Šolarska zavetišča v Ljubljani. Dnevno zavetišČe za šoloobvezno mladino obojega spola ustanovi mestna občina Ijubljanska, izvršujoč sklep občinskega sveta z dne 19. maja 1908. Za to potrebni posebni prostori 86 zagotove pri stavbi nove dekliške šole ob čopo^i cesti. Pomen in namen dnevnega zavetišča, čigar nujaa potrebnost se je poudarjala tudi na letošnji okrajni učiteljski konferenci 7 Ljubljani, je pa sledeči: V Ljubljani in njeni najbližji okolici se zadnja leta boljinbolj širi industrija, z njo pa narašča delavski sloj. Sploh ima kakor drugod tudi naše raesto mogočno privlačno silo na kmetiško prebivalstvo: zlasti se vdove z deco kaj rade s-lijo s kmeto7 7 meato. Ves ta rum prirastek našemu prebivalstvu je pa ubožen; le z enira je od Boga bogato obdarovan: z otroki. Obilica zaroda je gotovo vesel pojav, zakaj ni žalostnejše bilance 7 življenju naroda od one, ki izkazuje krčeuje njegovega števila, naj je tudi le relativno, 7 primeri z naraščajem drugod. Toda življenska sila naroda ne tiči zgolj 7 njego^i šte^ilnosti, ampak tudi — in to 7 najodličnejši meri — 7 njego^i telesni in duše^ni kakovosti. V tem pogledu pa sedanje atanje dobrega dela našega ljitbljanskega proletarskega zaroda no obeta nič veselega. Premnogi starši iz teh krogo7 nimajo časa, mnogi tudi ne spoaobnosti, nekateri ne sredstev za 7zgojo in oskrbo syojih otrok in jih, hočejo nočejo, prepuščajo telesnemu in duševnemu propadu. Na primer: Mati, tvorniška delayka, odhaja dannadan zjutraj ob 6. z doma in se 7rača šele ob isti uri z^ečer. [Ima dya dečka, ki hodita 7 šolo. Zjutraj jima nakuha lonec takoz^ane ka^e, in ob tej luži živita 7ea ljubi dan. — Druga taka mati daje otroku vsako jutro deaetico, češ, idi 7 ljudsko kuhinjo na kosilo. Enkrat ali dvakrat gre otrok res tjakaj, tretjič si pa styar premisli in si namesto tečnega kosila kupi potice ali piškotov, ali pa nese denar 7 kinematograf ali na vrtiljak, saj kruba za glad se labko zastonj dobi pri :usmiljenih ljudeh. na polju se pa ponuja repa, korenje in koleraba, kar je tudi [dobro 7 sili. — Enako se s hrano godi otrokom 7do7C67, pa tudi y družinah, kjer živita oba roditelja, ni dostikrat nič boljše, ker se morata pač oba pebati za ysakdanjim kruhom. — Da taki otroci zaatanejo 7 teleanem razyoju, in da jim s teleaom onemorejo tudi duše^ne sile, je le nara^no. Pomanjkanje slehrnega nadzoratya in vzgajalnega 7pliya 7 šoleproatem času pa |rodi tudi druge alabe posledice. Otrok, samemu sebi in sroji Ia8tni pameti prepuščen, se neizogibno izpridi. Ne^ajen točnosti se zakeani 7 šolo, a ko je prišel prekeano, se boji, da bo oštet in se ne upa tistega poldne 7 šolo; rajši se potika po mestu, in »gleda štacune". Ta izprememba mu je 7Še5 in drugo pot niti ne poizkuai več iti v šolo, ampak 86 kar koj poda na kratkočasni ntef. Slabi tovariši se kaj bitro znajdejo, postopajo vkupe, preže pri kinematografih in komedijab, kade iz pobranih ostanko7, napra^Ijajo cigarete in se pos^etujejo, kako priti do denarja. Drug drugega poučujejo 7 umetnosti beračenja in kraje, imajo pa devetletni smrkolini tudi že pomenke 0 npuncab". Tako 7zrašča rod — in mnogošte^ilen je zanikern na teleau in na duši, brez sposobnosti za delo, brez načrta za bodočnoat. Deklica ali deček še nista stara 14 let, pa že se čuje iz njib ust značilni program: BKaj, jaz sem mesten otrok, mene bo že magistrat redil!" — Oim odrasejo šoli, težko 7ztrajajo 7 kateremkoli uku ali delu. Bokodelstvo menjavajo za rokodelstvom, nobeno jim ne diši, 0 vsakem pravijo, da škoduje njihovemu zdravju; 6e jih na bole prsa, jih pa boli zadnica, izgovor imajo yedno, in ako jim kaže, si na lepem izmislijo kilo! Mojstri se že boje teh Ijubljanskih srajc in tožijo 0 njih, da ne znajo niti jesti, teČDa hrana jitn ne gre, le sladkarije in delikatese bi jim ugajale; potuhnjeni so in nepošteni, nesnažni in delomržni. Zato jemljejo mnogi mojstri rajši dečke s kmetov navzlic njih nezadostni šolski izobrazbi. Starši tega zaroda so pa dvojne vrste. Eai s skrbjo in strahom zasledujejo vznemirIjivi raz^oj otroka in mu izkušajo priti 7 okom. Izroče in priporoče otroka čez dan kaki sosedi 7 plačano nadzorstvo ia rejo, toda za malo denarja je malo nadzorstva, in navsezadnje vsaka stara ženica tudi ni usposobljena za nadzorstro in yzgojo navihanega in razposajenega mladega ptiča. Vse ostane kakor je bilo, oče in mati pa begata okolo in prosita, da bi se sprejelo dečka 7saj čez dan 7 kak zayod. Toda 7 ta namen prihaja v pošte? edino Marijanišče, ki ima 60 takozvanih azilcev zgolj 7 dnerni oskrbi, katero število pa ne odgovarja niti četrtini resnične potrebe in je vedno polno zaseženo. — Ti starši z najh^aležnejšim srcem pozdravljajo obljubljeno ustanovitev mestnega šolarskega doma in težko, težko pričakujejo, da se skoraj otvoril Velik del staršev je pa po bedi, žganju, laatni zanemarjenosti in duševni topoati slep za razvijajočo se zanikrnost svojega naraščaja, ki mu še potubo daje, kjer in kakor more in ga izreja deaetkrat bolj mehkužno, nego meščanstvo izreja svoje otroke! Vsem tem otrokom je treba nadomestila za vzgojo, ki jim je brez krivde ali po krivdi staršer ne nudi dom. Ker je pa mnogo teh otrok — vodstva ljubljanskib mestnih šol so jih poizvedujočemn društvu za otroško varstvo imenoma naznanila okolo 200 — mora biti prilika za to nadomestno vzgojo vrejena na najširši in čim cenejši podlagi. Temu Damenu ima torej sluziti dnevno šolarsko zavetišče. Prenočujejo zavetiščniki doma. Zjutraj gredo yaak 7 87ojo šolo, koj po šoli se pa zbirajo 7 zavetišču, kjer ae naj počutijo popolnoma domače. Tu imajo svoj odpočitek, tu se pripravljajo za šolo in spišejo 87oje naloge, poakočijo in se poigrajo. Opoldne dobe kosilo, preprosto, zadostno in tečno; nauče se jeati! Po kosilu počitek, zabaya ali priprava za popoldanski pouk, odbod 7 šole; po šoli zopet sestanek 7 zavetišču, kos kruha in kaj zraveu in potem koristno in zabavno ukvarjanje do 7ečera. O proatih delaynikih so 7es dan 7 zavetišču, 7 nedeljah in praznikib pa redno pri svojih staršib, ki so ta dan prosti. Pouk, delo iu zabava 7 zavetišču ne bodo imeli nič šomašterakega značaja oa sebi, dasi ga bodo 7odile in nadzorovale po preudarjenem, določenem načrtu pedagoško usposobljene osebe. Na 7zporedu zayetišča bodo: Mladinske igre, teloyadba, pouf.ni izleti; pomoč pri pripra^ljanju za šolo, rokot^oroi pouk, pouk 7 lepem 7edenju, 7rtnaralyu, pri deklicab tudi sodelo^aDJe 7 kuhinji; petje, glasba, gledališke prireditve; predayanje s skioptikoiiom, morebiti kinematograf itd. Pristop k popoldanskim uram se bo dovolil lahko tudi takim otrokom, ki so s kosilom preskrbljeni doma. Uapeh se bo sigurno pokazal. — V lanakih počitnicah je biyal mal oddelek 'dunajskih za7etiščniko7 (7seh jih je na Duuaju nad 30 tisoč!) 7 Kamniku. Vedli 80 se izborno in priljubili so se kmalu nele Kamničanom, ampak tudi kmetiškemu prebivalstvu okolice, ki jim je rado donašalo sadja. Kako vse drugačna je sedaj še naša taka mladina, 0 tem se lahko biidko potoži yodatyo počitniške kolonije y Zatišji! — Toda to, kar se da doseči pri dunajski mladini, se bo doseglo tudi pri naši. Vzgojili ai bomo čyrat, pošten, za delo sposoben naraščaj. in ta naraščaj oam bo bkratu pionir redu in SDage 7 S7ojem domačem krogu! Stroški 7zdrže7anja se bodo, ako ne po786, pa 78aj 7 dobrem delu pokmali po prispeykib starše7. Plače^anje teh prispe7ko7 bo hkratu nudilo priliko za potrebni stik s starši, ki jib bo tudi vabiti na šolarske produkcije 7 zavetišču. Ljubljansko zavetišče pa naj 7zpodbudi ustanovitev sličnih zavetišč tudi po drugib, zlasti industrialnih krajih naše domoTine!