stav. 130 Posamezna "Številka 20 stotink V Trste, v soboto fcnSia 1920 Posamezna številka 20 stottnk LsSnik KVJ tzlijja vsak torek, četrtek in soboto ob 4 popoldne. — Uredništvo: ulica sv. rrančiška Asiškega štev. 20, I. nadstropje. — Dopisi mj se pošiljajo uredništvu. — Ncfrankirana pisma sc ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — isrdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 3.—, pol leta L 16._ In celo leto L 30.—. — Telefon uredništva tn uprave štev. 11-57. Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene ko!r>ne (72 nnt). — Oglisi trgovcev in obrtnikov nim po 40 *t<>t.; osmrtnice, zahvale, poslanice in Vabila pO L 1.—, oglasi denarnih zavouov mm po L 2. Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — O-lase sprejema inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratini oddelek se nahajata v Trstu, ul. sv. Frančiška As. 20 Leonldo Blssslntl. V Zagrebu izhajajoči »L'Adrfatico Jugosla-Vo je priobčil krasen in velezanLmiv nezrelog pokojnemu LeomcS Bissolartiju, temu gla-s ovitemu politiku sedanje Italije, iz peresa Ztderčana. dra. G. J. Boxicha (Božića), prvo- •bor'telja dalmatinskih Italijanov. Uredništvo pripominja, da se pridružuje žalovanju najboljših sinov Italije ter da mu v r&dcst. da mere iz peresa tako odločnega in simpatičnega glasnik?. itslij^Tisko-jugo^leven-skega sporazumna priobčiti tako vspelo sliko josebe in političnega in socialnega deiovan-a -velikega Italijana, LeorJde Bissolatija. Dr. Rorcrch piše: In res. kaj naj bi bil še počel Leonica Bis-soUrli? Nič. Prav nič več. Odšel je — skromno. .V h*1?, o več prosiora zanj. Ni bilo več materije, ki bi jo morž°i varili' ob plamenu resnice, na načkovaiu poštenija, ped kladivom čistosti. Ni fcHo več dola zanj. Svet postaj vedno boij infaanen. Ljudje vedno bolj. žival. Ideal vedno bo?; oddaljen. Cilj vedno bolj temen. Pet vedlno težavneja in sametneja. V re?niči ni bilo več kaj storiti. In pobral je svoje slvari in odšel. Malo stvari je pobral, a vse njegove; malo cenfene; stvari, ki so iz rabe, muze;, za sta-r-narja: vzel je »vae kladivo hi ki sta brta njegovo poštenje in ■■njegov značaj; in od^el Se, skromno, da razpravlja o vefaški starvi in politična modrosti — X Mazzinšjem in Garibaldijem! • • • Ljabil ie svojo domovino, goreče jo i« lju-Ali. b*ez niaiikevalstva. Ni obola vsi Italije. Veroval pa je v Ita&io. Vedel je, da se mnogi delajo, kakor da ne bi vedeli, da morajo biti veliki, tudi če niso Italijani; hotel je pa. da se, kdor je Italijan, zaveda dolžnosti, da je velik. To se pravi: da je pošten! In zate $e san -ai o vek!ki Italiji. V glefoini in ne na površju. V etika tudi brez povečanja. Velika naj bo v tisti veličini, na katero je kazal stani be-rečanski senator, ko je sodil: : države se tehtajo in se ne mer lijo.« Hotel rje Italije, ki bo razsojevalka, med .razdvojenim! narodi, ki to branil* resnico in pravico, ki bo osvofcopJa zatirane, ter dcnašala svobodo. Ne Italije, ki bo v njej odzvanjalo orožje za špekulacije ti-s 1 ili. ki so v vejni obogateli; ne Italije, (ki se ubija na Reki v Zadru za pohlepnosti razine lih admiralov in — dekadentnih pesnikov! Hotel je Italijo, blcitečo v luči morale, in ovenčaco cd idealizma. In ljubil je vejno in izpostavljal ;c svoja prsa avstro-nemškim mi-irabezam, da bi se uresničile sanje: ca bi bila ravno Italija pozvana, da zdrebi verige, ki so skozi stoletja tiščale v sučnosti mlade in močne narode! Ker V ubil je narode /kakor je ljubil ljudi: in to tembolj, čimbolj so bili potrebni pomoči. 3ii je mož misli in čutstva. Čbivek — mož! Cutstvo njegovo je sililo k dejanju. Vsikdar, Nem udno. Ni bil sanjač. Bil (je idealist; ali dej-stven, delaven, učinkov it. Vsa njegova duša je gorela v idealizmu; ves izraz njegoveg?. cbraza energičen in odločen, z gkibckim in ineligentokn očesom; obraz razšjr-en, nos obilen. usia ravr.a, hoja hitra, dolgih korakov, si-lcča dal;«, kakor da je pripravljena za tek; beseda njegov a je bi la ocLn erj ena, č.'s t a, rezka; njegov usHvev lep, iskren in dober, — kakor saich dece, — ki mu je igral v k-etiih ustnic, da se je petero razširjal po licu, kakor da ga razsvetljuje Reka notranja luč; vsa njegova fizična pojava [je fela, takorefcoč, prozorna: videti mu je bito dušo, ki je bila cLsta, de-\iška. Ko mc je nekega dne, v siromaštvu, in pregnanstvu, srečal me je objel ter rekel: življenje je ustvarjeno tako; in sveto je; treba trpeti, da je ljubimo; naciraaso biti močni, da sjeo vredni življenja! • • • V po vzpenjajočem se gibanju Jugcslovc-nov % videl dsti biološki (živJienskjj pojav po katerem se jc ustvarila Italija. In AaJklonjen mu i>il — goaeče. Bil je iskren prijatelj Slovanov. Nadejal se je trajnega prijateljstva med t talija m in Jugosloreoi. Naslajal sc je na sanjali o Jadranu, razdeljenem med obojne, cd česar bi imeli ogromne koristi eni Ln drugi. Odklanjal ye vsak imperializem. Niti meje na Breatnerju ni hotel, da ne bi se Nemci priključili Ji Italiji -Mrzil je duha pustolovstva. Hole! In bil, naj hi d'Annunzija obsodili in ustrelili. Hotel bi bil, da Milla postavijo pred vejno sodišče. Označal ju jc za izdajalca Italije. Bojeval se je, da bi se n.egova domovina po-\ r ni. u k s\oji tradiciji. V jarkih ,pred nasko-•koni, jc pripovedoval vojakom, da gre v smrt za s', obed o nanedav. Uverjen je bil, da velika \eina je bila — revolucija. Revolucija, ki naj bi proglasila pravjjce narodov, kakor je ona druga revolucija proglasila pravice človeka. Uv^erjen je bil, da bo ta vojna zadnja i^ti j demokratičnega duha proti srednjeveš-Icim ostankom vojaške in imperialistične reakcijo. ln ljubil je vcjfro — on, socijalist; in vs[)cdi>ujal je k prelivanju krvi — on, liiudoiml človek; in piitrjal je p-okoHu — oa, člc.veko- ijub! In \ se to za — svobodo! • • • A nekega grdega dne je videl, da J)i tako. Y jdel je, kalio Italija seje s^>\-raštvo in razdor. V; de I je, kaiko se ime Italije pokaiva s smeš-m ostjo. Videl je itaJčjajnsko prvsi,anstvx>. Včfdel je, kako se onkraj Jadrana v sener italijanske zastave ustanavlja nova slabejša Avstrija. Cilal je spomenice jnternirancev. Vedel je, da ..o se ljudje ganili od svorih domov, od svončsli rodbdfl, da» so jtii -od^an^ald od smrtne postelje dragiih svojcev. Vedel je, da so te ljudi po-r.ijaLi v Sardenijo, kjer so se pogubijali v malariji; da so jih pošiljali v JaJoo. kjeT so polnili ^eče. In io zaLo, ker so zaikrivdii — Kubezen do domo\"i7ie, ljubezen do -»voiega naroda, Iju-bez-eo do svojega jezika. In krivci so bili, tker ^o — slsoraj •vsi — ljubsii Italijo, Videl pa je it udi, kako češčena in odl'i'kovaina je avsfcri^a--kantska svnaat. In čul je, kaiko ničvredni sle- parji -odrešer^Ii ozemelj prepevajo: O ItaHa, I o Mor le... In odšel je. Vzel jc seboj svcSe [ kladivo in nakovalo. Odšel je skromno .. . In na pragu sence se je cibrnrla da — pljune (aa to s\ojat in na te sleparje). M Knjise — Hrezcbrazitostl In nsKiiliure. Nedavno }e za-gledala beli dan knjiga pod naslovom > Po lemi ca per i conlini dltalia« (Polemika radi meja Italije.) Naj navedemo tu nekoliko najvažnejših stv ari iz te knjige. -Jezikovna, politična, upravna in šolska uredba se mere v glavnih točkah opredeliti tako-le: Pismeni uradni jezik vseh dršivnili uradov je izključno italijanski in interesirale £ L ranke bedo morale pisati samo italijanski! V tistih občinah ali okrajih, kjer je ljudstvo ju£oslovensko, središče pa je italijansko, bo isoral eden uradnikov znati hrvatski, ali pa bo moral biti tam. vsaj po en tolmač. Z državnimi oblastmi in z italijansko javnostjjo se bo vršilo pismeno občevanje v italijanskem jeziku. Radi tega bo vsaka jugoslovenska občina imela po enega tajnika, ki bo znal ita-Uinski. Vse srednje šole bodo izključno italijanske!! Dve vseučilišči v kraljestvu bosti imeH po eno katedro slovenskega in srbsko-hrvatikega jezika, literature in zgodovine.« Sedaj pa čujte, kar dostavlja pisec k tej sliki položaja, ki ga prisoja skoro l'- milijonu rugosl o venskih duž, ki imajo pripasti k Italiji! Pripominja namreč: »A molbi pćiTra questo molto^! Boji se nanH"»č, da se bo to mnogim zdelo preveč dobrote in svobode v prilog bodočim državljanom Italije jugoslcvenske narodnosti. In da bi potolažil tiste, ki niso tako — svobodo- in pravicoljubni, kakor je on, razvija svoje misli o bodočnosti tako-le: ^Državni funkcij ena rji, uradniki, profesorji, učitelji, delavci in duhovniki, -bodo morali poplaviti iz Italije vse kraje središč .(centri) in okolice pridobljenih mestec ki jim je značaj že sedaj italijanski«!.' To je — pravi dalje — žrtev za narodno stva^r, če se zahteva cd Italijanov, naj se uče hrvatskega dijalekta (di impratichirsi nei dia-letti slavi), in patrijetična dolžnost da je, da se selijo iz pc-krajinc v pokrajino tisti, ki že znajo hrvatski, da postanejo tako seme ali kvas llalijanstva {fermento di italianita.) Tako vidi pisec v svoji domišljiji že pravo pravcato seljenje narodov: »Pugliesi cd Abruzzesi in Dalmazia, Marchigiani e Romagnoli a Fiume, Veneti aapertutto, specialmente sulle Alpi, di tutte le regioni a Trieste e nelle citia del-l'Istria.« Posebno obrača svc.jo oko na duhovščino, kajti pravi na 36. strani: = Na tem polju (raznarodovanja) ni smeti porabljati tiid! na >-forma z ioni dei sacerdoti-, ki naj bedo na deželi nadomestovali učiteljsko službo.« Tak pogled v bodočnost nam odpira pisec one knjige: raznarodovanje našega naroda na vseh koncih in krajih, z vsemi sredstvi, tudi z nasiljem! A to eno mu moramo priznati: mož je temeljit, dosleden, sistematičen in krerr.e-njak, ki sc ne plaši ničesar. Će že ima bili raznarodovanje, pa bodi od vrha do korena! Ne ustavlja se na pol poti — njegovi načini se cklepajo drug drugega, kakor členi ž-elezne verige. Ako naj pride poplava raznarodoval-cev jugoslovcnskega življa, je povsem logično, da Sio vse srednje šole izključno italijanske, s učiteljstvo na deželi, kolikor bi ga še morda bilo, na^ se umakne — surogatu, in na mesto rednih ljudskih šol, kakor jih zahteva čas sodobne kulture, naj stopijo nekake šole za silo z edino svrho — raznarodovanja! In to naj bi bala kakura, 'ki se nam obeta tako hrupno, tako bahato —! Uradnrk, duhovnik, učitelj in tudi delavec; vsi, vsi, naj se umaknejo tujcem, ker tako zahteva veliki cilj — raznarodovanja! Tudi delavec! Kje je človekoljubje?! Vse občine naj bi italijanski občevale z oblastmi in v ta namen naj bi imele tudi po enega tajiika, ki bo znal italijanski; torej eventuelno dva tajnika! Kaj se briga mož za tc, da je njegova zahteva atentat na pravico samoodločevanja, atentat na občansko avtonomijo, na ta fundament svobodne in demokratske uprave! Ne beli si las radi dejstva, da bi se revnim občinam, ki itak že komaj krijejo svoje potrebe, s tem naložila nova bremena, ki bi jih gospodarski zrušila neizogibno!! Našemu človeku naj se ne bi krojila pravica po načelu modernega in demokratskega sodstva: ustaienosti in neposrednosti! Dovolj bo, če bo med vejsko uradnikov znal eden kako »narečje ; naš človek ne bo mogel govoriti naravnost svojemu sodniku, ampak le s pomočjo tolmača, ki bo tolmačil, kakor — bo hotel, ali morda: kakor bo — znal! In tako na-j bi bilo zagotovljeno pravično sodstvo, kakršno je moderna, svobodna in pravna država dolžna dajati vsakemu svojemu državljanu?!? In da končno niti ne govorimo o pravici samoodločbe narodov, ki ji je pritrdila tudi Italija; potem o narodnostnem načelu, na katerem je ista Italija gradila svoje ujedinjenje, in ki opira nanje tudi sedanje svoje zahteve po sadovih zmage ...! Če se bo Italija Iiotela ravnati po zalrtevah •te knjige, bo italijanski narod moral pogaziti vsa načela in vse svoje ideale, svojo minulost, vse, kar je posvečalo njegove boarbe, njegovo epopejo za ujedinjenje ... Odreči se bo moral sijaju boritelja za pravico in svobodo narodov, in vzeti' na-se odij nasilnega duši-telja svobode, pravice in — kulture!! Uredba, kakor jo zaivteva ona knjiga, hi -bila naravnost sramotilna za italijanski narod pred drugimi cdviliziraniiia. ia res avoifa^oHtfbniin^ narodi. Le tega ne venao: aK naj bi se bolj zgražali nad gcrostasnosljo žalitev, ali pa nad brutalnim cinizmom, nad brez-ohraino odkritostjo, s katero riše narodu našemu na tem ozemlju njegovo bodočo usodo! AR nismo še na koncu vseh presenečenj. Čujte in uverjeni smo, da okamemte od str-menja: to ks£go je napisal baron Giuseppe Lazzarini, n Labinja ▼ W se ponaša, da je pristaš socialistične stranke! A sedaj nam povejte: je-li v nacijonalnem pogledu kaka razlika med tem barenskim socijalistom, ali Socialističnim baronom, m *pa italijanskimi narodnimi šoveni na zasedenem ozemlju v kraljeslvu?! Njemu in njim je geslo raznarodovanje — oa naj bo tudi na račun pravičnosti, kulture, napredka in bumaaitete! In sicer nasilno raznarodovanje! Saj poživlja na 37 strani, djt si -moramo ojačiti dana proti vsem razočaranjem in proti vtet= težkočam, na h etere utegnemo naleteti« Mož se torej zaveda, da se bo naš živelj z zobmi in nohti branil proti atentatu na njegovo .bil-stvo, na njegovo pravico vseh pravic, na pravico do — samosvojega življenja! Zaveda si, da bi bila uredba po n;egovi želji nabruše- nož v srce in dušo, ki ne zahteva nič drugega, nego pravice do življenja in bi smel ravn-s radi tega pričakovati vsaj sočutja, ravno pri socialistih. Vendar poživlja k »jaeenja za izvajanje nasilja, zatiranja! In tak človek se more ponašati, da je — socijalist!! Italijan itd., a Slovenec-Srbin, Slovenec-Hrvat itd. je absurdom, kajti Srbi, Hrvatje, Dalmatinci, Maced-onci itd. s-o ravno tako Slovenci-Stcveni, kakor mi Kranjci. (Daije prih.) 0 JB§osM. -Definicija! pojma .Srbin« mora' biti m je potemtakem rta-le: Srika je Jngosloveo pravoslavne vere, Jagosioven ataraverec. Proti tej definiciji bi mi lahko ugovarjali, da so tudi takoimenovam Srbi katoliške vere n. pr. Dubrovčani. To (jc res ali nič manj ni res, da so »Srbi-> taksne vrste samo »gospodje z umetnimi možgani«. Črni pojdeš na bližnje hribe, tega že ni več, vsi so le katoliki. Drugi ugovor je malo bolj nevaren: Kaj je s pvotipostavo Srbin-Bugarin, Srbin-Grk itd.? Tu se zares ne more trditi, da ne bi imelo ime Sbin čisto etničnega (plemenskega) obeležja, kajti Bolgarji in Grki so ravno tako pravoslavne vere kakor Srbi sami. In vendar ni v stanu oslabiti to dejstvo moje pejšnje trditve. Ono pokazuje le, da dobi beseda Srbin tudi plemenski pomen le tedaj, ko mu stoji nasproti ime kakega popolnoma različnega neslovenskega naroda: Grki, Romuni in tudi Bolgarji, o katerih vemo, da niso slovenskega pokoljenia. Izraz Srbin ima potem takem Lo prednost, da je pojem, ki ga predstavlja, obenem verski in plemenski, in sicer je čisto verski nasproti notranjosti, t. ]. nasproti drugim Jugoslovenom, a plemenski nasproti drugorodcem. Tedaj pa ne pomeni izraz Srbin nič drugega kot Sloven ali točneje Jugosloven. Definicija pojma Hrvat ne bo delala tudi nobenih težav, kakor hitro se postavimo na čisto stališče ljudskega 'pc jmovanja in shvata-nja. Videli smo, da pozna ljudstvo povsod, kjer živite cbe veri ena poleg druge le Srbe in katolike in ne Srbe in Hrvate. Dalje še nekaj. Le malo krajev bi sc moglo našteti, kjer bi sc ljudstvo (ne razumništvo) zavedalo, da govori -hrvatski«. Navadno imenuje narod svoj jezik po deželi, kjer se govori, n. pr. dalmatinski, istrijanski, največkrat pa »naški« (po naše) in zelo, zelo često se sliši od enega kraja Jugoslavije do drugega, da je povsod pravo in «ares narodno dme jezika, katerega se po-Jslužujefo Jugoslaveni, ipjravzaprav slovenski-Najvažnejše dejstvo, ki ga je treba vpošte-vati pri definiciji pojma > Hrvat«, je torej to, da nima ta pojem prav nobene verske podlage in »Hrvat« ne more pomeniti in v narodu tudi ne pomeni, kakor velja to za Srbe, Ju-gosloveaa katoliške vere. Poleg primerov, ki sem jib navedel iz lastne izkušnje, naj omenim še en dokaz za to mojo trditev. Znano je, da so med Jugosloven! v pokrajinah bivšega ogrskega kraljestva, n. pr. v Baranji, katoličani in staroverci. Totla, medtem ko se staroverti imenujejo tudi tu »Srbi , kakor povsod drugod* ker je Srbin versko ime, se imenujejo katoličani Šckci in ne Hrvati. Ko bi pa bilo »Hrvat* ime katoliških Jugoslovenov, bi se ti Jugosloveni gotovo imenovali Hrvati. Toda tega ni, naj se temu ali onemu dopade ali ne, da se to tudi pove. Iz tega sledi, da je iz ravnokar navedenih razlogov protiprimerjanje Srbin-Hrvat pravzaprav absurdum /(nezmisel). Edino logična dopuščeno potiprimerjanje bi belo Hrvat-Bošnjak, Hrvat-Dalmatinec, Hrvat-Crnogorec, Hrvat-Srbijanec, Hrvat-Slavonec itd. Tedaj pa nam postane prava definicija pojma »Hrvat« jasna sama po sebi. Ta pojem ne more biti ni plemenske, ni verske in seveda najmanj še linguistične (jezikovne) narave. Pojem »Hrvat« ima čisto teritorijalno ali zemljepisno podlago, t. j. pokrajino, ki se imenuje Hrvatska, (brez Slavonije in Srema). Ko bi bilo drugače, si ne bi človek mogel razlagati, zakaj se niso nikdar imenovali sosedni in kajkovskim Hrvatom tako sorodni Kranjci z imenom »Hrvat«. : Kranjci« sem rabil v pomenu, v katerem navadno rabi naše domače razumništvo besedo Slovenec. Kakor je po šoli pokvarjena gospoda^ popolnoma izkvarila pomen besed Srbin in Hrvat, s tem, da ju je na nekak imperijal i stičen način umetno razširila, ravno tako je bil pri nas »Kranjcih« izpremenjen pravi pomen besede Slovenec, toda v ravno nasprotni smeri, ker smo ga namreč, ne razširili, temveč skr&ili. Ni namreč nobenega dvoma, da pomeni »Slovenec« za naše preprosto ljudstvo to, kar izražamo drngače z besedo Slovan (bolje Sloven). »Rusi so tuidd Slovenci.« »Srbi so tuda Sioveaci kakor mU Hč. se sJift vsafcikrat, ko se preprosto ljudstvo razgovarja med seboj o tak-šmh vprašanjih. {Sicer pa kar pravi o pomenu besede Slovenec O. £krabec: Jezikoslovni spisi, 3. sn., etr. LJubljana 191 S). Ta beseda ima toaej salošen in ne poseben pomen, kajti a» ta poslednji naan rabi izraz kran^ki. Potemtakem se dft beseda Slovenec proti primerjati fe « imeni 4r«g orodnih narodov, n. at* Stevenec^Kemec« Siovenec- Pešič prispel v Pariz. BELGRAD, 7. Naš delegat na mirovni konferenci Nikola Pašlč, ki je po prekanjenju po-ga-ianj z Italijo v Palianzi -odšel na zdravljenje v Evian les Baius, je zapustil kopališče in prispel v Pariz. Naša vlada na vsesokclskein zletu v Prali. BELGRAD, 6. Ker je češkoslovaška vlada izvolila pozvati kraljevsko vlado, naj prisostvuje svečanostim prvega zleta čeških So-kclov po osvobojenju, in sicer v dneh 27. do 30. t. m., je kraljevska vlada sklenila, da> bo po svojih članih zastopana na tej patri jo ti^čni manifestaciji bratskega češkoslovaškega naroda. Propaganda za Koroško v Berolinu. LJUBLJANA, 8. Stekiacher, nemški agitator, Tirolec, dr. Penck, bivši profesor geografije na dunajslci univerzi, in dr. Tschurtschen-taler so pred kratkim v Berolinu predavali o K stroški. Zborovanje je bilo sklicano posebno v ta namen. Tako. delajo Nemci, nekorošci, da zainteresirajo ves nemški narod za zemljo, do katere nimajo pravšce. Kako je pa pri nas? Brati Srbi se zanimajo za usodo Koroške, le srce Slovenstva je kakor umrle, za zemljo, ki je naša. Tuđe tu bo vedela zged-evma povedati, da je minulo mnogo let po osvobojenju Slovencev, predno je Slovenec svobodo tudi razumel in doživel v njenih (globinah. Macedonski poslanci proti anarhiji. BELGRAD, 7. 20 poslancev vseh strank iz Stare Scfcdije in Macedcnije je imelo v poslopju parlamenta sestanek, na katerem so sklenili, poslati kraljevski vladi spomenico, v kateri se zahtevajo navenergičnojše odredbe za pobijanja razbojn?štva v Stari Srbiji. V spomenici se predlagajo najuspešnejše odredbe proti razboj ni št v u v teh krajih. BELGRAD, 7. Deputacija prebivalstva iz Kcscvega je došla v Belgrad in posetiia ministra za notranje stvari Ljubo Davidoviča, katerega je naprosila, naj ukrene vse potrebne korake, ki so anoigoči, da se čimprej zatre razbojništvo in zboljša varnost, ki je tamkaj ogrožena. Padanje cen v Zagrebu. ZAGREB, 7, »Jutarnji list«, ki ima gotove -vtentične informacije o zagrebških razmerah, peneča, da so v zadnjih 14 dneh cene v Zagrebu mnogim vnstam blaga znatno padle. Šukno se je pocenilo v solidnih trgovinah cd 300 do 400 kron pri metru. Od domačih proizvodov padajo posebno cene meki. Najfinejša vrsta se debi v prodaji na drobno po maksimalni ceni K 12'50. Vino se v večji količini prodaja po 12—14 kron liter. Dr. Ivica Frank v Rimu. BELGRAD, 6. »Progres« priobčuje iz Rima tele vest: »Znani lopov dr. Ivica Frank, ki se neihaja v tuji službi, je prispel v Rim. Ob pri-llki z&fnjih demonstracij v Rimu je bil med drugimi aretiran tudi Frank, vendar pa so ga takoj izpustili in sicer na intervencijo — avstrijske vlade. Dr. Frank ise giblje v Rimu v ■družbi z največjimi nasprotniki Jugoslavije. »Gau Unterland«. LJUBLJANA, 8 Za neodrešene Nemce v Jugoslaviji so ustanovili v Gradcu podružnico :>Sudaiarke« z imenom »-Gau Unterland«. Izdali so poziv na vse Nemce in nemškutarje v Sloveniji, naj pristopijo k temu novemu društvu. Poziv so podpisali me|d drugimi znani Wastian, bivši mariborski gimnazijski profesor dr. Muhlbacher, renegata Klemenčič in Dole-žel. V pozivu cbljubljajo »neodrešenim Nemcem^ odrešitev izpod tujega jarma- Za invalide. BELGRAD, 10. Ministrstvo za socialno politiko je prejelo oid; vrhovne komande 1,812.728 dinarjev srebra kot zbirko Petrovega dneva za invalide, ki se zbrala lansko leto. Ta vsota se bo porabljala za zdravljenje, nabavo protez, obleke, perila, sukna, obutvi in drugega blaga, kar ise bo razdelilo invaKdcim in njihovim družinam preko okrožnih pododborov invaliiinih udruženj. Klofač poslanik v Belgradu? BELGRAD, 9. V pclLtičnih krogih se za-tn*v;je, da «&e bedo v čeheslovaškem poslaništvu v Belgradu izvršile velike izpremembe, da bo namreč sedanji poslanik Kalina v naj-krajšsm času odpoklican in da bo imenovan na njegevo mesto dosedanji minister za narodno hrambo Klcfač. Volitve na Cetinju. BELGRAD, 8. Ministrski svet se je bavil tuidi z občinskimi volitvami n-a Cetinju ter sklenil, da se naj vrše Le volitve po bivši Črnogorski ustavi. Kaj vse se smatra za incident. SPLIT, 8. Ameriški admiral v Splitu je sporočil -dalmatinski vladi, da zapusti dalmatinske vode, ker se je razžalila s strani Tro-girčanov italijanska zastava. Takoj se je poslala posebna komisija, obstoječa iz vlaidnega koanisiarja in dveh amerikanskih časinikocv, ki so ugoboviii sledeče: V četrtek je dospela v spiitafto luko italijanska jadrnica, na kateri je pa ded kapetan vsled nevihte in dežja sam sneti italijansko zastavo z droga, kar je v po-seb&em zapisniku tudi potrdil. Lažnjive vesti o žeiHvi itadijarreke zastave izvirajo iz italijanske vojne lajdje »PugJia«, ki se nabaja v tukajšnjem zalivu. W»men teh vesti je prozoren, nakujskati lMicijoBiallističae kroge proti itali-jai»kii vladi in na ta način podpreti gibanje, ki stremi za teto, da pospeši padec Nittijevega kabineta. Konferenca z nemsko-avstrijskimi 4elešati. ZAGREB, 8. Predvderojnim sc jc vršil v prostorih Narodne banke sestanek med našimi in nenvško-avstriijskimi delegati rad: nove trgovske pogodbe med našo kraljevino in avstrijsko republiko. Nem^ko-avslrii«ko repu bliko sta zastopala dva ministra in več uglednih zastopnikev raznih državnih uradov. Av« strijski delegati so zahtevali, da se ugotovi", da bi po novem trgovskem dogovoru Juj*C3la-< vija deba-vila nemški Avstriji 50.000 ton žita-, medtem ko so naši delegati zalrievali kol kompenzacijo lokomotive in razna diru^ai transportna sredstva. Istofako se je ugotovilo, da obstoja želja z c-beh strani, da se likvidirat stari trge:vinski dogovor potom kcmpenzac:' med obema državama. Novi trgovinski dogovor' naj bi bil normalen. Novi italijanski agitatorji Ha zasedenem delu Dalmacije, ZAGREB, S. Iz Sibcn'ka Fcrcča'jo, da so pr*^ speli tja novi ftalij-Rr^ki, agitatoi^ji, in sicer znani nacijonaHstičn publci&t Vittori Vetl«rrJ aeki Ruelle in šo t»;e iirugi. Zavladali ima zopet ostra propaganda, agitacija in teror kakor začetkom o-kupacije. Ital;jan«Si so neki dan vpričo generala Vitorija demcnstrirali in kričali: Dol z Nirttije«! Živel Milio, živci D An-nunzio! To so oni ljudje, ki siol vpili »Živela-Avstrija ! v času, ko .&a avstr. oblasti tirale' v zapore kot talce daSmatisipke redo'-jube. Poverjenik na glavarstvu Širne UrlLč ,je z dekretom Milloviim odpuščen iz službe prav bi ez' vsakega povada. POLJSKO-ČEŠKI SPOR POOSTREN. PRAGA, 11. Spor med Češkoslovaške in Poljsko zaradi Tešiina se je zadnje čase, žal, zelo poostril, pravimo -zal , ker je v resnici žalostno, da sc ta dva slovanska nareda, ki di1 bosta morala biti- v najbližji bodočnesti vendar debra soseda, ker bosta imela s'kupne sovražnike, sedaj zaradi posesti enega meslat tako sovražita, da se U mržnja ne bo nic^rj odpraviti iz src leta i-n leta. Spor zaradi tešin-skega vprašanja, ki bi ga bilo moralo ljuJAo glasovanje .rešiti, se je ravno vsled glasovanjai še bolj zapletel. Vse kaže, da 1'grajo ta velijo ulogo sile, ki ne prihajajo toliko ne Iz 1 'nI b-io ne iz češkoslovaške, temveč dz dižav, kate-r n« je glavna skrb, da se pride -do poanirjenja med tema dvema slovanskima državama. Ta domneva postaja še bclj verjetna, če sc pomisli* da so se tudi poljski vodilni možje dali izrabil i od zapadnih držav za vojno proti Rirsiji, ki jo poljski narod gotovo ni; želel. Ti ; p Stresi j-valci med Češkoslovaško in Poljsko oziroma Poljsko in Rusijo opravljajo svoje d-elo zcio spretno; kažejo se prijatelje tej in oni tlnanki, a v resnici so scvražnčki obeh. Žalostno ije pri tem vprašanju, da tudi časopisje na obeh straneh neče razumeti te peklenske iČe bi: Slovane pripeljal na velik, pusi otoki kjer bi bili prepuščeni sami sebi, bi biio prv i vprašanje, ki bi si jc stavili: >Kiie je naš gospodar?« ... Bolgarsko poslaaištvo v Pragi. BELGRAD, 8. Doznava ee, jda jc bclgarskl ministrski svet i«klen4 -c tvor Mi v Pragi bolgarsko poslaništvo. Sodr se, da bo nnene van za poslanika g. Panainezoiv, ki je seda,; v službi v ministrstvu za zunanje stvari v Sofiji. Kuralela nad Avstrijo. PRAGA, 8. Češke ilovaški minister za zu-nanje posle dr. Beneš se povrne iz Pariza koncem prihodnjega tedna. V pc»lanski zbornk! bo vladi sta\ijenih več interpelacij, med njimi tudi o kurateli nad Avstrijo. Šle zija se razdeli med Pcljsko in Češko —. brez glasovanja? DUNAJ, 9, Dunajski kore^pc-ndcnčni 4irad poroča: »'N«ue Freie Presse• javlja iz Mcrav-ske Os tro ve, da se po poročilih rz krognar plebiscitne komisije biiža skorajšna cdlačitev v vzhodno-šlezijskem vprašanju in da je vrhovni svet v Parhsu o tem že odločil ir. sicer v zmi-slu, tki je za Cehc-slovake manj ugoden. Glasovanja menda ne bo, ker misijo, da se ne bi dak> izvesti in ker se boje, da bi povzročilo nova nasilja. Po bodoči odločitvi bo demarkacijska črta tvorila novo mejo med Pclj>ko in Češkoslovaško, tako, da bo pripadal Češkoslovaški samo majhen del vzbodne Šlezije, namreč ves okraj fride^ki in majhen del okraji frarstadtskega. Ostala Vzhodna Šlcija pa iri pripadla Pelj?ki, torej mesto Tešin in njegovo ozemlje, kakor tudi del k ar vinske ga premogovnika, glavni kraj Karvin, potem Frei»tadtf Dombrova in Suliov, kjer je mnogo premogovnikov. O odškodninah, ki narj bi jih dobila Češkoslovaška, se bodo vršila posebna pogajanja. (Nm It 1.1 »HMIfOflT« tter. 13C Trstu, dae 12. ftoija t podpirati z vso požrtvovalnostjo mm ptic vlade. Veleizdaja zagreši proti domovini, k-dor bi le dolžnosti ne izpolnil. Vedno se še dobe nepatriotični elementi, ki skušajo iz hudobnosti ali zašle pijenja izpodkopavaH javni red in varnost. Proti treba z njo računati. Uvideli so to v tako v efekt meri, da sedaj ne samo z njo računajo, temveč ji pripisujejo krivdo vseh nesreč — in teh je vsa:k dan več — s katerimi se mora Italija boriti. Tako je padla tudi krivda sedanje albanske vstaje, ki "beli glave italijanskih politikov in vojakov, dosledno na Jugoslavijo. Rimskemu listu »Tempo* je njegov vaIon.ski poročevalec — Bog ve, kje je možakar to izvedel? — sporočil celo zelo natančno, kako j« Jugoslavija pripravila albansko vstajo. Sklenila je v la namen — pravi list — z Esad pašo, voditeljem albanskih na-crjcnaLsiov, dogovor, ki sestoji iz teh le to-6ck: 1. Esad paša stavi v službo belgrajske vlade ves rpiiv, ki ga ima v Albaniji; 2. bel-grajska vlada se obvezuje, da bo podpirala albansko neodvisnost pod kontrolo Esad paše in obljublja, da ga bo imenovala za doživljcn-skega gubernatorja Albanije; 3. v slučaju smrti Esad paše preidejo vse pravice, ki jih je on imel do albanskega prestola, pravno na kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Bolje bi bilo, Če bi ee bil »Temps«, ker je ravno v Rimu, informiral o vzrokih albanske vstaje kje bližje n. pr. pri italijanski vladi. Grško-AibJaski ATENE, 8. -Nea Eilas« poroča, da se je podpisal med) grško vojaško oblastjo in Albanci v Korici protokol, na podlagi katerega ostanejo Albanci v Korici. Grške čete ostanejo na črti, določeni 1. t913. Krvavi boji med vojaštvom m ljudstvom ▼ Barija. BARI, ! 1 .Vstajai, ki je izbruhnila vsled znanega vladnega odloka o zvišanju cene kruhu, in ki je žc imela za posledico nekoliko ljudskih žrtev, traja še vedno. Vstaši so o; a čili svoje postojanke na trjgu Svete Barbare, kjer je prišlo tudi) danes do hudega spopada z vojaštvom, ki je streljalo s strojnicami. Zvečer je vojaštvo vdrlo v razne hiše v svrho preiskave, pri čeme~ je tudi' prišlo' do hudih spopadov. V It ljub sklepu, da se splošna stavka dokonča, se položaj še vedno ni izpremenil. Železničarji stavkajo še vedno. P® I stični pregled. V Jv^osaviji js zaključil odsek za volilni red za ustavotvorno skupščino svoje delo. Po novem načrtu pride na 30.000 prebivalcev po 1 poslaniški mandat. Na 100.000 prebivalcev mora biti izvoljen 1 poslanec s kvalificirano izobrazbo. Načelno je bila sprejeta tudi določba o varstvu volilne svobode ki je ogrožena z zlorabo prižnice. Dr. Selon Watson. znani angleški publicist in prijatelj Jugo-slovenov. je prišel na svojem potovanju po Jugoslaviji tc dni tudi v Ljubljano, kjer je bil svečano sprejet. Raslenje dinarja ie imelo za posledico silno padanje cen po celi državi. Vsled dejstva, da se pričakuje nenavadno obilna žetev, se začenjajo gospodarska pogajanja z sosednimi državami. Upajmo, da bo vlada znala izkoristiti te ugodne gospodarske razmere v prid vse države in ne samo posameznikov, kakor se je, žal, godilo doslej! Na Čcikoslovaikem vlada veliko razbujenje zaradi tešinskega vprašanja, katerega rešitev se baje prepusti nevtralnemu razsodišču. Zgodovina nas Slovanov še ni veliko naučila! Poljska, katere sinovi padajo v bratomorni vojni na vzhodu, širi vesli o pripravah za bratomorno vojno tudi na svojih zapadnih mejah. Poljska vlada je odstopila. Ruska poročila S poljskega bojišča poročajo o uspehih ruskih čet. Iz japonskega vira prihajajo vesti, da so ruski boljšcviki žažgali zapore v Ni-kolajevsku pri čemer je bilo baje sežganih 25 japonskih vojnih ujetnikov, nov povod za rusko -japonsko vojno. — Medtem ko se vrše v Londonu pogajanja s Krasinom se pripravlja v Aziji rusko -turška (muslimanska) zveza. V Avstriji se jc koalicijska sestava vlade razbila v sltd nasprotstva med krščanskimi socijalci in socijalnimi demokrati. Vlada je odstopila. V Nemčiji sc vrše pogajanja za sestavo rove vlade, Iti pa niso imela doslej nobenega uspeha. Tla so vroča, in nobena stranka si nc upa prev-zati državnega vodstva. V Angliji so naredile mučen vtisk vesti o uporih v Pcr2iji in Indiji. V angleški gornji zbornici se jc razpravljalo o črnogorskem vprašanju: Nikita jc na delu! V Italiji sc vrŠe pogajanja za sestavo nove vlade, ki jc bila poverjena Gioliltiju. Vesti iz Albanije so neugodne, posebno tudi zaradi tega, ker se čete upirajo prevozu v Albanijo. Iz Jugoslavije. Volil« zakon. Parlamentarni odbor za volilni zakon je dovršil sv tre pcisie. Vsekakor bo prišel že tekem tedna voiilai zakon na dnevni red narcifnega predstavništva. Proti kartelu asajaTjev. Nedavno se je imela vršiti v obrtni zbornici ustanovna skupščina usnjarskega kartela »Derme^. Prišlo pa je na zborovanje večfe število malih obrtnik cv iz Ivarjčgrada in Varaždina, ki so protestirali RUSKO-ANGLEŠKA POGAJANJA NA ENI IN TURŠKO-RUSKA ZVEZA NA DKUGI STRANI. LONDON, 10. Medtem ko se bije v Londonu diplomatska vojna med Rusijo in Anglijo, se bije na Kavkazu in v Perziji prava vojna proti Angliji. Rusija je znala izrabiti muslimansko zagrizenost v Azerbeidžanu, Georgiji in Armeniji ter Mali Aziji v svoje namene, in tako je danes rusko-turška; zveza proti Angliji že gotova stvar. Pri tem ne moti prav nič dejstvo, da -so se nekatere kavkaske republike preglasile za boljševiške, ker glavni njihov namen je ustanovitev močne muslimanske države. Ustanovitev treh kavkaskih republik, ki naj bi bile kot obroč okoli Rusije — vsa dosedanja cnicntna politika nasproti Rusiji sestoji v stvaranju obrečev okoli nje — ne ovira Rusije veliko, ker Azerbeiižan je že na ruski strani, ruske čete so prikorakale sJtoud Georgijo do 70 milj pred Tiilis in sc pričakuje tudi spopad z Angleži v Batuniu, prekoračile so tudi armensko mejo in istočasno začele tudi prodiranje v Perzije* Tudi v Indiji »o ruski oi-poslanci znali izvršiti svofo nalogo. Neka ra-dLobrzojavka iz Moskve javlja, da se je ustanovila 5. t. m. v Rescbu v Perziji nedaleko od Enzeiiia začasna revoducijcnarna vlada, d« so angleške čete zbežale proti Bagdadu, ker so Sadike čete odpovedale pokorščino. Angleži sdcer zamikajo te vesti, toda jasno je, da se nekaj meša in da bodo pcizkiušali porabiti se-das^a podajanja s Krasinom v svrho ureditve a;dvskaga vprašanj z Rusrj^o. T%»ii pariški »Tempe> smatra, da gre Angliji v prvi vrsti za to, da resa svo^e kolonije v Aziji. ^An^leš-ka vlada, « pravi last, -kateri delata Irska in Egipt mno^o preglavic, hoče ustaviti po&od Rusov v Azijo, ki pa ga ne more ustaviti s političnimi sredstvi. Evo zakaj sc hoče pogajat; z moskovsko vlado. In tedaj? Ali se pošlje v ,boj grška vojska, ki iia-j zesede Jedrene in vzhodno Tracijo? Ali naj ta grška .vojska p odvzame veliko akcijo iz Smirne, da skupno z angleškimi četami odbije nacionaliste in jih obkoli izven Konje? Toda boljšcviki so že pripravljeni, da v tem slučaja pomagajo Turkom proii Angli^j in da vdrejo v vzhodno Anatolijo. Angini se ^olc.o ne izplača pustiti Ruse v Ana boli jo. Bolje je prepustiti sedanjega velikega vezirja irjegovi ■irsodi in dati cara-grajskim Turkom možr ost, da sestavijo vlado, ki jo bodo sprejeli t*;di na-cljonalisti, in zato naj se ustvari neodvisna Turčija, ki se bo porabila kot protiutež Ru=iji. Toda če hoče angleška vlada vztrajati pri svojih načelih, da Se mora Turčija razkosat', ji ostane samo ena pot: pogajanja z Rusijo, da se nc maknejo, dokler se bo določevala u-oJa Turčije. Sedaj se rešuje v Aziji eno največjih vprašanj zgodovine.« Madžarski lov na komuniste t Avstriji sc nadaljuje. DLTNAJ, 10. Lov na madžarske komuniste ra Dunaju s strani plačencev sedanje madžarske vlade se nadaljuje, in dunajska policija ima pri tem polne reke dela. Tako sta se le dni približala na ulici dvema Madžarj-ema dva njihova sonarednjaka, Katerih eden je bil oblečen v obleko stotnika podonavske p!ov-bne družbe. Po kratkem prijateljskem pogovora sta j» pOiZvala na cbed1 na ladjo, ki je imela v kratkem odpluti v Budimpešto. Povabljenca nista slutila nič slabega in sla se odzvala povabilu. Na ladji sta bila tako obilno pogoščena, da je eden takoj po obedu zadremal. Drugemu &e je zdela taka gostoljubnost neko-liiko sumiva in je zato r.ašel izgovor, da je mogel za nekoliko časa na suho. ObKubil je, da se kmcilu povrne po svojega prijatelja. In res se je kmalu vrnil, tc:da v spremstvu policije, ki je uvedia strogo preiskavo, pri kateri se ye dognalo, da imata oba gostoljubna Ma-džarj* ponare ; mali pak meščanska hči izza sv. Petra — ena najlepši žensk v mestu. Bili bi dobro izhajali, celo srečni bi bili mogli biti, da ni bilo nesrečne naravi očetove. Iver ie bil sin malega plemića, je blo v njem nekoliko gosposke strune; igral se je na kava&nj^ kar njegovi ženi, skromni meščanski hčeri, nikakor ni bilo po volji. Branki n oče je ljubil karte, šampanjca, vča-iih tudi igralke« aH kraj vsega tega ie bil ven- dar nenavadno ljubosumen na svojo ženo, ki jc jokajoč prebdevala marsikatero noč, priča-k o vaje razbrzdanega moža. Bilo je v hi5i strahovitih prizorov. Vse svarjenje, vse zaklinjanje žene se je odbijalo od nesrečneža — da, nekoč se je razsrdil na bedno ženo tako, da jo je udaril s pestjo. Slednjič je prišla neod-klonljiva katastroia — fcankerot Brankinega očeta. Upniki so raznesli vse, kar je bilo očetovega in materinega. Kot beračica se je povrnila tužna trgovka v malo hišico svoje stare mafterc za svetim Petrom. Nič, ničesar ni imela aa svetu, razun mile svoje edmšce, lepega dekletca, ki je s svojimi očrni začudeno gledalo -v razsulo svoje družice. In oče je šel za ženo in hčerjo. Kam neki naj bi b*l šel, ko ni nikjer našel ne dela, ne zavetjal Bcankina stara mati ga sicer ni gonila od hiše, ali ni ga mogla videti živega-, ker je njeni lepi kćeri zastrupil, uničil vse življenje; starka je plakala, videč, kako si jef hči žalosti, kako giaeva od dne do dne vedno bolj. Brankin oče je bil zlo voljen; jezil se ie, če je žena jokala; silil jo ie, acu od svoje matere iztisne kak groš za karte in vino. Ko mu je žena odrekla, se je bankroti-rcc razljutil in začel ženo pretepati. Ta človek je živel odslej od dolga in kartanja ter je podivjal pri lem, a tudi vsled pitja žganih pijač. Ker je bil vsled svojega divjaštva izključen iz krogov finejih igralcev, padal jc bednik nižje in nižje — med sluge, voznike, težake, brezposelneže da je iz m amljal iz njih s kartami kak groš. Ko pa mu ni bila sreča mila, je SeT domov, hrupel in zopet pretepal ženo. Ali muke te sire le niso dolgo trajale; skoro 3C je bednica preselila v sosedstvo — na grebje sv. Petra. Stara mati je šla za mrvaško krsto, vodeč za roko svojo vnukinjo, malo Branko. Komaj da so sladko nosile noge. Kako ji je bilo pri du&r, ka.ko se ji srce zvijalo od žal as ti! Jokala jc ioak), komaj dve, tri solze; zato pa so o&inej« tekle eolze amK deklici, ker je ljubila svoj o mater nad vse, a sedaj jo nesejo kruti ljudje ie da jo zakopljejo v črno zemljo. (Dalje.) proti ustanovitvi kartela usnjarskih tovarnar-feV. Skupščina se je zaradi tega končala brez j uspeha. Proti ustanovitvi kartela usnjarjev je protestirala tudi zveza hrvatskih obrtnikov. Dr. Jovan Cvipć, rektor belgrajskega vseučilišča, ki je imenovan za predsednika naše plebiscitne komisije na Koroškem, je dospel v L'.ubljano. Stanoval je v Unlcnu. Danes je odpotoval na Koroško. Sedež komisije bo v Celovcu. V domovino se te dni vrne g. Mihael Vo-šnjak, oče vseučiliškega profesorja drja. Bogomila Vcšniaka. Gosp. Vošnjak je emigriral v Švico leta 1915., kjer je takej slo pil v stik s češk;;ni kro^i, zlasti- pa s prcJei-.orjem drjem Masarykom. Po kratkem bivanju v Švici se je nepotil zopet v Avstrijo, neseč s sabo razne važne v csli, ki mu jih je dal, da jih prenese v Avstrijo, prečeser Masaryk. Njegova misija se mu je posrečila, na kar se je nastanil v Terri-telu pri Lavsanni. Bil jc v stalni zvezi v »Ju-gcslovenskim cidfeorcm < v Londonu. Ko so iz-vestni angleški politiki in publicisti poskušali izključiti prmorske Slovence iz jugoslovencke zaednice, ,je g. Vošnjak z vso odločnostjo nastopil proti temu poskusu in poslal ostro spomenico *Jugolovenskemu cd-bcru< v Londonu, v kateri je zahteval, da sc smatra delovanje teh Angležev kot sovražno programu -»Jugo-slovenskega. odbora*. Gcppod Vošnjak se začasno nastane v Rogaški Slatini. Zrn vojaške atašeje so imenovani: general-štabni podpolkovnik Milj u t in Nedič v Bukarešti, polkovnik Danilo Kalafaiovic v Parizu in polkovnik Mihael Jovanović v Rimu. Protižidovski pokret na zagrebškem vseučilišču. Medicinci in veterinarji zagrebškega vseučilišča so poslali akadenučnemu senatu tole spomenico: »Začetkom šol. leta 1919-20 so došli celi transporti židovskih dijakov iz Budimpešte in prihajajo še danes ter sc brez vsake zapreke vpisujejo na našo medicinsko fakulteto. Od 870 slušateljev jih je že 161 Židov, t. j. 19%. Zlasti' značilno, je razmerje v prvem semestru, kjer tvorijo Židje že 43/« vseh slušateljev. Ti Židije po svoji večini niso državljani naše kraljevine, marveč prihajajo iz Madžarske. Govore nemški in madžarski. Oni niso samo inoverci, marveč so pripadniki posebnega naroda (zionisli), ki se na vsakem koraku izključujejo cd vsake jugodovenske akcije. Mi jugcslovenski dijaki smo z velikim nezaupanjem motrili to Židov sko poplavo, ker smo prepričani, da morejo židovski dijaki študirati na naši fakulteti ralii prevelikega števila slušateljev in radi pomanjkanja prostorov samo na škodo j u gosi o venskega" djaštva. Z ozirem na to presomca vzame akademični senat takej v roko na. j radikalnejšo rešitev židovskega dijaškega vprašanja in da pri lem uvažvje tele naše zahteve: 1. Na-i sc vsi inozemski židovski dijaki tako-j odpravijo z našega vseučilišča. 2. Za židovske študente iz kraljcv;ne na-j se določi numeru^ clausus v sorazmerju napram številu židovskega prebivalstva v državi. 3. Naj se zabrani pelaganje izpitov in kolokvijev v neslovanskih jez:k:h. — Uverjeni smo, da čio. le cdred-be potrebne, da se ohrani jugcslovfe.n:«»i značaj našega vseučilišča. Mi nc moremo dalje trpcLi, da se predava in pri izpitih odgovarja v nemškem jeziku, da se v dvoranah za seciranje poje madžarski in da se za demonstratorico namešča madžarsko Židovko. Nadejamo se, da bo aka-demični senat sprejel naše zahteve kot upravičene in da jih bo tudi« izvedel, ker sicer ne moremo sprejeti nase odgovornosti za posledice. V Zagrebu, 31. maja 1920,. Iz dijaških krogov na ljubljanskem vseučilišču pa pišejo z oziram na ta memorandum zagrebških me-dicinccv: »Potreba jc, da se celokupna jugo-slovenska mladina organizira v borbi proti Židom tudi v Sloveniji, da se "stvori obrambni blok proti njihovemu kapitalu. V veliki nevarnosti je naša lehnika, ker je v Zagrebu že tako prenapolnjena z Židi, da tvorijo židovski •dijaki že dve tretjini slušateljev. Želeti bi bilo, da bi slovenski časopisi ponatsnili zgoraj navedeno spomenico zagrebškRi medicincev«. O tajnih načrtih kralja Nikole, bivšega »g.Oopcdara« Črnegore, je že ves svel precej dobro in natančno poučen, tako da je slališče javnega mnenja nasproti rj-emu končno določeno. Med brezštevilnimi listinami in izjavami, s katerimi je bila njegova »jugoslevenska -politika lemetjito razkrinkana, jc zelo zanimiva in značilna tudi nastopna izjava črnogorskih študentov in štipendistov ^ministrstva za presveto in cerkvene stvari Ta izjava, ki s!o jo objavili- pariška listi, jc datirana od 15. decembra 1919 in sc glasi: VI adla bivšega črnogorskega kralja Nikole (sedaj, v Ncuilly-ju) je poizkusila v zadnjem času, da bi v Italiji organizirala armado najemnikov, ki bi ji bil cilj, da 3 pcmočjo D Annunziievih ar-ditov vzpostavi na prestol starega samodržca. Domnevna vlada, sposobna za v.3ak nepošten in zločinski čin, se je obrnila tudi do podpisanih črnogorskih štud.entov v Parizu, da bi ;i pomagali na njenem prizadevanju, in je zahtevala cd njih, naj zgrabijo za orožje proti svojim bratom.Podpisniki te izjave so se uprli prel; takšni ide^i ter se niso hoicli slaviti na razpolago izveeitni1 propagandi. Mnenje francoskega vojskovodje o jiigoslo-venskem vojaku. General Franchet d' Espe-rcy, medzavezniški vrhovni povednih balkanske fronte, pod katerim se je borila tudi bivša srbska vojska z jugo.-Jcvenskimi dobrovoljci vred, je imel cb svojem odhodu iz Jugoslavije na uradnem banketu govor, v katerem zaslužuje vso pažnjo posebno naslednje mesto: : Pred dvajsetimi leti sem picpctoval Balkan. Ugotovil sem, da se kljub umetnim mejam nahaja tu en sam bratski narod, ki c edin v svojih narodnih željah in ki bo \riic mnogim političnim oviram znal otresli s sebe verige in zavzeti na svelu tisto mesto, ki mu priliče. Tisti hip je prišel. Smatral bom za ponos svojega življenja, da sem prispeval k uresničenju te ideje na mestu, kamor me je bilo postavilo zaupanje zaveznikov. Nikdar ne pozabim pomoči, ki sem jo imel vedno s strani Nj. kr. V. Regenta, nczadržliivega poleta hrabrili srbskih in jugosiovenskin čet, ki sem ga videl, ko so se pod vodstveni vojvode Milica vrgle v vrzel, ki so bile napravile francoske divizij, ter so se usUtvile še-le ob mejah svojih osvobojenih bratov. S takšnimi vo-iaki, kakršni so vaši, je vojna lahka. Oni so napravili svojo dolžnost, a seda* je na narodu, da dopolni njihovo delo. Gotov sero torej. d<* bom videl v kratkem ča^u, kako vaš mladi narod, tako poln življenja in vneme, opraviči nade, ki jih polaga vanj ves svet.* Koroški Slovenci manifestirajo. Ob otvor!t\i nove ccste iz Vetrinja v Žrelec sc jc vršil velik ljudski tabor in obhod po Žrelcu do demarkacijske črte. Tabora in obhoda se jc vdelciila, večtisočglava množica. Na loboru je bila sprejeta naslednja resolucija: vZbrani na taboru v Žrelcu dne 6. junija 1920 zahtevajo: Tekom enega leta se jc pokazalo, da jc vse prebivalstvo v pusu A cc-l.tvške kotline čisto slovenske narodnosti. Nalu-jajo sc v tem pasu cdinole takoimcncvarii jtdeutschfrcundliche Slovencn . katere imenuje avtohtomno prebivalstvo nemčurje . Vsled lejja protestiramo, tla bi mirovna konfercnca uredila, ti^i si moramo na enem delu Koroške s plebiscitom izbrati svojo mater Jugoslavijo, na drugi strani pa da je ista konferenca celo brez plebiscita izročila Slovence iz Beljaškeokolicc in Ziljske doline skupnemu sovražniku Nemcu. Danes na dan obletnice vkorakanja srbske armade, izrekamo v Žrelcu zbrani lO.OOOtaborijani z navdušenjem trdno prepričanje, da ustoličimo v najkrajšem času našega kralja za vojvodo Korotana na Gospo-svetskem polju«. Um oproufzacUske Komisije za teden od 14. do junija 1920. (Preščipne se štev. 9 nove živili ^ izkaznice ) Na odmerek: Koruzna moka: ?^kg po 85 st.; Testenine: 30 dkg po lir 185 kg;^ Riž: XA kg po lir 1'50 kg; Kristaliziran sladkor: 15 dkg po lir 6'— kg; Olje: 20 cl. po 8'25 liter. Posestniki ubožniških izkaznic imajo pravico samo do nakupovanja sladkorja. Vojaške demonstracije in spopadi po ulicah. Med prebivalci mesta na višinah — kakor n. p.r. pri sv. Alojziju, v Kolunji — jc sinoči med 21. in 22. uro vzbudilo pozornost najprej neko zamolklo šumenje, poleni kričeče prepevanje, srditi klici in 'slednjič streljanje. Začudeno sc vpraševali ljudje, kaj neki more biti? Naj-pro," so maslili. da arditi, došli te dr.W Trst v velikem številu in baje namenjeni v Albanijo — odha;3ijo iz vojašnic na parnikc in da jih pevaje in kričaje spremlja tislo znano — mlado in cb takih prilikah v;:kdar razgreloi občinstvo. Ali tolikih strelov — si r/so mogli*razlagati. Tako se je godilo tudi pisc-u teh vrstic. Danes zjutraj pa sme idczn^li, da so bili dogodki povsem drugačni in zelo resne naravi Doznali smo, da jc tc hrupne in mesto.na skrajno srdite demonstracije priredilo šlevilo vojaštva, a rdi t o v. Ves včerajšnji dan jih jc :2ivcli vojaki! Hočemo jih ven! Na to so demonstranti, hrupeč in streljaječ, zavili na Belvedere, a od tam po bližnji ulici pvoti postaji južne železnice. Tu je zopet prišlo do hudih prizorov. Gruča arditov je udrla na kolo-dver ter napadala in zlostavljala, tam nameščene vojake. Napadli set -udi neka~ Častnikov, jim trgali znake in jnm odvzeli oro/jc. Moralr so prihiteli na pomoč z zdravniške po-«i so se kazaii zi>aki neke upornosti. Le maio je leglo k počitku. Drugi se niso heteli pokoietK In polcjn je prišlo, kar se jc pripravljalo: gruče arditov so začele zapuščati vojašnica preko zidu, ki jo obdaja. Častniki su poivdču-šali vse možno, da bi odvrnili uporneže cd rjiil-namere. Zunaj sc ise uporneži žc raz vrs i . i, ds odidejo, prepeva.jc svoje pesmi, v mesto. Ku častnik in več podčastnikov je šlo za njnni. Dohiteli so jih v ulici Pasquale Revoi-tcliii, kjer je prišlo do hudega spopada z upornimi vojaki in civilisti. Čuti .je bilo strele. Množica se je potem razletela, a na mestu je ostalo nekaj ranjencev; trije med njimi so bidi smrtno ranjeni. — To bi bile .glavne točke dogc.dikov. Doznajemo še: pri spopadu na Gari'bakiijeveni trgu ie bil leško ranjen pok Pavel .leršek. Po Goldoni je vem trgu je begal neki pomočnik, ki je včeraj prišel v Trst, iskale premočti&a. Demonstranti ~rO ga obkoBH. Komaj je uiel in se V Trnku, Im 12. fm** 1*2«. iBDINOttT« 131 ua DL poieg evangeliškega pokopališča. Ali, i^pedtolkfliio »e mu je in p&del ye poo4ništtico. Vlak, ki je imel <*ašti ž južne postaje ob 23'15 — ni ocHel! Gruča arditov in civilistov se te namestila na kolodvoru in je preprečala vsako- delo na pcstafi in na •tirih. Ranjencem so nudiii zdravniško pomoč na zdravniški postaji, oziroma v mestni in vo-•Taškr fcchiišnici * BUo je pa gotovo tudi ranjencev, ki so raje odšli na svoja stanovanja. Seveda jc "bilo aretiranih mnogo vojakov In civilistov. Ta opis dogodkov minolc noči je seveda površen in pomanjkljiv, kolikor se je moglo pač doznati danes predpcldne. Voiaftvo za Albanijo. Ardilc so vozili danes zjutraj z avtomobili iz vojašnice na parnik »Piclro Caivii, ki jih prevede v Albanijo. Vkrcali so 5000 vojakov. Na krovu jc imel polkovnik nagovor, v katerem jih je pozval k disciplini, zahtevani od domovine. Nekateri arditi so se kazali precej uporne in so vzklikali grozilno. Delo ▼ ladjedelnici pri Sv. Roku ustavljeno. Zakadi sinočnih dogodkov so delavci v ladjedelnici pri Sv. Roku zapustili davi delo. Iz jagoslovenske deputacije n« mirovni konferenci. Te dni se je raznesla vest, ki jo je posnela tudi » Edinost' , da so namreč člani jugoslovenske deputacije dr. Ryb£F, Žolger in Radovič odpoklicani. Informacija iz povsem zanesljivega vira zagotavlja, da ta vest ne odgovarja resnici. Radovič in Rvber ostaneta v Parizu, Zolgcr pa sploh ni bi! nikoli odpoklican. češkoslovaške čete ustavljene na poti iz Trst« v domovino. Češkoslovaške čete, ki so prispele v Trst iz Vladivostoka s parnikom j Amerika« in so se odpeljale z vlakom proti Logatcu in Gorici, so bile na poti ustavljene na ukaz železničarske zveze. Železničarji, ki so sklenili, da bodo na vsak račun preprečili prevoz ooržja proti Rusiji, so zapazili, da potujejo čehoslovaške čete popolnoma oborožene in so ustavili vlak. Po posredovanju češkoslovaškega konzula se je sklenilo, da češkoslovaške čete lahko odpotujejo, toda samo s puškami, brez municije. V bodoče pa bodo dovolili prehod samo neoboroženim četam. — Ugotovimo naj ob tej priložnosti, da se češkoslovaške čete, ki se vračajo iz Rusije, ne bodo borile proti Rusiji, tudi če bi jh češkoslovaška vlada poslala na rusko bojišče, česar pa gotovo nc stori, kar je tudi prav, in da je bil tozadevni strah popolnoma neupravičen. Sklep železničarjev, da bodo prcprecali prevoz orožja, ki bi sc moglo porabiti za bratomorni boj v Rusiji, pozdravljamo; povdaijamo pa istočasno, da bi bila sveta dolžnost istih železničarjev, da preprečijo sploh vsako prevažanje orožja, ki bi mu bil namen, da zaneti Ibtotako bratomorne bo"je, ki bi mogli imeti za posledico začetek nove vojne. Plemenit čin italijanske misije na Dunaju«. Tukajšnji italijanski listi poročajo, da jc italijanska misija pred odhodom z Dunaja hotela zapustili J dober spomin nase in se je zato obrnila na policijsko ravnateljstvo, naj ji izroči seznam oseb avtomobilskih nesreč, ki so jih povzročili italijanski avtomobili tekom svojega drvenja po Dunaju; misija jc obljubila, da bo dala primerno odškodnino. Ugotovilo se je 26 slučajev avtomobilskih nesreč, za katere jc italijanska misija dala 149.200 K odškodnine. - Nehote prihaja pri tem človeku na misel ali bi ne bilo dobro, da tudi tukajšnje oblasti posnemajo ta »plemeniti« čin italijanske misije na Dunaju, ko je vendar Trst, kar sc nesreč tiče, v stokrat slabšem položaju nego Dimaj.kcr če je drvelo po Dunaju 20 italijanskih avtomobilov, jih drvi tukaj na stotine, in če Se jc na Dunaju po nesreči zgodila kaka nesreča, se zdi, da so tukaj avtomobilske nesreče v voznem programu italijanskih vojaških avtomobilistov. Ker se slabi zgledi rajši posnemajo nego dobri in ker se zdi, da tukajšnje oblasti naravnost podpirajo bojevitost svojih šoferjev vkljub vsem nešlcvilnim protestom, prošnjam in tudi nc ravno čednim molitvicam« namreč oblasti niso doslej pokazale niti najmanjše volje, da bi preprečile ta nov način ogrožanja mirnih ljudi — je postalo življenje na naših ulicah raravnost nevarno. Volitve v zavarovalnico proti nezgodam. Zavarovalnica proti nezgodam na delu v Trstu razglaša? V smislu odloka generalnega civilnega komisar jata od 24. maja 1920. št. 65S 378, se razpisujejo volitve zastopnikov podjetnikov in i.avarovanccv za višji svet razsodišča pri rečenem zavodu. \ olilna komisija bo imela svoj sedež v prostorih zavarovalnice proti nezgodam v ul. Valdirivo št. 40. Reklamacije je treba predložiti volilni komisiji do 5. julija t. 1. Volitve se zaključijo dne 19. julija ob 16. Do tega roka se morajo izročiti glasovnice volilni komisiji. Kr. komisar: Leopold Brunner. — Z ozirom na gornjo razglasitev opozarjamo lastnike obratov, ki so podvrženi zavarovanju pri Delavski zavarovalnici proti nezgodam, da jim je urad Političnega društva t Edinosti« v Trstu, ulca 30. oktobra 13 (pisarna dr. Wilfana). na razpolago v svrho poizvedovanja, ali so njihovi obrati v redu vpisani v volilno listo. Daljnja navodila bodo sledila po posvetovanju z udeleženimi krogi. Še neka) o Vatikanu. Povsem stvarno pile naš list o rimski kuriji. Tudi »Pucki Prijatelj:« jc svojčas naznanil, da plava Vatikan popolnoma v nacijonalistiški struji. In žal, zdi se, da jc lo resnica! Prav dolgo časa kakor da niso mogli pri kuriji priznati Jugoslavije. Bilo je cincauja, ker se niso hoteli zameriti na nobeni strani. Treba je bilo dobrega sunka od neke strani, — kakor jc bilo čuti — da sc zdramijo. Kako so šle svojčas, ko je bila Belgija okupirana in cerkvene osebe preganjane, note v Barlin od kurijelVpraŠamo odločno: kaj je storila kurija v naSem slučaju? Kako so pisali prve mesece laški izrecno katoliški listi o Cerkvi v naših krajih, o duhovščini, celo o naših škofih! Ali je kurija nastopila? Papež ima £e veljavo in mi prav odkrito želimo, da jo zastavi, kadar treba O uradnikih v kuriji se je že vedno vedelo, da so mno£i notri, ki svojo nezmožnost krijejo s sijajnimi naslovi in prelalurami. Dandanes ta stvar ne imponira več. Zakaj se ne sprejemajo v Accademia dci nobili ccclcsiastici tudi zmožni mladeniči od drugod? Morda, ker ni plemstva kot tamkaj? Prosimo: Poljska itd.; sploh pa bodo morali pravila te šole spremeniti. Demo-kratizem! Odločuje naj talent in ne plava kri.' £akaj pošilja Vatikan za nuncije skoro vse Izključno prelate laške narodnosti? Ali ne zaupa drugim? Zakaj ne poživlja v svoje urade odličnih duhovnikov iz vsake narodnosti? Tolik organizem, kakoršno je katoliška Cerkev, zahteva na vsak r.ačin tako upravo. Kako je sestavljen kar-diBeklii zoor.nam pove le en pogled v njegov imsaik. V našem ljudstvu je bila papeževa avtori- teta vedno visoko spoitovana, le zadnji čas, se dobro občuti, da je ne bo več mogoče ohraniti 9 samimi kodeksi in dogmatiko .ako kurija ne nastopi popolnoma drugo pot. Kako naj se sicer zajezi vidno naraščajoče stremljenje po nacionalnih cerkvah? Naj ne misli Rim, kakor se navadno misli, da krepijo to strujo, le nekaki »nezadovoljni elementi«! Korenina postaja močna bolj globoko. Nepregledna bi bila škoda, ako bi se začel prevrat na cerkvenem polju. Mi verujemo v poslanstvo cerkve!! Reforme, ki pa zahtevamo iz ljubezni do nje, sc ne tiče dogmatičnih snovi, namreč administrativne plati. Prav radi teh stvari, ki smo Jih gori omenili, se opazuje vedno večja nezadovoljnost med ljudstvom, ki je ne bo možno zajeziti, ako ne postane cerkvena uprava res to, kar mora biti in kar se ponavlja na vseh straneh v nasprot-stvu z dejstvi: internacionalna! Izgubil je nekdo od Verda do Postojne 2 bankovca po 10 dolarjev in 1 bankovec 1 dolarja. Pošten najditelj naj vrne najdecc bankovce upravništvu Edinosti proti nagradi. Nova metla. Prejeli smo: Običajno se govori, da nova metla dobro pometa. Z besedo »metla« «se ne ozjiača metla kol taka, marveč mislimo kako novio osebo, n-ovo upravo itd. Bil sem te dni na tukajšnjem redarstvenem uradu (k ves t ura) in čakal v vrsti, da dobim potni list. Ljudi -je bilo vse polno. Velika večina so bili Neitalijani. Uradniki' in služabniki pa so vsi sami priseljenci iz kraljestva. Nekdo je ,prlvedel v čakalnico dva Nemca in jima je nemški rekel, kje naj čakata. Vojak, ki ima paziti na red v čakalnici, je skočil pokonci in rekel resko: »Ta se ne govori hrvatski in nemški, —samo laški!« — Med drugimi "jie bil v vrsti tudi čedno opravljen mož, dema iz kraljestva, in ravno ta je prvi reagiral, rekoč: »Tako govori tisti, ki pozna samo en jezik!* Nek TržaČan je pripomnil, da bi bil že davno poginil gladu, ko bi znal samo lašoino. Vojak jih je slišal vsake vrste in je molčal poparjeno'. Mi menimo, Ida nova metla slabo pometa! Kako prihajajo novi gospodje do tega, da prepovedujejo vse jezike, ki niso laški! Trs>t ni- v Rimu in ne v Milanu. Tu je razncnarc^Lno mesto in zraven. tega ima dva deželna jezika, laškega in slovenskega! Kako si upa uradna oseba v uradu žaliti domačine s tem1, da j-im prepoveduje govoriti v svojem materinem jeziku?! To metlo treba popraviti, ali pa zamenjati! Uradne vesti. Prošnje za vojaške podpore. Civilni komi-sarijat za Trst in okolico javlja: Tukajšnji vojaški podporni urad za Primorsko naznanja, da se, v zmislu dlciočbe zakladnega ministrstva, tozadevnih oglasov generalnega civil- j nega komisarijata za Primorsko in osrednjega urada za nove pokrajine, bodo ,4 moči in fako 90 postali žrtev neizprosne prirode. Truplo najdenega utopljenca je spravil iz vode potapljač, nakar so jc prenesli v mrtvašnico pri sv. Justu. Poizknien beg iz »zaveda« v mL Coroneo. Neka Tereza Tufisch, ki je bila pod ključem v ul. Coroneo, je sklenila, da mora priti na vsak način zopet na zlato svobodo. Njen načrt se je sestajal v tem-le: Skrila se je v jetniško pralnico in je ostala v njej, dokler ni vse utihnilo in nzaspalo. Nato je vzela rjuhe in napravila z njih vrv. po kateri se Je spustila s prvega nadstropja na dvorišče. Mislila je, da ni nobene žive duše, ki bi jo lahko videla, toda reva se je prevarila. Videli so jo neki vojaki, ki so takoj izpustili dva strela in na ta način opozorili čuvaje. Naznanili so hitro tudi kvesturi, ki jc poslala v vsej naglici stražnike. Dvorišče je bilo takoj obkoljeno, a Terezo Tufisch so zopet prijeli in jo spravili na varnejše mesto kot poprej. Poizkus samomora. Otroci so našli včeraj v bošketu neko žensko, ki je ležala na tleh in držala v roki malo steklenico. Imeli so zadosti prisotnosti duha ter so tekli v bližnjo restavracija, kjer so povedali, kaj so videli. Telefonirali so takoj na rešilno postajo, odkoder je prišla pomoč šc o pravem času. Neznana ženska bila cimreC še živa in zdravnik ji je izpral želodec Nat.i so jo prepeljali v bolnišnico. Kolo so mu ukradli. Nekemu Viktorju Noniju so izmaknili kolo v kavarni »Miramar« na trgu della Liberta. Samo en hip se je bil oddaljil, a ko se je vrnil, ni več bilo njegovega kolesa na mestu, kjer ga jc bil pustil. V avtomobilskem park« pri Sv. Soboti sta bila aretirana dva vojaka, Cesare Catechni in Peter Bardin, oba dodeljena k omenjenemu skladišču, ker sla hotela ukrasti en motoblok in en iradijator v vrednosti 2000 lir. Obe napravi je dobila vojaška uprava nazaj. Dva požara. Včeraj zjutraj je izbruhnil na stanovanju Beatrice Cerf, stanujoče v ul. Tiziano Vc-cillio št. 9, majhen požar. Užgalo sc je bilo nekaj obleke, postelj in drugih predmetov, ki so se nahajali v neki mali sobici njenega stanovanja. Ko so prišli ognjegasci, je bil ogenj žc pogašen od sosedov. — Ognjegasci, so morali ravno tako posredovati r.a nekem zemljišču v Rocolu - Settefontane blizu hiše št. 311. Tu je bila »mularija« zažgala velik kup smeti in suhega listja, ki se je nahajal na rečenem mestu. Ognjegasci so imeli eno uro dela, predno se jim jc posrečilo pogasiti ogenj. Premeten vojak. Davi je prišel v vojaško avtomobilsko garažo neki desetnik, ki si je dal napolnili neki kamijon z bencinom in sc nato mirno odpeljal. Sele pozneje so se domislili, da gre za tatvino, toda bilo je prepozno: desetnika ne kami-jona ni bilo več! Kamijon velja 50.000 lir. Imel je preveč obleke! V stanovanju Josipa Mi- V HRAŠČAH PRI POSTOJNI sc proda hiša št 10, 4 sobe, kuhinja in 2 kleti z lepim prednjim prostorom, ista se lahko pripravi za vsako obrt, zraven je še 15 procel — SHjohov zemljišča VILA n«t -ostaji v Divači 79 ra proda. Ima obširen \elike kleti, fer jc celo pipravna za kakšno cb«*. Foja«u/!a v E)i»sčl 79. 740 chcluzzija so našli policijski agenti za 3000 lir bla-sprejem Je ' £a za obleke. Blago so zaplenili, a Micheluzzija in prošnje za podelitev podpor na račun vojnih j njegovo mater aretirali. pokojnin samo do 30. junija. Poznejše prošnje se bodo jemale v poštev le v slučaju, ko bi prizadeti dokazali, da jim je b.lo nemogoče držati se določenega roka. Uvoz železa in jekla dovoljen. Gen. civilni k orni s arij a t poroča: Finančno ministrstvo jte, v skladu z mnenjem posvetovalnega odbora, pooblastilo carinarnice, da lahko neposredno dovoljujejo uvoz napel izdelanega železa in jekla. Prosn-e za vejne odškodnine. Generalni d-vtHni kcmisarij'at nam dostavlja: Kljub jasnim predpisom, ki jih vsebuje okrožnica od 20. maja 1920 št. 911/1265, prihajajo še vedno generalnemu civilnemu kctnisar?tja!u prošnje za povrnitev vejne škode, ki nisc« pisane na posebnih obrazcih in ki ludr niso dovoljno dokumentirane. Potrebno ije torej, da se zaradi ravnanja vseh prizadetih, zopet psnovi: 1. da se morajo pošiljati prošnje za povrnitev vojne škode v zmislu kr. odloka od 18. aprila 1920 št. 579, finančnemu oddelku pristojnega političnega komisarlijata, v čigar področju je bila napravljena škoda, za Trst in okolico pa davčni upravi; 2. da morajo bati prošnje pisane na posebnih obrazcih, ki se dobivajo od do-Učnih finančnih uradov in da morajo biti podprte s predpisanim: listinami v svrho dokaza pravice 'do odškodnine. Pošiljati prošnje generalnemu civilnemu ktajmčsarijaitut ali kakim drugim uradem razen gori rečenih pomeni za prizadete le izgubo časa, ker se takšne prošnje morajo Itak tudi iz drugih uradov poslati prišle 'nim c!b!a»£'tvom na postopanje. Izvoz platna in jute. Gen. civ. komisardjat javlja: Finančno ministrstvo je, v skladu z mnenjem posvetovalnega cd bera, pooblastilo carinarnice, da lahko nepcisre;dno dovoljujejo izvoz grobegai platna od jute, ki prihaja od pakiranja bombaža. Izvoz avtomobilskih streh. Gen. civ. komi-sarijat razglasa.: Finančno ministrstvo je, v skladu z mnenjem posvetovalnega odbora, poblastilo carinarnice, da lahko neposredno dovcijujejo izvoz avtomobiinih streh. Rese vanje stanovanjske krize. Civilni ko-misarijat poroča: Odlok Nj. E. g. generalnega civilnega komisarja za Primorje cd 27. januarja t. 1., naikašajoč se na stanovanja, je imel po tromesečnem dejanskem izvajanju sledeče rezultate: Posebni oddelek civilnega kemisa-rijata je imel v rečenem roku okoli 1200 postopanj, več kot 60G najemninskih pegodeb je bilo potrjenih, uradno oziroma na zahtevo strank je bilo izvedenih 80 rekvizici-j in slednjič je bilo tudi prisoj enih precej glob radi prestopkov proti omenjenemu odloku v skupnem znesku od več kot 16.000 lir. Miloščine iz ustanove »Caroli«. Tukajšnji magistrat razglaša: Prošnje za miloščine iz ustanove s-Caroli«, ki so namenjene obubožanim osebam ali družinam, se morajo vložiti na VIII. oddelku mestnega magistrata najdalje do 30. t, m. .., .-> ..... Iz tržaSkega življenja. Enega od onih treh čeških vojakov, o katerih smo poročali, da jih pogrešajo že osem dni, in da so sc najbrže utopili, ko so se hoteli prepeljati i z svobodne luke v Skedenj, je našel prevčerajšnjim neki ribič v presti lukL Morje je bilo čisto in tako se jc lahko videlo na dno, kjer je ležalo truplo utopljenca. To je sedemnajstletni mladenič Alojz Vinman. Trupla drugih dveh, enega nadporočnika in enega narednika, se šc niso našla. Dejstvo, da se je našlo eno truplo blizu kraja, nam kaže, da so se ponesrečeni vojaki hudo borili z ljutim morjem. Tik pred rešitvijo pa so jim morale odreci Zanesljiv pomočnik. 16letni Gilbert Umck, pomočnik v trgovini Pecorari v ul. Roma 10 si je počasi nabral za 10.000 lir raznega blaga, ki ga je skril v svojem stanovanju. Blago so inu zaplenili, a njega aretirali. Društvene vesti. CM podružnica pri Sv. Jakoba. V nedeljo, 20. t. m., ob 5 pop se bo vršila v dvorani Delavskega konsumnega društva pri Sv. Jakobu veselica. Na sporedu so razne pevske točke. Mandolistična skupina bo proizvajala razne komade, a nastopali bedo tudi Šentjakobski igralci z igro. — Šaljiva pošta. — Srečolov na zlate uhane. — Čisti dobiček je namenjen šoli pri Sv. Jaokbu. Št. Jakobčani pričakujejo, da se slavno občinstvo, kakor se Je vedno, polnoštevilno udeleževalo veselic CM podružnice, tudi sedaj odzove in napolni dvorano Delavskega konsumnega društva. Vabilo, Društvo državnih upokojencev vabi vse državne upokojence, kakor tudi njih vdove in sirote, da se brezizjemno udeleže sestanka, ki se bo vršil v nedeljo 13. t. m. ob 17. ▼ veliki dvorani Delavskega doma (Via Madomiina 15) s sledečim dnevnim redom: 1. odobritev spomenice, ki se ima predložiti kr. vladi radi dosege poboljskov, 2. slučajnosti. Radi važnosti predmeta naj nikdo re izostane. «—- Odbor. Marija Čergolj Josip Jug danes poročena. Trst, 12. junija 1920. 2ticUn trgovski pcmoč'jik, ve?č slovenskega, italijanskega Jr, nemškega jezika, želi vstopiti v špecerijsko trgovino, najrajši na deželi. Naslov pove ins. odd. »Edinosti. 755 sprejm£ se krojaški pomočnik s hrano ali brez hrane. Ul. Massimo d'Azeglio 22/IV, vr. 17 753 ODDA SE lepa, zračna soba pri slovenski družini. Naslov: Vesel. ul. Giustinelli 4, priti. 756 autovoz hp 14 20 v popolnoma dobrem stanu se ceno proda. Ogleda se lahko vsak dan dopoldne pri Vinku Slapšaku na Rakeku pri Postojni, ali popoldne od 4 do 6 v Trstu, ul. Valdirivo 29. 752 išče se kovač da razume tudi fužinalno delo za izdelavo poljskega orodja, Jožef Furlan, Svino 47, p. Šmarje, Goriško. 758 SLOVENEC, star 30 let z nekaj denarja, bi se rad seznanil v svrho ženitve, z slovensko gospodično brez otrok od 20 do 30 let staro, z nekoliko premoženja. Ponudbe, če mogoče s sliko, na in$. odd. »Edinostih pod »Slučaj«. 740 PISEMSKI PAPIR, notes, svinčnike in druge predmete za knjigarne, stroji za striženje s transmisijo, za konje prodaja »Trioco«, id. Massimo d'Azeglio 3. 714 LOVSKEGA PSA »FRMAČA« mladiča ali dre-siranega kupim. Ivan Zelen, Senožeče ANGLEŠKI in francoski jezik se uči na Acpnedottu št. 20, in ▼ nI. BoccacioŠt. 3, vrata 14. Otvoritev posebnih tečajev za odrastle in deco ter trgovsko korespondenco. KUPUJEM vreče in cunje. Babič, Molingrande 20 749 KUPUJEM Opčine št. železo, kosti, cunje 345. Krall in drugi. in steklenice. 743 gospodična praktična vsakovrstnih injekcij, masiranja in zdravljenja las se priporoča. Ponudbe na ins. odd. »Edinosti* pod -Klinika« 741 Posojilnice in hranil Piaiirsiltins) registrovana Zadruga z neomejeno zavezo vabi na redni občni zHer ki ?e bo vršil v nedeljo, 27. junija 1920, o'j 18 (6 pop.) v prostorih župnišča v Šmarju nad Koprom DNEVNI RED: 1. Poročilo o delovanju in slanju zadruge. 2. Potrjenje letnih računov. 3. Izvolitev načelr.išv « in nadzorništva. 4. Določba obrestne mere hran lnit> vlog. 5. Razdružba in iikvidacVa zadruge. 6. Razni nasveti in predlogi. NB. Ako ne bo zbrano zadostno šlevito članov, vrši se po § 32 zadružnih pravil na istem mesiu in z istim dnevnim redom čez pol ure drug občni zbor, kateri brezpogojno sklepa. absolventinja dvorazredae slovenske trgovske šole vešča slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, želi vstopiti v službo v mestu ali na deželi. Ponudbe na ins. odd. >. Edinostih pod »Ab-solvcntinja«. 4C06 gospodična prodajalka išče službo v kaki trgovini ali kot prnktikantinja v kaki pisarni, najrajši na deželi. Ponudbe na ins. odd. »Edinosti« pod »Prodajalkam. 715 PRODAJALKA, dobra moč v specirijalni in mani-fakturni stroki želi premeniti službo. Naslov pove ins. odd. »Edinosti«?. 4003 PLANINO ali glasovir, tudi potreben poprave, kupim v vsakem kraju po najvišji ccni. Mirodilnica Zigon, Trst, ulica XXX. oktobra štev. 8. 527 KUPUJEM CUNJE po 45, železo po 33 stot. Skladišče Campo Bcl%redere 2. 709 SREBRN DENAR kupujem po najvišjih cenah v vsaki množini. Pridem lahko ponj. Alojz Povh, Garibaldijev trg št. 3 (prej Barriera) Tek 329.3341 KROJAČNICA Avgust Štular ul. S. Francesco d'Asisi štev. 34, III. j- edina dobroznana kro-jačnica v Trstu. 3367 GOSPODIČNA, vešča italijanskega, nemškega in tudi slovenskega jezika, želi vstopiti v službo kot prodajalka ali blagajničarka. Pismene ponudbe pod »Prodajalka« poštno ležeče Trnovo, pri Ilirski Bistri cL 732 URADNIK, zmožen slovenskega, italijanskega in amik«^a jezika, išče službo. Naslov pove ins. odd. »EdinosU«. 727 ANGLEŠKI jezik uči gospod Kastner, ul. Mazzini 21, III. nadstr., Trst. " 736 HALI OGLASI sc račiujo po 20 stotnik beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stotiak beseda Najmanjša pristojbina L 4.—» Kdor iiče službo plača polovično ceno. MLADENIČ, želi 2nanja v svrho ženitve z gospodično ali vdovo brez otrok od 20 do 25 let. Ponudbe na ins. odd. Edinosti« poa 1920. ^*mwmno dr«'Mvo pri Sv. Jakobu tVtlcuie za latri, v nedeljo, 13. t. in. ob 10 rr-dp-sestanek članov v društveno dvorano. Pričakuje i,c pnino^levllne vdeležbe. Ličiteljska društvo za Trst in okolico sklicuje sestanek učiteljstva v torek, 15 t. m., ob 17 na Acquedottu. Dnevni red: 1) Šolska vzajemnost 2) razno. — Predsednik. Pevsko društvo »Slovan« v Padričah prire-Edcn izmed poštenih«. Zvečer točno ob 20'30 vprizo-ire najnovejšo Schonherrjevo »^Otroško tragedijo t v treh dejanjih z gdč. Gradišarjcvo, gg. Kraljem in Terčičem v glavnih ulogah. Pokažimo našim dragim tržaškim gostom, da znamo cenil' njihov trud in da znamo tudi mi- gojiti znvlsel za gledališko umetnost ter poselimo obe predstavi polncšteviino. Vstopnice so v predpredaji v trgovini g. Ferida Špilarja. Prvi slovenski koncert v Gorici, ki ga priredi -Pevsko in glasbeno drušlvoc v dvorani Central v sredo dne 16. junija ob 20'30 zvečer, obsega sledeči spored: 1. a) Fr. Ferjančič: »Oj. slovenska zemljica-, b) dr. A. Schwab: •Večer na morju«, moška zbora; 2. a) A. Ande!: Igra kolo;;, Imel sem ljubi dve...«, b) Frsn Kožun: »Potrkali na okno«, moški oktet; 4. P. H. Sattner: »Ave Maria«, iz »As-suniptio B. Al. V.«, ženski zbor; 5. Slovenske narodne: Al. Hubad: a) - Je pa davi slanca pala", b) »Luna sije«, c) >Bratci veseli vsi«, d) : Ljubca, povej, povej«, e) ^Skrjanček p<*je, žvrgol' , St. Pirnat: ^Delaj, delaj dekle pu-šeljc! . poje mešan zbor; 6. A. Fdrster: »Njega nir ..oktet; 7. J. Ba^tl: -Oj planine!«, mešan zbor. — Pevovodja gosp. Emil Komel. Cene: sedeži v ložah po 7 L, I. prostor (lotelji zudaj) po 5 L. II. prostor (stolice) po 4 L, lil. premier (klopi) po 3 L, stojišča po 2 L. Vsak zaveden goriški Slovenec si šteje v svojro dolžnost, da poseti to prvo slovensko prireditev v večjem obsegu. Po obisku tega koncerta bomo videli, koliko zavednih Slovencev je v Gorici: Na veselo svidenje torej pri koncertu! Iz Bcljunca. Že zopet nekaj, kar je vredno zabeležbe. Znane so tukajšnje borbe radi nameščanja vaških načelnikov. So to sicer zopet le lokalne zmesi, vendar se nam zdi dobro in potrebno, da izve o njih širša javnost: kaki nevarni elementi so še vedno med nami. Kakor je bilo že opetovano omenjeno v »Edinosti so se v minulem mesecu (po načrtu g. komisarja) po vsej občini Dolini vršile volitve, na katerih so se odigravali ne ravno inanje važni prizori. Kaj impozantnega se je T>a moralo izvršiti ravno v Boljuncu. Velika večina prebivalstva — */« — ie hotela iz tehtnih vzrokov odpraviti našega g. Zobca (Kokota) ter posiaviti na mesto načelnika značajnega, zanesljivega in sposobnega moža, ki si gotovo pošteneje in uspešneje deloval v blagor ljudstva. Ta vroča želja ljudstva bi se bila gotovo uresničila, ako ne bi imel g. Roko na svoji strani oskrbnika, s Urbasa in pristašev. Na doslej neznani način se je namreč g. Roko, prikazal nekaterim v obliki — pečenega kozla (nekateri menijo, da koštru-na), jih ... navdahnil ter spravil tako s pota značajnost ter jih vzel pod svoj zakrpani dežnik. Beg jim naj ne zapiše v smrten greh, ■kajti zapisano je: ^Odpusti jim, saj ne vedo, •kaj delajo!* Druge je najel v svrho agitacije. Tem pa se je pokazal v oformi« ^lirc«. Namočil jim je gotovo tudi :goflo?, kajti švedrali so prav imenitno. In da razpolaga z lirami, je jasno. In ni ga v cbčiii*. ki bi bi! potrebneiši. Zato bi bil pripravljen žrtvovati še kaj več, !e da je on postal zopet starosta — če nam dovoljuje, da ga nazivljemo tako! Občinarji pa, ki so bili tako nespametni, da so šli na led — kozla (ali koštruna in pa liric, naj zahtevajo na prihodnjih volitvah kaj več in kaj boljšega! Naj le bodo uverjaarf, da gospod Roko privoli tudi v večje zahteve, le da bo za -župana-. Saj rad plača in Lahko. Vedite le, da je pomagal svoj čas nekemu bivšemu vaškemu načelniku za 3000 kron in eno junico, če bi se odpovedal prestolu vaškega župana in potem predlagal njega — Rokota. Kaj vsega se je pa tedaj moglo dobiti za 3000 kron!... Dosedanji njegovi klijenti naj le izrabijo ugodno priliko. Ali, g. Zobec naj bo •v prihodnje opreznejši, kajti utegne se zgoditi, da vse to ne pripomore več do pašnika *me-du . Žalostno je seveda, da moramo ravno seda; — ko bi morali — biti vsi zedinjeni, pritiskati na svoje sovaščane. Ali ne moremo in ne smemo molčati in s tem dajati poiuho neznačajnežem in odpadnikom. Zakaj odpadnikom — nam je znano. Če bo imel Roko kora'jže, da bo še kaj časa gospodaril, poslužimo prihodnjič z zanimivejšim in obširnejšim, že sestavljenim, programom. Pazi naj torej, da ne pride do »svidenja« v tem zmislu! — Občan. Iz Tolmina. V listu L'amorc illustrato« št. 23 čitamo imena nekaterih gospodičen in deklet iz Tolmina. Uvtor jih popolnoma ka-rekterizira in postavlja s tem v pravo luč. Aled imeni čitamo imena najinteligentnejših gospodičen Tolmina, o 'katerih bi človek pričakoval vse kaj drugega, kakor, pa pajdaše-nje z najhujšmi sovražniki našega naroda, ker so hčerke tz najboljših hiš, hčere žaJrbog •prezgodaj umrlih narodnih voditeljev v Tolminu. Da so se naša dekleta izpozabljale z avstrijskim vojaštvom, jim naše ljudstvo ne bode štelo toliko v zlo, ker bilo je navsezadnje domače vojaštvo. Ti grehi jim bodo iorej odpuščeni; a nikdar ne bode pozabilo in odpustilo ljudstvo onim, ki jemljejo za svoje Ljubčke« Italijane — vojake, se z njimi spozabljajo in tako prodajajo svojo lastno kri tujcu, našemu največjemu narodnemu sovražniku. Seveda! visokorodnim. gospodičnam so slovenski fantje preneolikani — kmetavzarji, — nerode; ne znajo se vesti v družbi »»finih* in parfumiranih gospedičen, ne znajo se jim laskati, kot si one to žele. Slovenska govorica — njih materni jezik — jim je *pre-•rdinar , zato govore raje blagodonečo lašči-no — če bi jo znale govoriti pravilno! — in zaničujejo v svoji puhlosti ono — ono >naj-svetejše« —, kar so njihovi očetje tolikanj ljubili, zaničujejo svoj lastni slovenski narod. Slovenska dekleta, katera ljubite svoj rod, ki ste še poštene, obsodite početje vaših vrstnic, imenovanih v gori omenjenem listu, kakor tudi onih, njim enakih, na način zanje primeren! DAROV?. Piočarii za moško CMD: Križmančič 50.— fč. čl.). Lord Curzon -e izjavil, da ne gre nikakor za podjarmljenje tega malega naroda, temveč da' gre za udejslvitev narodnega uedinjenja, o katerem sanjajo ona plemena Že od nekidaj. Angleška vlada in zavezniki — je pripomnil lord Curzon — bodo naredili vse, da se volitve v ustavodajno 'skupščino ne bodo ovirale in da se bodo mogli Črnogorci prosto izraziti o svoji bodtoči usodi. Syda-rhom je vzel na znanje, Curzonove izjave o volitvah v Ornigori in je umeknil zahtevo po umekmtvi srbskih čet. Kar se tiče govorice, da se brani nekaterim Črncigorcem, ki se nahajajo v Italiji, povrnitev v Črnogoro', je izjavil lord Curzon, da je minister vnan'ih stvari prejel cd nekaterih Črnogorcev, ki se nahajajo v Italiji, protestna pisma proti postopanju mirovne konference, toda v teh pismih ni govora o kakili ovirah za povrnitev v Črne gore. Bržkone imajo — je zaključil lord Curzon — nekateri Črnogorci, ki so JOSIP STR5CKEL Trst, vojel Via Nuov«-S. Caterins. Vet.ka izbera vsakovrstnega blaga za moške in ženske. — Blago z* pikuje, žamet, barhant, s rile, »lamin ter raznih predmetov za okras oblek. Vse po znižanih konkurenčnih cenah. Vino in iganie pristno, na debelo in drobno. Vino belo in črno različnih stopinj. — Žganje istrsko. — Za krčmarje In gostilničarje cene nizke, za cele vagone 2'\0 popusta- CABPENETT! zaloga ln pisala v Trstu, ul. G. Vssaii št. 14, tel. šl. 22-38 her se kregajo 2.—. ktr jih ne r.:orc pomirili 2—, živeli dclgo časa v ItaHji, svoje dobre vzreke, ker despotizem med pipčarji r.e sme veljati 3.—, ker sc glavna točka ni končala 2.—, F. M. 5.—, lin v peli 5-—, briljantni Pečenko 10.—, da si nabrusi 'ione z obsedenega ozemlja svoj zarjaveli pipec (rabi ga za lupljenje makaronov) so zložili njegovi stari sošolci, prijatelji in *loncmanl« v Gorici pri »> Jelenu * L 58. Da bodo plapolali letos na Ciril Metodovo po vsem obsedenem ozemlju, kjerkoli biva »slovenska gmajna veličastni kresovi, nabral zgornji v kavarni »Central* v Gorici L 24. K temu dodal »ta dolgi Kobaridski Lojze L 10 v namen, da bi žar teli kresov pregnal polujoče kobilice, ki ogrožajo letos »cveti na obsedenem ozemlju. Da bi nas sv. Jurij slišal In uslišal, dodali prijatelji »šumaštri* v narodni gostilni gosp. Podpornika (Central) pri »dolgem kosilu« L 12. Skupaj L 183.—. — Denar hrani uprava. Pipčarski klub v Trstu. Redni člani, ki niso poravnali članarine za mesec majnik, se pozivajo, da jo poravanjo pri blagajniku do torka, 15. t. m., ker bodo drugače v zmislu soglasnega sklepa zadnjega sestanka črtali i?, članskega seznama. Za družbo Sv. C. in M. Fri svatbi gosp. Josipa Pišola in gce. Emice Sever v Malih Žabljah nabrali svaije in pevci lir 40. Za podporo naši stetki* »Edinoslia, da bi fo zopet dnevno videli Adoll Gombač 30 lir, Ante Sosič 30 lir, bratje Renko 30 lir, Emil Lukač 10 lir. Skupaj 100 lir. Gospodarstvo Vinogradnike iz zasedenega ozemlja izven tržaške občine opozarjamo ,da se imajo za sladkor, za mošt in petjot priglasiti pri županstvih. Naznaniti morajo množino vina, ki ga pridelajo, in petjo-ta, ki ga želijo napraviti, kakor tudi Število članov dručine. Priglasitve do 15. julija t. I. — Tržaška kmetijska družba. Sladkor za vkuliavanje sadja, izboljšanja rao'ta in izdelovanja petjola se bo delil tudi letos pr: Tržaški kmetijski družbi v Trstu, Via Filzi 10 za posestnike in vinogradnike tržaške občine. Priglasitev za vkuliavanje sadia do 15 t. m., z\ mošt in petjot do 15. julija t. !. Jugoslovenska-italijanska konferenca v Trstu. Dne 14. junija se bo vršila v Trstu železniška konferenca zastopnikov jugoslovenskega ministrstva za promet južne železnice ter zastopnikov italijanskih državnih železnic radi uvedbe rednega prometa z Italijo in rešitve raznih drugih vprašanj, ki se tičejo Jugoslavije in Italije. Živnostcnska banka. Živncster.ska banka izkazuje letos 20.937.474 čistega (dobička. Dividenda znaša 9 odstotkov (18 kron) nasproti 7 in pol odstotkov v prejšnjem letu. Banka zviša svoj delniški kapital od 200 na 300 milijonov kron. Sadna letina na Hrvatskem je nad vse blagoslovljena. Češenj, jagod, ribizlja je v izobilju. O-rehi že mnogo let niso bili tako polni kakor letos. Ćešpelj bo toliko, da bi moralo brez izvoza v tuje dežele mnogo blaga propasti. Tudi grozdje skoraj povsodi obeta bogat pridelek. Čudno je samo to, da so Ujub vsemu temu obilju, ki ga kaže sadje v naših dež#!ah, cene sadju še vedno tako visoke, da velja to dragoceno živilo kot luksus. Borzna porotila* Tečaji: V Trstu, doc 11. junija 1920. Jadranska banka Ccsuiich Dalmatia Gerdimich Libera Triestfna Lloyd Lussino Martinolicb Oceania Preinuda Tripccvich Ampelea Cement Dalmatia 580— 600 560— 570 410— 420 2650— 2700 1105— 1120 2150— 2250 2700— 2750 430— 440 530— 545 680— 620— 700— 390— 690 630 710 400 Tuja valuta na tržaškem irgu: V Trstu, dne 11. junija 1920. Neprepečatene krone 7.20— 8.— avstrijsko - nemške krone 10.20— 11.50 češkoslovaške krone 38.- 40.— dinarji 70.- 75.— levi 38.- 40.— marke 47.- 49.— dolarji 17.10— 17.60 francoski franki 134.-136.— švicarski franki 315.-322.— angleški funti, papininff 69.- 71.— rublji ' 26.50— 27.50 napoleoni j 64.- 66.— angleški funti, zlati 84.- 86.— Borza. ZAGREB, 7. Borza. Devize. Berolin 258-262, Italija 595-600, New York 0-98, Pariz 715-750, Praga 213-220, Švica 1700-1700, Dunaj 59-60. Valute. Dolarji 83-85, avstrijske krone 55-57, carski rublji 170-180, češkoslovaške krone 220-230, francoski franki 700-0, nemške marke 247-250, romunski leji 202-205, italijanske lire 550-0. • ----— ' T ~ \ .---------— i da se nočejo vrniti v domovino in da se vsled | g italij.msko-jugoslovenskega spora smatrajo za (8 italijanske prijatelje Ln dosledno za sovražnike j jugoslovenskih ciljev. Smatram — je končal lord Curzon — da bodo Črnogorci na vea;k način pokazali dobro voljo lin pomagali najti rešitev, ki jo želi javno mnenje. Položaj v Perziji. TEHERAN, 7. (Zakasnelo.) Položaj je doslej neizp remeni en. Boljševiške čete so še vedno v 'iukah kaspiškega morja, k^er e-o se izkrcali perzijski delavski oddelki s Kavkaza, ki imajo nalogo, da širijo komunistično revolucijo v Perziji. Boljševiške oblasti so dale izvršiti nekoliko smrtnih obsodb v Enzeliju. Ministrski svet se je sestal danes in je baja sklenil zbrati orožniške oddelke 'in se pripraviti ž njimi na odpor. Nitti odide t inozemstvo? RIM, 11. »Gioraale d'Itafia« javlja, da odide Nitti s svoio družino v inozemstvo, -čim izroči predse dnistvo svojemu nasledniku. List pravi, da je ministrski predsednik že dobil potnr list za Evropo, toda doslej da ni znano, kam odpotuje. Rusko poročilo. DUNAJ, 11. Radaoibrzojavka oz Moskve z dne 9. t. m. pravi: »Odbili srno sovražnikov napad pri Dobrnisku (pri Minsku). Nase čete so na pohodu ob desnem bregu reke Dnjepra pognale Poljake proti železniški progi •Kijev-KorcGtni. Pri Tarasteji (blizu Ki;eva) smo zlo-| mili sovražnikov edper. Pri Berdi-čevcrn sc bor: naša konjenica zelo uspešno. Na Krimu j smo ustavili pohod generala Wrangela in odbili nap cd izkrcanjih čet. Poročilo od 10. t. m. pravi: > TVl Reviku sme j pognali sovražnika na desni breg reke D nje- -pra. Ob Pripjetu smo po hudih bojih zlomili S sovražnikov cdpor in zasedli Czernopol. Pri J Damici je bil sovražnik pognan na desni breg!? reke Dnjepra. Pri Tarasteji ^e sovražnik •urnika. Avstrijska vlada odstopila. DUNAJ, 11. Kancelar Renner (je predložil opoldne predsedniku Seitzu vladno demisijo. Predsednik j c prosil vlade, naj začasno nadalje izvršuje tekoče posle. Do vladne demisije je pr.l'š-lo vsled spora med j socijalnim! demokrati in krščanskimi tsoc'ja'ci pri vprašanju davka na (imetje in načrta o preureditvi vojske. Splošna stavka v Tridentu. TRIDENT, 10. Včeraj je bila tukaj proglašena splošna stavka v znak solidarnosti s slav-kuvočimi natakarji in brivci. Danes so se vršile po mestu demcnstraciie, pri čemer je pri-šk> do krvavega spopada z orožniki. Štiri osebe sa bile ranjene, ena ubita. - TeSinako vpraiaaje. PRAGA, 11. (S.) Ministrski predsednik ic izjavil senatu: Pariške informacije o razsodUču v te-šinskem vprašanju niso točne. Konferenca poslanikov v Parizu je sklenila, predložiti praski in varšavski vladi, naj se resi teSiusko vprašanje potom razsodišča. Doslej ni še bilo pogajanj med Poljsko in češkoslovaško. Poljska vlada odstopila. VARŠAVA, 11. Vladni načrt za rekvizicijo živeža je parlamentarna komisija odklonila. Vsfed tega je podala vlada oslavko. Sestava nove ita&jaaskc rlade poverjena GioKttii«. RIM, 11. Sestava nove vlade je bila poverjena Giolittiju, ki je bil včeraj dvakrat pri kralju. Govori se, da bodo med drugimi člani nevc valde Giolitu, Bonomi, Meda in Fera. Smatra sc, da ho jutri že sestavljena nova vlada. Italijanske čete zapuščajo črnogorsko ozemlje. RIM, 12. Italijanske čete zapuščajo črnogorsko ozemlje. Zapustile so že Bar in Dulcinj. Doslej ni znano, kaj je s posadko v Skadru. 2EB111 S18LI Zobozdravnik Ur. E. CLGKFERO — lil — StanKo Perhsuec Trst, trg Goldoni štev. 11, II. nadstr. sprejemata od 9-12 in od 15-19 Izdiranje zob brez bolečin, zobovji, zlati mostovi brez neba, reguliranje zob in zlate krone. Vsa dela se izvršujejo po moderni tehniki iS iFfifmsni "i ZOBOZRAVN1K Trst, Corso Vittorio Emanuele III. 24,1. I sprejema od 9-12 in od 15-1S8. Brczbolestno izdiranje zob, zlate krone, zlati mostovi brez neba. — Vse po moderni tehniki, ameriški in Švicarski sistem. HERHMLB R9CCA, TEST ut. Barf!v^CJihn 5tv. 8 ima veliko zalogo mrtvaškiii predmetov. i i Veuci iz pore. iane iu btse>~<:v. v„»x«:ii z .oca.iz m.-tii. ' ' cvetlic s traUovn in njjstsi. Slike na puK.*'aaa»tth pl a'i i II grobne spomenike itd. Na]niijj konkurenčne ce . Zobozdravnici Kabinet dr. Franiiiiti V Sežani štev. 47. I. n. naznanja slavnemu občinstvu da od danes naprej ordinira vsak dan od 9 zjutraj do 7 zvečer. Izdiranje zob brez najmanjših bolečin, izvršuje se dela po najmodernejši tehniki. — Solidnost dela zajamčena. 1 Cene zelo zmerne. ioloMiii ateljž 0l!i0s?i10 Trst, Corjo Štev. 39. Razglednice v platinu. «paci,:a".1tti: si,, v barvah, iotoscliizfi. O.'binet, vijrt. pove's ij i. rt produkcije vsakevtste. lile?itr. razs . etljavj. 0. M, zlMtHarnlca Trst, Corso Stav. Kupujem srebrne krone in goldinarje po naJy!S£š*i cenah Eo^au zalogs vseh potrebščin, j | Meu^ničn* delavnica za popr*vli«n!a. Srra] za Siva&ja in veiaaic paii nsstti Seidel & Neumann in ,Slnger* Gast Sl Gasser TvrdVa uslann^i 18T3 FRUMCEJCD BSS8AR Trst. ul. Campmile 19 !0E0Z0WffSird KABINET ulica Chiozza št. 5, !. nadstr. Sprejema od 9—13 in od 15 — 17. Izvršujejo sc umetni zobje v kakršneinsibodi sistemu z nebom in brez neba po moderni tehniki. Dr. F. Tsr^uHins MASIO MORO, tehniki vodja. t ln brez čeljust!, zlate krene In tudi V5L9EM 7USCHie& »ISn-...... c TRST, ul o0. oktobra (« Caseriua) lJ, u Ordinira od 9 predp. do ti zveOer. v TrstUi VJa Rcma 23 (bivša ul. delle Poste) vogal ul. Giorgio Gnlntti. Zraven velike pošte. — Telefon r9S. Dvokolesa, motorna kolesa, pri-tikline, pnevmatični predmeti. Popravila. — Deio solidno. i i" 'i ■ I i (UMI MIKI Trst, ul. Udiiie 32 (prej Mntett) (na vogalu nI. Lodovico Ariosto) Različna obuvala za gospode, gospe in otroke. I astna delavnica, ter se sprejemajo — naročila in poprave po meri. Del. glav.: K 30,000.000. Rezerve K 10,000.000 Belgrad, Celje. Dubrovnik, Dunaj. Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, TRST, Zadar, Zagreb Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. Sprejema vlog« na liraniine knjižice ter ji'.j obrestuje po 3Vs>7„ a v baneogiro prometu po ©"/•• Vloge, ki se imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi, sprejemi po posabno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja. Daje v najem varnostne predale (saies). Bančni prostori v Trstu se nahajajo : lik Caui di Rispsrmlo, ul. S. Nkolo Telefon : 5tev. 1403, 179-3, 2S7U Blagajna posluje od 9 do 13 LjsDlianskiiHfiiaMa Podružnica v 7f$Sa. Centrala v Ljubljani. Podružnice: ulje, l$m\\L feKa, Imn, Split, M MM Delniao silnica la rezerve: R 50.M0.fl00; Obavlja vse v bančno stroko spađaj'oče posle. — Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice proti 3JibfDttflMnisi na žiro-raćune proti 3•/. Za na odpo\-ed vezane vloge plača obresti po dogovoril. Izvršuje borzne naloge in daje v najem varnostne celice. Tel. St. 5-18. Blagajna j; odprta od 9-13. __M r, Zadvtie vesti. Črnogorsko vprašanje pred angleško gornjo zbornico. LONDON, 11. (S) V gornji zbornici je lori Sydentam opozarel na položaj v Crni