URADNI VESTNIK OKRAJA CELJE L . to VII 16. aprila 1962 Št, 16 Vsebin OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŽALEC 161. Program gospodarskega razvoja občine Žalec za leto 1962. 162. Odlok o proračunu občine Žalec za leto 1962. 163. O c.. .iia i ji uprav- nih organov, ustsmovitvi, izvolitvi ter o pravicah in dolžnostih Sveta delovnega kolen ;.iva uprave Občinskega 1 ura Žalec in Ar- hi c ra žri" kosu si je Občinskega ljudskega odbora Žalec 164 „ Grbov o pr e n su pravice za izdajo predpise v .. položajnih plačah uslužbe - e- prosvetnih zavodov na šolske odbore teh zavodov. .165< Oc ...on o uvedt.-i občinskega prometnega davka na ioKalne tele- grafske in telefonske storitve. 166. Odlox o dopolnitvi odloka o pobiranju občinskega prometnega davka na območju občine Žalec. 167. Odlok o položajnih plačah sodnikov in drugih uslužbencev Okrajnega sodišča v Žalcu. 168. Odločba o prevzemu ustanoviteljskih pravic in dolžnosti glede osnovnih šol na območju občine Žalec in Vajenske šole Žalec . IZVOLITVE, IMENOVANJA IN RAZREŠITVE Občinski ljudski odbor Žalec 161. Občinski I jvisri odbor Žalec je po 4, členu zakona o pristojnosti c -c inskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov /Uradni list FLRJ, št. 52-644/:7 In 27-492/59/ in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih /Uradni list LRS, št. 19-88/52/ na seji občinskega zbora na seji zooz a proizvajalcev dne 15« marca 1962 sprejel Stran 2 URADNI VRSTNIK St• 15 - 16 4, 1962 PROGRAM GOSPODARSKEGA RAZVOJA OBČINE ZALA" ZA LETO 1962 PRVI DEL SPLOŠNI PREGLED GOSPODARSKEGA RAZVOJA V LETU 1962 I - poglav j e OSNOVNE NALOGE PROGRAMA ZA LETO 1962 Pri sprejer.ianju gospodarsko političnih nalog za leto 19o2 je zlasti upoštevati o. o.po a nit ve gospodarskega sistema in vložiti vse napore za izpolnitev postavljenih nalog v petletnem perspektivnem planu. Upoštevajoč to osnovno načelo kakor tudi kapacitete in dosežene zmogljivosti v letu l>6l, se postavljajo za leto 1962 naslednje naloge; - vse panoge gospodarstva se morajo kar najhitreje prilagoditi uvajanju novih instrumentov o delitvi dohodka in povečati v glavnem obseg izdelkov, k::, jih 'A-.Če zahteva, oziroma prilagoditi se tržišču? - dinamik- proizvodnje je zlasti povečati v industriji in kmetijstvu, potrebno pa je rast proizvodnje v skladu z gospodarskim programom doseči tudi v ostalih gospodarskih dejavnostih• - dvig produl-tivnosti naj postane glavno gibalo pri razvoju proizvodnje in mora vse bel j temeljiti na stalnem izpopolnjevanju sistema delitve ter prenašanju pravic delavskega upravljanja neposredno na proizvajalce; - vse sile je vložiti za povečanje izvoza /kmetijski pridelki, industrijsko blago/• - pri investicijski politiki je dokončati začete rekonstrukcije, pri tem pa dosledno upoštevati načelo gospodarnosti in zagotoviti vlaganje v osnovna in obrana sredstva Posebno pozornost je posvetiti Kmetijskemu kombinatu• - realna osebna potrošnja naj bo v odvisnosti od povečane produktivnosti , delovni kolektivi pa morajo najti merila in načine delitve dohodka-ki bodo zagotovili vzpodbudno in ekonomično nagrajevanje; - v etijstvu je treba pospeševati hitrejši razvoj socialističnega .o c...-to: j in specializirati proizvodnjo; ki naj bo osnovni pogoj za žago- ■ cev rentabilnega oslovanjar - v go:,.:: r, : vu je treba še naprej pospeševati premeno gozdov in relativna gozdne, t.-: a čimpreje usposobiti, kjer so dani talni in podnebni pogoji, za kmetijsko proizvodnjo; Št. 1.6 - 1.6. 6, 1962 UHADNI VESTNIK Stran 3 - trgovska in gostinska podjetja je usmeriti v tako obliko, da bod. glede na preskrbo in usluge prebivalstvu zbojšala notranjo org, izučijo in obseg poslovanja; - pri obrtnih c . v.acijah je poskrbeti za hitrejšo rast storitvene obrtniške dejavnosti in pri tem upoštevati načelo, da naj se organizirajo takšni obratis ki bodo zaradi svoje dobre opremljenosti lahko n -dili kvalitetnejše in cenejše usluge; 1. Razvoj celotne proizvodnje Izhajajoč iz ravni proizvodnje dosežene v letu 1961 in podanih materialnih pogojev predvidevamo porast družbenega bruto proizvoda socialističnega sektorja za 14,5 % in narodnega dohodka za l8,4 %. Po posamezni-gospodarskih panogah je največji porast zabeležen v kmetijstvu s 65,3 sledi gostinstvo z .31,3 % in končno industrija s 5,4 %. Pričakovani porast družbenega bruto produkta in narodnega dohodka mogoče doseči le, če bodo delovni kolektivi razumno izkoristili obstov -če in pričaliovane zmogljivosti. Predvideni porast Investicij v letu 1962 temelji na višini pričakovanih srede te- gospodarskih organizacij ter na kreditih iz splošnega investicijskega sklada in manjših kreditih iz lokalnih sredstev. Tako bo pri panogi industr; je dokončati rekonstrukcije pri Tekstilni tovarni Prebod, in Tovarni .noga k Polzela. Nadaljevati bo treba z rekonstrukcijo Ker. ne industrije Libojah, v Zabukovici pa odpreti dnevni kop. Investicije v m.,vtijstvu bodo zlasti usmerjene v rast kmetijskega kombinata in namen jene predvsem za nakup zemljišč, ureditev hlevov, nasadov in nabavo opreme. Dokončati bo potrebno skladišče brnelja v Žalcu. V gradbf iš tu ho z. boljšo organizacijo dela omogočiti hitrejšo in kvalitetnejšo gradnj , kar bo zlasti omogočilo pospešeno stanovanjsko graditev. Podjetje PTT bo začelo z avtomatizacijo PTT prometa na območju občine. V obrti se bo začelo z izgradnjo livarne v Kovinskem podjetju Žalec, v Agroservisu Šempeter pa se bodo gradili sanitarni objekti in upravni prostori. Vsi obrtni centri bodo razširili svojo dejavnost, v Žalcu pa bo še poseben obrat za čiščenje in vzdrževanje motornih vozil ter polnjenje akumulatorjev* V Šempetru se bo pristopilo k ustanovitvi četrtega obrtnega centra. Novo ustanovljeno podjetje Avtoprevoz Šempeter bo prevzelo storitev prevoznih uslug v občini Žalec ter svojo dejavnost razširilo tudi na sosednja območja. Novo združeno trgovsko podjetje Savinjski magazin Žalec bo poslovalr za vso občini in specializiralo svoje prodajalne na Vranskem, Šempetru, Žalcu in Petrovčah* Gostinska podjetja bodo povečala nočitvene kapacitete pri gostilni "Hmeljar" ter obnovila in modernizirala prostore družbenega gostišča v Braslovčah in v Grižah, 2 Zaposlenost in produktivnost Produktivnost del merjena .=> povečanjem družbenega proizvoda na zaposlenega, bi e e morala v letu 1962 povečati za okoli lo /o. Predvideno povečanje zaposlenosti v družbenem sektorju gospodarstva naj bi v letu 1962 p o': . silo za okoli 4 %. Na povečanje delovne storilnosti bo vplivala višja raven splošne in strokovne izobrazbe, ki naj bi bila vsklajena s potrebami gospodarstva in javnih služb, 3* Osebna poraoa in družbeni standard -- • podlagi preavidenaga razvoja proizvodnje predvidevamo, da se bo v let... 1962 povečal skupni obseg osebne porabe na prebivalca za okoli o, 5 /». Za leto 19-1 : večina gospodarskih organizacij sprejela pravilnike o delitvi či -de^o. dohouka in pravilnike o delitvi osebnih dohodkov. Vsi ti pravil n;..., go .ali velik poudarek produktivnosti dela, ekonomičnosti : . .'■uti poslovanja. Prav tako je v letu 1$62 zagotoviti načelo o - ■ c-mebr-ih dohodkov po delu tudi v družbenih službah, .-•ravilntkz .. d 1 ? potrebno še naprej izpopolnjevati Od vseh razpoložljivih sredstev za negospodarske investicije bodo prispevale no. j ve-- ■: e iste v gospodarske organizacije in se tako še močneje vključil-. . :analni sistem. Začelo ■ - j . vi jo zdravstvenega doma v dalcu, plavalnega bazena na Vro - <■■■<, .. ...,1 čaranja cestnih priključkov v Vranskem ter nada- ljevalo z slo j. . -..-eljo in izgradnjo vodovoda. Pri gratir-ji stanovanj je dati prednost strnjeni blokovski izgradnji, najširšo mo- j. t,, sredstva investitorjev in stanovanjskih interesentov in dosledno /avl jati urbanistična nadela Predvideva...c ■ bo v letu 1962 za šolstvo razpoložljivih okoli 2o % več sredstev kokor preteklo leto, ki pa naj bi bila prvenstveno uporabljena za izboljšanje materialnih pogojev in stimuliranje prosvetnih delavcev- Zlasti bo posvetiti vso skrb izobraževanju kadrov na delovnem mestu Pri reševanju manjših krajevnih problemov bo potrebno angažirati sredstva /krajevrl .V in udarniško delo prizadetih državljanov. 4. Razvoj po gospodarskih panogah. Predčasno vkijv;evanju gospodarskih organizacij v nove pogoje gospodarjenj- , :o posledica uveljavitve dopolnitev gospodarskega sistema in neurejeno razmere v načinu kreditiranja so povzročile, da industrijska proizvodnja ni dosegla z iružbenim planom za leto 1961 predvidene ravni. l.,...w . izve nje mora biti čimpreje nadoknaden, podjetja z nižjo on • aktivnosti po bodo morala vložiti vse napore. da sfc bi zacot.. ko d • v v o ne reku j e dosledno izrabo razpoložljivih *mog» k tl a v os ca. nc acijo dela in tetin jo z materialom. Na podlagi izkušenj iz pvv let predvidevamo. da bo industrijska proizvodnja izražena po : ; .u cenah upoštevajoč izpad Tekstilne tovarne v tiempetru_ pora ••■•k.In z- oii ; 4 y0 kar je nekaj manj od s perspektivnim planom Pre“' videne;; . reč ja. Spremenil pa se bo asortiment izdelkov iz J11"' je v višje kvalitetne, kar bo pogoj za hitrejši dvig narodnega dohodka , Prav tako povečanje proizvodnje v kmetijskih gospodarskih organizacijah v preteklih letih ni bilo doseženo v predvidenem obsegu. Tudi ta izpad je treba v letu 1962 nadoknaditi, kar bo mogoče doseči s predvidenim povečanjem površin družbenih posestev, z nakupom in zakupom zemljišč od privatnih .^letovalcev, z melioracijami in krčitvijo gozdov v nižinah. Za dosego večjih uspehov v kmetijski proizvodnji je tudi potrebno izboljšati Ijenjske pogoje delavcev na kmetijskih posestvih, kooperaciji je posvetiti še večjo pozornost. Pri hmelju predvidevamo ustalitev površin^ obnova hmeljskih nasadov pa bo izvršena v glavnem v družbenem sektorju, V starih zasebnih sadovnjakih . ■ pomanjkljivih agrotehničnih ukrepih n.i računati z odpravo izmenične rodnosti, zato je še v naprej računati . Ihanjem sadne proizvodnje. Izvrševala se bodo nadaljnja priprav±v dela za ureditev sadne plantaže v Mirosanu. Prav tako tu predvideva mv povečanje števila čebelnih družin od sedanjih 5oo na Soo. Jela na izvedbi gozdnogospodarskega načrta bodo izvršena na površini 2.567 ha, obnova gozdov v družbenem sekt rju pa bo izvršena na površini 5,8o ha. Obseg sečenj v družbenih gozdovih pa je planiran pri iglav cih in listavcih v višini 5,lo3 m3 in v zasebnem sektorju 36,800 m3. Investicijska vlaganja bodo usmerjena na ce.ko Ojstrica - Velike ■ khu-. vodovod v drevesnici Ločica in na napravo vlak in vzdrževanje gczdaiu cest. Stre...e ti ju za kompleksno gospodarjenje ne glede na lastništvo. Odkup gozdov se bo nanašal predvsem na gozdne in Imetijske površine v višjih predelih. Vzporedno s povečanjem gradbenih del je nujno odpraviti nesorazmerje med številom začetih in dokončanih del. Nujna je večja povezava in sklad nejše sodelov .nje z investitorji, projektanti in izvajalci zaitijučnih del.. Pogodbe o gradnji je z investitorji sklepati le takrat, ko imajo ie-ti zagotovljeno tehnično dokumentacijo in sredstva. Vrednost prometnih storitev bo v letu 1962 večja z ustanovitv. av-toprevoznega podjetja v Šempetru. Predvideva se poleg avtomatizacije telefonskega omrežja tudi porast poštnega in telegrafskega prometa. Koncentracija trgovskega omrežja v ekonomsko močnem podjetju bo omogočila hitrejšo modernizacijo in razvoj trgovine iz lastnih sredstev podjetij, ki naj predstavljajo osnovni vir sredstev za investicijske naložbe . Pri gostinstvu in turizmu predvidevamo povečanje za 31,3 %• Materialno osnovo gostinskih gospodarskih organizacij je utrditi tudi z ustrezno organizacijo gostinske mreže in formirati taka podjetja, ki bodo sposobna. prevzemati, izvedbo potrebnih investicij. Prav posebej se je posvetiti izpopolnjevanju -,ro .ovnega in vodilnega osebja. Pri razvoju obrti in komunale v letu 1962 je treba stremeti za tem, da se ti dejavnosti razvijata v skladu s potrebami. Upoštevajoč izpad ne katerih obrtnih podjetij oziroma njihov prehod v drugo penogo bo družbeni bruto proizvod in narodni dohodek narastel za okoli 15 Za zadovoljitev potreb rebivalstva bo preiti k industrializaciji uslug. Pri do- polnjevanju manjkajoče storitvene dejavnosti je treba upoštevati zlasti deficitarne obrtne stroke. Proizvodna obrt naj v bodoče pri izbiri asortimana ne posnema industrijske proizvodnje, temveč jo naj samo kvalitetno dopolnjuje. Dopolnitve gospodarskega sistema ugodno vplivajo na ustanavljanje obrtnih centrov oziroma združevanje sorodnih strok. Podjetja bodo morala smotrnejše gospodariti in posvečati pozornost delitvi dela, dvigu storilnosti, uvajanju novih tehnoloških postopkov ter ustanavljanju ekonomskih enot. II. poglavje RAZVOJ CELOTNE PROIZVODNJE Upoštevajoč doseženo raven proizvodnje v letu 1961 ter program perspektivnega razvoja občine Žalec za razdobje od leta 1961 do 1965 in v skladu z razvojem, ki ga predvideva resolucija gospodarskega razvoja okraja Celje, računamo z naslednjim porastom družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka: v 000 din v tekočih cenah Realizacija 196o Ocena 1961 Plan 1962 Indeksi 1961 1962 196o 1961 DRUŽBENI BRUTO PROIZVOD - skup.gospod. 12,1-+3.664 15,212.084 14,7o8.437 lod, 8 111,3 NARODNI DOHODEK - skup.gospod. 5,217.946 5,311.117 6,059.549 lol,9 114,1 DRUŽBENI BRUTO PROIZVOD - družb.gosp. 10,247.266 11,542.185 13,215.763 112,6 114,5 NARODNI DOHODEK - družb.gosp. 4,528.425 4,692.699 5,557.3o9 1o3,6 118,4 Po posameznih gospodarskih panogah bo glede na pričakovani razvoj gospodarstva po tem predlogu letnega programa družbeni bruto proizvod skupnega gospodarstva tale: v 000 din v tekočih cenah Realizacija 196o Ocena 1961 Plan 1962 Indeksi 1961 1902 1960 1961 GOSPODARSTVO SKUPAJ 12,19-3.664 13,212.o84 14,700.437 loti, 0 111,5 Industrija 7,439.872 7,38o.915 7,778.788 99,2 1o5,4 Kmetijstvo 2,897.664 5,098.394 4,o63.325 lob, 9 151,1 v tem: družbeni sektor 1,320.742 1,785.188 2,951.-462 136,2 165,5 Gradbeništvo 214.500 272«000 519.063 126,8 19o,8 Promet 15.000 8.628 56.684 57,5 656,9 v tem: družbeni sektor 52.184 - 521,8 Trgovina 282.852 615.677 762.9oo 217,6 125,9 Gostinstvo 179.7o6 244.228 296.ol2 135,9 121,2 v t em: družbeni sektor 84.925 126.826 166.512 149,3 151,5 Obrt l,lo4.ol9 1,581.302 1,219.959 143,2 77,1 v tem: družbeni sektor 894.324 l,55o.637 973.128 151,o 72,1 Ostale dejavnosti I0.051 1o.94o 11.7ob lOb , 1 lo7,o Pri posameznih gospodarskih panogah bo glede na pričakovani razvoj gospodarstva jjo uem predlogu letnega programa narouni dohodek skupnega gospodarstva tale: v 000 din v tekočih cenah Realizacija 1960 Plan 1 n d e k s i 1961 1962 1961 1900 1962 196l gospodarstvo SKUPAJ 5,217-946 5,511.117 6,059.549 lol,9 114,1 Industrija 5,4-51.742 5,155.o7o 3,452.6o2 91,9 1o9,4 Kmetijstvo 897.255 894.165 1,205.46? 99,6 134,8 v tem; družbeni sektor 58o.595 463-428 9o2.835 121.. 7 194,8 Gradbeništvo lo4.168 146.796 249.382 l4o,9 169,8 Stran ti URADNI VESTNIK Št. 16 - 16 . 4. 1962 Promet ?.2oo 3.9oo 27.292 54,2 699,7 v tem: družbeni seKtor 24.692 246,9 Trgovina 209.622 369.656 434.900 176,3 117,1 Gostinstvo 50.216 82.022 92.367 12o, 2 112,6 v tem: družbeni sektor 21.746 3o.o22 36.367 138,5 121,2 Obrt 496.111 655.555 593.309 132,1 9o,5 v tem: družbeni sektor 376.9o2 523.772 452.3o1 130,9 86,4 Ostale dejavnosti 3.65o 3.955 4.23o lotis4 I06,8 Glede ne. pr3.e , ' = :ed Kmetijsko zadrugo in zasebnimi proizva- jalci. Povečanje v e r. dohodkov prebivalstva* zlasti zaposlenega v družbenem . bo še v večji meri vplivalo na spremembo struk- ture osebne potre Za pred. v L de • 1 ne osebne potrošnje bo potrebno zagotoviti predvideni po : ... v;• •: zlasti industrijskih in kmetijskih proizvodov, izb 01 ,i - trga ter stabilnost cen in posvetiti večjo skrb organizaciji ■ r,- : ■; Družbeni standard Od vse n vaz... 1 sredstev za ne go sp o dar ske investicije bodo prispeval,: , . . oodarske organizacije, ki se tako močneje vključuj.-:.. ■ . oj; 3tem in pa delno občani sami v obliki kra- jevnih prisp-.v " ; Naglo nar,..':: r: j ske ga prebivalstva, novi predpisi o zdravstvenem zav o - ajemajo vse prebivalstvo, neobdelana zdravstvena problema ta... vi - .'vi zdravstveni dom v Žalcu kot zdravstveni center, ki dt.lv v ... p v goji h, zahtevajo, da se po d vzame jo vsi ukrepi za začei:- / \ , zdravstvenega doma v Žalcu z začetnimi sredstvi go,- . • • - j.zacij v višini lo,000.000 din. Sredstva ::.... .•••vinskega zdravstvenega centra v Žalcu so za- sigurana v pro:- . zdravstveni center poleg sredstev tudi vse ostale pogoje /...., /ske/, da začne z delom. Iz sredstev l.r v v: nv pevka in iz sredstev sklada za šolstvo se bo začelo z auc • . -. .. .- ne sole v Preboldu, ki deluje že v 3 izmenah in v skrajno .... -ngienskih prilikah. Skrb za boljše delovanje šolskih kuhi. .v zvezi za boljšo prehrano šolskih otrok je poverjena poleg sol . - s za napredek, doma in družine s pogodbeno obveznostjo v p: /L; . ... ..n finančnih sredstev iz občinskega proračuna. Strokovno šc: . : . r ■buladiti z načeli resolucije o izobraževanju kadrov, kar v 1 j z kmetijstva izvršeno, urediti pa je v tem letu še za vajenske- ti je vso skrb izobraževanju kadrov na delov- nem mestu. Za šolan jami v duševnem razvoju je ustanoviti pri osnovnih šolah r :• en trih posebne oddelke. V letu I//: -r- or opi .10 šolski kolektivi k izdelavi pravilnikov o delitvi dci.c -san ga dohodka in. se s formiranjem samoupravnih organov v šol;- : ••oj • uo od uprav n .. b. organov. Občinska - v • ■ '. prosvetnih društev ter Delavska univerza naj preko s/ojih : ' . o širi splošno izobrazbo in znanje med IjU0^1 V večjih Kraji".'. : >oma usposobi in opremi prostor za klubsko živi/ nje, obča us:-, v. ■-■n ..za. pa poskrbi za delovanje potujočih knjiž' nic v man. -sosobitev kadra za knjižničarsko službo. Št. 16 - 16- 4, 1962________U JR APNI VESTHIK__________________Stran 11 Sredstva za osnovno dejavnost prosvete so določena v občinskem proračunu z dotacijo sredstev za družbene organizacije. Za pospešen razvoj telesne vzgoje je v okviru jugoslovanskih pionirskih iger usposabljati šolska igrišča in telovadišča za kar se nameni pretežni del sredstev sklada za telesno vzgojo poleg fizične pomoči za to sposobnih šolskih otrok. Z izgradnjo stadiona v Žalcu in na Polzeli se v letu 19o2 nadaljuje. Spričo nenehnega vsestranskega razvoja se večajo naloge socialnega varstva in sicer predvsem v preventivnem pogledu, V letu 1962 se ustanovi strokovni zavod za socialno delo v Žalcu, ki bo sodeloval tudi z gospodarskimi organizacijami, šolami, zdravstvenimi zavodi. Med izredno pomembne akcije spada zaradi večjega števila zaposlenih žena široka organizacija otroškega varstva v okviru krajevnih skupnosti. Dosedanje vrtce se v tein letu prenese na krajevne skupnosti s tem, da se stroške za osebne prejemke vzgojnega kadra dotira iz sklada za šolstvo. Z večjo snrbojo je pristopiti k izvajanju zaščite bivših borcev in invalidov NOV, skrbeti za pravilno zaposlovanje, kvalifikacijo, zdravljenje, rehabilitacijo in za reševanje stanovanjskih problemov. V skladu z razpoložljivimi sredstvi predvidevamo pri elektrifikaciji sledeča o.ela: izgradnja 2o KV/ daljnovoda in trafopostaje v Založah, dalje 2o KV/ daljnovoda in trafopostaje v Braslovčah, trafopostaje v Ka-sazah, preureditev in popravila omrežja v Kasazah, Gotovijah in Smiklav-zu, preureditev omrežja v Žalcu ter ostala potrebna redna vzdrževanja. VI. poglavje IZVOZ V letu 1962 predvidevamo naslednji izvoz: Keramična industrija v Libojah predvideva izvoz 6,6 ton keramike za domačinstvo. Tovarna "Juteks" v Žalcu predvideva izvoz T/loo m2 ko/2oo jutine tkanine. Tekstilna tovarna Prebold predvideva izvoz T/looo m2 2l8/l63o bombažne tkanine tiskane in T/looo m2 192/137o bombažne tkanine surove. "Garant11 Polzela predvideva izvoz 2o. coo komadov pisalnih miz v ZDA. Od kmetijskih pridelkov računamo samo na izvoz hmelja. Delovni kol ; ibivi in organi upravljanja morajo pripomoči, da se bodo gospodarske organizacije kar najhitreje prilagodile spremembam v deviznem in zunanjetrgovinsKem sistemu in tako izvajale pravočasno mirepe, ki oodo prispevali k čim bolj racionalnemu izvozu in uvozu. DRUGI DEL VII. poglavje INDUSTRIJA Pričakuje se, da bo v letu 1962 fizični obseg proizvodnje za 3^*3 večji od dosežene ravni v letu 1961. Po posameznih industrijskih strokah je predvideno tole gibanje fizičnega obsega proizvodnje: Stroka 6l: 60 62:61 Rudnik rjavega premoga Zabukovca 96,1 loo,7 Keramična industrija Liboje llot6 104,5 Savinjska tovarna opeke I06,0 lo9,3 "Garant" Polzela 139,3 111,1 Tekstilna tovarna Prebold I06,0 Uo,l Tekstilna tovarna "Juteks" Žalec 151,9 245,o Tovarna nogavic Polzela 123,3 126,1 SKUPAJ: 119,4 134,3 Po ekonomsko tehnoloških skupinah, bi se industrijska proizvodnja razvijala takole s H ti ti ti era •u ru ru ti ti P F ru ti ON tu c 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 - 1 1 1 1 en 1 1 ti F*1 1 M 0 P H- CD P F-- m M P CD 0, H- er ISK P 33 m N N <3 era ra er p P P CD ch O P rt- 0 ti p era p P P rt rt H- p. p. p c 0 e C-'. P H p H P P pr P p h fr era P P P P. P P p en c_j. B P H- hd H- < 01 C.J. P 0 H m p 0 P P CD O p P C-J. en H) y <1 ti H- N< O P P H- H- Fr o< p p Cs) p p H O P CD M H- c-j. p p p hj P p O ti cn ti ♦ CD Tl < O ti 1 Vl Vl Vl Vi = F P ct- eh ct- (D 3 / O ti P D ct- ti CD -t- • p H ru ru -F" O ru h Vl ru iu ru v ti H' ti ti -F- -p- O O NiO Vl Vi Co Vi Vl Vn' V -F" O O ti 0 O -ti O O -F H NO O-N -p- Vl O O O Vl O co O O ON ti ti a O O Vl V>i 0 NO 0 ru 0 O OOO 0 0 0 Vi (0 NO co O O C . -O 0 CT\ 0 v 0 0 OOO 0 0 O fV rt Vl P NO 3 ti ti O ti ti O po vi on 4.- H ti ru ti ti NO <0 H) tv 1 1 ON P VI 0 ru 0 4- OD VI Vl -F- od Vi -ti -v ti ti P 0 -F" O Vl 0 0 0 0 ru O v 0 0 Vl -vi Vi <1 O 000 0 0 0 0 OOO 0 0 0 H H- - — - .. o< ti H- ru f\; Vn VJ or. ru ru ru ru ru ti 0 ti Iti P 1 1 1 NO ti OOO 0 0 O Vi -F- vn 0 0 Vi CO 0 ON P P OOO 0 0 0 v O OOO 0 Vl 0 ru p OOO 0 O 0 0 O OOO 0 0 0 Vn fNJ fr Vl -p- Vi ON M NO Vi -v ti ru ru ru Vl 0 H h-1 0 O ON N n CO H -V NO 0 ON 03 v 0 -ti ti ti 0 1 1 Ni) fl> < i cl- Či- lu H H -p-MO ON VI IV -v] O O c o o o 00 -fT-O O VI -v -r c o T C-J. P 1 C-j. ^ (D CD ti O ch • CD Cs!< 1 p- Ct- d* P P ch P 1 CD • d* o cr o CD H j p m 1 n- B" < S" c_i. ro p p pr CD » d tr p P p p P pr H- p p O 1 p p P p p C p H- P 1 C-J. P H- P H- p H- ro P H- 1 H- p P P p C-j. a> y 1 CD p o CD p CD i C 1 1 1 1 o O — o 1 1 1 l o O o i B rv i cr O o cr « G O l CD p i i p O 1 B 3 B l fl> d' 1 ro m ru l 1 p i VI Vi ru ru co cc co od i i i vO Oo VI VO (X Ov H V i ti ti O 1 vn ru Oo o c p-vn o 1 CD VO CD 1 1 ch Vi p i O Vi ■uih gozdovih; iglavci in listavci 5.loj m3; kar so iz vaj.., v c.-; n ogo .podar skega načrta. V zasebnih gozdovih iglavci i. V - o o : ‘u ...od m3« poleg tega se predvideva sečnja izven gozda tr! ali k.ooo ra3 listavcev, kar se nanaša na sečnjo topu, • : zi je okužena po raku. V gozdovih, ki so dani v izkoriščan. . 'ur gospodarstvom, se sečnja vrši v okviru elaborata in sicer - ?,\ cev in JJo m J listavcev. Sečnja v osnovnih gozdo- vih torej znaša 4o,9o3 mj. Dohodki ih izdat ter viri financiranja za vzdrževanje gozdov: Predvideni , 1 hod ek občinskega gr-:, dne ga sklada znaša 4o , 942, ooo din; od ter■ ostane o >:> v občinskem gozdnem skladu 28,660,000 din, jo pa gre v me dr-.’-c j-hi gozdni sklad v znesku 12,2 82, ooo din. Od teh sredste' vloži me do5: c'i 1 o: ni sklad za vzdrževanj e gozdov nazaj v občino 8,800.000 dr .)<>;. uv .Z "Savinjska dolina" od odkupa lesa pc prodane® mj 26o din , predvidoma 6,Joo.000 din. Eventuelno povečanje teh sredstev se uporabi predvsem za vzdrževanje gozdnih komunikacij. Prispevki od sečnje lesa iz prejšnjih let še neizterjani 6,?oo.ooo din. Skupne, sredstva znašajo 5o,660.000 din. Izdatki za vzdrževanje gozdov v zasebnem sektorju in ostali izdatki ter obveznost plačil iz leta 1961: - obveznost iz leta 19bl za urejanje gozdov - obnova gozdov - nega gozdov - varstvo gozdov - odkasovanj e - urejanj e gozdov - javna gozdarska služba pri ObLO Žalec - stroški vzdrževanja gozdnih komunikacij - stroški strokovnih komisij - odkup zemljišč - gozdov - rezerva in nepredvideni izdatki 4.300.000 din 1.048.000 din 3,575«ooo din 200.000 din 16,000.000 din 13,800.000 din 2.490.000 din 3.500.000 din 120.000 din 2.700.000 din 2.927.000 din Skupaj: 50,660.000 din Iz postavke "odkazovanj e" financira KS Savinjska dolina 6,500.000 din, a gozdni sklad občine Žalec 9,5oo.000 din. Postavko "urejanje gozdov" financira gozdni sklad Žalec s 5,000.000 din, a medobčinski gozdni sklad z 8,800.000 din. Izdatki 3a vzdrževanje gozdov za SLP sektor znašajo 4,122.000 din, kar financira Gozdno gospodarstvo iz biološke amortizacije /regeneracije/. Investicijska vlaganja v letu 1962: - cesta Ojstrica - Velika Planina - vodovod v drevesnici Ložnica - naprava vlak, vzdrževanje gozdnih cest in most Vransko - Hom Skupaj: 5*512.000 din 4,ooo.ooo din 3oo.ooo din l,212.ooo din Navedena sredstva financira Gozdno gospodarstvo Celje iz lastnih sredstev , biološke in tehnične amortizacije. Ukrepi za povečanje podružabljanja gozdne proizvodnje: V letu 1962 je izvršena reorganizacija gozdarske operativne službe, s čimer je poverjeno gospodarjenje z gozdovi SLP in zasebnimi, enotni gozdnogospodarski organizaciji, t.j. Gozdnemu gospodarstvu Celje - gozdni obrat Šempeter. Gozdni obrat mora v čim večji meri stremeti za odkupom lesa na panju od zasebnikov, s čimer povečuje racionalno izkoriščanje lesa, katero temelji še na zastarelem načinu. Stremeti je za kompleksnim gospodarjenjem ne glede na lastništvo, kar j v tesni zvezi s stopanjem v pogodbena in kooperacijska razmerja gospodarje nja z gozdovi v zasebni lastnini /dolgoročni najem gozdov in odkup gozdov/ Odira p gozdov se nar. ?.ša predvsem na gozdne in kmeti j šk e površine V višjih predelit., kjer kmetijske proizvodnja ni rentabilna in je s tem ezi •po .: I: no siritd gozd.,e površine na račuh krčenja ^ozdoy na r e lati . ir. gozd«. n ib tleh y nižinskem predelu« . >• . _ o- ... t v ' .... t— ' j ; ' • e i v" " X« poglavje .« . - GRADBENIŠTVO ' laganje irvestic:: "tskib naložb v družbeni standard postno ja pred gr':U: rti sivo odgovor.'.,:.' nalogo. Vrednost gradbenih dal naj t::L „v letu 1%2 porasti a za 9o,8 %, upoštevajoč pri tem pripojitev Obrtnega podjetja *'Remont’' Prebold. • ‘ y **" ■ - * .* Delovni kolektiv ' se še naprej usmerja .k' popolnemu izkoriščanju branjih ?’ezerv, uvajanjr moderniziranega načina gradnje in uporabi tipi -ranih gradbenih elementov. Zato.bo.podjetje "Graduja” Žalec vložilo v nabavo mehanizacije pomembna sredstva. ,• '.V' v Važno nelogo v gradbeništvu je dati tudi projektantski organizaciji, ki naj ustvarja določene pogoje za razvoj gradbeništva. • • ' Nadaljevala se bedo de,a na izgotovitvi urbanističnega projekta in točne Izmere terena, deodetski zavod Celje bo izmeril kraje ;v Šempetru in Vrl* veli, Katastrski urad r Žalcu pa bo izvršil horizontal".o izmero Parižell. izgotovil se bo : n,vr" n etični program za Žalec, -Levec in Šempeter. Po po* . ■ v:i programov no /-ristopilo k izdelavi ureditvenih načrtov predvsem ra naselje Žalec ter predel namenjen za upravne in družbene objekte. .■-y;re lokacije stanova' jakih stavb so izključno vezane na gradbene okoli* s - Zaloti, Šempetra, zol::e l.e in Prebolda. Izven gradbenih o z . lišev bo možne graditi le družben- . -n sirijske objekte ter adaptira::! že obstoječe stavce. Število d.i A gr ud en j bo v letu 1962 močno upadlo zaradi novoustanovljena urb&Msticue inšpekcije in poostrene gradbene inšpekcije. Vsak':. •.d.n.rjaa n e na e zrna gradnja bo že v prvi fazi del ustavljena. Predvi-d rva s tud;« porušen j e. takih nenačrtnih gradenj . XI. poglavje PROMET Vrednost prozne ;.niž) storitev se bo zaradi novoustanovljenega p•'•••. . .»tja !,Avtoprevoz11 Šempeter « letu 1962 predvidoma povečala za 5'"o ,9 %• Zaradi vedno ve nj.ih potreb motornega cestnega prometa bo pot r z *' v letu 1962 izboljšati razmere v servisni in remontni avtomehani ter modernizirati sl i - c v Agroservisu v Šempetru, v Žalcu pa odprev.i obrat za čiščenj e in vzdrževanje motornih vozil ter polnjenje akumula :.c-T' j ev. Avto prevoz Šempe:er predvideva v letu 1962 nabavo nekaj novih kamion Predvideva se tudi dograditev mostu čez Savinjo v Grižah. Predvideva se začetek del na avtomatizaciji telefonskega omrežja v Žalcu in preureditev krajevnih omrežij in linij. XII. poglavje TRGOVINA 3 pripojitvijo trgovskih podjetij k "Savinjskemu magazinu" Žalec je organizirana trgovska mreža v okviru večje gospodarske organizacije z vrsto možnosti nadaljnega gospodarskega razvoja in načrtne modernizacije prodajaln ter opreme. V takem obsegu bo trgovsko podjetje opravilo že v letu 1962 preko 1,450.000,000 din blagovnega prometa, kar predstavlja lo .-5 P c večanje v odnosu na leto 1961. Na porast fizičnega in vrednostnega prome~ ta v trgovini bo neposredno vplivala povečana industrijska in kmetijska proizvodnja in povečana kupna moč prebivalstva. Kapacitete prodajnega in skladiščnega prostora trgovskega podjetja se v preteklem letu niso bistveno spreminjale. Podjetje bo v letu 1962 nadaljevalo gradnjo samopostrežne prodajalne v /alcu, pridobilo nove prostore prodajalne v Prekopi ter povečalo prodajni prostor in skladišča blaga v prodajalni Braslovče. Podjetje bc nadaljevalo s postopnim izločevanjem industrijskega blaga in prodajaln živil in gospodinjskih potrebščin ter specializiralo p.v1 dajalne na Vranskem, delno v Šempetru, Žalcu in Petrovčah. V letu 1962 se bo razširila mreža prodajaln industrijskega blaga, za kar so že predvideni prostori v Žalcu in Preboldu. Predvsem so predvidene prodajalne industrije čevljev. Nezadovoljujoč sortiment industrijskega bla ga v prodajalnah je potrebno dopolniti z izdelki domače industrije. V trgo vini je predvsem z lastnimi sredstvi nadomestiti zastarelo in izrabljeno opremo s sodobnejšimi napravami za hitro in kulturnejšo postrežbo. V prodajalne živil in gospodinjskih potrebščin v večjih krajih bo uvedena samopostrežna oblika prodaje blaga. V trgovskem podjetju bodo ustanovljene obračunske enote, katerim bodo jasno določene pravice in obveznosti. ^ Trgovsko podjetje "Zaloga piva" v Polzeli bo povečalo svoj letni promet piva in brezalkoholnih pijač še z razširitvijo tržišča na kraje izven območja občine Podjetje bo v letu 1962 imelo stalno na zalogi tudi zadost ne količine ledu za. hlajenj e piva v gostinskih obratih, kjer še ni zadovoljivih hladilnih naprav. Pri trgovskem podjetju "Hmezad" bodo groba dela novega skladišča dokončana do junija 1962, zaključna dela pa vsekakor do konca istega leta, tako da bo novo gospodarsko poslopje usposobljeno služiti svojemu namenu v letu 1963. XIII. poglavje 3,5TINSTV0 IN TURIZEM Promet gcstinskin storitev se bo zaradi deloma povečanih kapacitet prostorov povečal v 1l : •• 1962 povprečno za 21,5 %* Na povečanje vpliva tudi priliv turistov m močan obisk prehodnih gostov, Računamo na povečanje prometa gostinskih storitev: v družbenih gostiščih za 31,5 %* v zasebnih gostiščih za lo,^ %, oziroma bo gostinski promet dosežen v znesku 297 milijonov din. Gostinska podjetja in gostišča bodo morala nadaljevati z modernizacijo in rekonstrukcijo obstoječih obratov in za letno sezono ustanoviti nekatere obrate pri turističnih objektih, izletniških točkah in ob Savinji, S strokovno pomočjo Gostinske zbornice Celje je v nekaterih gostiščih uvesti ožjo specializacij o gostinskih storitev, predvsem za nudenje domačih prehrambenih specialitet /"savinjski želodec", domače salame - klobase, domači kruh in slično/ in za druge specialitete kot n. pr. ribe -sladkovodne in morske, piščance, sortna vina in drugo. Za dosego tega namena je potrebno urediti ustrezne naprave kot n.pr. bazene ali akvarije za ribe ter zagotoviti redno nabavo surovin. Gostinski obrati: družbeni in zasebni ,, gostilne in restavracije/ bodo obvezno uvedle med svoje storitve tudi toplo hrano. Zasebni obrati, ki po svoji gospodarski dejavnosti teh storitev ne bodo opravljali, bodo morali prenehati z v• o . V Žalcu bodo pri dobljene nove nočitvene kapacitete in sicer z ureditvijo sob za prenočevanja pri gostilni "HMELJAR". V letu 1962 bodo obnovljeni in modernizirani .'.c tori družbenega gostišča v Braslovčah. Dokončno bodo urejeni prost:ri .03tilne "Rudar" v Grižah. V obeh gostiščih bodo pridobili tudi so:e zs p- -nočevanje. Z ustreznimi ukreni j~ potrebno zagotoviti neoporečno sanitarno-tehnično stanje v vseh gosti, skih obratih. Posebno skrb bedo gostinska podjetja in gostišča, posvečala tudi razvedrilu gostov, posebno v večjih in turističnih krajih: Žalec, Prebold, Vransko , Braslovče V ta namen je potrebno tesno sodelovanje gostinskih gospodarskih organizacij a krajevnimi turističnimi društvi. Z dosedanjim razvojem dejavnosti turističnih organizacij so že ustvarjeni nekateri pogoji a gospodarsko izkoriščanje obstoječih turističnih objektov, V pretekle letu se je turizem tujih gostov vidno povečal, največ v Preboldu. V tem kraj:, se bo nadaljevalo z izgradnjo vveekend naselja in campinga ter ureditvijo okrepčevalnic e pri kopališču. Okrepčevalnica bo čl"* žila namenu že v času turistične sezone v tem letu. Prav tako bo v letu 1962 dograjena in usposobljena planinska pesto jan. na Oljki. Za lažji do top do postojanke s« oc začelo urejevati cesto za avtobusni in motorni promet. Ob umetnem jezeru v Braslovčah se bo pričelo z gradnjo weekend hišic, lovskega doma ter ustrezne okrepčevalnice. V sodelovanju z ribiškim društvo" bo omogočen športni ribolov. Turistično društvo Braslovče bo s pomočjo kr?v jevnih organizacij uredilo čolnarno in plažo za kopanje ter proučilo možnosti za izvajanje zimskih športnih iger na zaledeneli površini jezera. Turistično društvo Vransko bo nadaljevalo s programom dela glede pričetka gradnje kopališčat ureditvijo parkov in asfaltiranja oestišča od odcepa do ponovne združitve z mednarodno cesto Dunaj - Trst, Turistična društva Prebold, Braslovče in Vransko bodo pridobila še dodatne zasebne sobe za prenočevanje turistov. Zbrana turistična taksa bo še v naprej prepuščena turističnim društvom za njihovo osnovno dejavnost. Z razvojem gostinsko-turistične dejavnosti bo potrebno polagati več pozornosti na strokovno usposobljenost kadrov. V ta namen bodo v sodelovanju s Centrom za izobraževanje gostinskih delavcev organizirani tečaji za dopolnitev praktičnega in za pridobitev teoretičnega znanja gostinskih delavcev. Tečaji se bodo predvidoma vršili v prostorih restavracije "ŠMOHOR" v Libojah. XIV. poglavje OBRT Z ozirom na večje potrebe po obrtnih uslugah, širjenje obrtne dejavnosti kakor tudi za boljše in racionalnejše koriščenje proizvajalnih sredstev, so s 1/1-1962 ustanovljeni obrtni centri v Preboldu, Žalcu in Vranskem, V navedenih obrtnih centrih so združene vse obrtne delavnice, ki so do združitve poslovale v naštetih krajih. Zaradi nadaljnih potreb po obrtnih uslugah se bodo v letu 1962 razširile še posamezne uslužnostne dejavno-sti, kakor: pri Obrtnem podjetju "OBRTNIK" Prebold še na elektroinstalaterstvo in pleskarstvo. Pri tern centru bo delovala tudi manjša remontna skupina za potrebe zidarskih in drugih manjših storitev; pri Obrtnem centru Žalec bodo dejavnost razširili na krojaštvo moških oblek in na servis za čiščenje in vzdrževanje motornih vozil ter polnjenje akumulatorjev; pri Obrtnem centru Vransko nameravajo pričeti z obrtnim predelov; njem usnja, To predelavo bodo usmerili na izdelavo usnjenih predmetov za zaščito pri delu a v Šempetru v Savinjski dolini se bodo pričele priprave za ustanovitev novega obrtnega centra. Vsi obrtni centri bodo po potrebi vključevali še druge obrtne dejavnosti. Pričeli bodo tudi z razvijanjem servisnih služb za popravilo raznih gospodinjskih strojev in glasbenih aparatov. Za zadovoljitev potreb prebivalstva in zaradi širjenja industrije v Polzeli se bo v letu 1962 morala razviti tudi obrt. V ta namen bo ustanovljen obrtni center, v katerega bo vključeno obstoječe "Mizarstvo" in še druge uslužnostne obrti, kakor: krojaštvo moških in ženskih oblek, pleskarstvo in slikarstvo, mehanika in drugo. S smotrno investicijsko politiko'je treba doseči modernizacijo strojnih naprav in razširitev prostornih kapacitet. Potrebno je uspešno uvajati mehanizacijo predvsem v obrtnih centrih, ki bodo morali preiti na postopno industrializacijo uslug. * Obrtno podjetje "AGBOSERVIS" Šempeter v Savinjski dolini bo z ozirom na razvijajoče se kmetijsko mehanizacijo še nadalje razvijalo svoje usluge v dosedanji smeri. Postopoma pa bo to podjetje vpeljalo Uidi avtodelav-nico univerzalnega tipa. Podjetje je zavzelo že takšen obseg svojih uslug, da bo potrebna še nadaljnja gradnja poslovnih prostorov in večjega upravnega poslopja. Vodovod Žalec Šempeter se bo v tem letu preselil v nove poslovne prostore v Žalcu in razširil svojo dejavnost še na ostala območja v Sloveniji. Posebno bo sodeloval pri udeležbi gradnje plinovoda v smeri Celje - Velenje - Ljubljana. Kovinsko podjetje Žalec bo v letu 1962 pričelo z začetnimi gradnjami novih poslovnih prostorov. Podjetje "REKI. yslec dela še v bodoče kot samostojna obrtna organizacija. 17 slu-je t p podjetja so razširjene še na splošno fotografiranih. Zaradi tako razširjenega poslovanja se bo podjetje preselilo v letu 1962 v druge, večje poslovne prostore. Obrtni centri bodo v letu 1962 prešli na redni obračun dohodka in bodo zaradi tega morali smo-mej e gospodariti in posvečati veliko pozornost dobri organizaciji ater uvajanju novih tehnoloških postopkov. Zasebna obrt nima r; zvcjnih perspektiv. Z novimi predpisi o zasebnem obrtništvu upravičeno _ --ičaKujemo nazadovanje, delno pa vključevanje zasebnih obrtnikov v družbeni sektor. Vsa sredstva izven proračuna bodo v letu 1962 dodeljevali upravni odbo ri skladov, kateri pa s temi sredstvi razpolagajo v skladu z razvojem splošnega gospodarstva v občini. Sredstva so sledeča: XV. poglavje SREDSTVA IZVEN PRORAČUNA. din 1. Sklad za napredek komunalne dejavnosti 2< Sklad skupne rezerve gospodarskih organizacij 3c Gozdni sklad 4. Stanovanjski sklad 5. Občinski investicijski sklad 139„oco.ooo 88,ooo.ooo 3,500.000 9,000.000 56,742.ooo XVI. poglavje Ta program velja od 1. januarja 1962. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Celje, St. 30-12/3-62 Žalec, dne 15. marca 1962 Predsednik Občinskega ljudskega odbora Žalec Tone Delak 1,r. 162. Občinski ljudski odbor Žalec je po 14. členu zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov /Uradni list FLRJ, št. 52-847/59 23-388/61 in 52-767/61/, 22. in 43. členu temeljnega zakona o financiranju šolstva /Uradni list FLRJ, št. 53-687/6o/, 18. členu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih uslužbencih /Uradni list FLRJ, št. 52-763/61/, točki d/ 1 odloka o organih, pri katerih bo napravljen preizkus, ali je mogoče zagotoviti državnim organom' sredstva za delo na načelih dohodka in ali j? na teh načelih možna njihova notranja delitev /Uradni list FJ1;J, It. 3-23/62/ in 5o. členu zakona o občinskih ljudskih odborih /Uradni list . .‘t. 19-88/52/ na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 15. marca 1962 sprejel C D L O K o proračunu občine Zalev za leto 1962 1. člen Proračun občine nalec za leto 1962 obsega: 196,o22 600 din 196,o22,6oo din dohodke izdatke 2. člen Od dela skupnih dohodkov kateri pripadajo občini in posebnih dohodkov ter ostalih dohodkov katere ustvari občina v letu 1962 se izloča 31,8 % v sklad za šolstvo občine 2jalec pred odbitkom lo /o obvezne rezerve. 3. člen Obvezna lo >0 rezerva proračunskih dohodkov 1962 se odvaja od doseženih dohodkov po obračunani udeležbi sklada za šolstvo in po odbitku dotacij skladom. 4. člen Od skupnih dohodkov Kateri pripadajo občini /246,327•000 din/ se izlo-°a 47 3 /J za stroške in potrebe Občinskega ljudskega odbora Žalec brez odbitka lo ;> obvezne rezerve na poseben račun pri banki 5. člen Za pristojnosti, katere bi bile med letom prenesene od organa višje politično-teritorialne enote, s katerimi bi bili zvezani novi izdatki, je treba tudi določiti kako se bodo ti izdatki krili 6. člen Občinski ljudski odbor Žalec pooblašča Svet za družbeni plan in finance, da razporeja sredstva proračunske rezerve do 5° % zneska. 7. člen Ta odlok velja od 1. januarja 1962. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Celje. St 4oo-2/l962-4 Predsednik Žalec, dne 15 marca 1962 Občinskega ljudskega odbora Žalec Tone Delak l«r« PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV PRORAČUNA OBČINE ZALEG ZA LETO 1962 /po delih/ Dohodki din izdatki din Skupni dohodki 246.327.000 245.779.000 Izdatki občinskih organov in zavodov. Poseoni dohodki osebni in material- Ostali dohodki 14,694.000 ni 81,275 000 Skupaj dohodki 506,800.000 Negospodarske investicije in obveznosti iz JI 8 % udeležba šol-- posojil 37iOoo,ooo skemu skladu na vseh Dotacije družbenim or- dohodkih l6l,162.000 ganizacijam in društvom 29,2oo .000 345,638.000 Dotacije samostojnim zavodom 8, loo 000 ~ lo % obvezna re zerva /po odbitku Dotacije skladom l4,6ll,ooo dotacij skladom Proračunska rezerva 25,836 600 14,611/m/ 33,lo2.7oo Od tega: 312,535<3oo a/ obveznosti iz pre- - 4/ k udeležba dr- teklega leta 21,ooo-000 žavne uprave na skupnih dohodkih /246,327/m/ 116,512.700 b/ redna nroračunska rezerva 4,836.600 Dohodki 196,o22.000 Izdatki 196,o22.6oo 163. Po l8, členu zakona, o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih uslužbencih /Uradni list FIRJ, št. 52-763/61/, 8. točki odloka o organih, pri katerih bo napravljen preizkus, ali je mogoče zagotoviti državnim organom sredstva za delo na načelih dohodka in ali je na teh načelih možna njihova notranja delitev /Uradni list FLRJ, št. 3-23/62/, 5o. členu zakona o občinskih ljudskih odborih /Uradni list LRS, št. 19-88/52/ in skladno s odločbo Sekretariata Izvršnega sveta za občo upravo Ljubljana pod št. 11-1/1962 z dne 21/3-1962 je Občinski ljudski odbor Žalec na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 29. marca 1962 sprejel ODLOK o organizaciji upravni'), organov} ustanovitvi, izvolitvi ter o pravicah in dolžnostih Svetu, delovnega kolektiva uprave Občinskega ljudskega odbora Žalec ir. Arbitraž te komisije Občinskega ljudskega odbora Žalec 1. člen Upravo Občinskega 1 j ud s.-: ega odbora Žalec sestavljajo temeljni, posebni in drugi upravni organi. Temeljni upravni ugani so: - oddelek za špice .e z: leve in družbene službe - oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve - oddelek za II: 1 .ve - oddelek za . š •1 -arobo - oddelek za notranje zadeve Posebni upravni organi so: - katastrski urad - Krajevni urad Petrovče - Krajevni urad Prebold - Krajevni urad Vransko - Krajevni urad Braslovče - Krajevni urad Polzela - Krajevni urad Griže - Krajevni urad Šempeter v Savinjski dolini - Krajevni urad Ta.h r - Krajevni urad GomiIško Drug upravni organ je: - sodnik za prekrške Starešina upre ve občinskega ljudskega odbora je tajnik. Na čelu vsakega oddelka je načelnik, na čelu notranjih organizacijskih enot in krajev- - ib uradov šef, na čelu katastrskega urada pa direktor. 2. člen Notranja organizacija in sistemizacija delovnih mest upravnih organov se določita s pravilnikom o notranji organizaciji,, delovnih razmerjih in delitvi dohodka uprave občinskega ljudskega odbora* ki ga predpišeta svet delovnega Kolektiva in tajnik občinskega ljudskega odbora sporazumno, potrdi oa .a občinski ljudski odbor na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev« 3« člen Delovni kolektiv sestavljajo vsi uslužbenci, ki so v rednem delovnem razmerju v upravnih organih občinskega ljudskega odbora Pravice in dolžnosti izvršuje delovni kolektiv neposredno ali po svetu delovnega kolektiva. 4. člen Delovni kolektiv neposredno: 1- voli in razrešuje člane sveta delovnega kolektiva* 2. imenuje stalne in občasne komisije; 3. razpravlja in sklepa o poročilih sveta; 4. daje svetu delovnega kolektiva priporočila in smernice za delo, zlasti glede upravljanja sklada skupne porabe; 5* izvršuje druge pravice, ki so mu dane po predpisih. 5. člen Svet delovnega kolektiva izvoli delovni kolektiv izmed svojih članov . tivet ima 11 članov. . Vsako leto se mora izmenjati najmanj šest članov Noben član kolektiva ne more biti izvoljen v svet več kot dvakrat zapored. Tajnik občinskega ljudskega odbora ne more biti član sveta. Prve volitve članov sveta pripravi in izvede sindikalna podružnica. Volitve so tajne. 6. člen svet je organ kolektiva ter ima zlasti tele pravice in dolžnosti: 1.. sklicuje sestrnke kolektiva; 2 pr"'1' r ‘ ■ - :1 občinskega ljudskega odbora pravilnik iz 2, člena tega odloka* 3, sprejema s tajnikom občinskega ljudskega odbora finančni načrt in zaključni račun uprave- 4, sprejema s tajnikom občinskega ljudskega odbora plan strokovnega izobraževanja uslužbencev; 5 upravlja sklad skupne porabe; 6- odloča s tajnikom občinskega ljudskega odbora o odpovedih delovnega razmerja uslužbencem; 7« odloča s tajnikom občinskega ljudskega odbora o podelitvi nagrad uslužbencem: 8. odloča s tajnikom občinskega ljudskega odbora o sprejemu kandida-tov na razpisana delovna mesta; 9. odloča na predlog tajnika občinskega ljudskega odbora o uvedbi nadurnega dela; tajnik občinskega ljudskega odbora pa lahko v nujnih primerih odloča o uvedbi nadurnega dela sam, mora pa o tem obvestiti svet zaradi naknadne potrditve; lOc sklepa s tajnikom občinskega ljudskega odbora o predlogih za izboljšanje organizacije, metode in tehnike dela in o drugih predlogih za boljše funkcioniranje uprave; 11, daje mnenja in predloge o vseh notranjih zadevah uprave v primerih, v katerih ne odloča sam; 12. daje mnenja tajniku občinskega ljudskega odbora o programu dela in razpravlja o poročilu o izvršitvi programa za preteklo obdobje; 13» daje kolektix,u polletna in občasna poročila o svojem delu; 14, izvršuje še druge pravice in dolžnosti določene z zakoni in s pravilnikom ter pravice in dolžnosti, ki mu jih s smernicami in priporočili naloži delovni kolektiv. Način dela sveta se določi s pravilnikom c notranji organizaciji, delovnih razmerjih in delitvi dohodka. 7. člen Akte iz enakopravne pristojnosti tajnika in sveta podpisuje tajnik občinske ga ljudskega odbora, sopodpisuje pa predsednik sveta. Akte, ki jih izdaja svet samostojno, podpisuje predsednik sveta. 8. člen Tajnik občinskega ljudskega odbora je disciplinski starešina uslužbencev uprave, lahko pa prenese posamezne disciplinske pravice na načelnike oddelkov , Tajnik občinskega ljudskega odbora je odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta in zaključnega računa uprave, kolikor niso sredstva s finančnim načrtom dodeljena upravnim organom. Razen pravic in dolžnosti po zakonu tajnik zlasti: 1. predpiše s svetom pravilnik iz 2. člena odloka; 2. sprejema s svetom finančni načrt in zaključni račun uprave; 3» sprejema s svetom plan strokovnega izobraževanja uslužbencev; 4, izdaja odločbe o delovnih razmerjih, za katere je pristojen; 5« sklepa pogodbe o ustanovitvi začasnega ali izrednega delovnega razmer ja : 6. določa program dela po predhodnem mnenju sveta; 7» predlaga svetu uvedbo nadurnega dela, v nujnih primerih pa ga odreja sam in o tem obvešča svet zaradi naknadne potrditve; 8: sklepa s svetom o predlogih za izboljševanje organizacije, metode in tehnike dela ter o drugih predlogih za izboljševanje funkcioniranja uprave. Tajnik ima pravico in dolžnost, da zadrži izvršitev sklepa sveta , o katerem meni, da je nezakonit. Zadržan sklep mora tajnik takoj predložiti z obrazložitvijo s-■ jega mnenja v pristojno odločanje Arbitražni komisiji. 9. člen Za reševanje sporov med kolektivom ali svetom in tajnikom ce v:tano~ vi Arbitražna komisija Arbitražna komisija odloča dokončno. lo. Člen Arbitražno komisijo sestavljajo: - podpredsednik občinskega ljudskega odbora kot predsednik kr..'Asije? - predsednik ali član Sveta za splošne in notranje zadeve kot -'rvi član in - en občinski ljudski odbornik kot drugi član. Predsednik in Člana Arbitražne komisije imajo svoje namestnike. Namestnik predsednika mora biti odbornik občinskega ljudske-.: odbora. Predsednik sveta in tajnik občinskega ljudskega odbora poročata Arbitražni komisiji o vsaki sporni zadevi, preden Arbitražna koirisijc o njej odloči. Administrativno-tehnične posle Arbitražne komisije oprav2.ja oddelek za splošne zadeve in družbene službe. 11. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celjt. , uporablja pa se od 1. januarja 1962. 12. člen 3 tem odlokom prenehajo veljati vsi predpisi Občinskega 1 jy.d skaga odbora Žalec, ki se nanašajo na kakršnekoli redne in izredne preja::.ke uslužbencev uprave Občinskega ljudskega odbora Žalec. Spremembe oziroma dopolnitve predpisov Občinskega ljudskega o: 'ura Žalec ki se nanašajo na povračila stroškov za uslužbence državni.-, organov zavodov in organizacij, se določijo s posebnim odlokom Št olo-3/62-2/l Predsednik Žalec, dne 29. marca 1962 Občinskega ljudskega od’, ora Žalec Tone Delak 1 r 164. Občinski ljudski odbor Žalec je po 237• členu zakona o javnih uslužbencih /Uradni list FLRJ, št. 53-664/57, 44-748/58. 1-5/59, 52-849/59, 27“379/6o. 53-689/6o in 52-763/61/, v zvezi s 4. točko navodila za izvajanje zaKona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih uslužbencih in uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o plačah tehničnega osebja in pomožnih uslužbencev /Uradni list FLRJ, št. 3-27/62 in 8-85/62/ na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 15<■ marca 1962 sprejel ODLOK o prenosu pravice za izdajo predpisov o položajnih plačah uslužbencev prosvetnih zavodov na šolske odbore teh zavodov 1. člen Na šolske odbore prosvetnih zavodov v občini Zale c se prenese pravica Občinskega ljudskega odbora Žalec kot ustanovitelja teh zavodov, da izdajajo za uslužbence teh zavodov predpise o položajnih plačah« 2. člen Predpise iz 1. Člena tega odloka morajo šolski odbori izdati najpozneje do 31 maja 1962. 3. člen Do izdaje predpisov o položajnih plačah se bodo položajne plače uslužbencev prosvetnih zavodov izplačevale v dosedanji višini 4. člen Položajne plače, določene po predpisih izdanih na podlagi tega odloka se bodo izplačevale z veljavnostjo od 1« januarja 1962. 5. člen Potrebna sredstva ,a izplačevanje položajnih plač uslužbencev prosvetnih zavodov se zagotovijo v občinskem družbenem skladu za šolstvo« 6. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Žalec Tone Delak l.r. st. 113-6/62-2 Žalec, dne 15« marca 1962 165. Po določili■- . c .lavja V. dela tarife prometnega davka /Uradni list FLRJ, ot. li • 533/61, 27-467/61, 31-550/61, 45-671/61 in 6-51/62/ in 5o. členu zakona, o občinskih ljudskih odborih /Uradni list LRS, št<-19-88/52/ je Občinski ljudski odbor Žalec na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 15. marca 1962 sprejel ODLOK o uvedbi občinskega prometnega davka na lokalne telegrafske in telefonske storitve 1. člen Uvaja se občin sr j. prometni davek na naročnine za telefonske in telegrafske naprave. 2. člen Stopnja občin .-.koga prometnega davka na naročnine za telefonske in telegrafske naprave za -.aročnike ročnih in avtomatskih telefonskih central znaša: a/ I. skupina 2o % b/ 11, skupi" ■......................... 7o % c/ lil skupi . . .........................15o % Č/ gospodarske organizacije, ki so lastniki telegi-::-. 1 s kih. naprav........15 o % V lil. skupin >oa c/ so obdavčeni tudi privatni naročniki, ki se ukvarjajo z ..črt.;- p: s -1.; stvora ali s samostojnimi poklici. 3. člen Osnovo za izr s čud. občinskega prometnega davka tvori naročnina za telefonske in telegrafske naprave. 4, člen Občinski prometni davek na naročnine za telefonske in telegrafske naprave je dohodek občinskega sklada za komunalno dejavnost in se sme uporabljati izkljvluc- na razširitev in izpopolnitev telefonskih in telegrafskih naprav 5 člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 4/4/6-421 2/d2 Predsednik Žalec, dne 13. m •.•ir c- ■ 962 Občinskega ljudskega odbora Žalec Tone Delak l.r. 166. Po 5o. členu zakona o občinskih ljudskih odborih /Uradni list LRS, št. 19-88/52/, 3- členu uredbe c prometnem davku /Uradni list FLRJ, št. 19-325/ 61, 6-5o/62 in 11-125/62/ in skladno s V. delom Tarife prometnega davka /Uradni list FLRJ, št. 19-333/61/, 27-467/61, 31-55o/6l, 45-671/61, 6-51/62 in 11-126/62/ je Občinski ljudski odbor Žalec na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 29. marca 1962 sprejel ODLOK o' dopolnitvi odloka o pobiranj-u občinskega prometnega davka na območju občine Žalec 1. člen V odloku o pobiranju občinskega prometnega davka na območju občine Žalec /Uradni vestnik okraja Celje, št. 3-2o/59, 18-143/59* 1-9/6o in 1-8/62/ se v II. delu poglavje II. za tar. št. lo doda nova tarifna številka lo/a, ki se glasi: Zasebni obrtniki in ostali zasebniki plačujejo na proizvode, od katerih se plača zvezni prometni davek, tudi občinski prometni davek po dopolnilni stopnji, ki znaša: na žagan les...................................................15 % 2. člen Zasebniki, ki žagajo les za lastno uporabo, so na količino do 2 m3 žaganega lesa oproščeni plačila občinskega prometnega davka na žagan les. 3. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 421-3/1962-4 Predsednik Žalec, dne 29- marca 1962 Občinskega ljudskega odbora 'Žalec Tone Delak l.r. 16?. Občinski ljudski odbor Žalec je po 224, in 23o. členu zakona o javnih uslužbencih /Uradni list FLRJ, št. 53-664/57, 44-748/58, 1-5/59, 52-849/59, 27-379/6o, 53-689/60 in 52-763/61/, v zvezi s 4. točko navodila za izvajanje zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih uslužbencih in uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe c plačah tehničnega osebja in pomožnih uslužbencev /Uradni list FLRJ, št. 3-27/52 in 8-85/62/ na seji občinskega zbora in na.seji zbora proizvajalcev dne 15• marca 1962 sprejel ODLOK o položajnih plačah sodnikov in drugih uslužbencev Okrajnega sodišča v Žalcu 1. člen S tem odlokom se določajo položajne plače za sodnike in predsednika Okrajnega, sodišča v Žalcu ter ostale uslužbence tega sodišča, 2. člen Položajna plača se za posamezno delovno mesto določi tako, da predstavlja razliko med temeljno plačo s posebnim dodatkom in zneskom predvidene skupne pleče, določen." ob upoštevanju vrednosti delovnega mesta, dela in strokovnosti uslužbenca, izražene v določenem številu točk; pri tem je vrednost točke odvir.e a od čistega zneska, določenega za plače v predračunu sodišča. . ri s- .. etii:l določitvi mesečnega zneska plače se vrednost točke zmanjša z,- : n se na ta način zadržana sredstva porabijo za na- grajevanje po uspehu in rezultatih dela. Za nagra j ex’au,j e so uspeha in rezultatih dela se poleg sredstev po prejšnjem o d.stavi ; pora: ;l; c rudi prihranki zaradi nezasedbe delovnih mest in zaradi odsotnosti tbencev ter prihranki pri zneskih, določenih za ob- časne nagrade in j! čilo nadurnega dela. 3. člen Analitična ocena delovnih mest, pregled točkovnih vrednosti delovnih mest, določenim 00 .po.- ••vanju strokovnosti uslužbencev, ki zasedajo ta delovna mesta ir ru n elementi, na podlagi katerih se določi položajna plača za vsako posamezno delovno mesto, se opravi po posebnem navodilu, ki ga izda Svet za splošne In notranje zadeve Občinskega ljudskega odbora Žalec, 4. člen Ce bi moral uslužbenec dobiti po tem odloku nižje prejemke, kakor jih ima sedaj, obdrži dosedanje prejemke, dokler ostane na sedanjem delovnem mestu.. 5, člen Odločbo o položajni plavi za predsednika sodišča in sodnike izda predsednik občinske 1 umskega odbora, za ostale uslužbence pa starešina, ki je pristo jeai za imenovani e . Odločb o polo:SJ’C! slači ni treba predložiti v presojo zakonitosti po 79- členu zakona o javnih uslužbencih. 6, člen Ta odlok vele ene v a objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporab- lja pa se od 1, januarja 1962. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Žalec Št, 113-4/62-2/2 Žalec, dne 15 marca 3.962 168. Občinski ljudski odbor je po 62. in 128. členu zakona o osnovni šoli /Uradni list LRS, št. 32-165/59/ na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 15. marca 1962 izdal ODLOČBO o prevzemu ustanoviteljskih pravic in dolžnosti glede osnovnih šol na območju občine Žalec in Vajenske šole Žalec 1. Občinski ljudski odbor Žalec se šteje kot ustanovitelj v 2. točki te odločbe naštetih šol ia območju občine Žalec ter prevzema glede njih ustanoviteljske pravice in dolžnosti. 2. Te šole so; 1, Osnovna š o Is. Braslovče s podružnično šolo Letuš 2, Osnovna šola Griže 3» Osnovna šola Petrovče s podružnično šolo Liboje 4. Osnovna šola Polzela s podružnično šolo Andraž 5* Osnovna šola Prebold s podružničnimi šolami Gomilsko s Orla vas in Marija Reka 6. Osnovna šola Šempeter 7. Osnovna šola Vransko 8. Osnovna šola Tabor s podružnično šolo Loke pri Taboru 9« Osnovna šola Žalec s podružničnimi šolami Gotovlje, Ponikva pri Žalcu, Vinska gora. Velika Pirešica in Galicija lo. Vajenska šola Žalec 3. Pod 2. točko te odločbe naštete šole morajo v roku 15 dni po prejemu odločbe podati prijavo za vpis v register samostojnih zavodov po določilih pravilnika o registraciji finančno samostojnih zavodov /Uradni list FLRJ, št. 27-232/55/.' 4. Preneha veljati odločba o preimenovanju določenih osnovnih šol v podružnične šole /Uradni vestnik okraja Celje, št. 57-576/61/. 5. Ta odločba velja od 1. januarja 1962. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. 6l-lo/62-2/7 Predsednik ^alec dne 15. marca 1962 Občinskega ljudskega odbora Žalec Tone Delak lrr. IZVOLITVE, IMENOVANJA IN RAZREŠITVE Občinski ljudski odbor Žalec Občinski ljudski odbor Žalec je po 3o. členu statuta občine Žalec na skupni seji obeh zborov dne 29. marca 1962 sprejel naslednje SKLEPE I V davčno komisijo za odmero davka od samostojnih poklicev in premoženja za leto 1961/62 so Lili imenovani: Amalija Arzenšek, načelnik oddelka zv. finance ObLO Žalec - predsednik komisije Karl Cilenšek, še f oc veka za dohodke ObLO Žalec - namestnik predsednika. Člani in namestniki so naslednji: I. Za gostinsko stvoko: Franc Privošnik, gostilničar Dcberteša vas - član Jože Križnik, gostilničar. Vransko - namestnik Anica Salamon, gostilničarka. Polzela - član Marija Cizej, gostilničarka, Polzela - namestnik Ivanka Turnšek, gostilničarka, Kaplja vas - član Marija Mandelc, gostilničarka. Tabor - namestnik Marija Orešnik, gostilničarka, Polzela - član Milka Vivoda, gostilničarka, Vransko - namestnik II. Za lesno stroko: Rafko Funkl, kolar, Griže - član Karl Kočevar, kolar, Žalec - namestnik Jože Kralj, mizar, Ložnica - član Franc Pirc, mizar, Farižlje - namestnik Jože Kočevar, mizar, Prebold - član Karl Strahovnik, mizar, Žalec - namestnik Milko Pavline, žagar, Loke pri Taboru - član Pavla Štravs, žagar, Vrbje - namestnik III. Za kovinsko stroko: Mihael Ješovnik, ključavničar, Žalec - član Franc Intihar, kovač, Levec - namestnik Ivan Goti, kovač, Žalec - član Jernej Novak, ključavnice. ■. Šempeter - namestnik Franc Kočevar, mehanik, Žalec - član Ivan Štrajhar, kovač, Kapla - namestnik IV. Za krojaško in šiviljsko stroko Ivan Žohar, krojač, Glinje - član Antonija Mirnik, šivilja, Velika Pirešica - namestnik Ignac Zupanec, krojač, Žalec - član Ivan Krerapuš, krojač, Petrovče - namestnik Ludvik Jug, krojač, Ločica pri Polzeli - član Ana Poteke, šivilja, Griže - namestnik V. Za čevljarsko, tanetniško in sedlarsko stroko: Franc Klinc, čevljar, Petrovče - član Jakob Aubreht, čevljar, Žalec - namestnik Ivan Habjan, sedlar, Žalec - član Franc Plevčak, čevljar, Zabukovca - namestnik Rado Virjent, čevljar, Vransko - član Joško Plevčak, čevljar, Latkova vas - namestnik VI. Za ostale stroke: Franc Ogrizek, avtoprevoznik, Petrovče - član Franc Žolnir, avtoprevoznik, Polzela - namestnik Vinko Novak, frizer, Žalec - član Viktor Božič, brivec, Polzela - namestnik Viktor Fonda, frizer, Prebold - član Jože Voh, brivec, Šempeter - namestnik Miroslav Roter, pek, Šentrupert - član Simon Strašek,»pek, Vransko - namestnik Kot referent komi ije posluje Franc Podbevšek, uslužbenec odseka za dohodke , kot njegov n mestnik Jože Heric, uslužbenec odseka za dohodke in kot zapisnikar Antonija Orožen, uslužbenka odseka za dohodke► II V arbitražno komisijo ObLO Žalec so bili imenovani: Vlado Plaskan, podpredsednik ObLO Žalec - kot predsednik komisij e; Albin Rehar, podpredsednik ObLO Žalec - kot namestnik predsednika; Franc Špeglič, član Sveta za splošne in notranje zadeve - kot član; Karl Ant loga, predsednik Sveta za splošne in notranje zadeve - kot r mestnik; Edmund Božiček, odbornik ObLO Žalec - kot član in Franc Cokan, odbornik ObLO Žalec - kot namestnik. III Dr. Lilijana Ravnikar, zdravnica na Polzeli se imenuje za člana sveta Doma oskrbovancev na CicmiIškem. IV Kot predstavnik ObLO Žalec se imenuje za člana upravnega odbora Kmetijskega izobraževalnega centra Celje Štefan Pečolar, upravnik obrata Vrbje -Kmetijski kombinat Žalec. V Razreši se komisija za dodeljevanje stanovanj v sedanjem sestavu in se v to komisijo imenujejo naslednji državljani: Tone Delak - predsednik ObLO Žalec - kot predsednik komisije; Franjo Tilinger, odbornik ObLO Žalec; Amalija Arzenšek, uslužbenk )bLO Žalec; Silva Rehar, uslužbenka ObLO Žalec; Edvard Salezin, predstavnik prosvetnih uslužbencev in Justa Kolobar, predstavnik Prosvetnih uslužbencev. VI Milka Skorjak se rasreši dolžnosti šefa Krajevnega urada Šempeter. VII Ivica Lavrin se imenuje za šefa Krajevnega urada Šempeter. VIII Mr.ph. Vera Hebar - Vukadinovič se razreši dolžnosti upravnika Lekarne Žalec. IX Mr. ph. Gabrijela Polutnik se imenuje za upravnika Lekarne Žalec. X Jože Žlender se razreši dolžnosti šefa Krajevnega urada Polzela. XI Avgust Fonda se imenuje za šefa Krajevnega urada Polzela. XII Dr. Milan Kotnik se razreši dolžnosti upravnika Zdravstvenega doma Žalec. XIII Dr. Bogomila Krajnc, zdravnica Zdravstvene postaje Prebold se imenuje za upravnika Zdravstvenega doma Žalec. XIV Ukineta se komisija za štipendije in komisija za kadrovske zadeve in njune posle prevzame posebna komisija za štipendiranje in kadrovska vprašanja v naslednjem sestavu: 1/ Vlado Plaskan, podpredsednik ObLO Žalec - kot predsednik komisije 2/ Drago Markovič, tajnik ObLO Žalec 3/ Jože Pilih, predstavnik ObSS Žalec k/ Edmond Božiček, predstavnik Osnovne šole Žalec 5/ Stane Lesjak, predstavnik Občinskega komiteja LMS Žalec 6/ Ivan Robič, predstavnik Zdravstvenega doma Žalec in 7/ Karl Kač, predstavnik KZ "Savinjska dolina" Žalec. Po enega predstavnika imenujejo v komisijo: Tovarna nogavic Polzela, "Savinjski magazin" Žalec, Kmetijski kombinat Žalec, Občinski odbor ZB NOV Žalec, Rudnik Zabukovca, Tekstilna tovarna Prebold, Obrtni center Žalec, Gostinsko podjetje 'himeljar" Žalec, Zavod za zaposlovanje delavcev Žalec ia "Agroservis" Šempeter. XV Amalija Arzenšek, v.d. načelnika oddelka za finance se imenuje za načelnika tega oddelka. Izdaja samostojni zavod "Uradni vestnik okraja Celje" v Celju. Odgovorni urednik Iranc Svetina - Uredništvo in uprava je v Celju, Trg svobode št. 9 - Tel. št. 39-H do 39-15i interna št. uredništva 12, uprave 22 - Naročnina znaša letno 1.2oo din, cena posamezni številki 5° din - Tekoči račun 6o3-11/2-599.