pla&tns f jfoforTol Lefo LXTT V Ljubljani, v petek 18. maja 1934 Naročnina mesečno 25 Din. ca inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, ta inozemstvo 120 Din Drednifitvo je v Kopitarjevi aL 6/Ш Telefoni uredništva: dnevna siniba 3090 — »9t. 2994 ia 2059 U»ja vsak dan z)trtr«J. hm ponedeljka k dneva po čet račun: Ljubljana it I0.650 in 10.549 za inserate; Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79? Sprava: Kopitarjeva 6. telefon 2УУЗ Francija se ne da zmotiti Dne 12. t. m. se je zbrala radikalna stranka na svo j vsakoletni kongres v Clermont-Ferrandu. Letošnje zasedanje stranke je bilo izredno važno, ker je šlo za to, ali bo večina stranke odobrila politiko svojega predsednika Herriota, ki je po krvavih dogodkih februarja meseca v Parizu vstopil v vlado narodne unije, ali pa mu bo izrekla nezaup-nioo. Zakaj korak g. Herriota. ki ee je v vladi g. Doumerguea vsedel za emo mizo i desničarjem Tardieujem, pomeni vsekakor popoln prelom z dosedanjo politiko radikalne stranke, ki združuje pod svojim okriljem tako zvano svobodomiselno francosko meščanstvo. Politika radikalne stranke je dozdaj šla več ali menj dosledno za tem, da združi okoli sebe vse svobodomiselne elemente, katerim se prištevajo tudi socialisti, dočim pomeni vstop g. Herriota v Doumer-gueovo vlado prelom s socialisti, torej pre-okret na desno, čeprav seveda g. Herriot noče imeti ničesar skupnega s skrajnimi desničarji, ki bi v Franciji radi vpeljali fašistično diktaturo. Zato ni čudno, če so levi elementi radikalne stranke stopili v opozicijo proti g. Herriotu in če so za to našli za marsikaterega svobodomisleca tudi precej prepričevalne argumente: G. Herriot je kapituliral pred fašizmom, on sodeluje z reakcijo, ki ima namen, da strmoglavi republiko, namesto da bi se postavil na čelo protifašistični fronti skupaj s socialisti in, če treba, tudi s komunisti, kakor bi se to spodobilo za leaderja svobodomiselne Francije. Tej agitaciji se je bil postavil na_ čelo poslanec Bergery, ki je, ne da bi počakal sklepa stranke, odložil svoj poslanski mandat, katerega mu je bilo poverilo mesto Mantes, in šel na uove volitve, upajoč, da se bodo radikalni volivci odločili zopet zanj proti oficielnemu kandidatu stranke, s čimer bi bila seveda Herriotova politika obsojena in stranka sama razbita. Toda Bergery je pri volitvah propadel, nakar je postalo vsem takoj jasno, da je opozicija igro izgubila. Tako je zmagal zdrav razum francoskega svobodomiselnega meščanstva, še preden se Še zbral kongres stranke. To meščanstvo namreč dobro ve, da se je bila radikalna stranka po zvezah raznih svojih članov s Stavijskijem hudo kompromitirala in da je Herriot stranko naravnost rešil, ko je vstopil v kabinet g. Doumerguea, katerega ae na ta način podprl v nalogi, da se škandal Stavijskega razčisti, krivci najdejo in kaznujejo, naj sedijo v katerikoli stranki, in da se na ta način pomiri Francija, ki bi jo mogla ljuta nasprotstva med desnico in levico zapeljati v državljansko vojno, ki si je gotovo ne more želeti noben francoski patriot. Saj bi to bilo samo v korist Nemčiji, ki se proti Franciji oborožuje in zoper njo hujska ves svet. Zato je Herriot ravnal kot dober državljan, ki sicer odklanja vsak fašizem, moral pa se je tudi distancirati od socialistične stranke, ki je zatrobila v rog državljanske vojne. Ogromna večina francoskega svobodomiselnega meščanstva je to razumela in če je na strankinem kongresu v Clermont-Ferrandu izrekla z ogromno večino Herriotovi politiki zaupnico, je to le dokaz za to, da je to meščanstvo v prvi vrsti francosko in potem šele »svobodomiselno«. Kongres sam, ki je zasedal dva dni, je bil zelo zanimiv in zelo živahen, čeprav ni bilo tistega strašnega bliskanja in treskanja, ki so ga pričakovali na eni strani desuicarji, ua drugi strani pa skrajna levica. Strankarski mladini, ki jih vodijo Cudenet, Kayser, Lebrun, Sannat, so šli v borbo, upajoč kljub mantskemu porazu na zmago, so pa bili ze spočetka zelo presenečeni. Zakaj ze prvi govorniki so s svojimi izvajanji dokazali, cla politika opozicije ali tako zvanili »mlado-turkov« v stranki nima nobenega odmeva v večini. Glavni govornik »mladoturkov« je bil poslanec Cudenet, ki je ostro napadel politiko g. Herriota, ki je med tem mirno kadil svojo pipo. Dejal je, cla se je Herriot, ko je vstopil v vlado g. Doumerguea, obvezal na premirje s strankami desnice, medtem ko te stranke delajo naprej na državljanski vojni proti republiki, na uničenju liberalne ustave in na politiki socialnega potlačen j a. Cudenetu je odgovoril poslanec Pfeiffer, bivši generalni tajnik stranke, ki je predočil kongresu, kaj bi nastalo, a.ko bi radikali izstopili iz vlade. Nič drugega kakor državljanska vojna. Pfeiffer ima popolnoma prav, čeprav je prave argumente za svojo trditev pridržal zase. Kdor količkaj pozna razpoloženje današnjo Francije, ve, da bi radikalna vlada, ki, bi bila odvisna od socialistov in komunistov, izzvala reakcijo, kakršne v Franciji še nikoli ni bilo. Francosko miroljubno meščanstvo, pa naj bo se tako »svobodomiselno«, ne more podpirati politike socialistov, ki gredo danes za ruz-rušenjem vsakega miru in vsakega reda. Le bi radikali delali tako politiko, bi samo pripravljali pot fašistični diktaturi. Pfeiffer pa je, opogumljen po aplavzu ogromne večine, dregnil nato v srsenovo guezdo, namreč v vprašanje framasonenje. Dejal je, da je zelo škodljivo, da se je radikalna stranka podala preveč pod varustvo te tajne družbe. Radikali, je dejal, morajo biti v prvi vrsti radikali in ne framnsoni. Ni dopustno, da imajo framasoni zborovanje, preden zboruje stranka, tako cla izvajajo pritisk na poslance, ki so člani framnsonc-rije. Kakor hitro je Pfeiffer izustil te besede, se je dvorana ločila v dva 1а1к»га: eni 90 Pfeifferju navdušeno ploskali, drugi pn so kričali tako, da svojega govora sploh ni mogel končati. Vendar je zelo značilno, da se je upal poslanec radikalne stranke nn radikalnem kongresu samem napasti frama-sonerijo ln da so se našli poslanci, ki so ga navdušeno odobravali. Signum te m po ris! Ko sta še govorila Chautemps in Dalitnler, ki sta seveda branila framasonerijo, se pa ix-mkia sa politiko sodelovanja v Doumergno- Italija, razočarana na Balkanu m •• § Ж £ ®g obrača svoj pogled na АХЦО f 11/Lf flf$0 kjer pa že stojita na straži Turčija, in - Japonska London, 17. maja. G. Mussolini, ki ima sploh navado, da se oglasi v kakšnem velikem angleškem ali ameriškem listu, kadar hoče sprožiti kakšno vprašanje mednarodnega značaja, na katerem ima Italija kakšen poseben interes, je zopet presenetil javnost s člankom v »Daily Telegraphu«. Izvajanja Mussolinija so to-pot posebno zanimiva, ker vidijo angleški krogi v njih napoved nove preorientacije Mussolinijeve mednarodne politike. Mussolini je začel svoj članek, ki ga je diktiral »Daily Telegraphovemu« uredniku za pomorska vprašanja, s stavkom, v katerem pravi, da je bodočnost Italije na morjih. Po tej nikakor ne originalni krilatici — znano je, da jo je prvi rabil bivši nemški cesar Viljem II., ki je s tem stavkom inav-guriral protiangleško politiko, katero je Nemčija plačala s strahovitim porazom — po tej krilatici torej je Mussolini dejal, da 30 velikih mest Italije leži ob morju in da je tudi Rim prav za prav obmorsko mesto oziroma pristanišče. Geografijo je nemogoče spremniti in ona določa usodo narodov. Od 29 milijonov ton produktov, ki jih Ttalija vsako leto uvaža, prihaja komaj 6 milijonov v Italijo po kopnem. Italija rabi na vsak način kolonialne trgovske in prometne toč-ke. Toda to se nikakor ne sme razumeti napačno. Italija ne misli na nobeno teritorialno osvojitev. Svet naj ve, da mi rabimo samo naravno ekspanzijo, ki bi omogočila tesno zvezo med Italijo na eni in med narodi Afrike ter Daljnega vzhoda na drugi strani. Jaz sanjam — je dejal Mussolini — v prvi vrsti o tem, kako bi se odkrila in izrabila ogromna gospodarska bogastva in možnosti afriškega kontinenta, ki ga je treba bolj tesno zvezati s celim svetom. Italija je prav posebno poklicana, da vrši to nalogo. V Londouu juI;o dobro vedo, kaj Mussolini s tem člankom misli. Suvich je že aprila meseca, ko je bil od Mussolinija poslan v London, da se z Anglijo razgovori o nekaterih važnih mednarodnih vprašanjih, vprašal angleško vlado, ali bi ji mogoče ne bila ljuba pomoč Italije proti Japonski, ki Angliji prizadeva toliko skrbi zaradi konkurence japonskega blaga, ki izpodriva Anglijo malodane na vseh velikili svetovnih tržiščih. Mussolini misli, da bi Angliji bila pomoč Italije tako zelo dragocena, cla bi jo rada plačala s kakšnimi koncesijami kje v Afriki ali pa v Aziji. Javna tajnost je, da bi Italija rada dobila od Anglije Palestino in da misli tudi na penetraci.io Abesinije ter da obrača svoje poglede tudi na arabsko obal, ki leži nasproti njeni eritrejski koloniji. Japonci so te italijanske želje pravočasno zavohali, ker so se v zadnjem času hitro udomačili v Abesiniji in navezali z njo zelo živahne trgovske stike. Celo za abe-sinsko armado se Japonci zelo zanimajo, kar je Italijo zelo vznemirilo. Bil je tudi načrt, da se abesinski prestolonaslednik poroči s princeso japonskega cesarskega doma, pa so to stvar Italijani v zadnjem momentu preprečili. Napetost med Italijo in Japonsko je postaila tako velika, cla je nedavno tega japonski poslanik v Rimu po nalogu svoje vlade posetil g. Mussolinija, da ga vprašru kaj je mislil z nekimi izjavami glede Daljnega vzhoda, ki so bile tudi izšle v nekem angleškem listu. Zelo se je ohladilo zadnje čase tudi prijateljstvo, ki je obstojalo med Italijo in Turčijo, zlasti po balkanskem paktu, ki pomeni za Mussolinija najtežji udarec, kar jih je dosedaj v mednarodni politiki doživel. Turčija je že pred časom postala zelo pozorna na ekspanzijske težnje Italije v Le- radio mmm iaško Najučinkovitejše zdravljenje vseh vrst revmatizma, išijasa. ženskih bolezni, arterios leroze, znižanie krvnega tlaka itd. Odprto skozi vse leto. V pred- sezoni znižane cene! Pavšaln penzija za 10 dni 600'— Din za 20 dni 1100*— Din. — V pavšalni penziji je vračunano: hrana in stanovanje, dnevno po ena kopel, ena ali dve zdravniški preiskavi in vse takee. Zahtrvajte prospekte ori uprave zdravilišča. ovi vladi, je Herriot imel lahko stališče in mu je zbor, ki je štel okoli 2000 navzočnih, po sijajnem govoru izrekel zaupnico, proti kateri je dvignilo roke komaj kakih 20 ljudi. Vlada Doumerguea se je seveda s tem zelo okrepila. Doumergue je imel kmalu i>o kongresu Herriotove stranke govor v radiju, v katerem je dejal, da se on naslanja v prvi vrsti na francosko ljudstvo in šo'le v drugi na parlament; temu ljudstvu zaupa, du bo podprlo njegovo težko delo. Besede, kakor jih še noben predsednik francoske vlade, ki je bila vedno le igra v ro-kar parlamentarne večine, ni govoril! In parlament, ki se je zopet zbral dne 16. t. m„ ni bil nič užaljen radi tega, ampak je pokazal, cla hoče tudi on g. Doumerguea podpreti, da se Francija izčlsti in postavi na zdrnve.išo podlage. Odklonii je vse socialistične interpelacije z ogromno večino in s tem dokazal, da se Francija ne bo dala več voditi od icaeuMouov v rdeči kauuioli. vanti. Da Italija tam res v bodočnosti nekaj namerava, se more čisto jasno sklepati iz tega, ker silno utrjeju Dodekanez. Znano je, da je Tevfik Ruždi bej imal pred meseci v ankarskem parlamentu zelo odločen govor, mnil žrtev, ki so padle v tujini, ter vzklkinil: »Bratje, večna vam slava in hvala!« Tisti trenutek ni bilo nobenega očesa suhega. Na otoku Vido Počastitev tamkaj pokopanih borcev za našo svobodo Nato je ladja nadaljevala pot proti Vidu. Ko se je »Prestolonaslednik Peter« ustavil, so prišli nanj zastopniki mesta Krfa in poveljnik pristanišča Pangas. Ob 8 zjutraj so se narodni predstavniki izkrcali in so krenili proti vojaškemu pokopališču, kjer počiva toliko naših junakov. Medtem je prišel krfski mitroi>olit Aleksandri« v spremstvu krfskega svečeništva, da opravi svete obrede. Medtem ko se jc vršila svečana spominska svečanost, so narodni zastopniki hodili med grobovi in jih krasili s_ cvetjem ter polagali nanje svečke. Nekoliko pred D se je začel svečani pomen. Morje je bilo mirno in nebo jasno. Obred se je vršil deloma v našem, deloma v grškem jeziku. Trenutek je bil resen in veličasten. Po končanem pomenu so položili vence, nnto so pn nastopili govorniki. Prvi venec sta položila v imenu narodnega predstavništva predsednik skupščine dr. Kumanudi in predsednik senata g. Tomašič, nato predsednik odbora krfske občine Мама-griades. Položili so tudi mnogo šopkov cvetlic, ki so jih s seboj prinesli narodni zastopniki. V mnogih očeh so se lesketale solze. Nekateri med njimi so si nnbirali grude zemlje z grobov vidskih mučenikov, da jo odnesejo s seboj v domovino. Za dr. Kumanudijem je govoril podpredsednik naTodiio skupščine dr. Kosta Popovič, za njim senator Jeremija Zivanovič, Popovič. dr. Vekoslav Miletič, dr. Ravnihar, Gara Miloševič in Ante Adžič. narodni poslanec in katoliški duhovnik, ki je takisto opravljal spominsko svečanost nad sinjo grobnico nn Vidu. Zn Adžičem ,ie govoril Silim Marjauu. aaUi Muelala Malalic Lu na- posled Uroš Metelkovič. S tem je bila svečanost zaključena. V mestu Krtu Slava junakom drinske divizije! Narodni zastopniki so se potem odpeljali proti pristanišču Krfu in tu korporativno odšli proti grobu neznanega junaka, ki leži v samem pristanišču. Položili so na grob venec in izkazali čast neznanemu junaku z enominutnim molkom. Medtem se je bila zbrala velika množica ljudi, ki je po končani slovesnosti ponovno priredila zastopnikom Jugoslavije tople in prisrčne ovacije. Nato so se poslanci in senatorji razdelilli v več skupin. Prva skupina je odšla na vojaško pokopališče Kulinos, ki leži tik mesta. Druga skupina je pa odšla na pokopališče drinske divizije v S t. Matijaš, tretja pa v Govino in nn Lazaret. Prvo skupino je vodil senator Pavle Vujič, ki je likratu tudi eden izmed udeležencev in častnikov drinske divizije iz St. Matijaša. V St. Matijašn se je vršila na pokopališču drinske divizije sjm-minskn svečanost, ki so jo opravili naši svečeniki. Narodni zastopnik Vujič je s toplimi besedami izrekel priznanje in hvaležnost drinski diviziji in dejal, da bo domovina znala ceniti njihove žrtve in jim bo vedno hvaležna. Po končanem obredu so položili poslanci na vse grobove šopke cvetlic in zažgali svečke v spomin. Vitezom Šumadincem1 Druga skupina narodnih zastopnikov je odšla pod vodstvom senatorja Ilidžanoviča in poslanca dr. Ludevita Aura v Govino, kjer so_ v glavnem pokopani Šumadinci in Moravci, nato so pn odšli na otok Lazaret. Na obeh pokopališčih so opravili takisto svečan pomen. Govoril je narodni jKislanec Ilidžanovič, ki jc med drugim dejal: »Vitezi iz zlatih in jeklenih polkov mo-ravske in drinske divizije! Prišli smo, iz vašega narodnega Niša, kjer je leta 1915 narodna skupščina sklenila, da se vojna ne neha prej, dokler ne bo končano zedinjenje in osvobojenje Jugoslovanov. Prišli smo, da se vam poklonimo in zahvalimo in (ia vam vzkliknemo: Slava vam in hvala!« Onim, hi počivajo na Kulinosu Na holmu, ki domitiira Krfu, je v 15 vrstah lesenih križev, postavljenih v vojaškem redu, fx> kopanih 684 znanih in 39 neznanih naših junakov. Ta holm se imenuje Kulinos. Tu so opravili obrede narodni poslanci Milan Popovič, Parabučki in Avramovič. Med spominsko svečanostjo so narod- ni zastopniki na vsakem izmed grobov zažgali vo-ščenko in okrasili grobove s cvetjem. Tudi pri tem obredu je jjrisostvovala velika množica meščanov. Narodni poslancc Todor Tontič je položil venec na grob j>adlim Leskovčanom. Predsednika senata in narodne skupščine sta jx>ložila na grobove venec i imenu narodnega predstavništva. Spominska seja v gledališču Nato so se narodni zastopniki peš vrnili v mesto do poslopja gledališča, kjer je nekoč zasedala srbska narodna skupščina. Predsedstvo senata in narodne skupščine it takoj odšlo h krfskemu pre-fektu Marakitesu, medlem so pa narodni zastopniki krenili v veliko dvorano gledališča in zavzeli mesta v klopeh. Dvorana jo bila polna meščanov, ki so iz lož prisostvovali komemorafivni seji narod nega predstavništva. Ob 11.30 jc imel predsednik narodne skupščine dr. Kosla Kumanudi daljši govor. Na koncu jc predlagal za predsednika te svečane seje sctiaioria Jeremijo /.i v a nov i čl, nekdanjega narodnega poslanca kraljevine Srbije. G. Jeremija 2iv.tnovič ie burno pozdravljen zavzel predsedniško mesto m Strau 2. »SLOVENEC«, dne t8. mafa T034. Situ. №. Kiif bo z razorožitvijo? Če ne bo nobenega rezultata, se bo odgodila . . . Ženeva, t7. maja. e. Tukajšnji krogi so popolnoma prepričani, da je usoda razoro- /.itvene konference zapečatena. Dne 22. in 29. t. m. sc bosta vršila še uidnja sestanka predsedstva razorožitveno konference, na katerih bo ugotovljeno, da med velesilami ne more priti do nobenega sporazuma in se bo zsto zadeva razorožitve vrnila nazaj SZ narodov v nadaljnje postopanje. iz krogov velesil se izve, da so zelo nezadovoljne zaradi tega, ker je neki udeleženec sestanka velesil, kjer je hilo ugotvljcno popolno nesoglasje, šel in zastopniku Uni- ted Рге««а izdal ves potok usodno debate. S tem, da se bo zadeva razorožitve vrnila SZ narodov, so bo Zveza narodov zaprosila za to, da ustanovi posebno komisijo, ki naj šo naprej proučava razorožitveni problem. Ca bo prišla do kakih pozitivnih zaključkov, potem pa naj zopet predlaga sklicanje nove razoroži trene konference. — Predsednik te komisije no bo tnogel biti več Henderson, ampak bo lahko le, kak aktivni član vlade eno izmed onih držav, ki so članice Zveze narodov. kriza še vedno nerešena Mušanov je sicer dobil mandat, a najbrž ne bo uspel Sofija, 17. maja. m. Dane.s dopoldne je sprejel kralj Boris v avdijcnco ministrskega predsednika Mušanov a in mu poveril mandat za *e».tavo nove vlado. Kljub temu vladna kriza šo ni rešena. V javnosti in v itolitičnih krogih prevladuje prepričanje, da misija Mnšanova ne bo uspela iin da bo naslednik Mnšanova najbrže Gičev. Kakor znano, jo Gičev šot najmočnejše ' stranke v Bolgariji. Medtem pa ima tudi la I kombinacija zelo malo izgleda na uspeh, zaradi česar jo politično ozračje v Bolgariji postalo zelo napeto in krožijo najrazličnejšo vesti. Vsekakor leži ključ za rešitev položaja v rokah kralja Borisa. NIVEA ПЛ Ћглк ki solnc&J Ali prosim oprezno! Vaša kožo »e Je vsled gorke obleke odvadila sotnen, zato se natrite najprej z Nivea-crento ali Nivea-oljem — oboje varuje h» neguje kožo ter pospešuje, da postane naravno rujava. Tragična borba Ukrajine proti gospodstvu Moskve Saarsko vprašanje se ne premakne z mesta Zcaera, 17. maja. b. Pogajanja za rešitev saar-Aega vprašanja eo »topila v odločilno fazo. Sedaj se vodilo izključna pogajanja o jamstvenih vpra-ianjih, pri čemer posreduje italijanski delegat banan Aloisi med Francijo in ostalimi velesilami. »Journal de Geneve« čujz, da Francija polaga največjo vainost na to, da se zajamči nedotakljivost veem Nemcem, kii bi eventuelno glasovali proti Nemčiji, razen tega pa zahteva široko zaščito narodnih manjšin. Francija pa postavlja iz druge za- hteve, ki pa jih Haliianski delegati smatrajo za ue-sprejemljive. Pariz, 17. maja. h. Zaradi neprestanih prekoračitev meje po narodno-socialističnih oddelkih, ki hodijo v Posaarje agitirat, je francoski generalni štab odredil strogo pripravljenost vseh francosk h i obmejnih garnizij. Šesti korpus v Metzu 'i 20. кот-' pus v Nancyjn sta koncentrirana vzdolž trancosko-sacirske meje ter imata vojaške vaje. Goring odiete! v Grčio Belgrad, 17. maia. m. Tukajšnji nemški poslanik von Негге-n je priredil snoči ob 10 večerjo na čaet Goringu, ki se je je udeležil e svojim spremstvom. Davi ob 8 se je Goring odpeljal v zunanje ministrstvo, kjer je bil ob 9 sprejet pri zunanjem ministra Jevtiču. Razgovor z Goringom in Jevtičem j.2 trajal 15 minut. Od tu se je Goring napotil v maršajat dvora in se vpisal v dvorsko kniigo. Iz dvora se je Goring z vsem svojim spremstvom odpeljal na nemško vojaško pokopališče na 1 opčideru. Goring j« položil dva venca na spomenik padlih nemških vojakov in jim izkazal čast s parminutnim molkom. Nato se jc Giiring podal na prostrano planoto ter ei ogledal mesto in okolico Belgrada. Goring je nato s svojim spremstvom odpotoval v hotel Srpski kralj, od tam pa na savsko pristanišče, kjer ga je že pričakoval vojaški motorni čoln, ki ga je prepelial v Zemun. G. Goring je prispel na letališče nekaj pred 11 dopoldne. Ko je zaglsdal časnikarje, jih je prisrčno pozdravil in jim izjavil, da obžaluje, da ne more ostati daije ča*>a r naši drtavi. Dejal pa j«, da se mu bo prihodnje leto nudila ta prilika in se bo tedaj oglsdal prestolico ter obiskal tudi naše Primorje, ki po informacijah, ki jih ic dobil, prekaša po lepoti vse ostale obmor-f.ke obali. Na vprašanje nekega časnikarja, kaj misli o naši državi, je Goring dejal: »Vašemu narodu prorokujem veliko bodočnost. Slišal sem in verjamem, da ima vaša država še zelo mnogo neizkoriščenega blaga. Ko se bo to racionalno izkoriš^e-valo, čaka vašo državo še večja bodočnost«. Glede gospodarskih odnosov med Nemčijo in Jugoslavijo in glede nove trgovinske pogodbe je Goring dajal: »Trgovinska pogodba, ki >c sklenjena med Jugoslavijo in Nemčijo, predstavlja temelj za ožje sodelovanje. Pogodba je sklenjana v zadovoljstvo obeh držav. Tudi to je nov korak za zbližanje med Nemčijo in Jugoslavijo. — Kot minister za nemško letalstvo vam lahko- izjavim, da sem imel priliko proučiti vaše letalstvo. Lahko vam rečem, da niti najmaoje ne zaostaja za letalstvom drugih držav. Tudi vaša hidroaviacija me zelo zanima in si bom, ko obiščem vaše Primorje, ogledal tudi vašo.hidro-letalsko bazo. Po mojem mnenju ima hidroletalstvo za vas velik pomen.« Goring se je nato poslovil od vseh navzočih ter stopil v letalo »Manfred von Richthofsn«.. Točno ob 11 s« je trimotorno letalo dvignilo v zrak, napravilo v pozdrav nekaj krogov nad zemunskim letališčem ter se izgubilo v smeri proti Avali. Pet minut pozneje se je dvignilo še dTugo motorno letalo »Kari Almenrader«, v katerem јг bilo spremstvo letalskega minisra Goringa. Turčija zviša svoj volni proračun Ankcra, 17. maja. AA. Anatolska agencija poroča: Predsednik maiisliekega sveta lzmet-paša je imel pred poslanskim klubom narodne stranke ekspoze o splošnem položaiu v državi iu o delu vlade. Med drugim je dejai, da je treba povečati proračun za državno obrambo. Turčija bo tndi za naprej vodila politiko miru, toda mednarodni položaj je v mnogih državah povzročil povišanje proračuna za m rodno obrambo. Zato mora biti tudi Turčija pri- Brnselj, 17. maja. c. Po včerajšnji veliki rudarski katastrofi v premogovniku Patou, age pri Monsu »e je danes pripetil« nova velika nesreča. V rove, kjer »o še mrtvi rudarji, s« je podala rešilna eks-pedicija 20 rudarjev in 1 inženerja. Komaj so dobro MU v rovu, pa se je ponovno zgodila velika plinska eksplozija, ki je deloma zasula rov, pa tudi vse radarje. Seveda je bila koj poslana nova rešilna Kdaj bo konierenca Maie zveze Belgrad, 17. maja. m. Po dobljenih informacijah bo v sredi prihodnjega meseca v Ženevi seja sveta balkanske antante, na kateri sc bodo pretresala in po možnosti tudi reiila mnoga šc viseča vprašanja z Grčijo- Na tej konferenci se bo z dr. Benešem določil tudi dan sestanka Male zveze, ki bo v Si-naji ali pa Bukarešti med 16. in 25. junijem. Temu sestanku t diplomatskih krogih pripisujejo velik pomen in se pričakuje, da bo na njem padla odločitev glede priznanja Sovjetske Rusije. Dunajska vremenska napoved. Mogoče že danes ponoči napr(4lovanje mrzlega zapadnega zraka z dežjem do vzhodnega roba Alp, jutri izpremen-ljivo, inr/.lejše vreme. predlagal za podpredsednike narodne predstavnike Dragis Krnica. Sever-Verdo in dr. Vladimirja Rav-niharja, za tajnike pa Mihajla /ivančeviča. Karla Uajška. dr. Ljudevita Aucrja in Mustafo Mulalita. Spominski govori Predsednik Jeremija Zivanovič se je nato obrnil na narodne zastopnike in imel pozdravni govor. Po tem pozdravnem nagovoru jo povzel besodo narodni poslanec g. Vošnjak. Noto je govoril dr. StojadinoviČ, za njim pa po vrsti gg.: Ixivro 1'otovar, Mihajlo Živančevič. dr. Kraft. Gabor Santo, dr. Milan Sekulič in dr. Tomo Fi-lančevič. Poslednji govornik je bil dr. Auer, ki je med drugim izvajal: »Mrtvi nam nalagajo, da bodimo složni in edini, da imamo vedno pred očmi svojega kralja, svoj narod in domovino, in da mora bili vse naše delo iskreno in narodu vdano. Ce n.nši nesmrtni Junaki niso pomišljali žrtvovati Fvoje življenje za Jugoslavijo, mora biti vsak politik pripravljen žrtvovati vse, da se Jugoslavija Izcradl in okroDi.< pravljeua. Posi. klub je odobrit ekspoze predsednika vlade in pristal na povišanje proračuna. Izdatki za narodno obrambo bodo kriti z trkrspi, ki pa ne bodo vplivali na splošno gospodarsko stanje. Vlada bo osredotočila svoje delo na 3 glavna vprašanja: na okrepitev državne obrambe, na program industrializacije države in na gradnjo neobhodno potrebnih železniških prog. Znani časnikar Brike je o sedanjem položajn na Ukrajini v »Journal dc Genevec napisal inte-reeanten članek. »Ali jo za neizmerno planjav« — piše lirike —, ki so razteza mod Brlim in Črnim morjem, mod Baltikom in Velikim kitajskim zidom, v resnici potrebno enotno gospodstvo. edinstvena država? Pred očmi vseli osvajalcev jo ta brezkončna ravan bila vodno uhlju hI jena dežela, ki jo rodila fantastična upanja. Kila ,io od nekdaj idealno polje za vso imporia I iznic od Tamorlana pa do Lenina. Stoletni ruski imperializem jo na tri najino skušal obvladali t« prostrano zemljo. Bila jo predvsem oseba carja, ki naj hi združevala r enoto številno narode. Druga voz jc bila pravoslavna eorkov in tretja poskusi s panslavizmom. Boljše-viški imperializem no vpoštova moja; biti hoče univerzalen. Vos svot naj bi p« njegovem načrtu bil razdeljen na sovjetske republike, združene z Moskvo in njej podrejene. Kako si umišlja Moskva položaj takšnih »sestorskih ropuhlik«. nam dodobra pove Kavkaz, Turkestan in Ukrajina s svojo črno usodo. Predvsem je Ukrajina s svojo čudovito hogato zemljo in ogromnimi mineralnimi bogastvi tista zemlja, ki si jo za vsako ceno hoče ohraniti moskovska država. Toda usoda jo ua tn ozomlje vrgla narod, ki jo v marsičem bistveno različen od osvojevaleov. Ukrajinec, pa čeprav je Slovan, jo po svoji naravi in po svojem temperamentu mnogo bližji zapadli, kakor pa Rusiji. Ukrajince jo individualist in z 'o večen nasprotnik moskovskega »mira«, ki zanj pomenja tlijo napravo, prav (ako 'ujo, kakor mu je tuj sam komunizem. Tak« se je zgodilo, da so stari rusko-ukrajin-ski konflikt, ki jo pod carji trajal nad 300 lot, nadaljuje tudi pod boljševizmom. Odpor Ukrajinecv proti Moskvi sc kažo v dveh oblikah: na nacionalnem in socialnem področju. Lenin je spočetka Ukrajince prepričeval, da mu jo le za socialno revolucijo, da ga pa ukrajinske nacionalno zahtevo prav nič no motijo. Tako je bila ustanovljena nkrajiiiska-socialistična sovjetska republika. Spočetka jo Moskva pritiskala na Ukrajino le z gospodarskimi in socialnimi sredstvi, zlasti pa je znala spretno izigravali revežo proti bogatinom. Kmalu pa jo Moskva uvidela, da tako le no prido do svojega cilja. Vodno pogostejši so se javljali znaki ukrajinskega nacionalnega vstajenja proti komunističnemu zatiranju. Potem je prišlo šo do one strahovito lakote leta 1921. in 1922., ki je posebno zadela Ukrajino. Tedaj je Lenin spretno spromonil svojo taktiko in proglasil »novo ekonomsko politiko«. Prizadeval si jo na vsak način pridobiti ukrajinskega kmeta, dasi mu ni zaupal. J Kako malo zaupajo boljševiki Ukrajincem, se vidi iz toga. ker vodno znova ustvarjajo novo administrativna lolosa na Ukrajini г namenom, da razbijojo ukrajinsko politično enotnost. Na romun-! ski moji je bila lonnirana moldavska republika. ! t popolnoma nmoton stvor, ki ga je Moskva npra-| vičovala z nekaj tisoč Romuni, ki fcivo pomešani mod ukrajinskim prebivalstvom. Ukrajincem je bil odtrgan tudi Krim. ki tvori lastno republiko. Da šo bolj preluknjajo ukrajinsko ozemlje, so zn' ruske koloniste v Ukrajini ustvarili 24 avtonomnih lelos. lako. da je na pogled danes Ukrajina otnografsko najbolj mešano ozemlje. Tudi potlotni načrt jo imel svojo ost proti Ukrajincem. Boj proti Ukrajini sc jo nadaljeval nu treh frontah: politični, gospodarski ip knl-tnrni. Politično je znala Moskva s spretnimi manevri bolj in holj utesnjevati itak zsolj dekorativno neodvisnost Ukrajino. Vodstvo republike jo polagoma čisto prešlo v rusko roko. Najprvo so se Rusi polastili notranjega ministrstva in napraviti iz njega podružnico OrPU. Nato je sledilo prosvetno ministrstvo, potom finančno itd., tako da se danes vodstvo ukrajinsko republike nahaja т popolnoma moskovskih rokah. Sodaj pa se jo zgodilo nekaj povsem nepričakovanega. Sama ukrajinska komunistična stranka jo pričela izvajati opozicijo proti Moskvi. Nato so se Rusi morali odločili. Enostavno so razpa-stili in zatrli ukrajinsko komunistično stranko in ustanovili novo politično organizacijo v Ukrajini, v kateri so Ukrajinci v manjšini. Lota 1932. je bil na želu Ukrajino postavljen diktator Postišev, ki je po rodu Rus iz Sibirije. Kroml je brez usmiljenja zatrl vso. kar nosi na sebi znake ukrajinske samobitnosti. Voliki proces v Harkovu (1930) jc postavil pred puške cvet ukrajinske inteligence. Pomorjonih je bilo 1500 vodilnih ukrajinskih mož. Avtokefatna ukrajinska eorkev jo bila prav tako oropana vodstva, svečeniki pa poslani na Solovjetske otoke. Iz ukrajinskih šol se mora vodno bolj umikati ukrajinščina, kajti učitelji so predvsem Rusi, ali pa sploh pripadniki drugih plemen, ki no razumejo ukrajin-ščine. Prejšnji voditelj ukrajinsko komunistično stranko Skrvpnvk je imel izbiro, ali iti v pregnanstvo, ali pa storiti sainoumor. Tako se jo odločil ia sainoumor v juliju 1933. Ves ukrajinski tisk j« polagoma prišel v moskovsko roko in ga sedaj vodita dva ronogata Zalonskv in Kosior. Boljšoviška vlada v Moskvi je na vsak način hotela streti ukrajinskega kmeta, ki predstavlja tomelj naroda in 85% vsega prebivalstva. Tako so zadnja leta na nečloveški način izgnali eoz 200.000 najboljših kmetov v daljno sibirsko stepe, druge dosottisoče pa so poslali sekat los v severna stopska močvirja. Napram ostalemu ukrajinskemu prebivastvn pa Moskva izvaja politiko lakoto. Kmetom jo bil baš na Ukrajjjni pobran do mala ves živež in tako morajo cole umirati od lakote, ker se niso hotelo,|i&iti boljšoviSkim agrarnim eksperimentom. Dolgo časa »o sovjoti pred ostalim svetom tajili nečloveške razmere, ki jih je boljševizem ustvaril na Ukrajini. Toda 11. aprila 1934 je moskovski statistični urad oficielno priznal, da na Ukrajini divja lakota. Ukrajinci, ki samo v Rusiji štejejo dobrih 40 milijonov ljudi, se bore za svojo neodvisnost, Boljševiška vlada se poslužuje vseh najstrahotnejših in najbolj nečloveških sredstev, da zatre in ukloni narod, ki »e noče odreči svoji svobodi. Toda višek ironijo je v tem, da se kramarska Evropa pripravlja, da bi kar moč slovesno sprejela sovjete v Zvezo narodov ... Zopet nesreča v rudniku Mons soreiem Eoigarov ekspcdicija, kateri pa je uspelo rešiti zaenkrat le 6 živih'radarjev, deloma težko ranjenih. Ti rudarji pa so bili tako izmučeni, da ni bilo mogoče od njih izvedeti ničesar o usodi tovarišev, ki so ostali v rovu. Tako je sedaj popolnoma neznano, koliko smrtnih žrtev bo še zahtevala ta druga nesreča. Prva nesreča je doslej zahtevala 40 smrtnih žrtev, ki so jih izvlekli iz rova. Panevropsha unija Be.lgrad, IT. moja. m. V prostorih јокеу-kluba je bila danes skupščina predstavnikov panevropske unije kraljevine Jugoslavije. Prisostvovali so ji delegati iz Ljubljane, Zagreba in Bolgruda. Ljubljansko sekcijo jc zastopal njen tajnik dr. Majaron. Skupščino je ob 11 otvoril njen predsednik, bivši zunanji minister dr. Ninčič. V uvodnih besedah je pozdravil vse delegate, nato pa je podal splošen preglod mednarodnih razmer v Kvropi. C) delovanju Ijub-Ijonske sekcije za pnnevropsko nnijo je podal referat tajnik dr. Majaron. Za predsednika centralnega odlx>rii pnncvropske unije v naši državi je bil zopet izvoljen bivši zunanji minister dr. Ninčič. /.a podpredsednika pa je bil izvoljen vseučiliški profesor iz Ljubljane in bivši minister dr. Andrej Gosar. CVi Slovencev no bili izvoljeni v odbor vseač. prof. dr. Metod Dolenc, generalni ravnatelj Zadružne gospodarske banke dr. Slokar in tajnik ljubljanske sekcije dr. Majaron. ★ Belgrad, 17. maja. m. Danes popoldne se je vrnil Nj. Vel. kralj Aleksander. Belgrad. 17. maja. AA. Nj. Vel. kralj je z ukazom od 18. t. m. odlikoval z redom jugoslovanske kronr L reda kotorskega škofa Fran ja Г r. e -linija za današnjo <№ letnico njegovega škofo-vanja. Sisak, I", maja. c. Tukaj se je danes tr.ndil ineognito zagrebški nadškof dr. Ante Baucr, ki je ponesrečenim meščanom osebno prinesel podporo Nj. Svetosti papeža l'ija XI. \ rhovni pnstir katoliške cerkve jo podelil podpore 70.000 Dni, kateri jc zagrebški nadškof dodal se 300O Din. Nadškof je darove sam razdelil. Zagreb. IT. maja. c. Jutri prispe v Zagreb skupina bolgarskih zdravnikov. Iт /tigreliH odi-iejo bolgarski zdravniki na obisk v Slovcaiio. Ljubljana. 17. maja. fiuvstvo slovanske solidarnosti, Irt je vedno odlikovalo nas Slovence in ki se je vedno odražalo, kadar smo sprejemali zastopnike bratskih slovanskih narodov, se je izkazalo tudi danes, ko smo takorekoč prvič sprejemali prosvetne zastopnike bratskega bolgarskega naroda, to je bolgarske r>ev-oe, zbor pevskega društva »Rodna pesen«, iz Plov-diva. ki ga je ustanovil naš rojak Bezenšek in ki je sedaj reprezentativen pevski zbor Bolgarije. Na peronu se ie kljub pozni uri — vlak je prišel ob tričelrt na 9 zbralo zelo številno občinstvo. med drugim tudi zastopnik mestne občine in žtipnna dr. Rupnik. v imenu Hubadove pevske nipe in odbora lxilg.nrsko-jugoslovanske lige dr. Sviirelj in poslovodeči pred sod nik »Slavca« arh. Krainer. Ob prihodu vlaka z bolgarskimi gosti je občin- Posnemarna vredno London, 17. maja. AA, Stanovanjski odbor je sestavit načrte za velikopotezno gradbeno akcijo. Predvidenih je 1 milijon novih hiš. Tedenska najemnina ne bo presegala 10 šilingov. En milijon hiš, kakor jih odbor predvideva, bi veljalo 400 milijonov lonfov. Vodja odbora je lord Amulree. Odbor je imenoval minister za narodno zdravje z nalogo, da zbere denar za linansirfenjc vsedržavnega stanovanjskega programa. Lastniki novih stanovanj bodo krajevne oblasti ali pa javno koristne družbe. Odbor bo moral ustanoviti po vsej Veliki Britaniji taka drnštva in jih nadzirati. Radi kljukastega križa na • Lipare! D iin h j. 17. maja. m. Korespondenca Ilcroog poroča iz Bočna, da jo bilo vse doslej v Italiji nošenje značk' s kljukastim križem dovoljeno. Sedaj pn so italijanske oblasti prvič naslonile proti narodnim socialistom. V mestu Kustingc-nu blizu Bočna so namreč narodni socialisti |k>-sliknli vse hiiš<> s kljukastimi križi. Zaradi tega so orožniki aretirali več sumljivih oseb in so bile tri obsojene na dcportacijo na Lipar^ke otoke. ^arlsmh«, 17. maja. AA. Na železniiki postaji ' v Pforzhaimu je pri manevriranju zcdeia lokomotiva v vlak, ki je vozil na postajo. Trije vagoni so de-mo';r««i, štirje [lotniki mrtvi, več jit je pa nevaruo ramenih. stvo navdušeno pričelo vzklikati v pozdrav, prav tako navdušeno f« so odgovarjali bolgarski gostje. Vojaška godba je zaigrala pozdravno koračnico, nato pa bolgarsko himno. Izstopili so bolgarski pevci s predsednikom svojega zbora Vukočešljevim, predsednikom Jugoslovanske- bolgarske lijre v Plov-divu Baltovim in s svojim dirigentom Kočetovim. Ko se jc burno vzklikanje nekoliko poleglo, ! je spregovoril poslovodeči predsednik »Slavca« arh. Krainer, ki je došle goste prisrčno nagovoril. Nato so še govorili dr. Rupnik, dr. Sviijelj in pevovodia bolgarskega pevske.ira zbora g. Kočetov. (jutri sledi obširnejše poročilo.) Med prisrčnimi in spontanimi ovacijanii ljubljanskega občinstva so došli Bolgari odšli do Narodnega doma, kjer se je sprevod zaključil in so Bolgari odšli na svoja prenočišča. Občinstvo pa je ■ še dolgo vzklikalo slogi meti Jugoslavijo in bolgarskim narodom. Chamberlain se je nevarno ponesrečil London, 17. maja. c. Bivši -zunanji minister Austcn Clinniberlnin je dnnes postal žrtev avtomobilske nesreče. Njegov avto je trčil skupaj z nekim taksijem. Oba avtomobila sta se prevrnila in izpod avtomobila so izvlekli težko ranjenega Cliarnl>crlninn, ki so ga takoj prepeljali na kliniko. Ledene gore I on don, 17. maja. c. Zaradi toplega vremena se je odločilo zelo mnogo ledenih gorn z Gronlandije in sedaj plovejo proti jugu. Na progi, na kateri jc pred dvajsetimi leti naletel »Titanik< na iedeno goro in se razbil, jc (sedaj vse polno .cdenili gora, in sicer nad 70 no številu. Znradi tona velikega števiin ledenih gora morajo vsi pomiki voziti silno previdno. Do nesreč še ni prišlo. Dobro je povedal Pariz, 17. maia. AA. Iz Lyona poročajo, da je tamošnja enkcija lige za zaščito človeških pravic izključila iz svoje srede Herriota. Ta sklep so lyon-ski politični krogi in 1уопчка družba sprejeli z velikim nezadovoljstvom. Vse kaže, da se je hotela lyonska sekcija lige za zaščito človeških pravic osvetiti Hcrriotu, ker se je izjavil za vlado narodne unije, in da so to storili socialisti, oziroma komunisti, ki so v I.igi v večini. Herriot se ni poslužil pravice pritožbe. Ko pu je zvedel za ta sklep, je izjavil: »Če je lyonski odbor I.lgc za zalčito človeških pravic lobko bre* mene. sem ludi jaz lahko brc« njega.« Ob Slavčevi 50letnici bo donela tudi bolgarska pesem! Bratom Bolgarom iskren pozdrav! MS ^ТЗ^З Pevski zbor »Rodna pesen« iz Piovdiva Ljubljana, 17. maja. Lansko leto je poteklo v znamenju prvih iskrenih stikov med Bolgari in Jugoslovani. Prvi sta prispeli k nam dve priznani pesnici Liza Bagrjana m DoraOabe , ki sta porušili zid med našimi in svojimi srci. Od tedaj naprej pa so se vrstili številni prijateljski obiski na eno in drugo stran. Kot da so duše vseh južnoslovanskih narodov že davno čakale na onega, ki bo prvi spregovoril prijazno besedo, prvi povabil brata v svojo gostoljubno hišo. Prvi koraki so bili napravljeni. In zdaj si dan za dnem dopovedujemo, kako lažnjiv je bil oni dolgi molk ves povojni čas, kako rahel zid, ki ga je postavila politika med nas. Posamezniki sklepajo prijateljstva, društva se sestajajo, narodi si prisrčno stiskajo roke. Velikega pomena je bil obisk jugoslovanskih penklubskih centrov v Sofiji, prav tako časnikarjev in raznih pevskih društev, visoki medsebojni obisk dveh vladarski dvojic, zunanjih ministrov, koncem meseca pričakujemo 30 književnikov, gostovali so že posamezni gledališki igralci, medsebojno se seznanjamo v kulturnih in gospodarskih vprašanjih, skratka, vse kar smo blizu 15 let zadrževali, se je spontano odprlo in danes si stoli, kakor če od nekdaj Slovenci smo Bolgare že v avstrijski politiki jimo blizu, čuvstvih že od nekdaj stati. :or bi si morali po istih narodnih prištevali v svoj bodoči južnoslovanski okvir, kateri ie bil naš sen in za katerega smo se ogrevali v polovici preteklega stoletja. Naši književniki so čuv-stvovali z bolgarskimi trpini pod turškim jarmom, opevali junaške borbe in domovinsko ljubezen bol-fcahkih junakov v balkanskih planinah. Slovenec Bezenšek pa je dejansko pokazal čuvstvovanje vsega slovenskega naroda, ko je posvetil vse svoje življenje za kulturno in narodno rast bratskega bolgarskega naroda. Nocoj pa je prispelo na naša tla najstarejše jfarsko pevsko društvo »Rodna pesen« iz 1'lovdiva. Ob tej priliki naj orišemo zgodovinsko stran »Rodne jsesm«, ki že blizu 40 let razveseljuje in bodri srca bratov Bolgarov. Ustanovitelj tega pevskega društva (1895) je bil Angel Bukorešlijev, ki je bil več let hkrati prvi društveni pevovodja. Prvi predsednik, ki so si ga pevci izbrali za voditelja, kateri jim naj bi kazal |x>t navzgor, pa je bil naš slavni rojak profesor Anton Bezenšek. Drugi pevovodja je bil znani bolgarski glasbeni kritik profesor Ivan Kamburov. Društvo je kmalu zaslovelo po vsej bolgarski zemlji in s svojimi uspelimi nastopi mnogo pripomoglo do popularizacije bolgarske narodne in umetue pesmi. Na pevskih tekmah v Sofiji 1. 1932 in v Kazanliku 1. 1933 je dobilo plovdivsko pevsko društvo naziv pevskega prvaka Bolgarije. Drušlvo ima svojo imovino in bogat inventar. Zbor šteje 90 pevcev. 55 pevk, dva častna člana, 12 ustanovnih in 122 podjx>rnih članov. »Rodna pesen« bo nastopila tudi na slavnosti 50-letnice pevskega društva »Slavec«, in sicer v nedeljo, 20. maja ob 11 dopoldne v dvorani hotela Union. Zbor bo izvajal skladbe Rijsigerja, Staino-va, Behterova, Bukorešlijeva, Abta, Muhviča in Mo-kranjca. Zbor vodijo na pevsko turnejo po Jugoslaviji predsednik Angel Bukorešlijev z go. soprogo, dirigenti: Ivan Kočetov, Kočev in Panajot Georgi-jev. V zboru je 70 pevcev in 7 drugih članov. Ob prvem prihodu »Rodne pesni« v slovensko metropolo Ljubljano iskreno pozdravljamo drage bolgarske brate. Prinesli ste nain pesem svoje lepe zemlje, pesem svojih src, vonj svojih rož. Prvič bomo dojemali iz Vaših pesmi dušo, ki Vam je ubrana po struni slovanske celote, a jo je zgodovina in tipična krajina po svoje oblikovala. Naj bo ta prvi prihod nied nas začetek še mnogih obiskov, katerih se bomo veselili kakor bratje svojih bratov. Bratje Bolgari, pozdravljeni! Bratje Bolgari, še pridite med nas! Jubilej g. Ivana Dražila Z zlatim jubilejem pevskega društva »Slavec« praznuje zlati jubilej tudi g. Ivan Dražil, ki je polnih 50 let »Slavčev« pevec, soustanovitelj in organizator »Slavca«, kateremu je 36 let bil predsednik ter je sedaj njegov častni član in častni predsednik. Na njegovo pobudo je leta 1894 bila ustanovljena »Zveza slovenskih pevskih društev«, ob »Slavčevi« 25 letnici je g. Dražil sprožil pred- log, naj se ustanovi »Zveza slovanskih pevskih društev«. Leta 1924 se je ob »Slavčevi« 40 letnica po Dražilovi zamisli vršila prva pevska razstava. Dvajset let je g. Dražil bil prvi tenorist v zboru slovenske opere, v katerem je deloval od leta 1884. Za te velike zasluge je bil g. Dražil odlikovan z redom sv. Save 4. stopnje. Rojen je bil 19. aprila 1865 v Ljubljani, kjer živi sedaj kot upokojeni magislratni pisarniški ravnatelj. Zlati jubilej »Slavca« je tudi velika počastitev njegovega dela! Konferenca o delavski brezposelnosti Delavci izgubili poldrugo milijardo Zanimivo poročilo g. dr. M. Krmpotiča BelgTad, 17. maja. Včeraj se je v centralnem odboru delavskega posredovanja v Belgradu končala konferenca zastopnikov delavskih in trgovskih zbornic ter strokovnih organizacij. Na konferenci so bila obravnavana važna vprašanja delavske brezposelnosti in pomoči brezposelnim. Konferenco je vodil predsednik osrednjega odbora g. dr. Krmpotič, ki je o tem vprašanju predložil obširen in utemeljen referat. V svojem poročilu je dr. Krmpotič najprvo opozoril na novo odredbo finančnega zakona, ki omogoča, da bodo v bodoče brezposelni delavci, ki so bili dovolj zavarovani, dekbivali podporo 20 tednov v letu, in sicer največ 15 dinarjev na dan. Poročevalec naglaša, da je vlada z uredbo o javnih delih dala temelj za sistematično zatiranje brezposelnosti na deželi Z velekim varčevanjem je bilo mogoče povišati podpore brezposelnim. Te podpore so štiri vrste: redna podpora za kvalificirane delavce, izredna podpora za takozvani kmečki proletarijat, podpore v blagu in podpore v delu. V skupnosti z državnimi in samoupravnimi ustanovami se bodo lahko izvršila velika javna dela v večjih središčih države. Nato naglaša poročevalec, da se kaže neko upanje, da sc bodo razmere izboljšale. V zahodnih in industrijskih državah Evrope število brezposelnih stalno, vendar pa le počasi pada. Delavske mezde so 1. 1930, ko je bilo blagostanje največje, znašale več ko 5 milijard na leto. Toda 1. 1931 je že pokazalo za 250 milijonov manjše mezde, katere_ so se 1. 1933 zmanjšale celo za poldrugo milijardo. Na podlagi številk je ugotovljeno, da so 110.103 delavci, ki so bili manj zajx>sleni, izgubili na mezdah okoli 870 milijonov dinarjev nn leto, medtem ko so polno zaposleni delavci (520.970) prejeli zaradi zmanjšanih me/d 520 milijonov dinarjev manj. Ker naš delavec razmeroma manj porabi za industrijske proizvode, je ta izguba udarila predvsem našega kmeta. Lahko rečemo, da sc bližamo ustalitvi razmer na mnogo nižji življenjski stopnji z mnogo manjšimi mezdami. Industrija -e razvija na temelju nizkih, naravnost koloni jalnih mezd. Zaslužek pa ne gre v korist našega, amj>nk inozemskega gospodarstva. Osrednja uprava za posredovanje del« si prizadeva, da bi javne borze dela mogle do-voljno podpirati in zaposlevnti brezposelne delavce tudi v bodoče. Treba bo enotno organizirati delo. V ta namen bo [»otrebiio sodelovanje s posameznimi ministrstvi. O tem referatu se je razvila živahna obravnava. katere so se udeleževali predvsem zastopniki delavskih zbornic ter tudi trgovskih zbornic. Vsi govorniki so pohvalili poročilo iti naglašali. da je osrednji odbor za posredovanje dela v državi ustanovil celo mrežo najpotrebnejših ustanov, ljudskih kuhinj, azilov itd. Važno vprašanje konference je bilo, koliko ie pravzaprav v naši državi brezposelnih delavcev. Zastopniki delodajalcev so bili mnenja, da je številka 300.000 brezposelnih, kakor trdijo zastopniki delavekih zbornic, pretirano visoka. V obravnavi tega vprašanja je bilo pa ugotovljeno, da je nemogoče ugotoviti točno število brezposelnih delavcev v mestu, ker se tudi na deželi kmet vsled obubožanja spreminja v deluvca. Zato ni mogoče točno označiti, kdo je pravi delavec. Sklenjeno je bilo, naj se na podlagi jx>blastila novega finančnega zakona izdajo posebne delavske legitimacije, ki bodo služile borzam dela ter brezposelnim delavcem za potovanja. Na ta način bi se utegnilo prilično ugotoviti, kakšna je številčna razlika med mestnimi in kmečkimi delavci. Pozdravljena je bila namera osrednjega odbora, da se bo podpora potrebnim brezpo- Zanimiva razprava zaradi volitev Ljubljana, 17. maja. Kazenski sodnik-poedinec okrožnega sodišča s. o. s. g. Josip Gorečan je danes obravnaval zanimiv slučaj prestopka čl. 73 volivnega zakona in čl. 4. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Obtožen je bil g. Hinko Lebinger iz Litije, češ, da je »ne-ustanovljenega dne v začetku oktobra lani v Litiji pred svojo hišo nagovarjal Zeleznika Franceta, da bi volil in agitiral v St. Lam-bertu za opozicionalno stranko in mu je zato obljubil sigurno mesto občinskega tajnika. Če bodo uspeli, bodo v vseh občinah razvili svoje delo in bo njih naloga, da strmoglavijo sedanji režim v državi.« S tem je obtoženec obetal volivcu službo, da ga s tem zavode, da se zavzame za izvestno kandidatno listo. Skušal je dalje delati nerazpolo-ženje proti sedanjemu političnemu redu. Obtoženi Hinko Lebinger je podal pismen zagovor. Sodnik ga je najprej vprašal: »Priznate krivdo?« Obtoženec: »Ne! Se zagovarjam kakor v pismeni vlogi.« Sodnik je nato prečita! pismeni zagovor, v katerem je navajal obtoženec vse razbremenilne okol-nosti in razne dokaze o svoji nekrivdi. Res se je z Železnikom razgovarjal. toda ni mu dejal, naj voli »klerikalce« in da bi bila s tem zmnga sigurna, odnosno da bi bil proti sedanjemu režimu. Bil jc za enotno listo v občini Št. Lambert in to je tudi njemu priporočal. Obtoženec je zanikal, da bi bil Zelezniku obljubil tajniško mesto v omenjeni občini. Tnkcgn mesta v občini Št. Lambert sploh ni. Prosil ga je samo, da naj skuša vplivati na sestavo enotne kandidatne liste in nnj se obrne na g. župnika Zgnjnnrja. Obtožencev zagovornik, litijski odvetnik dr. \fazek je najprej izpodbijal verodostojnost priče Franceta Zeleznika. Po Dolenc- selnim povečala. Pri tej priliki je bilo ugotovljeno, da so z velikim varčevanjem borze dela dobile potrebne rezerve, katere bodo sedaj porabile. Nekateri delavski zastopniki pa so grajali pretirano varčevanje v teh ustanovah. V nadaljnji razpravi je bilo naglašeno, ka- i Sanja državi, kar sedaj dela osrednja uprava, ki je ko važno Je študirati socialna vprašanja v organizirala v ta namen posebno statistično službo, ustanovila knjižnico ter bo v najkrajšem času izdala veliko krasno reprezentativno socialno-politično revijo v Belgradu. Končno je konferenca pozvala belgrajsko občino, naj brezplačno odstojii potrebno zemljišče, kjer se bo zgradila velika palača /.a javno borzo dela v Belgradu, katera je neobhodno jjotrebna. Belgrajska občina je to pravzaprav dolžna storiti, ker je osrednja uprava za delavsko posredovanje iz brezposelnega fonda belgrajski občini dala 10 milijonov dinarjev za zgradbo občinskih socialnih ustanov, s katerimi se sedaj pona&a belgrajska občina. To |>oročilo je zelo zanimivo in ga vsem, ki so prizadeti in kateri se pečajo s socialnim vprašanjem priporočamo v razmotrivanje Ln razglabljanje. ima slab spomin Maklecovi interpretaciji je treba vporabiti člen 73 tudi proti priči Zelezniku kot sosto-rilcu, ker si je dal nekaj obljubiti pred volitvami. Državni tožilec: »To pa ni mogoče!« Nato je bil pozvan v dvorano priča Ze-leznik Franc. Njegovo zaslišanje je bilo prav komično. Priča je najprej omenil o Lebin-gerju: »Zadnji čas sem ga pozdravil, pa mi ni odzdravil. Nisem nič jezen nanj.« Sodnik: »Ali ste bili res preklicani?« Priča: »Se ne spominjam.« Sodnik: »Zakaj ste hiii preklicani. Ali ste nagovarjali h krivemu pričevanju?« Priča monotono: »Se ne spominjam.« Sodnik: »Ste-li bili v preiskovalnem zaporu?« Priča: »Kar mi drugi povedri!« Sodnik začudeno: »Nič ne veste, da ste bili v preiskovalnem zaporu?« Priča: »Tmam slab spomin!« Sodnik: »Verjetno, da ste billi zato preklicani!« Sodnik jc nnto nadaljeval: »Kako je bilo takrat? Vi ste Lehingerja ovadilli. Prav za prav ste okrog govorili, da jc tako Lebinger govoril pred občinskimi volitvami.« Priča: »Sploh sedaj ne morem reči, kaj je govoril. Dnues sc nc morem več natančno spominjati. Spominjam se samo, dn sem ž njim govoril pred njegovo hišo v Litiji.« Na nadaljnja sodnikova vprašanja jc Zdleznik omenil: »Rekel je, nnj volim za »klerikalno listo« in če bodo dosegli uspeli, mc bo pred-lagnl zn občinskega tajnika.« Sodnik: »V kateri občini?« Priča: »Nc vem, v kateri!« »Vem še, da bo po volitvah njih nalogu, dn bralo sedanji režim vrgli. Tega sc pa spominjam.« Branilec dr. Mazck: »Ali sta bili uoetav- Hočete samo poceni kupili ali pa hočete kupiti poceni in dobro potem kupite Moške čevlj'e . Damske čevlje . Otroške čevlje . ter vse druge poletne čevlje, sandale, kopalne čevlje itd. po najnižjih cenah pri tvrdki Ant Krisper-Ljubljana Din ?5 - . 69-. 16 - Mestni trg 26 Stritarjeva 1-3 ljeni dve kandidatni listi?« Priča: »Dve sta bili.« Sodnik: »Obdolženec pravi, da nista nič drugega govorila, kakor da jc vas prosil, da skušate vplivati, da sc sestavi enotna lista v Št. Lambertu in dn v tem oziru stopite k župniku g. Zgajnarju na Sv. gori in da to uredite. Ali je to mogoče?« Priča: »Danes se ne spominjam. Ne vem, sem pozabil.« Branilec: »Ali ste bili pri g. župniku?« Priča: »Da. Toda sem i>opolnomn pozabil, kaj sem ž njim govoril. Tja sem prišel slučaj no.« Sodnik: »Kdaj je to bilo?« Priča: »Ne vem. Mislim pred volitvami* Sodnik: »Ali ste razgovor resno smatrali?« Priča: »Nisem!« Branilec priči: »Ali niste celo zahtevaK mesto tajnika, če se boste eksponirali?« Priča: »Posebe se na to no spominjam, da bi župniku pisal, da mi preskrbi tajniško mesto za moj trud za skupno listo. 0 tem nič ne vem.« Sodnik: »Veste, da ste bili preklicanL« Priča: »Vem samo to, da je bM preklie dvignjen.« Državni tožilec: »Ali sta bila z obtožencem sama?« Priča: »Sama sva hila.« Sodnik je nato na predlog branilca prav zanimivo in mestoma komično obravnavo preložil, da se zaslišijo šo nekatere priče in pridejo sodni spisi o Zelezniku Francetu. Svečana predstava ob 40-letnici »Danice« „Igravec in milost" preložena Radi detovnepa reda v operi ,1e hilo петокоРр iv.vrSiti vse potrebne priprave za vprizoritev dne 18. nm.ia. Zato smo predstavo v нрога/.umu /. gledališko uuravo preložili na 25. maj. Vstopnice ostanejo seveda v veljavi. Prva žrtev Kolpe Metlika, 15. maja. Prav to nedeljo je Kolpa zahtevala svojo letošnjo prvo žrtev. Zaradi izredno toplih dni, so bili vedno bolj pogosti kopalci v Kolpi. Prav ta vročina, saj ni manjkalo več dosti do 40" C, je zvabila v svoje hladne valove 19 letnega zidarskega dc-lavca Franca Povšeta. Fant jc bil doma iz Toplic pri Novem mestu, pa ie delal v Radovičih pri gosp. Kostelcu, ki si zida nov dom, V nedeljo popoldne se je šel kopat v Kolpo; pa je kmalu zginil pod valovi. Sicer je bil menda vajen vode, toda Kolpa je večkrat varljiva in bilo je po fantu. Sicer so takoj začeli z reševanjem, pa jc bilo prepozno in sedaj počiva pri Treh farah. Posebni izle'nišhi vlaki na Sušah in v SpHt O binkoštih se bodo uvedli na spodaj navedenih progah jugoslovanskih državnih železnic naslednji izletniški vlaki: Ljubljana—Sušak (čez Zagreb): Odhod iz Ljubljane 19. maja ob 20.30, prihod na Sušak 20. maja ob 5.41; odhod s Sušaka 21. maja ob 20.40, prihod v Ljubljano 22. maja ob 6.10. Vozna cena za eno osebo za tja in nazaj za relacijo Ljubljana—Sušak II. razred Din 182, III. razred Dm 104; za relacijo Zidani most—Sušak II. razred Din 162, III. razred Din 87. — Priključna vožnja po polovični var-ni ceni od vseh postaj ljubljanskega ravnateljstva do postaj Ljubljana gl. kol. in Zidani most. Zagreb—Sušak. Odhod iz Zagreba prvi vlak 19. maja ob 22.15, drugi vlak 19. maja ob 22.40, prihod na Sušak prvi vlak 20. maja ob 4.10, drugi vlak 20. maja ob 4.30; odhod s Sušaka prvi vlak 21. maja ob 21.40, drugi vlak 21. maja ob 22.15, prihod v Zagreb prvi vlak 22. maja okrog 3.55, drugi vlak 22. maja okrog 4.20. Vozna cena za eno osebo tja in nazaj za relacijo Zagreb—Sušak II. razred 113.50 Din, III. razred 65 Din. — Priključna vožnja po polovični ceni od vseh postaj zagrebškega ravnateljstva in od postaj proge Videm-Kr Sko—Zagreb do postaje Zagreb gl. kol. Zagreb—Spi i t. Odhod iz Zagreba 19. ma ja ob 21.46, prihod v Split 20. maja ob 8.05; odhod iz Splita 21. maja ob 19.23, prihod v Zagreb 22. maja ob 6.13. Vozna cena za eno osel>o 7д tja in nazaj za relacijo Zagreb—Split II. razred Din 203, III. razred Din 116. Priključna vožnja po polovični ceni od vseh postaj ljubljanskega in zagrebškega ravnateljstva 4do postaje Zagreb gl. kol. Povratne vozno karte za te izletniške vlake se prodajajo na postajah: Ljubljana gl. kol., Zidani most in Zagreb gl. kol. Potniki z drugih postaj, ki se nameravajo pri-kljuffiti tem vlakom v Ljubljani, Zidanem mostu ali Zagrebu, si kupijo na vstopni postaji celo vozno karto do priključne postaje; ta karta velja za brezplačen povratek od priključne postaje do prvotne vstopne postaje, toda le pod pogojem, da jo da potnik pred nastopom jiovratne vožnje na Su-šaku, oziroma v Splitu žigosati pri potniški blagajni. Potnik pa mora poleg te karte imeti pri povratni vožnji na priključni progi tudi že uporab-jjeno karto izletniškega vlaka, ker mu drugače karta za priključno progo ne velja. Priključna karta mora biti kupljena 19. maja, za povratno brezplačno vožnjo pa velja le 22. maj. Potniki, ki žele vstopiti v izletniški vlak Ljubljana—Sušak na vmesnih postajah, smejo naročiti povratne karte in sicer |>otniki s postaj Litija, Za-! gorje, Trbovlje na postaji Ljubljana gl. kol., potniki s postaj Sevnica, Videm-Krško. Brežice pa na postaji Zidani most najpozneje 24 ur pred odhodom vlaka — pri svojih vstopnih postajah. Ljubljanske vesti: Regulacija Trnovega Večkrat sto že pisali o regulacijskih delili v Trnovem. Ali se, da so bila poročila vendarle preveč površna. Treba je razumeti najprej to, da je vse preurejanje središča krog trnovsko cerkve enotna zamisel prof. Plečnika, ki bi rad in je brezdvomno pokazal in dokazal, kako naj l>i se izvrševala regulacijska dela. iz katerih diha slovenska in slovanska mehka duša. Ti zeleni bregovi ob Gradoščici, ljubke poti do nje, vse nenavaduo po naravi ustvarjene in po umetnikovi zamisli disciplinirane vijuge ol) vodni strugi so tiha pesem, ki zveni res melanholično,. kakor je uaša slovenska pesem. Ako gledaš korito Ljubljanice, to mrzlo, brezdušno gmoto betona, ki te odbija, ker je brez življenju, in bulji vate kakor slepa Sfinga, se vprašuješ: le čeuiu to mrtvo korito sredi živega mesta? Če sedaj poskušajo majčkeno ta kndn-ver razživiti z živahnimi mostovi in stopnišči, ki vodijo na breg, je to prizadevanje, колог težko, vendarle majhen žarek življenja v mrko smrt. — Ob Gradaščici pa bo cesta vodila od Ljubljanice in dalje proti Viču in še naokoli ob žuboreči vodi, skozi zelenje, mimo majhnih parkov in nasadov, da utegne biti to sploh najlepši sprehod ob periferiji mesta. Cerkvena ulica se bo spreineniln res v cesto, ki bo ograjena z brezami j>red hišami, ob vodi bo lep hodnik, obrobljen z zelenjem. Nerodne in nevarne stopnice, da so mogle jierice do vode, so podrte, prostor za pranje je prostoren in iina v ozadju votliuo, j>o kateri se bo sj>enjal bršlin in zelenje. Snj so uboge služkinje tudi ljudje in naj imajo pri tem svojem o[>ravilu nekaj — recimo — j>oezije. Zanimivo je, da se ob regulaciji odkrili poleg sedanje brvi, ki vodi iz Cerkvene ulice v Graduško, star, 16 metrov globok vodnjak, ki je sijajno obzidan s kamnom. Bil je že čisto pozabljen. Mnogo jc bilo govorjenja in tudi ugibanja, zakaj so nekaj kostanjev podrli, nekaj pa jih obžogali, dn so nižji? Kakor sedanji nasadi po mestu dokazujejo, je kostanj vendarle nekaj zavaljenega, neotesanega. Edino dobro lastnost ima, da dnjc gosto senco. Lej>o(negn pa nn njem ni nič. Prišel je v modo [io Luttermanovem drevoredu in se zasejal pri nas vse preveč ]>re-šerno. Izpodrinil je slovensko lipo, orehe in češnje po gmajnah. Modn je neizprosna in ndira tudi na kmete. Sredi vasi so nekdaj mo-ževali jxxl lif>o, pred hišami so malicali pod li- Brv čez Gruberjev kanal Ljubljana, 17. maja. Sinočnju seja občinskega sveta je prinesla mnogoštevilnim ljubljanskim prebivalcem in davkoplačevalcem bridko razočaranje: iz poročila gospoda župana smo zvedeli, dn je ministrstvo mimo nekih drugih malenkosti črtalo iz mestnega proračuna ravno brv čez Gruberjev kanal! Že čez trideset let se vleče ta zadeva, nešteto manj nujnih stvari se je že uredilo, jiovsodi je obrobno prebivalstvo mesta deležno splošnega • napredka in prometnih izboljšav, samo Podgolovec je izključen od tega. V zadnjem času je jjokazala mestna občina vse umevanje za to, da se tudi ta mestni rob tesneje pioveže v celoto in se tudi temu delu mestnega prebivalstva in njegovemu gospodarskemu prospehu posveti več |>ozornosti. Kakor je znano, je bilo že vse pripravljeno in urejeno, da bi se še letos zgradila brv čez Gruberjev kanal, zdaj pa ta nepričakovani udarec! Naravnost čudno je, d« je v mnogomilijonskem proračunu črtanih ravno bornih 60.000 Din, ki so bili določeni za to brv. Pa če bi ta postavka pomenila kak luksuz, kako nepotrebno stvar! Ko bi brv v resnici pomenila bistveno skrajšanje vsakdanje poti na delo za delavce in nameščence, v šolo. k uram. nn sestanke in prireditve zu mladino, na jiošto, k zdravniku, v cerkev, v gledališče, nn kolodvor, trg itd. za prebivalstvo na Hradeckega cesti; za meščane j)a na izprehod v idilični Podgolovec in prostrane golovške gozdove, pozimi na smučanje. Golovec bi se dal vse drugače izkoristiti tudi za tujske promet, če bi bil dohod krajši in ne-posrednejši. Razen tega bi bilo tudi vojaštvu oližnje vojašnice nedvomno zelo ustreženo, če bi vodila brv čez Gruberjev kanal. Na vsak način ta brv ni nikak luksuz, ampak zelo nujna potreba in upravičena zahteva prizadetih davkoplačevalcev. Gospodu županu bi bili vsi hvaležni, če bi skušal to zadevo vendar le Sie v zadnjem hipu rešiti v prilog prebivalstva. Ni mogočo, da l>i se ministrstvo upiralo tolikim tehtnim razlogom, ko so stroški v. primeri » celotnim proračunom tako malenkostni. jvitni, danes f>a naletiš na toliko krajih namesto na lipo na divji kostanj, ki ni ne lep, ne koristen in ne naš. S tem, ker so nekaj kostanjev posekali, nekaj jih prisekali, je nastalo ob Gradaščici mnogo vrzeli, skozi katere imaš lep pogled na Grad in še drugam. Vse to je Ic hvalevredno preganjanje košato enoličnosti, kar je čisto v redu. Se nekaj j>a je potrebno ugotoviti. Vsi ti nasadi, vse te lepe zelene brežine, ki so stale mesto moogo denarja, ki so ga zaslužili ubogi brezposelni, imajo nerazumljive sovražnike. Kakor ima polje črva, kobilico, hrošča in voluharja z mišjo vred, tako imajo nežni nasadi in zeleni obrobki potov črve in voluharje v obliki ljudi. Z velikim trudom so bili bregovi obloženi z rušo. Ko jo zagleda paglavec, nima prav nič bolj pametnega storiti, kakor da se zadrevi po njej in jo razdere ter raztrga. V parku pred trnovskim župniščem je na sredi nokak stadionček, v katerem so klopi, obrobljen je z zeleno rušo. Halo, mlada divjačina pa nanjo! Bil je pravi cirkus, dokler je niso uničili popolnoma in je mesto moralo to elipso obložiti vnovič. Robovi Dobrilove ceste so zeleni. Torej zato, da ne gre človek po cesti, ampak po tistem obrobku, po travi!? Postavljeni eo odrivači jx> vsem robu. Mislite, da kaj pomaga? Nič. Pa ne samo za male pokavce je privlačna taka živa in zelena jx>t. 'Po njej si videl hoditi gospe in gospode, akudemske študente in drago visoko g06j>odo, dokler ni bilo mesto primorano, do plačuje stalnega paznika, ki skuša ljudem dopovedati, kako so sirovi in brez srca, da kvarijo, kar je bilo z žrtvami in najboljšim čutom ustvarjenega. Tam ob mostu ti raste vrba žalujka. Takoj zgrabi pobalin za visečo vejo, da jo ima zu guncalico, in jo seveda odlomi. Zelene sadike so ob robu nasa- i'ene, kako pripravne šdbice za zlikojce, zato ar [x> njih! Drugi ima nož in kaj je bolj pripravno, da z njim poreže vrhove smrečicam. Kmečki fantič se obtožuje greha, da je v travo stopil, mestna mladina pa divjo 'm kvari, kar le zaseže. Ali res šole ne store nič ali ne zmorejo nič? Vsi vz,gojni zavodi in vse občinstvo bi moralo iti v boj zopet tako nerazumljivo srčno sirovost. Tiste po, ki jih zalotijo ob tako občekoristnem delovanju, naj bi »vzorno« kaznovali z globami in še s čim drugim. ee med seboj poigravajo in mladiči urno plavajo po vodi. Stara labuda obhajata letoe tudi svojo desetletni™ življenja. 0 Hladno vrome. Od torka naprej, ko je bila sv. Zofija, je j>ostalo prav hladno vreme. Dnevna temperatura je prav nizka in dosega maksimum 15 do 18 stopinj nad ničlo. Vsi dnevi so deževni. Po gorah je zapadel nov sneg. Barometer pada in je včeraj dosegel 755 mm. — Včerajšnja jutranja temperatura je znašala 10 stopinj. 0 Lop park pri aerodromu. Po načrtih mojstra Plečnika bo Aeroklub napravil okoli aerodroma na letališču v 1). M. v Polju moderen park. Vse nasade bo napravila mestna vrtnarija. Z deli za park pričpo v najkrajšem času. O Počitniške kolonije šolske poliklinike. Kakor znano, ima šolska poliklinika tri večja jKielop-ja na deželi za otroške počitnice, namreč na Rakitni, v Medvodah in v Lukovici. V teh treh kolonijah more hkrati letovati 140 otrok. To število otrok bo poslano tudi letos dvakrat — enako ko lani — prva skupina namreč julija in druga avgu- sta. Med otroci in starši je za kolonije šolske poliklinike veliko zanimanje. Za tiste otroke, ki plačajo vso oskrbo sami, odnosno njih starši, velja enomesečna oskrba 450 Din. Vedeti je pa treba, da imajo otroci obilno hrano in izvrstno higijensko nego. Več pa je otrok, ki dobijo oskrbo po polovični ceni in brezplačno. Primanjkljaj stroškov krije šolska poliklinika iz posebnega fonda za zaščito mladine. 0 Nova pot na Grad. Dela pri ureditvi Ljubljanskega gradu so se nedavno ukinila, a te dni se zopet nadaljujejo. Pričeli so po Plečnikovih načrtih graditi novo, prav lepo in zložno pot na Grad, ki bo šla od drugega ovinka od Študentovske ulice v smeri proti Sv. Jakobu prav položno in bo obeuein nudila lepe razgledne točke proti severu na Kamniške in druge planine. 0 Pumparce, modne hlače, najboljše kupite , pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14. © Opozorilo birmanskim botrom. Fofc Staut, Ljubljana, Gledališka ulica 16, slike birmance po zuižani ceuL Mariborske vesli: Mladi f *ud$e gredo v živlšenje Tei. 31-62 KINO KODELJEV0 t.i 31-62 твшттчшг—^^— в.-. .- -каси Danes in jutri .'49. dvojni spored «Revizor iz Petrograda« (Vlasta Burian) in »Dirka v smrt« (Tom Mix) © Profesor Gustav Glotz v Ljubljani Dani doepe v naše mesto znameniti francoski arheolog in zgodovinar g. Gustav Glotz, profesor na Sorbon-ni in član inštituta. Učenjaka, ki je znan po svojih izbornih delih iz grške zgodovine, pozna tudi mnogo Slovencev, ki so študirali v Parizu in poslusali njegova zanimiva predavanja. Od 1 .1925 izdaja profesor Glotz veliko delo: »Svetovna zgodovina«, za katero ie sam napisal grško zgodovino. Drevi ob 18 bo predaval g. Glotz v univerzitetni zbornici o Ho-meru, nakar opozarjamo cenjeno občinstvo. © Sklepi tajne seje. Na občinski tajni seji dne 16. maja so bil sprejeti naslednji sklepi: meščanstvo je bilo podeljeno profi najvišji taksi kleparskemu mojstru Teodoru Kornu; na lastno prošnjo je bil upokojen mestni zdravstveni svetnik dr. Otmar Krajec; za računska inšpektorja sta bila imenovana Karel Ahčin in Josip Košiček; za ra tske kontrolorje so bile imenovane: Josipina Matjan, Amalija Selan in Ana Dolenc-Kessler; za pisarniškega oficiiala je bil imenovan Lenart Zupan; za fxxluradnika je bil imenovan Ludvik Stemberger; za monterja v elektrarni Adolf Schvvarzmanu; napredoval je v V-l mestni tehnik Rudolf Rusjan; za definitivno je bila imenovana profesorica Milena Kobe na mestni realni gimnaziji. Dalje je občinski svet obravnaval še razne dopuste in disciplinske zadeve uradništva. © Lahudji naraščaj v tivolskem ribniku. V nedeljo zjutraj je stari labud s svojo družico veselo zaprhutal, ko so se, zlegli od sedmih jajc trije čvrsti labudki, ki so takoj s staršema odhiteli na ribnik in začeli plavati. Prav pet tednov je trajalo, da je stara labudka ziegla mladiče. Vsi sprehajalci, posebno otroci z veseljem in zanimanjem opazujejo veselo življenje labudov na ribniku, ki Franček, Micka in Matiček! Kam naj peljem Vas za birmo? »Na slaščice, sladoled PETRIČEK!« Maribor, 17. maja. Po srednješolskih zavodih je zavladala skrb: matura je pred vrati, prične se v prvih dnevih prihodnjega meseca. 307 je rednih kandidatov (brez privatistov in ponavljačev) za letošnjo maturo na petih mariborskih srednješolskih zavodih: največ na državni učiteljski šoli in sicer 125, 72 na realki in realni gimnaziji, 66 na humanistični gimnaziji, 23 na trgovski akademiii in 21 na zasebnem učiteljišču šolskih sester. Povsod, razen na Trgovski akademiji so že končali s šolskim letom ter se je vršila za zadnji razred sklepna konferenca. Z uspehi so letos gg. ravnatelji čisto zadovoljni. Na vseh zavodih so dobri, hvalijo se zlasti na klasični gimnaziji, na učiteljski šoli, zlasti pa pri šolskih sestrah, kjer so vse gojenke izdelale, 8 celo z odliko. — Zanimiva bo letos matura na realni gimnaziji. Iz realčnega razreda bo pripuščenih k zrelostnemu izpitu 29 kandidatov, iz realno-giinnazijskega pa 43, med njimi 10 deklet. Prijavljenih je pa še 9 privatistov, 5 za realko, 4 (2 gospodični) za realno gimnazijo. Med privatisti so nekateri starejši gospodje ter neka gospodična, ki je predlanskim napravila z odliko maturo na učiteljišču, nato pa spre- □ Binkoštni prometni red. Za nedeljsko birmo je izdala tukajšnja policija sporazumno z zadrugo izvoščekov naslednji cestni policijski red: Iz I. okraja desno od Slovenske ulice, iz II. levo od Aleksandrove, iz III. brez izjeme in IV. desno od Samostanske bo dovoz: Slovenska, Gosposka in Ulica 10. oktobra, odvoz pa Gledališka ulica. Iz II. okraja desno od Aleksandrove, iz V. brez izjeme ter iz IV. levo od Samostanske ulice bo dovoz: Glavni trg, Stolna ulica, odvoz pa: Orožnova ulica. Ta vozni red velja tudi za avtomobile in druga zasebna vozila. □ Visok obisk. V sredo se je mudil v Mari-h ru generalni ravnatelj jugoslovanskih državnih železnic llič. Pregledal je železniško delavnico in druge' železniške naprave v Mariboru. □ Smrt uglednega moža. V starosti 70 let je preminul bivši uslužbenec na Vinareki šoli v Mariboru in spoštovan mož gospod Jurij Komar. Pokojnika eo vzljubili in cenili vsi, ki so ga poznali. Pogreb blagega rajnega bo danes dopoldne ob 10 na kamniško farno pokopališče. Naj počiva v miru, žalujočim naše sožaliel — Na Pobreški cesti 42 je preminul ugledni mesarski mojster gospod Konrad Zugman v nailepši moški dobi 45 let. Svetila mu večna luči □ Iz sodnopisarniške službe. Premeščeni so k mariborskemu okrajnemu sodišču pis. ofioijal Uršič Ivan iz Marenberga in kanclist Zoran Rajšp iz Kozjega; na okrožno sodišče kanclist Šešek Ferdinand iz Zgornje Radgone. Za kanclistinjo pri okr. sodišču v Gornji Radgoni je imenovana Angela Šentjurčeva, zvaničnica pri mariborskem okraj, sodišču. Za dnevničarja-zvaničnika sta pri mariborskih okra", sodiščih postavljena Vitez Stanko in Golob Stanko. S tem se je vsaj nekoliko odpomoglo občutnemu pomanjkanju pisarniškega osobja pri tukajšnjih sodiščih. Radi bolezni pa je še vedno odsotnih 5 pisarniških moči. Le veliki požrtvovalnosti ostalih jc pripisati, da ne nastane popolen zastoj v poslovanju. □ Krožna proga. V sredo zvečer se 'e vršila seja Mestnih podjetij, na kateri se je v glavnem razpravljalo o ureditvi avtobusnega prometa. Sprejel se je načrt za prometno ureditev po predlogu, ki smo ga mi že obravnavali, ter se je sklenilo, da se mora nova krožna zveza s Koroškim predmestjem uvesti najkasneje s 23. majem. □ Glasbena Matica je, kakor običajno, tudi letos z javnim nastopom nekaterih odbranih gojencev pokazala, kaj doseže njena priznana društvena jemni izpit v realno gimnazijo ter položila lani zopet z odliko izpite za 5 razredov, letos pa dela izpite za tri preostale razrede in zraven še maturo. Pravijo, da bo tudi letos odlika! Matura se prične na realni 8. junija, ministrski odposlanec pa je inšp. Vrhovnik Franc. Trajala bo predvidoma do 24. ju-niia. — Na gimnaziji imajo za maturo dvoje razredov. V prvem je 34 dijakov, med njimi 8 deklet, v drugem pa 32 fantov, razen tega nekaj lanskih ponavljačev in več privatistov. Tudi tu se pričnejo izpiti 8. junija, konec bo okoli 20. Prisostvoval bo maturi inšpektor prosv. ministrstva Prijatelj. — Na državni učiteljski šoli imajo za maturo več kan-didatinj kakor kandidatov. Prvih je 75, drugih pa 50, skupaj 125. Poleg tega še 12 ponavliačev, med njimi troje deklet. Izpiti se pričnejo začetkom junija, trajali bodo pa skoro gotovo čisto do konca meseca. Prisostvoval jim bo ravnatelj v p. Gligorije Hadži-Taškovič. — Na zasebnem ženskem učiteljišču šolskih sester pride k maturi 21 gojenk. — Na trgovski akademiji bo odločila še konferenca, koliko jih pride h končnemu izpitu. Verjetno pa, da vseh 23, med temi 12 diiakov in 11 dijakinj. Matura se prične 11. junija. šola. Vsi, ki so oba večera v napolnjeni mali Unionski dvorani poslušali mlade glasbenike, so bili pod dojmom, da je učiteljstvo, ki je pripravilo za ta večera 70 gojencev v raznih vlogah, izvršilo veliko prosvetno delo, □ Novo ekspozituro je otvorila mariborska Tujskopromelna zveza v Radgoni v poslopju Atzen-hofer nasproti carinarnice. □ Otok — športno igrišče. Športne naprave na Mariborskem otoku, ki so se lani zgradile, se bodo letos še spopolnile. Posebna pozornost se bo p>o-svetila igrišču za lahko atletiko. Včeraj so se mudili »ia otoku predstavniki Mestnih podjetij z županom in predstavniki mariborskih športnih klubov ter so ,ia licu mesta proučili potrebo nekaterih preureditev. □ Zakaj se mesarji branijo? Lastniki mesarskih stoinic vztrajajo pri svojem sklepu, da se nt umaknejo z dosedanjega prostora na Glavnem trgu ter gredo kvečjemu na Rotovški trg. Kakor doznavamo, je glavni povod sklepa mesarjev bojazen, da se ne bi po njihovem odhodu vgnezdila konkurenca z mesnicami na Glavnem trgu ter jim prevzela odjemalce. Občina bi morala podati mesarjem jamstvo, da ne bo dovolila nobene nove mesnice na Glavnem trgu, potem pa bi se dalo s etojničarji lažje govoriti. □ Iz zavetšča na cesto. Na policiji se je znašlo 7—8 letno dekletce, ki pravi, da jc Erna Šip ter je bila v zavetišču v Slov. Bistrici, odkoder je pobegnila v Maribor. Policija je otroka oddala v mladinski dom ter uvedla poizvedovanje. П Scsslerjev proces, ki je zadal mariborski radovednosti že toliko snovi za ubijanje dolgega časa, je stopil zopet v novo fazo. Obsojeni Sessler je vložil proti razsodbi priziv na stol sedmorice in nato se je pritožil še državni pravdnik radi prenizke odmere kazni. □ Ubegli samomorilec. V železniških delavnicah sc je v sredo dopoldne obesi! vajenec Z. Našli so ga visečega v paketnem vozu 1ет mu še pravočasno prerezali vrv. Obudili so ga nazaj v življeive ter ga hoteli poslati v bolnišnico. Ko so ga pa hoteli reševalci dvigniti na nosila, je fant kar naenkrat poskočil ter v divjem begu izginil reševalcem izpred oči. □ Dvoje nesrečnih naključij ie spravilo dve mladi ženi v življensko nevarnost in v bolnišnico. Marijo Z, so morali reševalci spraviti v bolnišnico radi zavžitja neke strupene tekočine, Frančiško K. pa radi strupa za podgane. Kulturn* obzornik Dunajsko gledališko pismo Veliki gostje —, Šaljapin, Gigli in Werner KrauB gostujejo. Po dolgem času eno največjih umetniških doživetij — moje prvo srečanje s Šaljapinom. Kakor pravljica, sanja se mi zdi vse skupaj. Šaljapin pride — mož iz velikega sveta, s seboj prinaša sijaj svoje slave .sleherni je očaran od gigatnskega pojava, ki te spominja groze in prisrčnosti pravljičnega orjaka. Njegov organ: čudovit volumen in n'ega pro-zorunost, njegov pianissimo! Svoje neštete umet-nije zna ta božanski komedijant odetf v veselje, grotesknost, grozo in skrivnost. Arijo gradi s pogledi, kretnjami, koraki. Mimo Rimsky-Korsakova, Borodina, Glinke je nebeško lepo zapel ariji iz »Seviljskega brivca« in »Dod Juana« — in za slovo jc zlil vso svojo širokosrčno slovansko dušo v rusko narodno: »Ej juhnem«. Pred seboj nisi videl koncertnega podija, oder je tam veliki teater, kjer nastopa kraljevski igravec petja, ki se mu pravi Šaljapin. Škoda, da mu ni odmerjena od Boga večna mladosti Malo za tem je bilo v državni operi srečanje s svelovnoznanim italijanskim tenoristom Giglijem. Prav odkrito povem: razočaral je takoj s prvo arijo. Kakor ic polagal Gigli pred leti vso umetnost evojega glasu v nijanse, tako mu gre zdaj samo za vsiljivo robustno petje !Ima ogromen obseg z nevtralno barvo, kateremu je dodana precejšnja ne-kultura. Piano je negotov in večinoma rafiniran preračunan cenen efekt! Prijel ie nekoliko v zadnjem dejanju, a ne ogrel! Še daleč ni tu misliti na kakega Carusai Ko vidiš take »zvezde« — potence, spoznaš šele, ka' imamo Slovenci v našem Rijavcu m Šimencu. V »Burgtbeatru« so na novo iocccnirali z glo- boko resnostjo in pieteto Shakespearjevega Richar-da 1П. z Wernerjcm KrauBom, ki je odkril docela novo lice tega »zločinskega kralja«. KrauB je prelomil tradicijo, šel mimo naturalisrtitno-psiholoske-ga modrovanja učeojakarskih dramaturgov o tem fantomu ter tvegal največjo psihološko drznost, kar jih premore svetovna literatura, namreč dramatično drznost, predstavljati tega absolutnega hudobneža ; v nravstveni luči. КтаиВ je položil v svojega Ri-] charda ves oni strašni smisel elementarne bitnosti, ki !e poslana na svet od neke kozmične sile, da zaduši vsa diabolična grozodejstva v zločinih (kaj pa so drugega, ko zlo-činoi vsi ti ljudje, ki sc sučejo okoli RichaTda!?). Igral je Richarda kot nadmoral-no potenco, v kolikor je tu satan moralen faktor, vseskozi z demoničnim humorjem. Dejstvo, da se je drznil igrati KrauB sceno ob mrtvem Henriko-vem truplu kot čist tcaterski efekt in pa genijalnost njegove igre ob koncu tragedije, po izpolnitvi svoje misije, ko odstrani vse sovražnike in ee oglasi v njem njegov najstrašnejši sovražnik — vest — stavita nov mejnik v zgodovini nemškega igravstva. Dunaj, v maju 1934. Peter Malec. ★ Koliko prevajajo Čehi iz jugoslovanskih književnosti? Zadnji dve leti (kakor posnemamo po »15 dana«) je izšlo v češkem prevodu 10 knjig srbskih, hrvatskih in slovenskih književnikov in j 2 knjigi narodne lirike. Po časopisih je bilo obiav-i Ijenih 112 prevodov in sicer: 3 romani, 33 pesmi, 68 novel itd., zastopani go bili sledeči avtorji Albrecht Fran, Angjelinovič Danko, Andrič Ivo, Božovič G., Cankar, Dučič, Fcldman, F i n ž g a r , Gradnik, Kašanin, Katic, Krklec, Krleža, Lovrič, M a g » j n a , Matoš, Maksimovič D., Nušič, Petrovič Pecija, Kakič, Ribičič, Ši-munovič, Vilovič, Zmaj Jovanovič, Župančič. Po številu preveoenih de! siojita na prvem mestu Cankar in Zupančič. — V rokopisu čaka šc 60 de! in sicer 38 dramatičnih, 4 romani, 12 knjig novel itd. i Med temi sta ludi Slovenca Novačan in Kraigher. Zbornik znanstvenih razprav. — Izšel je 10. letnik Zbornika znanstvenih razprav, ki ga izdaja profesorski zbor naše juridične fakultete. Prispevali so v tem zvezku univ. prof, dr. Metod Dolenc: Osebno in rodbinsko-pravna vprašanja v pravosodstvu slovenskih ljudskih sodnikov; priv. doc. dr. Boris F u r 1 a n: Teorija j>ravnega skle-pan'a; izr. prof. dr. Viktor Korošec: Novi odlomki Gajevih institucij; univ. prof. dr. Rado Ku-šej: Bračna pravila srbske pravoslavne cerkve; univ. prof. dr. Stanko Lapajne: Spori za mejo; univ. prof. Aleksander Mahlecov: O pojmu in nalogah kriminalne politike; univ. prof. dr. Evgcn Spektorskij: Nastanek konstruktivne metode v pravoznanstvu; univ. doc. dr. Ivan Tomšič: O najnovejših naporih, da se vojna odvrne. Širše občinstvo bodo predvsem zanimale razprave dr. Fur-lana, dT. Spektorskega in dr. Tomšiča. Dr. Furlan piše v zelo lepem jeziku o pravnem sklepanju, s sijajno lahkoto in prožnim stilom piše Spektorskij o konstruktivni metodi v pravoznanstvu; v članku poda pregled [>ravne filozofije od 17. stoletja na-prei. Dr. Tomšič pa piše o naporih, kako preprečiti novo vojno. V razpravi obravnava vse najnovejše pogodbe, jih proučuje v zvezii s paktom Zveze narodov tn poda pri tem celotno sliko trenutnega stanja mednarondnega prava z ozirom na nevarnost nove vojne. Razprava je ob sodobnih razoro-žitvenih debatah silno aktualna. Zbornik se naroča na pravni fakulteti v Ljubljani. Priročnik iz delavske in nameščenske socialno-varstvenc zakonodaje. Izdala Jugoslovanska strokovna zveza. Ljubljana 1934. Razni socialni in drugi važni zakoni za delavstvo so v tej brošuri pregledno in jasno podani in sicer v obliki vi*rašanj in odgovorov (podobno, kakor sta bili A. Ušenični-kovi socialni knjižici za Orle). Tvarina ie prav za prav pripravljena za tajniške tečaje JSZ. Misel, sestaviti takšen priročnik, je bila zelo dobra in bo brošura koristna ne le delavstvu in funkcionarjem strokovnih organizacij ampak slehernemu, ki ee za- I nima za delavsko socialno zakonodajo, pa mu številni zakoni, raztreseni po Uradnih listih niso vedno pri roki. V svrho citiranja bi bilo dobro navesti pri posameznih odstavkih tudi v oklepaju paragrafe, kakor so v izvirniku-zakonu. »U spomen Lamartina«. Belgrad, 1934. Lani jc preteklo 100 let, odkar ie francoski pesnik Alphonse de Lamartine potoval skozi Srbiio in v knijgi »Voyage en orienU opisal svoje lepe vtise o srbskem narodu in krajinah. V spomin na to daljno prijateljstvo med srbskim in francoskim narodom so lani postavili v Belgradu spomenik Lamar-tinu. 0 vseh pripravah, pomenu in govorih, ki so jih imeli predstavniki raznih ustanov in oblasti, je zdaj izšla v Belgradu knjiga z gornjim naslovom. »Przeglad polsko - jugoslovvianski«, ki je začel leloe kot mesečnik izhajati, prinaša v 3. številki mnogo člankov in poročil o prizadevanju kulturnega in gospodarskega zbliževanja med Poliaki in Jugoslovani. Zdrava Marija. 5 Marijinih pesmi za mešani zbor in orgle zložil Alojzij M i h e 1 č i č. Celie 1934. Odobril preč. kn.-šk. ordinariat v Mariboru. Litogr. Čemažar Josip v Ljubljani. — S tem delom poklanja Mihelčič Kraljici majnikovi šopek 5 ljubkih pesmic, ki našim pevskim zborom ne bodo delale posebnih težav. V treh skladbah pričenjajo dvoglasno soprani in alti; ves zbor ee oglasi šele proti koncu, kar precej olajša trud. Najlepši številki sta brezdvomno 1. in 3. Skladbe se dobe v Jugoslovanski knjigarni v Ljubliani in v seh celjskih knjigarnah. Cena na meni doposlanem izvodu ni bila naznajena. F, Danes je odprl v salonu A. Kosa razstavo svojih slik Bruno V a v p o t i č. Razstava bo odprta do 15. junija. Prejeli smo. Š w. II e I e a a Cesarzovva Iti š w. S t a n i s I a w , biskup. Oba življenjepisa je napisal A. S z y m a ri s k 1, a izdala iu ie založnica šw. Wojciecha v Poznanju. Požarov ni konca ne Šmartno pod Šm. goro, 17, maja Oh 1 je začolo goreti pri Benda Francu, posestniku v Potoku. Zgorel mu je pod popolnoma do tal. Rešiti se ni dalo ničesar, ker je ogenj zajel takoj vso stavbo. Vrli gasilci iz Vodic so bili čudovito hitro na kraju požara, posrečilo se jim je ogenj omejiti, ker drugače bi ogenj zajel še druga poslopja in bi zgorel velik del vasi. Benda trpi precejšnjo škodo, ker je bil le malenkostno zavarovan, Kako je požar nastal, ni znano, skoraj gotovo je bila na delu zlobna roka. Ptuj, 17. maja. Včeraj je gorelo v Preradu pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah in sicer pri posestniku Juriju Drak- Kopališče Piešfany v dolini Vaua OSE. Za občot ljtve revmatične bolnike. 3 hoteli združeni s kopališči: Thermie Palače, Ciril, Pro Patria. Natančneje Droprerija Greprorič, Ljnbl lana, PreSernova 5 Koledar Pelek, 18. maja: Erik, kralj; Aleksandra, de- vica. Novi grobovi •f* V ptujski bolnišnici je umrl Anton Lo-gožar, mizar iz Ptuja, star 50 let, nadalje Marija Meško, posestnica iz Muretincev, v 54. letu starosti; v Žabjeku, občina Rogoznica, pa je umrl Simon Rašl, železničar, star 46 let. Naj v miru počivajo! Osebne vesti = Imenovan je za rednega člana banskega /anitetnega sveta pri banski upravi dravske banovine v Ljubljani dr. llugon R o b i č, šef oddelka bolnišnice v Mariboru, namesto pokojnega dr. Fr. Jankoviča. = lz vojaške službe. Odrejeni so za no-bočnika zrakoplovno-tehničnega zavoda zrakoplovni kan. II. razr. Vinko Bulat; za delovodjo III. oddelka gornjega zavoda nižji voj. tehn. uradnik lil. razr. Dragan Lukač iu za knjigovodjo v tem zavodu nižji voj. tehn. uradnik ITI. razr. Ivan Butkovič, ter za vodnika 35. peš-jiolka peli. poročnik Ivan Karivan. Ostale vesti — Romanje in izlet na Kum, ki ga je organiziral narodni poslanec g. prof. Pavlič za binkoštno nedeljo in ponedeljek, odpade. Kupljene vozovnice zamenjajte pri župnib uradih. — Gospodinjam bo nudil letošnji XIV. ljubljanski velesejem od 30. maja do 10. junija vse, kar rabijo za opremo svojih domov. Zamogle si bodo omisliti pohištvo od enostavnih spalnic do najrazkošnejše gospo-s-ke sobe, pleteno pohištvo, preproge, zrcala, zastore, tapetniške izdelke, cvetlice, štedilnike, posodo, opremo za kopalnice, radio, klavirje, gramofone in še nešteto stvari, ki si jih želijo in katere si bodo najceneje nabavile na velesejmu. — Doraščajoči mladini nudimo zjutraj čašico naravne »Franz Josefove« grenčice, ki doseza radi tega, ker čisti kri, želodec in čreva, pri dečkih in deklicah prav izdatne uspehe. — Posebni vlak Jadranske straže za Split odpelje iz Ljubljane v soboto ob 18.10 in ho pripravljen na prostem tiru pri skladišču, tako da udeležencem ne bo treba hoditi pri običajnem vhodu skozi peron, marveč pri mitnici med staro carinarnico in užitninskim uradom, nasproti Resljevi cesti. Na to se vsi udeleženci opozarjajo, da ne bodo iskali vlaka na postajnem prostoru. — V.ozovi so označeni s črkami, in sicer potujejo v vagonu A udeleženci I. in XI. skupine, v vagonu B udeleženci II. in VI. sku-pine, v vagonu C udeleženci V., v vagonu D udeleženci IV. in XIII., v vagonu E udeleženci III. in XIV. in v vagonu F udeleženci VII. in VIII skupine. — Razstava male obrti na letošnjem XIV. ljubljanskem velesejma od 30. maja rio 10. junija, ki jo priredi banovinski urad za pospeševanje obrti, bo nameščena na zunanji strani paviljona E. Tu bo razstavila naša mata obrt, ki ji je uprava velesejma dala prostor na razpolago, da ji tako pomaga do novih naročil in zaposlitve. — Konec pouka na realki v Splitu. Te dni se jc končal pouk na realki v Splitu, ki poslej ne bo več obstojala. Realka je obstojala jx>lnih 70 let in je dala Dalmaciji mnogo odličnih osebnosti. — Ljubljanske licejke v Splitu. Te dni je dopo-tovalo v Split 116 dijakinj ljubljanskega liceja pod vodstvom svojih profesorjev. — Misijonska pisarna v Ljubljani, Se-meniška 2/11, priporoča gg. župnikom svete maše za skupno recitiranje, zlasti še svete maše za pobinkoštne nedelje in praznike, tako n. pr. za praznik sv. Rešnjega Telesa, za praznik Srca. Jezusovega itd. — Prilika je izredno ugodna, ker nudimo knjižico: jRed in pravilo maše (ki vsebuje stalne molitve pri sv. maši) 100 izvodov za 130 Din; 50 izvodov za 70 Din, k temu pripadajoče maše ali vloge (ki se dobe za vse nedelje in praznike leta), 100 komadov za 20 Din. — Nadalje molitvenik »Red in pravilo mase — z vlogami«, kjer so poleg stalnih mašnih molitev povezane tudi še vse menjajoče se niašne molitve za vse nedelje in praznike celega leta; ta molitvenik stane broširan 14 Din, vezan pa 20 Din. — Letošnji XIV. ljubljanski velesejem ki se vrši od 30. maja do 10. junija bo tudi onim, ki so željni zabave nudil dovolj pestrega razvedrila. Zato bodo skrbeli auto-dromi, kitnjska strelišča na žarnice, Liliput-železniea, vrtiljaki. Bombe na Monte Carlo, tobogan in drugo. Ta mali prater bo večer za večerom bajno razsvetljen s tisoči in tisoči žarnic. — Plcsaželjnl pa bodo mogli tudi ob zvokih poskočnih melodij zarajati na prostem v bnš za ta namen prirejenih plesnih odrih. V tem ljubljanskem pratru bodo gurmanom na razpolago tudi vsakovrstne specialitete. — Zabavišče bo odprto dnevno do 2 zjutraj. — Letne skupščina O. O. Jadranske straže v Ljubljani in Mariboru se bo vršila dne 3. junija t. 1. v Celju; zamišljena je kot večja manifestacija za naše morje. — Na Siču. Zgorela je koča, pokrita s slamo, in znaša škoda okrog 8000 Din, ki je krita le deloma z zavarovalnino. Ogenj eo pogasili vaščani. Istočasno >e stala v plamenu klet Jurija Fi-šerja, posestnika v Sitežu. Ker je bila klet prazna, znaša škoda le 2000 Din. Fišer ni bil zavarovan. Snoči 15. t. m. okrog 22 pa je nenadoma za-žarelo nebo nad Ptujsko goro. V plamenu je stala domačija posestnika Šegula. Nevarnost je bila velika, ker stojita v neposredni bližini farovž in cerkev. Domačemu ljudstvu in gasilcem iz Cirkovcev in Ptuja se je zahvaliti, da se ogenj ni razširil na sosednja poslopja. Škoda je precej visoka in se ceni na 60.000 Din, zavarovalnina pa od daleč ne krije nastale škode. Na kak način je prišlo do požara, šc nikjer ni ugotovljeno. predvečer dne 2. junija t. 1. bodo izvajala pevska društva v gledališču izbran spored. Nnstopni dan pa se bosta vršili najprej letni skupščini OO, nato pa skupna manifestacija s povorko po mestu. — Ako se priglasi iz Ljubljane 300 udeležencev, bo vozil dne 3. junija _ posebni vlak iz Ljubljane v Celje, cena tja in nazaj 30 Din za osebo. Priglase sprejema do 27. maja Krajevni odbor JS v Ljubljani, Tyrševa cesta Ia/IV. Ker je z malo voznino združen prijeten izlet v eno izmed najlepših slovenskih mest, naj vsakdo pohiti s prijavo. — Pri lenivosti črev, boleznih na jetrih in žolču, odebelelosti, protinu, kataru v želodcu in črevih, oteklini notranjosti debelega črevesa, obolenju zadnjesH črevesa odstranja naravna »Franz-Josei« grenčica naglo vsako zastajanje v organih spodnjega dela telesa in to brez bolečin. Dolgoletne izkušnje v bolnišnicah dokazujejo, da raba »Franz-Josef« vode izborno urejuje delovanje črev. — Vsaka razstava društva »Živalca« je r>opolnejša in vedno znova se jx)kazujejo razne vrste malih živali v izpopolnjenih oblikah. Tudi glede pestrosti je razstava vedno zanimivejša, tako da obiskovalci in ljubitelji živali najdejo vedno kaj novega in zanimivega. Letos hoče razstavni odbor društva presenetiti obiskovalce z novimi posebnostmi. Zato ne pozabite obiskati naš velesejem od 30. maja do 10. junija t. 1., kjer bo društvo »Živalca« priredilo zanimivo razstavo. — Rastlinska prehrana, časovne in življenjske razmere nas silijo, da se čimbolj obračamo od samo mesne prehrane k rastlinski. Marsikatero bolezen ali prerano smrt moramo pripisati napačni prehrani. To potrjujejo razni zdravniki in znanstveniki. Čim več rastlinske — presne — hrane dobi naše telo, tem bolj bo odporno škodljivim vplivom napačne prehrane. Po drugih deželah se je ta način prehrane že močno udomačil, Slovenci smo dobili tako knjigo šele pred par leti, pod naslovom: »Prehrana po najnovejših zdravstvenih načelih«. Priredila je knjigo Štefanija llumekovn, učiteljica gos|xxlinjstva v Ljubljani, po spisih dr. med. M. Birscher-Bennerja in po zbirki kuharskih zapiskov ge B. Brupbacher-Birscherje-ve v Ziirichu. Ima 224 strani in stane nevezana Din 30, vezana Din 40, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Knjiga vsebuje poleg teoretičnih navodil tudi 323 praktičnih receptov gos|)odinjam in kuharicam za pripravo tečnih jedil, katere so pri nekaterih boleznih najboljše zdravilo. Knjigo priporočamo vsem onim. ki trpijo motnje v svojem organizmu in jim bo trenutno sprememba v prebrani dala moč in veselje do vsakdanjih opravil. — Izvaja se neka važna akcija. Gotovo niste prezrli akcije, ki se izvaja sedaj v foto-stroki. Razumljivo je torej, da foto-trgovine beležijo že danes napredek poslovanja. Nudi se edinstvena prilika za nabavo prekrasnega 111 odličnega Kodak foto-apa-rata po izredno ugodnih pogojih. Ta aparat stane 490 Din, kupec pa dobi takoj pri nakupu povrnjenih 100 Din, tako rla ga stane aparat samo 300 Din. Društvo pa je to pogodbeno prodajo omejilo na rok do 9. junija, to je rio roka, v katerem dobi vsak kupec pri nakupu povrnjenih 100 Din. Taka akcija nudi možnost večje zaposlitve in večjega zaslužka, kar najbolj enostavno dokazujejo številke. Prodaja 5000 takih foto-aparatov poveča prodajo filmov na 150.000 letno, kar pomeni za foto-trgovce in fotografe izdelavo 1,200.000 novih kopij. Torej pomeni ta akcija vsestransko znatno povečanje možnosti zaposlitve ln zaslužka._ — Pri nagnenju k maščobi, protinu, sladko-sečnosti izboljšuje naravna »Franz-Josefova« grenčica delovanje želodca in črevesa in trajno pospeši prebavo. Celje GAK v Ljubljani Spori Predstavnik Štajerske in avstrijski amaterski prvuk GAK iz Gradca igra za hinkoštna praznika v Ljubljani. Nastopil bo dvakrat proti ligaški enajstorici ASK Primorja. Pro- gram pu s tem ne bo izčrjjan. Štirje ljubljanski klubi: Sloga, Jadran, Slovan in Svoboda so bodo v predtekmah kosali za |K>kal, ki ga 0 Umrl jc, zadet od kapi, g. llvalič Alojz, 52 let, progovni čuvaj na železniški progi na čuvajnici 512 v Čretu. Pogreb bo jutri, v soboto, dne 19. t, m. iz mrtvašnice mestnega pokopališča. N. v m. p. 0 Otvoritev mestnih kopališč ob Savinji, o čemer smo že poročali, bo na binkoštno nedelje, to pa le v slučaju lepega vremena. Če bo grdo vreme, bo otvoritev koncem maja ali v začetku junija. 0 Nevarna pustolovka pod ključem. Včerai je bila aretirana v Rogaški Slatini in pripeljana v Celje koma j 25 letna M. D., ki je hodila iz кгдја v kraj, lepo oblečena, in na različne načine izvabljala od ljudi denar. Od-sedeti mora tudi še 5 mesečno kazen. Zasledovana je bila poleg tega od ljubljanske in celjske |)olicije. V Rogaški Slatini se je izdajala pod napačnim imenom Lidija R. 0 Tatvma zidarskega orodja na Lavi. V noči od 14. na 15. t. m. je bilo iz neke stavbe na Lavi ukradenega raznega zidarskega orodja in ena plošča za štedilnik v skupni vrednosti 600 Din. 0 Žrtvi nesreč. Ivan Korošec, 11 letni sin šoferja iz Zavodne, je 16. t. m. padel in si iz-pahnil levo roko. — Miha Pogelšek. 39 letni posestnik s Sladke gore, je 16. maja padel in si zlomil nogo. Poizvedovanja Malo Pnp'џо srm ujel Knffnr te. nsl se oirlasi nn Poljanski cesli Bt. fi. Manila vnnta denarja Je bila najdena n« Vodnikovem trifu. Naslov najditelju v upravi ,Slovenca«. je poklonila tovarna kovinskih izdelkov in električnih svetil J. Hafner. GAK nam bo dobrodošel gost. Saj njegovo ime zveni v nogometnih krogih dobro. Poznajo ga dobro v Zagrebu, kjer je stalni partner in merilec moči, poznamo ga tudi mi v Ljubljani. Gost je vedno opravičil svoj naslov avstrijskega nogometnega amaterskega prvaka. In baš zato je tudi Ljubljana prav rada merila svoje n-materske moči z njim. Borbe bodo sigurno napete in lepe. ASK Primorje je v zadnjih dveh tekmah proti Spar-ti iz Zagreba, Hermesu v Ljubljani in posebno proti I laška v Zagrebu, pokazalo, du se dvigu in vraču v svojo staro formo. Njegovo igro v Zagrebu so tamošnji listi nadvse pohvalili. V nedeljo in ponedeljek bo imelo Primorje v Gradčanih partnerja ligaškega formata. Nadvlao.!»ledu popolna desorientarija. Praktičnih uspehov teh konferenc doslej še nismo videli, bodo pa po mnenju strokovnjakov nastopili šele tedaj, ko se pri nas osnuje izvozni lesni sindikat, kakor že obstoja v drugih državah (Avstrija, Češkoslov.), zato je želeti, da se la organizacija čim prej ustanovi, če ne drugače, prisilnim potom, kot se je to zgodilo v Češkoslovaški. Nadalje so |)olrebni dobri trgovinski odnošajj s sosednimi državami, ki so naši odjemalci, ugodna razdelitev lesnih kontingentov'in smotrena tarifar-na politika, kar je treba vpoštevati in sedanji slabi situaciji prilagoditi. Le na ta način se da rešiti naš že tako slab izvoz lesa prerodajali po kakovosti od 600 -3000 Din komad. § Svinjski sejem v sredo, 16. t m jc bil istotako dobro založen, in siccr sO prignali 152 svinj in 289 prascev, skupaj 441 rilcev. Kupčija je bila razmeroma slaba, prodali so 165 komadov. Cene za kg žive teže so bile sledeče: prolenki 5-6 Din. f>olmastni 6—6.50, mastni 6.50- 7 Din; mrtva tež« Din 9.50, prasci stari 6—8 tednov so se prodajali po kakovosti od 90 160 Diu. Rekordna vožnja 13 Herwick je bil velik mladenič, šest čevljev visok, širokopleč in obdarjen z dolgimi laklini, ki ž njimi n,i vedel kam. Črni, gosti in premi lasje so mu padali na eno rtran čel« liki oljnati curek. Oči je imel lokave. Simon je sedel že za mizo In sestradan od telesnega nai>ora dneva in prejšnje noči, prav pogosto poležal sklede k sebi. ,Mount Everest' je bil daleč, milje in milje so ga ločile od njega, in na krovu ,Morske zvezde' mu je bilo kar dobro. Postelja je bila udobna, hrana obilna. Daviš? Pa saj ni bil lako slab, kot »o govorih. Res da je prišel postopat po mosliču med Simonovo službo in |>regledoval njegove račune. Pa kaj to de? Saj je bil sam sebe sveel. Med jutranjo stražo mu je val veselja žalil srce. Dobro je poznal la občutek, saj gn jo že često okusil. Prihaja! je od vsega in bil je brez vzroka: od morja in neba, ki ee je polagoma svetilo, od oblike oblakov, prvih žarkov »onca. Ponoči je bilo kot prerojeuje, kakor ve«na pozimi. Čutil se je samega na svetu, samega in močnega. Iz narave te Izhajala tn moč. Sam? Ne, saj je bila tu še Mina, a občutil je to le rahlo. Mala stvarca, ki bi jo vzel v naročaj, da jo varuje in Čuva za vselej. Po svojem službenem roku se je malo zleknil na svojo j>osleljo in napol spal. napol sanjal. Nalo ie šel pod prho. se obril in prišel v častniško sobo. Vslopil je Hervvlrk, pripovedovalec hajk. Simon ie zrl lian L ko sc jo bližal. In lllei. to ni bil Herwick sam, ki je prihajal. Obdan je bil od soja svojega slovesa in zgodbe, ki si jih je izmislil, so mu bile »premslvo. Kakorkoli se je trudil, da bi ци videl r. drugačnimi očmi, ni mu uspelo. Prvi poročnik nikakor ni bil v zadregi Z velikimi koraki je stopil k Simonu in mu prostodušno jMiniolil desnico. Iskren nasmeh mu je razsvetlil rjavo obličje, močno pravilno in izrazito. »Simon,« je dejal, >-ne poznam vas prav dosti. Res je, da ne nudile povoda, da bi veliko o vas govorili. Enkrat sem imel priliko iu vas srečal I>ri Družbi. Se ne spominjale več1? In kar smo odpluli, ni bilo možno spregovoriti z vami nekaj besed. Izročili ste mi stražo, nato .Lahko noč' in odšli sle spal.t »To pa zato,< je odvrnil Simon. ;ker seni utrujen. Izkrral »eni se včeraj zjutraj iz ,Mounl Everesta', kjer sem celo zimo na severu trdo delal. Neposredno ns to «<чп moral na .Morsko zvezdo'.' »Kako je 8 tem slaritn ,Mount Everesloin'? Se ni &e pogreznil?« >Ne, še vedno je trden in povem vam. da je prestal hude preizkušnje zadnje Štiri mesece. Manj stare ladje ne bi vzdržale,- >Molčite! Tega se tu ne sme reči! Kličele nesrečo!* »Knko to?« je vprašal Simon v«s zavzel zaradi Herwir.kovcga medklica. Medtem ko je Simon radovedno motreč Her-»irka prenehal jesti, ni la zamudil niti grižljaja. Počakal je. da se je oddaljil strežaj. ki je po belem prtu razložil jMisodje, zaznamovano z družbi- t»im grl>om in majhno sliko .Morske zvezde'. Izdatno jedoč, otirajoč si usta, snažeč si nos, je pričel smehljaje se govoriti, kakor bi vse. kar pravi, ne imelo nobene važnosti. »Na Angleškem imenujejo .Morsko zvezdo' čudoviti brod, ona je prvak, nada naših gos|>odar-jev. Jaz ji pravim ladja z lune« »Zakaj?« »Ne bodite nestrpni! Sam ne уччп zakaj. Vei, ki so hoteli ustvariti največji brod sveta, so se mi dozdevali nekoliko, trčeni. In Daviš? Kaj pravite o Davisu? Zdi se mi, da je s svojo čemernostjo in 1>гп-/.а|мж1 en ostjo malo nor. Davi sem se zabaval na njegov račun. Veliko kadim in nosim pipe v vseh žepih. Med svojo stražo sem položil tlečo pipp na karto, kjer je začrtana pol. Dnvl* ee je dvignil, jo našel, videl pepel, ki se je vsul na smer in kričal: ,Nočem, da puščate tleti svoje pipe!' In jaz: ,Iinam pravico kaditi. Nihče mi ne bo prepovedal kaditi!'« Pripovedujoč ta pripetljaj Simonu, se i*> Her-wiek do solz smejal. Nenadno pa se je zresnil in vprašal: >Sle bili med gradnjo ,Morske zvezde' na Angleškem?': »Ne. V leku petih let sem samo šestkrat po tri tedne proživel v Angliji. To je vse.« »Poznale Dreama? Nc? Po imenu in slovesu vam je golovo znan. Je vrhovni inžener pri Trans-ocennski. Od nas je doina To je najbislroumnejii. najbolj nenasiten, najbolj prismojen dečko, kar jih pozna ni. Naredil »e ie iz nič R'b'-ka sinova sva bosojuHa lazila po obalnih če rdi. Danec, je največji j>oinoraki arhitekt Evrope. Gradi ladje —■ ne govorimo križarke, j>otniške parnike, tovor nike in dirkalne jahte. A zida tudi mostove, do-nebnike na Angleškem, v Franciji, v Ameriki. NV-nasiten. vam pravim. Držii ga za suknjičev rob, pa se ti izmuzne med prsti in že je bogve kje. Ima milijone, še sam ne ve koliko, pa ima redkokdaj toliko v žepu, da bi plačal voz. Oblečen je kot mestni pisarček, obleka mu je spačena od načr tov, proračunov in osnutkov. ,Dream, tole mi boste napravili.' .Kade volje, slarina!' Vzame svinčnik, košček pajnrja. pisemski omot ali karkoli že in riše. ,.le tole, kar bi hoteli? Dobro, razumem.' In jo po bere. Srečaš ga nekaj dni ;>ozneje. Kakor hilro le zagleda, pozdravi. .Kalio je « tabo, prijatelj?' Prehiti tvoje vprašanje. .RazmiSljain o tvoji zadevi. razmiSljam. Zorim jo. Danes se mi nekoliko mu di.' In že ga ni več. Lepega dne pride k tebi v poset. .Dovršeno je' in izroči ti proračun. Ali mi sledite, Simon?« Kako naj ne bi sledil? Čudovito jc igral ko-meitijo, oponašal hojo in naglas Dreama, pri !Vru? bi znano osebnosti. »Po mnogih sejah m j>osvetovnnjih upravnega sveta pokličejo Dreama k našemu velikemu g<> spodarju, besedarju. Ta ponižno nazlvlje Dreama .moj dragi mojster", mn ponudi najudohnejši nn slanjač in začne s svojim izumetničenim besedi fenjem. govoreč enakozvočno, rezko in bijoče. ,Nn vzlir vaši mnogostranskl zaposlenost' vnm sotovn ni neznano ostro tekmovanje, ki razdvaja pnro-plovne družbe newyorške linije.' JVazznemila Odsek brezposelnih učiteljikih abiturijentov vri sekciji okrajnih društev JUU v Ljubljani javlja veem svojim članom iu tovarišicam t«r tovarišem niaturan- tom Ljubljanske učit. »ole, da naj a« udeleže skupnega zborovanja okrajnih druStev JUU Ljubliana mesto. Ljubi juna-vzhod, Ljubljana-zubod, KainniSkofra dru- živa in Litijskega druStva, ki bo dne 19. t. m ob 8 ijutraj v llnionu. Na programu Je med drnglm zanl-inivo predavanje o češkoslovaškem šolstvu. S tem, da se udeležimo tega važnega zborovanja, doknžemo evojo stanovsko /.uvest in zanimanje za delo v stanovski organizaciji. - Odbor OBUA. Skioptična predavanja o Mariji bistriški. O. prof. Lojze Pavlič bo imel skioptična predavanja o Mariji bistriški in sicer: 18. mnja zvečer v Orinoiu, 22. maja na Hajdini, zvečer Istega dne prt Sv. Marku, 23. inaja pri Veliki nedelji, zvečer istega dne pri Sv. Marjeti, 24. maia r Braelovinh, no Polzeli opoldne, zvečer v Ht. Pavlu, 25. maja r Žalcu, v Petrovčah, /.večer v Ori-iah. 2fi. maja na Teharjih, zvečer v Vojniku, 27. maja r Jurktoštru. Sv. Lenartu, 28. maja na Dolu, zvečer u Hrastniku, 28. maja v Trbovljah. Predavanje bo zelo zanimivo iu spodbudno, zato pr idi tc I Lmbtfana 1 Stolna kongregacija Marijinega varstva ima danes, v petek, 18. t. ul. ob S redni shod. 1 Uprava llubudove iupe JPS poziva vsa ljubljanska pevska društva, da se sigurno udeleže pevske vaje za podoknioe, katere se bodo pele v soboto dne 19. maja ob 20 kraljevemu zastopniku, ter častnemu predsedniku Ivanu llrnžilu v potek 18. maja ob 20 v Glasbeni Matici. Izvajale se bodo sledeče sklailbe: A. Aljaž: Divna noč, dr. B. Ipavec: Bodi zdrnvu domovina, B. Adamič: Zdravlea. Note prinesite seboj I Udeležba je /.a vse moške zbore obvezna. Uprava župe JPS. 1 Juuoslovanska-ieSkoslovaika liffa in Jugoslovansko učiteljsko združenje — okrajno druilvo v Ljubljani priredita v soboto 10. t. m. ob S dopoldne v veliki dvorani hotelu Union v Ljubljani predavanje «6ola in prosveta v Češkoslovaški«. Predaval bo znani pedagoški pisatelj profesor g. Sallh L J u b u n ć I6 iz Zagreba. Vstop prost. Predavanja ne bo udeležilo tudi članstvo okrajnih učiteljskih društev Ljubljana-okoliea vzhodni in zahodni del, Litija in Kamnik. 1 Zdruienje brivcev frizerjev, lasuljarjev, mani-kerjev in kozmetikov v Ljubljani obvešča cenjeno občinstvo, dn bodo brivnice lil damski saloni Izjemoma odprti radi birme na blnkoBtno nedeljo dne 20. mnjn in binkoštni ponedeljek dne 21. mnjn, in sicer obakrat dopoldne od pol 8 do 12. 1 Kino Kodeljevo. Danes in jutri ob pol 9 dvojni »porod: Revizor iz Petrograda (Vlastn Bnrlan) ln Dir-k» v smrt (Tom Mlx). 1 Notno sluibo imata lekarni: mr. Trnkoczj ded.. Mestni trg 4, in mr. Ramor, Miklošičeva 20. Mnribo" m Mestna podjetja — avtobusni promet. Občinstvo se opozarja, da je Mestno avtobusno podjetje z novim voznim redom otvorilo sezonsko progo Maribor _Hoče—Rekn in sicer ob sobotah z odhodom z G av- nega trga ob 15.50 — prihod v Reko ob 10.45 z odhodom iz Reke ob 17, ob nedeljah in praznikih z odhodom z Glavnega kolodvora ob 5.3(1 in 18. Prihod v Reko ob 6.15, 18.45. Odhod iz Reke ob 7 in 19. Občinstvu se priporoča vožnja, ker ima najkrajši dohod na Pohorski dom in Mariborsko kočo. m Društvo 'Sola in dom« poziva sturfte, nnj tnknj vprašajo v šolah po uspehu svojih otrok če tega Se niso storili, dn jih ne iznenndl sk ep Šolskega leta in Aa se nain ne ponovijo nesrečni dogodki zadnjih let. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE ORAMA (Znčetek oh 201 Petek. 18. mnja: Zaprto (genernlknl. . Robota 19 maja: C.nspoda niembajevi. Gostuje članicn osijeSkegn gledališča Sava .Severjeva. Cene od •>0 Pin navzdol. „ Nedelia 20. maia ob 20.30: Slehernik na Kongresnem trgu (v primoru slabega vremena ob 20 v drami Mojster Anton). OPERA (Začetek ob 20) (»etek, 18. maja: Zaprto. Sobota, 19. mnis: Trariatn. Roi O. Nedelja, 20. mnja ob 15: Pri belem konjičku nn terasi | " hotela Tivoli (v primeru slabega vremena ob 1j v operi Pri belem konjičku). MALI OGLASI T malih oglasih velja vsaka beseda Die !•—; ieni- tovanjski oglasi Din 2—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega snačaja se računa enokolouska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malib oglasov treba priložiti znamko. Krasna birmanska darila po globoko znižanih cenah Vam nudi staroznana tvrdka F. M. Schmitt LJublfana Pred Škofijo 2 Liingerjeva 4 Pridite! Oglejte si blago in emc brezobvezne! шпши Pletiljo za vestje ki ima svoj pletilni stroj, iščem. — Mesto stalno. Hrana in stanovanje v hiši. Javiti se na naslov: Marko Krovinovič, Ri-ječka ul. 36, Karlovac (b) Postrežnica za dvakrat tedensko se sprejme. Naslov v upravi »Slovenca« 56t8. (b) ODDAJO: Dvosobno stanovanje s pritiklinami — oddam takoj. Glince c. VI.-4. (c) Dve sobi brez kuhinje — takoj oddam. Holzapplova ul. 5. Ogled 3.—4. ure. (s) inffiTffnffj Zelo poceni se oblečete pri Preskeriu, Sv Petra cesta 14 Domače salame priznane najboljše ter polemendolski sir nudi delikatesa I. Buzzolini, Lingarjeva ulica, za ško- Hjo. _(1) Pšenično moko krušno, svežo nudim. Na željo pošljem vzorec. — Ivan Kuralt, valjčni mlin, Domžale, (1) Ceneni čevlji) Vsled opustitve prodaje čevliev, nudim globoko ! pod lastno ceno otroške, damske in moške — let-, ne in zimske. — Ugodna • prilika tudi za podežel-I ske trgovce. Pri večjem , odjemu znaten popust. — ' I. Korenčan, Ljubljana, Mestni trg 20. (1) B riiiaiisha daril« po nizkih cenah pri I. Vil h ar, ura i Ljubljana, Sv Petra c V pri Zmajskem moslu adio Proriram' Radio LfaMinndJ Petek, 78. maja: 11.00 Šolska ura: Noši narodni pregovori (Vojko Jagodi.) 12.15 Reprodnctrana Jugo-slovuiieka nnrodnn glasba 12.45 Poročila 18 00 Cas polj-ski komponisti v reprodiicirani glasbi 18.M) Radijski orkester 18.30 Tzleli zu nedeljo (Viktor Pirnat) 19.00 Francoščina (prof. PrezelJ) 19.80 Pozdrav genernlnega tajniku Zveze narodov otrokom vsega sveta (dr lav-zeil 211.00 Koncert sodobnih avstrijskih skladateljev 22.00 Cas, poročila, lnhka glasba. D*u$i programi г PETEK, 18. inaja. Belgrad: 19.30 Vokalni koncert •>n nn Zagreb — Za oreb: 20.00 Klavirski koncert 21.00 K ■Svntbu v Cuerju« - Dunaj: 17.25 Violinski koncert 20.00 Iz najnižjega predalu 21.30 Pesmi lz zapuščine E (iolla - Budimpešta: 18.15 Klavir 19.30 Prenoe iz opere - Milan-Trst: 20.45 Simfonični konoert - Htm: 20.45 Godbi* nn pihala - Proga: 19.30 Opera .Zvita li-sičica-, Jnnnček (lz Bratislave) - Varšava: 18.10 La-hka glasba 20.15 Simfonični koncert - Nemčija: 19.-0 300 let pnsijonskih iger v Oberammergauu 20.15 Olaaba t nemškem domu. ШШЛ! ODDAJO: Izredna prilika! Trgovino in gostilno z vsem inventarjem, damo pod zelo ugodnimi pogoji v najem s 1. julijem v Šoštanju. — Ponudbe na Konzumno društvo, Ljubljana, poštni predal 72. n II Obrt B Uricam is botrom! Najlepši spornim Vašemu birtnancu je »FOTOGRAFIJA« Foto D. Rovšek Kolodvorska nliea št 35 Vam jamči za najboljši izdelek po nizki cenil Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri v vseh vrstah — za jtroino pletente m ročna dela po nainižiih cenah pri tvrdki Kari Prelog Ljubliana. Židovska ul. ш Stari trg PREMOG DRVA IN Karbo paketi pn Iv. Schumi Dolenjska cesta Telefon štev. 2951 Ia črešnje sveže, trde. Košare po 30 kg za Din 122.— razpošilja brzovozno franko vsaka železniška postaja. G. Drechsler Tuzla. 0) Čitajte in širite »Slovenca«! POZOR! POZOR! iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiims Stara, Vam vsem poznana klobučarna ANTON AVER aedaj ni več v Vetrinjski 14, temveč na Glavnem trgu 17 Tam dobite klobuke m čepice že od 20 dinarjev naprej. Tudi popravila se' prevzamejo po brezkonkurenčoi ceni ter se strokovnjaško izvršijo. Torej ne hodite več v Vetrinjsko ulico 14, temveč na Glavni trg 17 kjer je Anton Auer иштМ@ E)Z№DL@ Darila za birmance po globoko znižanih cenah A.KAJFEŽ ur ar LJUBLIANA Miklošičeva e. 14 ZAHVALA. Za mnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob priliki izgube našega ljubljenega soproga, oziroma brata, bratranca in strica, gospoda Bernarda Jeločniha kapetana bojnega broda v pokoju Izrekamo vsem najprisrčnejšo zahvalo. Enako tudi za poklonjene vence in cvetje. Prav posebno se zahvaljujemo preč. gospodu župniku F. Finžgarju za tolažilne besede ob iiolezni, gospodu zdravniku dr. Jemcu, rodbini g. dr. R&ntovi, gospodu diviz. generalu Cukovcu, dalje Komandi mesta in vsemu oficirskemu zboru za častno spremstvo, Jadranski Straži, kakor tudi vsem ostalim sorodnikom, prijateljem m znancem, ki so spremili pokojnika na njegovi zadnji poti. Sv. maši zadutnici se bosta brali v torek, dne 22. maja t. L ob 6 in 8 zjutraj v cerkvi »v. Janeza v Trnovem. talafoča soproga in ostali sorodniki. Inserirajte v V MAJU ^nosite zračne ^ in lahke čevlje Za Binkošti smo pripravili izbero čevljev, ki v izdelavi in materijalu odgovarjajo toplim dnem. Na plaži Vas bodo nbvar,.va.i poškodb naši kopalni čevlji itroškt Din 19.— Platneni z gumijastim podplatom v vseh barvah Moški Din 39'—. Zračni lufa vložki preprečujejo znojenje. Moški in ženski Din5'— Otroški ... Din 4 — Kamen '.a "iščenje platnenih čevljev Din 2"— Na ulici, za izlet in na letovanju, vedno jih potrebujete. V vseh modnih barvah. Lahki sandali v modnih barvah. Udobni m zračni. Eleganten čeveljček iz rjavega boksa z okusnim okras m. Za letovanje in izlete najprikladnejši. Udobni so in zelo lahk,. Praktični platneni čevlji za vsakdanjo nošnjo. 39-. Za soparne dni lahki platneni čevlji v raznih barvah. Prikla Ini za pomladne izlete, lahki in zelo udobni. Okusno kombinirani v raznih barvah k lahkim letnim oblekcam. Usnjeni sandali s krep podplatom. Vel. 22-26 Din 35'—, 27-34 Din 39 —, 35 -38 Din 49 —, 39—46 Din 59'—. Kratke ženske in mo^ke nogavice Din 10'—.otroške Din 5'— in /'—. Bele in v vseh modnih barvah. Vedno modem salonski čeveljček iz rjavega boksa. Lakasti Din 129.—. Dober boks in močan gumijast podplat bosta vzdržala vsak štrapac lz leieć e^a ooksa v letnih kombinacijah, belo-iirni ш belo-rjavi. Elegantni usnjeni čevlji kombinirani s platnom. Lahki in zračni. Udobnost in moderna oblika so prednosti tega elegantnega čevlja, Slovencu ! Tudivnaši podružnici OhhaiiJnp slike Ljubljana, Miklošičeva cesta * (paviljon) VVlIUJlIIIt OllIlV (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«. »Domoljuba« in »Bogoljuba«. naročate inserate to dobite razne informaciie — Poslovne ure od pol 8 ziu-ai do pol 1 popoldne to od 2 do 6 popoldne Telefonska številka 3030 ▼ največji izberi in po najnižji ceni nudi Prodajalna H. NIČMAN, Ljubljana Za »Jagoekmaiufco Mekarnot v LJubljani: Karel Ceč. Izdajatelj: Ivan Rakove« Urednik: Lefce Golobi*.