Ntjrečji sleremki dnevnik I ▼ Zdražeoth državah I VeUazavaeleto ... $6.00 I Za pol leta .... . $3.00 o Za New York celo telo - $7.00 1 Za inozemstvo celo leto $7.00 9 GLAS NARODA list slofvciiskih delavceV v Ameriki. I The largest Slovenian Daily m the United States. a Ismed every day except Sundays | and legal Holidays. 75,000 Readers. 1 TSUSfOH: 00KTLAHDT 3870 NO. 259. — ŠTEV. 259. MM Matred ss iscond 01a— Msttsr. Beptmb* 21, 1903b tt>s PortOffics >4 H«w Toxic, V. T, under Act of OongrtM of March t, 1879 __NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 3, 1928. — SOBOTA, 3. NOVEMBRA 1928. TELEFON: OORTLANDT 187« VOLUME XXXVI. — LETNIK XXXVI. Zadnji napori predsedniških kandidatov. HOOVER LOVI GLASOVE ZAP ADNIH FARMERJEV Na svojem potovanju proti zapadu, potuje Hoover po Kentucky-ju.—Včerajšnji govor v St. Louisu je pomenjal najvišji napor Hooverja. — Nomi-niranec je bil pozdravljen od velikih množic na postajah ob poti. Na Hoover je vem posebnem vlaku, 2. novembra. Herbert Hoover se je vozil danes nekaj časa skozi Blue Grass državo v naporu, da dobi podporo slavnega kqntuckyskega polkovnika, kojega politična nagnenja v tem predsedniškem letu stavljajo uganke obema strankama. Republikanski kandidat se bo potezal za I 3 elektoralnih glasov države v svojem govoru v Louisville. To je eden štirih govorov, katere bo imel na svojem potovanju v Califor-r.ijo. Mr. Hoover je dospel v Louisville danes zjutraj ob desetih. Dan republikanskega kandidata pa je dosegel svoj višek danes zvečer v St. Louisu. Tam je imel v Kolizeju govor, katerega smatrajo njegovo celi kampanji za najbolj važnega. V zapadnem Marylandu, v Cumberland, kateri kraj se smatra za republikansko trdnjavo, je bil Hoover deležen včeraj kordijalnega sprejema, ko je prosil za nadaljevanje republikanskega režima, in kjer ga je nazdravljala množica več kot I 0,000 ijudi. Cumberland je izvedel obširne priprave za petnajstminutno ustavljenje posebnega vlaka. Igrala je tudi godba Ameriške legije. SAMOMOR BOGATINA Noel Norris, sin korpora-cijskega odvetnika, se je usmrtil potem ko se je vrnil xz opere. — Bil je dijak filozofije. — Policija ne more najti motiva. VPLIV VODNEGA PRITISKA NA ČLOVEŠKO TELO Xoel Morris, .star 24 let, t"Lan Vandebikove družine, je obiskal sreJo zvečer predstavo Tann-liauserja v Metropolitan operi. Osemnajst ur pozneje pa so ga našli mrtvega v kopaLni sobi njegovega stanovanja na iztočni 70. cesti. Zadnji vpis v njegov dnevnik se glasi: — Tannhaiuser ni bil pogumen dovolj, da vzdrži, a jaz . .. Po njegovi postelji so bile razprostrte modroslovne knjige. Ko je umrl. je bil oblečen le v pajamas. Policija je bila včeraj brez najmanjšega ključa, ki bi kazal na kako potrtost. Njegova mati, ki je bila rojena Vandenbilt, je rekla, da ni imel njen sin nikakih interesov izven svojih študij. Njegov oče. Daive Hennen Morris, korpo-raeijski odvetnik ter ravnatelj ka-kega pol i-la parada po Broadwayu in Peti Ave. in govor v brooklynski Academy of Music, Znano je, da je mladi Morris obedoval v 1'iiion klubu, kojega član je. Nato pa se je napotil naravnost v Metropolitan opero, kjer je ostal do konca predstave, kot razvidno iz njegovega vpisa v dnevnik. Ko je dospel domov, je odšel direktno v svoje -stanovanje, kjer se je slekel ter si nataknil pa-jama.s. Predno je oddal strel, ki je končal njegovo življenje, je zaklenil vrata svojega stanovanja ter zaprl od znotraj (zapah v svoji kopalni sobi. Smrt mladega moža je bila razkrita, ko je zapazila njegova mati krog dveh popoldne včeraj, da ni prišel k zajtrku. Našla je vrata njegove sobe zaklenjena ter pozvala na pomoč od nekega bližnjega ključarja. Truplo mladega moža je ležalo sključeno na tleh. in iz pozicije, _ j katero je zavzemal mladi Morris, je (bilo razvidno, da je zrl v ogledalo, ko se je ustrelil v usta. Avstralski stavkarji so se spoprijeli s policijo. .SYDNEY, Avstralija. 2. Hov. — Policija in unijski pristaniški delavci so se dan** borili »kozi pol ure. Policija, utojeva pred tisoč delavci, je pričela streljati v množico. Trije možje no bili ranjeni, eden mod njimi resno. To je bil najbolj resen nered kar se jih je pojavila t z stavke pristaniških delavcev, "ki je bila pred kratkim uravnam. l7»>>dri mož j«, razdraženi od protkeeije, katero se je nudilo proste voljnim delavcem, ki so zavzeli njih mesto tekom stavke, so napadli na cest i skupino prostovoljcev. Policija se je posta vila med o-be skupini ter bila kamenana od izgrednikov. Ker niso krepeljci nič pomagali, je pričela policija streljati preko glav. Sledil je dogovor jen napad množice,. ki je bila nato sprejeta od krogel. Na ducate delavcev je bilo potisnjenih v pristanišče, a noben teh ni utonil. Tom Mix izzval francosko sodišče. HOLLYWOOD, CaL. 2. nov. _ Tom Mix, iznani filmski eowbov, je izzval pravieo francoskega sodišča, da izvaja jurisdikeije nad oalifornijskim zakonom Mrs. Viktorije Mix. ki skuša dobiti baje pariško razporoko. Pismo pravi, da sta oba. Mix in njegova žena. ameriška državljana, davkoplačevalca iru volilca. Če že mora biti kaka raaporoka. naj se upošteva ameriško sodišče v vseh vprašanjih, tudi onih. ki se tičejo varstva hčerke obeh. Lindbergh bo glasoval. ■ m I MXICO CITY, Mehika. 2. nov. Polkovnik Charles Lindbergh bo odšel v St. Louis, da glasuje pri predsedniških volitvah, predno bo poletel semkaj, kot je bilo informirano tukajšnje ameriško posla-mitro. MCN.V MlkltH «*|H O. C . bodo preiskali inžinirji in zdravniki ameriške mornarice. Slika nam kaže tank. s katerim se je mogoče potopiti v veliko globino. STRAŠNI SNEŽNI VIHARJI PO SREDNJEM ZAPADU Snežni viharji so se pojavili v Skalnatem pogorju ter po celem Srednjem zapadu. — Sneg in mraz. Zračna poštna služba ustavljena. — Ob mehiški meji so se pojavili potresni sunki. KANSAS CITY, Kansas, 2. nov. — Zima je vprizorila danes odločen napad na Zapad. Snežni vihar je obiskal pokrajino Skalnatega pogorja ter razširil sneg in mraz po gorenjem delu Mississippi doline in po južno-zapadnih državah. Vihar je divjal najhujše po Wyoming in drugih goratih državah ter povzročil prekinjenje trans-kontinentalne poštne zračne službe. Blokiral je ceste ter zavlačeval vlake. - GROZNA SMRT j Močni snežni zameti so se razširili iztočno v Kansas. Iowa, Miiiue-soto in South Dakoto. Bolj proti VSLED OPEKLIN 11' J" 1 no ™JaI d 2 ki Deklica, katero so našli golo in popolnoma ob-igano v kleti, je sedaj umrla v strašnih mukah. — Sorodnik je pre pričan, da je bila umor> jena. Lake Bluff, m. 2. novembra. — Elfrieda. Knaak, 2!> let si:ira n>>-delj>ko-šolska učlteljiea je umrla dam-.-; tukaj v boluh i in njene zadnje besede >o le še povedale skrivnost načina, kako je dobila opekline. ki so sedaj povzročile njeno smrt. Ali^s Knaak je umrla pred <"e-trto uro danes zjutraj in njene zadnje besede so bile: — — -Taz bi le rada vedela, če so storili to in zakaj? Jaz nisem storila. Jaz nisem storila. Oni so sto-rilL — Jaz sem oklenila svoj mir z Bobrom. — je vzdihnila par trenutkov poprej. Umrla je s smehljajem na svojih razsušenih ustnicah ter vzdržala mir. katerega je kaizala od časa naprej, ko je bila prevedena v bolnico. Xjene zadnje besede so do ved le člane njene družine do na-ziranja. da je morala ona biti žrtev morilne zarote. Naili jo v torek zjutraj v kleti City Halla. Njeni roki iu do-gi -sta »bili ožgani skoro do kosti. Tudi njen o-braz je bil osmojen. Ko je prišla nazaj zavesti, je izjavila, da je mučila samo sebe v peči poslopja, da očisti svojo dušo FORD JE ZA H00VERA IN ZA PR0HIBICIJ0 se je sempatam izpremenil v sneg. I»1 izza nI. ki je divjal v Wyo-muigu, je onemogočil transkonti-ueutaluim zračnim pošt nim'letal-eetiL zopersta vlja.t I se viharju. Uradniki Cheyenne-Put Ido zračne .službe so držali svoje aeroplane na tleh, kn so dobili sporočilo, da so številni aeroplani, namenjeni na zapad, zadržani. Iz gora se je sporočilo, da vlada tam Zero temperatura. 1'olieija v Denverju je bila na-proš.-na. naj poišče Williama Ilen-Jrieksa. s'arega s«-d em deset let, katerega pfvgrešajo od včeraj na-;>rej v snežnem viharju. Nekatere ceste v zapadni Xebra-ski .^o nepremostne, ker je dosege! sneg tam globino šestih inčev. Povsem brez stika z viharnimi razmerami na zapadu je bil potres^ ki je včeraj zvečer stresel mesta in kraje ob mehiški meji. Potres so čutili v E! Paso, Texas in posoda je rožljala v Roswell, X. M. Malo škode na poslopjih se je spo- Henry Ford sluti skrčenje plač, Če bodo zmagali mokračl. — Pravi, da ne hodita nikdar skupaj pijača in presperiteta. — Zavzel se je za Hooverja, pa ne zato, ker je republikanec. Z izjavo, da je skoro matematično gotovo, da ac bodo skrčile plače, če se bo vrnila pijača, se je Henry Ford zavzel za izvolitev Herbert Hooverja v nekem članku, katerega je objavil v Wall Street Journal. — Jaz ne podpiram Hooverja, ker je republikanec. — je reke! Ford. — Ce bi ne imel ničesar drugega kot strankarske lastnosti, bi me ne zanimal. Iz njegovega poznanstva veui, da je prav posebno usposobljen za prav post-bne Ou>.e, v katerih živimo. — Trebalo bo več kot politične izkušenosti, da se-pilotira to deželo v bodočnosti. Vlada je vedno lah k o ovira napredku ter je pogosto lahko »pomoč. Xikdar pa ni pomoč, če ni vodena Oil moža. ki ne ve natančno, v kako smer se pomika napredek in kateri so njegovi elementi. Glavno vprašanje je prosperi-teta. Nekateri--politiki mislij-o. da lahko govore o prosperiteti. a o-stanejo molčeči glede prohibieije. Kadar pa pravim, da je prnsperf-teta glavna točka, se ni mogoče izogniti vprašanju prohibieije: Nobena prosperiteta ni mogoče, raz-ven če je dežela trezna. Po mojih mi.slih je skoro matematično gotovo, da Ne bodo plače znižale, kakorhitro bo prišla pi-jača nazaj, kajti pijača in ];rospe-riteta ne korakata nikdar skupaj. Lov na arhitekta. WEST ORANGE, X. J.. 2.«m. Več kot 200 skavtov in 2-1 državnih policistov je obnovilo danes iskanje 72 let starega John Gos-suerja. vpokojenega landscape arhitekta. katerega pogrešajo iz Orange gora od preteklega petka. OBRAVNAVA PROTI T0RALU Morilec novoizvoljenega predsednika pravi, da je bila vse le božja voija. Porota je bila sestavljena eno uro po začetku obravnave. MEXICO CITY. Mehika, 2. novembra. — V malem sodišču mesta San Angel, v bližini prostora, kjer je bil meseca julija ustreljen novoizvoljeni mehiški pr-J-e Inik Obregon, se je pričela obravnava [»roti Jase de Leon Toraln. Pre 1 sodiščem je tudi nuna Con-eopeion. ki je obdolžena sokrivde pri zločinu. Porota devetih članov j.- bila sestavljena eno uro po začetku obravnave. Obravnavo vodi sodnik Alfenzo Azn ar. Obtoženca straži jo polieMi z nabitimi puškami. »Slehernega. k: i«'.stopil v dorano, je policija na preiskala. Toral je izjavil, da je umoril Ohregona. ker mu je P»og za povedal. Soobtoženko nutir. Concepcion je hotel razbremeniti vse krivde. Mornariški letalec ubit. LAXGLEY FIELD. Va.. 2. novembra. — KoKzija sredi zraka :ned dvema aeroplanoma je pov-jroeilo danes smrt kapitana Ar-sliibalda. člana mornariškega zbo-•i. ki je priletel ]>n koliziji na ženijo v svojem razbitem aeroplanu, ločim se je njegov tovariš varno ipustil na tla s padalno pripravo. Ustrelil ženo. ATLAXTA. C,a.. 2. novembra. — Arnt Bugbee je odšel v stanovanje svoje odtujene žene, ukazal slednji in nek! prijateljici, naj gre /. postelje ter moli. nakar je otvo-ril nanjo ogenj z revolverjem. Mrs. Iiugbee je bila na mestu ubita, njena prijateljica pa težjih i ranjena. ročilo iz več biki. točk v severni 31 e- ljubezni do Cliarlesa Ilitchcocka, čednega ]>olieista. Zdravniki niso imeli nobenega upanja, da bi Miss Knaak okrevala. Ona pa je trdila ves čas, da bo okrevala in da bo kmalu zopet pri .svojem delu, namreč pri prodajanju enciklopedij. Predno je umrla, so Miss Knaak konfr o utirali s Hitchcockom, katerega so morali privesti v bolnico, ker ima zlomljeno nogo. Pokazala pa je le slučajno zanimanje za njega in obisk ni .spravil i)a S dan nikakih novih pojasnil. Cela afera je ostala tako zago-juetna.kot je bila. . ■ - r i. 9 - bJ.J6.....** " j®?C ■ 'M - m DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo y Italijo IKn- 1,000 ....... $ 18.40 Lir 100 .......... $ 6.90 2,500 ....... $ 45.75 « 200 .......... $11.50 5,000 ....... $ 01,00 " 300 .......... $16.95 " 10,000 ....... $181,00 " 600 .......... $27.75 " 11 »110 ....... $200,00 " 1000 .......... $54.50 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $60 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi 7 dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam sporazumete glede načina nakazila. IZPLAČILA PO PO&T! SO REDNO IZVRŠENA V DVEH DO TREH TEDNIH "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1.—.", SAKSER STATE BANK 82 COBTLANDT STREET, 'j5J..-jlj NEW Y0BK, N. T, TELEPHONZ: COBTLANDT MIT • Z^ --i I --- GLAS NARODA i (SLOVENE DAILY) Owned and Published by BLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank flakier, President Louis Benedik, Treasurer -----------—--,-- Place of business of the corporation and addresses of above officers: 02 Cortland t St., Borough of Manhattan, New York Qity,.N. Y. "GLAS NARODA." (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays._ Za celo leto velja list »a Ameriko Za New York aa oelo leto —$7.00 in Kanado ............................$6.00 Za pol leta................................$3.50 Za pol leta ................................}J.OO Za inozemstvo za četo leto „,.$7.00 Za četrt leta ............................$1£0 Za pol leta ---------------------------J^g) Subscription Yearly $6.00_ Advertisement on Agreement.__ "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Popisi brez podpisa in osebnosti se ne priobcujejo. Denar naj ae blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 62 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876 KOVA DELAVSKA POSTAVA V MEHIKI Novi (pvovizorični) mehiški predsednik Portes Gil. ki bo nastopil svoj urad dne 1. decembra 1928, namerava n vel javit i v Mehiki postavo, ki bo določala pravo in zaščito za delavce. A' zvezi s tem je jako zanimivo izvedeti, da se je nameniva! Portes Ciil še pred umorom Obregona podati v Rusijo, kjer bi ver let proučeval razmere. Fmor Obregona in njegova izvolitev, sta mu pa prekrižala ta načrt. Gilov program je nedvomno jako liberalen, bas zato ga bo pa zadela tragična nsoda. Gil se bo izpostavil istemu tragičnemu konfliktu kot se je Calles takoj po svojem nastopu. Sleherni, ki hoče izboljšati položaj mehiškega delav-ca, ne sme niti za hip pozabiti, da je Mehika gospodarski odvisna od Združenih držav. Ameriški kapitalist pa še-Je tedaj odpre svojo mošnjo, ko dobi zadostne jamščiue, da mu bo zajamčena pozicija absolutnega gospodarja. Tako doživljamo v teh dneh nekaj komičnega. Gil hvali ameriškega poslanika Morrowa. Morrow hvali Giia, in ga priporoča washingtonski gospodi. Pri tem pa snuje Gil delavsko postavo, katero bi smatrali ameriški kapitalisti za skrajno radikalno. Gil namerava .uvesti v Mehiki osemurni delovnik ter Šest dni trajajoči delovni teden. Ženske in pa otroci, ki še niso stari šestnajst let, naj bi ne smeli biti zaposleni ponoči. Tri mesece pred porodom naj bi delavka ne opravlja-la nobenega dela. En mesec po porodu bi ji moral plačevati gospodar polno plačo. Minimalna plača bi morala zadoščati za življenjske potrebščine za vzgojo in za zabavo. Program je lep, toda vprašanje, je če ga bo mogel (udeležilo veliko število ljudi! Po-Izdrav! Matija Pogorele. MODERNIZIRANJE TURČIJE zbergih in r Pran-Jožef o vi deželi je ekspedicija zbrala obširno geološko gradivo, o čemur bo še objavil podrobno poročilo. Po mnenju profesoraja Samojloviča je "Krasirfava" ekspedicija pokaza l la, da v bodoče nikakor ne kaže pošiljati diletantskih ekspedicij v polarne kraje (mislil je seveda Nobilq.) Preskrba Istre s vodo je pereč problem, s kafrim sa po-gostoma bavijo v Puli in Rimu, kadar dospe tja kaka istrska depu-taeija s prošnjo, da naj se vendar že kaj stori za deželo. V seji deželnega gospodarskega sv^ta v Puli je prefekt Leone govoril o potrebi naprave velikih vodovodov. Pri Sv. Ivanu poleg: Buze-ta so izvirki, ki bi se dali izrabiti za vodovode v korist 29 občinam. Delo pa bi stalo 80 milijonov. Po njegovem zagotovilu država prispevala a 50 milijoni. O potrebi vodovodov govore visoki ftmkcijonarji v deželi leto za letom ob vaafci priliki. Kdaj bo torej kaj f Sedaj hodijo istrski kmetje po vodo denet do dvajset kilometrov daleč! vo nahajalo nekaj "Jurjev" (Ju-go-siovenskih .tisočakov). Slavljen-ka. ki je dobila tudi mnogo krasnih vencev se je s solzami v očeh zahvaljevala za vse izraze priznanja in simpatij. Žalibo^ gledališče ni bilo tako zasedeno kakor bi moralo biti in kakor hi slavljenka za--!uži'la. Skocla tudi. osiana iz bolnišnice v Brežicah v Zagreb, kjer se je odredilo. -da bo ležala najmanj eno leto v bolnici. Zakrajšek nato ni pristal in jo je poslal v Maribor, kjer jp pr> dveh meseeih -skoro popolnoma ozdravela. Pravi se. da se ima zato zahvaliti g. Poljšaku. Omenjeno naj bo pri tem. da Mrs. Zakrajšek ni bolevala na raku. ampak na hrbteničnem mozgu. Ka-kor se čaje, namerava g. Poljšak priti v Amerrko; mogoče da mu bo tam dana prilika uspeh njegovega zdravilnega preparata dokazati, tukaj je za enkrat v tem oziru uničen in zaznamovan kot navaden nutzač. V tukajlišjem "Slovencu" neki dr. Šaraibon, ki je poduhal v Ameriko za kake tri mesece in užival gostoljubnost naših rojakov, svoje doživljaje in vtise. Njegovi nazori o prohibiciji so čisto pravični, pač pa se je med drugimi obregnil neke -slabo dišče stvari, namreč stranišč, o katerih govori, da jiii je v Ameriki malo. Za Boga, ali je mož 7>opil toliko Castor Oila, da se ni vedel kam obrniti? Ali zna-biti ni »videl elegantn'sh stranišč na Pa. Station, v hotelu Astor, Waldorf Astoria. Commodore itd. v Xew Yorku. hotelu Atlantic, Sheri dan. Sherman itd. v Chicagn. ho-telu Olmstead, Ohio itd. v Cleve-landu. O.? Ali ni opazil snažna stranišča in kopalne sobe v hiši mnogih naših -rojakov"? Pisal je tudi. da so potniki III. razreda reveži in da niso smeli v Neapelju, kjer je parnik "Satur-niaM več ur stari, na suho. Peljal sem sT dva krat po tej poti in vselej je bdo tudi potnikom III. raz-Teda dovoljeno, si ogledati mesto, seveda so pa častniki broda v sknbeh. da se ne bi v takem svetovnem mestu kot je Neapelj kdo izgubil ali bil oropan in priporočajo vsakemu previdnost. Sicer so pa takozvam turisti, ko podnh^jo Willard, Wis. Xa farmah se mora trdo delati, včasi se pa tudi prav prijetno zabavamo. Tukajšnji farmer ji so pospravili svoj pridelek u-r so ira Je-Ion zelo veseli. Willard je jako prijazen kraj. Kdor želi svežega zraka, kar s. m naj pritle. Tu ne bo samo zraki deležen, ampak s*> bo tudi drmra-če razveseljeval. \'a razpolago sta dve slovenski dvorani za zabavo in plese. Pred krakrm smo imeli vinsko trgatev. Mr. in Mrs. D-.v man smo pa priredili surprise pa rtv. .Nekaterim farmer jem seveda še n«» gre tako kot bi morali iti, toda le potrpljenje, kajti vsak začet-k je .težak. Kdor želi kupiti farm \ naj i>ride sem. Paš -danes jo je ^n-pil neki rojak iz Wamkegana. Želim mu dusti srei'e in zadovoljstva. Vreme imamo lepo. da farinerji lahko orjejo zemljo za drugo spr,-mlad. Le]> pozdrav vsem naročnikom, posebno pa Petru Zgagi. On fest fant. blizu od tam doma kot sem jaz. Karolina Korenčan. roj. Mw. New Duluth, Minn Tukaj vam pošiljam tri dolar.,.' za vaš cenjeni list. ki mi je j-ik<> priljubljen. Posebno roman ni i u-jraja. Naznanim vam. da imamo |wl \j: cerkve novo dvorano, in dramatir--ni klub je priredil dne 31. oktobra svojo prvo predstavo. Vsi igralci so jako dobro rešili svoje vloge. Jesen imamo lepo. samo večeri so malo bolj mrzli. Tudi nekoliko vina smo napravili. da ga bomo krstili za Martina. Želim vam dosti dobrih naročnikov! Vaš stari naročnik T. Makovieh. Prezideut turške republike Mustafa Kemal paša jt- / <--lx'udovn-nja vredno energij«' nastopil pn-ti starim niohamilanskim tradicijam. (Mločil se je streti aš;i j»* je odpravil mnogožeiLstvo. prepovedal nositi fe.so. vrgel koran iz .sotln- dvorane in zda i ost en-tativno pije v javnih lokalih alkoholne pijače ter propagira latinico in moderne pl«>>e. V bivšem Seraillu nekdanjih sultanov med Zlatim ."Vnront in Posporom se je vršila ie dni politična svečanost, katere .m- je ude. ležil tudi Kemal paša. V veliki dvorani so priredili neke vrste kabaret in za preži lenta je bila rezervirana miza. Dokler so plesali narodne plese, je sedel Kema! paša mirno za svoj » mizo. Kar je prosil svojo družbo naj mu la košček papirja in svim-nik. Neka dama je hitro iztrgala li-iek i/, svojega ljoteza in iznn"ila pri zidentu. Vsi so bili radovedni, kaj bo napisal. Kemal paša je izročil listek v bližini stoječemu dostojanstveniku. ki ;>H n i zna! dobro čitati. Kemal paša mu j" vzel listek in pripomnil, da je pisal svoje beležke /. latinieo. ki se je morajo v>i dostojanstveniki v 14 dneh naučiti. Čez nekaj časa je Kemal paša dvignil čašo rnjuega vinca. ki :ira koran strogo prepoveduje. Ozrl se je po svoji družbi, rekoč: "V prejšnjih časih >o bili v Turčiji sleparji, ki so skrivaj pili opojne pijače in snovali zarote proti narodu. Jaz pa n'.sem podlež in zato pijem na zdravje turškega naroda". Po oficijelnem delu prireditve je Kemal paša vso nor plesal modern,, ples" z dekoltira-nimi damami, kar bi smatrali v 'stari Turčiji za največji greh in nečuveno kršitev starih tradicij. I Peter Zgaga I HaSS-5-irW ■ n -ir j , Nekatera me-^fu s,- jako postav-Ijfj" s svojo polieijo. Tmli v New York ti je izvrstna. < e ni vrag. izglede tk-teua. ki je umori! n«»dolžno žrtev. Ve a si se pa seveda tmli pripeti. (|a izslede namesto tistega, ki je umoril nedolžno žrtev. ali tlvajset takih. ki nedolžne žrtve niso umorili. V kotu dvorane Ma sedela. Ona mlado«,tntrpljen Žalost!u» gletlal predse. Toda navzlic temu s*- j,- videlo, du »a njena bližina opaja Poznala sta >e šele par ur. pa je že nastala med njima neka tajna srčna vez. — Oh. gospodična. — je zastokal. — vi ne veste, kako je meni hudo. Kako strašno hrepenim po udobnem zakonskem življenju. Zddo.se ji je. da cikajo te b-sede nanjo. |>a je vseeno rekla : — Pa s t« lili j.- /delo. da ste ;»o-ročeisi. Njemu se j,- utrnila *oIza. ( Mi. >aj M in. — je odvrnil. — In baš tri jt. žalostno. Vzel -cm vdovo s tremi malimi otroci. Ne [>o dnevi ne (vonoei nimam miru. Ali je vsl*-dtega čudno. hrej>e-nini po mirnem in utlobnem zakonskem življenju. + Strogi sodnik je vprašal obtoženca : — Kako se je zgodilo, da ste vdrli v tuje stanovanje ter pokradli 'vse perilo in obleko, doeim se zlatnine -iKer. Ala., pravi: "NuKa-Tont> rm je čudovito pomug:il. Ko sem ga pričel jemati, me je bolelo na stritni riip*-in imel tika «!•< j«-
  • Sla. imam l>.-r tek, imam <»kre-puj(":e spjinjc t«-r se l«K*iztim vsakem oziru." Tisor-e mož in žtnn je imelo v teki: 3S M iste skušnje. Xekaterf .« > hiJi oflab« li In nervozni oriijri so imeti ner*»<1n<>s' žflo<1ca. fflavobol. omotico. zo|H-t drii^i po trpeli vsletl želodčnih plinov, neridnu-«ti ledvic in sl/ibe prebave. N'una-Tniie jim je izboIjSnl zdravje in mor-, i trio p.> jat-a. mi»" in kre)*k.>st t-Ies:t. N'usa-Tune mora pomagati, ako ue, se denar povrne. Oiei jamstvo ns. ovoju. Kupite »-1 stekleni< o še clanes. —Ailv ) ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVJIX V ZDR DRŽAVAH. ZAKAJ SO NASE P0Š1LJATVE NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE? KER JE NAS PROMET NAJVEČJI IN KER SO NASE ZVEZE V STAREM KRAJU NAJBOLJE VPELJANE CMmiU. ki IzvinOo h poslovanja ▼ velik« obratu, pridejo mSim stranksa v korist. Mail otroikl m imaiim mkmzIU so aumJil. nkd topil iz temine zidu iti ><■ pojavil pred gospodom l^arte- v*'zom. Opnn~ti1e! — je za jecljal. I'»il .ji- fim ti>iih vlažnih in umazanih bit i j. ki jih j«* v vseh zakot-jJi podzemske železiice na prebitek. dospel Lade veze je instinktivno utopil korak nazaj. Plaho je premeril neznančev oguljeni suknjič, njegove na kolenih razparane hlače in mokre čevlje. Lačen aeni! — je šepnil ne-znanec. \> .hi hi t«.- hi] dalje menil za-j. ki je ird Ladeveze od|»el p«, vrsinil; in vzel iz denarniee sve/-U j i** voznih I i>t kov. Neznanec je razumel. Njegov u-padli obraz >e je zmračil in r*M-fpiirario je odvrnil: (V mi uedante /.a košček k~u-1ih. mora tu v Serno ! (iospod hadcvpzt' s.- je prezirljivo nasmehnil. Ljudje. ki se hočej«/ UMiirnti. tega ne kriče v »vet! Za-r> i j- >|>.'t /aji»»i |M»vršni!-: ici i. Inc! skozi vrata v čakalnico. * Odkar j«- hil gospod Lade veze pridni rivojo Imovino, se je nav-/••I nelepe navade, eofih rok. Nf! Ne! Saj ni mogoče! SjM-r ju v-ieel lUt v rok«', toda njegove *u meglene oči niso videle drugega kakor one vrstice, ki s>r, ga bile pravkar tako presunile: "Sinoči okoli š<«ste ure so potegnili ua suho »slabo oblečenega ne-/imnr«. ki ~-e je hil vrgel v Keino \ bližini * 'oiicondskeyu inosrn. \ /.lit* takojnšji zdravniški |M)iuori ua ni bilo ume i obuditi v življenje". Sinoči!... (ih šestih!... Pri Ooimonrlskein mostu!... Bože, i;e je hil on ' Pred široko razprtimi očmi iro-Np.ula l*avetlezfi si* je tedaj poja-vol nesrečnikov obraz« r»zmrš«-nc \ KEDN08TM KL PON k:itert'Kn dobite v vsakem zavoju TRINERJEVEGA GRENKEGA VINA vaiu Doxtfn^'l, e razjokal. Potoni se je gospod Ladcve/.e vrnil 'domov, napisal na velik bel list svojo izj>oved, jo naslovil na nečaka, vzel revolver, nastavil na «"«'lo in sprožil. * Xeeak jrospoda Ladeveze je bil enrtjo se je hitro potolažil. Ker je moral po podlih v drugi konec mesta, je predal samomoril-čevo truplo stari postrežnici v o-skrbo. l>il je že mrak. ko se je vračal. Podvizal se je na najbližnjo postajo |H>fizemske železnice. Ko je bil že pri okencu. rot i 231etnemn juristu Francu Huhlerju. sinu uglednega trgovca iz Welsa, ki je zapleten v zelo koeljivo afero. (Jr«- za pravcate orgije in bakanalije. ki so pred meseci v avstrijski javnosti dvignile mnogo prahu. Hubler je obtožen, da je v družbi nekega svojega tovariša izvabljal dekl«a v .starosti 14 do T9 let v .svoje stanovanje, kjer je prirejal orgije. Vino in šampanjec sta .storila svo-j" in Hubler je .s svojim tovarišem. mladim učiteljem, vse erotične in lascivne prizore fotografiral. Neki materi je pa prišla v roke fotografija hčerke, ki .se j,, dala naga fotografirati in ta je TIu-hlerja ovadila policiji. Policija je vdrla v študentovski bris: in je naletela na eelo kopico fotografij, ki o pri.'ale o razuzdanosti in j>o-kvarjenosti mladerep?reduje trgovino .s .sužnji in nalaga v,vm uradnim osebam dolžnost boriti se z vsemi sredstvi proti njej. Tran-jordanija je pristopila tudi k mednarodni pogodbi ]iroti trgovni s sužnji in izdala že več sličnih ukazov — ki niso nič zalegli. Pričakovati je, da tudi z zadnjo odredbo ne bo dosti prida. "Pressa" zaključena Te dni se je vršila zaključna proslava mednarodne razstave tiska v Kolnu, ki se je je udeležilo polno odličnih predstavnikov nemškega znanstvenega novinarskega, gospodarskega in političnega sveta. KoLski župan dr. Adenauer, inicijator in organizator ogromne prireditve, je poudarjal v zaključnem govoru, da je imela razstava ogromen uspeh, ne samo v materij alnem pogledu, marveč tudi v moralnem, predvse&n kar se tiče propagande za medsebojno spoznavanje narodov in za svetovni mir. Federalna vlada in nekatere državne vlade uvedle so pokojnine za svoje ostarele uradnike. Ali starostne i»okojnine za, potrebne veterane privatnih industrij so uvedene le v šestorici držav — Montana, Nevada, Wisconsin, Kentucky, Colorado, Maryland, kakor tudi v teritoriju Alaska. V zmislu "Standard Bili' za starostne pokojnine ameriški državljan, ki je star 70 let ali več, pa je stanoval neprestano v državi skozi zadnjih 15 let. je upravičen do take pokojnine, ki dodatno k drugim njegovim mogočim dohodkom ne sme presegati skupnega zneska $1 na dan Že od nekaj časa se vodi splošna agitacija (Za splošno uvedbo starostnih pokojnin. Dokler se to ne uresniči, že nekatere delavske organizacije p oskrbujejo za svoje obnrroiogle člane, da ne postanejo predmet javnega dobrmlel-stva. Do >edaj je desetorica "narodnih" in "mednarodnih" unij — Bridge and Structural Iron Workers, Bricklayers. Electrical Workers. Oran it e Cutters. Printing Pressmen and Assistants. Street-Haihvay Employees, Printers. Locomotive Firemen & Enginemen., Locomotive Engineers, Railroad trainmen — uvedla načrt starostnih pokojnin za one člane, ki odgovarjajo gotovim predpisom, kot so starost, unijsko članstvo, telesno ali finaneijalno stanje. Izmed te desetorice unij pet jih ima svoje domove za ostarele ali obnemogle člane. Dano je tem članom na izbiri*, da-li hočejo pokojnino ali oe^krbn v takem domu. Kazun teh unij jih je še mnogo drugih, ki nudijo neke vrste po-moe ostarelim članom. Tako unija kamenolonieev pla"-uje svojim ela-nom. ki so dosegli starost 60 let in so bili 10 let člani unije. $50. ki se odbijejo od posmrtnine. Fnija delavcev na petrolejk ih poljih opro-šča ostarele člane od plačevanja unijskih članarin, d očim neka druga unija zniža članarino ua samih 25 centov na mesec. Federalni nastavljenci. kot poštni uradniki, pismonoše, poštni nastavljenci na železnicah in drugi federalni uslužbenci, uživajo dobroto federalnega pokojninskega -zakona in zato njihove unije «o <>-jproačene te skrbi, j Poleg i>et obstoječih unijskih do-;mov za ostarele in obnemogle Člane je bil nedavno dovršen dom Carpenters7 Home blizu Lakeland, Florida. Fuija je kupila 1826 a krov zemlje za $750,000. Netkib .000 akrov obstoja iz sadovnjakov, il'nija pričakuje, da dohodki iz |sadovnjakov bodo pokrivali stro-Jške doma. Stavba je na tri nadstropja. stala $875.000 in -bo mo-|gla oiskrsbovati 4000 oseb. V pro-[jektu je tudi gradnja malih hišic za one stare člane, katerih žene so žive. tako da morejo živeti skupaj. Zgradba bo imela veliko dvorano, knjižnico iti druge prostrane prostore. Prilika bo dana za predavanje. kinematografske predstave, radio, ribarjenje in čolnarjenje. Drugi domovi za starce in obne-mojrle obstajajo iz skromnih bunga low v predmestju Denvera do velikega unrjskega doma v Tennessee s 1š akrov zemlje. -laiko lep je tlom tiskarjev v -1 o rado Springs, ki se nahaja na iz-redno krasni legi blizu mesta. Zgradba in zemljišča stanejo 3 milijone dolarjev. V avgustu mi-nolega leta je bilo tam 140 stalno bivajočSh starcev in 140 paci-jentov v bolnici. Dom je bil zgrajen .s privatnimi prispevki, linijski tiskarji širom vse dežele so darovali zaslužek ene ure. Leta 1927 je 11.269 ostarelih in obnemoglih članov unije dobivalo mirovino. Mirovina sega od -4t25 na $70 na mesec. Fnija delavcev ua poul icnih železnica h (laje mesto stalne pokojnine enkratno svoto članu, ki je dovršil t>5. leto. -.Nekatere dajejo pokojnino tudi i izseni, vdovi in drugim odvisnim osebam «-lanov unije. Osebna posojila. Človek pride včasih v položaj, da rabi denar za kak nepričakovan izdatek. Če zahtev« slučaj ve« denarja kot ga je na razpolago, je navadno mogoče dobiti posojilo le proti oderuškim obresti ni. Znano je, da zahtevajo razna posojilna podjetja za osebna posojila (personal loans) po 36% in še več na leto z* obresti in stroške. Zgodilo se je. da -o delna odplačila za mala posojila komaj krila visoke obresti in je ostal flovek večni dolžnik. Ml smo že številnim našim strankam, ki so se obrnile na nas, pomagali ix začasne denarne stiske. Predvsem so bile to stranke, ki jih osebno poznamo, ker se že mnogo časa poslužujejo naše banke. S tem naznanilom opozarjamo rojake v New York-u na to udobnost našega poslovanja. Posojila dajemo v zneskih od $:}().— do $200.— za rok od onega do šestih mesecev. Obresti za posojila računamo po 6% na leto. Posojila je treba odplačati v enakih mesečnih obrokih. Za jamstvo zahtevamo podpisa dveh nam poznanih oseb ali kritje v vrednostnih papirjih, n. pr. zavarovalna pol ira itd. Vse prošnje za posojila rešimo torno ter jamčimo za najstrožjo tajnost v vsakem slučaju. SAKSER STATE BANK 83 COBTIANDT STREET NEW YORK, N. V. Pesnik pred poroto. KONCERTI A. ŠUBELJA 4. novembra popoldne. Springfield. 111. 11. novembra zvečer, Sheboygan, Wis. 18. novembra zvečer, Chisholm.. Minn. 25. -novembra zvečer, Duluth, Minn. 9. decembra popoldne, Wauke-gan, 111. Pred pariško poroto, ki je itak vedno bagata na senzacijah, se je vršila tt» dni zelo zanimiva obravnava. Xa obtožni klopi je sedel 221etnt pesnik Alphonse DarbelleJ obtožen umora svoje ljubice. D»r-| belic ni nobena zvezda na književnem polju, kajti vsa njegova lela obsegajo zbirko liričih pesmi, ki pa sploh niso bile natisnjene. To-j da kljub temu je vladalo v Pari-! zii za razpravo ogromno zanima-j nje. Parižane je zanimal do raz-j prave javnosti popolnoma nežna.i pesnik, filoviti pariški odvetnik Campinehi. ki je rešil marsikaterega grešnika. Mladi pesnik je ustrelil svojo ljubico, ki jo je oboževal, pa se hm je izneverila. Dat-bt-lle. ki je bil že v Zgrodn.ji mladosti velik čudak, j«' bil prvotno ključavničar. Toda klad ivo. pila in naklo mu n: disn-Ifi. Kdo hi vedno tičal m zamreženimi okni. gonil meh in s hrepenenjem zrl na .solnce, ki zmeraj tako lepo sije.' Mar ni svoboda lef>ša Tako si je na tihem mislil tudi Darbelle. In zdelo se mu je, da je med vsemi poklici najlepši pe.sn iški. Ta misel »-n je mučila noč iti dan in nekega dne je pobral šila in kopita in dal mojstru za vedno slovo! Pred odhodom je pa ponaredil menico na ime svojejra mojstra. In odjadral je v svet Zanimiv poizkus ! V Rigi napravi te dni sloviti profesor in raziskovalec gobavosti general Sniker. šef vojaške sanitetne uprave, zanimiv poskus. Okužil bo na smrt obsojenega morilca Kirsteina z bacili gobavosti in ga bo skušal izlečiti. Kirstein, ki bo tvegal svoje adravje, bo po-milosčen. Tak poskus so napravili doslej samo enkrat. Pred leti je na Havajskih otokih professor Ara ing inficiral nekega jetnika z bacili gobavosti. Pedcna se pa ni obnmel, bet je bila v jetni-kovi rodbini gobavost doma. ZAKAJ MORA JO JUGOSLOVANI GLASOVATI ZA HOOVERJA? Dan volitev predsednika Združenih držav se hitro bliža. Ta dan bodo neštevilni milijoni tukaj rojenih in naturaliziranih državljanov ofldali svoj gla.s za te^a ali onega i»red.sed-niskega kandidata. V tej skupini bo tudi število glasov državljanov jugoslovanskega rodu Ti volilci jugoslovanskega rodu bodo imeli čast tega dne odločiti, ee je njihova želja, da ostane uprava Združenih držav se nadalje v rokah republikanske stranke ter če naj ostane iti naj xe nadaljuje sedanje ekonomsko stanje. Mi bi lahko navedli mnogo razlogov, radi katerih naj bi državljani jugoslovanskega poko-lenja glasovali za gospoda Ilerberta Hooverja in Charles Curtisa. republikanska kandidata za predsednika in podpredsednika. Gospod Hoover je človek velikih zmožnosti, znanja in izkušenj v državnih zadevah. Sposoben je pretresati in reševati katerikoli problem narodnega m mednarodnega značaja. S .svojim dosedanjim delom je g. Hoover brez vsake sumnje dokazal, da ni teoretik, pač pa praktik, človek velikega uma in bistrega pogleda ter oblagodarjcn z veliko eneržijo. G. Hoover je človek, ki malo govori, pa dosti dela. človek, ki se je bavil .samo z velikimi podjetji ter dasezal velik* uspehe. Pa naj je bil problem tak ali tak. zanj ni bil prevelik in pretežak. da ga reši in odloči. Knjige bi se dalo napisati o g. Ilooverju. njegovih sposobnostih in uspehih. Xam zadostuje, da se spomnimo njegovega plemenitega dela, ki ga je vodil takoj po končani vojni, v času, ko so trpeči in stradajoči evropski narodi potrebovali takojšnjo pomoč v hrani in drugih življenskih potrebščinah. Nešteti milijoni, med katere lahko vštejemo veliko število Jugoslovanov, kot tudi druge slovanske narode, so g. Hooverjn dolžni večno hvaležnost za njegovo nesebično in blago pomoč. Prišel je in jim pomagal v času največje potrebe, rešil j'b je pred lakoto iu sigurnim propadom. Ti narodi ga ne bodo nikdar pozabili. To je pa samo eno delo, katero je Hoover izvršil za človečanstvo. Spomniti se ga moramo tudi kot trgovinskega tajnika. Tekom zadnjih sedem in več let je bil kot načelnik depart-menta za trgovino, tega jako važnega dela državne uprave, kažipot razvoja in napredka a-meriške trgovine. Njemu se imamo zahvaliti ?Ji blagostanje, ki smo ga bili deležni jhk! režimom republikanske stranke. Če pregledamo in premotrimo pretekli in sedanji politični položaj, se moramo diviti načinu, kako je republikanska državna uprava vodila 'državno politiko. V tej upravi je pa Hoover zavzemal jako odlično mesto. Že sama osobnost Hooverja priča o močni in trdni veri v uspehe. Obdarjen je z umom in srcem, ki mami in navdušuje njegove pristaše in okolico. Prežet in oblagodarjen je z lastnostmi, ki povzročajo hitro odloeevanje. V najbolj zapletenih zadevah, neredih in ugankah se hitro iznade. Vse to nas sili k zaključku, da zamore imeti zmaga g. Hoovera pri prihodnjih volitvah ter njegova izvolitev za predsednika Združenih držav za volilce jugoslovanskega rodu kot tudi za vse nas, en sam pomen in to je zadovoljstvo in nadaljevanje sedanjega ugodnega ekonomskega položaja v deželi. Zato glasujte vsi za tiket republikanske stranke ter pomagajte s svojim glasom, da bo g. Herbert Hoover izvoljen našim novim predsednikom. JUGOSLOVANSKI HOOVER - CURTIS ODBOR VLADO KONSTANTI NOVIC, Tajnik OSkor: DJORDJE RUNJEVAC, ŽIV KO MAODIČ JOW«i KAJOANOOVtČ DuiAN POPOVIC Oft WHO UMAX PROFESOR M. L RURIN častni predsednik KOSTA VODENLIČ, Predsednik Ž. GAVRILOVIČ SVETOLIK ALEKSiČ ■ONAC HUDE NIKOLA POPOV 1Č Kar čez noči je po*tal Darbelle poe;. pij ura pod solncem svobode >fj se mu širila in jux'util se je kakor rojen bohein. Iu kako bi ne. saj tudi mnogi drugi slavni pesniki nis.i bili v mladosti znameniti. In tako .>.* j.- Darbelle ustavil na — Montmart*i. Xaje I si je skroiniio sobico, a nad vrati jp pritrdil napis "Alphonse Darbelle. j>oet ct chansonier". Bil je prepričan, da ga bodo knjižničarji. varijeteji in druga taka podjetja kar oblegala z naročili, t'nla mladi sanja<* se j.- kruto varal. Xa.-»protno. K<> je ponudil svoj«* trčile izlive nekemu pari-škemti založniku, mu jih j<- hitro vrnd m ira nahrnlil. naj .-i najprej kupi faiicosko slovnico, da bo znal pravilno pisati. Toda Darbelle ni obupal. Tolažil se jr'. da so morali Tudi lrugri pesniki in literat i mnogo trpel i, predno >o prišli do kruha. Toda »i vet i je moral pesniškemu ]^oklieu primerno in zato j«* ponaredil na ime svojega prejšnjega e< spodnr ja še dve menici. Potem je pisal svojemu očetu, da mu je pariška akademija priznala prvo nagrado v znesku ."»0.(H)0 frankov. Denar da je žc na poti. toda zaenkrat je nadebudni sinko še v zadregi. Oče mu je pomagal iz zadrege in mu je poslal 2000 frakov. Kakor don Kihot. tako si je tu d i Darbelle izrabil svojo Dulcine-jo. 10 letno l.ueienno liOngchamp. Njegovo pesniško srtv je koprnelo po ljubezni in kdo bi mu zameril, da se do ušes zaljubil v simpatično blondinko. Tiwla Darbelle ni hil navdušen za platonično ljubezen. marveč je že teden dni vabil ' svojo izvoljen ko na dom Lucija s,, pa ni dala tako hitre zapeljati. Fanatičnega pesnika je to v dno duše užalilo in sklenil je. končati si življenje, obenem pa kaznovati Lucijo za njeno trdovratnost. Nekega dne si a se pesnik in njegova izvoljenka peljala v Boli de Boulogne. Med vožnjo je -t vozu dvakrat počilo. Kot je kočijaž odprl, je našel oba v mlaki krvi. Dekle je umrlo že med prevozom v bolnico, pesnik je pa ostal živ. Pri razpravi je ostal Darbelle popolnoma apatičen. Na vprašanja sodnikov sploh ni odgovarjal. Zdelo se je. da ne posluša niti svojega zagovornika, ki ga je sijajno zagovarjal. Obsojen je bil radi poneverbe in goljufije na 5 let ječe. vprašanje glede umora so pa porotniki zanikali. NoČno Oslabelost Mehurja u Baksni Lsdic pri starih Hitro pomoč s pristnim Bant&l Midy Uspeino - Neikad- llivo. ADVERTISE IN "GLAS NARODA"! KRATKA DNEVNA ZGODBA GLA*< NARODA, 3. NOV. 192S GLAS NARODA, 3. XOY. Samotar iz West Enda. ROMAM IZ ŽIVLJENJA. Za "GIaa Naroda" priredil O. P. Nadaljevan jo — i >b intern «'a>u pa sem bila dejanski ]>restra»ena, — j«» trdila raprej. — - .laz ne mislim, da uživam. če- kdo strelja name. Ali sem bojaz!jivka. >tric? — Ne. matram za najvišji tip pojnmia. ee ohrani kdo samokontrolo vspri-« o nevarnosti. kar pa ne }ioinenja odsotitosti straliu. Slednji j«* bolj krediten zate kot jesti obed. kadar vm*iii neznana količina. (V bi bil živel, v dnevih torerorja, bi brez dvoma od-sel po poti na jrilj<<-lino /• M i m veselim }K>e je :..iii -iia. ko je videla Patricka boriti se s svojo lastno boleznijo. Trpel je včasih zelo hudo. a niti en vžtiih, ena besedica pritožbe ni prišla nikdar preko njegovih .ustnic. Le Sara je vklela nove črte in zaleže, ki so (M)javile na njegovem obrazu po takih **prokleto slabih ihievih". kot ji je opisal njej sami. V takih časih je trpela praveate agonije, kajti Patrick Love!! ROMUNSKA KRALJICA-VDOVA SEZNAM KNJIG, katerih imamo samo po par izvodov od vsake. Krtmitie pamikov Shipping Nw v svoji najnovejši žalni obleki. Pepca Kureševa v beli celici. un bil premikajoč faktor celega njenega obs.?oja. Druge deklice so i la ^tariš«'. brate in -estre aLi še bolj daljne sorodnike. na kate- V Parizu, li. oktobra. Takole piše in poroča ".Matin" O Pepel Kureševi: — V soboto zvečer .so Pepco prepeljali v jetni.šnico St. Laza re v Parizu. Toliko ji govorili, pred procesom in med njim, da bo že v soboto zvečer svobodna: tretji dan procesa zjutraj je bila v>;i vesela in ko so jo odvedli i/, zapora v raz-pravno dvorano, je prijazno zamahnila z roko svojim t'>variŠi-eam, kakor da je hotela reči: •/ Bouroin nič v-č se m« homo videle! r'■ so lahko raztresle tvojo ljubezen. Sara pa ni imela nobenega teli i pcsvečenje in tulatiost njene živahne narave je trosila na moža, katerega je imenovala svojega strica. To medsebojno stališče pa je vključevalo več kot sprejeto sorodstvo. Bila ^ra prijatelja, intimna prijatelja, tovariša na enakem sudiščti. ki sta rešpekt irala drug drugega ter bila lojalna drug proti drugemu. AJogoee je bila nW*akinja Patricka vsi,»d adopeije. čeprav ni ona sama vedela >za to. Obzorje njene zorne mladosti je-izpolnjevala le ena postava, ona iijeup oboževaiie matere in "dom" je prestavljalo par bornih sob na vrhu nekega visokega poslopja, imenovanega \Yallater Building. \ katerem stanovale družine iz rokodelskega razreda. Vsled okoliščin odločena in| ilruše-itie drugih otrok, se je otisnila proti otroku. — Izpij čašo. otrok! To je zelo dober čaj! Za trenutek je zrla Sara nanjo brez besede. Nato pa je potisnili strastno kretnjo čašo proč. da je zletela na tla ter se zdrobila. Sara je nato zbežala v sosednjo suho. se vrgla na tla ter priče-la kričati: •— Jaz nisem mislila storiti tega. moj Bog! V istem trenutku pa se je pokazal Patrick Lorell, ki je prišel .ta poziv ter jo od vedel s seboj proč. Vsa izobiliea njene ljubezni pa >e jo od onega trenutka naprej ovila tega sivolasega, modro-okega moža. ki je stal poleg pohtelje. v kateri je ležala njena mati, dočim hO solze jMilnile njegove ostre oči. Sara ga je ljubila radi teh njegovih solza. lies, nič več ne bodo videle ... Tola zgodilo .se je drugače, kakor je pričakovala: zvečer ni šla njena pot v svobodo, nego v predsobo smrti..... pisati. Med tem pa s- je že nekoliko pomirila in verjetno je, da bo to formalnost izpolnila danes. Jutri bi bilo že prepozno.... Tako se glasi poročilo velikega pariškega dnevnika, ki po stili-zaeiji sami kaže. s koliko vestnostjo ustreza novinstvo nepojeujane-mu zanimanju javnosti. Božične pripovedke o strahovih • ,6U lfttbad. pripovedke ..............25 Iz dežel potresov, liaukart.......73 Izbrani spisi Hinko Dolenc ____ „"»0 Knjiga o lepem vedenju, tovorjenju in zasebnem življenju. Bon t on 1.20 Kruh (Ualešu i Povest si.»venske ki«- jine. trda vez...............1.40 Liberalizem .....................75 Materija in Energija, Cerinelj .. .75 Novo življenje 1 lx-t via 1 ..........40 (Mrori Solnea, Pregelj, t.v........1.— Pesmi v prozi, 40. t. v......... .50 Povesti < Kuhar» .............. .45 Travo in revolucijo. !*•«» Pitauiic M5 Predhodniki in idejni utemeljitelji 1 ruskega realizma (Prijatelj) I.»5 Sodnikovi, Stritar ..............60 Sol ure in sence .................40 Sosedje, Cehov .................30 Slovenski pisatelji: I 1. zvez. Fr. M as le: Pocllimbarski, Krokarjev Peter, Handziju Matu. Markiei. Stričevi darovi In dr. povesti ..............1.75 Tigrov! zobje. Maurice Leblane .. .30 I vod v Filozofijo, Veber........ 1.— Tri legende o razpelu, Zever t. v. .60 Večerna pisma. Kmetova ...... .60 Vladar .........................:i5 Vojska na Turškem ..»...... .-5 Znanost in Vera. vedo«U»vna 5tmU- ja. Veber.................. 1*— Žrtve, Fr. Zbasnik, povM.......65 I IGRE: Gospa z morja. igra v .j. dejanjih ...........75 Iskalna železnica. v :!. dejanjih ................. .60 1'epeluh. narodna pravljica, *«. dej« 11 j .....................!»0 Skopuh, komedija v 5. dejanjih . .75 Vrtinec, drama v dejanjih.....75 Veleja. d ritma v T! dejanjih.....65 t. novembra: Saturnla. Trat 7. novem1".!: Mauritania. Cherbourg President, ItooarlveU. Cherbourg, firemen a november: Muenchen, Cherbourg. Bremen Roma. NapoIL- Genoa 10. novembra: Hom«ric. Cherhourc l^ljiami. Cherbourg Antwerpen HiiiiitiurB. Chtrtxtur^. iiamburc HOLLAND 1 J AMERICA LINE W POTUJTE UDOBNO HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA V JUGOSLAVIJO preko Boulogne*sur-Mer, FRANCIJA Znižanje vožnja v III. razredu: Od New Yorka do Ljubljane J j ^ in vojni davek. Pottivanje s parnikf Hulhtnd-America Line pornenja udobnost, domj/e razpoloženje, neprekosljivo kuhinjo ln postrežbo. — Za podrobnosti vpraAaJ-te svojega lokalnega agenta ?li — HOLLAND AMERICA LlNE 24 STATE ST.. NEW YORK CITY "GLAS NARODA" «3 Cortlandt 81, York Drugo poglavje. s MKT PATRICKA LOVELLA. .1. lesen m* je umaknila zimi in oster, severjii veter j trjral .^ko-/i smreke, ki so krieale kot izgubljene duše. Ta zvok je {>ovdarjal :V b(»lj udobno ^orkoto in varnost sobe. v kateri sta sedela Sara in njen strie. lik pole«; ognja, ki je gorel v odprtem, starodavnem kaminu. Sara hila zamišljena v neko knjigo, nezavedajoea se ostrih, modrih oei. kt so jo gledale zamišljeno že več minut. \ teku zadnjim dveh mesecev je |>ostal obraz Patricka še boij vo&een in >edaj, ko je mirno opazoval postavo na -svoji nasprotni strani, je nosil ta obraz euden izraz, kot da tehta vse točke kake zapletene stvari. Ko ne eno je navidez prišel do oklepa, kajti položil je na stran časopis, v katerem je čital še malo trenutkov poprej ter zamrmral napol slišno. — Hkočiti moraš preko plota, kmlar prkleš do njega. Sara je dvignila oči. kot raz miši jena. Ali .si rekel kaj.' — je vprašala dvomeče. Pa trie k je odločno stresel svoja ramena. — Tudi jaz bom šel, — je odvrnil. — »Nekaj ti moram povedati in ker nrsem imel nikdar navade zavlačevati stvari, ker je bila neprijetna, je mogoče popolnoma d^bro, «la pridem preko nje. Do tedaj je že pojvolnoma predramil -pozornost Sare. —- Kaj pa je ! — je vprašala lutro. — Ali si dobil slabe novice? ("utlen smehljaj je švignil preko njegovega lica. — Ravno nasprotno. — Obotavljal se je za trenutek, nakar je nadaljeval: — Imel sem dolg pogovor z doktorjem MacPliersonom \čeraj in posledica tega je bila, da bom moral vsaki dan sedaj položili svoje račune. Hotel sem, -da bi ti vedela za 10. — je dostavil pri-j.ros'to. Bilo je značilno za sporazum med tema dvema, da ni v prho ril Patrick nobenega napora, da jo pripravi na novico ali jo olajša in n blaži na katerikoli način. Vedno je bil pripravljen stopiti sam pred dejsta ter je tudi izuril Saro -v isti strogi veri. , _ .(^»Ije prihodnjič.) Danes končno je Pepea Kure-' i seva podpisala prošnjo. A ko jo kasacijsko sodišče odbije, ji pre-. astaue samo še pomilošeenje od j .strani 7>rerlsednika republik". < >d • leta vlada običaj. da se ženskam prošnje za pomiloščenje uvažujejo in je }>ila te milosti de-)t4 ložna tudi Marija Lefebvre. ki je bila obsojen;) na smrt zaradi 11 ino-'gLO'VENSKI DWVNIX V ZDR ROJAKI. NAROCAJTK BE N4. GLAS NARODA", NAJVEČJI tynrtna obsodba jo je prevzela; ko jo je avto odložil v mračni jetnišniei v saintdenijskem jiretl-mestju in so jo r lvedli v veliko, belo pleskano celico, ki j(> a- Parizu tako redko porabljajo (namenjena je namreč samo za ženske. ki so obsojene na smrt), je bilo konce njenega samopremago-vanja. Odtlej sta pri njej po noči in dnevi sestra Leonija "in stražarka, ki ji sieer uslužno izpolnita sleherno tudi najmanjšo željo, toda je nikdar ni. i za trenutek ne izpustita iz oči: kaj lahko bi se moglo zgoditi, da bi si morilka, vedoč. da je zdaj izgubleno vsako upanje na rešitev, skušala končati življenje. Obsojenci na smrt so deležni vseh možnih olajšav: treba ji je le zireči željo in v tistem trenutku je že uslišana. V nedeljo se ji je zahotelo p iščeta : takoj so ji postregli ž njim. Prosila je za nekoliko vina: prinesli so ji četrt rdečega; ee bi želela, bi ga lahko dobila tudi več. Cigaret ipin na pretek ter se ji ni treba kakor drugim kaznekam posluževati zvijače. da si vtihotapi v celico cenenih "marvland" in caporal.'1 Meso ji servirajo dvakrat na dan." opoldne in zvečer: druge "goje-nke" St. Lazara ga dobe samo v nedeljah.... Tudi šetanje ji je dovoljeno, a ne na dvorišču, tudi ne v mračnih jetniških hodnikih: le med štirimi stenami njene celice kakor divjemu bitju, ki se mu nihče ne upa priblažati. Prve tire. ko so jo zaprli v celico. je hila mirna; tako sta je bila premogla pravdorek porotnikov in obsodba sodnega dvora, da je padla v a pa t i jo. Potem pa je jela kričati in plakati....Druge ka-znenke sd vajene tega : tak način "konverzaeije" je v St. L a žaru, nekaj vsakdanjega. V ponedeljek so jo oblekli v prisilni jopič. Obvestili so jo, da ima pravico vložiti prošnjo za pomiloščenje na kasacijsko sodišče; toda do snoči je še ni hotela pod- ra svoje snahe. Potemtakem uteg-' ne torej tudi Pepci Kureševi bitij prihranjena žalostna smrt pod gi-j ljotino, postila pa se bo do končaj življenja v ječi, I Pepca Kureš"va daj,, strahovito tragičen vzgled zavožene (nilado- j sti. Doma je iz ugledne slovenske, hiše, iz neoporečno poštene in pri-j dnt. družin\ Vzrastla pa je v j vojnem času brez trdne nadzoro-j valne rok očeta, ki je bil vsa leta v vojski. Po prevratu je Pepca odšla v inozemstvo, kjer je brez stroge kontrole staršev zašla kot mlado dekle v vrtinec, velikome-stnega žMjenja. Rešitve ni bilo več in njeni rodbini, ki so ii Pepčije avanture povzročale najhujše udarce, ni preostalo drugega. kakor da se je nesrečne izgubljenke popolnoma odrekla. Niti senca krivde ne pade torej na starše. Oče je veleugleden mož in trgovec s poljskimi pridelki Vodi reelne kupčije z Zagrebom, Beogradom in Splitom ter uživa v svojem kraju kakor tudi v trgovskem svetu vse spoštovanje. DRŽAVAH. V in IZ JUGOSLAVIJE PREKO HAMBURGA S našimi znanimi parnikl: ____YORK, ALBERT BJUXM, ■AMBURO, DEUTBCHLAND, inOLUTK, RELIANCE, CLEVELAND, WESTPHALIA, THURXMGIA Nenadkriljiva postrtiba In ku-hinja v vaeh razredih. $198.— Is NEW YORKA do LJUBLJANE in NAZAJ moderntm 3. tVoJni davek HITRO POŠILJANJE DENARJA PO NIZKIH CENAH Za puvratna dovoljenja ln dru-ge informacije se oitrnite na lokalnega agenta aJi na — Hamburg-American Line 39 Broadway New York STODVAJSET LET JEČE. NUDIMO VAM IZVANREDN0 PRILIKO in jamčimo prijetno in brezskrbno potovanj« vsem rojakom, kateri se želijo udeležiti našega BOŽIČNEGA IZLETA DNE 8. DECEMBRA t. 1. s parnikom "I le de France" našim rojakom najbolj priljubljen velikan francoske parobrod-ne družbe.' Oprema, hrana in postrežba je itak slehernemu dobro znana in je vsako priporočilo nepotrebno. V OSMIH DNEH V SLOVENIJI, kjer Vas pričakujejo sorodniki, prijatelji in znanci. SEDAJ JE ŠE ČAS, da vredite vse potrebno za odhod. Za cene, preskrbo potovalnih listin in reservacije obrnite se na SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. i Se med okupacijo in koncem leta 1918 je izvršila dobro organizirana in oborožena razbojniška tolpa številne umore in rope zlasti v užiškem srecu. Tako je tolpa v j 15 dnevih oropala in umorila 10 seljakov. Neke noči meseca decembra so roparji vdrli v hišo Andreja Džokiča v vasi Glumče. Se-lijaka in ženo ter dva sina so ro-jparji privezali in jih mučili tako dolgo, dokler povedali, kje | imajo skrite vse prihranke. Selja-ku so roparji odnesli to noč več tisoč dinarjev. Isto noč so vdrli v hišo Trifuna Džokiča in ga oropali. Naslednje dni je nevarna tol pa izvršila še osem razbojniških napadov, čeprav jo je orožništvo ,že zasledovalo. Roparji so odnesli ,nad 20 tisoč Din gotovine in za [vec tisoe Din blaga in drugih pred-j metov. Seljake so napadli vedno Imaskirani dobro oboroženi s pa- škami in samokresi. Po prevratu se je tolpa, ki so jo tvorili večinoma odmetniki, razšla. Nekateri člani so se vrnili v svoje kraje in se začeli pečati s poljedelstvom, drugi so se pa izselili. Roparji so pa slednjič uvideli, da se s poštenim delom človek le težko preživlja in so se zopet zbrali v roparsko tolpo ter zaceli svoj zločinski posel, kakor za časa okupacije. V užiškem srezu so se zopet množile tatvine in ropars-ki napadi. Oblasti dolgo niso mogle izslediti nevarnih raz-bojnikov» kajti ropali šo vedno maškirani in so znali zabrisati za seboj vsako sled. Razen tega so se člani te tolpe eez dan bavili s kakim poštenim poaldm, ponoči so, } 13. novembra: President* WiUon. Tr«t i 14. novembra: j AquttHiiia. Cherbourg Leviathan. Cherbourg 16. novembra: Berlin. Havre 17. novembra: li« dr France. Havre ilajwilc Cht-rbouri; Arabic, ChertmurK Minn^tonka. Ch«-rbourc Conie Grand«?. NujnjU Genova Albert BaJlin, ChrrbuurK, Hamburg Rotterdam. l*uulo£ii" *ur iJ^r. Rotterdam George Washington, Cherbourg, Brt-rneri_ 21. novembra: TWenjtarta, Cherbourg America. Cherbourg. Bremen 22. novembra: Megan tic. Havre Dresdt-n, Cherbourg Bremen 24. novembra: Olympic. ChertiourR Nt>w York. Cherbourg. Hamburg Auguftua, Napnll. fit-nova New Amsterdam. Boulogne sur Mer. Rotterdam 23 novembra: Mauretanln. Cherbourg Columbus. C.ierb"ur(f. Bremen President Harding. Chertniurg. 6 DNI PREKO OCEANA NaJkraJia In najbolj usodna pot xa potovanj« na ogromnih oarnlkih: lie de rrance 16. nov.; 7. dec, Parjj — 30. nov. — 17. dec. (Ob polnofii.) Ngjkrajta pot po želeolct Vsakdo J* t posebni kabini a vsemi modernimi udobnosti. — Pijača ln alavn* Crancoaka kuhinja. laredno nlsk« VpraAaJt* kaUr«a-*koU tooblaaa«naga aganta ali FRENCH LINE If 8Ute Street. T Hew York. H. Kako se potuje v stari kraj in nazai ? Ameriko. Kdor je namenjen potovati ▼ atari kraj, Je potrebno, da Je poučen o potnih listih, prtljagi in dragih stvareh. Vsled nase dolgoletne ia-kuSnje Vam mi zumoremo dati najboljša pojasnila ln priporočamo, vedoo le prvovrstne brzoparolke. Tudi nedrSavljanl zamorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje ali peradt la Wasbingtona, bodisi za eno leto aH 6 mesecev in se mora delati pn>5nJo vsaj en mesec pred odpotcvaiijem ln to naravnost v Washington, D. O., na generalnega naselnlškega komisarja. Glasom odredbe, ki je Btoplla v veljavo 31. julija 1926 se nikomer več ne pošlje permit po poŠti, ampak ga mora iti iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji naselniski u-rad ali pa ga dobi v New Yorka pred odpotovanjem, kakor kdo r prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuje na avijo lastno odgovornost. KAKO D0BITJ.gV0J0B IZ STAREGA KRAJA Od prvega julija Je * veljavi m>-va ameriška priseljeniška postara. Glasom te postaFe zamorejo ameriški državljani dobiti svoje žene ln neporočene otroke Izpod 21. leta ter ameriške državljanke svoje mole s katerimi so bile pred 1. junijem 19*J8. leta poročene. Izven kvote.' Jugoslovanska kvota znaSa Se vedno 671 priseljencev letno. Do polovice te kvote bo upravičeni sta-riSi ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. Junija 1928. leta poročili ln poljedelci, oziroma žene ln neporočeni otroci Izpod 21. leta onih ne-dritevljanov, ki so bili postavno pripuščenl v to deželo za stalno bi. vanje tu. Vsi ti Imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj Itd., kl spadajo v kvoto bres vsake prednosti r Isti, pa se ne sprejema nlkaklh prošenj aa ame-rikanake vixeje. SAKSER STATE BANK n Csrtkiodt mneš NEW YOBS PRAV VSAKDO — kdor kaj išče; kdot kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI t'IGIM Nmzodmta pa ropali in ubijali. Orožniki 80 pridno zasledovali roparje, ki so ubijali in kradli vedno bolj in se niso bali niti najstrašnejših sred* stev in načinov za dosejro svojih zločinskih namenov. Tako .-»e je končno posrečilo orožnikom, da ko polovili nekatere člane te tolpe. Roparje je vodil neki Ljubomir Sujdovič ki je izdal tudi svoje pomagače. Razbojniki so se morali zagovarjati pred sodniki v Sremski MitrovieL Šujdovič je priznal, da je vodil razbojniško tolpo, ki je ropala in morila tudi med okupacijo. Sodišče mu je dokazalo 10 razbojniških napa:lov iri gs obsodilo na 120 let težke jeC-t v okovih. s Y' "_VBf _n "afatrifcftii <■