m PRIHOHSKI DHEYHIK IJ~v— GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE ajf- ■ Sl^~234 nam •' Poštnina platana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, sobota 2. oktobra 1954 Cena 20 lir ^^-BMlKOVIČEVA izjava o pogajanjih blede trsta Sporazum o Trstu dosežen 81gde vseh nlavnih točk svet - p0°dn?S8na le neha man* važna vprašanja - 0 sporazumu bo obveščen Varnostni Dozd™ ."°S,ibodo verietno v kratkem znane - Jugoslavija pričakuje, da bodo spora-ravili vsi, vštevši Sovjetsko zvezo, ker predstavlja pomemben prispevek miru BEOGR^n8? dopisnika> " p^So 7 v.Beogra- 'X da A da točna točkah trt.s,V Vseh Slavnih i0sežen SDnS ega vprašanja l»vil naSP0;azu.m- To je L °nferer • nasni' '"8J ta'ini5(Predstavnilc držav-i«Ve. )nistva za 2unanje za. I*im mirniT"1’ da mi z ve’ *«t*o trt -T10"1 3ledam0 na t l S,a »Prhanja. Hm if ° Draškovič. nLZHan°’ mi n‘S”'o J*r# Je P°tr-Nemo.» Dra-“ “stala no ® Pojasnil, da IN važna S6na še neka *kš»* VpraS“ia. ki pa V5’ 'la bi n značaja in ob- !N. Cenr?raVlČevala pesi' 'de k. av ]e Jugoslavija cPti na ;e*ha, dosed anje izkušnje ^ističha tokrat vendarle siovan^ v,a- Vzbori godkih V Londonu blC--.na Daljnem >ki>ov7ekaŽe' 0l«er.._’. gre na london- je pouda- sPora:“tet'enci „ ^ijom& rn°',a _uresn'čenje m smo sp°razum vPrašan* Pn° lzmed ie tn,Vania snlnh'1 evropskeBa ** n 15 Iona Sodimo, da ?ozd°2ltiven ,°nske konferen-» fa kot lakega >v, “ejal Dra' l!keea\p0v ^ * br«dovia'^ v,u' ame- v Pri«, Znanci • bo ame’ ?■ i^tu naoLlnlervenirala Sn« razv0j na F°rmo-liN vzhort, d°Sndkov na V asltP,.:.‘ u vznemirit. eljnika vil. Švedski ministrski predsednik Tage Erlander je izjavil. da so na sestanku v zasebni obliki razpravljali o sedanjem mednarodnem položaju in o predlogu britanske laburistične stranke, naj se začno razgovori med evropskimi socialističnimi strankami, da bi na njih izdelali skupno politično linijo glede vprašanja nemške oborožitve. Današnji uradni sestanek izvršnega odbora Socialistične internacionale je bil posvečen predvsem organizacijskim vprašanjem. Razgovori v ZDA o atomskem sodelovanju NEW YORK, 1. — Ameriški delegat v QŽN Henry Cabot Lodge je danes na tiskovni konferenci izjavil, da ameriški predlog za ustanovitev u-stanove za uporabljanje atom. ske sile v mirne namene ni- ma nič opraviti z vprašanjem razorožitve. Dodal je, da bodo ZDA rade sprejela Sovjetsko zvezo v to ustanovo, da pa se zdi, da Sovjetska zveza enima namena pristopiti«. Lodge je poudaril, da bodo ZDA zahtevale od glavnega tajnika OZN, naj organizira znanstveno konferenco, da se določi, na katerih področjih bo predložena resolucija v političnem odboru skupščine. Ameriški delegat je dodal, da se bo vloga Združenih naro. dov omejila na sklicanje konference, katere se bodo udeležili znanstveniki in diplomati. Kar se tiče atomske u-stanove, bo ta ustanovljena v manj ko dveh letih na podlagi posvetovanj med vladami. Ustanova bi se na tehničnem področju naslanjala na sklepe znanstvene konference toda delovala . bi izven Združenih narodov. Uživala bi suvereno oblast, kar se tiče dodeljeva- nja atomskih podproduktov ali pošiljanja atomskih strokovnjakov v države, ki bi to zaprosile. Glavni tajnik OZN Ham-marskjoeld je ustanovil štu-disko skupino v tajništvu, da •prouči posebno odgovornost, ki bi jo utegnila imeti OZN v okviru ameriških predlogov za uporabo atomske sile v mirne namene. Študij te komi. sije naj bi imel namen dajati navodila glavnemu tajniku za sklicanje mednarodne znanstvene konference in za proučevanje poročil, ki bi se izmenjavala med OZN in specializirano ustanovo za vpraša, nja atomske sile v mirne namene. Hammarskjoeld je postavil na vodstvo omenjene skupine Noblovega nagrajenca za mir Ralpha Bunche. V Washingtonu med predstavniki ZDA, so sedaj v teku razgovori Velike Britanije, Francije, Kanade, Avstralije in Južne Afrike. Podpis bo v torek? VVASHINGTON, 2. — Kot poroča »United Press«, so verodostojni viri izjavili, da bo v Londonu prihodnji torek podpisan štiristranski sporazum za ureditev spora med Italijo in Jugoslavijo glede Trsta. Vsekakor pa je možno, da bodo datum od 5. t. m. odložili, če bi v zadnji minuti prišlo do zaprek. Ista agencija dodaja med drugim, da bo sporazum deponiran pri Varnostnem svetu. Zaradi podpisa sporazuma bo v Londonu neki ugleden predstavnik ZDA, toda njegovega imena niso še povedali. Britffliska admiralitela g MounlMnovem obisku Pii matt Titu LONDON, l. — Britanska admiraliteta je objavila poročilo o obisku poveljnika britanske sredozemske flote admirala Mountbattena v Jugoslaviji. Poročilo poudarja, da je admiral Mounbatten prišel na Brione, da bi napravil poslovilni obisk pri predsedniku jugoslovanske republike, preden zapusti poveljstvo nad sredozemskim brodovjem. Kompenzacijski sporazum med Jugoslavijo in ZSSR Sporazum o izmenjavi blaga je bil včeraj podpisan v Beogradu in velja za to leto BEOGRAD, 1. — Danes je bil v Beogradu podpisan med zastopniki jugoslovanske zunanjetrgovinske zbornice in sovjetskimi gospodarstveniki kompenzacijski sporazum. Sporazum med Jugoslavijo in ZSSR predvideva dobavo surove nafte, bombaža manganove rude in rotacijskega papirja Jugoslaviji v zamenjavo za meso, tobak, etilni alkohol, kavstično in kalcijevo sodo in druge predmete. Ker velja ta sporazum do konca leta, v njem ni mogel biti vključen tud; nakup žita, ki ga Sovjetska zveza v tem letu ne bo mogla dobaviti Jugoslaviji. Kapetanidssove Izjave pred odhodom iz FLRJ BEOGRAD, 1. - «Srečen razvoj odnosov med našima dvema državama, ki je bil kronan s podpisom balkanske zve. ze na Bledu, je dobil svoj odraz ne samo na političnem, temveč tudi na vojaškem, gospodarskem in kulturnem pod- NA ZAHODU POZITIVNO OCENJUJEJO PREDLOGE VIŠINSKEGA 0 RAZOROŽITVI Britanski predstavnik Bo obrazložil stališče britanske vlade v ponedeljek - Nadaljevanje sploSne razprave v plovni skupščini OZN - Dnevni red posameznih odborov •»st ■'"'‘ovičev;. vznemirjata Sb:razume\b;Sedab ves lil.^ovič , Jc N hi, ‘Parje nadalje obve- Sn v,d!^bildanes Be° ‘Jo t m sPora graHjer sta ,?rispela iz bliski raz- JttarG. b‘ CH Vr Glav. S^foa ?Veče?°rSan Phb,Y.ristič- so- Nč, ■ WrankeeVr °pske a-—iu -PraVlja- NEW YGRK, 1. — Posamezne delegacije v OZN proučujejo novi sovjetski predlog o razorožitvi. Prve ugotovitve so v tem, da terja vsak načrt, ki napoveduje rešitev vprašanja razorožitve, skrbno proučitev. Kakor smo ze omeniti, je ameriški delegat Cabot Lodge izjavil, da sc zdi, da se sovjetski predlog približuje zahodnemu stališču. Cabot Lodge je izjavil, da bodo .ZDA predlog skrbno proučile, ker kaže novo sovjetsko stališče. PoudariJ is’ se ztih c'a vzbu.ia predlog Višinskega več upanja kot prejšnje sovjetsko stališče. Tiskovna agencija «London Press Service« pa poroča, da bo britanska vlada skrbno proučila sovjetski predlog glede razorožitve. Zato bo britanski predstavnik v glavni skupščini OZN šele v ponedeljek v svojem govoru zavzel določeno stališče do tega predloga. Zaenarat ;,e Selwyn Lloyd v zvezi s tem le izjavil, da se na prvi pogled po govoru Višinskega zdi. da se je Sovjetska zveza nekako približala britanskemu stališču, toda da še ni jasno, kakšno stališče zavzema glede ustanovitve in potrebnih funkcij nadzornega organa, ker ni jasno, ali naj nadzorni organ ima oblast in primerna sredstva, da lahko po potrebi prisili k razorožitvi in k spo-tovanju prepovedi, takoj ko bi stopil razorožitveni načrt v veljavo. Jules Moch, ki od leta 1951 predstavlja Francijo v razorožitveni komisiji, je izjavil, da so stalna prizadevanja njegove države za mednarodno razorožitev pod nadzorstvom naletela na načelni pristanek Sovjetske zveze, kar lahko pripomore h koristnemu delu za mir. Pakistanski zunanji minister Zafrulah Kan je izjavil, da je po proučitvi piedloga Višinskega dobil vtis, da je morda konec dolgega zastoja pri reševanju vprašanja razorožitve in prepovedi atomskega o-rožja. V pariških političnih krogih so novi predlogi Višinskega vzbudili veliko zanimanje. V teh krogih ’ poudarjajo tri pozitivne elemente v govoru sovjetskega delegata: 1. Višinski sprejema kot podlago dela razorožitvene komisije francosKo-angleške predloge od preteklega junija. 'I. Višinski pristaja, naj se prepoved atomskega in termo-nuklearnega orožja začne izvajati šele tedaj, «ko se bo začelo zniževanje oborožitve in oboroženih sil ter vojaških izdatkov«, to je po enoletni preizkusni dobi. 3. Zdi se, da Višinski pristaja, «zato da se razjasni zadeva«, da se primer obrambe proti napadu izključi iz splošne prepovedi uporabe atomskega orožja. Z druge strani pa ugotavljajo, da dva negativna elementa omejujeta obseg sovjetskih koncesij: J. predlogi predvidevajo samo eno preizkusno dobo, kar zmanjšuje važnost in vrednost razvrstitve preizkusnih dob, ki jih predvidevajo francosko - britanski predlogi. 2. Višinski pušča nekoliko v senci vprašanje organizacije nadzorstva, brez katerega si ni mogoče zamisliti dejanske razorožitve Medtem je sovjetska delegacija predložila spomenico z uradno zahtevo, naj se razorožitveni načrt, ki ga je vče-raj obrazložil Višinski, ločeno vpiše na dnevni red sedanjega zasedanja glavne skupščine. ((Sovjetska vlada — pravi spomenica — stavi te predloge s prepričanjem, da odgovarjajo naraščajoči želji vseh narodov, da se ustavi tekmovanje v oboroževanju, vštevši atomsko orožje, in da se takoj storijo ukrepi zato da se svetu prihranijo grozote uničujoče atomske vojne«. Sovjetska spomenica dodaja, da je zmanjšanje mednarodne napetosti po berlinski in ženevski konferenci »vrnilo svetu upanje, da pride do njih mednarodnih odnosov«. V splošni razpravi, ki se je nadaljevala v glavni skupščini OZN, pa je danes burmanski delegat Barrington zahteval takojšnjo prepoved atomskih in termonuklearnih poizkusov. «Zdi se, da ' sedaj obstoječe orožje — je izjavil med drugim — lahko uniči človeško življenje na zemlji. Zaradi tega je res nesmiselno nadaljevati z raziskavami za izumitev še močnejšega orožja«. Barrington je nato izrekel zadovoljstvo nad sklenitvijo ženevskega sporazuma in je obsojal dejstvo, da pekinška vlada ni bila še sprejeta v OZN. Etiopijski delegat Ato Yilma je izrekel priznanje programu za tehnično pomoč OZN ih je pripomnil, da bo etiopijska delegacija podpirala vsak' predlog za finansiranje in za-razvoj gospodarstva malo razvitih držav. Ekvadorski delegat Jose Tru. jillo je ostro kritiziral stališče, ki ga je zavzela OZN glede Guatemale. «Nikoli ne bomo mogli dopustiti — je poudaril Trujillo — izključno pristojnost. Organizacije ameriških držav v sporu, kakršen je bil guatemalski«. Predstavnik sedanje guate-malske vlade Adrian Recinos pa je zatrjeval, da Armasa niso podpirale tuje čete, pač pa da je bil deležen podpore gua. temalskega prebivalstva. Zadnji je govoril brazilski delegat, ki je zatrjeval, da je imela Organizacija ameriških držav pravico vmešati se v guatemalske zadeve še pred Varnostnim svetom, prihodnja seja bo v ponedeljek zjutraj. Delegacije zahodnih velesil v OZN so se sporazumele, da bodo v pojitičnem odborit zahtevale prednost za debato o razorožitvi. Pričakovati je, da se bo politični odbor sestal prihodnji teden. ZDa so prvotno nameravale vztrajati na prednosti ameri-sporazuma o temeljnih vpraša- j škega načrta o mirnodobni u- ^pft^a 2 načelo >A'U'dvam*d »J*- thsti* Zvrs ‘llca y uunistr-Mu°.h zase- "• t1?."* 5*11, pr«. 'tich AQ£”n^u2 JUtrl’ Eva°dUVUomir TOŽBE IIDI SIHIISIUH KKllIilll l TH/IŠHIMI UUSPUDAKSKKM LISTI I/ žaveljshem industrijshem pristanišču iniluslrijsha pudietia še vedno v težavah IVlajlien obseg pustot , konkurenca gnriške industrije in birokratsko rai/nanje ZVU /.otirajo ra/voj tega novega gospodarskega središča Pred dnevi smo poročali o j in je še vedno večina tam otvoritvi tovarne vžigalic v nameščenih industrijskih pod. žaveljskem industrijskem pri-' jetij v resnih težavah. Tudi stanišču. Podjetje deluje še vedno samo v omejenem obsegu ter upajo, da bodo v kratkem pričeli z dejansko proizvodnjo in izdelovali vsak mesec okrog 500 milijonov vžigalic. Kasneje pa bo pričel obratovati tudi drugi oddelek, kjer bodo delali vžigalice švedskega tipa in se bo tako proizvodnja okrepila. (iKraft-metal» je že pričela proizvajati, medtem ko še vedno gra. de manjši industrijski podjetji «Fonderia Frausin« in «Marco-vig». Dokončana so dela pri gradnji podjetja «Cantieri Sbocchelli« vendar še vedno niso začeli s proizvodnjo, kar opravičujejo predstavniki o-menjenega podjetja z birokratskimi zaprekami. Stanje v žaveljskem industrijskem pristanišču se je torej v zadnjih mesecih nekoliko izboljšalo in zaposluje sedaj po računih nekaterih gospodarskih krogov celotno industrijsko pristanišče okrog 2500 oseb. Vendar je zanimivo, da se predstavniki raznih industrijskih podjetij žaveljskega pristanišča še vedno in to stalno kepkeje pritožujejo zaradi raznih težav pri graditvi industrijskih podjetij in še zlasti zaradi težav, ki ovirajo ugodno izkoriščanje že zgrajenih obratov. Poslednja številka tržaškega gospodarskega lista «11 Traffi-co» na primer pravi, da so razni gospodarstveniki izjavili, da so sledeče zapreke za okrepitev industrijske dejavnosti v žaveljski industrijski coni: 1. Majhen obseg poslov v coni, ker potrošniki kupujejo le vsakodnevne potrebščine, medtem ko se podjetja omejujejo prav tako na trenutna naročila >n ne investirajo sredstev za izboljšanje, odnosno obnovo svojih obratov. 2. Goriška industrija izvaja občutno konkurenco zaradi posebnih olajšav svobodne cone. 3. Birokratski postopki ZVU so izredno dolgi, zlasti za dodelitev posojil. 4. Oblasti se zelo malo zani. majo za pereča vprašanja industrijske cone. 5. Najvažnejša velika italijanska industrijska podjetja, kot tudi druga pomembna tuja industrijska podjetja se niso pojavila v žaveljskem industrijskem pristanišču. Mnogo je bilo tako govora o podjetju družbe «Monteca-tini», vendar so bila vsa upanja zaman, čeprav je omenjena družba kupila dokaj obsežno zemljišče v žaveljskem industrijskem pristanišču. Kot vidimo, se stanje v žaveljskem industrijskem pristanišču kljub obsežni pomoči ZVU, ni bistveno spremenilo rešitev tega vprašanja namreč ne more biti samo v tej ali oni birokratski olajšavi, v nekaj več ali nekaj manj pomoči iz fondov ZVU, temveč zlasti v okrepitvi ostale gospodarske dejavnosti cone, kar pa je možno le ob sodelovanju obširnega tržaškega zaledja. Seja conskega upravnega odbora Med drugimi mnogimi sklepi je conski upravni odbor odobril sklep za napeljavo telefona v občinski center proti sladkorni bolezni v Ul. sv. Frančiška, v novo občinsko kopališče na Opčinah in v zdravniško ambulanto na Pro- seku. Dalje je odobril dodelitev dela javnega zemljišča v Ul. Fabio Severo družbi «Aquila» za povečanje postaje za dobavo bencina. Končno je odbor odobril preureditev in okrepitev javne razsvetljave v Miramaru in Grljanu, kar je že sklenil občinski odbor. Za ta dela je določena vsota 14 milijonov lir. »TEDEN ZA NAŠEGA DIJAKA* je preizkušnja zavednosti in čuta enotnosti in solidarnosti med slovenskim ljudstvom na Tržaškem ozemlju. Vsak, ki se čuti vezanega v narodni skupnosti, bo v tem tednu podprl »Dijaško Matico*. NA URADU ZA DELO PODPISAN sporazum o suspenzijah v CRDA Uspela stavka v Tržaški konopljarni - Gradbeni delavci zahtevajo zvišanje mezd in sklenitev nove delovne pogodbe Včeraj zjutraj so predstvni-ki CRDA, Zveze dela in Delavske zbornice dokončno podpisali sporazum o suspendiranih delavcih CRDA. Ob tej priliki je Zveza dela podala izjavo, v kateri pravi med drugim: K suspenzijam je privedlo pomanjkanje naročil in orga-ničega načrta gradenj kakor tudi pomanjkljiva zakonodaja o podporah in za pospeševa- j nje ladjedelniške industrije. I Zveza dela smatra sedanji i sporazum, po katerem dobi- j vajo delavci del plače iz do-1 polnilnega mezdnega sklada, j le za začasno rešitev. Zato bo j nadaljevala s svojim prizade-! vanjem. da se ladjedelnicam j zagotovi več dela ter da se vsi suspendirani delavci vrnejo v proizvodnjo. S& H* V Tržaški konopljarni je včerajšnja stavka popolnoma uspela. Podjetje je sicer vče-j raj odprlo obrate, toda na NEKAJ PODATKOV 0 DELOVANJU PODJETJA Z A MESINO ČISTOČO Organizacija odnašanja smeti dosegla precejšnji napredek Na modernizirani način pobiranja smeti pa še vedno čakajo vsa predmestja, kjer še niso namestili v vežah pločevinastih posod Mestna čistoča je eno najvažnejših vprašanj modernega mesta. Cisto mesto, moderne in higienske naprave za pobiranje smeti, uniformirani pometači vsaj za silo zadovoljive plače, vse to dokazuje razvoj vsakega velikega mesta in potrjuje vsaj na tem področju, da je doseglo že visoko stopnjo moderne civilizacije. Tudi v Trstu je v povojnih letih to vprašanje postalo pereče. Mesto se je začelo širiti, prebivalstvo je naraslo, pomnožilo se je število motornih vozil, ulice so bile popravljene itd. Zato tudi mestna čistoča ni mogla zaostajati. Res je da imajo pri mestni čistoči veliko vlogo prebivalci sami, da pazijo, kam odmetavajo smeti, da ne puščajo na ulici papirjev in drugih odpadkov. Toda največja odgovornost na tem področju leži predvsem na občinski upravi, ki ima v našem mestu v rokah podjetje za mestno čistočo. In prav na tem področju moramo priznati, da je tržaška občinska u-prava v teh povojnih letih mnogo storila. Res je tudi, da gre primanjkljaj tega občinskega podjetja v breme ce- na čistoča ostala na predvojni ravni. Vsem je znano, da so s 1. januarjem letos dejansko povišali pristojbino za pobiranje smeti. Uvedli so pristojbino na površino stanovanja, urada itd. Ta sistem; ki je v neki meri pravičen, je hkra- Sili IUSBEHE KITICE TELESNO - VZGOJNA > SOLA za otroke od 5, do 12. leta. PRIČETEK 15. X. 1954. Vpisovanje vsak dan dopoldne od 9.—12. ure v prostorih šole Glasbene E> Matice v Ul. R. Manna štev. 29/1. delo je šel zelo majhen odstotek delavk. Ker ravnateljstvo ni ugodilo delavskim zahtevam, se stavka nadaljuje. * * * Tudi gradbeni delavci so v mezdnem gibanju. 22. septembra so preklicali staro delovno pogodbo. 30. septembra pa so se sestali sindikalni aktivisti gradbene stroke. Na sestanku so formulirali naslednje zahteve delavcev; 12 odstotkov zvišanja nove poenotene mezde navadnih težakov in sorazmerno več za specializirane delavce, zvišanje izredne doklade, revizija 29. člena dosedanje delovne pogodbe glede dopustov, božične nagrade praznikov med tednom itd. Glede te točke so delavci tudi zahtevali, da se ustanovi posebna blagajna, v katero bodo dajali del plače, tako da bi dobivali plačo tudi v zimskih mesecih, ko ne delajo. Dalje zahtevajo dodatek za dela v težkih pogojih, kakor na primer na močvirnatem zemljišču itd., ter ureditev akordnih dodatkov in plačilo odškodnine, kjer ni mezne v podjetju. jev- Toda to je drugo vprašanje, ki zadeva celotno davčno politiko tržaške občinske uprave, ki se še vedno drži zaostalega davčnega sistema izžemanja najširših ljudskih j množic. To pa nima v bistvu i ničesar skupnega z organiza-1 cijo mestne čistoče. Letošnji občinski proračun predvideva, kljub povišanju j pristojbine za pobiranje sme-1 ti, 151 milijonov dohodkov za; pobiranje smeti jn 321 mili-; jonov izdatkov s 170 milijo-! ni primanjkljaja. K temu jej treba še dodati 222 milijonov lir stroškov za pometanje ulic, ki jih občinska uprava plača iz splošnega občinskega proračuna. Skupno ima torej! podjetje za mestno čistočo; 392 milijonov lir primanjklja-j ja od skupnih stroškov 543 milijonov lir. Del tega pri-' manjkljaja pa bi po mnenju nekaterih občinskih svetovalcev lahko krili s ustanovitvijo podjetja za predelavo smeti. Toda tudi to vprašanje spada v upravne zadeve občinske o katerih smo že ti tudj pomanjkljiv v tem, da razni ljudje svobodnih poklicev (odvetniki, zdravniki in j uprave, drugi) plačujejo za svoje ura- I mnogokrat pisali, de, kjer služijo denar, isto j Danes pa ugotavljamo, da pristojbino na kv.meter kot; se je mestna čistoča in preddelavec, ki ima podstrešno ali l vsem pobiranje smeti zelo __________________ kletno stanovanje. Ista mera i izboljšalo. V zadnjih letih so lotne*ga""občinskega proračuna, velja tudi za ljudska ali go- v vsem središču mesta posta- t j v breme vseh občanov.1 spodska stanovanja. Takšna «11; ,» „v,„ri;h Prepričan) pa smo, da splo- j odmera pristojbine za pobira-šen občinski primanjkljaj ne nje smeti je krivična in ne bi bil nič manjši, če bi mest- more zadovoljiti revnejših slo- iZPRED KAZENSKEGA SODISCJA Obsodba mladeniča zaradi tihotapstva pod nobenim pogojem noče o- stati v taborišču, dasiravno si želi političnega azila. Hoče biti vili v vhodih stanovanjskih hiš in upravnih poslopij na tisoče in tisoče sodčkov iz pločevine, kamor stanovalci nosijo smeti. Ti sodčki so tako napravljeni, da jih uslužbenci, ki pobirajo smeti, lahko snamejo in jih izpraznijo v moderne nabiralne kamione, ga aziia. noce D,t’ kj ;maj0 za to delo posebno prosta in iti. kamor hoče. A- mehanično napravo. Ta nov Ni le tihotapil /.ameriškimi cigaretami, mari/eč tu* di krivično osumil ameriškega narednika tatvine junija 1952. leta so se poli-j da je res prišel neki mladenič cijski agenti pod poveljstvom I in ji pustil v shrambo zavo]. nekega narednika nepnčako- Marsiču se je zdela vsa za- vano pojavili na vratih hotelske sobe v Banih, kjer je stanoval 29-letni Santo Scherlich. Ko jim je ta odprl vrata, ga je narednik opozoril, da je dobil nalogo, pregledati njegovo sobo. Kaj je pravzaprav prisililo policijo na ta korak. Scherlich je namreč prijavil policiji tatvino nekaterih kosov oblačila in zasumil narednika ameriške vojske Rivero Flisa. Toda policiji se je vse skupaj zdelo dvomljivo Scherlich je namreč v svoji prijavi izjavil, da mu je narednik izročil zavoj s prošnjo, da ga odda neki osebi, ki ga bo čakala v neki ulici pn Sv. Soboti. Tedaj mu je Amenkanec dal na račun za uslugo 2.0UO lir, nakar je on odšel z zavojem na dogovorjeno mesto. Ko se je naveličal čakanja, je odšel in ker je zasumil, da zadeva smrdi, je zavoj odvrgel v bližnji graben in se nato vrnil domov. Naslednjega dne. je dodal Scherlich ga je narednik poiskal in ga povprašal o zavoju. Scherlich mu je vse pojasnil in narednik, ki mu je šele tedaj pojasnil, da je bilo v zavoju za 30.000 li* cigaret. je zahteval povračilo škode. V nasprotnem primeru pa bi mu odnesel obleke. Policiji se je torej zdela zgodba nekoliko izmišljena in je zato odredila pregled Scher-licheve hotelske sobe. Agenti so kaj kmalu našli, kar so želeli: pod žimnico so namreč odkrili vse obleke, o katerih je Scherlich trdil, da mu jih je verjetno ukradel naiednik. Posledica tega odkritja je bila, da je Scherlich končal v zaporu. , Nekaj dni kasneje pa je na poveljstvo prišel raport agenta Albina Marsiča. V njem je agent pojasnil, da se mu je nekega dne približal neki ameriški narednik in ga povprašal po nekem mladeniču. Po odgovoru, da on ni videt nobenega mladeniča, se je Ame-rikanec oddaljil. Njegova mati pa ga je takoj nato obvestila, deva precej sumljiva in je zavoj takoj odprl: v njem je bilo 100 zavojev cigaret «I.ucky Strike* in 100 »Chesterfield«. Stvar je bila \ torej jasna. Kljub temu pa so zaslišali tudi narednika Rivero in ta je zanikal, da bi Scherlichu izročil zavoj. Poudaril je, da je nekega večera srečal Scher-licha in ker je deževalo, ga je povabil v avto in ga odpeljal v mesto. Scherlich je imel tedaj s seboj nek zavoj. Med vožnjo je moža spomnil na dolg 5.000 lir in Scherlich je obljubil, da mu bo vsoto vrnil že naslednjega dne. ker medtem namerava prodati cigarete. Naravno je, da ga je naslednjega dne poiskal, vendar se je mož izgovoril, da so mu zavoj ukradli in da dolga še ne more poravnati. Scherlicha je policija ponovno zaslišala in ta je pod težo dejstev moral priznati, da si je pridržal cigarete, katere je hotel prodati in si nato pridržati tudi izkupiček. Ko so preiskovalni organi imeli v rokah vse potrebne obtožilne elemente, so Scherlicha prijavili sodišču prvič pod obtožbo obrekovanja ameriškega narednika, arugič zaradi tihotapstva 4 kg cigaret in tretjič, ker ni plačal poslovnega davka. Kar se tiče obrekovanja, se je Scherlich rešil kazni zaradi pomanjkanja dokazov, medtem ko ga je sodišče za zadnji dve točki obtožnice obsodilo na 15 dni zapora ter na plačilo 200.000 lir globe. Denarno kazen so mu odpustili, z druge strani pa so mu preklicali pogojnost kazni, ki jo je proti njemu izreklo tržaško sodišče julija meseca lani. gent. ki jo je pripeljal pred sodišče, pravi, da je nekoliko «udarjena», kar pa se vidi skoraj na prvi pogled. Hočeš sistem je popolnoma odpravil starega, ko so uslužbenci kar iz raznih posod stresali smeti v vreče, ter jih nato nočeš pa je morala sprejeti , razleladah v odprte kamione, pogoj, da ostane v taborišču. Ta postopek je bil skrajn0 pogoj dokler oblasti ne bodo pregle dale njen primer in odločile, če jo bodo ali ne zadržali kot begunko. Na vsak način hoče imeti dovoljenja za prost izhod v mesto, kjer si namerava dobiti delo. Kakšno, pa res ne vemo. Ivan Baričevič je prišel že drugič pred sodnika. Moža namreč obtožujejo ilegalnega nehigienski, ker je povzročal velik prah tako v vežah kot tudi na ulici, kjer je čakal kamion. Da ne govorimo o uslužbencih, ki so morali ves ta prah po ure in ure požirati z vsemi negativnimi zdravstvenimi posledicami. Isti način moderniziranja pobiranja smeti bodo uvedli tudi v vseh ostalih mestnih je Baričevič 10. maja letos zapustil taborišče, v katerega se je vrnil šele pred kratkim. Obtoženec je pojasnil, da je tedaj odšel v Belgijo, kjer je garal kot živina in je bil prisiljen pobirati cigaretne ogorke po cestah, da si je prištedil 120.000 lir. S temi se je vrnil v Trst. ker ga je žena obvestila, da je prišel čas za emigracijo v Kanado. Vso pot v Belgijo in nazaj je Baričevič napravil pod vagoni. Ker ima Baričevič v rokah pismo, ki potrjuj.* njegov skorajšnji odhod v Kanado, ga je sodnik prostil vsake obtožbe in ga izpustil iz zapora, kjer je do sedaj bil. Wagnerjn Geiso. ki so ga obtožil tatvine, so otijavili sodišču in ga izpustili na začasno svobodo. Madžarski begunec je sprejel sklep z vidnim zadovoljstvom in dodal, da bi se moral danes poročiti. Ker pa je bil zadnje dni v zaporu, bo moral poroko odložiti na nekaj dni. Wagner je tatvino zanikal, sklicujoč se, da so mu na Madžarskem ubili vse sorodnike in da ni prišel v Trst z namenom, da krade, temveč, da lahko emigrira. Vsako zanikanje pa je bilo zastonj, kajti torba, ki so jo našli pri njemu, je resnično last drugega begunca. On se sklicuje sicer, da jo je kupil od nekega delavca, vendar bo moral to dokazati. Razprava bo morala razčistiti zadevo. Ferenza Gombosa, ki je predvčerajšnjim zvečer prišel v taborišče pijan, zaradi česar je začel razgrajat, in pretepati druge begunce, je sodnik po izjavi agenta, da bo v naslednjih dneh odpotoval v Avstra-Danica Terčon je pred dne-| lijo. oprostil. »Srečno pota mu vi pribežala v Trst in se stal-. je voščil mr. Ellison in za-no joka in histerično kriči: | ključil razpravo. prehoda meje. Obtožba trdi, da predelih (Sv. Jakob, Skedenj, Razni prestopki pred zavezniškim sodiščem Sv. Ivan, Barkovlje, Sv. Alojzj in Grljan). Za sedaj pa občinska uprava nima na razpolago dovolj denarnih sredstev za nabavo tisočerih novih sodčkov. Zato so našli začasno rešitev, ki je mnogo boljša od dosedanje in tudi bolj higienska. Nabavili so nove kamione z novim mehaničnim sistemom izpraznjevanja sodčkov. Novi sodčki pa niso nameščeni v vhodih ampak jih pripeljejo s kamionom. V te sodčke, ki jih priklopijo na dvokolesni voziček, uslužbenci stresejo smeti iz raznih posod, ki jih gospodinje pustijo v vežah hiš. Nato pa sodček pritrdijo avtomatični napravi ob zadnjem koncu kamiona, ki ga z bliskovito naglico izprazni. ne da bi spuščal niti malo prahu To je, vsaj tako izjavljajo občinski upravitelji, samo začasna rešitev pobiranja smeti v vseh tistih mestnih predelih kjer niso še nastavili novih stalnih sodčkov v veže. Zlikovci na delu Libera Bi.siacchi. stanujoča v Ulici Corridoni 4, je prijavila policiji, da so ji predvčerajšnjim ob 9.45 uri, ko se je vozila v tramvaju št. 9, zlikovci odnesli iz ročne torbice 40.000 lir. Denar je bil mesečna plača njene matere, ki je zaposlena kot sprevodni-ca pri ACEOAT. * * * Marija Kralj, por. Mikuš. stanujoča v Ulici Udine 12, je bila včeraj ob 11. uri dopoldne v veletrgovini UPIM. Ko si je ogledovala razno blago, so ji neznanci ukradli listnico, ki jo je imela v trbici. Z listnico so ji odnesli 10.000 lir in vse dokumente. Kongres zdravnikov in poiilične špekulacije V glavni dvorani tržaške univerze se je začel predvčerajšnjim kongres zdravnikov za grlo, za zdravljenje ušesnih bolezni in za zdravljenje bolezni v nosu. Kongresa se udeležuje okrog 250 specialistov za zdravljenje omenjenih bolezni in nekaj tujih predstavnikov, med katerimi francoski, madžarski, nemški in avstrijski specialisti. Ravnatelj tržaške krvne banke dr. Lang bo na kongresu obrazložil delovanje tržaškega transfuzijskega centra. Kongres se bo zaključil prihodnjo nedeljo. V zadnjih letih opažamo, da si najrazličnejše italijanske politične, strokovne in znanstvene organizacije in ustanove izbirajo Trsta za kraj kongresa ali zborovanj. Predvsem znanstveni in strokovni kongresi so za mesto važni, ker mu s tem priznavajo ustrezno važnost na znanstvenem področju. Toda ti kongresi se vedno zaključijo z obiski raznih ((zgodovinskih patriotičnih krajev in spomenikov«, s političnimi govori raznih italijanskih političnih predstavnikov itd. Vse to daje vtis, da so ti kongresi sklicani bolj iz političnih kot iz znanstvenih razlogov. Poleg tega ne moremo mimo ugotovitve, da niti na enega od teh kongresov, ki so jim večkrat dali popolnoma mednarodni značaj, niso povabili jugoslovanskih predstavnikov. To ne more biti samo slučaj, ker se najrazličnejši jugoslovanski znanstveniki in strokovnjaki skozi vse leto udeležujejo kongresov in zborovanj po vsem svetu. Zato poudarjamo, da gre italijanskim nacionalističnim krogom v Trstu bolj za organiziranje političnih manifestacij pod krinko znanstvenih kongresov in zborovanj, kot za vse ostalo Kap ga je zadela Včeraj ob 10.35 uri dopoldne so policijo poklicali v Ulico Piccardi 38 na stanovanje 68-letnega Bruna Todeschi-nija. Ker so bila vrata zaprta, so poklicali gasilce, ki so jih s silo odprli. V stanovanju so našli Todeschinija mrtvega. Zdravnik je ugotovil, da ga je zadela kap in da je nesrečnež umrl 10 do 15 ur pred od-ktitjem. Policijo je poklical brat pokojnika, ki ga je prišel obiskat in je našel vrata zaprta. Ko je zvonil se mu ni nihče oglasil. Posumil je, da kaj ni v redu in je takoi poklical policijo. Celotni spored praznika grozdja 3. oktobra V TRSTU bodo delovali štirje kioski za prodajo grozdja, in sicer na Trgu Unita, na Trgu Barriera Vecchia, na Trgu Goldoni in v začetku Drevoreda XX. sept. Grozdje bodo prodajali od 8. do 20. ure v posebnih zavojih po 100 lir. Prodajalci grozdja dobe tudi nagrade, ki jih Je določil prireditveni odbor. Po istem urniku lahko prodajajo grozdje tudi v trgovinah s sadjem, na stojnicah in v javnih lokalih, in sicer po prostih cenah. Ob U. uri bo na Trgu Unita koncert godbe civilne policije. V DOLINSKI OBLINI bodo razne prireditve V BOLJUN-CU. Ob 13.30 bo nogometna tekma med moštvoma Sv. Barbare in ((Glinščice«; ob 15.30 povorka alegoričnih vo zov, za katere so razpisane denarne nagrade; ob 16. uri bodo razne športne prireditve. V odmorih bo igrala godba na pihala iz Doline in Mač-koveli. Ob 20. uri se začne ples v Sancinovi dvorani, kjer bo igral orkester «Glinščica». Od 9. ure dalje bodo v posebnem kiosku prodajali grozdje. Ob tej priliki bo tudi povečano število avtobusnih voženj v Boljunec. V MILJAH bodo v nedeljo prodajali grozdje v dveh kioskih, in sicer na Trgu Marconi in v Ul. Roma. Ob 17. uri pa bo na Trgu Marconi koncert godbe otroškega za* i bavišča «Guido Brunner*. GLASB ENA M AT I C A Koncert pevskega zbora Slovenske filharmonije iz Ljubljane v AVDITORIJU ZVU daaes 2. oktobra ob 21. uri in juiri 3. oktobra ob 16. uri VASILIJ MIRK naš domačin Svetoivančan je eden najplodovitejših slovenskih skladateljev, Nekateri njegovi moški zbori (Katri-ca. Na trgu) so že tako popularni, da jih moramo, čeprav umetne, prištevati že med ponarodele. Poučeval je na tržaški Glasbeni Matici klavir in kompozicijo, vodil pevske zbore in tudi organizacijsko doprinesel velik delež pri razvoju slovenskega glasbenega življenja v Trstu. Leta 1927 so ga politične razmere prisilile, da se je odselil v Ljubljano. Vendar se je vedno zanimal za svoj rodni kraj in vedno direktno ali indirektno pomagal tržaškim Slovencem. Takoj leta 1945 je vodil v Trstu občni zbor Glasbene Matice, s katerim se je delo te ustanove obnovilo. Danes je projesor za kompozicijo na ljubljanski Glasbeni Akademiji. Na koncertu Slovenske filharmonije bomo v soboto slišali njegovo priljubljeno «Na trgu» in vPogreb na morjus. FRAN VENTURINI Te dni potekata dve leti, odkar smo položili k počitku tega pri nas najpopularnejšega skladatelja in pevovodjo. Vodil Je številne naše zbore v mestu in okolici pred in po prvi svetovni vojni. Zaradi brezkompromisne narodne zavednosti je poskusil tako italijanske kakor hitlerjanske ječe. Po drugi svetovni vojni je z vsem svojim temperamentom zagrabil za delo v rodnem kraju. Kot glasbeni referent je z uspehom prispeval k obnovitvi vseh primorskih pevskih zborov in seveda vodil številne pevske zbore. Zadnji zbor, ki ga je vodil do svoje prerane smrti, je bil sveto-ivanski zbor ((Škamperle)). Napisal je veliko število zborovskih skladb, skladb za mladino in solospevov in seveda priredil celo vrsto narodnih pesmi. Kdo ne pozna njegove «Mi smo ubežniku? Na sobotnem koncertu bomo slišali njegovo občuten o priredbo aNocoj pa, oh nocoj)). SPORED 1. U. Vrabec: «Prihod» 2. A. Grečaninov: «Jesen» 3. S. Tanjejev: ((Sončni vzhod« 4. U. Vrabec: «Rdeča tulpa« 5. M. Kogoj: ((Barčica« 6. M. Ravel: «Tri pesmi« (suita) 7. S. Mokranjac: «X. rukovet« 8. R. Simoniti: ((Dopolnil dan je bolečino« 9. D. Švara: «Sirota Jerica« 10. A. Lajovic: «Žabe» 11. A. Lajovic: «Veseli kofed- niki« 12. E. Adamič: ((Kadar krik- nemo« 13. V. Mirk: «Na trgu« 14. A. Hajdrih: ((Hercegovska« 15. F. Marolt: «Ribniška» 16. A. Srebotnjak: «Pesem» 17. R. Simoniti: ((Jesenska« 18 V. Mirk: ((Pogrebna morju« 19. F. Venturini: «Nocoj pa, oh nocoj« 20. E. Adamič: «Pastirske». mešani zbor ženski zbor moški zbor mešani zbor Spored nedeljskega koncerta je deloma spremenjen. Namesto pesmi pod točkami 12, 14, 16 in 20 bo zbor izvajal Maroltovo «Kaj bi jaz tebi dau«, Kernjakovo ((Pojdem u Škofce« ter Hubadovi «Gor čez jezero« in «škerjanček poje«. Vabila so na razpolago v Ul. Roma štev. 15/11. od 11. do 13. in od 16. do 19. ure - tel. 31119. V drogeriji Scheimer v Barkovljah, v tobakarni Prosen pri Sv. Ivanu, v pekarni Cok na Opčinah ter v Nabrežini pri tov. Slavku Pertotu. I I q ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes 2. oktobra 1954 ob 20.30 uri v PLAVJAH Herbertova komedija Vsakih sto let Jutri 3. oktobra 1954 ob 16. uri v kinodvorani v SKEDNJU Kreftova komedija Krajnski komedijanti ( GLEDALIŠČE VERDI) Pri gledališki blagajni se nadaljuje prodaja vstopnic za tretji koncert orkestra Tržaške filharmonije, ki bo jutri ob 11. uri, danes pa se prične prodaja vstopnic za ((Afriške balete«. Operne predstave v gledališču Rossetti Danes 2. oktobra bo v gledališču Rossetti prva operna predstava v okviru predstav, ki jih organizira gospa Angeli. Danes ob 21. uri bodo nastopili s «Tosco» z naslednjo zasedbo; sopran Salut Rachello, tenor Alfredo Ver-netti, ki poje v gledališču San Carlo v Neaplju, bariton (Scarpia) znani Domenico Ma-latesta. V nedeljo bo na sporedu ((Seviljski brivec«, v po nedeljek pa «Traviata». Prodaja vstopnic v galeriji Prot-ti- Cene od 250 do 1.300 lir. Grattacielo. P* vodometu«, D-ters. „„ „T afinski 'i* Alabarda. lb.OO. « R M«"-- bimci«, Lana Turn alban. n! "J Ariston. 16.00: Pečk limandžaru«, Gregorj Ava Gartner. krvni* Armonia. 15.30 «L r Brazzi. -m im t110™ Aurbra. 16.00: «Pre‘Iejn pet«* Joseph. Cone-;, weracija » Garibaldi 15.30. «<-t Ideale”’ 1 sloO: «CSoTa ostrog®8’ Impcro Sl6.0o!r*Vil» Borgh*9*** ’ j-., i a: Neb), Elena Togn-azzi. v M Vir le. 16.00: »Pc^st v puni«, Richard can ^ » Kico ob morju. 16- j Gil očeh«, C-. Fer e-iiolja viv' Mpssimo. rl6-30| ((juiia Van He .i go- ((stalag >7’' Moderno. lo.ou. cUT ^(HU^OČa-kaj^je Secolo. 16.00. «r j;* ooj«, Betty Grame . _ na!d »Sanje Savcna 16.0«. ^ KUr/h «Amer<(h. Skedenj. 1^00nedeijOA P0,®* Vittorto Veneto U Loretta Y°o2n’o- «Nd"jl S. Marco. srce«, Carla <(Spartaco».Mjrii Azzurro. 16.00- Gianna simo Giro.ti, ij0. canale. „cesarsKt »s ;»"»g, si * ojsr;?*"«, *’?£ ** vana' Pan>Pan’^oveo*.»0-p,jlli-Mladoletnun Radio. Mature lam«, Vic tor jpf- rSSS&rfSfr »g St Paradiso JffsliV* Ponziana Errol Flynn- IZLETI SPD V nedeljo 10. okt. t. L izlet v Opatijo, na Reko in v Crikve-nico. Vpisovanje na sedežu od 18. do 19. ure vsak dan. Izlet na Bled, ki bo dne 17. oktobra. Vpisovanje na sedežu vsak dan od 18. do 19. ure. Motoklub «Amatori» priredi 17. oktobra izlet v Novo Gorico in na Reko. Vpisovanje samo za člane vsak dan od 17. do 19. ure do srede 6. t. m. v Ul. Al-fieri 8, tel, 96-160. Tržaški filatelistični klub «L. Košir«. Z nedeljo 3. t, m. se pričnejo redni sestanki za zamenjavo znamk, na katere vabimo vse člane kluba in vse slovenske filateliste na Tržaškem. Novi člani se sprejemajo na vsakem sestanku. Sestanki bodo kakor v preteklosti v prostorih kluba, Ul. Roma 15, XI., vsako nedeljo od 9. do 12. ure in vsako sredo od 18. do 21. une. Openska mladina organizira v društvenih prostorih danes 2. oktobra ob 20. uri družabni večer. Vabljeni vsi! Osvobodilna fronta OF za dolinski in railjski okraj priredi v nedeljo 17. oktobra izlet z avtobusom v Omikal v Istri ob priliki kulturne prireditve. Vpisovanje v večernih urah na sedežu v Dolini in v ostalih vaseh okrajev na običajnih mestih do 7. oktobra. 7 a miijski okraj vpisovanje pri Lazarju Veljaku. Vozni red tramvajev trolejbusov m avtobusov 23. septembra je stopil v veljavo naslednji nov urnik prvih in zadnjih voženj tramvajskega trolejbusnega in avtobusnega mestnega prometa: Proga čt. prva zadnja 1 - Iz Ulice Doda 5.30 . z glav. postaje 5.46 2 - iz Bošketa 5.23 iz Skednja 5.49 3-od Sv. Ivana 8.05 iz Ul. C. Marzio 8.30 5-s Trga Perugino 6.00 iz Rojana 6-od Sv. Ivana iz Barkovelj iz Rojana 5.56 5.24 5.45 6.00 iz Ul. C. Marzio 5.40 9-od Sv. Ivana 5.45 z Elizejskih polj. 6.15 10-s Trga Valmaura 5.30 z Borznega trga 5.48 11* iz Rocola 5.50 z Borznega trga 6.00 15-s Trga Goldoni 5.52 s Čampo Marzio 6.07 16-s Trga Goldoni 6.00 z Elizejskih polj. 6.15 17-s Skoljeta 5.40 z Borznega trga 6.17 18 - iz Ul. Cumano 5.40 s Trga Oberdank 5.25 19-iz Ulice Flavia 5.44 z glavne postaje 5.30 20-iz Milj 5.20 s Stare mitnice 5.45 25-s Katinare 5.55 iz Ulice’Carducci 5.30 27 - s Trga S. Jakoba 5.50 iz Ul. R. Gessi 6.03 28 - iz Kolonje 5.55 s Trga Riborgo 5.35 23 - iz Skednja 6.00 s Stare mitnice 5.20 30-z glavne postaje 6.00 s Trga Colautti 5.35 23.57 0.18 23.32 23.57 23.40 0.06 23.35 23.35 23.52 0.18 23.36 23.35 23.34 0.12 23.!*) 0.11 23.55 24.00 0.02 0.17 23.55 0.10 23.37 23.52 23.48 23.31 0.18 23.59 24.00 0.30 0.37 0.15 19.00 19.23 0.21 24.00 24.00 24.00 24.00 0.15 Od včeraj do danes ROJSTVA, SMHTl IN POROKE Dne 1. oktobra t. 1. se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrle so 4 osebe, poroke pa so bile 4. POROČILI SO SE: tramvajski uslužbenec Giovanni Germani ;n gospodinja Elda Kozlovič, radiotelegrafist Igino Jez in gospodinja Rina Sello, kap. mornarice Nerio Bussani im gospodinja Li-via Luzzatto, učitelj Velifniro Pauletti in učiteljica Ondiimia Roberti. UMRLI SO: 56-letni Frančišek Zorman, 47-letna Alberta San-zim por. Della Santina, 83-letna Mileva Milica Vukasovič vd. Ga-jardi, 55-letni Peter Grezar. „BORI“ ZBORNIK ZA KNJIŽEVNOST IN KULTURO, Novi periodičnik mladih primorskih književnikov, dobite v vseh slovenskih knjigarnah v TRSTU, GORICI in SESLJANU. PRIHODI IN ODHODI LADIJ PRIHODI: iz Norfolka z 9.400 t premoga angl. ladja «Sycamore Hill«, iz Nogare s 7 potniki ital. ladja «Anistidie», iz Ferrare z 220 t surovega olja ital. Ltdja «Doriana», iz Neaplja s 95 t raznega blaga amer. ladja «Eš-ford«, iz Ravenme prazna ital. ladja »Mantova«, z Reke s 64 potniki Jug. ladja »Bakar«, iz Sdobbe s peskom Ital. motor, jad. «M. Faiiero«, «Pace» «Li-via«, «N. F. Fianco«, »Scintiua«, •Folgore« in «Arce», iz Sdobbe s 35 t železa ital. motor. jad. «Trionfo», iz Barija z 8 t zdravilnih zelišč in 8 potniki ital. motor. jad. «Quemal Stota«. ODHODI: proti Ravenni s 507 t bencina ital. ladja ((Fernanda«, proti Benetkam s 195 t petroleja ital. ladja «Doriana«, proti Reki s 1420 t raznega blagu in 37 potniki Jug, ladja »Sarajevo«, proti Šibeniku z 2000 t raznega blaga in 5 potniki Jug. ladja »Avala« proti Reki prazna ital. ladja «Galat?a», proti Reki s 17 potniki jug. ladja »Morava«, proti Palrasu s 430 t raznega blaga in 9 potniki grška ladja «Eu. genia«, proti Reki z J0°d t ‘az-nega blaga in 1 potnikom ainer ladja «Exford», proti Bariju s 1400 t raznega blaga in 6 potniki ital. ladja »Cagliari«, prati Sdobbi prazne ital. motor. jad. »Folgore«, «Rinaldo», «Anna Romeo« in «Orseola», Proti Segm prazna ital. motor jad. Debptruno«. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 19,7, naj nlžla 12,1, ob 17. uri 17,9, zračni tlak 1020,5, veter 16 km jugo-zalKvdnik, vlaga 60 odst., nebo 6 desetin pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 20.4. Darovi in prispevk V počastitev spomina nepozabnega Sergija Tončiča daruje družina Jos. Puhalj 10.000 lir za visokošolski sklad «Sergij Tončič«. msEmosmm Odbor Glasbene Matice v Trstu bo imel svojo redno sejo v sredo, 6. okt, ob 20.30 uri na svojem sedežu. Vabljeni so tudj člani nadzornega odbora. , oK106'11 SOBOTA, Z' ji.t VOSA ‘ 254.6 IH U" .5 il.**' ital a Poročila v. 1‘ ,330 ,.n ifi 13.30, 19.00 in ,av 06 5'4°' Poročila v si«’' p 19.30 in 23.00. (P ,,(■ 5.50 Jutranja |‘8WWft Ki' Koncert štev. ^ donsKi^jpo g ke^ter izvaja ]<5o0 iU nični 'orkester; ^00g,^-d# vas; 13.45 Zata Zf,na \ J* Portreti: l4^0 «ias»'"e r.ajl 15 00 ^"luloslova^o $5 nuce; 17.JO .JU5niesi; ne pesmi mt/. 18.15 čila v hrvašč.nna žldajW ^ orkestri 1BraJ.?oOO 19.20 Šport; M'«. Sit^Of 21.00 Josef Hay vKan»Ivf 94 v G-duru^iiiiai^Si ster Bv !u LeI>mf3o Aičf) rigira r rnz 22-Jur|asD* umetniški več ^j.iO plesna glasba, lahko noč' i|(sf 11.30 Lahke »boV? 13.30 Slovenskimi c - Dvorakovi bi i;k; 'popA«; Kulturni obzor oo p j? sovi motiv1. Melc6d|j|jtj p koncert; l5.- 73 16.00 Oddaja za g.F s«iy Slavni pevcn it«1',j00 * sakov: Sehej- C«rcK pcStr r $£ ' pianista Aleša l5 ? |i govor z ženo. ‘ 20.c5 ji.OM La: 20 (70 nuharnion'ii'30 M venske flltlveta: ^ operetnega s 0 gor l!3a0 ,j)J iz filmov,./a. l3 Scij««, veški P.lesl,xivijenje i niti ooer: ,LdifinlSiisKe&' ali trmmf m/ pon^nO* 18 90 Koncert j on 21 h OP medic'", ir iSS^. i triumf m. j*>l'i«SnB‘ 20 Koncert t on ,.,.50 Fantazija motivotP .j0 y 327.1 m. 2°2'5.0°, ,0'V ul* Poročila °l7oO, l9 12.30, 15.°°. 1 tn^o^Oft 11.05 Glašb^fi.35, i? I: Pri običajnih razproda-jalcih dobite revijo « P I O N I R » štev. I in »NASA ŽENA« štev. 8/9 po običajnih cenah. Q/A ADEX IZLETI Izlet v SOSKO DOLINO, ki bi moral biti dne 2. in 3. oktobra, je preložen na 9. in 10. oktobra. 16., 17., in 18. oktobra 1954 POREČ — ROVINJ. 16. in 17. oktobra 1954 REKA — OPATIJA. 17. oktobra 1954 ŠTORJE, SENOŽEČE, POSTOJNA. Vpisovanje do 7. okt. pri «ADRIA-EXPRES» Ul. Cicerone št. 4. priti. Telefon 29243 I— I Hilli HITT Rossetti. 21.00:' Operna sezona: G. Puccini: «Tosca». Excelstor. Zaprto zaradi obnove. Fenice. 16.00: »Dekle stoletja«, J-Holllday, Peter Lavvford. Nazionale. 16.30: «Jarna pogub-ljencev«, Doroty Mc, Guire. Filodrammatico. 16.30: »Hondo«, John Wayne.' Arcobaleno, 16.00: »Pogumni princ«, James Mason, Astra Rojan. 16.00: »Strastna pesem«, NJlla Pizzi, G. Landry. Auditorlum. 16.00: «Oiroei lju- bezni«, Jean Claude Pascal, Lise Bourdm. Cristallo. 16.00: «Potovaiije an- gleške kraljice okoli sveta«. 8 ''-arod!,’LroeitS; "eVsmi ceta Marolt^Kia^p^Vi, literature- ste $5/ 16.30 Zele('ne 0*18-lč, 17.10 Glaiaogovon: 18.^1^ z i kovni P°s" pevn sogii " PfS&- '20.00 P£>lja |er 22-15 ni sekstet; 17:3020 4fT^V^ u -.-rričnl ,-irV. ’ . 10.45 TfVfV 2*1.05 Ma«$ V&-«Trije isKal film F7 °kt°Biet V 16. 1» |7* ni >*,e dvodfi*’- lJUbljAn o 1 FO — ILF.D JJ* l7 oK<° j7|«* ib uHnevn' , oPA len ilibsko-d0 Vpisovanje^. Vpisov** 24 oKt°SV 33- 1" 24eVI>i 11 (jvodne CRN1 vI IDRIJA d0l^ VpisovarU^^^ ^ 31. okto^j ii‘ ' angleški laburisti Za POGOJNO OBOROŽITEV ZAPADNE NEMČIJE V tri pe‘desetih letih svo. ^gankabSVehkeSeB1rHbUriStifn.a nikdar ni ! Britanije še težkim vnr,{ a pred tako (ni kn P asanJem> kakor te tržila J* V Scarboroughu ]ttna konLrneancatnniPetdeSeta ClBiewtfeba oborožiti Nem-to j’e hil 0 to napraviti« -bilo tret ki ga je C ’ rfSlti na ‘oj Kon- vprašanje To b-U° lahk° skrbi j ‘j To vPrašanje za-CJsae dane.s ves svet, če-v nn-l' cudltl' ee vzame-Jovino rlSneV’ poznavajot' zgo-šitve te„ 36 °d Pmvilne re-nteri enf3 vpraaanja v dobri p VISen svetovni mir. '“Autn"1-A"glež' se pravi Preveč laburist, se nič da bi ,e ?avdušuje nad tem, žila o! rPeija spet oboro- ml'satPraVi: “Ce bi sa »pi- bi nikoli J* SV0:!a čustva. ne čija SD.t ovolil, da se Nem-Pet oboroži.« liajott/ Pa k temu Pristavim situanii *Vendar je treba treba j gledati realistično, liji m. Vldeti' če se Nem-roži " ,pr£preči' da se obo- p . ■ m če danijo ter le to koristno za njene zaveznike.« 8k '!5a. ^realističnega« Zaradi Sledenja 'turisti? . bstajata danes Pr 1 Stranki dva struji. ristifn!2111* del vodstva labu-!a Morri ke z Attleejem isto vod t na delu- tak' »ej, Stvo trade-unionistič- liiču, da11^1653’ s‘°ii na r-ta-svetu še Voina nevarnost v ts»a , Prenehala, da mo-tanija a‘ dl ‘ega Velika Bri-sv°jimi fapad nadaljevati s !funajoč°hk«t"imi ,napori’ •n Zae-j a‘i z doprino-f* Postati 116 Nemčiie> ki mo-?iene obor,^Verena; st°PnS° 'nčiti' vT,0Žitye ie treba' d°-^hteva»v>; r?^u 2 obrambnimi v HotaV^m! ZaPad kor‘ • e . obenem pa ntrolo poc* njegovo ®nisti S rU^a’ ki i° vodijo '*ebe, ,. , v njej so tudi inU in Sicer nasprotujejo v1'0 san- 86 z niim stn-■ eije Slede vprašanja Niitatin nekaj velikih 7*i -j, ’ Pa se v današnji r-omvija proti I^tve ° obliki nemške o-Mnenja so, da še •S°rjtUn, vse možnosti za Cjei, jj s SZ, in so prepri-!,^UsiaJe. Sam° v soglasju , raliZi 0c združiti ter ne-S . Nemč'jo. Oni s l'6 ket^a°ti oborožitvi Zapad- a VePl Ml!■ker bi - PO njl-1* ZaPad»-S J£niu — oborože,-nev&rnr!\ ^emoija poveča-?a sp st Ponovnega voja-Taki Pada* Pienti - bil‘ «t»w etru/6 Z niimi vsaka «««. p J stopala svoje a*a drug.a s‘ran je obtože-Sredstv=' Pri čemer se tu- laCti?I£° izblrala- Dea- dil0lttleQ0iej0nO vodstvo, kot približno argu- bevanisti, je tr-v<:r* naDpuan s svojim stali- V,c Ski miinU-'j ,V°do na soba? pa ie ’?ab.u"stična ]c-riškPr°tnike ^ tozevala svoje bs) lftl vpii’ a so P°d ame- v. Varjaj0 ’ ,s čimer da 'no v g PoSoje za novo , nrv opi ’n v svetu. abov Sa s'etn ®eva Je rreriQlaunavania la’ Prišlo nv> ° ma skupi-congrp Priliki nedav-nin>'ov 3 ltanskah Tra- ‘eRa i tJn Union Vpr- -konSres i*niš? 2a8”Lkl ,so pomemb- 3« rni°«ov v n ‘mel p_V. Bnghtonu. Dasi reševati vr- ,aaSapj' ki s. del dalovne:!1VlHenjske potrebe ravcev dnose angleških 4>°"ti naV?ndar bila zu’ ' n •”p‘a"animpia, .P«' C ,Žitvi. vT,e ° nemški o- lo skusije )?rediu kongres-jaVnPoz°riiošt ,r Je pr'tegni- Katov ;sfiu le eralni svet ...... po svojem sekre- Te^ »dot' k. bigl-aSOVanlP reso- 'tan.,'" nemai!" z ni° imel bnim „.kl. doprinos - bra“nti “•ni, nt Tew,n Zapada-)reb 1 resolUcii n ie’ ko je ‘e ob d°seči ra’ lzjavil, da je ob0rb°rozeno VzhnaV°sje med n26"0 2, 0d"0 ter ne- 'o J£r" ki adno Nemčijo, 'e n°s‘avljati Splob ne sme-žiti. !?ebn0 N!prašanje, ali solucija generalnega sveta izglasovana samo z viškom 400 tisoč glasov. Na osnovi tega je bilo pričakovati, da bo izvršni odbor laburistične stranke doživel v Scarbo-roughu poraz, ki se mu je generalni svet komaj ognil. V treh tednih, ki so ločili kongres Trade Unionov od laburistične konference, sta se obe skupini na vse kriplje prizadevali, da bi si v Scar-boroughu zagotovili uspeh. V Transport Houseu, kjer je sedež vodstva laburistične stranke, se je delalo noč in dan. Izvršni odbor laburistov, se je znašel v zelo težki situaciji. Potrebno bi bilo formulirati resolucijo s pomočjo katere bi se bilo moč ogniti neposrednemu glasovanju o oborožitvi Nemčije, pač pa bi se, upoštevajoč trenutno diplomatsko aktivnost okrog tega vprašanja, zavzelo glede tega bolj' elastično stališče, hkrati pa vplivalo na delegate, da bi ne hiteli voliti «pro-ti». Vodstvo si je prizadevalo, da bi glede tega vprašanja na konferenci ne ostalo poraženo, ker bi to bilo brez prejšnjega primera, odnosi med stranko kot celoto in njeno parlamentarno skupino pa bi se v tem primeru zelo zapletli. Morebitna negativna rešitev laburistov glede vprašanja o nemški oborožitvi, bi pomenila hud udarec za sedanje vodstvo laburistične stranke, ustvarila bi tudi precejšnje skroi konservativni vladi (ki bi si tako ne mogla zagotoviti tradicionalne, obojestranske enotne politike v tem vprašanju), obenem pa bi slabo vplivala na nadaljnji razvoj anglo-ameriških odnosov. V tem času se je tudi levica dobro pripravila. V Brightonu je zabeležila precejšen uspeh in še nadalje vztrajala, da se neposredno glasuje proti kakršni koli obliki nemške oborožitve v današnji situaciji. Pripravljenih je bilo 58 resolucij raznih lokalnih laburističnih organizacij, od katerih je 'samo ena, ki se strinja s politiko vodstva, vse druge so pa oile proti oborožitvi Nemčije. Be-vanisti in cstali nasprotniki nemške oborožitve so mnenja, da bi njihova zmaga vplivala tudi na stališče drugih socialističnih strank v Evropi, posebno na francoske socialiste, ki bi odrekli svojo odločilno pomoč Mendes-Franceu, čim bi ta pristal na pritegnitev Nemčije v zapadne o-brambne organizacije. Vsi laburisti so delili mišljenje, da bo na stališče delegatov v precejšnji meri vplival tudi način, kako bo element Attlee, predsednik laburistične parlamentarne skupine, to vprašanje pred konferenco obravnaval. Attlee je nedvomno najpopularnejša osebnost laburistične stranke, njegova avtoriteta se je še dvignila po njegovi vrnitvi iz Kitajske, kjer se je nahajal kot vodja lapuristične delegacije. Izkušnje, ki jih je prinesel s svoje poti po SZ in Kitajski, kakor tudi poročilo o tem, bodo najbolje pokazali, ali je mogoče mirna koeksistenca v svetu, odnosno, ali še obstaja nevarnost spopada, kar bo brez dvoma tudi vplivalo na odločitev delegatov glede nemške oborožitve. Vse te okoliščine so vplivale odločilno na izid glasovanja o nemški oborožitvi. Siler z majhno večino glasov (3,270.000 za, 3,020.000 proti) je bila sprejeta resolucija vodstva laburistične stranke, ki se zavzema za ponovno pogojno oborožitev Zapadne Nemčije v okviru evropske obrambne skupnosti z vsemi potrebnimi jamstvi, da se v Zapadni Nemčiji določene nacionalistične in vojaške čete ne polastile oblasti in pognale Evropo v novo katastrofo. Zbor Slovenske filharmonije, ki bo danes in jutri koncertiral v Avditoriju Pred volitvami v Brazili ji Jutri se bodo vršile v Braziliji redne splošne volitve v zvezni kongres in v izvršna in zakonodajna telesa v posameznih zveznih državah. Za volitve vlada veliko zanimanje. Pet tednov je komaj minilo od burnih dogodkov, ko je konservativna opozicija skupno z vojaškimi poglavarji zahtevala odstop predsednika Vargasa. Znano je,* da je nato Vargas napravil samomor in da se je vlada pieosnovala. Zaradi tega mnogi smatrajo, da bodo volitve neke vrste plebiscit — da bo ljudstvo povedalo ali se strinja ali ne s spremembo re- žima. ki se je izvršila 24. avgusta t. 1. Toda ne glede na to, da se bodo volitve vršile v izrednih okoliščinah, spričo trenutka, v katerem se bodo vršila, — že brazilski volilni zakon sam in razvojna stopnja brazilskega političnega življenja preprečujeta, da bi bile volitve tak plebiscit, kot ga pričakujejo. ISepismeni nimajo volilne pravice Nepismeni in vojaki nimajo v Braziliji volilne pravice. Ce upoštevamo dejstvo, da je v deželi okoli 60 odst. nepismenih, potem smo si lahko na STOLETNICA ftLUMIMIJfl Aluminij uporabljamo povsod: v gospodinjstvu, letalski industriji/ ladjedelništvu/ gradbe-ništvu, pri izdelovanju pohištva/ strojev, železniških vagonov, motornih koles/ radijskih in televizijskih sprejemnikov, raznih umetnostnih stvari in tisočerih drugih izdelkov Mogoče bo v teh dneh, ko slišimo od vseh strani glasove o nezadostnosti svetovnih virov določenih važnih surovin in produktov, tako zlasti premoga in hrane, za nas bodrilno, da so na svetu neizčrpne količine surovine, iz katere delaio stalno nove načine uporabe, to je aluminija. V proslavo letošnje stoletnice industrijskega izdelovanja aluminija je bila od 12. junija do 1. avgusta v Parizu aluminijska razstava, proslave se je udeležilo 500 znanstvenikov iz 20 dežel, ki so med drugim soglasno ugotovili, da zavzema temeljni vir aluminija — navadna ali vrtna glina — približno tretiino zemeljske tvarine. Svet torej ni v nevarnosti, da bi lahko kdaj zmanjkalo te kovine za kuhinjsko posodo, letala, ladje, hiše, stroje, pohištvo, medicinske instrumente, železniške vagone, motorna kolesa, radijske in televizijske aparate, mostove, razne umetnostne stvari, cigaretne zavojčke in za tisočero drugih stvari, katere izdelujejo iz aluminija v celoti ali delno. Razvoj aluminija predstav- leta 1820 po angleških, nemških in danskih znanstvenikih siru Humphreyu Davyju, Frideriku Woehlarju in Jean-Christianu Oerstedu, pa do današnjega vedno popolnejšega izdelovanja raznih zlitin vrhunec znanstvenega sodelovanja. Pred točno sto leti je francoski znanstvenik Henry Sain-te-Claire Deville izdelal prvi industrijsko uporabljivi aluminij s kemičnim postopkom iz aluminija vsebujoče gline katero je imenoval boksit. Leta 1886 je Američan Charles Hall izdelal aluminij po elektrolitični metodi, katero so potem stalno izboljševali in kasneje splošno uvedli v industrijo. Aluminij bi lahko imenovali miroljubno kovino, kajti surovin za njegovo izdelovanje je na razpolago v skoraj vseh deželah, da ni nobene nevarnosti za mednarodni boj zaradi njene dobave; poleg tega uporaba te kovine povsod Hviga življenjsko raven. Metode izdelovanja aluminija ustvarjajo, poleg tega, miroljubne industrije in prispevajo k napredku zaostalih dežel. Aluminij lahko izdelujejo lja od njegove prve izolacije | povsod kjer razpolagajo z Tudi v Jezeru nad Glinščico se pripravljajo na trgatev obilnimi vodnimi silami — tako bo na prime afriška celina v bodočnosti posejana z velikimi hidrocentralami, katere bodo poleg izdelovanja aluminija, prispevale tudi k namakanju, elektrifikaciji, prevozništvu in k razvoju sekundarnih industrij. Kot odlično izolacijsko sredstvo proti vlagi, rešuje aluminij kmetovalce strahu pred vnetjem sena v senikih. Aluminij je nad vse lahka kovina in zato zelo primerna za ceneno prevažanje na oddaljene kraje za gradnjo hiš. Lahko se barva v poljubnih barvah. Skratka, aluminij je darilo naraVe svetu, ki bi lahko živel v miru in soglasju. Boksit izvira lz imena mirne in slikovite francoske gorske vaUce Les Baux, kjer so to glino prvič našli. Ker so bile koristi aluminija vidne na prvi pogled, znanstveniki, ki so se trudili za čim boljše izkoriščanje nove kovine, niso doživljali tistih ovir in antagonizmov, ki često spremljajo usodo iznajditeljev. Ves čas življenja Sainte-Claire Vevilla je bila Francija deležna njegove časti in njegovih odkritij; za sodobno raziskovanje na področju aluminija je pa značilno sodelovanje znanstvenikov in vlad raznih dežel. V najnovejšem času so začeli izdelovati iz alumiija tudi zvonove; če bo nekoč napočil dan, ko bo zagotovljen svetu trajen mir. tega dne pač ne bi mogli bolje proslaviti kot z zvonjenjem teh zvonov. Za aluminij iščejo vedno nove načine uporabe, skozi več desetletij se je njegova produkcija vedno znova stalno podvojevala. Sedanja svetovna ležišča boksita ( ne računajoč manj bogatih virov aluminija) cenijo sledeče (v milijonih ton); Severna Amerika ... 50 Južna Amerika .... 650 Zahodna Evropa . . . 306 Afrika .......................300 Azija.........................332 Sovjetska zveza .... 798 Skupaj 2.416 Vsako leto izdelajo več kot dva milijona ton te lahke kovine, produkcija aluminija zaostaja le za jeklom, katerega pa zamenjuje v industriji v raznih pogledih. Iz aluminija izdelujejo zdaj na eni strani čevelj debele tramove za mostove, na drugi strani pa tanke lističe, katere lahko izdelujejo v debelini do dveh tisočink centimetra in ki jih uporabljajo za najrazličnejše namene. Ker je aluminij odporen proti ognju, zavijajo v njegove lističe piščance, ki se nato spečejo v lastnem soku in tako nudijo odlično pečenko. Na letošnjem svetovnem kongresu so predložili znanstveniki več kot 70 poročil o svojih poskusih v produkciji in uporabj aluminija. Večina teh poskusov zadeva visoke tehnične probleme ekstrakcije, čiščenja in kakovosti aluminijevih zlitin. Mnogostranost u-porabe kovine je danes že splošno znana. Kuhinjska posoda, parniki, nebotičniki in stratosferna letala so predmet raziskavanj znanstvenikov. Gospodinje se včasih obotavljajo pustiti živila v aluminijastih posodah, ker zapusti voda sledove na kovini. Vendar ni nobena aluminijeva sol strupena in zdaj novo aluminijevo posodo prej oksidirajo, tako, da ne dobi več madežev. Uporaba aluminija pri gradnji hiš odpira ogromne nove možnosti. Streha ali stena iz aluminija nima ničesar skupaj z valovito pločevino; aluminij ne rjavi in je tako dober izolator, da so hiše iz aluminija poleti hladne, pozimi pa tople. V premogovnikih hitro nadomeščajo aluminijevi jamski o-porniki nepripraven in često manj varen jamski les. Kakor je pa aluminij kovina, ki prodira najgloblje v zemljo, tako je tudi kovina, ki se dviga najvišje v oblake. Eden glavnih problemov, s katerim! se zdaj ukvarjajo znanstveniki, je povečanje vročinske odpornosti aluminijevih zlitin, ki jih uporabljajo pri izredno hitrih letalih za polete v velikih višinah. Večina ljudi misli, da je tem hladneje čim više leti letalo. Vendar je hitrost nadzvočnih letal tako velika, da je pilot v nevarnosti, da se živ «skuha» v silni vročini, ki nastaja s trenjem v motorju in v letalskem trupu. Novo francosko reakcijsko bombno letalo z delta-krili Mystere ima vgrajeno tako veliko ohla. jevalno ventilatorsko napravo, kot bi zadoščala za hlajenje 10 velikih hiš v vročem poletju. To ni potrebno samo za zaščito pilota, ampak tudi za preprečenje «taljenja» kovin. Sedanje aluminijeve zlitine izgubljajo svojo stalnost: pri okoli 530 stopnjah Celzija; oprema, ki je potrebna za držanje temperature pod to mejo, povečuje težo letala in znižuje hitrostne ter višinske meje letala. Tudi v ladjedelništvu ima aluminij ogromno bodočnost. Najbolj presenetljiv uspeh je na tem področju do zdaj verjetno ameriška rekordna potniška ladja «United States«, ki je skoraj tako velika kot «Queen Elisabeth«, a za 30.000 ton lažja, ker so njeni vrhnji deli iz aluminija. Ni torej čudno, da je neki Američan na svetovnem kon-kresu v Parizu, ko je gledal na Eifflov stolp in slišal, da je 985 čevljev visok, zamrmral: «Ce bi pa gospod Eiffel uporabil aluminij...» Francozi radi pijejo Iz neke francoske statistike posnemamo, da plačajo Francozi letno za razne pijače 500 milijard frankov. Pri tem pa ni všteta vodarina. Za vino plačajo na leto 340 milijard, za pivo 25, za mošt 24, za aperitive in likerje pa 100 milijard. Stroški za pijače znašajo 7,3 odst. narodnega dohodka, en odstotek več kakor da država za zdravstvo, ali dve tretjini zneska, ki . ga je dala 1'rancija letos za, obnovo in javna dela. Alkoholne pijače pa povzročijo vsako leto. državi in občinam 150 milijard frankov stroškov za bolnišnice, bolniško in socialno zavarovanje ter za poslovanje sodišč. Čl&uelt la ,'jfiii.tft oS im*hn iit Uf fl! ....II. ............. - '"In.... Zanimivi poskusi z dvem^i navdušenima jedcema mesa Medicinski direktor patološkega inštituta ameriške u-stanove Russel — Sage dr. Du Bois je delal na dveh ljudeh zanimive poskuse, da bi ugotovil, kako je z mesno hrano. Prvi je bil znani kanadski raziskovalec in etnolog Viljalmur Stefanson, drugi pa mladi Danec Karsten Andersen, ki se je večkrat udeležij Stefansonovih polarnih ekspedicij. Stefanson je že pred temi poskusi v polarnih krajih pet let živel samo ob mesu in vodi. Zdaj naj bi živel še leto dni ob mesu in vodi, in sicer pod zdravniško kontrolo. Tudi Andersen se je nekoč že celo leto hranil samo z mesom in ga zalival z vodo. Poskuse s tema dvema navdušenima jedcema mesa so delali v neki newyorški bolnišnici pod nadzorstvom I fanson zdravniške komisije, v kateri so bili sami ugledni zdravniki. Tokrat je šlo za poskuse pod strogo kontrolo. Zdravniki so se hoteli naposled pre. pričati, ali lahko človek res živi samo ob mesu, kakor lahko živi samo ob rastlinski hrani, seveda s pridržkom, da so živalske beljakovine v obliki mleka, jajc, masla in sira človeškemu organizmu neogibno potrebne, če dobiva sicer zgolj rastlinsko hra*. je treba °b°4ih &k kakomČij° °b0T°' *Uv?pr°tt>iki . . giavtiii?a ‘e*u :make °bor°-^ p0Pularnim , šinili., ‘■•'putdinim ^ So’ ata .1 „.železnišk,e-iet! da ho- naspr0t„ <”ampbellorn, *«Vali *‘aUK» v l, apadtin„ eta, ( ji^Šklo militaristi, ^»žiti de Ifud * hi .. Sa. zelo, 'stvu '■Ste).;; - --- baj ’ sPodbuja- -„un :v«dla "a nasilen bie^,. Priključitev aai n^dpcivedla dovoljeno izzvali v Peke vrste -m pr .zad0st' v ‘em pri i*icider,.Val° nekaJ <£ih i^nvalo . p0 , °Eniu 16 biiP aj v kr- ‘* aipi ahio ; ■ tov Sv«t v ‘ako a Zalo *-.ritami,!,. a Sene-VeC>: bi-Proti pa A, r» 1 *tr- Tl p°dpre biU i ‘azv'dno °krat re- POT SKOZI T C-————n ■■■ .m«. ODLOMEK šiš. A ni prav nič čudno, če gozdu. A počemu bi moral to IV. «Kot mlad zakonski par do konca življenja, ti rečem. Nihče še ni videl kaj takega, zlasti ne pri navadnih ljudeh in to naj bi bile indicije proti njemu, kot so raznašali, Ti morebiti ne poznaš te besede, pri nas jo pa zadnje čase pogosto uporabljamo, Da, iznašli so, da je taka ljubezen med zakoncema na kmetih nenaravna .Vse žive dni takšno kritično stanje! Nekaj resnice bo le na tem, vrag si ga vedi! To se mora slabo končati! Arna se je nekoč onesvestila samo zato, ker ji je Tor-berg nekaj hudega rekel. Da, zgrudila se je. Namenila r.e je k Dini. tvoji teti, hotela ji je nesti nekaj dobrega. Tor-bergu ni bilo všeč, kadar je šla tja. Morebiti se je bal, da imata kakšne skupne skrivnosti, nekakšen spomin, če že drugega ne, ali kakšno drugo vražjo zadevo, Morebiti sta bili nekoč zatelebani v istega fanta? Saj veš, ženske. Za božjo voljo, pa četudi je tvoja mati poprej imela rada ikoga drugega, tako rekoč pred tvojim časom! Take reči se v življenju večkrat primerijo. — Ne, kaj je on rekel, tega ni nihče slišal, moralo pa je biti nekaj hudega. Videl sem, kako je omedlela. Takrat sem bil še otrok. Ti si bil premajhen, da bi kaj opazil Ali se spominjaš? — Ne, ne. No, rekel sem ti, da me ta stvar, za vraga, ne briga; pravim, da me, za vraga, vse skupaj nič ne briga! In kaj je počel Torberg? Odšel je z doma, da, odšel je dol k čolnom ali v gozd, to ve on sam, in se ni vrnil do temne noči. On, ki ni nikoli napravil tri korake od hiše, ne da bi ženi to povedal. Da, bil je čuden človek. Sicer ne bi tako molčal, kot molči sedaj. Potem bi morebiti le našli krivca. » Nikuu ne reče (dvoj oče«, ampak zmerom samo Torberg, je preletelo Brynjarja. Pre-klemano, kaj vse ta človek ve! Zdaj vse kaže na to, da bi oče utegnil biti morilec. In da po vsej priliki mora biti čimprej obsojen, »Morilca bodo že našli, prej ali slej, samo nikar se ne razburjaj preveč,« ga je' tolažil Ingolf. «To je bilo vedno tako.« «AU je bila mati res tako nesrečna?« «0 tem ničesar ne vem. Morebiti je bila dvakrat bolj srečna. Bila pa je predobra za svet, v katerem živimo. Tako je. Tako daleč se je seveda tudi ti še spominjaš? Predobra, ti rečem odkrito. K vragu vsa ta ropotija, ona ni bila ustvarjena za ta svet. Nekoč je Torberg plezal na goro reševat kozla, ki je zašel v skalovje. Tudi takrat, ko ga je zagledala na skalah, se je Arna onesvestila. Saj je stal gori kot pravi norec ,brez vrvi, in molel kozla visoko pod nebo. Videl sem tudi, da je jokala, a le na skrivaj. Res sem to videl. Ce že hočeš tudi 10 vedeti. Fej, kot sem rekel! Da, takrat se je zgrudila in padla na tla in se vsa tresla, a nismo vedeli, kaj naj počnemo. Mislili smo že, da bi mornli v zavod z njo. Na-kn, ona ni spadala med nas. Njega sem poznal manj, sli- je bil zaljubljen vanjo. Slišal sem, da ga vse to zdaj hudo boli. Kako pa je z njim? Naposled: Kaj si pravzaprav hotel zvedeti od mene?« Tu je Brynjarju ušlo, spreletel ga je srh, kakor hitro je bilo izrečeno; «Ali veš, ali je on moj oče?« To vprašanje ni prastrašilo Ingolfa. Nasmehnil se je; «No, še ta misel! Zdi se mi, da si bil enkrat preveč torpediran. Toda tu na kopnem si varen«. «Da bi le ne bil torpediran za vse življenje, preden ne bom s to rečjo na čistem...« «Saj menda ne misliš kaj takega o svoji materi? No, nesreča hodi po raznih poteh, toda vseeno: ne! Naka, če bi bil jaz njen sin, bi se mi ne smel nihče prikazati s takim govorjenjem. Ce pa začnemo s takimi rečmi, bi moral verjeti marsikaj- Potemtakem lahko pri tej priči verjameš, da je tvoj oče ubil svojo ženo. Da je on krivec. Hočem reči, da se je tako raztogotil nanjo zaradi česar koli tisto noč v verjeti? Ne!« Resnica teh besed ali njihova zlaganost, karkoli je že bilo, je udarila Brynjarju v obraz, da je obstal in debelo gledal onega drugega. Oče je nedolžen, je mislil. Oče je nedolžen. Vem to, a kaj mislim? Le kako sem mogel biti tako neumen in govoriti z nekom o tem — in zraven tega še s takim človekom, s prijateljem iz otroških let! «Ti si šel po svetu«, je vzdihnil Ingolf. «Da, zgodaj si šel. Po svetu je najbolje, pripovedujejo tisti, ki so to doživeli in izkusili«. Tudi to ni dosti vžgalo. «Kaj pa Turid; kako je njej? Malo hudo mi je zanjo. Za zlomka, kaj pa je s teboj, saj si ves posivel v obraz? Kaj pa ti je? Človek, ' ne bodi tako grozen. Ti teh stvari ne boš premaknil, ti že ne. Bolje je čakati. Naposled se bo vse to samo uravnalo, to so moje besede. Stopi no noter in popij skodelico Kave z menoj, za staro poznanstvo. Žena je v vasi in gara za druge, kakor zmeraj; sc bova že sama znašla. Pojdi »Gregorčičeva založba« bo tudi letos izdala Koledar. Hkrati s Koledarjem pa boste mogli dobiti za majhen denar tudi letošnje knjige »Prešernove družbe«. Odlomek, ki ga objavljamo smo vzeli iz zanimive povesti "3; 2. Wolbrandt (Sv.) 48"9; 3. Vrečnik (CSR) 49**0; 4. Po-debrad (CSR) 49"3. 1500 m: 1. Jungwirth (CSR) 3’55”8; 2 Zvolensky (CSR) 3 56**2; 3. Ericsson (Sv.) 3*58”2. 110 m ovire: 1. E. Johannson (Sv.) 14”9; 2. Krul (CSR) 15**0; 3. K. Johannson (Sv.) 15”2; 4. losnar (CSR)'15”3. Palica: 1. Lundberg (Sv.) 4,40 m; 2 Alard (Sv.) 4,15; 3. Saxa (CSR) 4,10; 4. Krej-car (CSR) 4.00. Disk: 1. Cihak (CSR) 51,61 m; 2. Merta (CSR) 51,50; 3. Arvidsson (Sv.) 49,67; 4. Lind-mann (Sv.) 46.31. 3000 m ovire: 1. Brlica (CSR) 9’04”4; 2. Soederberg (Sv.) 9'05'*6. 5000 m: 1. Zatopek (CSR) 14'24*'4; 2. Kjelvag (Sv.) !4’33”4; 33. Ullsperger (CSR) 14’43”6; 4. Lundh (Sv.) 14’55”6. 4 x 100: 1. Švedska 41”8; 2. CSR 41”9. Troskok: 1. Rehak (CSR) 15,48 m (nov češki rekord); 2. Norman (Sv.) 15,16; 3. Karl-bom (Sv.) 15,03; 4. Mracek (CSR) 14.89. Deseteroboj: 1. Moravec (CSR) 3.597 točk: 2. Widen-feldt (Sv.) 3.427; 3. Ericsson (Sv.) 3.340; 4. Clcek (CSR) 3.105 točk. ženske: 80 m ovire: 1. Fendrychova (CSR) 11”7; 2. Cronholm (Sv.) 12”1. Disk: 1. Mertova (CSR) 43,84 m; 2. Vrabelova (CSR) 42,43: 3. Skoemberg (Šv.) 41,42 m. 100 m: 1. Martensen (Šv.) 12”3; 2. Strejčkova (CSR) 12”6. Krogla: 1. Tišlerova (CSR) 13,75 m; 2. Voborilova (CSR) 12,89; 3. Olsson (Sv.) 12,54. Kopje: 1. Zatopkova (CSR) 51,36 m; 2. Almquist (šv.) 44,02; 3. Cikrdlova (CSR) 42,26. . . a ■ -v-, —-V— . . V1-:.. TAKO MISLIMO MI: Boiogna-Napoli 1 X Catania • Udinese 1 Genoa- Spal 1 Lazio • Fiorentina X 1 Milan - Ataianta 1 Novara-Juventus 2 Pro Patria - Roma 2 X Torino - Inter 2 1 1 riestina - Sampdoria 1 X Parma - Legnano 1 Salernitana - Padova I Fanfulla - Livorno 1 X Piombino - Bari 1 Alessandria-Modena 2 X Bolzano - Lecce 1 MALA OBMEJNA TRGOVINA MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO TRGOVINSKA ZBORNICA IZDALA 17 uvoznih in 7 izvoznih dovoljenj Uvozili so prehrambene izdelke, izvozili pa avtomobilske nadomestne dele, kamione in drugo fruplo «samotneqa plava!ca» najdeno in pokopano CASTRICUM (Holandska), 1. — Danes je bil pogreb telesnih ostankov človeka, o katerem se misli, da je Ted May, znani «samotni plavalec«, ki je izginil v valovih 7. septembra, ko je hotel preplavati Rokav-ski preliv sam, brez vsakega spremstva. Truplo so našli 29. septembra pri Castricumu na Holandskem in sklepali so, da mora biti Ted May, ker je imel privezan kompas. Brat plavalca bo še naknadno ugotovil identiteto in v pozitivnem primeru, bo dal truplo upepeliti ter bo nato odnesel pepel v Anglijo. KOLESARSKA DIRKA PO EVROPI STARI VOLFI PRVI NA KRONOMETER Trgovinska zbornica je na I podlagi videmskega sporazuma o mali obmejni trgovini med Italijo in Jugoslavijo izdala v avgustu 17 uvoznih dovoljenj za 22,166.150 lir. S temi dovoljenji so uvozili drva, žaganje, posušeno meso, govedino, goveda za zakol, vprežne konje, maslo in sveže sadje. Poleg tega je v istem razdobju odobrila 7 izvoznih dovoljenj za 27,735 789 lir, s katerimi so izvozili nadomestne dele in pnevmatike za avtomobile, tovorne avtomobile znamke Fiat, volno in razno blago. Stanje avtonomnega kompenzacijskega računa je bilo 31. avgusta letos naslednje: prejeta vplačila 191,360.692 lir, izvršena plačila 113,358-828 lir, za trgovinske operacije v tem mesecu pa morajo še plačati 35,293.627 lir; saldo 42,708.237 lir. LUGANO, 1. — Danes je l Dormael (Belg.) 65.12*50”; 5. bila etapa na kronometer za‘Kuber (Svic.) 65.19*10”; 6. posameznike. Zadnji bi moral startati prvi v splošni oceni, Eelgijec Couverur. Toda mednarodno razsodišče je odkrilo neko napako še iz četrte etape na kronometer za moštva in je Couvreura kaznovalo s 36” odbitka. Vodstvo dirke se je temu nekoliko protivilo in tudi Belgijci so že izjavili, da bodo odstopili. Toda potem pa so le startali in tudi Couvreur je startal predzadnji, torej po rovi splošni oceni, čeprav je vodstvo dirke uradno še ni hotelo priznati. Zadnji pa je startal 39-letni Italijan ‘Primo Volpi, ki je po popravljeni splošni oceni postal prvi. Zdelo se je, da bo Belgijec že še zopet pridobil 11”, ki so ga ločile od starega Volpija. Toda stvar se je končala prav obratno. Volpi je 62 km dolgo progo prevozil 2*6” prej kot njegov glavni tekmec ter pri tem dosegel tudi neverjetno hitrost čez 41 km na uro. Sedaj je možno, da obdrži prvo mesto do konca. Vrstni red na cilju XI. etape Como — Lugano (62 km, na kronometer): 1. Volpi (It.) 1.33*32”, povprečno 41,799 km na uro; 2. Couvreur (Belg.) 1.35*38”; 3. Siguenza (Fr.) 1.35*45”; 4 Huber (Svic.) 1.36*28”; 5. Ver-dini (It.) 1.36*44”; 6. Van Dormael (Belg.) 1.36*47’*: 7. Pezzi (It.) 1.36*54”; 8. Mel (Fr.) 1.37*40*': 9. Cio se (Belg.) 1.38*19”; 10. Zampieri (It.) 1.38*24”; 11. Krebs (V.B.) 1.38*26”; 12. Gianneschi (It.) 1.39*31”; 13. Modenese (Fr.) 1.39*45”; 14. Cerami (It.) 1.40*23”; 15. Pasotti (It.) 1.40*33”; 10. Para (It.) 1.41*07”; 17. Massocco (It.) 1.41*54”; 18. Costa (Fr.) 1.41*56”; 19. Mar-rec (Fr.) 1.42*08”; *20. Sorge-loos (Belg.) 1.42*15”. Splošna ocena : 1. Volpi (It.) 65.08*01”; 2. Couvreur (Belg.) 65.10*18"; 3. Pezzi (It.) 65.12*43”; 4. Van Diot (Fr.) 65.23*30”; 7. Krebs (V.B.) 65.25*07”; 8. Mel (Fr.) 65.25*58”; 9. Gianneschi (It.) 6o.28’25”; 10. Sorgeloos (Belg.) 65.31*33”; 11. Close (Belg.) 65.35*59”: 12. Marrec (Fr.) 65.37*19”; 13. Para (It.) 65.40*37”; 14. Zampieri (It.) 6541*13”; 15. Verdini (It.) 65.45*52”. MELBOURNE, 1. — Evropski prvak Duilio Loi je premagal Mehikanca Maria Triga v 12 rundah po točkah. PARIZ, 1. — Mario Cicca-relli je premagal Parižana Lo-caza po točkah v 10 rundah. S/IHIII/SKF. VESTI Mednarodna šahovska organizacija za dopisni šah je organizirala ekipno svetovno prvenstvo, na katerem bo nastopila tudi jugoslovanska ekipa, v kateri bodo naslednji dopisni šahisti: Trajkovič, Mari-čič, Jovčič, Letic, Timet, Ro-seli in Marek. Polfinalno tekmovanje se bo začelo konec letošnjega leta. ■N * # Osmi ženski šahovski šam-pionat Jugoslavije#bo v Osijeku od 3. do 19. oktobra. Nastopile bodo šahistke: Lazarevič, Nagy. Andrič, Timotejeva. Cirovič, Timet, Delak, Bertok. Osterc, Korban, Damjanov, Vukovič in Kazakova. Ker lanska prvakinja Nedelj-kovičeva ne bo sodelovala, bo glavni favorit Lazarevičeva. ki je na conskem turnirju osvojila naslov mednarodnega ženskega mojstra. * * 4= V dneh od 2. do 6. oktobra bo v Portorožu mednarodni moštveni šahovski turnir, na katerem bodo sodelovala 4 članska moštva društev, podjetij, sindikatov in ostalih množičnih organizacji. Doslej se je prijavilo k tekmovanju 39 moštev iz Švice, Slovenije, Hrvatske, Vojvodine in Srbije. zdravstvenem stanju, posebno pa Marsinijeva, ki je še vedno v nevarnosti. PIŠEJO NAM Stranišče potrebujejo Na trgu med Ulicama s. Chiara in Boccaccio, kjer pro. dajajo blago na debelo, je veliko trgovcev, ki pripeljejo svoje blago iz Furlanije in Brd. Tamkaj se zadržijo toliko časa, dokler svojega blaga ne prodajo trgovcem z nadrobno prodajo. Ker je na trgu vedno precej ljudi, je zelo neumestno, da še vedno niso popravili stranišča, ki je zaprto že kake tri mesece. Nekateri hodijo v bližnjo gostilno, vendar so jih lastniki pričeli gledati po strani. Opozarjamo oblasti na to pomanjkljivost, ki naj bi jo čimprej odpravile. SEJA OBČINSKEGA UPRAVNEGA ODBORA na mu Horza in Ul. nuuiieia boflo namestili neue irrsle senior Avtomobilski klub poziva šoferje, naj med vožnjo skozi naselja zmanjšajo brzino in ropol SUROVA FAŠISTIČNA NESRAM®? ISTRSKI BEGUNCI ZAHTEVIH Pod predsedstvom župana je bila v sredo zvečer seja občinskega odbora, na kateri so obravnavali številne upravne zadeve v zvezi z osebjem, socialno pomočjo in plačevanjem bolniških oskrb. Med prvimi točkami sporeda je bila prošnja okrajnega zdravnika dr. Annibalea Be-viglie, da bi ga s 14. oktobrom upokojili. Odbor je odločil, da ga bodo začasno zamenjali. Zaradi nesreč na križišču Korza in Ul. Aouileia, predvsem pa zaradi nevarnega križišča je odbor določil, da bodo na njem namestil) neke vrste semafor; pooblastili so tehnični urad naj izdela u-strezen načrt. Odobrili so tudi poziv Avtomobilskega kluba za namestitev večjega števila napisov s pozivi, naj šoferji zmanjšajo brzino vožnje Nove zastrupitve zaradi uživanja pokvarjene hrane j Pred dnevi je umrla 60-letna ženska Montini iz Zdrav-ščine. Jedla je kuhanega zajca, ki ga je našla mrtvega na sosedovem dvorišču. V sredo zvečer pa so pripeljali v bolnico v Ronke 24-letno Liliano Pascolut, 53-letno Regino Marsin in 29-letno Gian-no Cuvich. Vse tri ženske so se zvijale v zelo hudih trebušnih bolečinah in zdravnik, ki so ga domači poklicali na pregled, je ugotovil, da so se zastrupile z jedjo, najbrž s pokvarjenim mesom. Vse tri so v zelo slabem DANES 2. OKTOBRA OB 20.30 IN V NEDELJO 3. OKTOBRA OB 20. URI bodo v prostorih DIJAŠKEGA DOMA v Gorici učenke srednjih in osnovnih šol nastopile z E. Gobčevo mladinsko spevoigro 99 Kresnice l*‘* Naslovno vlogo bo pela nižješolka Ivanka Krapež. V ostalih vlogah nastopajo kresnice, cvetice, razne živali, zvezda, luna in sonce. Pisan pravljični svet, ki bo brez dvoma privabil ne samo najmlajše, ampak tudi odrasle na prireditev, ki doslej se ni bila izvedena v naših krajih. Še posebej opozarjamo, da bosta prireditvi v izključno korist Dijaške Matice odnosno v podporo našemu dijaku in zato pozivamo na čimvečjo udeležbo. Vstop je samo z vabili, ki se dobijo na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli 1 - tel. 24-95. j VESTI IZ SVOBODNE GORIŠKE Brda iščejo svoje središče Razprava o komunah je pripomogla k temu, da so tudi v Brdih začeli razmišljati o bodočem gospodarskem, upravnem in kulturnem središču, ki ga zdaj v Brdih še ni in ga bo treba prej ali slej ustvariti. Brda obsegajo desetine vasi, posejane po strmih holmih, le-ta so povezana med seboj le s slabimi cestami. Da Brda nimajo gospodarskega središča, ni kriva morda zaostalost teh krajev, temveč krivična meja, ki je Brdom tako rekoč pred nosom odrezala njihovi prirodni gospodarski središči — Gorico in Krmin. Pred vojno je Brda vezalo z ostalim svetom 21 cest. Zdaj pa je vse te ceste — razen ene — prerezala državna meja. Edina zve. za s svetom, ki je Brdom še ostala, se vije prek strmega zapadnega pobočja Sabotina. Ta odrezanost od ostalega sveta narekuje Brdom še toliko bolj, da si morajo ustvariti novo središče. Brda imajo skupno 6500 prebivalcev m so razdeljena v dve obč;ni — Kojsko in Dobrovo. Vendar pa že današnji razvoj kaže, da tako majhne enote niso spo-1 to središče bilo. Od obstoječih sobne ustvariti si svojiii moč- I naselij bi prišlo kot tako pred. nih gospodarskih in kulturnih vsem v poštev Dobrovo, če-središč ter da upravno-politič-I prav tudi Dobrovo ni najbolj na razcepljenost predstavlja oviro za gospodarski napredek Brd kot celote. Res je sicer, da so tudi celotna Brda gospodarsko nekoliko prešibka, in bi morda bilo bo-ljo, da bi se pridružila drugi komuni n. pr. kanalski ali novogoriški. Pomisliti je pa, da imajo Brda zaradi svoje socialno-ekonom-ske strukture in zaradi oddaljenosti od Soške doline svojstvene gospodarske probleme, ki jim bo morala bodoča komuna posvetiti vso pozornost. Toda naj bodo v bodoče Brda samostojna komuna ali v skupnosti s Kanalom, eno je jasno, da je že sedaj misliti, kje naj se gradi in ustvarja gospodarsko in prosvetno središče Brd. Kajti o tem, da je v Brdih potrebna nova nižja gimnazija, zdravstveni dom, uslužnostna podjetja, traktorska postaja, skladišče za sadje — sploh trgovski center, ni nobenega dvoma. Le v tem si Brici še niso edini, kje naj bi in ropotanje motorjev v naseljih. Obravnavali so tudi nekatera notranja vprašanja glasbene šole in sklenili, da se bodo pred odločitvijo še bolj seznanili z njenim stanjem. Na koncu se je občina odzvala povabilu za udeležbo na proslavi 1. oktobra v Mas-sa Carrari. SEJA ODBORA TRGOVINSKE ZBOHNICE Odobritev prispevkov krajevnim ustanovam V zadnjem času je imel odbor Trgovinske zbornice več sej ki jih je vodil dr. De-picolozuani. Na teh sejah je odbor imenoval prof. Luigija Ballabena za predstavnika go-riške umetnostne šole pri koordinacijskem odboru za tehnično in profesionalno poučevanje; nadalje je odobril obračun pokrajinske ustanove za turizem za leto 1953, obenem pa se je seznanil, da je tukajšnji Pokrajinski urad za industrijo in trgovino imenoval za dejanskega predstavnika v pokrajinski komisiji za vojno škodo dr. Edmonda Canduttija, za dodatnega člana pa dr. Uga Verzegnassija. Odbor je imenoval Isidora Feletta za svojega predstavnika v pokrajinski namestitveni komisiji, odobril izplačilo 361.839 lir goriški občini za stroške, ki jih je imela pri vzdrževanju prehrambenega urada v drugem tromesečju 1954. leta- Odobril je še sklep štev. 61. občinskega sveta v Gradežu o novih tarifah za zakol živine. Poleg tega je odobril predlog, da bo za razvoj letalskih zvez s sedežem v Benetkah vložil 2.500 lir kot navadni prispevek za leto 1954. Poleg tega je odobril vplačilo 5.000 lir v korist Državnega urbanističnega inštituta v Rimu za vpis na IV. kongres, ki bo v Genovi. Končno je odobril še sledeče prispevke: 5.000 lir športnemu društvu v Redipulji za organizacijo 8. kolesarske tekme, 10.000 lir Državni zvezi bojevnikov in povratnikov iz Gorice za srečolov, 10.000 lir občinskemu podpornemu društvu v Gorici za srečolov, 20.000 lir organizacijskemu odboru za ptičjo razstavo v Gorici in 10.000 lir občini Turjak za organizacijo razstave živali. Poleg tega je odobril razne upravne ukrepe, ki so se nanašali na uslužbence Trgovinske zbornice. primerno središče Mimogrede naj omenimo, da so v Dobrovem letos začeli graditi vinsko klet s kapacite. to 300 vagonov vina ter komunalno poslopje, v katerem bo. do trgovine, skladišče in nekatera uslužnostna podjetja. Kojsko je sicer gospodarsko precej razvito naselja, je pa za vasi iz zapadnih Brd preveč oddaljeno. Svet za prosveto OLO Gorica ima nalogo, da izdela gradbeni program za novo gimnazijo v Brdih, v kratkem bo misliti na izdelavo načrtov za zdravstveni dom itd. V Brdih pa si še niso na jasnem, kje naj bi ta poslopja stala. Dobro bi bilo, ko bi se v Brdih samih o tem čimprej po-razgovorili, kajti čimprej se bodo o tem zedinili, temprej si bodo ustvarili pogoje za v izložbah trgovin s sadjem hitrejši gospodarski in kultur- in zelenjavo, trgovine s sadjem Po dolgi časopisni gonji proti partizanskim spomenikom, ki jih je naše ljudstvo postavilo v zahvalo borcem za svobodo v Pevmi in Ste-verjanu, so istrski iredentisti, oziroma imperialisti, člani zloglasne organizacije MIR, poslali goričkemu županu Ber-nardisu resolucijo, v kateri zahtevajo odstranitev zgoraj omenjenih spomenikov. Večni sovražniki jugoslovanskih narodov in posebno slovenske manjšine vztrajajo na zahtevi, naj župan predloži njihovo resolucijo občinskemu svetu, ki naj sprejme potreben sklep za izpolnitev njihove zločinske želje. Ta ko daleč so torej sovražniki miru in izboljšanja odnosov med dvema skupaj živečima narodoma, da stezajo svoje že dovolj umazane roke po onem, kar je najsvetejše številnim materam in družinam v Pevmi in Steverjanu in vsemu našemu ljudstvu. Njihova podlost ne pozna meja; izraz je propadlega imperializma fašističnega tipa, ki ne more pozabiti izgubljene bitke za pravične meje in pravične odnose med narodi. V poštev jemlje nič manj kot bivše spomenike onkraj meje, k: nimajo ničesar skupnega z jugoslovanskimi narodi in prebivalci krajev, kjer spomeniki stoje. V svojih fašističnih zahtevah pozabljajo na prisotnost ljudstva, ki je za boljše življenje žrtvovalo najboljše, in te svoje žrtve ne bo nikdar pozabilo, kaj šele, da bi jih pustilo oskruniti. Zato naj se gospod župan dobro premisli, preden bi sploh postavil na dnevni red občinskega sveta tako zločinsko in proti miru uperjeno zahtevo nepoboljšljivih istrskih iredentistov. njeni® -konom predložila sledeče črte; Najprej namerava o ^ uprava v Gonci Pov sa tii sko zgradbo v L ■ ^ za eno nadstropje- vs(j trebno zaradi names petih razredov osno ^ kj so sedaj raztreseni ets. gih stavbah. Za!e”L stavb® va graditi novo solsk« ^ pri «Madonnim», « vafV aTunihf'j, Si®' v" CORSO. 17:/'. jn film. V. M»ture mons. p B.1-- .m VERDI. 17-30: ':\i zn nalna divim^tf)- JU* ,ei> samo polet jo*’ MODERNO. !'• J. Crawford- <(0dP! ,us‘" romana P- <^e5al* *£ VITTORIA. 17- Tj J»c“,ev». predvaja DANES 2, oktobra z začetkom ob 18-url (Prismuknjena Igralci; EDDlE FAY jr. in WAlT£R (I iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii Hliiiilii1" f" d STRAH PRED tOZNANSTVOM «Fckličite ga takoj - Gene bi moral biti sedaj v svojem uradu,* sem rekel. To je bil nepričakovan raavoj in jaz sem te cb misli na nevarnost začel potiti. Predpostavimo, da je Klokann odkril, da je Perkins dejansko Kennedy in to povedal Talmadgeju? Potem ko me je uvedel v svoje najveeje tajnosti, če bi jaz začel objavljati imena njegovih «angelov» bi bilo dovolj, da ga vržejo iz službe — bi se Parks prav gotovo razjezil, ee bi od Talmadgeja zvedel, kdo sem jaz. Zdaj sem prvič začel pazljivo opazovati Parksa. Bil je pravi velikan, mnogo močnejši od mene. Toda on je vedel, da bi mi s tem, da bi me premlatil, ne zaprl ust. «Mr. Eugene Talmadge-..* je rekel Parks po telefonu. «...Kdaj ga pričakujete?.-. Vsak trenutek? .. Dobro, poskušajte mi dati zvezo z njim.» «Ne vem, če bom mogel počakati,* sem rekel in pri tem mislil, da bo mnogo bolj primerno, če s Parksom govorim po telefonu in se tako pozanimam za priporočila, ki bi lih dal Ole Gene. -»Moram se namreč sestati z nekom v mestu.» Parks se je vzravnal in takoj začel sumničiti. «Ne zbežite mi kar tako, Perkins,* je rekel in se pri tem skušal pomiriti. Jaz sem ga že videl, kako v viziji doživlja objavljanje imen in čekov, ki sem jih videl. «Vsak trenutek bomo dobili telefonsko zvezo. Vzemite torej cigareto in nato- čite si se časo bourbonca.* «In vendar bi se jaz moral sestati z nekaterimi ljudmi že dopoldne,* sem vztrajal in se približeval vratom. To ga je zares prestrašilo. Postavil se je med mene in vrata. Težko bi bilo reči, kdo izmed naju je bolj drhtel «Potrpite,» je rekel držeč me za roko in me vodil proti stolici. Natočil mi je pijače in mi z drhtečo roko nudil čašo. Nato je prišla na vrsto cigareta m jaz sem napravil napako, ko sem mu nudil vžigalico — tudi moja roka je drhtela. Drug drugega sva vznemirjala. Tedaj je zazvonil telefon in Parks je skočil k njemu. Med nama je bila miza in jaz sem se z roko dotaknil ročaja moje torbe, smatrajoč, da bi bilo najbolje, izgubiti se iz sobe, cim bi opazil, da se razmere ne razvijajo tako, kot bi se mo-rale. «Da. da, nadaljujte, ...halo, mr. Talmadge?... Tu Raymond Parks od «Southern Outlooka* iz B rminghama... Ali dobivate naš list? .. Hvala. sir. Moram priznati, da imate tudi vi krasen list! Toda vzrok, zaradi česar sem vas poklical, sir, je v tem. da je v mojem uradu mr. John Perkins, ki bi želel razpečavati naS list v Georgiji, V priporočilo nam je dal vaše ime..,* Stisnil sem svojo torbo in vzravnan opazoval Parksov obraz. Z njegovega čela je kapljal znoj Ko pa sem ga gledal, sem opazil, kako se postopoma pomirja in sem se začel smehljati, fDobro. to je vse, kar sem hotel vedeti, sir. Vaša beseda je vse, kar potrebujemo. Hvala vam, in upam, da vas nisem nadlegoval. Na svidenje!* «Perkins,* je rekel in stopil mimo mize, da bi me prijateljsko potrepljal po rami, - HI. nafl. - Telefon Številka »J-BU8 la VA-bJ« - eojun Sl UPRAVAruLICA SV. KHANCISKA 41.20 - Telefonska Številka 37-338 - OGLASI: od 8. do 12 30 In od 15-18 - Tel. 37-338 — Cene oglasov: Za vsak nun vlSine v iirint 1 stolpca trgovski 60 finančno uc-aviii 100, osmrtnice 90 lir FLHJ *a vsak trur« SicUjv l Ctnip: a /a vse vrste oglasov o«- 25-- din — Tiska Tiskarski ta vod ZTT — Podniin Gorica Ul 8 Pelliro 1-11 Te' 33 82 — Hokoolsl se ti' vračajo avtomobila, čim bi prišli do prometne rd izKa^t f. se promet ustavi, op- ur.). Pa tudi to ^ trw\jt. izvedljivo, ko je človek, ki je sedel za v°]?£0 nad3 Vdj/ zatrobil in kljub rdeči luči s polno, brzino Stražnik je skočil in sramežljivo zazv^S. eJ pre ustavil nas, je ustavil ostali promet, ki pa je dal znak, naj nadaljujemo. :e (Nadatie ^ & “ie!* polletna 1700, celoletna 3200 lir. fed. ljud. repub. Jugoslaviji*: I*v°d ’'°'oxl za|0*(,Z ’ tiska Trst 11.5374 — Za FLHJ: Aeenrila demokratičnega Iriozem. tlsKa a ^ NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, Četrtletna 900 PoStni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLHJ: Agencija demokratičnega nlje, Ljubljana Stritarjeva 3-1., tel, 21-928 tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 . T , 375 — Izdaja Zal°trllstvo