itevilka ntmmm 2© w* Mariis®rs dm® 28* oktobra 1918 'fi-J&s&fV* sggüfflW1 *i5W9t^7»JSSS!rft3!SÄS?? fero-jnina iistts ; — Celo leto . . «K 12'— f%! leta . . , ö'— Cetri leta . . „ 3-— Mesečno. . . » 1'20 -Stanai Avstrif® s —— Celo leto . . * 15'— P&samezne številke »• 16 vinarjev. -- Inserail ali oznanii® se računajo po 18 vl3% od čredne petitvrste: |i večkratnih oznanilih Vè|§ — popust ■** „Straža* izhaja v per deljek in petek popokata Rokopisi se ne vraž»Jfe Uredništvo in tapravniSlvo ; Maribor Neodvisen političen lisi za\ slovensko ljudstvo Z uredništvom se more gov vsak dan od 11.—12. uro dopof liroiba ulica. S. — Telefon St. 113. Poziv na kmetovale® V slovenskih pokrajinah in v Istri so zalogo Živil "jako pičle: tudi ne moremo pričakovati dovoza, od zunaj. Rumuniia in Ukrajina nočeta več dovažati m v ogrskem državnem zboru se zahteva, da se ne sme izvoziti niti najmanjša množina, živeža iz Ogrske. Pripraviti se je tore] treba, da bo slovenski naš kmet sam prehranjeval naše ljudstvo, dokler ne pride pomoč iz inozemstva. Vse polno tujcev prihaja sedaj iz neslovenskih krajev v naše rodovitne pokrajine ter odnašalo živež. Sedaj v teh hudih časih moramo pa skrbeti v prvi vrsti za naše otroke, da ne umrjejo lakote. Da otmemo naše ljudstvo preteči lakoti, je sklenil Narodni svet pozvati slovenske kmete, posebno na Štajerskem, da ne prodajo nič živeža tujcem, pač pa naj pomagajo našemu prebivalstvu. Naš kmet naj shrani in prihrani toliko živil , da bo takrat, ko bo potreba huda in ko ga pozove Narodni svet, mogel nuditi iz svojih zalog domačemu prebivalstvu vsaj toliko, da ga reši lakote, D r, A n ton K o r o š e c, iačasni predsednik Narodnega sveta.. gied^ oddaja Hiring in živil. Naša svoboda se nam vedno bolj bliža. Ne bo več dolgo, ko bo po prizadevanju skupnega Narodnega sveta napočit n»a nas tkflHČo zaželjeni dan miru. Potem si bomo oddannili. A zdaj je treba prezpogojno vsakemu storiti svojo dolžnost. Narodni svet za Spodnještajersko v Mariboru je vzel prebrano Slovenskega Štajerja v svoje roke. Oskrbeti mora domačemu ljudstvu potrebne brane. Naše spodnještajersko ljudstvo mora živeti — to so naši bratje ! Zdaj se nahajamo v prehodni dobi, in ta je najtežavnejša. Naši zastopniki se danes in jutri pogajajo o tej zadevi v Gradcu in na Dunaju. V kratkem bo glede prehrane vse potrebno določeno in se bo vse javno naznanilo. Do takrat naj vsi kmetovalci oddajo živino » živila, kakor je bilo dozdaj določeno od okra j&ih gl a varstvi h. Nikdo se naj ne brani. Predpisalo se bo samo nujno potrebno število. Kar bodete odzdaj zanaprej oddali, to se bo pora- bilo samo za domače spodnještajersko ljudstvo 511 za domače vojaštvo. Iz slovenske Štajerske se ne bo nič več izvažalo. Proti nemškemu delu je in ostane meja zaprta. Mi bomo skrbeli le za svoje. Kmetje! Narodni svet stopa danes pred Vas, da ga podpirate na vso moč pri sno vanju jugoslovaneke naše domovine, Ako bi ljudstvo ne dobilo hrane, bi se bilo bati nemirov in ropov. Nemiri pa bi bili v velikansko škodo ravno kmetskemu ljudstvu, Kmetje! Storite torej v teh najtežavnejši prehodni dobi svojo narodno dolžnost! Kakor hitro se sklene mir, se bo poskrbelo, da dobimo živila od zunaj, in potem bodete prosti teh nadlog. Za Narodni svet: Dr. Karel Verstovšek. Politične vesti Dusaj, dne 24. oktobra V Gradcu se je predvčeranjim konstituiral nekak konvent 10 mož, sestavljen iz meščanskega in delavskega stanu, ki je zahteval, da mu namestnik Gary prepasti vse aprovizacijske funkcije namestništva. Zdi se. da je vse skapaj le dogovorje-jena igra med »revolucionarji« in namestnikom. Kajti ta konvent po odposiancit in Clary so skupno intervenirali včeraj na Dunaju. . Stvar pa sedaj zadobiva resnejše lice, ker bi ta konvent hotel prevzeti preskrbo z živili štajerskih industrijalnih okrajev, zlasti Gradca iz sredstev cele dežele, torej tudi iz slovenskega Štajerja. Konventu bi bil razven vlade na r&zpslago ves javni aparat. Slov. Šiajer je ves svoj kontingent letošnje žetve večinoma že popolnoma izročil; sedaj naj bi bil izpostavljen na milost in nemilost volji graških diktatorjev. Mi nimamo ničesar proti temu, da se oskrbujejo nemški Štajerci sami, vendar zahtevamo isto pravico tudi za svojo zemljo. Proti tej nakani je danes protestiral načelnik Jugoslov. kluba dr. Korošec pri ministru za prehrano Pavlu. Povedal mu je, da bi v slučaju nameravanega prevzetja aprovizaclje s strani zgoraj imenovanega konventa za naš narod odpadli prav vsaki oziri in bi se ne pomišljali in ne bali nobenih sredstev, da zaprečimo vsak najmanj si izvoz Živil iz slovenskega Štajerja. LISTEK Matjaž Kuzma. Fc zdravlje mi, bratje Slovenci, slišite klic ogrskih bratov« \ {Daljo.) Samo beseda božja nam je ostala pravična. V naših cerkvah smo imeli slovensko službo bož jo. Imeli smo za dušne pastirje Madžare, ki niso znali slovenski, s za prižnico so si oskrbeli pre stavo besede božje, Madžari so storili vse, da bi j mi ostali lečeni od svojih štajerskih bratov. Od j Radgone do Morskega Središča ni niti enega mo j sta čez Moro. Samo slabi zasebni brodi so nas ! mogli prevažati, ki so pa ob vsakem večjem de ževju nepristopni, ker ni niti ene nadelane cest-do broda. Še manj pa je bila kaka železnica do štajerskih bratov. Kakor s kitajskim zidom so nas hoteli obdati Madžari, da bi ne videli v svet. Pa ni se jim posrečilo. Naši ljudje so radi hodili na Štajersko romat, kjer so videli svoje bra te, slišali njih lepo petje in gladko slovensko go vorico, ki so jo razumeli. Kupovali smo si štajerske molitvenike in cerkvene pesmarice. Naročevali smo si knjige Družbe sv. Mohorja. To je bilo ^na še narodno življenje. Majhna iskrica, ki bi 1 j vsak čas ugasnila. Pa začeli so naši slovenski du-j hovniki izdajati v našem jeziku Koledar Srca Je zusovega in Marijin list. Pred petimi leti so začeli celo izdajati tednik »Novine.« Naši ljudje so gledali in se čudili, da je mogoče pisati tudi v naši slovenščini časnik. Ždelo se jim je to nekaj neverjetnega. Daši je skromen ta tednik, so imeli ljudje vendar tako veliko veselje ž njim, da je število naročnikov poskočilo na 60®0, število, ki je v naših razmerah izvanredno veliko. Saj ljudje niso znali čitati slovenski, ker so se v šoli učili le madžarski. Zato je moral list imeti v začetku madžarski pravopis. Ko so se ljudje že nekoliko privadili čitanju, pa so »Novine« sprejele slovenski pravopis. (Halje prihodnjič.) Čigav je Maribor? (Dalje.) Da se mariborsko „nemštvo“ vzdržuje in množi le na račun slovenstva, kaže tudi statističen pregled krajev, kjer so imeli Mariboržani 1, 1010 svojo domovinsko pravico. 'O' tem govori že knjižica „Ali so Cehe, Ptuj, Maribor res nemška mesta?“, zatorej to stvar tukaj le kratko omenjamo. Vkljub novejši domovinski postavi je Še 1, 1910 od 100 prebivalcev v Ma-bilo nepristojnih 72.5, 1. 1900 pat je še sploh ! Jugoslovanski klub je zipočel akcijo v tej smeri, da se jugoslovansko ozemlje glede aprovi« j zacije popolnoma osamosvoji. Ko bodo tozadevae priprave končane, bo izšel na ljudstvo poziv, naj oddaja živila fankcijonarjem, ki bodo v to poverjeni od naše organizacije. Do tistega časa pa naj oddajo živino in živ la kakor dozdaj. Delegati čehoslovaškega Narodnega vybora in in jugoslovanskega Narodnega vijeća so imeli pod predsedstvom obeh predsednikov đr Kramarša in dr. Korošca dne 23, in 24. oktobra na Dunaj» posvetovanja, po katerih se je obravnaval položaj, ki je nastal po noti predsednika Wilsona na avstr© ogrsko vlado. Pri posvetovanjih se je pokazalo enotno pojmovanje sitavacije in popolni sporazum glede nadaljnega nastopa obeh narodnih reprezentanc. Dr. Korošec je imel danes daljši pogovor z znanim profesorjem dr. Lammaschem. Dnnaj, 2&. oktobra ¥ jugoslovanskih krogih je vzbudil najnovejši Šušteršičev korak živahno zanimanje. Sodba je popolnoma enotna, da je to pri Šušteršiču vzeti le za poizkus nekake rehabilitacije. Pridobiti si je hotel videz zvestobe do naroda. Odložil je delo, o-hranil si je pa čast in udobnost. Hoče pa še dalje izvrševati delo vladnega zaupnika in bi i bil zaupnik Narodnega sveta. Ne gre mu za : dragega, kakor da M si z navidezno na.odno j tezo zaslažil amnestijo naroda za svoje na naro_ izvršene zločine in ìzdajalstya. S tega vidika je presoditi tudi vse njegove članke, M jih je v zadnjem času napisal v »Novice« in s katerimi je iznova dokazal staro resnico, da potapljajočo se ladjo zapuščajo tudi podgane. Politični kregi se pri vsem tem vprašujejo, kako je združljivo s to navidezno Šusteršičevo ©-sebno požrtvovalnostjo in možatostjo dejstvo, da si pridržuje plačo za funkcije, ki jih izvrševati noče, oziroma se jih izvrševati več ne upa. Kajti znano je. da je Šušteršičev korak na eni strani prava in-trigantska poteza v svrho dosege narodnega pomi-loščenja, aa drugi strani pa diktiran od osebne strahopetnosti človeka, ki si danes ne upa več o-stati na Kranjskem, marveč beži s Kranjske na Dunaj in hoče tam počakati, kako se mu obnese njegova špekulacija, S tem, da je agende odložil, j se ne bo izvil sodišču ljudstva. Naj definitivno gre, * kakega komisarja se ne bojimo. --------------—•----.....t||| I,,,), samo 2520 oseb imelo v Mariboru "domovinsko pratico. Ce pregledamo statistične tabele zadnjega ljudskega štetja (1. sop. II. zvez., str. 28 i. dr.), se prepričamo, "da je v celjskem političnem okraju (brez Celja) imelo domozviinsko pravico 1146 Mariboržanov , v konjiškem 405, v ljutomerskem 022', v mariborskem 5823, ptujskem (brez mesta) 2394, brežiškem 502, slovenjegraškem 365, skupaj torej je 1. 1910 v slovenskih spodnještajerskih okrajih imelo domovinsko pravico 11.257 mariborskih prebivalcev^ največ v mariborskem, ptujskem in celjskem koraju. Uradno so pa našteli v Maribora, le 3823 Slovencev! Pri denemo še lahko narodno mešana okraja Lipnico (517) in Radgono (439), kjer pred vsem slovensko prebivalstvo gre v Maribor, "dočim Nemce bolj vleče v Gradec (v radgonskem okraju je 1. 1910 imelo 3008 Gradčanov domovinsko pravico, v Upniškem pa 4596). Na Kranjsko je bilo pristojno 919 oseb, na Goriško 140, v Istro 46, v Dalmacijo 12, torej zopet iz slovenskih, oziroma hrvaških krajev 1117 oseb. Tudi na Koroškem >e imelo 717 ljudi domovinsko pravico in sicer iz mešanih nemško-slovenskih okrajev: šmohorskega 33, celovškega, (brez mesta) 88, beljaškega 159, velikovS-kega 103, torej zopet znaten del Slovencev. Od drugih dežel odpade največ na Češko, kamor je bilo pristojno 815 oseb večinama Češke narodnosti, ki jih je pa v Maribora zadela ista usoda kakor tisoče Slo -vencev: hote ali nehote so morali pomnožiti Število Nemcev, Iz Moravskega je bilo 392 oseb, iz Slezije 189*, iz Galicije 87, Bukovine 18. Vsi ti po veliki ve- * Štev. 199 v prej omenjeni knjižici str, 12 je menda tiskovna pomota. XT _ . Tnanslnvanskeaa kluba dr. Korošec j pravico, da vpogledna v vse drage agende e. kr. ie hilNdne 25 t m zopet Obijen h generalu pl. j namestništva, ki sicer ne spadajo neposredno v nji- je bil dne 25. t. m. zopet ™ i j hov delokrog, ki so pa važne za gospodarsko živ Landwehr *a razgovor. ljenie 8 puu»ra*o ziv Danes se je zglasilo odposlanstvo Wohlfahrt*- ^ • ansschussa iz Gradca v Jugoslovanskem u - | Dunaju, da konferira s tukaj navzočimi P°al*?c! j SaUt@StnjMa nemško 58 &VStrlf Slov. Stajerja. O pogov.ru se bo obvestil Narodni | * J-*«« svet, da sklepa o nadaljnem postopanju. | TÄ. Z današnjim dnem je Poljsko ko o prenehalo obstojati. Ustanovi se sedaj zveza poljskih drža j a—---- v ovoji C5CJ1 nih poslancev V to zvezo bodo spadali vsi ciaa j f0vai o vprašanju ustanovitv Vrsla vsenoliaki in poljski so .j de, O prevzetju uprave nemi i zvrševalni odsek nemško-avslrijskega narod - s . , . ------- ~~j--- — — — nega zbora se je v svoji seji dne 24. oktobra posve - j ie ?te°zl?a Cetverosporazumovih armad. Nemci se gorovju vzhodno od reke Brente. Gori Asolose in Pertika sta padli v sovražne roke, pa so ju naše čete izvojevale nazaj. Italijanske čete so ob obeh straneh gorovja Mantello prekoračile reko Piavo. Naši so se jim ustavili in zdaj se tam vršijo boji. Na srbskem bojišču so se naše in nemške čete umaknile za črto Brza Palanka—Jagodina— Kragujevac. Kragujevac so že zasedle eo tentine čete. — Na f r a n c o s k e m bojišču se Še nadaljn- bivšega Poljskega kola ter v sep oljski ä . .. , . - cijatai demote«. S i g*— bojiSßa so se Ea*e pondeljek, dne 28. oktol • ( da se zasigura prehrana ljudstva, iemotrehnn da sp» t n Cete nmaknile na severni breg reke e i i e i uš k o a v stri jsììg via- t umikajo na celi črti v Belgiji in francoski Flau uprave nemško-avstrijske države in j driji. Umaknili so se tndi med rekama Oise in Clary vendar gre Vez štajerske uprave je vsled krivde grofa j Claiyja popolnoma zavožen. Preskrba glede ž v ! ? je popolnoma odpovedala, Saj je znano, ~]er je j posegel Clary s svojo nesrečno roko zmes, tam je i bilo vse zavoženo. In tako so postali tudi Neme« da se. zasigura prehrana ljudstva, je potrebno, da se } n«.»« cui * * — ------*“*■ «•'•e izroči narodom vladarska moč, j JJrm- krbskg Séte so zasedle Prizren, Djakovo in Izvršilni odsek naroča predsedstvu, da takoj v Crnigori ter mesto Novavaroš ob bosansko- prične s pogajanji z avstrijsko vlado m z drugimi \ hercegovski meji. Narodnimi sveti, zlasti s češkim in jugoslovanskim i ~~~~~_____________ ______________ .varodnim svetom, ter j,m naj predlaga sledeče: j „ . _ 1, Uprava posameznih jezikovnih ozemelj se- “rbsko-fraHCOSke Cete Ob Donavi. naj izroči izvrševale im odsekom posameznih narodov, j 5 i s\ 2. Ustanovi se naj skupna delegacija Narodnih ! FranrnH «n * - ^ V t 8r^fee8a gojišča. W,1U »EC *------- * . ivetov Posameznih' narodov, katera bi naj sporazum- j y. jfC0Z' 80 pr) mesta Lom-Palanki ob Dona' posebno socialni demokrati, zelo nezadovoljni s j nc vodila izročitev uprave narodom in ki bi naj n - i J1 med lum Severinom in Negotinom uplenili od CPrv’em Očitali so mu. da je kriv, da stoji se pravljaia še vse skupne zadeve. " ’ delek natovorienih snvr»*nih Urin daj n. pr, Gradec pred katastrofo. In ko je sedai j j češke Poljske in Ogrske popolno «L, Je postal P Ciarv je, kot znano, glavni krivec glede pregan j janj Slovencev leta 1914. On je bil prepričan, da j smo Slovenci res sami veleizdajalci V seji due 25. oktobra je izvrševala! odsek do- j smeri je zavzelo Djakovo, Peč in Novipszar. ; Nemške čete so se vnovič ustavile na črti sever- ločil k oh e novel javno besedilo note, ki bi se naj po - 1 no-zahodno od roke Morave, slala predsedniku Wilsonu glede vprašanja premirja j in miru. Oddelek za notranja upravna vprašanja je poročal o ustanovitvi nemško-eeškega deželnega 'zbo- In te dni je grof Clary pedal svojo ostavko, j ra in deželnega odbora ter predložil osnutek ustano-Po posvetovanjih odposlanstva nemškoštajerskega j vne listine, ki je bil načeloma odobren Cesarjev oklic na armado in mornarico. odbora za splošno blaginjo s štajerskimi nemškimi j poslanci in z ministrskim predsednikom bosta pri Nadalje je bilo sledeče sklenjeno: Uvažujoč, da dosedanja sestava deželnih zborov in deželnih odfco- j w„Ho CnomJti nnuin š r0v »e odgovarja potrebam nemško-avstrijskega na hodnje dni imenovana dr. Watte (nemški nacio- « ro-da< nfi(falje — - . . . j i uoiucujc uvažujoč, da v sedanji državni krizi nalec) za gospodarskega komisarja ter a . er j (]ežele potrebujejo začasno zastopstvo, se sklene, da (soc. dem.) za njegovega namestnika, uba bosta j izvršilni odsek narodnemu zboru predloži ta pred - _i—-i..- i j0g. j)0 koiXiönoveljavne določitve nemšiko-avstrijskie Naš cesar je dne 26. oktobra izdal na armado in mornarico oklic, v katerem slavi junaštvo in požrtvovalnost vojakov in mornarjev ter jih poziva, da se neomajno drže svoje prisege. imela uradno oblast nad namestniškimi uradniki Pri posvetovanjih se bosta-posluževala pomoči od bora za splošno blaginjo. Komisarja bosta imela v j rokah celotno vojno in prehodno gospodarstvo, ves političen in gospodarski aparat n&mestnije. C. kr upravne organizacije se bodo kot zastopstvo dežel i. poklicali začasni deželni zbori in odbori. Politične ?èm_ rokah ceii.no vojnoVprehodno gospodarno, ves j ***»' ; k %»» -politične vesti Dr. Korošec odpotoval v Švico. Poslanca dr. n in odbori. Nadalje1 je bilo ü- . „ _______ „ . . stanovljeno svetovalstvo, ki bo imelo nalog,, da stavi . Korošec in dr. Gingrija ter tajnik dr. Žerjav so odam estnij a bo brez odloga izvedla vse odredbe go j predloge glede uporabe delovnih moči pri prehodu j potovali v Švico, kjer se vršijo predpogsiania za oodarskih komisarjev. Med te odredbe spadajo i J volne industrije v mirovno industrijo. j premirje in mir. Naši poslanci so edini ki so se odločilne osebne zadeve c. kr. političnih uradnikov 1 ? .. na Štajerskem ter sprejem in odpust pisarniških pomočnikov. Kontroli gospodarskih komisarjev so podvrženi vsi vojno pomožni fondi namestništva z . ■ • L Dne 26. oktobra je odposlala Nemčija po i N#miki ©dg®vor Wilsonu, upravo in vsem denarnim poslovanjem namestni štva vred, Vse naredbe osrednje vlade in vojno-gospodarskih central gredo naravnost na gospodar ska komisarja. Gospodarska komisarja imata tudi i res zavzeli, da se takoj sklene mir. j Narodno Vece se posvetuje neprestano in sklepa i predloge za priprave samostojne jugoslovanske države. , x , . . , o u * Jßgoslov. blak je izbral v osrednji odbor Na- državnem tajniku za zunanje zadeve, Solfa, j rodnega Veče poslance Biankini, dr. Čingrija dr. predsedniku Združenih držav Severne Amerike j Verstovšek vitez Pogačnik in dr. Rybar. Wilsonu sledeči odgovor: čini pač niso Nemci. Na nemške dežele (G, Avstrijo 181, SolnograŠko^JU**, Tirolsko 198, Predarelsko 1) j Združenih držav vzela na znanje, ju odpadlo 410 pristojnikov in na Trst 26. Končno je," v gornje’š'tajerskih nemških okrajih in štajerskih mestih imelo domovinsko pravico 1568 oseb. A kaj je | membe, ki so se izvršile in se izvršujejo v se to nasproti velikahs-emi številu iz slovenskih 1 krajev ! Oddaljeni gornjeätaierski okraji ali celo nem- Naši poslanci se na Dunaju pogajajo z vlado Nemška vlada je odgovor predsednika *e ^!aiii_ narodnega Veča, ki je reprezentant Jugoslavije. V vseh vprašanjih, ki se tičejo celega juga, je kompetenten le skupni Narodni svet. Predsednik pozna globokosegajoče spre- Pogajanja radi prehrane na jugu. Jugoslovanski klub je odposlal dr. Korošca in dr. Verstovše- ške dežele tudi nikakor ne dajejo naravnega dotoka | vodi ljudska vlada, v katere rokah se dejanski mariborskega prebivalstva. Se celo iz hrvaškihdežel j jQ ustavno nahajajo odločilne pravice moči. nemškem ustavnem življenju. Mirovna pogajanja hrane -~Se ^ 1‘rn€D0 Jugoslov. države radi pre- Njej so tudi vojaške moči podrejene. Nemška vlada pričakuje sedaj predloge za premirje, ki bi storilo začetek za pravičen mir, kakršnega je predsednih Združenih držav oz- razen Dalmacije ima Maribor več' ljudi, kakor iz avstrijskih nemških dežel. L, 1910 je bilo v Mariboru med „tujci " iz Hrvatske in Slavonije 804, iz Reke 2, iz Bosne in Hercegovine 17 ljudi, skupaj 323 ljudi . Reservoar, od koder Maribor zajema svoj živež in svoje budstvo, je le najbližje slovensko ozemlje. Nezaslišana krivica je torej, da politični zistem to ljud- na$] v svojih naznanilih“ sivo nasilno germanizira in potem Maribor proglaša ’ za cisto nemško mesto. Od celskupnega prebivalstva mariborskega je bilo 1. 1910 v mesto pristojno samo 38.69 %, in . od teh je zopet velika, večina iz slovenskih krajev doma, v slovenske občine je bilo pristojno 58,91%, v nemške pa 2.4%, Tako osvetljujejo Številke nemški značaj Maribora, Ne zgodovina, ne zem -Ijepisna lega, ne sestava prebivalstva ne daje pod- PoEvetoTanje o premirju, j Po poročila iz Pariza so se preteklo sredo z-I brali v Versaillesu na posvetovanje vojaški člani I voißega sveta. Wilsonov predlog za premirje je te k generalnemu polkovniku Landwehm. Po-; svetovanja se bodo še te dni nadaljevala. — Danes U jutri se posvetujejo v Gradcu slovenski in nemški zastopniki glede izmenjave živil Danes sta šla dr. Verstovšek in dr. Rosina, jutri pa gresta oba zastopnika ljubljanske centrale v tem oziru v ; Gradec. Dvorni svetnik profesor Laminaseli sestavlja no-? vo ministrsko. Slovanski poslanci so odklonili so-\ delovanje pri sestavi nove vlade, j Protest proti nameravanemu imenovanja dr. j Wutterja in dr. Eisleija za gospodarska komisarja [ je sklenil štajerski pododbor Narodnega svéta v svoji seji dne 26. oktobra. Svoje zadeve si bomo 1 sami upravljali po svojih ljudeh. läge, 'da se Maribor šteje v nemško posest, pač pa \ °™ i;“«*«««» ie m Pri Nemcih velika nervoznost in nemirnost. V- nasilstvo političnega zistema, id pri končni ureditvi | ^Ü1 m se(*aJ Je stalno predmet posvetovanj. : spričo kritičnega položaja vlada pri niifa zavest ____J____X * 1________ __________ • X • ____„T, * „ „ i Ppl anroìcmn anni rniolnnnrnr ___!l Z''« J - •_ - - - r ? 7 --- ~ r---------^^ ■) j " ‘ — ■ s p . . , ; , ) *------ ° ä—’ —j«* » ujm ziavvo») naj-odnostnih razmer pač ne sme biti merodajen, ker 1 ufi sprejemu socialističnih poslancev je izjavil Cie- j da je treba naglo nekaj vkreniti, ali nihče ne ve potem se morajo tudi najradikalnejše vseuemške za- j menceau, da se nikakor'ne zoperstavlja razpravi ; kaj hteve spoznati kot opravičene in bi samoodločba Slo- J o premirju ,vencev postala prava ironija. V spopolnitev slike štajerskih razmer sploh je vredno pripomniti, da je 1. 1851 bilo na Štajerskem 642.194 Nemcev in 363.750 Italijanski list »Corriere della Sera« priobčuje j iz Pariza: Angleška in francoska vlada se sedaj Nemški poslanci, ki so nameravali v kratkem sestaviti narodno vlado za Nemško Avstrijo, bodo izvršitev tega sklepa najbrž odložili, dokler se po- Slovencev, torej za 42.653 nad polovico Nemcev kljub | posvetujeta z Wilsonem o mirovnih pogojih. Ang- j ložaj ne izbistri. Slovani mirno pričakujejo nada-pristranski nemški statistiki, 1. 1910 so pa na Štajer- j lija zahteva z ozirom na svoje izgube 8 milijonov 11-----——-1—- - J- skem našteli 983,236 Nemoev in le 409.643 Slovencev torej za 81.975 pod polovico Nemcev,, vkljub temu, da avstrijska uradna statistika priznava, da pri Slo -vencih sploh pride 34 porodov na 1000 prebivalcev , pri Nemcih pa le 30.* Tako zopet sulie številke razkrivajo vso lažjdvost in krivičnost avstrijskega ,zi -sterna nasproti slovenstvu na Štajerskem. ton ladijskega prostora, razorofenje in izročitev nemških podmorskih čolnov. Francija pa zahteva, da Nemčija izprazni Alzacijo in Loreno. Dalje prihodnjič. N« fcojiSSih. ** Ne 38 v isti knjižici. * rWoT-r Pimiisohan 1915. HA3. str. 116, Na italijanskem bojišču so Italijani pi ^el^^jfenzm^a^^el^rti^^IastM^^^io boji Ijaega razvoja stvari v prepričanju, da niti sedanja, niti katerkoli prihodnja vlada ne more rešiti našega vprašanja, ki ga more razrešiti le mednarodni kongres. Proč od Avstrije ! Včeraj in predvčerajšnjim so bili številni nemški Volkstagi v raznih krajih, kakor: Gradec, Frohnleiten, Lipnica, Murau, Aassee, "a vseh teh Volkstagih se je soglasno va, da se mora nemški del Avstrije 4ti Nemčiji. To zahtevajo ne samo vsenemci in radikalci, marveč tudi vsi nemški nacionale! in že tudi velik del krščanskih socialcev In ti Nemci niso veleizdajalci, marveč so nekdaj veljali za najtrdnejšo in edino podlaga Avstrije. A ker je Avstrija temeljila na takšni »zvesti in trdni« podlagi, ni čudno, da jo je zadela sedanja bridka usoda. Zastopniki nemških narodnih msujšiu v bodoči državi SHS, poslanci Markbl in Malik za štajersko, Nagele in dr. Steinwender za Koroško in gre f Barbo za Kranjsko, so se dne 25. t. m. oglasili v Jugoslovanskem klubu in izrazili željo, da bi se pogovarjali neobvezno o zadevah,, ki se bodo tikale v bližnjem času interesov našega ozemlja io da se informirajo glede nemških manjšin v bodo či Jugoslaviji. Z jugoslovanske strani so ss udele žili razgovora poslanci dr. Korošec, dr. Ravnikar, dr. Jankovič, dr. L. Pogačnik. Razgovor je bil po vsem informativnega značaja. Volkstag!. Štajerski in Koroški Nemci se zb: rajo na volkstagih. Kaka sprememba med Volks tagi, ki so se vršili pred meseci in sedanjimi ! Poprej so dr. Mravlagg, župnik Gimpel in kolegi divjali svete navdušenosti za nadaljevanje vojske, plavali so v zmagoslavju. In danes — ? Tepeni potrti priznavajo češko in jugoslovansko državo javkajo in — prosijo milosti, V tem znamenja se je vršil včeraj volkstag v Lipnici. Zanimivo in značilno je bilo, da je govoril na tem shodu tudi c. kr. okrajni glavar Tinti, Kje pa imamo na Slov \ Štajerju glavarja, ki bi govoril na slovenskem < zborovanju? j V nemški žep je šlo, kakor poroča »Grazer \ Volksblatt« dne 26, oktobra t. 1., iz Slov« Štajer j skega 337.400 K, Vsaj nekaj od tega denarja bi S prav dobro zaleglo tudi za domače poirebe, za ka j tere se sicer dobe sladke besede ali še teh ne j Pa je dobro, da se razglaša, kam naš denar gre, f jugoslovanska vlada ga naj potem rekvirira. Čehi v Švici. Poslanci Klofač, Haberman in ] Stanek ter dr. Kramar in dr. Preis so došli v Ca- | rih, odkoder odpotujejo v Pariz, da se tam posve j tujejo s češko-slovaško vlado, katera se je pred ; dnevi ustanovila. Nova madžarska fronta. Iz Varaždina poročajo j dne 25. oktobra: Danes je despel v Cakovac nek j madžarski bataljon, ki je zasedel vse važne kraje, j Njegove prednje straže so zasedle vse prehode če' I Dravo nasproti Varaždinu, kakor tudi varaždinski j most Hrvatski sabor se sestane jutri, dne 29. oktobra, j V tej seji bo sklenil odpoved nagodbe z Ogrsko j Krvavi izgredi v budimpeštanskem dvorcu. Pre j tekli petek, dne 25. oktobra, je prišlo v budimpe j štanski dvorni palači do zelo krvavih demonstra j cij. Več sto'oseb, večinoma vseočiliščniki,' je vko j rakalo na dvorišče dvorca. Nek vseučiliščaik j** j imel govor, v katerem je rekel, da je avstrijski j cesar zbežal iz Dunaja, ker se tamkaj ne čuti več j varnega. Samo Ogrska je še v stanu, da ščiti ce sarja. Policija je pozivala govornika, da zapasti dvorec. Toda pri tem je pa prišlo do velikih iz gredov, ker se je velik del udeležencev zavzel za 1 govornika. Poklicali so vojaštvo in prišlo je med 5 vseučiliščniki in vojaštvom do^ hudih spopadov, j Vojaštvo je oddalo več strelov. Več oseb je bilo ranjenih, med temi tudi nadporočnik, ki je pove I ljeval vojaštvu. Odgovor aa Wilsonovo noto se pričakuje v naj j krejšem času. Splošno se vidi, da bo vedno tako ; nestvaren kakor je bil nemški. J General Ludesdorff moral odstopiti. Lndendorff ir Hindenburg sta bila znana kot voditelja struje za brez obzirno nadaljevanje vojske in sta takorekoč ena glavnih zaprek, da se ne sklene mir. Pod utisoin WUsosovih zshtev in razpoloženja med ljudstvom v Nemčiji, je dne 26. t. m. general Ludendorlf odstopil kot generalni kvartirni mojster Na njegovo mesto bo imenovan general Losberg ali gene ral Seekht. Hindenburg se hoče boriti do zadnjega moža Te dni je brzojavil maršal v Berolin, da nemška armada in mornarica protestirata proti Wilsonovi trditvi, da se bo nemška armada udala. Armada in mornarica se bosta borili do zadnjega moža. — Torej še Nemci vedno niso prišli k pameti. Nemški cesar odstopi. V berolinskih krogih se smatra za verjetno, da bo cesar Viljem prejalisle) odstopil v prid svojemu vnuku, najmlajšemu sinu prestolonaslednika, in se odpovedal prestolu. V seji nemškega državnega zbora dne 24, oktobra je socijaldemokratični poslanec Ledebour prečital pis mo nemškega cesarja Viljema na bivšega ruskega carja Nikolaja, v katerem izvaja, da bi bilo potre bno obesiti vse centrumovce in socijaliste. Državni podtajnik pl. Payer je nato rekel, da je bilo dotično pismo pisano že pred vojno, je torej brez- pomembno, ker se je cesar Viljem sedaj postavil na stališče parlamentaričnih razmer. § Nemški državni zbor je dne 26. t. m. sklenil, da se vojaška oblast v Nemčiji podredi civilni o blasti. Tedenske «mice. s f. S » Vseobči narodni praznik se bo obhajal v torek j dne 29. t. m. Oklici, ki pozivajo ljudstvo, naj pro I slavi ta daa, končujejo z besedami: Napočil je od I rešenja dan, vstajenja dan — dan jugoslovanske j svobode. j Poroka. Minuli ponedeljek se je vršila v žup j ni cerkvi podkloštrski na Koroškem poroka g. M I Cukala, trgovca pri Sv. Juriju ob Taboru, z gdč j Marico Pergerjevo iz Braslovč. Poročal ju je brat : ženioov, vlč. g. dr. Cukala, župnik v Podkloštru i Pri tej priliki tudi narodni sklad ni bil pozabljen Čislanima novoperočeacema obilo sreče! Vinska letina. Tako slabega vremena ob času ; trgatve kakor je letos, še stari ljudje ne pomsijo. ■ Dežuje že skoro neprestano tri tedne. Le malo je I vmes lepih dni. Trgatev je silno otežkočena in se • bo zavlekla gotovo čez {.november, Mošt je pov j prečno bolj slab, a ga je skoro povsid več kot 1 I 1917. Splošno ima, kot se nam poroča iz Slov. 1 goric, vinski mošt 12 do 14% sladkorja, lev bolj- ■ ših legah imajo finejše vrste 15 do 17%. Vinska trgovina pa domala popolnoma spi. Razkričalo se j je, da so cene padle na 3 K pn litru mošta. Vi j nogradniki, ki imajo dovo;j posode, ne prodajajo \ mošta, ker upajo, da se bo cena zopst dvignila. Sicer pa, kdor ne rabi nujno denarja, stori itak l bolje, če drži vino v kleti. Kdor še ni prosil za i sladkor za izboljšanje mošta, naj takoj prosi. Eoa I prošnja se pošlje okrajnemu glavarstvu za dovol \ jenje sladkanja mošta, ena pa c. kr. kletarskemu j nadzornika g. R. Petrovanu v Mariboru za slad- J kor. Prošnjik mora navesti, koliko hektolitrov vi- j na bi rad sladkal. Za razdeliti je I0#vagonov kri- i stalnega sladkorja- Licitacija plemenskih kobil. Pri c. in kr. upra- jj vi konj se bode prodalo v Mariboru v torek, dne j 29. t. m , ob 9. uri dopoldne, v kavalerijski vo- | jainici 6 piemeoskih kobil. K licitaciji bodo puš- j čeni le taki ponudniki, ki se bodo izkazali z od \ politične oblasti potrjeno kupno legitimacijo, da so f kmetovalci. Za reflektante na plemenske kobile jj veljajo sledeči pogoji: Kupna legitimacija mora bi- f ti potrjena od pristojnega častnika za konjsko e* | videnco, da je res konjerejec, vsled česar 3e mo- S rajo kupne legitimacije pravočasno vposlati častni- I ka za konjsko evidenco v potrdilo. Kupljena ko- p bila se ne sme darovati ali prodati do konca de- | cembra 1919. Kupec kobile mora pripustiti isto k jj žrebcu, katerega določi poveljnik drž. žrebčarne. j Pripustilni list velja kot dokaz, ako vojaška ob- j last istega zahteva. Vojaška uprava je upravičena, j ako bi ne bila kupljena koblta pripuščena 00 oseb umrlo pa 100 oseb. V Budimpešti je /iosedaj zbilelo na tej bolezni zavsem več kakor lOO.OOO oseb, V Barceloni na Španskem je baje umrlo na tej bo- lezni v zadnjih sedane dneh 1597 oseb. —- V Mariboru in okolici umirajo ljudje tako močno, daje v mestu zmanjkalo rakev. En dan v zadnjem tednu je bilo v mestu S3 mrličev. Petaoč zoper griže si lahko pripravijo gospodinje doma. Želod je dobro zdravilo. Zbiraj ga, olupi I in očisti do belega jedra; to zreži na kolčeke, ki f so kavine velikosti, posuli na peči ali na 3olnc«, j potem-žgi, kakor žgeš kavo. Tako si pripravila že-j Jodovo kavo, ki jo zmelješ kakor kavo in s ciko-I rijo ali z ječmenovo vred kuhaš vsaj 5 min. Po-f tem jo piješ z mlekom ali brez mleka. Želodova I kava je za vsak dan dobra zlasti za slabotne o-I troke in ženske. Kot pomoč zoper grižo je pa poji trebna v vsaki hiši. Dobro je, ako imaš zmleto že-; Jodovo kavo v plehnati ali pločevinasti škatlji le-1 po shranjeno in vedno pripravljeno. Za jugoslsvansko dec©. Na Prihovi je imela ! zbirka za Narodni blagdan, ki ima namen podpi-t rati ubogo jugoslsvansko deco, lep uspeh. Nabralo ; se je v zelo kratkem času 363 40 K. Bog povrni ; vsem darovalcem, posebno trud obema jugoslovan-I skima nabiralk&ma? Veliki kalendar „Književnega Juga“ izš'ao iz : ?tarri; e. Več davno očekivanoj potrebi: da se izda je-: dan narodni kalendar, koji bi stajao na dostojnoj u-: mietničkoj višini, a ujedno bio pristupačan široj publici, udovoljio je. sada Odbor SHS žena za siročad. Time se ujedno lioče bar donekle da namaknu sredstva, icoja su Odboru potrebna,, naročito za zimsku odječu i obuču 18.000 djece, koje seljak ishranjuje. ti bogatom, opsegu kalendar donosi radove panajbo-1 ih naših kulturnih radnika i umjetnika. Kalendar je odštampan latinicom, ćirilicom i slovenački, Cijevna mu je 4 K. Mole se vsi mjesni odbori, zadruge, [ ovjerenim, svečenici, učitelji i pojedinci, koji su več obaviješteni, da se što više zauzmu oko raspačavan-ja. Novac se neka Šalje na — Odbor SHS žena za siročad, Zagreb, Kipni trg 9. Nakupovanje živil v zaledju za vojaštvo pre -povedano. Vrhovno armadno poveljstvo je prepovedalo j o vo a-štvu nakupovati v zaledju za vojaške po -trebščine moko, mast, meso, stročnice, krompir, kavo, sladkor ter krmila. Politične oblasti imajo nalog, da kazenski postopajo proti kupcem in prodajalcem, nakupljena'živila pa zaplenejo. Dopisi Maribor. Kakor poroča vojni kurat č. g. Ivan Mlakar, je dne 17. t. m. umrl za influenco v Male na Južnem Tirolskem bivši stavec Cirilove tiskarne desetnik Miroslav Jurovič. Zapušča mater, ženo-ndovo in maiega otroka. Naj mu bo tuja zemlja lahka, preostalim pa naše sožalje! Pobrežje pri Maribora. Kar čudno se dela človeku, ako ima kakor pač jaz priliko slišati in videti drdrati noč in dan razne vozove z mrliči na oba mirodvora. Prejšnji teden so bile mrtvašnice tako polne, da so si morali najeti neko sobo za spravljanje mrličev, Največ teh človeških Irte? gre na rovaš nove »španske«-bolezni, velik del jih je vojakov, umrlih za domovino, in še le preostanek bi bil šteti za normalnega. Krapje pri Ljutomera V Maribora je po kratki in mučni bolezni, sprevidena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno in potrpežljivo v Gospodu zaspala Žalika Babič. Žalika, pečivaj sladko! Čeravno mlada, morala si zapustiti ta svet, stara 26 let. Sv. Jurij ob Ščavnici. Žalostno nam je zapel dne 11. oktobra naš jurjevški zvon in nam naznanil tužno vest, da je zaspal za večno mladenič Friderik Budja v najlepši mladeniški dobi 23 let. Bil je invalid. Nesrečna vojska ga je pohabila in mu vzela zdravje. Bil je priden mladenič. Naj v I mira počiva! Sv. Jurij ob Ščavnici, V »Straži« od dne 30. septembra 1.1. čitam, da nekdo poziva župane fare SvrJurija ob Ščavnici, zakaj ne izpolnijo svoje narodne dolžnosti in se občinski odbori ne izre čejo za jugoslovansko deklaracijo. Menda dopisniku ni vse znano, zato mu povem, da se je obč. odbor Okoslavci že dne 10. novembra 1917 izrekel za jugoslovansko deklaracijo, ravno tako obč. odbor Kraljevci, Nismo se radi tega bali iti na fronto, ampak smo zmiraj storili svoje dolžnosti do naroda in tudi do države. Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Za stradajoče jugoslovanske otroke so nabrale mladenke Bele Micika, Asi Katica, Drevenšek Katica in Horvat Marija po naši župniji 447 K 70 vin. Hvala na-biralkam! Skale, Grozno je razširjena v naši župniji španska bolezen. Od 7. do 20. t. m. je bilo vsled nje previđenih 34 bolnikov in smo imeli 19 mrličev. Lotila se je naših najboljših župljanov. U-grabila nam je vzornega katoliško narodnega moža Martina Sevčnikarja, cerkvenega ključarja in odboruika občine Velenje. Zapustil je bolano žeao in 8 malih otrok. Iztrgala je iz naše sredine vsem priljubljeno Marijino družbenko Hermino Ulrih, ki nam ostane nepozabna radi svoje po nižnosti in tihega značaja. In še bo več žrtev i bolezni, ker je vsaka kmetska hiša polna bolni kov in je obolelo, kakor se pripoveduje, v c. k. premogovniku okoli 300 rudarjev. Pslzela. Dne 28. oktobra smo pokopali vrl mladenko in šiviljo Marijo Rojnik. Bila je še Je v cvetu mladosti, komaj v 23. letu. P. v m ! Marija Gradec pri Laškem. Un rl je dne 22. t m na posledicah španske bolezni Alton Teršel. star 61 let. Bi! je dolgo vrsto let župan zavede e narodne občine Marija Gradec pri Laškem trgi Bil je blag to?ariš svoji ženi, skrben oče svojih otrokom in pravičen svojim soobčanom. Vsa oko lica žaluje za Djim. N v m. p.! Lemberg pri Novicerkvi Ravnokar smo slišali, kako tatovi predrzno ravnajo na Dobrni. Sko ro vsaka graščina, je že okradena. Od kod pa te ? Zakaj pustijo županstva, da se že po obleki sum ljivi vojaki okoli klatijo in živila pobirajo. Oh, ta oficirski »HHm« nam je že toliko škodoval. Naj se na Dobrni spet nastavijo trije žandarji. Mislit si: tolik okoliš, ki seže na vrh Kozjaka, ki je iz borno skrivališče beguncev in dezerterjev, pa ima samo enega žandarja, sicer res vestnega in neu morno delavnega, ali kar je preveč, je preveč. Dobrna. Poročevalca dolžnost je sicer hitro novice poročati, pa imejte me izgovorjenega: tatvin je zdaj toliko, da mora človek res malo glasove o tatvinah presoditi. No, pri nas se je žalibog poka zalo, da so vsi glasovi bili resnični. To so pokra dii n. pr. v Braunerjevemu mlinu nekemu najem niku vso opravo, obleko, tako, da njemu ni osta lo in njegovi ženi drugega kakor kar je imel na sebi. V vilo Eggerjevo so pa kar dva- če ne tri krat vlomili in vso premičnino odnesli — ne, ne. bili so nobel tatovi, odpeljali so svoje nepošteno pridobljeno blago. In kaj se je zgodilo g. Goilu zdajšnjemu lastniku graščine Neuhaus? Dvakrat so ga okradli. Najnovejše pa je, da so zlikovci ukra dii iz topliške hiše blaga v vrednosti okoli 8000 K. Govori se, da so še enkrat pozneje prišli, da pa so se nekega ropota zbali in so jo odkurili. Zakaj dežela tako malo skrbi za naše imetje? J? je že vse eno? Naš vrli strsžmojster Kapun jim je prišel na sled; blaga so nekaj našli skritega v bližini nekega mlina. — Kaj bo, če bo tako Slo poletno še solnce žari. In gledate dneve, ki planejo v svet in vsak je od solnčne vročine razgret, junak, ki mu toplo Življenje kipi, da zemljo razžari, da vsa zagori; Od sile njegovega svita klij o, dozorevajo žita in nanje se bele spuste golobice, vse mlade in zale in krepke žen ji.ee in pesmi pojo. Ne! — tam ni tako! Tam njive kopito tepta, tam kosci ste vi brez srca, tam j olja in boste granata zažiga, nad hišami'plamen se vzdiga in šviga in krik oznanuje polblazno-vesel, da vase je uničeno v prah in pepel. Junaki, an, kdaj se umiri vam kri? Kdaj mirno zasijejo spet va,m oči? Ko zopet domov vas pripeljejo ceste, zagledate matere, sestre, neveste, takrat bo pogled vam miran in kri bo drugače kipela! Vesela bo koča vas bela, vesel vas poletni bo ‘dan. Takrat vas po zarji nemirni, krvavi objamejo rahlo večeri sanjavi. Kmetje ! Pozor pred nakupovalci sadja. Te dni je prišlo iz Dunaja in od drugod veliko število kupcev za sadje, ki ljudem ponujajo višje cene, kakor so bile dozdaj. Kmetje, ne dajte se prešle piti! Ne prodajte ne enega jabolka tujcem, ki za to nimajo legitimacije. Opozarjamo Vas, da se sadje ne sme več izvažati in bodete imeli občutno škodo, ker se vam jabolka pri nepotrebnem prete! žanju na postajo in domov obtolčejo in pokvarijo. Jabolka prodajte le tistim, ki imajo za naku-I povanje dovoljenje od okrajnega glavarstva. Cene j jabolkam se bodo v kratkem zvišale. Kdor bi zdaj I prodajal jabolka tujcem, bi delal očitno proti naši j Jugoslaviji! Nikdo pa ne sme postati izdajalec ju j goslovanske domovine! težka, so jo odprli in našli v njej sredi moke 20 kg zlata, katero so prav naglo zaplenili. Drago letovišče. V nekem ogrskem letovišču ob Ihatnem jezeru strahovito odirajo tja došle Dunajčane in Barolinčane, ki morajo plačevati za stanovanje z dvema sobama do 6000 K, za liter mleka 5—6 K! in za malo gos 200 K. Tudi vodstvo kopališča sirar hovito navija cene. Badie iz lave. V San Frančišku v Severni a-meriki so ustanovili družbo z delniško glavnico 2&Ä milijonov dolarjev, ki je poskusila z gradnjo ladij iss lave. V vulkanskem pepelu so baje našli kemično s-podlo z manjšo specifično težo nego je beton. V bližini nekega pristanišča so našli neizmerne množin« tega vulkanskega pepela. Koliko ladij bo imela Amerika v bodočem letu. Kako silno se je v Ameriki razvila graditev ladij, j« razvidno iz nekega ameriškega poročila, dà je v mesecu maju t. 1. prvič bilo več ladij nsvo, zgrajenih, kakor so jih Nemci potopili. In vendar je prostornina novih ameriških ladij znašala v 1. 19.Ì4 le 138.000 ton, 1- 1916 je poskočila na 190.000 ton in letos znaša prostornina vseh njihovih ladij 4% milijona ton. Pa je pa cenjenim bralcem še jasnejša brzina, s kar tero grade Amerikanci ladje, je treba le navesti, da sr, to leto v prvih štirih mesecih zgradili ladij do 600.000 ton proistornine, do meseca novembra pa, jih 1 gotovo že preko dveh milijonov ton prostornine !i S prihodnjim letom bodo pričeli dovrševati vsak mesco 500.000 ton. Na ta način bo padla vsaka skrb zg prevoz čet, materijala in živeža na bojišča v daljno 1 vropo! Kaj je milijarda? Da je milijarda tisoč milijonov, ve vsakdo. Mali j arda pešcev, porazdeljena v polke po 3000 mož, bi bilo 333.333 polkov. Ako bi ta vojska šla mimo, porazdeljena v kolone po 4 može v eni vrsti, bi trajalo neprestano 11 let. Na železnici bi ta orjaška vojska, potrebovala 20 milijonov vagonov, v katerega vsakega bi moralo iti po 50 mož. Če računamo dolžino vagona na 10 m, bi bil vlak ravno 200.000 km dolg: segal bi petkrat okrog in okrog zemlje. Strojna puška, ki v minuti odda 250-strelov, bi morala sedem in pol leta neprenehoma, dan in noč pokati, da bi postrelila milijardo nabojev. Bogataš, katerega premoženje bi znašalo ravno milijardo K, bi . smel brez vsake skrbi, izdati vsak dan 1000 K in ne »SV' s? S potovanja. naprej? Saj še življenja ne bomo varni! Zakaj mjaška oblast ne pušča domov rekonvales p t, j. na pol zdravih vojakov? Doma bi i-iobro postrežbo, po dnevi bi se lepo spočili po noči bi se lahko v službi nočnih stra-menjali. Mi pač tega ne moremo razumeti, kaj vojaška uprava namerava s tem. da naše ljudi ne spustijo iz bolnišnic domov. Nam bi bili v korist, njim so pa za nadlego. Tam ne dobijo potrebne hrane, doma bi pa vendar jim ljubezen še kaj dobrega mogla preskrbeti. Lastnič pri Podčetrtku. Poroča'se nam žalostna vest o prerani junaški smrti narednika Ivana Ju-ričan, kateri se je bojeval od začetka vojne na južni in zahodni strani. Dne 29. januarja t. 1. je bil smrtno zadet od sovražne granate na Col del Rosso. Pokopan je bil dne 31, januarja v Frenzela-prepadu v 30l letu svoje starosti. Bil je priljubljen fant, hraber ter odlikovan s srebrno svetinjo I. in TI. vrste. Odpočil si, predragi brat! Kapele pri Brežicah. Smrt gospodari v zadniih. tednih prav kruto v naši župniji. Komaj je bil poko- pan tukajšnji rojak, velepodjeten trgjovec g. Andrej Krošelj v Dobovi, že mu je sledila v par dnevih njegova 231etna sestra Anica. V naglici je hitela več -krat iz Kapel bolanega brata v Dobovo obiskat, pa se je prehladila in silna pljučnica je v par 'dueli u-gonobila pridno mladenko, članico tukajšnje Marijine družbe. V Jeroslavcu ste umrli zadnji teden zaporedoma v eni hiši mati in hči, dobra kmetica Ma,-rija Blaževič-Matok in hči Ana, omožena Stanič. V Gradcu je umrl tukajšnji rojak, uradnik zavarovalne družbe in gostilničar Marko Pšeničnik in drugi dan za njim, dne 11. oktobra, Andrej Kramar, kmet iz .j eroslave. Pri vojakih se mu je duh omračil, smrt ga je rešila trpljenja v Feldliofu. doma pa jokajo^ vedova in kopica nepreskrbljenih otrok. A danes zju -traj, dne 16. oktobra, se po celi župniji bliskoma širi neverjetna novica, da je v Župelevcu osirotela gostoljubna hiša Sevnikova. Nocoj po noči je od kapi zadet hipoma umrl Miško Sevnik, veleposestnik, velik vinogradnik, izobražen mož, prijatelj in dobrot -pik cerkve. Naše sožalje veleugledni hiši Sevnik-S mi doto. Vsi imenovani naj uživajo v večnosti slačili mir! Kaj se mi je zgodilo v slovenskih’ Rušah? Vesel obiščem, če mi pripuščajo okoliščine, lepe Ruše. Bridka bol mi leze na srce, ko vidim, kako rastejo iz tal okoli slovenskih Ruš nemške tovarne. Kje si , podjetnost slovenska? Omili se mi nekoliko ta bol , ko me sprejme prijazna stričeva hiša. Le par minut imam časa. Na kolodvor! Hodil sem v teh dneh daleč okoli po slovenski zemlji, mestih in vaseh, a nikjer nisem rabil nemške besede.; Zato tudi tu zahtevam v slovenskem jeziku „Prosim, IL. razred Velika Nedelja !“ — Uradnica me gleda in ne razume. Ponovim: „Velika Nedelja.“ — Zastonj! 'Gre vprašat uradnikov. Nobeden ne razume. Sedaj pa začnem no nemško: „Torej, ker me no razumete, Vam povem, da se imenuje po nemško dotična postaja Groh-Sonn-tag. Sicer pa Če ne razumete slovenski, čemu stojite in služite tukaj?“ — „Tako je, gospod, dobro ste povedali“, slišim za menoj nekega vojaka. „Saj smo Slovenci.“ — Uradnica mi da li štrk z prav zaničljivim posmehom, — Jaz: „Sedaj se še smejite, namesto da bi se oprostili.“ — Tu je pa izbruhnil ogenj, ai je tlel v gospodu vzadi, Bil je menda postajena -čelnik „Kaj“, se zadere nad menoj, „ali se morebiti niti smejati ni- dovoljeno?“ — Jaz: „Ne na tak način.“ -- On: ..Molčite, sicer se Vam lahko kaj tulca zgodi!“ — Jaz: „Meni se ne more nič zgoditi.“ Konec debate. „Slovenske Ruše!“ 'To je bil moi tihi vzdihljaj. Kako je to mogoče? Ali morebiti Rušani — znani po svoji narađini zavednosti — ozne listeke zahtevajo v nemščini? Drugače li veneto r merah iz ; umi uradniki, popolnoma nevešči slovenskega jezika, uradniki kateri bi si upali nastopati tako izzivalno. Prav žalosten stopim na Železniški voz, kjer se mi je pa pomirila jeza in žalost, ko slišim par gospa pozdraviti in govoriti lepo po slovensko. Bog jim poplačaj, nevede so mi storile veliko uslugo! bi mu bilo hiti treba naložiti svojega premoženja na obresti, bi lahko živel 2740 let, da bi izdal poslednji tisočak. Ako vsako minuto našteješ do 200, M moral devet in pol leta neprestano šteti, da bi prišel do 1 milijarde. Milijarda ur da lepo štetolce 114 let. Sreča v nesreči. Dne 22. sept. je pogorelo gospodarsko poslopje 'Josipa Kollmanna v Liebenau p. Gradcu. Nastala škoda je velika. Po požaru pa so preiskali pogorišče in zadeli v neki sobi na železen kovček, ki je bil tam zakopan. Odprli so ga in našli v njem star srebrni denar in večjo množino Marija-Terezijinik tolarjev. Kovček so nesli v neko graško banko ter menjali srebro za papirnat denar. 'S tem bo pogorelec zidal novo hišo. v ’tiše, lepe slovenske Ruše! Dan žari. Franjo Neubauer: Poletno popoldne žari, vročina, iz njega puhti. Tako vam. junaki, žarijo oči, vročina puhti pa iz vaše krvi. O saj tudi tam, kjer ne vidimo vas, kjer hosta vas krije in gorski prelaz, v dolinah širokih, ob rpkah globokih Rasne novice. Čudes samomor. Na Dunaju je vsled bolesti, ker se nahaja Avstrija v razsula, izvišil samomor sekcijski načelnik cesarjeve kabinetne pisarne O tokar Mikesch. Z britvijo si je prerezal žilo na vratu. Zgodba vinske v"» soda. G. S. Mardešic na Visu v Dalmaciji je bil nedavno poslal svojemu bratu v Kotor par sodov vina, ki so jih naložili na parnik ..RretemctoM4a pot i ie bil parnik od Italijanov potopi en ter se je ob albanski obali potopil. Te dni je pa priplaval v viško luko sod poln vina. Potegnili so ca na suho in spoznali Mardešičevo pošiljate v. Sod ie 20 dni blodil po morju in se je končno nepoškodovan vrnil v domačo luko — na krilih morskih valov, Vino je ostalo docela nepokvarjeno Zlato v vreči-za moko. Poštni urad y Satmaru na Ogrskem je izročil te dni policiji vrečo, v kateri je bila. moka in je bila pošiliatev namenjena v neki obmejni kraj. Policija je iskala dotičnoga, odpošuja-telja, ali ker ga ni mogla 'dobiti, je hotela 'teonečno vrečo prodati na dražbi. Dejali so jo na tehtnico, da io pretehtajo. Ker pa se je uradnikom zdela izredno Marija, žalostna Mati. Premišljevanja in molitve. Spisal dr. josip Hohnjec, profesor bogoslovja v Mariboru. Mirno lahko trdimo, da tako popolnega, izvirnega molitvenika še Slovenci do sedaj nimamo, kakor j-e ta. Pisatelj, neumorni organizator slovenskega ljudstva, se je v resnici potrudil -podati svojemu ljudstvu nekaj dobrega. Knjiga vsebuje v prvem delu osem obširnih premišljevanj o Žalostni Materi božji, kakršnih dosedaj še ni bilo v slovenski nabožni književnosti. Premišljevanjem sledi veliko število zlatih pobožnosti v čast Žalostni Materi in v čast trpljenju Jezusovemu, štiri sv. maše in zbirka splošnih molitev in pobožnosti. Db koncu je g. pisatelj še dodal razne molitve v bolezni, za bolnika, za umirajoče in za rajne. Novo knjigo prav toplo priporočamo. Cena s poštnino vred K. 6.50. Naroča se v Cirilovi tiskarni v Mariboru, Križev pot za vojni čas obsega res v srce segajoča premišljevanja o Kristusovem trpljenju. Poleg tega še ima knjižica veliko molitev za razne potrebe posebno pa toliko potrebne molitve za mir. Stane pa « poštnino vred 20 v komad. 50 komadov pa 8 K, Nar roča se v Cirilovi tiskarni v Mariboru. Jugoslavija Jugoslovanom, Knjižica, ki se j» tako priljubila našemu ljudstvu, se zopet dobi v Cirilovi tiskarni v Mariboru. Cena s poštnino vred 50 vin. Slovenci, sežite pridno po njej! ĐružMne bukvice za dekleta. Spisal Rožman Jožef, pokojni nadžupnik konjiški. Ko so Marijine družbe bile pri nas Še popolnoma nepoznane, je preblagi in goreči nadžupnik Rožman v Konjicah iste upeljal že za vse stanove. Za dekliško Marijino družbo je izdal tudi poseben molitvenik, ki. se odlikuje po krasnih naukih in izbranih molitvah za Marijine družbenioe. Kot vnet dušni pastir je poznal srca in potrebe Marijinih družbenic, zato je pa znal tudi pri sestavi molitvenika ubrati pravo struno. Knjižica se je družbenieam tako prikupila, da je doživela že 13. natis. Ker so pošli zdaj vsi molitveniki za Marijine družbenioe, zato tega posebno priporočamo. Gotovo ne bo nikomur žal, ki si ga bo naročil. Cena s poštnino vred 6 K, Naroča se v Cirilovi tiskarni v Mariboru. Posvetitev družin presv. Srcu Jezusovemu je naslov novi knjižici, ki obsega kratko zgodovino te od papežev toplo priporočane pobožnosti in pa posve-tivne molitve. Ob koncu je pridjana za duhovnike tudi molitev za blagoslavljanje kipov ali podob presv. Srca. Knjižica se naroča v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in stane s poštnino vred komad 30 v, 100 komadov s poštnino vred ,25 K. Posamezne številke „Slovenskega Gospodarja* in „Straže“ stanejo od 1. oktobra naprej v razprodaji 20 v, brez ozira na, to, ali imajo 4 ali 8 strani! . Voi s »to ■ Izda i a teli in založnik: Konsorclj „Straža, Ddcrovor?*, Vekoslav Stupan. ■"^IrS tfajgacae sw.a Girti» s -