PRIM a !•." , »N,.'A K N, KI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ., _ Abo. postale I gruppo LCDtl 5UU 11F Leto XXXIX. Št. 92 (11.508) TRST, sreda, 20. aprila 1983 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. KLJUB NAPOROM ŠTEVILNIH REŠEVALNIH EKIP V RUŠEVINAH SEDEMNADSTROPNICE Se vedno ni znano končno število žrtev napada na ameriško ambasado v Bejrutu Po nekaterih računih naj bi bilo mrtvih skupno več kot 60 - Dinamika atentata še vedno neznana BEJRUT — Svet je še vedno pod vtisom tragičnega atentata na ameriško veleposlaništvo v Bejrutu, kjer niti včeraj niso mogli opraviti dokončnega obračuna žrtev, čeprav se reševalne ekipe trudijo že dva dni. da t)j potegnile izpod ruševin še zadnja trupla. Poročila o številu Mrtvih so si še vedno močno nasprotujoča, saj se sučejo od 34 ugotovljenih žrtev pa do 70 in več. Če lahko sodimo, da so uradna poročila ameriške?!' veleposlaništva verjetno še najbolj verodostojna, potem naj bi do sinoči potegnili izpod ruševin 36 trupel. Življenje naj l>i izgubilo 8 ameriških državljanov (med temi vsaj dva marinca, čla-na stražarske služile), 10 libanonskih uslužbencev veleposlaništva. 14 Pa naj bi bilo libanonskih državljanov, ki so čakali v poslopju na vstopni vizum za ZDA. Med pogrešanimi je 8 Američanov in 20 do 25 libanonskih uslužbencev, pravega števila drugih pogrešanih pa tre-hutno skoraj ni mogoče ugotoviti. Med mrtvimi ameriškimi državljani naj bi bil tudi 48-letni Robert Ames, visok funkcionar CIA, ki je bil v Bejrutu «na posvetovanju*. Kar se tiče same izvedbe atentata je preiskava v glavnem še vedno na ravni domnev. Nekatere priče trdi jo, da je tik pred eksplozijo pripeljal na dvorišče stavbe dostavnik, iz njega naj ta izstopil mladenič, ki *e je odpeljal z nekim drugim avtom. Libanonska policija trdi, da je bilo v avtomobilu 150 kg razstreliva, Američani pa menijo, da je imela eksplozija moč vsaj 225 kg raz streliva TNT. Potem ko je včeraj prevzela od-Scvornost za atentat tajinstvena in proiransko usmerjena «Fronta za i-slamsko sveto vojno», sta včeraj Prevzeli »očetovstvo* še dve organizaciji in sicer »Organizacija za ma ščevanje mučenikov Sabre in Sati le», poleg nje pa tudi povsem neznana »Arabska unionistična sociali 'lična stranka*. Vsekakor je preiskava libanonskih oblasti v polnem teku. policija pa-je od doslej zasliša n>h oseb pridržala v zaporu le pet najbolj sumljivih. Libanonska tiskovna agencija je včeraj poročala, da je bil cilj atentatorjev Philip Habib, ki bi moral biti prav tedaj v poslopju. Senca krvavega atentata je ležala včeraj tudi nad 32. zasedanjem Izraelsko - libanonsko - ameriških mirovnih pogajanj v Netanji. Včerajšnja pogajanja so takoj razbila tri točke, ki grozijo, da bodo blokirale nadaljnji potek pogovorov. To so: razporeditev sil OZN. ki so nameščene na jugu Libanona, delavnost skupnih izraelsko liba- nonskih patrol ter status zloglasnega libanonskega odpadniškega ma jorja Hadada, ki je že pred leti dezertiral iz libanonske armade in se povezal z Izraelci. Ti so sicer izjavili, da so pogajanja pokazala nov napredek, vendar pa je prav jeruzalemski radio razkril, da je prišlo do hujšega zastoja okoli vprašanja majorja Hadada Izraelci namreč zahtevajo, naj ta odpadnik prevzame poveljstvo libanonske brigade, ki bo bdela nad južnim mejnim področjem Libanona, čemur pa se libanonska stran, kajpak, upira. Vsekakor je vodja ameriške delo gacije Draper tudi včeraj poudaril odločenost ZDA, da bi privedle pcr gajanja v čim krajšem času do u-spešnega zaključka. Tako izgleda ameriško veleposlaništvo v Bejrutu, potem ko je eksplozija zrušila njegov osrednji del (AP) •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiittiiiiiiiuiiirniiiiiiMiiiiiinuiiiiiiiiiiiitiiifiiiiiiiiimimuiiniiiifiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiuiiiiimuiiiiiimiiiiiiitiiiiNiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimHniiiin SMO RES TIK PRED NOVO VLADNO KRIZO? Socialisti bodo v petek odločali o izstopu iz Fanfanijeve vlade V' Čedalje intenzivnejše govorice o novih predčasnih parlamentarnih volitvah, katerim sedaj nasprotujejo samo se demokristjani URADNA IZJAVA AMERIŠKEGA PREDSEDNIKA REAGANA ZDA bodo na zahodu namestile nove medcelinske jedrske rakete Gre za izstrelke tipa «MX» - Po Reaganovem mnenju naj bi novi izstrelki prisilili Sovjetsko zvezo v konkretna pogajanja RIM — .Ali bodo 26. junija volili vsi Italijani? Bodo torej poleg že i vodilne skupine in samega Grajaj*. I skem gledališču slavil ....i___»*- _______žL -________ a___it _____1 .v._____________ r* »Uninnoh ir ’ riir-rv citnictrn 40. oblet napovedanih uprava1 h volitev tudi predčasne politične volitve? Včerajš-I da predstavlja obstanek v tako 1 cico svojega političnega udejstvo ______r ___________„__________ nji dan predstavlja velik premik proti toki odločitvi. Če hočemo biti | dre jeni vlogi v 'vladi za nadaljnje vanje je dejal, da je treba okrepiti pn trajnega miri! so brez dvoma po- kratki, naj rečemo, da želijo volitve socialisti (in poleg njih republikan- leto ali šest mesecev gotovo smrt; ci in zveza indnstrijcev), komunisti jim ne nasprotujejo, proti njim sc drugič, spremenjeno zadržanje borijo demokristjani (ki bi raje imeli predčasne volitve jeseni) med predsednika republike, ki ob zad-manjširai strankami pa je treba re-šiti še pridržke socialdemokratov. Vsekakor so Fanfanijevi štiristran-karski vladi štete ure, saj bi tej volilni mrzlici ne smela kljubovati. Socialisti so torej v središču volilne mrzlice. V petek in soboto se bo sestal njihov centralni komite in sporočili so že, da bodo na seji potrdili sklep, ki ga je Craxi že sprejel, da namreč umakne socialistično delegacijo iz vlade. Pa ne samo to; te izbire naj bi ne okrepili sa gverilsko vojskovanje so v ta namen tanki »T-55* dovolj prepričljiva okrepitev. Medtem v panamskem mestu ministri skupine »Contadora* mukoma Iščejo politično rešitev za sedanje zaplete. Uspelo jim je celo, da sta včeraj za skupno mizo sedla honduraški in nikaragovski zunanji minister, rezultati pn niso še znani. Kitajsko-vietnamski obmejni incidenti PEKING — Napetost m kitajsko - vietnamski meji se po nekajmesečne m zatišju ponovno stopnjuje. V nedeljo in včeraj se je celo oglasilo težko topništvo, da se je že pričelo spontano izseljevanje civilnega prebival siva iz obmejnih krajev. Vodja koalicijske vlade Demokratične Kampučije princ Noro dom Sihanuk je v Pekingu izjavil, da ne bodo sedanji incidenti prerasli v splošen napad. Ni pa izključil, da bi Kitajska »prej ali slej* podobno kot leta 1979 »že drugič kaznovala* vietmmsko napadalnost. Za kitajske voditelje pa je sedanja napetost le rezultat sovjetske potuhe vietnamski agresivni politiki v Kampučiji. Vsekakor pa v Pekingu ne izključujejo, da bi Kitajska ponovno vdrla preko vietnamskih meja. če ne bo Hanoi nehal s sovražnostmi. Kljub propagandnim manevrom. Vietnam zvrača vse obtožbe na Kitajce, pa je nesporno dejstvo, da sedanja napetost razbremenjuje protivietnamske borce v Kampučiji, ki pn zadnji vietnamski ojenzivi po novnv urejujejo svoje vrste. žavne razmere pri obnavljanju de lovnih pogodb. Če se pogajanja ne bodo že v prihodnjih dneh premaknila z mrtvega tira, bo enotna sindikalna zveza CG1L . CISL - UIL oklicala maja vsedržavno splošno stavko. To raj bi bil skrajni odgovor delodajalcem, ki še tri mesece po sporazumu o stroških za delovno silo zavirajo pogajanja. Tako je sklenilo včeraj tajništvo enotne zveze po proučitvi izredno zaskrbljujočega poteka pogajanj in po ponovnih napaditi Confinduslrie. V sklepnem dokumentu ugotavljajo, da »hočejo delodajalci zadati smrtni udarec pogodbeni moči sindikatov in izničiti osnovne družbene pridobitve delavcev*, kar odkriva »nadut poskus zvračanja vseh bremen krize na delavstvo in spodbujanja reakcionarnega preokreta v političnih in družbenih razmerah*. Zato sindikat poziva vse delovne ljudi k odločnemu odgovoru z množičnim sodelovanjem pri jutrišnji stavki in pri manifestacijah ob 1. maju. Potek jutrišnjih stavk in manifestacij, ki zadevajo predvsem kovinarje, gradbince, tekstilce in še nekatere industrijske stroke, bodo določili na krajevni ravni. Stavka bo trajala 4. ure, razen v Piemontu in Toskani, kjer bo 8 urna. Za pripravo prvomajskih manifestacij se .bo spet sestalo enotno tajništvo 28. t.m., takoj nato pa se bo sestalo vsedržavno vodstvo, ki bo odločalo o zaostrenih oblikah borbe za pogodbe. — t zinski poročal o (po njegovem mnenju) težkih notranjih razmerah v SZ. Po poročilu bivšega ameriškega ministra in predsednika Svetovne banke McNamare so nato sklenili nasloviti »priporočilo* ministrskim predsednikom in državnim poglavarjem 7 najbolj industrializiranih držav, ki se bodo konec maja sestali v '■Villiamsburgu, glede odnosov z državami v razvoju. Sinoči je »smetani* svetovnega kapitalizma poročal predsednik vlade Fanfani, ki jim je orisal italijanske gospodarske in politične razmere, pri čemer je seveda predvsem hva- lil zasluge svoje vlade, ki ji je z vrsto zakonskih posegov uspelo »prihraniti* (na račun revnejših slojev) več kot 25.000 milijard lir. Pri tem se je zavzel za sporazum vlada -banke - delodajalci za znižanje o-brestne mere, ki naj bi pospešilo proizvodnjo, kot je spoiazum vlada - sindikati - delodajalci prispeval k zajezitvi inflacije. Trilateralno komisijo je sprejel tudi predsednik republike Pertini, ki jo je opozoril na temeljni vprašanji razorožitve in pomoči državam v razvoju. RIM — V februarju je bilo v Ita liji zaradi stavke izgubljenih 7 milijonov 300.000 delovnih ur, kar pa je le tretjina izgubljenih ur v istem mesecu lanskega leta. Že v ponedeljek so predstavniki nevtralnih in neuvrščenih držav ki se udeležujejo madridske konference, razmnožili apel vsem preletnim šefom posameznih delegacij, v katerem zahtevajo podporo procesu popuščanja napetosti, ki se je začel v Helsinkih leta 1975. Poziv so podpisali Avstrija, Švedska, Finska, Jugoslavija, San Marino in Ciper, Bancoroma državni prvak RIM — S sinočnjo zmago v tretjem, odločilnem srečanju je Bancoroma zanesljivo premagala milanski Billy in tako prvič v svoji zgodovini osvojila državni naslov. Rimska peterka si je zmago tudi povsem zaslužila, saj je bila skozi vso tekmo boljša, pod vodstvom odličnega A-meričana Wrighta pa si je ob koncu priigrala tako prednost, ki si jo je verjetno le malokdo nadejal. Petersonovo moštvo je tako v letošnji sezoni ostalo praznih rok: pokal prvakov si je zapravilo v finalu s Fordom, državni naslov pa je splaval po vodi sinoči. Več na športni strani. Fanfani poročal «Trilatcralni» RIM — Trilateraliia komisija, zasebni klub 320 najvplivnejših gospodarstvenikov in politikov kapitalističnega sveta, je včeraj nadaljeva- Bencin spet dražji? RIM — Kot vse kaže, se bo bencin super podražil od ponedeljka za 20 lir pri litru. V ostalih državah EGS je namreč njegova cena v povprečju višja za 17,70 lire, zaradi česar so dozoreli pogoji za poviške, ki jih predvideva ustrezni pravilnik. Sklep bo moral sprejeti medministrski odbor za cene, ki ima pred sabo dve možnosti: ohranitev prodajne cene na sedanjih 1.165 lir za liter z ustreznim znižanjem obdavčitve, ali podražitev za 20 lir pri litru (upoštevajoč tudi IVA). Skoraj ni dvoma, da se bo vlada odločila za nadaljnje povišanje cene, čeprav je obljubila, da bo urejevala nihanje tržišča s posebnim skladom 885 milijard lir, ki jih je zbrala ravno na račun prejšnjih neizvedenih pocenitev. Od marca lani bi se namreč po istem pravilu moral bencin pri črpalkah poceniti kar petkrat (za skupnih skoraj 80 lir), toda vlada je namesto pocenitve vsakič ustrezno zvišala obdavčitve, pri čemer je pospravila kar 1.280 milijard lir. Toda iz omenjenega sklada je ostalo bore malo. ker je vlada Iz njega že črpala sredstva za povsem drugačne namene, kot so kritje razlike pri negospodarni ceni alžirskega plina, obnova potresnih področij in sporazum o stroških za delovno silo. Zato je kaj malo verjetno, da bi se sedaj odpovedala delu davkov (ki predstavljajo več kot dve tretjini cene), da bi se bencin ne podražil, čeprav opazovalci dopuščajo tudi možnost polovične rešitve, to je manjše podražitve ob delnem znižanju obdavčitve. medtem ko ga niso Šrica, Malta in Liechtenstein, ki so vendarle podpisniki zaključnega dokumenta nevtralnih držav. Ta dokument določa 27. april za datum, ko bi se morala madridska konferenca zaključiti, vendar je jasno, da bo zasedanje trajalo še nekaj tednov. Povsem na dlani pa je, da če v enem mesecu ne bo vidnih rezultatov, potem bomo lahko govorili o totalni nepotrebnosti in brezpredmetnosti konference. Včerajšnje plenarno zasedanje je potekalo v strogo formalnem vzdušju. Govorili so delegati različnih držav, med temi tudi Sovjetske zveze in ZDA, vendar ne da bi dali kak tehten in pozitiven doprinos. Poudariti gre tudi da je predsednik Carasol izrazil delegaciji ZDA sožalje za tragični atentat v Bejrutu in obsodil «terorizem kakršnekoli tendence in kakršnegakoli izvora*. A-meriški delegat Kampelman je v zahvalnem nagovoru izjavil, da »ni večjega sovražnika popuščanja napetosti od terorizma, ki grozi tudi miru in trdnosti vseh naših držav*. Zanimivo je. da sožalja niso izrekli niti predstavniki SZ niti ostali udeleženci komunističnih držav, ki so v svojih izvajanjih pač podprli dokument nevtralnih in neuvrščenih držav. kateremu, kot rečeno, zelo o-sporavajo ZDA. PALERMO — Demokristjanka El-da Pucci, 55-letna zdravnica, je novi palermski župan. Izvolili so jo sinoči predstavniki KD, PSI, PSDI, PRI in PLI. Kljub temu, da ta večina razpolaga z 61 glasovi pa je Puccijeva prejela le 44 glasov, kar ponovno priča o sporih znotraj večine, predvsem pa znotraj KD. Puccijeva, ki si je pridržala odločitev o sprejetju imenovanja v pričakovanju izid? volitev občinskega odbora, je prva ženska, ki je postala župan nekega velikega italijanskega mesta. boljšati ustroj socialnih storitev. Pri tem bomo vodili boj, ki smo ga začeli z uspešno zaključenim tednom delavske mobilizacije, do 28. a-prila in če bo treba še dalje, in si- cer povsem avtonomno in mimo vseh morebitnih poskusov, da bi si kdo iz tega koval politični kapital spričo skorajšnjih volitev v deželnem ali tudi v vsedržavnem merilu. SKLEP SINDIKALNEGA SHODA CGIL - CISL - UIL PRIHODNJI ČETRTEK NA TRŽAŠKEM SPLOŠNA STAVKA VSEGA DELAVSTVA Teden delavskega boja ostal brez pravega odziva pri pristojnih oblasteh • V pripravi mobilizacija vsega tržaškega prebivalstva Prihodnji čtrtek, 28. aprila, bo v tržaški pokrajini splošna stavka vseh kategorij delavcev, nameščencev javnih in zasebnih obratov in uprav, ter upravljalcev raznih storitev. Sklep je bil sprejet včeraj ob zaključku več ur trajajoče razprave na pomorski postaji, katere so se udeležili sindikalni predstavniki in delegati vseh kategorij delavcev in nameščencev. Shod je sklicalo pokrajinsko tajništvo enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL, da bi na njem podalo obračun pravkar za ključenega tedna delavskega boja za nov zagon tržaškega gospodarstva in pregledalo izid srečanj s predstavniki deželnega odbora in tukajšnje industrijske zveze. O srečanju s predsednikom deželnega odbora ComeUijem so sindikalisti dali «zelo kritično* oceno, ker so redni in izredni finančni posegi, ki jih deželni odbor napoveduje v korist Trstu, daleč nezadostni za to, da bi omogočili premostitev krize in zagotovili nova delovna mesta za brezposelne delavce. Za povsem negativno pa so ocenili srečanje z vodstvom industrijske zveze, ki je tudi ob tej priliki pokazalo vso svojo nezmožnost, da bi se učinkovito spoprijelo s krizo, ter predstavilo vrsto načrtov za nove proizvodne pobude, katerih uresničitev bi dejansko še zmanjšala obseg zaposlenosti. Prav tako negativno so sindikati ocenili brezbrižnost ministrstva za državne soudeležbe in vla do, ki sploh nista odgovorila na njihovo zahtevo po skupni obravnavi problemov, ki tarejo industrijske o-brate z državno soudeležbo na Tržaškem. Negativno je nadalje zadržanje tržaškega občinskega cdbora, ki ni pokazalo nobene pripravljenosti, da bi pospešil postopek za izpopolnitev staležev občinskega osebja in izboljšal strukturo storitev, ki jih občina nudi širokemu občinstvu ter še zlasti šibkejšim slojem prebivalstva. Iz istih razlogov zasluži obsodbo tudi predsednik Krajevne zdravstvene enote. Na vse te negativne dejavnik bo torej Trst prihodnji četrtek odgovoril s celodnevno prekinitvijo vseh dejavnosti. Med tem časom bodo sindikalne organizacije izvedle široko razpredeno mobilizacijsko akcijo, da bi stavka zajela čisto vse sloje prebivalstva brez izjeme. Splošna stavka mora izzveneti kot soglasen poziv tržaške javnosti — so poudarili na shodu — vsem pristojnim dejavnikom (krajevnim u-pravam, industrijski zvezi, drugim stanovskim organizacijam, Intersin-du, deželni upravi, ministrstvu za državne soudeležbe in sami osrednji vladi), naj se zavzamejo za premostitev krize v tržaški ekonomiji. Naš glavni cilj — so še podčrtali — je ohraniti in okrepiti gospodarski potencial našega mesta ter iz- P0 PONEDELJKOVI PROVOKATIVNI MANIFESTACIJI MSI MiiuiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiMiiiimiiiimiMiiiiiiiiiiiiminifiiiiiiifiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiidini OGLEDALI Sl BODO DEVINSKI ZAVOD JADRANSKEGA MORJA OBISK VISOKIH VODITELJEV ZAVODOV ZDRUŽENEGA SVETA Srečanja s krajevnimi oblastmi m šolskimi organi Včeraj sta prispela na tridnevni obisk v našo pokrajino predsednik upravnega odbora Zavodov združenega sveta prof. T. H. Symons in glavni ravnatelj te mednarodne organizacije sir lan Gourley. V spremstvu predsednika Zavoda združenega sveta Jadranskega morja Belci-ja in rektorja devinskega zavoda Sutcliffea sta obiskala predsednika tržaške pokrajine Claricija, kateremu sta iznesla predlog o štipendiji, ki naj bi jo namenila pokrajina za šolanje enega prizadetega študenta v devinskem zavodu. Višina štipendije naj bi znašala 10 milijonov lir letno. Clarici je zagotovil svojo podporo tej pobudi ter najavil, da bo o njej v kratkem razpravljal pokrajinski odbor. Gosta sta se nato udeležila obi ska pri predsedniku deželnega od bora Comelliju. Slednji je podčrtal podporo, ki jo daje dežela Furlanija - Julijska krajina s svojimi desetimi štipendijami Zavodu združene, ga sveta Jadranskega morja. Profesor Symons in sir Gourley sta svoj včerajšnji obisk končala na devinsko - nabrežinski občini, kjer so ju sprejeli župan Albin škerk in odbornika Alenka Legiša in Bojan Brezigar. Župan Škerk je goste seznanil z zgodovino in s sedanjo stvarnostjo devinsko - nabrežinske občine, govor pa je bil tudi o sodelovanju med občino in Zavcdom združenega sveta. Kar zadeva bodočo dejavnost je prof. Symons potrdil, da se bo po povratku v Londona sestal z vvaleškim princem Karlom z namenom, da se določi datum prinčevega obiska v Devinu. Do obiska naj bi prišlo predvidoma spomladi prihodnjega leta. Danes se bosta prof. Symons in sir Gourley srebala s tržaškim županom, s pref-*'om Marrosujem in z deželnim odbornikom za šolstvo Barnabo, jutri pa bosta obiskala rektorja videmske univerze Gusma-nija. Za večjo koordinacijo med deželnimi sejmi Včeraj so se v Trstu sestali predstavniki sejemskih organizacij iz našega 'mesta, ' Goriče, Vidma in Pordenona. Seje se je udeležil tudi pristojni deželni odbornik Bertoli. Prisotni so vzeli v pretres program za bodoče" delovanje sejemskih u-stanov ter poudarili nujnost večje medsebojne koordinacije. Odbornik Svarila KPI pred naraščanjem mrkih fašističnih dejavnosti V polnem teku je kampanja za rehabilitacijo fašističnega režima • Potrebna je zato široka mobilizacija množic Ponedeljkova fašistična provokacija v hotelu Excelsior in druge pobude Almirantejeve stranke so dejstva, ob katerih se je treba resno zamisliti. Tako meni tržaška avtonomna federacija KPI, ki je v svojem včerajšnjem tiskovnem poročilu ostro komentirala predstavitev publikacije o Francescu Giunti. Počasnost sodstva, čudno zadržanje oblasti, ki so odgovorne za javni red in ki so ob tej priložnosti izbrale dvoumno pot, da bi se najlažje izog nile nevšečnostim, ter hinavski beg tržaškega občinskega odbora ter večine svetovalcev pred svojimi odgovornostmi: vse to je omogočilo, da so fašisti lahko nemoteno izpeljali svojo provokativno pobudo. Sedaj ostaja odprt politični problem, ki ga predstavlja vsedržavna kampanja, da bi rehabilitirali fašistični režim ob stoletnici Mussolinijevega rojstva. Ta kampanja je v polnem teku in ima jasen prevratniški in antirepublikanski značaj in zaskrbljujoče je, da jo podpira del italijanske kulturne javnosti. Hude Almirantejeve izjave proti republiki in predsedniku Pertiniju so zgovoren dokaz prevratniških namenov. Ob vsem tem, pravijo komunisti, niso dovolj, četudi upoštevanja vredne, samo protestne besede predsednika pokrajine Claricija na ponedeljkovi seji tržaškega pokrajinskega sveta, potrebna je široka mobilizacija, s katero je treba preprečiti, da bi se proslavljanja 25. a-prila in 40. obletnice začetkov odporniškega gibanja sprevrgla v zgolj formalen akt, ki bi ne znal spregovoriti mlajšim rodovom in jim prikazati stvarne nevarnosti neofašističnih pobud in ki bi ne znal prežeti starejših rodov s smislom tistih idealov, za katere so se borili in za katere se je treba še naprej boriti. S ponedeljkove seje pokrajinskega sveta Po daljšem premoru se je v ponedeljek sestal tržaški pokrajinski svet, ki je poleg sklepov upravnega značaja tudi soglasno odobril pc-ziv deželnemu svetu, da čitnprej odobri izvršilne norme zakona o deželnih referendumih, ki jih kot znano predvideva posebni statut avtonomne debele Furlanije - Julijske krajine. Resolucijo je predstavil svetovalec Tržaškega gibanja Orne ro, za takojšnjo razpravo o tem vprašanju pa so se poleg njega izrekli r tildi' komunisti. Naj omenimo, da je podobno resolucijo v občinskem svetu že pred časom predložil tudi zastopnik istega politične ga gibanja Parovel, večina pa se je dos'e,i vedno na ta ali oni način izmaknila debati. V nadaljevanki je manjšinski ko- Bertoli je omenil, da bodo ustanove prejele po zakonu štev. 828 skup- I aliciji LpT - laiki za las uspelo pre-no pomoč v višini 15 milijard lir. I prečiti razpravo o resoluciji KD, ki se zavzema za takojšnjo razpravo o finančnem proračunu. Debata bi se gotovo sprevrgla v politično oceno Clarici je vega odbora. Zahtevo po debati je postavil Debelil (MSI), njegov predlog pa so podprli KPI, KD in MT, proti pa so se izrekli listarji, PSI, PSDI in PRI, medtem ko se je Harej (SSk) vzdržal. Pri izidu glasovanja 13 proti 13 pa je bila zahteva Debelli-ja seveda zavrnjena. Zakon 828: pozitivna ocena industrijcev Tržaška industrijska zveza je sinoči objavila poročilo, v katerem pozitivno ocenjuje porazdelitev finančnih sredstev po zakonu 828, ki jo je dežela določila v korist industrijskih in obrtniških dejavnosti na Tržaškem. Kljub temu — pravi poročilo — bo treba nekatere točke deželnega načrta popraviti, da bodo posegi kar najbolj uspešni in hitri. Brzojavka openske VZPI-ANPI tržaškemu županu Cecoviniju v zvezi s streliščem Prejšnje dni je bil občni zbor sekcije VZPI-ANPI za Opčine, Bane, Ferluge in Piščance. Kot smo že poročali, so ob tej priložnosti udeleženci občnega zbora odločno obsodili fašistično manifestacij) v počastitev krvnika Giunte ter poslali tržaškemu prefektu zahtevo po prepovedi te provokativne fašistične pobude. Poleg tega pa so obravnavali nedopustno dejstvo, da se na openskem strelišču, kjer so ood fašističnimi kroglami padli Prnko Tomažič in tovariši, nadaljuje strelska dejavnost. Občni zbor je zato poslal tržaškemu županu Cecoviniju brzojavko, v kateri poziva občinsko upravo, naj se zavzame, da bi ukinili strelsko dejavnost in preure dili strelišče v spominski park. • Drevi ob 20. uri se bo na Opčinah sestal rajonski svet za vzhodni Kras. • Kulturni krožek »Istria* (miljska sekcija) bo priredil v petek, 22. t. m., ob 19.30 v dvorani Rivarota v Ul. Manzoni 6 v Miljah predavanje prof. Guida Miglie o Istri. TISKOVNA KONFERENCA GLEDALIŠČA VERDI Predstavitev letošnje simfonične sezone in operetnega festivala Vodstvo gledališča Verdi poudarilo u. metniške uspehe in tudi finančne težave Včeraj je bila v Časnikarskem krožku tiskovna konferenca gledališča Verdi, na kateri je vodstvo u-stanove predstavilo letošnjo simfonično sezono in tudi program operetnega festivala. Najprej je v imenu upravnega sveta gledališča spregovoril podpredsednik Giorgio Cesare, ki je seveda poudaril finančne težave ustanove, ki izhajajo predvsem iz pomanjkanja neke jasne vsedržavne politike na področju glasbe in opernih hiš. Cesare je poudaril tudi to, da tržaški Verdi ne namerava po seči v polemike, ki se vršijo med samimi opernimi hišami, dodal pa je, da gledališče uspešno deluje, kljub temu, da razpolaga z manjšimi sredstvi kot pa nekatere druge ustanove, ki nimajo prav nič večje produkcije in nič več občinstva. Intendant gledališča Verdi Giam-paolo de Terra je tudi s svoje strani poudaril uspehe, bodisi umetniške bodisi glede na odziv pri občinstvu. Ob tem pa je seveda omenil finančne težave. Najavil je tudi na- stop gledališča Verdi na mednarodnem festivalu v Beogradu, ki bo od 7. do 13. oktobra in koncert v Zagrebu, dodal pa je, da bo moralo gledališče dobiti za to ustrezna podporo. De Farra je med drugim dejal, da dokazuje živost Verdija tudi dejstvo, da ima sedaj stalnega dirigenta, ki je Daniel O-ren in stalnega vodjo zbora, ki je Andrea Giorgi. Umetniški vodja de Banfield je nato predstavil simfonično sezono, ki se bo pričela 6. maja s koncertom, ki ga bo dirigiral prav Daniel Oren. Naslednji koncert bo 13. maja, kot solist bo nastopila Lucia Valentini Terrani, dirigiral bo Daniel Oren. ki bo dirigiral tudi tretji koncert sezone, ki bo 28. maja, kot solist bo nastopil violinist Uto Ughi. Naslednji koncert bo 27. maja, diri- ■IIIHIIIMIIIIIIIIIIMilllllllllllllllllllllllllllllllllfllllllltlllllllltlf 1111111111111111111111111111111111111 Hilli tlllllltllllllliailllllMIIIIItllltllllllllllllllllllllllllilllllllllllNIIItlHin V OKVIRU TRIDNEVNEGA PROSLAVLJANJA 40. OBLETNICE PADCA FAŠIZMA Odličje prijateljstva dolinske občine Uniji Italijanov za Istro in Reko Sobotni večer bo v celoti posveten italijanski narodnosti v Jugoslaviji - V nedeljo bodo slovesno odprli novi družbeni center Anton Ukmar ■ Miro pri Domju Kot smo že nekajkrat poročali, se dolinska občina pripravlja na svečano proslavljanje 40. obletnice padca fašizma, ki bo razčlenjeno v tri ločene, a po svoji vsebini in smislu med sabo tesno povezane prireditve. V soboto, 23. aprila, ob 20.30 bo v občinskem gledališču »France Prešeren* v Boljuncu Večer italijanske narodnosti v Jugoslaviji. Na-s'ednjega dne, ob 11. uri bodo pri Domju slovesno predali svojemu na menu novi družbeni center, ki bo nosil ime velikega tržaškega revolucionarja Antona Ukmarja - Mira. V ponedeljek, na dan 25. aprila, ob 10. uri pa bo svečanost pri občinskem spomeniku padlim za svobodo v Dolini. Partizanski praznik se bo nato nadaljeval ves dan v centru Antona Ukmarja - Mira pri Domju. -V današnjem članku bomo podrobneje spregovorili o prvem večeru, ki ga je hotela dolinska občiha posvetiti italijanski narodnostni skupnosti v Jugoslaviji. S tem želi prireditelj približati italijansko manjšinsko skupnost tukajšnji javnosti ter navezati z njo tesnejše stike in boljše medsebojno sodelovanje. Kul- TAKO SO SE DOMENILI VČERAJ NA POKRAJINI POKRAJINSKA RAZSTAVA VIN BO BAJE V KRIŽU Pri organizaciji bo sodelovala zadruga -a-Suii, 72-letni Giuseppe Fonda, 73-let-! njih urah: Čedad — na sedežu KD 24. in 25. t.m. «Mladinski seminar v | Križmančiča darujejo Alda Sancin Portorožu* na temo «Narodnost kot' 5.C00, Florjan Kralj z družino 10.000 Spremembe v urnikih voženj z avtobusi med Gorico in Vidmom Z današnjim dnem, 20. aprilom, bo pokrajinsko avtobusno podjetje APT uvedlo nekatere spremembe na avtobusni progi Gorica - Krmin -Videm. Avtobus ki odpelje iz Goriče ob 7. uri vozi le do Manzana. Kdor hoče nadaljevati v smeri Vidma bo moral vzeti avtobus podjetja Saita, ki pripelje štiri minute kasneje. Uvede se nova vožnja iz Gorice v Videm z odhodom iz Gorice ob 8.30. Avtobus, ki je odslej odpeljal iz Vidma v Gorico ob 14.30 bo šel na pot četrt ure kasneje. Avtobus ki je prej odpeljal iz Vidma v Gorico ob 18. uri bo odpeljal eno uro prej. Pohod za mir v soboto na Tržiškem Občinske uprave v Šempetru ob Soči, škocijanu in Turjaku prire dijo v soboto, 23. aprila, pohod za mir. Ta se bo pričel v soboto ob 18. uri v Šempetru, šel bo skozi Turjak do Pierisa, kjer bo sklep pred tamkajšnjim županstvom. Na pohod so vabljeni vsi demokrati in razna društva ter krajevne uprave. Nezadovoljstvo komunistov o predlogu zakona št. 828 Goriški komunisti so zadovoljni ker je bila večina sredstev zakona 828 namenjena industriji, niso pa zadovoljni ker so šla sredstva v vso deželo, namesto da bi šla v finansiranje pobud v tistih krajih, kjer je recesija najhujša, t. j. na Goriško in na Tržaško. O tein so razpravljali na seji gospodarske komisije posoške federacije, ki ji predseduje tajnik Redivo, v njej so še sen. Bacicchi in deželna svetovalca Battello in Bratina. Prav tako niso komunisti zadovoljni, ker .je denar namenjen prevelikemu številu pobud in tudi ker ni točno določena teritorialna pristojnost prispevkov. Komunisti ugotavljajo, da je le tržiško pristanišče omenjeno med tistimi, Id bodo dobili razdeljena sredstva. Nič ni govora v besedilu zakona o goriškem avtoprevozni-štvu, ki je bilo zelo prizadeto od jugoslovanskih omejitev. KPI se bo zaradi tega borila proti sedanjemu besedilu zakona o porazdelitvi sredstev, kot ga je predložila deželna vlada V zakon bi bilo treba vnesti točna določila o finansiranju kmetijstva, turizma, industrijske cone v Tržiču, Krminu in Gorici ter avtoprevo-zništva. V GRADIŠČU PRIPRAVE ZA GRAN PREMIO NOE Kar deset dni. od 27. maja do 5. junija, bo v Gradišču ob Soči desetič razstava vin naše dežele Gran premio Noč. Prireditelj bo tudi letos letoviščarska ustanova v Gradišču, ki ima tudi letos že ustaljeno sodelovanje enoteke La Serenissima ter goriške trgovinske zbornice, letos pa se je pridružil še deželni center za vinogradništvo in enologijo. Vinska razstava, ki je vključena v deželni koledar sejmov, bo v dvorani Bergamas. Razstavnega pro- GLASBENA MATICA ZSKD - ZSKP Simfonični orkester RTV Ljubljana ter mladinski pevski zbor Glasbene matice iz Trsta Dirigent: Stojan Kuret Solisti: Olga Gracelj, sopran; Eva Novšak - Houška, mezzosopran; Jutri, 21. aprila, ob 20.30 v KULTURNEM DOMU. niiiiiiimiiiiiiiiimiitiMitiiiiiititiHiHiiiiMiHiiniiiittiHiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiminiiiitiMMiiitmiiitiiiiiitiiiiiititimiiititiiiiiiniMimiiiiiiiiiiiiiiaaaitittiifiiitiiiiniH OBRAVNAVALA JIH BO SKUPŠČINA SLOVENIJE DANES Stališča in predlogi iz Nove Gorice za odpravo ovir v maloobmejnem prometu Slovenski parlament naj zahteva, da bi zvezna vlada preklicala depozit za prehajanje meje s prepustnicami - Le v sproščenem osebnem prometu bo mogoče poglabljati sodelovanje med prebivalstvom štora bo več kot lani. Pravilnik za sodelovanje na tej razstavi so te razposlali vsem vinogradnikom v deželi. Kot je znano sodeluje na natečaju zelo veliko vinogradnikov z raznimi vzorci, na razstavo pa pridejo samo tista vina, ki jih je komisija ocenila z najmanj 75 točkami od sto razpoložljivih. Letos bodo u-vedli nekatere novosti, ki jih je pripravila zveza italijanskih enoteh-nikov. Pokušnja vin bo 14. maja, kmetje imajo do 7. maja čas, da pošljejo svoje vzorce. Tudi letos bo ob razstavi še nekaj drugih manifestacij. Lutkovna predstava v soboto v Doberdobu Na sedežu kulturnega društva Jezero v Doberdobu bo v sobota, 23. aprila, ob 15.30, nastopila skupina otrok osnovne šole iz Šempetra pri Novi Gorici z lutkovnima igricama Svetlane Makarovič Pod medvedovim dežnikom in Mire Vogel Veveričina slaščičarna. V Ljubljani bo danes zasedanje vseh treh Zborov (domov) Skupščine Slovenije. Obravnavali bodo tudi informacijo o obmejnem sodelovanju te republike s sosednjimi državami in pokrajinami in o položaju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ter dokument o obmejnem gospodarskem sodelovanju, ki ga je pripravila Gospodarska zbornica Slovenije. V Novi Gorici je bilo pred zasedanjem posvetovanje družbenopolitičnih in gospodarskih predstavnikov občine, ki so se ga udeležili plati omejitvenih ukrepov pa dokument iz Nove Gorice opozarja, da so ukrepi Zveznega izvršnega sveta izgubili tudi vsako logičnost s tem, da je sedaj, tako kot je bilo to pred omejitvenimi ukrepi spet dovoljeno opraviti dvanajst prehodov čez mejo letno in pri tem opraviti nakupe, kot so predvideni v Videmskem sporazumu. Z omejitvami prehodov torej zdaj siromašimo vse druge oblike sodelovanja, tako politične, kulturne, športne in druge stike ob meji. «Omejitve, ki še obstajajo za tudi zastopniki raznih organov in maloobmejni promet torej v bistvu t n' Spartaco Sinigaglia, 59 letna Cri-, stina Suber, 54 letni Romano Flami-ni; 69-letna Anna Braico por. Go-rella, 79-letna Evelina Driuli por. 7a^asov’ ®5-letni Rodolfo Rongione, '8-letna Angela Benussi vd. Masse-r1, 85-letna Cristina Hussu vd. Mil-Kovich, 73-letni Giovanni Torre, 81-Eleonora De Stefani, 74-letna Amina Zadnik, 80-letni Luciano Bur-“?• Tl -letni Giuliano Dentice, 81-let-!ll Italo Benet, 61 letni Gastone Ruan, 82-letna Rosa Ukmar vd. Ha-‘fcrinan, 79-letni Giorgio Andresani. DNEVNA SLUŽBA LEKARN t (od 8.30 do 20.30) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, ^gonik. Milje (Drevored Mazzini 1). (»d 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Roma 15 in Ul. Ginnastica 44. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) UL Roma 15. Ul. Ginnastica 44, Zgonik, (Drevored Mazzini 1). LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228 124; Bazovica tel- 226 165; Opčine: tel. 211-001; "'»ek; tel. 225 141; Božje polje, jRonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel 200121; Sesljan; tel. 209 197. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732 627, predpraznična od 14. do «1. ure In praznična od 8. do 20. Ivan Trinko. Odbor sekcije VZPI . ANPI Lo-njer - Katfnara vabi vse bivše borce in aktiviste, dr. se polnoštevilno udeležijo rogovora, ki bo danes, 20. aprila, ob 20.30 v prostorih KD Lo-njer - Katinara. Tema — pokrajinski kongres, razno. Prosimo za točnost. za godbo V. Parma ter Angel Kralj (206) 10.000 za godbo V. Parma in 10 000 lir za ŠD Primorec. Namesto cvetja na grob Katerine Trampuž darujejo učno in neučno osebje osnovne šole Ivan Grbec v Škednju 50.000 za omenjeno šolo ter Marta Werk Volk. Nada Ličen in Devana Cernich 25.000 lir za Kn Ivan Grbec. Ob prerani izgubi dragega sina in brata Petra dam.ie družina Micheli 50.000 lir za FC Primorje. Informacije SIP uporabnikom Plačilo telefonskega računa Družbo SIP opozarja svoje abonente, da je že pred časom zapadel rok za poravnavo telefonskega računa za II. trimeseč|e. S tem oglasom opozar|a vse, ki računa še niso poravnali, naj to store člmpre| pri lokalnih sedežih. S tem se bodo izognili prekinitvi, ki jo predvideva Socletd Itallana per 1’Eserclzlo Telefonlco 0 Na Inštitutu za vzhodnoevropske jezike in književnosti videmske u-niverze (Ul. Antonini 8, III) se bosta jutri, 21. t.m., ob 15. uri predstavila kot gosta koroška pesnika Valentin Polanšek in Andrej Kokot. Goriške zahteve ministru Nicolazziju Kot smo že poročali je bil v soboto v Gorici minister za javna dela Nicolazzi. Obiskal je ob tej priliki tudi županstvo, kjer so mu organizacij Slovenije in delegata (poslanca) v zveznem parlamentu Jolanda Slokar in Božidar Gorjan. Na tem posvetovanju so sprejeli in utemeljili zlasti Stališča glede znanih ukrepov Zveznega izvršnega sveta za omejitev prehodov čez mejo. Soglasno in odločno so menili, da bi morali omejitve preklicati, ker povzročajo škodo stikom in sodelovanju ob meji, pa tudi škodo gospodarskemu sodelovanju med obmejnimi območji obeh držav. O tem je v dokumentu sprejetem v Novi Gorici napisano tudi naslednje: «U-ničiti to. kar se je skozi leta gradilo, razvijalo in širilo je kajpak dejanje, ki ni v soglasju z družbo, ki želi biti sodobna, pravična in predvsem človeška. Poudariti velja, da je težko dojeti vsa dejstva in primere obmejnega sosedstva, ki so polna številnih vezi,- ki nas dnevno vodijo zdaj v to, zdaj v ono stran meje. Tega ni mogoče niti statistično opredeliti, to je mogoče le živeti in doživeti.* Skupščina Slovenije naj bi obvezala vlado, da od Zveznega izvršnega sveta odločno zahteva odpravo depozita za maloobmejni promet, ki naj poteka skladno z ustreznimi mednarodnimi predpisi. Predsedstvo slovenskega parlamenta pa naj obvesti predsedstvo jugoslovanskega parlamenta o vseh materialnih in političnih posledicah ter škodi, ki nastaja v Jugoslaviji in v tujini zaradi vztrajanja pri odločitvah, ki so »dokazano v nasprotju s težnjami prebivalcev obmejnih območij, mednarodno sprejetimi obveznostmi in s stabilizacijskimi prizadevanji v gospodarstvu.* Pri tem v Novi Gorici podpirajo zadevno pismo, ki ga je Predsedstvo Socialistične zveze Slovenije nedavno poslalo Zveznemu izvršnemu svetu (vladi) v Beograd. Glede drugih, zlasti gospodarskih nasprotujejo stabilizacijskim prizadevanjem, saj samo ovirajo dobro razvito mednarodno sodelovanje na obmejnih področjih, ki je tudi del jugoslovanske zunanje politike in načel o odprtih mejah. Svoj skrajni nesmisel pa omenjene omejitve kažejo v tem, da prepovedujejo tranzitne prehode občanov iz Goriških Brd prek italijanskega dela na delo, v šolo in po opravkih v Novo Gorico.* Očitno je skratka, da bo mogoče uspešno poglabljati razne oblike nadaljnjega sodelovanja, tako tudi gospodarsko kooperacijo, le v sproščenem osebnem prometu čez mejo. V stališčih in predlogih glede omejitvenih prehodov čez mejo po valjavnih mednarodnih sporazumih je govora tudi o drugih posledicah uvedbe depozita. Tako je očiten porast kaznivih dejanj in deviznih prekrškov pri potovanjih v Italijo s potnimi listi, pojavljajo se primeri ponarejanja potnih dokumentov, kar vse je odraz neživljenjskega ukrepa, «ki je globoko zarezal v življenjski tok odnosov in razmer na meji.* iiiuuiiiiiiiiitiiiitiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiitfimiiiiiinnnttfiiHiMiiiiiiHMifitiiitnMHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitii IMELI SO 187 MILIJONOV LIR DOBIČKA Uspešno lanskoletno poslovanje potrošniške zadruge v Tržiču Zadruga ima šest prodajaln, v katerih kupuje b!ago 15.000 članov • Nova prodajalna v Ronkah Delavska potrošniška zadruga v Tržiču, v katero so včlanjeni delavci iz vsega tržiškega okoliša, torej tudi iz Doberdoba, pa tudi številni ljudje iz nabrežinske občine ter iz červinjanskega okoliša, ima sedaj družili tovarniški sveti in tudi ACLI. Prevzela je prodajalne nekaterih prejšnjih potrošniških zadrug, jih racionalizirala in združila, odprla prodajalno po sistemu discount v opuščeni tovarniški hali v Tržiču. že 15.000 članov. V nedeljo so imeli. Uspeh je bil kmalu tu. Zaradi niz-v Červinjanu letni občni zbor, dan kih cen je zadruga kmalu pridobila neai n fnknin nn r, DamI^U I______* __L_X ____ „ ‘ •• • ___ prej, v soboto, so v Ronkah odprli novo prodajalno, že šesto po vrsti. V Ronkah so prodajalno odprli na glavni državni cesti proti Foljanu. V njej odo imeli vse izdelke, ki jih imajo v glavnem prodajnem skladišču v Tržiču, seveda po istih nizkih prodajnih cenah. Na slavnosti v Ronkah so bili prisotni številni zadružniki, trak pred vhodom v prodajalno je prerezal ronski podžupan Gianfranco De Just. Dan pozneje, v červinjanu. je predsednik zadruge Emilio Gondolo, imel daljše poročilo. Zadruga je nastala pred leti na pobudo enotne sindikalne zveze, k njej so se pri- Mi zaHni H sezone Glasbene malice f \ i ^ A\- H i : ' * V V V"~ ** l » ' d » ** ‘H * n" f/ i r | « * ^ fi b t -z i • J ’ -i 4 s iU r * z * K! *'it' 1 /y* m. W ^ * ^ ~ > K ' š V Kulturnem domu v Gorici bo jutri zvečer zaključni, šesti, koncert letošnjega abonmaja Glasbene matice. To bo izjemen dogodek, kajti na sporedu je nastop simfoničnega orkestra ljubljanske radiotelevizije (ki ga vidimo na naši sliki) združen z mladinskim pevskim zborom Glas- bene matice iz Trsta. Oba bo vodil dirigent Stojan Kuret. Na izreden umetniški nastop vabimo goriško publiko. zaupanje potrošnikov, saj ji sistem discount omogoča majhno režijo, nima dragih prodajnih pultov, zato so lahko tudi cene nižje kot drugod. Opira se na vsedržavno Zvezo zadrug. Lani so imeli nac. deset milijard lir prometa, ustvarili so 187 milijonov lir čistega dobička. Povprečno so prodajo povečali za dvajset odstotkov, v nekaterih še utrjenih prodajalnah sicer manj, precej več pa v pred dvema letoma odprtih trgovinah. Sedaj so se vrgli zlasti na če>-vinjanski okoliš. Imajo razvito tudi hranilno službo, nb koncu lanskega leta so imeli skoro 300 milijonov lir shranjenega denarja članov. Ta denar uporabljajo za finansiranje novih naprav. V mislih imajo sedaj gradnjo novega paviljona za prodajalno v Tržiču kajti sedanji prostori ne zadoščajo. Graditi bodo pričeli poleti, stavba naj bi bila gotova do prihodnjega leta. Truffautov film nocoj v Kulturnem domu V sporedu filmov, ki jih v Kulturnem domu vrtijo na pobudo krožkov Kinoatelje in Piccolo Cineforum, je prišlo do nekaterih Tnanjših sprememb. Tako bo drevi z običajnima dvema predstavama ob 18. in 21. uri na sporedu film *Zelena soba» (La chambre verte), francoskega mojstra Francoisa Truffauta. Režiser, ki tudi sam nastopa v tem filmu kot igralec, obravnava tudi v »Zeleni sobi» priljubljene tematike po sledovih nekaterih med njegovimi najbolj znanimi deli kot cJules et Jim». tAdele H.» in drugimi. To so ekzistencialna vprašanja ljubezni in smrti, nestalnosti človeških odnosov, nasprotja med sanjami in resničnostjo, začasnosti čustev in ljubezni. Omenimo naj še. da bo ta teden v Kulturnem domu še ena pomembna filmska prireditev in sicer v petek, ko bo na sporedu premiera filma slovenskega režiserja Francija Slaka *Eva». Priprave na folklorno parado Novi odborniki turističnega društva Pro Loco (predsednik je dr. Piemonti) se zanimajo že sedaj za pripravo folklornega natečaja in parade folklornih skupin, ki bosta od 26. do 28. avgusta t.l. v našem mestu Ker ni veliko denarja na razpolago so se odborniki sestali s vodstvom Goriške hranilnice in pokrajinske uprave ter zaprosili za finančno pomoč. Walter Ronatti jutri v Gorici Znani italijanski alpinist Walter Bonatti bo jutri, v četrtek, ob 20. uri govoril v goriškem avditoriju o svojih alpinističnih izkušnjah ter o odpravah na Antarktiko, o čemer bo prikazoval tudi diapozitive. Večer prirejata goriška sekcija CAI in občinska uprava. Izleti Planinsko društvo prireja v nedeljo, 24. t.m., izlet na Kucelj. Zbirališče in odhod s Travnika ob 7.30. Izlet ni naporen. Razna obvestila V polivalentnem socialnem središču v Ulici Baiamonti bo danes ob 16.30 dr. Giancarlo Bertoldo, inšpektor za gozdarstv., predvajal serijo diapozitivov o gozdovih na goriškem Krasu ter o naravnih parkih na Plešivem in Bosco - Romagno. 50-Ietniki, rojeni ali bivajoči v Doberdobu, naj se jutri ob 20.30 zberejo v gostilni pri Drejčetu. Take sporoča pripravljalni odbor. Na goriškem valu, ki ga oddaja Radio Trst A danes ob 18. uri. ponavlja pa jutri ob 12., bomo poslušali prevod posega zgodovinarja Ca-milla Medeota v Kulturnem domu v Gorici 8. aprila ter oceno prof. Andreja Bratuža o zadnjem koncertu Glasbene matice. Oddajo je pripravil časnikar Marko Waltritsch. Obrtniki nezadovoljni V Vidmu je bila v ponedeljek tiskovna konferenca zveze obrtnikov FJK. Predsednik Sacchetti je povedal, da so obrtniki sila nezadovoljni s porazdelitvijo sredstev zakona 828. Najprej je bilo rečeno, da bo polovica vseh sredstev namenjena industriji in obrti. Ko pa so dobili v roke točen osnutek zakona, so se zavedli, da dobi industrija levji delež, obrtnikom bodo ostale le drobtinice. Sacchetti je dejal, da je v obrtnih delavnicah zaposlenih 54.000 ljudi, kar je nekaj manj kot tretjina vseh zaposlenih v produktivnih dejavnostih. Obrtniki zaradi tega niso prav nič zadovoljni s politiko deželne vlade. Vredno je povedati, da so to obrtniki združeni v organizaciji, katerih deželni ravnatelj namerava kandidirati v deželni svet prav na listi demokristjanske stranke. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Provvidenti, Travnik 34, tel. 84972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Nicolb, Ul. 1. maja 94, tel. 73-328. Kino f, urica KULTURNI DOM 18.00-21.00 »Zelena soba*. Režija Francois Truf-faut. Francija, 1978. VERDI 18.00—22.00 «Blow out*. J. Travolta. Prepovedan mladini pod 14. letom. CORSO 17.30-22.00 »Cristiana F. Noi, i ragazzi dello zoo di Berli-no». Prepovedan mladini pod H. letom. VITTORIA 17.45-22.00 »Super ero-tic sex orgasm*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 18.00-22.00 »La ban-chiera.* PRINCIPE 18.00—22.00 »Skanners*. ,\uva duri ca in oko/ica SOČA 18.30-20.30 »Hočem živeti*. Jugoslovanska komedija. SVOBODA 18.30—20.30 »Seks z zvezdami*. Ameriška erotična komedija. DESKLE 20.00 »Pogodba*. Hongkoo-ška komedija. POGREBI Ob 14.30 Klavdij Vogrič iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Števerjanu. Ukv. ■ &fe,%v '3 Vk -st-fc . *.**'**'*“ ___________________'L............................................:■:________________________________________________________-________________ ČISTOKRVNI ŠPORTNIK S 105 ZRERCI V MOTORJU Sprint «quadrifoglio verde» Zeleni biser milanske hiše Avto, ki služi tudi zu zabavo in športne užitke, saj preše-že 180 km na uro, km z mesta pa prevozi v 31,6 sekunde MED TRNJEM JE POGNALA SKROMNA, A OKUSNA RASTLINA Strastnih nabiralcev prvih brščik ne odvračajo prebujajoče se kače V Istri se poleg domačinov ob koncu tedna podajo na «lov» tudi Tržačani KOPER — Pomladanski sončni žarki in prebujajoča se narava sta vabi, ki se ju ne morejo upreti niti najbolj trdovratni zapečkarji. V Istri pa je še ena stvar, ki izletnike vabi na piano. Gre za bršči-ko, divji špargelj. beluš ali aspa ragus hortensis, kot mu je pravo latinsko ime. Ker gre za prvi pomladanski sadež je brščika pri Istranih zelo v čislih predvsem zaradi njene zdravilne moči. pa čeprav uradno sploh ni na spisku zdravilnih rastlin. Istrana, ki brščike nabira že od vekomaj, to nit’ najmanj ne moti. Šparge, kot ji pravijo v Istri domačini, mu pomenijo zdravilo za vse. V njej so prvi naravni spomladanski vitamini, železo, fosfor, kalcij, vse. kar je potrebno za »remont* telesa po zimskem uživanju maščob in ogljikovih hidratov. Divji špargelj raste predvsem po grobljah in peščenih pobočjih, največ ga je na sončni strani. Poleg sonca potrebuje tudi precej vlage, sicer je preveč olesenel. «Sezona» brščik pa je od konca marca do srede maja. Nabiranje je podobno gobarjenju. Kdor jih pozna, se le redkokdaj vrne domov, ne da bi jih imel za «ma-rendo» ali večerjo, nepoznavalec pa lahko tava po gozdu ali grmičevju. kjer jih je ponavadi največ, ves dan. ne da bi »odkril* ene samcate biljke. Podobno kot go barji, imajo tudi nabiralci brščik svoja «lovišča*. ki jih s težkim srcem zaupajo drugim. Tako kot gobarji pa tudi nabiralci brščik pravijo, da jih sploh ni težko najti. Marjan Baruca iz Kopra meni. da mora nabiralec gledati le, kje raste »šparžina*, torej star špargelj, ki zraste tudi do dva metra visoko. Pod šparžino zagotovo poženejo mlade, dva do štiri milimetra debele užitne biljke. Kot pravi Baruca, je edin' problem v tem, da nekdo pred teboj pobira, v tem primem zagotovo ne najdeš niti biljke. Nabiranje brščik pa je tudi nekoliko težje kot nabiranje gob. Največ jih namreč raste v bodljikavem grmičevju in ob skalah. Z brščikami se ponavadi začnejo prebujati tudi kače, tako da nabiralec, ki se boji plazilcev lahko kaj kmalu odneha. Najbolj previdni se proti trnjem zavarujejo s primernim oblačilom in rokavicami, po grmovju pa večkrat mahajo tudi s palico. Marjan Baruca pravi, da ne mine leto, da se ne bi srečal z modrasom ali črnico. Kače so še lene in ponavadi reagirajo zadnji trenutek. Baruca, ki je sicer voznik reševalnega avtomobila na izolski postaji, pa pran. da do hujših kačjih pikov ob nabiranju brščik še ni prišlo. Verjetno tudi Serija «sprint/ je že od svojega rojstva naletela na dokaj ugoden odmev pri kupcih, predvsem zaradi svoje prikupne zunanjosti, dokajšnjih zmogljivosti, pa tudi zaradi imena »Alfa Romeo*, ki je marsikoga pritegnilo. Imeli smo priložnost, da se nekaj časa vozimo z najmočnejšo in najpopolnejšo različico serije sprint, tisto, ki so jo krstih «zelena detelja*, naziv, ki ga je Alfa namenila svojim vrhunskim modelom. Pri Alfi razlagajo, da je sprint »zelena detelja* namenjena tistim, za katere avto ni zgolj prevozno sredstvo, temveč tudi sredstvo zabave in športnih užitkov. In v resnici je sprint s 105 konji, ki jih skriva v nosu. dokaj zahteven avto. ki res ni za začetnike, saj zahteva še kar veščo roko. Sprint «quadrifoglio verde* pa ni samo čistokrven športnik: vozilo je zelo solidno dodelano, s celim kupom dodatne opreme, z zelo dobro oblikovanimi sedeži, ki se tesno oprijemajo telesa in prispevajo k varnosti in udobju. Sploh vsa notranjost je zelo čedno izdejana: prevleke so iz črnega blaga z zelenimi -kvadrati, volan je oblazinjen in prevlečen s črnim usnjem, pa tudi prestavna ročica je oblikovana drugače kot pri revnejši sprint 1300. Alfo sprint »zelena detelja* je mogoče spoznati še od daleč, saj jo označujejo zeleno pobarvani robovi trikotnega ščita na maski in zelena črta. ki teče vzdolž bokov in tistega dela odbijačev, ki sega proti kolesoir Sploh daje »detelja* še kar agresiven videz sprintu, s široko masko s štirimi okroglimi žarometi, črnim motnim odbijačem. ki se spodaj podaljša v prav tako motno črn spojler, ki vsebuje tudi dve štirioglati meglenki. Y izvedbi «zelena detelja- sodijo tudi Učna platišča iz lahke litine ter nizkopresečne gume (avto, ki smo ga vozili je bil obut v michelinke TRX. ki so bile korru.j da kos svoji nalogi). Motor je znani 1500 kubični bok-scr, ki zmore 105 KM s tem, da so posegli na glavah valjev in drugače narisali odmično gred. Dejstvo, da je »detelja* hitrejša in poskočnejša od sprintr. 1.5 je odvisno od tega da so »detelji* skrajšali prestavna razmerja. Vrnimo se še za trenutek k notranjosti, kjer sta pred voznikom dve okrogli uri, se pravi brzino-mer in merilec vrtljajev, termometer hladilne tekočine, merilec goriva, ter merilec pritiska za olje. Desno od obeh ur je pet okroglih stikal (varnostne utripajoče luči, ogrevanje zadnje šipe, brisalec zadnje šipe, prednje in zadnja meglenka), na skrajni desni pa je okrogla digitalna ura. Volan je seveda nastavljiv, kot je nastavljiv naklon prednjih sedežev. Zunanje vzvratno ogledalo je moč nastaviti od znotraj. Manjka morda desno zunanje ogledalo, saj ima sprint dokaj visok zadek. Poglejmo še nekaj tehniških podatkov: motor je štirivaljni štiritaktni vodnohlajeni 1490-kubični bokser, ki zmore 105 KM pri 6000 obratih v minuti in največji navor 13,6 kpm pri 4000 obratih v minuti. Uplinjača sta dva in sicer dvojna in ju je nekoliko težko uskladiti, vžig naravnava elektronika po sistemu beakerless. Motor poganja prednja kolesa, menjalnik je petstopenjski, vse štiri zavore so kolutne s servojačeval-nikom. Obese: spredaj McPherso-nove noge s teleskopskimi blažilniki in vijačnimi vzmetmi ter s stabilizacijskim drogom: zadaj je toga prema z VVattovim paralelogramom. teleskopskimi blažilniki in vijačnimi vzmetmi. Zmogljivosti so odločno zelo dobre za 1500 kubični avto: sprint «zelena detelja* presega 180 km na uro, prevozi pa km z mesta v 31.6 sekunde- Bega pa, cesti je izredna, le v hitrih ovinkih na slabih cestah avto poskakuje in lahko pride do neljubih presenečenj, vendar gre za izjemo in še to pri visokih hitrostih. Pri spe-Ijavanju je boljše nekoliko varčevati s plinim, sicer bo 105 konj, ki se skrivajo pod pokrovom ugnalo neveščega voznika. Kakor koli že. če si boste hoteli privoščiti malega alfii ,g športnika boste morali seči kar krepko v žep in 14 milijonov prav gotovo ne bo dovolj. aiiimiiiiiiiiiuiiiiimiMiiHiiinniiiiiMMiiiiiiitiiiiiumiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiMiii.iiiiifiiiiiniiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiMiniiMiiiiiiiiiiiiiiit ODSLEJ BO NA VOUO SAMO ENA RAZLIČICA Z NOVO IZVEDBO DOŽIVLJA FIAT 126 PONOVNO MLADOST Kljub raznim unom in pandam, se Fiat za sedaj še ni odrekel svojemu malčku fiatu 126. Rodil se je tam nekje leta 1972 in do sedaj je steklo s Fiatovih tekočih trakov 2,75 milijona 126. Od vsega začetka je bil namen stošestin-dvajsetke zamenjati že dotrajanega 500, ki pa so ga proizvajali še tam do leta 1975, ko so dosegli 3.678,000 enot. Ko se je leta 1980 pojavila na tržišču panda, je vlo- ga fiata 126 postala nujno drugotnega pomena, čeprav je trdno držal svoj delež tržišča. Še leta 1982 so prodali 40 tisoč enot, medtem, ko predvidevajo za letos kakih 34-35 tisoč fiatov 126. 126 ostaja še vedno najcenejši avto na tržišču in je še zlasti priljubljen pri ženskah, ki tvorijo 60 od sto kupcev. V večini primerov je 126 drugi avto v družini in je v mestnem prometu neprekosljiv. še zlasti ko je treba iskati parkirni prostor, ki ga je iz dneva v dan čedalje manj. V drugih državah je priljubljenost pri ženskah še izrazitejša; tako na primer'je v ZR Nemčiji 68 odst. kupcev ženskega spola, v Franciji pa celo 77 odst. Te -’ni so v Turinu sporočili, da so poenotih vse različice 126, ki jih Je doslej bile 4 (base, per-sonal. red. broivn). Poslej bo na voljo le en,, različica, na razpolago pa bodo trije paketi notranje izvedbe, medtem ko bo zunanji videz za vse štiri različice enak. tak kot je sedaj v različici perso-nal. Prta stopnja dodatne opreme obsega sedeže z nastavljivim na-konom naslonjala in ogrevano zadnjo šipo, drugi paket pa še vzglavnike na prednjih, sedežih in zadnja okna, ki jih je mogoče odpreti. Tehniški podatki ostajajo nespremenjeni: fiat 126 poganja 652-ku-bični dvovaljni štiritaktni zračno-hlajeni motor, ki zmore 24 KM in največji navor 4.2 kpm pri 3000 obratih. Najvišja hitrost je 105 km na uro. zaradi previdnosti nabiralcev. Poleg domačinov ,so na brščike »nori* tudi Tržačani, ki so znani, da znajo ceniti vsako dobroto. Ta konec tedna jih je bilo polno od Šmarij do Savudrije in če bi cariniki gledali v vse avtomobile, bi verjetno v vsakem drugem našli tudi šop brščik. Čeprav, kot smo napisali že v začetku, brščike ni v registru zdravilnih rastlin, ji nihče ne upa odrekati njene zdravilne moči. Poleg vitaminov A, B in C, železa, kalcija in fosforja, vsebuje aspa-ragin, mastno in eterično olje. v njej pa so tudi sledi arzena, jantarjeve kisline in tirozina, kar vse Brščike in jajca na Krasu pa globe Divje šparglje ali brščike, kot jim pravimo na Krasu, se pripravlja na več načinov. V Istri jih največkrat spečejo skupaj z jajci. Dvajset do trideset centimetrov dolge biljke razrežejo na dva centimetra dolge kose. Očiščene in oprane brščike nekaj minut pocvrejo na olivnem olju in jim dodajo jajca. Sladokusci pa vržejo v kozico še panceto, pršut ali domačo klobaso. Če je zraven še polenta in kozarec refoška ah malvazije, je ni boljše jedi na svetu. pravijo domačini. Za Kraševca na italijanski strani pa imajo letošnje brščike poseben priokus. Po novem jih smemo nabrati le deset, podobno kot drugo poljsko in gozdno cvetje. Polemike o tej za marsikoga nepojmljivi omejitvi ni še konec. Nedeljski sprehod po naših gmajnah pa nam bo dokazal. da so se ljudje znašli. Eden nabira, drugi pa pazijo, da ne bi prišel kak »nepoklicani*. Vsekakor pa je nabiralcev. predvsem meščanov precej manj kot drugi leta. saj mastne globe marsikoga odvrača io od te?a pomladanskega konjička. Marsikdo pa se upravičeno sprašuje, kako lahko kljub prepovedi posamezniki predajajo kar cele šope brščik po mestnih ulicah. Morda pa možem postave trdiio. da so jih nabrali v Tstri. kjer ni nobene prepovedi. mtfMaJe; zdravilno Soc. i uživanjem brščik se zlasti poveča nastajanje vezivnega tkiva, delovanje ledvic in izločanje vode. Zato so šparglji predvsem priporočljivi ledvičnim, srčnim in sladkornim bolnikom. Ne glede na to. da brščike niso uradno priznane, bo Istran še vedno ostal prepričan o njihovi ogromni zdravilni moči. Od nabiranja ga ne bodo odvrnile niti kače. niti trnje, kaj šele kniige. IZTOK UMEK SPOMLADANSKA DELA PRED POLETNO SEZONO Barvanje in vzdrževanje plovil iz železobetona Italijanski izziv Američanom Kljub temu, da pri nas skoraj ni ljubiteljev morja, ki bi si zgradili jadrnico v lastni režiji iz železobetona. bom posredoval nekaj nasvetov tržaškega obrata Vcne-ziani za barvanje tega neobičajnega materiala. Pri plovilih iz železobetona je treba zadostiti dvem osnovnim TRIESTE AUTO HI-FI Avtostereo - Prodaja • Servis - Montaža Alpine — Audiolo — Ask — Autovox — Beltex — Becker — Blaupunkt — Cervin Vega — Grundig — Panasonic — Philips — Pioneer — Sound Barrler — Roadstar — Sharp — Voxson — Zendar — Kenvvood — Jbl TRST — UL. GEPPA 12/a — TEL. 69358 zahtevam: impregnacija poroznega betona in zaščita železa pred oksidacijo. Kdor se je podal v tako zahtevno gradnjo, bržkone že ve, da se mora železobeton po končanem delu dobro »uležati*. Ko bo torej železobeton »star*, ga je treba skrbno oprati z 10-odstotno raz-stopino solne kisline (10 odstotkov kisline in 90 odstotkov vode). Sledi skrbno izpiranje s tekočo vodo in nekajdnevno šušenje. Ko je železobeton popolnoma suh, bomo dali »prvo roko* plastičnega premaza »plastolite H.B.* Barvi bomo dodali 10 odstotkov razredčila, da bo barva prodrla v globino poroznega železobetona. Kjer je železna mreža na površini, jo bomo prebarvali pred prvim plastičnim premazom z »zincovilom*. Po vsem tem se lotimo najbolj zahtevanega dela: kitanja. Rabili bomo dvokomponentni »epomast*. ki ga bomo z lopatico nanašali precej natanko. Kitanje bomo večkrat ponovili, dokler ne bomo trupu in površinam dah zaželene oblike. Po vsem tem bomo dvakrat prebarvali vse površine s «plastolitom». S tem je večji del opravljen. Podvodni del bomo prebarvali s strupenimi premazi, nad-vodni pa s poliuretansko dvokom-ponentno barvo »gel gloss*. Končni izgled bo tak, da bo le redki na oko ločil železobetonsko jadrnico od plastične. Pri vsakoletnem vzdrževanju pa je treba kot pri vseh materialih pri podvodnem delu odstraniti morske organizme in skrbno zbrusiti vse oovršine. Mesta, kjer smo barvo odstranili do železobetona bomo prebarvali s »plastoljtom* in šele nafb bomo dali strupeni premaz ali končni dvokomponentni lak. Medtem ko italijanska jadrnica Azzurre »pluje* proti ZDA v pod-krovju neke trgovske ladje, se marsikdo že upravičeno sprašuje, da bo izdatek preko 6 milijard lir za skoraj gotovi neuspeh na regati «America’s Cup», navadno razmetavanje z denarjem. Za 17 družb in podjetnikov pa je vse le ogromna propagandna operacija, ki se bo obrestovala tudi po skoraj gotovem neuspehu. Športniki pa vseeno upajo, da bo Az-zurra še izboljšala svoje dosežke s treningom. Do sedaj se je namreč Azzurra še kar dobro obnesla. Posadka, med katero sta tudi dva Tržačana, se je prav tako dobro vnesla v »dirkalni stroj*. Bržkone bi bile možnosti za uspeh večje, če bi lahko na izkušnjah med treningi z Azzurro zgradili popolnoma novo jadrnico. Kot rečeno, pa se bo tudi morebitni neuspeh vseeno dobro obrestoval. Med drugim si bodo Italijani nabrali izkušnje za prihodnjo *America’s Cup*. Na sliki: Azzurra med poskusno plovbo. /V#f uti v u rtt vu n Strada detla Stazione 3 — Milje RIO OSPO — Tel. 271-256 Uvoznik — pooblaščeni predstavnik za: Prikolice ADRIA — verande CALLEGARI-MEHLER ITALIJANSKA TV Prvi kanal L0.00 - 11.30 Kinematografski program 12.30 Šola in vzgoja 13.00 Aktualne kulturne teme 13.25 Vremenske razmere 13.30 TV dnevnik 14.00 Večerna kriminalka 15.30 Šola in vzgoja 16.00 Risanka 16.20 Pisma TG 1 - redakcija od govarja 16.50 Danes v parlamentu 17.00 TV dnevnik . Flash 17.05 Neposredno s tvojo anteno 17.10 Remi - risanka 17.30 Discoteca festival 18.50 Stanlio in Oho 19.00 Dogodki, osebe in osebnosti 19.45 Almanah Vremenske razmere 20.00 TV dnevnik 20.30 Jaz in Caterina - Film 22.15 TV dnevnik 22.25 Tribuna politica 23.30 Srečanje s kinematografijo 23.40 športna sreda TV dnevnik - Danes v parlamentu - Vremenske razmere Drugi Kanat 12.00 Opoldanski program 13.00 TV dnevnik ob 13. uri 13.30 šola in vzgoja 14.00 18.30 Tandem 14.30 Risanka 14.50 V studiu 15.25 Po mojem ... 15.35 Risanka 15.50 Pozor na Luni - Risanka 16.15 V studiu 16.30 šola in vzgoja 17.00 TV film iz serie Morck in Mindy 17.30 TV dnevnik - Flash 17.35 Iz parlamenta 17.40 Eureka - znanstvena oddaja 18 20 Programi pristopanja 18.40 TV dnevnik - Šport 18.50 Starsky in Hutch . serijski film - Vremenske razmere 19.45 TV dnevnik 19.55 Nogomet: \Vidzev Lodz • Juventus 21.50 Mixer 22.35 TV dnevnik 22.45 «L’abominevole dr. Phibes* -film 00.20 TV dnevnik - Zadnje vesti Trptii kanal 10.00 - 11.30 Kinematografski program 17:20 Kolesarstvo - Foggia 17.50 Drugi zvok - 2. del 18.25 Glasbena oddaja 19.00 TV dnevnik 19.35 «Napoli metropoli inverte-brata* - 3. del 20.05 Šola in vzgoja 20.30 »Petulia* - Film 22.10 »Delta serie* . 1. del JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.25. 10.35 TV v šoli 17.15 Poročila 17.20 Pedenjžep - otroška oddaja 17.55 Da bi biva hepa ura, glas bena oddaja Pred časom smo ria avstrijskem Koroškem posneli na stope vrste koroških zborov, v katerih naši rojaki goji jo svoje značilno občuteno pelje. Pesmi, ki se prilega .jo ne le zeleni koroški pokrajini. ampak tudi ušesom vseh ljubiteljev slovenskega melosa, povezujejo besede dveh priljubljenih koroških ljudskih pevcev. Prva je Milka Hartman, doma iz Pod june, drugi pa Jozej Turk, Rožan. V oddajo smo vplet h tudi nekaj drobcev iz po govora z zdaj že pokojno Gabrijelo Linhart, ki je na Koroškem kot voditeljica go spodinjskih tečajev in učiteljica ročnih del na svo.i način pomagala ohranjati slovensko izročilo 18 25 Severnoprimorski obzornik 18.40 Mozaik kratkega filma 19.30 TV dnevnik 19.55 Vremenske razmere 20.00 Filmska delavnica KoDer 14.00 in 17.00 Odprta meja 17.30 TVD novice 17.35 TV šola 18.00 Film - ponovitev Danes bodo v okviru odaje »Odprta meja* med drugimi na sporedu tudi naslednje vesti: SOVODNJE — Občni zbor posojilnice NABREŽINA — Občni zbor posojilnice TRST — Konferenca o Kosovelu in Slataperju GORICA — Dijaki na razstavi o bančništvu RONKE — Potrošniška delavska zadruga 19.30 TVD - Stičišče 20.30 Nogomet • evropski pokal 22.15 Turistični vodič 22.30 TVD - danes 232.45 Sodelavci - serijski film Zagreb 17.30 Videostrani 17.40 Poročila 17.45 Arabela . 18.15 TV koledar \ 18.25 Kronika občine Sisak 18.45 Ljudski običaji: Ozrenska svatba 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna sreda 22.05 TV dnevnik TRST A 7,00, 8.00. 1Q,.00. 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poi-Ožita; 7,20 Dobro jutro -po naše: 8.10 Almanah: Sprehodi po tržaških -pted.nesijiiir - 8.45-Glasbena matineja: 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.00 - 11.15 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole; 11.30 - 14.00 Poldnevniški razgledi - Beležka: 12.00 Pod Matajurjan, posebnosti in omika Nediških dolin: 12.30 Deželni zbori na letošnji reviji »Pri morska, poje*; 13.20 Manjšine med deželami in Evropo: 14.10 Roman v nadaljevanjih: Giovanni Gua-resclii: »Don Camillo in Peppone*. Prevedel France Sirk, dramatiziral in režiral Adrijan Rustja. Izvedba: Slovensko stalno gledališče v Trstu, 3. del; 14.30 Ever-greeni: 14.55 Naš jezik; 15.00 Dijaška tribuna: 16.00 Bratje in sestre, na zdar!; 16.35 Instrumentalni solisti: 17.10 Mi in glasba: Mladi izvajalci: harmonikarja Zoran Lupine in Francesco Furla-nič iz razreda prof. Elijane Zajec na šoli Glasbene matice v Trstu; 18.00 Na goriškem valu; 18.30 Priljubljeni motivi. KOPER (Slovenski program) 6.00 Otvoritev jutranjega programa - Glasba za dobro jutro -Jutranji koledar: 6.15 Vremenska napoved . Cestne razmere - EP -Objave: 6.45 Prometni servis - Napoved radijskih in TV programov; 7.00 Zaključek jutranjega programa; 7.15 Val 202: 12.40 Otvori- Srednji val 546,4 metre ali 549 kilohertzov UKW - Beli križ 102,0 Miz UKW - Koper 98,1 MHz UKW - Nanos 88,6 MHz tov - popoldne na valu radia Koper - Glasba, predstavitev progra ma - Zanimivo . Glasbena šola Objave, kinospored - Glasbene želje poslušalcev: 14.00 Prisluhnite med glasbo... - Zborovska glasba; 14.45 EP, glasba: 15.00 Dogodki in odmeri; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Glasbeni kiosk, EP; 16.30 Primorski dnevnik: 16.45 Ob jave in glasba; 17.00 Zaključek programa KOPER (Italllunskl program) 7.15, 12.30. 15.30, 18.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 15.30, 16.30, 17.30 Poročilu; 6.00 Glasba za dobro jutro: 7.00 Horoskop; 7.30 Glasba: 9.30 Lu-cianovi dopisniki; 10.00 Glasba; Srednji val 277,8 metra ali 1080 kilohertzov in 258,4 metra ali 1170 kilohertzov UKW — Beli križ 97,7 Miz UKW — Koper 89,3 MHz UKW — Nanos 101,0 MHz 10.35 Vrtiljak; 11.00 Svet mladih; 11.30 Na prvi strani: 12.00 Glas ba po željah; 14.00 Interesantno in simpatično iz Rima: 14.32 Glasba. pesem tedna; 15.00 Na svežem zraku: 16.00 Kino danes; 16.10 Glasba; 16.55 Lettera da..; 17.00 Belcanto; 17.32 Time mušic; 18.45 Glasba in zaključek sporeda. RADIO 1 7.00. 8.00,10.00. 11.00. “12.00. 13.00, T4.00,-t5.00, 19.00. 21.00 Poročila; 6.00 - 8.45 Glasbena k NOGOMET V POKALU PRVAKOV FO ANKETI DEŽELNEGA ZDRUŽENJA ŠPORTNIH ČASNIKARJEV Bancoroma italijanski prvak Bo Jnteatas ohranil] Pino Zoff Mjboliži sportBiltj-JIK Sinoči je prepričljivo premagala milanski Billy - VVright najboljši jptcdttOSt dVCh ffOlOV? Bi 11 y 97:83 Bancoroma — (50:41) BANCOROMA: Wright 22, Gilar- j di 23, Polesello 13, Sbarra, Solfrini l 13, Delle Vedove 2, CasteUano 6, Ksa 18. BILLY: Dino Boselli 6. Franco Boselli 15, D'Antoni 12, Ferradni, Premier 20, Meneghin 18, Galsina-ri 2, Gianelli 10. SODNIKA: Vitolo in Duranti iz Piše. PM: Bancoroma 26:34; Billy 15 proti 26; PON: Gianelli (36), Solfrini (36). GLEDALCEV: 15 tisoč, inkaso 124 milijonov lir. RIM — Bancoroma je letošnji italijanski državni prvak. Košarkarji rimskega kluba so v tretjem in o-dločilnem srečanju za italijanski naslov zasluženo premagali milansko moštvo Billyja, ki je v tej tekmi prevsem »psihično* popustil, saj je bilo na dlani, da je dolga in naporna sezona povsem izčrpala Pe-tersonove varovance, ki so bili v letošnji sezoni na pragu dveh velikih podvigov, ostali pa so praznih rok. Drugi so bili v pokalu prvakov in drugi tudi v državnem prvenstvu. Po drugi strani pa je Bianchini-Jevo moštvo v tem srečanju pokazalo večjo svežino in predvsem večjo voljo do zmage in tudi zasluženo osvojilo prvo mesto. Sinočnje srečanje, ki je bilo zo-P«t pravi »praznik* za italijansko košarko, saj se je na tribunah zbralo rekordno število gledalcev, ni bilo na kdove kakšni kakovostni ravni. Sicer pa tudi v podobnih srečanjih ni pričakovati velike košarkarske predstave. Jasno je bilo, da bo zmagalo moštvo ki bo imelo mirnejše živce in dovolj psihične moči, da lahko vzdrži ta veliki napor. In Pri tem so bili gotovo boljši rimski košarkarji, ki jih je zopet odlično vodil Američan Wright. ki je bil kot v obeh prejšnjih srečanjih nerešljiva uganka za Petersonovo moštvo. Z razliko od milanskega srečanja Pa so sinoči tudi ostali rimski košarkarji dali svoj doprinos in tako je bil za Milančane poraz neizbežen. NOGOMET Italija izenačila proti Avstriji PORDENON — Italijanska mladinska A nogometna reprezentanca, ki se pripravlja na evropsko prvenstvo, kjer bo igrala v kvalifikacij- ski skupini skupaj z Jugoslavijo, Romunijo in Turčijo, je v včerajšnjem prijateljskem srečanju izenačila 0:0 proti Avstriji. «Under 21« s Španijo CREMONA — V današnji prijateljski tekmi s Španijo bo italijanska reprezentanca «under 21» igrala v naslednji postavi: Rampulla, Bergomi. Galia, Caricola, Bonetti, Valigi, Mauro. Battistini, Giordano, Dossena in Mancini. KOLESARSTVO NA DIRKI PO ŠPANIJI Prcdetapa Francozu Saronni padci MADRID — Predetapo na kronometer krožne dirke po Španiji, ki se je udeležujejo vsi najboljši poklicni kolesarji, je osvojil Francoz Dominique Gaigne. Kolesarji so se pomerili na le šest kilometrov dolgi progi, ki pa je bila za;adi močnega vetra dokaj selektivna. Zmagovalec je na cilj prispel v 8’50’\ Svetovni prvak Giuseppe Saronni je celo pa del, da je na cilj prispel med zadnjimi s štiridesetimi sekundami zamude za zmagovalcem in tridesetimi sekundami zamude za najnevarnejšim tekmecem, Francozom Bernardom Hinaultom. VRSTNI RED PREDETAPE 1. Gaigne (Fr.) 8’50”, 2. Blanci in Pino (oba Šp.) 8'51” 4. Kuiper (Niz.) 8’52”. Po vsem sodeč so turinski branilci boljši od poljskih napadalcev - TV 2 ob 19.55 Priznanje Straulinu PORTOFINO — Tržaškemu veteranu v jadranju Tinu Straulinu dvakratnemu olimpijskemu prvaku in večkratnemu svetovnemu in evropskemu prvaku, bodo v soboto v Portofinu podelili nagrado «življe-nje za jadranje* v znak hvaležnost za njegovo pestro in požrtvovalno delovanje. LODŽ — V nocojšnji povratni pol finalni tekmi za pokal prvakov bo skušal turinski Juventus obdržati prednost dveh golov, ki jih je Polja kom Widzewa zabil pred petnajstimi dnevi na domačem igrišču. Sodeč po tisti tekmi ni naloga Turinčanov kdove kaj zahtevna, saj Poljaki v napadu niso pokazali nič posebnega, tako da lahko mimo zapišemo, da bi jih morala obramba Juven-tusa zlahka zaustaviti. Bolj kot poljskih napadalcev se morajo torej Trapattonijevi varovanci bati ozračja, ki ga utegnejo .domačini drevi ustvariti, če bodo igrali ostro in napadalno, bodo mo- ODBOJKA Pokrajinski finale «underl5> Sokolu ni uspel <>*.h..................u..... . vih metodah, da bi dosegel te cil.;e, | obstaja le redko kdaj nejasnosti, i meni dnevnik. »Skoraj ni dvoma, da I poskuša zdaj Gadafi preprečiti, da ■' bi se razjasnili tisti dogodki na nje-| govem bonskem veleposlaništvu, ki i so pripeljali Zaidija pred sodišče*. Toda Mollemannov obisk je bil koristen tudi v drugem pogledu, saj je treba v odnosih med ZRN in Libijo pojasniti še marsikaj drugega kot »zgolj* ugrabitev s političnim ozadjem . .. Libija je med dobavitelji nafte ZRN na drugem mestu. Prav tako resna, če še ne bolj resna, pa je zadeva Burkert, zaradi katere kancler Kohl včeraj ni hotel sprejeti člana politbiroja SED Giinterja Mittaga in je zahteval pojasnila od Honeckerja. V bonskih krogih je slišati posredna opozorila, da v takšnem ozračju — če se le to ne bo razbistrilo — tudi napovedani Honeckerjev obisk v ZRN ne bo , možen. Za zveznega ministra za ! mednemške odnose Heinricha Win j delena je Burkertova nepojasnjena j smrt »najhujši incident*, odkar ob-j staja sporazum o tranzitnem prometu med ZRN in Berlinom čez I vzhodnonemško ozemlje. IJ Vzhodnonemška stran uradno še ; vedno vztraja pri trditvi, da je Rudolf Burkert 10. aprila na mejnem j prehodu Dreuitz med zasliševanjem padel in z glavo zadel v radiator. | Možganska kap je sledila udarcu, j "Vsa druga poročila so laži od a : do ž», kot je poročala vzhodnonem-i ška časopisna agencija ADN. i BOŽIDAR PAHOR vanje Emidija Susiča in Danila Sed maka na temo »Kaj je asimilacija, kako poteka asimilacija vzporedno s socializacijskim procesom* (na po dlagi knjike «Tiba asimilacija*). Sledilo pa bo predavanje Alenke Rebule - Tuta na temo: «Pomen kulturne širine v narodnostni zavesti*. V ponedeljek, 25. aprila pa bo v j jutranjih urah skupna debata z do-: prinosom vseh udeležencev o tem, kako doživljajo mladi svojo narodnostno pripadnost. Seminar bo zaključilo predavanje Janka Pleterskega na temo: »Razvoj narodnostnega vprašanje z marksističnega vidika.* Na seminarju bo vsak udeleženec prejel gradivo in kratko bibliografijo o obravnavanih temah. Prireditelji seminarja pozivajo vse zainteresirane mladince s Tržaškega. Goriškega in iz Slov. Benečije, da se prijavijo in to v najkrajšim času. Cena seminarja znaša 33.000 lir. v ceno je vključen dvodnevni celotni penzion in gradivo. Vpisovanje poteka v uradih SKGZ v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/III. — telefon 744249); v Gorici (Ul. Malta 2 — telefon 84-644) in v Čedadu (Ul. IX Agosto 8). Ng seminarju bodo poleg mladih iz zamejstva sodelovali tudi predstavniki obmejnih občinskih konfe- iiiii «i m mMuimiiiiiii mini« (iiiiiiui m m iiiiiniMiiiimiiiiiinnniiiiuiillMiiiniliiuiiliiHiiimiMHniinimio PO IZJAVI ODBORNIKA RINALDIJA NA SEJI DEŽELNEGA SVETA ZA KRIZO PRI TRŽAŠKEM LL0YDU NAJ BI BILA ODGOVORNA DRŽAVA Predsednik skupščine Mario Colli obsodil dogajanja v Libanonu Na včerajšnjem zasedanju deželnega sveta je odbornik za promet in prevoze Rinaldi odgovoril na vprašanja svetovalcev KD, KPI in LpT v zvezi s kritičnimi razmerami v Tržaškem Lloydu. Tu ne gre za krajevni problem, je dejal Rinaldi, ampak za vprašanje vsedržavnih razsežnosti, prav zato pa mo ra rimska vlada nemudoma ukrepati in spoštovati obveze, ki jih nalaga sam zakon. Glede bilančnega primanjkljaja Tižaškega Lloyda, ki je konec leta 1982 presegel 61 milijard lir, je deželni odbornik naglasil, da mu botrujejo različni dejavniki, sicer nova vodila, ki urejujejo upravlja nje in računovodstvo plovne družbe, dalje kopičenje primanjkljajev iz prejšnjih poslovnih let, zlasti pa renc ZSMS (Tolmin, Nova Gorica, dejstvo, da država ni dodelila tr- Sežana in Koper) ter mladi s Koro škega. Dežela izdala knjigo o ptičih namenjeno šolani V prihodnjih dneh bodo dijaki nižjih srednjih šol v naši deželi dobili knjigo "Ptice z nami*, ki jo je napisal Aldo Barbina, izdala pa dežela Furlanija Julijska krajina. Knjiga, ki je tretja iz zbirke Narava | ”a (sledi študijama o drevesni flori in o deželnem normativu na področju zaščite narave) se vključuje v dejavnost deželne uprave, ki želi pravilno informirati o vprašanjih okolja in predvsem vzbuditi ekološko in naturalistično zavest zlasti pri mladih, je dejal včeraj na tiskovni konferenci Antonio Tripani, odbornik za krajevne uprave, gozdarstvo in razvoj hriboritih področij. Delo. ki je napisano strokovno toda v prepro- žaški družbi (kot tudi ne drugima dvema plovnima družbama iz skup-pine Finmare, to je družbi Italia in Adriatica di Navigazione) dolžnih finančnih prispevkov; ti so 31. decembra 1982 znašali, seveda na pa pirju, 102 milijardi lir. Po Rinaldijevem mnenju bo mogoče Tržaškemu Lloydu pomagati iz krize s finančno in upravno sanacijo družbe, predvsem pa z večjim posluhom države za mednarodno vlogo, ki jo odigiava ta plovna družba; odbornik je v tej zvezi poudaril, da bi država lahko Tržaškemu Lloydu primer podaljšala veljavnost prispevkov za redno vzdrževanje raznih prog (v prvi vrsti z Južno Afriko, zahodno afriško obalo in Ljudsko republiko Kitajsko), prispevkov torej, ki so zapadli ali pa bodo zapadli v kratkem. Na začetku seje deželnega sveta je predsednik Colli izrazil zaskrb 1 jen ost skupščine nad dogajanji v Libanonu, kjer je nastanjena tudi italijanska vojaščina. Barbarska dejanja, kakršen je bil atentat na ameriško veleposlaništvo, utegnejo po Collijevem mnenju izzvati nove spopade, ki bi zavlekli v nedogled možnost razrešitve krize in nazadnje prizadeli prav tiste, ki so najbolj šibki. Izid rednega natečaja za učitelje Tržaško šolsko skrbništvo je objavilo seznam kandidatov, ki so u-spešno opravili učiteljski natečaj ter seznam kandidatov, ki so natečaj zmagali in poslgli stalni. Natečaj so zmagali naslednji uciielji: Eugenia Kozina (77,50 točke), Nadja Bizjak (75,50), Leonida Gruden (73.50), Mario Adamič (73 točk). Damiana Kralj (71,50), Nevia Olenik (68.50 -rezerva po 31. čl. zakona št. 270), Nadja Škabar (67 točk — rezerva po istem členu), Ana Farneti (65 točk — rezerva). Elisabetta Danieli (63 točk — rezerva). Zgoraj navedeni učitelji bodo po stali stalni s šolskim letom 1983 84. Vsi ostali učitelji, ki so uspešno o-pravili pismeni in ustni izpit natečaja (natečaj je uspešno izvedlo 29 kandidatov), bodo vključeni v posebni seznam, ki bo velja) dve leti. Seznami kandidatov in končne ocene so na ogled na šolskem skrbništvu. Zainteresirani imajo deset dni časa za morebitne prizive. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 W«««IIK6IMMII4H«IHtll|l|»mUIIII8ll«HIUMIHI«Ml»8»llll*«t81IHII8«lllllll«lllllllllMI«IIHIIMIIUIH»lll8*t«ll«6lllllll» V Londonu je bila včeraj protestna manifestacija petih članov ekološkega gibanja »Greenpeace*, ki so demonstrirali proti nadaljevanju jedrskih poskusov, ki potekajo v sodelovanju ined ZDA in Veliko Britanijo. Pred obrambnim ministrstvom so razpeli transparent, na katerem piše: »Dovolj je jedrskih poskusov, mi vemo, da delujejo*. (Telefoto AV) . ............................................................Um.............m ..........................m«,..,h,,,,.........„i.„,um.„,i„r miitiiiiiiifiiimitiliniii IZKORIŠČANJE POLOŽAJA ZA ZASEBNE NAMENE Škandal v ameriškem PRED NOVEMBRSKIMI DEŽELNIMI VOLITVAMI Magnagova 8VP se otepa obrambnem tajništvu kandidatov <" * NETW YORK Podtajnik pri a-meriškem obrambnem ministrstvu in odgovorni za mednarodno varnost v Reaganovi administraciji Ri-cha>d Perle je v središču afere, ki jo je s svojim pisanjem sprožil dnevnik «New Yoik Times*. Pefle je po trditvah newyorškega dnevni ka predlagal svojemu ministrstvu, naj kupi pri nekem izraelskem podjetju ogromne količine orožja. Le dobro leto prej pa je Perle od istega izraelskega podjetja prejel ččd no vsoto 50 tisoč dolarjev za neko svoje delo. Podtajnik je priznal eno in di-ugo, je pa takoj dejal, da so mu Izraelci izplačali denar za delo ki ga je opravil preden je prevzel svojo funkcijo v obrambnem ministrstvu. Podjetje »Soltam LTD*, ki proizvaja minomete, topovske granat« in municijo. je ministrstvu »ve toval kot zanesljivo in kakovostno, ker ga je kot bivši uslužbenec dobro poznal. V vso zadevo pa je vpletena tudi neka ameriška družba, za katero je Perle še do nedavnega delal. Višete zapleta pa je dejstvo, da je temu podjetju pred svojim imenovanjem načeloval sedanji tajnik za vojno mornarico John Lehman. «New York Times* je torej odkril pravo prepletanje osebnih in političnih interesov. Ameriška zakonodaja preprečuje namreč funkcionarjem wa shingtonske administracije, da bi delali v korist svojih bivših delodajalcev, saj bi se tako bržkone tudi osebno okoristili. Perle. ki je v Pentagonu med najglasnejšimi jastrebi, se je sedaj znašel v precejšnji zagati, saj v ZDA take spodrsljaje le s težavo oprostijo. BOČEN — V bocenskih političnih krogih trenutno izključujejo mo žnost, da bi bila na kandidatni listi Južnotirolske ljudske stranke ob novembrskih deželnih volitvah tudi imena neodvisnih kandidatov »Hei-mal bunda*, skrajnonacionalistične organizacije nemško govorečih Južnih Tirolcev, ki se bori za samoodločbo in za odcepitev od Italije. Na zadnjem srečanju med vodstvom Južnotirolske ljudske stranke in «Heimatbundom» je predsednik ljudske stranke Magnago poudaril, da bi lahko vnesli v kandidatne liste tudi imena predstavnikov cTleimat-butida*. če bi se ti vpisali v stranko in se pokorili njeni disciplini. V bistvu, da bi se odpovedali propagandi za samoodločbo in odcepitev. Ti pogoji pa so za skrajneže iz »Heimatbunda* nesprejemljivi. Vsekakor pa bo organizacija južnotirolskih skrajnežev še počakala na dokončno odločitev. Pred sabo ima sedaj po neuspehu z Ljudsko stranko dve možnosti. Lahko predstavi svojo samostojno kandidatno listo za deželne volitve, ali pa se poveže s stranko južnotirolskih indi- j zapisal številko avtobusa, ki je vo peudentistov Slednji so namreč na svojem kongresu pred tednom dni vnesli v program stranke tudi zahtevo po samoodločbi Južnih Tirolcev. V vsakem od obeh primerov pa obstaja nevarnost za Južnotirolsko ljudsko stranko, da bi ji »Heimatbund* odžel del glasov nemško govo rečih volivcev. Sudtiroler Volkspartei ima namreč pr ari monopol nad nemško govorečim prebivalstvom, ki je varen pred levico, a ne pred desnico. Pisma uredništvu Po prometni nesreči na križišču Ul. Mazzini Nedavna huda prometna nesreča na križišču Ul. Mazzini je vzrok, da pišem te vrstice s prošnjo za objavo. Zdi se mi, da je bala nesreča nekje logična posledica včasih zares neodgovornega zadržanja šoferjev, ki sedijo za volanom avtobusov mestnega prevoza. V mislih imam semaforje na Trgu Dalmacija, pred katerimi se zlasti v času prometnih konic nabirajo dolge kolone avtov in avtobusov. Lahko trdim, da ne mine, dan, ko ne bi videl avte in avtobuse, kako drvijo z rumeno in rdečo lučjo skozi križišče in izsiljujejo prednost vozilom, ki jim je zelena luč nakazala prosto pot. Lah j ko razumem (a seveda ne opravi čujem) objestnast mladih, novopečenih vozačev, ki se požvižgajo na prometne predpise, ne morem pa razumeti šoferjev javnih prevoznih sredstev, ki posnemajo tako objestnost in spravljajo v nevarnast pot nike v avtobusu in druga vozila na cesti. Prav na dan nesreče je avtobus mestnega prevoza prevozil Trg Dalmacija z rdečo lučjo, potem ko se je že premaknila kolona vozil iz Ul. F. Severo namenjena proti Ul. Ghega. Takih in podobnih primerov je še in še, a ne samo na Trgu Dalmacija, temveč tudi na drugih križiščah s semaforji. Ob neki priložnosti sem si celo zil skozi semafor z rdečo lučjo, a sem potem listek odvrgel, ker pač nočem biti denunciant. Toda nesreča, ki je na žalost zahtevala sko raj 30 ranjenih oseb, mi veleva, da opozorim vodstvo mestnih prevozov na neodgovorno ravnanje nekaterih šoferjev, katere bi bilo treba opozoriti, da imajo vozniško knjižico, od katere je končno odvisen tudi njihov kruh. Le z večjo disciplino bomo lahko dosegli, da se take in podobne nesreče ne bodo več dogajale. (Slepi podpis) Televizijska oddaja ne pozna Slovencev Spoštovano uredništvo Primorskega dnevnika, prejšnjo nedeljo (17.4.) je bil v popularni opoldanski televizijski od daji «TG L’una» govor o sedanjosti in preteklosti našega mesta. Gosta oddaje sta bila podjetnica Eila Krofi' in pisatelj Fulvio Tomizza. ki ju je intevjuvala novinarka Bianca Maria Piccinino. ki je tudi sama po rodu Tržačanka. V razgovoru, med katerim smo si lahko ogledali tudi reportažo o zavodu Združenega sveta »Jadranskega morja*, sta intervjuvanca povedala marsikaj zanimivega tako o sedanjem položaju tržaškega gosp