začetkom predstave Tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542. www.teaterssg.com Na Fakulteti za matematiko univerz v Ljubljani in Trstu je uspešno diplomirala Mara Ghersinich Čestitajo ji in želijo še mnogo uspehov starši, nonoti in Marko Na tržaški in ljubljanski univerzi je Mara Ghersinich uspešno zaključila 3-letni študij iz matematičnih ved. Iskreno ji čestitamo vsi pri KD F. Venturini 9.30 v Parku v Prebenegu. Poskrbljeno bo za topel čaj med potjo in za prigrizek na cilju. ŠČ MELANIE KLEIN - v sodelovanju z dobrodelnimi društvi prireja danes, 18. decembra, na Pomorski postaji v Trstu brezplačno pobudo Rasti s pravljicami. Od 10. do 12. ure bodo božične ustvarjalne delavnice za otroke, od 16. do 19. ure pa bo vsake pol ure na sporedu igrana pravljica o severnem jelenu Rudyju. Otroke bo obiskal tudi Dedek mraz. Toplo vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 19. decembra, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na predbožično srečanje. Govoril bo Božo Rustja. Začetek ob 20.30. AD FORMANDUM organizira tečaj po diplomi »Marketing za promocijo turističnih storitev«, namenjen odraslim brezposelnim osebam z bivališčem v deželi FJK, z diplomo višje srednje šole; traja 490 ur, od teh sta dva meseca namenjena delovni praksi v turističnih agencijah. Brezplačni tečaj se bo izvajal na Ad formandumu v Trstu, kjer že sprejemajo vpise. Izbor kandidatov bo v torek, 20. decembra. Informacije: an-namaria.milic@adformandum.eu, tel. 040-566360. TPPZ P. TOMAŽIČ vabi v torek, 20. decembra, na sedež na Padričah, od 20.30 dalje na tradicionalno tovariško srečanje ob zaključku leta. UČENCI IN UČENKE COŠ FRANA VEN-TURINIJA bodo ponesli božična in novoletna voščila družinam za »tepežnico in živitore« v Borštu, Zabrežcu in Bo-ljuncu v torek, 20. decembra, v jutranjih in zgodnjih popoldanskih urah, v Gro-čani pa konec decembra po ustaljeni navadi. V primeru slabega vremena pobuda odpade. UČENCI OŠ A. GRADNIKA NA COLU bomo v torek, 20. decembra, koledovali v Repnu v bližini placa. Zapeli vam bomo in voščili srečo in zdravje v novem letu 2012. Prisrčna hvala! PIKAPOLONICA WINTER TIME Šc Melanie Klein vabi otroke od 3. do 7. leta na dvotedensko celodnevno čarobno preživetje. Od 27. decembra do 6. januarja, bomo z domišljijo obiskali severni tečaj, spoznali kaj delajo severni jeleni in škrati. Otroke čakajo velika presenečenja, glasbene in ustvarjalne delavnice, motorične igre, izleti itd. Informacije na www.melanieklein.org, tel. 328-4559414. Vpisovanje do 21. decembra na sedežu, Ul. Cicerone 8, ob ponedeljkih in petkih od 9. do 13. ure in ob sredah od 16. do 18. ure. UČENCI COŠ P. TOMAŽIČ iz Trebč bomo koledovali po vasi v sredo, 21. decembra, v popoldanskih urah in v četrtek, 22. decembra, v jutranjih urah. ŽEGNANJE KONJ, starodavni slovenski obred, prireja slovensko konjeniško društvo Skuadra Uoo v ponedeljek, 26. decembra, ob 12.30 v Štivanu pri cerkvi Sv. Janeza Krstnika. Vabljeni konjeniki, ljubitelji konj in slovenskih običajev. AŠD SK BRDINA obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za zimovanje med božičnimi počitnicami od 26. do 29. decembra v Forni di Sopra. Informacije na tel. št.: 345-4093732 (Rado Šuber). KRUT vabi na tradicionalno »Srečanje ob koncu leta«, ki bo v sredo, 28. decembra, v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel, Ul. Ginnastica 72. Prijave in informacije na sedežu krožka Krut-a, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. ZSKD obvešča včlanjene zbore, da je rok prijave na mednarodno revijo Primorska poje, 31. decembra. Tudi letos bo edini možni način prijavljanja, elektronski. Na spletni strani www.zpzp.si je aktivna povezava do spletne prijavnice. TEČAJ ZA NOSEČNICE - ŠC M. Klein obvešča, da se bo predporodni tečaj v bazenu začel januarja in se bo odvijal ob četrtkih zjutraj. Vpisovanje: Ul. Cicerone 8, ponedeljek in petek 9.00-13.00, sreda 16.00-18.00. Število mest je omejeno. Info na www.melanieklein.org, tel. 3284559414. AŠD SK BRDINA - nadaljuje se vpisovanje glede tečajev smučanja za sezono 2012. Informacije na sedežu društva, Repen-tabrska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel. št. 340-5814566 (Valentina). V nedeljo, 8. januarja, bo možen avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod KD Prisma v sodelovanju z SSG BOŽIČNI KONCERT italijanskega mladinskega orkestra T.I.P. Teater Radoslav Zlatan Dorič SEZONA NAROČENIH UMOROV (komedija) rožija- frii/mff tešnjit Gojc sledi p e-E e, triom Uodtta rcfa Blagajna SSG je odprta od ponedeljka do petka z urnikom 10-15 in eno uro in pol pred začetkom predstave Tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542. www.teaterssg.com v soboto, 31. decembra od 21. ure dalje vstopnica: 35 evrov! |W|-il|iriNli|jj |pri Wj^hjni SSvj od pulh^IrljLd ilu :h/|1u z urnikom 10-15 Tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542. www.teaterssg.com spletna prodaja na www.vivaticket.it Godbeno društvo Nobrežina se ZAHVALJUJE VSEM, ki so omogočili letošnji božični koncert: Občina Devin-Nabrežina, Zadružna kraška banka, Trgovina jestvin Kukanja, Agraria Stanissa, Kraški muzikanti, AŠD Sokol, Peter Verč in Matija Faganel avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Tel. 3355476663 (Vanja). BABY BAZEN - ŠC M. Klein obvešča, da se bo tečaj v bazenu za dojenčke in otroke do 4. leta začel v soboto, 14. januarja. Vpisovanja: Ul. Cicerone 8, ponedeljek in petek 9.00-13.00, sreda 16.0018.00. Število mest je omejeno. Info na www.melanieklein.org, tel. 328-4559414. SK DEVIN prireja poldnevne in celodnevne tečaje smučanja in deskanja za otroke in odrasle v kraju Forni di Sopra vsako soboto in nedeljo od 14. januarja dalje. Predviden je avtobusni prevoz z odhodom iz Nabrežine. Informacije in vpisovanja na info@skdevin.it ali na tel. 335-8180449 (Erika). AŠD MLADI NA obvešča, da se bodo tečaji smučanja začeli v nedeljo, 15. januarja. Po potrebi organiziran avtobusni prevoz. Informacije na tel. št. 347-0473606. S Poslovni oglasi IŠČEMO GOSPO (slovensko govorečo) 2 uri dnevno za pomoč starejši osebi v domu za ostarele. Tel.338-1464643 0 Mali oglasi ENOSOBNO STANOVANJE v Sežani dajem v najem. Tel. št.: 392-4628911. GRELEC lamborghini-calor za kurilno olje, moč 0,53 KM prodam za 250,00 evrov (novi stane 1.600,00 evrov). Tel. št.: 348-4462664. IZKUŠENA GOSPA v gospodinjstvu in negi starejših oseb išče delo od 13.30 dalje. Tel. 335-6445419. IŠČEM DELO kot gospodinjska pomočnica ali negovalka starejših oseb. Tel. št. 349-5169954. PODARIM 6-vratno omaro in posteljo. Tel. št.: 040-225655. PRODAMO HIŠO v dolinski občini. Poklicati na tel. št. 392-3842937 od 12. do 17. ure. STANOVANJE v Sežani prodam. Tel. št.: 00386(0)41 345277. V SEŽANI dajemo v najem dvosobno stanovanje v odličnem stanju, popolnoma opremljeno. Tel. 346-9520796. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Miramarski drevored 49, Kati-nara - Ul. Forlanini SHELL: Žavlje (Milje) ESSO: Drevored Campi Elisi, Trg Val-maura, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945, a Q8: Nabrežina 129 FLY: Passeggio S. Andrea ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Miramarski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin -Državna cesta. 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. Loterija 17. decembra 2011 Bari 51 B6 7 73 4B Cagliari 27 31 B3 B4 43 Firence 6Ö 52 6 49 40 Genova 36 10 B6 25 31 Milan 40 B2 24 B4 47 Neapelj B1 71 6 7B 39 Palermo 1 56 1B 61 B0 Rim 54 75 63 B 32 Turin 49 26 70 7B 35 Benetke 29 57 43 5B 1B Nazionale 33 49 12 BB B0 HB Osmice DANJEL GLAVINA je odprl osmico v Borštu. Tel. 040-228421. FERLUGA vabi na osmico pri Piščancih. OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci št. 5. Tel. 040-229270. Vabljeni! OSMICA je odprta pri Štolfovih, Salež 46. Nudimo domače dobrote. Tel. 040-229439. OSMICO sta odprli Mavrica in Sidonja v Medji vasi št. 10. Tel. 040-208987. V LONJERJU ŠT. 255 je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 3488435444. V PREČNIKU je odprl osmico Šemec. Tel. 040-200613. Super Enalotto Št. 151 2 28 37 56 77 79 jolly 85 Nagradni sklad 3.148.214,29 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 43.730.003,09 € 1 dobitnik s 5+1 točkami 629.642,86 € 12 dobitnikov s 5 točkami 39.352,68 € 1.202 dobitnikov s 4 točkami 392,87 € 48.940 dobitnikov s 3 točkami 19,29 € Superstar 12 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 8 dobitnikov s 4 točkami 39.2B7,00 € 252 dobitnikov s 3 točkami 1.929,00 € 3.956 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 26.268 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 58.246 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu doberdob - Na srečanju sindikata SPI-CGIL o težavah upokojencev Že leta izgubljajo kupno moč, sedaj ob dodatnih 700 evrov V doberdobski občini uspešneje kljubujejo naraščajoči stiski kot na Tržiškem Upokojenci že leta izgubljajo kupno moč, zdaj pa jih bodo močno prizadeli tudi varčevalni ukrepi iz manevra rimske vlade predsednika Maria Montija. »Manever bo zlasti prizadel upokojence, ki mesečno prejemajo preko 1.400 evrov bruto pokojnine, kar znaša nekaj več kot 1.100 evrov neto. Nedvomno ne gre za visoke zneske, kljub temu pa se je Monti odločil, da dve leti teh pokojnin ne bodo uskladili z inflacijo. Po naših izračunih bo ta odločitev upokojence drago stala, saj se bodo morali na leto odreči 700 evrom,« pojasnjuje Pino Novati, predstavnik SPI-CGIL za trži-ško mesto okrožje, ki se je v petek udeležil tradicionalnega predprazničnega srečanja doberdobske sekcije sindikata upokojencev. Uvodoma je spregovoril predsednik doberdobskih upokojencev, včlanjenih v SPI-CGIL, Olinto Zanier, za njim je Novati podal skrajno negativno oceno o vladnem manevru, ki po njegovih besedah najbolj oškoduje delavce, mlade in upokojence, medtem ko se le obrobno dotika velikih premoženj. »Monti ni nikakor prisluhnil predlogom sindikata, nikakor ni upošteval, da se že leta niža kupna moč upokojencev,« poudarja Novati in pojasnjuje, da se je zaradi visoke stopnje inflacije kupna moč upokojencev v zadnjih leti znižala za eno tretjino, tako da številnih izmed njih s težavo pridejo do konca meseca, čeprav so pred več leti zelo dobro živeli. »V goriški pokrajini polovica upokojencev prejema manj kot 1.000 evrov pokojnine, nižanje kupne moči pa je mogoče razbrati tudi iz povečanega obiska v menzah Karitas in drugih človekoljubnih organizacij,« pravi Novati in razlaga, da je v goriški pokrajini v zadnjih časih zelo naraslo število brezposelnih, veliko delavcev pa je tudi v dopolnilni blagajni in na mobilnosti. »Upoštevati je treba tudi skorajšnje poviške davka na dodano vrednost IVA in dodatka k davku IRPEF, sploh se bodo občine znašle v težavah zaradi nižanja prispevkov in sočasnega porasta povpraševanja po socialni pomoči. Čakajo nas res težki časi,« poudarja Novati. V imenu doberdobske občine uprave je na srečanju z upokojenci spregovorila podžupanja Luisa Gergolet. Povedala je, da je gospodarska in politična kriza močno prizadela krajevne uprave. »Na področju socialnih služb dežela doslej ni zmanjšala NA GORIŠKEM Ob stavki zagotovljene samo osnovne storitve Zaradi splošne stavke zaposlenih v javnem sektorju bo jutri lahko ovirano delovanje javnih uradov in struktur, v katerih bodo vsekakor nudili storitve, ki so zagotovljene po zakonu. Iz podjetij Isogas, Estpiu in Iri-sacqua sporočaju, da bodo med jutrišnjo stavko zagotovljene le osnovne storitve. Na občini v Tržiču in Gorici bodo sprejemali prijave rojstev priliva denarja, tako da uspemo ohraniti nespremenjeno raven oskrbe. Če pa bo prišlo tudi do najmanjšega krčenja, bomo v velikih težavah, saj bodo morale občine same najti sredstva za socialno ogrožene družine in osebe,« razlaga Gergoletova in pojasnjuje, da negativne učinke gospodarske krize še zlasti krizo občutijo na Tržiškem. »Vsaka občina iz tržiškega mesta okrožja ima svoj solidarnostni fond. V Doberdobu ne uspemo razdeliti med družine vsega denarja, ki ga imamo na razpolago, v Tržiču porabijo ves denar že po prvih treh mesecih v letu, potem pa morajo črpati dodatna sredstva iz občinskega proračuna,« razlaga Gergoletova. Po njenih besedah je v občini Doberdob vloženih najmanj prošenj po pomoči glede na povprečje tržiškega mesta okrožja, kjer je socialno ogroženih družin veliko več, še najbolj pa so v težavah priseljenci, saj ob izgubi delovnega mesta nimajo sorodnikov ali prijateljev, ki bi jim lahko priskočili na pomoč v pričakovanju na novo zaposlitev. (dr) V TRZICU Pomoč 300 socialno ogroženim osebam Pred koncem leta bodo v Tržiču z denarjem iz sklada za socialno ogrožene osebe pomagali 300 posameznikom. V zadnjih letih so na tržiški občini dotacijo za sklad postopoma višali; pred šestimi leti so skladu namenjali 100.000 evrov, letos jih bodo namenili 260.000, kljub tolikšnemu povišku pa bodo komajda zagotovili pomoč vsem, ki so zanjo zaprosili. Do 30. novembra je prošnjo po pomoči vložilo 261 občanov, do konca leta pa predvidevajo, da bodo presegli prag 300 prošenj. V Tržiču je poleg tega do 30. novembra 283 oseb vložilo prošnjo za koriščenje pomoči, ki jo zagotavljajo s prispevki iz deželnega solidarnostnega sklada. Pino Novati in Olinto Zanier na doberdobskem shodu upokojencev gorica - Občinska Demokratska stranka bumbaca Enzo Dall'Osto foto f.v. in smrti, delovala bo pogrebna služba, zagotovljene bodo vse zdravstvene in socialne storitve, do katerih so krajevne uprave obvezane po zakonu. »Vladni manever je nepravičen, ker hudo oškoduje delavce in upokojence, med njegovo pripravo pa se vlada ni zmenila za mnenje sindikatov,« pojasnjuje pokrajinski tajnik sindikata FP-CISL Massimo Bevilacqua in poudarja, da bosta najbolj prizadeta sektorja zdravstvo in sociala. Zaradi tega Bevilacqua poziva vse javne uslužbence, naj se jutri vzdržijo od dela. 54-letni Enzo Dall'Osto je novi tajnik goriškega krožka Demokratske stranke. Izvoljen je bil na zasedanju občinskega direktiva, ki se je sestal v petek. Dall'Osto bo nasledil Giuseppeja Cin-golanija, ki je s tajniškega mesta odstopil, potem ko je zmagal primarne volitve leve sredine in posta njen županski kandidat za občinske volitve, ki bodo prihodnje leto. »Zelo sem počaščen, da so mi zaupali tajniško funkcijo, s katero prevzemam veliko odgovornost do stranke in sploh do celega mesta. Preživljamo težavno obdobje, Gorica trpi zaradi demografskega padca in visoke stopnje brezposelnosti med mladimi, da ne govorimo o naraščajoči socialni stiski. Vsak dan kapucini zagotovijo topel obrok sto osebam, 1.100 oseb je odvis- nih od pomoči Karitas, še številne pa od Rdečega križa. Zaradi tega si moramo prizadevati, da bi ponovno zagnali goriško gospodarstvo in da bi na najboljši način nudili pomoč socialno ogroženim slojem iz našega mesta,« poudarja Dall'Osto, ki je v mestu poznan zaradi številnih dejavnosti, s katerimi se ukvarja. Že dalj časa je član ekipe civilne zaščite združenja karabinjerjev. Poleg tega je bil deset let predsednik rajonskega sveta iz Stražc, predsedoval pa je tudi krožku Camillo Medeot. V zadnjem obdobju je opravljal blagajniško funkcijo v občinskem krožku Demokratske stranke. »Pred sabo imamo veliko dela, zato pozivam vse Goričane, ki jim je Gorica pri srcu, naj tudi sami prispevajo k njenemu preporodu,« zaključuj Enzo Dall'Osto. Primonki NOVJ GLAS GOSPEL 2011 KONCERT VRHUNSKE ČRNSKE DUHOVNE GLASBE EARL BYMUN & AS WE ARE in CORA »SISTER« ARMSTRONG Torek, 27. decembra 2011, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici (ul. I. Brass 20) Vstopnina: redni 10,00 €; znižani 7,00 € Info: Kulturni dom Gorica tel. 0481-33288; email info@kulturnidom.it ffumczrtna sezona 20//I20/2 Nataša Jakopič, sopran, Martina Kocina, mezzosopran Dekliška vokalna skupina BODEČA NEŽA Jasna Corrado Merlak, harfa Orkester ArsAtelier Mateja Černic, dirigent Kulturni center Lojze Bratuž, torek, 20. Decembra 2011, ob 20.30 Nedelja, 18. decembra 2011 Q APrimorski ~ dnevnik gorica - Policija »Tablete varnosti« V lekarnah zgibanke proti goljufom Starejši občani so tudi na ozemlju goriške pokrajine pogosto tarča goljufov, ki na najrazličnejše načine poskušajo si prilastiti njihov denar ali dragocenosti. Zato so pri goriški policiji pripravili informativno kampanjo, v okviru katere nameravajo priletne občane poučiti o tehnikah in zvijačah, ki se jih goljufi poslužujejo z namenom, da pridobijo njihovo zaupanje in jih nato prelisičijo. Da bi čim višje število ljudi prišlo v stik z informativno kampanjo, je policija navezala sodelovanje z goriško zvezo Federfarma, v katero so včlanjeni vsi lekarnarji iz goriške pokrajine. Zaradi omenjenega sodelovanja so informativno kampanjo poimenovali »Pillole di sicurezza« (Tablete varnosti); med drugim je predvidena tudi izdaja zgibanke, ki jo bo mogoče najti v vseh lekarnah goriške pokrajine. Na zgibankah, katerih tiskanje je gmotno podprla ravno zveza Federfarma, so navedene koristne telefonske številke, na katere se lahko ljudje obrnejo v primeru obiska goljufov, sploh pa so tudi navodila, na podlagi katerih naj bi prepoznali goljufe. Policisti opozarjajo, da se morajo starejši občani držati osnovnih varnostnih pravil in z goljufi ne bodo imeli težav, prvo med temi pravili pa pravi, da nikakor ne smemo izročati denarja in dragocenosti osebam, ki jih ne poznamo. Z goriške kvesture pojasnjujejo, da so lekarne razpršene po celotnem ozemlju pokrajine, med njihovimi najbolj pogostimi obiskovalci pa so ravno priletni občani. Zaupanje, ki ga ti imajo v svojega lekarnarja, bo po mnenju policistov nedvomno prispevalo k temu, da bo informativna kampanja uspešna in da bo dosegla čim več ljudi. DairOsto novi tajnik Med njegovimi prioritetami zagotovitev pomoči mladim brezposelnim - Nasledil je Cingolanija £ Predprodaja vstopnic na tel. 0039 0481 531445 ali po e-mailu: info@kclbratuz.org gradišče Novinarji odprtje CIE Novinarski sindikat FNSI zahteva, naj se vrata centra za priseljence CIE v Gradišču odprejo novinarjem, kot velja za vse ostale centre CIE in CARA iz Italije. Nova notranja ministrica Annamaria Can-cellieri je namreč pred nekaj dnevi podpisala sklep, ki je zamrznil prepoved vstopanja v centre CIE in CARA, ki je stopila v veljavo aprila zaradi množičnih prihodov priseljencev iz severne Afrike. Predsednik novinarskega sindikata Roberto Natale je pred dnevi opozoril, da sklep o zamrznitvi prepovedi obiskov ne velja za vse centre CIE in CARA, saj novinarji še vedno ne smejo vstopiti v center CIE v Gradišču. Z notranjega ministrstva so zato Nataleju sporočili, da je sklep splošen, vendar morajo posamezni prefekti preveriti, ali novinarji lahko vstopijo v posamezne strukture. »To je zelo dobra novica,« ugotavlja Natale, ki je zadovoljen, da bodo končno novinarji lahko spet poročali o življenjskih razmerah in pravicah priseljencev, ki so nastanjeni v centrih CIE in CARA. Natale pri tem opozarja, da so se za vstop novinarjev v centre za priseljence zavzele številne organizacije; njihova prizadevanja bodo končno poplačana. Zapora na hitri cesti Zaradi rušenja starega nadvoza pri Gradišču bo danes do 10. ure zaprta hitra cesta med Gorico in Vi-lešem; obvoz bodo uredili po deželni cesti. Zaradi gradbenih del na cestišču pa bodo jutri zožili vozni pas, ki z avtoceste A4 vodi proti cestninski postaji pri Vilešu. Na avtocesti bo zaprt tudi del reševalnega pasu. 10 Nedelja, 18. decembra 2011 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Dan odprtih vrat na višjih srednjih šolah Otroci zadržani, starši spraševali Profesorji opažajo porast zanimanja za tehnične in znanstvene predmete Tudi letos so se vrata slovenskih višjih srednjih šol v Gorici odprla novim, bodočim učencem in njihovim staršem. Kljub dežju so se v petek po dolgih belih hodnikih, ki povezujejo poklicno-tehni-čni in licejski pol, zadrževale skupine zainteresiranih staršev in otrok, ki so imeli priložnost, da spoznajo bodoče profesorje in profesorice, ki so jim skušali obrazložiti šolski program in jim v grobem prikazati, kakšna so njihova pričakovanja za uspe- šno izpolnitev študija. Otroci, ki se odločajo za vpis na licej, bodo morali izbrati med humanističnim, znanstvenim ali klasičnim. Tisti, ki se odločajo za tehnično smer, pa so si ogledali državni poklicni zavod za trgovske dejavnosti Ivan Cankar, državni zavod za upravo, finance in marketing Žiga Zois in državni industrijski tehnični zavod za informatiko in telekomunikacije Jurij Vega. Obisk staršev in otrok je bil zado- Za nižješolce je bil privlačen zlasti laboratorij (levo); spoznavanje šolske ponudbe (spodaj) foto j. m. gorica - nova gorica - »Glas ženske« Neizrečenim in odvečnim besedam posvečajo natečaj Udeleženke morajo svoje elaborate oddati do 6. februarja Tema letošnjega literarnega natečaja Glas ženske je »Neizrečene besede, odvečne besede«. Besede lahko včasih prizadenejo, izbruhnejo v trenutku jeze, so neprimerne, a se vrnejo nazaj. Ostanejo za vedno, neizbrisane v spominu tistega, ki jih je izrekel, in tistega, ki jih je prejel. Včasih pa besede ostanejo le želje, misli, drobci duše, ki jih zaradi pomanjkanja poguma ali časa nismo uspeli izreči. Ostanejo neizgovorjene. Besede nežnosti, besede, s katerimi izražamo ljubezen, hvaležnost, upanje, pa tudi spoštovanje, ali besede, s katerimi se branimo. Katere so tiste besede, ki jih šen-ske zamolčijo, in katere so odvečne besede, ki jih nehote izrečejo, ko so prizadete? Razpis natečaja je objavljen na spletnih straneh goriške pokrajine www.provincia.go-rizia.it in mestne občine Nova Gorica www.nova-gorica.si pod rubriko »aktivni razpisi«. Udeleženke, višješolske oz. ženske nad 30. letom starosti, morajo svoje elaborate, ki ne smejo biti daljši od štirih tipkanih strani, oddati do 6. februarja. Zmagovalka med višje-šolkami bo prejela nagrado 500 evrov, zmagovalka med ženskami nad 30. letom starosti pa 400 evrov. voljiv, sploh na slovenskih višjih srednjih šolah pričakujejo, da se bo tudi število vpisov obdržalo med 10-15 dijakov na razred. Poleg tega pa pričakujejo tudi večje zanimanje za znanstvene in tehnične smeri. V različnih razredih, kjer je potekalo srečanje, so predvsem starši radovedno oblegali profesorje z vprašanji. Otroci, ki so se znašli v nepoznani stavbi in s številnimi novimi obrazi, so pa bili bolj zadržani. Mogoče so bili prestrašeni nad tem epohalnim skokom proti odraslemu življenju, po poti resnosti in težkih knjig. Držali so se v bližini dolgih sten šolskega centra, ki so v večernih urah na pol prazne, delovale res malo zastrašujoče. Poleg tega so se otroci morali soočiti s prvo težko odločitvijo v svojem življenju. Malo jih je bilo dokončno prepričanih nad izbrano smerjo. Tudi tisti, ki so gojili sanje o bodočem poklicu ali učni smeri, so jih varovali pred tujimi ušesi. Sami starši so se zdeli najbolj zaskrbljeni pred preveč odločnimi hčerkami ali sinovi. V današnji dobi negotovosti se je človek prisiljen prilagajati spreminjajočemu se svetu. Poleg tega - če so se porušila vsa prepričanja, ki so zaznamovala prejšnje stoletje, ni razloga, zakaj se ne bi spremenili v roku petih let tudi programi mladega človeka. Vsi starši pa upajo, da se njihov otrok ne bo odločil za smer, ki bi se izkazala za napačno. Tudi če se to zgodi, ne gre obupati, kajti danes je po mnenju mnogih potrebno biti elastičen, vedno pripravljen na vse. Vsi pričakujejo, da se otroci v tem obdobju oblikujejo v mlade ljudi, da si pridobijo učne navade in da osvojijo dobre osnove, na katerih bodo potem lahko gradili znanje, ki jih bo pripeljalo do poklica. Pri tem pa se mnenja mamic in očetov malce razlikujejo, kajti za mame je najvažnejše to, da bodo njihovi otroci srečni, za očete pa, da dobijo delo. Sramežljivi pogledi bodočih učencev so pred vsem tem bežali po tleh stavbe. Njihovi rožnati obrazi so ob prvih vprašanjih še močneje zardeli. Po prvih plahih poskusih pa so le pridobili pogum in bolj samostojno nastopali in predstavili svoja mnenja. Več od njih se je zdelo navdušenih nad možnostjo novega študija. Ko pa so starši začeli govoriti o tem, da bi bilo boljše, da bi otroci obiskovali tuje univerze, ki jih bolje pripravijo na znanje tujih jezikov in na jutrišnji svet, so se zdeli otroci bolj zadržani. Novost nove šole in bolj resnega študija je za otroke velik zalogaj, če pa se njihove misli usmerijo v tako oddaljeno prihodnost, ki bi jih projicirala v tuje kraje daleč od hišnih gotovosti, se njihovi pogledi zmedejo, skušajo zbežati, presenečeni nad odgovornostjo in samoto, v katero jih usmerjajo starševski projekti. Tako daleč od družinske topline, igre, prijateljev, v neznano, odraslo življenje! Seveda ni lahko, zato jim želimo vso srečo. Dodatne informacije so na voljo na spletni strani www.solskicenter.net. Jan Mozetič ronke - Jubilejni koncert Starši Ensemble deset let s petjem spodbuja sožitje Starši ensemble med koncertom (zgoraj); udeleženci večera (spodaj) Bonaventura Sproščena, prisrčna in dosledno dvojezična proslava v avditoriju v Ronkah je bila okvir za praznovanje 10-letnice mešanega pevskega zbora Starši Ensemble, ki ga je organiziralo Združenje staršev slovenske osnovne šole in vrtca v Romjanu pod pokroviteljstvom ronške občine. Med številnimi udeleženci so izstopali predsednik pokrajine Enrico Gherghetta, podžupanja občine Doberdob Luisa Gergolet in župan občine Miren Kostanjevica Zlatko Martin Ma-rušič. Ronška odbornica za stike s slovensko narodno skupnostjo Elena Cettul je v slovenščini poudarila, da je navdušena nad dobrim in tvornim sodelovanjem z Združenjem staršev, sploh pa je ponosna nad dosežki in poslanstvom zbora Starši Ensemble. Pokra- gorica - Tečaj in dogodek na Ad formandumu Marketing za promocijo teritorija in vse bolj komunikativni vinogradniki Turistični in enogastronomski sektor v širšem pomenu besede sta v naši deželi bogata in pobud za valorizacijo tipičnih proizvodov je še in še. Izobraževalna agencija Ad formandum je občutljiva do potreb teritorija in s svojimi storitvami prispeva k razvoju prostora in operaterjev, ki na njem delujejo. V to smer gre tečaj na podiplomski stopnji Marketinške strategije za promocijo teritorija. Izvedenec v marketingu analizira tržišče (izdelke, potrošnike, konkurenco), določi target potrošnikov in njihove potrebe ter segmentacijo porabnikov, opredeljuje najprimernejši marketing »mix« za doseganje izbrane ciljne skupine (kombinacija proizvodov, cen, distri- bucijskih kanalov in poslovne komunikacije. To so osnove marketinga, ki jih bodo pridobili udeleženci omenjenega programa. Poleg splošnih osnov bodo imeli priložnost soočanja z operaterji. Tečaj je namenjen odraslim brezposelnim osebam z univerzitetno diplomo in z bivališčem na območju dežele FJK; izobraževanje traja 80 ur in bo potekalo od februarja do junija 2012. Izbor kandidatov bo 12. februarja; zainteresirani se lahko že sedaj vpišejo na tajništvu zavoda v Gorici (Korzo Verdi 51, tel. 0481-81826, go@ad-formandum.eu). Pozornost do teritorija in iskanje si-nergij z gospodarskimi dejavniki v luči ustvarjanja dodane vrednosti za naš prostor se odraža tudi v dogodku AdVinum. Osem proizvajalcev vina, 33 ur izobraževanja in izobraževalni zavod, pozoren do potreb teritorija: to predstavlja edinstveno realnost. Skupina mladih in podjetnih vinogradnikov iz Goriških Brd, ki so se srečali v okviru tečaja uspešne komunikacije, bo v četrtek, 22. decembra, ob 20. uri na Ad formandumu v Gorici pripovedovala o vinskih proizvodih in pri tem uporabljala najbolj sodobne oblike komuniciranja za promocijo lastnih kleti in teritorija. Degustacijo briških vin bodo spremljale kulinarične dobrote dijakov Gostinskega učnega centra Ad formanduma. jinska predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev in pokrajinska svetnica Vesna Tomsič je pozdravila v imenu deželnega predsednika Igorja Tute in pohvalila dosego tako visokega jubileja. Ravnateljica Večstopenjske šole Doberdob Sonja IKanjšček je poudarila dejstvo, da pri vzgajanju šola ni dovolj, ker je v današnjih časih potrebna predvsem vzgoja skupnosti, za kar pa v Romja-nu in Ronkah uspešno skrbi združenje staršev. Zbor Starši Ensemble je nato postregel s paleto predvsem avtorskih pesmi, ki so nastale ob različnih priložnostih. Pesem »Dan Veselja« je na primer posvečena padcu meje med Slovenijo in Italijo, s pesmijo »Semo Fora« so leta 2009 zmagali festival Cantafestival della Bisiacaria. Na odru so kakor gostje nastopili tudi učenci osnovne šole Cirila Kosmača iz Pirana pod vodstvom zborovodkinje Zlatke Knez. Spremljala jih je ravnateljica Zlata Marušič. Pevovodja Silvia Pierotti je nato v slovenščini in italijanščini predstavila priložnostno zgoščenko, ki vsebuje tako avtorske kot tudi ljudske pesmi v slovenščini, italijanščini ter v bezjaškem in si-cilskem narečju. Besedila skupno 35 pesmi so prispevali Boris Černic, Damiana Kobal, Liliana Visintin, Mario Furioso, Marina Zuc-co in Livio Glavič. Predsednica ZSKD Vesna Tomsič je ob koncu večera z Gallusovo značko nagradila pevce Giulio Alfano, Damjano Colarich, Giovannija Donninija, Valterja Jarca, Damiano Kobal, Ornello Lusin, Maria Minetta, Silvio Pierotti, Adriana Sivca, Giu-si Scornavacca, Paolo Stafutti, Eldo Tence, Fausta Vucka, Franca Perica in Borisa Čer-nica. Predsednica združenja staršev Damia-na Kobal pa se je vidno ganjena zahvalila vsem, ki so v teh letih pripomogli k rasti tako Združenja kakor zbora ter tako pripomogli k sožitju med Slovenci in Italijani v Laškem. Med družabnostjo po proslavi je zbor skupaj s publiko zapel še »Vstalo Primorsko«. (pz) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 18. decembra 2011 1 1 gorica - Sinoči v oživljenem samostanskem kompleksu sv. Klare Novi muzej odprli mojstri italijanskega »novecenta« Iz naših krajev Zoran Mušič, Lojze Spazzapan, Gino Parin in Afro - V marcu na vrsti Frecce Tricolori Muzej sv. Klare so sinoči odprli z razstavo likovnih del, ki govorijo o tem, kako umetnost gleda na okolje, kako se z njim sooča in kako vpliva na percepcijo, ki jo imamo o okolju. To se odraža tudi v novem muzeju na vogalu med Ulico sv. Klare in Korzom, ki so ga začeli obnavljati leta 1999 z deželnim denarjem za Jubilej 2000, ga za obdobje treh mesecev odprli leta 2000 in ga nato za nadaljnjih deset let spet zaprli, ker obnova ni bila dokončana in ker se vsebinski načrt zanj ni obnesel. Z včerajšnjim dnem je muzej ponovno odprt in spreminja percepcijo, ki jo imajo občani o lastnem mestu, saj je nekdanji samostanski kompleks, ki sega v sedemnajsto stoletje in je bil med prvo svetovno vojno poškodovan, oživljen z novo vsebino - poleg univerze so v njem še univerza in stanovanja - in naj bi postal eden izmed najbolj privlačnih polov Gorice. Če bodo seveda vsebine prave. Začeli so z razstavo 62 likovnih del iz zbirke bančne skupine Intesa Sanpaolo, ki bodo na ogled do februarja prihodnjega leta. Marca pa bo na vrsti povsem drugačna razstava. V Gorico bodo pripeljali razstavo o letalski akrobatski eskadrilji Frecce Trico-lori, ki so jo v novembru prikazali v dvorani poslanske zbornice italijanskega parlamenta; postavili so jo ob 50-letnici eskadrilje in 150-letnici združitve Italije. Vprašanja, kaj bo sledilo in če bodo v novem muzeju našle mesto tudi stalne zbirke ter kako se ga bodo še posluževali, včeraj niso dobila odgovorov. Glede tega je župan Ettore Romoli le povedal, da se bo morala občina spopasti s problemom denarja za vzdrževanje in delovanje muzeja, ki zaseda 1.200 kv. metrov na štirih nadstropjih in se zaradi svojih značilnosti - leseni elementi, nizki stropi ... - močno razlikuje od klasičnih razstavišč. Izrazil je vsekakor prepričanje, da je pravi kulturni biser in prestižno razstavišče v centru mesta, ki ga je Gorica potrebovala. Pohvalo je izrekel občinskim uslužbencem, ki so v pičlih dveh mesecih, od kar so delavci zapustili gradbišče, rešili vse tehnične težave in pridobili dovoljenja za odprtje muzeja. Tokrat so se izkazali z učinkovitostjo, je dodal pred občinstvom, ki je napolnilo podstrešno dvorano, ki je iz varnostnih razlogov lahko opremljena le z 90 sedeži. Ljudi na sinočnjem odprtju pa je bilo veliko več. Prišli so tudi predstavniki krajevnih oblasti in uprav, bank in fundacij, ki so pri razstavi sodelovale. Poleg župana so jih nagovorili deželni odbornik za kulturo Elio De Anna, izredni komisar podjetja, ki upravlja Vilo Manin, Enzo Cainero, in Francesco Tedeschi, ki je za goriško razstavo opravil selekcijo del in našel zanje skupni imenovalec: odnos do teritorija. Sinoči je bilo tudi povedano, da je to le »pokušnja« izredno bogate zbirke - preko 2.700 umetnin iz dvajsetega stoletja -, ki jo je bančna skupina In-tesa San Paolo zbrala s prevzemom bank in njihovih likovnih zakladkov. Najbolj dragocen in številčen fond je prišel s spojitvijo bank Intesa in Commerciale Italiana. Pri slednji likovnih del niso kupovali za krašenje pisarn, temveč izbirali so jih na podlagi zgodovin-sko-umetnostne presoje. Zato so v zbirki domala vsi protagonisti t.i. italijanskega »no-vecenta«, med njimi tudi štirje mojstri iz naših krajev - Zoran Mušič, Lojze Spazzapan, Gino Parin in Afro -, ki so zastopani na krstni razstavi v novem Muzeju sv. Klare. (ide) VILA MANIN Razstava Jožeta Ciuhe bo poklon Slovencem Dogodek, s katerim so odprli Muzej sv. Klare, sta omogočila Vila Manin in njen izredni komisar Enzo Cainero, na katerega se je župan Et-tore Romoli na začetku poletja obrnil s prošnjo, naj pomaga pripeljati v Gorico prestižno razstavo. Vila Manin ne skrbi le za razstave na dvorcu pri Codroipu, temveč deluje kot generator ali partner likovnih pobud po Italiji in v tujini; v zadnjem letu so sodelovali pri kar devetih razstavah. Omembo pa zasluži, kar je Cainero izpostavil na včerajšnjem odprtju. Povedal je, da je novi goriški muzej za Vilo Manin zanimiv tudi zaradi bližine Slovenije. Navedel je, da število slovenskih obiskovalcev Vile Manin raste in da je priliv Slovencev vedno bolj relevanten. »Ko je v Sloveniji kak državni praznik, tudi med tednom, se k nam pripelje od 800 do tisoč Slovencev. Tudi njim v čast bomo septembra prihodnjega leta v Vili Manin odprli razstavo del slikarja Jožeta Ciuhe,« je v Gorici napovedal Cainero. Eno izmed štirih nadstropij novega muzeja z likovnimi deli na stenah (zgoraj), nabito polna podstrešna dvorana na sinočnjem odprtju (desno) sclauzero, bumbaca Ob vpisu v prvi razred Večstopenjska šola Doberdob prireja informativna sestanka za starše ob vpisu v prvi razred osnovne šole, in sicer jutri ob 16. uri v šoli na Vrhu, ob 17. uri pa še na osnovni šoli v Sovodnjah. Čezmejna zdravica Na sedežu goriškega zdravstvenega podjetja bo jutri opoldne predprazni-čno srečanje s predstavniki šempetrske bolnišnice. Šempetrsko delegacijo bo vodil direktor bolnišnice Silvan Saksi-da, goriško zdravstveno podjetje bo predstavljal direktor Gianni Cortiula. Štandreški praznik V štandreški cerkvi bo danes ob 15. uri Praznik miru in prijateljstva, na katerem bodo zbirali prispevke za Unicef. Sledila bo družabnost na trgu, ki bo med prireditvijo zaprt prometu. Razstava v Galeriji Kosič V Galeriji Kosič v goriškem Raštelu (vhod skozi trgovino obutev Kosič) bo danes ob 11. uri odprtje razstave Univerze za tretje starostno obdobje. Božičnica v Gabrjah Kulturno društvo Skala prireja jutri ob 19.30 na sedežu v Gabrjah božičnico. Nastopili bodo mladinski mešani zbor Neokortex, ženska vokalna skupina Jezero in moški zbor Skala. Srečanje v Podsabotinu Na kmečkem prehodu pod Sabotinom se bosta v sredo, 21. decembra, ob 19. uri srečali krajevni skupnosti Pevma-Oslavje-Štmaver in Podsabotin; zapel bo moški zbor Štmaver. Malčki bodo nastopili na Vrhu Božičnica z nastopi otrok rupenskega vrtca in vrhovske osnovne šole bo v sredo, 21. decembra, ob 18.30 v kulturnem centru Danica na Vrhu. Energetska varčnost Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gorici bo jutri ob 14.45 okrogla miza o energetski varčnosti športnih objektov. Srečanje prireja atletska zveza v sodelovanju s studiom BensaPM. Knjiga o goriških kovancih V palači Attems-Petzenstein na Kor-nu v Gorici bodo jutri ob 18. uri predstavili knjigo o goriških kovancih z naslovom »La monetazione goriziana«. tržič - Ladjedelništvo v Pancanu Sprejemni center zametek muzeja V tržiški delavski četrti Pancan so včeraj odprli sprejemni center, v katerem bodo na ogled eksponati in dokumenti o zgodovini te industrijske mestne četrti. Pancan so začeli graditi takoj po odprtju tržiške ladjedelnice leta 1908, uresničitev sprejemnega centra pa je prvi korak na poti do ovrednotenja njegove zgodovine. V prihodnjih letih namerava namreč tržiška občina v Pan-canu urediti širši muzej ladjedelništva, ki bo skupno meril 1.400 kvadratnih metrov. »S sprejemnim centrom in sploh z muzejem ladjedelništva hočemo ovrednotiti zgodovino Pancana, za kar je potreben doprinos čim širšega kroga ljudi,« je na včerajšnjem slovesnem odprtju poudarila trži-ška županja Silvia Altran, medtem ko je Davide Jannis, predsednik tržiškega kulturnega konzorcija, pojasnil, da bo lahko vsakdo prispeval svoje pričevanje za obogatitev muzeja. Osebje sprejemnega centra bo namreč posnelo pričevanje vseh, ki so delali v ladjedelnici in živeli v Pancanu, zbirali bodo tudi fotografije in dokumente. Krajevni muzej ladjedelništva bodo predvidoma odprli leta 2014. Uredili ga bodo v poslopju, t.i. Ex Albergo Operai, ki ga je tržiška občina odkupila za tri milijone evrov. Za opremljanje muzeja bo potrebnih 1.766.000 evrov, od katerih jih bo občina iz svojega proračuna dala na razpolago 440 tisoč, 1.300.000 evrov pa bo evrop-Odprtje sprejemnega centra ske8a prispevka. škocjan - Tradicionalni praznik Lučke treh občin Potrdili tudi vezi med Jadrom in slovenskim društvom iz Škocjana v Podjuni Trije župani pred prižigom lučk na jelki foto k.m. Pobratene občine Divača, Škocjan ob Soči in Škocjan v Podjuni so prejšnjo nedeljo potrdile prijateljske vezi, ki jih družijo že veliko let. Predstavniki treh občin so se zbrali v obsoškem Škocjanu, kjer so dopoldne v okviru praznovanja zahvalne nedelje kmetje poklonili župniji poljske pridelke, ki so jih nato izročili družinam v stiski. Po maši so o pomenu kmetijstva spregovorili županja Silvia Caruso, podpredsednica goriške pokrajine Mara Černic in deželni svetnik Giorgio Brandolin. Popoldne je bil na vrsti kulturni program v šotoru pred občino. Nastopili so folklorna skupina »Costumi bisiachi« iz Turjaka - tokrat tudi s podmladkom, mladi koroški kantavtor Kres Linc, mladinska godba na pihala Mavrica iz Divače, zbor Angelo Ca-pello iz Beljana, pihalni orkester Candotti iz Pierisa ter pevska zbora osnovne šole in ni- žje srednje šole iz Pierisa. Domačini in predstavniki občin Divača in Škocjan v Podjuni (v nem. St. Kanzian am Klopeiner See) so se nato napotili k božični jelki, ki je tudi letos prišla z avstrijske Koroške. Po pozdravu župnika Pierpaola Soranza in županje Silvie Caruso sta prisotne nagovorila še župana Divača Drago Božac in Škocjana v Podjuni Thomas Krainz; vsi štirje skupaj so nato pritisnili na gumb in prižgali razsvetljavo jelke, ki so jo okrasili šolarji. Krajevna društva so v okviru praznovanja ves dan na stojnicah ponujala domače dobrote, izkupiček od prodaje bodo izročili revnejšim družinam. Ob priliki so se srečali tudi predstavniki društev Jadro iz Ronk in Vinko Poljanec iz Škocjana v Podjuni, ki že več let sodelujeta ob srečanjih med pobratenimi občinami, za organizacijo katerih dolga leta skrbi škocjanski občinski odbornik Sergio Cosolo. (k.m.) 12 Nedelja, 18. decembra 2011 GORIŠKI PROSTOR / pevma - Na množično obiskanem božičnem koncertu Otroci in harmonike Zapela sta zbora iz vrtca in osnovne šole, zaigral je orkester Synthesis 4 iz Trsta V polni cerkvi v Pevmi se je v petek odvijal res prisrčno zasnoval božični koncert, ki so ga oblikovali otroci iz krajevnega otroškega vrtca in osnovne šole ter harmonikarski orkester GM Synthesis 4 iz Trsta. Večer sta priredila športno-kulturno društvo Naš prapor in rajonski svet za Pevmo, Štmaver in Oslavje. Publiko in nastopajoče je uvodoma pozdravila predsednica društva Naš prapor Savina Radikon, ki je posebno pozornost namenila otrokom in njihovim učiteljicam, ki poleg znanja mladim vcepljajo ljubezen do petja, enega izmed pomembnih temeljev slovenskega kulturnega izročila. Najprej so s spletom božičnih pesmi nastopili otroci iz vrtca pod vodstvom učiteljice Katja Bandelli ob klavirski spremljavi Marte Ferletič. Učiteljica Marta je v nadaljevanju vodila štiridesetčlanski zbor osnovne šole Josip Abram, ki se je predstavil z lepimi slovenskimi božičnimi pesmimi. Na violino je sošolce spremljala učenka Barbara Devinar. Drugi del večera se je pričel z božično mislijo domačega župnika Marjana Markežiča, ki je povedal, da je božič vsakokrat, ko se posmeješ bližnjemu in mu ponudiš roko. Z enournim koncertom so nato nastopili člani harmo-nikarskega orkestra, ki so pod vodstvom dirigenta Fulvija Jurinčiča postregli z odličnim programom klasičnih in božičnih motivov, začinjenih z jazzovski-mi in modernejšimi prijemi. S krajšimi besednimi spleti, od poetično izraženih misli pa do zgodbic z zabavno in poučno Pevski zbor osnovne šole Josip Abram v vaški cerkvi foto vip vsebino, je nastop orkestra popestrila mlada gledališka igralka Elena Husu. Celoten program je vodila domačinka Barbara Uršič, ki je naglasila, da božične pesmi spadajo v slovensko kulturno dediščino. Po lepoti, milini, izrazih veselja in radosti so te melodije prirasle k srcu naših ljudi. Prisotne je na koncu pozdravil rajonski predsednik Lovrenc Persoglia in se zahvalil vsem, ki so na kateri koli način pomagali pri uresničitvi res lepega večera, posebno pa še župniku, ki ob takih priložnostih stoji prirediteljem vselej ob strani. Ob vhodu v cerkev so bili na razpolago božični okraski in piškoti, ki so jih pripravili otroci iz vrtca. Nabrane prispevke bodo namenili nakupu igrač in potrebščin za vrtec v Pevmi. (vip) CI3 Lekarne U Kino DEŽURNA LEKARNA V GORICI DUDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. Gledališče V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v ponedeljek, 19. decembra, ob 20.45 »Servo di scena«, nastopa Franco Brancia-roli; informacije pri blagajni gledališča ali po tel. 0481-383602. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMI-NU: v torek, 20. decembra, ob 21. uri narodni balet iz Georgije; informacije po tel. 0481-532317 ali na spletni strani www.artistiassociatigorizia.it. Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo Argentina Q8 - Ul. Trieste 22 ESSO - Ul. Aquileia 40 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 GRADIŠČE FLY - Ul. Palmanova 63/A MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo SAN MARCO PETROLI - Ul. Terme Romane 5 ŠKOCJAN ESSO - Ul. Sauro, na državni cesti 14 (Pieris) ŠTARANCAN SHELL - Ul. S. Canciano 11 KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN-REDIPULJA AGIP - Ul. III Armata 58 DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.15 -19.45 - 22.10 »Sherlock Holmes - Gio-co di ombre«. Dvorana 2: 15.00 - 16.45 - 18.30 »Il Gat-to con gli stivali«; 21.00 »Midnight in Paris«. Dvorana 3: 15.15 - 17.30 - 19.50 - 22.00 »Vacanze di Natale a Cortina«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 19.45 - 22.10 »Sherlock Holmes - Gioco di ombre«. Dvorana 2: 16.45 - 18.30 »Il Gatto con gli stivali«; 21.00 »Midnight in Paris«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.00 »Va-canze di Natale a Cortina«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.15 -19.50 - 22.15 »Sherlock Holmes - Gio-co di ombre«. Dvorana 2: 15.20 - 17.30 - 20.00 - 22.10 »Vacanze di Natale a Cortina«. Dvorana 3: 16.45 - 18.30 - 20.20 - 22.10 »Il Gatto con gli stivali« (Digital 3D). Dvorana 4: 15.30 - 17.30 - 20.00 - 22.00 »Midnight in Paris«. Dvorana 5: 15.40 - 17.45 - 20.10 - 22.10 »Le idi di marzo«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 19.50 -22.15 »Sherlock Holmes - Gioco di ombre«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Va-canze di Natale a Cortina«. Dvorana 3: 17.00 - 18.45 - 20.40 »Il Gat-to con gli stivali« (digital 3D). Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Mid-night in Paris«. Dvorana 5: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Le idi di marzo«. DANES V KRMINU OBČINSKO GLEDALIŠČE: 16.00 - 18.00 »Maga Martina«. razstava z naslovom »Rivelazioni. Quattro secoli di capolavori«; do 15. januarja 2012, ob sobotah in nedeljah ob 17. uri brezplačni vodeni ogledi. ~M Koncerti KC LOJZE BRATUŽ IN ZCPZ vabita na koncertno sezono 2011-12 v torek, 20. decembra, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici; pred-prodaja vstopnic po tel. 0481-531445 ali na info@kclbratuz.org. PIHALNI ORKESTER KRAS iz Doberdoba vabi na božični koncert v petek, 23. decembra, ob 20. uri v župnijski dvorani v Doberdobu. REVIZOR I" fe^ iß Vt* il Razstave V POKRAJINSKI GALERIJI V UL. DIAZ v Gorici je na ogled samostojna razstava likovnega umetnika Vanje Franka z naslovom »Čas, prostor, energija«; ob delavnikih 10.00-12.30, 16.30-19.00, ob praznikih 10.00-12.30. POKRAJINSKI MUZEJI obveščajo, da bo danes, 18. decembra, ob 16. uri brezplačen vodeni ogled pinakoteke v palači Attems Petzenstein na Trgu De Amicis 2 v Gorici (tel. 0481-547541). Odprta bo od 10. do 17. ure. V FUNDACIJI GORIŠKE HRANILNICE v Ul. Carducci 2 v Gorici je na ogled režija: Mateja Koležnik v ponedeljek, 19. decembra ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici (predstava nadomešča gostujočo produkcijo JAKOB RUDA) V GLEDALIŠČE Ž AVTOBUSOM... POUANE-pri gostilni na avtobusni postaji ob 19.00 DOBERDOB-na Trgu Sv. Martina ob 19.05 ROMJAN-pri šoli v ulici capitello ob 19.10 TRŽIČ-ulica san polo pri bolnia ob 19.15 ŠTIVAN-pri križišču na avtobusni postaji ob 19.25 JAMUE-na avtobusni postaji ob 19.35 GABRJE-na avtobusni postaji ob 19.45 SOVODNJE-blizu lekarne na avtobusni postaji ob 19.50 PO PREDSTAVI BO AVTOBUS ODPEUAL IZPRED GLEDALIŠČA Predhodna rezervacija ni potrebna. Vstopnice bodo na voljo na dan predstave pri gledališki blagajni www.teaterssg.com jamlje - V petek ■ ■ ■ v* v • • Na bozicmci Kremenjaka Gianni Rijavec V Jamljah bo v petek, 23. decembra, ob 20.30 božičnica, za katero so si Kremenjakovi kulturni zamislili program v dveh delih. Najprej bo v pravo božično vzdušje uvedel pevski zbor, nato bodo na oder stopile plesalke skupine Kremenjak s spletom modernih plesov. V tej sezoni skupino vodi mlada plesalka Mara Rogelja, ki je umetniško pot začela pri glasbeni šoli Terpsi-hora v Novi Gorici. V drugem delu večera bo zapel slovenski glasbenik Gianni Rijavec, ki mu pravijo večni romantik. Giannijeva glasbena pot se je začela za domačim klavirjem. Inštrument mu je prirasel k srcu in postal je nepogrešljiv del njegovih nastopov. Pravzaprav se niti ne spominja, kdaj je začel igrati na črno-bele tipke. Številne LP plošče, kasete, zgoščenke potrjujejo glasbenikovo nenehno ustvarjalno moč. Turneje in nastopi po vsem svetu (Avstralija, Kanada, Švedska, Italija, Avstrija, nekdanja Jugoslavija) pa so dokaz, da je glasbenik svetovljan, vajen nastopanja pred najzahtevnejšo publiko. Pred kratkim je Gianni izdal novo zgoščenko z naslovom Poti do srca. M Izleti SPDG vabi na udeležbo na 33. spominski pohod »Po poti Cankarjevega bataljona« s Pasje ravni v Dražgoše, v noči med 7. in 8. januarjem 2012. Prijave do četrtka 22. decembra; informacije in prijave po tel. 320-1423712 (Andrej) ali na an-drej@spdg.eu. Ob dokončanem masterju iz Družinske sistemske psihoterapije želijo veliko uspehov in zadoščenj na profesionalni poti Igor, Mitja in Tomaž Čestitke Dr. JANI PEČAR za zaključeno specializacijo iz družinske psihoterapije iskreno čestitajo družine Florenin, Gruden in Querinuzzi. V Števerjanu sta Martina in Ev-gen starša postala, saj se jima je pridružila mala MAJA. Sreče, zdravja in veliko prespanih noči jim želimo iz Bukovja vsi. Martini in Evgenu se MAJA je rodila, mogoče bo v šoli matematiko učila ali bo v Števerjanu po brajdi trte sadila, a čimprej zdrava po »Mcverju« naj bi se podila in vesela na pokušnjo goste v klet vodila. Klapa. Ü3 Obvestila NA TV SLOVENIJA 1 bodo v sredo, 21. decembra, ob 20. uri predvajali dokumentarni film »Aleksandrinke« v režiji Metoda Pevca. AŠZ OLYMPIA vabi na telovadno boži-čnico v četrtek, 22. decembra, ob 17. uri v telovadnici na Drev. 20. septembra 85 v Gorici. V SPREJEMNEM CENTRU GRADINA v Doberdobu organizirajo božično kosilo in silvestrovanje; informacije in rezervacije po tel. 0481-784111, 3334056800, inforogos@gmail.com, www.riservanaturalegradina.com. ZDRUŽENJE NUOVO LAVORO prireja za člane in prijatelje družabno večerjo v četrtek, 22. decembra, ob 20.15 v restavraciji Ai Tre Soldi Goriziani na Korzu Italia 38 v Gorici; rezervacija čimprej po tel. 0481-281658. ZSKD obvešča včlanjene zbore, da je rok prijave na mednorodno revijo »Primorska poje« 31. december 2011. Tudi letos bo edini možni način prijavljanja elektronski, na spletni strani www.zpzp.si; aktivna je povezava do spletne prijavnice. AŠKD KREMENJAK vabi na »Silvestrovanje 2011« v soboto, 31. decembra, na sveta gora Vsako leto bogatejša razstava jaslic V dvorani samostana na Sveti Gori bo danes ob 15. uri odprtje desete mednarodne razstave jaslic. Organizator je frančiškanski samostan Sveta Gora v sodelovanju s krajevno skupnostjo Solkan, turističnim društvom Solkan in kulturnim društvom Sabo-tin iz Štmavra. Govorniki bodo p. Bogdan Knaus, Drago Kozinc, podpredsednik društva ljubiteljev jaslic Slovenije, Anamarija Rijavec, novogoriška mestna svetnica, in Jožef Leban, predsednik solkanske krajevne skupnosti; na odprtju bodo nastopili učenci iz razreda solopetja Glasbene šole Nova Gorica in Petra Zavrtanik, program pa bo vodila Vesna Bašin. Na razstavi sodelujeta tudi vrtca iz Pevme in Štandreža pa še osnovne šole iz Bračana, Števerjana in Dobrovo s skupnimi jaslicami, ki so jih izdelali pod mentorstvom Nadje Bev-čar. Razstava bo na ogled do 8. januarja (od 19. do 23. decembra in od 3. do 5. januarja med 14. in 17. uro, od 24. decembra do 2. januarja in od 6. do 8. januarja vsak dan med 10. in 17. uro, ob nedeljah in praznikih med 9. in 18. uro). (km) društvenem sedežu v Jamljah; vpisovanje vsak večer po 18. uri v društvenem baru ali po tel. 338-6495722 (Martina). OK VAL prireja božični nastop svojih najmlajših članov, ki vadijo v Štandre-žu v torek, 20. decembra, ob 17. uri v štandreški telovadnici. Nastopili bodo otroci predšolske telovadbe, mikro in mini volleya. BOŽIČNA AKADEMIJA AŠZ DOM bo v četrtek, 22. decembra, ob 19. uri v Kulturnem domu v Gorici. 0 Prireditve NA KMEČKEM MEJNEM PREHODU POD SABOTINOM se bodo v sredo, 21. decembra, ob 19. uri srečali krajevni skupnosti Pevma-Oslavje-Štmaver in Podsabotin za medsebojna voščila. Nastopil bo moški pevski zbor Štmaver. ZADRUGA KRAS DOL-POLJANE priredi v sredo, 28. decembra, ob 20. uri v zadružnih prostorih na Palkišču družabni večer ob koncu leta na temo: »Skrivnostne poti Doljanov do Madgaskarja«. 0 Mali oglasi PRODAJAM vino vrste merlot, cena 1,50 evro na liter; tel. 0481-78066. Prispevki 65-letniki iz Štandreža so na praznovanju nabrali 110 evrov za onkološki center CRO v Avianu. Pogrebi JUTRI V LOČNIKU: 11.00, Romea Mian (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. JUTRI V KRMINU: 14.00, Anita Stua vd. Pocar (iz Palmanove) v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču. JUTRI V FARI: 13.40, Maria Castellan vd. Bressan (iz kapele bolnišnice Sv. Justa v Gorici) v cerkvi in na pokopališču. ZAHVALA Jerica Hlede vd. Sosol Najlepša hvala vsem, ki so počastili spomin naše drage mame, none in prano-ne ter nam bili ob strani v tem žalostnem trenutku. Posebna zahvala župniku Marjanu in pevcem. Sinova Valter in Marjan, hči Nadja z družinami Pevma, 18. decembra 2011 14. decembra v Pancanu in 20. decembra v Romansu N ova zd ravstve n a organizacija na teritoriju Srečanje med glavnim ravnateljem Posoškega podjetja za zdravstvene storitve št. 2 in Ravnateljem goriškega zavoda INPS Uspešno opravljen izpit za nov sistem Civilne invalidnosti Preizkušanje z uvajanjem Bolničarja teritorialne ekipe Obračun prvih dveh let novega sistema Posoško zdravstveno podjetje št. 2 se je zavzelo in zato uvaja v dveh krajevnih stvarnostih preizkušanje organizacijskega pristopa teritorialnih dejavnosti, ki se poimenuje Bolničar teritorialne ekipe (v ital. IET). Omenjena kraja sta Romans v okraju Zgornjega Posočja in Pancan v okraju Spodnjega Posočja. Predstavitev nove ureditve in posledično začetek dejavnosti sta določena za Pancan 14. decembra ob 16. uri in za Romans 20. decembra prav tako ob 16. uri. Bolničar teritorialne ekipe (IET) sodi med strateške nosilce teritorialnega načrtovanja Posoškega zdravstvenega podjetja, ki bo v letu 2012 poskušalo razviti in preurediti storitve z nastavitvijo omrežnega sistema in s proaktivnim pristopom. »Z izrazom proaktivnost - razlaga Meri Marin, odgovorna za bolničarsko službo Posoškega zdravstvenega podjetja 2 - razumemo uvajanje operativnih strategij in pristopov namenjenih predhodnemu poznavanju pojavov in potreb.« Bolničar teritorialne ekipe bo stičišče omrežja strokovnjakov zdravstvenega podjetja in drugih zunaj njega, ki si bodo prizadevali - poleg nude-nja neposredne pomoči uporabnikom - tudi za povezavo med javnimi teritorialnimi službami in zasebne sociale. Zelo tesen bo odnos s socialnimi delavci in zdravniki splošne prakse, ki so bili vključeni v sodelovanje že med načrtovanjem nove ureditve. »Splošen cilj Teritorialne ekipe - tako razlaga zdravstveni ravnatelj Zdravstvenega podjetja Marco Bertoli - je omogočiti razvoj zdravstvene kulture in prakse, ki naj zasledujeta širjenju in vzdrževanju zdravstvenega stanja z utrjevanjem avtonomije odločanja oseb in zagotovili ob soudeležbi bolnišničnih specialistov v teritorialnih dejavnostih, da bo ponujena oskrba raznolika ter kakovostna glede tako glede vsebin kot tudi storitev.« Bolničar teritorialne ekipe bo izvajal svoje naloge na treh ravneh: v ambulanti z nudenjem storitev uporabnikov, ki se bodo tja zatekali; na domu tudi z utrjevanjem zdravja in informiranjem družinskih jeder; v omrežju kot spodbujevalec ne le institucionalnih virov prisotnih na teritoriju, temveč tudi neformalnih, ki tam obstajajo, s spodbujanjem povezav med raznimi službami. Bolničarja bosta začela s svojim delom na teritoriju že v mesecu decembru na načine in z urniki, ki jih bodo kasneje dopolnjevale dejavnosti drugih izvedencev, prilagojene potrebam, ki bodo izvirale od samih uporabnikov. Prva nagrada za poster »Novi sistemi upravljanja za spodbujanje zdravja« Posoško podjetje za zdravstvene storitve št. 2, sedež Usklajevalnega središča omrežja bolnišnic in zdravstvenih služb za spodbujanje zdravja v Furlaniji Julijski krajini, se je udeležilo 14. Vsedržavne konference omrežja HPH; slednje se je porodilo na mednarodni ravni na spodbudo Svetovne zdravstvene organizacije z namenom, da se v bolnišnicah in zdravstvenih službah uveljavljajo načela, pristopi in metode za spodbujanje zdravja v smislu »procesa, ki naj omogoča osebam, da izvajajo večji nadzor nad svojim zdravjem in ga izboljšujejo«. Pobuda je potekala v kraju Levico Terme v pokrajini Trento od 30. novembra do 2. decembra 2011. Konferenca je pomembno vsakoletno srečanje za medsebojno informiranje, izmenjavo izkušenj in znanj ter za poglabljanje med vsemi strukturami, izvedenci in socialnimi dejavniki, ki si prizadevajo za izdelavo strategij, načrtov in dobrih praks, da bi utrjevali znanje bolnikov, osebja in skupnosti. Posoško zdravstveno podjetje št. 2 je predstavilo številne dobre prakse za širjenje zdravja, preprečevanje obolelosti in skrbi za mlade, ostarele in zdravstvene delavce. Med ustnimi poročili je Deželna koordinacija omrežja HPH predstavila projekt, ki je potekal usklajeno z osmimi podjetji, včlanjenimi v omrežje Furlanije Julijske krajine za organizacijsko dobro počutje in zakon o posledični iztrošenosti na delovnem mestu, saj ni zanemarljiv vpliv psiho fizičnega zdravja operaterjev na kakovost zdravstvene oskrbe v času, ko se krčijo sredstva in se viša srednja starost zaposlenih. Projekt za prijazen nasmeh v okviru drugega predstavljenega poročila je bil zelo upoštevan zaradi poudarjenih načel enakosti in zmanjšanja razlik. Poročal je dr. med. Giulio Tamburlini, odgovorni goriškega oddelka za odontostomato-logijo, o zaščiti zobnega zdravja naraščajnikov, ki se nahajajo v težkih socialnih in ekonomskih pogojih. Dr. med. Marco Bertoli, zdravstveni ravnatelj Posoškega zdravstvenega podjetja št. 2 je bil moderator vzporednega zasedanja z naslovom Enake možnosti glede dostopnosti in kopro- dukcija zdravstvenih ter socialno zdravstvenih služb. Dr. med. Cristina Aguzzoli je predsedovala vzporednemu zasedanju z naslovom Prispevek za izboljšanje življenjskih slogov in razvoj zdravega vedenja. Luisa Giacomini je sodelovala v znanstvenem odboru za ocenjevanje posterjev skupaj z osmimi drugimi izvedenci omrežij HPH iz vse Italije. Projekt Novi sistem upravljanja za spodbujanje zdravja, ki je bil uresničen s Tržaškim podjetjem za zdravstvene storitve št. 1, je zmagal prvo nagrado v razredu posterji med 109 osnutki, ki so prispeli iz vse Italije. Gre za pomembno priznanje organizaciji, ki pod režijo zdravstvenega ravnateljstva Posoškega podjetja, povezuje v omrežju različne stvarnosti, ki omogočajo državljanu usklajeno povezane postopke od spodbujanja zdravja do preprečevanja in zdravljenja bolezni. Vse te dobre prakse se povezujejo in prepletajo z institucijami in organizacijami, ki nimajo zdravstvenega značaja in delujejo na teritoriju (Občine, INAIL, FederSanita, ANCI itd.); namen je doseči kapilarno razširjenost kulture zdravja in nuditi usklajene, pomembne in vzdržljive posege. Da to dosežemo, je potrebno načrtovanje v dogovoru z vsemi prisotnimi ustanovami s pogodbami in dogovori, predvsem pa je treba, da te iste ustanove uporabljajo enak jezik o skupnih ciljih z namenom, da se nudi vsem državljanom neko raven osnovnega znanja, ki naj pripomore k samostojnim zdravstvenim izbiram. Delovne smernice, na katerih se osnuje zdravstvo v skladu s krajevno skupnostjo glede spodbujanja zdravja, zaobjemajo zdrav slog življenja, ustrezno in spodbudno okolje (urbane in izven mestne steze za telesno dejavnost, posegi v šolske menze in tiste v otroških jaslih, izobraževanje s tehnikami za premagovanje iztrošenosti in problemov, učinkovito sporočanje mladim generacijam, dejavnosti za preprečevanje pretirane uporabe alkohola in tobaka) za zmanjšanje razlik na področju zdravja, ker socialni in ekonomski pogoji ne smejo pogojevati izbir, zaradi česar se znajdejo v slabšem položaju najšibkejši slovi prebivalstva. Dr. med. Gianni Cortiula, glavni ravnatelj Posoškega podjetja za zdravstvene storitve št. 2 in dr. med. Giorgio Primiceri, ravnatelj goriškega zavoda INPS, sta med nedavnim srečanjem pregledala opravljeno delo v prvih dveh letih delovanja novega sistema za ugotavljanje in priznavanje finančnih podpor na področju civilne invalidnosti, ki je stekel 1. januarja 2010. Zaradi učinkovitega in dejavnega sodelovanja med dvema upravama, zaradi reorganizacije dejavnosti in zavzetosti vseh zaposlenih zdravnikov, bolničark in upraviteljev je mogoče trditi, da sta v Goriški pokrajini - po nekaterih razumljivih začetnih težavah, ki jih gre pripisati začetnemu obdobju preverjanja - poenostavitev in racionalizacija dela ustaljena praksa. Odličnosti novega organizacijskega sistema in pristojnih postopkov, ki so vsi elektronsko programirani in dostopni vsem usposobljenim operaterjem na spletni strani zavoda INPS, so še posebej omogočile: • telematično dostavo prošenj za preverjanje s strani uporabnikov, ki jim pomagajo Patronati in stanovska združenja, zaradi česar se je mogoče izogniti neugodnemu čakanju v vrsti pred okenci Zdravstvenega podjetja; • skrčenje čakalnega časa, ki sedaj ne presega 45 dni, za preglede pred Skupno zdravstveno komisijo v dveh ambulantah Zdravstvenega podjetja v Gorici in v Tržiču; • skrčenje čakalnega časa, ki sedaj ne presega 20 dni, za preglede na domu v primeru, da prizadete osebe ni mogoče prepeljati, kar potrdi družinski zdravnik; • skrčenje čakalnega časa, ki sedaj ne presega 30 dni, za potrditev zdravniških ugotovitev s strani Pravnega zdravniškega centra v režiji zavoda INPS; • skrajšanje časa, ki je potreben za izplačevanje finančne pomoči povezane s civilno invalidnostjo, ko je predvidena na podlagi zakonsko predvidenih pogojev; • odpravljanje zaostalih in nerazrešenih postopkov v oskrbi uradov Zdravstvenega podjetja. Na koncu srečanja je dr. Primiceri dejal: »Izziv, ki je sedaj pred obema upravama - v okviru skupnega in zavzetega sprejemanja odgovornosti - je Projekt 120. Z njim nameravamo doseči cilj najdaljše časovne meje 120 dni za izvedbo pregledov in izplačevanje morebitnih finančnih sredstev, in sicer od dneva predložitve prošnje; od tistega datuma namreč začne veljati priznanje pravnih obresti zaradi zakasnitve v izplačilih«. Dr. Cortiula pa je za svoj del zatrdil, da je »potrditev zadovoljivega zaključka skupaj opravljenega dela dveh ustanov, in sicer Zdravstvenega podjetja in zavoda INPS, spodbuda za nadaljevanje po začrtani poti racionalizacije, reorganizacije, informatizacije, ustreznosti in vzdržnosti, ki so temeljna načela za vse, ki delajo v javni upravi, z namenom, da se poveča kakovostna in količinska vrednost storitev namenjenih občanom. Spomnimo naj, da v tem primeru govorimo o občutljivih uporabnikih zaradi invalidnih pogojev njihovega zdravstvenega stanja«. 14. VSEDRŽAVNA KONFERENCA HPH Oblikovati bolnišnična in teritorialna omrežja za spodbujanje zdravja 1.-2. december 2011 LEVICO TERME (TRENTO) NOVI SISTEMI UPRAVLJANJA ZA SPODBUJANJE ZDRAVJA zdravtsven0 odgovorni za delovno linijo Širjenje zdravja odgovorni za standarde multidisciplinarni vodilni odbor ZDRAVSTVENI Multidisclpllnami Vodilni odbor: strokovni kader za širjenje zdravja pod eno samo režijo, metodološki predlog Vodnika in obrazcev za samoocenjevanje HPH OMS Izkušen bolničar glede kakovosti in audit-a Mlad zdravnik Izkušen zdravnik Izvedenec v managementu član za zastopstvo osebja/zaposlenih kadrov Član za zastopstvo osebja iz vzporednih poklicev (tehniki, splošne službe itd.) organizacijsko dobro počutje /delovna iztrošenost alkohol, kajenje telesna dejavnost, prehranjevanje nezgode na domu prometne nesreče nesreče na delovnem mestu managementtveganja blažitev bolečin življenjsko okolje občine stakeholders INAIL, CONI, AUTDVIE, AVT0Š0LE, ODBORI ZA DOSTOPNOST IN INVALIDNOSTI, ITD. šole prostovoljna društva (Ass. Malattie croniche,«c.) stanovska združenja (Združenje obrtnikov. Združenje trgovcev, itd.) Multidisdplinami Vodilni odbor Multidisdplinami Vodilni odbor Multidisdplinami Vodilni odbor Guide on How to Develop a Health Promoting Policy www.hphnet.org 0rganizacijskiprisj0piza učinkovitejše širjenje zdravja a) PO PROJEKTU (začetni model) b) PO DODELJENI STORITVI (začetni model) c) PO SETTING-ih (zagotovilo vzdržnosti) d) POSETTING-ih KI DELUJEJO ENOTNO V SMERI STRATEGIJ SKUPNOSTI (zagotovilo vzdržnosti) Johnson, i. S Baum, F. (2001). Health promoting hospltals: A typologrofdrfftrtntorganizationalapproadits to htatth promotion. Hoalth Promotion International, 16(3), 281-287. VNAŠANJE ŠIRJENJA ZDRAVJA VZDRAVSTVENA PODJETJA ŠT. 1 IN ŠT. 2 PO PRINCIPU SETTING BASED APPROACH STRUKTURALNI DIALOG MED NOSILCI INTERESOV ZA SKUPNE CILJE ZARADI RAZVIDNOSTI ODGOVORNOSTI GLEDE REZULTATOV V ZDRAVJU PREBIVALSTVA O Center za usklajevanje omrežja HPH v Furlaniji Julijski krajini Cristina Aguzzoli Zdravstveni ravnatelj Zdravstvenega podjetja št. 2 Marco Bertoli Krajevna koordinatoika omrežja HPH ASS 1 Sara Šanson Zdravstvena ravnateljica Zdravstvenega podjetja št. 1 AdeleMaggiore 14 Nedelja, 18. decembra 2011 NEDELJSKE TEME / likovna umetnost - V tržaškem muzeju Revoltella Umetnine iz bogate zbirke Leopolda Kostorisa Letos poteka 55. letnica Kostorisove smrti in 60. letnica obstoja zbirke Tržaški mestni muzej Revoltella ponuja vpogled v slikarsko zbirko vrhunske kakovosti Leopolda Kostorisa in nam poleg likovnih užitkov nudi priložnost, da pobližje spoznamo preko okoliščin, v katerih je zbirka nastala, presek naše polpretekle zgodovine. Kostoris je bil podjeten tržaški trgovec, lastnik cenjene trgovine moških oblačil Arbiter, bil je zbiratelj in obenem slikar. Po njegovi zamisli se je leta 1951 rodil vsedržavni natečaj Nagrada Arbiter. Po pošti je uglednim mojstrom tistega obdobja pošiljal vabila k sodelovanju skupaj s slikarsko podlago malega formata 13 x 18 cm in naletel na pozitiven odziv. Zbirka je v petih letih obogatela z novimi umetniškimi deli in jih šteje danes preko 220, ki so do konca januarja na ogled v razstavnih prostorih tržaškega muzeja sodobne umetnosti, in sicer v galeriji nad avditorijem. Odločitev manjšega formata je bila vezana po eni strani na omejenost razpoložljivih finančnih sredstev, po drugi tudi na manjši prosotor, ki ga zaseda, predvsem pa je bila sad prepričanja, da ni format vezan na kakovost likovne upodobitve, saj uspe vrhunski mojster tudi na še tako majhnem formatu strniti likovno sporočilo in prav tako vzbujati v gledalcu emocije. Leopoldu Kostorisu je uspelo privabiti k sodelovanju takrat najbolj perspektivne mojstre, tako da je danes zbirka med najbolj popolnimi in cenjenimi iz obdobja italijanskega slikarstva iz petdesetih let prejšnjega stoletja. Med uglednejšimi krajevnimi slikarji zasledi- mo med drugimi mojstrova najbližja prijatelja Edoarda Devetto in Marcella Mascherinija poleg drugih imenitnih ustvarjalcev, kot so Lojze Spacal, Nino Perizi, Dino Predonzani, Livio Rosigna-no in drugi. Bogat je izbor pomembnih mojstrov italijanskega novecenta, kot so Sironi, Carra, Vedova, Savinio, Afro, Prampolini, Cassinari, Capogrossi, Carena, Campigli, de Pisis in mnogi drugi. Leta 1999 je bila razstava že na ogled v rimski Narodni galeriji moderne umetnosti, v mestu, v katerega se je Leopold Kostoris zatekel z družino potem, ko mu je skupina antisemitov povsem uničila trgovino in se je bal priho- da nacistov. V Rimu je začel slikati akvarele, da bi se preživljal. Maja 1945 se je rodila tretja hčerka Fiorella in se je še istega leta z družino vrnil v Trst, kjer je ponovno zaživela tudi družinska trgovina oblačil, ki nosi še danes ime Abiter. Leopoldo Kostoris se je ob delu posvečal študiju in diplomiral na univerzi iz ekonomskih ved ter v prostem času ustvarjal, zahajal v kroge umetnikov in se kulturno udejstvoval. Umrl je nenadoma leta 1956 pri komaj 48-ih letih. Letos poteka 55. letnica Kostori- sove smrti in 60. letnica obstoja zbirke. Njegova je bila dobrostoječa družina aškenazov, oče je bil po rodu iz Poljske in mati iz Romunije, poročil pa se je z Doris Nacmias grškega rodu. Razstava se rojeva v sodelovanju z družino, pri postavitvi in pripravah kataloga je sodelovala tudi Kostorisova vnukinja, arhitektka Caterina Padoa Schioppa, ki se posebej zanima za likovno umetnost. Postavitev upošteva tri tematske sklope, in sicer slike iz zbirke z ustrezno dokumentacijo, slikarska dela Leopolda Kostorisa in videodokumentarec s pričevanji hčerke Fiorelle in sina Gian-franca o nastanku zbirke. Posebno zanimiva je tudi zbirka člankov in recenzij iz tistega obdobja. Z ogledom prelepih slik se vživimo v življenjsko zgodbo izjemnega zbiratelja, tankočutnega človeka, ki je s svojo strastjo in edinstvenim estetskim čutom zapisal tisto zgodovino Trsta, na katero smo lahko najbolj ponosni. Trst je bil v tistem obdobju pod Zavezniško vojaško upravo in je doživljal posebno konflik-tualno situacijo. Kljub napetosti pa so to leta, ki puščajo pečat predvsem na področju kulture in umetnosti. Trst nasploh dolguje veliko zbirateljem in tudi sama zgodovina muzeja Revoltelle, ki razstavo gosti, se je rodila v tem duhu. Razstava je na ogled vsak dan razen torka od 10. do 19. ure. Jasna Merku glasba nici na rodnih Zele-nortskih otokih je včeraj umrla pevka Cesaria Evora, v svetu znana tudi kot bosonoga diva. 70-letna pevka je pred tremi meseci napovedala upokojitev zaradi slabega zdravja. Pred tem je Evora prestala več operacij, med drugim na srcu. Že leta 2008 je med turnejo po Avstraliji doživela možgansko kap. Mednarodno kariero je pevka, ki velja za kraljico no-stalgične glasbe »morna«, začela po dopolnjenem 50. letu starosti v začetku 90. let minulega stoletja z albumom Miss Perfumado. Pred tem je pela v barih Mindella, prestolnice zelenort-skega otoka Sao Vicente. Pesmi Cesarie Evora, katere se je zaradi nastopanja brez obuval ter zavzemanja za brezdomce, revne ženske in otroke njene države kmalu oprijel naziv »bosonoga diva«, so pogosto posvečene grenki zgodovini njene dežele, ki sta jo zaznamovala suženjstvo in emigracija. (STA) Nedelja, 18. decembra 2011 APrimorski r dnevnik italija, slovenija in manjšina Kako nam je in kako nam bo Dušan Udovič talijanski premier Mario Monti je pri pojasnjevanju kriznega manevra povedal preprosto, a pomembno resnico, ki jo je ob ocenjevanju vladnih ukrepov potrebno imeti pred očmi: Če bi za manever imeli šest mesecev časa in urejen sistem proti davčnim utajam, bi vlada predstavila bolj sprejemljiv sveženj ukrepov. Še bolj jasen je bil Monti ob nedavnem obisku v Bruslju, ko je dejal, da v samih sedemnajstih dneh ni mogel narediti tega, česar nista naredila Berlusconi in Tremonti v sedemnajstih letih. Če ob tem upoštevamo dejstvo, da je bila država dokazano tik pred stečajem, na robu katastrofe po grškem vzorcu, je bila hitra umestitev emergenčne Montijeve vlade pod Napolitanovo taktirko videti kot nenakšen čudež, rešilni pas utapljajočemu. Ta dejstva je potrebno poudariti, v trenutku, ko je vladni manever dobil v parlamentu (pričakovano) zaupnico. To je bil za vlado »tehnikov« ključen prehod, kajti tam ima še vedno odločilno besedo politika in jo bo imela tudi v prihodnje, na to pa mora Montijeva ekipa računati. Prišlo je pravzaprav do povsem atipičnih okoliščin, ki jih je lahko ustvarila samo emergenca. Glavnina političnih sil (Ljudstvo svobode, Demokratska stranka in Tretji pol) se je sprijaznila z dejstvom, da svojim nalogam ni bila kos (to velja predvsem za Ber-lusconijevo stranko) in je, hočeš nočeš, morala sprejeti lekcijo »profesorjev«. Resnici na ljubo gre povedati, da je največjo odgovornost za usodo države pokazala Demokratska stranka, ki se je odpovedala skomini predčasnih volitev v trenutku, ko so ji son-daže kazale najbolje. Drugi, (Severna nedeljske teme Liga in Italija vrednot) so raje začeli bučno volilno kampanjo, z vso demagogijo in folklorno ropotijo, ki spada zraven. Do kdaj bo lahko trajalo vzpostavljeno ravnovesje med vlado in parlamentom, je težko napovedovati. Glavna teža pa bo vsekakor na nadaljnjih potezah Montijeve vlade, ki je prestala šele prvi izpit. Na splošno je mogoče ugotoviti, da prvotni vladni manever izhaja iz parlamenta precej popravljen, kar potrjuje, da ohranja politika svojo težo. Tako kot dokazujejo svojo nenadomestljivo vlogo sindikati, z odločno in tokrat skupno obrambo šibkejših družbenih slojev, ki še enkrat plačujejo krizi največji davek. Zanje je manever sporen in težko sprejemljiv. Najbolj žgoči argument so pokojnine in delovna doba, a glede tega vlada ljudem sporoča: »Delali boste dlje in vaše pokojnine bodo nižje«. Ljudje bi žrtve in veliko breme, ki jim ga nalaga vladni menever, še razumeli, a pogrešajo pravičnost, ko se globoko sega v žep vedno isti množici, ne da bi se učinkoviteje črpalo sredstva tam, kjer so bogastva na veliko koncentrirana. To bo v bližnji prihodnosti ključna preizkušnja za Montijevo vlado, vključno z ukrepi, ki naj nakažejo ponovno gospodarsko rast, in krčenjem javnih izdatkov, v prvi vrsti za škandalozno drag politični in državni aparat. Tu je na potezi predvsem politika, ki je v tej smeri doslej dala nekaj signalov, ukrepala pa bolj malo. Nekatere pozitivne premike v zadnjih dneh beležimo v odnosu do naše skupnosti. Manjkajoča sredstva so bila po napornih prizadevanjih slovenskih in Slovencem naklonjenih predstavnikov vendarle vključena v vladni manever, čeprav negotovost za prihodnost ostaja, zlasti kar zadeva sredstva za založništvo, kot smo pisali v prejšnjih dneh. Pritisk krize na Slovence v Italiji pa se odraža na dveh ravneh. Na eni strani smo podvrženi restriktivnim vladnim ukrepom v enakih razmerah kot vsi državljani. Gospodarska kriza ima za vse težke posledice, veliko podjetij je v težavah, delovnih mest je vse manj, zanje so posebno prikrajšani mladi. Če se temu pridružijo težave delovanja institucij, društev in drugih organiziranih sredin manjšine, je škoda podvojena. Od Montijeve vlade zato pričakujemo občutljivost do reševanja manjšinskih vprašanj, večjo, kot smo jo s strani vlade preizkusili v bližnji preteklosti. Vsekakor pa zadostno, da ne bomo izviseli kot nekakšen stranski produkt posledic splošne krize. *** Razmere v matični Sloveniji niso bistveno boljše od italijanskih, vsaj kar zadeva gospodarsko stanje in perspektive. Z jesenjo je država zdrsnila čez rob politične stabilnosti in šla na predčasne volitve. Tako sta se v nekem trenutku znašla v nestabilnosti in brezvladju oba državna pola, italijanski in slovenski, ki sta za našo skupnost neposredna sogovornika. Po italijanskem je sedaj na poti politične rekonstrukcije in stabilizacije - vsaj tako je upati - tudi položaj slovenske države. Želimo, da bi do tega prišlo čim prej in na najboljši način, kajti Slovenija v tem trenutku potrebuje stabilno vlado z najširšo možno politično zaslombo, da bo sposobna sprejemati učinkovite protikrizne ukrepe, ki bodo, žal, tudi nepopularni. Kar zadeva slovenske volitve gre zabeležiti nekaj dejstev, s katerimi smo se tako ali drugače soočali tudi Slovenci v Italiji. Ne glede na to, da tudi v našem zamejstvu živi več stotin slovenskih volivcev, je med nami povsem naravno zanimanje za razmere v slovenski državi. Tudi na idejno politični ravni se spletajo med zamejstvom in matico različni stiki in vezi, na ravni posameznikov ali organizacij. Vse to sodi v okvir pluralne družbe in normalnega komuniciranja med ljudmi v zamejstvu in Sloveniji. Tako je bilo ob rezultatih zadnjih slovenskih volitev tudi pri nas slišati več različnih komentarjev. Če poenostavimo, med Janševimi pristaši ali simpati-zerji je bilo zaradi poraza občutiti razočaranje in nekaj dolgih nosov, Jankovic pa je z nepričakovano zmago vzbujal zadovoljstvo. Koliko utemeljeno, je treba še videti. Do tu nič nenavadnega. Bolj so dali misliti namigi in bolj ali manj prikrite napovedi v času neposredno pred volitvami, ko so vse sonda- že kazale na zmago Janševe stranke. To je marsikdo povezoval z napovedmi o premikih in spremembah tudi v našem zamejstvu. Pojav je vreden razmisleka, ker je v njem zaznati znamenja ozke in preživele miselnosti, ki nam, Slovencem v Italiji ne more prinašati koristi. Je pa tudi znak šibkosti, če v Ljubljani potrebuješ botra sorodne politične opcije, da boš v zamejstvu uveljavil to, česar sam ne zmoreš uveljaviti. Da se razumemo, to velja za strice ali botre vseh mogočih barv političnega spektra. Prepričan sem, da bi morali Slovenci v Italiji znati doreči svojo načelno skupno politiko do tolikšne mere, da politične spremembe v Sloveniji ne bi smele vplivati na naš odnos do matice in odnos slovenske države s Slovenci izven njenih meja. To je tisto, kar se razume pod izrazom državniški odnos, ki smo ga v preteklih letih v dobri meri že dosegli, a smo v njem zadnje čase, vsaj po moji oceni, nazadovali, včasih zaradi pobude, ki je prišla iz zamejskih krogov, drugič zaradi kakšnega napačnega vzgiba, ki je prišel iz Ljubljane. V skladu s povedanim nas mora ta trenutek zanimati predvsem to, da Slovenija dobi v najkrajšem času dovolj trdno in sposobno vlado, da bo kos težavam, v katerih se nahaja. *** Kar zadeva našo majnšinsko politično sceno gre zabeležiti nedavno skupno pobudo obeh slovenskih deželnih svetnikov, da pride v do-glednem času do demokratično izvoljenega predstavništva Slovencev v Italiji. Kot je vsem znano, ne gre za neko novo zamisel, saj je o njej v takšni ali drugačni obliki občasno govor že kakih dvajset let. Največja pričakovanja je v tem pogledu ustvarila famozna programska konferenca, a vemo, kako so njeni zaključki neslavno obtičali. Obuditev takšne razprave je v tem trenutku vsekakor dobrodošla, saj vemo, da je že dalj časa največja hiba naše skupnosti sposobnost sprejemanja skupnih odločitev. O tem, da je poleg obstoječih organiziranih sredin potreben nek izvoljen organ manjšine, ki bi imel legitimacijo odločanja in sklepanja o za manjšino pomembnih zadevah, obstaja načelno soglasje. Zato je sedaj največji problem v tem, kdo bo takšno razpravo, ki bo neizbežno terjala nekaj časa, upravljal in usmerjal tako, da bo le prišla do cilja, ne da bi spet zašla v slepo ulico, kot se je zgodilo že večkrat v preteklosti. Zdi se mi, da je še zlasti pomembna metodologija. Tu je potrebna velika doza potrpežljivosti, politične modrosti in kreativnosti, vidim več zakulisnega dela in vztrajnega tkanja skupnih pogledov, kot medijskega nastopanja. Zraven sodita tudi strpnost in občutek za dialog, česar po prvih reakcijah sodeč ni pri vseh ravno na pretek. Morda začetek ni bil idealen, predlagatelja bi si bila morala zagotoviti več izhodiščnega konsenza. Pobuda pa je vsekakor koristna in nujna, saj je skupna politična iniciativa manjšine deficitarna ravno v trenutku, ko bi jo najbolj potrebovali. Prav zaradi velikega skupnega interesa bi moral biti ta predlog razbremenjen bojev za osebni prestiž, medijsko vidljivost in pridobivanja političnih točk ali volilnega konsenza za vsako ceno. Res bi se morali vsi potruditi, da se zamisel o izvoljenem predstavništvu Slovencev spet ne razbije na čereh političnih rivalstev in parcialnosti. Če bi na to temo uspeli doseči kakovosten skok, bi bila to pridobitev ključnega pomena za prihodnost naše skupnosti. Splača se poskusiti. 16 Nedelja, 18. decembra 2011 NEDELJSKE TEME / Zgodaj zjutraj v četrtek, 15. septembra, je bilo na Oberdan-kovem trgu v Trstu živahno in razgibano kot le malokdaj sredi tedna. Zbirali so se izletniki - bralci Primorskega dnevnika, da odpotujejo na dolgo pričakovani izlet proti Piemontu, v odkrivanju vinorodne gričevnate pokrajine Langhe, glavnega mesta Turina in v spoznavanju tipičnih krajevnih jedi in žlahtnih vin. Program je zaobjemal tudi ogled arhitekturnih biserov, predvsem palač savojske dinastije. Izletniki še zdaleč niso slutili s kakšnim razkošjem so se elitne družine obkrožale, da bi navzven dokazale svojo ekonomsko in politično moč. Tako so bili ob mnogih starodavnih palačah v osrčju Turina zgrajeni čudoviti gradiči in mogočne letne rezidence v okolici, ob rekah, jezerih in gričih. A o vsem tem pozneje ... Pred Palmanovo so na autobus vstopili še goriški izletniki in tedaj se je potovanje prav zares začelo. Spremljevalka je potnike prisrčno pozdravila z željo, da bi bili dnevi, ki jih bodo preživeli skupaj, prijetni in sproščeni. Po krajši obrazložitvi programa in osnovnih priporočil, da ne pride do zamud ali drugih nerodnosti, so se izletniki predali klepetu, branju časopisov, zamaknjenemu opazovanju pokrajine ali dremanju. Avtobus pa je mirno nadaljeval vožnjo po ne najbolj prometni avtocesti preko enolične padske nižine. Na meji med pokrajinama Alessandia in Asti se je narava mahoma spremenila: vzvalovila je v bujno porasle griče in obdelana polja, ki se niso več razprostirala v nedogled, ampak so njive drsele proti cestni trasi ali se leno dvigovale v hrib. In že se je sredi gričevnate pokrajine Mon-ferrato, ob levem bregu reke Tanaro, prikazal Asti. To je glavno mesto istoimenske pokrajine, ki se deli na nič manj kot 118 občin, preko katere je na severnem delu tekla nekdanja stara rimska cesta, po kateri so v srednjem veku potovali romarji, predvsem iz Rima. Danes o tem pričajo lepo re-stavrirane cerkvice na vzpetinah in pokopališčih. Južnejši del pokrajine pa preplavljajo vinogradi, ki so poleg zgodovinskih kleti - pravih podzemnih katedral, kjer kraljujeta Moscato in Asti Spumante, razpoznavni znak tega območja. Potovanje je dospelo do svojega prvega cilja, ko je avtobus zavil z glavne ceste in parkiral na dvorišču restavtracije La grot-ta v Astiju, kjer je skupino čakalo prvo ti-pičo piemontsko kosilo. Poleg odlične postrežbe so prijazni natakarji delili nasvete za morebitne bodoče obiske in porazdelili brošurice z recepti. Dobro razpoložena skupina je po krajši vožnji mimo železniške postaje izstopila na trgu, kjer je že čakal vodič Piero. Kljub soparni popoldanski pripeki je pristni Piemontčan s svojo spontanostjo in duhovitimi pripombami osvojil izletnike, da so pozorno prisluhnili podajanju o Astiju in Piemontu. V gosjem redu so mu sledili in prečkali ogromen tržnični trg, na katerem se sredi septembra odvija znameniti »palio«. Pripovedoval je, kako bo trg v naslednjih dneh z dovozom na stotine kubikov peska popolmoma spremenil svojo podobo in postal prava dirkalna steza. Med razlago je skupina dospela do trga Alfieri, kjer se nekako začenja zgodovinsko - srednjeveško jedro. Pešačenje se je nadaljevalo vzdolž »contrade di San Secondo« z neskončnimi vrstami v lahnem vetru plapolajočih zastav, prav do mestne katedarale, grajene v značilni rdeče-beli kombinaciji iz opeke in lehnjaka. Cerkev velja za največjo v Pie-montu, s posebnostjo, da ima stranski glavni vhod. Sprehod po mestu se je nadalje- na septembrskem izletu primorskega dnevnika Praznični fj fotoutrip 2011 Kljub ekonomski krizi, ki neizbežno pogojuje tudi naše kraje, so se na ulicah prižgale praznične lučke, trge pa krasijo osvetljene jelke. Ljudje se, tako ali drugače, pripravljajo na božični čas in prehod v novo leto. Kaj pa vi? Pošljite nam fotografijo - svoj praznični fotoutrip, da bo tudi naša spletna stran nekoliko bolj praznična. Posnetke opremi s komentarjem in pošlji na našo spletno stran www.primorski.eu O*^ ali na elektronski naslov tiskarna@primorski.eu. L- Piemo Na fotografijah v smeri urinega kazalca: Grad Feletti v Barolu; Mole Antonelliana v Turinu; Trg Castello v Turinu; Izletniki v značilni turinski mestni kavarni; Vhodna vrata v Teatro Regio; Izletniki pred gradom Grinzane Cavour. val po ulicah s tipičnimi opečnatimi stanovanjskimi hišami, ki so kar vabile obiskovalca, da se jih nagleda ali v fotografski aparat ulovi kak detajl. Zaustvili so se še ob košati platani pri palači Alfieri, ki je bila posajena ob stoletnici rojstva znamenitega literata daljnega leta 1849 in se danes bohoti s svojo ogromno krošnjo. Iz Astija je pot peljala v Albo, mesto tipične opečnate barve, zgrajeno na izlivu potoka Cherasca v Tanaro. Med vožnjo je prijazni Piero govoril o Langah, območju, ki je bilo v davnini zalito z morjem, po odmiku pa je ostala peščena, skopa pokrajina, ki je le s težavo preživljala domačine. Pred drugo svetovno vojno in takoj po njej se je prebivalstvo množično izseljevalo, trend se je prekinil v sedemdesetih letih, ko so se začeli izseljenci vračati in tudi mladi so se začeli oprijemati kmečkega dela in posvečati obdelovanju zapuščenih polj. Z velikim zanimanjem je skupina sledila nazorni razlagi, da se vino Barolo, ki mora biti vsaj tri leta staro, prideluje v samo enajstih občinah v Langah, v ostalih treh je doma Barbaresco. Višje ležeči predeli Lang pa so znani po pridelovanju sira in lešnikovih nasadih, ki dajejo tako imenovano »la tonda gentile«. Je pa to predvsem dežela belega tartufa, ki privablja vsako jesen na mednarodni sejem v Albo ogromno obiskovalcev in oboževalcev tega redkega in cenjenega gomolja. Nadalje je mesto znano po prehrambeni industriji Ferrero, tekstilu Miro in po založništvu. Srednjeveško jedro Albe označujejo slikoviti stolpi in hi-še-utrdbe. Mesto je bilo naseljeno že v neo-litiku, od leta 100 pred našim štetjem je pre- Dan je prehajal v sončni zaton, ko je avtobus zapuščal Albo in nadaljeval vožnjo preko valovite pokrajine do Barola. To je prijazna, strnjena vasica ob vznožju griča z gradom družine Feletti, ki ga obkroža park z mogočnimi kostanjevci. Pred dobrimi stopetdesetimi leti se je sredi tega mirnega in prostranega parka sprehajala plemkinja Giulia Felleti Colbert in uživala v družbi gosta in prijatelja Silvia Pellica. Predvsem njena je zasluga, da so na območju začeli spodbujati gojenje trte in priz-vodnjo vina. Ob gradu stoji danes modernejša zgradba, kjer ima svoj sedež agencija za strokovno izobraževanje v vinarstvu, spodaj v vasi pa je urejen znamenit muzej odpiračev, kjer je zbranih nad 500 primerkov, izdelanih od sedmega stoletja dalje, ki prihajajo s celega sveta. Po nastanitvi v prijaznem hotelu -kmetiji so se izletniki posedli in uživali ob postreženi večerji, ki se je odlično ujemala s pričakovanji po dobri in pristni hrani. Sledil je še pogovor, pogled v zvezdnato nebo, potem pa so se mahoma vsi porazgubili po sobah, z upanjem, da se odpočijejo in mirno prespijo prvo piemontsko noč. Šele zjutraj so se dodobra razgledali po okolici in ugotavljali, da je hotel dobesedno obkrožen z vinogradi. Trte, obložene s sočnimi temnordečimi grozdi, ki so dozorevali pod septembrskimi sončnimi žarki, so čakale na trgače. Izletniki so razmišljali o vsem, kar je Piero razlagal prejšnji dan. Ni čudno, da se v taki deželi med letom dogajajo vrste pobud enogastronomske narave kot so pokušnja Barola in čokolade v mesecu marcu, junijska pokušnja, nazdravljanje pod zvezdami v avgustu, septe-merski praznik in ne nazadnje Martinovo. Skupino je čakal nov dan z natrpanim programom. Ko so bili vsi kovčki v prtljažniku, je autobus odpeljal proti pokrajini Cuneo s krajšim postankom v mestecu La Morra. Tu so na vrh griča postavili spomenik vinarju, ki utrujen in izmučen mrko gleda v daljavo, na valovite vinograde, med katerimi se vijejo ozke poljske steze. Piero obrazloži, da vinogradniki ne pustijo neobdelane niti najmanjše površine. Razumljivo, saj gre cena vinorodnih zemljišč do 200.000 € na hektar! Ponovno je bilo treba izstopiti v naselju Grinzane Cavour in po krajši hoji navkreber se je prikazal mogočni grad, v katerem se je državnik Camillo Benso di Ca-vour zelo rad zadrževal. Grad je bil dograjen okrog središčnega stolpa iz prve polovice XI. stoletja in je lepo ohranjen. Obkroža ga urejeno dvorišče z zelenicami in cvetjem, izpred njega je čudovit razgled da- leč naokrog. Tu je bil predviden obisk eno-teke, ki je bila kot prva v Piemontu ustanovljena leta 1967. Ob pokušnji Barola in Moscata so obiskovalce zamikale police, založene z izbranimi vini, med katerimi pred-njači prav Barolo, katega cena se od 6 evrov po steklenici bliskovito dviga do cen s tremi števili. V enoteki imajo naprodaj tudi tipične piemontske slaščice, kar je mnoge prepričalo, da je to pravi kraj za dober nakup. Sledilo je kosilo v kraju Verduno, kjer so ob okusnih jedeh postregli vino Dol-cetto. Sproščeni in dobro razpoloženi izletniki bi se kar tam zasedeli, a čas je preganjal, Piero pa tudi. S težavo se je skupina zopet posedla na avtobus. Na obcestni tabli so zagledali napis Pollenzo, avtobus se je ustavil. Izstopiti je bilo treba na prašno ulico in v gosjem redu pod popoldansko pripeko naprej do vhoda v nekdanje posestvo Carla Alberta. Posestvo je dobil v last leta 1831in takoj zaslutil rodovitnost kraja. Zgraditi je dal lepo cerkev v neogotskem stilu in druge obsežne zgradbe ter dal urediti kmečko posestvo z vinogradi in kletmi, kjer so uvajali in preizkušali razne postopke za obdelavo vin, ki jih še danes upoštevajo pri slo- / NEDELJSKE TEME nta Nedelja, 18. decembra 2011 17 vitih rdečih vinih iz Lang. Celoten kompleks še vedno ohranja vez na prvotno namembnost kraja: na pobudo Slow Fooda je bila leta 2004 ustanovljena visoka šola, danes ima tu sedež priznana zasebna Univerza kulinaričnih ved, ki vključuje triletno diplomo in podiplomske masterje. V šolo prihajajo kuharski mojstri s vsega sveta. Struktura gosti tudi Banko vina, kjer nudijo najžlahtnejša piemontska in italijanska vina. Mestece Pollenzio je zanimiv pomnik tudi starejše kulture.V času med prvim in drugim stoletjem je bilo cvetoče trgovsko središče, na kar spominjajo ostanki izkopanin, predvsem ogromnega amfiteatra, ki je lahko sprejel do 17.000 gledalcev in katerega ostanki služijo danes kot temelj malim in ličnim vrstnim hišam. In zopet se je treba posesti, na srečo se vožnja v sveže hladnem avtobusu prav prileže. Piero iznenadi vseh s kulturnim utrinkom in prebere odlomek Pavesejeve povesti, ki govori o izseljencu iz Lange v Ameriko, ko se zopet vrne domov in ugotavlja, da vsakdo mora imeti nek kraj, kraj miru in zatočišča. Skupina izstopi v naselju Racconigi, da si ogleda tamkajšnjo savojsko letno rezidenco, ki je vseh dobesedno presenetila s svojo mogočnostjo. Dejansko slovi, kot ena najlepših savojskih rezidenc. Sezidana konec XII. stoletja je bila popolnoma prenovljena do leta 1842 v neoklasičnem stilu. Ob vstopu obiskovalca preseneti raz-sežna in razkošna Dianina dvorana, občudovanja vreden je tudi kitajski del z dragocenimi orientalskimi tapetami, kjer so leta 1906 gostili carja Nikolaja. Izletniki so se čudili nad arhitekturnimi posegi, opremo, pa tudi tehnološkimi novostmi, kar pride še najbolj do izraza v kuhinjskem kompleksu s shrambami, ledenicami in sodobno zamišljenimi štedilniki. Ni pa bilo časa, da bi se sprehodili po prostranem, 170 hektarov velikem parku, ki se razprostira za gradom. Sledila je vožnja po nekdanji »cesti nedoglednih kolon na plačilo« in prihodu z južne strani v Turin, mimo ene največjih električnih central in na vzpetini dvigajo-čega se gradu Moncalieri, ki je ena med najstarejšimi savojskimi rezidencami in je tekom stoletij doživela številne lepotne posege in dozidave. Naslednji dan, sobota, je bila dodeljena za ogled glavnega mesta Turina, zato se je skupina po zajtrku v hotelu odpeljala v center mimo »Porta Nuova«. Prvi cilj je bil ogled enega od simbolov mesta: »Mole Antonelliana«. Piero je obžaloval, da ni časa, da bi si ogledali notranjost zgradbe, je bil pa zato toliko bolj izčrpen. Razložil je, kako je leta 1863 judovska skupnost dala nalogo arhiterktu Alessandru Antonel- liju, da sezida sinagogo, vendar se je izkazalo, da je bil to prevelik zalogaj tudi za bogato judovsko skupnost. V zameno za začeto delo dobi od občine finančna sredstva in novo zazidljivo zemljišče. Po naročilu občine je zgradba dokončana in na vrh te 166,50 metrov visoke strukture pritrdijo ogromnega angela z razprtimi perutmi. Nevihta ga odtrga, angel zgrmi in se ustavi 60 metrov niže, kar pa celotno strukturo ošibi, zato jo morajo v notranjosti utrditi s cementnim ogrodjem. Leta 2000 v njej ponovno uredijo Muzej kinematografije, ki je bil ustanovljen že leta 1941 na pobudo zgodovinarke in zbirateljice Marie Adriane Prolo. Sprehod se je nadaljeval po na obeh straneh obokani ulici Po, s pogledom nazaj proti velikanskemu trgu Vitto-rio Veneto, potem pa mimo univerze do Teatra Regio, ki se bahavo kaže z novim gledališčem iz leta 1973 v notranjem delu dvorišča in umetniškimi vhodnimi vrati, delom kiparja Umberta Mastroniannija iz leta 1994. Sledi že nekoliko utrujeno pešačenje mimo kraljeve biblioteke in orožarne. In kaj bi bil Turin brez tipičnih zgodovinskih kavarn in slaščičarn, kjer so v teku stoletij posedali politiki in kulturniki na službenih in manj službenih sestankih in srečanjih ob turinskem »bicerinu«, kjer se okusi kave, čokolade in smetane prelivajo v božansko pijačo. Tako je »bicerin« predstavil Piero in ker mu izletniki niso do kraja verjeli, so si pijačo pozneje tudi privoščili. Pot je vodila do Duoma - katedrale Janeza Krstnika, ki jo je v letih 1491 - 1498 dal zgraditi tedanji turinski škof Domenico della Rove-re. Cerkev s tremi ladjami, ki jih ločujejo reliefno okrašeni oboki, gosti v stranski kapeli sveto Sindono, ki je bila zadnjič izpostavljena leta 2010. Ob zunanji strani cerkve je vidnih le malo ostankov staroro-manskih mozaikov. Hoja se je nadaljevala mimo Kraljeve palače do trga Castello, lepo urejenega z vodometi in klopcami, ki skupaj s trgom pred Kraljevo palačo sestavljata zgodovinski center mesta - nekdanjega središča politične moči, ki v svoji skladnosti različnih arhitektonskih stilov kaže na večstoletno razsipno dvorno življenje Savojcev. Območje sestavlja velik otok za pešce, obdan s krasnimi palačami in nebotičnikom, kot edinem arhitektonskem motil-nem elementu v vsej ostali skladnosti. Bližnja Palača Madama, zgrajena na vhodnih vratih Porta decumana, je bila najprej trdnjava, nato grad in uradna rezidenca dveh savojskih plemkinj Cristine in Marie Giovanne Battista, po katerih je tudi dobila ime. Maja 1848 je v palači zasedal senat sar-dinskega kraljestva, ko je sprejel obvezo, da bodo Savojci uresničili združitev Italije. Palača je danes sedež Muzeja antične umetnosti z več kot 70 tisoč primerki, ki gredo od srednjega veka do baroka. Notranje široko dvokrilno stopnišče lepo ponazarja zgodovinski prehod od romanskega srednjeveškega gradu do razkošne rezidence Marie Cristine, matere Carla Emmanuela II. In končno je prišla ura za napovedan odmor s kraljevskim uživanjem ob turinskem »bicerinu« v kavarni, nekdanji kraljevi shrambi, kjer v steklenih vetrinah hranijo dragoceno posodo in razne pribore Savoj-cev. Potem pa zoper pot pod noge do trga San Carlo, znamenitih cerkva dvojčkov svete Cristine in svetega Carla in dalje do kipa reki Pad in reki Dori. Sprehod se je nadaljeval mimo palače Carignano, ene najbolj originalnih baročnih zgradb, ki se odlikuje po opečnati in zakrivljeni fasadi ter vhodno vežo z dvema stopniščema. Arhitekt Guarino Guarini, ki jo je načrtoval daljnega leta 1679, se je zgledoval po Bernini-jevih načrtih za Louvre. V osmem stoletju je bil dograjen še dodatni del za italijanski parlament z novo fasado, ki daje na trg Carlo Alberto. Sedaj je v palači sedež Državnega muzeja Risorgimenta. Piero je vodil skupino še mimo velikih mestnih trgovskih hiš do Egipčanskega muzeja v ulici Acca-demia delle Scienze in nakazal smer do Porta Palazzo z eno od največjih odprtih tržnic v Evropi, kjer domačini in mnogi turisti kupujejo prehrano, oblačila, obutev in druge vsakovrstne artikle. Popoldne je bil na vrsti pričakovani ogled Egipčanskega muzeja, ki je bil ustanovljen v letu 1824, ko so Savojci pridobili zbirko Bernardina Drovettija, ki je služboval kot Napoleonov konzul v Egiptu. Sedanje zbirke izkopanin krijejo ob- dobje štirih tisočletij in nudijo pregled nad eno najbogatejših kultur iz preteklosti. Sobotni večer se je zaključil s pravo pojedino v tipični turinski gostilni, kjer je pevec z znanimi italijanskimi hiti predramil od hoje in vtisov utrujeno skupino, da je z njim celo zapela. Tudi v nedeljo ni bilo nobenega le-narjenja, takoj po zajtrku je bilo treba na avtobus. Peljal je preko okraja Crocetta, mimo univerze Politecnico di Torino, ki je danes svetovno znan tovrstni inštitut, mimo Muzeja sodobne umetnosti, zapora in sodne palače po izredno širokem korzu. Vodič Piero je obrazložil, da so bili tedanji korzi načrtovani po savojskem pravilu, da mora biti cesta široka, kolikor znaša vsota višine hiš ob straneh. Še bežen pogled na posodobljen juventusov stadion in že je bilo treba izstopiti na parkirišču pred lovsko rezidenco Savojcev Venaria Reale, ki velja za eno najlepših. Dolga leta je bila v raz-sulu, restavratorska dela so bila dokončana leta 2007, ko je ponovno zablestela s svojimi 50 dvoranami in prečudovito Diani-no galerijo. Pravo nedeljsko kosilo gre omeniti prevsem zaradi izredno gostoljubne restavracije Stazione Sassi, ki je dejansko del postaje, od koder se z 3100 metrov dolgo vožnjo povzpne tramvaj do Superge. Na istem griču je leta 1706 med francosko- španskim napadom stal Vittorio Emmanuele II., da bi opazoval sovražnikovo napredovanje. Zaobljubil se je, da bo v primeru zmage nad Francozi dal zgraditi spomenik. Tako je arhitekt Filippo Juvarra dobil naročilo in na Supergi zgradil baziliko, ki v podzemnih prostorih gosti grobove savojske dinastije. Na povratku proti hotelu je autobus peljal mimo spomenika Faustu Coppiju in preko Pada do Lingotta, ki je bil po načrtu arhitekta Piana preurejen v ogromen komercialni center, s posebnostjo, da v vrhnjem nadstropju premore galerijo Gian-nija in Marelle Agnelli in preizkusno stezo, ki pa ni vedno doseglijiva za obiskovalce. Ponedeljkov program je vključeval obisk parka Valentino z urejenimi zelenicami, grmičevjem, cvetjem in drevjem, ki ga je skupina v prijetno sončnem jutru doživela kot nekaj izjemnega. Park s svojimi 45 hektari predstavlja razkošje, ki ga premore le malokatero mesto. Ob nabrežju reke Pad stoji grad Valentino, ki je doživel največji blišč za časa Kristine Francoske. Danes je v njem sedež fakultete za arhitekturo Turinskega Politecnica. Ob sodelovanju zgodovinarjev, umetnikov in tehnikov in po zamisli in koordinaciji portugalskega arhitekta Alfreda dAndrade so leta 1884 sredi parka začeli graditi srednjeveško naselje z ulicami, trgi, vodnjaki, trdnjavami in obrtnimi delavnicami, kjer si obiskovalec lahko ogleda obdelavo kovin in papirja in nakupi razne izdelke. Leta 1998 pa je bil urejen še srednjeveški vrt z rastlinjem kot dopolnilo k pravi srednjeveški atmosferi. S kasnejšim prostim potepanjem po mestnem središču, tržnici Porta Palazzo, posedanjem v kateri od središčih kavarn in zadnjimi nakupi ob doživljanju turin-skega utripa se je septembrski izlet Primorskega dnevnika dejansko zaključil. Sledila je samo še mirna in kar dolga avtobusna vožnja. 1 8 Nedelja, 18. decembra 2011 NEDELJSKE TEME / srečanje kz na turistični kmetiji rovnik Kmetje kljub težkim časom v gospodarstvu ostajajo zmerni optimisti Posnetek z družabnega srečanja Kmečke zveze kz obvešča Prijave vina za leto 2011 do 16. 1. 2012 Kmečka zveza obvešča člane, da so njeni uradi na razpolago za izpolnjevanje prijave letošnje proizvodnje vina. Termin za predstavitev prijave zapade v ponedeljek, 16. januarja 2012. Proizvedeno vino morajo prijaviti vsi vinogradniki, ki obdelujejo več kot 1.000 kvadratnih metrov vinograda in - ali pridelajo več kot 10 hektolitrov vina, tudi če je proizvedeno vino namenjeno prodaji ali ne. Za prijavo je potrebna veljavna osebna izkaznica. Prosimo člane, ki tega še niso opravili, da čim prej zadostijo tej obveznosti. Uradi zveze v Trstu (tel. 040/362941), Gorici (tel. 0481/82570) in Čedadu (tel. 0432/703119) so na razpolago za morebitna dodatna pojasnila. Na turistični kmetiji »Rovnik« Damijane Gomizelj je imela Kmečka zveza v Repnu tradicionalno večerjo pred skorajšnjim iztekom leta. Družabnega srečanja, ki je prijetna prilika za potrditev vezi ter izmenjavo božičnih in novoletnih voščil, se je udeležilo veliko članov s tržaške, goriške in videmske pokrajine ter uglednih gostov iz Slovenije in zamejstva. Uvodoma je zbrane nagovoril predsednik Kmečke zveze Franc Fabec, ki je orisal razvejano dejavnost zveze in njeno premočrtno zavzemanje za pravice zamejskih kmetov ter ohranjanje teritorija. Poudaril je, da huda gospodarska kriza, ki pesti gospodarstvo na vseh ravneh, sicer negativno vpliva tudi na zamejsko kmetijstvo, to pa zna kljub vsemu kljubovati težkim časom. Fabec je tudi izpostavil tesno sodelovanje z matico, predvsem z ministrom za kmetijstvo, z ministrom za slovence v zamejstvu in po svetu, s Kmetijsko in gozdarsko zbornico ter Zadružno zvezo. Uspešno in razvejano je bilo tudi sodelovanje z osrednjima organizacijama SKGZ in SSO, Deželo, Trgovinsko zbornico in Pokrajino. V sklepni misli je Fabec izrazil zadovoljstvo nad delom, ki ga je med letom opravila Kmečka zveza ter zmeren optimizem glede bodočnosti zamejskega kmetijstva, ki pa je močno pogojeno od skupne kmetijske politike in njenega izvajanja kroma s strani Dežele na krajevni ravni. Zatem so pozdravili gostje in sicer minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš, sekretar na ministrstvu za kmetijstvo Vladimir Čeligoj, direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Igor Hrovatič, podpredsednik Pokrajine Igor Dolenc, predsednik SKGZ Rudi Pavšič, direktor Kmetijskega nadzorništva v Trstu in Gorici Aldo Cavani ter član odbora Trgovinske zbornice Walter Stanissa. Minister Žekš je, ob priznanju Kmečki zvezi za njeno uspešno delo v korist zamejskega kmetijstva poudaril pomen plodnega sodelovanja med Slovenijo in Italijo, ki pozitivno vpliva na razmere med državama in posledično na odnos italijanske države do zamejske skupnosti. Drugi gostje so se v svojih posegih pohvalno izrazili o vlogi Kmečke zveze pri utrjevanju zamejskega kmetijstva in ohrambi teritorija ter plodnem sodelovanju z ustanovami, ki jih predstavljajo. To sodelovanje, kot je posebej poudaril sekretar ministrstva za kmetijstvo Vladimir Černigoj, tudi vezni člen med kmetijskimi institucijami na obeh straneh meje, ki iz leta v leto učinkoviteje pripomore k razvejanemu čezmejnemu sodelovanju. Člani zveze in gostje so ob prijetnem kramljanju in sproščenem vzdušju nadaljevali družabni večer ter se po izmenjavi voščil razšli šele ob pozni uri. (m.g.) strokovni nasveti Glavna pravila kolobarjenja V tem času, ko je pridelek pospravljen in ko nimamo večjih kmetijskih opravil, se lahko posvetimo načrtovanju nove kmetijske sezone. Lahko na primer pomislimo, kaj bomo gojili v zelenjadnem vrtu, s posebno pozornostjo na kolobarjenje. To je stara, vendar še vedno zelo dobra agronomska tehnika, s katero pripomoremo k izboljšanju rodovitnosti zemlje. Po pravilih kolobarjenja gojimo v različnih letih različne povrtnine na istem mestu. Če namreč na isti zemlji gojimo več let zaporedoma vedno isto kulturo, slednja rodi vedno manj. To dejstvo je znano že stoletja, imenujemo ga »utrujenost tal«. Zakaj pride do tega, ni še povsem znano. Glavni razlog je vsekakor, da iste rastline na isti zemlji stalno izkoriščajo vedno iste mineralne snovi. Zgleda tudi, da nekatere rastline izločajo določene snovi, ki zavirajo rast samim sebi. Obenem iste rastline raziskujejo vedno isti sloj tal. Velika pozitivna lastnost kolobarjenja je, da lahko zelo omejimo širjenje bolezni in škodljivcev. Če namreč na nekem zemljišču več let zaporedoma gojimo vedno isto rastlino, se bolezni in škodljivci vedno bolj razmnožijo. S kolobarjenjem omejimo tudi razmnoževanje plevelov. Zelo malo je gojenih rastlin, ki dobro uspevajo, če jih prihodnje leto spet gojimo na istem mestu. Večina rastlin, ki spadajo v isto družino, naj si prav tako ne sledijo. Primer so razne solatnice, razne vrste kapusnic, plo-dovk in druge. Špinača naj ne sledi sami sebi, niti ne blitvi. Rastline, ki spadajo v družino čebulnic, kot so česen, čebula in por, naj ne sledijo samim sebi, pa tudi ne krompirju ter repi. V primeru bolezni ali škodljivcev ne smemo gojiti prstnic na istem mestu vsaj 3-5 let, da se ne bi zopet okužile. Solata pa lahko sledi skoraj vsem vrstam. Krompir lahko gojimo zaporedoma, pa čeprav mu najraje zamenjamo mesto zaradi hroščev, saj slednji prezimi-jo v zemlji. Če krompir gojimo na kakem drugem mestu, ga bodo hrošči verjetno vseeno napadli, vendar kasneje. Dober predhodnik za zeleno je špi-nača, za njo pa krompir. Iz vidika izkoriščanja tal delimo rastline na tri glavne skupine: tiste, ki zemljo izčrpajo, kot na primer kapusnice in plodovke. V drugo skupino spadajo rastline, ki malo izčrpajo zemljo. To so solatnice, korenje, čebulnice, špi-nača in druge. V tretjo skupino uvrščamo stročnice, ki zemljo obogatijo. Na njihovih koreninah se nahajajo nekakšni mozoljčki, v katerih živijo bakterije rodu Rhizobium. Slednje živijo v sožitju s koreninami, ki pod določenimi pogoji vežejo prosti dušik in ga odstopajo korenini, od nje pa dobijo druge hranilne snovi, ki so zanje potrebne. Prostega dušika drugače rastlina ne more vsrkati. Stročnice torej ne potrebujejo dušilkovih gnojil. Ker plodovke in kapusnice po navadi gnojimo s hlevskim gnojem, za njimi lahko sejemo rastline, ki malo črpajo zemljo. Opisane skupine naj si v kolobarju vrstijo. Zaporedje rastlin v kolobarju bo razjasnil primer: prvo leto gojimo jaj-čevec in bučke, ki jih pognojimo. Naslednje leto gojimo radič, ki malo izčrpa zemljo, po tem isto leto fižol, ki zemljo obogati. Drugi primer je slednji: za dobro pognojenim krompirjem sejemo čebulo, solato ali špinačo, zatem pa sejemo grah. Včasih med kolobarjenjem ne gojimo nobene rastline na določeni površini za eno vegetacijsko dobo. V takem primeru zemlja počiva. To storimo predvsem če vidimo, da naše gojene rastline ne dajejo več takih pridelkov, kot bi morale. Lahko na prazno površino sejemo deteljo, ki zemljo obogati. Na koncu deteljo pokopljemo, tako zemljo obogatimo tudi z organsko snovjo. Podobna argonomska tehnika je konsociacija. To je gojenje različnih rastlin na isti površini. Konsociacija je bila v preteklosti zelo razširjena, danes se pa dobro obnese v malih, družinskih vrtovih in v bioloških vrtovih. Nekatera pravila konsociacije so sledeča: ne smemo gojiti skupaj rastlin, ki uporabljajo isto plast zemlje, kot sta na primer krompir in čebula. V glavnem ni priporočljivo gojiti skupaj rastlin, ki pripadajo isti družini, razen če imajo zelo podoben ciklus in način gojenja. Dobro se obnese gojenje vrtnin, ki imajo kratek življenjski ciklus, skupaj z rastlinami, ki imajo dolg življenjski ciklus, kot na primer špinača in grah. Dobro moramo izračunati gojitveno obdobje vsake zelenjadnice tako, da si druga drugi ne bi motili rasti in da se ne bi osenčili. Dobro je, da ena rastlina pripada družini stročnic, ki zemljo obogatijo z dušikom, skupaj z rastlinami, ki zahtevajo veliko dušika. Sledeče rastline pa ne gredo skupaj: fižol s čebulo ali porom, solata s petršiljem, paradižnik s krompirjem, fižol z grahom, paradižnik z grahom, čebula s kapusnicami. Sploh pa ni priporočljivo, da gojimo zelenjadnice skupaj z drevesnicami, in to zaradi škropljenja a tudi zaradi osenčenja. Magda Šturman glavni svet kmečke zveze Uresničevanje sporazuma o prosekarju ključnega pomena za uresničitev načrta za razvoj kmetijstva Masterplan Pred kratkim se je v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah sestal glavni svet Kmečke zveze. V uvodnem poročilu je predsednik Franc Fabec izčrpno prikazal delovanje zveze v zadnjem obdoju in pri temomenil program sodelovanja, ki ga stanovska organizacija že vrsto let uspešno vodi z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. Poudaril je, da predstavlja program pomebno sredstvo za čezmejno sodelovanje na kmetijskem področju in za koristno vzajemno izmenjavo dobrih praks. Fabec je nato namenil svojo pozornost problemu uresničevanja sporazuma Prosecco DOC. S tem v zvezi je podčrtal potrebo, da se čimprej izdela zakon, ki bi zajel omenjeni sporazum, kar podpirajo tudi tržaški deželni svetniki. Na ta način bi lahko končno prišlo do dolgoročnega financiranja dejavnosti, predvidenih v sporazumu. Govoril je o težavah, ki se pojavljajo zlasti pri pridobivanju finančnih sredstev za uresničevanje sporazuma in dokaz tega je predvsem nov deželni finančni zakon, v katerem ugotavljamo splošno po-manjaknje sredstev za razvoj kmetij in kmetijstva, kar bo posebej vplivalo na tržaški primarni sektor. Vsled tega je Kmečka zveza zahtevala pri pristojnih uradih, da se v deželnem finančnem zakonu nakažejo potrebna sredstva in se tako spoštujejo obveze, sprejete s podpisom sporazuma Prosecco DOC. Pri tem je ključnega pomena, da se poleg ostalih točk, predvidenih v sporazumu, primerno upoštevajo finančne potrebe, ki izhajajo iz novega načrta za razvoj kmetijstva Masterplan. V sporazumu Prosecco DOC so predvideni tudi posegi na tržaškem bregu, za katere, je podčrtal Fabec, je nujno potrebno, da zainteresirane občine postnejo čimprej članice Konzorcija za melioracijo, na ta način koristijo razpoložljiva finančna sredstva in posledično začnejo s prvimi posegi na tem območju. Širša razprava se je nato razvila glede zaščitnih norm, ki težko omejujejo razvoj kmetijstva na teritoriju. Kmetijska gospodarstva posebno skrbi zaščiteno območje Natura 2000, za katero Dežela še ni izdelala upravljalnih načrtov. Vsled tega je na omenjenem območju močno omejena kmetijska dejavnost. Prisotni so izrazili zaskr-blejnost tudi glede deželnega rezervata doline Glinščice in pri tem poudarili potrebo, da se čimprej izvrši reperimetracija rezervata. Nujno je potrebno, da se na tem območju upoštevajo razvojne potrebe teritorija, za katere bi se morala zavzeti predvsem Občina Dolina. / NEDELJSKE TEME Nedelja, 18. decembra 2011 19 europeada bo potekala sočasno z evropskim nogometnim prvenstvom V juniju 2012 pri Lužiških Srbih nogometno prvenstvo evropskih manjšin Na slikah: pod naslovom udeleženci predstavitve Europeade 2012 v Berlinu; spodaj logotil Listine sprave. V času, ko bo junija prihodnjega leta v Ukrajini in na Poljskem potekalo evropsko nogometno prvenstvo, se bodo v Nemčiji, v organizaciji Lužiških Srbov, pomerile reprezentance nekaterih evropskih manjšin. Tekmovanje Europeada so leta 2008 prvič organizirali Retoromani v Švici (tam so zmago slavili Južni Ti-rolci), prihodnje leto pa bo prireditelj osrednja organizacija Lužiških Srbov Domowina v sodelovanju z evropsko zvezo manjšin FUEN. Europeada 2012 bo potekala ob 16. do 24. junija. Pokrovitelj tega tekmovanja pa je predsednik nemške zvezne države Saške Stanislaw Tillich, ki je tudi sam Luži-ški Srb. Na tekmovanju bo sodelovalo 20 ekip iz 13, evropskih držav. Vse ekipe bodo zastopale manjšine, nekatere zelo majhne, druge pa velike manjšine. Pri nekaterih gre za manjšine, ki pripadajo velikemu narodu, a živijo izven meja matične države, druge pa so samostojne manjšine, torej brez lastne matične države. Glavna teža organizacije sloni na krajevnih športnih društvih, tako nogometnih kot drugih, ki bodo zagotovila ustrezne strukture, seveda v sodelovanju s krajevnimi upravami. Osrednja teža organizacije bo temeljila na prostovoljnem delu; v priprave je vključenih nekaj tisoč ljudi in vsakdo bo prispeval po dvojih močeh. Med drugim bodo gostujočim tekmovalcem zagotovili tudi bivanje in hrano kar v družinah, kajti sicer bi bili stroški previsoki. Organizatorki poudarjajo, da je Europeada 2012 sicer športni dogodek, vendar je njegov osrednji namen krepitev zavesti avtohtonih manjšin ter utrjevati in promovirati njihove jezike in kulturno raznolikost Evrope. Seveda pričakujejo, da se bodo dogodka udeležili številni obiskovalci, predvsem iz regij, odkoder prihajajo gostujoče ekipe, za Lužiške Srbe bo pa to tekmovanje nepozabno doživetje, kakršnih si je ta manjšina v zadnjih dveh desetletjih omislila že nekaj, saj so Lu- žiški Srbi zelo dejavni na vseh področjih družbenega življenja. Z namenom, da na pomen tega tekmovanja opozorijo širšo javnost v Zvezni republiki Nemčiji so pred dnevi Europeado predstavili v Berlinu, kamor so prišli predstavniki vseh 20 nastopajočih ekip. Dogodek je vzbudil veliko zanimanja in temu ustrezna je bila tudi pozornost, ki so mu jo namenili nemški mediji. Novinarje je privabil tudi pokrovitelj tekmovanja, Hans Jürgen »Dixie« Dörner, dolgoletni nogometaš in reprezentant Vzhodne Nemčije, s katero je v Montrealu osvojil tudi zlato kolajno na olimpijskih igrah v Montrealu, sicer pa je bil trikrat razglašen za nogometaša leta v Vzhodni Nemčiji. Poleg njega se je predstavitve udeležila tudi soproga predsednika deželne vlade Veronika Tillich. Tekmocvanje bo razdeljeno v pet kvalifikacijskih skupin, za nosilce skupin pa so določili poleg domačinov, Lužiških Srbov, še štiri najboljše ekipa prejšnjega turnirja, to je Južne Tirolce, Rome iz Madžarske, Hrvate iz Srbije in Dance iz Nemčije. Sicer pa bodo na tekmovanju nastopili še Nemci iz Poljske, koroški Slovenci, skupna ekipa manjšin iz Estonije, Nemci iz Rusije, švicarski Retoromani, Slovaki iz Madžarske, Turki iz Zahodne Trakije v Grčiji, Ladinci, Severni Frizijci, Nemci iz Madžarske, Nemci iz Danske, Ka-rahaji iz Rusije, Kimbri, Valižani in Ok-citanci. Kot se za vsako tekmovanje spodobi, so tudi za Europeado sestavili himno, pesem z naslovom Bala Bala Bala, ki jo seveda pojejo v lužiškosrb-ščini. Schleswig Holstein nič več v • v • srečna oaza manjšin Nemška zvezna država Schleswig Holstein je vsa povojna leta veljala za nekakšno srečno oazo manjšin v Evropi. Danska manjšina v Nemčiji in nemška manjšina na Danskem so se vselej radi pohvalili z ustrezno zaščito. Vse od leta 1986 parlament te zvezne države vsako peto leto razpravlja o stanju manjšin in v teh dneh potekajo priprave ne to periodično razpravo, ki ne zadeva samo danske manjšine v tej zvezni državi, ampak zaobjema tudi stanje nemške manjšine na Danskem, severno od meje. Temeljni dokumenti za to razpravo so poročila posameznih manjšin (poleg že omenjenih so to Severni Frizijci ter Sinti in Romi) in prav ta poročila, ki so že pripravljena, kažejo na dokaj spremenjeno sliko stanja v regiji. Iz teh besedil namreč izhaja izreden padec ravni zaščite. Danci v Nemčiji Prav nobena skrivnost ni, če zapišemo, da so odnosi med dansko manjšino in vlado zvezne države Schleswig Holstein zelo napeti. Razlog za to je znatno krčenje proračuna, za katero se je odločila vlada v Kielu zaradi sedanje krize. Med varčevalnimi ukrepi so sprejeli tudi znižanje dotacij za danske šole s prejšnjih 100 odstotkov vseh stroškov na 85 odstotkov, medtem ko so dotacije za nemške šole ostale nespremenjene. Manjšina je ostro protestirala, protestirala pa je tudi danska vlada in v Berlinu so nekako zakrpali luknjo tako, da je nemška zvezna vlada zagotovila 3 milijone in pol evrov, ki so manjkali. S tem so krili razliko za leti 2011 in 2012, vendar pa danska manjšina ni zadovoljna, ker bi bila dolžnost vlade v Kielu, da zagotovi enaka sredstva za šolanje vseh otrok, ne glede na to, ali obiskujejo nemške ali danske šole. Po drugi strani pa je posebna delovna skupina, ki so jo sestavili v parlamentu zvezne države Schleswig Holstein ocenila, da znižanje dotacij za danske šole ni v nasprotju z mednarodnimi pogodbami in prav tako ni v nasprotju z zakonodajo; pri tem so se sklicevali na razlike med standardom v Namčiji in na Danskem, na različno zakonodajo med državama in na druge pravne aspekte. Danci v Nemčiji pa tako stališče odločno zavračajo in vztrajajo, da gre zgolj za grobo diskriminacijo na račun manjšine. V manjšinskih krogih so, kot ocenjuje dnevnik danske manjšine v Nemčiji Flensborg Avis, še predvsem zaskrbljeni glede leta 2013, ko ne bo več dotacije nemške zvezne vlade. Kaj lahko je namreč predvideti, da se bodo takrat zmanjšale dotacije tudi za nemške šole in obstaja resna nevarnost, da bi za danske šole znižanje ra- čunali na 85-odstotno in ne na 100-odstotno dotacijo, kar pomeni, da bi bile manjšinske šole dvakrat prizadete. Stanje se je torej zelo zaostrilo. Nemška manjšina Nemška manjšina na jugu polotoka Jutland na Danskem prav tako preživlja letošnje leto z velikimi skrbmi. Tudi v njihovi osrednji organizaciji BDN, ki ji predseduje Hinrich Jürgensen, doživljajo leto 2011 kot pravo moro. K sreči je nemška vlada v Berlinu prav pred kratkim zagotovila premostitvena sredstva v višini 460.000 evrov, s čimer so delno popravili rez, ki so ga zadali nemški manjšini na Danskem v letošnjem proračunu, saj so ji dotacijo znižali za milijon evrov, kar je deset odstotkov vseh sredstev, ki jih manjšina prejema skupno od obeh vlad, nemške in danske, za vse svoje dejavnosti, vključno z dnevnikom in šolami. Zaradi tega krčenja so morale manjšinske ustanove zmanjšati število zaposlenih. Ta premostitvena sredstva so bila torej dobrodošla, vendar niso rešila vseh problemov, še zlasti pa niso omogočila ohranitve zaposlitvene ravni. Zato nemška manjšina že več mesecev zahteva jamstva o višini financiranja, ki jih prejema iz sosednje države. V razliko od tega, kar se je zgodilo z dansko manjšino v Nemčiji, je zvezna država Schleswig Holstein za svoje rojake onstran meje ohranila prejšnjo raven financiranja, problemi pa so nastali zaradi rezov v Berlinu, kjer se zvezna vlada prav tako spopada z varčevalnimi ukrepi. Višina teh sredstev ne bila dolga leta nespremenjena, leta 2011 pa jih je, kot že rečeno, Berlin drastično rezal. Predvidljivost in jamstva sta besedi, ki se najpogosteje uporabljata pri nemški manjšini. Vlada v Kielu naj bi sedaj ponujala oblikovanje posebne delovne skupine, ki bi jo sestavljali člani parlamenta, vladni uradniki in predstavniki zainteresiranih ministrstev, poleg predstavnikov manjšine. Na danski strani meje so pobudo z veseljem sprejeli, tudi zato, ker so med člani parlamenta države Schleswig Holstein zaznali nekakšen optimizem. Vendar bo pot še dolga, saj bodo morali tudi politike v Berlinu prepričati, da je treba oblikovati predvsem tak model financiranja, ki bo manjšini jamčil dolgoročno ustrezno raven finančnih sredstev. Obe manjšini se torej soočata s podobnimi problemi; največja težava je v tem, da morajo predstavniki manjšin vlagati velike napore predvsem v zagotavljanje sredstev in v ohranjanje obstoječega, nimajo pa ne časa in ne sredstev, da bi pripravljali in uresničevali razvojne načrte. Listina sprave za Pobuda je nastala v madžarskem okolju, ki je že dolga leta zelo odprto za vsa vprašanja, ki zadevajo manjšine in večjezičnost nasploh, spoštljiva pa je do vseh, zato je na spletnem portalu http://chartaxxi.eu objavljena v enajstih jezikih, med katerimi je tudi slovenščina, Namenjena je srednjeevropskemu prostoru, njen naslov Listina sprave pa je vsekakor pomenljiv. V kratkem času jo je podpisalo več tisoč prebivalcev srednjeevropskega prostora, podpisovanje pa je možno kar na spletni strani. V prejšnjih dneh do jo predstavili tudi delovni skupini za manjšine v Evropskem parlamentu, kjer so jo podprli številni evropski poslanci. Besedilo pobude objavljamo v celoti. Mi, Srednjeevropejci, ki živimo v prostoru, ki ga objemajo Karpati, smo v preteklih stoletjih izkusili radosti pripadnosti in skupnega dela, vendar tudi grenkobo razdeljenosti in sporov. Mejne črte, ki so se v preteklem tisočletju pogosto spreminjale, so ob koncu 20. stoletja označevale sedem držav. Od teh so Madžarska, Romunija, Slovaška in Slovenija že članice Evropske unije in so ob ohranitvi svoje identitete pričele z odpravljanjem meja, ki jih ločujejo. Medtem ko lahko na splošno govorimo o nenehnem izboljševanju odnosov med našimi državami, pa lahko z žalostjo ugotavljamo tudi, da prihaja med njimi občasno do resnih napetosti. Vzajemno razumevanje otežuje dejstvo, da ne poznamo ali ne cenimo kulture in zgodovine drug drugega. Oviro na poti približevanja predstavljajo tudi skrajne stranke, ki obstajajo v več državah, in ki želijo pridobiti glasove volivcev z retoriko, usmerjeno zoper sosedske narode. Njihov uspeh iz- vira iz globokih ran v preteklosti. Toda 21. stoletje zahteva nekaj drugega. - Na podlagi ugotovitve, da lahko svoje nacionalne interese veliko učinkoviteje uveljavljamo, če si pomagamo, kot če se zoperstavimo eni drugim, - vedoč, da moramo še posebej znotraj Evropske unije tesno sodelovati, - z izkušnjo, da del političnih strank tovrstnemu približevanju odločno nasprotuje, - uvidevajoč, da so naše vlade pri izoblikovanju dobrososedskih odnosov dosegle le zanemarljive uspehe, smo spoznali, da je v 21. stoletju mogoče uresničitev tako zelo pomembne sprave med našimi narodi pričakovati predvsem od posameznikov, civilnih združenj in cerkva. To spoznanje nas je vodilo k izoblikovanju pobude za ustanovitev Gibanja za spravo. Upamo, da bo vedno več ljudi razumelo, da se bomo podpirajoč drug drugega okrepili, če pa se bomo borili eni proti drugim, bomo potisnjeni na obrobje Evrope. Gibanje za spravo sta predvsem drža in način življenja. Pridružiti se mu je mogoče s podpisom te izjave. Pridruži se mu lahko vsak, ki - se zaveda, da ima njegova domovina le koristi od tega, če imajo ta prostor radi tudi drugi, - je odprt za odkrivanje in spoštovanje vrednot drugih narodov, - zavrača vsakršno sovraštvo, - je pripravljen spoznati zgodovino, kulturo in v nekaterih primerih celo jezik sosednjih narodov. Pobudniki Gibanja za spravo iz sedmih držav se zavedamo svoje odgovornosti do bodočih rodov, zato smo namesto medsebojnega sovraštva izbrali pot sprave. Oklepamo se svojega maternega jezika, zgodovine in kulture. Ne zavzemamo se za odpravo razlik med nami, temveč za to, da bi te razlike znali sprejeti in spoštovati. Upamo, da bo tako vedno več ljudi spoznalo, da bomo močnejši le, če bomo drug drugemu pomagali. In nasprotno, da nas bodo nasprotovanja in spopadi odrinili na obrobje evropske civilizacije. glasbena matica mpclet mladi v glasbi glasbeni utrip Lil J Štirinajstdnevnik Glasbene matice Trst Št. 21/V Zadovoljno in kritično o prvem, obetavnem tromesečju novega šolskega leta Ravnatelj Bogdan Kralj o novostih šolske dejavnosti, koncertih, sponzorjih December je mesec, ko se na vseh šolah zaključi prvi del novega šolskega leta, a se lahko tudi potegne črto pod obračun sončnega leta za učinkovito načrtovanje na-daljne dejavnosti. Ravnatelj Glasbene matice Bogdan Kralj je zelo zadovoljen s prvim tromesečjem: Začetek šolskega leta je zelo obetaven, saj so ga zaznamovale nekatere uspešno opravljene diplome, zelo verjetno zadnje, ki so jih naši učenci lahko podali na italijanskem državnem konservatoriju. Po zadnjih podatkih bo februarski izpitni rok na tržaškem konservatoriju zadnji iz starega sistema, nakar ne bo več mogoče polagati tovrstnih izpitov. Poleg diplom in opravljenih izpitov smo praznovali tudi druge dosežke naših učencev s slovesno in praznično otvoritvijo šolskega leta v razstavni dvorani sedeža ZKB na Opčinah. Imeli smo srečno roko pri podelitvi posebnih priznanj, saj so se nagrajeni učenci pred kratkim ponovno izkazali na tekmovanju Spincich in so s tem novim uspehom potrdili našo izbiro. Učenci, ki jih na začetku leta nagradimo s posebnim priznanjem za študijske dosežke, delajo s še večjo vnemo. Naša primarna vloga je ravno ta, da s takimi nagradami spodbudimo odličnjake kot tudi vse tiste, ki kažejo potencial, voljo in željo, da bi se izboljšali. To seveda velja za učence vseh sedežev na deželnem teritoriju. Zadovoljni smo na primer, da smo lahko izpeljali v Benečiji pomemben projekt o Reziji, ki so ga oblikovali predvsem učenci iz špetrske Glasbene matice, ki so tudi pred kratkim pokazali dober nivo delovanja z izpiti na konservatoriju. Prednost goriškega sedeža pa je utrjena povezava s teritorijem, s krajevnimi kulturnimi društvi in Zvezo slovenskih kulturnih društev. Z društvom Jezero v Doberdobu sodelujemo na primer pri organizaciji posebne delavnice, v Sovodnjah pa se nadaljuje projekt mladinskega pevskega zbora Neocortex. Omenil bi, da smo v Doberdobu priredili visoki tečaj z violončeli-stom Vasjo Legišo. V Trstu pa smo uvedli nov tečaj citer, ki poteka redno in je posebnost med našimi učnimi predmeti, ki so jo zainteresirani sprejeli zelo pozitivno, saj je tečaj stekel s štirimi učenci, ki bodo ob koncu šolskega leta lahko pokazali svoj napredek na nastopu, na katerem bo širše občinstvo lahko spoznalo manj razširjeno glasbilo. Glavna novost šolskega leta pa je predmet „nauk o glasbi". Po teh prvih, poskusnih mesecih, sem se pozanimal o odzivu pri učencih in starših. Vsi so navdušeni nad poukom, učenci radi obiskujejo obvezne lekcije, ki presegajo mejo teorije in sol-feggia, saj se učijo poslušati skladbe, jih obvladati iz ritmičnega vidika, razlikovati med stili in podobno. Nauk o glasbi je predmet, ki smo ga do letos pogrešali, zdaj pa smo končno posodobili programe in jih prilagodili slovenskemu sistemu, kar predstavlja velik napredek. Med glavnimi dosežki novega šolskega leta je tudi vključitev v seznam članov Zveze slovenskih glasbenih šol. Kot polnopravni člani Zveze smo na primer vabljeni na mnoge izpopolnjevalne tečaje, kar se že obrestuje, saj so se naši profesorji že udeležili raznih tečajev v Sloveniji. Zaradi večje prisotnosti v slovenskem prostoru kot tudi nove usmeritve učnega programa pa ne pozabljamo, da delujemo v Italiji in da naša prva skrb ostaja vsekakor dolgo pričakovano priznanje v tem prostoru, kjer stalno dokazujemo visoko kakovost kljub neugodnim finančnim in logističnim razmeram. Zavedamo se namreč, da nimamo primernega sedeža, saj profesorji nimajo na primer zbornice in učilnice so akustično neprimerne, iz finančnega vidika pa ne vemo niti, če bomo prejeli potrebna sredstva za iztekajoče se leto. Pred kratkim smo bili kot predstavniki Italije najbolje uvrščeni na mednarodnem tekmovanju, tovrstnih uspehov pa ne znamo oz. ne utegnemo izkoristiti, da bi se obrestovali in žal ne čutimo potrebne podpore niti s strani naše manjšine. Večji stik z javnostjo je vezan predvsem na koncertno dejavnost, ki pa je v zadnjih letih doživela velike spremembe po konceptu in načinu izvajanja. Opustili smo prirejanje koncertov v bolj tradicionalnem smislu zaradi finančnih razlogov in tudi ker smo opazili, da je nemogoče doseči potrebno koordinacijo sredi neštetih glasbenih ponudb znotraj manj -šine. Zato smo ubrali novo formulo, da bi ponudili manjše število dogodkov na zelo visokem nivoju. Tako smo se povezali s Slovenskim stalnim gledališčem za skupno koncertno ponudbo. V prejšnjih mesecih so v tem sklopu nastopili baskovski zbor, simfonični orkester RTV-ja, izvedli smo večer Kogojevih dnevov, v prihodnjem letu pa bomo pripeljali v Trst opero Črne maske Marija Kogoja. Žal pa smo izgubili stik z občinstvom, ki se težko odloči za obisk koncertov v dvorani Kulturnega doma. Cena vstopnic ni glavni vzrok, saj je bil koncert Kogojevih dnevov na primer z brezplačnim vstopom. Verjetno se premalo zavedamo pomena koncertov, premalo prepričujemo starše in otroke, da je tudi obisk koncerta del glasbene vzgoje posameznika, tako kot redne lekcije ali udeležba na tekmovanju. Glasbenik raste tudi ob poslušanju drugih, ko spozna nove izraze, literaturo in razvije kritični čut. Zato bomo skušali okrepiti to zavest znotraj šole in v ta namen bomo zagotovo nadaljevali tudi z glasbenimi aperi-tivi v kavarni San Marco, saj je prvi poskus doživel velik uspeh. Povečali bomo tudi našo prisotnost na teritoriju z vrsto koncertov z našimi izstopajočimi koncertanti, ki jih bomo izvedli v povezavi s krajevnimi društvi in javnimi upravami. Za realizacijo vseh načrtov so potrebni sponzorji. Lanske, vrhunske koncertne ponudbe so okrepile naš ugled, mednarodno vlogo Glasbene matice pa sta utrdila tako Festival kitare Kras kot harmonikarsko tekmovanje Fisa...armonie. Za realizacijo takih dogodkov so seveda potrebni sponzorji. Zadružna kraška banka nam že dolgo let stoji ob strani, Fundacija CRTrieste se ravno tako angažira za podporo naših pobud in poskrbi za denarne nagrade, ki jih podeljujemo zaslužnim učencem. Posebno zahvalo moramo nameniti tudi slovenskemu Ministrstvu za kulturo in Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu za realizacijo posameznih koncertov, nenazadnje deželnemu sedežu RAI za promocijo naših dogodkov in snemanja, ki trajno dokumentirajo našo dejavnost. Hvala tudi vsem kulturnim društvom in didaktičnim ravnateljstvom, ki nam nudijo prostore za pouk na podružnicah. Šesterica nagrajencev na mednarodnem tekmovanju Spincich Učenci Glasbene matice se redno udeležujejo mednarodnega tekmovanja, ki ga Akademija Ars Nova od leta 2005 posveča spominu na klarinetista Paola Spincicha. Letošnja izvedba je bila posebno uspešna za mlade slovenske glasbenike, ki so se uvrstili med najboljše tekmovalce in so celo osvojili dve prvi absolutni nagradi zaradi najvišjega točkovanja v posamezni kategoriji. Žiranti petih različnih komisij koncertantov in pedagogov so ocenjevali nastope v kategorijah: klavir, prečna flavta, violina, komorna glasba in violončelo. Nastopi so se odvijali na sedežu Akademije, v cerkvi sv. Silvestra, v palači Gopčevič, na Domu glasbe, v gledališču Miela in v dvorani Tripcovich. Absolutni prvi nagradi sta prejela flavtist Marco Obersnel iz razreda prof. Erike Slama in klavirski duo Simon Kravos-Max Zuliani iz razreda prof. Tamare Ražem. Odlično sta se uvrstila tudi pianista Rok Dolenc (prof. Tamara Ražem) in Katarina Visintin (prof. Vesna Zuppin), ki sta v kategorijah za klavir štiriročno in za solo klavir prejela drugo nagrado. Violinistka Maša Kocijančič iz razreda prod. Jagode Kju-der se je uvrstila na tretje mesto kategorije najmlajših; bronasto priznanje za solo nastop je prejel tudi pianist Max Zuliani. MARCO OBERSNEL (flavta, kat. B - 98/1001. ABSOLUTNA NAGRADA) Do nagrade sem prišel z vztrajnostjo. Tega tekmovanja sem se udeležil že petkrat; prvič je prevladovala trema, nakar sem iz leta v leto izboljšal način študija in torej rezultate. Priprava na tekmovanje se namreč bistveno razlikuje od priprave na koncert. Obvezna skladba je bil Cantabile iz Vivaldijevega koncerta v d duru Il cardellino, izbirna skladba pa Chaminadin Concertino. Prav v slednji skladbi je pri izvedbi prvega stavka nastal tehnični problem, ki je močno vplival na zvok, zato nisem bil zadovoljen z izvedbo in nisem pričakoval, da bom prejel prvo absolutno nagrado, čeprav je bil tekmovalni nastop v celoti dober. Ko sem prebral rezultate na spletu in ugotovil, da sem se uvrstil na najvišje mesto, nisem zadržal svojega veselja in mislim, da so se tega zavedali še sosedje. MAX ZULIANI (klavir štiriročno, kat. P -96/100 1. ABSOLUTNA NAGRADA / klavir, kat. B - 85/100 3. nagrada) Nagrado v duu sva osvojila z obvladanjem programa, saj sva že dalj časa preigravala te skladbe in je bilo zato vse lažje in bolj sproščeno. Imela sva tudi dodatnega programa za klavir štiriročno vzame precej časa, da nekoliko zanemariš glavni študij klavirja. Škoda, da sem bil tokrat prehlajen, zato sem tekmovanje in nagrado doživel drugače, brez običajnega navdušenja. srečo, da sva bila prva na vrsti, zato se ni nabralo dodatne napetosti. SIMON KRAVOS (klavir štiriročno, kat. P - 96/1001. ABSOLUTNA NAGRADA) Igranje v duu nama je dalo veliko zadoščenja, zdaj pa je prišel čas, da se ponovno poglobiva v igranje solo, ker ti priprava V pričakovanj božičnih praznikov Božič je vedno čas za praznično obarvane nastope, s katerimi učenci Glasbene matice podajajo svoja glasbena voščila staršem, prijateljem in širšemu občinstvu. Za šolo je osrednja božičnica tudi dodatni trenutek povezovanja s teritorijem, zato je prireditev potujočega značaja in se vsako leto odvija v drugi cerkvi, da bi bila Glasbena matica prisotna s to prijetno tradicijo v vseh krajih, kjer so učenci doma. Letošnja božičnica se bo odvijala v cerkvi svetega Vincencija na ulici Petronio v sodelovanju s tamkajšnjim cerkvenim pevskim zborom. V četrtek, 22. decembra ob 20.uri bodo solisti, komorne skupine in otroški zbor oblikovali tematski spored, ki bo z nežnimi, sanjavimi in radostnimi melodijami pričaral božično vdzušje. Z učenci bo sodeloval organist pri cerkvi sv. Vincencija Andrej Pegan. Osrednji božičnici se bosta odvijali tudi na Goriškem in v Benečiji. Učenci goriške Glasbene matice bodo nastopili v torek, 20. decembra ob 18.uri v Kulturnem domu v Sovodnjah, učenci videmske pokrajine pa v sredo, 21. decembra ob 18.30 v Slovenskem kulturnem centru v Špetru. napovednik ROK DOLENC (klavir štiriročno, kat. C -94/100 2 nagrada) V duu z Evo Škibin igrava že drugo leto, zato naju je izkušnja utrdila, da lahko delava bolj resno in z večjo gotovostjo. Tokrat sva doživela novo izkušnjo igranja v višji kategoriji; po starosti naj bi spadala namreč v C kategorijo za klavir štiriročno, žal pa ni bi/o drugih udeležencev, zato so naju vključili v kategorijo za komorno glasbo, kjer je bilo veliko starejših in bolj izkušenih glasbenikov. Z rezultatom sem zelo zadovoljen, čeprav bi lahko igrala boljše, bolj prepričano, medtem ko naju je malce zaskrbelo zaradi omenjene spremembe. Kljub temu pa sva očitno prepričala žirante. KATARINA VISINTIN (klavir, kat. A - 92/100 2 nagrada) Zame je bilo to že četrto tekmovanje, zato lahko primerjam s prejšnjimi in moram priznati, da sem bila tokrat bolj sproščena in se mi je zdelo vse lažje, čeprav sem naredila nekaj malih napak. Počutila sem se zelo dobro, ker mi je bil program zelo všeč; igrala sem Coplanda, Bacha in Liszta. Raje igram na tekmovanjih kot na koncertih, ker imam priložnost poslušati druge glasbenike, ki igrajo iste skladbe ali spadajo vsekakor v mojo starostno in študijsko stopnjo, da se lahko primerjam. MAŠA KOCIJANČIČ (violina, kat. A - 86/100 3. nagrada) Violino igram četrto leto in to je bilo moje prvo tekmovanje. Izkušnja je bila prijetna, čeprav sem se v določenih trenutkih malo bala. Jagoda me je spodbujala, naj igram pogumno in naj se ne bojim. Nisem pričakovala višjih nagrad, ker so ostali tekmovalci igrali težje skladbe. Zdaj pa imam že v načrtu drugo tekmovanje, ki bo februarja v Ljubljani. BOŽIČNICE IN NASTOPI V BENEČIJI V nedeljo, 18. decembra ob 15.30 v Bardu (v okviru revije Nativitas) V sredo, 21. decembra ob 18.30 v Slovenskem kulturnem centru v Špetru V petek, 6. januarja ob 15.00 v gledališču Ristori v Čedadu (Dan emigranta) BOŽIČNICE NA GORIŠKEM V ponedeljek, 19. decembra v Tumovi dvorani v Gorici V torek, 20. decembra ob 18.00 v Kulturnem domu v Sovodnjah V sredo, 21. decembra v dvorani društva Jezero v Doberdobu V četrtek, 22. decembra v dvorani društva Jezero v Doberdobu BOŽIČNICE NA TRŽAŠKEM V ponedeljek, 19. decembra ob 17.00 in ob 18.30 v Gallusovi dvorani V torek, 20. decembra ob 18.00 v Na-brežini in ob 18.30 v Barkovljah V sredo, 21. decembra ob 17.00 in ob 18.30 v Gallusovi dvorani V četrtek, 22. decembra ob 20.00 v cerkvi sv. Vincencija V petek, 23. decembra ob 16.00 v Gallusovi dvorani rifJ glasbena 11 matica GLASBENA MATICA TRST SOLA MARIJ KOGOJ Ulica Montorsino 2 tel. 040-418605 fax 040-44182 www.glasbenamatica.com e-mail: trst@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA GORICA Korzo Verdi 51 tel. 0481-531508 fax:0481-548018 e-mail: gorica@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA ŠPETER Ulica Alpe Adria 69 tel/fax. 0432 727332 e-mail: speter@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA KANALSKA DOLINA ŠOLA TOMAŽ HOLMAR, UKVE ul. Pontebbana 28 tel./fax +39 0428-60266 e-mail: info@planika.it / NEDELJSKE TEME Nedelja, 18. decembra 2011 21 stoletnica - zmaga norvežanov in tragedija angležev Amundsen proti Scottu v tekmi za južni tečaj V četrtek 15. decembra je poteklo točno 100 let, odkar je človek prvič dosegel Južni tečaj. Gledano iz take časovne oddaljenosti je zadeva prej kot raziskovalna in znanstvena, športna. Šlo je namreč za pravo tekmo med Angleži in Norvežani. Prvi so se je lotili dela z zvrhano mero ošab-nosti, v prepričanju, da samo oni, kot pripadniki svetovne velesile, lahko osvojijo tak cilj. Skandinavci so stvar vzeli v roke z izrazito športnim duhom. In uspeli! Zmaga ni bila »po točkah«. Šlo je za krut »knock out«, ki se je za Britance končal tragično. Južnih predelov treh oceanov niso oblegali kot severni Atlantik, kjer so že v začetku 16. stoletja iskali znameniti severozahodni prehod v Azijo. S plovbami predvsem Jamesa Cooka in še pred njim Abela Tasmana je bilo jasno, da na jugu poloble ni česa iskati. Ledene ploskve so preprečevale plovbo, prodiranje globlje in globlje pa je na koncu le razkrilo obstoj neznane celine, dolgo vidne le z očesom ali daljnogledom. Presenetljivo so skrivnostno zalede-nelo celino prvič zagledali iz ruske ladje. Odpravo dveh plovil okoli sveta je vodil Gottlieb Bellinghausen. Iz poveljniške ladje »Mirnij« so obalo zagledali 26. januarja leta 1820, bila pa je oddaljena kakih dvajset milj. Naslednji korak je izvedel Anglež Ross, ki je v letih 1839 do 1843 vodil odpravo ladij »Erebus« in »Terror«. Ross je v dnevnik zapisal: »Gora visoka 12 tisoč čevljev, iz katere sta se dvigovala ogenj in dim v velikih količinah«. Še delujoči ognjenik je dobil ime po ladji Erebus, moderne meritve pa so mu prisodile 3784 metrov, 130 več kot so izmerili Angleži. 24. januarja 1895 so prvič stopili na kopno. Ladji »Antarctic« se je uspelo prebiti skozi razpoke v ledu. Iz nje so spustili manjši čoln, ki je dosegel dovolj trden led, da je človek lahko prišel na celino. Ladjo jo vodil Norvežan Kristensen, ki je na Novi Zelandiji na krov vzel tam živečega rojaka Carstena Borchgrevinka. V naslednjih letih sta si bila moža v laseh in vsak zase terjala absolutno prvo izkrcanje. Ker so na svetu odkrili skoraj vse, je postalo raziskovanje Antarktike stvar pre-tiža. Posebno pomemben cilj pa je bila zemljepisna širina 90 stopinj in točka, ki je pomenila južni tečaj. Angleška odprava, ki jo je vodil Robert Falcon Scott je 30. decembra 1902 dosegla 82 stopinj 17 minut. Ernest Schackelton, ki je sam sodeloval v tej odpravi, je šest let kasneje skoraj na lastno pest opremil nov poskus. Koledarsko so več kot mesec prej kot Scott dosegli isto širino. Pri 84 stopinjah so izgubili vlečne pse in sani vlekli sami. Dosegli so 88 stopinj 23 minut, kjer so spoznali, da ne morejo več naprej. V zraku je viselo prepričanje, da se bo prihodnji poskus posrečil. Z velikim pompom so z režijo Roberta Scotta stekle priprave v Angliji, skoraj tajno pa na Norveškem, kjer je zadevo prevzel Roald Amundsen. Oba sta za začetek pohoda jemala v poštev točko v Rossovem morju, kar je južno od Nove Zelandije. Globok zaliv je tam prekrival led, ki je omogočal del poti po tehnično manj zahtevni površini. Občasne razpoke v ledu so obetale iz-krcavanje opreme daleč v notranjosti. Mogočna ledena pregrada v zaledju je bila na vsak način grozeča. Od velike ledene pregrade do tečaja je bilo v ravni črti nekaj manj kot 1400 kilometrov, manj ob upoštevanju samo kopnega. Angleži so svojo ekipo sestavili s pripadniki raznih vej vojske. Izkazalo se je, da je šlo za politično delitev med mornarico in kopenskimi silami. Izdelali so nekaj motornih sani in iz Mandžurije naročili 19 ko-njičev, ki so jih prevzeli na Novi Zelandiji. Psom niso preveč zaupali. Priskrbeli so si samo 33 sibirskih vlečnih živali. Podcenjevali so uporabo tekaških smuči, ki niso imele v Angliji nobene tradicije. Nad vsem pa je kraljeval večvrednostni kompleks. Ladja »Terra nova«, ki jih je pripeljala na Novo Zelandijo, je bila zelo potratna glede goriva. Z nakladanjem premoga si je nabrala nekaj zamude na ča-sovnici. S seboj so nosili montažno hišo s kvadraturo 150 metrov, ki bi po postavitvi omogočala udobno življenje v baznem taboru. Ladjo so zasidrali na kraju, ki je danes označen kot MacMurdo in se lotili iz-krcavanja in postavljanja tabora. Na predvideni smernici je del članov odprave začel razmeščati vmesne zaloge hrane, goriva in drugega materiala. Imeli so velike težave s konjiči, ki niso bili primerni za okolje. Kmalu so se pokvarile tudi motorne sani. Leta 1982 so slučajno odkrili eno od kant goriva in analiza je pokazala, da je imelo premalo oktanov za značilnosti motorjev. Na vrh ledenika Beardmore so vse spravili z vleko psov in ljudi, pri tem pa potrosili preveč moči. Oskrbovalno linijo so raztegnili do 210 kilometrov od baze. Vojaški red in hierarhija, ki sta vladali v odpravi, sta preprečili, da bi linijo še podaljšali. Tak nasvet je namreč prihajal iz či-novno nižjih članov. Po postavitvi linije in povratku v bazni tabor je Scotta čakala neprijetna vest, da so se na Antarktiki izkrcali tudi Norvežani. Njihovo izhodišče je bilo od an- gleškega oddaljeno 650 kilometrov, pred njimi pa se je raztezala znatno daljša ravna ploskev zaledenelega zaliva. Imeli so približno 100 kilometrov krajšo pot, kar je pomenilo prednost od treh do šestih dni. Angleži so se dejansko podali na pot 1. novembra 1911 pod pritiskom moteče prisotnosti Norvežanov. V zmedi so kar pozabili na zastavo, ki bi jo morali zasaditi na tečaju. Scottu jo je dala kraljica Alexandra, paradoksalno pa je napako rešil Norvežan, ki je bil v angleški ekipi. S smučmi je dohitel pohodnike in jim izročil državni simbol. Po izkrcanju iz ladje »Fram« so Amundsen in njegovi Vikingi, uredili znatno skromnejši tabor. Njihova montažna hiša je merila samo 32 kvadratnih metrov. S seboj so prinesli veliko zalogo čokolade in kar 400 zavojev polenovk. Njihova oprema je bila sad intenzivnih raziskav, saj so številni proizvajalci med seboj tekmovali, kdo bo ponudil boljše izdelke. Potrebno opremo so naložili na deset štiri metre dolgih sani. Razpolagali so z več desetinami parov dva metra in pol dolgimi tekaškimi smuči, s katerimi še danes kraljujejo na športnih tekmovanjih. Na ladjo »Fram« so vkrcali 97 grendlandskih psov. Ob izkrcanju jih je bilo 110, ker so nekatere samice skotile mladiče. K sveži hrani je spadalo nekaj prašičev, kokoši in zaradi mleka, skupina koz. Izračunali so, da se bodo med napredovanjem zaloge manjšale. Pse, ki niso bili več potrebni, so sproti klali in jih dajali sotrpinom za hrano. Pohod so začeli 20. oktobra, 11 dni pred Angleži, in imeli zelo veliko srečo z vremenom. Velika izkušenost na smučeh jim je nudila dnevne etape tudi po 50 kilometrov! Angleži so imeli stalno slabo vreme, izbrali so težjo in daljšo pot, na smučeh so bili nerodni. Napredovanje Norvežanov je bilo podobno biltenu zmage: 31. oktobra pri 81 stopinjah, 5. novembra pri 83, 8. novembra so prehodili 50 kilometrov, 13. no- vembra pri 84 stopinjah južne širine. 17. novembra so dosegli kopno, kajti dotlej so hodili in tekli po zaledenelem Rossovem morju. Začeli so vzpon po ledeniku Heilberg in na njegovem vrhu dosegli največjo nadmorsko višino 3280 metrov, kjer so zaklali 24 psov. Od tam je šlo pretežno navzdol. 12. decembra so bili pri 89 stopinjah 30 minutah in se začeli ozirati naokrog. Dva dni kasneje so se ob treh popoldan ustavili in namerili 89 stopinj 55 sekund. Postavili so drog in nanj obesili svileno norveško zastavo. Več članov je obredlo okolico in na koncu so sklenili, da napredujejo še za kakih devet kilometrov, da bi zanesljivo dosegli točko 90 stopinj. 15. decembra južneje niso mogli več. Ponovili so obred, kraj poimenovali po kralju Haakonu VII in se po dnevu počitka začeli vračati. Vsi zdravi in z 11 psmi so dosegli ladjo »Fram«, ki je 30. januarja od-plula proti domovini. Angleška ekipa je beležila težave od samega začetka. Zaklali ali odslovili so konjiče, sani so se pokvarile in psov je bilo premalo. Pokazali so se znaki skorbuta, ker niso imeli s seboj limoninega soka. Ta namreč v angleški vojski ni bil predviden. 5. decembra je Scott zapisal v svoj dnevnik: »Bogve, če je tudi Amundsen v takih razmerah?« Neprilike so jih za štiri dni zadržale na istem mestu. Na vrhu ledenika so 15. decembra dosegli nadmorsko višino 3300 metrov. Isti dan je Amundsen praznoval zmago! Na dan novega leta 1912 so bili od tečaja oddaljeni 270 kilometrov. Scott je določil sebe in četverico za končni naskok. 15. januarja je Scott zapisal: »Dve etapi nas bosta privedli do cilja. Obstaja moreča možnost, da bomo tam našli norveško zastavo.« In res so našli zastavo, ostanke tabora, zaledenele sledove smuči in psov. Scott je zapisal: »Povratek bo trd boj za preživetje. Sprašujem se, če nam bo uspelo.« Južni tečaj so Angleži dosegli 18. januarja. V norveškem šotoru so našli pismo, ki ga je Amundsen napisal norveškemu kralju, če bi mu povratek spodletel. Potolčena se je angleška peterica premikala vsak dan počasneje. Dolgo so iskali vmesna skladišča, kazale so se nevarne ozebline, vreme ni bilo naklonjeno. 18. februarja je umrl član odprave Evans. 1. marca so dosegli večje skladišče materiala in z grozo ugotovili, da je bila kanta z gorivom prazna. Zaradi pokvarjenega zama-ška je kemikalija izhlapela. Deset dni kasneje so se samo vlekli po snegu in ledu. Scott je v dnevniku omenil možnost, da bi jih opij in morfin uspavala in bi tako umrli. Pohodniku Oatesu se je zmešalo. Odšel je iz tabora in se izgubil, šlo je za samomor. 19. marca so prehodili zadnjo etapo, postavili šotor in napisali poslovilna pisma svojcem. Zadnji Scottov zapis nosi datum 29. marca. Nastopala je polarna zima in reševanje ni bilo več mogoče. Reševalna ekipa je šla na pot komaj 12. novembra. Našli so skoraj zasut šotor in točno vedeli kaj je v njem. Scott in Bowers sta bila v svojih spalnih vrečah, Wilson pa naslonjen na steber šotora. V usnjeni torbi so bila pisma in Scottov dnevnik, ki je omogočil točno rekonstrukcijo nesrečne poti. Šotor so podrli in trupla pustili v njem. Ker se ledeniki premikajo, obstaja možnost, da so že dosegli morje. Reševalci so ugotovili, da je Scott obtičal le 17 kilometrov od pomembnega skladišča, kjer je bilo na voljo dovolj hrane, goriva in oblačil. Več desetletij kasneje je kraj obiskal Scottov sin Peter in pokusil konzervo s fižolom. Hrana je bila popolnoma ohranjena in užitna. V sklopu praznovanj osvojitve južnega tečaja se je tja na smučeh podal nekdanji vrhunski norveški tekač na smučeh Vegard Ulvang. V zadnjih letih so številne postojanke, ki delujejo na Antarktiki, do južnega tečaja v snegu in ledu izravnale skoraj avtocesto. Bruno Križman 22 Nedelja, 18. decembra 2011 NEDELJSKE TEME italija - Po odobritvi varčevačnega odloka v poslanski zbornici Šef države zadovoljen, sindikati ostajajo zelo kritični Za Napolitana se je parlament izkazal - Camussova in Bonanni ne popuščata RIM - »Parlament se je zelo izkazal,« je dejal predsednik republike Giorgio Napolitano, ko je včeraj zapuščal baziliko v Assisiju, kjer se je z ženo udeležil božičnega koncerta. In kaj misli o poslancih, ki niso sodelovali na glasovanju? Na novinarsko vprašanje je takole odgovoril: »Ne vem, kako je bilo z vidika sodelovanja ali ne-sodelovanja pri glasovanju, vendar menim, da se je parlament zelo izkazal, ko je sledil razpravi o varčevalnem dekretu in ga na koncu odobril.« Se moramo poleg Montija oprijeti tudi tudi sv. Frančiška, zaščitnika Italije? Na to vprašanje enega od kronistov je Napolitano odgovoril: »Oprijeti se moramo predvsem samih sebe.« Če je predsednik države zadovoljen, pa med sindikati raste nezadovoljstvo. »Varčevalni paket je tak, kot če bi ga naredil moj stric, ki nima pojma o ekonomiji,« je včeraj izjavil generalni sekretar sindikata Cisl Raffaele Bo-nanni med mirnim protestom pred palačo poslanske zbornice. Bonanni je tudi ponovil, da so varčevalni ukrepi nepravični in usmerjeni proti odvisnim delavcem in upokojencem. Zato se Cisl ne bo vdal in bo protestiral vse do božiča in še naprej. Tudi sekretarka največjega italijanskega sindikata Susanna Camusso ostaja pri oceni, da je varčevalni dekret neuravnovešen in brez elementov pravičnosti, ki bi jih moral vsebovati. Te bo po njenih besedah treba doseči, po možnosti med razpravo v senatu. Ca-mussova se je v Padovi udeležila posveta svoje sindikalne zveze Cgil, ki je imel pomenljiv naslov Najprej delo. Globoko nepravičnost vidi sindikalna voditeljica pri obdavčenju odvisnega dela, upokojencev in družin. »Te ukrepe bo treba popraviti tudi zaradi rece-sijskih učinkov, ki jih bodo imeli na prebivalstvo v obliki zmanjšane kupne moči in postopnega krčenja proizvodnega sistema,« je posvarila Camussova in dodala: »Mi smo vedno nezaupljivi, ko nam obljubljajo prvo fazo in potem še drugo, za rast, ki pa navadno ne pride.« Kot je znano, je premier Mario Monti odobritev svoje dekreta v poslanski zbornici plačal z 61 glasovi manj, kot jih je prejel ob zaupnici svoji vladi. Konsenz, čeprav še zelo visok, mu upada, vendar se premier ne predaja in poziva politiko k njenim odgovornostim. Monti zavrača izsiljevanja in opozarja, da »če ne bomo vsi naredili svoje dolžnosti, je država v resni nevarnosti«. firence - Protest Senegalcev v spomin na umorjena rojaka Za Samba in Diopa Na tisoče ljudi proti rasizmu - Manifestacije po številnih italijanskih mestih OCCISO D»Uf,Fp: FIRENCE - Več tisoč sene-galskih priseljencev je včeraj v mestnem središču omikano protestiralo proti rasizmu. Na čelu sprevoda so bili sorodniki 40-letnega Madoua Samba in 54-letnega Morja Diopa, uličnih prodajalcev, ki jih je v torek na pravem morilskem pohodu ustrelil desničarski skrajnež Gianluca Casseri. Ob njih so hodili sorodniki in prijatelji drugih treh Senegalcev, ki jih je Casseri ranil. Na enem od plakatov je bila ob fotografiji Modoua Samba slika njegove žene in 13-letne hčerke. Pod njo je pisalo, da je umorjeni očka ni mogel videti, ker mu ni bilo izdano dovoljenje za bivanje. Ko bi odšel k družini, domov v Senegal, bi se ne mogel več vrniti ... Protestniki so nosili plakate z gesli proti rasizmu in senegalske zastave. Peli so svoje pesmi in zahtevali človeku dostojno življenje. Po navedbah organizatorjev se je na pohodu po firenških ulicah zbralo približno 12.000 udeležencev. »Želimo si, da bi danes vzšlo novo upanje, da naši bratje niso umrli zaman,« je dejal predstavnik senegalske skupnosti v mestu Pape Diaw. Zavzel se je za miroljubno sožitje in spoštovanje med ljudmi, ki »mora biti resnično, ne zgolj fasada«. Opozoril pa je tudi, da »ni mogoče razširjati sovraštvo in nestrpnost, kot se je to dogajalo zadnja leta«. »Kdor je sejal sovraštvo, bi se moral ob pogledu na omikane ljudi v sprevodu sramovati,« je še poudaril. Med tistimi, ki jih je Pape Diaw objel, je bil tudi tajnik Demokratske stranke Pierluigi Bersani. Podobne manifestacije proti rasizmu so priredili tudi v številnih drugih italijanskih mestih. V Bologni pod napisom: Dovolj z institucionalnim rasizmom! Udeleženci so ponavljali, da niso drugorazredni državljani, da plačujejo davke, protestirali pa so proti zakonu Bossi-Fini in proti uvedbi kaznivega dejanja ilegalnega priseljevanja. Množična je bila tudi manifestacija v Neaplju, ki se je je drugimi udeležil tudi župan Luigi De magistris. / V Siriji nove žrtve hudega nasilja DAMASK - V nasilju vladnih sil nad nasprotniki sirskega režima je bilo včraj ubitih 34 ljudi, največ v nemirnih provincah Homs in Idlib. Arabska liga medtem, kot kaže, obupuje nad razmerami v državi, saj razmišlja, da bi sirski dosje predala Varnostnemu svetu ZN. Katarski premier Šejk Hamad bin Jasem al Tani je namreč dejal, da bo liga Sirijo poslala pred VS, če bo še naprej odklanjala prihod tujih opazovalcev. Kot je napovedal, se bodo zunanji ministri Arabske lige o tem pogovarjali na sredinem srečanju v Kairu. Tunizija slavi prvo obletnico revolucije TUNIS - Na tisoče Tunizijcev se je včeraj zbralo na ulicah in praznovalo prvo obletnico dogodka, ki je sprožil ljudski upor. V mestu Sidi Bouzid, kjer se je pred letom zažgal 26-letni Mohamed Bouazizi, se je ljudem pridružil tudi novoizvoljeni tunizijski predsednik Moncef Marzouki. Tu-nizijcem je uspelo, vstaja pa se je razširila tudi na druge države in botrovala odhodu avtoritarnih voditeljev v Egiptu, Libiji in Jemnu. ako imenovana jasminova revolucija je v Tuniziji terjala približno 200 življenj. Obama po telefonu z Medvedjevom WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je v telefonskem pogovoru z ruskim kolegom Dmitrijem Medvedjevom izrazil zaskrbljenost zaradi obtožb glede izvedbe parlamentarnih volitev v Rusiji 4. decembra. Pozdravil pa je pripravljenost Medvedjeva za temeljito preiskavo očitanih nepravilnosti. Iz Bele hiše so sporočili, da je Obama Medvedjevu čestital ob vstopu Rusije v Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO) in dejal, da je to tudi rezultat novega odnosa med Rusijo in ZDA, ki je bil vzpostavljen v času predsedovanja Medvedjeva. Slednji je sicer kritike zavrnil in Obami dejal, da »je ocena naših volitev s strani ZDA za nas brez pomena«. Napeto v Kazahstanu ASTANA - Kazahstanski predsednik Nursultan Nazarbajev je v mestu Ža-naozen, kjer je v petek izbruhnilo nasilje med protestniki in policijo, razglasil izredne razmere. Medtem iz države prihajajo različne ocene števila žrtev in ranjenih. Visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Catherine Ashton je izrazila zaskrbljenost nad dogajanjem. egipt - Izbruh nasilja z žrtvami Trg Tahrir spet gori, protestniki ne popuščajo KAIRO - V spopadih med vojsko in protivladnimi protestniki v egiptovski prestolnici Kairo je bilo v petek ubitih osem ljudi, ranjenih in poškodovanih pa okrg 300. Nasilje, ki se je nadaljevalo tudi včeraj, je blizu trga Tahrir divjalo več ur, sprožil pa naj bi ga napad vojakov na enega od protestni-kov. Protivladni protestniki sicer blizu vladnih prostorov vztrajajo že od konca novembra in tako preprečujejo vstop novoimenovanemu premieru Kamalu al Ganzuriju. Včeraj se je nad trgom Tahrir vil gost dim, protestniki pa so vojake obmetavali s kamenjem in bencinskimi bombami. Policisti in vojaki so nadzor nad ulicami prevzemali tudi s pomočjo barikad iz bodeče žice. Napetost je še povečal premier al Ganzuri, ki je protestnike obtožil, da so proti-revolucio-narji. »To ni revolucija, to je kontrarevolucija,« je dejal in ob tem zanikal poročila, da so varnostne sile protestnike izpred prostorov vlade poskušale raz-gnati s streljanjem. Nov val nasilja je vrgel senco na drugo fazo parlamentarnih volitev v Egiptu. Vojska je sicer sporočila, da bodo oblast predali po predsedniških volitvah, ki naj bi bile konec junija prihodnje leto. Vendar ko je vrhovni vojaški svet februarja prevzel oblast, je med drugim suspendiral ustavo, kar pomeni, da pristojnosti začasnega premiera in novega parlamenta, za katerega volitve trenutno potekajo, niso jasne. Razmer v Egiptu se je dotaknila tudi ameriška državna sekretarka Hillary Clinton, ki je ocenila, da so v egiptovski tranziciji ženske postavljene na stranski tir. »V Egiptu so ženske v veliki meri izključene iz procesa tran-zicije in jih celo nadlegujejo na ulicah,« je poudarila Clintonova v govoru o ženskah, miru in varnosti. Izpostavila je še, da so tudi na volitvah najbolje organizirane politične stranke v državi podprle le majhno število kandidatk, medtem ko odnos teh strank do vprašanja pravic žensk ostaja »v najboljšem primeru nejasen. (STA) filipini - Pustošenje tropske nevihte Washi Na jugu filipinskega otočja krepko čez štiristo smrtnih žrtev MANILA - Tropska nevihta Was-hi, ki je opustošila južni del otočja Filipinov, je po zadnjih podatkih Rdečega križa terjala najmanj 436 življenj, številne pa še pogrešajo. Največ ljudi je umrlo med spanjem, saj so reke zaradi obilnega 12-urnega deževja hitro narasle in s seboj odnesle njihove domove. Kot je povedal predstavnik lokalnega Rdečega križa, podatki o smrtnih žrtvah temeljijo na preštevanju trupel v mrtvašnicah. Največ žrtev, 215, je bilo v pristaniškem mestu Ca-gayan de Oro, medtem ko so v bližnjem Iliganu, prav tako ob morju, doslej našteli 144 mrtvih. Obe mesti ležita na južnem otoku Mindanao. Več smrtnih žrtev je bilo tudi v osrednji provinci Negros Oriental in v provincah Compostella in Zamboanga del Norte na jugu države. Mnogo ljudi je utonilo, saj so narasle vode dosegle strehe, druge pa so pod seboj pokopali zemeljski plazovi. Obračun katastrofe bo nedvomno še višji, saj sta voda in močan veter odplavila številne vasi. Oblasti so na pomoč prizadetim območjem poslale na tisoče vojakov, policistov, rezervistov, pripadnikov obalne straže in prostovoljcev. Vodja filipinske civilne zaščite Benito Ramos je ocenil, da je visoko število žrtev na otoku Min- danao »delno posledica nepozornosti ljudi, ki ne živijo na območjih, kjer so neurja običajna«, zaradi česar niso upoštevali opozoril pred prihajajočim neurjem, čeprav so jih oblasti nanj opozarjale štiri dni prej. (STA) ZADETEK v ZADNJI MINUTI? S OB PRVI KAVI. ^__novinar Zaupajte nam. Potrdite naročnino za leto 2012. Naročnina ostaja nespremenjena: 215,00 evrov, kar pomeni, da vas bo vsak izvod časopisa stal le 0,70 evra! Če še niste naročeni, naročite se čimprej: Primorski dnevnik boste do konca leta 2011 prejemali brezplačno! Dostava na dom Primorskega dnevnika je za vse naročnike brezplačna! Brezplačno boste tudi objavljali neposlovna sporočila in čestitke. Vsi novi in stari naročniki pa bodo prejeli knjigo "Spomini na leto 1945" darilo Zadruge Primorski dnevnik. Znižano naročnino za leto 2012 se lahko plača do 31.1.2012: z nakazilom na enega od sledečih tekočih računov na ime PRAE srl - DZP doo: > na pošti na račun j>t. 11943347 > Pri naslednjih bančnih zavodih: Banca Antonveneta Trst, ag. 8 št. računa: IT44 V 05040 02208 000001136670 Banca di Cividale - Kmečka banka sedež v Gorici št. računa: IT48 E 0548412401 001570404860 Banca di Cividale - Kmečka banka - podružnica Trst št. računa: IT80 0 05484 02200 004570422289 Nova Ljubljanska banka - podružnica Trst št. računa: IT56 P 03018 02200 010570002197 Zadružna banka Doberdob in Sovodnje št. računa: IT34 R 08532 64560 000000019102 Zadružna kraška banka št. računa: IT71 C 08928 02200 010000010730 na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici ZA INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 533382 www.primorski.eu XPrimorski " dnevnik Dnevnik Slovencev v Italiji 2 4 Nedelja, 18. decembra 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - Vnaprej odigrane tekme A-lige Milan na vrhu lestvice Pravi »show« v Firencah VERONA/MILAN - Allegrijev Milan je brez večjih težav odpravil Sie-no in se v pričakovanju današnjih obračunov povzpel na sam vrh lestvice. V prvem polčasu se je Siena odlično upirala Milanu, ki je napadal precej jalovo. Ibrahimovic in Seedorf sinoči nista bila v najboljši formi. Milan je oba zadetka dosegel v drugem polčasu. Iz zagate je Allegrijeve varovance v 54. minuti rešil Nocerino, ki se je letos že večkrat izkazal za odločilnega. Nocerinoc strel je v mrežo preusmeril branilec Sie-ne. Devet minut kasneje je sodnik slabo ocenil Brkičev poseg nad Boaten-gom v kazenskem prostoru. Milanov igralec je simuliral prekršek (dotika z vratarjem ni bilo), sodnik pa je pokazal na belo točko, s katere je bil natančen Ibrahimovic. Milan je v zadnjih treh tekmah imel na razpolago prav toliko enajstmetrovk. Milan je imel v drugem polčasu vsaj 70 odstotkov posesti žoge. Siena tokrat ni bila kos rdeče-črnim. Na uvodni tekmi 15. kroga A-lige med Chievom in Cagliarijem so slavili zmago nogometaši iz Verone. Pri moštvu iz Sardinije je trener Conti pogrešal kar nekaj standardnih igralcev, kar se je poznalo pri igri. Medtem ko sta bila veronska napadalca tokrat uigrana in predvsem natančna pred vrati. Pellissier se je trudil in iskal svoj stoti gol v dresu Chieva. Bil pa je neuspešen. Gostitelji so povedli po zaslugi Thereaua. Prvi polčas se je končal s tesnim vodstvom Chieva. V drugem delu ni bilo reakcije gostov. Domači so spretno vodili igro in dosegli še drugi gol s Sardom. Nogometaši sardinskega kluba so na plin pritisnili le proti koncu tekme. Bilo pa je prepozno. Od slovenskih nogometašev Chieva je tokrat igral le Boštjan Cesar, medtem ko Jo-kiča ni bilo niti na klopi. Pravi spektakel so gledalci videli v Firencah, kjer so padli štirje zadetki. Fiorentina je v prvem polčasu poved-la po zaslugi Gilardina. V drugem polčasu je letos presenetljiva Atalanta Oba strelca Milana proti Sieni, Antonio Nocerino in Zlatan Ibrahimovic ansa najprej izenačila z Masiellom in nato pred iztekom srečanja še povedla z Denisom (enajsti zadetek v letošnji sezoni). Ko je vse kazalo, da bodo gostje iz Bergama odnesli domov celoten izkupiček, je stopil v ospredje Črnogorec Jo-vetic, ki je uspel premagati gostujočega vratarja. Obe ekipi, ki imata enako število točk na lestvici, sta igrali čvrsto in dinamično. Danes bodo na sporedu ostale tekme. V ospredju bosta večerna dvoboja med Laziom in Udinesejem ter Napolijem in Romo. Prvenstvo se bo nato nadaljevalo v torek in v sredo, ko bodo igrali zaostale tekme prvega kro- Izidi A-lige Chievo - Cagliari 2:0 (1:0) Strelca: Thereau v S5. n Sardo v 57. min. Fiorentina - Atalanta 2:2 (1:0) Strelec: Gilardino (F) v 9. min .; Masiello v 81. in Denis v 86 ., Jovetic (F) v 88 . min Milan - Siena 2:0 (0:0) Strelca: Nocerino v 54., ibrahimovic v 6S. min. iz 11-m Lestvica Milan 15 94 2 SS:16 S1 Juventus 14 8 6 0 25:11 S0 Udinese 14 9S 2 18:7 SO Lazio 14 84 2 22:11 28 Napoli 14 5 6 S 22:14 21 Palermo 14 6 2 6 16:16 20 Inter 14 6 2 6 17:18 20 Genoa 14 5S 6 16:17 20 Chievo 15 54 6 1S:18 19 Cagliari 15 4 6 5 12:15 18 Roma 14 5S 6 16:18 18 Catania 14 4 6 4 15:20 18 Parma 14 52 7 15:20 17 Atalanta (-6) 15 58 2 19:18 17 Fiorentina 15 45 6 15:15 17 Bologna 14 4S 7 1S:20 15 Siena 15 S5 7 14:16 14 Cesena 14 SS 8 7:15 12 Novara 14 25 7 15:25 11 Lecce 14 22 10 1S:26 8 DANES 15.00 Catania Palermo, Cesena - inter, Genoa - Bologna, Juventus - Novara, Parma - Lecce, 20.45 Lazio - Udinese, Napoli - Roma Klubsko SP se seli v Afriko, danes finale Barcelona-Santos TOKIO - Maroko bo gostil svetovno klubsko prvenstvo leta 2013 in 2014, je sporočil predsednik Mednarodne nogometne zveze (Fifa) Sepp Blatter. Maroko bo prva afriška država, ki bo gostila to tekmovanje, je odločil izvršni odbor Fife po seji v Tokiu. Prvenstvo leta 2012 je bilo že pred tem oddano Japonski. V Jokohami, nedaleč od Tokia, bo danes (tekma se bo začela ob 11.30 po evropskem času) znan letošnji zmagovalec po finalnem dvoboju med evropskim prvakom Barcelono in brazilskim Santosom. Ayew najboljši afriški nogometaš leta JOHANNESBURG - Ganski reprezentant Andre Ayew, znan z vzdevkom Dede, je najboljši afriški nogometaš leta po izboru britanske mreže BBC. Ayew je premagal takšne zvezdnike, kot so Yaya Toure, Gervinho, Samuel Eto'o in Malian Seydou Keita. Ayew nadaljuje družinsko tradicijo. Lovoriko je sinu izročil ganski Pele Abedi Ayew, ki je omenjeni naslov osvojil pred 20 leti. Z omenjenim naslovom so se ovenčali še trije Ganci, in sicer Samuel Kuffour, Michael Essien in Asamoah Gyan. nogomet FIFA Švici zagrozila s suspenzom TOKIO - Mednarodna nogometna zveza (Fifa) je zagrozila Nogometni zvezi Švice (SFV), da jo bo januarja suspendirala, če ne bo dotlej kaznovala nogometnega kluba Sion. Spor je nastal, ker je Sion nelegalno registriral pet igralcev. Če švicarska zveza Siona ne bo kaznovala, ji bo Fifa 14. januarja prepovedala igranje vseh mednarodnih tekem. Švicarji imajo 29. februarja dogovorjeno prijateljsko tekmo z Argentino. Basel, švicarski prvak, pa ne bi mogel igrati v osmini finala lige prvakov februarja z Bayernom iz Munch-na. HUDE KAZNI - Disciplinska komisija španske nogometne lige je zaradi neredov in pretepov 131 navijačem izrekla dveletne prepovedi vstopa na vse stadione v državi, poleg tega pa bodo morali plačati skupno 816.000 evrov kazni. Vsi kaznovani so navijači Raya Vallecana in madridskega Atletica, ki so fizično obračunavali na tekmi teh moštev 4. decembra. ZMAGOVALCI - Slovenska hokejska reprezentanca je v zadnjem krogu turnirja serije Euro Challenge v Ljubljani po kazenskih strelih izgubila s Francijo s 4:5 (2:2, 1:1, 1:1; 0:1). Slovenija je kljub porazu osvojila prvo mesto na turnirju. SVETOVNI REKORD - Američanke Natalie Coughlin, Rebecca Soni, Dana Vollmer in 16-letna Missy Franklin v zadnji predaji so postavile svetovni rekord v plavanju na 400 m mešano. V Atlanti so s časom treh minut 45 sekund in 56 stotink izboljšale dve leti star rekord. KOŠARKA - A1-liga: Treviso - Sassa-ri 80:72 (Thomas 17; Metreveli in Plisnič 16), Milano - Montegranaro 88:72. V SLOVENIJI - Rokomet: Krka - Gorenje 26:41, Krško - Maribor Branik 29:26, Istrabenz Plini Izola - Celje Pivovarna Laško 19:24, Ribnica Riko hiše - Jeruzalem Ormož 26:26. Odbojka, ženske: Hit Nova Gorica -Aliansa 2:3, Jesenice Bled - Luka Koper 0:3; moški: Salonit - Maribor 3:0, Astec - Govol-ley 0:3. Košarka, liga ABA: Budučnost - Zla-tarog 81:75, Maccabi - Helios 94:56, Radnič-ki - Krka 82:75, Cedevita - Partizan 75:57, danes ob 18.00 Union Olimpija - Hemofarm. ČERNIC IN KOSMINA - Na včerajšnji vnaprej igrani tekmi odbojkarske A1-lige je Vibo Valentia s 3:2 premagal Verono. Pri Valentii je Matej Černic dosegel 9 točk. Pri Ve-roni je na igrišče stopil tudi Damir Kosmina, ki je zbral dve točki. Tretji Slovenec, Mitja Ga-sparini, je tekmo končal z 12 točkami. nogomet - Prva poklicna divizija Triestina na »Roccu« Še ena Alettijeva ... Triestina želi danes (proti Pratu na Roccu ob 14.30) zaključiti sončno leto z zmago, ki bi Tržačanom omogočila, da bi prešli v drugi del sezone s 25 točkami na lestvici, kar bi bil velik uspeh, če pomislimo, da so Allegretti in soigralci po dvanajstih krogih imeli le 12 točk in so bili skorajda vpleteni v boj za obstanek. V petek zvečer je bila prijetna družabnost, ki jo pred božičnimi prazniki organizirajo navijači. Ob prisotnosti celotne ekipe je predsednik Aletti znova poudaril, da je prepričan v napredovanje v B-ligo, privoščil pa si je tudi zabavno izjavo, da bo Triestina »primorana osvojiti prvo mesto, saj bo v Trstu 11. junija, ko naj bi bila na sporedu končnica za napredovanje, koncert Brucea Spring-steena«. Predsednik Aletti gleda torej z optimizmom na nadaljevanje sezone, kar je tudi razumljivo po uspešnih nastopih v zadnjem mesecu, ko je Triestina v štirih tekmah osvojila 10 točk. Počitnice bodo prav prišle tudi zato, ker bodo medtem lahko okrevali Thomassen, Rossetti in Allegretti (medtem ko je Curiale še kaznovan). Galderisi se torej stalno ubada s težavami pri sestavi ekipe. Vprašljiv je nastop Motte, vendar je De Vena v ponedeljek v La Spezii dokazal, da lahko dobro nadomesti bolj izkuše- nega soigralca. V obrambi je manjše fizične težave imel Lima, ki pa bo - kot je v njegovem značaju - stisnil zobe. Njegov nakup je še kako koristil obrambi Triestine, ki je v zadnjih štirih krogih prejela le dva zadetka. Današnji nasprotnik je Prato, ki ga trenira Vincenzo Esposito. Ekipa iz To-skane je s 14 osvojenimi točkami predzadnja na lestvici, tako da zmaga Trie-stini - navkljub odsotnostim - ne sme uiti. Razen izkušenega napadalca Maxa Vierija, gre za brata bolj znanega Christiana, je Prato v povprečju mlada ekipa, ki ima kot cilj obstanek v ligi. V go-steh je doslej osvojil le pet točk v osmih nastopih (1-2-5). (I.F.) B-LIGA - Izidi 20. kroga: Albino-leffe - Gubbio 0:0, Bari - Vicenza 2:2, Crotone - Ascoli 1:2, Empoli - Grosse-to 2:2, Juve Stabia - Cittadella 3:1, Li-vorno - Brescia 0:2, Modena - Torino 2:1, Padova - Nocerina 2:2, Reggina - Sas-suolo 1:1, Varese - Verona (danes ob 12.30), Pescara - Sampdoria (jutri ob 20.45). Vrstni red: Torino 41, Sassuolo, Verona 37, Padova 35, Pescara 33, Reg-gina 30, Juve Stabia, Grosseto 28, Varese 27, Sampdoria 26, Vicenza, Bari, Cit-tadella 25, Crotone 24, Empoli, Brescia 22, Albinoleffe 21, Livorno, Modena 20, Gubbio 18, Nocerina 16, Ascoli 15. košarka - Državna divizija A Trento dohitel tržaški Acegas Aps Bitumcalor Trento - AcegasAps 65:63 (20:14, 13:18, 15:16, 17:15) AcegasAps: Carra 18, Zaccariello 9, Gandini 4, Ruz-zier 15, Ferraro 9, Moruzzi 6, Mastrangelo 2, Zecchin. Trener: Dalmasson. Tržaški Acegas Aps je v državni diviziji A tesno izgubil proti močnemu Trentu, ki je tako dohitel Tržača-ne na vrhu lestvice severo-vzhodne skupine. Trento je bil boljši v prvi in v zadnji četrtini. V preostalih dveh so bili boljši Tržačani, ki pa so jim na koncu zmanjkale moči. Najbolj zanimiv je bil zadnji del, ko so gostitelji vodili za enajst točk. Nato pa so rdeče-beli reagirali in celo ogrozili zmago domačinov. S Carrajem in Ruzzierjem so z delnim izidom 10:0 prišli na samo točko razlike trideset sekund pred zvokom sirene. Trento si nato ni privoščil novih spodrsljajev. ŽENSKA A2-LIGA Odločilne so bile slovenske košarkarice Miljski Petrolavori je v ženski košarkarski A2-ligi na domačem parketu zanesljivo premagal Collegno. Končni izid je bil 75:65. Varovanke trenerja Matije Jogana so si na koncu priigrale prednost desetih točk. Od ko-šarkaric miljskega kluba se je tokrat razigrala Jessica Cer-gol, ki je bila na koncu tekme najboljša strelka. Dosegla je kar 27 točk. Njena sestra Samantha je tekmo končala s 13 točkami, tretja Slovenka Anja Gabrovšek pa s 16. VATERPOLO - Moška A2-liga: Brescia - Pallanuoto TS 9:9. rokomet - Elitna A-liga Podvig Tržačanov Pallamano TS - Junior Fasano 27:26 po 7-metrovkah (24:24) Pallamano TS: Modrušan, Zaro, Čermelj 1, Radojko-vič 2, Oveglia 1, Sirotic 4, Anici 8, Pernic 1, Nadoh 7, Di Nardo, Carpanese, Dapiran, Leone, Visintin. Trener: Bozzola. Tržaški rokometaši so v zadnjem krogu prvega dela prvenstva po streljanju sedemmetrovk premagali še trdoživi Junior Fasano. Drugi polčas ni bil za srčne bolnike, saj je bila tekma zelo živčna in napeta. Gostje iz Fasana so v zadnjih minutah vodili celo za tri gole, kar pa ni prestrašilo varovancev Marca Bozzole. Z izjemno borbeno in požrtvovalno igro so izid nadoknadili in v zadnjih sekundah so celo imeli priložnost, da bi zmagali. Gostujoči vratar pa je ubranil Na-dohov prosti strel. Po novem pravilniku se po neodločenem izidu izvajajo kazenski strel, ki odločajo o zmagovalcu (zmagovalec prejme dve točki, poraženec pa eno). Pri sedemme-trovkah so bili natančnejši gostitelji, ki so v polno zadeli trikrat. Izkazal pa se je predvsem domači vratar Diego Mo-drušan, ki je ubranil tri kazenske strele. V drugem polčasu se je žal huje poškodoval Di Nardo. Po močnem udarcu v kostno nos je moral z rešilcem v bolnišnico. Trener Marco Bozzola je bil po tekmi zadovoljen z nastopom svojih varovancev: »Fantje so pokazali izjemno voljo do zmage. V napadu nismo igrali najboljše. Kljub temu nam je uspelo izenačiti. Nikomur nimam kaj očitati. Vedeli smo, da je Fasano dobra ekipa.« Tržaška ekipa zaostaja za vodilnim Bocnom, ki je izgubil proti Brixnu, le eno točko. Prvenstvo elitne A-lige se bo nadaljevalo 21. januarja. Ostali izid: Brixen - Bozen 32:30, Pressano - Noci 32:31, Mezzocorona - Conversano 33:36, Mosconi - Teramo 33:32, Ambra - Bologna 36:37. / ŠPORT Nedelja, 18. decembra 2011 25 zimski športi - V Val Gardeni in Courchevelu Letos odpovedali že osem tekem alpskih smučarjev Zaradi neugodnih vremenskih razmer brez smuka in slaloma - Nor. kombinacija: Pittin 3. VAL GARDENA/COURCHEVEL - Sneg in veter sta včeraj prekrižala načrte alpskim smučarjem in smučarkam. V francoskem Courchevelu je odpadel ženski slalom za svetovni pokal zaradi velike količine - več kot meter - novozapadlega snega. Slalom bodo poskušali v Courchevelu izpeljati danes (prva vožnja ob 9.30, druga ob 12.30), veleslalom pa je odpovedan. Veter pa je odpihnil smuk v Val Gardeni. Po skrajšani progi - tudi včeraj so znižali start - se je spustilo 21 smukačev, nato pa so tekmo dokončno prekinili, ni pa še znano, ali bodo tekmo nadoknadili. Danes se smučarji selijo v Alto Badio, kjer bo veleslalom, jutri pa še slalom. Z včerajšnjima prekinitvama so letos zaradi neugodnih vremenskih razmer odpovedali že osem tekem. NORDIJSKA KOMBINACIJA - Na tekmi svetovnega pokala v nordijski kombinaciji v avstrijskem See-feldu je spet odlično nastopil tekmovalec iz naše dežele Alessandro Pittin, ki je bil tretji. Zdaj zaseda šesto mesto na skupni razvrstitvi pokala. SMUČARSKI TEK - Poljska smučarska tekačica Justyna Kowalczyk je zmagovalka tekme svetovnega pokala na Rogli. Drugo mesto na 10 kilometrov klasično s skupinskim startom je zasedla Norvežanka Therese 21 -leni Alessandro Pittin iz Cerciventa v videmski pokrajini je letos že drugič stopil na zmagovalni oder. Prvič je bil uspešen v Lillehammerju pred dvema tednoma, ko je osvojil 2. mesto. Tudi včeraj je dosegel najboljši čas v teku na smučeh, potem ko je bil po skokih 18. Nase je opozoril že na OI V Vancouvru, ko je osvojil bronasto kolajno ansa Johaug, tretja pa je bila rojakinja slednje Vibeke Skof-terud. Edina slovenska predstavnica Barbara Jezeršek je bila 17., najboljša Italijanka pa deželna tekačica na smučeh Silvia Rupil na 24. mestu. Pri moških (15 km) je zmagal Norvežan Petter Northug, pred Švicarjem Dariom Cologno in Kazahstancem Aleksejem Poltaraninom. Tekma je bila zelo izenačena, saj so bile razlike med prvouvrščenimi minimalne. »Azzurro« Valerio Checc-hi je bil 15., od prvouvrščenega Norvežana je zaostal »le« 16 sekund. V ženski konkurenci na Rogli ne bo nastopila vodilna v skupnem seštevku Norvežanka Marit Bjoergen, saj se želi v miru pripraviti na novoletno turnejo Tour de Ski. Danes bo na vrsti še sprint. SMUČARSKI SKOKI - Včeraj je na tekmi svetovnega pokala v smučarskih skokih v Engelbergu dosegel uspeh kariere Jurij Tepeš (244,7 točke), ki je zasedel osmo mesto. Do točk sta prišla še dva slovenska skakalca; Robert Kranjec je bil 13., Jure Šinkovec pa je bil na koncu 22. Zmagal je Norvežan Anders Bardal (266,2), drugi je bil Avstrijec Martin Koch (258,1), tretji pa njegov rojak Thomas Morgenstern (257,4). Skakalec iz naše dežele Colloredo je bil 14. alpsko smučanje - FISI Na uvodni tekmi uspeh Katrin Don Katrin Don, Matej Kalc in trener Lovrenc Gregorc Tekmovalna smučarska sezona se je za tekmovalce slovenskih društev v Italiji včeraj uradno začela. V Sappadi so tekmovali dečki, deklice, naraščajniki in naraščajnice, ki jih po prvem veleslalomu čaka premor do 7. januarja. Na uvodni tekmi FISI je bila najuspešnejša smučarka Brdine Katrin Don, ki je bil med 34 naraščajnicami peta, tretja letnika 1998. Med leto starejšimi tekmovalkami (letos je prestopila v višjo starostno kategorijo) je potrdila dobro formo in konkurenčnost v veleslalomu, kot je napovedal trener Lovrenc Gregorc: »Zelo smo zadovoljni z rezultatom, vemo pa, da lahko še napreduje. Razlika z najboljšimi je majhna, tako da se lahko zdaj umirjeno pripravljamo na druge tekme.« Katrin je za prvouvrščeno Saro Totto zaostala manj kot sekundo. Na prvi tekmi je uspešno tekmovala tudi smučarka Devina Andrea Craievich, ki je šele prestopila med deklice. Med 23. tekmovalkami je bila enajsta, tretja med smučarkami letnika 2000. »Vsi tekmovalci Devina, vključno z Andreo so tekmovali po pričakovanjih,« je pojasnil trener Devina Matej Štolfa. Andrea je za prvouvrščeno Laro del-la Meo zaostala pet sekund. Med dečki pa je najvišjo uvrstitev osvojil Matej Kalc (Brdina), ki je bil 14. Ostali dečki: 24. Jan Sedmak (Mladina), 25. Samuel Puris (Devin); naraščajnice: 27. Petra Basezzi, 30. Zarotti Patrizia; naraščajniki: 19. Tommaso Pilat, 27. Matej Udo-vič (vsi Devin). Domači šport Danes Nedelja, 18. decembra 2011 KOŠARKA UNDER 15 DEŽELNI - 11.00 v Nabrežini: Jadran A - Azzurra A NOGOMET ELITNA LIGA Fontanafredda -PROMOCIJSKA Fontanafreddi: 14.30 v - Kras Repen LIGA - 14.30 v Standrežu: Juventina - Trieste Calcio; 14.30 v Križu: Vesna -Union Martignacco 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Gorici, Stražice: Azzurra - Sovodnje; 14.30 v Trebčah: Primorec -Sistiana 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Beljanu: Begliano - Breg; 14.30 v Bazovici: Zarja - Centro Sedia; 14.30 pri Briščikih, Ervatti: Primorje - Romana 3. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Doberdobu: Mladost - Villa NARASČAJNIKI - 10.30 v Dolini: Kras - CGS ODBOJKA 1. MOSKA DIVIZIJA - 10.30 v Gradišču: Torriana -Olympia Terpin 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 20.30 v Trstu, Ul. Locchi: S. Andrea - Zalet rumene UNDER 16 MOSKI - 16,.00 v Trstu, Morpurgo: Coselli - Sloga Tabor UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Sovodnjah: Soča -Fincantieri azzurra UNDER 14 ŽENSKE - 11.00 na Proseku: Kontovel B - OMA Jutri Ponedeljek, 19. decembra 2011 KOŠARKA UNDER 19 ELITNI - 20.30 v Trstu, Ul. Carli: Barcolana - Jadran UNDER 17 DEŽELNI - 18.15 v Gorici, Kulturni dom: Dom - Romans □ Obvestila ■ ■ SK DEVIN vabi na predstavitev tečajev smučanja in deskanja v novi sezoni. Večer bo jutri, 19. decembra 2011 ob 19. uri v Kamnarski hiši v Nabrežini. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR vabi na božično akademijo, ki bo danes, 18. decembra, ob 15.30 na Stadionu 1. maja, v veliki dvorani B. Pavletiča. AŠD MLADINA obvešča, da se bodo tečaji smučanja začeli v nedeljo, 15. januarja 2012. Po potrebi organiziran avtobusni prevoz. Informacije na tel. št. 347-0473606. AŠD SK BRDINA opozarja, da se nadaljuje vpisovanje glede tečajev smučanja za sezono 2012. Informacije na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel. št. 340-5814566 (Valentina). V nedeljo, 8. januarja, bo možen avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Tel. 3355476663 (Vanja). AŠD SK BRDINA obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za zimovanje med božičnimi počitnicami od 26. do 29. decembra v Forni di Sopra. Informacije na tel. št.: 345-4093732 (Rado Suber). CHEERDANCE MILLENIUM ženski nogomet - V meddeželnem prvenstvu C-lige Novoletni plesni festival Enajst društev iz Trsta, Gorice, Slovenije in Hrvaške bo soustvarjalo tradicionalni novoletni plesni festival, ki ga prireja danes Cheerdance Millenium ob 16.00 v telovadnici pri Briščikih. Program vključuje 21 točk, poleg navijaških skupin Cheerdance Millenium - belih in plavih Zajčkov, palčkov in Škratov -se bodo staršem in sorodnikom predstavile še skupine SKD Škamperle, ŠD Kontovel, KD Vigred, SKD Vipava, ŠD Dom, SKD Timava, A.C.D.T. Country Team. Plesni popoldan bo sklenila skupna božična točka članic in članov Cheerdance Millenium. RITMIČNA GIMNASTIKA Na 1. maju Božična akademija Bora Sekcija ritmične gimnastike športnega združenja Bor bo danes na Stadionu 1. maja v Trstu organizirala tradicionalno božično akademijo, na kateri bodo svoje znanje prikazale vse bo-rovke, od najmlajših do največjih, ki sestavljajo tekmovalno skupino. Božična akademija se bo začela ob 15.30 v veliki dvorani Bojana Pavletiča. www.primorski.eu 1 Slovensko obarvana Sistiana Ekipo iz Vižovelj vodi trener Mario Adamič - Pet slovenskih nogometašic - Druge na lestvici Ženska nogometna ekipa Sistiana iz Vižovelj, ki je na pomembni nedeljski tekmi meddeželne C-lige v Nabre-žini izgubila proti prvouvrščeni Real Spinei s 4:0, je tudi slovensko obarvana. Žensko ekipo že tretjo sezono vodi slovenski trener Mario Adamič, ki poučuje na osnovni šoli Josip Jurčič v Devinu. Pri ekipi igra pet slovenskih nogometašic: Brigita Gergolet iz Doberdoba, Gaia Mauri iz Gorice (vpoklicana je bila tudi v deželno reprezentanco), Damijana Gregori s Padrič ter Kristina Leghissa in Anja Colja obe s Cerovelj. Zadnje tri so poškodovane in v nedeljo niso igrale. Adamič, ki ima pomembne funkcije tudi v mladinskem sektorju deželne nogometne zveze, je pred tem vodil ekipo San Marco, ki je igrala v Ribiškem naselju in je nato propadla. »Tam sem imel največ zadoščenj, saj smo začeli od začetka. Ustvarili smo ves mladinski sektor, od kategorije cicibanov do mladink. Delali smo brez vsakršnih pritiskov in na koncu smo vzgojili kar nekaj igralk, ki igrajo tudi v najvišji državni A-ligi. Med temi je najboljša lanska nogometašica v Italiji Sara Gama, ki je začela igrati nogomet prav v Ribiškem naselju,« se spominja Adamič, ki je vodil tudi žensko ekipo Pro Farre in napredoval iz C v B-ligo. »Farra se je nato zaradi finančnih težav odpovedala nastopu v višji ligi,« je še dodal trener Mario Adamič kroma Sistiane. Pred več kot petimi leti je bilo v deželnih prvenstvih C in D-lige nad 15 ekip. »Zdaj jih je ostalo le sedem. V višjih državnih ligah pa imamo tri ekipe. Tavagnacco in Chiasiellis v A-ligi ter Pordenone v A2-ligi. Sodelovanja med deželnimi klubi ni. Mi jim sicer posojamo igralke, oni pa nam ne.« Letos pri Sistiani igrajo tri igralke, ki so že nastopale v A-ligi: Giulia Inglese, Elisa-betta Del Gaudio, Sara Giovannini in Luisa Usenich. »S temi igralkami lahko letos igramo pomembno vlogo. Zdaj smo drugi na lestvici. Real Spinea Damjana Gregori in Gaia Mauri ima pet točk prednosti. V nedeljo bomo igrali še v Padovi in bo konec prvega dela prvenstva. Letošnje prvenstvo je zaradi pomanjkanja ekip v naši deželi meddeželno obarvano. Igramo tudi proti ekipam iz Veneta. Naše domače tekme igramo v Vižovljah, kjer tudi treniramo,« je povedal Adamič, ki je še dodal o letošnji ciljih tržaške ženske ekipe: »Po pravici rečeno naš cilj ni bilo napredovanje v višjo ligo. Letošnje prvenstvo je bilo prava neznanka, saj nismo poznali ekip iz Veneta. Vsekakor nisem pričakoval, da bomo začeli tako kroma dobro. Upam, da bomo nadaljevali po tej poti.« Zakaj pa raje ženske kot moške? »Ženske mi dajejo več zadoščenja, saj se bolj potrudijo in so na treningih bolj pozorne,« razmišlja Adamič. Pa še zanimivost. Nogometašice Sistiane so se letos fotografirale za koledar. »Za to so se s puncami odločili, da bi si delno odplačali stroške za dolga gostovanja, ki nas letos čakajo v Venetu. Dekleta si sama plačujejo stroške. S koledarjem pa bomo tudi pripomogli k večji vidnosti ženskega nogometa,« je obrazložil trener Sistiane. (jng) 26 Nedelja, 18. decembra 2011 NEDELJSKE TEME / državna b2-liga - Sloga Tabor se je z gostovanja vrnila s točko Poraz po petem setu, slabo sojenje in polemike Nekateri nasprotnikovi igralci po zmagi vzklikali »duceju « MetallsiderArgentario Trento - Sloga Tabor Televita 3:2 (25:17, 28:30, 18:25, 25:21, 15:13) Sloga Tabor: Cernuta 8, Jerončič 8, Kante 24, Ambrož Peterlin 6, Slavec 14, Vatovac 17, Privileggi (L), Cettolo, Matevž Peterlin, Veljak. Trener Battisti. Odprava Sloge Tabor Televita v Trento je bila bolj podobna potujoči bolnišnici kot ekipi: Cettolo zaradi poškodbe gležnja še ne more igrati, podajalec Veljak je staknil poškodbo mišice, Matevž Peterlin, ki bi moral biti tokrat glavni sprejemalec, pa je na poti spet začutil bolečine v hrbtu in seveda ni mogel stopiti na igrišče. Tako je poleg Nicole Cernute v vlogi napadalca zaigral Vatovac (s poškodovanim in povezanim prstom), kot režiser pa Ambrož Peterlin. Čeprav je bila po petih letih to njegova prva tekma v tej vlogi, se je odlično odrezal, dinamično zalagal svoje napadalce, ob tem pa še branil in blokiral, odpadel pa je seveda njegov doprinos v sprejemu. Glavno vlogo v polju je tako imel libero Privileggi, ki je svojo nalogo dobro opravil, trener Bat-tisti pa ni imel na razpolago nobene menjave. Preden preidemo na kroniko same tekme pa nekaj negativnih vidikov, ki so povsem zagrenili veselje ob doseženi točki: slo-gaši so naleteli na povsem »domača« sodnika, ki sta tekmo krojila preveč po svoje in velikokrat tudi brez poznavanja osnovnih pra- ZENSKA D-LIGA vil moderne odbojke (primer prestopa). Pa to ni najhujše! Ob podarjeni zmagi v petem setu, ko si je sodnik dobesedno izmislil dotik žoge našega loka pri izidu 14:13 in je zmago tako podaril domačim igralcem, so ti dobesedno pobesneli in nekateri izmed njih začeli vzklikati »Viva il duce«. To so potem ponavljali tudi ob zaključnem stisku rok, kar je naše fante upravičeno razjarilo in z veliko težavo so odborniki in trenerji obeh ekip pomirili duhove. Ostaja torej grenkoba, da se pravzaprav v tej Italiji bolj malo spreminja in da se v tem političnem kaosu očitno vračamo za desetletja nazaj. Zdaj pa kronika: po prvem gladko izgubljenem setu, ko so naši fantje komaj iskali neke povezovalne niti na igrišču, so z veliko voljo in odločnostjo temeljito reagirali v drugem in po začetnem zasledovanju pripravili pravi boj na nož za vsako točko in set zaključili pri neobičajnem 30:28. Elan jih ni zapustil niti v tretjem, ki so ga srečno pripeljali v pristan, stvari pa so se ponovno začele zapletati v četrtem. Odločilen je bil tako peti niz, kjer je Sloga Tabor celo povedla s 6:1, a se pustila ujeta pri 7. točki. Od tu naprej pa smo gledali ponovno spektakularno odbojko in boj za vsako točko. Konec je, žal, skvaril vse, osvojena točka pa vseeno pomeni premik na lestvici naprej in fantje lahko gredo na božično-no-voletne počitnice s prepričanjem, da so svojo nalogo do danes dobro opravili. (INKA) Vse bolj oddaljena skupina za napredovanje Zalet D - Azzano X 1:3 (25:14, 21:25, 25:27, 16:25) Zalet D: Spanio 9, Lisjak 3, A. Zuzič 14, Vodopivec 6, Verša 15, Starec 10, Gantar 7, Cassanelli 1, Zavadlal, Cernich, Micussi n.v. Trener: Berlot. V pomembni tekmi za uvrstitev v skupino za napredovanje so igralke Zaleta D izgubile, tako da postaja zaželjena pot vse bolj strma. Igralke trenerja Ber-lota so sicer srečanje proti Azzanu X, ki je imel le točko manj, začele odlično. Predvsem s servisom - kar 8 točk so dosegle po začetnem udarcu - so povsem nevtralizirale nasprotnice in tako brez težav vknjižile prvi niz. V nadaljevanju pa so nerazumljivo popustile. V drugem in tretjem nizu so gostje že v uvodu visoko povedle, nato so igralke Zaleta nadoknadile, a jim preobrat ni uspel. Najbolj izenačen je bil tretji niz, ko je Azzano X že povedel s 13:6, nato so Zuzičeva in soigralke reagirale in izenačile (17:17). V nadaljevanju sta si ekipi stalno izmenjavali v vodstvu, Zalet D je imel tudi prvo zaključno žogo (24:23), vendar sta bili dve naivni napaki ključni za poraz. Zadnji niz je bil le labodji spev igralk, ki so včeraj - z izjemo igre v prvem nizu - naletele na črn dan, tako da so nasprotnice imele lahko pot do končne zmage. Igralke Zaleta so od drugega seta dalje predvsem popustile na servisu, ki je bil v prvem nizu glavno orožje, igra v obrambi je bila preveč statična, veliko napak pa si je sledilo ravno v ključnih trenutkih. ženska c-liga - V Repnu Premagali konkurenta v boju za četrto mesto Zalet C - SantAndrea 3:2 (12:25, 25:11, 18:25, 25:21, 15:13) Zalet C: Bukavec 20, Colarich 0, Crissani 2, Cvelbar 15, Grgič 5, Štoka 11, Kapun (libero), Antognolli 0, Balzano, Babudri 10, Pertot 0, Spangaro. Trener Maver. Po izredno izenačeni in dramatični tekmi je Zalet C v Repnu včeraj tesno premagal svojega najnevarnejšega konkurenta v boju za četrto mesto. Začetek srečanja je bil vse prej kot obetaven: trener je moral spremeniti standardno začetno postavo, saj si je Vera Balzano na treningu poškodovala gle-ženj, tako da ni mogla igrati, Alice Spangaro pa je bila ves teden bolna. Rahla neuigranost in premajhna zbranost sta pripomogli h gladkemu porazu,m zato pa je bila v drugem nizu slika diametralno nasprotna: odbojkarice Zaleta so igrale kot prerojene in nasprotnice res- nično niso mogle storiti ničesar. Prvič letos je igrala Tania Babudri, ki se je po daljši odsotnosti vrnila v Trst, z ekipo opravila le 4 treninge, a je dokazala, da bo ekipi še kako koristna. Po izidu 1:1 se je v bistvu tekma šele prav začela. SantAndrea (za katerega igra tudi Chia-ra Fazarinc, bivša kontovelovka in slo-gašica, ki je bila prav gotovo najboljša v svojih vrstah) je zaigral odlično v obrambi, kjer je pobiral tudi najbolj nemogoče žoge. Zalet C je imel veliko boljšo igro v napadu, kjer so naše igralke izvedle veliko kombinacij, vendar je bila nasprotnikova obramba skoraj vedno na mestu. Vsi trije seti so bili izenačeni, ekipi sta se izmenjavali v vodstvu, Zaletovke so zmogle izničiti vodstvo Tržačank v se-tih, v odločilnem pa so bile vedno v rahli prednosti, ki so jo hladnokrvno zmogle obdržati do konca, ko so upravičeno lahko dale duška svojemu veselju. 1. ženska divizija Derbija Zaletu in Soči Govolleyu 1. ŽENSKA DIVIZIJA Na Tržaškem Zalet - Breg 3:0 (25:18, 25:17, 25:20) Zalet: Bembi, Cibic, Ghezzo, Ferluga, Klobas, Kralj, Škerl, Škerlavaj, Valič, Vidoni, Gregori, Paoli (L). Trenerka: Tania Cerne Breg: Amabile, Barut, Brankovič, De Rota, Giorgi, Grgič, Kalin, Pincer, Preprost, Zeriali, Zobec, Pettirosso (L). Trener: Miki-ca Desimirovič Igralke Zaleta so brez večjih težav slavile na derbiju z Brežankami, ki so na mreži igrale premalo odločno, domačinkam pa so precej točk podarile tudi s servisom. Varovanke Tanie Cerne pa so na splošno manj grešile, dobro pa so tudi blokirale. V napadu pa tudi same niso bile posebno učinkovite, saj so Brežanke zelo dobro branile. Med posameznicami lahko tokrat pri Zaletu pohvalimo centra Nicole Kralj in Niko Škerla-vaj ter tolkačico Carol Ghezzo, pri Bregu pa Saro Preprost in Ulyano Pettirosso. Bor Kmečka banka - Libertas 3:2 (25:20, 25:20, 20:25, 23:25, 15:11) Bor Kmečka banka: Virgilio 13, G. Zonch 17, M. Zonch 15, Kneipp 6, Costan-tini 12, Kraljič 5, Rabak (L1), Venier 4, Pučnik 0, Olivo 0, Ghersi, Quaia (L2). Trener: Marco Coloni Borovke so zasluženo premagale bolj izkušene odbojkarice Libertasa, čeprav so igrale brez kapetanke Mateje Košuta in po-dajalke Lucrezie Pozzo. Slednjo je dobro nadomestila Lara Kraljič, ki je po poldrugem mesecu odsotnosti zaradi poškodbe šele pred kratkim začela spet trenirati, namesto Košutove pa je zaigrala Giulia Zonch, ki je bila celo top scorer srečanja. Plave bi lahko osvojile vse tri točke, a so po prvih dveh se-tih rahlo popustile in več grešile (skupno so naredile 40 napak, nasprotnice pa 34). (T.G.) Na Goriškem Soča Pizzeria Frnažar - Soča/Govolley Kmečka banka 0:3 (12:25, 8:25, 13:25) Soča Pizzeria Frnažar: Cotič, Černic, M. in S. Devetak, Paulin, Feri, Braini, Mo-setti (L1), Čajič (L2), Brumat, Lupin, Kerše-van. Trener: Andrej Berdon. Soča/Govolley Kmečka banka: Mania, Povšič, Antonič, Gabbana, Saveri, Zavadlav, Bressan, Valentinsig, Giuntoli, Černic, Humar (L1), Pozzo (L2). Trenerka: Paola Uršič. Združena ekipa Soče in Govolleya je brez težav premagala mlajše Sočanke, ki sicer lepo napredujejo, a se bolj izkušenim klubskim tovarišicam še ne morejo enakovredno upirati. Srečanje je bilo tako povsem enosmerno, združena ekipa pa je še devetič zapored zmagala brez izgubljenega niza. moška c-liga - Skoraj vsi izpolnili načrte Pomembni zmagi Olympie in Vala Soča zamudila edinstveno priložnost, da bi odnesla domov vse razpoložljive točke - Mladi odbojkarji Olympie U17 brez moči v D-ligi MOŠKA C LIGA Skupina A Val IMSA - Fincantieri 3:1 (30:28, 21:25, 25:19, 25:15) Val: Lavrenčič 18, Ombrato 17, D. Nanut 3, Far-folja 1, Vidotto 13, Faganel 9, Plesničar (L), Sfiligoj, Fe-drigo, Palmieri 0, Masi 6. Trener: Berzacola Odbojkarji Vala so z zmago proti tržiškemu Fin-cantieri prišli do druge prvenstvene zmage in ohranili možnost, četudi dokaj težavno, da se potegujejo za četrto mesto na lestvici, ki omogoča igranje končnice za vstop v finalni del prvenstva v skupini za napredovanje. Srečanje proti mladi in perspektivni gostujoči ekipi iz Tržiča se ni izkazalo za lahko. Uspeli so ohraniti primerno stopnjo zbranosti skozi celotno srečanje in v odločilnih trenutkih četrtega niza se izkazali z dobrim blokom, ki je razorožil učinkovit nasprotnikov napad. Tudi v napadu sta Luka Lavrenčič in Michele Ombrato delovala dokaj konstantno in na tak način strla solidno obrambo v polju s strani gostov. Val je v prvem delu prvega niza prikazal zelo preudarno igro v napadu in si prislužil solidno vodstvo. Ko je pri stanju 20:14 že vse kazalo na lahko osvojitev niza, se je prava drama šele začela. Gostje so pošteno reagirali in stanje izenačili pri 22 točki. Ekipi sta si večkrat izmenjali vodstvo, ko so domači igralci le izkoristili četrto niz žogo in osvojili pri 30 točki pomemben niz. Dobra igra gostov se je nato nadaljevala tudi v drugem nizu, ko so obenem prišle na dan že običajne napake štandreške ekipe. Trener je sicer z menjavo podajalca skušal spremeniti potek niza, vendar sprememba ni obrodila zaželenih sadov. V tretjem nizu so si gostitelji takoj v začetku priigrali 4 točke prednosti, ki so jih brez večjih težav ohranili, oz. povečali, vse do zaključka niza. V začetku zadnjega odločilnega seta so valovci izkoristili serijo napak nasprotnika in z učinkovitim napadom prišli do vodstva 19:15. Z dvema uspešnima blokadama centra Vidotta in asom Masi-ja so zapečatili srečanje v lastno korist. Gostje so dokončno popustili, kar so Plesničar in soigralci izkoristili in z delnim 6:0 prišli do pomembne zmage.(J.P.) Skupina B Volley Club - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje 2:3 (25:20, 23:25, 25:23, 18:25, 13:15) Soča ZBDS: Braini 3, Černic 7, M. Devetak 11, E. Juren 4, M. Juren 17, G. Testen 23, Kragelj (L), M. Testen 10, Škorjanc, I. Devetak, Butkovič. Trener: Andrej Berdon. Odbojkarji Soče so tudi v povratnem delu premagali tržaški Volley Club, a so mu na žalost prepustili točko, tako da svojega položaja na lestvici niso bistveno popravili. Druga zaporedna zmaga pa dopušča upanje, da bo naša ekipa v povratnem delu precej bolj uspešna in se ji bo uspelo prebiti vsaj do 4. mesta, ki omogoča igranje dodatnih tekem za uvrstitev v skupino za napredovanje. Tekma v Trstu sicer ni bila najlepša, čeprav so si tako domačini kot Soča močno želeli zmage. Obe ekipi sta igrali zelo nihajoče in precej grešili tako na servisu kot na mreži, tako da so lepšim in občasno tudi daljšim akcijam sledile serije napak in zmedena igra. Naši odbojkarji bi gotovo lahko zmagali bolj gladko, po drugi strani pa bi lahko tudi izgubili, če pomislimo, da so tako v drugem kot v zadnjem setu tudi izgubljali. V prvem nizu so Sočani na začetku povedli 7:4, nato pa pobudo prepustili Volley Clubu, ki pa si je večjo prednost priigral šele na koncu, ko je bila naša ekipa premalo natančna. V drugem je kazalo, da bo razplet podoben, ko so Tržačani sredi seta povedli, a se je nato razigral Gregor Testen, pri Volley Clubu pa je v končnici dve napaki zagrešil bivši valovec Spinelli. V tem setu je Marko Testen v vlogi korektorja zamenjal Erika Jurna in nato igral do konca tekme. Tudi v 3. nizu je Soča vodila do 10. točke, nato pa je vajeti igre spet prevzela domača ekipa in proti koncu seta povedla 23:20. Berdonovi varovanci so se ji približali na eno samo točko zaostanka, a so nato zapravili priložnost za izenačenje. V četrtem je bil Volley Club stalno v podrejeni vlogi, Soča pa je v tem setu tudi boljše blokirala. Tie-break pa se za našo ekipo ni začel najboljše, ki je s svojimi napakami omogočila nasprotnikom, da povedejo 4:1. Matej Juren je z uspešnimi napadi in blokom takoj poskrbel za preobrat in Sočani so nato vodili do 10. točke, ko jih je Volley Club spet prehitel. Tržačani so zadnjič vodili pri rezultatu 13:12, Sočani pa nato niso več grešili in so se na koncu zasluženo veselili tretje letošnje zmage. (T.G.), Olympia - Basiliano 3:0 (25:13, 25:17, 25:22) Olympia: Komjanc 13, Terčič 9, Vogrič 4, Pav-lovič 9, Persoglia M. 9, Vizin 2, Sanzin 0, Hlede F. 11, Persoglia S. 0, Čavdek (L). Trener: Jerončič. Odbojkarji Olympie so spravili pod streho pomembno zmago. Sedaj šteje njihov izkupiček na skupni lestvici 21 točk, od tretjeuvrščenega pa so oddaljeni 9 točk. »Z zmago smo obdržali drugo mesto na skup- ni lestvici in s tem si skoraj zagotovili nastop v drugi fazi za napredovanje, čeprav moramo odigrati še štiri kroge. Še ni matematično, a je skoraj nemogoče, da nas C.U.S. in Volley Club dohitita. Igrati morata tudi še med seboj. V ligi smo novinci, fantje so garali in so zasluženo na drugem mestu. Ponosni smo nanje,« je dejal športni direktor Andrej Vogrič. Čeprav je bil nasprotnik zadnji na lestvici, je bila tekma pomembna in ne lahka. Prva dva niza sta bila enosmerna in je Olympia gladko zmagala, v tretjem pa so se borili do 20. točke. Na igrišču je bil zelo učinkovit kapetan in podajalec Filip Hlede, ki je dal 8 točk na servisu. Pohvala pa gre celotni ekipi, saj so napadali z vseh pozicij in igrali zbrano skozi celo tekmo. Ostali izid skupine B: C.U.S. - Ferro Alluminio 0:3. MOŠKA D-LIGA Cordenons - Olympia U17 3:0 (25:22, 25:18, 25:14) Olympia U17: Terpin 8, Princi 3, Bossi 8, Leghi-ni 1, Corsi 2, Cobello 2, Burello 2, Rossi 3, Leisa (L) 1, Čavdek 0, Guccione n.v. Trener: Casarin. Mladi odbojkarji Olympie niso mogli ugnati premočno ekipo iz Cordenonsa. Nasprotniki so namreč na domačem igrišču igrali krepko ojačeni: igrali so štirje igralci dvajsetih let, ki so rezerve v prvi ekipi B1-li-ge. Varovanci trenerja Casarinija so se v prvem nizu še nekoliko borili, nato pa so povsem popustili. V ključnih trenutkih ekipa ni odgovorila. Čeprav je bil nivo nasprotnikov dokaj višji od naše ekipe, ki jo sestavljajo šestnajstletniki, bi lahko tekmo odigrali boljše. Morali bi biti bolj požrtvovalni. / KOŠARKA Nedelja, 18. decembra 2011 27 državna divizija c - Vatovčevi fantje so na najlepši način končali nastope v letu 2011 Jadran Qubik Caffe predčasn o zimski prvak odločitev - V petek je opravil že prvi trening Jan Budin ne bo igral za Jadran, odhaja v Videm Jadran Qubik - San Vendemiano 83:65 (21:24, 341:32, 56:55) Jadran: Ban 11 (3:4, 4:9, 0:3), Slavec 16 (-, 2:5, 4:6), Marusič 17 (2:4, 6:10, 1:1), Franco 3 (-, -, 1:5), Spigaglia 25 (6:6, 5:10, 3:4), Malalan 11 (3:3, 4:11, -), M. Batich, n.v. Bernetič, Daneu, Škerl. Trener: Vatovec. Izgubljene žoge: 10, pridobljene žoge: 13, skoki v obrambi: 26, v napadu 15, podaje 11. Jadran Qubik je leto 2011 zaključil na najboljši možni način. Pred domačimi igralci je suvereno zmagal in tako še utrdil prvo mesto na lestvici, ki ga bo zagotovo obdržal do konca prvega dela prvenstva (manjka še en krog, Jadran pa vodi s 4 točkami prednosti). Z izjemo prve in tretje četrtine je Jadran prevladal na celi črti, predvsem s svojo pozorno in zagrizeno igro v obrambi, še bolj pa z uspešnimi napadi iz vseh pozicij. Začetna četrtina sicer ni obetala nič dobrega, saj so nasprotniki v peti minuti povedli na 12 točk (7:18). Trojki Marusiča in Slavca ob koncu prvega dela pa sta povrnili jadranovcem samozavest, ki se je izrazila v vseh obrisih v drugi četrtini. Takrat so z dobro obrambo omejili nasprotnika, pozorni so bili tudi pri skokih, v napadu pa so se razigrali. V 15. minuti so tako že povedli na 9 točk (37:28) in z delnim izidom 20:8 zaključili četrtino v prednosti (34:28). Ritma pa Jadran, ki je tokrat igral brez izključenega Baticha, ni zadržal. V samcatih treh minutah so gostje po odmoru vse nadoknadili (delni izid 0:7) in izenačili 43:43, povesti pa nikakor niso uspeli. Jadran je s Spigaglio na čelu (najboljši igralec, 25 točk, 10 skokov) obdržal rahlo prednost predvsem po zaslugi uspešnih prostih metov. Manjše vodstvo pa se je v zadnjem delu iz minute v minute večalo in ob zvoku sirene doseglo maksimalnih 18 točk. Edini stik z Jadranom sta pri nasprotnikih držala branilec Lena (22 točk) in center Capri (24 točk). Matteo Marusič, igralec Jadrana: »Odsotnost Baticha je bila občutena, v kolikor smo imeli manj rotacij na zunanjih pozicijah, vendar kljub temu nam je uspelo zmagati. Mislim, da smo se na začetku prilagodili njihovi igri, potem pa smo reagirali: nikakor nismo hoteli izgubiti pred domačimi igralci zadnje tekme leta.« Torazza Fabrizio, trener San Vendemiana: »Ko doživiš tak poraz, ni nikoli prijetno, vendar smo vsekakor pokazali igro, ki se približuje naši najboljši predstavi. Upoštevati moramo, da nas v tem obdobju pestijo poškodbe in nismo v najboljši fizični kondiciji. Jadran pa je vsekakor zelo dobra ekipa, ki kljub odsotnosti Baticha igra zelo prodorno. Zmagali so zasluženo, čeprav je taka razlika za nas mogoče prehuda kazen.« (V.S.) Ostali izidi: Latisana - Marghera 58:57, Cormons - Oderzo 69:65, Conegliano - Limena 60:68, Servolana - Venezia 80:75. Slovenski košarkar Jan Budin, ki je bil po izključitvi tržiškega Falconstara iz prvenstva (ker ni poravnal obveznosti za vpis igralcev) prost, je dobil novega delodajalca. Od januarja dalje bo 36-let-nik igral pri GSA Udine, ki nastopa v državni diviziji B in je bil torej nasprotnik tržiške ekipe. Tačas so Videmčani, ki prvič igrajo v višji državni ligi, zadnji na lestvici in želijo čim prej izboljšati svoj položaj. Pred štirimi tedni so zato zamenjali trenerja (zdaj vodi ekipo Waldi Medeot), kmalu potem je ekipo okrepil izkušeni Alessandrom Michelon, nazadnje pa sta se pridružila še bivša soigralca pri Falconstaru Aniello Laezza in Jan Budin. Iz lige sicer ne izpade nobena ekipa, saj se je že pred prvenstvom odpovedal igranju Osimo, nazadnje pa je bil izključen še Falconstar. »Zadovoljen sem z izbiro,« nam je včeraj povedal Budin, ki je v petek že treniral v Vidmu, »Sprva sem mislil, da me ne bodo kontaktirali, ker so pravkar najeli Michelona in Laezzo, naposled pa so poklicali še mene. Z ekipo sem se dogovoril za sodelovanje do konca prvenstva. Gre za dobro ekipo, ki pa šele spoznava višjo ligo. Doslej so dosegli le eno zmago, saj so še neizkušeni in so jih pestile poškodbe.« Če ne bo zapletov, bo z Videmčani opravil krstni nastop 5. januarja proti Roncadam. Pred odhodom k videmski ekipi se je Budin sicer pogovoril tudi z Jadranovimi odborniki: »Jadran je zdaj res v odlični situaciji, ne potrebuje okrepitev, zato bi bil moj prihod z njihove strani neko žrtvovanje, predvsem ekonomsko. Vseskozi dokazujejo, da so uravnovešena in dobra ekipa,« je še dodal Budin, ki je na vprašanje, ali bomo morali še dolgo čakati na njegovo vrnitev k Jadranu - tam je igral Jan Budin (arhivski posnetek) kroma v sezoni 1995/96 -, odvrnil: »Bomo videli, kaj bo v naslednji sezoni.« O pogovorih z Budinom so nam potrdili tudi pri Jadranu: »Cenimo njegovo odločitev, saj upoštevamo njegove želje in potrebe, kot je tudi on razumel naše. V bodočnosti pa se bomo res lahko srečali. Obstaja obojestranska želja, da bi on prišel k nam. Vrata so skratka odprta, čeprav imamo tačas različne potrebe, ki nas nekoliko oddaljujejo,« je pojasnil predsednik Jadrana Adriano Sossi. (V.S.) deželna c-liga - Še o derbiju na Stadionu 1. maja Navijači, zastave in bobni Peter Sosič (Bor): »Brežani boljši pod košema«- Kristjan Ferfoglia (Breg): »Na teh tekmah lahko zmaga kdorkoli« Še o Boru in Bregu. Vsi se lahko strinjamo, da je bil petkov derbi zanimiv in atraktiven za številne navijače obeh ekip, ki so napolnili dvorano Bojana Pavletiča na Stadionu 1. maja v Trstu. Kot se dogaja po vsaki tekmi, eni so se veselili (bre-žani), drugi pa žalovali (borovci). Vse do zadnje minute je bilo stanje na igrišču izenačeno. Bolj izkušeni košarkarji Brega so bolj spretno speljali srečanje do konca. »Vedeli smo, da je Bor dobra ekipa. Kljub temu, smo večji del tekme imeli pobudo v svojih rokah. V zadnji minuti smo bili zbrani in se nismo pustili presenetiti. Upam, da so se zabavali tudi gledalci ob igrišču,« je po tekmi komentiral trener Brega Tomo Krašovec, ki se je prijateljsko objel in rokoval s kolegom na klopi Bora Bobanom Popovičem. Slednji je takole ocenil nastop svojih varovancev: »V napadu smo izgubili preveč žog, povrh tega moram priznati, da sem izbral napačno obrambno strategijo. Brežani so uspeli zadeti nekaj trojk, ki so bile nato odločilne. Kljub temu smo jih v končnici dohiteli, zadnje mete pa smo metali nezbrano. Kljub porazu sem s fanti zadovoljen, saj so v drugem polčasu pokazali pravo reakcijo.« Košarkar Bora Peter Sosič, ki je bil z 22 točkami najboljši strelec na tekmi, je bil po tekmi precej razočaran: »Nismo igrali najboljše. V prvem polčasu smo zatajili v obrambi. Res je tudi, da so bili bre-žani boljši pod košema. Škoda, ker smo na koncu vseeno uspeli izničiti zaostanek, nato pa smo v odločilnem trenutku popustili.« Upravičeno bolj zadovoljen je bil košarkar Brega Kristjan Ferfoglia: »Derbi je pač derbi. Na teh tekmah lahko zmaga kdorkoli, saj so motivacije večje. V prvem polčasu smo se po zaslugi dobrih metov iz razdalje uspeli oddaljiti in smo si priigrali prednost desetih točk. Bor, ki je zelo dobra ekipa, je nato reagiral in zadnje minute so minile v znamenju izenačenja. Mislim, da smo na koncu zasluženo zmagali. Zdaj smo dohiteli Bor na vrhu lestvice. Vsekakor vsi se lahko strinjamo, da je bila tekma lepa in na visoki ravni.« Pomembno vlogo na derbiju so imeli navijači, ki so poskrbeli za lepo in živahno scenografijo. Vihrali so zastave, pi-skale so na trobente in tolkli na bobne. Dokaz, da je derbi občuten. Borovi navijači so se precej razburjali na sodnika, ki je pustil bolj moško igro. Zgražali pa so se tudi nad trenerjem Brega Krašovcem, ki se je prav tako jezil s sodnikom. Ampak to je »must« tako na košarkarskih kot odbojkarskih in nogometnih tekmah. (jng) Ostali izidi: Tarcento - Roraigran-de 67:66, Latte Carso Ubc - Santos 73:86, Don Bosco - San Vito 80:66, Ardita - Ve-nezia Giulia 79:86. Brežani so se tako veselili zmage na derbiju kroma Navijači Bora so bili v petek zelo glasni kroma d-liga Kontovel izgubil šestič zapored Mossa - Kontovel 50:49 (11:14, 24:24, 41:37) Kontovel: Škerl 2 (-, 1:1, 0:1), Pao-letič n.v., Križman 5 (1:2, 2:6, 0.1), Gantar 2 (-, 1:4, 0:2), Švab 6 (2:6, 2:9, 0:1), Lisjak 16 (4:11, 6:13, 0:3), D. Zaccaria 8 (-, 4:11, -), Regent (-, 0:2, -), Hrovatin 9 (4:6, 1:3, 1:1), trener Brumen. Kontovel je v petek doživel šesti zaporedni poraz. Tokrat so Brumnovi varovanci, ki so sicer igrali v okrnjeni postavi (brez Šušteršiča, Paoletic pa je celo tekmo presedel na klopi, ker si še ni opomogel po gripi), izgubili proti predzadnje uvrščeni Mossi, ki je z novima točkama dohitela Kontovel (6 točk). Že nizek končni rezultat kaže, da tekma ni bila dopadljiva. Izenačenost je kdaj pa kdaj prekinila manjša prednost ene in druge ekipi, ki pa se je vsakič prav kmalu razblinila. Tako je Kontovel za nekaj točk povedel v prvi in tudi v zadnji četrtni, domača ekipa pa v tretji, nobena izmed ekip pa svoje prednosti ni znala konkretizirati. Tudi zadnjo prednost šestih točk je Kontovel po napakah v napadu prav kmalu izgubil, tako se je Mos-sa približala in v zadnjih sekundah zadela tudi oba prosta meta za vodstvo in končno zmago. Tokrat je pri Kontovel odpovedal napad: metali so 11:24 proste mete, 16:41 za dve in 1:8 za tri točke. Ostala izida: Libertas - Monfal-cone 63:67, Fogliano - Goriziana 72:98. PROMOCIJSKA LIGA Goriška skupina Athletismo - Dom 53:31 (12:11, 28:15, 45:27) Dom: Voncina, Fabrissin, Bernetič 12, Zavadlav M., Cej 4, Abrami 2, Del-lisanti 5, Collenzini 6, Graziani, Čotar, Ambrosi, Termini 2. PON: Nihče. 3T: Dellisanti 1. Trener: Zavrtanik. Verjetno je končni izid tekme bolj značilen za tekmo minibasketa, kot pa za promocijsko ligo. Vsekakor rezultat petkovega obračuna med Domom in At-hletismom jasno priča o grdi predstavi obeh moštev, ki sta (pre)veliko grešili pod obema košema. Domovci pa so tekmo proti še nepremaganemu Athletismu začeli spodbudno in v prvi četrtini bili čisto enakovredni nasprotniku. Žal pa se je v drugi četrtini nekaj zataknilo. Zavr-tanikovi varovanci so namreč prihajali do izdelanih metov, žoga pa ni hotela skozi obroč. Slika se je nato ponovila tudi v drugem polčasu, ko so prav vsi domov-ci zapravili veliko število »zicerjev«. Škoda, saj so Cej in soigralci v obrambi dobro opravili svoje delo in zaustavili nasprotnikove ostrostrelce. Naj povemo, da je Athletismo v prvih petih prvenstvenih tekmah dosegal v povprečju 76,4 točk na tekmo, tokrat pa samo 53. Žal pa do-movci niso znali dobri obrambi dodati še dober napad. Ekipa, ki zadene v štiridesetih minutah zgolj 31 točk v nobenem primeru ne more tekme zmagati. Za nekoliko lepši večer je poskrbel mladi Justin Termini (letnik 1996), ki je dosegel svoj prvi koš s člansko ekipo. (av) tv koper - Jutri Na Športelu nogometaši Krasa Voditelj športne oddaje Špor-tel na TV Koper-Capodistria Igor Malalan bo jutri v koprskem studiu prvič v letošnji sezoni gostil predstavnika nogometnega kluba Kras iz Repna, predsednika Gorana Ko-cmana in trenerja vratarjev Bojana Guliča, ki bosta ocenila prvi del sezone. Športelovi sodelavci bodo pripravili prispevke z nogometne tekme Vesne v Križu, košarkarske tekme Jadrana v državni diviziji C, odbojkarski tekmi Zaleta C in z Novoletnega plesnega festivala navijaškega kluba Cheerdance Millenium pri Briščikih. Jutrišnja bo zadnja letošnja oddaja v živo. Po dveh snemanih oddajah (26.12. in 2. 1.) bo Športel znova v živo oddajal v eter 9. januarja. 28 + Nedelja, 18. decembra 2011 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 1D3 20.25 Tv Kocka: Risanka »Riba vas gleda« - Ošemljene opice 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno Rai Due Rai Tre '74, r. T. Ricci) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Tempesta d'amo-re 21.30 Nan.: Downton Abbey 6.00 Aktualno: Quello che 6.30 Aktualno: UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 9.30 Dnevnik L.I.S. 9.35 Šport: Easy Driver 10.55 Aktualno: A Sua immagi-ne, Prenos svete maše in Angelusa 12.20 Božični koncert 13.30 Dnevnik, vremenska napoved in Focus 14.00 Variete: Domeni-ca in - L'Arena 16.30 Dnevnik in vremenska napoved 16.35 Variete: Domenica in -Cosi e la vita 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Kviz: Soliti ignoti (F. Frizzi) 21.30 Nan.: Tutti pazzi per amore 3 23.30 Dnevnik - kratke vesti 23.35 Aktualno: Speciale Tg1 0.40 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.05 Aktualno: Applausi 6.00 Nad.: Cuori rubati 6.30 Aktualno: A ruota libera 7.00 7.55 Risanke 7.05 Variete: Art Attack 9.20 Talent show: Social King 2.0 10.10 Variete: Ragazzi c'e Voyager! 10.50 Variete: A come avventura 11.30 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik, Tg2 Motori in vremenska napoved 23.25 Film: Disastro a Hollywood (kom., ZDA, '08, r. B. Levinson, i. R. DeNiro, B. Willis) 1.35 Nočni dnevnik 2.00 Dok.: Ri-cordo d'attore 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Aktualno: Le frontiere dello spirito 9.40 Dnevnik - kratke vesti 10.00 Nan.: Finalmente soli 10.30 Film: Cara, insopportabi-le Tess (kom., ZDAM, '94, r. H. Wilson) 12.45 13.40 Resnič. show: Grande Fratello 12 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Domenica cinque (v. F. Pa-nicucci, C. Brachino) 18.50 Igra: The Money Drop (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 1.10 Show: Pa-perissima Sprint 21.30 Nan.: Distretto di polizia 11 22.35 Nan.: Squadra antimafia Palermo oggi 23.40 Aktualno: Terra! 0.40 Variete: Nonsolomoda 25 e oltre... 1.10 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 7.00 Aktualno: Superpartes 7.40 11.30 Risanke 11.00 Nan.: Power Rangers Samurai 12.25 Dnevnik in vremenska napoved 13.00 Šport: Guida al campionato 14.00 Risanka: Simpsonovi 14.25 Film: Dragonheart (fant., ZDA, '96, r. R. Cohen) 16.20 Film: Dungeons & Dragons (fant., ZDA, '01, r. C. Solomon) 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Nan.: Mr. Bean 13.45 Talk show: Quelli che aspettano... (v. Victoria Cabello) 15.40 Variete: Quelli che il calcio (v. V. Cabello) 17.05 Dnevnik L.I.S. 17.10 Šport: Stadio Sprint 18.00 Šport: 90° Minuto 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 Sezione 2 20.30 Dnevnik 21.00 Nan.: NCIS 21.45 Nan.: Hawaii Five-0 22.35 Šport: La Domenica Sportiva 0.30 Nočni dnevnik 0.50 Variete: Sorgente di vita 6.00 Fuori orario - Cose (mai) viste 7.30 Nan.: La grande vallata 8.25 Film: Maigret e il caso Saint-Fiacre (krim., Fr., '59, r. J. De-lannoy) 10.05 Glasb.: Concerto della Ju-niOrchestra dellAccademia di Santa Cecilia 10.55 Aktualno: Tgr EstOvest 11.15 Aktualno: Tgr Mediterraneo 11.40 Aktualno: Tgr RegionEuropa 12.00 Dnevnik, deželni dnevnik, športne vesti in vremenska napoved, rubrike 12.25 Aktualno: TeleCamere Salute 12.55 Opera: Prima della Prima 13.25 Rubrika: Passepartout 14.00 Deželni dnevnik, vremenska napoved in Dnevnik 14.30 Aktualno: In 1/2 h (v. L. Annunziata) 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Dok.: Alle falde del Kilimangiaro 19.00 Dnevnik in deželni dnevnik 20.00 Aktualno: Blob 20.10 Talk show: Che tempo che fa (v. F. Fazio) 21.30 Aktualno: Report 23.25 Dnevnik in deželni dnevnik 23.40 Variete: Lilit - In un mondo migliore 0.40 Nočni dnevnik 0.50 Aktualno: TeleCamere Salute 1.45 Aktualno: Fuori orario - Cose (mai) viste u Rete 4 7.30 Aktualno: Superpartes 8.55 Reportaža: Storie di confine 9.30 Dok.: Magnifica Italia 10.00 Sv. maša 11.0013.20 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Aktualno: Melaverde 14.00 Aktualno: Life 14.15 17.50 Talk show: Be-nessere - Il ritratto della salute 15.20 Film: Zanna Bianca alla riscossa (pust., Nem./It., ^ Tele 4 7.30 Variete: L'eta non conta (pon.) 8.00 Aktualno: Lezioni di pittura 9.00 Variete: Muk-ko Pallino 9.30 Nad.: Maria Maria 11.00 20.40 Rotocalco ADNKronos 11.30 Šport: Super Sea 12.00 1.00 Šport: Ski magazine 12.25 Dok.: Dolomiti Doc 12.45 Dok.: Bor-go Italia 13.10 Dok.: Agrisapori 13.40 Variete: Camper Magazine 14.00 Dok.: Piccola grande Italia 14.40 Glasb.: ... E oggi, tutti all'opera 14.55 Lirika: I Capuleti e Mon-tecchi 17.15 Variete: Videomotori 17.30 Risanke 19.30 Variete: 80 nostalgia 20.00 Pagine e fotogrammi 20.20 Aktualno: Dai no-stri archivi 21.00 Dnevnik 21.30 Film: Mission (kom., r. L. Marsh) 23.00 Nedeljski dnevnik 23.30 Film: Duello al Rio d'Ar-gento (western, ZDA, '52) 1.00 Ski Magazine 1.30 Dok.: Piccola grande Italia La l LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 Aktualno: m.o.d.a. 10.40 La7 Doc 11.25 Nan.: Diane, uno sbirro in famiglia 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: Ma anche no 17.10 Film: I due volti della vendetta (western, ZDA, '61, r.-i. M. Brando, i. K. Malden) 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 19.30 Film: Elf (kom., ZDA, '03, r. J. Fa-vreau, i. W. Ferrell) 21.30 Nan.: A&F - Ale & Franz Show 22.30 Variete: Zelig Off 23.30 Nan.: Cosi fan tutte 0.25 Šport: Con-trocampo - Linea notte 1.40 Film: TMNT (ris., '07, r. K. Munroe) 19.25 Vzhod - Zahod 19.45 Kino premiere 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Dok.: Rex 22.15 Nedeljski športni dnevnik 22.30 Alpe Jadran 23.00 Glasba: Komorni zbor Akademije za glasbo Ljubljana 23.20 Glasba: Homenaje Aastor Triestango 0.20 Čezmejna Tv - TDD pop Pop TV 6.00 Tv prodaja 6.30 Risane serije 10.50 Mlad. serija: Živalski fenomeni 11.10 Radovedni George (ris. serija) 11.20 Beverly Hills 90210 (nan.) 12.15 Nan.: Dobra mačka 12.45 Film: Mladi očka 14.25 Resnič. serija: Prenovimo kopalnico 14.55 Resnič. serija: Kuharski mojster 15.55 Dok. serija: Kamera teče 16.25 Film: Zgodba o Kristusovem rojstvu (ZDA) 18.15 Ljubezen skozi želodec (hrana in pijača) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Božiček Fred 22.15 Film: Sfera (ZDA) 0.50 Film: Ljubezen kot v filmu (ZDA) 2.40 24UR (pon.) 3.40 Nočna panorama Kanal A 21.15 Film: Il giurato (dram., ZDA, '96, r. B. Gibson, i. Demi Moore, A. Baldwin) 23.30 Dnevnik 23.40 Film: Gli occhi del te-stimone (det., ZDA, '59, r. C. Guggenheim, i. S. McQueen, D. Clarke) 1.35 Aktualno: Bookstore (t Slovenija 1 6.40 Ozemlje na prepihu (pon.) 7.00 9.05, 9.45, 18.40 Risanke 8.40 Ris. nan.: Palček David 9.20 Ris. nan.: Smrkci 10.15 Šport špas 10.45 Sledi - odd. Tv Maribor 11.15 Obzorja duha 13.00 Ljudje in zemlja - odd. Tv Maribor 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.20 Na zdravje! 15.10 Prvi in drugi 15.25 1.25 Alpe-Donava-Jadran, podobe iz Srednje Evrope 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Ugani, kdo pride na večerjo? 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti 20.00 Misija Evrovizija 22.00 Družinske zgodbe 22.55 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 23.25 Ars 360 23.40 Nan.: Krivica 1.50 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti (pon.) 2.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 3.10 Infokanal (t Slovenija 2 7.30 Skozi čas 7.55 Globus (pon.) 8.35 Tur-bolenca 9.15 Nordijsko smučanje, SP: smučarski teki, studio Rogla 9.25 Alpsko smučanje, SP: slalom (ž), 1. vožnja, prenos iz Courchevala 10.20 Alpsko smučanje, SP: veleslalom (m), 1. vožnja, prenos iz Alte Ba-die 11.15 Nordijsko smučanje, SP: sprint (m in ž), vključitev v prenos iz Rogle 12.40 Alpsko smučanje, SP: slalom (ž), 2. vožnja, prenos iz Courchevala 13.20 Alpsko smučanje, SP: veleslalom (m), 2. vožnja, prenos iz Alte Badie 14.15 Nordijsko smučanje, SP: so-ki, vključitev v prenos iz Engelberga 15.30 Judo: Grand Prix, posnetek iz Quingdoaja 16.30 Častni krogi: pregled sezone formule, (pon.) 17.00 Migaj raje z nami! (pon.) 17.30 Dok. feljton: Gib stene 18.00 Dok. odd.: 2Cellos, Luka Šulič in Stjepan Hauser 18.50 Dok. film: Oltarji Špika 19.50 Žrebanje lota 20.00 Nad.: Mali širni svet 21.00 Dok. feljton: Bukovniške točke 21.30 Dok. odd.: Nedokončani film 23.00 Kratki igr. film: Vrt 23.10 Kratki igr. film: Jezero 23.25 Kratki igr. film: Rop stoletja 23.45 Zabavni infokanal {p Slovenija 3 6.05 Žarišče 7.30 Tedenski pregled 8.40 20.30 Kronika 11.25 Iz svetovnih agencij 13.30 Poročila Tvs1 13.40 Satirično oko 15.05 Na tretjem... 15.50 Iz svetovnih agencij 17.30 Poročila Tvs1 19.00 TV Dnevnik Tvs1 20.00 Slovenija in Evropa 20.50 Zrcalo tedna 21.30 Žarišče Koper 13.45 Dnevni program 13.00 SP v AS: VSL 1. in 2. vožnja 14.15 Rogla: SP v smučarskih tekih 15.15 Čezmejna Tv - deželne vesti 15.25 Vsedanes - Svet 15.40 Tednik 16.10 Glasb. odd.: Ma che festa e 17.30 Sredozemlje 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Presek 19.00 22.00, 0.05 Vsedanes - Tv dnevnik 7.50 TV prodaja 8.0514.05 Nan.: Merlinove pustolovščine 8.55 12.25 Nan.: Zoey 101 9.25 Film: Deset zapovedi 11.00 19.05 ŠKL, mladinska oddaja 11.55 Hum. nan.: Družina za umret 12.30 Film: Božič Denisa pokore (ZDA) 15.00 Film: Atl (ZDA) 17.00 Top Gear 18.00 Norci na delu 18.30 Naj reklame 19.05 ŠKL 20.00 Film: Popolni umor 22.00 Film: Popolni spomin (ZDA) 0.10 Nan.: Terminator 1.00 Dok. serija: Šola seksa 1.55 Love Tv 3.55 Nočna ptica RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček: ANA-TOMI-JA, piše Maja Gal Štromar; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in čas; 12.00 Koroški obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Za smeh in dobro voljo; 14.30 Nedeljskih sedem not; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba, vmes kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.15 Dobro jutro; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Noč in dan; 8.10 Kronika; 8.30 Jutranjik; 9.00 Pregled prireditev; 9.15 Veliki glasbeni trenutki: Bela Bartok; 9.30 Torklja; 10.00 Nedelja z mladimi; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00-14.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 15.30 DIO; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer večnozelenih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 7.15, 8.28, 10.30, 12.28, 13.30, 17.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.45 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 8.05, 14.45 Pesem tedna; 18.15, 12.00 Kratke vesti; 9.00 Fonti di acqua viva; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Il giardino di Euterpe; 10.45 Sigla single; 11.00 Osservatorio; 11.35, 14.30, 17.33 Playlist; 12.05, 20.00 Fegiz files (od novembra dalje); 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 La rosa dei venti; 14.00 Classici Italiani; 15.0017.30 Ferry Sport; 17.45 Sigla single; 18.00 Album Charts; 19.00, 21.30 Scaletta musicale; 20.00-21.55 E...state freschi; 22.00 Extra Extra Extra; 22.30 Pic nic electronique; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro, 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos sv. maše; 11.05 Evro-radijska božična dobrodošlica iz studia programa Ars; 12.00 Evroradijski božični dan, prenos iz Cerkve sv. Simona in Jude v Prag; 13.00 Neposredni prenos iz Kristjanove cerkve v Koben-havnu; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 15.55 Prenos iz Enschedeja, Nizozemska; 17.00 Neposredni prenos iz Kristusove cerkve v Rejkjaviku; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Prenos vokalnega abonmaja; 21.00 Medigra; 21.30 Neposredni prenos iz Koncertne hiše v Freiburgu; 22.55 Slovo od evroradijskega božičnega dneva; 23.05 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.0010.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora -Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Prihajajoči prazniki vas bodo navdali s pozitivno energijo in optimizmom. Težave na delovnem mestu bodo postopoma izginile, vendar le z močno voljo in delovnim zagonom. m^l BIK 21.4.-20.5.: Vvaše življenje je pred kratkim stopila oseba, s katero ste se odlično ujeli. Bodite to, kar ste, in se ne pretvarjajte, da ne boste pokvarili dobrega prvega vtisa. S prijatelji boste v dobrih odnosih. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Dober nasvet prijatelja bo v vas prebudil voljo do dela. Končno se boste lotili projekta, s katerim že dolgo odlašate. Neka oseba nasprotnega spola vam že nekaj časa pošilja signale... VAjf* RAK 22.6.-22.7.: Pred vami je «« obdobje polno pozitivnih čustev. Imeli boste veliko odvečne energije in zagona, zato boste laže premagovali vsakdanja opravila. Zdravje: občutljiva bodo prebavila. y^ LEV 23.7.-23.8.: V ljubezni (^^r boste dosegli novo raven, saj bosta s partnerjem prešla oviro, ki vama preprečuje, da bi se bolj povezala. Premalo časa posvečate fizično aktivnosti, kar se pozna na vašem počutju. DEVICA 24.8.-22.9.: Na ljube-^^ zenskem področju se bo odprla nova možnost, ki je ne smete izpustiti iz rok. Bodite odprti, sproščeni in prepričani vase, saj boste le tako dosegli želeno. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Če- ^ ^ prav mislite, da je neka stvar brezizhodna, ne smete prehitro obupati. Čim hitreje se vrnite na stare tire in se poskušate čim manj obremenjevati s težavo. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Obeta se vam obdobje, ki bo polno zabave in prostega časa, saj bo v prihodnjih dneh manj dela v službi. Nepričakovan priliv denarja vas bo razveselil. Zdravje: dobro. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Več časa namenite opravljanju svojih obveznosti na delovnem mestu, drugače vas čakajo težave pred prazniki. Ob koncu tedna se sprostite ter se napolnite z energijo. KOZOROG 22.12.-20.1.: Mars vas bo navdal z energijo, Jupiter pa z odličnimi miselnimi sposobnosti, zato se boste uspešno spopadali z novimi izzivi na delovnem mestu. Ljubezen: ne bo sprememb. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Pred vami je težko obdobje v odnosu s partnerjem, saj si bosta zaradi vsake malenkosti skakala v lase. Omogočite ljubljeni osebi prostor in čas, ki ga potrebuje. O težavah se pogovorite. RIBI 20.2.-20.3.: Za vami je obdobje trdega dela in odrekanj. V prihajajočem letu bodo vsa prizadevanja za uspeh poplačana z odličnimi rezultati. Vzemite si čas zase in za svoje potrebe. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 1B. decembra 2011 29 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.25 Tv Kocka: 38. Senjam beneške pesmi: Na koncu vasi - poje Elena Gu-glielmotti 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due 23.40 Film: Messengers 2 (srh., ZDA, r. M. Barnewitz, i. N. Reedus) ^ Rai Tre cette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La signora in giallo 13.50 Aktualno: Il tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Di-stretto 2116.15 Nad.: Sentieri 17.00 Nan.: Il commissario Cordier 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Tewas Ranger 6.45 Aktualno: Unomattina 7.00 Dnevnik 7.30 Dnevnik L.I.S. 7.35 Dnevnik Parlament 8.00 Dnevnik in Focus 9.00 Dnevnik 9.05 Aktualno: I Tg della Storia 9.30 Dnevnik Flash 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occ-hio alla spesa 12.00 Aktualno: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.05 Dnevnik Focus 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 1.35 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Kviz: Soliti ignoti (v. F. Frizzi) 21.10 Aktualno: Speciale Superquark 23.20 Dnevnik - kratke vesti 23.25 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 6.30 8.20 Risanke: Cartoon flakes 8.05 Variete: L'albero azzurro 9.30 Aktualno: Pro-testantesimo 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 1.55 Aktualno: L'Italia sul Due 16.10 Nan.: Ghost Whisperer 16.50 Nan.: Hawaii Five-O 17.45 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 18.45 Nan.: Numb3rs 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Senza traccia 23.25 Dnevnik 21.10 Film: Arma letale (akc., ZDA, '87, r. R. Donner, i. M. Gibson, D. Glover) 23.30 Film: Shadow program - Programma segreto (triler, ZDA, '96, r. G.P. Cosmatos, i. C. Sheen) 1.30 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: La telefonata di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 10.00 Dnevnik 11.00 Res-nič. show: Grande Fratello 12 11.05 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Resnič. show: Uomini e donne 16.15 Aktualno: Pome-riggio Cinque 17.50 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Igra: The Money Drop (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 1.30 Aktualno: Striscia la no-tizia (v. E. Greggio, E. Iacchetti) 21.10 Resnič.: Grande Fratello 12 (v. A. Marcuzzi) 0.15 Variete: Mai dire Grande Fratello 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.50 Risanke 8.30 Nan.: Una mamma per amica 10.35 Aktualno: Grey's Anatomy 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Big Bang Theory 15.35 Nan.: No Ordinary Family 16.25 Nan.: La vita secondo Jim 16.50 Nan.: Giovani campionesse 17.45 Risanka: Dragon Ball 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: Dr. House Medical Division 20.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Nan.: CSI - New York 23.00 Nan.: White Collar 0.50 Variete: Modamania 1.25 Aktualno: Poker1mania 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia 7.30 Aktualno: Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Dok.: La Storia sia-mo noi 11.00 Variete: Apprescindere 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.25 Aktualno: Tgr Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le storie -Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: Lassie 15.55 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik in Deželni dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Talk show: Speciale Che tempo che fa 23.35 Dok.: Correva l'anno u Rete 4 7.30 Nan.: Starsky e Hutch 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: Monk 10.50 Aktualno: Ri- NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (17. decembra 2011) Vodoravno: Asola, Vilas, nebuloznost, Spen, doktor, atlas, R. V., N. A., E. A., E. I, Ida, S. M., maturant, Robert, senca, Radenko, Nias, parket, Rio, Ante, Aberda, Bari, LEN, kalif, strankar, N. U., udi, Oakie, Ionesco, lokarda, kit, satir, antidot, Ava, Alamo; na sliki: Robert Redford. Mala križanka, vodoravno: 1. sako, 5. Okopi, 7. Bonča, 8. Anti, 9. Tone, 11. Kavec, 12. Ace, 13. Bilač, 16. ujeda, 17. Lacij. ^ Tele 4 7.00 8.30 Dnevnik 7.35 Aktualno: Do-mani si vedra 8.00 Aktualno: Lezioni di pittura 9.00 Dok.: Piccola grande Italia 9.30 Nan.: Maria Maria 10.30 Nan.: The F.B.I. 12.00 Variete: Camper magazine 12.50 Videomotori 13.05 Aktualno: Dai nostri archivi 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: ... E se domani 14.35 Aktualno: Mukko Pallino 15.30 Dok.: Luoghi magi-ci della Terra 16.00 Šport: Ski magazine 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.10 Dok.: Energia e ambiente 19.30 Dnevnik in športne vesti 20.00 Variete: Lora corta 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Šport: Spor-tiva...mente 22.00 Košarka: Pallacanestro Trento - Pallacanestro Trieste 23.32 Nočni dnevnik 0.05 Koncert: Voci dal Ghetto La l LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.40 Aktualno: Coffe Break 10.35 Aktualno: L'aria che tira 11.30 Resničnostni show: SOS Tata 12.25 Rubrika: I menù di Be-nedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Una vita in pericolo (dram., ZDA, '01, r. N. Gomez, i. D. Delany, B. Burke) 16.15 Dok.: Atlantide 17.30 Nan.: The District 19.20 1.40 Variete: G'Day 20.00 Dnevnik 20.30 2.20 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: L'infedele (v. G. Lerner) 23.45 Aktualno: InnovatiON 0.20 Dnevnik Jr Slovenija 1 6.10 Ars 360 (pon.) 6.25 Utrip (pon.) 6.40 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.10 Risani film: Krtov božič (pon.) 10.35 18.35 Risanka 10.40 Sprehodi v naravo 11.00 Iz popotne torbe (pon.) 11.20 Šport špas (pon.) 12.00 Poročila 12.05 Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Alpe-Donava-Jadran, podobe iz Srednje Evrope 13.55 Na lepše (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.40 Prvi in drugi (pon.) 16.00 Družinske zgodbe 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.25 0.45 Duhovni utrip 17.40 Pogled na... 17.55 Otr. nad.: Erazem in potepuh 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.05 Pisave 23.35 Glasbeni večer 1.00 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti (pon.) |r Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 1.50 Zabavni infokanal 10.20 Alpsko smučanje, SP: slalom (m), 1. vožnja, prenos iz Alta Badie 11.30 Dobro jutro (pon.) 13.20 Alpsko smučanje, SP: slalom (m), 2. vožnja, prenos iz Alta Badie 14.45 Videozid (po.) 15.35 Sobotno popoldne (pon.) 16.45 Hum. nad.: Pri Pearsonovih 17.10 Ars 360 (pon.) 17.20 Dober dan, Koroška (pon.) 17.50 Alpsko smučanje, SP: slalom (m), posnetek iz Alta Badie (pon.) 18.55 1.00 Aritmija 19.50 Žrebanje 3x3 plus 6 20.00 Film: Dediščina Evrope 21.45 Na utrip srca 23.20 Film: Zunaj sezone (pon.) (t Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.05 Iz svetovnih agencij 8.30 Poročila Tvs111.1016.10 Slovenija in Evropa 11.50 Kronika 12.15 Tedenski pregled 13.30 Prvi dnevnik Tvs117.50 Kronika 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - TDD 14.20 Euronews 14.30 Vsedanes -vzgoja in izobraževanje 15.00 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 15.30 SP v AS: Slalom (M), povzetek 16.30 Vesolje je 17.00 Avtomobilizem 17.15 Istra in... 18.00 23.15 Športna mreža 18.20 Presek 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Mala Nell 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisione - pripravila Laura Vianello 21.00 Meridiani - aktualna tema 22.15 Kino premiere 22.30 Športel 23.35 Čezmejna Tv - TDD pop Pop TV 6.50 9.00, 10.10, 11.30 Tv prodaja 7.20 16.45, 17.10 Nad.: Ko se zaljubim 8.10 Nan.: Beverly Hills 90210 9.1 Resnič. serija: Zmenki milijonarjev 10.40 Resnič. serija: Kuharski mojster 12.0017.50 Nad.: Larina izbira 13.00 24UR ob enih 14.00 Resn. serija: Čista hiša 14.55 Nad.: Moji dve ljubezni 15.50 Nad.: Eva Luna 17.00 24UR popoldne 18.50 Ljubezen skozi želodec 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Ameriška lju- Praznični fotoutrip 2011 Kljub ekonomski krizi, ki neizbežno pogojuje tudi naše kraje, so se na ulicah prižgale praznične lučke, trge pa krasijo osvetljene jelke. Ljudje se, tako ali drugače, pripravljajo na božični čas in prehod v novo leto. Kaj pa vi? Pošljite nam fotografijo - svoj praznični fotoutrip, da bo tudi naša spletna stran nekoliko bolj praznična. Posnetke opremi s komentarjem in pošlji na našo spletno stran www.primorski.eu ali na elektronski naslov tiskarna@primorski.eu. bljenca (ZDA) 21.50 24UR Zvečer 22.20 Nan.: Razočarane gospodinje 23.10 Nan.: Mentalist A Kanal A 7.05 Nan.: Obalna straža 7.55 Svet: Povečava (pon.) 8.25 Ris. serija: Tom in Jerry 8.50 Ris. serija: Shaggy in Scooby-Doo 9.15 Ris. serija: Požeruh 9.45 Iz Jimmyjeve glave (ris. serija) 10.10 16.10 Nan.: Teksaški mož postave (pon.) 11.00 Astro TV 12.00 17.05 Na kraju zločina: CSI NY (krim. serija) 12.50 Tv prodaja 13.20 Vsi županovi možje (hum. nan.) 13.45 Film: Bes pod kontrolo (ZDA) 15.40 Nove pustolovščine stare Christine (hum. nan.) 18.00 Svet 18.55 Nan.: Policisti New Yorka 19.45 Svet 20.00 Film: Blisk smrti (ZDA) 21.45 Film: Za vsako ceno (ZDA) 0.00 Nan.: Will in Grace 0.30 Film: Izgubljeni fantje (ZDA) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (Marko Sancin in Alenka Florenin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan: Glasbene muze; 11.00 Studio D: 11.15 Posameznik in družba (dr. Martina Flego); 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Koroški obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Boris Vian - Pena dni, 13. nad.; 18.00 Po-klon Slavističnega društva prof. Mariji Pirje-vec 1. del; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Klepet ob kavi; 9.00 Dopoldan in pol; 10.00 Pod dresom; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Z vročega asfalta; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Študentska oddaja. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 7.00 Jutranji dnevnik, vremenska napoved, prometne informacije in športne vesti; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.40, 15.05 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.35, 22.30 Storie di bipedi uma-ni e non; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35-12.28 Glo-cal; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.00 Bal-lando con Casadei; 13.40 Anteprima classifi-ca; 14.00 Baluardi di cultura e tradizioni; 14.35 Reggae in pillole; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 18.00 In orbita show; 20.00 Proza; 20.3022.30 Glocal; 23.00 Osservatorio; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etno-fonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 6.40 Šport- na zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 8.00, Ime tedna - kandidati ; 8.45 Koledar prireditev; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.10 Teren; 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30 Novice; 11.00-12.00 Ime tedna; 11.35, 14.20 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturnice; 14.45 Exspress; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.15 Spored; 16.30 Twit na i; 17.10 Povzetek imena tedna; 17.35 Obvestila; 18.00 Telstar; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 19.45 Londomat; 20.00 Cederama; 21.00 Razmerja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Evangeličansko bogoslužje; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirih strunah; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evro-radia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. VNAA'Š|IHIBRpD«,JNlH|MES'T'IHINrAJp:EiliEI ■ŽEINOVEIKOBEKCIJJEIZAB ■BBfflETfflEBBlill po oien F ifl [ (0 ■ «M r i . I r OČALA ZA SONCE IN ZA VID % I TUDI PRIZNANIH PROIZVAJALCEV S S 50% POPUSTOM VSE 1 .EČ E PO POLOVIČNI CENI m ¡S^S ■■ '. S.' k A SPACCIO OCCHIALI VISION JE PRVA VERIGA TOVRSTNIH TOVARNIŠKIH TRGOVIN V ITALIJI www.spacciocchialivision.it SESLJAN (TS) Sesljan 27/I - Tel. +39 040 299516 Drž. Cesta 14 proti Trstu. ODPRTO OD PONEDELJKA POPOLDNE DO SOBOTE SUPER PONUDBA! plastične oftalmične leče! Nekaj primerov leč Cena za posamezno lečo Leča cr 1.500................................................................€r3i € 16 Leča cr 1.500 proti dvojnim odsevom..............................€-64 € 32 Leča cr 1.500 korekcijska zatemnjena.............................€-64 € 32 Leča cr 1.500 korekcijska zatemnjena (vkrivljen okvir).....€ 110 € 55 Leča cr 1.500 progresivna (standardna)..........................€ 120 € 60 Leča cr 1.500 progresivna (za ožje okvirje)......................€ 160 € 80 Leča cr 1.500 progresivna (širše vidno polje)...................€ 240 € 120 Leča cr 1.600 (tanjša) proti dvojnim odsevom.................€ 110 € 55 Leča cr 1.560 fotosensibilna..........................................€-90 € 45 VSE VRSTE LEČ S ^^ POPUSTOM! TAVAGNACCO (UD) Codogne (TV) - Visnadello (TV) Mestre (VE) - Portogruaro (VE) - Videm Codroipo (UD) - Tavagnacco (UD) - Gorica Montecchio M. (VI) - Sesljan (TS) Treviolo (BG) - Capriolo (BS) Fontanafredda (PN) - Jesolo (VE) GORICA Ulica Trieste 225/1 - Tel. +39 0481 520311 ODPRTO OD PONEDELJKA POPOLDNE DO SOBOTE Ulica Nazionale 135 - Tel. +39 0432 660524 V TRGOVSKEM CENTRU ARTENI TAVAGNACCO Najdete nas v prvem nadstropju (vhod iz športnega oddelka) / PRIREDITVE Nedelja, 18. decembra 2011 31 ljubljana - Decembrske prireditve Praznično pričakovanje najbolj nore noči v letu V Sloveniji je zadnji mesec v letu vedno nekaj posebnega. Razne prireditve se v sklopu t.i. »veselega decembra« vrstijo kot na tekočem traku. Najbogatejša je seveda ponudba slovenske, praznično okrašene prestolnice Ljubljane. Novost v letošnjem letu je velik oder na prenovljenem Kongresnem trgu, ki bo nadomestil oder na Prešernovem trgu. Veseli december 2011 se je v Ljubljani že začel s prižigom lučk. Letos je svoje avtorske projekte svetlobne okrasitve mesta Vesoljna Ljubljana, Pot življenja in Rojstvo oblik umetnik Zmago Modic nadgradil s Prinašalci luči na Prešernovem trgu. Vse do konca meseca bodo na sporedu sejmi, ulične predstave in koncerti. Kot običajno bo za zabavo na prostem poskrbljeno tudi na najdaljšo noč v letu, ko bodo obiskovalce zabavali Novi Fosili, Jan Plestenjak, Čuki, Nina Pušlar, Niet, Pankrti in drugi. Minuto čez polnoč bo nebo nad Ljubljano razsvetlil tradicionalni ognjemet z gradu. A poglejmo nekoliko bolj podrobno koledar letošnjih prireditev: KONGRESNI TRG - 26.12. ob 20. uri Avven, Sidd-harta; 27.12. ob 20. uri Tanja Žagar, Tabu; 28.12. ob 20.uri Društvo mrtvih pesnikov, Dan D; 29.12. ob 20.uri Klapa Kampanel, Jelena Rozga (oba Hrvaška); 30.12. ob 20.uri Alya, Elvis Jackson; 01.01. ob 20.uri Rock 'n Band, Kingston. NOVI TRG - danes ob 20. uri Ana Pupedan; jutri ob 20. uri Blue Angel Band z gostjo Nino Bauman; 20.12. ob 20.uri Misija Evrovizija, Bo!; 21.12. ob 20.uri Max Bend; 22.12. ob 20.uri Balkan Boys; 23.12. ob 20. uri Soddiha; 25.12. ob 20.uri Spev; 26.12. ob 20. uri Cover Lover; 27.12. ob 20.uri ICE; 28.12. ob 16.30 Jerica Habr s skupino; 29.12. ob 16.30 Latino.si; 30.12. ob 16.30 Lucienne Lončina in Daniel Rampre. POGAČARJEV TRG - 27.12 ob 16.uri Korado, Rusko Richie, pevka Andreja, Ansambel Azalea - koncert na-rodnozabavne glasbe; 28.12 ob 20. uri Ansambel Šantej, Ansambel Obvoz, Vanilla Vanilla, Harmonikarski orkester Pu-stotnik - koncert narodnozabavne glasbe; 29.12. ob 16.uri ansambel Topliška pomlad, Mariachi, Ansambel Petan - koncert narodnozabavne glasbe; 30.12. ob 16.uri Ansambel Rubin, Folk Idoli - koncert narodnozabavne glasbe; SILVESTROVANJE - Silvestrovanje na prostem bo potekalo na štirih trgih: na Kongresnem, Mestnem, Pogačarje-vem trgu in Trgu francoske revolucije. Na Silvestrovo bodo zabavali Novi Fosili, Jan Plestenjak in Čuki na Kongresnem trgu, Anika Horvat z bendom Time to Time in Nina Pušlar s skupino na Mestnem trgu, The Canyon Observer, Negligence, Pankrti, Niet, in The Toasters na Trgu francoske revolucije. Narodno zabavni ansambli bodo v novo leto popeljali na Pogačarjevem trgu. Po Ljubljani bo nameščenih preko 60 kilometrov lučnih girland na drevesih in na sedmih smrekah, ki bodo na Prešernovem trgu, pri Figovcu, na Levstikovem trgu, pod Tran-čo, pri Magistratu ter v notranjosti Magistrata in na Ljubljanskem gradu. Brezplačne brošure s programom December v Ljubljani so na voljo na vseh Turistično informacijskih centrih (v slovenščini, angleščini, nemščini in italijanščini). Vse podrobnosti dobite na spletni strani www.visitljubljana.si. (I.F.) trst - Drevi v Kulturnem domu Na Danceproject festivalu tudi plesalka Daša Grgič Nastopila bo s plesno-gledališko predstavo Val posvečeno vodi V tržaškem Kulturnem domu se drevi ob 20.30 začenja deveta izvedba Danceproject festivala v organizaciji tržaškega društva ACTIS. Med številnimi nastopajočimi se bo občinstvu predstavila tudi tržaška plesalka in koreografi-nja Daša Grgič s plesno-gledališko predstavo Val v sodelovanju z igralko Niklo Petruško Panizon (foto: Wiktor Bernatowicz). Predstava Val se poglablja v nekatere simbolne pomene vode, iz katere vse izhaja in v katero se vse spet vrača. Voda je vir življenja, simbol neskončnosti, v sanjah simbolizira čustveno življenje in ustvarjalno energijo. Neskončnost vode, ki je neizmerno potrebna za ohranitev življenja, postane v predstavi metafora in protislovje sedanje potrošniške družbe, ki si želi vsemogočnosti. Navdih je Grgičeva našla v delih francoskega filozofa Gastona Bac-helarda in ob ogledu filmskih posnetkov Andreja Tarkovskega, kjer voda nastopa kot sanjski element. Končno sporočilo pa je to, da nam voda ponuja ključ življenskega ravnovesja. GLEDALIŠČE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Generali Danes, 18. decembra, ob 16.00 / Reinaldo Povod: »Roman e il suo cuccio-lo« / Prevod: Edoardo Erba / Režija: Alessandro Gassman. Dvorana Bartoli Danes, 18. decembra, ob 17.00 / Pre-veto od knjige Williama Shakesperja "Sogno di una notte di mezza estate": »Nel bosco delle fate: un sogno«. / Režija: Luciano Pasini. / Ponoivitve: v torek, 20. in v sredo, 21. ob 21.00. _SLOVENIJA_ BRANIK Kulturni dom Danes, 18. decembra ob 17.00 / Georges Feydeau: »Krojač za dame«. Komedija v treh dejanjih. Prevedel Tone Smolej, jezikovna obdelava Minu Kju-der. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kjuder. / Gledališka skupina KD "Brce" iz Gabrovice pri Komnu. KOPER Gledališče Koper Jutri, 19. decembra, ob 17.00 in ob 18.30 / Franjo Frančič: »Imej se rad!«. / Ponovitve: v četrtek, 22. ob 16.00, v petek, 23. decembra, ob 17.00. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder Jutri, 19. decembra, ob 15.30 / Otfried Preußler, Andrej Rozman Roza: »Mala čarovnica«. / Ponovitve: v četrtek, 29. ob 17.00 in v petek, 30. decembra, ob 11.00. V torek, 20. decembra, ob 19.30 / Milena Markovic: »Barčica za punčke«. / Ponovitve: v sredo, 21., ter v petek, 30. decembra, ob 19.30. V četrtek, 22. decembra, ob 17.00 / William Shakespeare: »Beneški trgovec«. / Ponovitve: v petek, 23., ob 11.00 in v soboto, 31. decembra, ob 19.00. Mala dvorana Jutri, 19. decembra, ob 17.00 in ob 20.00 / Via Negativa, Via Nova 2011 »MandicStroj«. / Ponovitve: v sredo, 21. ob 13.00 in v petek, 30. decembra, ob 20.00. V torek, 20. decembra, ob 20.00 / Ernst Lubitsch: »Ko sem bil mrtev«. / Ponovitve: v torek, 27. decembra, ob 20.00. V petek, 23. decembra, ob 20.00 / Gyorgy Spiro: »Prah«. V sredo, 28. decembra, ob 20.00 / Jean Anoulith: »Orkester«. V četrtek, 29. decembra, ob 20.00 / Oscar Wilde: »Slika Doriana Graya«. V soboto, 31. decembra, ob 20.00 / Vinko Moderndorfer: »Nežka se moži«. Slovensko mladinsko gledališče Zgornja dvorana Danes, 18. decembra, ob 19.30 / Re- /de-/konstrukcija: »Razredni sovražnik«. / Režija: Borut Šeparovic. Jutri, 19. decembra, ob 10.00 in ob 11.30 / Svetlana Makarovič: »Pekarna Mi-šmaš« / Režija: Robert Waltl / Ponovitev: v torek, 20. decembra, ob 10.00 in ob 11.30. V sredo, 21. decembra, ob 10.00 in ob 11.30 / Josip Vandot / Draga Potočnjak, Olga Grad: »Kekec« / Režija: Branko Po-točan. V petek, 23. decembra, ob 9.40 in ob 11.15 Mark Ravenhill: »Kok ti men zdej dil višiš«. / Režija: Vito Taufer. Stara pošta Jutri, 19. decembra, ob 19.00 / Oscar Wilde: »Ribič in njegova duša«. / Režija: Robert Waltl. V sredo, 21. decembra, ob 20.00 / Norman Allen: »Zadnji ples Nižinskega« / Režija: Marko Mlačnik / Ponovitev. v četrtek, 22. decembra, ob 20.00. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V nedeljo, 18. decembra, ob 20.30 / Balet / »Val«. / Nastopajo: Daniela Bendini - koreografija in plesalka; Daša Grgič - plesalka in Nikla Petruša Pani-zon - plesalka. Gledališče Verdi Danes, 18. decembra, ob 16.00 / Koncert / »Omaggio ai Beatles« / Nastopa zbor gledališča Verdi. V soboto, 31. decembra, ob 17.00 / »Concerto di fine anno« / Nastopa orkester gledališča Verdi. NABREZINA Cerkev Sv. Roka Danes, 18. decembra, ob 17.00 / Na križišču poti / Nastopajo: OPZ Igo Gruden iz Nabrežine; dirigent: Mirko Ferlan / OPZ Fran Venturini iz Dom-ja; dirigent: Susanna Zeriali ter Me-MIPZNeokortex iz Gabrjah; dirigent: Jana Drasic. GORICA Kulturni dom V torek, 27. decembra, ob 20.30 / gospel koncert z ameriško skupino iz Vir-ginije »Earl Bynum As we are« in »Cora Sister Armstrong«. VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine V soboto, 31. decembra, ob 18.00 Koncert: »Ohne sorgen: senza pensieri!« / Strauss Festival Orchester / Dirigent in solist: Willy Büchler - violina. V torek, 20. decembra, ob 20.45 / Balet / Petr Il'ič Čajkovskij: »La bella ad-dormentata«. / Dirigent: Yuri Petuhov. BARDO Cerkev Sv. Jurija Danes, 18. decembra, ob 17.00 / Božič v Terski dolini / Nastopajo: Bariški oktet iz Barda; dirigent: Davide Clodig / MoPZ TAbor iz Opčin; dirigent: David Žerjal / OPZ Mali Iujerji iz Špetra; dirigent: Davide Clodig ter gojenci glasbene maticev Bardu; dirigent: Davide Clodig. _SLOVENIJA_ BORŠT Cerkev Sv. Antona Danes, 18. decembra, ob 17.00 / Božični sijaj / Nastopajo: MePZ Slovenec Savec iz Boršt-Ricmana; dirigent: Danijel Grbec / Vokalna skupina Ana-krousis iz Gropade; dirigent: Maurizio Marchesich ter društvo Portoroški zbor; dirigent: Sonja Mezgec. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovanni-ja Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. Narodni dom: do sobote, 24. decembra, je na ogled razstava Deziderija Švara pod naslovom »Marine«. Razstava je na ogled do 24. decembra od ponedeljka do petka z naslednjim urnikom: 10.00 -12.00 in 17.00 - 19.00, ob sobotah pa le med 10.00 in 12.00. OPČINE Bambičeva galerija: do 23. decembra je na ogled likovna razstava slikarja naivca Alessandra Bullo pod naslovom »Med pravljico in realnostjo«. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 ter od 17.00 do 19.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Galeriji A. Kosič (Raštel 5-7/Travniku 62 - vhod skozi trgovino obutev Ko- sič):bo danes, ob 11.00 je odprtje razstave iz načrta in programa UTE (Univerze za tretje starostno obdobje) iz Gorice. Razstava bo na ogled do 31. decembra: od torka do sobote med 9.00 in 12.30 in med 15.30 in 19.30. Kulturni dom(Ul. Brass, 20): je na ogled samostojna razstava priznanega slikarja Jožeta Ceja z naslovom:»Poklon umetniku ob njegovem življenjskem jubileju«. Razstavo prirejata Kulturni dom Gorica in Slovenska kulturno gospodarska zveza, v sodelovanju s Kulturno zadrugo Maja iz Gorice. / Razstava bo odprta vse do 10. januarja 2012 po sledečem urniku: od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00 ure, ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. _SLOVENIJA_ KOZINA Knjižnica: do konca decembra je na ogled Božično-novoletnega bazarčka, ter razstava Podobe knjig Jerneje Ro-dica (knjižna oprema) in Tinke Volarič (ilustracije). SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene sku- pine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. DOBROVO Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Do-brovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Prvo preddverje: do 2. januarja, 2012, je na ogled »World Press Photo 2011«. Gre za fotografsko razstavo nagrajenih del istoimenskega mednarodnega fo-toreporterskega tekmovanja. prireditve kje in kdaj na www.primorski.eu 32 Nedelja, 18. decembra 2011 NEDELJSKE TEME / jasno zmerno oblačno oblačno ^ rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr megla vremenska slika 1010 1020 C DUBLIN 0 0/3 y --^ STOCKHOLM 2/4 O K0BENHAVN ^ 4/5 / O - i 1ONDON„ AMSTERDAM w BERLIN LONDON O „s O 2/7 1/7 o 1/5 O PARIZ 3/13 ŽENEVA 1/10 O 1/7 OBRUSELJ 0/11 MILAN o 4/10 VARŠAVA O 5/6 O KIJEV 6/8 DUNAJ 3/8 ° C LJUBLJANA °2/4 LIZBONA O 11/18 MADRID O 5/12 * - SPLIT 434/12 H 1010 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. r. Obširno korito nad Evropo prinaša do Italije mrzle, nestanovitne severne tokove v višinah. Danes in jutri nad Tirenom se bo pojavilo območje nizkega pritiska, ki se bo lahko spustilo do naše deželo, prineslo vlažen južni zrak v, višinah, burjo pa v nižinah. SKOPJE O In 4/13 ^ Hladna fronta je prešla naše kraje in se pomika proti jugu. Za njo doteka v višinah s severozahodnimi vetrovi občutno hladnejši in bolj suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.40 in zatone ob 16.22 Dolžina dneva 8.42 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 0.04 in zatone ob 11.54 A BIOPROGNOZA Splošna vremenska obremenitev bo danes čez dan slabela in večina ljudi, v drugi polovici dneva, ne bo več imela vremensko pogojenih težav; okrepljeni pa bodo ostali nekateri bolezenski znaki. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 13,3 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.05 najvišje 40 cm, ob 12.11 najnižje -28 cm, ob 18.12 najvišje 8 cm, ob 23.20 najnižje -22 cm. Jutri: ob 5.48 najvišje 47 cm, ob 12.58 najnižje -41 cm, ob 19.14 najvišje 14 cm, ob 23.56 najnižje -35 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ............2 2000 m...........-8 1000 m............1 2500 m .........-12 1500 m...........-4 2864 m .........-15 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu 1. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mocan gil sneg topla » fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona TOLMEČ O -8/1 srN VIDEM o ^ -2/8 O PORDENON -1/7 TRBIŽ O -9/0 O GRADEC -3/4 CELOVEC O -4/2 <5 O -11/-2 KRANJSKA G. O TRŽIČ -5/3 O KRANJ o-5/2 S. GRADEC CELJE -2/4 O MARIBOR O-3/5 PTUJ O M. SOBOTA O-3/6 n/n ČEDAD O 1/7 ^ 0 LJUBLJANA GORICA n O N. GORICA -4/5 N. MESTO -5/4 9° O POSTOJNA O O -5/4 --- __KOČEVJE ^ ^ ^O _ OE PORTOR^ , -- ^ - CRNOMELJ -2/8 , UMAG OPATIJA , REKA -2/7 ZAGREB -4/5 O PAZIN O ^NAPOVED ZA DANES V ravninah in hribih bo oblačno do spremenljivo vreme; v visokogorju bo rahlo rahlo oblačno. Na obali bo spremenljivo do oblačno, možne so padavine. V večernih urah bo zapihala burja. Večinoma jasno bo. Zjutraj in del dopoldneva bo po nižinah megla ali nizka oblačnost. Najnižje jutranje temperature bodo od -11 do -4, na Primorskem okoli -1, najvišje dnevne od 1 do 5, na Primorskem do 9 stopinj C. J TRBIŽ O -5/-3 o -8/-6 KRANJSKA G. CELOVEC O -4/2 £ O TRŽIČ -3/1 O KRANJ /V O LJUBLJANA -2/3 POSTOJNA O -2/0 /-V. KOČEVJE - "N UMAG OPATIJA POREČ O PAZIN O J REKA 1 (NAPOVED ZAJUTRI ^Na obali bo po vsej verjetnosti oblačno, drugje pa spre- Jutri bo pretežno oblačno, na jugu in vzhodu bo naletav^ menljivo. Na obali bo pihala zmerna burja, nekoliko sneg. Pihal bo severovzhodnik, na Primorskem burja. V močnejša bo v ravninah. Na Krasu bi lahko ponekod snežilo torek bo večinoma jasno. čez 300-400 m.