G1LASMIM
OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
Ljubljana, 4. marca mo
LETO VII., ŠTEV. 18
OBČINSKI LJUDSKI ODBORI
OBČINA CERKNICA
141.
Na podlagi 107. člena, 108. člena, 108.b člena, 114. člena, 115. člena in 120. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. 1. FLRJ št. 16/59 in 47/59), določb pravilnika o ugotovitvi vrednosti stanovanja (Ur. list FLRJ št. 48/59), odredbe o izračunavanju dela stanarine za amortizacijo *n odredbe o okvirnih kategorijah stanovanj (Ur. list FLRJ št. 48/59) je občinski ljudski odbor Cerknica na soji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 29. decembra 1059 sprejel
ODLOK
o stanarini
1.	člen
Za vsa stanovanja na območju občine Cerknica se določa stanarina skladno z zveznimi predpisi in do-ločbami tega odloka.
2.	člen
Višina stanarine za posamezno stanovanje se določa glede na vred-n°St stanovanja.
3.	člen
Vrednost stanovanja se ugotovi stanovanje kot gradbeno celoto ne ®6de na število družin, ki ga upo-rabljajo.
4.	člen
Vrednost stanovanj, ki so bila oovršena do 1. januarja 1960, se ugo-'°vi za m* koristne stanovanjsko Površine z valorizacijo po metodi točkovanja po tabelah in pojasnilih * tabelam, ki so sestavni del pravilna o ugotovitvi vrednosti stanovala (Ur. 1. FLRJ št. 48/59).
5.	člen
. Vrednost stanovanja se Izračuna ako, da se pomnoži število m8 ko-ustne stanovanjske površine s seskom točk, ki ustrezajo temu staranju, in z valorizacijsko vredno ene točke.
s 2a koristno stanovanjsko površino e šteje v smislu prejšnjega odstavka ^Ti-Sina med zidovi, vštevši tudi po-^sino pod vgrajenim pohištvom. v V stanovanjsko površino se všte-va Površina sob, predsobe, hodnikov 3, stanovanju, kuhinje, kopalnice, rambe In drugih zaprtih prostorov
Snovanja.
v» V stanovanjsko površino se ne . teva površina kleti, podstrešja, Varnice, pralnice, odprtih balko-.V In teras, stopnišč, hišnih hodni-v in podobno.
6.	člen
Je yni°rizacijska vrednost ene točke ^ din za stanovanja v naseljih So,. ek in Cerknica, za vsa ostala na-narjePa vrec*nost ene točke 430 di-
7.	člen
arn^tanar’no se določi tako, da krije hi60rtizaciisko vrednost stanovanjske tu ? oz*roma stanovanja in stroške uPravljanje in popravila hiše ozi-
roma stanovanja, kolikor ni s tem odlokom drugače določeno.
8.	člen
Pri računanju dela stanarine za amortizacijo se vzame za amortizacijsko dobo hiše oziroma stanovanja čas 100 let, za amortizacijsko osnovo pa vrednost hiše oziroma stanovanja, zmanjšana za 10 %.
Mesečni znesek amortizacije vrednosti stanovanja se izračuna tako, da se osnova za amortizacijo iz prejšnjega odstavka deli s številom let, določenih za amortizacijo vrednosti stanovanja, nato se znesek, ki se dobi, deli z 12.
Mesečni znesek apiortizacije vrednosti stanovanja na m8 se izračuna tako, da se deli mesečni znesek amortizacijske vrednosti stanovanja s številom m* koristne stanovanjske površine.
Vrednosti, ki jih je sedanji nosilec stanovanjske pravice vložil v stanovanje po 5. maju 1945, se ne štejejo v amortizacijsko osnovo iz prejš-najega odstavka.
Vrednost, ki se je zmanjšala po krivdi sedanjega nosilca stanovanjske pravice, se šteje v amortizacijsko osnovo.
9.	člen
Del stanarine, ki je namenjen za stroške upravljanja in popravil hiše oziroma stanovanja, je enak delu stanarine za amortizacijo vrednosti hiše oziroma stanovanja.
10.	člen
Del stanarine za amortizacijo vrednosti stanovanja se zmanjša za 20 % za stanovanja, pri katerih znaša seštevek točk od 26 do 45 oziroma pri katerih znaša vrednost enegd kvadratnega metra stanovanjske površine od 11.501 do 20.500 dinarjev In se za ta odstotek poveča del stanarine, namenjen za upravljanje in popravila.
11.	člen
Pri stanovanjih, pri katerih je amortizacijska vrednost manjša od najnižje vrednosti iz prejšnjega člena oziroma znaša vrednost enega kvadratnega metra stanovanjske površine manj kot 11.500 dinarjev, se amortizacija ne upošteva; znesek, izračunan po 8. členu tega odloka, pomeni stanarino, ki se v celoti uporabi za upravljanje in popravila.
12.	člen
Za vrt, ki pripada stanovanjski hiši, ki je družbena lastnina in ki ga uživajo izključno koristniki stanovanj v tej hiši, se plačuje posebna mesečna odškodnina, ki znaša 4 dinarje za m8 letno.
13.	člen
Del posebne odškodnine v višini 10 % pripada občinskemu skladu za zidanje stanovanjskih hiš. Preostali del te odškodnine se deli med hišne sklade enako kot stanarina.
14.	člen
Ce se uporabljajo posamezni prostori v stanovanju za poslovno dejav-
nost, plačuje nosilec stanovanjske pravice za vse stanovanje stanarino:
a)	povečano za 40 %, če se posamezni prostori uporabljajo za obrtno in vsako drugo gospodarsko dejavnost;
b)	povečano za 100 %, če se posamezni prostori uporabljajo zd- po-•slovno dejavnost, ki nima značaja gospodarske dejavnosti.
15.	člen
Del stanarine, ki je namenjen za stroške upravljanja in popravil hiše oziroma stanovanja, se deli na sklad za hišno upravo, in sicer pri zgradbah, ki imajo upravitelja hiše ali hišnika v višini 60 %, pri ostalih zgradbah pa v višini 50 %. Preostali znesek pripada skladu za hišna popravila.
16.	člen
Vrednost stanovanj, ki se dovršijo po 1. januarju 1960, se določi po prvem in drugem odstavku 108.a člena zakona o stanovavanjskih razmerjih.
17.	člen
Ta odlok začne veljati od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporabljal pa se bo od 1.' januarja 1960.
Štev.: 01/1-1904/1-59.
Cerknica, 29. decembra 1959.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora: Jože Telič, 1. r.
142.
Na podlagi 2. odstavka 56. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. 1. FLRJ št. 16/59 in št. 47/59) in
3.	odstavka 9. člena zakona o lastnini na delih stavb (Ur. 1. FLRJ št. 16/59 in 48/59) ter 3. in 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Ur. 1. FLRJ št. 2/59) je občinski ljudski odbor Cerknica na seji občinskega zbora in , na seji zbora proizvajalcev dne
11.	decembra 1959 sprejel
ODLOK
o določitvi pogojev za oddajanje stanovanj v družinski stanovanjski hiši in stanovanj kot posameznih delov stavb, ki so v državljanski lastnini
1.	člen
Na območju občine Cerknica sme lastnik družinske stanovanjske hiše, ki je državljanska lastnina in se po zakonu o stanovanjskih razmerjih ne šteje za novo ter lastnik posameznega dela stavbe, ki se po zakonu o lastnini na delih stavb ne šteje za novo, oddajati stanovanje samo od pogojih tega odloka.-
2.	člen
Takoj po izpraznitvi stanovanja, najpozneje pa v roku treh dni po izpraznitvi stanovanja, mora lastnik obvestiti stanovanjski organ občinskega ljudskega odbora o izpraznitvi stanovanja ter od njega zahtevati spisek desetih upravičenih pričako-valcev, ki po splošnem prednostnem
redu Izpolnjujejo pogoje za dodelitev izpraznjenega stanovanja.
V roku 15 dni po prejemu ima lastnik pravico izbrati stanovalca iz spiska desetih upravičenih pričako-valcev, ki mu je bil predložen, in z njim skleniti stanovanjsko pogodbo po določbah zakona o stanovanjskih razmerjih.
3.	člen
Ce lastnik iz prejšnjega člena na zahtevo ne prejme od stanovanjskega organa občinskega ljudskega odbora spiska desetih upravičenih pričako-valcev v roku 8 dni po obvestilu, da je stanovanje izpraznjeno, lahko odda stanovanje v tridesetih dneh po izpraznitvi po svoji izbiri:
1.	bližnjemu svojcu, če ta nima stanovanja za svojo družino ali stanuje s svojo družino v zasilnih prostorih, ali pa
2.	osebi, ki jo izbere iz spiska upravičenih pričakovalcev pri stanovanjskem organu ObLO, če ji tako stanovanje pripada.
Stanovanje mora biti smotrno izkoriščeno glede na število pfbstorov in njihovo površino, upoštevajoč število oseb, ki stanovanje uporabljajo.
Enosobno stanovanje lahko odda lastnik tudi bližnjemu svojcu, ki nima družine, če mu je tako stanovanje potrebno za lastno gospodinjstvo iz zdravstvenih ali starostnih razlogov.
Kot bližnji svojci se po tem odloku štejejo lastnikovi starši, stari starši, otroci, vnuki, bratje in sestre.
4.	člen
Stanovanjska pogodba mora biti sklenjena v pismeni obliki. En izvod stanovanjske pogodbe mora predložiti lastnik v treh dneh po sklenitvi pogodbe v evidenco stanovanjskemu organu občinskega ljudskega odbora.
5.	člen
Ce v 30 dneh po izpraznitvi.stanovanja lastnik ne sklene pogodbe o oddaji stanovanja z osebo, navedeno v 2. in 3. členu tega odloka, odda stanovanje stanovanjski organ občinskega ljudskega odbora po določbah 58. člena zakona o stanovanjski hi razmerjih.
6.	člen
Stanovanjska pogodba, ki je sklenjena v nasprotju z določbami 2. in
3.	člena tega odloka, nima pravnega učinka.
7.	člen
Ce se kdo vseli v izpraznjeno stanovanje v nasprotju z določbami tega odloka, postopa stanovanjski organ občinskega ljudskega odbora po odločbah 135. člena zakona o stanovanjskih razmerjih.
8.	člen
Za prekršek se kaznuje z denarno kaznijo do 10.000 din lastnik stanovanja:
1.	ki v predpisanem roku ne obvesti stanovanjskega organa občinskega ljudskega odbora o izpraznitvi stanovanja in od tega organa ne zahteva spiska desetih upravičenih pričakovalcev;
2.	ki v predpisanem roku ne predloži stanovanjskemu organu občinskega ljudskega odbora v evidenco stanovanjske pogodbe’ ’
3.	ki dopusti vselitev v izpraznjeno stanovanje v nasprotju z določbami tega odloka.
9i člen
Ta odlok začne veljati od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Štev.: 01/1-1904/7-59.
Cerknica, dne 11. decembra 1959.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora:
Jože Telič, 1. r.
143.
Na podlagi 52. člena Uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ št. 37-430/55) je občinski ljudski odbor Cerknica na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 11. decembra 1959 sprejel
ODLOČBO
o ustanovitvi svetov potrošnikov na območju občine Cerknica
1.
Na območju občine Cerknica se ustanovijo sveti potrošnikov pri vseh trgovinah, prodajalnah proizvajalnih podjetij, mesarijah in pekarnah v naseljih Cerknica, Nova vas in Rakek,
2.
Sveti potrošnikov kot organi družbene kontrole imajo pravico kontrolirati poslovanje trgovin, prodajaln, mesarij in pekarn in predlagati ukrepe za izboljšanje njihovega poslovanja. Pri izvrševanju kontrolne pravice:
1.	dajejo sveti pritrditev k sklepom organa trgovine, prodajalne, mesarije oziroma pekarne o uporabi sredstev rezervnega sklada, o razpolaganju z osnovnimi sredstvi, o uporabi investicijskih sredstev, o prošnji za investicijski kredit in o spremembah pravil trgovine, prodajalne, mesarije oziroma pekarne;
2.	imajo pravico vpogleda v poslovne knjige in pravico pregledovati poslovne prostore in blago;
3.	so dolžni o ugotovljenih nepravilnostih obvestiti pristojni državni organ.
3.
Svet potrošnikov šteje pet do devet članov. Svet ObLO, ki je pristojen za gospodarstvo, določi število članov sveta potrošnikov, upoštevajoč pri tem število potrošnikov, ki jih zajema posamezna trgovina, prodajalna, mesarija oziroma pekarna.
4.
Člani sveta potrošnikov se volijo na sestanku zbora potrošnikov iz vrst potrošnikov trgovin, prodajaln, mesarij oz. pekarn. Volitve organizira in izvede direktor oziroma upravnik posamezne trgovske enote.
5.
Delovna doba za člane svetov potrošnikov traja eno leto ter se na predlog posameznega sveta lahko podaljša največ za dve koledarski leti.
6.
Sveti potrošnikov se morajo sestajati najmanj enkrat mesečno in morajo poročati dvakrat na leto (v mesecu januarju in juliju) zboru potrošnikov o svojem delu in ukrepih, ki so jih v tem času podvzeli.
7
Ta odločba se objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Štev.: 04/1-36-3/1.
Cerknica, dne 11. decembra 1959.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora: Jože Telič, 1. r.
OBČINA HRASTNIK
144.
Na podlagi 111. in 113. člena splošnega zakona o šolstvu (Ur. list FLRJ št. 28-535/58) je občinski ljudski odbor Hrastnik na slavnostni seji obeh zborov dne 5. septembra 1959 sprejel
ODLOČBO
o preimenovanju osnovne šole v Radečah
1.
Osnovna šola Radeče prevzame ime po prvoborcu — talcu Marjanu Nemecu in se odslej imenuje »Osnovna šola Marjana Nemeca Radeče«.
2.
Ta odločba se objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Štev.: 02/2-5126/1-59.
Hrastnik, dne 5. septembra 1959.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora:
Stanko Brečko, 1. r.
OBČINA IVANČNA GORICA
145.
Na podlagi 1. in 2. točke odredbe o okvirni tarifi za osemenjevanje goved (Ur. 1. LRS št. 11/59) in 2. člena odloka o plačevanju pavšalne skoč-nine občine Ivančna gorica (»Glasnik«, uradni vestnik okraja Ljubljana št. 68/58) izdaja svet za kmetijstvo in gozdarstvo občinskega ljudskega odbora Ivančna gorica po sklepu seje z dne 29. januarja 1960
ODREDBO
o tarifi za osemenjevanje goved za leto 1960
1.
Tarifa za prvo osemenitev ali oploditev krav in telic, starih nad eno leto, oziroma za dve nadaljnji, če se plemenica pri prvi ni obrejila, znaša za leto 1960 1500 dinarjev.
2.
Ta odredba velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Štev.: 03/3-35/13/3-60.
Datum: 29. januar 1960.
Predsednik
sveta za kmetijstvo in gozdarstvo:
Ivan Bizjak, 1. r.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora:
Stane Keber, 1. r.
OBČINA UUBLJANA-5ENTVID
146.
Svet za obrt občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Sentvid je na seji dne 8. decembra 1959 na podlagi
25.	člena uredbe o obrtnih delavnicah in obrtnih podjetjih (Ur. 1. FLR. št. 5-48/54) v zvezi z 98. členpm uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ št. 52-650/57) sprejel
ODREDBO
o obveznem poslovnem času obrtnih gospodarskih organizacij na območju občine Ljubljana-Sentvid
1.
S to odredbo se predpisuje obvezni poslovni čas obrtnih gospodarskih organizacij *v občini Ljubljana-Sentvid.
Upravni organ ObLO, ki je pristojen za obrt, lahko v izjemnih pri-
merih, kakor na primer v času inventure, adaptacije, kolektivnega dopusta in podobno, s posebno odločbo dovoli posamezni obrtni gospodarski organizaciji, da za določeno dobo ne posluje oziroma da posluje v krajšem poslovnem času.
2.
Poslovni čas je različen za poletni in zimski čas.
Za poletni čas po tej odredbi se šteje čas od 1. maja do 30. septembra, za zimski čas pa čas od 1. oktobra do 30. aprila.
3.
Poslovni čas, ki ga določa ta odredba, mora biti vidno objavljen v vsakem obratnem obratu.
Ce je obrat zaprt zaradi izjemnega dovoljenja, izdanega na podlagi
1.	točke te odredbe, morajo biti na vidnem mestu v obratu objavljeni podatki o tem, koliko časa bo obrat zaprt, kdo je izdal dovoljenje ter številka in datum odobritve.
4.
Obrtne gospodarske organizacije morajo biti odprte ob delavnikih, kolikor v naslednjem ni drugače določeno, v poletnem času od 6. do
14.	ure in v zimskem času od 7. do
15.	ure.
Obrtni obrati, ki pretežno poslujejo s strankami, morajo biti odprti ob delavnikih v poletnem Času od 7. do 12. ure in od 17. do 19. ure in v zimskem času od 8. do 12. in od
14.	do 17. ure.
Brivski in frizerski obrati morajo biti odprti od ponedeljka do petka v poletnem času od 7. do 12. in od
15.	do 18. ure, v zimskem času pa od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure. Ob sobotah morajo biti ti obrati odprti od 7. do 12. ure in od 14. do 21. ure ne glede na letni čas.
Ob nedeljah in drugih dela prostih dnevih obrtne gospodarske organizacije ne poslujejo.
5.
Kršilci določb Iz 4. točke te odredbe se kaznujejo za prekršne po 3. točki 100. člena oziroma po 1. odstavka 102. člena uredbe o obrtnih delavnicah in obrtnih podjetjih (Ur.
1.	FLRJ št. 5-48/54).
6.
Ta odredba velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
St.: 04/3-3591/1-59.
Šentvid, 8. decembra 1959.
Predsednik Sveta za obrt:
Ivo Vrhovec, 1. r.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora:
Franc Pipan, 1. r.
147.
Na podlagi 1. in 2. točke odredbe o okvirni tarifi za osemenjevanje goved (Ur. 1. LRS št. 11-49/59) je svet za kmetijstvo občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Sentvid na seji dne 22 decembra 1959 sprejel
ODREDBO
o določitvi tarife za osemenjevanje goved za leto 1960
1.
Tarifa za prvo osemenitev krav in nad eno leto_starih telic (umetno ali naravno) oziroma za dve nadaljnji, če se plemenica pri prvi ni obrejila, znaša zn leto 1960 1300 din.
2.
Ta odredba velja od dneva objave ■ v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
SteV.: 04/5-35-39/1.
Datum: 22. decembra 1959.
Predsednik sveta za kmetijstvo:
Anton Kreč, I. r.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora:
Franc Pipan, 1. r.
POROČILO
o izidu nadomestnih volitev v zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Sentvid
Občinska volilna komisija ObLO Ljubljana-Sentvid podaja na podlagi 92. člena zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov poročilo o ugotovljenem volilnem izidu pri nadomestnih .volitvah odbornika v zbor proizvajalcev ObLO Ljubljana-Sentvid v proizvajalni skupini industrije, trgovine ih obrti, ki so bile dne 28. januarja 1960.
V	volilni enoti št. 1 (Telekomunikacije Pržan), v kateri se voli 1 odbornik, je bil 1 kandidat, in sicer:
Lepša (Jože) Rudi, Ljubljana, Knezova 22, ki je dobil 669 glasov. Neveljavnih je bilo 37 glasovnic,
V	tej volilni enoti je bilo vpisanih 822 volilnih upravičencev, od tega 397 žensk.
Glasovalo je 706 volilnih upravičencev.
Pri volitvah ni bilo ugotovljenih nepravilnosti.
Izvoljen je bil torej Lepša (Jože) Rudi.
V	Šentvidu, dne 29. januarja 1960.
Občinska volilna komisija Tajnik:
Vinko Borštncr, l. r.
Predsednik:
Ferdinand Ncčemar,; 1. r.
OBČINA MEDVODE
148.
Na podlagi 122. in 123. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur, list FLRJ št. 16/59 in 47/59) in druge točke 10. člena statuta občine Medvode je občinski ljudski odbor Medvode na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 14. decembra 1959 sprejel
ODLOK
o plačevanju stroškov hišne uprave na območju občine Medvode
1.	člen
Na območju občine Medvode se krijejo iz sklada za hišno upravo stroški tekočega vzdrževanja hiše, premija za zavarovanje hiše pred požarom in drugimi elementarnimi nezgodami, stroški za čiščenje dimnikov in plača hišnika in hišnega upravitelja.
2.	člen
Iz sklada za hišno upravo se lahko krijejo tudi stroški za snaže-nje, uporabo skupnih prostorov in naprav v hiši, za vzdrževanje skup' nih prostorov, odnašanje smeti, čiščenje kanalizacije in podobno, če so po odbitku stroškov, ki so navedeni v prejšnjem členu, v skladu še na razpolago sredstva.
3.	člen
Ce v skladu za hišno upravo ni dovolj sredstev za stroške, ki so navedeni v drugem členu tega odloka, ali ni v skladu dovolj sredstev nit* za stroške, ki so navedeni v pr vena členu tega odloka, morajo kriti presežek nosilci stanovanjske pravice v
sorazmerju s stanarino, ki jo plačujejo.
Stanovanjski organ občinskega ljudskega odbora določi z odločbo na predlog hišnega sveta, koliko morajo plačevati posamezni nosilci stanovanjske pravice na račun preseženih upravnih stroškov ip stroškov tekočega vzdrževanja, ter kako in kdaj morajo to plačevati.
4.	člen
Za stroške tekočega vzdrževanja hiše se štejejo stroški, ki so potrebni za vzdrževanje prostorov in drugih delov in naprav hiše, ki jih skupaj uporabljajo vsi ali samo nekateri nosilci stanovanjske pravice, in pa stroške, potrebne za tekoče vzdrževanje posameznih stanovanj, ki jih trpi stanovanjska hiša kot pravna oseba.
Za tekoče vzdrževanje hiše in Posameznih stanovanj se štejejo manjša popravila in druga dela, po-! Vzročena z normalno uporabo.
Občinski ljudski odbor določi s Posebnim predpisom natančneje, katera dela se štejejo za dela, ki so Potrebna za tekoče vzdrževanje prostorov in drugih delov in naprav hiše, ki jih skupaj uporabljajo vsi ali samo nekateri nosilci stanovanjske pravice.
S posebnim predpisom občinski ljudski odbor tudi določi, katere stroške, ki so potrebni za tekoče Vzdrževanje stanovanj, trpi stanovanjska hiša kot pravna oseba.
5.	člen
Ta odlok začne veljati od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Štev.: 02/1-2712/1-59.
Medvode, 14. decembra 1959.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora
Franc Mravlje, 1. r.
OBČINA TRBOVLJE
149.
Na podlagi 1. in 2. točke odredbe o Pogojih za kupovanje in prodajanje kmetijskih pridelkov na trgih ((Jrad. Ust FLRJ št. 19-359/58, 25-178/58 in 37-662/58), 3., 8. in 150. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list 'LRj št. 2-22/59) in 2. točke 26. člena statuta občine Trbovlje je občinski ljudski odbor Trbovlje na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 30. januarja 1960 sprejel
ODLOK
o tržnem redu
I.	Krajevna veljavnost
1.	člen
Ta odlok velja za vse trge na urobno na območju občine Trbovlje.
Trge vzdržuje, upravlja in nad-Zoruje Komunala Trbovlje.
II. Tržni prostor
2.	člen
Stalna trga na drobno sta:
a)	glavni trg za- prodajo živil, ki ubsega prostor pred klavnico Trbov-z mesnicami;
ki
b) trg
'Sega pr,,.,,,,, ,..v„	....-
stanovanjskega bloka »Cementarne«.
i, -/ ug zn prodajo malih živali, ,Sega prostor prek potoka nasproti
Svet za komunalne zadeve lahko 'soglasju s svetom za blagovni pro-, et in turizem določi drugje stalne na drobno ali nestalne trge no ^bno.
III.	Prodajna mesta
3.	člen
^ vsak prodajalec ima pravico sa-jem 0 enc8a prodajnega mesta. Iz-mi/1® dovoljuje v utemeljenih prime-n Komunala Trbovlje.
Ce stalni prodajalec uporablja določeno prodajno mesto, zlasti zaprte tržne lope ali tržne mesnice, mora Komunala Trbovlje skleniti z njim najemno pogodbo.
Stalni prodajalci morejo z dovoljenjem Komunale Trbovlje postaviti na določenih mestih stalne prodajne klopi ali lope. Obliko in velikost teh klopi ali lop odobri Komunala Trbovlje.
Prostorov, ki jih imajo prodajalci v najemu od Komunale Trbovlje, ne morejo brez dovoljenja Komunale odstopiti drugim, niti v celoti, niti deloma.
Blago se prodaja na prodajnih klopeh ali z vozil. Na tleh se blago ne sme prodajati, razen v primerih nujne potrebe, in če to dovoli Komunala Trbovlje. V vsakem primeru pa morajo prodajalci vse na trg prineseno blago imeti razloženo naprodaj na vidnem mestu.
4.	člen
Kadar prodajalec blago proda, mora prodajno mesto zapustiti, če-' prav še ni pretekel tržni čas.
IV.	Tržni čas
5.	člen
Tržni čas prične vsak dan z ranim jutrom in traja ob delavnikih do 14. ure, ob nedeljah in praznikih pa do 11. ure.
Komunala T-rbovlje dovoljuje v utemeljenih primerih izjeme od veljavnega tržnega časa.
Za stalne prodajalce na trgu velja poslovni čas, ki je določen za prodajalne te vrste zunaj trga.
V.	Blago, prodajalci in kupci
6.	člen
Blago je dovoljeno prodajati in kupovati samo na prostoru na trgu, ki je zanj določen.
Sveže meso je dovoljeno prodajati samo v mesnicah, vodne živali pa v prostoru, ki ga določi Komunala Trbovlje.
Živa perutnina, golobi, kunci ia druge male živali se prodajajajo na stalnem trgu (točka b 2. člena).
7.	člen .
Na trgih na drobno je dovoljeno prodajati vse vrste predelanih in nepredelanih kmetijskih pridelkov, cvetlic, zdravilna zelišča, gozdne sadeže, divjačino, ribe in druge užitne vodne živali ter izdelke domače obrti.
Na trgih na drobno je prepovedano kakorkoli izpostavljati in prodajati blago" iz krajev, ki so uradno razglašeni za okužene.
8.	člen
Na trgih na drobno smejo prodajati:
a)	kmetijske zadruge in kmetijske proizvajalne organizacije neposredno ali po poslovnih zvezah, trgovske gospodarske organizacije in individualni proizvajalci;
b)	nabiralci in gojitelji cvetlic, zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev, če so blago sami nabirali ali vzgojili;
c)	lovske in ribiške zadruge oziroma društva in družina divjačino in ribe, ki so jih same nalovile;
č) proizvajalci predmetov krajevno udomačene obrti svoje lastne izdelke domače obrti.
Zasebni proizvajalci in nabiralci, našteti pod a), b) in č) smejo prodajati edino sami ali po družinskih članih, ne pa z najetimi ljudmi.
6.	člen
Vsi stalni prodajalci morajo na prodajnem mestu vidno označiti svojo firmo ali naslov, katerega obliko potrdi Komunala Trbovlje.
10.	člen
Kmetijske pridelke in druge proizvode, navedene v 7. členu tega odloka, smejo na trgih na drobno kupovati:
a)	individualni potrošniki,
b)	izjemoma od 11. ure dalje tudi , veliki potrošniki: socialni in zdravstveni zavodi, gostinska podjetja in gostišča, delavsko-uslužbenske restavracije, menze, planinski domovi.
11.	člen
Vsako prekupčevanje na trgih je prepovedano.
VI.	Označevanje cen
12.	člen
Vsi prodajalci trgovskih podjetij, trgovin in zadružnih organizacij morajo vsako blago vidno označiti s ceno, ki jo določi uprava teh organizacij. Cene mesa, vrsta in kvaliteta se objavijo z vidnim cenikom na prodajnem mestu.
VII.	Mere
13.	člen
Blago, ki se ne prodaja na kose, temveč se meri, je dovoljeno prodajati le na kilograme, litre ali metre ter višje ali nižje enote teh mer.
Za blagovni promet pristojni upravni organ občine Trbovlje določi, katero blago se sme prodajati na kose ali votle mere.
14.	člen
Uporabljati se smejo samo po veljavnih predpisih potrjene merilne naprave, kot so: tehtnice, uteži, votle mere in metri.
Komunala Trbovlje poskrbi za potrebno število kontrolnih javnih meril in naprav, t. j. tehtnic, uteži, votlih in dolžinskih mer, ki jih imajo kupci pravico uporabljati brezplačno.
Na kupčevo zahtevo je prodajalec dolžan blago zmeriti s predpisanimi merili.
VIII.	Varstvo, čistoča in zdravje
15.	člen
Vsi obiskovalci trga morajo skrbeti za snago in ravnati z blagom tako, da ni ogroženo zdravje ljudi.
Za snago v stalnih prodajnih lokalih in na prostoru pred vhodom v te lokale morajo skrbeti najemniki lokalov sami.
Psov ni dovoljeno voditi po trgu.
Pijanim in nalezljivo bolnim osebam dostop na trg ni dovoljen.
16.	člen
Osebe, ki prodajajo živila, morajo biti čiste in snažno oblečene.
Živila morajo biti v takih posodah, da so zavarovana pred onesnaženjem.
Živila morajo biti pristna, zdrava, nepokvarjena in čista.
Živil ni dovoljeno otipavati in pokušati.
Pokvarjeno blago se ne sme zadrževati na trgu, temveč se mora s trga takoj odstraniti.
17.	člen
Mleko in mlečni izdelki morajo biti zavarovani pred soncem, padavinami in prahom. Mlečni Izdelki se smejo polagati samo na oprane prte ali bel čist papir.
Prodajalci, ki stalno prodajajo meso, mleko in mlečne Izdelke, morajo imeti pokrite lase in morajo biti oblečeni v bele halje ali pa imeti bele predpasnike ali bele dokomolč-nike.
18.	člen
Povrtnina mora biti očiščena prsti ter ne sme biti mokra.
Sadje mora biti zrelo ter ne sme biti gnilo ali črvivo. Nagnito in črvivo sadje in sadje za kuho mora biti označeno kot tako.
19.	člen
Živali iz tretjega odstavka 6. člena se smejo prodajati na stalnem trgu le v kletkah ali košarah.
Klanje živali na trgu ni dovoljeno.
20.	člen
Komunala Trbovlje je upravičena v vseh primerih, kjer bi prodajalci ne upoštevali določb 16. do 19. člena tega odloka, prodajo blaga začasno staviti ter o tem nemudoma obvestiti pristojno občinsko sanitarno inšpekcijo zaradi ukrepanja.
IX.	Promet
21.	člen
V tržnem času je prepovedano voziti z vozili kakršnekoli vrste po trgu.
Dovoljena je vožnja z otroškimi vozički in vožnja hromih oseb.
Izjeme dovoljuje v izrednih primerih Komunala Trbovlje.
X.	Nadzorstvo in inšpekcija tržnih prostorov
22.	člen
Na vseh tržnih prostorih izvajajo v skladu z ustreznimi posebnimi predpisi nadzorstvo in inšpekcijo občinski sanitarni, veterinarski in tržni inšpektorji.
XI.	Tržne pristojbine
23.	člen
Za uporabo prodajnega mesta plača prodajalec posebno pristojnino — stojnino. Stojnina se ne plača, če je sklenjena najemna pogodba. V tem primeru se plača najemnina, katere višina se določi v najemni pogodbi po veljavnih predpisih o najemninah za poslovne prostore.
24.	člen
1.	za vsak dolžinski meter	klopi	50	din
2.	od	ročnega	vozička	50	din
3.	od	velikega	voza	100	din
4.	za	prostor,	na kate-
rem postavi prodajalec lastno stojnico:
a) za prehrambene predmete za vsak dolžin-
ski meter	50 din
b) za obrtne izdelke za	
vsak dolžinski meter	70 din
c) da igre na srečo in	
pod. — za vsako uro	-200 din
5. za odraslo perutnino,	
kunce — od glave	10 din
6. za piščance (pohance)	
in druge male živali	
od glave	5 din
Ce se pokaže potreba po dodelitvi pokritih in drugih posebnih prodajnih mest, bodisi po predlogih prodajalcev," bodisi, da se primemo porazdeli prodaja posameznih vrst blaga, določi Komunala Trbovlje stojnino, ki ustreza vzdrževalnim stroškom prodajnih naprav.
Stojnino mora plačati prodajalec takoj, ko zasede prostor.
Za zasedbo in uporabo prostorov na trgih se ne plača občinska taksa za uporabo pločnika pred poslovnim prostorom.
Za posojilo tehtnice se plača za vsak tržni dan po 50 din.
XII. Prekršni in kazni
25. člen
Osebe, ki prodajajo ali kupujejo kmetijske pridelke in druge proizvode na trgu na drobno in kršijo pri p določbe 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13., Irvega in drugega odstavka 15., 16., 7., 18. in 19 člena tega odloka, se :aznujejo z denarno kaznijo do 0.000 dinarjev po predpisih temeljnega zakona o prekrških
26.	člen
Gospodarske organizacije in kmetijske zadruge, ki kupujejo ali prodajajo kmetijske pridelke na trgih v nasprotju s predpisi tega odloka, se kaznujejo po 1. točki prvega odstavka 92. člena uredbe o trgovanju ter trgovskih podjetjih in trgovinah, odgovorne osebe teh organizacij pa po četrtem odstavku navedenega člena
27.	člen
Za prekršek se kaznujejo z denarno kaznijo:
a)v znesku 500 dinarjev:
1.	kdor na trgu prikriva blago za prodajo (peti odstavek 3. člena);
2.	kdor prodaja blago zunaj tržnega prostora (6. člen);
a) v znesku 500 dinarjev:
1.	kdor prodaja izven veljavnega tržnega časa (5. člen);
2.	kdor uporablja nepotrjene-merilne naprave (1. odstavek 14. člena);
3.	kdor na kupčevo zahtevo ne meri blaga s predpisanimi merili (tretji odstavek 14. člena);
c)	v znesku 100 dinarjev:
1.	kdor vodi pse po'trgu ( tretji odstavek 15. člena);
2.	kdor pride na trg pijan ali z nalezljivo boleznijo (četrti odstavek 15. člena);
3.	kdor vozi v tržnem času po trgu z vozili kakršnekoli vrste (prvi odstavek 21. člena).
28 člen
Člani Ljudske milice in organi tržne inšpekcije občinskega ljudskega odbora Trbovlje se pooblastijo, da takoj na mestu izterjajo denarno kazen od tistih, ki jih zalotijo pri prekrških, ki so navedeni v 27. členu tega odloka.
O plačani kazni se izda potrdilo. Če se kazen ne izterja takoj na mestu, ali če je tisti, ki je storil prekršek, noče ali ne more plačati, se pošlje ovadba organu, ki je pristojen za upravni kazenski postopek. Denarne kazni, ki se plačujejo takoj na mestu, se ne izterjujejo od mla- ■ doletnikov pod štirinajstim letom.
XIII Končne določbe
29.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o tržnem in sejemskem redu (Uradni vestnik okraja Trbovlje št. 4/4-56)
30.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Štev.: 01/1-1433/5-60.
Datum: 30 januarja 1660.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora:
Martin Gosak, 1. r.
OBČINA VRHNIKA
150.
Na podlagi 104. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. 1. FLRJ St 16-279/59 in št. 47-753/59) ter dru-
ge točke 26. člena statuta občine Vrhnika je občinski ljudski odbor Vrhnika na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 10. februarja 1960 sprejel
ODLOK
o zavarovanju plačila stroškov za popravljanje in vzdrževanje družinske stanovanjske hiše v državljanski lastnini, ki obremenjujejo lastnika, in odplačevanju posojila, najeto za upravljanje in vzdrževanje hiše na območju občine Vrhnika
1.	člen
Da se zavaruje plačilo stroškov za popravljanje in vzdrževanje hiše, ki obremenjujejo lastnika, in odplačuje posojilo, najeto po 103. členu zakona o stanovanjskih razmerjih, mora lastnik družinske stanovanjske hiše v državljanski lastnini plačevati 50 % stanarine, ki mu jo plačujejo nosilci stanovanjske pravice, na poseben račun pri podružnici komunalne banke na Vrhniki.
2.	člen
Lastnik družinske stanovanjske hiše v državljanski lastnini mora plačevati odstotek stanarine po 1. členu vse dotlej, dokler se ne nabere na tekočem računu znesek, ki ustreza dveletni stanarini.
Ta odstotek plačuje lastnik najkasneje do vsakega osmega v mesecu za tekoči mesec pri komunalni banki, ki je navedena v prejšnjem členu tega odloka.
Evidenco o tej lastnikovi obveznosti vodi za stanovanjske zadeve pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora.
3.	člen
Po 101. členu zakona o stanovanjskih razmerjih trpi lastnik vse stroške za upravljanje in vzdrževanje družinske stanovanjske hiše v državljanski lastnini, izvzemšl tiste stroške za upravljanje in vzdrževanje, ki po zakonu in na njegovi podlagi izdanih predpisov obremenjujejo nosilca stanovanjske pravice.
4.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Štev.: 01/2-01-12/1-60
Datum: 10. februarja 1960.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora:
Janez Brenčič, 1. r.
151.
Na podlagi četrtega odstavka 123.a člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. 1. FLRJ št. 16-279/59 in št. 47-753/59) ter druge točke 26 člena statuta občine Vrhnika je občinski ljudski odbor Vrhnika na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 10. februarja 1960 sprejel
ODLOK
o določitvi pogoja za uporabo sredstev iz sklada za hišna popravila
1. člen
Hišni sveti na območju občine Vrhnika lahko razpolagajo s sredstvi sklada za hišna popravila le ob pogoju, če sc z uporabo sredstev strinja izvršilni odbor pristojnega sveta stanovanjske skupnosti, kjer te ni, pa pristojni krajevni odbor.
2. člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Štev.: 01/2-11/1-60.
Datum: 10. februarja 1960.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora:
Janez Brenčič, 1. r.
RAZPIS
Okrajno javno pravobranilstvo v Ljubljani
razpisuje
mesto vodje pisarne pri Okrajnem javnem pravobranilstvu v Ljubljani.
Pogoji: pisarniški referent s prakso v pisarniških poslih.
plača po določilih zakona o javnih uslužbencih.
Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom je treba nasloviti na Okrajno javno pravobranilstvo Ljubljana, Mestni trg 2.
Razpis se zaključi 15 dni po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Okrajno javno pravobranilstvo, Ljubljana.
VSEBINA
141	Odlok o stanarini občine Ccrh«ijwi.
142	Odlok o določitvi pogojev za oddajanje stanovanj v družinski stanovanjski biši in stanovanj kot posameznih delov stavb, ki so v državljanski lastnini občine Cerknica.
14"$ Odločba o ustanovitvi svetov potrošnikov občine Cerknica.
144	Odločba o preimenovanju osnovne šole v Radečah — občine Hrastnik.
145	Odredba o tarifi za osemenjevanje goved za leto 1%0 občine Ivančna gorica.
146	Odredba o obveznem poslovnem času obrtnih gospodarskih organizacij občine Ljubi junu-Scntvid.
147	Odredba o določitvi tarife za osemenjevanje goved za leto 1960 občine Ljubijo n a-Sc n tv id.
Poročilo o izidu nadomestnih volitev v zbor proizvajalcev občine Ljubljana-
148	Odlok o plačevanju stroškov hišne uprave občine Medvode.
149	Odlok o tržnem redu občine Trbovlje.
150	Odlok o zavarovanju plačila stroškov za popravljnnie in vzdrževanje družinske stanovanjske hiše v državljanski lastnini, ki obremenjujejo lastnika, In odplačevanju posojila, najetega zn upravljanje in vzdrževanje hiše občine Vrhnika.
151	Odlok o določitvi pogojev za uporabo sredstev iz sklada za hišna popravilu občine Vrhnika.
Razpis mesta vodje pisarne pri Okrajnem javnem pravobranilstvu v Ljubljani.
Zaključni računi gospodarskih organizacij za leto 1958.
Zaključni račun KMETIJSKE ZADRUGE z o. j„ Litija
AKTIVA	BILANCA na dan 31 decembra 1958	PASIVA
Naziv postavke	Znesek v 000 din	Za p Naziv postavke	Znesek v 000 din
A Osnovna sredstva		A Viri osnovnih sredstev	
l Osnovna sredstva	22.930	l Sklad osnovnih sredstev	26 374
2. Denarna sredstva osnov nih sredstev	2.590	2 Drugi viri osnovnih sredstev	1.839
		B Viri sredstev skupne	
B. Sredstva skupne		porabe	
porabe		3 Sklad skupne porabe	390
3 Sredstva skupne porabe 4. Denarna sredstva skupne	390	1 Drugi viri sredstev skupne porabe	-
porabe		C Viri obratnih sredstev 5 Sklad obratnih sredstev	2.637
C. Obratna sredstva		8 Drugi viri obratnih	
3. Skupna obratna sredstva	S 398	sredstev	2.093
		D. Rezervni sklad	
D Izločena sredstva		ln drugi skladi	
6. Denarna sredstva rezerv		i Rezervni sklad tn drugi	
nega sklada tn drugih		skladi	1.289
skladov	l 085	^ Viri nerazporejenih	
t. Denarna sredstva neraz		sredstev	509
porejenih sredstev	9	E viri sredstev	
		v obračunu ln druga pasiva	
E Sredstva v obračunu		9 Kratkoročni krediti	
In druga aktiva		za obratna sredstva	200
8 Kupci in druge terjatve	4.161	10 Dobavitelji tn druge	
9 Druga aktiva	2.422	obveznosti	2.894
	39 985	il Druga pasiva	1 7G0
9 k u p a J i		Skupaj:	39.985
Računovodja
Ivan Smrekar
Predsednik UO
Franc Simončič
Direktor:
Ivan Primožič
AKTIVA
Zaključni račun KMETIJSKE ZADRUGE, Ambrus
BILANCA na dan 31 decembra 1938
PASIVA
Za p §t	Naziv oosiavke	Znesek ■ 000 din	Zap g-t	Naziv postavke	Znesek v 000 din
A Osnovna sredstva		A Viri osnovnih sredstev	
1	Osnovna sredstva 2	Denarna sredstva osnov	1.134	1	Sklad osnovnih sredstev 2	Drugi viri osnovnih sredstev	2.908
nih sredstev	1.210		
		B Viri sredstev skupne	
B Sredstva skupne		porabe	
porabe		,	1 Sklad skupne porabe 1 Drugi viri sredstev	4.467
3 Sredstva skupne porabe t Denarna sredstva skupne	8.664	skupne porabe	5.191
porabe	671	C Viri obratnih sredstev 5 Sklad obratnih sredstev	132
C Obratna sredstva		6 Drugi viri obratnih	
1. Skupna obratna sredstvu	4.579	sredstev	1.221
		D Rezervni sklad	
D Izločena sredstva		In drugi skladi	
8 Denarna sredstva rezerv		i Rezervni sklad In drugi	
nega sklada ln drugih		skladi	.	334
skladov	634	t Viri nerazporejenih	
7 Denarna siedstva neraz		sredstpv	
pore lent h sredstev		E Vlil sredstev	
B Sredstva v obračunu		v obračunu In druga pasiva 9 Kratkoročni krediti	
In druga aktiva		za obratna sredstva	3.710
8 Kupci ln druge tenatve	3 633	10 Dobavitelji in druge	
9 Drug* iktlva	746	obveznosti	2.632
		n Druga naslva	336
Skupni	21 171	s k u p a j	21 171
KaCunovuUiv
Anica Hočevar
Pi edscdnlk UO
Franc Glivar
Dlrekior
Anton Zaje