Naročnin« mesečno IS Lir, ca inozem-»Ivo 31.50 Lir - nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, e* inozemstvo 65 Lir. Ček. ra&, Liubljana 10.650 za naročnina in 10.349 za inserat«. Podružnica!
Noro mesto,
Izhaja Tsak dan zjntraj razen ponedeljka ln dneva po praznika. Uredništvo ln nprava« Kopitarjeva 6, Ljnbljana. e
Izključna pooblaščenca ta oglaleranje italijanskega ln lujega | Bedazione, Amministrazione: Kopitarjeva 4, Lubiana. Izvora: llnione Pubblicita Italiana S. A, Milana	|	Telefon 4001—4005.
ADDuoauieutl; Mm
IS Lira. Estero, mesa 31 50 Lira. Edi-cione domenica, »n-no 34 Lira. Estero 65 Lira. C. C. P.l Lubiana »0 650 per gli abbonamentl,
10.349 par la in-sarzioni.
Filial«! Noto ma.to,
Concessionarla esclnsiva per la pnbbficftS dl proventenza italiana ed nstera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milana.
Vojno poročilo št. 1123:
13 sovražnih letal sestreljenih
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil ob-
tfarrlja:
Skupine štirimotornikov so včeraj napadle Napoli, T o r r e Annunziata, Salerno, B a 11 i p a g 1 i o , Reggio Calabria in M e s-' i n o j povzročila so znatno škodo v mestnih središčih ter žrtve med prebivalstvom.
V N a p o 1 i j u je obrambno topništvo sestrelilo 5 letal; 6 štirimotornikov je bilo sestreljenih od naših lovcev.
Poleg tega je bilo zbitih še dvoje letal in sicer enega so sestrelili nemški lovci v Reggio Calabria, drugega pa protiletalsko topništvo v okolici C a g I i a r i a.
11 članov posadke sestreljenih letal je bilo ujetih.
Dodatek k vojnemu poročilu št. 1123:
Zaradi napadov, omenjenih v današnjem voi-nent poročilu, so bile doslej ugotovljene naslednje izgube: v N a p o 1 i j u 10 mrtvih in 72 ranjenih, v Torre Annunziata 1 mrtev in 8 ranjenih, vSalernu 14 mrtvih in 44 ranjenih, v B a 11 i-p a gli a 15 mrtvih in 17 ranjenih, v mestih Reggio Calabria in Messina žrtve še niso bile ugotovljene.
Dve leti vojne na vzhodu
Evropski narodi se bore proti skupnemu sovražniku, ki hoče uničiti
tisočletno zahodno kulturo
Berlin, 22. junija. AS. Kaj bi bilo danes z Evropo, če bi protinoljševiška križarska vojska osi in zavezniških narodov pred dvemi leti ne bila prekoračila meja vzhodne Evrope in zadala prvi težki udarec sovjetski množici, pripravljajoči se na napad? To je glavno vprašanje, s katerim so danes zjutraj na široko buvi nemški tisk. ko se spominja druge obletnice protibolj-ševiške vojne. > Volkischer beobachter« piše: Evropski narodi so se združili v blok za borbo proti skupnemu sovražniku, ki je hotel uničili tisočletno zahodno kulturo in borba se je v nasprotju s pričakovanjem sovjetskih vojaških voditeljev razvnela in nadaljevala nu sovjetskem ozemlju in ne v sredini Evrope. Nasprotnik jo imel v teh dveh letih strahotne izgube. Borba se nadaljuje, junaško se pobija sovražnik. ki ima neukročeni duh sovraštva in se naslanja na nove velike dobave vojnega gradiva. Proti temu nastopa pogum in izkušenost nemških ter zavezniških vojakov, ki se jiniHio go-lo\o nasmehnila zinnga. četudi se morajo včasih boriti proti velikanski številčni premoči.
»Biirscn Zeitung« pravi, tla je In kategorični imperativ za evropske narode, ki so /o od zučetka slutili nastujujočo nevarnost. Boljševi-
Divjaški napad na Spominski park v Napoliju
Napoli. 22. junija. Med včerajšnjim letalskim napadom nu okolico Napolija so sovražni letalci odvrgli več bomb nu Spominski park. Številna drevesa, zasajena v spomin junakom, padlih v prejšnji svetovni vojni, so bila izrvana in razmetana. Kakor vedno besno razdiralno divjaštvo letalskih jgangsterjev« ne prizanese ničemur in se često namenoma razdivja nad cilji. ki kakor bolnišnice ali pokopališča, nimajo nikukega vojaškega pomena. Pri tej priložnosti pa je šlo za drevesa, ki so le siniliolič-negu značaja in s|K>minjujo na tiste, ki so sc junaško žrtvovali zn domovino.
To novo roparsko dejanje je izzvalo največji prezir med ponosnim napolskitn prebivalstvom, ki sc spominja, da so ti njegovi junaški sinovi, katerih spomin je bil tako žaljen, padli v boju ob strani tistih Angloamerikancev, ki so tako slabo razumeli žrtve italijanskega ljudstva in ki danes žalijo najosnovnejše zakone časti.
Padle so liombc na Spominski trg v Napoliju, na kraj spomina padlih za domovino v vojni I9H-18, v vojni, ki je z epopejo Vittoria Veneta strmoglavila habsburško cesarstvo ter z žrtvijo stotisočev Italijanov omogočila Angležem in Amerikancem zmagovit izhod iz svetovne vojne. Tu purk je bil skrajno onečaščen, ker so bila napadenn celo drevesa, ki nosijo spomin pogumnih vojakov. Kukor s pokopališči in bolnišnicami, je hotelo sovražno barbarstvo zavestno zadeti kraj bolesti in čaščenja, tla bi povečalo žalost ljudstva, ki jc izgubilo
ki
si
je raztrgalo srcc in meso v
svoje drage, tisti vojni.
Kukor v Napoliju. tuko jc v Capreri zločinsko letalstvo napadlo grob Garibaldija, ku-teregu Italijani častijo kot najsvetejšega junaka in najneustrašenejšega lx>rca. Angleži in Amerikanci skušajo zadeti najponosnejiše čustvo ljudstva, najdražje vrednote v praznem upanju. da bodo uklonili duhove ler oslabili voljo. Todu nič ne pomuga pri Italijanih, ki so spo-znuli kuuto zlohotnost svojih sovražnikov. \ es nurod stoji trdno na nognh. Borbn se bo nadaljevala do skrajnosti in sovražnik bo trdo ter po|K)lnomu plačal s\ojc zločesli, ko bo trikolo-ra še enkrat zmagovito viliTala na stolpih sto italijanskih mest. (»II Piccolo«.)
Junaške fašistovske zaupnice
Napoli, 22. junija. AS. Medlem ko je v dvorani Zveze bojevniških fušijev glavni poveljnik GIL-a. nar. sv. Feliciani, poročal zveznim |M>d-tajnikora in pokrajinskim zaupnicam GIL-a iz Cumpanije, so se oglasile sirene iu naznanile alarm v Napoliju. En sam krik je zaoril po dvorani: »Ostanimo!«, in temu kriku jc sledilo navdušeno vzkiikanje DucejuT Zvezni tajnik jc povabil fašistke, naj gredo v zaklonišče, a se niso hotele premakniti z mesta in so sc tudi one pridružile navdušeni manifestaciji vere, manifestaciji, ki je trajala dobro minuto. Potein sc je poročanje nadaljevalo ter v redu končalo navzlic temu, da jc alarm še vedno trajal.
Sestanek časnikarjev na Dunaju
Dunaj, 22. jun. AS Na Dunaju se je sestal ob udeležbi števlnih novinarjev iz vseh evropskli zavezniških in prijateljskih držav in številnh odposlancev iz nevtralnih držav direktorij zvezo narodnih združenj novinarjev, ki bo jutri pričel mednarodno zborovanje. Ob predsedniški mizi iu bil navzoč tudi Eksc. Ezio Maria Grey, podpredsednik zbornice fašijev in korporacij. Sejo je olvo-ril podpredsednik zveze nar. svetnik Gugliemot-ti, ki je pozdravil predsednika \Veissa. kateremu ni bilo mogoče voditi seje zaradi ran, dobljenih v vojni. Predsednik Guglielmotti je podčrtal važnost manifestacije, ki poteka v gorečem ozračju borbe in v najbolj važnem trenutku velike vojne, v kateri so zastavljene vse energije narodov v ogromni bilki s plutokracijami in boljševizmom. Vojna, je rekel govornik, je vzvišena slvarnost. ki obvladuje življenje in bodočnost narodov ler zahteva vse energije ter mobilizira sleherno voljo, kajti ni mesta za civilno življenje v taki vojni, razen kot funkcija vojne, odpora in zmage. Zaradi tega so narodi po zgledu vojakov, ki se bore. pozvani, da prenašajo najhujše žrtve. Ženske in otroci so zaznamovani s krizmo krvi v mestih, v katera se vak dan zaganja 6lepi 6rd in neizprosno sovraštvo sovražnika. Govornik je nalo poudaril visoko poslanstvo odgovornosti, ki pripada tisku, ko se zoperstavlja zavratnini lažem sovražnika in ko dviga in poživlja vero narodov, ki pod vodstvom Du-reja in Fiihrerja s trdno žilavostjo hodijo po težavni poti zmage. Govornik je takole nadaljeval: Angloamerivani premišljajo na svojih sestankih tostran in onstran Oceana o najboljšem načinu za zasužnjenje Evrope, kakor bi jo hoteli kaznovati. ker je dala svelu v vseh časih neizčrpne dobrine -svoje tisočletne omike. Nezdrava namera tiranske hegemonije, katero je sovražnik večinoma poveril boljševizmu, se ne bo mogla uresničiti v tem ogromnem konfliktu med duhom in tvarino. Zopet bo duhovnost triumfirala nad vsemi usod-
Stockholm, 22. junija, s. Sovjetska vlada je vojski poslala tale proglas: »Rdeči vojščak! Poleg najbolj goreče ljubezni do domovine moruš pojiti čustvo sovraštva do nasprotnika. 'Ioda tvoje sovraštvo mora bili neusmiljeno, mora biti dejansko sovraštvo, resnično sovraštvo. Od zore pa do mraku moraš v srcu čutiti en sam glas: sovraštvo! Pobijaj sovražnika v imenu ljubezni do domovine! Pobijaj sovražnika v imenu pravičnosti in tvoje pravice! Domovina ti pošilja blagoslov za tvoje smrtno sovraštvo do sovražnika!«
zapovedi Italijan-zmaga nasmejala
n i ni i besedami. Duce jo v svoji skemu narodu rekel, da se bo tistemu, ki se bo znal četrt ure dlje upirati. Zaradi tega vztrajanje naših narodov ni omejeno po času, kajti njih vera in prepričanje v zmago sta neomajna.
Podpredsednik Gutrlielmolli je nato pozdravil padle in borce na vseli frontah ter novinarje, ki družijo v prvih črtah besedo z zgledom. Končno je predlagal, naj se predsedništvo zborovanja poveril tovarišu Sundermapnu kot poklonilev zavezniški Nemčiji, ki je zborovalre srostoljubno sprejela. Generalni tajnik baron Du Prel je poročal o delovanju zveze po sestanku v Benetkah do danes. Nato so govorili razni šefi delegacij, ki so prinesli pozdrave držav in poveličevali visoko poslanstvo novinarstva v novem redil. Ob velikem odobravanju so bile prečitane pozdravne brzojavke, ki 60 jih zborovalci poslali Duceju in Fiihrer-ju ler otvoritvena poslanica, katero je zboroval-cem posal nemški minister von Ilibbcnlrop.
zeni vidi v Evropi bojišče, ki nnj mu odpre pot zn njegove gospodstvene težnje nad svetom. »Deutscne AUgemeine Zeitung« piše, da zdaj ni več inogočf razlikovati ali ločiti nasprotne zvezo \ dve določeni skupini. Angleško-anteriSko bogutaštvo in boljševizem nu enuk način in v popolnem sporazumu ogrožntu Evropo, katero si hočeta na satanski način podvreči. I ercet Churchill-Roosevelt-Slulin je povezan z vezjo sokrivde, oni se zavedajo, da vsak vojni nastop med osnimi in zavezniškimi četami na katerem koli številnih bojišč vedno koristi skupni stvari in pomeni torej odločilni korak k zniugi evropske skupnosti. Podobne pripombe čitumo v listih /.wiilf I lir Blatti in Morgenpost«, ki med
Plemeniti borec Lampedusc
Milan, 22. jun. AS Nekaj dni prej, preden jo močnejša sovražnikova sila slrla odpor na Lanipe-dusi, je vojak Adelio l.ozza. ki je bil med junaškimi branilci otoka, napisal častniku V. protiletalske legije fašistične milice plemenito pismo, v katerem pravi med drugim:
»Smo v kočljivem položaju, toda bojni duh je na visoki stopnji in vam zagotavljam, da bomo vsi storili svojo dolžnost. Naša stara baterija bo ponosna na svoje sinove Naše geslo je točno, in ml enoglasno kličemo: »Zmagali homo'« Izkoriščam to priliko, da vas ptosim tole: Če padem ali pridem v ujetništvo, sporočile moji ženi. da sem ponosen, da sem storil to zu domovino in da sem bil vedno vrl fašist. Naj ne joka, temveč naj vzgoji moje drago otroke tako, da bodo ljubili domovino in fašizem.«
drugim pravita, da je skupni cil j tudi danes i--ti knkor je bil pred dvemi leti. to je upreti se uničenju evropske civilizacije od moskovskega barbarstva.
Krajevni boji na vzhodu
Nemška letala napadla oborožitvene tovarne ob Volgi, področje Londona in južno Anglijo — Nad Nemčijo je bilo sestreljenih 39 bombnikov ,
Hitlerjev glavni stan, 22. junija. Nemško vrhovno poveljstvo poroča:
Na vzhodnem bojišču je bilo santo manjše krajevno bojno delovanje.
Nad Ribiškim polotokom je bil z bombami potopljen obalni prevozni parnik.
Nočni iiajNid močnih oddelkov nemških bojnih letal je bil naperjen proti sovjetski oborožitveni tovarni ob Volgi.
Medtem ko so včeraj podnevi posamezna sovražna letala priletela nad nemško ozemlje, je močan oddelek angleških bombnikov pretekli) noč napadel z a p a d 11 o n e m š k o ozemlje ter so posebno v stanovanjskih predelih mesta C rele Ida nastale zaradi odvrženih razdiralnih iu zažigulnih bomb velike škode. Poleg številnih hišnih blokov sta bili razdejani tudi dve bolnišnici. Prebivalstvo je imelo izgube. Dozdaj je ugotovljena sestrelitev V) večmotornih bombnikov.
Letalstvo je bombardiralo v noči na 22. junij cilje nn področju Londona in ob angleški j u ž n i o b 11 I i.
Zaščitne enote vojne mornarice so sestrelile pred h o I a n d s k o o b a I o i/, oddelka angleških lovcev 3 lelala.
Pri že javljenem nočnem nnpndu nemških bojnih lelal 1111 luko v Bizcrti v noči na 21. junij je bilo z bombami poškodovanih <1 velikih trgovskih ladij in 2 enoti vojne mornarice.
Pariz, 22. jun. AS. Angleška in ameriška lelala -o v predpretekli noči napadla industrijsko središče Creuzot. Prvo štetje žrtev je pokazalo, da je hi lo mrtvih 184. hudo ranjenih pa 220 ljudi. Toda pravo število vseh mrtvih in ranjenih bo verjetno mnogo višje. Mnoge reševalne skupine so na delu, da |x>tegnejo mrtve in umirajoče izpod ruševin podrtih in zažganih hiš. Zažigalna Ikiiu-ha je zadela liolnišnico ter jo docela razdejala.
Berlin, 22. juniju. AS. Predvčerajšnjim so po poročilih iz vojuškegu viru močne skupine nemških liojnih letal že drugič v tem mesecu napadle važno središče sovjetske vojne industrije Juroslav. Napud je trajal poldrugo uro in jc bil naperjen zlasti nu tovarniško središče, ležeče nu severnem delu mestu. Ko so se nemški letalci vračali iz napada, so še v razdalji 2»0 km od Juroslava videli požnre, kar dokazuje, da so svoje delo dobro opravili. Sovjeti so, se posluževali zajiornili balonov ter se branili z letali, toda brez. uspeha. Nemška letala so v zaporednih vulovih zmetala svoj tovor razstrelivu 1111 zgradbe in na velikanske puviljonc, kjer so najpomembnejše sovražne tovarne. Ruz.licnc zgradbe so v kratkem čusu zajeli ognjeni zublji in so se podrle. Že 10. junija je imel jurosluv hud letalski napad, ko so bile težko prizudeto naprave za izdelovanje sintetičnega gumiju. Zadnji napad pu je bil še silnejši in je naredil še večje razdejanje. I ri nemška letala se niso vrnila.
letalski napadi na cilje na izhodu
Berlin, 22. junija. Močni letalski napadi so še vedno največja značilnost pri sedanjih bojih na vzhodnem bojišču. Sicer ni manjkalo kopenskih bojev, vendar pa so le manjšega značaja.
Nemško letalstvo si je izbralo dvojni cilj: pomorski promet ob izlivu Volge in sovjetska pre-skrbovalna središča in zbirališča čet na srednjem in južnem odseku. Napadi na ladje pri Astrahanu so dokaz, da ameriško vojno gradivo še ni izven nevarnosti, ako je ušlo podmornicam na morju. Odtod mora preko Irana in s parnikom preko Kaspiškega morja, kjer je še vedno izpostavljeno napadom nemških letal. Letalskih ciljev na srednjem in južnem odseku ni treba posebej imenovati,
saj jih vsak dan zasledimo v vojnih poročilih. Omeniti bi bilo posebej le napad na železniško križišče Jelec.
Iz nemške strani poročajo o nekaterih nastopih nemškega tanka »tiger ob zgornjem Doncu ter blizu Markova, kjer so tanki te vrste uničili precej sovjetskih utrjenih postojank, njihovega težkega orožja itd. »Tiger«, v katerega so po ognjenem krstu stavili toliko nad, ie dokazal, da je vreden zaupanja. Ta tank jc hiter, ima skoro neprebojen oklep in zelo močno orožie. Pri tem pa sc moramo spomniti še na izjavo nekega zastopnika oboroženih sil zastopnikom tiska, da bo kmalu nastopil nov večji in mogočnejši tank kakor »tiger«.
Borba Indije za svobodo
Tokio, 22. junija. AS. Šandra Bose, borec za indijsko neodvisnost je govoril včeraj [X) radiu svojim sonarodnjakom ter izjavil, du se mornjo vsi Indijci prepričati, da indijska neodvisnost ne dopušča kompromisov. Dodnl jc: Svoboda ima eno samo stran, to je: Angleži iu njihovi zavezniki morajo za vedno zapustiti Indijo. Tisti, ki hočejo resnično svobodo, sc mornjo zanjo boriti in dnti svojo kri. Nato je nadaljeval: Zato sc liorimo^za svobodo znotraj in
\\
V. Bosni in Hercegovini je h\h uničenih
upornikov
Berlin, 22. junija. AS. V dopolnilo včerajšnjega vojnega poročila so se izvedele naslednje podrobnosti o štiritedenskih bojih italijanskih, nemških, bolgarskih in hrvaških čet v Črni gori in Hercegovini. Boji so se začeli 15. maja proti sovražniku, čigar tolpe so bile zbrane okoli Savnika in Za-blinka in so jih vodili najprej oddelki nemške vojske, SS oddelki ter oddelki bolgarskih in hrvaških čet. Napad teh oddelkov jc prihajal iz odsekov Mikšič, Foča, Berane in je bil izveden po načrtu obkoljevanja. Nato so prišle italijanske čete iz Pecdonika. Da bi sovražnik ušel pritisku iz vseh strani, se je skušal 19. maja izmakniti s precejšnjimi silami v smeri proti jugovzhodu, pa jo bil takoj odbit od italijansko-nemških čet. Naslednje dni in zlasti 26. maja so skušale velike skupine sovražnih tolp v trikotu med rekama Tara in Piva ponovno predreti proti severu obrambno čito hrvaških oddelkov. Konec sedmega dneva so bili trdi sovražni napadi odločno odbiti z velikimi izgubami. Med temi nastopi pa so bile sovražm tolpe napadene od čet reda na jugu in jugovzhodu in stalno pritiskane na notranji odsek Savaja in Zablianka, dočim so druge tolpe med Taro in Pivo
dobile odtod okrepitve ter so 27. maja zopet pritisnile proti severovzhodu, zlasli proti Sutjeski. Pa tudi ponovni predorni sovražni poskusi so bili strti v zagrizenih bojih z zavezniškimi četami. Oddelki SS so 19. moja zasedli Savnik, drugi zavezniški oddelki pa so napredovali proli Zahijanki in prisilili sovražnika k obupnemu poskusu zlomiti zavezniško črto na odseku pri Sutjeski, toda ta poskus se je popolnoma izjalovil. Med tem časom pa so italijanske in nemške edinice prodirale iz vzhoda in juga in 18. junija zavzele Zabljank, 11. junija pa dosegle Pivo. Sovražne tolpe, ki so jih pregnale nemške čete iz. Mrakinčiča, so se skušale izogniti obkolitvi, toda le nekaj manjših oddelkov se je umaknilo v noči 9. junija, glavnina sovražnih sil pa je bila zopet odbita in stisnjena na tesen prostor ter 15. junija dokončno uničena.
Letalstvo jc zelo obširno podpiralo kopenske boje in je bombardiralo odporna uporniška središča ali opravljalo velike ogledniške polete. Ako se ne upoštevajo skupine banditov, ki jih letalstvo in nemško vojaštvo nadalje zasleduje, je imel sovražnik v bojih doslei 12.000 mrtvih.
izven indijskih ineju z vso našo silo in močjo. Nnduljujmo borbo z. odločnimi srci in nezlomljivo vero do dne, ko lxi zuradi skii|inega napada naših prijateljev iu zaveznikov ter nas samih angleško - ameriški imperializem strino-glavljcn. Angleški imperializem bo propadel, iz. njegovega pepela jia bo vstala Indi ja kot neodvisen nurod. Mi moramo v tej vojni korakati naprej, dokler ne dosežemo zmage in svobode. Opozarjal je nadalje: Naj se zgodi kar koli, Angleži ne bodo nikdar spremenili svoje politike inmperial'stičnega gospodurstva nad Indijo. Angleški imperializem bo nn koncu zlomljen, upognil pa se nikdar ne lx>. Znto pu noben Indijec ne sme misliti, da bi Anglija priznala indijsko neodvisnost. Angleži so se 11 koren i nili v Indiji, kjer je angleški imperij vstal iz Indije. Angleško ljudstvo jc obogatelo iz indijskega bogastva iu zalog. Za Angleže pomeni imperij Indijo, z ...i se bore. du bi ohranili tn imperij. <"'e bi Angleži dobili vojno in bi priznali neodvisnost Indije, bi to pomenilo, da bi zmagali, izgubili pa bi imperij. John Buli je dejal: Edino upanje, dn si delno ndpomoremo od teh veliknnskih izgub je. dn jvo končani vojni še bolj izkoriščamo Indijo. Zato 'morajo Angleži Indijo trdno držati. Angleški f»>l i t i k i bodo skn-šali doseči lelos kompromis z. Indijo. Tn kornk pn bo le prevara. Angleži bodo skušali z dolgimi posvetovanji postaviti ob strnil borbo zu neodvisnost ler nu tn način oslabiti voljo naroda. knkor so storili decembru 1941 in julija 1942,_
Lizbona, 22. junija. AS. Neki ancleški list takole piše o junaštvu ameriških čet: Ni dvoma, da japonske čete prekašajo nase čete. To so dokazale i> r i zadnjih liojili v Birmi. Ameriško ba-haštvo, češ da je njihova pehota najboljša na svetil, ker je najbol je oborožena, je kavarniška čenča zu tolažijo ameriških mater, gotovo pu nI čnst za vojsko, ki bi inorulu biti treznu in zmerna.
Na Kongresnem trgu so izkopali
žaro s kostmi Rimljanke iz l stoletja po Kr.
Včeraj popoldne so naleteli delavci, ki so zaposleni pri zemeljskih delih na Kongresnem trgu, na redko zgodovinsko zanimivost: izkopali so dobro ohranjen grob z žaro in dragocenostmi. Strokovnjaki so ugotovili, da gre za grob Rimljanke iz I. stoletja po Kristusu. Ves o izkopninah je vzbudila med Ljubljančani veliko zanimanje. Ljudje se radi ustavljajo pri kopačih na Kongresnem trgu ter si ogledujejo mesto, kjer so žaro našli, zraven pa prisluškujejo pomenkom strokovnjakov, ki se kdaj pa kdaj podajo na lice mesta, kjer jih delavci opozarjajo zdaj na rimski kanal, zdaj na ostanke posode, okostja, okraskov ali podobnega.
Kongresni trg so zgodovinska tla. Zaradi toga je opozorilo vodstvo Narodnega muzeja delavce, ki so zaposleni pri velikih zemeljskih delih, naj pazijo na morebitne izkopnine,
Abiturient s krampom
Danes dopoldne sem poizvedoval na Kongresnem trgu za žaro, ki so jo včeraj izkopali. Polir me je napotil k dvema mladima delavcema, ki sta naletela na težko kamnito kad ter kaj kmalu ugotovila, da gre za zgodovinsko znamenitost. K sreči sta oba izobražena človeka, od katerih prvi je dovršil gimnazijo in zdaj koplje zemljo, da koristno izrabi svoj prosti Čas. Tu sem zvedel, da je ležala žara 1.50 m globoko in da jo bila razmeroma zplo težka. Cenijo, da tehta čez 400 kg.
Najprej sla naletela kopača na težak kamnit pokrov, ki je ležal na izdolbljeni kamenitni kadi.
V	njej je ležala nepoškodovana steklena žara z ostanki ožganega okostja, zraven pa nekateri razmeroma dobro ohranjeni okraski. Na znamenito najdbo so takoj opozorili vodstvo Narodnega muzeja, ki je poslalo tjakaj svojega uslužbenca g. Ro-tarja Franceta, na katerega sem tudi danes naletel, ko je zbiral razne izkopane ostanke posode ali podobnega.
Tako sem zvedel, da je žara že v Narodnem muzeju. Tam so natančno preiskali vsebino predmetov, ki so bili v stekleni žari, delno pa so ležali okrog.
Grob iz I. stoletja
O vsem sem hotel dobiti zanesljivih podatkov in sem obiskal kustosa arheološkega oddelka Narodnega muzeja g. dr. Hajka Ložarja, ki mi je ljubeznivo postregel s svojim strokovnim mnenjem.
V	sobi preparatorja sem naletel na stekleno žaro, o kateri sodi dr. Ložar, da je bila izdelana v posavskih steklarnah. Za marsikoga bo novo zvedeti, da so bile okrog Hrastnika steklarne žo za časa Kristusa. Žara je podobna vazi, ki bi držala približno 3 do 4 l vode. V njej so dobro ohranjeni koščki ožganega okostja in je z lahkoto ugotoviti, da gre med drugim tudi za ostanke lobanje. V stekleni žari so našli tudi zrcalo iz brona, srebrno legi rano in okrašeno. Med drugim so na-
f Lampe I. in Rebolj I.
Št. Jurij, 22. junija.
Pri k.a,/Hdti komunističnih krdel na Št. Jurij pri Grosuplju oziroma na okoliške vasi, kjer so roparske tolpe, kakor smo že poročali, pretekli teden doživelo zelo hude poraze, saj je padlo izredno mnogo članov roparskih tolp. mnogo so jih ujeli, precej pa se jih je predalo, sta padla blizu Št. Jurja pri Grosuplju Rebolj L, doma iz Sela pri Šmarju, in Lampe Ivan, iz Zaplane nad Vrhniko.
Pokojna so pokopali ob številni udeležbi prijateljev padlih fantov in ljudstva. Ohranimo junaška borca v spominu in molimo za pokoj njunih duši
Partizani ga imajo na vesti
Za Brulcem, Mavsarjcm in drugimi je šel letos dne 12 ma ja tudi Rajnar Jože, bivši župan občine Sv. Križ pri Litiji. Bil je trden kmet v Moravčah iu cerkveni ključar ondotne podružnice.
Ponosen kmet kakor je bil, se tudi partizanom ui hotel ukloniti. Partizani so mu zato vse izropali: vole, krave, prešiče, obleko, živila, tako da je moral on, ponosen gruntar, z živilsko kurto iskati živež na občini. Kako ga je moralo to boleti! Pa tudi tisto, kar je prinesel iz občine, so mu partizani vzeli. Nekaj dni pred smrtjo so mu partizanski roparji vzeli še lanski vinski pridelek, ki ga je mislil prodati, da bi družino na novo oblekel. Vse to ga je tako potrlo, da je bil popolnoma živčno ubit. Našli so ga mrtvega na poti iz vinograda domov. Kap ali nasilna smrt...
Bil je vedno zvest pristaš bivše ST^S, zadnja leta tudi župan, izvoljen na njenem programu. Vsa njegova hiša jc bila vedno zavedna in katoliška.
Zapušča vdovo in 8 otrok.
Pokopali so ga na pokopališču pri Sv. Križu. Na zadnji poti ga je spremljala velika množica, ki je hotela s tem pokazati, kaj misli o komunizmu.
Naj počiva v mirut
šli več bronastih naišivov, prepreženih s patino, iu več školjčnih lupin, ki eo svojčas tvorile okras ali v obliki obeskov ali našivov. Po obliki zrcala in našivov, kakor tudi po značilnosti žare same, gre po mnenju dr. Ložarja za grob Rimljanke iz I. stoletja po Kristusu.
Apnenčasta kad sama jo lepo obklesana In je v vsakem pogledu zaščitila starinski grob vse do današnjih časov. Tu so našli poleg omenjenih predmetov tudi nekaj okraskov jajčaste in srčaste oblike, ki so služili kot našivi ali sicer kot okraski.
Ne gre za slučajno najdbo
V pogovoru z g. dr. Ložarjem sem zvedel še nekatere podrobnosti o zgodovinskih zanimivostih Kongresnega trga. Tu je bil nekdaj kapucinski samostan, s kostanji pa so zasadili Kongresni trg šele 1. 1821. Nedavno :;o odkrili pri izkopavanju zemlje tudi dva okostnjaka, ki sta ležala pod kostanjevimi koreninami. Gre najbrž za mrliča iz 17. ali 18. stoletja, katerih niso izkopali, ko so zasadili poljano s kostanji, ki so rasli vse do najnovejšo preureditve Kongresnega trga. V bližini teh okosinjakov so tudi našli staro žaro, kl so jo razbili verjetno tedaj, ko so pred stoletji izkopavali grobove za omenjena dva okostnjaka.
Stari Rimljani so imeli navado pokopavati mrliče ob glavnih ccstah v bližini mesta. S tem v zvezi je zanimivo vedeti, da je vodila v starih časih ob zapadnem robu. današnjega Kongresnega trga cesta, ki je šla od severnih mestnih vrat rimske Emone proti Trojanam in naprej v Celejo in Petovijo (Celje, Ptuj). Ob cesti so se nahajali grobovi, in gre verjetno tudi pri najnovejših najdbah na Kongresnem trgu za takšen obcestni grob.
Tu so našli tudi pred približno 100 leti pozlačeno statuo Rimljana. Ko so namreč 1. 1830. kopali temelje za poslopje Kazine, so naleteli na kip, ki zdaj krasi arheološki oddelek Narodnega muzeja. Tudi takrat so našli žare s steklenimi posodami, odnosno več grobov. Ne gre torej za slučajno najdbo, temveč za zgodovinska tla, ki najbrž skrivajo še več starinskih spomenikov.
Kakor omenjeno, so bili delavci opozorjeni na možnost, da bodo šo kaj odkrili in spravljajo zaradi tega vse ostanke, ki bi utegnili biti znameniti. Tako smo videli danes dopoldne kos stare freske, koščke posode, kosti in podobno. Mod drugim so naleteli tudi na razmeroma dobro ohranjen kanal, ki ima dno iz opeke, stranske stčne pa so zidane. Po mišljenju strokovnjakov gre tu za kanal, ki je služil kapucinskemu samostanu, gradivo pa so uporabili s starih grobov.
Vest o najdbah na Kongresnem trgu se je včeraj naglo razširila po Ljubljani. Ljudje se radi zaustavljajo pri delavcih, vendar se žara že na-j haja v Narodnem muzeju in upamo, da bo kaj t kmalu razstavljena z vsemi najdenimi predmeti.
Boljševizem v baltiških pokrajinah
Dvakrat je boljševiški val pljusknil na Baltiško. Ko se je bila leta 1918 na vzhodu končala vojna in so nemške čete korakale nazaj v domovino, so v poslednjih trenutkih sestavili iz nekaj tisoč prostovoljcev četo, ki naj bi baltiške pokrajine: Estonsko, Livlandsko in Kursko varovala boljševi-kov. A ta četa ni bila dovolj močna, da bi se bila mogla ustavljati boljševiškemu pritisku, niti niso zalegli domači prostovoljci. Dežela, ki je bila po štiri leta trajajoči vojni že do dna izmučena, je hudo trpela pod rdečim terorjem. Sicer je bila doba od božiča 1918 do poletja 1919 prekratka, da bi bili boljševiki utegnili ondi razviti svoje nauke, vendar je vsebovalo teh nekaj mesecev eno samo trpljenje, polno požigov, morij in odvajanja v ječe in izgnanstvo.
Baltik so boljševiki šc posebej sovražili, saj so bili to sami veleposestniki, trgovci, obrtniki in pastirji in ti so tvorili vrhnjo plast naroda. Boljševiki so jih z nezaslišanim srdem preganjali, jih podili iz stanovanj, silili k ponižujočim opravkom, jih mučili in izropali. Na tisoče jih je šlo po muče-ništvu na pot v smrt. Neizrečena groza je tlačila vso deželo, samo nekaj najnižjih slojev se je pridružilo rdečim zastavam. Ko so baltiški domobranci zavzeli Rigo, pravkar je minilo odtlej 24 let, se je boljševiški teror zrušil. U|eli Nemci v trdnjavi so bili poslednji hip rešeni, prav tako kot nekaj dni prej stotina ljudi, ki so jih boljševiki tirali po cesti v izgnanstvo A niso bili vsi ujetniki tako srečni, mnogi so bili v kleteh, kjer so bili zaprti, ustreljeni tedaj, ko so ljudje po ccstah že vzklikali osvobojenju.
Nato sta postali Estonska in Letonska svobodni in sta ostali tako 20 let, vprav dotlej, ko je Sovjetska unija jeseni 1939 prisilila Estonsko, Le-tonsko in Litvo, di so ji morale odstopili voina oporišča in odpreti meje boljševiškim četam. Takrat bi bilo blazno upirali se jim z orožjem, te male dežele so morale izpolniti zahtevo mogočneda soseda. Sovjeti so vkorakali v baltiška mesta, njih hrodovje pa jc bilo zasidrano v'*baltiških lukah. Jasno je bilo, da je bil ta vojaški pohod prvi ko-
Cbsotibe vojaškega sodišča
Vojaško sodišče v Ljubljani je obsodilo gospodinjo Jenko Vido, rojeno na Suhorju pri Metliki 2. VII. 1922 in stanujočo v Novem mestu ter Pureber Mihaela, roj. v Novem mestu 14. IX. 1897 in stanujočega v Smihelu pri Stopičah na dosmrtno ječo.
Oba sta bila obtožena, a) da sta do oktobra leta 1942. sodelovala v družbi, stremeči po nasilnem prevratu, b) da sta sodelovala v oboroženi tolpi, ki je imela namen, povzročiti nasilne preobrate političnega, gospodarskega in socialncga reda v državi, c) da sta v zvezi z drugimi nepoznanimi osebami sodelovala pri usmrtitvi Cilke Sušter-šič 11. julija 1942 na nepoznanem kraju.
Jenko Vida je bila posebej obtožena, d) da je bila v posesti orožia in streliva, ne da bi imela zato oblastno dovoljenje in c) da je ogrožala z orožjem člane oboroženih sil,
Pureber Mihael pa je bil posebej obtožen, da je nasilno odvedel Cilko Sušteršič iz njenega stanovanja 6. julija 1942 in jo v sodelovanju z Slibar Mihaelom in Amalijo Pire ter drugimi neznanimi osebami odvedel k partizanski edinici, kjer je bila Sušteršič Cilka ubita.
Vojaško sodišče je spoznalo Jenko Vido krivo sodelovanja v prevratniški družbi, oboroženi tolpi in protipostavne posesti orožja. Pureber Mihael je bil spoznan za krivega sodelovanja v prevratniški družbi in oboroženi tolpi. Drugih obtožb sta bila oba obtoženca oproščena. Obsojena sta bila na dosmrtno ječo z vsemi pravnimi posledicami.
rak za politično aneksijo teh treh dežel. Samostojne vlade v Rigi, Revalu in Kovnem so morale odstopiti in vse tri dežele so bile priključene Sovjetski državi, za kar so morali zastopniki novih vlad celo »prositi«. Zunanji boljševizaciji je takoj sledila notranja. Takoj je bila odpravljena zasebna lastnina in kdor se ni uklonil, je izgubil kruh in bil v nevarnosti za življenje. Ko so nato v poletju 1941 nemške čete vdrle v baltiške pokrajine, so bili Litvanci, Letonci in Estonci kolikor toliko osvobojeni. Najhuje je trpela pod rdečim terorjem Estonska. Vprav te dni je bilo dognano, da so boljševiki odgnali 60 000 ljudi, torej 6 odstotkov vsega prebifalstva, in teh ljudi ni od nikoder nazaj — izginili so v tuiini brez sledu.
(Franki. Zeitung, 1, junija.)
Gospodarstvo
»Luce«, nacionalni filmski zavod v Rimu. Iz
poročila Zavoda »Luce« za kinematografijo v lanskem letu je razvidno, da je zavod lani razdelil 100 tednikov v dolžini 220.000 m, dočim jih je bilo leta 1941 izdelanih samo 144.000 m. V inozemstvo je bilo poslanih 2.286 kopij tednikov v dolžini 779.016 m. Cisti dobiček zavoda je znašal lani pri bruttodonosu 7.7 milij. vsoto milij. lir, skupno s prenosom vred pa 4.1 milij. Zavod ima nepremičnin in inventarja za okoli 50 milij. lir.
Alla Littoria. Iz poročila te družbe, ki skrbi za civilni potniški zračni promet, je razvidno, da se jc promet tudi lani ugodno razvijal. Število voznih km je v primeri z letom 1940—1941 naraslo za 11.2% na 4.34 milij. Prevoz oseb se je povečal za 75%, prtljage za 84% in pošte za lt%, blaga pa za 31/o, Pri glavnici 90 milij. lir znaša čisti dobiček 1.94 milij. in ostane dividenda 2% neiz-premenjena.
Italijansko-madžarsko industrijsko sodelovanje.
Nedavna pogajanja v Budimpešti med italijanskimi in madžarskimi industrijci so bila ugodno zaključena in je bilo doseženih več sporazumov o medsebojnem sodelovanju, zlasti na področju železarske, tekstilne, kemične in strojne industrije.
Dividenda Banke za mednarodne obračune. Banka za rhednarodne obračune v Bazlu je imela te dni občni zbor delničarjev, kjer je bilo sklenjeno izplačati 29.55 šv. franka divjdende na delnico, kar pomeni približno 4.75% vplačane glavnice. To je prvikrat, da znaša dividenda te banke manj kot 6%, kot je znašala običajno. Cisti dobiček je znašal 4.28 (4.93) milij. frankov pri vplačani glavnici 125 milij. švic. frankov.
Veleblagovnice v Nemčiji. Z ozirom na sedanje vojne slanie bodo v Nemčiji likvidirali okoli 20% vseh veleblagovnic v celoti, dočim bo v približno istem odstotku tudi zmanjšana delavnost v posameznih panogah trgovanja. Veleblagovnice imajo danes samo še 3—4% vsega trgovskega prometa v Nemčiji, dočim znaša v nekaterih velikih mestih ta odstotek celo 20% in še več. Oni oddelki veleblagovnic, katere bodo zaprli, bodo zlužili za namestitev sorodnih trgovinskih strok, ki se specia-
Finsko notranje posojilo. Finskemu parlamentu je predložen zakonski osnutek o najetju prisilnega notranjega posojila. To posojilo bodo morali podpisati vsi, ki imajo nad 70.000 mark obdavčenega dohodka v znesku 5%, oni, pa ki imajo nad 100.000 mark obdavčenih letnih dohodkov, 3%. Priptiščene so nekatere odbitne postavke. Novo posojilo bo amortizjrano v 5 letih. Donos posojila cenijo na 3.5 milijarde finskih mark.
Aodrej Anton:	8
Kako postanem javen delavec
Drugič je za javnega delavca dobro, da nastopa v javnosti le toliko, kolikor je neobhodno potrebno, ker se tako še najbolj izogne zavisti nevoščljivih tekmecev. Le na ta način nima družba vtisa, da s svojim višjim položajem na njo pritiska, ker vsak človek lahko vidi, da od družbe ne zahteva drugega, kakor da po storjeni dolžnosti zopet lahko v miru zase živi.
Ako ga potem še vseeno zavidljivci ne puste pri miru, ga mrzijo iz vzrokov, ki leže v zavesti njihove manjvrednosti. Proti temu seveda ni mogoče storiti ničesar. Navadno pa ga bodo z odkritimi očitki pustili v miru.
Navedimo še tretji vzrok, zukaj jc ljubezen do samote javnemu delavcu potrebna. Našel bo potrebnega čas«, da bo vsa vprašanja, ki se tičejo javnega dela in življenja temeljito premislil in preudaril. Tako si bo ustvaril zrelejšo sodbo, pu tudi ljudem bo mogel vedno kaj tehtnega povedati. Vse tO je pa mogoče le, če bo sam živel v resnih, velikih mislih in v neprestanem duševnem delu. Samo to mu bo dalo ono mirno trdnost značaja, ki moža najbolj odlikuje, in doživel bo osebno srečo, ki je morda niti ni iskal in ki je nikdar drugod ne bi našel. Vse drugo je prazno iu človeka samo prazni, ali kakor je z drugimi besedami povedal Cicero: »Kadar sem bil med ljudmi, sem se po povratku vselej čutil slabšega.«
5. Javni delavec — vodnik svojega ljudstva.
Javni delavec mora končno imeti — kar bi morali prav za prav postaviti na prvo mesto — gotovo življenjsko modrost, da se v svetu znajde in da more biti vodnik in ne zvodnik svojega ljudstva. Potrebno mu je poznanje ljudi in njihovih nazorov o svetu in življenju. Navadno so za to potrebne daljše skušnje. Spočetka bo morda presenečen, ko bo bolj in bolj spoznaval, da so politični nazori ljudi mnogo bolj, kakor se splošno misli in kakor bi prizadeti sami hoteli, preizkusni kamen- za iskrenost in globino njihovega verskega oz. svetovno nazornega prepričanja. V glavnem bo imel opravka s troje vrste ljudmi:
En del ljudi živi zgolj animalično življenje. Ker ne verjamejo drugega kot v tostranost, se jim kakšna druga pot zu kratko ped življenja, ki ga jim je odmerila fizična narava, zdi nepotrebna in tudi brezmiselna. Vse njih stremljenje gre za tem, da v svetu, ki ga vladajo le slepe in nagonske naravne sile in brezobziren boj za obstanek, niso »spodaj«, temveč »zgoraj«, da niso zatiranci, ampak kvečjemu za-tiravci.
Čeprav materializem ni znanstveno dokazana teorija, in čeprav nobenega človeka ne more notranje zadovoljiti in osrečiti, je vendar tudi v tej surovi obliki, kakor smo ga nakazali, zelo pogost svetovni nazor.
Vdor surovega materializma v naše javno in zasebno življenje je izredno otežkočil sožitje med narodi, pa tudi med pripadniki iste žitje med narodi, pa tudi med pripadniki iste narodne družine, ker je neizprosen boj za goli obstanek razglasil za vrhovno načelo in za edino življenjsko modrost.
Materialističen svetovni nazor, ki človeka osebno ponižuje na živalsko zvrst, politično pa na »podložnika« vludajoče plasti, bi moral vsakdo odklanjati že zaradi odpora svojih notranjih čustev, čeprav bi ne poznal zgodovine, ki vedno znova z nedvoumno jasnostjo odkriva ničevost in nespamet na materializmu^ zgrajenega družabnega »reda«. Tistim pa, ki še vztrajajo pri svojem zato, ker se jim nravstveni svetovni red ne zdi dovolj dokazan, pa bi najrajši poklicali v spomin, kar je zapisano pri vstopu v Dantejev Pekel:
Per me si va nella cittu dolente,
Per me si va nelTetcrno dolore,
Per me si va tra la perduta pente.
Lasciate ogni speranza voi ch entrate.
Drugi, ki niso daleč od materialistov, so skeptiki in ciniki, ki jih najdemo mnogo posebno med izobraženci. Le-tem se njih moralna impotcnca zdi silno interesantna in bi vsakega radi prepričali, da si na višku razvoja in vsemu dorastel šele takrat, ko ima vse ljudi za ničvredne pokvarjence in hinavce, pri čemer največkrat niti sebe ne izvzemajo.
Sem štejemo tudi one nečimerneže, ki se delajo, kakor da neumorno iščejo resnice, pa se v resnici zelo prizadevajo, da je ne najdejo. Namenoma izbirajo taka pota. da se z njo ne srečajo. Večno stremljenje po resnici, kakor svoje ravnanje lepo imenujejo, — se jim zdi bolj vredna naloga življenja, kakor pa sama posest resnice.
Vremenska napoved. 23. junija (sreda):
večinoma jasno, spremenljivo, krajevne nevihte. Vročina.
24. junija (četrtek): spremenljivo, včasih dež, nagnjeno k nevihtam.
sftBHift mmim
Najsi je bila ta napoved resnična ali pa izmišljena, vsekakor je pozneje služila kot razlaga za nenaden vpliv, ki si ga je Raspulin pridobil na dvoru. Zdi se da, je carica v njem spoznala božjega poslanca, ki ga ji je obljubil Filip. Na vsak način je spomin na lyonskega čudodelnika ostal vedno živ v caričini duši. O tem pričajo tudi njena pisma. Še mnogo let pozneje je večkrat omenjala Filipovo ime in ga imenovala z naravnost pobožnim spoštovanjem svojega »prijatelja«. S slepim zaupanjem je verovala^ v njegove nasvete in njegove napovedi. Brez dvoma je vpliv skrivnostnega Francoza postajal toliko močnejši, kolikor bolestnejše je postajalo caričino živčno stanje v lotih težkih preizkušenj, ki so sledile žalostnemu dogodku iz leta 1902.
B. Novi narodni svetnik
Po strašnem razočaranju se je zdelo, da si je carica kmalu opomogla. Njena globoka vera jo je vzdržala. Morda se je tudi zavedla, da je v vsem tem početju bilo nekaj grešnega, kar je cerkev obsojala. V tem času je imela njena sestra, velika kneginja Elizabeta še močan vpliv in ta vpliv je pripomogel, da se jo v njej poživila vera strogo pravoslavnega značaja. Carica se je zopet pustila obvladati od misli, da si more izprositi čudež le z molitvijo in na priprošnjo svetnikov, ki jih je priznala narodna cerkev. Pri-
povedovali so ji o nekem svetniku, ki ga cerkev še ni priznala za takega, čigar spomin pa ni častilo samo preprosto ljudstvo, ampak so ga. prištevali svetnikom tudi visoki krogi. Bil jo lo starec Se-rafin, ki smo ga že omenili, ko smo pripovedovali, da so njegov plašč prinesli v carsko palačo za časa Aleksandra II., ko so bili bolni carjevi sinovi. Vprašanje njegove proglasitve za svetnika je bilo že sproženo, a so ga pozneje odložili zaradi raznih kanoničnih težkoč. Tega svetnika so omenili carici, ki se je zavzela zanj z vnemo, ki je bila značilna za vsa njena dejanja. Zakaj bi ta novi svotnik ne uslišal njenih prošenj. Na njeno pobudo se je car zavzel za to zadevo in njegovo posredovanje jo premagalo oklevanje Sinode. Slovesna proglasitev starca Seralina za svetnika naj bi bila v poletju leta 1903.
Car je v,zimi, ki je sledila mučnemu dogodku s Filipom, poskusil vse, da bi vsaj nekoliko raztresel carico. Morda je prav ta misel bila povod, da je pripravil v januarju leta 1903 veliko plesno prireditve je bil, da bi za en večer oživelo XVII. stoletje, ki so jo vladarja pripravila poleg tistih, ki so bile običajne. Bila je zares simbolična., bodisi ker je bila zadnja velika prireditev v carski palači, bodisi ker je ob tej priliki oživel ves sijaj stare moskovske Rusije, in to prav na predvečer dogodkov, ko naj bi ta sijaj izginil za vodno.
Večkrat smo že poudarili, da car ni maral za dvorne plese, kakor tudi ne carica. Tu pa je šlo za nekaj čislo drugega. Namen prireditve je bil, da bi za cn večer oživelo CVII. stoletje, ki so ga smatrali kot zlato dobo narodnega ideala. Car je prav posebno Častil spomin svojega prednika cerja Aleksandra, očeta Petra Velikega, ki je bil kakor nekako poosebljenje tega verskega in narodnega ideala in ki je zaradi svoje dobrotljivosti in usmiljenosti dobil naslov Tresladki. Vsem povabljencem je bilo naročeno, naj si nadenejo prekrasne obleke iz XVII. stoletja. Car ^ si je nadel obleko svojega prednika Aleksandra, carica pa je bila čudovito lepa v obleki carice Marije, Aleksandrove žene. Najimenitnejše gospe so
plesale nek star ruski ples iz to dobe. Tako je za nekaj ur oživela stara Rusija, po kateri so vsi čutili domotožje in ki so bili prepričani, da nikdar ne bo umrla.
Zima je hitro minila in poleti leta 1903 je bil proglašen za zvelnika že prej omenjeni starec Serafin.
Carska dvojica je prisostvovala tej slovesni proglasitvi skupaj z otroki, s carico-materjo in drugimi rodbinskimi člani. Carska rodbina je odšla v majhno vasico Sarovo, kjer je bil Serafin pokopan prav na kraju, kjer je živel in kjer je njegovo bogoljubno življenje vzbudilo vsesplošno spoštovanje in češčenje. Bila je ta vasica skoraj izgubljena sredi prostrane ruske planjave, skrita sredi velikega gozda, kjer je »starec« v XIX. stoletju jedel v medvedovi družbi. Prvikrat je tedaj carica videla pravo Rusijo, brezkončne planjave, kjer so se majhni samostani skrivali pod mogočnimi brezami, obdani od neprehodnih gozdov ali pa od valovitih ravnin, preko katerih so korakale dolge vrste romarjev. Prvič je carica videla od blizu ta svet romarjev.
Omenili smo že, da je večkrat sprejemala v svojih sobah predstavnike te ljudske vernosti, ki je tako živo vzbujala njeno zanimanje. Ko je v Moskvi in v Petrogradu obiskovala razne cerkve, je videla cele trume pobožnih vernikov v zamaknjenju. Hotela se je celo pridružiti tej množici, ko je šla v Moskvo, da skupaj s carjem prisostvuje obredom velikega tedna. Prisostvovala je vsem veličastnim obredom in pri nočnih procesijah se je s svečo v roki pridružila tisočglavi množici gorečih in ponižnih vernikov.
Ti doživljaji so se globoko in neizbrisno vtisnili carici v dušo. V Sarovu pa je bilo čisto nekaj drugega. Tukaj so neštevilno množico, ki se je gnetla okrog novega svetišča, tvorili pravi ruski kmetje, oblečeni v pisane obleke, z žuljavimi rokami in z obuvali iz brezove skorje na nogah. Prehodili so na stotine in na tisoče kilometrov, da so mogli počastiti novega svetnika. Prinesli so s seboj celo otroke, da bi jih dali blagoslovit in bolnike, da bi izprosili njihovo ozdravljenje.
^KD&M, novice
Koledar
Sreda, 23. rožnika: Agripina, devica in mučenica; Ediitruda, kraljica in sveta žena; Eberhard, škof.
Četrtek, 24. rožnika: Sv. Rešnje Telo; Rojstvo Janeza Krstnika.
Zgodovinski paberki
23. rožnika: l. 1757. jo Robert Clivo premagal pri Plas-
syju v Bengaliji Francoze in njihovo zaveznike. Francozi so začeli kasneje kot Angleži in Nizozemci ustvarjali svoja trgovska in vojaška oporišča v Prednji Indiji. Šele Colbert je ustanovil francosko Vzhodnoindijsko družbo, ki je dobila nedaleč od Madrasa in Pondicteryja svoje prvo oporišče na prednjeindijskih tleh. Ko je v začetku 18. stoletja propadla država velikih mogulov, je ravnatelj Vzhodnoindijske trgovsko družbe Du-pleix razširil francosko posest preko Dekana. V avstrijski nasledstveni vojni, ki so se je udeležili tudi Angleži in Francozi, je Dupleix nevarno ogrožal angleške postojanke v Prednji Indiji, sam Madras se je moral podati, toda kratkovidna francoska vlada svojega sposobnega guvernerja ni dovolj podprla, ampak ga je celo odpoklicala (lela 1754.). V tem je izbruhnila sedemletna vojna, ki je za Francoze v Prednji Indiji kot tudi v Severni Ameriki kaj neugodno potekala. Po bitki pri Plas-syju je večina francoskih oporišč prišla v angleške roke. Pariški mir je to stanje končnoveljavno potrdil, Francozi so obdržali le Pondictery in dvoje drugih trgovskih opori&č. ki jih imajo še danes, Angleži pa so poslali absolutni gospodarji tega predela Azije —
1.1763., se je rodil kot sin bogatega dunajskega trgovca kasnejši ljubljanski škof Avguštin Gruber. Teologijo je študiral v generalnem semenišču na Dunaju, služboval nato v raznih krajih na Nižjem Avstrijskem in se zanimal zlasti za šolstvo. Po letu 1814. je delal v združeni dvorni pisarni kot uradni poročevalec za šolske in cerkvene zadeve, kot tak je sodeloval pri organizaciji Ilirskih pokrajin. Ko je umrl ljubljanski škof Kavčič, je za se cM njegovo mesto, umeščen je bi! 10. septembra 1816. leta. Rojen Nemec se je začel učiti slovenščine šele v Ljubljani. V nekaj letih se ji je toliko privadil, da 6o je mogel s Slovenci sporazumeti in slovensko pridigati. V naše cerkve-no-upravno življenje ni krepkeje posegel, to je bilo povsem v skladu z njegovim značajem, ki ni iskal sporov, marveč je vedno skušal pomirljivo vplivati. To so jo pokazalo tudi pri njegovem pri-jenljivem postopanju do jansenislov, ki jim sicer v svojem srcu ni bil naklonjen. Glede slovenskega šolstva, ki ga je po zlomu francoske oblasti vodil zopet škofijski konzistorij, je lc-lemu prepustil, da je v njem svobodno odločal in stavijal gu-berniju predloge. Za kanonike jo imenoval zlasti duhovnike, ki so vzorno delovali v dušnem paslir-tvu in podučevali ljudsko šolstvo. Na ta način je stolni kapitelj kmalu izgubil svojo prejšnjo plemiško večino. Ko je v začetku leta 1324. odšel Gruber za nadškofa v Solnograd, mu jc sledil v Ljub-!M ljani Anton Alojzij \Volf.
Novi grofcovi
-f- V Ljubljani jc mirno v Gospodu zaspala g. Pavla Pesjak. Pogreb predrage rujnice bo v četrtek, 24. junija, ob pol štirih iz kapejice sv. Andreja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu.
+ Ga. Alena Arnšek. soproga dr. Andreja Arnška, zdravnika SID v Vrnjački Banji, je umrla dne 6. maja, t. 1., po kratki težki l>olezni. Na zadnji poti na vrnjsko pokopališče jo je spremila polnoštevilna slovenska kolonija in mnogo uradni-ništva in vojaštva iz domov srbskih olrok-begun-cev. Tako lep pogreb je pokazal, kako priljubljena je bila pokojnica, v vseh krogih, ki so imeli priliko jo spoznati v kratki dobi njenega bivanja v Vrnjački Banji. Na grobu jc pokojnici zapel
,iL KINO DNION
Dvojo ljubezni znamenitega skladatelja V. Belllnija prikazuje film
w »Nestanovitno srce«
V Klavnih vlogah: Germana Paoltcrt. Lut-sella Beghl, Roberto Vlila, Osvaldo Valentl
PRRDSTAVB: ob delavnikih: 15.30, 17.SO tn 10.30: ob nedeljah ln praznikih: 10.30, 16.30. 17.30, 19.30
(EU
11-41
KINO MATICA
AI.IDA VALI v svojem najnovejšem filmu
»Nocoj nič novega«
Tragedija deklice, ki Je zagla na stranpota.
Zlvljonje v dekliški poboljševainicl---
Soigralci: Carlo Nlnchi, Antonio Ganduslo. PREDSTAVE ob 15, 17 ln ob 10.15 1
večnolepo »Vigred< slovenski moški zbor. Premnogo oko so je solzilo, ko se je g. župnik iz Kraljeva poslovil s pretresljivimi besedami od po-kojnice, ki je prva izmed vrnjske slovensko družine legla v prezgodnji grob pod divnim Gočein.
Naj rajnima sveti večna luč! Vsem, ki žalujejo za njima, naše iskreno soialjel
— Po hudi vročini nekaj dežja. V ponedeljek je podnevi zavladala prava predkresna vročina, saj je bila doslej v mesecu juniju tudi dosežena najvišja dnevna temperatura, namreč +27.8 stopinj
Celzija. Sonce je parilo. Za seno prava vročina. Seno se je na travnikih lepo sušilo. — Kopalci so bili z vročino tudi zadovoljni. Proti večeru se je začelo vreme nekoliko spreminjati. Zapihal je močan veter. Ponoči je bilo delno oblačno, toda proli jutru so se zgrnili nad delom Lubljane deževni oblaki, ki so pridrveli od kamniške strani ter se nato od Ljubljane zagnali proti jugozahodu. Nad Ljubljano je v času od 5 do 5.40 padlo nekaj več kapljic dežja, kakor pa n. pr. v Trnovem in na Barju. Dežomer na univerzi je nameril, da je v omenjenem času padlo za 0.4 mm dežja. Jutranja megla nad barjansko ravnino je bila nizka, a zelo redka. Zjutraj je bilo drugače prav soparno. Jutranji temperaturni minimum je dosegel +14.9 stopinj Celzija. Barometer se je malce dvignil od ponedeljka na 705.8 nun.
— Nesreča, lntihar Tone, 11-letni posestnikov sin je doma v Strahomeru na Ižanskem cepil bukova drva. Spodletelo mu je in s sekiro se je usekal v lepi palec tako, da ga je povsem odsekal.
Iz dela in življenja - ©J im in i&m
Iz Gori/.ije
Smrt dveh mater. V Barca pri Divaccia je v visoki starosti 85 let mirno v Gospodu zaspala gospa Frančiška Polh, mati ugledne družine. —
V	Savogna v okolici našega mesta je po kratki bolezni nepričakovano preminula gospa Josipina Cotič, žena znanega kamnoseškega podjetnika. Bila je zelo skrbna in delavna mati in velika dobrot-nica žtipne cerkve. — Obema pokojnima naj sveti vena luč, njunima družinama izrekamo pa toplo sožalje.
Z CJorenjskeg-a
Strast za nakupovanje. Gorenjski tednik »Ka-ravvanken Botc« piše: »Zmerom se najdejo ljudje, ki jih nekaj magično privlačuje, če vidijo stati pred kako trgovino nastavljene ljudi. Sami se postavijo tudi v vrsto in sprašujejo vihravo in sramežljivo, kaj vse se dobi. Neizrečeno so srečni, če po večurnem čakanju lahko'nekaj kupijo, česar sploh ne potrebujejo in česar v normalnih časih sploh ne bi kupili, ker nimajo za to nobene uporabe. Slišite žene v tekstilni trgovini vprašati prodajalko, koliko je zapadlo pik na njeni oblačilni nakaznici in kaj za to lahko dobijo. Te žene očividno nimajo prave želje za kako določeno perilo in sploh ne vedo kaj naj kupijo; so samo v strahu, da nc bi bile kakor koli prikrajšane in da bi kdo drugi kaj kupil, česar nimajo same. Nebrzdana strast za nakupovanje se druži z brezmiselno grabežljivostjo in dobro mero nevoščljivosti. Od kod to? Vsak ima danes več denarja, ker se v vojnem času more manj kupiti. Z denarjem razsipajo posebno tisti, ki niso bili prej vajeni razpolagati z večjo množino denarja, kakor ravno s toliko, kolikor so potrebovali za vsakdanje življenje. Ti ravnajo brez dvoma nepremišljeno, kajti nabavljajo si veliko nepotrebnih stvari, glede katerih se kasneje samo jeze, ko je zopet vsega na razpolago in so poleg tega te stvari še prepjačali. Bolj premeteno gotovo ravna tisti, ki si sedaj kupi lc najpotrebnejše in si hrani denar za kasneje.«
Ose — hude škodljivke sadja. Maja in junija se pokažejo oplojene samice, ki jih jc lahko spoznati po posebno dolgem, debelem zadku. Neutrudno skušajo samice zgraditi gnezdo iz zglodanega in s slino zlepljenega lesa, podobnega papirju. Gorenjski tednik »Karavvankcn Bote« poziva liudi. naj ose ta čas zatirajo. Če se hočejo v poletju ubraniti nadloge os. Te žuželke so posebno nadležne ne samo zaradi velike vsiljivosti, temveč kot izrazite sadne škodljivke. Kot dobro sredstvo za zatiranje os se je obnesla s kakoršno koli sladko tekočino do polovice napolnjena steklenica, katero obesimo na sadno drevo.
V	njo se ujamejo ose.
S Spodnjega Štajerskega
V Glimlju pri Podčetrtku je umrl župnik gospod Janez Lorbck, ki jc tam župnikoval 29 let. Naj v miru počiva.
Razne nezgode. Pri telovadbi se je v Mariboru poškodoval 17 letni učiteljiščnik Herman Flamernik. 70 letna Ana Vinkovčeva iz. Veržeja je padla in si zlomila levo nogo. Jožef Pliberšek iz Smartna na Pohorju je v gozdu podiral drevesa. Naenkrat mu je padlo drevo na hrbet in je dobil nevarne poškodbe.
25 Istnico svojega delovanja na odru bo 24. junija obhajala gospa Suzana Uffertova, baletna mojstrica in soloplcsalka mariborskega gledališča. Mestno gledališče bo ob tej priliki priredilo plesni večer v Gotzovi dvorani.
Brambovski teden v Mariboru je bil zaključen z vrsto raznih prireditev. Preteklo soboto zvečer so v mariborskem parku igrale štiri brambovske godbe, pri tem so nabirali za Rdeči križ V nedeljo zjutraj so položili venec v gaju junakov. Nato je bil velik brambovski zbor na športnem igrišču »Rapida«, ob 11 pa je bila parada na Tegetthoffovi cesti.
Pomen uabirke starih čevljev. Mariborski dnevnik prinaša članek o pomenu nabirke starih čevljev, ki se sedaj opravlja v zvezi z na-birko starih oblek in cunj. Piše, da so bili potrebni dolgotrajni poskusi, ker je bilo treba ugotoviti, kako bo mogoče stare čevlje še s pridom uporabiti. Sedaj dele povsod nabrano obutev v pet skupin in sicer 1. na čevlje, ki so uporabni brez, popravila, 2. na čevlje, ki potrebujejo malo popravilo, 3. na čevlje, ki so
uporabni šele po večjem popravilu, dalje na usnjate čevlje, ki se ne dajo več po;iruv:ti, in na nepopravljive gumijaste in platnene čevlje, Nepopravljiva obutev se prav zanimivo izkorišča. Platnene dele dodele nabir»i tkanin. Gumijasti deli kukor tudi gumijasti podplati nepopravljivih usnjatih čevljev gredi za regeneracijo gumija. Nepopravljive usninte čevlje razžagajo s krožno žag), liko da ločijo podplat od gornjega dela. Deli iz kromovegu usnju, si se ne dajo naprej uporubiti gredo /a predelavo lima. 100 kg takih odpadkov vrže 50 do 60 kg lima, največ za čevljarsko stroko. l\.d-plati čevljev se, kjer se usnje ne dn več pora-niti, tudi predelajo v lim. Iz 100 k? odpadkov je mogoče dobiti 50 kg lima. ki >e uinirsblja tudi v pisarnuh in v tehnične svrhe. Vse drugo, kar še ostane, ze zmelje v umetno gnojilo, ki ima do 6% dušika. 100 kg stalili čevljev, ki so neuporabni za kar koli drugega, da še vedno 70 kg umetnega gnojila, ki je bilo svoj čas potrebno zlasti bombažnim nasadom, sedaj pa sc trosi v vinogradih.
Tečaji brambovcev v Celju. Vodja Slandarle Celje-vzhod in Celjc-zahod je nedavno odredil tečaje brambovcev v Vojniku in Žalcu. Temeljna misel tečajev je bila ta, poglobiti brambovce v vojaški pripravljenosti in tehnično izuriti. Tečaje je vodil Sepp Egger po enotnih načelih, lako da so bili deležni vsi voditelji obeh 6tandart enotnega lvouka. Tečaja se je udeležilo vsega skupaj 197 brambovskih voditeljev. Na tečajih 60 bila tudi predavanja. Tako je govoril okrožni vodja Dorf-meisler o »zgodovinskem razvoju Spodnješlajerske v nemškem življenjskem prosloru.« Višji vodja S. A. Blaž je predaval o »borbenem duhu in borbeni pripravljenosti Spodnjih Štajercev«, kar je izvajal iz nemške zgodovine in iz vojnih doživetij 6podnje-štajerskih polkov v prvi 6vetovni vojni. Vodja de-lavsko-poliličnega urada v Celju, župni vodja S. A. Lenz je predaval o »S. A. možeh in brambovcih v obratih«, župni mladinski vodja dr. Zettcr pa o •nalogah nemške mladine« in o »sodelovanju ncni-ške mladine z brainbovci«. Ob nedeljah so bile vaje in tudi tekme v .streljanju. Zaključek tečajev je bil lep nastop, ki je pokazal, kaj vse so se voditelji brambovcev naučili.
Poročili so se v Mariboru: Ivan Pcklar, gradbeni delavec, in Marija Kranjc, postrežnica, Viktor Namestnik, strojni ključavničar, in Veronika Vnuk, kuharica, Vinko Lašič, barvar, in Frančiška Lahm postrežnica, Franc Klajnšek, trgovski nameščenec, in Jera Zor, delavka, Martin Mavko, pekovski pomočnik, in Vera Jakše, pletilja, Jožef Zeleznik, delavec, in Angalija Kobola, tkalka, Jakob Mo-horko, kmetovalec, in Alojzija Rchar, gospodinjska pomočnica, Alojzij Zore, mizarski pomočnik, in Adela Kobale, pletilka, Rudolf Has, ličar avtomobilov, in Elizabeta Kranjc, kuharica, Anton Sprajc, brzojavni dclavec, in Marija Fras, šivilja, Anton Černelič, tovarniški delavec, in Marjeta Žerjav, tovarniška delavka, Rudoif Bukovec, lesni trgovec, in Alojzija I.ekar, nameščenka, Ivan Gum-zej, železničar, in Marija Lovec, državna nameščenka, Alojzij Gorišck, pekovski pomočnik, in Alojzija Pulko, tkalka, Stclan Zelko, prodajalec, in Neža Schmit, šivilja.
Iz Hrvaške
Zagrebški župan na obisku v Bratislavi. Pred dnevi je odpotoval v Bratislavo na uradni obisk zagrebški župan Ivan Verner. V Bratislavi je obiskal tudi razstavo moderne hrvaške umetnosti. Do sedaj so ga že sprejeli ludi vsi vidnejši slovaški državni funkcionarji.
Imenovanja v uslaški založbi. Glavni ravnatelj Ustaške založbe, opolnoinočcni minister dr. Edo Bulat, je imenoval zn ravnatelja posameznih izdaj Ustaške založbe dr. julija Ma-kanca, publicista in izrednega vseuč. profesorja, za njegovega namestnika pa s posebnim delokrogom dr. Ante Bonifačiča, književnika in svetnika zunanjega ministrstva.
Zidje in »jugoslovanska vlada«, r,Hrvatski Narod« z dne 11. t. m. poroča iz Londona: »Kraljeva jugoslovanska vlada jc sklenila razveljaviti vse protižidovske ukrepe, uvedene v Jugoslaviji pred 27. marcem 1941. Do te odločitve je prišlo po posvetovanju med jugoslovanskim ministrskim pred-
Bes strašna pošast je bil ta medved. Če bi mi bil tedaj odpovedal strel, kdo ve, če bi jaz danes ne ležal na njegovem mestu.
sednikom in ministrom zunanjih zadev dr. Javono-vičem ter predstavniki svetovnega židovskega kongresa. V pismu, naslovljenem na svetovni židovski kongres, pravi dr. Jovanovič, da jc jugoslovanska vlada soglasno sklenila, da ne prizna nikakih proti-židovskih paredb, ukazov ali zakonov, ki so bili proglašeni v Jugoslaviji pred pričetkom vojne. Takšni ukrepi, piše dr. Jovanovič, nasprotujejo jugoslovanski ustavi in svobodoljubni tradiciji naše dežele.« V svojem komentarju pravi »Hrvatski Narod«, da so bile vse te protižidovske naredbe v bivši Jugoslaviji edino numerus clausus rs židovske vse-učiliščnikc, kar pa sc sploh ni izvajalo.
Pravoslavni menih Varnnva Radovanovi? o stanju hrvaško pravnslavne cerkve. — Sarajevski »Novi lisi« je pred nedavnim objavil daljšo izjavo pravoslavnega meniha Varna vo ltadovanoviča o razmerah, v katerih živi hrvaška pravoslavna cerkev v krajih Vzhodne Rosne. Omenjeni pravoslavni menili poudarja, da je v zadnjem času obšel vso svojo larc ler da je ugotovil, da se med pravoslavnim svetom komunizem ni razširil. Pod partizani so ljudje zelo trpeli. Sedaj so se vrnili na svoje domove ler obdelujejo polja in popravljajo poškodovana stanovaliŠčn. Močno poškodovane so povsod ludi pravoslavno cerkve in samostani. Tudi ti sc sedaj popravljajo. Končno se je menih Rado-vanovič zelo pohvalno izrazil o postopanju uslašev v tamošnjih krajih. Zanjo pravi, da so se zaradi naklonjenosti ljudstvu zelo priljubili in je dosli pravoslavnih družin, ki so dale krstili svoje otroko na ime Poglavnika, t. j. na ime Anle.
Iz Srbije
Ukrepi beograjske občine proti preveliki porabi vode. Z nastopom toplejših dni se je v Beogradu znatno zvišala tudi vsakodnevna poraba vode. Da bi imelo prebivalstvo vse ilui poletja ua rnzpolugo zadostne količine vode. jc sedaj beograjska mestna občina izdala nove ukrepe, s katerimi je uredilu porabo vode po hišah. Kdor se ne bi držal novo izdanih predpisov. ne bo samo kaznovan z denarno globo, temveč ga bodo smatrali tudi za snholerja ter ga bodo kot takega poslali na prisilno delo v taborišče.
Stalna razstava v Beogradu. Nn tehnični fakulteti v Bogradu je tHnlnu razstava termičnih ureditev zavoda za toplotno gospodarstvo. Razstavo stalno obiskuje veliko ljudi, predvsem mladina, ki ob takih prilikah posluša tudi popularna predavanja o potrebi racionalnega izkoriščanja narodnega bogastva v Srbiji, ki obstoju predvsem v raznih vrstah rude in lesa. Po /utrjevanju ru/nih predavateljev na tej razstavi je mnogo goz.tlov v Srbiji v zadnjih letih propadlo ravno zaradi leg«, ker jim lastniki niso posvečali dovolj nege. Po njihovem mnenju je treba predvsem gledati na to, du se s pravilnim negovunjem ohranijo vse razpoložljive površine.
Pridelovanje prave svile v Srbiji. Srbska državna uprava je v svojem načrtu za gospodarsko obnovo države, predvidela tudi racionalno proizvajanje svile. Ta svoj načrt jc izvedla že lani. Letos je proizvodnjo svile postavila samo še na širšo podlago. Svilo so v Srbiji proizvajali že pred vojno. Zaradi cene, ki je bila za svilo na svetovnem trgu, je pa moral srbski kmet svoj pridelek dajati zelo poceni. Da bi vlada pridobila kmete, da bi čim rajši in čimveč gojila sviloprejke, je v zadnjem času zvišala ceno za svilene bubc od 50 na 90 dinarjev. Poleg tega bo pa vsak, ki bo uradu, ki vodi to važno gospodarsko panogo, prodal 18 kg sviloprejkinih bub prve vrste, dobil še tri metre tekstilnega blaga po maksimirani ceni in brez nakaznic.
Pospeševanje gojitve sladkorne pese v Srbiji. Srbska državna uprava se v zudnjem času zelo trudi, da bi se osamosvojila tudi na področju preskrbe s sladkorjem. V ta namen jo začela veliko akcijo za saditev sladkorne pese tudi na svojem področju. Lanskoletni nasadi so se zelo dobro obnesli ter so ljudje zaslužili dobre zneske. Zn letos je srbska vlada določila še večja področja, na katerih goje sladkorno peso. Istočasno jo državna uprava tudi obvestila vse pridelovalce, dn jim bo ob prevzemu pridelka dajala poleg cene, ki je precej ugodna, še na vsakih 100 kg sladkorne pese po 1 kg sladkorja.
Drobna ljubljanska kronika
Sv. maša za umrlegn g. Aleksandra Li-5ana bo 25. t. m., v petek, ob pol osmih v Križankah.
Odprle duliovnn vale zn Slanico Šentjakobsko dekliške Marijino družbo in druga dekleta bodo letos od 21). juni.ia do 3. julija v šentjakobski cerkvi. Udeležbe ni treba javljati.
lted službe božje pri sv. Jakobu na Te-lovo. Ob 9 bo slovesna sv. maša, nato blagoslovi pri štirih oltarjih v cerkvi. Procesijo po ccrkvi se udeleže članico obeli Marijinih družb s svetinjami, otroci Marijinih vrtcev ?redo v krojiti. Darovanje sveč odpade, puč pa bo pri vseh opravilih darovanje za razsvetljavo. Okrog pol 11 bo šo ena sv. maša. Opozarjamo, dn bo slovesnost že nu praznik sam, ne šelo prihodnjo nedeljo.
Tretja sklepna produkcija Glasbene akademije ae bo vršila v petek, 23. t. m., ob 19 v veliki unionski dvornni. Goslnčlca Stanič Jelka 1)0 izvajala polog drugega: Pugnnni-jov »Preludij in Allogro«, \Vieniawskijev »Koncert v d-molu« in Pnganini.ieve »Bra-vurne variacije nn G struni«. Skladbe, ki zahtevajo poleg muzikalnosti odlično tehnič-.110 znnnjo. Gospodičnn Stritarjeva nam zapoje Proch(\ve »Variacije« In Stranssove »Pomladne zvoke«. Zelo hvaležno, n tehnično težke koncertne pesmi za koloratnrni sopran. Proda in sporedov v knjigarni Glasbeno Matice (po 3 in 1 liro).
Prvi BtročJI fižol. Ljubljanski trgovci z zelenjavo in sadjem nn debelo so sedaj dobili iz Triesta večjo pošiljko strožjega fižolu, s kntorini sn vse branjevce in mulo trgovec | dobro založili, tnko da je bilo v torek žo zgodaj na živilskem trgu zelo mnogo stročje-ga fižola, ki jc nizke sorto. Prišla je tudi večja pošiljka gorizijske čebule. Na prostoru'
za gozdno sadeže jo bilo v torek že manj borovnic na izbiro in naprodaj kukor v sobolo in ponedeljek. Borovnico to po golov-ških in rožniških gozdovih skoraj že vse pobrano. Neka ženska pu je prinesla na trg košaro rdečih jagod, ki jih jo kaj hitro prodal«. Maksimalna cena za rdeče jagodo je določena na 10 lir litor. Po nekaterih gredah in njivah je domučl gruh že dobro uspel in gu tu in tam tudi žo prodajajo. Nizki domači fižol je začel eveteti. Lepo cvete po nekaterih vojnih vrtovih tudi bob. Visoki fižol se jo žo lepo razvil in ruzplel po pre-kljnli. Nevarne so mu postalo uši in tudi polži ga zelo nadlegujejo. .
Mestna zastavljalnica zaprta. Zaradi slika n j ti in snuženja prostorov bo mestna zn-stnvljalnicn zaprta od sv. Rešnjegn Telesu, 24. t. m., do sv. Petrn in Pavla, 29. juni.ia. Zato opozarjamo stranke, naj to upoštevajo, du ne bi te dni prepozuo 6kušule rešiti zastavljene predmete.
Gledališče
Opera:
Sreda, SJ. Junija ob 18: »Prodana nevesta«.
Red A.
Četrtek. 21 junija: ob 17: »Tlials«. Izven.
Ceue od 28 lir navzdol. Petek, 25. junija: Zaprto.
Opera pripravlja kot naslednjo prcmlero D'Albertove »Mrtve oči«. libreto: li. H. Ewc,rs in H. lleury. Prevod: N. Strilof. Zasedba partij: pastir — Bunovec, kosec — Dolničar, pastirček — N, Stritarjevn, Ar-cesius — Primožič, Myrtoele — He.vbalova, Onllin — Kristanfič. Arsinoo — Polajnnrjeva, Mnrlln Magdalena — Golobova, Ktesiphar — M. Sanein, Rcbccca — Poličova, Ruth — Kar-
lovčeva, Esther — RamSakova, Sarah — Stritarjeva, hroma žena — Skrjančeva, Zid.ie: Jclnikar. Rus. Romar. Gregorin. Perko. Dirigent: Samo Hubad (operni debut). režiser: C. Debovec, zborovodja: R. Siuioniti.
Drama:
Sreda. 23. Junija ob 18.30: »Skupno življenje«. Rod Sreda. Četrtek, 2». junija ob 18 30: »Stari In mladi«. Red Četrtek. Petek. 25. junija: Zaprto.
Abonenlo reda Četrtek opozarjamo, da
bodo imoli zaradi bližnjega zaključka dramske sezono izjemoma v četrtek, na praznik, predstavo zn svoj red. Igrana bo Medvedova igra: »Stari iu mladi« v premierski zasedbi.
Drama pripravlja kot naslednjo prcmlero Strlmlborgovo igro »Nevesta s krono«. Delo je imelo žo pred leti izredno močan uspeli. Zasedba partij: Sari<*eva, Danilova, Jnn, Do-hevec, Rukiirjova, Marija Vera, Gnhrijelči-čevn, Simčičeva. Potokar, Gale. Cesar, Pre-setnik, M. Skrbinšck, Nakrst, Kosio. Režiser: C. Debevee.
Cerkvena glasba
CERKEV SV. JOŽEFA na praznik presv. Rešnjegn Telesa: Ob 8 slovesna sv. mašn. Izvnja se: »Missa in D«, zl. A. Rihovsky. Urndunlo in sokvenen: »Lauda Sion«, zl. P-Grieshneher. Po ofertoriju: »Adoro le devoto, bono Yesu«, zl. E. Frey. K blagoslovu: »Tun-tum ergo v As«, zl. A. Foerster. Po maši: »Praznika svetegu«, zl. St. Premrl.
Naznanila
RADIO. Sreda, 23. junija. 7.30 Lnhkn glasim — 8 Napoved časa. Poročila v Italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.43 Valčki, polke in mazurko — 13 Napoved časa. ToroJila v italijanščini
— 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.12 Klasični orkester — 14 Poročilu v italijanščini — 14.10 Konccrt malega orkestra, vodi dirigent Stn-no l.esjak — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 17.13 Koncert violinista Knrln Iiupln. pri kla virju L. M. Škerjano — 67.45 Pisana glasba 19 »Govorimo italijansko«, poučuje prof. dr. Stanko Lcben — 19.30 Poročila v slovenščini
— 19.45 Politični komentar v slovenščini —1 20 Napoved 6a.su. Poročila v italijanščini — 20.211 Pisana glasba — 20.30 Mascugni: »Caval-leria rustlenna« — 22 Predavanje v slovenščini — 22.10 Orkestralno glasim vodi dirigent Gnllino — 22.45 Poročila v italijanščini.
LEKARNE. Nočno službo imajo leknrne: dr. Kmet, Blcivveisovn c. 43. rar. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustnr. fielonbur-gova ul. 7.
ms™ioV^^iiS^^^V;'v-. *
Zahvala
Vsem, ki so nam v bolezni in smrti našega nepozabnega
Cioldsfteie? Jožefa
stali ob strani, ki ste na kateri koli način počastili njegov spomin, izrekli nam ustmeno ali pismeno sožalje, najsrčnejša hvala. — Sv. maša zadušnica se bo brala v soboto, 2fi. t. m. ob M8. uri v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja (oltar presv. Srca Jezusovega).
Ljubljana, dne 22. junija 1943.
ŽALUJOČI
J. O I i v e r Curwood
Polegnil je denarnico in dal petdeset dolarjev Mercerju.
»Obdržite si, kar ostane, prijatelj, in kupite si smotk. Saj ne vem, kaj bi počel z denarjem in vi mi boste napravili veliko usluco. Vidite, lo je moje zadnje zapravljanje.«
Hvala, gospod; preveč ste prijazni!«
Mercer je bil tipičen predstavnik Angležev iz zapadne Kanade, ki so bili mnenja, da bi Kanada morala pripadati Angliji. Vedno je bil ubogljiv in ponižen dečko: bil je kakor ustvarjen za strežaja. toda 011 bi bil nejevoljen, če bi mu kdo to rekel. Po Kentovem mnenju bi bil Morcer prav sposoben za cerkovnika v majhni župniji, namesto tega pa je bil nameščen v bolnišnici v srcu severne samote.
Ko je Mercer odšel in odnesel krožnike in petdeset dolarjev, je Kent premišljeval o njem. Prišel je do spoznanja, da se pod Mercerjevo uslužno zunanjostjo skriva neka posebna življenjska moč in pogum: treba bi bilo le nekega povoda. da se pokažeta ti lastnosti in se usmerita v pravo mer. Mercer bi ne obslal vzravnan pred nabilo puško, ampak bi so. pod plaščem noči, izmuznil pod njo. Kent je bil torei prepričan, da bodo njegovi dolarji prav uporabljeni... če l>o seveda ostal živ.
Kent sam ne bi mogel povedati, zakaj prav-
zaprav hoče izvedeti to, kar je naročil Mercerju, da poizve o mladenkiucm odhodu v Fort Simp-sou. To je bil eden od domislekov. kakršne sta 011 in 0'Connor neštetokrat iinela v svoji službi in ki jima jih je narekoval nekak šesti čut. Vprašanje, ki ga je stavil Mercerju, je bilo le hipna misel in ne rezullat daljšega premišljevanja. To jutro je bilo zanj res vznemirljivo in utrudljivo; čutil je potrebo, da se mora pošteno odpočili in vse doživljaje premisliti, pri tem pa pozabiti na to. kar mu je napovedal Cardigan in kar ga vsak hip utegne doleteti. Vendar pa nikakor ni mocel svojih misli usmeriti drugam, ker ga je resničnosti sf>ominjal pritisk na prsih, ki so je očividno stopnjeval, tako da je često le s težavo mogel s polnimi pljuči zajeti sapo.
Kljub vznemirjenju se je Kentov sjx>min neprenehoma bavil 7. Maretlo. Ali se bo sploh še kdaj vrnila? Zdelo se mu je, da se 11111 hoče nenaklonjena usoda posmehovati, ker mu je naklonila tako nenavaden doživljaj — v zadnjih tirali njegovega življenja. Čo bi jo bil srečal šest mesecev — ali tudi tri mesece — prej. bi ona prav gotovo povzročila tolikšno spremembo v njegovem življenju, da pa ne bi bila ranila krogla tislega pijanega mešanca. Odkrilo je sedaj priznal, da je v njegovem srcu zavzemal coz.d tisto mesto, v katerem bi bila morala kraljevati ženska. Gozdovi so ca vzeli popolnoma, njegovo dušo in telo... Toda. čo bi se ta mladenka pojavila v njegovem življenju prej! ..
Maretle je prihajala s severa! Ta misel ga io popolnoma prevzela. Nil! pomislili se ni upal, da bi mu utegnila lagati. Trdno jo bil prepričan, da bo jutri Mercerjevo sporočilo — če bo še živ — potrdilo njegovo zaupanje v dekle. Se nikdar
ni slišal govorili o kraju, ki se imenuje »Dolina molčečih ljudi«, toda tod so bile pokrajino neizmerno velike, iu Fort Simpson in kraji, ki so pripadali Družbi hudsonskega zaliva, je bil tisoč milj daleč. Ni bil popolnoma uverjen, da res obstaja ta Dolina. Bolj verietno se mu je zdelo, da dekle stanuje v Fort Providenceu. Fort Simpso-nu, Fort Goid Hopeu ali v Fort MacPhersonu in da' je hčerka kakega bogateča poljedelca. Toda v vseh krajih, raztresenih med Velikim jezerom in Arktičnim oceanom verjetno ni bilo več kol petdeset belcev; ona prav cotovo ni bila med temi, sicer bi se to v Athabasca Landingu vedelo. Prav tako ni mogla biti hči kakega lovca ali čolnarja, ker je niti eden nili drugi ne bi mogel posla t i v civiliziran svet. v katerem je br^z. dvoma nekaj časa živela. Prav lo je bila tista uean-ka. ki se je takoj spočetka zdela Kentu nerešljiva: ni bila samo lepa. ampak so je tudi videlo, da ie uživala vzcojo. boljšo od tiste, ki jo morejo nudili primitivne misijonske šole v teh krajih.
Zdelo se mu je. da je v Maretti združena le|)Ota z. divjo gozdno neodvisnostjo in svobolo in da se v njenih žilah pretaka kri tiste slar.i arislokratinje. ki se je pred dvema stoletjima naselila najprej v Oučheru in Montrčalu...
Ob teh mislih se je Kentu zdelo, da se bliža resnici: nasmehnil se je soncu, čigar žarki so v gostem snojiti prihajali skozi okno in obraz se 11111 jo razjasnil, kakor če bi Maretle stala pred njim ...
Med lem časom ie stal v sosednji sobi oce Lavonne; .njegov obraz je bil sedaj mno-ro bolj bled kot prej. ko je mislil, da sedi ob Kentovi smrlni postelji. Polec njega je slal Cardigan. ki se jc zdel deset let slarejši kakor je bil takrat,
ko je to jutro pritisnil stetoskop na Kentove prsi. Med obema pa je stal nadzornik Kedsly. čigar obličje je bilo kakor izklesano iz sive skale, in Mercer, čigar oči ?o izražale grozo nad nečim, česar ni mogel prav razumeti, Cardigan je s biio hotel iztisnili nekaj besed, a ni se 11111 posrečilo. Kedsty si je olrl potno čelo z islo gesto kot tedaj. ko je Kent narekoval svojo izpoved.
Oče Layonne se je počasi bližal vratom Kentove sobo in njegove ustnice so mrmrale tiho molitev.
VII.
Ko je zaslišal škripanje kljuke, se je ivent obrnil od okna. skozi katero je pozorno ogledoval svoje gozdove, ki »o se mu zdeli polni znanih oseb — med njimi je bila tudi Marelte — in pOKledal k vratom, ki so se prav počasi odpirala. To je pričakoval. "V Mercerjevih očeh je čital kakor v odprli knjigi; z ene trani ca je opozorilo na bližajočo se krizo mladeničevo vedenje, z druge struni pa tisti občutek povečanega pritiska v prsih. Odločilni trenutek je prav gotovo že zelo blizu, ker ca prihaja obiskat oče La.vonne. Skušal se je nasmehniti, da bi mocel veselo in brez strahu sprejeti svojega siarega prijatelja, toda ko je videl misijonarja, ki je stal na vratih, mu jo smehljaj ua ustnicah otrpnil.
Več kol enkrat je že imel priliko biti z očetom Layonneom v bližini smrti, toda še nikdar ni na njegovem obrazu videl takšnega izraza, kakor ga je opazil sedaj.
Nemirno in začudeno ga je pogledal. Misijonar se je obotavljal vstopili v sobo. kakor da hi ga v zadnjem trenutku nekaj zadržalo, kar |)a lii bil strah.
in se je v slrabu za svoje mladičke zakadila princeski v obraz.
Princeska jc prestrašeno zakrilila z rokami, izgubila ravnotežje in padla z drevesa.
Naročajte »Sfenoa«!
Atletsko prvenstvo
Zmagali so Ilerniežani, toda s šibkimi
rezultati
V domači lahki atletiki so zagospodarili Ilerniežani. V nedeljo so imeli na stadionu ob Vodovodni cesti prvenstvo ljubljanskih klubov, ki pa je poteklo v znamenju llcrmesovega mitinga, pri katerem sta gostovala jvo dva atleta Planine, Ilirije in Viča. Razveseljivo je vsekakor, da imajo zdaj se eno društvo, ki goji lahko atletiko, število tekmovalcev pa bo s časom vsekakor povišalo. V nedeljo jih je bilo v vsem 23, večinomu mladih llermežanov, ki so se z v/|K)dbuno vucmo lotili te prikupne vrste športa.
Rezultati so bili k<>jpada zelo skromni. Pri tem je treba upoštevati, tla gre največ za nova imena in da so tudi ostali jirccej dolgo počivali. V naslednjem podajamo pregled najboljših uspehov:
Tek na 100 m: I. jereb. Ilirija. 12.3 sok; 2. Galien, Ilermes, 12.1 sek; 3. Kadunc, Planina, 12.S >ck; 4. Mi belič, Ilermes, 13.5 sek.
Tek na 400 m: 1. Čebenik (>0.2 sek. 2. Z11-I anc bo.3 sek, 3. Jurcn 60.0 sek. (vsi Ilermes), -I. Hočevar (Vič) 60.7 sek.
Met krogle: I. Milanovič (II ) 8.36 m, 2. Galien (II.) 7.88 m, 3, Hočevar (Vič) b."3 m, 4. Gor-jup (Vič) 6.39ni.
Tek na 1500 m: 1. A. Starman (II.) 4:39 min, 2. Koritnik (Pl.) 4:39.2 min, 3. Bizjak (11.) 4:43 min, 4. Bczlaj (II.) 4:43.4 min.
Met kopja: I. Mozetič 32.34 m, 2. L. Starman 3. Zupančič (vsi Hermes) 23.70111.
"Skok v višino: 1. Juren 1.43 m, 2. Zupane 3. Šavrič (vsi Ilermes) 1.23 m.
1 'Met diska: 1. Starman 23.43 m, 2. Mihelič 2I.S2m. 3- Scbenik (vsi Ilermes) 20.43 m.
Skok v daljino: 1. L. Starman 4.68 m, 2. Galien 4.63 m, 3. Mozetič (vsi Hermes) 4.36 m.
Princeska je potegnila iz gnezda ptičico, da bi jo raztrgala, a takrat je priletela stara
lz Sofije poročajo, da bo mešani bolgarski in romunski odbor za zgraditev mostu čez Donavo začel s svojimi razpravami o načrtu danes.
Gundar Haegg; potuje	|
Nemška »Donauzeilung« poroča nekaj podrobnosti o potovanju švedskega rekorderja Gun-darja Haegga. Že pred tedni so poročali časo-jiisi, da se je podal na gostovanje čez morje. Čakali smo, da bo novica potrjena, vendar o llaeg-gu ni bilo v športnih rubrikah ne duha no sluha. na druci slrani pa tudi v poročilih o letošnjih uspehih švedskih atletov nismo mogli o njem ničesar zaslediti Kakor poroča »Donaui-zeitunge. je Haegg zdaj nekje na morju in potuje iz GOteborga proli Kubi. Z Amerikanci je bil dogovorjen, da ga bo čakalo letalo, vendar lega ni bilo in tako potuje na starem trgovskem brodu >Siiturnusii<:. List pravi, da je za odličnega tekača vsekakor škoda, da bo moral 30 dni potovali, potem pa takoj na noge, da bo kazal senzacije željnim gledalcem »voje hitre noge. Pisec. omenja dalje slučaj Nurniija, ki je imel z gostovanjem v Ameriki prav slabe izkušnje. Gun-dar Haegg se bo udeležil najprej ameriškega lahkoatletskega prvenstva v Ne\v Yorku, poleni pa bo gostoval v Chicagu, I-os Angelesu, San Franciscu. Boslonu, Clcvelandu in nazadnje še v Piltsburgu.
šjisrt v kratkem
Na plavalnih tekmah v Pisi sta sc spet kosala Branko žižck in Jože Močan na dolgo progo. Doseženi so bili naslednji časi: 1. Ži/.ek 20:13 min., 2. Močan 20:42 min., 5. Braschi
22:47 min. Kakor vidimo po časih, jc imel Žižek tokrat lažjo nalogo in je njegov nevarni tekmec zaostal kar za 2" sek.!
Proti nogometnim simulanfom so nastopili Madžari in jim zagrozili s hudimi kaznimi. No dogaja se samo pri nas. da se nogometaši radi brez vzroka mečejo na tlu ter »zvijajo v bolečinah«. da bi tuko vplivali na sodnika ali opra-vičili svojo surovost; o podobnih razvadah čita-1110 tudi v madžarskem nogometnem športu-Tam je šla stvar celo tako daleč, du so morali predvideti v kuzenskeni pravilniku pruv občutne kazni (izključitev z igrišča ali celo enomesečno prepoved igranja) za mladeniče, ki bi radi s simuliranjem prejetega udarca oškodovali nasprotnega igralca.
Turško prosvetno ministrstvo je storilo žc marsikaj koristnega za razmah š|>orta med srednješolsko mladino. Med drugim jc nedavno odredilo, da mora biti konec leta po vseh srednjih šolah tako imenovani športni dan. na katerem naj bi se borila mladina zlasti v lahki atletiki. Ta dan bo namenjen propagandi športa in bo iiouka prost.
O invalidu Bercnsu, ki so mu amputirali levo nogo ob bedru čitamo, da se je udeležil tekmovanja za invalidski športni znak in da je postavil v lahki atletiki, kakor tudi v plavanju prav zadovoljive znamke. V daljino je skočil 3.10, kar je za človeka, ki ima eno samo nogo, izredno dober uspeh. Udeležil pa sc je tudi plavalnih tekem in je preplaval 300 m v 6 min. 6 sek.
Umetno pridobivanje beljakovin
Za ljudsko prehrano in za dosego zmage silno važen izum
Med poskuse, kuko dobili po biološki poti nove surovine, spada tudi poskus, |)riti na umeten, sintetičen način do beljakovin. Ta poskus
jc pred nedavnim rodil uspeh in umetno dobivanje beljakovin, ki je v Nemčiji zavzelo žc velik obseg, postaja čedalje važnejše.
Med drugimi podrobnostmi, ki so v zvezi s tem. piše italijanska poročevalska družba »La Corrispondenza« tudi, da so začeli v Nemčiji gojiti posebne vrste gobe, ki vsebujejo do 30 odstotkov beljakovin. Te gobe gojc v ogromnih, ko stolp visokih |)osodah. v katere dajo tudi raztopljene hranilne snovi. I a novi postopek umetnega pridobivanja beljakovin prinaša lahko [Kisebno velike koristi predvsem tistim deželam, kjer je močno razvita industrija celuloze.
Velika prednost novega postopka je predvsem v tem, da ni nujno |>otrebno, da bi takšne gobe gojili 1111 površju hranilne raztopine, pač pa lahko v notranjosti te hranilne raztopine, ki jo dobivajo iz žveplcnega luga. To |iomeni, da je pridobivanje umetnih beljakovin postalo na ta način bolj ekonomično in donosnejše. Pri tem novem iiostopku gobe tudi lahko hitreje rasejo.
lako so nemška znanstvena raziskavanjn močno podprla izdelovanje surovine, ki je silno važna za prehrano našega naroda, — piše »La Corrispondenza« — ter tako posredno daje svoj prispevek za zmago našega orožju v sedanjem hudem boju.
PAVLA PESJAK
\ UMRLA NAM JE DANES ro TE2KI IN DOLGOTRAJNI BOLEZNI, PREVIDENA S SV. ZAKRAMENTI, NASA LJUBLJENA SESTRA, TETA IN STARA TETKA
POGREB PREDRAGE POKOJNICE BO V ČETRTEK. DNE 24. JUNIJA 1943, OB POL ŠTIRIH POPOLDNE Z ZAL, IZ KAPELICE SV. ANDREJA, NA POKOPALIŠČE K SV. KRI2U,
LJUBLJANA, 22. JUNIJA 1943.
MINKA PESJAK, SESTRA, ING. BORIS POGAČNIK, MARIJA VVF.BLE, ROŽENA POGAČNIK, SONJA KREGAR, MIJA ŽEBOT, NEČAK IN NEČAKINJE, IN OSTALO SORODSTVO
Domačija v cvetju
Tedaj je priplavala skozi okno než na, komaj slišna glasba. Zdelo se je, kakor da bi prihajala od zelo daleč, kakor da bi budila spomine na davne sončne dni. Vsi so utihnili, vsi so prisluhnili. Zdaj so zaslišali glasove starčka, ki je s počasnim, zateglim glasom
izgovarjal svete besede: >---ki je
za nas gajžlan bil — — —«.
Moj Bog, ubogi .Jernač je prilezel prav v tem trenutku, se zaustavil tri korake pred hišo in od|irl svojo čudodelno skrinjico. Nežni zvoki so bili komaj tako močni, da so dospeli do vrhov cvetočega drevja. Vmes se je še vedno čulo brenčanje čebelic; škrjan-rki so prisluhnili, vrabci so se sramežljivo umaknili.
Majda je bila prva pri oknu. Misel, da je na svetu tako mulo srečnih ljudi, j>a tako veliko bednih in žalostnih, je ugasnila smeh na njenem licu. Otožno se je zazrla v sklonjenega popotnika.
»Jernač je to, Jernač, ki nas vsako leto obišče,« je spregovorila mati. — iStarček, ki hodi po dolgi poli okrog naših hribov in še naprej do Jurkloštra. Nebeškemu očetu nas priporoča, za dobro letino moli, za zdravje in za srečno zadnjo uro. In vse to zu skorjo kruha, revež!«
Za tem jc pristopil Matevž k Majdi in ji razlagal naprej: »Je pa sam svoj; nikoli več se ne oglasi pri hiši, kjer je slišal neprijazno besedo. Majda, to si zapomni. Jernaču boš dala vselej kaj to|ilega% Jernač jc moj stari, stari znanec.«
Majda je stikala v torbici za denarjem, in ko ga je hotela odnesti beraču, ji je dal tudi Vorina papirnat desetak.
Jernač se je sredi molitve zaustavil, ko mu jc dala mlada gospodična tuko velik dur.
»Jej, jej, dobri ljudje, dobri ljudje!« je ponavljal s šibkim glasom in ji voščil vse mogoče od zdravja nn zemlji do nebeškega kraljestva nad zvezdami.
»Jernač, bosle prenočili pri nas?« mu jc zaklical Matevž.
»A-aaa.c je nastavil uho starček s hromo roko in nogo.
Matevž ga je prijazno pogledal, mu pokazal hlev, naslonil lice na dlan ter mu tako do|)Ovedal, du ga čaka mehka slama v toplem hlevu. Tudi mati Andraževa ni hotela zaostajati. Prinesla mu je krožnik juhe z rezanci in s pura novim d rob jem. Kakšno veselje je bilo gledati Jernača, ko se je krcpčul
z jedjo, kakršne še ni okusil na tem božjem svetli! Koščena roka je živahno zajemala in solze ganjenosti so mu tekle |)0 ličili. Tako hvaležen je bil in tako nebeško dobra se mu je zdela jed.
Škrjanček je spet zaplesal v prozornem ozračju. Nad trato sta se podila dva bela metulja. Sonce se je jjo-mikalo proti zupaduim vrhovom in jc začelo dajati svojim čistim žarkom zlatih primesi.
Za Vorinova je prišla ura odhoda. Branila sta se, ko jima je prinesla Andraževa po! tlačenega želodca in ducat suhih klobas; ko pa se je pojavil oče, ves obložen s steklenicami rdeče zlaht-nine in belega pekerčann, bi ravnal Vorina neiskreno, če bi odklonil zapeljive stcklcnice rajnega vina. Rad jili je vzel, svinjino pa je odklonil, češ saj je že to veliko preveč, in sam ne ve, kako sc bo oddolžil.
Vorinova sla se poslovila. Stari jc bil prijetno okajen, Majdo |>a je po svoje omamila sreča, da je spet de/i vela nekaj ur v družbi fa 11 ta, ki je bi razigran, da je žarela vročina iz njegovih jiolnil) prsi. Še enkrat je objela s pogledom belo hišo med drevjem in ji v mislih vzklikala na svidenje, nn veselo svidenje! Perun je mahal z repom ter se podil okrog koleslja. Matevž. jc udaril z bičem. Potem sta se konja zapodila v dir; mati Andraževa je stala jioleg mo/n, ki je kadil iz dolge porcelanaste pipe in jc mahala z belim robcem.
i Edini, ki ni vedel, zn kaj gre, jc
bil revež Jernač. Sedel je na klop pod 1 ipo in si prizadeval, da bi dognal, kdo je bila piezaTa mladenka, ki mu jc stresla v klobuk toliko denarja. Ah, in juha, tnko močna jc bila, da se je počutil veliko, veliko mlajšega. In glej, zgodilo se je še nekaj nenavadnega! Ko ga jc zagledal Andraž, sedečega |X)d lipo, je zlil ostanke pekerčana v pločevinasto skodelico in mu prinesel vina ter kos potice zraven.
»Pij, revež!« je dejal, in priporoči nebeškemu očetu Matevža in Majdo, je dodal v mislih.
Iztegnil je roko ter pokazal proti dolini, kjer se jc izgubljal koleselj.
Jernač se je opogumil in gu vprašal:
»Grajska gospodična?«
»Pij, da ne boš žejen na današnji dnn!« mu jc odgovoril Andraž ter si zadovoljno stikal brke.
V	počasnih požirkih je pil Andraž krepilno pijačo in čaknl večera. V rokah je držal molek z debelimi jagodami; njegove listnice so bile negibne. Zrl je čez dolino proti goram, kjer je zahajalo sonce. Nekaj čudnega se je budilo v njem. kakor da bi se mu ota-jali premrzli možgani, kakor da bi nevidna roka angela trgala pajčevino s pešajočega s|>omina.
V	duhu je zagledal malo Ajtko, edino bitje, ki je. bilo z njim dobro, ko je bil za pastirja v Lokavcu. V davnih časih je to bilo. ko še ni bilo kolesarjev, ki bi strašili po ecstali, ko je bila Savinja še čisla kakor studenčnica. Ni pruv vedel, uli je minulo od (istega
časa že šestdeset ali sedemdeset let. Ah, moj Bog, takrat ga je zadela strahotna nesreča, usodna za vse življenje. Domači sin je odpeljal ovco in jo jiro-dal oglarjem v gorah. Osumili so Jernača. Gospodar ga je tem bolj pretepava], čim bolj je zatrjeval, da ni tat. Nazadnje so še malo Ajtko prepričali, da je tat in lažnivec po vrlui. Čaša trpljenja je bila prejiolna; Jernač je čez noč izginil. Preganjala ga je želja, da mora umreti, ker ne more prenašati sramote in ne more prepričati Ajtke, da je nedolžen. Ponoči je krenil proti pokopališču, da bi se poslovil od rajne matere. Do groba pa si v temi ni upal in je čaka! jutranje zore.
Potem se je podal na dolgo pot, da bi našel očeta in ga prosil zaščite. Ne, umreti ni mogel, čeprav je imel hromo roko in hromo nogo.
Kako mučna je bila prva pof nebogljenega fantička, ki se je preživljal od beračenja! Bes, da je bil že od rojstva pohabljen, z.a pastirja pa je bii Ic uporaben. Marsikje so mu tako rekli 111 tudi sum je čutil, du je tako. S težavo se je pritolkel do Št. Ilja, odkoder je bil doma njegov nezakonski oče, potujoči piskrovez. Ne, ni ga našel več živega, pokazali so mu farno gomilo, kjer sn ga pokopali Od takrat naprej ni imel več miru. Poskušal je ostati pri ljudeh in delati, preganjalo pa ga je domotožje po dol)rili ljudeh. Vleklo ga je zdaj proli mnteri v Jur-kloštru. zdaj proli očetu v Št. Ilju. In tako jc začel s krožnim potovanjem,
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Joži Kramarit
Izdajatelj: Inž. Jože Sodia
Urednik: l/iktnt Centii