181. številka Ljubljana, v četrtek 8. avgusta. XXII. leto, 1889. hhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogorake dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt, leta 4 gld., za jeden mesec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr, Za pošiljanje na dom računa,M po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. -- Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znafia. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Dredništvo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah 5t. 12. UpravniStvu naj se olagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V JLJubljuiii 8. avgusta. Na Dunaji „sub auspiciis" nadvojvode Al-breehta izhajajoči list „Die Reichsvvehr" priobčil je pred par dnevi članek, ki je zanimiv že zaradi tega, da se kaj tacega na Dunaji sploh piše, po-sebe pa še zaradi tega, da se bavi z našimi, to je s primorskimi zadevami. Napominani članek slove v prevodu: „Nedavno sprožilo se je zopet jedenkrat vprašanje, ali sodi aktiven general za namestnika in baš sedaj se je mnogo govorilo proti takemu imenovanju. Povod takemu premišljevanju dalo je umirovljenje namestnika barona Depretisa v Trstu in stanje, v kakeršnem je on ostavil njemu izročeno ozemlje. Dozdeva se nam, da se diskusija načeloma ne da rešiti, marveč da gre tu jedina za individuvalni slučaj, kako odgovoriti na stavljeno vprašanje. Skušnja je pokazala, da je vedno bolje upravljal general, nego bi upravljali skušeni uradniki take provincije, v katerih ni politiškega miru, v katerih vihra boj mej posamičnimi strankami, veroizpo/e-danji in narodnostmi v strastnih dimenzijah. Višji vojak ne le da izvršuje svoj posel z vojaško strogostjo in vestnostjo, on je tudi nasproti strankarskim bojem toli objektiven, da razburjene duhove hitreje in koreniteje pomiri, nego namestnik, pripadajoč civilnemu stanu. Treba iz zadnjega časa le pokazati na vojaške namestnike v Češki, Dalma ciji in Bosni in istinitost našega mnenja je dokazana. Kar se zlasti tiče Trsta, mislimo, da bi general kot namestnik posebno ugajal, ker bi irredentovsko življe, katere je Depretis na neopravičljiv način deset let z glace-rokovicami gladil, jako hitro potrebil. Sicer pa ti življi menda neso tako mnogobrojui ali pa nevarni, da bi jim ne prišel do živega tudi energičen in previden civilen namestnik in to v najkrajšem čpsu. Na drugi strani pa treba v Trstu in na Primorskem uravnati razmere, katere je dosedajni namestnik zanemarjal, ker se ne more tajiti, da je jedinost in drznost irredente in drugih nezanesljivih elementov za vlade Depretisove močno narasla. Dogodki, ki smo jih v preteklem desetletji v Trstu, v Istri in na Goriškem jako Često doživeli, poznali so se prejšnja leta jedva po imenu. Treba nam samo spominjati na znane dogodke v mestnem zboru Tržaškem in vidno je, da bode barona Depretisa naslednik moral veliko trebiti in čistiti. Kakor stvari v Trstu danes stoje, mislili bi, da se pri imenovanji novega namestnika ima gledati ne samo na najsrečnejšo izvolitev osobe, ampak tudi na popolno premembo lokalne politike. Imenovanje zavisno je jedino od ukrepa odločilnih faktorjev in nam ne dostaje v tem ozira opažati ali predlagati kaj. Kar se pa tiče prernembe sisteme, nečemo nazorov svojih tem menj prikrivati, ker stojimo po programu svojemu izven strank in nam je v vseh vprašanjih le korist države pred očmi. Dosedanji namestniki v Trstu držali so se dveh političnih meri. Prva mer bila je ta, da se je vodstvo v Trstu poskušalo prepustiti nemškemu elementu, to je z drugimi besedami, poskuševalo se je germanizovati, kolikor gre. Preiskovati nečemo, zakaj se ta mer ni posrečila, gotovo je bil jeden glavnih uzrokov ta, da so o svojem Času poskušali ponem-čevati le v Trstu, ne pa tudi v grofiji Goriški in v Istri. Dosti tega, ta sistema morala se je opustiti in politika v tej kronovini gibala se je zauaprej v italijanskem tiru. Izdalo se je &aslo, da je v Trstu in okolici Itulijau kulturouosec in da se njemu ima dati — nasproti revnejšim in manj kulturnim Slovencem — gospodujočo pozicijo. Optimistični opa-zovatelji so zatrjevali, da bodo Italijani kazali se hvaležne in bodo lojalno postopali, če se bode ž njimi dobro ravnalo Da bi pa bolj utrdili ta pričakovanja, trdili so, da so Slovenci sovražniki nem-stva in da goje panslavističue ideje in se naudušu-jejo za Ruse. In tako je prišlo vladanje Depretisovo in ž ujim nekateri obžalovanja vredni dogodki pri Llovdu in v Tržaškem mestnem zboru — in doživeli smo do leta 1866. še neznano odkrito irredent-sko agitacijo, iz katere izvajajo Imbriani in tovariši, da ima Italija pravico do Trsta in Istre. Mi mislimo, da je zadnji čas, da se pusti sedanja siBtema omahovanja in motenja samega sebe v Trstu. Ne da bi se spuščali dalje v to, kaj se ima zgoditi, opozarjamo le na to, kako se je Dal- macija v narodnem in gospodarskem oziru pod mi-nisterstvom Auerspergovim narodno in politično pre-rodila. Tudi v Dalmaciji je bil čas, ko je gospodoval izključno italijanski element, dasi je bil v manjšini, in ko bo se navajali isti momenti — kakor do sedaj v Trstu in v Istri — v korist italijanskemu in proti hrvatskemu prebivalstvu. Posledica temu je pa bila, da smo v vojnih letih 1859. in 1866. bili zaradi Dalmacije ne malo vznemirjeni. Še le potem, ko je postal namestnik v Zadru feld-cajgmajster baron Rodić, ki je iskal oj>ore v večini, v brezdvomno lojalnem hrvatskem prebivalstvu, so se začele razmere v Dalmaciji povoljno sukati in sedaj italijanski irredenti niti na misel več ne pride oživljati aspiracij Garibaldijevih iz leta 1859. Mi mislimo, da bi se ponavljanje dalmatinskega recepta posebno priporočalo za Trst in Istro. Ko se je pokazalo, da z germanizacijo ne gre, ne ostaje po našem prepričanji druzega, nego da politično mero-davni faktorji v Istri, začno opirati se na večino prebivalstva, na Slovence. Poslednje deželnozborske volitve so v tem oziru že zelo poučne in če bode bodoči namestnik postopal modro in energično, dosegel bode v desetih letih jednake uspehe, kakor jih je feldcajgmaj8ter baron Rodić od 1870. do 1882. leta v Dalmaciji. Mi dobro vemo, da se bodeino z našo sodbo zelo zamerili justament-politikom iz stare „ustuvu-verne" šole. V tem taboru je namreč politična metoda in navada, z italijanisimi v Tridendu, Trstu in Dalmaciji postopali kot z vzgleduimi ustavoverci in liberalci — seveda zaradi tega, ker so nasprotniki Slovanov. Nas ne straši nevolja nemškoliberal-nih doktrinarjev, ker puščamo na strani vse politične in narodne aspiracije in imamo pred očmi le korist skupne države Ne da bi se spuščali z doktri-nerni sovražniki slovanstva v podrobno polemiko, vprašamo je samo: Kdo reprezentuje v Istri za slučaj kacih komplikacij centrifugalni, na zunaj težeči element — Italijani ali Slovenci? Mi vemo le, da Slovenci nikomur težiti ne morejo, in da bodo že zato vedno lojalni, ker morajo ostati v Avstriji in se tukaj najbolje počutijo." LISTEK Blodne duše. Roman. Češki spiaal Vacslav Benes - Tfebizsky, preložil I. Gornik. Prvi <3.el. fDaljo.) XIV. Ne more biti skritejšega, pozabljenejšega in ako hočete, žalostne j šega kraja, kakor je Podlesje po zimi v snegu. Ceste 80 zavete, soteske zametene, vasi raztresene kakor izgubljenci, slamnate strehe na hišah in kočah posrebreno ter okrog in okrog mračna, neuljudna straža črnih lesov. V okraji pravijo: „Podlesci zlezli so v luknjo." Če se pa kje prikaže človek iz Podlesja, imajo takoj gotovo posmešico: „ Kmalu bode vspo-mlad!" Kedar v okraji pojejo: brezen, za peč zlezem, Podlesci prč odgovarjajo: duben*) še tam bodem. In kedar v okraji na polji delajo brez sukenj in nad Bvetlo zeleno ozimino poletava škr-janec in veselo prepeva, ima Podlesec, ako pelje po tej cesti v mesto na sebi kožuh in na glavi kučmo. *) duben = april; brezen = marcij. Krajani norčujejo se iž njega, Če pelje kožuh in kučmo na prodaj in čemu ? — Podlesec molči, niti ne ozre se in le močneje bije z bičem. Letošnja sveta Lucija prinesla je snega, da nihče ni pomnil take zime. Pri tem pa so črni gozdovi šumeli, da je bilo groza poslušati. Jifice imele so to divno zamišljeno pesen prve zime in nekdanji nočni čuvaj Adamec rekel je, s komer se je sešel in kogar je kje srečal, da to ne pomeni nič dobrega. „Slišal sem te gozde štirideset let vsako noč, a to vam povem, tako šumeli so le takrat, ko so se tod skozi vlekli Francozi. Dobil bi bil kmalu od tega hudo bolezen. Pokojui otec moj je zbolel. Dve noči morala je majka pri njem bdeti. — Naj bi bil bes poslušal danes in včeraj. Glava me je jela boleti. Saj celo noč očesa niti zatisnil nesem." Adamec ponavljal je ta svoj govor najmanj petikrat. Ljudje pa so govorili: „0d onega časa, ko je odnesel trombo na sodnijo, nedostaje mu uekaj ; hodi tako zgubano. Tudi korak m", je negotov. — Tako, tako! Pa vsaj je že sedemdesetnik. — Ni čuda, da mu manjka. Kaj je tudi revež užil na tem svetu dobrega!" Ubožci! Pomilovali so Adamca, in sami so zaužili jedva več dobrega, kakor kolikor bi veter jedenkrat odnesel. Gozdovi tudi še danes niso hoteli mirovati. Za malo časa so utihnili in umolknili, kakor bi si hoteli oddahniti, potem pa jim je vselej šumenje prišlo iz najgloblje notranjosti. Srebro sijalo se je s slamnatih, upognjenih streh in drugo je padalo v velikih kosmih, da so pod njegovo težo stokale late in tramovi. Adamec stal je pred kočico v težkem, do pete segajoćem kožuhu, z očmi obrnjenimi proti vasi — premo proti vetrom. Na kožuhu belel mu je že prst debel sneg. Kadar so pa lesovi iz globine za-šumeli, videti je bilo, kakor bi se opotekal, kakor bi mu nogi ne hoteli služiti, a takoj se je vselej vzravnal in postavil kljubujoč. BAli čakate koga, Alamec, — čakate?" Adamec je vzdrhtel, kakor bi mu vetrovi zapihali po celem telesu, a obraza ni obrnil od lesov. „Ali ne slišite, Adamec? — Pri vas tu je mraz. Ako hočete, idite k nam. Ogrejete se. Mati vam bodo kaj gorkega skuhali. Morebiti danes še nič jedli niste? — Adamec!" (Dalje prih.) Politični razgled. Notranja dežele. V Ljubljani, 8. avgusta. Vlada bi jako rada spravila Nemce in Staro-Čehe, da bi potem prvi stopili v Češki deželni zbor. To se jej bode težko posrečilo, kajti Nemci se še razstave, katero priredi dežela, ne bodo udeležili. To jim jako zamerijo oficijozi. Vlada bi rada v Nemcih dobila zanesljivih zaveznikov proti Mlado-čehom. Vlada ni le razpustila „Scliulverelua fttr DeulN<'lu--\ temveč tudi konfiskovala premoženje njegovo. Vsaj tako trdi „Deutsches VolkBblatt." VnaiUe države. NrliNko društvo sv. Save ima že nad 5000 članov. Predsednik mu je profesor velike šole dr. Nikolajević Po oficijeluem programu je namen društvu pospeševati razvoj narodne individuvalnosti Srbov v Avstro-Ogerskej, Bosni in Hercegovini, Bolgariji in Turčiji, zlasti v Makedoniji. To društvo je že osnovano pod naprednjaško vlado, a delovanje Bvoje hoče pa še le sedaj prav razviti. Posebno bode delovalo proti bolgarskej propagandi v Makedoniji. V iraiicoNklh generalnih sovetih bode 946 republičanov, 467 konservativcev in 19 boulangistov. Hepubličani izgubili so vkupe trideset sedežev. Re-publičani smejo biti zadovoljni z volitvami, kajti pričakovati je bilo, da bodo več zgubili. Boulangerju so pa grozno škodovale. Mnogi pristaši njegovi trdijo, da se ta neuspeh drugače popraviti ne da, nego da se general vrne na Francosko in pred državnim Bodiščem dokaže, da so neutemeljena vsa sumui-čenja. Tega pa storil ne bode, ker ve, da od re publičanske večine senntove nema milosti pričakovati, Ustaja na Kreti se vedno širi in jo najbrž skrivaj podpihuje Grška. Državnikom v Atenah se menda dozdeva, da je sedaj pravi čas, da si prisvoje ta otok, po katerem že tako dolgo hrepene. Zaradi tega je pa grška vlada že storila prve diploma t ič ne korake. V svoji noti do velevlastij opozarja na nenormalne razmere na otoku in je pozivlje, da kaj store za varstvo kristijanov proti razdraženim mohamedovcem. Če pa drugače se ne napravi red, pravi nota, da bode Grška sama morala kaj storiti za varstvo kristijanov. Grki torej že prete, da bodo začeli vojno. Če ne bi poznali grške Btrahopetnosti, pričakovali bi, da se kmalu vojna začne. V Carigradu so pa v velicih skrbeh, boje se, da bi se ustaja ne razširila tudi na druge provincije. Vsaj nekateri bolgarski listi že pozivljejo Makedonce, da naj se spuntajo, v Starej Srbiji pa tudi ne vlada najboljši red. Če kmalu na Kreti ue napravijo reda, pričakovati je velicih zmešnjav v orijentu. Kongresni odbor za vnanje zadeve v VVashing-tonu izdelal je načrt zakona, da se levernoame ri&ka poslaništva v Londonu, Parizu, Peterburgu in Berolinu povišajo v veleposlaništva. Dvomiti ni, da bode kongres vsprejel ta zakon. liou^išliii država se hitro razvija. Evropci in domačini se dobro sporazumejo. Mnogi domačinci že prosijo, da bi je vsprejeli v službo kongiške države. Posebno se je lepo razvil promet. Po Kongu že vozi 19 parnikov. Dežela je jako rodovitna, ima torej dosti pridelkov za izvoz. Ker pa kultura vedno bolj napreduje, se tudi \edno bolj povprašuje po evropskih izdelkih. Dopisi. Iz Kugrelm 6. avg. (Pevska društva.) V Zagreba je pet pevskih društev: „Kolo", tipografsko pevsko društvo „Sloga" delavsko pevsko društvo „Sloboda", Broško „pjevačko društvo" in pevski klub trgovskega društva „Merkur". Oglejmo ai daues njihovo delovanje! Hrvati radi pojo; „ko pjeva, zlo ne misli" je njihovo načelo. Ni čudno , da Be je skoro po buruih časih leta 1848. tudi v Zagrebu počelo negovati umetno petje. Najstareje in najuglednije pevsko društvo v Zagrebu je „Kolo", zato se tudi zove : „Prvo hrvatsko pjevačko društvo". To društvo je rodila potreba, pa je zato brez sumnje jiotrebno in opravdano. Opravdano je tudi „Srpsko pjevačko društvo", ker goji pravoslavno (srbsko) cerkveno petje ter prirejuje vsako leto na dan sv. Save zabavno „besedo". Delavci in obrtnici v Zagrebu ustrojili so Bvoje posebno pevsko društvo, koje so imenovali „Sloboda", a „Merkur" tudi ni hotel zaostati, pa je lani uredil svoje pevsko društvo, ali bolje „klub*. Izraej „Kola" in ostalih pevskih društev je „Sloga". — Lepo je in prav, da nobeno od teh društev nema političnega obeležja, nego da je vsako pravo pravcato hrvatsko pevsko društvo — pa da se ne ozira na nobeno politično stranko. Vsakemu je glavni cilj, da pospešuje in goji v prvej vrsti narodno in umeteljno hrvatsko, pot^m slovansko, posebno pa slovensko pesen. Če bereš program koncerta jednega teh petero društev, nahajaš posebno te le skladatelje: Zajca, Gj. Eiaenhutba (Ui je ob jednem pe-vovoj „Kola"), Klaiea, Vilharja, Jenka, oba I|>avca, Hajdriha, Fajgelja in dr. Poznata „Kdo je mar?-4 in Ipavčeva pesem „Slovenec sem" postali sta baš narodne pesrae na Hrvatskem, ki se prersdo pojeta. Isto velja glede narodnih naših pesnij : „Ljub'ca moja", „Zagorski zvonovi", „A1' me boš kaj rada imela" itd. To opažamo tudi pri nas Slovencih. Nekatere hrvatske pesni tako so nam omilile, da jih pojemo, kakor da so naša duševna lastnina Ta moment je vrlo važen, ker ujedinjuje oba bratska naroda — pa se vse bolj in bolj uresničujejo besede dr. Ivana Tavčarja, ki jih je izrekel pri slovesnosti dvajsetletnice „Kola": da hrvatske na ro dn e i n u m e te I j n e p es n i ujedinju-jejo Hrvate in Slovence. — Ne moremo si kaj, da ne bi povedali mnenja samih Zagrebčanov o delovanji teh društev in da ne bi dirnoli v od-nošaj, v kojem so Zagrebška pevska društva mej seboj. Mi se čisto slažemo z g. Jankom Iblerjem, ki v „Narodnih Novinah" od 28. srpnja 1888 veli, da bi v Zagrebu zadostovala tri pevska društva: „Kolo", „Sloga" in „Srbsko pevsko društvo", a „Sloboda" in „Merkur" naj bodeta samo pevska kluba, ki se naj vadita v petji samo sebi za zabavo. Pet pevskih društev je za Zagreb, ki ima okolu 40 000 prebivalcev, vender preveč. — „KoloM in „Srbsko pevsko društvo" sta potrebna; to Brno že gori spominjali, a „Sloga" je v toliko opravičena, ker prirejuje ceneje veselice in koncerte, koje more pohajati nižje meščanstvo in nižje uradništvo, V tem se slažemo z g. Iblerjem, nikakor pa ne v tem, ko veli, da bi „Kolo" moralo biti društvo, ki bi obsezalo vse slojeve Zagrebškega meščanstva. To nikakor ne more biti; temu se opira značaj Zagrebškega društvenega življenja. Zagreb je ve le-mesto po svoji notranjosti, a po vanjščini tudi ne zaostaje: zato opažamo, da je meščanstvo razdeljeno v kroge, ki se mej seboj razlikujejo — a tako tudi pevska društva. Da bi „Kolo" obsezalo mej pevci vse slojeve, obsezalo bi jih naravno tudi na plesovih in koncertih; dogodilo bi se, da bi priprosta obrtnikova gospa s hčerjo sedela pri isti mizi s plemenito gospo velmožnega gospoda predstojnika, kojega vladnega oddelka, *— ali ni jedna ni druga ne bi se dobro in domače počutila. Katera od obeh se bode umaknila, ni teško pogoditi. — Mi priznajemo, da bi tako lepo in dobro bilo, kakor se v „Narodnih Novinah" predalže; ali v Zagrebu ni to mogoče in jedva da bode kedaj, ker v Zagrebu podpirajoči članovi delajo obeležje pevskega društva, a ne obratno. Najugledneje in najstareje pevsko društvo v Zagrebu je „Kolo", kakor smo že rekli. Ta avkto-ritet priznava občinstvo, pa tudi ostala pevska društva. Pevovoj mu je poznati skladatelj in virtuoz na goslih gosp. prof. Gjuro Eiaenhuth; velika je njegovu zasluga, da „Kolo" kot pevsko društvo napreduje. Ako pride zgoda, da vsa pevska društva korporativno sodelujejo, tudi takrat se priznaje „Kolu" prvenstvo in prof. Gjuro Eisenhuth ravna z vsemi pevci. Samo lani, kod prihoda blagopokojnoga ceBarjeviča Rudolfa v Zagreb, došlo je do malih prepirk izmej „Kola" in „Sloge". Slavnostni odbor je bil namreč zaključil, da cesarjeviču Rudolfu vsa pevska društva v Zagrebu prirede Berenado. Na programu je stalo, da „Kolo" samo poje jeduo Ei8enhuthovo pesen z bariten-solo; solo je pel Za-greučan g. Iv. pl. Hreljanović, član dvorske opere v Karlsruhe. „Sloga" pa tega ni rada dopustila — — in jedva da je ta pesem ostala na programu. x£i . . . veli se v Sofoklovi Antigoni, pa mi radi priznajema, da je „Sloga" prav dobro pevsko društvo, ima dobro izurjenih članov, a pevovoj mu je Josip Eisenhuth, poznat čelist in tudi skladatelj. „Sloga" seje s „Kolom" nekaj časa prepirala po novinah Zagrebških, ali kmalu je zopet prevladal duh jedinosti, a „Kolo" in „Sloga" zopet harmonirata. Opravičena je naša nada, da bode to tako ostalo, kakor je tudi prav. Nekaj let sem goji se v Zagrebu narodna glasba — tamburica; goje jo namreč dijaki Zagrebškega vseučilišča, seveda ue v posebnem akademičnem društvu, ker tega ni v Zagrebu — nego kot klub v „Kolu", a nekoliko njih tudi pri „Merkuru". Najpoznatiji tamburaš je Milutin pl. Farkaš, ki je dokaj modernih glasbotvorin transkribiral za tamburico; on je napisal tudi teorijo za ta instrument, a bil je tudi kapelnik tambura- škega zbora v „Kolu". Odkar je odšel Farkaš iz Zagreba, prevzel je njegovo mesto Katkić, ki je tudi tamburaš na glasu. Poznati tamburaši in „transkribenti" so še M. Majer, Avrel in Milan Šenoa, Koščica in dr. Od slovenskih glasbotvorin je prva transkribirana za tamburico Jenkova pesem „Naprej" potem neke Ipavčeve in dr. Da je kako društvo osnovano, ni treba ni spominjati, čeravno sta dva taka zbora v Zagrebu morda tudi preveč. No, to naj bi še bilo — ali jedno se nam ne dopada: Kolaški in Merkurov tamburaški zbor pojde početkom avgusta v Pariz, da tudi Francoze upozna s hrvatsko narodno glasbo; ali oba ta zbora pojdeta razdeljena, vsaki pod svojim imenom. Makar so neki trezni možje v Zagrebu nastojali, da spoje ta dva zbora vsaj za pot v Pariz, ali brez uspeha. Če pa pomislimo, da bode tamburaški zbor „Kolo" zastopal tudi Zagrebško vseučilišče na ra/.Htavi in akad. svečanosti v Parizu dne 5. avgusta, ni teško pogoditi, kateri zbor bode napravil veči „furore". Res, žal nam je, da se ni posrečilo zjediniti obeh zborov, ker na ta način bi bil mnogo večji muzikalni efekt. Tudi ni dvojbe, da se bode Parižanom čudno zdelo, da prideta dva tamburaška zbora, oba iz Zagreba, v jednem so vsi članovi velikošolci, a v drugem večina — razdeljena v Pariz. Toliko danes o teh društvih; prihodnjič bo-demo govorili o društvonem življenji na Zagrebškem vseučilišči, a na konci o društvenem življenji Zagrebških --— Slovencev. Diogenes. Iz Br lfai lis 5. avgusta : Alojzij Logar, paznikov sin, 2 loti, sv. Martina cesta št. '20, za rjlučnioo. — Ana Keiaer, Sivolja, ti<; let, Stari trg Št. 9, za oslabljenjom. (5. avgusta: Antonija Marjetic, delavčeva hči, 2 mos , Tesarske ulice št. 3, za drisko. 7. avgustas Apolonija Stabentheiner, mizarjeva vdova, 68 let, Francovo nabrežjo št 13, za plućnim emlizomom. — M.mja Anžič, kajzarjeva bel, 6 mes., Ilovca Št. 40, za drisko. — Jožef Rožič, bajtar, 41 let, Kravja dolina št. 11, za jetiko — Karol Jaklič, agentov pin, 4 mes., Tržaška cesta št. 37, za trebušnim katarom. Meteorologično poročilo. 3 1 jl 1 istanje Cas 0P»-j barometra zovanja , mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm ti > c« 1» 7. zjutraj 734 1 aim. 2. popol. 733 8 umi. y. zvečer 737 0 mta. 18 5 C 2H-3°C 22 1°C si. svz «1. 8 v 7. si. zah. megla obl. obl. 5-20 tim. dežja Srednja temperatura 22*94, za 31° nad ootiuhIou). dne 8 avgusta t. I. (Izvirno telearafično poročilo.) Papirna renta Srebrna renta Zlata renta r, niarcna renta Akeiie narodne banke Kreditne akcije . . London ..... Napol...... C. kr cekini . . . Nemške marke V ii a i ni se ik Moder v JK» Korji nit Navi ali pa upravništvo „Slov. Naroda". (H08-1) Hiša št. 49 ■■a lfil«' 3. uri | ohoIimIiic dra/benini potom na lici mesta. Skupni stroški proračunjeni so na 3154 gld. 25 kr. Udeležniki dražbe imajo uložiti 10°/0 kavcijo. — Načrt in natančni pogoji razvidni so pri podpisanem. Begunje pri Cerknici, dne 5. avgusta 1889. (608—2) 1MC- lil j mi, ekspozit. Št. 5428. Naznanilo. (597—2) Zaradi glavnega snaženja in potrebnih p o p i' a v uradnih prostorov, ostane deželna blagajnica kranjska od dne 12. do uštetega 17. avgusta t. I. strankinemu prometu zaprta. Od deželnega odbora vojvodine Kranjske, v Ljubljani, dne 3. avgusta 1889. Prostovoljna dražba zemljišč in hiše na Krškem. Slavno c. kr. okrajno sodišče v Krškem dovolilo je z odlokom od 19. julija 1889. št. G8G7 prostovoljno javno družbo v zapuščino due 14. aprila 1889. v Krškem umrle Terezije Sotelšek spada jočih neobremenjenih zemljišč vi. štev. 127 in 128 kat. obč Krško in se bo tu dražba dne 20. avgusta 1889. dopoludne o"b 9. uri ua lici zemljišč vršila. Zemljišče vloga štev. 127 kat. obč Krško obstoji iz stavišča parcl. številka so z nezagotovljenim katastralmm površjem 52Q sežnjev z novo, zidano, do inel. 1898 davka prosto hišo štev. 32 z dvema nadstropjema, s tremi prostornimi kletmi pod zemljo in jedno v pritličji, v pritljičji z vežo in dvema sobama za stauovnnje, kuhinjo in kamro za spravljanje jedil, v prvem nadstopji s tremi sobami in kuhinjo, v drugem nadstropji s štirimi sobami, izmej katerih se lahko jedna priredi za kuhinjo, v podstrešji z jedno sobo in jedno kamro za prekajanje svinjskega mesa, na dvorišči s hlevom za konje in govedi in svinjskim hlevom, s prostorno drvarnico in skladiščem za steljo, nadalje iz vrta parcl. št. 42/2 z nezagotovljenim katastralnim površjem 109Q sežnjev in se bo klicalo za cenilno vrednost 5S50 gld. Vsa poslopja so v dobrem stanji in za gostilničarsko obrt pripravna, katera se je poprej tamkaj izvrševala. Zemljišče vloga štev. 128 kat. obč. Krško obstoji iz gojzda parcl 101,11 z nezagotovljenim katastralnim površjem 1 oral 389D sežnjev, ki je h starim drevjem dobro obraščen, ter se bode klicalo za cenilno vrednost 80 gld. Dražbeni pogoji, vsled katerih mora vsak ponudnik pred dražbo 10°/0 varščino položiti, ki se bode še le v zadnji obrok kupnine vračunila in valed katerih 8e mora četrtina kupnine takoj po dražbi v roke sodnega komisarja, četrtina v treh mesecih, Četrtina v šestih in zadnja četrtina v devetih mesecih od dne dražbe izplačati in ceni Ini zapisnik se zamore uradnej pisarni podpisanenega sodnega komisarja ob navadnih uradnih urah pogledati ter se zamore pri njem tudi vse, kar se tiče te zadeve, poizvedeti. V Krškem, dne 29. julija 1889. C. kr. notar kot sodni komisar: (587—2) dr. Josip Pučko. C. kr. priv. kneza Aiiersp^rga železniška tovarna na Dvoru na Kranjskem priporoča se za zalaganje (217—44) kuii>erčiM'v;h litemu blaga« peci v velikej izberi, ogujise in o«mJitieulh tlelo*, kotlov v vsakoršnjej obliki in velikosti itd. itd., litega hla^a xn stavbe : stebrov, oprijemačev, svetilničnih Btebrov' pi*iprostih in olepšanih, palic za okrižja, celih držališč. polževih stopnic, stresnih oken itd., cevij za stranišča, plino- in vodovode, celih vodovodnih oprav, vodnjakovih cevij, sesalk itd, rudniških priprav: stop in mečkal, pripravljalnih, zavornih naprav, strojev za vertanje kamnov, rudniških vozk itd., fužin« škili nn;trnv : valjarjev v pesek litih, trdilnih valjarjev litih v surovo železne oblikov-nike, peresnih kladiv, klešč, škrpcev, itd, Nt.ro. j uiti deiov surovo litih in zlikanih, parnih strojev do 50 konjskih sil, rastlinjakev in pavilijouov iz litega in kovanega železa, uilliiNkili priprav, paplriiićulh priprav, ovnov za vodne tavbe, reMervarov v vseh velikostih iz plosčevine in litega železa, turbin po Girardovej in Jonvalovej sistemu po 6 do 200 konjskih sil, Lransiiiisl j-Uili priprav: v ral i K plošč za jermena, čelnih in stožnastib koles z lesenimi in železnimi zobmi, stalnih, s tenskih in visečih štel j k . plošč za vrvi, konopce in žične vrvi, itd., strojev vodostolpnte« odvniajoeib vododržuili strojev, vodnik koles iz litega in kovanega železa, ž» gnili delov, kakor tudi priprav za parne in vodne žage in posamičnih cirku[arnih Ta•.delti- in žag z jarmom, stiskalnice : hidravličnih stiskalnih, stiskalnic z vretenom in vodom, kopirnih stiskalnic, itd, železa v palicah in osi) iz kovanega pretopljenega železa. Vprašanja glede oon se hitro odgovore. Profesorji kr. klinike na l>niia|i, proffNor »rasebe. prolV.Nor Sriiii'l/.l>'r . pok. iMolVnor 0[,p,>l/.ir. kakor tudi vec družili slovi-rih zdravnikov /u;> ncim-jo it\ priporočajo le pritttuo in svetovno sluviio c. kr. dvornega ioDOSCUN*% nika D* POP OBJboljla ž njo si lahko zamaši voth vsak saui zobe. ga vsakdanjo porabo, ker je boljša, nego vsaka druga /.ob ia voda, kot pre-setvativno sredstvo proti vietO zobnim in u-tnini boleznin), priznana vodu za grgranje pri kroničnih vratnih bolesnih in neobhodno potrohna pri rabi mineralnih vod, katera, če »o hkratu rabi z Dr. POPP-a zobnim praškom ali zobno pasto, obrani vedno zdravo in lepo zobe. 4Jfi&" l*ri neprestani rabi dr. l*opp-ovlli zobulk sredstev >«■ pre-đ&Č" !»»•< «« t odstrani raNt drobulk glivic, za katere je ustna ifa,'" votlima tako ugodua tla. katere »e lotijo zob, tla začno gniti. Dr. Popp-a zobna plomba Dr. Popp-a zeljiščno milo i^S&SSiS&fSj&r Oen-sv: Anatherin ustna voda v dvojno povekšanih steklenicah po f>0 kr., gld. 1.-- in gld. 1.40. — Anatherin zobna pasta v puščicah po gld. 1.22. — Aromatična zobna pasta a 3f» kr. - Zobni prašek v škatljicah po 63 kr. — Kobna plomba v etuiji gld. 1.—. — *< iji-, i: milo a 80 kr. Pred Itupovun cm ponarejene Aunllieriu nstne vode, ki |e po analizi le iz kislin napravljeni preparat, s kutcrini se y.obje prezgodaj uniuHo, se izreeno svari. ((jif,__in) Dr. J. G. POPP, Wien, I., Bognergasse Nr. 2. Dobiva su D Ljubljani pri lekarjih J. Swoboda, V. Mavr, U. pl. Trnkoezv, E. Bir-schitz, G. Piccoli, daljo uri trgovcih C. Karinger, vaso Potričič, Edvard Mahr, Peter Lausnik, bratje Krisper; v Postojiii: Pr. Baccarich, lekar; na Krškem: F. Bomobes, lekar; li. Engelsberger, trgovina z galanterijskim blagom; v Idriji: J. Warto, lekar; v Kranji: K. Savnik, lekar; Martin Pettau, trgovec; v Škofjej Loki: C. Fabiani, lekar; r Kočmji: J. Braune, 'ekar: v Jidovsčini: M. fluglielmo, lekar; t> Litiji: J. Beneš, lekar; v Metliki: Fr. VVacha, lekar; v Kadooljici: A. Boblek, lekar; t Novem mestu: F. Ilaika, D. Ki '/...h lekarja; A. Gustin, trgovina z galanterijskim blagom; v Kamniku: J. Močnik, lekar; » Trebnjem: J. Kuprecht, lekar; v Cntumlji: J. Blažek, lekar; r Vipavi: A. Leban, lekar. Izdajatelj in odgovorni urednik: D rago t in Hribar. Lastnina iti tisk „Narodne Tiskarne*.